f- ^Z Oh^ 82065 /f SOO //[O) (p^ D.R A N D R E J PAVLICA S E J A V E C NEDELJSKO BRANJE POUK, ZGODOVINA, LEGENDE TRETJE KNJIGE DRUGI ZVEZEK CENA 4 L. NIHIL OBSTAT. Goritiae, die 15. Febniarii 1934. Dr. Fran Žigon censor. N.rus 439 34 IMPRIMATUR. Goritiae, die 19. Februarii 1934. Ab Ordiriariatu pr. archiep. De mandato : Francrscus Setničar Cancellarius ' ! . ^^ J > P; - f '-: . ' ■ v'f i • i ži« - m ...................................................................................................................................... OSEMINSTIRIDESETO BRANJE. ZA ČETRTO NEDEUO PO BINKOŠTIH. i. Ko je vddel sv. Peter velikanski ribji ulov, ki se je dogodil na Jezusovo besedo, je padel pred Je/Avsa na kolena in rekel: »Gospod, pojdi proč •od mene, ker jaz sem grešen clO'vek« in ko ga je Gospod jjotem povabil: »Od sedaj boš ljudi lovil«, so sv. Peter in njegovi lo^-ariši apositoli vse popustili in šli za Jezusom. Niso se več menili za ta svet. Bili so ko prerojeni, v ta-dni vei'i, da .je Jezus Zveličair in Bog. Zato so le za Jezu.som hodili, se od n.jega učili, n.iega posnemali in gledali le na zveličanje •■^vo.ie diKse in zveličanje .svojega bližnjega. Po viieliobodu Gospodovem in po prihoda sv. Duha so cel svet prehodili, da so vsem ljudem Jezusa oznanjevali. Sv. Pavel, ki je veliko trpel, pravi, da mu .je vse drugo na svetu raaen Jezusa ko blato. Kakor sv. Peter, da.l je tudi sv. Pavel, dali .so tudi drugi apostoli, radovoljno svoje življen.je za sv. evangelij, za nauk Gospoda Jezu.^a Kr. 2. Tak zgled -so ntxni dali sv. apostoli. Popustili s.o vse, odpovedali s;e celeinu .svetti in šli za Kristusom. N.jih delo in trpljenje je l)ilo neizmerno. Nam sicer ni zapiovedano, da vse .1)0|hi-stimo ia se vsemu na svetu odpovejmo, a strogo je zapovedano, da imejmo prvo skrb za čast božjo in zveličanje duše. Za čast ])ož.jo in zve-ličanje svoje duše moramo biti pripravljeni trpeli in umreti. Vedeti mo-ramo, da ni trpljenje seda.-njega časa nie v jirimeri s prihodnjo častjo, ki nas čaka po smrti in zlasti po vstajenju. Tako-le-nam kliče sv. Pavel v danamjeni sv. herihi: »Bratje, menim, da se trp'ljen.je sedanjega časa ne da primerjaiti s prihodnjo častjo, ki se ])o nad nami razodela«. Po vstajenju čaka vse pravičm^ neiznrerna sreča, ki ne bo nikoli jenjala. Kakor ste pa sliša;lj v današnjem sv. berilu, ne bomo izpremenjeni samo mi. ampak v.se stvari -se bodo ob našem vstajen.ju iz]>remenile in poveličale. Takj-at Ijo nova zemlja, novo soliice, nova luna, nove zvezde, s]3loh nove vse stvari. Zato r>ravi sv. Pavel, da pričakujejo našega vstajenja vse stvari, da vzdihujejo vse stvari čakajoč naše odrešitve, ker sO' vse stvaa-i zavolio našega greha ]5odvržene prokletstvii. A'''Se stvari se bodo z na,mi vred izprenienile in ])oveličale. Takrat ne bo ver-noljenega žalovan.)a, noljemega joka, ampak večno so'lnce veselja in sreče za ljudi in za vse stvari. T-aka nas torej |)o vstajenju neskončna sreča, neskončno veselje. To je velika obljuba Božja, ki .jo je Kristus ])otrdil, ki so jo apostoli učiii in ki je poglaviten nauk krščanske vere. Po te.i veliki resnici bi morali vsi. ljudje uravnati svoje življenje in vse svoje de]ovan.je. Kaj nam pomaga življenje, kaj nam pomaga bogastvo, kaj nam pomaga vse veselje tega sveta, ako- tega večnega konca ne dosežemo. Zavoljo tega velikega konca so popustili apoMoli in svetniki vse na svetu ki so zaceli hocli.ti za Kristusom. Ta veliki konec, kjer se bo^ začelo večno življenje, bi morali imeti vedno pred očmi. Kdor živi isveto in pravično, hodi po ravni poti proti svojemu namenu; kdor pa dela greh, kdor vda.ja luidim željam in piosvetnemu veselju, se odmika v stran od svojega namena in se bliža večni pogiibi. Ne hodimo .za tem svetom, ki je neumeiT. Izpolnjujmo bož.ie zapovedi, živimo pravično prejeli bomo stoterno plačilo in dosegli večiiO življenje (Mat. 19. 21)). 3. Dne 15. junija se praznuje goti sv. Vida, sv. Modesta in sv. Krescencije, ki so patroni marsikatere cerkve na svetu. Sv. Vid je Ini deček bogatega očeta, ki mu je bilo ime H ila. Ko je bil otrok, mn je l^ila člana dojnica Kresociicija. "Njen mož je bil Modest. Ta dva, ki sta bila pobožna kristjana, sta vzgojila sv. Vida v krSčanski liu-bezni. Podučila sta ga v krščanskih resnicah in ga z naukom in zgledom pridobila za Jezusa. Postal je vzoren deček, poln lju]3ezni bož.jo in strahu božjega. Ko je bil dovoli podučen. je bil skrivaj krščen, da ni vedel njegov poganski oče. V dvanajstem letu se .je od^likoval v vseh sv. čednostih, Jezus mu .je dal tudi dar čudežev. Todaj .ga je oče poklicali k sebi in mu velel, naj zapusti nespaineliio krščansko vero. Deček pa je pogumno oflgovoril: »O IjiiLi oče, ko bi tudi ti spoznal, pčistil in iiiolii Jezusa Kristusa, pravega Boga, Sina ži^-ega Boga! On je Jagnje božje, ki ocljemlje grelie sveta. I)a bi nas odrešil in zvedičai, je umrl na križu. Od Njega in od Njegove ljubezni me ne more več ločiti nobena moč, nobejia muka, tudi smrt ne!« Te besede so očeta razjarile, da je lastnega sinka založil sodniku Valerijanu. Va-lerijan ga da bičati meneč, da anu bo že s tem odcedil kiižno krščansko kri in mu •\-cepil vero mogočne paganske malike. Toda deček je l^il stanoviten. Osramočeni sodnik pošlje dečka spet k očetu, kateremu na-roči, naj otroka pregovori. Nespametni oče je vse poskusil, da bi ga odvrnil lod krščanstva. Zaprl ga je tudi v temno klet. Sedaj sta pa sklenila njegova nekdanja do-jnica Krescencija in njen mož Modlest, da bodo liežali na Na|JoJilanskO'.z dobrim dečkom sv. Vkloan. Prišli so- srečno tja, a tudi tam so ljudje kmalu uvideli, da so krisiijani ter so .jili začeli kruto i)reganjati. Pred cesfinrjpm Dioklecijanom so vsi trije izjavili, da hočejo za Kristusa ti'peti in umreti, ker le njemu je moč in veličastvO'. Ces:u' reče: »Hočemo tOTOj videti, ali je res vaš Bog tako mogočen, da vas bo otel iz mojih rok«. Deček Vid ])a je odgovo.ril: : Gospod Jezus je mogočen dovolj, da lahko vse tvoje leve ukroti«. Tedaj ukaže cesar izp,ustiti> velikanskega leva. nad nedolžne žrtve, torla lev se uleže pa-ed nje kakqi* nedoilžno .jagnje in jim nič zalega ne stori. Cosar zaviiije: »To je cai'ovanje, tO' .je čarovanje!« in jil) da vreči v koitel, ki je bil poln raztopljenega svinca in smole. vrelem kotlu §o ti ijeli hvalo Bogu in poveličevali Jezusa Kii'istusa. Zgodilo se jim ni prav nič slaijega. Nato. so jih dejali na natezalnico in so jih v pira^'ein pomenu besede raztrgali. Njih trupla je krščanska gospa pobrala in jih s častjo pokopala. Tako sttiau pripo^vedka. Tak zgled nam je dal deč«k Vid, njegova dojnica sv. Kreseencija in nje verni mož sv. 2iIodest. Vzgojila sia otroka in sehe za nehasa. Ti trije so nam pokazali, da moramo hiti pripravljeni za Jezusa tudi trpeti in umreti. Že v mladosti se moramo naučiti kr.ščanskih resnic in zlasti .s'trahu božjega. Po naukih, ki .jih čloiveic prejme do desetega deta, se ravna navadno celo življenje. Sv. Vid ne bi bil nikoli postal svetnik in mučenik, ko bi ne bilo v družini doj^nice, sužnje Ivrescencije, kajti njegov oče, čeprav bogat, je bil divji ])agan, ki je imel divje srce. Krescencija in Modest pa sta bila plemenita, čeprav sužnja, kei' sta verovahr a' Kristusa In ■Sta pri sv. zakramentih postala otroka božja. Životopis sv. Vida je za vse stanove zelo podučljiv. Podučljiv je za otroke, ker nani kaže, da so le tisti oiroci kaj vredni, le tisti iiognmni in zanesljivi, ki so bili vzgojeni v strahu božjem in ki so dobro potlučeni v krščanskih resnicah; nam kaže, da sO' le tisti starisi kaj vredni, ki učij^ svoje oiroke strahu božjega in modrosti božje: nam kaže, da ]3rava ])lemenilost ni v bogastvu ali v .slovečem imenu, ampak v srcu. Sv. Ignacij J.ojolski je živel do svojega devetindvaj.setega leta posvetno, kakoa' vsi drugi ])osve.tnjaki. Takrat pa mu .je milost božja odpi-ia oči, da je sjioznal, kako neumno je tako življenje. Bral je življenje 'svetnikov in pa-emiš'ljevai, kako vse drugače so živeli svetniki in svetnice Jjožje. P.remišljeval je, kako eo' možje iz najvišjih ßtanov zapustili svet in začeli poisnemati siromašno-življenje Kaistiisovo; kako so se v saraotnili jamah in puščavah postili in molili, da so dosegli večno življenje. Ko je to premišljeval, ga prevzame milost božja in sklene tudi sam tako živeti, kakor eo živeli svetniki. Toda zoper ta sklep se vzdigne od druge strani n.jegova staxa ljubezen do tega SA^eta in do pozemelj.ske časti. Na eni strani vidi množico .svetnikov, ki so pod Jezusovian prapoTom sla\'no zmagali svet in meso in zadobili večno krono, od druge strani pa mu ]>rihaia na misel svet z goljufivim bliščem, z minljivim veseljem in z navidezno slavo. Hud boj je bil v njegovem .srcu,, a premagala je miloist božja. Storil .je ti-den in neomajen sklep, da hoče biti zvest služabnik Ki-i-stuso-v. Pokleknil je pawl bož.je razpelo in prisegel Jezusu in Materi B. večno zvestobo. To prisego .je izpolnjeval do smrti in dosegel večno slavo. Svetega Pavla je milost božja obšla v moSki dobi, da se je potem popolnoma posvetil Gospodu Jezusu Kr. V Dejanju apostolov beremo o. njem. da .ie bil pridružen njim, ki so svo.ie življenje dali Jezusu Kr. Sv. Alberta, katerega god praznu.iemo dne 15. nov., prištevamo mej najbolj učene može vseh časov, pa je biil tako ponižen, da ni prav nič maral za ta svet in za njegove časti. Njegovega sveta in dela so i)0treb0'vali papeži in ce.sarji. Prisilili so ga celo, da je sprejel, škofovsko čast, a se je v ponižnosti spet umaknil v samoto tihega dominikanskega samostana, ker mu Je bil ves 'Svet in ves posvetni sijaj zoprn. Zapustil p;t je 800 učenih spisov in kar je' tiskanega, je 7.n ŽO velikih masnih bukev. Ko je bil star, ni hotel sploh nič več vedeti ne za svet ne za ljudi. Žirel je v uboštvu v .s^•o.^i celici ko' v grob zaprt. Njegov prijatelj škof ■ v Kölnu ga je prišel olDiskati. Potrkal je na celico-pa celica se ni odprla. Zaklical mu je pred vraM. ker bi bil rad ž njim govoril: »Albert, ali si tu"?;< Sv. Albert pa ni odprl, ampak je .samo odgovoril: »Albert .je bil nekdaj tukaj, pa sedaj ga ni več!« Kölnski škof se je pred vrati razjokal in .ie .joka.je odšel. Sv. Albert ,ie po prejemu sv. zakramentov mirno v Gospodu zaspal v rokah svojih «obratov redovnikov. Vsi ti veliki možje so vse na s^^etu zapustili, ko so spozn,ali, da je Jezus pravi Bog in da je resničen njegov nauk. Posnemali so apostole, Id so tudi vse popustili, ko .so iz čudežev spo^ztiali. da je Jezus pravi Bog. A. Sv. Peter je padel na kolena ]jred Go-.■^imla. ko je videl veliki čudež, o katerem govori (iannmji. sr. evangelij in je zaklical: Gospod. 7>ojdi od inenp. ker sem grešen človek! Ob drugi priliki je Jezus priliodil po vodi k aiioMolom, ki so bili s čolnom celo noč na razburkanem inorjn. Sv. Peter je zaklical: »Gospod, akO' si ti, a'eci, naj pridean k tebi po vodi«. Je^us jo rcke^l: Pridi!« Peter je začel hoditi, pa ker ni imel pravega zaupanja, je začel toniti in klicati na pomoč: Gospod, reèi me!« In zdajci je Jezus ■stegnil svojo roko, ga prijel in mu i-ekel: »Malo-verni, zakaj si dvomil?« In ko sta stopila v čoln je veter ponehal. Sv. Matej (14, 33) pa dostavlja: Ti, pa, ki so bili v čolnu, so prifitoj)ili in ga molili: »lies, Sin božji si!« A]JOs!oli so na kolenih molili Jezusa, ko ;>o videli njegova dela, n.jegOA'e čudeže, čudeži, so apostole ijrepripali, da je Jezus res pravi Bog. Zato so ga jnolili. Najprej so se prepiričali in spozna ti, da je jiravi Bog, potem sp ga molili. To velja tu'di naan! Vse dirugaoe boš molil, v.se drugače piiravljal u.ro molitve, ako si trdno prepi'ican, da .je Jezus pravi Bog, ki tvioje molitve iu prošn.ie >sliši, ki. ti lahko pomaga v vseh nadlogah in stiskah, velikih in malih. To iirepričanje si iiio.ra vsakdo- pridobiti, ako se hoče zveličati, kajti drugače se lahko zgodi, da Kristusa zataji, da izda sv. vero in sv. cßrke\' in da ne ra.zume zagova,r.iati sv. resnic, ko jih drugi smeši.jo in tajijo. Apositoli so si pridobili tO' i>rein'ičanje, ko- so videli s svojimi očmi velike čudeže, mi jia si paddobimo to pre-pričan.ie, če premišljujemo te čudeže. Jezus je pravi Bog: od njega nam prihaja ■>-se dobro za dušo in teio', pO' njem gredo k ne- béSkemu Očetu vse n Potegnili ®o čolna li kraju in vse popustili in šli za njim«. Žrtvovali so se in vdali popolnoma volji Kristusovi. Od tistega dne so iskali le njega in bili pripravljeni dati zanj tudi svo.je življenje ali kakor beremo v Dejanju apostolov (15, 2(i): »Dali so svojo elmo za ime Gospoda Jezusa Kristusa«. To .je tisto, kar smo dolžni vsi t. j. hiti popolnoma vdani v voljo Božjo, biti pripravljeni vse žrtvovati in raji vse pretrpeti, ko žaliti Boga. Tak zgiled so nam dali apostoli in. učenci (iospodoTi. Od nas .se ne zahteva, da. bi vse po-})ustili in šli v sv. misijone v paganske dežele, a zahtevt se vendarle, da bodimo popolnoma vdani v voljo Božjo in pripravljeni, če treba, vse storiti, kar bi od nas zahteval Kristus, ki je naš kralj in neomejen Gospod. 6. Nobene reči ne priporočajo ljudje drug drugemu bolj ko to^e: »Biodi vdan v voljo Božjo!« Ce se nam kaj slabega pripeti, če nas nesreča zadene, če nas bolezen obišče, če nam kdo naših dragih umrje itd., vselej silišimo' besede: Bodi vdan v vodjo Božjo! pa tudi če smo preveč srečni in veseli, nas dobromisleči opiominjajo: Bodi ponižen in vdan v voljo' Božjo, ker ne veš, kaj le čaka. Večkrat se le zdi človeku, da je srečen, a prav to je včasih krivo njegove največje nesreče in žalosti. Opomin: Bodi ponižen in vdan v voljo Božjo se prilega vsem stanovom, gospodom in delav-Gem, ubogim in bogatim, zdravim in bolnim. Zato je,Kristus postavil prošnjo v Oče naš-u: Zgodi se voljci Tvoja kakor v nebesih tako na zemlji. To je zlata beseda Kristusova za vse ljudi, ki Id jo morali vsi premišljevati vsak dan. Človeški razum je omejen. Mi ne moremo gledati v bodočnost. Ko bi nam bilo to dano, bi vspo.zna]i, da je to, kar imenujemo sreoo, za nas večkrat na.jvečja nesreča in da bi nam moralo bili to, kar nam je danes v veselje, prav za prav v največjo žalost in bridkost. Največja nesreča je nam več-ki'at največja sreča in največja sreča večkrat največja nesreča. Zato moramo Jjiti vedno vdani v voljo Bož.jo, kajti sv. Parel pravi o Bogu in ö božji i)revidnö.sti: »O (jldhočiiia hogdStva iiio-di-oaii in zramju božm/a! Kak'ó nerazniiìljiue so lìjéynve sodbe in skrita njegova pota. Zakaj kdo je spoznal misel Gospòdóiio in kdo je bif ujeyov svetovuvec (Rini. 11)?« in dalje pravi: »Prosim ras tedaj, bratje, pri usmiljenjn božjem, da dajte svoja telesa v živ, svet in Boijn ■prijeten d'a)\ da bo vaša služba po pameti iii ne ravnajte se po tertì svetu, temveč prenovite se .i obn:ovo duha tei- preiskujte-, Imj j'e dobra, pri-jetna iii ììopolna volja božja (Rim. 12, 2) ;<. Lep žg-M vdanosti v v>Bog vajii poplačaj to dobro delo!« Leta 250 je rimski cesar zapovedal preganjanje duhovščine. Takrat je živel sv. Feliks, ki je imel neomejeno zaupan.je v pomoč božjo in je bil popolnoma vdan v voljo l)ožjo. Pripravlj'Ui .je bil vsak čas umreti za sv. vero. Njegovo skrivališče je bil napol suh vodn.jak, kamor mu je nosila pobožna ženska hrano. Ko je preganjanje duhovščine končalo, so mu ]5rija.telji svetovali, naj zahteva povrnitev vsega [jremoženja. ki mu. ga .je bila vlada odvzela. Sv. Feliks pa jo izrekel besede, ki pričajo^ o njego\-em zaupanju in o vdanosti v voljo Bož.io: »Nočem jiremoz^^nja, ki je bilo žrtvovano zavoljo sv. ^-ero. Raji hočem posnemati Zveličair.ja v ubo.štvii. On, ki me j? toliko časa redil v vodn.jaku. me bo ]irav gotovo redil, kakor mi .je določeno, do konca«. Premišljujmo te lepe besede, imejmo zan-panje v Boga in bodimO' srčnO' vdani v voljo božjo ! Sv. Frančišek Šaleški je rekel neki osebi, ki .je obu])avala. češ. zanjo ni več pomoči, da bi se poboljšala: Ce kdo misli samo na tiste ver.ske resnice, ki nas navdajajo s stralionr in žalostjo zavoljo grehov in ne niiwli tudi na resnice, ki nas tolažijo in nam dajejo poguin, dela naaiohe, kakor bi nairohe dehil, kdor l^i na rožnem grmvi bral le trne in hi cvetke pustil. Opraviti imamo z (iospodom, ki je bogat z nismiljenjem za vse, ki ga na pomoč kličejo, ki nam odpusti deset tisoč talentov, če ga le malo ])opro«imo. Bodimo gotovi, da ne ])o osramočen, kdor zaupa v dobroto božjoi. . . Ge isi grešil, zateči se takoj k Bogu in reci ponižno in zaupno: »Gospod, hodi usmiljen, ker sem slaboten!« Tako nas uči sv. Frančišek Sateškl. Prekrasen zgled vdanosti v voljO' Božjo imamo v zgodbah sv. Pisma o ■s'tarem Tobiji. Asirci so njega in njegovo tiružino pregnali ]z izraelske domače zemlje v daijno' mesto Nini ve. Žaloval je sicer a- |)rognan.s,tvn, pa. ni obupal. (Jovoril .je: »Vsak dan hoičem Boga hvaliti in zahvaljevati tndi v pregnanstvu. Bog nas je udaril s i)regnanstvom zavoljo naših greliov in Bog na« bo rešil iz ]>regnanstva zavoljo svo.iega usmiljenja. Pri])el.jal nas je sem mej pagane, da tukaj oznanjujemo njegovo pi'esveto inre«. Večkrat iso mu prišli mej kosilom ])ovedati, da so Asirci ubili koga izmed Izraelcev in da leži mrtev na costi. Popustu je kosilo, šel po mrliča in ga skril v svoji hiši, da ga je potem v noči pokopal. Nekega dne se je truden ulegel pod streho svoje koče, kjer so gnezdile lasto'vke. Blato iz lastovičjega gnezda mu je palo na oči, da je popolnoma oslepel. Pobožni Tobi ja pa ni obupal, ampak trdno upal v Boga in ga hvalil neprestano tudi v tej veliki nesreči. In ni bil osramočen. Bog je poslal angela Kafaela y človeški podobi, ki ga je i'osil, da .je i.spet dobil ^•id. Ta dogodbiea nas uči, da ne .sinemo y nobeni nesreči obuiwiti, anii>ak trdno vipali v Boga in v Jozu.sa Krislusa ter biti vdani v njegovO' sveto voljo. 7. Bilo ])i pa ]jopolnonia napačno, ko bi, s;i kdü' mislil: ;Bog V8e ve in vidi: On skrbi za nas, človek naj bo le vdan v voljo Božjo«-in bi nič ne tlelal in se nič n,e tirudil. da bi si ])omagal. Bog nam je dal raznm, prosto voljo in zdrave telesne moči, da si piomagamo, da se trudimO' in bojujemo na tem svetu za zmago dobre stvari v čast božjo, v zveličanje svoje in zveličan je drugih. Ko bi bili prvi kristjani tako govorili, češ, da bo Bog že vse poskrbel, da sovražnikom ne zraste greben, ne bi biiii nikoli razširili kraljftsiva Kristusovega po celem svetu. Sv. mučenik Sebastijan je bil stotnik v rimski vojski. Ko je cesar slišal, da je kristjan in da pomaga kristjanom, ga je poklical k sebi in mu rekel: > Jaz sem te imenoval za stotnika, a ti deluješ v mojo pogubo, ker žališ l)ogove!« Sv. Sebasti,jan pa .ie neustrasnO' odgovoril: vJaz prosim neprestano Kristusa za tvojo srečo in molim nebeškega Očeta za blaginjo rimskega cesaii'stva: sma.tram ])a za največjo neainr-nost moliti bogove, ki so iz kamena.! Maiikovav-ski duhovniki slepijo tvojo rUišo s hudobi.janii, nbrekujejo kristjane, kakor da bi ])i'ii sovražniki države, rločim uprav kristjani neprestano molijo za domovino in nje vladarja:-. TakO' so nastopali, tako zagovarjali prvi kristjani isv. vero pred kralji in cesairji. Ko je šio za sveto vero in čast Božjo, so nastopali neustrašno. Sv. Sebastijan je preitrpel junaško dve mučeništvi. Pa-ed vsem ;S0' ga hoteli umoriti s puščicami, potem so ga pa pretepali toiikoi ča;ia, dokler ni izdihnil svoje duše. Bil je vojak in kot vojak pogumno žrtvoval svoje življenje. Prav je, da smo vdani v voljo Božjo, toda kazati moramo tudi pogum. Ge naletiš tupatani, na ljudi, ki govore nespodobne reči, ki zavajaj» druge na slaM poia, ki dražijo proti predstojai-koan, ki zločine hvalijo, sv. čednosti pa smeši.)o, ki prokli:njajo Boga in Maitier B. — tedaj ni dovolj, da si vdan v voJjo Božjo, ampak moraš neustrašno nastopati kakoa- vojščak. Cred svinje, da jih ne poteptajo z nogami in da se ne obrnejo in vas ne Taztržejo (Mat. 7, (i)«. Imejmo toTej pogum na pravem mestu! Vdanost v voljo božjo nas mora delati še bolj ■^•ztrajne, potrpežljive, neustrašne in delavno. Vdanost v val,jo božjo ne pozna ]>opustljivih m skrivajočih se straliopetcev! Kdor je resnično vdan v voljo Božjo, je jiripravljen dati tudi svoje življenje ali svojo dušo za ime Gospoda Jezusa Kristusa. Resnična vdanost v voljo Božjo^ je združena z resničnim pogumom in z veliko pod-vzetnostjo. Katoliško delo ali Katoliška akcija ima največjo pomoč in največjo oporo pri katoličanih, ki so popolnoma vdani v voljo Božjo. V sedmem stoletju je prihrumel cesar Konstant iz Carigrada z veliko vojsko v Itailijo, kjer so ])lenili, moriili in pustošili. Že .so obkolili Be-nevent in ga začeli oblegati. Takrat je živel sveti skof Barbai, ki ga praznujemo dne 19. februar.ja. Le-ta je ljudstvo navduševal na odpor in je tolažil z gotovo zmago in rešitvijo'. Vojvoda bene-venlski Romuaild je v tej sti.ski poslal svojega pri- iutelja Se.su.alda k .svojeuiu oeelu, k i je bil ki',ili v gornji ItaJiji s projšnjo, naj zJjerc voj.sko, in naj pride hitro na pomoč. To «e je tudi zgodilo. K ralj je zln-al naglo vojsko in poslal Sp.su a Ida naprej, da bi sinu llonmaldii naznanil poi noe. Toda .sovražniki so. SesuaMa zajeli in ga vedli Ijred inesine zidove, kjer naj bi o]>leganeein |)ove-dal, da |)onioč ne pride in da je najbolj.še, da se podajo. Če bi pa tega ne hotel reči, da. ga čči-ka gotova «in rt. Ko .so Se.sua.lda ]jj'ivedli do mestnih zidov in l)oklic,ali vojvodo Momuakla, inn je Se.suald pogumno in nenstrašno zaklicai: »Bodi vztrajen. Romuald, nikai- .se ne boj, tvoj oče ti prihaja na ])onioč z veliko vojsko in je že j).rav lilizu. Prosim te, poskrbi za mojO'öopirogo in za otroke, kajti to sporočilo bom moral plačati s smrtjo!: In i\>s! Sovražniki so Sesualdu 0'd.sekali glavo in jo vrgli z metH.lnini strojem v mesto. Ko' so jo prinesli l)red llomuakla, .se 'je ta bridko razjokal in „io ])oljubil. Cesar Kon.siant pa je mo.ral s svojo vojsko naglo zapnfititì Benevent in ]>ežati, ker je pri.sla pomoč o pravem ča-sn. Ta zgodovin.ska- dogodbica priča, da ti junaki, ki .so branili Benevent, niso bili samo- vdam" v voljo božjo in da niso samo zaiipali v l.)ožjo l>omoč, ampak da so imeli tudi izreden poguni in izredno požHvovavnost, ki je l)ila pripravljena na ^^se. 8. Bodimo torej resnično vdani v voljo božjo, kakor so bili apostoli, ki .so vse na svelti popu-vstili in žrtvovali ter šli za Kri.s'tvr.som. Ta \-danos(; v voljo Božjo TIC poluenja. lenobe in obiiijanosfi.-ampak zaupanje v JJoga, pogum in pož^■^vova^••-nost za čast Božjo, za zveličanje na.se in zveli-čanje vseh ljudi. Zapomnimo si besede sv. Terezije Detota Jezusa: »S trpljenjem, ki ga prentinanio vdano in potrpežljivo, pomagamo duhovnikom pi-i delu za reševanje duš bolj, ko z dirugiani rečmi. S trplje-n.iem rešiimo več duš ko s sijajnimi jjridigami«. Trpljenje pa ni samo bolezen, ampak tndi vse dinige težave pri vsakdanjih opravilih. Če prenavšamo vse potrpežljivo in vdano in darujemo vse Bogu v čast in za iziireobrnilev gj'esnikov, pomagamo s tem duhovnikom najbolj in iz-preobrnemo več grešnikov ko s sijajnimi govori in ])ridiga:mi. .To so lep<' besede! Tzpolnjujmo jih in zajeli... bomo vsak dan več ribic ko s iiridiganjeni. Imejmo navado, da vsak dan zmolimo molitvico Apostolstva, ki se glassi: sGos])od Jezus Kristus, v etlinoisti z onim Božjim nameno-m, s katerim si sam hvalil Boga na. zemlji v svojem i)resveleni Srcu in ga še sedaj po vsem svetu neprenehoma hvališ v zakramentu ]jre.svetega Bešnjega Telesa, ti •darujem po zgledu presv. Srca |)rebiažene ìli brezmadežne Devii-e iVErrrije danes in vsak tre-notek današnjega due vse svoje namene in misli, vsa čustva in želje, dela in be,sede; posebno pa jih darujem za tvojo sv. Cerkev in nje i)ogla-vai'.ia, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporo-č-ene udom molitvenega Apostolslva v tem mesecu in današnji dan«. 9. »Mislim, da ni trpljenje sedanjega časa nič t j)rimeri s prihodnjo sla,to«, tako uči sv. Pavel v današnjem sv. berilu. Da si jjiridobimo prihodnjo slavo, moramo se resno potruditi. Naša sv. vera ni vera za kratek oa.s, ampak vera največje ]'esnobe. Mnogi se izgovairjajo, da je pre-težavna, da. terja .samo zatajevanje, da nam naklada -same križe in teža\-e, a ne dovoljuje no]:)e-nega veselja. To pa je neresnično! Katoliška vera je bila od ])rvega začetka do današnjega dne ljudem vedno^ tolažbo in največje veselje, ker kaže pol do večnega zveličanja in daje grešnemu človeku tudi i^ripravna sredstva za to. Svetniki so bili že na tem «vetu navadno- prav veseli ljutlje. ('anernost in žalost ni znamen.je svetosti in vdanosti v voljo Bož.io. Zato kliče sv. Pavel v listu do Filipljanov (4, 4): »Veselite se vselej v Gospodu; ponavl.iam, veselile sel« Vsi izgovori, s katerimi se posvetn.iaki izgo-vaa'jajo, da ne morejo živeti po- krščanski veri, so prazni, kajti vse, kar terja od nas isv. vera na tem svetu, je in-avzaprav lahko in daje človeku le tolažbo, pogum in veselje. 10. Poglejmo, kako se ljudje izgovarjajo! Ti, ki ^lži^■ajo na tem svetu bogastvo, 'O kater ili je Kristus rekel, da se težko zveliča.io', pravijo v svoji prevzetnosti, da naj bo vera za siromake. Ti prevzelneži so vsi zafcopani v bogastvo, v posvetno udolinosti in veselice, zaničujejo' duhovščino. in ne marajo za sv. spoved in sv. obhajilo. A^siìka najmanjša cerkvena zapoved .se jim zdi preležavna, yresüna in jirezoprna. Da bi držali pelke, se jim zdi neumno in zoprno. Vsak najmanjši zadržek jim je dovolj, da zanemarjajo posvečevanje nedelj in praznikoA'. Ob nedeljah in praznikih hodijo najraji po »športih« mesto k shižbi božji. Neumneži! Kaj bi jim pomaga-lo vse bogastvo, ko bi jih Bog poklical tO' noč k sebi? Kaj bo pomagalo bogastvo, ko bodo moa-ali ob smrtni uri vse popustiti. Moitla jim Jjo prav to njih preveliko bogastvo v večno pogubo. Pred sodnjim stolom bodo stali popolnoma prazni, ako ne bodo mogli pokazati nobenega dobrega dela. Takrat se bodo kesali, da niso rabili svojega ]jremoženja in bogastva po pameti, da se ni.so zatajevali in da. niso izpoln.jevali božjih in cerkvenih zapovedi. Takrat bodo dobro spoznali besede današnjega sv. berila: »Trpljenje tega sveta ni nič v primeri s priliodnjo' slavo«. Nobeno oko ni še videlo, nobeno tiho ni še slišalo^, kaj je Bog pri-■jiravil ,njim, ki ga ljubijo in mu služijo zvesto izpolnjujoč njegove zapovedi. 11. Poglejmo, kaj pravijo ubogi! Tudi ti bi se vadi oitresli lahkega bremena, in sladkega jarma Gos]>odovega. Vsak na.jmanjši vzrok je dovolj, da zanemairijo tudi najsvetejše dolžnosti, ki jih nalaga sv. vera. Najmanjši zaslužek, ki ga z delom lahko pridobi.jo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, jim daje, kakor si misli.io, že pravico, da govore: »Mi smo ubogi in če hočemo živeti, moi-amo delati tntli ob nedeljah!«' Vsi ti izgovori pričajo, da nimajo žive viij.-e. tla ne mislijo na večnost, lies je, da Tihoštvo marsikaj opraviči in da moramo imeti s siromaki • iimiiiljenje, a pretiTavati tudi siromaki nu sinejo, kajti vse trpljenje tega'sveta ni nič v primeri vS p']'ihodnjo «lavo, ki nas čaka v nebesih. To moramo imeti pred očmi tudi v uboštvu. Ko bomo stali pred večnim sodnikom, na.s bo sicer tudi uboštvo zagovarjalo, toda hiKlobija bo tudi ubogim v pogubo. 12. Poglejmo sedaj, kako govori.]o kmetjof Pravi.jo: »Mi se moTamo truditi cele ledae, moramo delati po solncu, v dežju in mrazu leto za letom. Naš stan je težek istan. Kdo inoa-e misliti na Boga in na večno življenje?« Tudi 'ti izgovo-ri ne bodo iiov.sem veljali pred večnim Sodnikom. Marsikatero delo in ti-pljenje bi bilo sladko in prijetno, ko bi .se MjKMuinj th" večnega plačila v nebesih. Vsak korak, ki ga nairedimo, nam bo obilo izplačan, vsaka kapl.iifa našega polu bO' dobila plačilo. Belo in trud ni torej še nikakšen vzrok, da Iii Boga po.za])ili in sv. vero zatajili. 18. Poglejmo ■rokodelskii'stan! Ti pravijo: Mi ubogi čevljarji, mizarji, kovači, zidarji itd. inui-mo polno trpljenja, pa malo za.služkov. Zato maramo tudi ob necteljah delati in ne moremo misliti na Boga in na večnost. Kdor bere življenje svetnikov, ki ,so j)iii 1'okodelskega stanu, -spozna, da so ti izgovori prazni.. Svetniki so se tudi me.j delom ozirali v nelK'ssa in mislili na Boga. Pri vsem delu in zno.iu iso bili vedno veseli in pogumni, ker so vedeli, da ^ ni trpl.jen.je tega sveta ndč v primeri s priboda,it», slavo in srečo v nebesih |>ri Jezusu.. 14. Kako se pa izgovarja.te vi, stariüj? Vam je tudi goa-je, ker so vam otroci nepokocni' ili vais jezijo, da. ne morete več prenašati. Včasih celo-.vzdihnete: »Bog me vzemi čimpreje s taga s v et a! s Toda vse križe in težave bi z veseljem preu.t-f^ali, ko bi večkrat premišljevali, da se vse gori»' tega sveta ne da jwimerjati s prihodnjo slavo in srečo, katero bodo staa-iši uživali sku])aj 'a o'Iroci v večnosti, ako jih s potrpežljivoistjo vzgojijo v strahu božjem, (iorje pa starišem. ki otroke vzgaja.jo' za mebkužnost in ničemurnost ali ki se za vzgojo otrok ne menijo, češ, naj dela..)o, kar hoč.e.jo. S tem se vzgaja nov i'od, ki ae bo hodit v cerkev, ki ne bo si>oštova.l cerkve, ki se ne ]jo bal Boga, s tem se vzgaja rod, ki bo-, pr-iiirav^»» za. vsa hudodelstva. Kakor nagnete mlado drevo, tako bo rastlo. Kakor hočejo starisi, taki so večiinoina otroci. Če ti ne hodiš v cerkev ali če ti otrok ne voziš v. cerkev, tudi otroci sami ne bodo hodili; če ti lur hodiš k «v. zakramentom, ludi otroci ne Ixwjo hodili: če ti nisi priden in ponižen, tudi otro-i-i ne bodo! Tako se navadno godi, če|)rav .so ludi izjeme. 15. Prav tako. se izgovarja truli naša mla-f^ina le -s praznimi besexlami: s Sedaj ne inoiremo rfiivslili na Boga, na večnost in na nebesa, saj Iimno imeli še dovolj ČAsa. SeQ \ekomaj trajalo. Z ozirom na to veselje, ki pravični človek začne uživati že na tem svetu, je vse drugo le malenkost, čei^rav bi morali tudi kaj Irpeti ali «e tej ali oni malenkosti oclpowdati, kakor pravi isv. Pavel: »Trpljenje sedanjega čaj^a se ne da niti primerjati s prihodnjo slavo«. K). Poglejmo sedaj še prevzvišeni zgled, ki se' kaže v katoliški cerkvi! Duhovščina, redosaiiki m vedo-vnice so se otlpovedaii zavoljo Jezusa ne-le nedovoljenemu veselju, ampak tudi prav miiogim dovoljenim udobnostim in prijetnostim. Ali so morda radi tega žalostni? Ne! Njih vesolje je še večje, ker vedo, da je Krjfitus ž njimi in da jih čaka v nebesih plačilo. Kristus jim je zagotovit, da Ijodo dobili v nebesih za vsako^ O'dpO'i'cd stokratno plaeilo. Ta misel, vzdržuje duhovščino in redovništvo' v bfiju proti i.ziirijenos.ti in hudoliiji toga sveta, in diftjf^ vsemu svetu pravO' življen.}e in veselje. Vsak človek se mora čuvati pregrešnega veselja in pregrešnih veselic; kai' se pa ■tiče driiuiii veselic, inoi'anio isamisli^ti, da vse mine in da je' le-eiio veselje stalno — namreč veselje v B(>;.;fi. (človek, ki si to veselje izbere, se tudi v trpljaaiu veseli, ker tolažijo ga. besede sv. Pavla: . V-se trp-ljcilje tega sveta ni nič v primeri s priliodiijo-s-lavo', ki se 1)0 v nas razodela«. 17. V drugem stoletju po Kristusu je bila v Ateksandriji v Egiptu strašna kuga. Takrat .ie bil tam škof sv. Dionizij, ki je ob tisti priliki pisal za Veliko noč svojim vernikom prekrasno-pa-stir-sko pi.smo,-ki nam je ohranjeno. V tem pismu l^ripoiveduje, kako so se kristjani žrtvovali z^i obolele. Umrlo je veliko duhovnikov, dijakonov in izmed ljudstva najboljši, ki so se povsem žrtv^o-vali pri bolnikih. Njih smrt v .službi okužeuili bolnikov ni bila nič manj strašna ko mučeniška smrt. Pagani so svo.ie bolnike kar zapuščali ali jih metali na ce.ste, da bi se ž njimi ne okužili, le kristjani so «e za bolnike žrtvovali. V celem riiu-■skem ce,sarstvii je bilo včasih do 5{X)0 mrtvih uh dan. V Aleksandriji ni bilo nobene hiše in drm-žine. da bi ne bil kdo umrl za to «trašno boleznijo'. Da spoznamo strašno trpl.ien.je okuženih in veliko požrtvovavnost krščanskih strežnikov pi'i teh bolnikih, naj nekolikO' opišem to grozno k«/,SAQ' bolezen : Pred vsem se .je pri obolelem človeku ii'O-javila omotica. Njegov obraz in n.j«gov pogled se .je izpremenil. Jezik je postal popolnoma bsff ni negibljiv. Bolnik .se je navadno icnialu zgTu-ebno ■'lekoc-ino. Bolečine v glavi in v raznih delih lelosa .'-■o bile tako' žgoče, kakoT da bi žgoče oglje Jjilo v njih. Od bolečin je bolnik začel razsajati, ker ni inogel prenašati notranjega ognja. Po celem telesu .so na.stade bete, sinjaste in črne pege, ki .so bile skoraj v.selej znanivke smrti. Najbolj pa so bolele bnle, ki so nastajale pod pazduhO', pod ■laktom, ]5od kolenom in za ušesi. Te bnle so bile kakor svinčene krogle, ki sO' včasih tndi potrne-vale. To je bila .stirašna bolezen, ki je hodnika .-liravila v par dneh v grob, včasih pa tndi tako.j. Kdor .je pa-i.šel v dotiko z bolnikom ali z njegovim oblačilom, jo .je ])rav gotovo dobil. V tej .strasni bolezni so «tregli v Alek.san-di-iji bolnikom kristjani, verniki in dnho-vniki', katere omenja sv. Dioniaij. Ti so se popolnoma žrtvovali iz ljubezni do bližn.jega. Umrlo jih je na tissoče. Njih imena pa .so ostala nepoznana. To bili pravi mučeniki, čejn-av niso ]jrelili krvi. Vise to iso delali z veseljem, ker so ]>ričakovali plačilo onstran groba. Za ta «vet »e niso prav nič menili, ker bi bili drugače lahko nšli in si revšiJi življenje. Po.svetnjaki in pagani so takrat bežali v kraje, kjer ni bilo kuge. Le kri.st.iani eo iinoli v sebi moč, ki jo je dajala -sv. vera, krščansko ni)anje in krščanska ljubezen, da f;e niso nstrasili «trašne kuge, ki, jie takrat ira,zsajala posebno v Alek.sandriji. Ta zgled nam dokazuje, da .je moč, ki nam jo daje «v. vera, večja ntvto vse povsvetno veselje in da so resnične besede sv. Pavla v danaišn.jem sv. berilu: »Trpljen,ie tega sveta ni nič v ]n-imeri s prihodnjo^ slavo, ki «e bo A" 11 rt.S razoclela«. Takim, ki so- se žrtvovali z,a bolnike, zlasti ob kužni bolezni, poreče Kristus na sodnji dan: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, posedite kraljestvo., katero vam je pripravljeno od začetka sveta. BoJan sem bil in .ste me obi-■skali: ...Karkoli ste «torili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ,ste meni -storili«. Po iJravici je sv. cerkev uvr.stila te požrtvo-A'a\'np kristjane, ki so «e takrat žrtvovali v Alcksandi'iji za boJnike, mej «v. nuičenike in .10 določila, naj .se njih spomin obhaja dne 28. febr. Tako .se s|)ominjamo ta dan y>svetnikov hrez imena«. Njih imena so de Bogu znana, .svet jih iie loozn.a, ker se za ta minljivi .svet in njegovo veselje nii.so menili. Vsi ti y>ìiepf)Zìiani liiticeiüM« »o nam dali zgled, kako moramo zaničevati svet in njegovo ve.selje in obračati vedno oči navzgor, kjer je naš zaklad in večno življenje. Oko ni še videlo in uho ni še isli.šalo, kar je Bog pripravil pravičnim v večnem kraljestvu. 18. Sv. Pavel, pravi v današnjem sv. berihi, da tudi stvarstvo 't. j. vsa narava željno čaka razodetja. Božjih otrok t. j. častitljivega vstajenja in izprernenitve Božjih otrok t. j. pravičnih in da bo poslednji dan 'tudi stvarstvo t. j. vsa narava rešena iz suženjstva pokvarjenosti t. j. prekletstva radi greha v častitljivo svobodo Božjih otrok. Te besede sv. Pavk v pismu do Rimljanov (8, 18) j)otre]3uje.jo kratkega pojasnila! * * * 19. Pojasnilo k tem besedam nam podaja .■^v,-Peter (11, 3, 10), ko piše: »Prišel bo dan Go.spo-dov kakor tat, ko bo nebo preslO' z velikim pokanjem, ko fe-e bodo od vročine raztopile prvine in bo zgorela zemlja in stvari, ki so na njej. Ker še bo tedaj vse to razdejalo, kakšni morate iiiti vi? S svetim obnašanjem in ])obožnostjo pričakujte in naproti hitite prihodu Gospodovega dneva, ko se bo gOTeče nebo zrušilo in ko se bodo prvine od vročine raztopile. Čakamo pa po njegovih ebljuljah noA-ih nebes in nove zemlje, v katerili bo iH-ebivala pravica. Ker torej tega čakate, prizadevajte si, preljubi, da vas najde neomadežaiie in neoskrunjene v miru«. Iz teh besedi sv. Petra, ki je nezmotno poznal obljubo Kristusovo, je razvidno, da oge-n.f ne bo uničil tega sveta, ampak ga le prenairedil. izpremenil in izčistil, kakor se izčisti v ognju zlatO'. Kakor bodo pravični iz groba vstali izpre-menjeni in poveličani, prav tako se bo tudi v.sa nara^■a t. j. ves svet. izpremenil in poveličal, da bo kakor »raj«, v katerem bodo i^ravični prebivali kot otroci Božji, ki bodO' Boga gledali od obličja do obličja, kakor sta ga Adam in Eva aledala v prvotnem raju na. poseben način. Kje bodo torej nebesa ali »raj«, v kater^-m bodo stanovali zveličani po vstajenju? Po ob!.ju-feah Kristu.sovih bo »raj« na izpremenjeni zem- Iji. Tukaj bomo uživali |)o vstajenju večno- srečo in večno veselje. Kakor bo človek vstal v i zj.) reinen jenih tole--sih, prav tako bo tudi vsa narava vstaila takral v veličastvu obrok Božjih. Tru,i>la člove-ška, ki .lih devamo v zemljo so le seiiieiici, iz katej-ih bodo zraistla nova, veličastna telesa. Kako ve-likanska razlika .je mej malim semenom na ])r, moj malim jabolčnim zi-ncem in veliko jablano, ki zraste v teku časa iz tega semena! P]'av tako velikanska razlika bo mej telesoin, ki je' sedaj imamo in ki poj'cle v grob in telesoin, ki bo zrastio iz grolsa poslednji dan in tako velikanska ]'az,lika bo mej naravo, ki jo sedaj vidimo in uživamo in naravo, ki .jo bomo uživali po vstajenju. Naša zemlja in ves «vet se bo poslednji dan izpremenil v »rr/j«, v ka.terem ne bo več niti holez,ni ni li ismrti, niti nadlog niti nesreč, niti žatosti niti bridkosti, niti ])reganjanja niti strahu, niti vere niti upanja, ampak sama Ijub-.^zen in večno veselje. Raj, v katerem sta bi'la Adam in Eva, :ie bil na zemlji. Kako je ta raj vsied greha izginil, ne vemo. Le-to veirui, da sta Adam in Eva z grehom izgvüji'la vso neskončno si'eoo, katero sta uživala v »a-aju« in da je Bog postavil angela z ognjenim mečem, ki je Adama in Evo zagnal iz raja in jima za v.selej zabranil vstoi) vanj. Moi'ila .je ognjeni meč požgal v.so lepoto pi-voinega raja. Poslednji dan se bo ves svet iz]iremenil v raj, v katerem bodo pravični uživali večno in neskončno «rečo in gledaJi od obličja do oldičja Boga. Nekaj podobnega .je bilo tudi v prvotnem raju. Adam in Eva sta bila otroka Božja, ustvar- jena v milosti Božji, zato prijatelja Božja, da. .]e sam vsemogočni Bog ž njima bodil, kakor je Kfi-stus, pravi Bog, hodil z apostoli. 20. V životopisu sv. Felicite in Perpetue se pogled A- nebo opisuje ko pogled na lepe vrtove in višine, kjer je bilo' raznovrstno- drevje m cvetje, kjer so- se sprehaja.li Jjlesiteči angeli, svetniki in svetnice Božje in prepevali Bogu večno pesem: Sveto, sveto, sveto! Pravega pojma o nebeškem adi rajskem veselju ne moremo imeti, kajti sv. Pavel pravi: »Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo (1. Kot. 2, 9)«. Čeprav torej beremo, da so nekateri svetniki bili zainakneni v nebesa, da so videli prečudne reči in slišali p'recudno petje, A'endar ne more noljen človek imeti pravega pojma o raju. in o neskončni sreči, ki nas čaka v raju. Ko ]3i otrok mogel imeti razum že pred rojstvom, bi si vendaa' ne mogel na noben način predstaviti, kako bo p'0' rojstvu na zemlji, kaj so liribje, goire in doline, reke, drevje, cvetje, sadje, živali, dan in noč, ogenj itd. Prav tako ne moremo spoznati, kaj bo po častitljivem vsitajenju, ko se bomo rodili iz zemlje v veličastvu Božjih otrok in se ]jo tudi narava prerodila in poveli-čala. .Kdor ni nikdaa- videl, kako zraste iz malega semena veliko i.n košato drevo^ ki rodi sad in seme, si ne more tega in-edstaviti. Prav tako si ne moremo predstaviti veličastva otrok Božjih in. narave po vstajenjii. Le sv. vera nas zatrdno uči. da oko ni še videlo in uho ni se slišailO' in v srce človekovo ni. še prišlo, kax je Bog piipravü njim, ki cja Ijtihijo. Kakor je iz teh besedi razvidno, zahteva Bog od nas Ijuhezni, oe se hočemo^ kdaj zveličati. O tej ljubezni pa piše sv. Janez (I, 5, 3): »To je Ijul^ezen Božja, da njegove zapO'Vedi izpolnjii,-jenio in njegO've zapovedi nisO' težke«. Da bo po vsta.ienju ves svet premenjen in poveličan in da Ijodo zveličani v n,jem prebivali ljubezni in neskončni ereči, so vero'vaili že v sta.rem zakonu. Preroki govore na mnogih me-,'^tih o novi zemlji in O' novem svetu, kjer bodo zveličani ].n'e])ivali po vstajenju me.sa.. 21. Vedeti, pa moramo tudi, da uči sv. katoliška cerkev, da doseže duša. takoj večno zveli-čanje, če umrje čiloivek v milosti Božji in je že l)oi)olnoma zadostil za grehe Božji pravičnosti. C-e molimo v apostolski veri: Šel v pred])ekei, t. j. če .je duša Kristusova šla v predpekel, kjer so Ijile duše pravičnih starega zakona, da bi jim oznanila odrešitev in jim odprla vrata v večno zveličanje, to ne velja za duše pravičnih novega zakona. Sv. Krizostom ]Diše: »Prej je smrt pravičnih vedla diiše v predpekel, sedaj pa jih vede naravnost h Kristusu. V tem obstoji ena izmed bistvenih razlik stairega in novega zakona. Ta predpekel se imenuje v sv. Pisanu tudi »naročje Abrahamov o«. V tem »naročju Abrahamovem« •šo uživale duše pravičnih starega zakona velike ■tolažbe in veliko veselje, a niso uživale obličja Uožjega. Pa-ed obličje Božje jih je vodel Ivristos, ki je 'S svojim tirpljenjem in s «mrljO' odpi-l vrata v večno zveličanje. Duše pravičnih noVega zh-kona, ki umrjejo v milosti Božji in so že v življenju zadostili pravičnosti Božji, gredo naravnost pred obličje Božje, ker imajo na sebi neizbrisno znamenje dovršene odrešitve, katero so dobiii pri sv. krstu. Tega znamenja v starem zakonu ni bilo, zaito iso duše pra^ičn^h čakale odrešitve v »naročju Abrahamovem«. Desni razbojnik se .je na križu spokoril in ske.sal, zato mu .je Kristus rekel, ker je bila odrešitev na križu dovršena: »Še danes boš z menoj v raju t. j. boš gledal obličje Božje. To zveličan.j'0 duše pravičnih, ki gledajo v »raju« obličje Bož,ie, se bo na «odnji dan še spo-])olnilo, ko bo' tudi poveličano telo dobilo svoje plačilo v poveličanem stvairstvu, ko nui ho svetilo novo soinoe, nova luna in nove zvezde. Taki-at se bodo še-le popolnoma izpolnile besede sv. Pavla: »Oko ni videlo, uho ni «lišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog i)ripravil njim, ki ga ljubi.io . 22. Iz nauka dditašiijega sii. berila je razvidno, da tudi narava hrepeni — razume se,da nezavedno — po Bogu, da upa od njega poveli-čan,ia in rešitve, da oznanju.ie čast in slavo božjo in opominja človeka po svoje k slavi in čaiti božji in k svetemu življenju. Vse stvari oznanjujejo in livaiijo Boga: hriljje in doline, gore in planine, reke in po-loki, studenci, nioi-je, -rastline in živali. Vse je ustvarjeno V čast in slavO' Božjo in nam v večno zveličanje. Ljudje pa lo pi'emalo premišljujejo Božje stvarstvo in se l-e premalo oizirajo na dela i^ožja- v naravi. Ko bi se bolj ozirali ua dela Božja v naravi, Ivi nas opominja.jo k časti in slavi Božji, bi vsak dan goreče' zahvaljevali in molili Boga za dobrote, ki nam .jih deli v naravi. C-astili in molili bi Boiga zlasti ob žetvah in trgatvah, ko spravljajo dobrote Božjo v svoje shrambe. Ob žetvah in trgatvah so po starem prepevali po njivah in vinogradih lei)e .svete i)esmi Bogu Oč(Hu, Bogu Sinu in Bogu sv. Duhii. v čast in .slavo. Pi-emivšljujmo, kaj na« učijo dobrote Božje, ki jih dobivamo v naravi! 28. Ijepi iJridelki v naravi nam oznanjuj'jo pred vsem dobroiljivost Božjo. Od kod .so poljski pridelkiy Od kod d.revje, od kod žito, od kod ti-ava, od kod sadje in grozdjey Vse to je ustvarila Božja roka iz ljubezni do ljudi. Preden je ' Bog člo-veka u.stvaril, mu je v svoji dobrotljivosti v.se to pripravil iz ljubezni. Tretji dan je Ikig rekel; Zemlja naj j-odi travo, zelišča, žilo, .sfidje itd. In bilo je tako: Zemlja je pognala vse pol.iske inidelke. Se-le šesti dan je Bog ustvai'il človeka Adama in Evo in .iiina izročil vso drevje, zelišča in vse poljske l)rie. v vodi in živali na zemlji, .solne-e, mesec in zvezde, — vse poje v prelejjein sogli.sju zahvalno pe.sem Stvarniku, ki .je neskončno dobrotljiv, vsemogočen in neskončno moder. Narava božja .je velika knjiga, v kateri lahko berejo vsi, oitroci, in odrastli, da je nad nami neskončno dobri, vsemogočni in modri Bog,- ki jC' \-.se ustvaril, ki vse ohranjuje in vlada in ki je človeka in vse stvarstvo nameni-l za. častitljivo poveličanje in vstajenje. To trdno upanje imamo od Boga po Oospodu Jezusu. Kristusu, katerenui bodi čast in hvala vekomaj. 2(). Kazen vei'e in ljubezni nam .je potrelmo tudi upanje. Ko bi u|)anja^) ne imeli, bi .skoi'aj Ponovimo z otroci vpra.^anjn v Velikem kate» ■ki/.mu od 42 do 15, od 19.'^ do 20.5, cJ 234 do 2.57, in od s?."? do 877. . ne mogli hneti ne vere ne Ijiibexiii. (linibolj trdiio je naše upanje, tembolj trdna je liuli naiša vera in tembolj goreča je naša Ijnbezen. Kaj se pravi krščansko upati? Krščansko upati se pravi s tj-duo zanesìjivo'stjo' pričakovati vse, kar nam je Bog o]>lju]3Ìl zavoljo zasihiženja Jezusa Kr. Obljubljena nam je večno zveličinije in obljuJjljeni so nam v^i pripomočki, ki so potrebni, da dosežemo večno zveličanje. Pričakovati pa moramo, kar nam je Bog o])ljiiInl, s trdnO' zanesljivostjo, brez omahovanja. Po tem upanju in pričakovanju moramo življenje uravnati, -.llo-vek ne sme. živeti ko nemima živina, ki ne pozna, namena in konca. Nam je dal Bog razum, da, vidimo konec in da spoznavamo svoj namen. Radi tega je zeio poitrebno, da molimo večkrat v življenju dejanje upaiija, zlasti pa ob skuSn.)avah zppei' to sv. čednost, ob smrl.ni uri itd. Kdor nmli večkrat dejanje upanja, bo imel svojo dušo vedno, obrneno k Bogu. in ne ]>a nikoli Boga pozabii, kar se žal dogaja dandane-s pogosloma. Ljudje živijo neumno: se veseli.jd, koinejo, kradejo, pijančujejo,. česai,' še živali ne d.€lajo in uživajo, kakor da bi ta svet bil njili namen in njih konec. Mej kristjani je zavladri.lo pogansko živ]jen.ie in čimboli nas Bog kaznu.ie,. tembo'lj Ga nekateri žalijo in ]\[n delajo nečaiSt. (luvajino se tega sveta, ki je neumen! Ne bodimo' predrzni, da bi odlašali z izpreobi-nilvijo oti dneva do dneva, od leta do leta, kajli smrt je kakoi- tat, ki vdre v hišo, ko najmanj mislimo, (.e kdo misli, da lahko sedaj žali Boga in da mu Bog-mora dati kasneje čas in milost za izpre-obrnitev, se lahko hudo zmoti. To je velika pre- drznost nasproti Bogu, ki je vseveden in vsouio-gočen. Na d'vngi strani pa je tudi res, da ne -nie človek nikoJi obupati, čeprav bi njegovi grehi liili veliki. Bog je neskončno usmiljen in dobrotljiv; zato imejmo vedno trdno upanje vanj. 27. V današnjem sv. heriiu govori ,sv. Pavel v pismu do Rimljanov o rečeh, ki, nas čakajo v svetem rajri tako^le: »Bratje, menim, da se trpljenje seda njega časa ne da ))rime!rjaiti prihodnji časti, ki se bo razodeia nad nami«. Pò vstajenju čaka vse pravične neskončna sreča, ki ne bo nikoli jenjala. Ta sre^a prebega vse druge .srečo, presega vse drugo veselje. Zato moramo biti pripravljeni žrtvovati in izgubiti raji vse drugo ko to. Za to srečo so sv. ajjostbli in mučeniki popustili' vse in se ijop-olnoma žrtvovali za Jezusa, kakor ]>oremo v (lanašnjem sv. evan-fieliju: ;>In iiopustili .so vse in sli za njim». Ko je sv. Peter spO'Zna.1 Jez;usa ta obilnega ribjega lo'va, ki se jo dogodil na Njegovo besedo, je zakli-cal: »Gos|)od, pojdi proč od meno, ke.r jaz sem grešen človek«. Groza ga je bila namreč obšla in vse, ki so bili ž njim. Tn so jiotegnili čolne b kraju, so vse popustili in šli za nji^m. Obu.jajnio večkrat trdno upanje v svojih srcih. TJpan.je dela goreče ki'istjane. Brez upanja ni vere in ni ljubezni, pa tudi cerkve katoliške bi ne.sko, večno veselje. Sv. Alojzij bi 1)11 lahko v svetu knez, pa je spoznal niimljivost vseh posvetnih časti in ])ogastev, zato ,si je raji izvolil .s^ii.mo.sla.in.slvO uboštvo, da si je zagotovil večnO' boga-sitvo. Prav tako je tudi sv. Bernard odpove Gospod, vse mu; bom povrnil, celo oblačila!-/. Nato se sleč«: 4 Poslušajte in dobro me razumejte! Do'sedaj sem Petra Bei'nardona imenoval svojega očeta, od.slej pa. smem lahko prosto reči: >Oče naš, kateri si v neljesih, ]h-ì katemii sem založil vse s^-oi® premoženje, ves svoj up, svoje zaiitJaiije in \se tolažJDe .svoje clediščinie«. Te besede so giniile navzočne clo: solz. škof pa ga je objel iin s svojim pla.ščem OigTni'l, rtok-ler uiu niso škofovi služabniki prinesli oblačite. Tako se je Franc-i.šek popolnoma odpovedal svetu. Zanj je l^il ves svet kakor blato na cesti. Dne 16. junija piraznu.jcuio domača svetnika Feliksa in Fortunata, ki sta biJa mučena v Ogilejn. Ko so ju jM-ipeljali ])red rimskega ajdovskega sodnika in ju je le-ta vprašal po njih imenu in domačiji, je odgovoril Feliks: »Meni je ime Feliks, mojemu bralu pa Fortunat. Oba sva po milosti božji ki*ist.iana. Po domačiji pa nas ne izpravšuj, čep.rav ni daieč odtod, ka.jti mi dva bre-])cniva po nebeški domačiji?. Nato so jib strašne mučili, SO' jib prete|)aili, z ogn.iem žgali, jim vse zobe izbili in čeljasiti zdrobi.li, potem so jib peljali iz oglejskega mesta do nekega kraja blizu reke Nadižp ter jima glavi odsekali, naji^rej Feliksu. l)otem še Fo.rtunatu. Preden so jima odsekali glavi, sta oba pokleknila, se Bogu zahvalila za 'milOiSt isv. n-iuòeniSl-\'a, se poljubila in skupaj zmolila Gospodovo molitev: Oče naš. Tako sta junaški unvrla in vse pi'etrpela, da sta le nebeško domači.jo dosegla. Ker je Ijil nastal radi njunih sv. trupel i>repi:r mej Oglejem iii Vičenco, kfijti oba sta bila i-ojena v Vičenci, se .je ta spoi' rešil tako, da je Oglej dobil glavo sv. Fortunata in truplo sv. Felik.sa,. Vrčenica. |ia glavo sv. Feliksa in truplo sv. Foirtunata. Tam počiva.jo nju kosti. Posnemajmo svetnike in nikdar ne vežim© svojega srca na posvetne reči, ki minejo. Trdno oklepajmo Petrovega čolna — cerkve KrialLiscive hl njenih naaikov — da srečno priplujeino v pristanišče večnega življenja. 29. »Pelji na globoko« — je rekel Krist\is sv. Petru. In ko- je sv. Peter peljal čoln na globoko, je nalovil toliko- rib, da so se mreže trgale in da so napolnili dva čolna. Kristus je dastavil: Odslej boš ljudi lovil«. Radi teh Kristusovih besedi se primerja katoliška cerkev, v kateri je sv. Peter o-ziroma njegov naslednik vrhovni glavar, Petrovemu -čolnu ali Petrovi ladji, v katero se »lovjjo« lj\ulje. Te ladj-e -se m-o-ramo zvesto držati, ako hočemo k-daj pripluiti na breg srečne večnosti. Kristus je resno- -o-po-minjad, da se moramo čuvati krivih prerokov. To velja p-osebn-o za naš čas, ko -se po vsem svetu razširjajo krivi na:."iki in krivi nazori, ki n-a-sprotujejo' sv. veri. Krivih •prerokov je dandan-es vse polno, ki z besedo, bodisi govorjeno bocUsi pisaino-, zavajajo ljudi na kriva pota. Dobro je, da te krive ptrero-ke poznamo in da znamo proti njim tudi zagovarjati krščansko vero. 30. Prvi krivi nazor in nauk našega časa je, rJn so vse vere na svetu enake in da je treba vse re re enako spoštovati: Potemtakem je krš6an-■ska vera enaka judo-vski, luteiranski ali tudi turški veri itd. in spoštovati treba turško vero kakor krščansko itd. Ali je to mogoče? Ali je res, da je judovska ali turška vera enaka krščanski? Poglejmo si to reč nekoMko bolj natanko! Kristjani pravimo in verujemo, da je bil Jezus Kristus Sin Božji, Jud.ie pa pravijo, da je bil le človek in celo slepar! Kako more biti krščanska \"era enaka judovski? Ali je ta resnična ali .ona! A ko je krščanska vera resnična, je judovska vera krira. Besnica in laž niste enaki! To je torej brez cU'ojbe kriv nauk našega časa, da so namreč vse vere enake. Sam človeški razum pravi, da more Jjiti .samo ena vera prava in da so vse flruge vere na svetu več ali manj krive. Bog je dal človeku razum, da preiskuje, katera, vera na .svetu je prava? Kdor lioče le nekoliko oči odpreti in pošteno živeti, spozna takoj, da je le krščanska vera resna in prava. Kdor hoče le nekoliko oči odpreti, spozna takoj, da je Jezus Kristus, ki je delal prave čudeže, pravi Bog. Kdo moro mrtvega òlO'Veka obuditi v življenje, ako ni pravi Bog? Kdo more bolnega človeka .samO' z besedo .ozdraviti? Kdo more s svojo lastno močjo od smrti vstati? Naša sv. krščanska vera je torej edino- prava in zato ne more biti nobena- druga vera prava in nobena druga njej enaka. Še bolj smešno je govorjenje, da je treba vse vere spoHtovuti. Ali bomo .spoštovali laži in krive nauke? Nikakor! Mi lahko, spoštujemo ljudi. kateri so morda po nedolžnem v krivih verah in v krivih naukih, toda krikih ver in krivih naukov ne smemo s]ioštovati. Prepovedano je na nr. zaničevati Jude, luteranej mohamedane itd. radi tega. ker imajo krivo vero, a vere njih in njih krivih nauko'V ne inoTeiiio in ne .siueiiio -spošlo-vati. Njili nauki so krivi in torej obŽH.lovaii.ja vredni. Zapovedano je, tla niöraino bili z v.^enii ljudmi vljudni in da ne smemo ljudi žalili in zaničeva.ti, ne smemo pa njih vere siiošlovati. ker bi to bila neumno«t jn pregreha. 31. Kriv in pogubono.sen .je nauk, da se čln-vek lahko zveliča v osaki veri, ako le hoče iu da ni treba nikomur ])resitopali v kaloli>ško cerkev. Pravijo: (.llovek naj se ne meni za vero. Kruha, kruha!« Ali je to resnično'? Ne! Kristus je postavil samo eno cerkev in .je rekei: :>Kdor cerkve ne po-sluiša, bodi kakoir nevernik in |)agan . . . Kdor vas posluša, mene po«ilusa, kdor pa vas zaničuj«, mene zaničuje . . . Pojdite po vsem svetu in ozna-n.ÌLijte evangelij v.sem stvarem. Kdor bo veroval in «e bo dal krstiti, .se bo zveličal, kdor pa ne bo veroval, se bo |)Oguhil«. Kristus ni rekel: Verujte, kaj' hočete, saj .] veseli, kolikoT mos'oòe, ker na onem svetu ni niè. S temi besedami begajo in dražijo zlasti- siromašne delavce, ki naj bi -se uprli proti sedanjemu redu in izvedli boljševizem. To je najnovejši evangelij. Vse premoženje treba razdeliti. Visi naj bi enako uživali svet in njegovo veselje. Vsi naj bi bili enaki, ifcizlika mej bogatimi in siromašnimi naj bi poiDolnoma prenehala. Ali je to mogoče? Nekateri pravijo, da je to mogoče, saj je bi.lo mogoče, mej prvima kristjani in saj so tildi .jezuLtje v Taraguav-u uvedli komu-■nizem! Toda razmere mej prvimi kristjani jn mej pi'vimi' kristjani v Paraguay-u so bile vse drugačne nego dandanes. Prvi kris.t.)ani so bili goreči v «v. veri in v ljubezni. Njih .srce je bilo v nebesih, kjer so pričakovali popolnega plačila. Vse drugačne razmere pa .so dandanes. Tudi dandanes bi hiJo to mogoče, ko bi luli vsi kristjani pridni in goreči v sv. veri in v ljubezni do Boga in bližn,iesa, kakoT so bili prvi kristjani. Tega pa žal ni v .sedan.ji človeški družbi. Ko bi tudi hoteli danes vse zjenačiti in vse razlike v pi-emoženju odpraviti, koliko časa bi ])a tO' trajalo? Kdor bi ])ridno in vestno delal, bi si kmalu kaj več p,iiidobil. lenuhi pa bi kmalu vse zapili, zajedli in zapravili. To vprašanje je sicer gospodarsko in je Ireba ,dobrih gospodarskih posta.v, ako liočemo zajeziti novodobno suženjstvo delavskega in kmečkega Ijudstvia, a. je hkratu tiidi versko. Kjö.r ni žive vere in goreče krščanske ljubezni, se a rešitvi tega vprašanja, ne da niti govorit. Mo.j-zeso^'a postava je določevala vsaki izraelski družini posestvo, ki se ni moglo ne zariibiti ne pro-(hiii. Ta je bila zelo moda-a in uspešna gospodarska postava, ki je zabranjevala Suženjstvo mej izraelskim ljudstvom. Ko bi mogli v našem času obnoviti le to «limo božjo d^oločbo' ali kaj približno podobnega, bi bile takoj boljše razmere, čein-av Jji to še ne zadostoivalo. Ako ljudstvo izgubi sv. vero in sveto ljubezen, ako se vda razdivjanosti, potratnoisti, 'razkošju in lahkoži-A'osti, bi vse gospodarske postave malo pomagale. 33. Krivi prea-oki našega časia so proti vsemu, kar se imenuje liožje in kar se imenuje krščansko'. Le eno resnico učijo, ki jo uči tudi krščanska vera, namreč, da shìo vsi ljudje bratje ali kakoT se izražajo socdallisti: »liOiVariši« in -da se moramo med seboj p'odpiiiati in ljubiti. To je res zlata resnica, pa je niso iznašli breizverci. To je nauk KristusO'V: Vsi 'Smo bratje, kei- smo vsi u'Stvarjeni po Božji podob-i in vsi odrešeni s krvjo Go'Spoda Jezusa Kristusa. Krivi pi-eroki pravijo, da ni Bo'ga in da človek ni drugega ko žival. Če so ljudje živali, kakor učijo krivi preroki, kakšno bratstvo je mej n.jimi? Mej živalmi ne moTe biti nobenega bratstva! 34. Ne dajmo se zavajat in slepit po krivin prerokih. Ako izgubite vero v Boga, vero v Jezusa Kristusa, ako izgubite sv. krščansko^ vero, nimate nobene pravice več, niste več liuclje, ampak živali. Bodimo trdni in neomajni! Oklepajmo se zvesto Petrovega čolna — sv. cerkve — katero je Kristus jioistavil in katero moramo poslušati, -če se hočemo zvelličati, čeprav bi morali zanjo tudi kaj trijeti. 35. »Pelji na globoko in vrzite mreže na lov!« je r-ekel Kristus Sianonu Petru. Sv. Peiter je peljal svoj čoln na globoko iin vrgel mreže na lov. Ko .je to storil, se je toliko, rib nalovilo, da so se mreže trgale. Ta Petrov čoln, ki so ga napolnili z ribami, je bil predpodoba katoliške cerkve, ki se imenuje Petrova ladja, v kateri je nevidni kimar sam Jezus, vidni krmar pa sv. Peter oziroma njegov na.^lednik, rimski papež. Oglejmo si nekoliko l^olj natankO' to Petro^■o ladjo, v katero smo vstopili pri sv. krstu, ko smo se odpovedali hudiču in vsem njesovim delom. 3(3. Nevidni "glavar in krmar katoliške cerkve je Jezus sam, ki je rekel apostolom: »Jaz ostanem z vami do konca sveta«. Jezus je torej Ä nami, ne bo.jmo se! Ta fedja ima za icrmar.ja samega Boga, zato .je TÌiiaT.ii ne morejo uničiti, in zato ne more zgrešiti prave poti-. JeziiH pa je pred vnebolio^lom poskrbel tndi za vidnega poglavarja in krmarja le ladje, ko jt rekel sv. Petru: 'Pasi moja jagnjeta in pasi moje 0'vce!>: Sv. Petru .je bilo rečeno: -Tebi bom dal ključe nebeškega kr;iljeslva. Karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih in kairko'li boš zavezal na zemlji, bo zavezano^ ludi v nebesih«. Te besede veljajo tudi naslednikom sv. Petra, t. j. rimskian papežem. Za j'imskim i.)a-pež(!m stojijo škofje, za škofi pa diihovščina. Njim vsem veljajo liesedo Jezusove: -Pojdite po vsem svetu i,n učite vse narode in krščujte jih v inienu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Karkoli boste razveznli na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih in karkoli bos.te zavezali na zemlji, bo-zavezano tudi v nebesih '. Skrivnostna, Peti'ova ladja bo vzti-ajala do konca sveta. Kljubovala bo vsem vihar.iem, ker jt Kristus rekel: »Z vami ostaiiem do konca sveta«. Kakor .je Kristus večen, prav tako bo tudi katoliška, Cerkev trdno stala do konca sveta. Vsčt druga kral.je.s.tva bodo razpal-a ali so že razpala. le o cerkvi se v vseh stoletjih uresničujejo Jezusove besede: Vrata peklenska je ne bodo premagala'. Nobena moč, no zemeljska ne peklenska, ne inoro cerkve uničiti, ker je zidana na Petrovo skalo. Koliko slavnih cesai'jev, kraljev in vojskovodij je že bilo. ki so bili srečni in so mi-sliili. da njih «lava no Ijo nikdar zatonila, ])a .fc vendar vse minulo. Njih kraljestva, in cesarstva, so raz|)ala ali so razdelila. Katoliška cerkev pa stoji neomajno kakoT velika skala m>di mo.r.ja, ob katero se zaganjajo sovražnii valovi, ki se ^ icer penijo ob njej, a jej ne morejo škodovati. 37. Nadaljnji nauk o Petroivi ladji je: Kdor <0 hoče zveličali. mora biti iid katoliške ce'rkvB, !. j. mora biti na tej ladji. Kdor booe vekomaj «rečno živeti, mora iiskati večnega življenja v katoliški cerkvi. Kdo,r «e boče .rešiti večne f>ogube, mora ])ribežati na to ladjo. Preden posvetijo škofa, ga vpi-ašajo: Ali veruješ, da se .noben človek ne more zveličati, ako ni ud kat. cerkve, ako noče poslušati glasu sv. cerkve? Škof odgovori: Veru.jem! Sv. Cii.)rijan primerja katoliško cerkev Noe-lovi ladji. Kakor se ob času Noctovem ni inogel nihče rešiti, kdor ni: bil v n.jegovi ladji, se tudi nihče nc more rešiti večne pogube, kdor ni ud katoliške cerkve, kdor noče iz hudobije ali zani-karnosti pristopiti h katoliški cerkvi. Tudi takrat, ko. je delal Noie veliko lazijo, so se mu najbrže ljudje po.smehovali, ])a .so si nekateri najbržo začeli delati fedjice, da bi se na njih v veliki sili rešili, ko bi se res to dogodilo, kar jim je on oznanjeval. Ko je pa nasto|)il po^o']), -so se goilovo vse ladji'ce prebrnil-e in iJ0.i0i)ile, samo Noetova lailja je srečno plavala vrhu vode. Tako se tudi dandanes ljudje smeje.jo in pravijo^, da so tudi ilfi-uge vei'e in cerkvice (ladjice) tlob^re in da se človek lahko tudi v njih zveliča, toda vse te vero hi cei-kvice ne more.jo človeka rešiti potopa t. j. Yt'cne pogulie. Prava Noeto-va rešilna lad.ja je Petrova ladja, v katero morajo po ukazu Jezusovem vsi vstopiiti, ako se hočejo rešiti in zveličati. Kristus je rekel: »Ivdor cerkve ne po'shisa, naj bo kakor pagan!« Kdor ne posiluSa rimskega ])apeža, škofov in duhovščine, ki se ■ vs-i skupaj imenujejo učeča cerkev, se ne moa'e zveličati. Kristus je zapretil: »Kdoa- vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje in zaniču.je Njega, ki je mene poslal«. Apostolom in njih naslednikom je bilo rečeno: »Pojdite po vsem svetu in 0'znanju.)te evangelij vsem stvarem. Kdor bo veroval, se bo zveličad, kdo>r pa ne bo-veroval, je že obsojen<'.. Iz tega je razvidno, da se ne more^ nihče zveličati, kdoir cerkve ne posluša, kdor se Petrove ladje ne' di-ži. Sv. -Janez evangelist ]xrepo;veduje celo občevanje s sovražniki Kristusovimi. Pravi, da jih ne smemo »spre.jemati- v hišo« in oelo -ne pozdravljati'; t. j. ž n.jimi se družiti kot jirijatelii (2. Jam. 10). . V sv. cerkvi Kristusovi' ,je zveličan.je. Kdor se hoče zveličati', mara iskati zveliea.nja v njej, se mora trdno oklepati tistib, ki jih je Kristus ]30stavi'l za to in se skrbno ogibati vseh drugih ver in cerkvi'c, keir bi se ž njimi ne ■ mogel rešiti potopa večne pogubo. 38. Da Jji ]>a vsi ilahko spoznali pravo cerkev, so jej dana štia-i znamenja, po- katerih lahko vsakdo spozna pravo Kristusovo' cei-kev od neprave. Prava Kri'stusova cerkev mor-a biti edina, sveta, ajjo'stolska in katoliška. Katera cerkev na svetu je tako edina kakor naša cerkev? Ali morda luteranskaV Pri iiite-ranih vici vsak pridigar drugače! Ali morda grško-razkolna, ki se sama sebe imenuje pravo-«lavno? Kje ima ta svojega vi-hovnega poglavarja? Le v uaši coa-kvi je stroga edinost, kor mora vsa duho'vsèina po celem svetu enako učiti, iste sv. zakramente deliti in morajo vsi, verniki, duhovniki in škofje, biti pokorni' rimskemu papežu, nasledniku sv. Petra, ki .je v verskih resnicah nezmotìjiv. Naša cerkev je drugič, tudi sveta. Niso sicer vsi katoličani svetniki, pa bi lahko bili vsi, ker ima cerkev vse iwi])omočke za to. Nauki, ki jih uči katoliška cerkev, so sveti- in zakramenti, ki jih deli, so sveti. V vseh časih je v icatoliški cerkvi na milijone ljudi, ki tudi v resnici sveto živijo. Le v kaloliški cerkvi imamo:od leta do leta nove svetnike, ki' jih častimo na altarjih. Naša cerkev je torej sveta. Tretje znamenje prave cerkve je apostolstvo. Cerkev mora bili apostolska. Prvi .rimski škof je bil sv. Peter, ki ga je sam Jezus postavil prvaka \\sem apostol'o'm. Najbrže mu je lu-di sa-m Jezus po vstajenju od kazal rimski sedež. Tako so tudi v.se druge katoliške cerkve imele jiosredno ali neijosredno apostole ustanoVnike. O tem priča zgodovina. Prav tako je tudi nauk, ki ga uči kal. 'Ce.rkev, aposlolski. Naša cerkev .je toa'ej a]>ostolska. Naša cerkev pa je tudi katoliška t. j. za vse narode, za vse ki-aje in za vse čase. Poleg tega je tudi res po vsem svetu razširjena. O kateri drugi cerkvi moremo kaj takega reči?. Ali o Iute- ran.ski cerkvi V Saj uci zgodovina, da ima luto-r-anska ce-rkev svoj začetek se-Le v šeslnajslem -stoletju! I/uteranska cerkev je le v Nemčiji in še pri nekaterih germanskih narodi.h in se o njej no more reči, da je po vsem svetu razširjena. To velja več fi'li manj tudi o drugih cerkvah, zlasti O' grško-razkolni, ki se je «icer do> zadnjega č.asa bahala z Husijo in z ruskinr carjem, kai- j-e pa vse žalo«tno minulo. C! ršk o-razkol na cerkev niuna v .sebi prave živl.jen.ske moči, da bi se raz.sii'jala po vsem svetu. Le katoliška cerkev je razšir.jena po vseh delih sveta in po vseh oto'-kih, da .jo vsak lahko vidi in po tej lastnosti spozna. kje je prava Kristusova cerkev, katero vodi sv. T)uh. 39. Le katoliška cerkev ima to^rej vsa štiri znamenja pi'ave Kristusove cerkve, le v njej je zveličanje. Kdor se hoče zveličati, mora iskati z\pličanja v katoliški cei-kvi. Brali smo, kako .so se v vojski mej llusi in Japonci ru.ske in jap.onske ladje potapljale z vsem moštvom, ki je štelo do štirili'soč ljudi. Rili so strašni prizO'i'i. Toda še bolj strašno je gledati, kako se milijoni ljudi polaijljajo v morje večne pogul)e. ker ni.so na jjravi ladji, katero .je Kri-j^tu.s določil in ki .se ne bo nikdai- ijotoipila. Bila je sicer že večkrat v hudili sti;.skah in govoTili so^: Petrova ladja se bo- jDolopila, a v.selej je la^ lad.riR •srečno ii.šla nevarnostim. Ko .so papežu Pijn 'Devetemu vzeli Rim in zia'sti ko je ta papež umrl, .so .sovražniki st. ■cerkve začeli govoriti: Konec je cerkve, noibenega papeža več! Takrat so bili za cerkev res hudi èa.si, toda cerkev je v.se premagala. Par dni po .■^mrti papeža Pija Devetega je cerkev že cLoLila .slavnega papeža l^eona Trinajstega, ki je cerkev s s\(,)jo modrostjo- zelo ]>oveJičal. Spoi- mej oei-kvijo' in državo se je v naših dneh nepi-ičakovano Itoi-avnal. Ladja. sv. Petra se ni jjotopila. ampak plove .sedaj še bolj giotovo iDroti večnim bregovom. Kje so pa njeni sovražniki, ki .so bili še pred nekaj leti tako mogočni':' Poskrili so se iin ;je ne ui)ajO' niti ziniti. Tako jih .ie božja, previdnost potlačila in ponižala. Iz vsega se vidi, da je sv, cerkev božje delo. Ko je a.iigel Gabrijel oznanil Mariji, da bo spo-čela od sv. Duha, .ie j-ekel: ;. (Jle.j. «počela boš v svojem telesu in rodila Sinn in imenuj Njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin božji imenovan, (iospod Bog mu bo dal sedež kralja Davida, Njegovega očeta in bo kraljeral v hiši Jakobovi velioiiiaj in Njegovemu ki-alje.s^tvo iie ho h-onra«.. Tako .je povedal .Kristus tudi sv. Pet'fu: >'Ti si Peter — skala in na to ska'lo bom zidal svo.jo cerkev in vrata iieklenska je ne bodo zmaga.'la (Mat. Iii. 18).;. l^azume se .samo ob sein, da bi papež, ■škofje, duhovniki in redovniki nič ne ojiraviii, ko bi Bog ne da.ja.l moči. Da stoji cerkev trdno in vda 111'istopajo neprestano novi naii'odje v cerkev, je flelo .Jezn-sovo im Njegovega .sv. Duha. Na .Vjegovo besedo mečemo mreže v vodo in na. Njegovo besedo se love libe in ribice v Petrovo ladjo, fla .se mreže ti-gajo in ninianm v cerkvah niti ]irostora za vse vcM'nike. Kdor bere zgodovino katoliške cerkve, kcloir bere, kako se sv-, vera širi l>o Afriki, Aziji, Avstraliji, Ameriki in po -otokih,, mora pri'zna.ti, da je tu prst ]>ožji. Ko je sv. Frančišek Ksa^-erski oznanjeval sv. verro po Indijah, so se Ijmlje i' množicah izpa-eohračali. Prst božji je bil očiten, ker je sv. Frančišek delal čudeže: Mrtve .je obujal in bolnike ozdravljal v i menil Jezuso vem. Držimo se torej Petrove laiclje, na kaitei-i je sam Kristus, kakor .je .sam rekel: »Z vami ostanem do konca sveta«. Plačajmo mu b>rodnino z. lepimi čednostmi in dolnimi deli in bodimo Bogu srčno li^^aležni, da smo ob tej \-eiiki razburkanosti dosegli to ladjo, ki vozi naravnost v sveto deželo, kjer sije novo isolnce in kjer ])reiKn'ajo« srečni otroci božji večno ]jesem: Allehija! iii"iiiiliiiii' .........................IIIIII.......................................................................iiiniiiii"iiiiiiiii<' DEVETINŠTIRIDESETO BRANJE. ZA PETO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Jezus je rekel svojkii iiòenceiii: »Ako vaša pravičnost ne bo obilniša ko pisniarjev in farizejev, ne pojclete v nebeško knadjestvo«. Pravičnost farizejev in pdsniarjev je liiil-a taka-le: Le-ti SO' izpolnjevali zapovedi, pa ie na videz, da. «o jih ljudje videli; so^ hodiili v tempelj in so inofili, pa le na videz, da so jih drugi videli in hvaliili. Ko so 'dajali vbogajme, so dajali tako, da so jih vsi videli. Na videz so Ijili goreči, ker so zahte\'.ali natančno izpolnjevanje zapovedi, njih srce pa je bilo polno castihlepno'sli, nevoščljivosti, jeze, sovraštva, maščevalnosti. Izpolnjevali so zapoved: Ne ubijaj, a sovraštvo in zaničevanje bližnjega jim ni bilo greh. Zato je Tekel Kristus; »Jaz pa vam povem, da vsak, kateri se nad svojim ]>ratom jezi t. j. s sovraštvom, bo kriv sodbe t. j. je vreden, da ga sodnik obsodi, v kazen; kdor i3a reče svojejnu bratu: Raka t. j. izprijenec. I)»- kriv zboa-a t. j. je vreden, da ga viš.ia sod ni ja obsodi v večjo kajien; kdor pa Teče: Bedak t. j. hudobnež in-okleti, bo kriv peklenskega, ognja. Farizeji so sicer prinašali na oilnr oLilnih darov, a »o živeli v sovraštvu s svojim bližnjim, zalo je Ki'istus rekel: »če prineseš svoj dar k oltarju in .se tam spomniš, da ima it^'oj brat kaj zoper tebe, pusti ondi svoj dar pred altairjem in idi poprej in S]3ravi se s svojim bi-atom in potem pridi in darnj svoj dar«. 2. Ta kili hinavcev, ki opra vljajo svoje po-božno:sti le na videz, dobimo včasih tudi mej katoličani. Hodijo v cerkev in prejemljejo -sv. zakramente, doma pa delajo zdražbo in sovraštvo, obrekujejo in lažejo, delajo krivico in škodo svojemu lira,tu itd. Ljudje, ki jih vidijo, govore: (ilejte, kakšni so kristjani, kakšna .je krščanvska vera! Tako dela,jo s «vo.jo hinavščino nečast sv. ki'š0antski veri in samemu (Jospodu .7. Kr. Namesto da bi s ,svojim zgledom še druge vabili k pobožnosti, jih še odbijajo. To ni pravo krščanstvo in katoličanstvo. ('le hočemo biti pravi kristjani in katoličani, moramo delati, kakor zahteva 0'cl nas sv. Pavel v danamjeiti sv. berilu: »Preljnbi., prena.všajte dTug drugega, ljubite bi-ate, bodite usmiljeni, pohlevni, ponižni. Ne povra-čajte hudega za hudo, ne kletve za kletev . . . Kdor hoče videti dobre dni, naj brzda svoj .jezik od hu'dega; njegova usta naj ne govoa-e goljufija; naj se izogiblje hudega, in naj dela dobi'o. . . Zakaj (los]>odove oči so^ obrnene na pravične in njego\'a ušesa v njih molitve, obraz Gospodov pa jo zoper budodelnike«. Na dru'gi: strani pa nas opominja sv. Pavel, da se ne smemo dati moitit v svoji ijobožnosti od brezvercev in prevzetnežev: »Kdo Vrtin zainore kaj škodovati, iiko ste za dobro vneti? Njih strahovanja pa se ne bojte in ne dajte se molit!« Taki bi morali biti kristjani in katoličani! Na eni strani se moa-amo ogibati hinavščine farizejev in piismarjev, na drugi strani pa se ne smemo strašiti brezvercev in ijrevzetnežev, da bi zavoljo njih opuščali svoje pobožnosti. Kolikokrat se zgodi, da en brezverec ali malopridnež v občini nžene vse druge. To bi ne smelo biti. Brezvercem in malopridnežem ne smemo pustiti be-vsede. Tako zahteva časit Božja in naše zveličanje. Bodimo pravi kristjani in katoličani, s celim srcem vdani nauku Zveličarja .Jezusa Kristusa. Kazimo z besedo in z rlejanjem svojo vero, v kateri .je resnica in večno zveličanje. 8. Zglede pravičnega življenja so nam dali svetniki in svetnice božje. ■ Ko so sv. Ciprijana, škofa, pripeljali na inorišče, kjer mu je imel rabelj glavo odsekati, je odložil svojo- i^ovršno suknjo in začel goreče moliti. Ko' je privšel rabelj z mečem, mu je nv. Giprijan podaril 20 zlatih denarjev. Nato si j'^ •sam zavezal oči, roke pa je podal nekemu duhovnu. da mu jih je zvezal. Zdajci je rabelj zamahnil in mu odsekal glavo. Glejte, ta ni le na zunaj kazal svoje pobožnosti, ampak ,je dal zanjo življenje. Ta ni sovražil sovražnike, ampak jih ljubil in je svojemu rabelju dal še denar.ja. Sv. Frančišek asiški in sv. Vincencij Pa-velski .sta dobila od Boga velikili milosti, pa .se nista ž njimi kazala, kakor farizeji, ampak sta v ponižnosti Bogu služila. Sv. Frančišek je dobil od Boga na telesu znamenja Jezusovega trpljenja, pa je ta znanrenja skrival celo življenje in se je to šele po smrti razglasilo. Sv. Janez od Boga se je nalašč delal neumnega, da bi bil bolj ponižen in da bi ga ljudje ne častili, ker ni maral nobene časti. O Don Boscu se pa'ipoveduje.jO' mične dogod-bice. On je bil z otroci pravi olrok, je ž njimi skakal in se igral. Župnik in drugi duhovniki S3 mislili, da je umobolen. Nekega dne sta prišla dva duhovnika, njegova predstojnika, z vozom v zavO'd in sta ga. prosila, naj gre malo časa na oddih v umobolnico. Hotela sta ga jDeljati tja z ■\-ozom. Don Bosco' je odgovoril: »Dobro, do--bro!« Ko so prišli do voza, sta gospoda odprla vralca in po^vabila Don Bos-ca, naj vstopi. Don Eorco pa je rekel: »Ne, gospoda, vstopita vidva prej«. Ko sta vstopila, je Don Bosco zaprl vratca in rekel kočijažu: »Peljite ju v umobolnico!« Peljue ju v umobolnico ! KoOijaž ju je odpeljaJ, Don Bosco pa je šel k svojim oirokoiii, katere je zabaval in podučeval — .sam. ponižen otrok mej nedolžniani otroci. Sa'. Ivana Fa-ančiška je bilia po .svoji naravi gospodova.vnega. duha, pa se je tako^ ukrotila, da je bila najponižnejša dekla. Iz. same ponižnosti ni hotela biti prednica reda, ki ga je sama ustanovila. Dejala je, da ni vredna in ni dovolila. da ]3i jo imenovali ustanovnico. Izbrisala je iz v.seh 'listin naslov usitano^A'nice. V samostanu je opravljala najraji najnižja opravila p-o kuhinji in ]>o celicah in_ v z]jo.rili se je spoznavala, za največjo grešnico. Ona .je izrekla tudi te-le lepe besede: »Neznanska pregreha je, govoriti zoper svojega bližnjega, zlasti če se to godi iz nevosčlji-vosti ali iz maščevanja. Kdor se v tem pregreši, ni vreden da ima. jezik«. To so- zgledi ]3rave in resnične pobožnosti in pravičnosti! Ti niso bili le od zunaj pobožni in pravični, ampak s celim srcem. Ogibajmo se po besedah sv. Petra hudega in delajmo le lo, kar je resnično dobro. ■i. Kdor se hoče zveličati, mora imeti lepo krščansko življenje ali kakor ]3rayi sv. Peter v današnjem berilu: »KdoT hoče življenje liubitì in v ideti dobre dni, naj se ogiblje hudega in naj dela dobro«. ' Sv. Gregor pravi (Hom. 13. in Evang.): ^ Dvoje je ukazano: Pi-epasati ledja in držati v rokali avotiljko t. j. čistost tele.sa in lur rcsnict^ v delih. Jino brez drugega Tie iiiore ugajati Zvo-ličarju, na pi*. ce ima kclO' dobra dela, pa ni šf zapustil grdega ncèistovan.ja ali pa če se sicer odlikuje v «v. čist0'st.i, pa ninui dobrih dt'l. iSv. čistost ni nič kaj posebnega, če nimamo dobrih del, pa tudi dobra dela niso nič, če nimamo sr. čistosti, (leprav bi lui kdo imel oboje, bi lo ne bilo še dovolj. Treba je v trdni veri, z upanjem in ljubeznijo hrepeneti po nebeški domačiji in ni dovolj, da se kdo zdržuje gi'eha le radi dobreg;! imena na tem svetn«. V teh b&sedah sv. Gregorja so izražene dragocene resnice, ki si jih moramo dobro z.a])om-niti in se po njih tudi zvesto ravnali. 5. Sv. Krizo.'s'loni pravi: 'Slabt) jo za človeka, če ga hudič obsede, a. še slabše je, če ga greh obsede, ker greh je hudič, ki si ga člove.k sam. ustvari«. To velja zlasti za greh nečistovsti. Ko bi moigli z očmi gledati grdobo tega greha, bi ;»pozna.li, da je ta gi'eh bolj grd ko črni satan. Kakor hoče satan ngonobiti telo in dušo človeka ki ga obsede, prav tako ugonobi in razjo greli nečistosti človeku dušo in telo in kakor je ležko izgnati satana iz človeka, |)rav tako je težko izgnati iz človeka greh nečistosti. Clorje človeku, ki .se vda satanu nečistosti, (laka ga navadno prezgodnji grob in večna poguba. 6. V ži.votopisu svetniko'v beremO', da je prišel ob čaisu, ko je cesar Dioklecijan ukazal preganjanje kristjanov, škof -sv. Narcis s svojim ka-pelanoin iz Španije v mesto- Augwburg. Ker ni vedel, kje bi dobil ijrenočišče, je zašel v hišo neke ženske Afre. Ta je Inla hčerka bogate paganske gospe Hilarije, ki je z vsemi «lužabnicaini prišla s Cipra v Aug-sbnrg. V družini; so častili, kakor vsi pagani, boginjo Venero z nečistovanjem. Mati Hilarija. je svojo hčerko darovala. Veneri, ker si je hotela s tem nakloniti^ njeno milost. Tako se je hčerka izročila javnemu nečistovanju v čast pa-ganski boginji Veneri. Ko je sv. škof to slišal, je začel hčerko nagovarjati, naj popusti to nečedno in S'ramoitno življenje in naj veruje v edinega živega Boga m Zveličarja Jezusa Kristusa. Hčerka Afra se je vrgla jDred svetega škofa na kolena in zaklicala: »Kdoi naj me očedi in očisti, vseh velikih nečistiosti, ker imam več grehov na duši ko lasi na glavi?» Sv. Narcis jej reče: »Veruj v Kristusa in sprejmi sv. ki'st, i)a 'ne boš zveličala«. Afra .je i)oklicala služabnice in jim povedala: »Ta človek, ki .je prišel k nam, je škof kristjanov in mi je .rekel: '(le boš verovi-ila v Kristusa in spre.ji6la sv. krst, se boš očistila vseh grehov. Kaj se vam zdi?« Služabnice Digna. Evnomi.ia in Evtropija so odgovorile: »Ti si naša gospa. Za teboj smo šle v greh, zakaj bi za tel^oj ne šle tudi v odpust grehov?« Ko se .je zdanilo je šla Afra še k materi Hi-lariii in jej rekla: ;>Prišel je k meni škof kristjanov. Ker ni vedel, kje bi, dobil prenočišče, je krenil v mojo hišo. MoliJ .je z ra^iteginenimi rokami celo noč in nam velel, naj bi tudi mi ž n.jim mo- lili. Proti jutru je lue ugaisnila. Hotela sem jo prižgati, pa je niisein mogla. Prikazala pa se jo z nebes krasna luč, ki je bila svetla kot solnce in .ie proti clnievu iaginjaila pred našimi očmi. Ob treh zjutraj so pritekli v mojo hišo preganja,vci, ki so hoteli škofa in njegovega kapelana umoriti, a sem ju skrila. Ako ti je drago-, ju privedeni sem v tvojo hišo'. Škof mi je obljubil, da bom kristjana im da se mi bodo odpustili vsi grehi. Mati se je razveselila, ko .je to slišala in je vzdihnilci: »O da bi se itudi m,oji grehi odpustili!«. Afra je rekla: »Privedla ju bom «em po n-pči«. Mati je odgovorila: »Priri'edi ju in če bi.ne hotela, priti, prosi ju!« Ko je Afra zvečer privedla sveta moža v hišo matere Hilarije, je ta veselo poklekniila k nog.am sv. Narcisa in jih je držala tri cele ure. Potem je rekla: »Prosim te, očisti me grehov!« Sv. Narcis je rekel: »Povej mi, kaj veruješ V« Hilarija je odgovorila: »Moji starisi so bili s Cipra in so nas učiili častiti bogiu.jo Venero / nečistovanjem. Zaito sem daro-vala svojo hčerko Afro v javno hišo, da bi. .z nečistovanjem izprosila od boginje milosti, kakor nas učijo duhovniki te boginje. ,Ko je sv. Narcis slišal o tem strašnem bogoslužju z nečisto-vanjem, se je razjokal nad toliko' slepoto. Podučil .je Hilarijo, Afro, služabništvo', vse n.jih soa'odnike, pomočnice in pri.iat6ljice ter jih potem krstil. Hišo malere Hilardje je posvetil Y cerkev in sorodnika Dionizija v duhovnika. Ko je v devetih mesecih vse lepo uredil, se je vrnil v Španijo v mesto Gerundo. Iz te pripovedke je razvidno, v kakšne gnu-■sobe ..spravi nečistova^nje človeka. Neumni pagan-ski duhovniki so učili ljudi nečistovanja v čast boginji Veneri. Sv. Narcis .je spra.vil te ljudi Spet na pravo pot sv. čednost ii in čistosti dzgnavši iz njih hudiča, ki jih je bil popolnoma obsedel, da niso spoznali, kako velika neumarost je bogoslužje-J. nečistovanjem. Hilaa'ija in njena hčerka Afna stp postali goreči kristjani. Kmalu potem je vsta,lo veliko preganjanje kristjanov v Augsburgu. Zagrabili so Afro in jo peljali pred sodnika. Sodnik ji reče: »Daa-uj bogovom, ker je zate bolje, da živiš, kakor da bi morala trpeti mučeništvo«. Afra pa. je pogumno odgovorila: »Imam že dovolj grehov, ki sem jih storila proti Bogu, zato ne bom nikdar storila tega, kar mi velevaš«. Sodnik .jo .je obsodil živo na grmado, ker je zaničevala bogove in se trdovratno priznavala kristjano. Tedaj so jo stražniki prijeli, peilfali' na polje, .jo privezali na vrv ter jo obdali z drvmi. Ona je svoje oči povzdignila k nelni in rekla: »O gospod Jezus Kristus, vsemogočni Bog, ki nisi'prišel zavoljo pravičnih, , ampak zavoljo grešnikov, saj si rekel, da. se ne bo« S])omiji.jal grehov, če se grešnik izpreobrne, prosim Te, sprejmi sedaj za pokoro moje trpljenje. 'C'^asni o.genj, ki so mi ga pripravili, naj me reši večnega ognja, ki žge telo in dušo«. Ko' je te besede izgovorila, sO' stražniki zažgali pod njo velik ogenj. Ko. je gorela, je še izgO'varjaJa besede:. Hvala Ti, gospod Jezus Kristus, da si bla.go-volil sprejeti mene kot žrtev za. Tvoje ime, Ti, ki •si opravil eno samo žrtev na križu za ves svet, pravični za nepravične, dobri za hudobne, bla- goelovljeni za proklete, sladki za izoprnike, hvez-grešni za vse grešnike. Dairnjem svojO' žrtev Teiji^ ki z Očetom in sv. Duhom živiš in vladaš Bog na veke. Amen«. Ko Je te besede izgovorila, .je v strašnih bolečijiah izdihnila dušo. Slavni nemški pisaitel.] . Alban Stolz zaklju-ču.ie žLvoioipis sv. Afre tako-le: »Vemo za. gnvisen greh, ki ga tndi na.jsl.abši hudič ni storil, vemo pa tudi za vzvišeno de.jan.ie, ki ga. na.jviš.ji' angel ni izvršil. Obo.ie premo-re le človek. Vzvišeno de-ian.je .je muoeništvo, gnusni greh pa .je nečisto.st.. Sv. Afra .se je povzpela z milostjo Božjo iz prepada grehotne nečistosti dO' najvišje stopnje krščanske'popolnosti t. j. do mučeništva. Iz ognja pohotnosti je prestopila v ogenj svetega mučeništva. Oni vodi v pekel, ta v večno- zveličanje. Sv. Afro častimo dne 5. avgusta. Naj bi nas-sv. Afra čuvala ognja nečistosti in pohotnosti. Kdor se hoče zveličati, se mora ]Dred vsem čuvati te nečednosti. 7. Toda sv. Giregor pravi-, da ni sv. čistost dovolj. Sv. čistost brez dobrih del nas ne more-zveličati. Sv. čistosit .je le posoda, v kateri moramo priniesti pred večnega sodnika dobra dela. (^e pripeseano čisto posodo brez dobrih del, ne more io biti Bogu všeč, kakoT bi mu tudi ne bilo všeč, če Ili mu prinesli poln-o dobrih del v nečisti posodi. Obo.ie mora biti: Tliš,tost in dobra dela. Katera dobra dela naj prinesemo Bogu? Odgovor na to vprašanje nam daje Božja beseda. Človek mora živeti po Božji besedi. Zato mora biti vsakemu prva naloga, da dobro spozna 13ožjo be.?edo. 8. Sv. Marcela je živela ob času sv. Jero-nima, ki pripoveduje o njej iako-le: Sv. Marcela je bila iz ]3leme.nite in bogate rimske družine. Hčerke iz takih družin se rade lišpajo, pa jim ni dosti mar za Božjo besedo, sv. Mai'cela pa .se je preprosto^ oblačila, in se je z največjo pridnostjo in gorečnostjo prizadevala, da bi dobro spoznala Božjo besedo in uravnala natančno po njej svoje življenje. Ko je prišel sv. Jeronim v Him, je sv. Maa^cela šla brž k njemu ter ga prosila, naj bi jej razložil nekatera mesta sv. Pisma. Ko .je sv. Jeronim odšel iz Rima, so ■se vsi radi: obračali na sv. Marcelo, če jim to ali ■ono mesto sv. Pisma ni bilo jasno. Sv. Marcela pa ni samo poznala Božjo be.sedo, ampak se natančno ravnala po njej. Ži-Aela je v strašnih časih, ko so divji Goti s kra ljem Ala.rikom oblegali Pum. V mestu je nastala strašna lakot. Sv. Jeronim pri]30vednje, da je bila tam taka lakot, da je neka mati celO' svojega otroka ])ojedla. Ko so pa Goti pi-emagali, in vdrli v mesto, so po ulicah in hišah strašno mo-j'il.i. Vdrli so tiuli v hišo sv. Marcele in jo strašno prete])ali. Sv. Marcela .se jim je vrgla k nogam in milo prosila zlasti zRe.snivno, resnično-, ])nvein: vam: Kar ste enemu mojih najmanj.ših storili,, ste meni: storili!« Iz teh besedi je razvidno, da .se noben, odrastel človek ne more zveličati bi-ez dobrih del. Dobra dela so sadovi, ki jih Bog pričakuje in zahteva od nas. Cllovek mora biti »podoben drevesu, ki ,je zasajeno ob potoku ali ol) .süidoncu, ki daje sad ob svojem času in ki mu listje na odileta. V,se, karkoli počenja, mu gre po sreči (Psalm D«. v pojasnilo teh besedi iz 1. psa Ima naj povem, da je v Palestini poleti zelo 'toplo. Navadno ne dežuje po- več mesecev, da. vse zelenje uvene in da je dežela bolj mrtva in otožna-ko pri nas ))o zimi. Drevo pa, ki je zasajeno ob potoku ali ob .studencu, doJ^iva dovolj vlage. Zato zeleni in cvete bujno ter daje plemenite sadove o svojem času. TakO' .ie s človekom, ki ijremišljiije božjo besedo in zajemlje iz nje kakor iz istudenca živeža in moči za bogoljubno življenje. Tak prinaša leto za letom s pomočjo bož.jo sadove plemenitih del in vse, kar-koli počne, mu gre po sreči, ker jf-v Bogu storjeno. 10. Ni dovolj pa po besedah «v. (ìregor-ja, da opravljamo dobra dela. Dolora dela opravljajo tudi brezverci, lil)eralci in drugi jjoisveinjaki. Le-ti delajo dobro, da jih morda ljudje častijo in hvali,io, se včasih tudi postijo radi zdravja ali da si več premoženja nakopiči.jo, delajo doin'o, da dosežejo lepo- službo^ ali ker so tako navajeni in ker jih to veseli, obiskujejo bolnike in skrbijo zanje, ker upajo dobiti po njih smrti dediščino itd. Tako delajo brezverci in posvetnjaki. Svet jih morda imenu.je poštenjake, pridne, delavne, zmerne, ponižne, i)otrpežlji.ve, dobrega srca itd., a njih dela nima.jo kljul) temu pred Bogom no-])ene veljave. Te dobre imsvetnjake nam včasih imenujejo, ko kažejo « prstom na malopridne katoličane govoreč: Ti so brezverci, liberalci in posvetn.)aki, pa so stokrat bolji ko katoiičani. In res se dobe posvetnjaki, ki imajo dobro srce ali pa. ki iz navade dobro delajo, toda njili dela, nimajo pred Bogiom nobene veljave. (le hočemo, da bodo naša dela imela veljavo pred Bogom in v večnosti, moramo jih opravljati iz žive vere v Boga in v Zveličarja, iz ta-dnega ui)anja v večno zveličanje in iz goreče ljubezni do Boga in do Zveličairja. Le taka dela so po Božji besedi in le tak človek, ki tako dela, je podoben drevesu, ki raste ob studenc-n, ker tak človek dobiva iz studenca milosti božje in božje besede živeža in inoči, kakoir beremo v prvem psalmu. Dela brezvercev in ])osvetnjakov nimajo nobene vrednosti, četudi bi bila na videz dobra, na pr. miloščina podieljena siromakom, ker je vse ' njih delo namenjenoi le za ta svet. Slavni nemški pisatelj Alban Stolz pripoveduje to-le pravljico:^) Bil je .svoj čas svet škof. K njemu pride bOgat mož. ki želi opraviti pri njem sv. iSpoved. Ko sliši üv. škof, da si je bogati mož nakopičil mno-go kaivičnega blaga, mu reče: »Pojdi in daj ubogi vdovi dva mernika žita vbogajme«. Mož gre in da siromašni vdovi dva mernika vbogajme. Ko f-'e vrne, reče: »StoTdl .sem, kakox si mi ukazal«. »PraY«, reče sv. škof, »sedaj pa pojdi in ku]n spet za svoj denar od uboge vdove oba mernika zrnja i.n ])oloži zrnje v skrinjo in zapri jo dobra«. Mož gre in ko se vrne, reče: »Storil ■sem. kakor ai ukazal«. Škof reče: »Dobro! Sedaj pa pojdi hitro, odpri skrinjo in poglej, kakšna je bila tvoja miloščina, ki si jo bi,l dal ubogi vdo'vi!« Legende: 14. dee. Mož gre naglo, odpre skrinjo, a glej, sleherno zrjice se je bilo izpremenilo v kačo ali črva ali gnusno žabo. Vsa ^ta gnusna žival se je tepla mej seboj in se zaganjala proti njemu, kakor da bi ga hotela potegniti v skrinjo. Mož je naglo zaloputnili skrinjo in sel povedati sv. škofu, kaj je na-èel v skrinji. Škof reče: »Vidiš sedaj, kakšna-je bila tvoja miloščina. Kakšno je še-le tvoje krivično blago!« Moi reče: »Milost, gospod! Kaj mi je storiti?« Škof mu reče: »Ce se hočeš oprostiti vseh grehov do jutra, pojdi in uleži se v skrinjo mej gade in mej gnusno živali« Mož odgovori: Ne. gospod, tega bi ne hotel storiti nikdar. Vi ne veste kako je ta strupenina pihala in sikala proti meni. Raji grem v pekel ko v tisto^skrinjo!« Škof mu reče: »Ali ni bolje zate, da greš samo eno noč v skrinjo mej gade in črve ko celo večnost mej peklenske črve, ki žgejo kol. ogenj?« Mož odgiQvori: »Naj pride, kar hoče, jaz ne grem v skrinjo!« Tako je ostal trdovraten in se ni spo-koril. ampak raji se pogubil zavoljo svojih kri-vičnosti. Ta pravljica je vsestranski podučna. Ljudje hvalijo sicer dobra dela brezvercev in posvet-njakov, toda njih miloščine so kljub temu kakor gadje in črvi, ker niso v Bogu storjene. Ce so pa že njih dobra dela kakor gad.)e in črvi, kaj še njih '^laba dela, njih krivičnosti in nesramnosti! V prvem psalm\i beremo, da so brezverci in po-Rvetnjaki 'kakor smeti, kakor prah zemlje, ki ga •\'eiter ra.znaša na vse sitrani. Dokler ni vetra, t: j. doklei' živijo t sreči in jih ne zadene nobena nevšečnost, nobena nesreča in nezgoda, so še trdni in ponosni, a ko vstane nad njimi vihar ne mo- rejo vzdržati in prenesti. V,sa njih sreča in njili prevzetnost se takoj zruši. Bodimo podobni drevesu, rastočemu ob -studencu, ki pomenja milost BožjO' in besedo Bož.jo. Zajemajmo iz milosti Božje in iz besede Božje-novo življenje, kakor pravi sv. Peter v tlanaš-njem. berilu: »Kdor hoče ljubiti življen.je in videti, dobre dni . . . naj se ogiblje huidega in dela. dobro «. 11. «Ako vaša in-avičnost ne bo obilnejša ko pismarjev in farizejev, ne pojdete nebeško kraljestvo«, je rekel Kristus, kakoa- beremo v današ-n.jem sv. evangeliju. Za zveličan.)'e se . torej zahteva ]>.ravičnO'St in sicer obilnejša ko piismarjev in farizejev. Le pravični pojdejo v nebeško kraljestvo-. Kdo je resnično pravičen? V katekizmu je zapisano: Krščansko pravičen je, kdo-r dela dobro i,n se ogibLje hudega. Pravilo je: Čuvaj se s pomočjo milosti Božje hudega, in delaj dobrO'. Kdor bi si v pi-evzelnosti mislil, da. se more obraniiti hudega in delati dobro brez milosti Božje, bi se motil in bi kmalu zabredel v pregrehe. 12. Vedeti moramo, da ni vsaka pra^-ičnost zadostna za nebeško kraljestvo-. O pravičnosti pismarjev in farizejev je Kristus povedal izreč- no: »Resnično, povem vem, ako ne bo vaša pravičnost večja fco pravičnost, pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo«. Poglejmo le nekaj zgledoiv! Peta Božja zapoved se glasi: Ne ubijaj! Farizeji so razlagaMv da je prepovedan le uboj. ne-, pa jeza in sovraštvo do^ bližnjega. Kristus ni bil is to pravičnostjo, in s to razlago zadovoljen, kajti umor začenja v srcu, začenja. z jezo in s sovraštvom. Jeza s soviraštvoin je korenika uboja. Taka huda jeza je vredna sodbe, t. j. tak človek, ki se hudo jezi in hudo-.sovraži bližnjega, je že pripravljen za uboj in je torej vreden, da ga sodnija obsodi. Razume da govori Jezus o jezi iz sovraštva. Tie se jezimo iz ljube-zni, na pr. da bi se gTeli ne delal in Rogne žalil ali da bi se naš bližnji poboljšal, je ta jeza sveta in dobra. Stairiši, ki ]jubi.jo otroke, se po ]iravici jezijo nad njih hudobijo, ker žpli.io,. da bi se otroci poboljšali. Dalje pravi Kristus: »Kdor svo.iemu bratu reče raka 't. j. izprijenec, bo kriv zbm-a t. j. zasluži, da ga višja .sodnija olišodi in bolj o.stro kaznuje. Kdor pa ireče bratu: Norec (t. j. pro-kleti) bo kriv peklenskega ognja. Razume se, da je tu govor o hudi jezi in o hudem sovraštvu, ki vodi k umoru. 13. Dalje pravi Kristus: »če prineseš dar k altarju in se spoimniš, da ima tvoj bra:t kaj zopei-tebe, pusti tam .svoj dar pred altarjem in pojdi prej in spra;vi se s .svojim bra.'tom in 'tedaj pridi in daruj «voj dai'«, (le si ti hudo razzali! -svojega bližnjega, pojdi in spravi se prej ž njim; če je pa bližnji' tebe razžaiil, odpusti mu iz srca in nikar mu ne želi slabega. To pravilo vel.ja, čeprav bi morali včasih iskati zadoščenja in oclškod-niive pred sodiščem, kajti ljubezen do pravičnosti in zahteva zadoščenja in pravične odškodnine se prav lepo zlaga z ljubeznijo, katero smo vedno ilolžni svojemu bližnjemu. 14. Starim je bilo rečeno: Ne prešustvuj! To iso farizeji razlagali le o dejanskem prešuštvu. Kristusu ]:)a to ni dovolj! On pravi, da smo že prešuštvovali, če smo' se le v željah s tem pre' grešili. 15. Farizeji so učili, kakor je bilo zapisano v postavi po črki: »Oko za oko, zob za zob!« Jezus pa. je to- spopolnil, ko je d-ekel: »Ustav-ijajte se hudemu. Ce te kdo udari po desnem licu. pomoli mu še levo-. In kdor se hoče prav-dati. in tvo,io suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč«. Tega pa ne smemo tako iimevati, kakor da bi morali kristjani vsakemu hudobnežu, ki nas udari po desnem li-eu, po-moliti še levo lice in da moi'amo daü še plašč, če nam kdo hoče vzeti sukn.jo. Kristusove besede ne pomenja,iO' tega. Kristus je hotel reči, da pustimo še plašč in i.)o-mdimo še levo lice raji, ko bi hoteli storiti krivico bližnjemu ali se nad njim maščevati. 16. Farizeji so učili: »LjuJji svojega bližnjega in sovraži SAnojega soviiiažnika. »Kristus pa je dostavil: »Jaz pa povem: Ljubite «voje sovražnike, dobro delajte njim, ki, vas «ovražijo in molite zanje, ki vas preganjajo in obrekujejo. da boste otroci vsvojega Očeta, ki je v nebesih, kateri daje solnou sijat na dtobire in hudobne in daje dežja nad pravične in krivične. Zakaj ako boste ljubili le te, kateri vas ljubijo, kakšnO' plačilo boste imeli"? Ali ne delajo tega tudi cestninarji'? In ako pczdravljate le isvoje brate, kaj delate več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? Bodite torej popolni, kakoT je vaš Oče nebeški popoln!« Iz teli besedi je lepo razvidno, kakšna je bila pravičnost farizejev in pismarjev. Ti so gledali le na zunanjost in ne na .srce. Nosili so ])o«ebno obleko, da so jih ljudje ^'ideli. Molili so po ulicah in se postili javno, da so jih ljudje hvalili. Z nasprotniki so bili neusmiljeni, pripravljeni uničiti vsakega, ki bi jim nasprotoval ali jih kaj žalil. Odirali so ljudstvo, sami pa so zelo bogateli. Vsa njih isravičnost, s katero so se bahali, je bila le zunanja, kakoir bi lepa obleka pokrivala hudobnega človeka. Zato. jih ,ie Kristus imenoval pobeljene ijrobnve. 17. Po pravici nas Kristus opominja v današnjem sv. evangeliju, da mora biti naša pravičnost obilniša, če se hočemo, .zveličati. Ne bodimo farizeji! Ko molimo — zjutraj, opoludne, zvečer — molimo ponižno in zbrano. To je majhno vsakdanje delo, ))a bomo imeli od tega velike koristi. Ivo .sprejineino sv. zakramente, sprejmimo jih ponižno, i)ol>ožno, zbrano in z ljubeznijo. Ne bodimo farizeji! V srcu ne gojimO' nobe-' nega sovrašfr\'a. Ge- smo kog'a huclo' razžaliili in če bližn.j'i po pravici pričakuje od nas sprave, ■Spravimo se ž njim čimpreje in po'tem pristopimo k aitar ju! Farizeji «o očitno^ kazali; 'Svoje pobožnosti, ■da bi jih ljudje videli dn hvalili. To- ni- bilo Jezusu všeč. Nikakor pa ni s tem rečeno, da ne smemo očitno opravljati svojih molitev. Celo svetovati je, da dajajmo očitno lep zgled. Pri tem pa ne smemo imeti namena, da bi nas ljudje hvalili. Dandanes imamo dvojno vristo farizejev. Prvi nočejo javno kazati svoje vere in svojega ver-.%kega prepričanja. Tako opuščajo dobra dela in lepe zglede, da bi se jim ljudje ne posmehovali. Drugi pa kažejo svoje pobožnosti javno z namenom, da bi jih ljud.ie videli in hvaMli. No hodimo ne m temi ne za onimi! Bodimo popolni, kakor .je naš Oče popoln, ki daje solncu •sijat nad dobrimi in hudobnimi in daje dežja pravičnim in krivičnim. Živimo' v ljubezni z veliko p0trpežljiv0ist,j0.. Maščevanje pustimo Bogu! Ne menimo se za ljudsko hvalo, ampak skrbimo, drl Ito maše življenje Bogu všeč. 18. Sv. Vulmar, ki .je umrl 1. 710, je takO' sovražil zunanjo hvalO' in slavo, da je večkrat premeni! kraj svojega bivališča, samo da se je"' ognil slavi in hvali, ki so mu jo dajali ljudje. Posnemajmo ga! Ce nas začne kdo hvaliti, ogni-ino se ali obrnimo pogo^vor na druge reči. Cle nas pa zadene zasramovanje, sprejmimo je v ponižnosti, kajti zasnamovanja so dragi biseri, ako jih prenašamo ponižno in potrpežljivo. Pobožna pripovedka pravi, da se ni nihče tako strogo ogibaJ hvali ko sv. Vulmai-. Ko je ležal na smrtni postelji, je dal svojim redovnim bratom lepe nauke in opomine in je napovedal dan svoje smTti. Vest, da se mu bliža smrt, «o izvedele tudi' redovnice. Brž so poslale k njemu prošnjo, naj bi jim dovolil, da bi še enkrat videle njegovo obličje in slišale n.jegove nauke. Sv. Vul-raar pa je to hvalo zavrnil rekoč: »Nikoli več me ne bo videla, oseba drugega spola!«,Ko je umrl in so ga nesli k pogrebu, so sicer redovnice hotele videti še enkrat n.jegovo obličje — toda. gosta megla, je ves čas za nje obdajala njegovo sveto oblič.je. Redovnice so videle sicer luči in rakev, toda njega niso videle. Njegov obraz se je po božji milosti izognil ljudski hvali in časti! Take zglede posnemajmo, ako hočemo, da bo na.še življenje Bogu všeč in da dosežemo v ne-be.sih večno čast in slavo. 19. Današnji sv. evangelij in današnje sv. berilo nas opominja, da se moramo čuvati farizejske pravičnosti, a se uriti v krščanski pravičnosti, ki se kaže v krščanskih dobrih delih. Krščanska pravičnost se razlikuje od fari-zej.ske pravičnosti v mnogih rečeh, a zlasti v iuuneim. Farizeji so delali dobro z namenom, da bi jih ljudje hvalili ali da bi si bogastvo kopičili. Kristjan mora dobro delati, ker so dobra, dela v čast Božjo, v zveličan je njegove duše in v zveličanje drugih. 20. Ne smemo si pa misliti, da so.le molitev, poist in anfloščima dobra dela in da le s tem hvalimo in častimo Boga ter delamO' za večno zveli-čan.je. Ne!.Z vsakim dobrim delom hvalimo Boga. Katekizem pravi, da je dobro delo vsako delo, ki je opravimo po Božji volji. Dobra dela so tudi vvsakdan.j'a dela, ki jih moramo opravliali bodisi na polju, v vinogradu, pri gospodinj.stvu, pri živali, zlasti pri vzgoji otrok itd., ker so ta dela potrebna in .je sveta volja Božja, da jih izvršu.jerao. Sv. Pavel nam kliče: »Ali jeste ali pijete ali kaj drugega delate, vse delajte v čast Božjo (1. Kor-10, 31)«. Sv. Avguštin, ki razlaga te besede, pravi, da z vsakim delom, ki .je opiravimo po Božji volji, hvalimoi Boga. Vse naše delo in v.se naše življen,je je lahko časit in hvala Božja, če imamO' blag namen in nismo farizeji. Ta dela — in bodisi da so tudi vsakdanja dela — postanejo nadnaravna, če jih opravljamo s jjoraočjo milosti Božje iz nadnaravnih nagibov, na pr. v čast Božjo in v večno zveličanje: povstanejo pa tudi lahko zaslužna za večno kraljestvo, če jih opravljamo v stanju posvečujoče milosti Božje Na ta način sto.ri človek lahko. v.sak dan slo in sto dobrih in zaslužnih del, zakaj vsak najmanjši Umd lahko oplemenitimo z nadnaravnim namenom ali nagibom. Čuvati se moramo farizejskih namenov, ker farizejstvo iiok^-ari vse. 21. Zalo nam kliče sv. Pavel: »V vseh rečeh se izkazujmo služabnike Božje v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, poteebah, .stiskah, ranah, v ječah, v uporih, frudih, v čuvanju, v postih, v čistosti, v znanju, v prizanašanju, v pTijaznosti, v sv. Duhu, v nehinavski ljubezni, v besedi resnice, v moči Božji, z orožjem pravice v desni in levi, iS čast.)o in nečast.]0, s slabim in dobrim imenom, kot zapeljive! in vendar resnični, kot nepoznani in vendar znani, kot uniira.jiOČi in glejte živimo, kot stepeni i,n vendar ne-še umorjeni, koit žalostni in veseli, kot ubogi in vendar jih ninogoi ]>ogatimo, kot da bi ničesar ne imeli in vendar imamo vse (2. Kor. ü)«, in na drugem maslu: »Vse, karkoli delale z besedo ali z deja-n.iein, v.se storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, hvaleč Boga Očeta po njem . . . Kar-koli delate, delajte radi iz ,s,rca kakor Gospodu in ne kakor ljudem (Kološ. 3)«. V teh besedah .so zlati nauki, kako moramo delovati, da se izognemo farizejskemu namenu in sploh farizejstvu. Vse naše življenje in delovanje mora biti lepa, pobožna, ponižna in vztrajna molitev v čast Božjo, v naše zveličanje in v zveličanje drugih. Ko bi skušali vedno prav delati, bi vsako naše delo bilo zalito z božjim blagoslovom. K-o so naši stari začenjali to ali onoi delo, ko' so vklepali voli ali konje in šli na pot, so vselej prej rekli: V imenu božjem; ko «o delali na njivi, so govorili: Bog daj blagoslov! Dandanes preklinjajo, da se živina plaši in da se zemlja trese. Tako zalivajo vsako delo s kletvino, vsako trtico in vsako stebelce s kletvino. Zato pa žanjejo prekletstvo. 22. Če dela nisO' farizejska, ampak resnično pravična, si ž njimi zasluži človek, ki je v milosti božji, pomnpžitev posvečujoče milosti, pomnoži-tev zaslug za nebeško kraljestvo in zmanjšanje tazni, ki jih je zaslužil z grehom. Kdor pa nima posvečujoče milosti božje, si z dobrimi deli,.pridobi od Boiga milost resnične pokore in ž njo spet obleko posvečujoče milosti Božje. Ko bi naša pravičnost bila resnična in ne fariz.e.jska, b-i si vsak dan nabrali obilo novih zaslug in bi si izbrisali obilo kazni za grehe. Na koncu tedna bi gledali na dela celega tedna in bi z veseljem lahko rekli, da so prav dobra, kakor je Bog po ustvaritvi pregledoval svo.ja dela in je videl, da so bila prav dohra. Ob smrtni uri bi se veselili, ker bi bila vsa naša dela in tudi naj-ma.njša zapisana v večnih bukvah in bi zaslišali veselo ve.st: Pridi, dobri hlapec, ker si bil v malem zvest, postaviti te hočem čez veliko, pridi v večno veselje!^) Glej nauk o naravnih in nadnaravnih dobrih delih na str. 731. Sv. Alojzij, ki je zvesto opravljal dobra dela, je nekega dne proti koncu svojega življenja veselo vzkliknil nasproti soibratu: »Dobil sem (od Bom) veselo sporočilo, da hom tekom osmih din umrl. Pa-osim te, brat, zapojva skupaj: Te Deum, v zahvalo Bogu za to dobroto«. Po-sneniajmo svetega mladeniča, da bomo ■mogli tucU mi na koncu zapeti veselo pesem: Te Deum. 23. Raka (malopridnež ali izprijenec), bedak (hudobnež prokleti) in podobne besede so sramotilne in zaničevalne besede, ki jih Kristus v današnjem «v. evangeliju oistro prepoveduje. To hudobno fariize.jsko zaničevanje in zasra-movanje J^ližnjega je smrten greh in navadno začetek hudih dejanj proti njemu. Zaničevanje se godi lahko z besedami, pa tudi z dejanji. Z besedami greši, kdor reče bližnjemu bodisi na samem bodisi pred drugimi ljudmi na pr. : Tat, prešuštnik, izprijenec, hudobnež ali : Ti .si vreden, da bi gorel na sredi pekla, ti si pravi satan ali zlodej. S takimi luidimi očitki gre.simo smrtno. Zaničevanje in zasramovan.je je proti Kristusovemu duhu. Kristus .je rekel: »Otročiči, ljubite se med «eboj, kakor sem jaz vas ljubil. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen mej seboj (Jan. 13, 35)«. Bog je vsemogočen, kralj vseh kraljev, pa nikogar ne zavrže. Največji siromaki veljajo pred njim, kolikor največji gospodje, z najbolj preprostimi Ijudini ima Bog potrpežljivost in z najbolj hudobnimi usmiljenje. V tem nam je dal Jezus i^rekrasne zglede. Le takrat, ko je videl preveliko hudobijo prevzetnih farizejev, je povzdignil oster glas ter jim zabrusil v oliraz besede: Pobeljeni c/rohovi! Ko sta ga zasmehovala Pilat in Herod, je Kristus molče prenašal in ni izrekel nobene ostre ali razžaljive besede. Učimo se torej od Boga samega, kako se moramo' z bližnjim vedno spoštljivo' obnašati, ž njim lepo in mirno govoriti in ga ljubiti. Kako lepa sreča bi bila v družinah, ko bi le nekateri ne imeli prenaglega in ]3reostrega. jezika. 24. Ni pa vsaka žal beseda greh, ker ne prihaja vsaka beseda iz hudobnega srca. Večkrat si rečejo prijatelji med seboj ostro besedo l^olj za šalo ali ker hočejo bližnjega na kaj opozoriti in ga poboljšati. Včasih si take povedoi, da bi bilo res žalostno, ko bi bilo vse res, a se vendar vsi smejejo in s tem le kratkočasijo. S tem ne žalijo bližnjega in zato tudi' ne grešijo. Bodimo tudii mi vednoi dobrega srca in nikar ne za-merjajmo vsake žal besede. Včasih je tudi: potrebno in kori-stno, da kaj rečemo, ker lahko tudi z eno samo besedo koga poboljšamo in ga opozorimo na veliko' nesrečo, ki bi ga utegnila zadeti. Ce reče mati ali oče nepi'id-nemu otroku: Ti isi prava hudoba! ni to nič posebnega, ker je potrebno, da starisi 0'pomin.}ajo in .strašijo in če reče oče sinu, ki s pijančevanjem zapravlja premoženje: Ti si pravi osel, ni to nič posebnega, saj je tudi sv. Janez Krstnik zabrusil hudobnim farizejem: Gadja zalega! Kjer vidimo h\Klobijo, jo lahko imenujemO' s piravim imenom po zgledu isamega Jezusa, ki je farizejem rekel: Pobeljeni grobovi, zlasti še, če je upanje, da bližnjega s tem poboljšamo. Kristus pa .je le parkrat tako ostro nastopil, drugače je le z lepa opominjal. To bodi tudi nam .pravilo! 2'i. Zasramovanje in zaničevanje pa se godi lahko tudi z dejanji. ^Marsikdo ne reče nobene žal iDesede, pa se le posmehu,)« po istrani ali gleda s hudobnimi očmi. Ako to posmehovanje prihaja iz hudoljnega srca, je ga-eh 'in se ne spodobi kristjanom, ki morajo vse ljudi iz srca ljubiti in jim dobro voščiti, (le se hudobni otroci i>osmehujejo starišem ali ■sploh starim ljudem na grd in krivičen način, je to .smrten greh. Iz zgodovine venw, da sta se nesrečni Kam iii njegov sin Kanaan posmeho-vala očetu Noetu, ki se je bil upijanil, ker,ni poznal vina in n,jegove moči. Ko se ,ie Noe zbudiil, je proklel Kanaana loziroma Kama, blagoslovil pa sina Sema in Jafeta, ki sta očeta S])oštljivo pogrnila ih se mu nista posmehovala. Drugi migajo z .roko hoiteč s 'tem reči, da jo 3vdn neumen. To ni vse'lej greh, a postane lahko g.re.h, če delamo to iz hudobije in s sO'A-rastA'om. Če kdo noče izkazovati dolžnega spoštovanja, na in-. če se ne odkriva pnedstojnikom iz jeze ali iz sovraštva, ;je gxeh; če kdo' ne «Izdravlja, je grdo-in za kristjane nespodobno. Včasih je (>0 poiiuj-šanje za druge. To bi -se amoglo opravičiti ie, če-]3i kdo bo'tel s tem koga za kratko do]>0' kaznovati^ da bi se poboljšal. Spoštujmo in ljubimo se po zgledu Jezusa. Kristusa in odpuščajmo si, da bo tudi Oče ne-l^eški nam odpustil. 26. Kako se pa obnašajmo, ko nas kdo žali. zasramuje in zaničuje? Najlepši zgled imamO' v križanem Jezusa? Pljuvali so mu v obraz, a Jezus je molčal; tepli so ga po glavi in se mu rogali: Prorokuj naiu,. kralj judovski, kdo te je udaril, a Jezu« je molčal; oblekli so ga v rudečo obleko, deliso mu na glava trnjevo kro-no in leseno palico roke ter s-o z. zasmehovanjem poklekali jn-ed njim govoreč; Zdrav bodi, krallj judovski, a Jezus je na vse to molčal in vse mirno prenašal; naložili .«o mu težki križ na rame, vlačili so že oneinoglega popoli, da je trikrat padel pod križem, slekli so ga, pribiilii na križ, na križ postavili napis: Jezu.? Nazai-eški, kralj judovski, prebili so mu z žeblji roke in noge in se mu rogali, ko je na.križu umiral: »Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ako je kralj izraelski, naj stopi seda.j s križa in mu bomo verovali. V Boga .je zaupal,, naj ga sedaj reši, če ga ljubi, saj je rekel: Sin Božji sem« — a Jezus je večinoma molčal./Tz list umirajočega Jezusa Je bi,lo slièati besede: Oče, oclpiisti jim, saj ne vedo, kaj delajo! To je neJješki zgled, ki nam ga je dal Zve-ličar! Prenašajmo po njiegovem zgledu potrpežljivo vse zaničevanje in zasramovanje! Bog, ki vse vidi in ve, Ijo^ vse p^oravnal in popilačal. Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanje trpe, ker njih je nebeško kraljestvo'. 27. Včasih pa je vendar-le potrebnO', da zaničevanje in za-s^raniovanje odtočno odJjijemo. To zahtevajo večkrat koristi sramotitelja samega, ki bi v hudobiji le na]3redoval, ko^ bi ga odločno ne zavrnili. ZapisanO' je v sv. Pismu, da moramo neumnemu človeku odgo\-oriti po njegovi neumnosti, da ne bo mislil o sebi Bog ve kaj. Večkrat zahteva zavrnitev sramotitelja čast Božja, večkrat tudi naša čast in dobrO' ime, katero moramo imeti, če hočemo mej ljudstvom dobro delovati. Dobro ime .je lepa suknja. Giledati moramo, da se nam ta suknja ne umaže, raztrže ali sežge. Ko so Kristusu irekli, da je Samarijan in da ima hudobnega duha, jih .je Kristus zavrnil: Jaz nimam hudobnega duha, ampak čfistim svojega Očeta, ki je v nebesih! Ta zavrnitev se je Kristusu zdela po'trebna, dočim je moilčal na očitek, da. je Sama:ri.jan, ker mu to ni .jemalo časti in dobrega imena pred ljudmi. 28. Svetniki in svetnice božje ae navadno niso nič nieniii za. sramotenja in žalitve, da, nekateri so oe-lo iskali takih priložnosti in se veselili, če so jih drugi zaničevali, smešili, zimerjali in slaho z njiini ravnali. Naj navedem tu pi-e-kra«en zgled sv. Izidore^), ki je bila redovnica v nekem egiptovskem samoistann v četrtem stoletju po Kr. A" samostanu je bilo okohi tristo redovnic-devic, mej njimi tudi sv. Izidora. Vse redovnice pa so Izitloro sovražile, jo obkladate z grdimi priimki, so govorile, da je neumna in . prismo-.jena, da je obsedena, so ji včasih dajale zaušnice in celo ]}0 zobeh, so jo oblivale z vodo i.td. Izidora se ni niti upala biti skupaj z drugimi, je kar vedno v kuhinji, obstajala in jedla ostanke drugih redo\'niiC. Druge redo'vniice so imele orez glavo čedna ogrinjala, Izidora pa le nekaj sešitih iS;ta-rih cunj. Na vse žalitve in zasramovanja ,je Izidora nidlčala in molče vsem drugim redovnicam pridno stregla zavol.jo Boga in se ni nikdar zagovarjala. Smatrala .je sama sebe za zadnjo in nevredno redovnico. Ob istem času je v bližini -samostana živel puščavnik Pvoter, ki je po svoji svetosti daleč slovel. Bil je res svet mož, toda ljudska slava ga .je'zavedla, da je začel biti častilakomen in niče-muren. V tej častihlepnosti bi se bil lahko pogu-bil. da mu ni prišla na ])omoč milost božja. Nekega dno mu je Bog razodel: »Zakaj si domi- ') Alban Stolz: Legende, 21. nov. šljnješ velikih a'eèi? Pojdi v ženski samostan; tam boš našel devico, ki ima na glavi le stare sešite cunje; ta je veliko boljša ko ti. Čeprav jo tova-rišice obkladajo z raznimi priimki, jo zaisramii-jejo in slabo ž njo ravnajo, ni nikdar odvrnila svojega srca od Boga; ii pa sediš sicer tukaj y svoji kočici mirno in ne greš nikamor, a se loviš jz mislimi in občnlki okrog po vseh mestih in ■deželah«. Sveti puščavnik Pvoter se je nato takoj odpravil v ženski samostan. Dobil je dovoljenje, da je smel vstopiti. Proisil je, naj privedejo k njemu vse sestre. Ko si je vse sestre dobro ogledal, je rekel: »Privedite k meni prav vse sesti"«?, ker mislim, da niso tu vse«.. Odgovorile so mu: «V samostanu .je samo še ena sestra, ki se pa zmerom mudi le v kuhinji in nima prav čiste pameti . Sv. Pvoter rece: »Prosim, inivedite sem (udi njo, da .jo vidim«. Tedaj so poklicali Izidoro, ki i.'ie je ])a iz bo,jazljivosti branila. Hekli so jej': Le pridi, ker te želi videti -.sveti pnšcavnik!« Ko so jo privedli in ,je sveti puščavnik zagledal na n.jeni glavi siromašne cunje, je takoj spoznal, da ,je Izidora 'redovnica, o kateri je bil govor v prikazni. Vrgel se je ponižno na kolena pred njo in zaklical: »Prosim, daj mi svoj blagoslov!« Sv. devica ])a se je prestrašeno- vrgla predenj in rekla: »Ne jaz vam, častiti gospod, am])ak vi dajte meni blagoslov!« Di'uge redovnice ])a so rekle: »Častili oče, nikaj' si ne delajte sramote s to osebo, saj nima jn-av nobene pameti!« Puščavnik Pyoter pa odgovori: »Ne ona, am]3ak vi, častile sestre, nimate pameti. Ona je m-oja in vaša učiteljica. Proisim Boga, naj ]ji nii dal milost, da bi se mogel na dan sodbe jirika-zati pred sodnji stol s zaslugami, ki jih ima ona«. Druge redovnice «o kar strmele, ko je sveti puščavnik govoril te besede o pohlevni Izidori, ki so jO' prej strašno sramotile in zaničevale. Kar v.trenotku so premmile sedaj mnenje o njej, so pred njo pokleknile in jo prosi,le, naj oprosti'. Druga z-a drugo so se začele pred sv. puščavni-kom obtoževati, kaj sO' vs'e počenjale s siromašna devico. Ta je rekla: »Jaz sem jo z vodo oblivala«, ona: »Jaz sem jo depla po licih«, druga: -Jaz sem ji stavila ostro gorčico v nos«, druga: Jaz sem jej dajala grde priimke» itd. Ko je sv. puščavn.ik opravil vse mQlit\'e za. redovnice, .je spet odšel v svojo celico. Nančil pa se je od siromašne device Izidore, ki je zavoljo Jezusa hotela biti neumna, nebeške modrosti. Od takrat so jo redovnice častile na prav ])oseben način in jo vsak dan prosile, naj bi jim odpustila, da so tako ravnale z njo. Životopis pravi, da ponižna Izidora ni moglia prenašati te hvale in časti. Ker se je bala, da ne bi izgubila snr. ponižnosti, je zbežala na tuje, kjer je ponižno in sveto živela in sveto umrla. Ta zgled nas uči, da je za čtoveka večkrat dobro, da ponižno in potrpežljivo prenaša zasra-movanje in zaničevanje. (le ne ter.ia čast božja in zveličanje na.še duše ali zveličanje bližnjega, da odgovarjajmo sramotìvcem in branimO' svo.jo čast, molčimo ]to-nižno in pohlevno! Boljše .je za človeka, da živi v ponižnosti in pohlevno-sti, ker je to v večjo čast Božjo in v večjo korist njemu i-n drugim, ko ])osvpina sijajnost, ki ga dela prevzetnega in ča-stilakomnega. Nobena rastlina nima bolj skromnega ia neznatnega cvetja ko trta in pšenica, pa noi}ena i-astlina ne daje večjih koristi ko trta in pšenica. Druge rastline na pr. tulipani in nageljni imajo prekrasno in sijajno cvetje, pa koristi nimam» od njih nobene. Pšenica in trta pa daje moč, življenje in veselje celemu svetu. Ostanimo toirej skriti in bodimo skromnif Posnemajmo sv. Izidoro! O svojem času bo Bog razglasil našo čast. Sv. Peter pravi v današnjem sv. berilu: »Če zavoljo pravice kaj trpite, blagor va;m ! « 29. Pred vsem pa glejmo vedno, da si v . - - 32. Ta sveti šbaf nam dokazuje, kako ,je čast in dobro ime človeku pogrebno za uspešno dedovanje v čast božjo in zveličainje duš. Ta namen anora urejevati naSe veselje, ki ga čutimo, ko nas morda kdo hvadi, ko vidimo, da nas ijudje čislajo in spoškijejo adi ko moTamo po besedah Jezusa Kristusa v današnjem sv. evangeliju svojo čaist in svoje dobrO' ime zagovarjati in braniti. Tuidi^ 'glede mašega. dobrega limena in naše časti miora veljati načelO': Vse v čast božjo, v zveličanje' naše in v zveličamje bližnjega, za zmago Kristusovega iiauka, A-atolish-e vere in cerkve po celem svetu, (letudi zavol.jo pravice kaj trpimo, blagoa- nam! 33. V današnjem sv. berilu beremo tolažbe polne besede: »Kdo je, ki bi vam škodoval, če boste za dobro vneti? Pa četudi zavoJjo pravice kaj trpite, blagor vam! Njih •■^trašen.ja pa .se ne bojte in ne da.jte se begat!« Po teh besedah bi se morali ravnati vsi. Žal pa, da .je malo zna-čajnih mož na svetu. Vsak se rad obrača po vetru, da mu ni treba imeti nevšečnosti in ]3re-gan.7an,ja. Vsak bi a'ad le v miru živel. Zato slišimo tolikokrat bojazljive besede: »Mene kar v miru pustite! Jaz ne gTem nikamor za pričo! Jaz nočem imeti neprijetnoisti in se nočem nikomur zameriti. Vsak naj gleda; nase in naj se ne vtika v reči drugih ljudi. Meni nič mar, na.f delajo ljudje, kar hočejo. Vsak je 'zase odgo- voreii itd.« Tako govorijo neznačajni liiidje, katerim ni nič mair ža caist I^ožjo in zveličanje drugih. Taki neznačajneži ne smemo biti, ker nam sv. Pavel kliče: »Četudi zavol.io pravice ka.j trpite, blagor vam! N.iih strašenja se ne bojte in ne dajte se begat!«. 34. Naj vam po.ve!m visok zgled krščanske zna-čajnosti iz pol.jske zgodovine. Okolu 1. 1000 pO' Kr. r. je vladal na Poljskem kralj Boleslav II. Ta kralj je imel mnogO' lepih lastnosti, jé bil dober vojskoivodja, v jedi in pijači zmeren, do siromakov radoda^ren itd., a na. (drugi strani je imel mnogO' zelo slabih las'tnosti, je bil jezav, krvoločen in zlaisti nečistosti vdan. Zgodovina mu je dala ime: Boleslav Divji. V začetku je uganjal svoje nečistosti na skritem, potem pa kar javnOi in ]>r.ez sramu. Vsi, ki so. bili okolu njega, so bili tihi, ker so^ se badi hudega maščevanja. Molčal je celO' njegov spovednik, molčali so škoije tiskih dežel, molčal je knez-nad-škof v Gne^znu, le eden škof, t. j. sv. Stanislav v KrakoTO ni hoitel molčati, ker je bil značajen. Le-ta je zaprosil pri kralju besede. Ivo mu je to-^ bilo dovoiljenio, .je začel odkrito opominjati kralja in ga pTOsiti, naj iz ljubezni do Boga in iz ozira na svojo časit preneha z nečistimi in nesramnimi dejanji. Rekel je, da mu daje te opomine iz. ljubezni in ker mu to nalaga škofovska dolžnost, čas je, da začne resno misliti na 'Svo.je zveličanje, ' preden nastopi maščevanje Božje. Ti blagoliotmi -opomini so vzbudili v sxcu divjega kralja veliko čeprav tilio jezo. Poboljšal se ni prav nič. Dvorniki, ki niso bili nič boljši od njega, iso ga celo dražili proti sv. škofu. Tisti čas se mu je vzbudila strastna pože-Ijivos't po soprogi poljskega plemiča Miečisiava,, ki se je imenovala Kristina. Plemič je kralja zavrnil. Kralj pa ni odnehal. Pošiljal je njému in njegovi soprogi draigocene darove, dragulje in lepotičja^ obljubljal irazne reči, pa tuidi grozil, ako bi mu soprog ne hotel ustreči. Ko pa. je videl, da ne more priti do^ svojega namena, je poslal v hišo oddelek vojakov, ki so iS silo ugrabili soprogo Kristino ter jo odvedli v grad, kjer je morala biti ž njim več let. Radi tega nesramnega dejanja je bilo vse plems-tvo na Poljskem po koncu, ker so se vsi bali za svoje soproge in hčere, toda nihče se ni tipal nastopiti piroiti divjemu kralju. Obrnili s® se na kneza-nadškofa v Gneznu, ki je bil na Poljskem najvišji, pastir, naj bi nastopil proii zločinom kralja Boleslava, zlasti še, ker je bila soproga Kristina iz njegove nadškofije. Čeprav pa je bil knez-nadškof v Gneznu pobožen, vendar ni hotel nastopiti iz samiega strahu. Eden sam mej vsemi škofi ma Poljskem je bil odločen, zna-čajen in neizprosen, kafcoa* zahteva sv. Pavell in ta je bil krakovski naidškof sv. Stanisliav. K«, ga je plemstvo naprosilo, se je takoj odločil, da gre h kralju. Več dni je goireče molil in da/roval sv. maše, da bi Bog podelil njegovim besedam blagoslova. Ko je stopil pred kralja, ga je milo prosil, naj odneha, ker je to greh in poguba za kralja in vso deželo. Kralj pa se je ra/iogotil in hudo ozmeriail sv. Sianislava. Kekel mu je, naj gre za. gwejega patstirja, da se bo naučil, kako je treba govoriti « kraljem. Sv. Stanislav pa mu inirno in odločno odgovori; »Ge bočeš že primerjati kraljevsko čast z apostolsko, škofovskO' skižbo, vedi, da je ona proti tej ko svetloba meseca, protó s&lncu ali ko svinec proti zlatu«. Ki-alj .je nato ves razježen odšel ter pustil svetega škofa sa-meg'a:. Škof je odšel žalostno iz gradu, a kralj se ni poboljšal. Njegovo življenje je bilO' vedno bolj nesramno, in živalsko. Dal je tudi mnogo ljudi na krut način pomoriti. Ko je v vojski proti Ru.som zasedel njih glavno mesto in v njem z vo.jsko prazimoval, so A'ojaki po n,iego.veim zgledu uganjali velike nesramnosti in krvoločnosli. Ker se pa ni tnihče upal nastopiti proti kralju, se je pog-umni in neustrašni škof Stanislav oidločil vtretjič, da gre pred kralja. Kralj ga je sicer iSaDirajel, a ga je le oamerjal in mu za-pretil. Sveti škof Staniislav se ni vdal in «e ni ustrašil. Keir ni \^epo opominjanje nič izdalo, je kralju naznanil, da ga bo moral izobčiti iz katoliške cerkve. Ko je kralj to slišal, ,je od jeze prebledel in mu naznanil, da mu je smrt gotova, ako to stori. Ko je škof Stanislav odšel od taan, so ga razni \boja,zljivci začeli proisitii, '.'naj nikar več ne draži kralja, kea* se je bati najhujšeg-a. Sv. Stanislav pa «e ni bal ne pretenj in ne .smrti, ko je šlo za čast bož.jo in zveličamje duš. Bil je zvest čuvaj v kraljest\'u Kristusovem. On ni molčal, ko je bilo treba za čast božjo govoriti. Bil je pripravljen za časit božjo^ tudi imiiTeti. Zato je pogumno in neuistrašno. izrekel obsocllio ter izobčil kralja iz katoliške cerkve. Odslej je kralj iskail prßoznoistj^, da bi ave-tega škofa Stanislava umopid. Zasledoval ga je dolgo, a sveti škof je vselej ušel njego^vim zankam. Nekega dne je boteJl škof maševati v cerkvici sv. Mihaela., nedaleč od Krakova, ker se mu je zdelo, da je tam inajbolj goto'v. Krailj pa je tó zvedel po ogleduhih. Brž naipraivi načrt, zbere nekaj vojakoiv in gre z njimi pred cerkvico sv.. Mibaela-, kjer je >sv. Stanisila'V maševal. Nato ukaže vojakom naj stopijo^ v cerkvico in naj svetega škofa umoirijo. To^da vojaki se iz samega spoštovanja in strahu niso hoteli odločiti za strašni zločin. Tedaj je kralj z veliko besnostjo skočil v cerkev, stopil pred aJtar ter s sabljo preklal škofu glavo. Nato ga je v razdivjanosti zadrsal iz cerkvice, kjer so ga ra-zsekali na drobne kosce. . . Tako se je izpolnila želja neustrašnega Pastirja: postal je mučenik. Bog je njegovo neustrašnost in značajnoist v boju za čast božjo in zveličanje duš , obilo poplačal. Na njegovem grobu so se začeli takoj goditi veliki či]deži, ki so kralja Boleslam s sitrahom navdajali. Vest ga je začela tako peči, da ni imel nobenega miru ne po noči ne po dnevu. Zbežal je na Ogrsko in potem na Koroško v benediktinski samostan ob osojskem jezeru: Kako je tam deJal pokoro, smO' poročali po stari pripovedki na drugem mestu.^) I) Str. 764. - : : . : Po drugi stari pripovedki") je kralj Bole-slav umri ma Ognskem. Bežal je od kraja do kraja, od gozda do gozda kakor Kajn, pa ni mogel več najti miru. Tako je popokiGma znorel. Ves truden in addlam je nekega dne legel na tla in umrl. Njegovi psi, ki so vedno^ tekali za njim, 80 ga ad 'lakote po.jedli. Nekateri pisatelji poročajo', da se je sam sebe usmrtil. 35. Kralj Boleslav je zgled, kako maščuje Bog take pregrehe; sv. Stanislav, ki je pretrpel strašno mucenistTO za pravico in resnico, pa nam je zgled značajnoeli, poguma in neustra.š-nosti, kO' gre za čast božjO' in zveličanje duš. Izprašajnio si vesit, a'ii posnemamo vsaj v niailem sv. Stamsla;va v značajnosti? Ali iimamo kdaj pogum, da bi opominjali ljudi, ko preklinjajo morda Boga;, Mater Božjo itd.? Ali smo toliko neustrašni, da bi svojO' vero kazali v dejanju? Ali nismo morda že kdaj radi majhnega dobička ali majhne časti iadali dobre stvari? Ali nismo moitla radi majhne udobnosti ]30'tegnili z brezversko strankoi? Bodimo po zgledu sv. Stanislava 'značajni, pogumni in nOTStraeni, ko gre za dobro stvaa'. Za sveto vei-o in Kristusovo cerkev moramo biti priijwavljem dati 'tudi življenje. Taka značajnost ni .samo ljudem draga, ampak tudi Bogu, kakor -') Alban Stolz: Legende 7. maja. beremo v psaikiiu 115: Kelih zvelicanja hočem sprejeti . . . Draga je pred obličjem (Joispodovim smrt njegovi'h Svetili!« 36. Na prvi strani katekizma^) beremo, cla najpotrebnejši nauk 'za oloiveka je nauk o katoliški veri, v kateri moramo značajno vztraja ti do smrti. Nobena clruga stvar ni človeku tako potrebna pa tu.di) 'tako dragocena ko isv. katoiliška vera. Sv. katoliška vera je zaklad vseh zakladov.. Človek moira biti pripraivJjem dati vse na sveitu, da si ta izakkd pridobi'. To je tisti zaklad, ki je bili skrit, kakor pravi Kristus, v njivi;, pa je člo-Tek šel in vse prodali, da .je kupil ■tivS'.to njiivo. Ker je -sv. vera tako diragocen zaklad, tako dragocen biser, je iz tega razvidino, kako zna-čajno in neomajno bi moraili v njej vztrajaiti, kako 'Skrben bi moirall biiti vsakdo, da se o verskih 'resnicah naltamčno poduči in kako vestni in skrbni bi; marali biti stari'si, da se njih otroci natančno podučč v isv. veri, kajti sv. vera mora človeka spiremljati do giroba, za grobom ]3a se mu pokaže v vsej veličastni lepoti. Ponovimo z otroci vprašanja v Velikem kate--Li od 1. do 36., o krščanski pravičnosti in o krščan' ki/.mu ski ljubezni. 87. Kakvšna mora biti naša vera? V iosede sv. apostola Petra v današnjem sv. berilu, ki nam kličejo v isponiin osmo Božjo zapoved, ki se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. V osmi Bož.i.i zaipovedi «o. prepovedane tri reči: »1. da. ne .smemo laigati, 2. -da ne smemo svojega bližnjega niiti opra]vJja.ti niHi. obrekovati in 3. da ne .smemo krivo prisegati«. 42. Pred vsem je prepovedano lagati. Kakor ni bilo v Jezusu nikoli nobene laži: prav tak» bi se moraila tudi iz krščanskih uat ..'■ilišati vedno le-resnica. Posnemajte Jezu-sa. v tej «v. čednoisti', ki je Bogu in ljudem ljuba.. Jezus je rekel Pilaitu: >Ja« sem zato prišel-na svet in sem zato ro.)en, da pričam o resnici; kdor je iz resnice, posluša moj gla's!« PMat pa. mu reče ])orogl.jivo: »Kaj je re.suic:a?«, a iz sv. evangeli'ja izvemo, da ga Je vendajr-le spoštoval ter ga skušali ir esiti iz irok ilažni,vih Judov. So nekateri, ki imajo grdo navado, da vedno lažejo. Ako ni človek pozoren, ga takoj nalažejo-Naizadmje še sami sebi verujejO' in ne zinajo nML več razločevati, kedaj lažejo in kedaj govorijo resnico! Taki nimajo mej Ijiidmi nobene časti in nobene moške besede. Starisi mortaio že zgodaj buditi v otirocih resnicoljubnost, da postanejo otroci kdaj ma-čajni iin zanesljivi. Prav lepo dogodbico, kako je oče advtudii svojega sina lagati, beremo v šolskem berilu. Matijček je potoviail .s kupcem daleč po svetu, kjer se je bil naivadil praiv debelo feigaiti. Ko pride domov, vzamejo ga oče seboj v bližnje mesto. Po-potu se pogovarjata o mnogih rečeh, kako je kaj po svötu. Dojide ju mesar z velikim psom. Matijček pogleda psa in reče: »E, videl sem desetkrat večjega psa, kakor je ta! Gotovo je bil večji, kakor naš konj«. Ko .siHšijo oče te besede, spoznajo takoj, da se je Matijček debelo zlagal. Zaito rečejo: »To bo' maJo preveč, ]>a ven-dair je mogoče, kajti v vsa^cem ki^aju je kaj i>o~ sebnega. Tudi tukaj — pa'avigo oče dalje — pi'i-deva kmalu do mosta, ki je tako narejen, da se mu goitoivo zlomi noga, če črezenj gre, kdor se je tiisti dan zlagali. Le nagäo hodiva, bova kmalu na mostu«. Matijček, ki se je bil malo- prej debelo zlagaj, se zelo prestraši. Vedno bolj zaostaja za očetom in vpije za njim: »Oče, kako sem vam že pravil o tistem psu, da je taiko veäik, kakor naš konj? To .je res mallo preveč, pa tako-velik je bil vendar, kakor naš vol!« Oče pa se- dola, kakoavdti nie ne siisi in le vedno boüj hiii. Malijček so je vedno bolj bad in vedno boi,i zaostaja in vpije za očetom: »Oče, ]m ne hodite tako naglo! Kaj sem že pxej .rekel o ti«tem p'.siu? Pes ni bil tako velik, kakor val, pia vendar je IjÌ'I večji, kakor teile«. Sedaj prideta do moßtn. Oče delajo, kakor da Ijì nič ne vedeli in hočejo iti kai- naravno'st čez most. Maitiijček j:).rime prostra,sem o očeta za roko ter mu reče: »Oče, počakajte še malo, joireden grem čez moist! Saj tisti pes ni bil nič večji, kot danig-i psi«. Nato se oče ■obrnejo k Matijčku in ga wtrogo opomnijo: » Mati jček, laigati! se ne sme!« ^ Tako bi moraOi sparisi vselej učiti, oiroke resflicoiljubnosti in jih navajati k ponižnemu in značaj nemu go vor j en ju. 43. Ne ]jričaj po krivean zoiper svojaga. biliž-ii,iega! Proiti tej Božji zapovedi greši, kdor diruge opravlja ali pa olji-ekuje. Kdor opravlja, odkriva drugih resnične po-greške in grehe. Kdor opravlja, ne laže, ampak govori iresnico, toda greši, ker nima morda zadostnega vzroka, da bi te pogreške in greiie odkrival. To odkrivanje ]>ogreškov in grehov drugih je proiti ljubezni in pravičnosti d-o bližnjega in se toirej ne sme goiliti Iwez zadostnega vzroka. Odkrivati, pogreške drugih smemo in celo mo-i-amo-, če to zahteva občna ]>]aig"inja ali; iljubezen do osebe^ same ali ljubezen in ]3ira.vičnosit do drugih. Ce bi kdo ob 'sblepan.ju sv. zakona vedel za velik pogrešek ženina ali neveste, smel bi,to poveclaiti drugi polovici, oeprtiv bi ta ijogrešek bil popodnoma skrit, če bi «poznail, da ]>i vi.s;led tega pogreška bilo lahko zakonsko življenje nesrečno ali nesTečna, vsa diružima. (le In kdo^ vedel za pogu'esek ali greh, ki bi lahko bi'1 v škodo vsej občini, bi bil dolžan oisebo rtuzkrinkati. bi kdo vedel za pogrešek svojega bližnjega, ki bi lahko osebi sami bil v škodo^ in bi 'spoznal, da bi se oseba lahko poboljšala, ko bi za ta pogrešek 'izvedeli drugi, na pa', predstojniki, bi -smel ta pogrešek razkriti osebam, ki lahko pomagajo. (> pregrehah, ki so s]3loèno znane o kom, smemo tudi prosto govoiriti na pr. o znanih neči-stnikih in pijancih. Tako' proeto govorjenje in obsojanje ne moire bili njim v škodo ali sramoto, ampak le v korist in v opomin. 44. Kaj pa obrekovanje? Obrekovaü se pravi vedoma jjridevati drugim neresnične pregrehe, kaiterih niiso nikdar storili. Obrekovanje ni nikoli brez ga-eha. ObrekoTanje pi'ilraja iz hudobnega srca. Obrekovanje je hujše ko tatvina. Kakor mora tat vrniti ukradeno blago in poravnati. storjenO' škodo, pra\- tako moa-a ol)Tekovavec preklicati ohrekoraniti novih mnenj in novih sitrank. To je čisto naravno, ker se stranka utrudi v boju in zaspi na lovorikah, pa jo druga stranka pTehiti. Tej se 1)0 v kratkem pra,v to zgodilo, kjer «e še ni. To dokazuje, kako moramo biti vsi obzirni in ponižni, da ne razbijemo tinte »ene miisli mej kristjani«, o kateri govori apostol. Pomnimo besede sv. Teirezije Deteta Jeznsa, da ijridobiimo več duš, če nekoliko trpimo in p0'tr])imo'j kO' s sijajnimi pridigami in osoJjenimi puščicami, ki jih spuščamo v viso-koletičih gcvoirih. Sv. Terezija je ljubila duhovščino in se žrtvovala s svojimi molitvami in s svojim tr])ljen.iem za dobre usjiehe delovanja katoliške duhovščine. Poslušajmo jo! V tem oziru nam je dala že prva sv. Terezija, ki je bila iz Šjjanije doma in ki .jo praznujemo dne 15. olctobKi. prelep zg.led. Trpeti je morala mnogo preganjanja in zasrainovanja ne le od tovarišic, ampak tadi od drugih, lajikov in celo duhovnikov. PirenašaJai je malče vse brid-ko.-vtij a Bog jo je jioplačal ne-le z notran.iimi tolažbami, ampak zlaisiti s sijajnimi, uspehi vseh njenih podjetij. Ravnaila se je v vsem svojem delovanju po besedah Kristuso-vih: »Blagor milnim, ker imenovani bodo atroci božji:« in: »Blagom n.]ims ki trpč zavo'ljo pravice preganjanje, ker njih je nebeško kraljestvo«. 50. Besede: Bodite vsi; ene misli, se cla.jo Ijovedaitii tadi tako-le: Delaj in nioilči, žiitviij se in moli. Kristus je s križem trpljenja in snirtjO' odrešil «vet. To je Kaitoliška akcija, s katero Jjo-mo rešili dnše, kakoa- pravi papež Pij IX. Ne iDoj se zasramo'vanja in zanioevianja it-ega sveta; prenašaj potiiDežljivo žalitve in krivice, bridkosti, zop'mosti iin bolečine, ki so ti od Boga po-■siane in molči. Fot, po kaAeri bodi vsak človek, se vije skoraj vednO' mej samimi križi. Če Bog tako hoče, ne izogibaj se jim! Veseli ise, ko srečaš na potu svojega življenja križ. Poljubi ga srčno, kajti pi-enašalti križe in težave poitirpežljivo in .vdainO', je na,jd)raigocenejša reč, ki jO' more l^ridobiti itvoja duša in na.ilepša obleka, ki jo moi-eš seljoj vzeiti v večnost."*) * * * 51. Sv. Gregoa- Veliki nam je s svojim zgledom pokazal, kako sè moramo obnašart,i s svojimi nesomiišljeniki-. Slavni nemški pisaiteilj Alban Stolz piše o njem: »Obnašanje sv. Gregorja Velikega nas uči; 1. Dokler ni natančno preiskano in popolnoma dognano, da je kdo odpal od sv. vere, ne saneš imeiti nezaupanja do^ njega in ga/ ne smeš sumničiti, da ni' katoliški. \>lifc greh je, če skuša kdo izbuditi nezaupanje v pxa-vovernost tega ali onega duhovnika ali pisatelja. da ii:;gube s tem njegoive besede ali spisi ugled in moč. To se pTavi metati nesnago v studenčno vodo, da- ne more nihče več iz nje i^iti. Izrek sv. ') Alban Stolz: Legende, 31. dee. Avguština je tu na mestu: »V nujno potrebnih rečeh bodi enotnost, v postranskih prostost, v rsein ljubezen^. — 2. Ce je kdo druge vere, ki je zmotam, pokaži mu, da je tvoja vera JDoljsa ■s tem, da imaš več ljubezni in da mu tu'di več. ljubezni iiizkazuješ. To je igrava poit, po kateri naj-IJrej privedemo krivoverce k spozlnalnj^^, če skušamo pa-idobiti njih srce -s prijaznim in ljubeznivim obnašanjean. In četudi bi kri-^'O^-erec vatira-jal pri. svoji zmoti, ga iradi tega še ne smeš ob-sojatd, ker ne veš, ali anu morda kasneje miiloist Božja ne bo odpilla oči. Ko bi ti bil od mladosti vzgojen i:n podučen le v krivih naukih, bi moa'da prav tako težko' spoznal in doumel pi-a\"o vero. — 3. Tudi n.as]>roti, takim, ki ne verujejo v Kristusa, ki: ne verujejo morda niti v Boga: moraš biti pravičen, (le tebe Jud oslepari, ne .smeš ti njega osllepariti; če skuša bogotajec vzeti iebi to ali ono službo ali ta ali oni dobiček, ne smeš ti 'Storiti ^tega njemu. Ti ne smeš posnemati hudobij n■everniko^•, anii^ak 'Zgled Jezusa Kristusa, ki je oetro pokaira'1 učence, ki' so hoteli, naj bi ogenj Iz nebes ]iirišeil nad neverne ün hudotoe Samaritane«.') teli liesedah je mnogO' koristnih nauko\' za fe in one. Ko je škof Terracini vzel svoje-A-oiljno Judom sinagoigo in kasneje tujdi še diruge lirostore, v katea-ih sO' smeli opravljati po svoje sikižbo' Božjo, se je pa,i3ež Gregoa" Veliki potegnil za Jude, ki «o se nanj obirnili, in pisal škofu v Terracini tako-le: »V,r.ni ,Judom prostoi-e, k,i so jih imeli p-j'pj, da bodo v njih po .svo.iii navad,i Alban Stolz: Legende, 12. marca. obliajaiH svoje ishode. Take, ki miisO' krščanske vere, moraano .s pirijaiznostjo, do-biro^tljivoiHtjo,. r. opominjanjem in priigovairjainjem i>ricl'o]3Ìva.ti za enotnost vere, da jih pretnje in «trahovanja ne odbijejo, ampak da jih lepota sv. evangelija privabi k sv. veri. Če hočemo- koga izpreoljrniti in ga jiriivestf h Kristii-su, ga ne smemO' otlbijaiti', ne sineino positavljaitd; zidu 'stranka;rstva in sowazne ločitve-med sebe in njega, aimpak se mu moxamo Mižati, kakor je Kristus delal. Farizeji in njih i)iismar.jii SO' rekli nekoč Jezusu in njegoivim učencem: »Zakaj .jeste im pijete s ce-sitninaTji in grešniki'"?« Jezus pa je odgovoril in rekel: -Zdiravi ne |vo-trehuje.ja zdravnika, ampak l»lnÌL Nisem ])rišeT klicat pravičnih, ampak grešnike k pokori (Luk. 5, 30).« Koliko sumničenj, .«trupenih zabaviljic in nastopov bi sii' bili prihranili, ko bi se biiili vscle.f in povsod ra:vnalli' po- teh (lepih iin odrešiln'h besedah ZveliičaTjevih! S tem ])a nočemo nikomur nič očitati, ker smo ljudje |jač po^vsod enaki.- in so-bi'le v minulosti tudi ra-'/mere dnaigačne! 52. IBod'ite vsi ene misli! Positrainske -reči ne-smejo te »ene miwli« razbijati. V"--i moiramo .s: premagovanjem »ohraniti edinosit duha v zvezi miru« in s složno .znaoa.jnostjo i>od'piirati Ivato-liško akci.jo in apoistolsko delo. Krščansko življenje tireba poglobiti v Kristusovem duini. evangeljskem in apostolskem duhu. O apo.stolih in prvih učencih beremo (Dej. ap. 2): »Bili .so vwak dan süt'ano'vitno' v enem duhu v 'templju in so lomili po hišah kruh«, t. j. m zauživaii sveto obhajilo. S 'temi po'Sleclnjimi besedami -še nami naznanja ]>ravi vir vsega krščanskega življenja, kakor je Ivristus rekel: »Kdoir bo jedeil moje meso in ])il miojo kri, bo imel življenje v sebi«. Okolu :sv. evha.ristije se mora torej sukaiti vse naše delo, vse nase g0'V0i'jen.i'e iin vse naše mišljenje. Ivri--stus, ki je pričujo€ v sv. evha'risiiji, bo .storil, da bomo i'si ene misli. Sv. Cerkev kliče vse prepirajoče stranke in Ijosameznike, ki: so ponekod zašli dMeč proč 0'd prave matere, spat doinov, kliče h katoliški akciji, k apoisito'1'skenni de'lu. Krilsi'us v p-resv. evhariistiji kliče k -sebi iirudne p'repiirljivce: Pri-d.iite k aneni vs'i, ki se trucli'te in 'Site obteženi in jaz vas P'Oziv'iim. Vzemite nase moj ja:i'em in učite se 'Od mene, keir jaz .sem krotek in iz isrca po'ni-žen in Ijoste pokoj našli svojim dušam,. Moj jarem je «ladek in moje breme je Jahko (Mat. 11, 28). Nihče drug nas ne more zjedinidii kO' Kristus. Ko ]30 Kri.sitais zavladal «ircih vseh ljudi, ko bo svet resnično sprejel verO' v Kristusa, sebo izp'O'lnila žeblja N.iegO'va, ki jo je izrabil pri ustanovitvi svete evhariisbije i)iri Ziadnji večerji, ko je niolid: »Da bodo vsi en», kakor itii. Oče, v meni in ja'Z v tebi; da bodo 'tudi vsi v nas eno, da svet veruje, da si me ti posi (d«. Izpoilinjii.inio' 'te besede, ki iiizvirajo iz ljubečega .srca Kriis/tuisovega. Imeli bomo siieer tudi v bodoče raiznoilična mnen.ja iin raiznoli'one .stranke, toda te stranke od včeraj, od danes in od jutri ne 'Smejo ra.zbijali >pne misli- , ki jo želi Kristii«, ki jo mhiteva.jo apostoili in cei'kev, kajti Ki-istiis, katerega ijiibiiino i.n za katerega se žrtvujemo, je veclino isti, kakoir kliictì ®v. Paveil: »Kristus včeraj, Ki'iistus claiies, Krisitus vekomaj (Hebr. 13, 8)!« ................................................................................................................................... PETDESETO BRANJE. ZA ŠESTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Tista množica, O' kalteri govori današnji ■sv. evangeilil), je bila Ka-i'st.nsu zvesta. Držaia se ga je .zvesto', čeprav ni imefe v puščavi kaj jesti'. Hoclüla je za njim ne meneč se za jed iii pijačo. Zaupa:ia je Kriskisu in iSe v svojem zaujjanju ni motila, kajiti Kiristas daje čaismo in ^•ečno življenje. Toi je diokaza'1 z velikim čudežem |ju-ščavi, ko. je sedem kruhom- iin nekaj iviiibi'c tako namnožili, da j.e nasiti.! štirili tiisoč ljudi in da je ostello še sedem j.erbaso.v koscev. Tako plačuje Kiri.stu's itiste, ki lnodijo. .za njim. Kdor hodi za n.jim, ne bo tstraidail. Gosfiod imi bo vseiga pri-virgel. Bo'di nam ta čudež v puščavi^ v dokaiz, da nam Go«.]]od lahko da vsega, ako' ga iščemo in njemu ..sa.mpn™ služimo. On je gospodiar dobre letine, On nam poilnii kašče, skednje iin kleti'. Na di'ugi ..sitrani pa ima v svoji 'obiaisti' viharje, točo, ■S'iano, bo'lezen, kugo in diruge nezgode, .s katerimi na.s tepe, ko ga zapustimo in zbudimo njegovo jezo. Nikar ne ]>0izabim'0 'teh resniic v hudih ča-^=^h, v kaiterih žitvimo. Ta svet nam moi-a biti kakor puščava, v kateri nič ne raste, ako (ji0.s|)0tf noče; nam moTa biti kakar puščava, v kateri ne vidimo drug^ega ko Gosipoda, ki mvs preživlja-in ohranjuje. Žail, da je dandaiiies nairobe. [ljudje živijO', kakoT da hi ne hiilo nad njiini Gcsimla. delajo greh, kakor da ne Ijo časititljivega vstajenja, se veselijo ko IzraeJei okolu alaitega teleta v puščavi, kakoT da bi nas Gospod nič ne ohis-kaval in tepel z 'raznimi šiibami. To je stirašno žaiiostna slika našega časa. Bog nas tepe, kakor niko'li prej, mi^ pa živimo v grehu, kakoir da bi .-e-nič ne godillo. 2. Ustavimo tO' žlA-ljeaije, ki je sramotno za naš ]3irežaiost:ni čas. Porilušajmo' sv. I'(tvl(i, lei nam kliče: ^Bratje! Ti ki .smo krščeni v -lezu-su Kristusu, smo krščeni v njegovi sm.rli. . . smo ž njim pri sv. krstu v smrt pokopani, da kakor je Kristus vstail od mrtvih . . . itudl mii v novem življenju hodimo«. Pri sv. krstu «mo torej umrli grehu, smo se odpovedali hudobnemu duhu in smo začeli novo, sveto življenje v Kristusu. Sedaj imamO' u]Mnje, da bomo od mrtvih vstali, kakor je oii od mrtvih vstal, kajti i)ri sv. krstu smo biili vsajeni' v njegovO' podobnost. Pri sv, krstu smo postali njemu podobni. Kakor je namreč on umiril za naše grehe, .s.m0' itud.l mi umrli grehu in začeli novo življenje. Zato u])a-mo, da mu bomo ]>odobni tudi v čaisitiililjivem vsta.jenju. Ne bodiano. nespametni, da bi sedaj K'riisitusa zapustili in se vi-nidi spet v sužnost greha. Kri- stu« je enkrart; iimTl in ne umrje več, tako Kiino tudi mi grehu umirli prii sv. zakramentih s tirdnini .sklepom, da ne bomo več. gre.Š!i/li, ampak živeli •s K'ristuisom vekomiaj. Držimo se tedaj zvesto Kriisitusa, kakor tista, množica v jniščavii, o kateri go'vori današnji «v. eva;nigelij in izpoilmjujmo njegove nauke, da dosežemo ž njim ča«titll.ji'Vo vstajenje. 3; Ko je prišel sv. Pavel v Ikonijo, ki je bilo glavno mesto Likaonije v Mali Aziji, je tam živela 'Oseminajstletna deklica Tekla, kaitero s;o bili stariši že zaročili ajdovskemu biogatemu mladeniču Tamir-ju. Ko .je pa Tekla slišala .sv. Pavla govbrečega O' večnem žilvljenju in O' sv. devištvu. •so .jo te besede tako genide, da je sklenila .sprejeti sv. kr.st in se popolnoma odpo^vedaiti svetu. Sv. Gregorij Ni.senski piše o njej: Odsihdob je-l^ila, niTtva za vse strasti mladoiSitii, odmrla je lepoti, odmrla vsem svojim tele.snim poČLutkom. Ves isvet je zanjo umjl, kakor je ona cdmrla v.semu svetu«. Starisi so na vso moč pritiiskali nan.jo, naj se ])0'roči, a ona je osiiala zvesta devica Kristusova. laročili sO' jo sodniku, a .sod,nik ni mogel ž njo' nič opraviti. Poslal jo je spet ■stairišem domov. Ko je pOliz^^0dela, po kaiteri poti je sv. Pavel odšel, je skrivaj za]>Li.st;(la «tarilše. dom in vse bogastvo- dn hilteJa za njim. Toda ženin leti za njo, jo ujame in privede nazaj v očetovo hišo. Tlazkačeni oče jo izi'oči kot kristjane sodniku, ki jo obsodi' v .sinrt. Hayjti'g.aile naj bi jo divje zve]-i v gledallišču. Toda lev, kif je bil določen, da bi jo raztrgal in pojedel, se je ule- k njenim nogam, jih začel lizaiti in je z divjini 1'jovenjem dajali spoznavati, da se deviškega telesa ne drzne oskruniti. Potem so jo obsodili v «mrt na grmadi, toda tudi' ogenj se je ni ■doteknil. Cesaa- Nerom jo. ukaže privezati za rep slvenia ijivoilama dn po'tem bivola gnaü na naispnoitno stran, toda bivoila. se^ po pa^av-ijici nista hotela geniti, četudi so ju pogainjali z razbeljenim železom. Poitem vržejo^ deviico' v jamo, napolnjeno- s kačami in gadi, -toda devica pride iz .iame nepoškodovatnia. Fo tolMikih čudežih sio- se ajclje začeli 'tirmiioma izpireobračait.i h krščanski veri. J^ekli' so: »Tisti Bog, ki g'a Tekla molli, moira biti edino pravi Bog«. Cesar Neron jo ukaže potem izpustiti iiz samega strahu. Sv. Teklla gre samoto in živi oindi do «mrti v največji 'sitrogosti in pokori. Dosegfla je 90. letO'. Ko je ximnla:, so jg pokopia-li v Seilevciji,, kjer so na njenem grobii •sezidali; cerkev. Nekaj njenih ostamkoiv 'iimajo v Terakoni na Katallonskera, nekaj pa v Sitoilni cerkvi v Miilanu, ki ,je tudi na njeno ime posvečena. Sv. Tekla nam je dala 'Zgled sitanoiviiitnoisti do konca! Hodimo po njenih stopinjah in bodimo -stanovitni izvrševanju doJjrih sklepov, ki- jih delamo, ko «prejemamo sv. zakramente. Nikar se več ne A^račajmo k grehom, kaiterim isano se odpovedali. Živimo pravično, i.zpoln.}ujmo ziapo-vedi božje in cerkvene, da v jiotrpežjin-oistl dofse-žpmo večno krono. 4. Kdoir hoče kdaj doseči krono večnega kraljesitva. mora posftatii nov čloivek v Jezusii Kristusu po zgileclu Marije Devi'ce, sv. Jožefa in dirngih svetmikov. Le no;vi človek je hrait Jezusa Kr., ctrok Božji in dedič večnega krailjesitva. V sv. piismili ki so jih pisali apostoli ])rvim kriB'tjanom se zahteva od izpreohrnencev novo žirvljenje v Kristusu Jezueu. Sv. Paved pra^'i v današnjem sv. beirilu, da smo ioili pri' sv. kr.stu pokopani', tla bi poltem vstali v ikwo življenje. S tem namiguje apostol na način sv. kr.sta, pri kaierem >so človeka potopiili ali pokopali vodo, potem pa ga dvifeniHi vz vode. Pokopali ■•starega, človeka z vsemi' grehi' in .silabimi nagoni, vstal pa .je iz vode novi človek v milosti Božji kot dedič večnega kraljestva. Ogl'e.imo si danes nekoliko, v čem ob.^toji nnvi človek? 5. Kaj je 'Stai-i človek in kaj je no^vi človek, se je zlasti' kaizalo mej ]>rvimii ki'ist.iani:. V.sa družina je bila, pag-anska, kar se je nekega lepega dne iizpreobirnid sin, ki je poslušal sv. aipostole, aili ,se je izpreobiiniila hči, ki je iJoslušaJa sv. evangelij. NasfaJ je v družini razpoir, ker nekateri so biili, oJilečeni v sitaa^eiga, paganskega človeka, drugi' pa sO' bili že novi človek. Na ta raz-por namiguje Kriistus z besedami: »Nikaa- ne mislite, da sem prinesel mir na zemljo, ne miru, ampak meč sem prinese]. Prišel sem namreč, da razdvojim človeka zoper njegovega očeta itn hčer zoper njeno mater in nevesto zoper njeno taščo. In človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdoa- Ijaiji očeba a'li mater bolj ko mene, ni meno vreden in k-doir Qjubi sina aJi hčer bodj ko mene, ni mene vreden. In kdoir ine vzame svo.jega križa in .ne ho'di za meaM,j, ni mene va-eden (Mai. 10; 34)«. Kakor je Luč nasiproitina temi in ilenia nri-■spro'tna duci, prav lako je stiairi čio^vek naspi-oton novemu iin novi človek nasproten staremu. Spor je liiil pO' družinah anej pirviinii' kristjani neizogiben, kakor je tudi dandanes po družinah, v katerih ni«'o vsi dobri krisitjani, spoa- neizogiben. Kristus je rekel: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti, bodo preganjanje trpeli«. Ce poetane kdo v družini neveren aiii liberailec in so vsi drugi dobri, in pobožni kristjani, je spar mej njimi neizogiben. Zato je rekel Kristus: »Nisem prinesel miru, ampak meč. Pa-išel sem, da razdvojim človeka zoper n.jiegavega očeta in hčer zoper njeno mater itd.« Sv. Ambrož pnavi: »Trda je bila ta beseda Kiristuso^'a za paganske di'uzine, ko je pirvi novi človek stopil vanjo, t. j. ko se ,je bodisi sin bodisi hči, bodisi oče bodisi inaiti, iizpireobirniila h Kristusu in .so drugi še ostaili pagami«. Tako je še dandanes trda 'ta beseda,, ko postane kdo v družini brezverec ali (liiberailec, d'a no.oe več ubögati starišev, da ne hodi več k sv. mas'i in ne moli-več z družino sv. rož.neiga venaa iitd. V tem slučaju so prepiri v družini neilzagihni. 6. N.OVÌ čloivek ima živo vero v Kiriisitusa Boga, ki je bii spočet od sv. Duha, roien iz Marije Device, ki je za nas trpel na križu, umiri in V grob položen, trelji claa pa od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta in ki nam je s svojim vsitajenjem dal poroštvo, cia bomo tudi mi posiledinji dan iz groba vstali večno žiivljenje. To so glavne resnice, katere veruje novi človek in po katerih uravnava vse -svoje delovanje in žiivljenje. Te resnice mora imeti novi čloivek vedno pred očmi. Kei- se te resnice ]>remišlju.je.i.o pri «v. rožnem vencu, priporoča sv. cerkev zlasti v naših brezverskih časih ]3a.same'znikom in družinam molitev sv. rožnega venca. Kdor se iizogiblje sv. rožnemu vencu, kaže «ilabo znamenje, da niamreč ni novi človek, o.vedaiti: Več ko vse to je Ijuììezen iiakt rio Jezusa in ljubezen Jezusova do nas«. Ta naša ljuljezen do Boga in do Jftzusa se kaže zlasti v veseilju do moüiitve in dO' Božje l^e-sede, v veselju do s^•. maše in do najsvetejšega zakramenta. Novi človek hodi srčno rad k sv. obhajilu in k daritvi sv. maše. Ker se skrbno ogiblje grebia, je vsak dan jM-ipravljen sprejeti Jezu.sa v'najsv. zaki-amentu. 8. Novi člo'vek je «rčno ponižen. Dobe se ljudje, ki so na videz sveti, ki na videz strogo živijo, ki zahajajo piiaiv jjogostoma v cerkev, a so polni prevzetnosti. V petem Sitoletj« je živel redo'vnik Evtih, ki se je .stiroigo postil in veliko molil, pa je bil j^revzeiten. Ziačel je učiiti o Kri-^stxisu ki'ivo-vem, ki jo' .je cerkveni zbor obsodil. Vsiakdo Iji bil mLsOiil, da. se l>o Evtili takoj izpreo-brnil in po^nižno in jDokoirno i^ireklical kiriiw vero. ker je živel v samositanu kakoir «vetnik. Toda. njegova prevzetnosit mu tega ni dovollilla. Začel je ..še bolj trditi in širiti krivo vero. Ob iistem času pa je živel tudi' sv. Geraizim, ki je bil pa. iz srca ]ionižen. Ko je slišal, kaj uči sv. katoiliška cerkev, je takoj z veliko pomiénostjo .spirejel nauk sv. cerkve. Noiveinu ölof\«ku je cerkev maiti, katero ].iiibi in uboga, rimskii papež ]i:a mu je oče, kaitereimi .je srcno vclain. Sv. Ansgar ki ga ]jrazmi.jemO' dne 3. februarja, .je ])ill nadškof v Hambu/rgu in Bremenu in je po vsej severni Eviropi' wsitanovil mnoigoi škofij in žuipnij, da. Idì; se veipa mej paigan-skim Ijudstvoni /razširila in utrdiila. Primeirjajo ga sv. Janezu Kirstnikii ali; sv. Pavlu ali' «v. Petru aili sv. Štefanu, prvemu mučeniku. Trudil se je celO' .svo.ie žMjenje in neizmerno veliko storil za čast božjo in zveillčainje duš. Na. smirftni liostelji^ pa je v veliki ponižnosti tožil, da; je pre-malo dela! za čast Božjo in da Bog gwtovo ni ]jiJ zadovoljen z njim, ker mu ni dal inilostì,: da loi unxrl koit mučenik. V zadnjih itirenatkili in v zadajih .zdilil,iajili .je ponavljal: »Bog bodii mi-loistljiv meni, ubogemu grešniku!« To je bila prava, pionižnost, kii je goitovo zna.men.je no-A^ega človeka. Ta ponižnost izvdli-a iz re-snične ljuljezni d>o> Boga ki .je sdlnce naše duše. Kdoi- ima to saln.ce v svoji dušiii, vidi tudi najmanjše madeže in pogreške in se jili spoveduje. Kdoi' pa. nima ljubezni. Božje, ki ,je «dlinoe naše 'duše, ne vidi .nič slabega;, ne vidi nobenega madeža in ]>og'reška na sebi. Pri spiOivecli govoiri;, da ni nič sllaljega storil, čeprav ni hill moa-da celo leto prii spovedi, da .je vedno pošteno živeJ, da ni nikomu;r noJjene škode storil i.td. Tako se p'reA-ze;tnež ]jri sv. spovedi hvali, mesito da bi se poniževal in kesal svojih grehoiv. O takih ljudeh veljajo besede Kristusove škofu v Laödiceji, kakoT Jjei-emO' v Skrivnem RaJzotletju sv. Janeza, apo-stola (3, 17). Kristus mu pravi: »Ti praviš, da si bogat, da si «i veiikO' nabral (nainireč dobrih del in zaskig), da n^ičesiair ne poitrebuješ, a. ne veš, kako si' beden, slroanašetn, ubog, slep In naig. Svetujem ti — pravi Kri'stus dalje — da si pri meni kupiš zlata, ki je v ognju izčiščeno', da. obogalt.iš, in belih oblačil, da se ne Ijo videla sramota tvoje negote, in mazila da pomaziliš svoje oči, da boš kaj videl«. Kristus je hotel reči: Pomazili si oči z mazilom,' da boš videl in spoznal svoje g-rehe in siraimotoosti in da. boš ponižen; oblec.i bei!a oblačite t. j. ociteti v ponižnosti in v resničnem kasa.n.j'U .svoijo dušO'; kupi si zliaita. i. j. začni opravljata dobra dela s pomočjO' mäosti Božje in iz Ijubiezmi' clO' Boga. Prvi korak k Bogu je ]>0'nižno spoznanje itn pri/znanje, da vsmo grešniki in veliki siromaki. Ta ponižnost n'.am bo kmahi ]Domagiaik. do lepe, bele oMeke in pa do čistega zlata, ki so dobra dela. 9. No'vi človek je dalje oborožen s škitoin sv. potrpežljivoisiti. Kdor nima potiiiDiežljiviositi, ni še novi človek. Potrpežljivost je čednost, ki da.}e trd.nost in' iStailnO'St visem drugim čednoistiim in ki daje krono vsem naèiitn dobrim dellom. Malokaitari sveitimik .je imel tako burno in težavno žireljenje ko m. Peiber Damijan, ki ga praznujemo dne 23. februairja. Drugim svetnikom so ifeža.ve in biridkoisti tirajafe Je nekoliko čfiisa, temu svetniiiku pia so se zčičele takoj po rojstvu. Od siromašnega pastirčka ®e je poivzpel s pridno-gtjo in n.a)dia.TjenioistjO' d'O prvega, kardinala in ško-fa v ni'&stu Ostia pri Rimu. Prigo- dilo pa se je, da so moiradi 'taknait kardinalii dva-ka'a.t. vold'ti papeža, a obiaferat je vdadna stranka s pomočjo vliade poisfcavilla proitipapeža,. BiJi so . hudi čaiSi za karclmale in zliasti za piwega kaa'-dimala sv. Petra Damijana pa 'tudi na isipiloh za katoiliško cerkev. Sv. Petar je moa-ail celo' v pregnanstvo. Tiisti čas iso nasitajle v Millanu bude zmešnjave. Pa'pež je P'Oistel t.ja sv. Petra, da ]3i pomiril duhove iin napraiviill ired. Toida kO' je sv. Peter dospe! v Milan, so začeili Ijiiti plait zvoma in soi na-liujskali ljudstvo- proti njemu, da se je s težavo preri'1 v cerkev in stopili na prižnico. Ko' je pa začel govoiriti, je :takoj priidobil vse ljudstvo in pomirili l'iaizbuirjene duhoive. Njego-ve težave so začele kakor smO' omenili, takoj po ro.jisitvu, ker ga je bilia maiti zaivrgla, da ]ji J)i'l goitovo umiiil lod Jakoiti in niraza., da ni prisila »raven ®lužai)n,ica. -nekega duhoa'nàka, ki je ma.teri očiitaila, da,, .je bujša ko tiger ali' lev. Mafi ae je sedaj piremiis/lilia,, otroka 'Spert. p'obrala in zanj skrbela. To'da starisi so mu kmalu umrli in malii Peterček je bil izročen 'najsitai*šemil bratu in njegO'vi trdoisrond ženi, kd sta ga swa-aži']a, mu dia.jiaJa. 'Slab'O jesti, in ga. tudi pireteipaila: Paistii je mwal 'svimje, trdo delati, in op.i'a;Vil.ja(ti vsa. blfip-čevska dela. Več ali manj je bilo celo- njegovo ži^iljenje trdo iin z raznitmi težavama preiDdiateno, toda vse je prena.šal z ned'zmerno poitrpežljdivostjo. Umni je na piotu, ko se je vračali iiz Ra,vene, kjer je moral po naročilu papeževem poira.vnati spioni' mesta s kaitioUdsko cerkvijo. NaQDadla ga je mrzlica, da se je nioiral ustaviti v stuno-slaim. miestu Faenza, kjiei- je tudi umrl 1 1072 v 1;tììit.-osemdesetem lefcii. 10. Novi čloivek mora čiiato žii\'eti. To jiveto čednost, namreč sv. čistost, so sveitniki posebno čislali in pripoirocaM! z ^zgiledoin in z besetlo. Lahko bi vam navedel sto in sto zgledov iz življenja svetnikov. Kako so- čislali sv. čdisito&t im devištvo prvi kriist.jani, ki so poduk sprejeli od apoiSitoilo\', na.f pojasni zgiied iz čaiso^v paganskega cesarja Dio-kileciama. Le-ta je ukaizai :]. 304., inaj polovijo-vise de\'ioe, ki so Kirdstimi oljljubite večno, ciistost^ in naj jih prisilijo alii dairoivati; boigiovom aili pa žrtvovali svoje devištvo v nesramni hiši. Takrat je živela sv. deviiioa Teodora, ki- so j-o -zagrabili- in odvedli pTed p-aganskega sodiniika. Pogu-mno je izjavill^a, da ne bo- daroivaüa^ bogovom, ker služi Kristusu; če jo- pa odvedejo v nesramno hišo. da jo bo Kristus pirav gotiovoi obranili div,ie pagan-sk-e poh-oitnosti. Tak-o se je tuidi zgoclido Odvedli so jo v nesramnO' hiišoi, ker je soclniik -rekel: - Borna videli torej, ali te bo K-riiatus obiranid!« A'pj-ika mn-ožica se je zbrala ofcoilu lulée. (čakali so kakor volkovi, boteč videti., ali bo Kiriisitus obi\iinil devico. Zdelo ise je že, da je njeno devištvo izgubljeno, k-a-jti iz množice je atopiil vojak in je korakal nairavnoet v hišo k sv. devici. Ko ga je devica zagiedala, se je prestrašiila iu tekla kot. Toda ta vojak .je bil sv. Diclini, ki .'■e je preoblekel v vojaško -obleko, da bi sv. devico i'PŠi-1. Bokel ji je: -Jaz nisem ito, kan' vidiš na meni'. Jaiz sem tvoj brat v Jezusu Kriistesu in sem prišel v tej površni obleki, da te rešim. Kar hitiroi zamenjaj oJ^leko. Oljleci vojaško 'obileko in beži!« To' se je tudi zgodilo. Sv. devioa se je preoMekk. v vojaško obleko in zbežala ii(z ječe, ne da bii jo biil kdo spo'znal. Ko so pa kaisneje zvedeli, kaj se je z.g-o-dilo, je sodnik obsodil sv. Didima v smrt: odsekali so mu glavo iln njegoivo tTupJo zažgali. Pridobili si je s tem dvojno miičeaiiško krono: umrl je, da je izpovedati vero Zveličaii-ja in da je rešifl devištvo sv. device Teodore. Ta ]3(rip0'vedka naim kaže, kako «so prvi kristjani; čislaili sveto devištvo in sveto čistosit. Sv. Didim je pretrpel strašno mučeništvo, da ,je sv>.. devico Teodoro obranil oskrunbe. Prav tako Jii ]3il raji pretrpel še sto mučeništev, nego dovolil oski-unbo svojega telesa. 11. Ce hočeš poist-a'ti nov človek, moa-aš sleci stare paganiske pohoitnoeti in nesi-anTnostii in obleči sv. čednosti, ki jih je Ka-itstus učili in so se A' njih svetniki O;dilikoi\'iaili Sv. Ignacij IvojoJiski je živel v mladosibi posvetno. Ko je Jjiil pa vojski -ranjen im je začel čitati lepe životopiise svatniko^v in svetnic Božjih, se- mu je vnelo srce. Začel je piremisljevatii: »()e so svetniki tako' živeiii, zakaj pa. t:i ne?« In takoj ga je niilosit Božja presunida, da, .je postal nov človek v Kriistuisu, kakor opoanimja sv. Pavel vso ljudi: - Oblecite Gospoda Jezusa Kiri.'ftnsa in ne strezile mesu v poželjivosti!« Pregovoir pravi: Besede mikajo-, a zgledi vlečejo. Biodiimo tudi mi pridni v čitianju životo-]>iisov svetniko'v in svietiniic Božjih, da se vna-mem'0 za lepo im čedmoisitno' iiiviljenje noiveg^i òio-veka, kajti le novi ölovek je diedic večnega kraljestva. Sv. Pavel nam kililče v pismu do> Gad-a-čanov ((i, 15): »V Kiriistumi ne veilja, aili je ktlo obrezan ali neobrezan, ampak nova stvar'-, t. j-novi človek v milosti Božji. 12. »Vsi', kif smo bidi krščeni v Kristusa. Jezusa . . . smo biili pokoipani z njim pri sv. krstu v sm-i"!, da . . . živimo novo živiljeinje, kakor je Kristus od mrtvili ^'Stiall po sO:ai\'i Očetovi (v novo življenje)«. Tako sv. Pa.vel v ddiiašnjein sv. berilu. Pri sv. krstu nas je duhovna maiti> kalodiška Cerkev prerodila, t. j. nam dala novo, nadnaravno zi'vljenjie. TO' novo, nadniairaA-nOi žiA-ijenje-naše duše je i)OSiveču.jO'ča midoist biožja, ki- nas dela otroke božje in dedièe večnega, kraljastva. Takrat, ko smo bili krščeni, t. j. pokopani v krstni voili, smo girebu odmirili in začello' živet.ii no'vo, sveto in čedinoBtno žilviljenje. O tem preča-dežneni prerojenju govoirii, sv. Pavel današnjem sv. berilu. Sjiominjia nas, kako- smo- se pri sv. krstu odpovedali grehu in nas opomiiin.ja, naj se čuvamo grdobe greha, ki je duši smrt in za človeka največja nesreča. 13. Največji soA^raziiiiici na «veitu sta tema in luč. Ko naistoii^i. tema., zJježi 'kič, ko naisitopi Jiič, zbeži tema. Največja so^vražndica čloiveskegia življenja je smrt. fìe pTemaiga smx'it, je žiiviljen.ja konec. Najhujša sowazniika v.dušnem žiivljenju pa sta greh i'n poisvečujoča m'/lost ljož.jia. Ivo' 'Sitcu-imo smTten greh, zbeži posvečujoča mdloisit božja i/n ckiša umire, ko^ pa prejineimo ]>osveču.jočo miilost' božjo, zbeži greh in duša ožiivi,. To se je pirvi-kra;t zgodilo pri rsv. k.rsitu, ko smO' IdìIì piotcipam v krstoii vodi m smo vatalii v novo življenje. To moč ima krsitna voda oid briidkega tirpiljanja io smrti Jezusa Kristuisia. ZaitOi nam kliče sv. Pavel: »Bratje, vsi, ki- smo- ka*ščenj v Kristusa. Jeizusa, smo v njegoivo smirt krščeni«. Smnit Jeziusova je namreč premiagafla greh, iin nam piriidobila miloat božjo. Smrt JezusoA'a je viir na.šega daiho'vnega. življenja. 14. V staa-ih čaisiiili so iimeli ]30ileg kr.sitniJi kamenov tudi krstne vodnjake, kair vidiiimo lahko še dandanes v Ogleju. Krst je namreč veiljavem bod.isi, da človeka te oMijemo v imenu Očeta lin Siiiia iin sv. Duha bo^diisii da ga potopiimio v \'odo> v imenu Očeta in Sina iai sv. Duha,. Kjeir -so imeli krstne ^'odnjake, so krščence potapiljailii. v \-odo: Vsakega so navadno ia'ikrait pioilopiillii, kakou- .so vsakega tirikrait obiliilii:, kjeir je bilo o-biiivanje v navadi. Potapljanje je bilo p'odoba pokoi^a, starega človeka. Stari človek .je b:,l z voido «v. kršita zagr-nen in opran, da je Ik \'0'de stopili opiravičen iin prerojen. Zato ]>ravi v današnjeim bea-ilu sv. Pavel; »Pokopajni smo bii;li namreč z njkn pri sv. krstu v ismrt, da tako' tuclii mi žiiviano' novo življenje, kakor je Ka-istus od mrtvih vsital po slavi Očelovi«. Pri' 'SV. krstu sano tor;ej umrii grehu. Zato se moramo- skrbno čuvaiti gireha, kaj'tii greh je smrt nase duše. Sv. Pavel nam kJiiče: »Vemo, da od mr-tvili vstali Krilsitus več ne umrje: . . . isinrt nima nad njim več oblasti:. . umni je enkrat za vselej, ko pa. živi., žiivi Bogu. Tako tudi vi' mislite, da ste namreč grehu odmrM, živite pa Bogu. v Kristuisu Jezii'Su, Gospodu našem«. ()e smo bili pri sv. krstu kakor Kri&tus pokopani in smo grehu odm'rli, bocliano mu piodobni .tudi' vstajenju sedaj, ko smo ifz krstne vode vstaiM prero-.jeni in opravi'ceni.. Kirisitus n.e umirje več, tako bodimo tudi mi stanoviltni v dolirem, da dosežemo večno življen.je. 1'). Pregoivor pravi: Stara na\'ada, žeJezna srajca! Ta se ne da tako. hitro slečii. Spokoirniki so '.svoje telo ostro pokoiniili, .so. se P'ositillii, po noči čuli, po d.nevu trdo deilalii, nosili ositra oblačila, da S'0 polagoma ukroliili: isitareiga človeka, slekli stare navade in obileklii novega človeka, v Jezusu Kristusu. Sv. Bazilij, ki je bili .so)šotec in največji prijatelj sv. Gregorja Nazij.an'zenskega, je šel v naj-lejjši d.obi svojega življenja v samoito, da bi lo Bogu živel in 'da bi «vetu iJopolnoima odimrl. Spal .je na golih tleh, i)rečul včasih cele noči, pre- našal največji niTa,z, jedel le eiiki-at na dan in sicer le kruh z vodo, ie ob nedeljali dn praznikih poleg 'tega 'tudi zeilenja.vO'. Razdad je veo' svojo dediščino siromakom. Sv. Gregor piše, da ga je Ma sama kost in koža.. Ves čas je istrogo' porabljali deloma -Zia moMitev deloma za premišljevanje sv. pisma ideiloma za delo na polju. Sa". Amu'lf, ki; ga pra^mijemoi dne 30. junija, se je popolnoma umaknili svetu in stoipil v oißter-cijanski red. V redu je včasih biča)l svoje telo clo krvi. Nekega dne ga je obilskal redovnik - prijatelj pirav takrat, ko. «e je v celiti bičal. Na vprašan.ie, kje je Amulf, odgo^vori vratair: »Sedaj je v vicah«. Ko ga pofcl(ijce.jO' i'z celice, je še krvavel. Prijatelj mu je to očital in mu rekel: »Ljubi brat, ali hočeš sam isebe unioaiiti? Arnuilf odgovori: »Umoriti hočem le svoje grehe in ne; sebe-. Nekemu drugemu redoivniku, ki mu je očital pre-stipogo ravnanje s samilm seboj, je odgovoril: ; i\[oj sovražnik .je moje meso in biti. moram tem bolj na straži, čim bliže mi je. Potrdjno je, da mučim in tepem žiivad svojega mesa, da ne postane razposajena in da me ne trešči v prepad večne smrti«. Podobne reči beaiemo tudi o drugih svetnikih in svetnicah. Vsd- so' krotili evoje telo in so se premagO'vali Ijodisi v malih pa ]>ogostnih rečeh bodisi v velikih i-ečeh. Sv. Klara je strogo živela, ]3a so .jo tovarišice v -samostanu prosile, naj si ne naklada tako velikih pokor, da si ne pokvari zdravja. Sv. Klara, pa je odgovorila: Drage sestre! Meni .je nemoigoče poeabiiti, koliko je Bog narediO zame in kako' malo sem ja.z storila. zanj. Umrla bom, kadar bo Bog hoitel in nič prej. Prej ko Jaz ]>o iiimil marsika'teri posv-^et-njak, ki si ne more ničesar odpovedati in kii živi v mehkužnosti in v veseiljii. Ko' se ]30i meni bližala, smrt, se ne bom Jjala, ampak .je.) bom gJeclaia z veseljem v obra,z, ker šla bom k njemu, ki ga molim in Jjnbkn«. Tudi' taki svetniki, ki niiso nikoli «torili smi-tnega greha, na pr. sv. Alojzij, sv. Stanis!a\-Kostka, sv. Kairel Boir., sv. Terezija litd. so ven-dair-le bi/H zelo čujoci iin so se odpoTeclovaJli vsem mogočim ugo'dnoßitim. Kdor hoče čedmoistno in sveto živeti iin ]3Teaiiagova:ti «kušnja^e v greh, mara imeti ne saimo' dobi-o voiljo^, ampak -si! mo-ra delati silO', se skrbnO' odiJOAiedovaiti svoji počut-nosbi, iDTzdati oči iin uše,sa., ogllbatii se jjosvetnih veselic, slabih družlj, kroititi prevzetnoiSit, niče-muTnost, nevoščljivo«,t itd. Sv. Pavell pravi o .sebi: »Ja,z iravnam trdo s svojim tellesom in ga devljem v sužnoisit, da bi ^e morda ne poguiljül, ko drugim oznanjujem evangelij (1. Kor. 9, 27)«. O prvih kri(stja:ni(h, ki so se lizpi-eobirnili h Kriistusoivemii nauku, pravi: «v. Pavel, da so križaJli starega öloiveka: »Vemo namreč to. da je biil naš stari človek s Kri'S,tu«om križan, da bi se razdejalo teilo gi-eha iin da ne bi več služili grehu«. Po sa'. kr.Situ bi moira.'li žiA^eti, le Boign v posvečujoči miiloisti Jjožji, v sv. čednostlih in dobrih delih. 16. Svojih paiegrešnih na,vad ne moremo sicer hitro pokončati, pa strahovaiti in krotiti jih moramo, (ie nas lairemiaga gu-eh. uam-jeiiio na duši, če pa premaga milost v Jezusu, Jjaino ž. njim žiiveJi vekomaj. Ogibajmo ise toirej girehov! Nol:ene reč-i se ni toliko Imti ko greha, ker gn-eh jjirinese večno smrt. Prijatelji so vprašali hogaJjoječeiga kristjana; »Koga ali česa se bojiš najbolj VOn odgoivoTi: »Jaz s« ne bojim ničesar!« llečejo mu: »Ali se ne bojiš nboštva, lakoti, žeje, bolezni, smirti, pekla?« On oidgovori: »Vsega 'tega .ve nič ne biojim! Ne bojim se lakoiti in žeje, «aj je moral tudi moj ZvdliičaT to trpeti. Le grešniku se godi v težavah .silaboi, ljubečim Boga i^a .je vse dobro. Tudi bolezni iin fcr]3/ljenja se. ne bojim, ker trpljenje čisti d^išo in nas della trpečemu Jezusu podobne. Tudi zasramoivanja in obrekovanja me ni strah, saj so zasramovali tudi Jezusa, mojega Zveliča.rja, kaj bi mene ne V Zas,ramovanje me dela ponižnega, kair je zame ^■ellika dobrota. Smirti se .tudii ne plašim, saj smrt 0'di.)iira vrada, ki sko'zi nje stopajo izvoljeni za Jeiziuscm in Ma-l'ijo v nebeško veselje. Tudi hudobnega dului se ne bojim, saj je z verigami' vklenen v peklu i.n mi ne moire nič, če se mu sam ne vdam. Tudi IDekla se ne bojim, saj je pek eil le za hiuliče in njih sfhižabnike. Jaiz pa sllužim Bogu in koprnim po nebesih. Zalo se prav za iirav tudi' Boga ne bojim, ker je moj strah bož.jii združen z Ijubez-ni.io in Ijubeizen izključuje pravi strah (T. Jan. 4, 18). Moj strah božji je ljubezen, s katero Iju-l^im Boga iin se ga .srčno veselim. Sam'O ene reči se zelo bojim, ki; se .je vi malo ali nič ne bo.iite^ n amreč (ireha «. Bodi tudi nas ene same reči -stTah, namreč greha. Pii sv. ki-Situ smo se odpo-vedadi grehu. Bodimo S'tanovi'tni. Ponavljajmo pogostoma besedo. ki .lih je ponavljal sv. Stanislav Kositka: Baji umreti ko grešiti! 17. Sv. apositoM so uinr'li za Jezusa im za njegov -nauk. Biili ®o prepa-ičaini, da je Jeauis Sin božji, kakoir je irekel sv. Pötar Go«iDodu: »Ti si Kri.stu's, Sin živega Boiga«. Ker pa moa'a bi;ti vsak kristjan pripada vi j eai žrtvovati ži^iljenjie za Jezusa, si mora vsakdo pridobiti prepričanje, da je Jezus Sin božji. To prepričanje si priilobimo, če premišljujemo čudeže. ki jih je Krintuis deik]. Oglejiiio .si čudež, o katerem p.riipobeduje današnji sv. evangelij! Štiri tiisoč 'ljudi je biJo zbranih pri Jezusu, |ja ni.so imeli kaj .jesitii. Nato pokliče Jezuis isvoje uč»nce iin jim i-eče: »Smili «e mi množica, zakaj •'ejte, že tri d'ni so pri meni in nima.j'0 kaj jesti. O jih iizpuisitim lačne domov, bodo na podai omagali; nekateni izmed njiih so namreč od . daleč prisili«. Učenci so odgovoirilli: »Kako bi jih kdo mogel maisititi tukaj v puščavi?« Jgizus jih vpraša: [^.o)liko hlebov imate?« OdgoivoiriJi so: »Sedem VeM je tedaj množiiei .sesti po 'tleh. In je ■\-zel .«g'dem hiieboa-, zahva:liil 4er ra.zlomil im dal učencem, ida bi raizdeliili,. In razdelli.li so minožici. Tmeli so'taidi inekaj ribic, (udi te je blago-^toviil ter ukaizal raizdeliti' miiožic/i. Jedli wsi iu se na-siitilli. Samih .ostankov koscev ]3a je bilo sedem' jerJiasov. Štiri tisoč iljudi je bilo priča tega čudeža, s katerim je KTistiiiS dokaza;!, da je On, ki daje živeža, ki le reče, pa se -zgodi. Vsa množica je-štrm-ella in začela takoj vero-vaiti- vanj in ga častiti in molliti kot Boga. Ta dogodek pa je zapisan v sv. l^nkvah in se' bere vsako leto današnji dan, da bi. tudi mi poživili vero v Kristusa, Sin.a Ijožjega, po ka'te'rem je Bog Oče vse ustvaa-il v sv. Duhu. Povzdignimo gilas s sv. Petrom: »Ti si Kri.sius, Siin živega Boga!« 18. Če je pa tbs, da je Kristus pravi Bog, je resničen n.ie'gov nauk in kdor ravna proti, njegovemu na.uku, žalM Boga. Preden storimo- kaj 4)rott Kriisitaisoivim zapovedim, zmislimo se,- da žalimo-saineg-a vsemogočnega Boga, ki vidi vse naše miisli' in dejanja in sliši vse na.še besede, naše jJOgo-voTC iin naše petje. Vse naše življenje in delo^'anje bi moralo kazati, da smo fcriistjani, t. j. da se a-avnamo nebeškem nauku Jezusovem. To bi moral Iii ti naš največji' ponos in naša največja čast. 19. Ker- je Jezus Bog, je od izpolnjevanja njegovih naukov odvisno večno zveiličanje. kakor je rekel: »Ne vsak. ki mi poreče: Go.spod, got>i)od! pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdoir izpolnjuje voljo imojega Očeta, ki. je v nebesih, pojde v nebeško kraiUeisitvo (Mat. 7, 21)«. On nas 1)0 .sodil po dtìlili, kakor je sam irekeH: »Kadar pride Siin òlo'vekov v isvojem veliičasitvu dai vsi angeli 7. njiim, bo «edel na sedežu iSvojega veličasit-va. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi iin jih bo locii nairaizen, kakor iloči i>astii' ovce od kodov. Ovce bo piostavi'l na. svojo desnico, koizle pa na 'levico--. Ti, ki iso v ži^'lljenju opira:viljali' dobra dela in ki bodo atali na desniici,- pojdejo, v večno zi'vljenje, ti pa ki «o v življenju isfabo delali i;n lei bodo stali na levici, pojcle.jo v večno trpljenje (Mat. 25)«. Gor.ie nam, ako pademo večnemu Sodniku v roke v smutiniih grehih! Sedaj pravimo Jezusu miilois/tivi Zveličar, takrat pa mu bomo govorili: Večni in pravični Sodnik; sedaj se mn bližaimo pri sv. zakramentih z zanpanjem in 'liiilx*zni.jo, ifcakrait pa «e Jjomo pred njim tiiesli, sedaj nam deli pri sv. zakramentih milo'St in odpuščenje, takrat pa bo deJil le pravičnost; sedaj imamo^ čas, da sil z dobrimi ideli in is «v. čednostimi nab'a'amO' zatsluge, da ne bomo stali na dani sodbe piraiani pred Sodnikom, kajtii takrat ne bomo imeli niti ene minute, da, niti ene sekunde več, da bi popravili; in nad'omestili, kai-JSTOo za.mndili'. 2(J. Ker je .lezus Bog, smemo po- pa-avici upati vse^ kar nam je obljubil, t. j. večnO' srečo in večno veselje v nebesih. Bog nam bo dal po smrti neizmerno srečo in Maženosit ali kakor pravi sv. Pavel (I. Kor. 2, 9): »Oko ni videlo, uho ni slišalo in v sa-ce èlo'vekovoi ni' pi'islo, kanje Bog ])i'ipravill njim, ki ga ljubijo«. Kristus nam je slovesno, obljubil vstajenje mesa, ko' je j-ekel (Ja,n. 5, 28): »TJa'a pride, ob kateri bodo v.si, ki so v girobeli, slišali gdas Sinu Božjag^a. In Ijodo prišli, kateri so dobro dalalii, v vstajenje življienja, kaiteri «o pa hudo delali v vstajenje ohsioidbe« ,in na cliriigem mestu (Jan. 6, 55): ■ Kdo'r je mo.j.e meso in pije mojo kri, ima večno ži'^nljenje in jaz ga bom obudil poslednji dan«. Jezus je resnično^ Bog, ki ne moire ne goljufa/ti in ne goljufan biti. 21. Ker je pa Kristus ves svoj nauk izročil cerkvi, katero je postavil nezimotljivo učiteljico narodom, moiramo tudi cerkev poslušati in verovati' vse, kar uči zavoljo. Jezusa Kristusa, ki je s čudeži dokaizail, 'da .je pravi Bog. On je irekel ap.0ist0'l0'm: »Kdar vas posluša, mene posluša in kdo.T vas 'Zaniču.je, mene zaničuje«. PAPEŽEVA OKROŽNICA: QUADRAGESIMO ANNO 22. Premišlju.jmo besede, ki jili je JeziLs govoril, preden je nairedil čudež: Množica se mi smili, zakaj gtejte, že itri. dni i?o pri meni in nimajo kaj .jesti iai če jih lačne izpiiétian na njih dom, bodo na pO'tii omagali: nekateri izmed njih so namireč od daileč prišli (Sv. Mark 8)«. Iz teh besedi Je razvidno, kako je Jezii.su pri iSrcii, da «ino tudi za telo dobro preskrbljeni, da, ne stradamo, da ne trpimo mraiza itd. Jezus aias ■ljubi, öe bomo za njim hoidili, ne bo 'd'oivolil, da bi stradali in trpeli. Taim v puščavi, kjer .je na-atil štiri tisoč üjndi s isedmimi hlebi in z nekaj rilji-cami, ise je dobesedno izpodmila- n.jegO'va obljuba: : Iščite najprej božjega fcra.lj'esitva i'n njegove ]>ra-vice in vse drugo vam bo navrženo«. 23. Da je danes toliko goa-ja, itolLko stradanja, toliko pomanjkanja in trpljenja, je po večini krivo, ker oe iščejo ljudje božjega kralj€st\a in njegove pravice, t. j. ker nisO' pravični in ne izpolnjujejo Božjih zapoivedi, ker z nečisitini življenjem in pijančevainjem zapa"a\iljajO' premoženje, ker s prekJinjeA'an,jem in divjanjem razdirajo družinsko isrečo itd. To. misel iziraža tudi sv. Oče v socialni okrožnici, ki se v 'latinskem jeziku začenja z besedami: Quadragesimo anno. So tudi druge reči krive velibejga siromaštva našega časa, toda predvsem sie moTamo sami poboljšati, ])red vsem moiramo sami postaitii bogaboječi, ])ridni, va]'čni, zanei'ni v jedi in pijači, prejirosti in skromni v nošah. Sv. Oče nas opominja, da no smemo pričako^vati rešitve le od vlade in od novih ]Dostav, ampak pred vsem od samih sebe. Vsak mora začeti pred vsem pri sebi. Še manj je pričakovati rešitve od revolucije in silovite razdelitve pi-emoženja, kakor se je to zgodilo v Rusiji. Iziročili 'so^ zemljo nevednim, lenuhom in pijancem, a sedaj imajo lakot. Rusija, ki je bila prej zakladnica žita za cel svet, je sedaj dežela lakote. Prav tako so^ dali tudi istroje po' tvorni-oah nevednim ljudem, ki so vse pokazili. Pokazalo se je, da revolncija rodi navadnO' le siromaštvo. Drevo, katero bi preveč gnojili, bi usehnilo. Treba je le piolagoana izboljševati, kar je slabotnega in odstranjevati, ka,r .je škodljivega, da ljuljko pobiraje pšenice ne poa-ijemo. Te nauke nam daje sv. Oče, ki pričakuje rešitve socialnega vprašan.ja od, zdravega razvoja in ne od nasilnosti, kakor .je bilo v Rusiji, kjer so vse cerkve oropali in jih premenili v zaloge, kinema.toga'afe in gledaliBČa, kjer so' vsO' lastninsko' pravico odpravili in A-se zemljišče in vse tvoirnice in prodajalne piodržavili. Nastale so velike zmešnjave, veliki neredi in velike škode, ki so zakrivile siromaštvo in strašnoi lakot. Rusijo je zadela taka nesireča, kakršna ni zadela še' nobene države, od kar svet stoji. Ljudstvo je ubogalo brezverce in Jude ter se pogreznilo' v glo-bočino dušnega in telesnega siromaštva. Sv. Oče nas opozarja na osoidepolne posledice takih naglih socialnih preuiredlj, ki zlo le povečajo, a ga ne ozdravijo. Preu^redlDa človeške družbe se anora izviršilti z naravnim razvojem, ki naj odstrani vse, kar je slabega in škodljivega v človeški družbi. Vse nove posta.ve pa bodo malo veljale, če se sami ne poboljšamo in ne začnemo novega, krščanskega življenja. Vsak naj začne pri- sebi, iiai bo p'riden, varčen, zmeren v jedi in pijači, preprost in iska'omen v Oibleki, da si na ta način prÜDori samostojnost in neoidvisno-st: »Iščite naj-]>rej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo privrženo«. 24. če beremo življenje Sivetniko-v in «sivetnic ]>ožjih, vidimo., cla niso ti bili nikdair v skrbeh za posvetno premoženje. Živeli so, kakor Bog ukazuje, pa so. imeli vsega, v -obilici. Ko so jim hvaležni ljudje hoteli dati dairov, se miso za to niti zmenili in so darove odklanjali. V življenju sv. puščavnika Hilarijon-a, ki ga praznu,iemo dne 21. okt., beremo o prav zanimivih slučajih: Nekdo, ki mu .je bil isv. Hilariljon pomagal v hudi dušni in telesni nadilogi, je p.rinesel v da.r deset fumtov zlata. Sv. Hillarijon pa mu .je dal hleb rženega kruha z besedami: »Ti, ki jedo tak krnh, ne potrebujejo izlata. Njim je alato blato«. Sv. Hila'rijon «i je z delom svojih rok laltižil v puščavii dovolj kiruha, čeprav je Ijil čern in se ni za zlato niiti zmenil. Bil je tako- bogat, ida .je deiset funtov zlata kar odklonil. Plemenit gospod iz AiJe pri Rudečem morju je prišel z ženo in iz otroci k svetemu Hilaa-ijonu v puščavo, da bi se mu zahvalil za pomoč v hudi nadlogi. Prinesel je seboj obilo daipov za svetnika. Sv. Hilari.jon pa je .rekel: »Ali nisi bral, kaj se .je zgodilO' z Giezi-j^em in s Simonom, ker sta mislila, da ise milost sv. Duha lahko kupi za denar?« Giezi .je namreč sprejel plačilo za veliki čudež, ki ga je bil aaa*ecliil v imenu božjem pre- rok Elizej (IV. Kralj. 5, 26), Simon pa je i30-niuliJ clenairja sv. Petru in sv. Janezu z besedami: »Dajita tudi meni oWasit, da prejme ev. Duha, na kogar-koli poitožim rofce (Dej. ap. 8, 20)«. Oba sta bila kazinovana. Ozdravljeni gospod iz Alle pa je rekel jokaje: »Vzemi darove in razdeli jih mej siromake«. Sv. Hilarijon pa je rekel: »To pa lahko storiš ti laže, ker stamaješ v mestu in poznaš siiromake. Jaz sem zapuatiil svoje ]3remožen.je, zakaj bi sedaj prejemal tuje blago«. Sv. Hiilairijon je zelo sovražil skopustvo: Prav takrat .je živel skopuh, ki ga svetaik ni hotel niti pogileilati. Da bi svetnika potolažil mu je skopuh prinesel v dar prvi grah z vrta. Ko so gl'ali napravili in ga prinesli pa-ed svetnika, je ta zaklical: »Kdo je prinesel ta sm,rad?« KO' so mu povedali, je dejal: »Ali ne čuitite, kako strašno smrdi iz graha skopuštvo"? Dajte grah živini in glejte, ali bo živina jela!« Nedi so grah živini, pa ži(\'ina ga. ni hotela jesti. Začela je skakati, tuliti, je utrgala verige in ubežala. Sveti starček Hilarijon je spoznava], kakor pravi pripovedka, iz duha in dirugih znakov, kakšne' grehe ima la adi ona oseba. Ko je sv. Hilarijon s svojo molitvijo lozdira-\-il nekega vodeničnega gospoda, mu je ta prinesel veliko bogartih daa-ov. Toda svelnik je vse to odklonil :z besedami Kristusovimi: »Zastonj ste prejeli, zastonj tudi da.jite, t. j. Bog vam .je dal moč ozdravljanja zastoinj, zato pa tudi vi ne terjajte od ljudi ničesar! Svetemu Amatu, ki ga praznujemoi dne 13. sept., ki .je živel kot puščavnik visoko v goi-ali, kjea' se je le z delom svojih rok siromašno' P're- življal, je prinesel škof tistih ka-ajev v dar lepo svolto 'denarja, ki naj bi jo poirabiil zase in za druge siromake. Toda sveti pušcavnik je odgovoril: »Izročite denar takim, ki ga bolj potrebujejo ko jaz. Jaz zaničujem siiletke tega sveta. Nag sem se rodil i'Z miaterinega telesa iln nag se povrnem v zemiljO'«. škof mu je na skritem položil denair ma mal aitar. Ko ga je sveitnik kasneje zagledal, ga je vrgel v giobonico in rekel: -^loj delež je Bog, denarja ne potrebujem«. Pri teh svetnikih ]>ušča:vnikih so se izpolnile' Kristusove besede: Jščite n.aj]:)rej božjega. krajljestva in njegove^ pravice in vse dirugo vain bo obilo navrženo«. Živeti moramo, kakor ukazuje Bog im kakoir nas lopominja vest, vsie drugo nam bo Bog navrgel. Našega gimotnega siromaštva je navadno^ kriv greh, zllaisti: neciatost, pija.n-oevanje, nioemurnost in prevzeit;noist. Ne rečem, da bi siromaštvo bilo posledica gireha, ki ga. sedaj delamo, navadno je siromaštvo posledica, že davno storjenih grehov, nekdanjega girešnega /.i^•-Jjenja. Tudi ne rečem, da je vedno le greh kriv siromaštva, večkrat triDijo- siiroanaštvo in lakot tudi taki, ki niso grešili, ampak tisto siromaštvo, ki je od Boga, je navadno združeno s tolikiimi božjimi milostmi, da je prenašamo s slastjo in z nepopisno zadoivoljnostjo. Imamo mnogo svetnikov, ki so si prostovoljno izvolili siromaštvo. Sv. Hilarijon je bil radovoljno siromak, ker se je bil radovoljno odpovedal vsemu bogatemu premoženju, ki ga .je bil podedovali po premožnih stariših, a je bili nieizrečno srečen in vesel, ker ga je napolnjievala milost božja in mu ni nikdar ničesar manjkalo, ker mu je Bog vsega nameto-val, da je celo oclkilainjal tog bogate daa-o^e. '2,1. V Vfieh okoišcLnali in v vseh alnčajiih so resnične besede Kristusove: »Iščite najprej božjega kraljeistva in njegove pravice in vse dirugo vam bo navrženo« in besede, ki jih je Gospod go-Toril oId isiti piriliki: »Ne skrbite za, svioje življenje, kaj boste jedli, tndi^ ne m svoje telo, kaj boste oblačili... Poglejte ptice pod nebom: Ne ■sejejp in ne žanjejo in ne spravljajo v ži.tniice, ]oa vaš Oče nebeški jih žiivi. Ali niste vi veliko več ko one"? ... In za obleko^ kaj skrbile! Po-gilejte :lilije na iDolju: kako rastejo: ne deilajo in ne predejo, pa povem vam, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen kakor njih ena. Če pa Bog tako oblači la-avo na polji:, ki danes stoji in -se jutri v peč vrže, koiliko bolj bo vas, nialo-ve-rni (Mat. 6)!« 26. Sv. Oče piriiporoča v okrožnici: Quadragesimo anno, naj začne vsakdo sam pri sebi! Kmalu .se mu bodo vse rasamere izboljšale. Kdar išče res najprej božjega kraljestva in živi po Ijožjib zapovedih, kdoT ljubi Boga i^z celega svojega srca, bo po zgledu -sveitiriikov zainičeval sijaj tega sveta in se bo zadovolje^■a] z najpOitreJmej-šimi rečmi. Ta-k wse bo ogibal piijančevamja in zapravljanja, bo omejil SA'oje vsifiroške in bo kmalu začutil, da je poisital sam svoj, neodvisen od dru- gih, prost iSiiženjatva tega sveta; bo skrbel zr družino, da se bodo^ vsi bali Boga, im da IdoicIo hodiM po potu p'ravionosti. Ko .mu odrastejo otroci, bodo vsi s pridnimi rokami pomagali, se bodo pre-].)rosito in skromno oblačili, bodo s hvaležnostjo uživali potrebno brano in se bodo čuvali .zapravljanja in razmetavanja premoženja, ki je potrebno, da se družina obrani suženjstva in lakoti. 27. Ko postane človek suženj, da nima zagotovljenega vsakdanjega kraha, ko postane jdo-polnoma odvisen od drugih, včaisih neusmiljenih, krutih in brezverskih ljudi, takrat začne zanj in za njegovo družino telesno in diišnO' gorje. Ka;r gospodar ukaže, mora suženj izvršiti, čepa-av bi bilo proti vesti in prati sv. veri. V životopisu sv. Salvija, ki ga praznujemo-dne 26. junija, beremo, da je nek suženj dobil od svojega gospodarja ukaz da mora z mečem umoriti svetega Salvija in njegO'vega učenca. Suženj, ki je bil ki-iistjain, je šel z mečem v spodnje prostore, kjer je bil svetinilk zaprt, pa «e je ves tresel, ko je mislil, kaj niu je go'spo'dar ukazal. Ko je prišel do svetnika, je a-ekeil: »O sveti mož, velika, je sedaj moja atiska! « Naito mu pove, kaj mu je ukaaano in dostavi: »Prosim te, sveti mož, poslušaj moj svet, beži iiz ječe ti in tvoj učenec, pa vzemiita še mene seboj, kajti' gospodar mi je strogo naročili, da vaju moram umoriiti pred dnem«. Sv. Salvij je odgovoiril, da ,je to nemogoče. Suženj pa je 'jekel: »Vem, da čaka tebe pri Kristusu kr-cwiia-, toda meni ne doipušča vest, da ])i izvTŠil tako strašen .ziločin. Stoiri to, kajti jaz sem suženj in če ne izvršim gospoidarjevega ukaza, bodisi še tako majhnega, me takoj zadene •strašno mučeništvos koOiko večja kazen me zadene, če ne iizvršim teg^a ukaza. Prosim te, liežimo skupaj iz jece!« Ko se je suženj še poigoivairjall s svetnikoma, je že gospodar poölal za njim drugo osebo, ki naj ga brž poikliče. Ko pride siiženj pred gosiJodarja, ga vpraša, je-li že izvršil dejanje, ki mu je bilo ■strogO' ukazano. Ko mu suženj pove, da ni mogel tega izvršiti, ker ga je zadrževala skrivna moč in strah božji, se gospodar raztogoli im mu zapreti z največjimi kaznimi in mučeništvom, ako tc!<:;'a •takoj ne izvrši. Pošllje ga znova v ječo in mu da za pričoi še druigo> oseboi, ki naj skrbno gleda, da bo suženj vse natanko izvršil. Ko iJi'ideta v ječo, najideita svetmika sv. Sa^kija «ledečega na pire-prostem Moilčku. Priča reče sužnju: »Dvigni' meč in iizvrši de.jain.je, ki ti je ukaizanoi! « Suženj dvigne meč, pa se začne tresti na a-oki in na vsem životu. Tedaj mu reče svetnik: »Kaj se obotavljaš, preljubi! Stoiri, kar ti .je ukazano!« Svetnik je naito' upO'gTail glavo, kateroimu je suženj s tresočo se roko odsekal. Praiv tako .je odsekal tudi glavo n.iegO'vemu učencu. To se .je zgodilo dne 26. junija, oisimega stoiletja.. Iz tega zgleda .je razvidmo, kaj je suženjstvo. Suženj ni prost, ne more delati po svoji vesti, ampak kakor ukaizuje gospodar. Tako se godi tudi A' naših čaisih mnogim posilom, delavcem in ko'lo-nom, ki so povsem odvi'sni od gospodair.iev, ki marajo zavoJjo gospod a.r je v in radi uboetva. ■skruniti nedelje in zaTiemairjaitii svoje venske cloilž-nosti. Iz tega je a-aizvidino, da kdor nič nima, kdar je «nženj drugih, ne more poivsem izvrševati božjili in oerkvenili zapoivedi, ne mar-e izvrševati sv. čednosti in cloibrià del. Suženjislvo je strašno garje ;za vsakega čloiveka. Zaito moira-mo biiti vsi iskrbni, da ne pademo v siiženjstvoi Od mladih let se učimo skarbnosti, da dosežemo samostojnost in neodvisnost, ki je poitrehna, da elavek lahko isvobotkro izvršuje svoje verske dolžnosti, da svobodno moli Boiga, prejemlje sv. zakramente in skrbi aa zrs'eliča!nje svoje diiše. 28. To p'remišljevainje dokazuje, v kakšni zvezi je gospodansitvo in versko življenje in zakaj pravi sv. Oče, da ni mogoče povzdiiginiti iin poživiti verskega življenja, ako se ne izboiljšajo so-ciailnie, gospoidairske a-azmere della,vskega Ijudslva, kakor je tudi nemogoče, da bi se izboljšale gospo-dairske razmere, ako se ne iizboiljšajo' verske razmere, t. j. ako ljudstvo ne začne živeti v strahu bož.}em zmerno, preprosto, pridno in varčno, ako ne da s)lo.ves>a pijančevanju, ničemuTnosti, prevzetnosti in zapravljanju na vse moigoče načine. Ba je nemogoče opravljati pobožnosti, če smo preveč siromašni, smo sami poskuisili prva leta po svetovni vojski, ko je bilo' naše ljudstvo tako ubogo in izstradano, da je moiraila Cerkev opravičiti hlapčevsko delo tudi ob nedeljah in praiznikih. Ljudje so ob nedeljah iai praiznikih morali ciraiti, kopati, kositi itid. Poslušajmo zclira.ve nauke sv. Očeta! Sv. Oče zalite'va postavno. 'ureclMev isocialnih in gospodarskih raizmer, da bi se pöllaigoma po n-airavnem razvoju idjoiljšalo istanje obubožanega ljudstva, A hkratu zahteva, naj se pred vsem s-aani poboljšamo in začnemo živeti lepo krščansko življenje v čast božjo in v zveličan.ie svoje duše; »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo navrženo«. 29. Nebeški Oče nas preživlja in nam daje o pravem času vse, kar je podirebno za življenje duše in telesa, a ko ljudje pozabijo. Boga, jim Bog zapre radoidarno roko, dokler se 'Spet ne obrnejO' k Njenau in ne .spo'anajo, da nam vse dobro prihaja le od njega. Ce hočemo, imieiti blagoslov božji, inoramo biti Bogu hvaležni, moramo izpolnjevati 'zapovedi božje in Boga srčno, ■prositi in moiliiti. Ge boano. zvesto, hodili' za Jezusom, kakor tista množica, o kateri pa'ipoiveduje dainašnji «sv. evangelij, nais tudi Jezus ne bo zapustil. Dal nam bo wega v obülnositi. Storil bo raji čudež, ko nas .zapustili bre« poitirebne hrane. 30. Kiakor nam dokazuje čudež, ki se pripo-A'eduje v današnjem sv. evaingelliju, je bi.l Jezus -sama milost in dobroita.. Koider je IiodiH, je delil ■milosti i-n do.bro.te za .dušo in telo. Pra;vkar .je bil ozdravil gluhonemega, da je preslišal in začel gladko govo-riti. Ta sloves je šell od ust do ust po celi deželi. Vsled tegä so piridirli Ijuidje od vseh krajev, da bi videli milega Jeausa in slišaili njegove nauke. On pa sie je umiaknil v puščavo, cla bi v samoinem, tihem kraju razlagal učencem sv. resnide. Ljudem pa 'tudi v puščavo ni biilo pre-daileč. Da. bi bili piri Jezuisu in jjoslušaili njegove nauke, pozabijo celo na jed in pijačo'. Ta množica nam je date'v tem p,relep zgled, kakO' moramo' i^red vsem iskaiti božjega kraljestva in njegove piravice, kako mo'ramo pa-ed vsem iskaiti (jospoda, ako hočemo dobiti od njega vse dirugo v obilni mea'ii. 31. Dobro ljudstvo — okolu štiri tisoč .je bilo popolnoma poKabilo vzeti seboj v puščavo živeža. Toda Jezus ni' pioizabil na njih potrel^e. Kar ni bilo v puščavi nobene hiše in nobene go-.stilne, da. bi se JiiJi moigli pokrei^caiti, ker ni bilo nobenega sadnega, drevja, da bi ise billi mogli' « sadjem n'as'iiti., jih uismiljemi Jezus ni hotel za.i:)U-stiiti. Piraiv tako' della milli Jezus tudi z nami, kO' nas vidi v po;trebah in sitilskah: Smilimo se mu! Iščimo vselej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo nam bo Jezus obilino navrgel. Navrgel naim bO' dobiro^ leti'no, zdiravje, zlasti zado)VO)l,jiniOiSit in ve.sielje in spllo'h vse, česair potrebujemo v življenju. Njemu pa, ki ne išče pred vsem božjega kirall.j'estva in n.iegove pra.vice. ne bo Jezus navrgel in mu ne bo dail blagoslova. Njegovo delo iin 'fcrad bo zaistonj, ka,jti pravo do- bro nam prihaja le od blagoslova Božjega. Nespametne so besede prevzetnežev, ki pravijo: delam, imam, če ne delam, niiinam«. To je po'v-••sem neresnično, kakor nas tudi iztešinja uči.. Treba je tudi moliti i'n Boga prositi tei" pred vsem iskati Božjega kraljestva in njegove pravice. Večkrat, se prevzetneži trudijo in tirudijo.. pa nesreče in nozigoide jim vse pridelke uničijo, keo.' ni pravega Ijlaigodova Božjega. TakO' morajo na lastni koži izkušati, ila nam vse dolDro prihaja le od Boga in da moramo le od Boga prositi pomoči in milosti. 32. Kakor so govoTili ap'o&toli, govorimo večkrat tudi mi, ker smo maloverni: »Kako bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščaviv » Tako govorimo, ker nimamo tirdne vere in li'd-nega zaupanja v Boga in v Jezusa, ki je vsemogočen in nam lahko pošlje iz ene meglice obilnega dežja in nam da laihko na emi njivici iobilnt>ga žita, kakor dokazuje to današnji sv. evangelij. Ker ne iščemo pred vsem ]>ožjega kra!ljes.itva in njegove pravice, ®e večkrait žalo.slno popa-ašnje-mo: »S čim bomo živeli, s čim preživljali .fobe in družino?« 33. Jezus popraša učence: -Kolliko kruliov iinate?« Učenci odgovorijo: »Sedem, ali kaj je to pri toliki množici!« Jezus ukaže množici sesti. Bilo jih je okolu štiri tisoč. Vse je tiho, vse čaka^ kaj bo iSitoriil nebeški Učenik. Jezns vzame v roke sedem hlebO'V, povizidigine oči v nebesa, zahvali nebeškega Očeta, od katerega prihaja sle-]ierni dober dar in začne dajati učencem, da IjL razdelili mej mrnožico'. Kruhi pa «o se v njegovih rokah in v rokah nčemcev na čudežen način množili, da je vsa množica dobida dovolj. Prav tako je blagoslovil tudi nekaj .ribic in jih ukaml razdeliti mej množiicoi, da so se vsi nasitili. Vsak je dobil, kolikor je poitrebovai in ni zmanjkalo ne kruha ne ribic. Ostalo je še seidem jerbaisov koscev. To je .storila vsemogočna Jezusova iroka. Ljudje so odšli na s-voj 'dom s hvaležnim srcem in vsi dobro pokreipčani. Ta čudežni dogodek v puščavi daje tudi nam veliko zaupanje. Böig je usmiljen. Biog je vsemogočen. Cuvajmo se greha im bodimo, hvaležni, pa nam bo navrgel vsega, česaT poita-ebujemo. 34. V stiskah in potirebah ne smemo nikdar izgubiti poguma, ker vemo, da je nad nami vse-Hiogočni Bog. »Pri Bogu ni nemogoča nobiena reč«, je rekel angel Gabrijeli, kO' je prinesel Mariji oznanilo, da bo spocela od sv. Duha. Sv. .-Avguštin pripominja: »Zaupaj v Gospoda, četudi je rana huda, nevairna in smrtna.. Ali ma,r ni ludi zdravnik vsemogočen?» Pobožni Job je iegubil vse premoženje iii vso otroke. Poleg tega ga je udarila sitrašna Ijo-lezen na celem telesu. Na gnoju je sedel in si ■čistil rane. Žena ga .je zasmehovala, češ: »Zaupal si v Boga, sedaj imaš plačilo«. Toda Job je pri vsem tean zaupad v Boga in govoril: »Bog je dal, Bog pobral«. In ni bil .oaramocem! Bog mu Jp na koncu povrnil dvakrat toliko, kolikor mu je bil pobral. Ko je šel Jonaitan, sin kralja Savla, v voj-.«ko zoiper Filistejce, je govoril svojemu spremlje-vaA'Cu tako-le: »Pridi, pojdiva, 'morda nam Ija Gospod pomagal, zakaj Gospodu ni težko rešiti Jjodisi z velikim bodisi z majhnim številom ljudi < . In šel je z malim številom prati Filistejcem, pa jih je z božjo pomočjo piremagal. Majhen je bil David, ko je šeil na Pelikana Golja.ta, a šel je z zaupanjem v Boga in je zmagal. Velikaniska asirska vojska je 1. 701. pred Kr. oblegala Jeruzalem. Po človeški sodbi je ])il Jeruzalean izgubljen. Prebivavci Jeruzalema, krailj Ezekija in prerok Je-zaja pa so fcrdnoi zaupali v Boga. In glej, kuga nastane kar čez noč mej asirfskimi vojaki in jih pokonča stopetin-osemdeseit tisoč. Ko je asirski vojskovodja videt toliko m,rličev, je kar zbežal ilzipred Jeruzalema. Zgledi iz zgodeb sv. Pisma in iz zgodovine dokazujejo, da Bog nikogar ne zapusti, ki van,ji resnično zanpa. Sv. Ambrož je imel navadO' moliti: »Vem, da bo Bog, v katerega sem postavil svoje zaupanje, moj piliačnik. Njegoivim rokam .sem zaupal svoje zveličanje in on mi ga bo dal, ker .je mogočen dovolj«. Živoitopiisi svetnikov nam dokazujejo, da Bog- pomaga v stiskah tiidil s čudežem, če naa-av-ne moči ne zadostu.jejO'. Ob času sv. Feliksa, okolu ]. 250 po Kr., je bilo veliko preganjanje škofov in mašnikov. Škof v Noli .je bežal, da se je resi'l, v goirovje, kei' niu ni ]:)i'lo dovoljeno izpostavljati se bvez poitrebe nevarnosti. Tain v divjem go'i'ovju m je iskrivaL Ker je bill pa star, je v mrazu in lakoü kmalu tako opešail, da je Lil prav blizu smrti'. Sv. Feliks je bil lakrat v ječi. vklenen v veirige. Bog je storil takrait velik čudež, .kakoir pripoveduje sv. Pa.vlin: V noči se je sv. Feliksu v ječi prikazal angel, ki mu je naročil, naj gre nemudoma v gorovje umirajočemu škofu na pomoč. Hkralu so se odpele verige, v Àaiere je bil vklenen in vraita ßO' se sama odprla. Sv. Feliks se je nemudoana odpravil v goro^vje. Po dolgem iskanju .se mu je posrečilo na.)!ti umirajočega škofa. Sv. škof ni več go'voril. Bil .je brez ■ zavesli in kakor mrtev. Bog stori nov čudež, da zagleda isv. Feliks v nekem grmu grozd gTOzdja. S sokom jagod, ki mu jih je stiskal v usta,, spravi .«tarčka škofa spet k moči in ga potem nese spet domov, ko je preganjanje prenehalo. Ko jo sv. Feliks odhajal, ga je sv. škof potlicail, naj se spel vrne k njemu. Ko je stopil predenj, dene škof roke na njegovo glavo in ga blagoslovi. Sv. Pavlin, ki popisu,ie življenje sv. Feliksa pravi, da so izvirali vsi veliki čudeži, ki jih je Bog delal na priprošnjo sv. Feliksa, iz tega blagoslova. Ko je nastalo novo preganjanje proti duhovščini, so hoteli zagrabiti sv. Feliksa, prav ko je ljudstvo učil na glavnem trgu. Biriči so bili oboroženi z meči. Ko so pa prišli k njemu, jih je Bog tako zaslepil, da ga niso «poiznali. Vprašali .so ga, ali je videl Feliksa. Sv. Feliks pa jim je smehljaje se odgovoiriH, da ga ni videl, ker se človek sam sebe ne mo^re viideti. Potem so je skril mej staro zidovje. Biriči so pritekli k zklovju, toda velik pajek je po previdnosti Božji apredel veliko mrežo pri vhodu v zidovje. Birièi so rekli: »Tu se ni mogel skriiti Feliks, ker drugače bi bil razdiil mrežo«. S to miislijo sO' odšli in sv. Feliks je bil rešen. Vsi ti zgledi dokazujejo, da Boig pravičnik ne zapusti. Naj bo stiska in nacMoga še tako huda, zavedajmo' se, da smo vedno- v božjih rokah. Bog ima v ■s'\''ojii oJjlasti vise čudeže, pa tudi vse ■naravne moči moirajo njemu elužiti. Kadar je naša rešitev Bo-gu v čast in naši duši v zveli-■čanje, se prav gotovo zigodi. Sv. Roza Liimanska, ki jo praznujemo dna SO. avgusta, je ianella v viseh nezgodah popolno zaupan,je v Bo-ga. Zato je. neprenehoma ponavljala besede sv. Pisma: »Gospoid, glej na mojo pomoč; Goispod, biti mi pomagat!« Bila je v«ic-krat v hudih nevarnOiSitih, a je liila vselej mia-na v trdnem zaupanju v bož.jo pomoč. Bila je tudi tako radodarna nasiproti potrebnim, da je s tako obilnostjo razdajala, kakor da bi imela nek-inerne zaklade Ijogastva. Zaupala je namreč v neizane>rne zaklade bož.je previidnoistif im tu, bilii nikdar osramočena. Posnemajmo svetnike in s^'eltnice Božje in zaupajmo- v Gospoda, ki je vsemogodm in imsi dovolj kruha za nas tudi v puščavi aili v kate-rem-koli hudem poilozaju. Tudi v puščavi ali v katerem-koli hudem položaju moramo pired vsem iskati Jezusa in vse drugo nam lio navržeuol 35. Dogodek v pušča.v.i, o katerem govori-današnji sv. evaiageliij, .je ludi v drnigem oziru podučen. Ta dogodek pniča, da .je Jezus po^^sod, tudi na pTostem po^d miliim neJjom in ^celo v puščavi 0'Zinaai.jieval svete ,resnice in ila .ie veli-kaniska množica bocliia za Jezusom ho:teč poslušali njegov nauk pozalDivši celo na jed in pijačo.. V ])uščavo je šlo za n.jian okolu štiri tisoč Ijudi^ ki so tri dni pri njem vztrajaili. Kristus je rekel po treh dneh: »Množica se mi smili; zakaj, .s^lejte, že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih lačne izpustim na dom, bodo- na polu omagali; nekateri izmed njih so namreč otl daleč prišli«. Jezusoiv zgled pod milim nebom v ptiščavi nam kliče v spomin dva najuka nasproitnikov katoliške duhovščine, ki se pa kaj rada oprijemljeta tudi katoliškega ljudstva, zlasti tistega ljudstva, ki ne posluša rado besede Božje in ki ni v tem podobno množici v puščavi, katera je z ve-seljem hodila za Jezusom in ga zvesto poslaišala. 36. Prvi lažnivi nauk je: »Duhovščina na.f govori v cerkvi; zunaj cerkve nima nič opraviti!« Tako so vpili, kakor sem bral v nekem časopisu, na nekem shodu na duhovnika, ko je hotel govoriti: »V cerkev pojdite! K altaa'ju! V zakristijo pojdite!« Današnji sv. evangelij nas podučuje tudi o tem. ^ Že papež Leon Trinajsti je bridko tožil, da čepijo duhovniki preveč v zaki'iistiji. »Vun iz zakristije!« — tako ie klical Leon Trinajsti. »Duhovniki naj gredo mej ljudstvo, naj podučujejo ljudstvo tildi zunaj cerkve, naj natoirajo učence roej verniki, ki jim bodo pomagali pri apostolskem delu in katoliški akciji. Poglejmo, kako je v tem oziru delal sam Jezu« Kr.! Ali .je učil v cerkvi? Učil je sicer ludi v cerkvi, t. j. v jeTUJzalemskem templju in v sinagogah, pa še več je učil zunaj po cestah, po vaseh, po hišah, po 'trgih in celo v puščavi itd. Imel je ljudske shode pod milim nebom. Tudi v današnjem sv. evangeliju beremo, da je bilo v puščavi ob genazaa-eskem jezeru zbranih okrog njega okolu šli.ri' tisoč ljudi, ki so ga zvesitOi poiSilušali. S tem je ovržen nauk lažnivih časopisov. Včasih hočejO' celo židovski listi dajali kaloliški duhovščini svete, naj učijo v cerkvi, pred altar-jem itd. Žal, da le pa-evečbrat poslušamo' te svete in se držimo cerkve, preipuščajoč hudobnežem, da zunaj cerkve kvarijo krščansko IjudstA^o, mesto da bi' posnemali Jezusa, ki. je ]30'A"sod učiil ljudi sv. resnic. Vun iz isakristije! Vse naše javno življenje se moTa poko'ritii Kristusu kralju in se mora ravnati po nje/govih svetih naukih. Ali je anoirda ukaza'] Jezus apo'sitollom in njih naislednikooi, naj učijo ile v cerkvaih in sak'risti-jah? Kristus je rekel a-.postolom (Mark 16, 14): »Pojdite po vse'm svetu in 0'Zna;n,ju.ite evangelij vsej sitvairii. Kdor veruje in se 'da krstiti, se bo zveličal, kdo'r pa ne veruje, se bo pogubil«. To s,o jasne besede, s katerimi .je Kristus ukazal ozna-njevati sv. evangelij povsod in vsem ljudem. Ali ,so morda apostoli oznanjeva'li, sv. evangelij le po cerkvah in sakristi'jah? Aposto-li so povsod nastopali in o.zn.anjevaili ®v. evangelij, saj takrat še cerkva ni bilo! V Rimu so še danes priča temu katakcmte, kjer so ianeli apoisitoli v sili shode, kjer so ueilii in delili sv. zakramente. Zbirali so se navadno v zasebnih hišah in v njih opravljali apostofeko in icluhoivsko' -sihižbo. Sv. Pavel je prehodil mnogo sveta in po.vsod in vsem neustrašno ozinainjeval Kristusa kirižainega, da so ga večkrat kamenjali in tepli). PrddigaCl je ceilO' v ječi. Nikair torej ne poslušajimo lažnivih in židovskih časopisov, ki bi iradi delovanje č. 'duhovščine omejili le na cerkev in sakristiijo!. 37. Drugi poguilDni nauk lažnivih liberalnih in židovskih časopisov je: »DuhO'VŠčina se nima vtikati v politiko, alasti ne v volitve. Kaj imajo duhovniki opraviti ,z volitvami? Kristus se ni vtikal v vollitve in apostoli tudi ne!« Kako poguben je ta nauk, nam kaže izkušnja. Imamo' države, kjer je duhovščina izelo dobra, ljudstvo zelo pobožno in cerkve vedno polne. V volitve ee pa niso prav nič mešali., češ, to ni naše delo, kakor so pač pisaK liberalni in židovski časopisi. lil kaj se .je zgodilo? Ker so se duho'TOiki in pobožni katoličani pa^emalo menili za volitve, so bili izvoljeni v d.ržavni izbor sami liberalci, framasoni in brezverci. To bi pa še ne bilo hudo, če bi državni zbor ne dajal postaiv. Toda državni zbor sklepa o posta.vah in liberalci in framasoni so iridali celo vjisto postav, ki ^so cer- kvi strašno škodovale. Izdali so^ postave, da se morajo samostani zapreti, 'redovniki pregnati, •da se morajo procesije odpraviti, da ise mora božje raizpelO' odisitraniti iz vseh šol, uiradov itd. Pobožni duhovniki in verniki so prekasno spoznali, da so od volitev odvisni poslanci, od poslancev pa postave, od postav pa pirostost in bJa-gimja cerkve in države. Mogoči so sicer tudi isilučaji, ko m primerno (non expedit), da bi se duhovščina in katoličani vmešavali v politiko in v volitve, toda v obče velja klic Leona Trinajatega: Vim iz sakriafcijel Pojdite mej ljudstvo in oiznanjiijte evangelij vsej stvairi; nastavite ljudi, ki bodo delali za vdlitve, da se izvolijo katoliški možje, ki bodo znali sklepati dobre poistave in zaJjraniti škodo, ki bi utegnila nastati za prostost katoliške cerkve. 38. Ali se Kristus in apostoli niso vtikali v politiko? Ko so faa'izeji vprašali Jeizusa, aili se sme dajati davek cesarju, ni JeMS odgovoril: »Jaz se v to ne vtikam!« ampak je odločno odgovoi'il: »Dajte cesarju, kair je cesaTjevega! « In apostoli? Po zgledu Jezusovem so tudi apostoli bili pokorni diržavni oMasiti, ker je državna oblast od Boga, a so kljub temu in v nasprotju z državnimi ukazi delovati z vsemi dovoljenimi sredstvi za zmago ka'ščaneke veire in katoliške cerkve, kajti Bogu moramo biti lx)lj pokorni ko ljudem. Delovali so s tako vztraj- nostjo, da so popalnoiim zmagali. V Icratkem čaisu se je .naeprota,joče rimsko ceisapatvo moralo ukloniti Jezusovemu nauku in .] ezuso'vemu du-hovniemu kraljestvu. Prav tako učimo tudi danes, da se je ti-eba namreč državni oJjilalsti poikariti, ker je vsaka obla.Sit od Boga. Na drugi stirani pa «toji neizprosno načelo, da moramo bitti Bogu bolj pokorni ko ijudem. Delovati maramo iz vseli moči in z vsemi dovoljenimi sred^stvi za zma.g0' sv. evangelija v zasebnem in javuan življenju. Prav ta namen iima KatoliškO' deilo ali KatoJiška akcija, ki jo paiDeži priporočajo vsem narodom. Katoliška akcija mora doseči, da sprejme sv. levangelij vsa stvar, t. j. ne samo i.jud.je, ampak tudi šole, uradi, politika iitd. Apostoli naj nam bodo. v zigled! Apostoli so delovali vedno s poštenimi in dovoiljenimi sredstvi poismemajoč Kiriötusa, ki je povsod in vsem ljudem oznanjevall ot. evangelij. Neusttirasno so zagovarjali načeilo, da maramo biti' bolj pokorni Bogu ko ljudem. Poi itirisitoiietnem pirega-njanju je Katoliška akcija produla v zakonodaj-stvo in izvojevala sv. cerkvi' prostost. 39. Nikar ne po.sluša.jmo lažnivih liberalnih in hrezverskih časopisov, ampak deilujmo vselej in povsod po zgledu Jezusovem in apoiatolov. Vun iiz sakristije k ljudstvu, kalero' treba podučiti in naštaviiti (organizirali), da bo pomagalo razširjati in braniti kraljestvo božje na zemlji 1 Vsi smo pri sv. krstu umrli grehu nn vstali v novo živ- Ijenje; xla delujemoi za. Mnago Božjega kiraljestva na zemilji in vsi sano bili biirmani, da se bojujemo za to zmago. 40. KrMus je rekeflO «ivojiin apostolom: »Pojdi'te in učite vse narode in krščii.jite jih v im'en^^ Očefta im Sima im siv. Duha (Mat. 28, 19)«. Tako je Kii',i)st;uis postavil 2;akramenit šv. krata. KdoT ga ne prejme, se ne more zveličaiti. Razločujemo pa trii krsie: krst vode, krst želja im kr,sit krvii. 41. Kaj je kršit vodeV Krsit vode je prvi in najpoitrebnejši zakrament, ki očilsiti òlo'veka z vodo in hožjo besedo izviirneig'a greha im vseh pred krstom stoirjeinih grehoiv teir ga prerodi) in posveti v Jeizuisu Kristusu za večno ži^fljanje. Ta zakrament se deli toirej na najbdj prenDirost način. Potrebna je voda, ki jo povsod dobimo in poitrebno je, da človeka z vodo obli jemo in mej tem izgovorimo bož.jo besedo: »Jaz te krstim v imenu Očeta in'Sina in sv. Duha«. Te besede nioramio i-zgovarjati mej tem, ko oblivamo, no ]ireje ne kaiSne.je. Ako prejme sv. fcrst odirastol človek, se mu odpuste poleg izvirnega greha tudi ') Ponovimo z otroci vprašanja v Velikem kate= kizmu od 542 do 573, t. j. o sv. krstu. . vsi osebni grehi, kii jih je do' takrat istoiril. Od-rasitol človek" pa moa-a obžalovati svoje grehe, lro«t način. Vzame se voda, oirok -se ž n,io' oblije in mej oMivanjem se itegovorijo bož.fe besede: Jar/; te krstim v imenu Očeta in Sina iin ®v. Duha. V sili sme visakdoi forsitiitdi, itudi oitirok, tudi 'drugove-rec, da le ima namen itako' krstiti, kakoir je ukazal Jezus' Kiriatus. Izmirni gireh m oseben greh, mi ga niismo' vsitoa^idi: is svojo voljo-, ampak smo' grešno stanje le poidedovali, zato se pa ta gxeh na lahek in preprost načila odpusti. Za otooke morajo starisi skrlDeitd', nemaa'nost stairišev je lahko večna nesTOČa za otroke. Kirsit z vodo se da nadiomestiti pirvič s krstom ŽGllja, t. j. iako ima odrastli ctovek resiniÈno željo in resno voljo prejeti -sv. krst ali, če o krstu, nič ne ve, stoiriti vse, ka.r je Bog ukaizal. S to željo, pa moira biti združeno^ popoilino kesanje in po]>ol-na ljubezen do Boga. Knsit z vodo se lahko nadomesti, s krstom krvi, t. j. če kdo za sv. vero' in za Boga preliije kri. To velja 'za odrastle, pa tudi za otiroke, kajti sv> cerkev je vedmo- časitila kot svetnike, tiste otroke^ ki so bi.li umoirjeni zavo].jo sv. vere, če]>raA' niso'-bili krščeni z vodo. 4-2. Vedeti je treba, da iso po stairem kršče-vali z vodo na trojen način: V nokaiteiriih krajih so z vodo obliivaii, v drugih so- škropili, drugod pa so potapljali v vodo (Oglejski vodnjak). Na to poslednjo navaido se sklicuje ludi sv. Pavel v današnjem sv. herilu, ko nam kliče: »Bratje, vsi, ki smo krščeni v J.eKuisa Kriistusa, simo krščeni v njeigovoi smrt, zakaj -ž njim smo bili pri krsitu v smrt pohopain«. Ko «o nas v vodo jjoio-piili, vsmoi bili, pokopani, t. .j. naš grešni človek je takrat umiri i\n bil pokoQDan; ko so nas ]m iz vode potegnili, smo s Kriistusom vsitali v novo življenje. Zato ne smemo več služiti grehu, ampak Kristusu. Ako bomO' za Kiiistmsom hodiJi, t. j. ako bomo pravično živoKi, bomo tudi pO' Krislu.su vstali poslednji dam. Tretji način sv. krsta s šfcpoipljenjem ni nikjer v navadi. Najbrže se škrop'lien.je ni uvedlo, ker mora tudi škropljenje bili tako obilmo, da 'se lahko reče, da je čilovek ]>il z vodo oblil. Zato po so raji sv. Wsit delili z obli-van.jmn. Dne 2. juMlja praamijemo goti sv. Procesa iii Marti.nijana, ki sta biila stražnika v mamentinski ječi' v Rimu, ko sta bilia v n.jej m. Peter in Pavel. Romarji, ki gu-edoi v Rim, obiščejo navadno tudi to ječo. Sv. Peteir in Pavel sta ]3a tudi v ječi ozmanjevala Kristusa in sta is svojo gorečnostjo izpreo'bmila oba stražnika in še sitirdeset drugih, ki so ju poslušali. Takrat — pravi! poboižna pripovedka — je priiz^-irala iiz kamen.ja voda, s katero «ta sv. Peten' in Pavell krstila. Pirocesa in Martiniijana in druge, ki so verovali. Ta studenec se vidi še dandanes v mamertineki ječi. Romarji pijejo ìi'z lega «tudenca vodo. Stiražnika sta dala «v. Peitiru in Pavlu prostost, da lahko ubežita, ako le hočeta. O tem pa je izvedel jairedistojni'k »traže Pavlin. Poklical je k sebi Erooesa in MarLlnijana tar ju je na vs& načine skušal prepričati, da bi se odpovedala sv. veri. Ker pa nista-hoiteia, ampak eta pogumno pričala o J'ezusu, jima je dal s kamenom raatolči zobrne i:n zobe. Poitem so ju peijalli pred ma lika in so ju hoiteli prisili ti., da bi ga molila. Iver pa nista hotela, iSO ju dejali na -naitezailinicov ju pekli z razbeljenimi ploščami in pretepa li z biči, pa niista odisitopila. Ko so ju mučili, sta oba hvalilla Boga 'Z besedami: Ime Gospodoivo botli: hvaljeno! Potem so ju pelljaii nekoliko iz mesta na Avreli-jevo costo in so jima odsekaili glavo-. Pobožna žena Lucina ju je pokopala na svojem jjosestvu.-Kasneje pa so-njiju timpila prenesJi v mesto v cerkev sv. Pebra,. Tann počivajo sedaj njiju kosti'. Nad njiju grobom sta veliikaniska kipa, ki predstavil ja ta irimiska voja.ka isv. Procesa in Mar-tiinijana. Kipa sta gotovo do 4 m. visoka. Bila sta res velika junaka ne r-aidi tega, kei sta J^ila rimska vojaka, amipak ker sita junaško premagala vse n.a,jstrašne,jše muke in sta zvesta ostala Kriatuiso-vemu nauku. Posnemajmo ju! Čeprav pirepros'ta vojaka, sta nam 'dala prekrasen .zgUed zvestobe in potrpežljivosti. Bodimo zvesti! in pot!rpež.jivi! Pri sv; krstu in pii-i sv. zakramenitih smo umdi grehu in bili pokopani. Nikar iorej več ne grešimo, če smo grehu res um,ril i. Ko ista sv. Proces in sv. Ma.rtinijain Ijila krščena v tisltii iDodzemski jamij ki, se ianenuje mamertinska .ječa, sta potem do smrti zvesta ostala, tlmula sta za vselej girehu in živela za Kritstusa. Zato .ju časti nebo in zemlja. V glavni cerkvi cdlega sveta ima.ta. oba, če--prav preprosta vojaka, isivoj spomeni^k. Bodimo tudi' mi! hrabri in i)otrpežljivi vojaki Kri'.st,u«OiVi. Ne hodimo strahopetni, da bii so hali nastopati proti hudohnežem, ki silabo živijo in smošijo našo sv. veiro. Pred vsem pa živiano po hožjih in cerkvenih -zapovedih, do dosezemo- krono \'eène zanage iin veòne -slave. 43. Sv. krst nas opomin.]'a, da moiramo za Kristusom hodi'ti. V zgied nam ])odi tista množica, o kateri govori daiiasuji si\ ecaitgelij. Ta množica .je nejJi'estano hodila za Kristusom. Za .ied in iM.jaèo se ni niti menila, mniiak .le za he--sedo Kristusovo. Zato .je rekel Kristus: »Množica se n>i smili, zakaj, glejte, že tri dmi so pri meni in niaua.jo kaj .jesti in če jih pmsilim lačne domov, hodo ohneniagli na ])otu, zakaj nekaj jiih je od daleč prišlo-. V idačilo, ker je ta množiica tako zvesto hodila za njim in tako zvesto posilušala njegove besede, je Kristus i>omnožil .sedem bru-hov i,n nekaj ribic tako, da se je nasitilo okalu štiri tisoč ljudi. Vsi, kil smo ]>ri sv. krstu uiurlii gi-ehu in ki smo vstali iz .sjnrtne sence, živimo v Kristusa pi-avično, izpolnjujmo Božje zapovedi, da dosežemo s Krisitusom tudi častitljivo vstajenje. AA. Zgled imamo na Ailojziju. Ko je ta sveti mladenič umrl v 24. .letu, je njegov s-ijoved-nik rekel o njem. da ni niikdai z nobenim smrt- nkn grehom omadežal olMeke nedolžnosti, ki jo je dobil pri sv. krstu. Belo obleko svetega kr.sita je nesel v večnost. Pravtako je bilo tudi življenje sv. Stanislava Ko'stke angelsko. Tudi ta je nesel krstno nedolžnost v vecnost. Posneniajmo te lepe, angeliske zglede! Ako pa nisiino do zdaj za njimi hodili, ako smo izgubili lepi, beli prtič, ki so ga na nas položiJi pri sv. krstu, delajmo pokoro po zgledu sv. «ijokor-nifcov, ki so po izpreobrnitvi do smrti stainovitno; Bogu služili in se čuvali greha. Voda sv. krsta poinenja prav za prav kri Gospoda Jezusa Kr. Spomnimo ,se, da smo biili pri sv. krstu ojjiranii z Njegovo krvjo, da smo dobili z Njegovo, krvjo obleko nedolžnosti, katero je izgubil Adam za ves človeški rod. če smo -se pa s smrtnim grehom kdaj umazali, se v krvi Gospodovi lahko spet operemo pri sv. zakramentih. Vse naše posvečevanje se godi; po sv. krvi Gospodovi, ki je bila prelita na križu. Voda «v. krsta^ in olje sv. poslednjega zakramenta in «ploh vsi sv. sakrameniti pomenjajo kri Kristusovo', katera nas izpira in očiščuje. SiJomnimo se tega. in čuvajmo se greha! Bodimo, stanovitni' v dobrih in pravičnih delih. Kdor je tako> is,rečem, da je na njem še kri sv. krsta, naj jo skrbno, čuva, kdor pa se je omadežal s smrtnim grehom, naj se brž koi mogoče opere s krvjo Jezusovo in naj se potem čuva novih grehov, da si na ta način zagotovi večno zveličanje! .........................................................................................................milili..UIIIIIIJIMIIIIIIIII" EDENINPETDESETO BRANJE. ZA SEDMO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Ka-isbus nam priporoča v današnjem av. evangeliju, da iDOiclimo podobni clohreaiiu clrevenu^ ki rodi dober sad. Ta dober sad so dobra dela in sv. eednositi ali siDilob Ì25poliiieVìanj.e božjih in cerkvenih zapovedi, kajti ne A^sak, ki poreče: Gospod! pojde v ndješko kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje volijo mojega Očeta, ki je v nebesih, pojde v nebeško kraljestvo« — pravi Kristus. V prvem psalmu beremoi: »Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetih hudobnih in ne postaja na potu grešnikov in ne sedi na stolu kuge; temveč ljubi postavo Gosipodovo ter jo noč in dan premišljuje. Tak je enak drevesu, ki je zasajeno ob vodi in daje svoj said ob svojem času. List.ie mu ne odleta i!n vse, kar-koli počne, mu gre po sreči«. Ali smo mi doJjro drevo ali slabo? Po sadu se pozna — pravi Kristus t' danakiijem sv. evangeliju. Adi se bere dobro sadje s tirnja alt z osata? Malopridno drevo prinaša madopriden sad, dobro drevo pa dober sad. Ako prinašamo torej dober sad, t. j. ako ipolajujemo božje in cerkvene zapovedi, «mo clobi'o drevo; ako pa prinašamo islab isad a'li ako ne prinašamo sploh nobenega sadu, 't. J. ako ne izpolnjujemo adi ^sllabo izpolnjujemo izapovedi, smo malopridno clrevo, ki pravi « njem Jezus Kristus, da se bo posekalo in v ogenj vrglo. 2. Tako nas opominja tildi ;sv. Pavel v'današnjem sv. berilu, da moramo dober sad roditi,, ne več takega sadu, kakoa- prej, ko nismo bUi 13odučeni v krščanskih resnicah in ko smo svoje ude dajali v službo nečisiositi, krivici in hudobiji. Poidučeni v sv. i'esnicah moramo sedaj dajati svoje ude v službo pravičnosti in svetosi;i. Prej sano bili sužnji greha, in sad, ki smO' ga prinašali je bil 'tak, da se ga sraimujemo. Sedaj pa smo pri sv. zakramenitih odmirli grehu in se odpovedali hudobnemu duhu. Sad, ki bi ga morali roditi, je pra.vičnost in sveitost, katerih konec .je večno življen.ie. Plačiloi za grešne sadove, 1. j. za nečistost in krivičnost, je večna smrt, plačilo za sadove milosti božje, t. j. za pravičnost in svetost, ])a je večno' življenje. 3. Po njih sadu jih bosite .spozinali. Po sadu 1. j. po delih apoznamo, ali je človek dober aili slab. Ne diajmo se za.vajat po sladkih besedah, po iiepih obeitih, po' lepem zunanjem obličju, am-])ak glejmo na njih dela in ogibajmo se ljudi, ki slabo delajo, ker ti so grabljivi volkovi, kakor pravi Kiristus: »Öuvajte se lažnivih prei-okov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotiraj pa so grabljivi volkovi«. Mansikclo bi se ne bil kesal, ko bi bil ta svet poslušal iin bi se ne bil družil in zal z ljudmi, ki so .slabo delali. Kdor Boga preklinja, kdor iza.nem.arja bož.je in cerkvene zapovedi, ni naš prijatelj. Ne druži se ž njim, .ne stopaj ž njim v zakoinisko zvezo! Poslušaj Kiristusa, ki pravi: »Ali se bere sladko grozidje s trnja ali smokve z osata.?« Po sadu it. j. po. delih se òlo.vek .spozna. Ako ne bomo imeli dobrih .del, nas todi Bo-g ne bo hotel .spoznati, ampak nam bo rekel: »Resnično, resnično, povem vam, da vaB ne poiznam«. Skrbimo toirej .z.a dobra dela, sikrbimp da bomo. dobro drevo, ki rodi dober sad. Bodimo pravični in izpolnju.jmo zapovedi. Konec tega ,je večno živ-llpnje. 4. Sv. Bazilij, ki ga p:razinu.jemo dne 14. junija, je živel ko. največji siroimak, n.j'ego.va dobrodelnost pa je bila sijajna. V bolnici, ki jo je bil dal sam sezidati, .je stregel bolnikom, jih čistil in skrbel zanje kot dober oče. Iz prevelike ljubezni je poljuboval celo. gobavce- in jih tolažil. Njegovih dobrih in izrednih del je toliko, da l^i jih ne mogli popi'Sati v veliki knjigi. Blaženj Janez Colombini, ki se ga spominjamo dne 31. julija, je bil silno bogat, pa je vse svoje premoženje razdal siromakom, ko ga je milost božja presunila, da je zapustil svet in .šel v samostan. V samostanu je ojjravljal najnižja ni dobremu drevesu, ki rodi ì'sako leto svoj isad O' svojem čaisn. Tak dobri sad so dobra deila in «vete čednoisti, za večno življenje. Vsi svetniki so se odilikoivalli v dobrodelno.sti. Koliko' lepega čita-moi o sv. Ka'miilu Ivellskem, o .■^v. Vincencijn Pa^'e^lskem-iitd.! Vsi ti soi hiili i^odob^ii plemeni/temu direve.-iu-ki raste ob vo'di in rod.i ob svojem času dober sad. Vsem tem bo' rekel Kristuis na .sodnjii dan: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, ]>osedi'te kraljestva, kaitsro vam je pa-ipra'vljeno od začetka sveta: Zakaj lačen sem bil in st-e mi dallii jesti, žajen sem bil im iSfte mi daii piti, tujec sem bil ia ste me vzeli' pod streho-, nag sem bi'1 in ste me oblekli, bolain sem bil in ste me obiskali, .v ječf sem bil in ste prišli k meni! (Mat. 25)«. Bog daj, da hi takrat bili tudi mi- mej tistimi, ki^ pojdejo^ na d'^ano, i^olni dobrih del za večno življenje. Ö. »Po njih sadu jih boste spoznali «. Te besede Kristusove veiljajoi za vse ljudi. Vsi ljudje smo dolžni roditi dober sad dobrih del in sivetib čednosti in le po tem sadu se človek spozna, ali je doher. Nobena oseba na zemlji pa ni boljšega sadu rodila ko Maa-ija, priečiista Devica, o kateri mo-limO': »Blažena ti med ženami in blasen sad tvojega telesa«. Ta sad .je bii!l Je/Ais, Sin božji ali večna; Beseda. Toda sv. Beda piravi: »Blažena- je i)iila Maa-ija, ker ,je rodila' Beisedo, toda^ veliko Ijolj blažena je bila, ker je besedo Božjo vednoi IjuJnla in jo nai veke ohiranila (Lib. IV cap. 49 in Luc. 11)«. Prife'odiilo se je bilo namreč, da je neka^ žena -izmed mniožice povzdignila glas, ko^ je Jezus po-dučeval ljudstvo in je zakJibala': »Blago,r telesu, kataro Je lebe nosito in prsim, ki so- lebe dojile!« Jezus pa je rekel: »Veliiko' bolj blagoi- tistim, kateri božjo besedo posiušajo' in jo. oha-anijo (Luk. 11)«. Iz teh besedi skletpamo, da .je bila Marija dvakrat srečna, kakoa* pravi sv. Beda, prvič, ker je rodila Besedo božjo, t. j. Sina J^ožjega, drugič, keir je besedo božjo vedno ljubila in jo na veke ohranila. V zaiclnjd točki lahko vsi posnemamo prečisto Devico in blagor nam, ker je Kristus rekel: »Veliko boij Maigoir tiistiim, ki besedo božjo potslušajo in jo ohranijo«. 6. Poglejmo, kako se je Mairija oclMdcovala v izpolnjevanju besede božje in sMènimo vsi, 'da jo hočem'0 v tem posnemaiti. Na Mariji oljčudujemo ljubezen do Jezusa. Kdo je 'tako Ijiibid Jezusa kO' Marija? Matrija ga je na s?\'ojih prsih 'dojilla., ga pesto^vala, ga oblačila, zanj skrbela in se poipoilmoma zanj žrtvo-vada. Gelo nje življenje ni bilo ko ljubezen in žrtev za Jezusa. Že iz (tega premišljevanja .je ira'zvidno, da. je Ma.rija imela vse sv. čednosti, kajti ljubezen božja, je korenika viseh drugih čednosti. Vse druge sv. čedno.sti izvirajo iz resnične djulDeani božje in se v njej ®poipolnjuje.joi. Kdoir ima 'resnično ljubezen božjo, ima' tudi vero in upanje, ima pravo pobožn.oist in .sitrah Božji, ima praivoi i^onižnost in potrpežljivost, isv. čistost in izmeirnost, praivienost in srčnost. Kdor ima ljubezen Božjo, ima tudi ljubezen doi bližnjega in u'smiiljenosit; tak kaže svojoi vero indi jamo, ko je piotrebno in ,je pripravljen zanjO' tudi umreti. Ljuljezen Božja je toirej krailjica vseh sv. čednosti in ma'ti vseh dobrih del. Ker je Mairija im.eila največjo Ijubeizen do Boga. in 'do Jezusa, je jasnoi, da. ni niogla imeti na isebi naijmanjšega greha, kajti ijopoilina ljubezen do Boga in do Jezusa požge vse grehe. Ma- rija ni storila celo življenje niti najmanjšega o'reha. Bila je bi'ez vsakršnega greha. Saj učijo sv. uoendki, da. se 'tuidi nam pri sv. obhajilu zlu'i-šejo' vsii mali grehi, ako" imamo resnično ljubezen ■doi Jezusa, ker je nemogoče, da bi imeli grehe na sebi, ako se z resničnio Ijubeiznijo združimo z Jezusom, kakor je bik Marija združena z Jezusom. Ker je bila Marija v ljubezni poipoikioma ^družema z Jeizujsom, je bilo njenO' živJljemje in deilo'vanje najsvetejše. Kristiijs je rekel: »Kdor moje zapoivedi izpoilojuje, 'tisti je, ki me ljubi!« Marija je imela najpopolnišo ljubezen do Jezusa-, tedaj je Marija izpolnjevala božje zapovedi na najleiiši način. V tem oziiru je M^a-rija kraljica vseh svetnikov, kraljica očakov, prerokov, apostolov, mučenoev, spoiznavavcev, kraljica devica, kraljica ispokornifcov in spokoamic. Niii ga svetnika, ki bi bil takoi /ljubil Boga in Jezusa ko- Marija in ni svetnika ali svelnilce, ki bi bila na lejjši način izpolnjevala zapovedi božje in imela lepše. življe-n.je in delovan.je ko Marija. 7. Kdor laere ži^votopise iSA-etmikov in svetnic Božjih Old apostolskih časoiv do današnjega dnj, spojna, da soi vsi -svetniki in svetnice skušali hoditi zai Marijo. Vsi so jo skušali posnemati v ljubezni do Jezusa in do Boga, pa je Id ilo nemogoče, da bi jo bil kdo kdaj dosegel. Sv. Pollikarp, ki ga praznujemo dne 26. januarja, je bil učenec sn'. Janeea, Ijnbljenca Jezusovega, pa ,je kot škof v Smirni tako sveto živel in je 'tako ljubil Jezusa, da ga je >:am Jezus pohvalil (Ski'in'no razodetje). Ko- so prièli rimski vojaki, ponj, da bi ga gnali pred 'rimskega cesai'-je.vega naimesinika,, bi bil še lahko, ušel, pa ni hotel, ampak je te rekel: ^ Z godi se volja Božja!« Ko ga je cesai-jev name-sitnik po7va/l, naj pre-koilne Kristiiisa, je odgOToril: ^Šestii/oseiiideset let mu služim in niiidar mi ni žalecja storil: kako naj jaz prekolnem svojega kralja, ki me je odrešil?« Sodnik reče; aCle tega ne storiš, te dam vreči v ogenj«. Svetnik odgovori: »Ti mi pretiš z Ognjem, ki goa-i le eno uro in kmalu ugasne, ne veš pa nič o večnih kaznih in o ognju večne ijo-gube, ki je priiiaravljen brezbožnim. Kaj se obotavljaš? Stori, kar hočeš!« Ko .je cesarjev namestnik izrekel «mirtino kaizen na grmadi, .so. ukali pagani in noLsiii brž skupaj d.rva. Sv. Polikarp pa je obirniil oči proti nebu in molil: iGo-siJod. vsemogoč;ni Bog, Oče ljubljenega in blagoslovljenega Sina Je'zuisa Kristusa, ki smo. pO' nje.m telDe ■sipO'Znali; o Bog amgelov in moèii, Bog vseh «t-\-ari in vseh ]iravičnih, ki žive. pred t^'ojim obličjem, hvalim te, da ..sem po tebi vreden ])ostai tega dneva, in le uire., da se udeležim števila, tvojih mučencev in keliha Kristusovega za vstajenje v večno ži.vljenje duše in telesa v neitirobljivo-sti po sv. Duhu. Sprejmi me damas .med 'Sivojimi: izvoljenci p,red svoje obličje kot ]>rijetno žirlev, kakor si' jo pripravil in določil ti, n-ezano^tni in iresnični Bog. Za- to in za vee diruigo te hvallim, častim in proslavljam v edinoisti s tvojim .ljubim Sinom, večnim in nebeškim Jezusom Kristusom, po katerem iDodi Tebi in sv. Duhu čast in slava sedaj in na veke! Amen!« Tako je moJil pred smrtjo sv. Polikarp. Ko «o že igrinaicLoi zažgali, je na povelje riaiiskega «oclnika nekdO' pjebodel njegovo sv. telo z mečem. Kraistjani iso- injegO've koščice ski-bnoi pohrali, a ne vemO', kje se hranijio. Sv. PoJika.rp nam je s svojim ži^vlljenjem in ■S svojO' miičeniško' simrtjo pokazal, kaj se piravi' ljubiti Boga in Jezusa Krisitaisai. V lljubezni do Boga itn do Jezusa, v kateri se je Mairi ja najbolj odìlikovaia, je niaša zmaga- in naše zve'li-čanje. Sv. Leomarcl je na sv. misijonili ]3ouda.rja!, da. se resnični časti'vci Mairijim prav golöivo zve-]iča.jo, a .je dostavljal, da je potrebno, da izpolnjujemo ]30 zgledu Ma,rijinem besedo Ijožjo in se čuvamo «mirtnega greha. Vsak dan je ev. Lena,rd zmolil sv. irožni venec in vsakibralt, ko' je ura bila, je zmolil: Zdra.vamairijo in ob sobotah in ob dnevih pred vsakim Mari.jinim pa-aznikom si je prostovoljno naložil poslt. Člo-vek, ki tako dela. in zvesto' izpolnjuje zaipoivedi, je zveličanja gotov. Sv. Frančišek llegis je imel neizimernO' ljubezen do Boga in do Jezusa. Ta. ljubezen ee je kazala zlasti- v goreči moliitvi in v natančnem izpolnjevanju za.povedi bož.jiih. Pira.v tako ljubezen do Boga' in Jezusa je imela sv. Roiza Li'mainska. Druge sv. čednosti je skrivala. Ljubezni 'do Boga in do> Jezusa pa ni mogla niti skrivati, (le je bila v družbi, je bilo njeno največje veselje go-voiriti o ljubezni, i^ožji. Še celo sp-oved je začenjala z besedami: »Bog bodi naša ljubezen«. Iz prevelike iju-ljemi d-o Boga ni mogla prenašati, če se je kdo- v ceii-kvi pogo\-a.rjal, ampak .je vsakegai z iepiini^ besedami opomnila, naj molči. Prav .tako ni mogla prenašati laži. Govorfla je: »Lagaiti se ne sane ne za neJjO' ne za celi svet, kajti Bog je resnica«. Sv. Ro«a ni mogla tucli prenašati, če je kdo jokal radi posvetnih reči. Goivoa-iia je: »Sotee so nekaj di-agocenega in tičejo samoi božjemu ^•el^častvu za jzliris naših g^ehoiv«. Poisehno' ljubezen je imela do svetega kiriža, ketr jo' je tO' znamenje spominjalo preljubega Jezusa, ki se je iz ljubezni do nas žrtvOjvaJ. PoJjuMjaia je sv. križ s srčno ljubeznijo'. Ct? je te kje našla dve deščici, ki ste brli položeni na križ, se je brž spomniila ljubega Jezusa. Če je našla na cesiti: dve .silamnati bilki,.postavljeni na kriiž, ji je brž pobrala, da Ijì po tem znamenju iljudje ne teptali, z nogami. Nekaiteri svetniki so imeli tako ljubezen do Jezusa, da so se jim celo- rebra nad srcem nekoliko: priivzdigniila. Posnemajmo Marijo Devioo, po:sneana..iin(> svetnike v iljubeznii božji, ki je pirav po:.seben sad. katerega; Bog loričakiije od nas. S tem sadom so združeni vsi drugih sadovi, da lahkO' a-ečemor KdoT ima ljubezen božjo' ima itu^di vse druge sv. čednosti in je na pravil pioiti- doi večnega življenja. 8. ;Po njih sadu jih boste spoznali!« Ta sad je lopo krščansko življenje, ki se kaže v sv. čednosti in dobrih delih. llmi.rajočii .lezus nam je na križu viseč pokazal, kakšno bodi naše življenje in koga. mora- mo posn-Ginaiti, ko- je rCikeil učencu (in učenci smo vsi!): »Sin, glej tvoja, mati!« Teh besedi se Sipominjajmo' zlasti mi Gori-čani;., kar je nam Marija pira-v ]30ise'bna mati in smO' mi njeni prav posebni otroci. Kakoa* pravi izročilo, je Mairija. rekla necloilžni deklici Uršuli Feiiligojki na Skalnici: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo ziida iin me miilositii ]3irosi!« Marija nas tukaj čaka, da bi jo- pTOsili potirebnih miloisti za dušoi lin telo', da bi pired njO' delaJi 'lepih sklepov za čednostno življenje. 9. Za čednositmo življen,j.e se zahteva, po zgledu Marijinem, kakoa- smo omenilii, pred vsem Ijuhesen hosja, ki je dvojna.: do' B-og'a in do bližnjega. Kdoir ima to Ijube^^en, ima. vse, kdor pa je niana, nima i^rav za prav nobene sv. čednosti in je kakoa' ijrneč bron aiii zvoneč zvon. fìe bi imeli vso vednoist in vsO' moč, da bi- lahko gore preklada.li, ljube,ani; pa lai ne imelii, bi nič ne bili in bi nam nič ne koa'iistilo'. Dne 31. julija piraznujeroo blaženega Janeza Colombini, ki je biJ do 51. leta, trgo^vec, ki ni clrugegaj delal, ko ljubili svet, g.i'abi!l skuipaj bo-gaistvo in islepairil. Ko se .je pa, izpreobrn.il, je go-1'oriil: »Od kar je ljubezen do križan,ega Jezusa pres-uniila moje saice, se mi zdi, da je to, kaa* je svetu grenko i.n zoprnio, sama. slladkovsit in med«. Ne da se povedati, koliko ljudi .je si3ra.viil na pra'vo poit lepega kirščaniskega življenja. V Vi-terbu ni na noben načiai mogel izpreobrniti človeka, ki je biil vda.n ra.znim hnid,obi.ja,m. V svojii preveliki ljubezni do Boga in do bližnjega, reče grešniku: »če se li'zpreöhrnes in zaipiiistiš pot greha, ti darujem vse zasluge, kaitere .sem si nabral pred Bogom « svojim apokoimim živi j en jem«. Pomočnik iSV. Janeza Goilombimi-ja pa, je se dostavil: »In jaz vzamem breme vseh tvojih grehov na svoje rame in hočem zaite dajati' odgovoir pred večnim Sodmikoan. Uiamiiljeni Bog bo- to^ porovštvo sprejöl, da se ie oJ>™.eš 'Oid huide poiti«. Te besede bi. Jameza Coilo^mbinaja in njegoivega. pomočnika so pa-esunile grešnikoivo trdo^vratnoi srce, da je začeO nai glas jokati. Za.nittnivo je vedeti, kako se- je ta sveti mož izpreobrnil. Nekega dne je namreč p.rišei iz trgovine truden in lačen domov. KosilO' se je še-le kuhaiO'. Služabnica iai soproga ste siter hiteli, toda za kuhanje je treba časa. Toi .je Ja^neza jezilo-, da je začel ptrekJinjati in zmerjati. Doiira soproga ga je ljubeznivo toilažiila in mu dada, v roke životopise svetnikov, čeis, na.i bere, dokler ne bo koöiilio gotovo. Toda mož vrže v veiliki jezi knjigo po tleh in začne neuismiiljeno. zmerja/ti in preklinjati. Užaljena, sopiraga se je nia.glo' oddaljila,, da bi se mu jeza še bolj ne razvnela. Izgovorila ni niti ]:0sedi.ce,, ampak začela naglo maiprav-ijait,i koisi,lo:, da bi u-sfcregla m-ozu. Ja.niez Colombini se je res um'iiriil in začel rni'slitd, kako grdo je znieirjail in preklinjal soprogo. Pobral je knjigo in odprilsliu čaj no .stran, na k.aiteri je l^ilo ,o.pi;sa,no živl.j,enje ai>okoirnice Marije Egi|jtov«ke. Bila je prej velika grešniica, a se je s ]3okoroi tako očistila, da je sedaj v nebesiJi v družbi ,z angedd i.n z Goispodom vseh angellov. To In-anje ga, je tako presnnilo', da se mu je jeza takoj j>oiiiiiriilà im da Je; sklenil začeti popolnoma novo žiMljenje v 'IJiiljezini do' B.ogai in dO' bližnjega. Kakoir je sklenil, je tudi «toi'iil. Bodi tudi naš pini sad, ki ga hočemo prinašali po zgledu Marijinem, ljubezen božja in sicer do Boga iai do liližnjega. UriKji sad hodi ponižnost, skronmoat, ]).re-prostost. Mairija, izvoiljeiia Devica i.n Mati Zveliča,rjeva,, je bila. ]>anižna debla Gospodova.. V pesmi., ki jO' .je Ma:rija govori,ia -v preveli'kem veselju, ko je ])a"išla k soTO-dnici Eiliizaheti, piravi o selji: »0,zail ise je Gospod aia nizkoisit svoje dekle . . . Moč je «kazal s svojo roko i.n raizki-o.iiiil je na^piih-nence v miisfliih njih sa'cai. Mogočne je s .sedeža, ^■lr-gel in ponižne ]>0'Vzdi,gnil«. Ta poniènosl, .skro.m-noist. in pa'epTO.stoist Ma,rijina je izvirata iz prevelike ljubezni do Boga in do Jezusa. Dne 17. maja praznujemo, sv. Paškala Baylo-na, ki je nad vse ljubil ubovštvo. ponižnost, skroniinoisit in pireiiirostoist. Ko je bil še majhen pastiirček^ je hotel biti iz Ij.uèeizni do ubogega Jezu.sai saim tudi ubog. Zato ni: hotieil imeti nikoli čeivljov. Ko' j.e ]).remišilieval, v kateri saunO'Stian l)i ■stoiJil. so mu .sveto.vaii, naj ..stopi v bližnji .samostan. ki ima bo'gate dohodke. Sv. Paškal pa je rekel: -.Prav to je, ka,r mi .je zo.prno, ker iščem Tlbo.st^•a iin ne bogastva.; . Bo.gat gospod ga je hoteli s)3i-ej,eti) za svojega i.n mu i.zro.čilti vse boga.to premožen.).e. Sv. Paškail pa se .je zalivalil i;n .rekel, da ne moTe 'rafoiti boigastva, keir je sklenili -silužiti Bogu v ubostw. V isvoji cedici .je imel .saimo leseno raizpdo, podobo Matere B. na papirju, majhno. mi'ZO', .lÄsem čok, ki mu je bil za «tolioo in za i)odizgiavje. Kair se tiče obleke, je bil zelo skroanen. Hotel je imeti le. naji^Oitrebnejše i-pči. ker je hoteli biti popotooana pirosit vseh neiioh'eh-nih skrbi. Bil je .tako ponižen, da je raJ^il najraji le stairO', pano'k^o in zakrpaino' oJ^leko. Ker je bil tako siilno ponižen, je bil tudi popolnoma miren v.som svojem goivoirjenju in delovanju. Drugi 'ljudje imajo škruipule in nepotrebne pom'i'selke, kO' prejema.io sv. zakramente. P,ri sv. obhajilu oba-ac^jo vcaisih oči in obra« ter vzdihujejo, sv. Paškal je bil poipalinoima iniren. ker je bil ponižen, pa-eprost in vdan v volijo bo'ž.i;o. Nadaljnji -sad, ki gia moa'amo roiditi, če hočemo biti Mariji ]jodobni., je molitev. Tudi ta sad izvira iz Ijuiaezni iiožje. Marija je proisiila- Jezusa v Kami galilejski za vino.. Čeprav jej je Kristus rekel, da ni^ prišla še njegova uirai, je venda:r-le bila irclaiio preiJTičana, da .jej -lezu« ne l)n o'd-rekel. Kaj naj bi' Ijidoi Jezus odrekel svoji iljuljoči materi? S^■. Paškal je rekel oi molitvi: -Ker ima Bog srčno željoi deliti nam milo.siti, ga. auoraš pri molitvi ]n-asi'ti s trdnim zaupainjem, da ti bo dal, kaff ga proisiš . . . Pri' moililtvi mwas ločitii isvojo dušo Old vseh po'-sve/tniih reči in misliti si., da sta Bog i.n tvoja duša sama. Tako moli z Ijnlie/juija in v ljubezni, z gorcfčnostjo' in srčnostjo«. Sk-lenimo' danes, da. bomo. zla.siti s\-. rožni venec vsak dan molili po diružinah, ker je la molitev Bog'u in IMariji najbolj dr.aga. Nadaljnji .sad je prejemanje sv. zakramentov in daritev sv. maše. Marija Devica je ]3Ìila neprestano zda'uzena z Jeziusom in g.a je ne.prostano darovala nebeškemu Očetu. Lahko rečemo, da je Marija neprestano prejemala najsvetejši zakra-memt, it. j. Jezinsa Kii'istuisa- isn bila nepreßitano ]Ji'i sv. maši. če beremo žiivotopise svetnikov, spoiznamo, da SO' svetniki biili pred vsem skrbni prejemanju sv. zakrameintoiv, kaj^ti sv. zakrairaenti so studenci svetosti in pra:vičnoi.siti. Nadaljnji sad bodi tismiljenje do sironta-kov. Mairija je pela v že omenjeni pesmi Bogu hvalo, ki lačne z dobroitami nap-oilnjuje im bogate prazne pušča. Sv. Paškala je nekoč gvardijain pograjail, češ, da ppe-več razdaja siromakom. Rekel je: »Ce pi'ide pirevelliiko število siiromako/v, ne smeš da'ti vsakemu!« Sv. Paškal pa .je Ijubezmivo odgo-voirül: »Ce jib pride dvanajst in dam le desetim, se utegne zgoditi, da je mej tema dvema, ki jima ne dam, Kristus in jaz bii Kristusa zapodili«. Takim lepim odg-ovoiroan se pač nibče nii mogel iist;iv-Ijaiti. Nadaljnji sad bodi potrpežljivod. To je naj-polirebnejša sv. čednost. Ce ^te nimamo, lahko zgubilmo' vse zasluge in ladi večnO' zveličanje'. Marijo imenujemo kraljico mučencev, ker je imela neiizmernoi irjDljenje, kaitero .ie prenašala s ])0itin3ežljivosit.jo. Sv. Paškala je nekega dine gvairdijan hudo ošteil. Svetnik pa. ni nitii besedice odgovoril. iVeki Jjrat pa ga je hotel tolažiti, češ, besede gva.rdija-nove 90 bile pretixle. Svetnik pa je odgo^•o■ril: »Vedi, da .je sv. Duh govoiril skoizi usta gvardija-nova«. Nekoč je bill irazbil neko- posodo. Gvairdi-.jan mu je za kazen iikaizal, naj vse radjite ko-ščeke nabere na vrvico in naj vrvico nosi okolu vratu. Nekdo je svetnika d-atli tega pomiloivaJ, češ, da je gvaiid'iganovo' positoipanje neopra,vičeno. On pa je odgovoril: »Molči, jaiz sem njegoive besede takO' sprejel, kakoii' da bi jih IjiA goivorii sam sv. Duh«. Vse si-amotitve iai žailitve je pirenašall z največjo iioitirpcžijivoisitjo in nepremagljivo moJčeč-nostjo'. (le hočeino' biiti: Mairiji podobni, mo.ramo /jla-sti gledati, da ohranimo sv. čistost. Mariji pravimo. p>reči.sita Devica. Zaito moirajo giedalti vsi, ki hočejo biti: njeni oitroci, da ohranijo sv. čisitost. O sv. Paškailu jsravi životopis: »V njegovih prsih so bila vedno^ čista in vedra nebesa, kjer je njego-va duša kakor škrjanoek prepevaila Bogu hvadne pesmi«. 10. Lahko bi vam našteil še ceJo vrsto sv. ■čednosti in dobrih del, ki nam jih pripoa-oča. Marija s svojim ag-'ledom in ki nam jih priporočajo svetniki in svetnice boizje. s svojim svetim življenjem. Skrbimo, po' Marijinem "zgiledu zllasti., ida bo našem srcu goiréla resnična: in goirka iljubezen božja in im p] i boano' vse diruge sv. čednosti in dobra dela. Tako učiite tuili pO' družinah o'troke in se \'aim ne bo treba ba:ti, da boido vaši citiroci slabo vzgojeni. Ljubezen božja naidomešča vse druge s\'. čednosti'. Fo sta.rem so' go^vcirilli, da strah božji nadomešča vse sv. čedinosti: in dobra dela. To jia je Pino ter isto, ker ;sam Biog pravi v sv. Piismu, da je strah božji zaičetek moidroisti, pai tudi liolna moidrost ali z drugimi besedaiini, da. je •strah božjii začetek ljubezni, pa itaidii popoilna ljubezen. Kakoir je Marija ljubila Jezusa in ga 'S' s^". ljubezni poiljubo.vaila, jirav 'tako moi'amo 'tudi mi Jezusa Ijubiiti v S'vete'in isteahu, da ga v čem ne za'limo'. Ne posliušaijmo ki-ivih prerokoiv! Hotlimo za Maa'ijo, hodi'moi za svetniki in m-etnicamd Božjimi., kajti- to je miloist Božjia za večno, življenje v Kristusu J-ezusu, Goispodu našem. 11. Sv. Paivei pravi- v današn.jem sv. berilu: »Plačilo zai gireli je smrt, miäoist Božja pa, je večno življenje v Ka-iiatueii Jeziisu, Gospodu našem«. To milosit, ki je večno, življenje, nam je zaslužil Jezus, 'a dobivamO' jo po Marijinih rokah, kakor je sama irekila na Skailnici: »Reci Ijudistvu, naj mi tukaj hišo' .ziida in me milosti prosi«. — S temi besedami; nas vabi' Mairija k miloisti božji, t. j. k pravičnosti in svetoisiti im k večnemu življenju. To' je pre'krasinoi vabilo., s kaiteirim 'nas je Maa-ija. matii JeziuBOiva, odlikovala na Skalnici'. Raziloču,jemo ra'zna vabiila, na pr. vabilo na kosilo., na veselico, na ziel 'ali «iprehod ild. Y.'^a tai vaiolila ]Da nivso nič v pa-ime'ri z vabi.lom, s katerim nas je Marija odlikovala. Po' listih vabilih nas iraida glava boOii, dočim nais Marija vabi k miilosli božji in k večnemu, neskoinčno srečnemu žiAdjenju, kjer nam bo Bog obrisal sleherno solzo. 12. Maa'ija, mati Jezusova, je delivka, milosti ]K)žje, zato nas vabi k sebi: Pridite k meni vsi. da pxejmete potrebnih milosti in začnete po mojem zgledu lepo-, čednostmo' življenje in če ste grešilii, dia svoje grehe izbrišete in oba-odi'te sad za večnoi življenjie. V Lurdu je De^viica Mairijra go-A'orila sv. Bernaidiki: »Pokora, pokora, pokora!« S temi besedami nam je pripoii'ocila pokoro za ,storjene grehe, da patollažiano sird Vsemiotgočnega iin da nam ne bo treba trpeti v vicah ali' celo v večnem ognju. 13. Pred visem .se toirej 'zabteva milost božja, ker brez milositi božje ne moremo otoiroditi nol^e-nega. sadu za veČTO žiivljenje. Kakof ne more drevo a-oditi- sadu, če nima vlage in zemlje, prav tako ne moiremo mi Todil;i saldu za večno' življenje, ■če nimamO' milosti bo'zje. To 'resnico ispozinavamo' iz iizkušnje. Naša vest nas večkralt resino^ opeaninja, naj bi to ali ono 'dobro delo storiiü, to ali omo siabo' navado' oicllo-žili. to ali ono stiiiasit ukratili, to ali onoi družbo in zabavo opustili itd. To nam včaisih vesit jasno uka-zuje in jaisino srpoiznavamo' tudi svojo- dolžnost. Toda Mjub 'temu nismo- majrali tega stoiriti. Cintili s-m-o, -da so- naše moči preslabe. Ljudje, ki so nam dajali lep zgled ali ki so nas opominjali .k dobremu in v^viišenemu, so nam bili zoprni, ker so- vzbujali očitke v naši vesiti in nemir v našem isrou. Čeprav smoi spoemali dolžnost in vo-li-o božjo, se vendar le nismo^ mogli odločiti. Manjkala nam je milost, ker je nismo prosili. »Pro- site«. Je rekel Kristus »in se vam bO' daio!« Marsikaj ise nam zdi' težko in oelo' nemogoče, a ko nam Bog tla milost, se nam vse zdi lahko' in prijetno.. Naj pojasni to zgled i'z žiivljenja -svetniko^v in svetnic božjih. Sv. Mavna, ki jo praznujemo dne 3. maja, je bila še-le 17 let iStara, ko .se .je v Egiptu poročila z nekim Timotejem, ki je bil prav goreč kristjan. Tega so pagani zagrabili in g'a hoteli prisiliti, da mora darovati malikom. Ker se je biJ poročil še4e pred tremi tedmi, je dal sodnik poklicati mlaido ženo Miavro' ter jej nairočil, naj se bistro nališpa. in naj gire v ječo^ k možu, katerega mora pregovoriti, da bo daroval malikom. Mavra, ki je bila takrat še posvetna, se je re.s nalispala in Sla v ječo k možu in ga prosila, naj danije bogovom, ker drugače ga bodo- umorili in ona. bo že v mladiJi letih morala biti vdova. Toda mož Timottej j^o je resno zavrnil ter jo opomnil, naj odloži vse ničemurnosti, naj gre k cesarjeve-m-a naanestniku in naj brez strahu izpove kirščan-sko verO'. Toda Mavra je rekla: »Bojim se mu-čeništva. Nimam toliko moči, da bi mogla prenesti jezo cesarjevega namestnika in da bi mo-.gla. vzdržati vse grozoivite muke, s katerimi mučijo kristjane«. Tako se je ta milada ženska, bala javno izpovedati svojo vero, ker ni mai'a.la nič ta]5eti. za Jezusa. Mož pa jej je resno zaklical: ^ Zaupaj v milost Jezusa Kristusa! « Po^em pa je z.aèel pred njo'takole molitìi: »O Bog vse milosti, ki si prišel na poanoč trem mJadeničem, ko so. jih ATgli v razbeljejno peč in ki si rešil preroka Danijela, ko SO' ga vrgli v jamo levom v žrelO', ozri-se milostno na. svojo .silužabnico' Mavre., ki si; mi io dal za ženo in aie doivoJi, da bi se v tem boju ločila od čete sveitih miicenikov. ProKiim Te, podeli nama milost, da bi moggia oba s pot'rpežl.jivasit,io vzitTaJati v tiPplfenju in če 'tireba, ludi v simrli za-valjO' Tebe, da bo. soivražnik osramočen, ko- bo videl, da ne more razdreti najine edinosti, ki jo imava v Gospodu Jezusu Kr.« Ko je Timotej to^ «rčno' molitevco izgovoril, je M:avrO' pre-vzela milost sv. Duha. Šla je t~edaj Ijogiimno in veselo pred namestnika cesarjevega in neustrašno' iiZ.ia.vila, da je kriisft.]ana in da je nobena moč ne more več ločili, od Zveličarja. Kaajaa'jeni namestnik jej je dal lasi izpulili iz gla.ve. Ko se je lo. zgodilo, .jej reče: ; Sedaj so ti izpulili lasi iiz glaive. Priihirani .■^i nadaljnje muke, ki so določene, ako se ne premisli.š-:. Mavra, ki jo je milost božja navduševala., je od-govorilia: »Sedaj vem, da mi je Kristus oidi^ustil grehe, katere sein sitoirila. na tvoje, prigovai-janje. Ti sam si uka.zal, naj mi i.zpulifjO' lasi, katere sem bida nališpala, ko sem bolela .sTojega moža '/a-veHti, da bi od'.s'topiil od sv. vere«. Ka.zjar.ieni na-meMnik je nkazailj.naj jej odsečejo prste' na. rokah. Mavra pia .je rekla': ■>Hvala ti, da si uka.zal odseči tudi prste, is kaiteriani «ean se ničemurno lišpala. To je bil moj clTugii gveh. Vsled ivojega ukaza se sedaj pokoirim im , upam, da dobim odpust«. Nekdo iz mno.žice, ki je te muke gledal, .je vzkliknil: »M.očna in hrabra MiavTa, povej, kako ti je p,ri srcu, ko gledaš svoje odrezane prsle?« M:T.vra odgO'VOTi: > Nič da-ugače mi ni pri'srcu, kakor če bi giedala zelje, ki je odirezamo od korenike?. Namestnik cesarjev se je 'sediaj razjezil kakor satan in jej rekeil: »Darnj sedaj bogovom!« Ona pa je odgovorila: »Ne bom daromla! Krisbus je moja bramba!« Namestoik pa je rekel jeznoi: »Ako takoj ne daruješ, ti ]x>mo deili v usta živa oglje!« Mavra pa je rekla: »Denite mi žiivo' oglje v usta, da se undčijO' vsi grehi, kaitere sem storila z .jezikom «. Muke, bil si jih je uimisljal Tiamestnik proti Mavri, so bile tako kruite, da je^ začelO' tudi ljudstvo vpiti nanj: »Nehaj umièljaitL si vedno no^vih muk proti ženski in celoi proiti' dekMci!« Toda Mavra je veseilo' vzkliknila proti ljudem: »Pojdite poi svojih opravkih, ker jaz ne potrebujem nobenih zagovonaikoiv. Moj pomoonik je Bog!« Ker se Mavra ni dala oplašitl ne z žveplom ne z ognjem, je cesarski namestmik ukazal naj njo in moža Timoteja prihijejoi na križ. Ko sO' gnali oba na morišče, je Maivrilna malti tekla za njo- ter jo tako-le rotila: »Hčerka, ali hočeš isvojo maiter zapustiti? Kaj naj se zgodi z vsem 'tvojim Mšpom, zlatom, srebrom im z vsemi drugimi tvojimi rečmi, ko tebe več ne bo?« Mavra pa je veselo odgovoTila posvetni' matea-i: »Mati, zlato se sča-som pokva.rii, oblačila snejo' molji, lepota obraza pa uvene na stairoet; le krona: Jeizusa Kristusa ne mine- na veke!« S temi bsedamiee je: ]30gumna hčerka odtrgala od matere in je pohitela proti križu. NatO' soi ju križali. Oba sta bila na križu več dni. Na križu viseč je Maivra bodrila moža, naj bo pogumen in vztira.jen, kakor je mož bodril in rotil njo', koi ni imela še milosti Božje. Oba sta na križu umrla istega dne. Ta. zgled nam kaže, kaj vse premore milost božja. Brez milosti ise nam izdi^ VvSako tudi najmanjše defce in trpljenje veliko, ko pa prejmemo 13 milost božjo, premagamo.z veseljem üidi največje težave in prenesemO' tudi največje trpljenje. Kdor ima milost božjo., se veseli, če mo,re kaj trpeti z)a sv. A'ierO' in v zadostiilio. za svoje grehe; se ne meni za posvetnO' čast i!n .za poBivetne koristi in ndobnosti, ampak le za. čast božjo, zia zve-ličanje svoje chiše in za zveličanje biližnjega. Milost božja je toirej za vsiakega öloveka največji zaklad. Kclioir ima mitoöt božjo, premaga svet. Zapisano' je namreč v sv. Pismu, da premaga svet kdor veruje v Jezusa Kristusa, Sinu božjega (1. Jan. 5'5). Ta vera pa je dz milosti ]30Žje, zato velja p.rav za prav, da 'tisti premaga .svet, kdor ima milost božjO'. * * * 14. »Reci iljudjstvu, nag mi itukaj hišo zida in me milosti p.rosÌ!« •—■ .takO' je rekla' Marija 'pobožni deklici Urški na Sv. goiri. S temi besedajmi nas vabi Marija, mati Jezujsova, k sebi: Pridite k meni vsi, da prejanete po meni od Jezusa P'0-trebnih nii'losti za 'lepoi, oedmositmo' življenje po mojem zigtedu in če ste grešiili, dia svoje grehe iz]>.riš^ete in sad lobrodite za večno življenje. Če primerjamo svoje živllj'einje z življenjem; Marije D. in svetnikov, moramo reči, da sm'O na prav nizki stopnji, daleč, dalleč za njimi. Živ--Ijenje Marijino in življenje svetnikov se dviga nad nami, kakoir se dvi'g-a visoka gora nad dolino. Mi ismo v do'lind i!n i'z .te soilzne do'line gledamo navzgor na nebotične višine svetniškega življenja. To višino so svetniki -dosegli z gorečo-molilvijo, s katero so- si pridobiii poitrebno nad- iiaravno' milost. Sv. Ivana sv. Kiriža je včaisili cele noči pa^enuolila. ZaitO' pa se člo-veku kar siavi vrti, ko premišljuje višino, njene popolnosti. Ko je preinišiljevala ü-pljenje Kristiiso-vo', jo^ je milost boižja navadno, tako' prevladaila, da je bila pripravljena isprejeli tudi niajvečje trpljenje in največje pokore za grelie. Takih pokoir si' na-v,a.den čloivek ne sme. niiti na.klaiclati. Tuidi spovedniki ne smejo takih pokox nallaga;ti, ker bi to morda škodilo..zdravju za celo. življenje. Svetniki -so dobivali od zigoa-aj izrednih milosti, da so se mogli povzpeli do. takih višin. ^larija. vabi k sebi na Sv. goro. vse ljudstvo in mu olDeta potrebnih milosti za. lepo. krščansko življenje. Od nas navadnih ljudi ne zahteva Marija izirednih pokoir in izrednih del, ampak lepo krščansko' življenje, ki je brez greha. Prosimo torej Marijo v ponižnosti milosti, ki so: iW'trebne :za lepo krščansko- živl.jenje! 15. Kaitere sv. čednosti in katera ^loJma dela nam Marija, posebno piripoa-oča? Tu hočem na-A-esti le tiste čednosti in tista, 'dobra dela, ki so Tsem ljudem poitrebna, če- hočejo kdaj iti skozi ozka vrata v nebeško' kraljestvo'. Te sv. čednosti in tai dolora ddla na.jdem0' pri vseh svetnikih in svetnicah božjih. Pred vsem je potrelma vera, upanje in Iju-hesen. Sv. Lenard Portomavriški je pri vseh delih neprestano mislil na ljubezen Božjo. Ko je hodil ■po poljili in poi oesifcaih, ga je vsaka, stvaa-ca spomi-njala. neskončno dobrega in Ijiibezni vrednega Boga. Priigodilo' se Je prav piogostoma, da so ga ljudje pozdravili, pa ni nič videl in nič islišal, ker je bil zamiäljen v Bo@a. Ljubezen do^ Boga je bila v njegovem srcu tako; močna, da je rekel: »Ko ])i tudi vedeil, da pridem v pekeil, bi batel vendar Boga ljubiti iz celega srca«. Ljubezem do Boga mu je dajala moč, da je z veseljem prenašal tudi najtežja dela. Dalje .je potrebmo' če^čenje iiujsvefejSeya zakramenta. Kam&r-kdli je sv. Lena^d Po>rtomav-riški prišel, je pred vsem èel v cerkev in obiskal najsvetejši zakraanenit. Bil je takO' goreč v češče-nju najsv. zakramenta, da je uistanovid bratOA--ščino za. češčenje tega zak:raTO0nit.a v sto in ti'i-clesetih župnijah. Dalje je potrebno premišljevanje trpljenja Kristusovega. To' i^remišlievanje daje človeku največjo toiažbo^ in moč. BI. Kamilai, kr se je .spominjamo dne 31. maja, je nep'resitano' premišljevala trpljenje Krisitusovo'. Mej tem premišljevanjem je pretakala obiilinià so'liz sočuitja iln srčne ljubezni. Pri vseh oipravilih je njena duša bila iiitoipljena v sladiko i^n loilažbe polno premišljevanje t.rpljen,jia Kriistuso^-ega. S tem piremišlje-vanjem je dosegla! prav vse s'vete čednosti, ki so potirebne za zveličanje. Za posvetne dobrote ni jirav nič mairala. Kirižani Jezus jej .je bil vse! Dalje je potrebno češčenje Marije Device in ■mdere Jezusove. Sv. Lenard je zmoiliil enO' »Zdra-vamarija« vsakikrat, ko jé slišal uro bili. V svojih misijonskih govorih .je vedno poudarjal, da je češčenje Marije Device gotovo znamenje, da se bomo zveličali. Dostavljal pa ,je, da ne more imeti ljubezni do Marije Device, kdor ni sovražnik smrtnega greha. Dalje je potrebno, da ljubimo sveto preprostost in da smo iz srca ponižni. To. se moja kazati tudi v preprostih oblačilih. Nika,r ne tratimo denarja za sijajna oblačila, amipak ljubimo v nošah sveto preproistast, ki je veliko 'lepša, ko isi;jaj-nost. Sv. Lenaifcl Pointoimavriškii .je živel v največji preproBtositi in v največjem uboštvu ie z namenom, da bi uga.jal isrcu Jeizusa Kiristusa, ki se je rodil v največjem siromaštvu, ki je živel v siromaštvu in umiri nia.g in siromak na križu. Koi je bil sv. Lena,pd na miisijonih, ga je hotelo hvaležno ljudstvo ob odhodu pozdraviti in ga nekoliko spremljati, toda on je zjutraj zgodaj vistal in odšel na tihem, ker ni hotel imeti nobenih Iz njegove velike ponižnosti iai preprostosti .je izvirala njegova nepremmßjiva potrpežljivost. Nekoč jie njega in nekega dirugega tovariša ujela na potu velika ploha-, da sta bila oba dO' kože mokra. Sv. Lenard ireče drugemu patru: »Kaj bi bilo, če bi naju sedaj v bližnji vasi ne hotel nihče sprejeti pod strehoi?« Tovariš reče: »To bi bilO' res zelo nep.rijetino!« »Kaj še!« reče sv. Lenard, »to bi moTaio biiti še^le piravo veselje za pravega naslednika sv. Frančiška!« Ko sta prišla v vas, sta trkala tu in tam in prosila, naj bi ju vzelli pod .streho, toda nikjer .ju niso hoteili sprejeti. Naizad-nje sta potrkala še na vrata neke bogate hiše. Prišla je služaJmica, ki! .jima je rekla, da lahko prenočita v hlevu, za živino, akO' hočeta, šla sta tedaj v hlev. Toda že po par minutah pride k njima služabnica in jima pove, da moiriata odi,ti, ker da bi morala prašati goisipodo za dovoljenje, a da tega sedaj ne more storiti. Tovariš sv. Le- nairda je bil potrt im žaloisten, a isvetmik mu veselo reče: »To je prekrasen dair, ki nam ga je-Boig naklonil, da si pridoibiva večje zasilugo«. Dalje je potrebna ljubezen, do hlibijega. Ivolikor je mogoče, živimo,z Aisemi v ljubem miru in v ljubezni. Da se izognemO' neumnim prepirom, se moramO' večkrat pokroliti, svoj nagli jezik obrzdati in umakniti se prepii4jivcean. Svojemu bližnjemu moramo radi pomagati in se zanj' tudi žrtvovati. Sv. Lenard se je pri ®v. misijo-nih popolnoma žrtvoval za grešnike. Nekoč je ]3il v spovednici trideset ur ziaijoiredoma in ni v tem času nič jedel in mič pil, isamO' da je grešnike spravil na pravo pot. Iz goreče ljubezni do-])ližn.jega je daroval vse zasluige svojih dobrih del, svojih molitev, sv. maš, pokor in odipustkov v prid dušam v vicali. Rekel je, da bi rad s svojim truplom zamašil peklenska vrata, če bi to bilo mogoče, čeprav bi moi-ail s tem tirpetì' vse j>eklen-ske muke. Za lepo krščansko življen.ie je niijno' iiotreb-na sveta čistost. Kdor nima te sv. čednosti, dela le sramoto krščanskemu imenu. Sveti mučenik Didim, ki ga praznujemo dne 28. aprila, je r»i'etr-pöl strašno mučeniško .smait, da je rešil sveti devici Teodori devištvo. Odsekala so mu glavo in vi-gli potem njegovo truplo v ogenj. Pa tudi sveta devica Teodora je bila ]>ripravljena raji ]>retrpeti najstrašnejšo smrt, ko dovoliti, da bi' drugi oskrunili njenoi telo. Iz teh zgledov lahko «iJOiznale, kako veliko zlo .je oskrunba svetega deivi&tva^ 0;6krnnbo sv. de-vištva primerjajo samomoru. Kakor se isamomor ne da več popraviti, prav tako se tudi oskruuiba svetega devištva ne da več popraviti. Kdoir irzgiibi sv. devišt.vo, je izgubi za vselej, ka.koa- ne more tudi samoimorivec več popraviti svojega dejanja. Pri sv. pokori lahkO' doseženio' odpusit greha in posvečujočo milost božjo, ioda devištvo je za vselej oskrunjeno dn nikdar ne Jjoiino' peli v nebesih tiste nove pesmi, ki jo pojejo pred Jezusom le device, kakor beremo v Ska-ivnem razodetju (14, 3). Peli bomo drage pesmi, ki smO' «i jih za-služiili s spokomiiii življenjan, to^la liste nove pesmi ne bomo peli. V živoitopisu sv. Martina, škola, beremo to4e 'dogodbico-: Sv. Martin je na potovanju šel mimo neke kmetske hiše, v kateri: je živela zelo strogo pobožna in sveta devica. Kea- je slišal o njenih velikih čednotstih, jo' je hotel videti in jo s svojim obiskom odlikovatii ter jO' z lepimi besedami navdušili za lepo in sveto deviško življenje. Toda tisita. devica je lako ljuljila deviški stan, da je strogoi.sklenila, da noče v svoje stano-van.je .siprejeti nikoli nobene osebe drugega .«rpola. Sv. Martin je trkal, i>a tiui ni o'diprla.. Sv. devica mu je pO' neki ženski spoiročila, da ne «prejme nobene osebe drugega, spola. Ko je sv. Martin to slišal, se je zavzel nad loliko' iwetoistjo in ]jubezni.jo' do svetega, devištva. Odšel je in se \'e-selil, da se še dol^e osebe na.svatu, ki znajo ceniti sv. devištvoi. Sedaj pa pi^imerjajte s temi zgledi naš neumni svet. Mi ne moremo nikoli nikamOir iti," da. bi ne vi;deli' ali slišaili te ali one nesra'mnosti. Od navadnih ljudi .se sicer ne zahteva devištvo, pač pa se zahteva od v.seh bre'z izjeme «v. čistost v mislih, besedah in v dejian.iu. Kjer ni sv. čis- "tasti, se sploli ne more govoriti o ici-ščaiivskein življenju. Tam je gnusoba in žaJost. 16. »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi« —■ tako nas Marija vabi k sebi in 'nam ponuja milosti za lepO' ki-ščansko življenje. Hodimo za Marijo^, za svetniki in svetnicami, kajti »plačilo za greh je smrt, milost božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, GoiSpodu našem«, kakoa' pravi v današnjem berilu 'SV. Pavel. Prijatelj sv. Martina, škofa, piše v životo-pisu njem tako-le: »Ni je bilO' ure, da bi se ne bil v njej posvetil molitvi ali pobožnemu branju. Tudi pri branju ali pri opravljanju druigih del je bila njegova duša vedno zbrana v pobožnosti. On ni nikdar sodil in obsojal, nikdar po'vraòal hudo s hudim. Oborožil se je za vse žalitve s tako potrpežljivoistjo, da je kot duhoivnik brez maščevalnosti prenašal žalitve tudi najnižjih cerkvenih služabnikov. Radi žalitev ni nikdar prekinii ž njimi prijateljstva niti odpo^vedaJ jim te ali' one usluge. Nikdar ga nisi videl razburjenega ali razd.naženega, nikdar žalostmega al-i smejočega se. Bil .je vedno dosleden. Na njegoivem obrazu je svetlelo nebeško veselje, kakor da bi ne bil več mej Ijuidmi. Iz n.jegO!vih uist nisi slišal drugega ko Kri'situisa,; v n.jeig'OiveiTi iSircu je biilia le pobožno-st, mir in diobrotljivost. Videli so' ga večkrat joka-jočega celo za grehe njih, ki so njega zasramo-vali in s strupenimi jeziki objedali«. To je bilo p'raivo krščainsko- življenje. K ta-•kcmvi vzornemu življenju nas vabi Marija, ko nam ponuja milloisiti na Skaliniici. Ogibajmo se s pomočjo milosti Božje krivih preroko'V, živimo pravično in čuvajiiio se g,relia, kajti »plačilo za •greh je sma^t, milo«t božja pa je večno življenje M Kristusu Je-zUiSU, Goisjiodu našem«. 17. »Ogibajte se lažnivih > prerokov!« Te Kristusoive besede iz današnjega evangelija n'a.s opoizarjajo, da ne smemo ]>oslušatii naiikov krivih prerokov, ampak božje nauke, ki jih je učil Ivristus in ki jih uči sv. cerkev in da moramo po teh naukih uravnati wsvoje žrvljen.je. Naši pTOidniki so z velikim veseljem «prejeli Kristusov nauk. Deloana se je tO' zgodilo ob času sv. Mohorja deloma ob čaisu sv. Cirila in Metoda. <;a,si ])a so se v tem o^zi.ru ]30slabšali. Ljudje, zlasti-po' mestih, slabo poslušajo hožjo' besedo. Učimo se 17. zgodo'vi'ne ist. Moliorja in sv. Cirila in Metoda, kako moramO' poslušati besedo^ božjo, da. se zveličamO'. 18. Ustno iKročillo pra;vi, da je Ijud-^itvo v množicah drlo k fiv. Miahor.ju, da IdÌ! pasiušadio isv. evan-g'fìlij. N.a. njegoive besede' se .je dalo brez števila ilju-d^. krstirtii. Ko so- gia zaiprli v .ječo, je itoliiko ljudi priOiajalo vsaik dan k n.jomu, da je ječa bila ipo-■rlobna cerkvi. V item je bil podoben sv. Mollar' šamemu Jezusu Kristusu, ki je k njemu prihajalo ljudstvo v množicah ^ter brez jedi in pijače poslušalo božjo Ijesedo po cde dneve in celo po Iri dni, kakor se je ,zgodilo dvakrat v puščavi, kjer je Jezus nasitil pet ti-soč ozi^roma štiritisoč ljudi z nekaj" hlebci in par ribicama. Ob času sv. Mohorja .je moa-alo biti a- teb krajih še malo naših ljudi. V velikih množicah so se tu naselili koncem petega in konceaii šestega stoletja, t. j. 1. 488 in od I. TjOS do 595 po Kt.') Kmalu potem so sprejeli sv. evangelij, ki so gei. jian prišli 'Oiznan.]evat iiz mesita Aquileiia-. Naši dedje so dediščino sv. Mohorja z veseljem sprejeli in jo v stoletjih zvesto' hranili. 19. Prav tako so svojo. verO' pokazali našr pradedje ob času sv. bratov apostolo^v Girila in Metoda. Moravski knez Rastisilav je poslal 1. 8(i2. poslance k canigrajskemu cesarju in k cariga'a.iske-mu patriarhu s prošnjo, maj bi poslali v inorav-sko deželo slovenskih pridigarjev in duhovnikov. Ko so prišli poslanci k cesarju, iso' rekli: »Naše slovensko ljudstvo je željno slišati sv. evangelij in bi se radi dali kinstiti, ali nimaanO' duhovnikov, ki bi naš .jezik umeli. Dajte nam duhovnikov, ki bodo' umeli naš jezik«. Cesar in patriarh sta za to delo izbrala sv.. Cirila in Metoda. Sveta ]>rata sta se takoj od- De origine urbis Venetiarum... L 15. Thesatir. ital. 1772 t. 5. p. 1.; Kos, Gradivo I št. 239. pravila na pot v moiravisko deželo, kjea- sta se takoj lotila sv. dela. Oba sta umela do'veiiski jezik že iz materinih ust. Ko so slišali ljudje po slo^ven-skUi pokrajinah, ki so se imenovali Ka-ajinci, da gresta Ciril in Metod na Moo/avsko', se je ljudstvo zbralo, in jima šlo naproti. Prosili so ju, naj bi ostala pri njih in pri njih oznanjevala sv. evangelij. Odgovorila sta, da bi rada ostala, pa da sta sedaj poslana na Moravsko. Iz njiju ust so Krajinci slišali oznamjevati sv. vero v domačem jeziku. Ločitev Old- dobrega krajinskega ljudstva je bila težka. Sv. brata sta odšla k moiravskemu ljudstvu, kjer sta z velikim uspehom začela sejati seme božje besede. Ko sta šla za nekoliko časa v Rim k papežu, šla iSta spet skO'zi krajiiiske dežele. Krajinsko ljudstvo jima je spet prihajalo naproti po vseh krajih, koder sta hodila in je poslušalO' sv. evangelij v domačem jeziku. Sv. Ciril je v Rimu obolel in umrl. Njegov pogreb v Rimu je ]>id podoben pravemu zmagoslavju. Sv. Metod pa se je vrnil na. Moravsko in je ob tej priliki spet prišel v dotiko' s krajinskim ljudstvom. Kasneje je še dvakrat šel skozi krajinske dežele in vselej ga je ljudstvo- z veseljem poslušalo. 20. Takrat je bilo veliko pomanjkanje duhovnikov, ki bi bili 'razumeli naš jezik. Zato so jih šli iskat do Carigrada. Kaj pa dandanes? Dandanes ima vsaka škofija v -svoji sredi škoifa, imamo ÌDagoslovska seme- nišča, imamo veliko duhovnikov, ki razumejO' naš jezik iin oznanjujejo vsako necleljO' in praiznik sv. evangelij v domačem jeziku, a, beseda božja se zanemarja. Nekdaj ni bilo pri nas nobenega domačega duhovnika in so moa-ali naši očetje pošiljati v daljne kraje po' iduhovnike, ki naj bi vsaj kaj malega razumeli naš jezik in podučili ljudstvo v svetih resnicah, danes je skoraj v vsaki vasici duhovnik, ki oznanjuje sv. evangölij v do^ mačem jeziku. Kako .so se časi v tem oziru poboljšali! Na drugi strani pa so se časi zelo> poislab-šali, ker ise je spoštovanje božje besede izeloi ohladilo. Veliko je kristjanov, ki so ,le pO' imenu kristjani, ki ne poslušajo ob nedeljah in praznikih božje besede in celo niti k sv. masi ne hodijo. Take zadevajo besede Kristusove: »Kdor vas posluša, mene poaluša . . . Zato^ vi ne poisHušate božje besede, ker niste iz Boga (Jan. 8, 47)«. Te besede Kristusove zadevajo v posebni meri zanikarne stariše, ki so oidgovorni tudi za svoje otroke. Otroci, ki poslušajoi božjo besedo in so v verskih resnicah dobro podučeni, se v svetu nikoli ne izgube. Taki premagajo' navadno vse hudobije izprijenega sveta. Vse dirugače pa še godi otrokom, ki niiso podučeni v verskih resnicah. Hudobn/i svet jih kmalu zajame in potegne v vrtinec časne in večne pogube. Kako visoko je cenil Kristus božjo besedo in kako je želel, naj bi jo ljudje .zvesito poslušali, je razvidno iz naslednje do'goidbe: Ko' je Kristus oznanjeval Ijudstivu svete resnice je neka žena ]iovzdigniia glas izmed množice in rekla : »Blagor telesu, ki je tebe noisilo in blagor prsiim, ki so tebe doji'le«. Kristus pa .je na to brž odigovoTil: »Veliko bolj blaigor njim, ki božjo besedo poslušajo in jo v srcu obranijoi (Luk. 11, 27)«. Po' besedah samega. Jezuisa Kristusa je torej veliko bolj Magor njim, ki božjO' besedo poslušajo in jo v srcu ohranijo', negoi telesu, ki je Jezusa rodilo in prsiim, ki so ujega dojile. Teh besedi so se držali naši preclmiki ob čalsu sv. Mohorja in sv. Cirila in Metoda. Posltišali so zvesto besedo božjo' in se skrlmOi O'gibali krivih prerokov. Tako smo od n,iih podedovali čisto resnico, katoliško vero za večno življenje. 21. »Ogibajte se krivih prerokov ... Po njih sadu jih boste spoznali!« Živimo pO' naukih sv. apostoloiv in po naukih tistih, ki so našim sta-rišem v teh krajih pr\nii oiznan.)evali sv. evangelij. Ustno izsročilo pravi, da je v naših krajih prvi O'znanjeval svato vero sv. Mark, evangelij, in za njim sv. Mohor in Fortunat. Ti niso bili krivi preroki, ker so jih apostoli poslali. Sv. evanigelist Mark, tovariš in učenec sv. Petra, je prišel okoilu 1. 4(5 po Kr. r. v mesto Aquileia, ki je bilo takrait slavno^ in- imenitno' rim-sko' mestO' na bregu jadranskeiga morja, prav tam kjer je še danes mala vas, ki se še vedno imenuje Aquileia. Po' ustnem izročilu je bil tacaš v tem mestu sv. Mohor, pošten iin moder meščan, o katerem sodijo^, da je bil nemškega pokolenja. Ko je slišal božje nauke, ki jih je ozmanjeval sv. Mark, se mu je dali krstiti in ,je bil njegov naj- zvestejši iifenec. Ko je šel sv. Mairk v Rim, spremil ga je ev. M'olior. Tam je po starem ustnem izročilu sv. Peter posvetil sv. Mohorja za Oigiej-skega škoia. Izročil mii je pastirsko palico, ki se do clanašnjiih dni lirani v goriški stalnici. S t» leseno pastirsko: paiioo je prišel v mesto Aquileia, kjeir je neustrašnoi iin 'goreče začel učditi božje nauke, katere je e čudeži potirjeval. Iz itega mesta se je sv. vera raizširjala po celi naši deželi, pa Kran.iskem, Koroškem, Štajeriskran, Hrvatskem do ogrske zemlje. Sv. Mohorja zvest tovairiš in •goreč pomočnik je Jjil dijakom sv. Fio.rtunat. Na ta način je malikovauje v tem mestu in v okolici začelo omaigoivati. Blizu dvajset let je sv. Mohor sejad seme sv. krščanske vere po naišili deždllah, kar vstane hud vihar. Krvoločni cesar Neron je napovedal pre-•ganjamje kristjanov po vseh rimskih pokrajinah. V rimskem glaivnem mestu je dal križat . sv. Petra, sv. Pavla pa obglaviti. Tudi ogilejski deželi ni biioi prizameseno. V anesitu Aquileia je bil takrat cesarjev namestnik Sebast, ki je bil Imidoben človek, kakor Xeron sam. Sebast je začd krisitjane hudo preganjati. V mestu so bile takrait štiri pobožne device: Evfemija, Doroteja, Tekla in Eramia, katere je ]3il sv. Mohor podučil, jih krstil in posvetil z'a deviški stan. Njih oče Vallencij je bolel dve omožiti, pa ste mu odgovorili, da site že zaročeni nebeškemu ženinu. Oče se hudo raasindi ter jih hoče umoriti, a vse štiirii utečejo k 'Sitricu Valen-tinijanu. Oče gre z irabelji poi nje, jih zgrabi ter žene pred Sebasta. Ker niso hotele zatajiti Kristusa, so jih razitepli, z železnimi grebeni raztr- gali, .jkii prsi odrezali in potem na povelje Seba-stovo gonili razmesarjene poi mestu okirog. Jezus pošlje služabnicam angela, pomočnika, ki jih čudežno ozdravi in lobrani ziasramovanja in zasmehovanja. Ko' je Ijiidisifcvo lo videloi, je začelo navdiišeno hvaliti in častiti device. To' pa je Se-l^asta še bolj razsrdiiloi, da je dal njih laistnemu očetu Vaienciju ukaz, naj jih umori. Brezsrčni •oče jih pelje v nek stolp, jim. z lastno roka od-•seče glave ter pomeče njih tiiipla v mimotekočo Nadiža. Pri tej priči pa vstane Irada aievihta, ,strela trešči v stolp in ubije neumiiljenega očeta. Pravljica pravi, da sta šk sv. Mohor in stric Va-lentinijan po^ noči dskat svetih trupel. In glej, dva prelepa in presvitìa mladeniča sta v čolnu pripeljala trupla svetih devic sv. Mohorju naproti! Trupla so bila.pokopama po noči v cerkvi, katero .je Iii] sv. Mohor posivetil v hiši stirica VaJentini-jana. Pogreba se .je s sv. Mohoa'jem udeležila tudi duhovščina. Smirt teh neustrašnih devic je zaslovela daleč na okroig. Število vernikov je čudežnO' naraščalo. 'Tretjina prebivavcev mesta Aquileia se je bila ie pokristjanila. Malike so poTOod razbijali in njih tempelie povsod opuščali. Sebast ukaže sedaj zapreti tiidi sv. Mohorja, škofa, potem pa prignali ga pred sodnji stol. Sv. Mohor izpove, da služi že nad dvajset let pravemu Boigu. To je Sebasta tako razkačilo, dai ukaže s\'. Mohiorja. tepsti, z železnimi grebeni trgati, % gorečimi l^aklami po malem žgati, nato ga privezati konju za re]3 in po mestu vlačiti. Sv. Mohor je ves čaa stanovitno hvalil Kristusa in Sebacstu naravnost povedal, da ne bo z njim nič opravil, ker je nje- gova živa vera in goireča ljubezen do Jezusa, močnejša ko vse njegove še tafco grozovite muke. Ljudstvu se je sveti mož izasmilii. Zato zagrozi Sebastu. Le-ta ukaže sv. M'oboa-ja zapreti ,v ječo. V ječi je sveti škof hvalil Boga in goa^eče molil — kar se ječa ^razsvetli in rane se sv. Mo-hoa-ju zacelijo. Ko je jetničar Poncijan to videl, je pokleknil predenj ter ga prosil, naj ga. kristi. Sv. Mo'hor ga z veseljem krsti, om pa začne takoj po vsem meslTi pogumno ozin'anjevati, da je krščanska vera- prava, ker .io izpričuje brez števila čudežev. Vse ljudstvo se začne sedaj zbirati okolii sv. Moihoa'ja proiseč ga, naj jih poduči^ o. sv. resnicah. Tako se ječa iizpa-emeni v cerkev. Izproo-brnili 8-0 se: meščan Gregoirij, kateremu je sv. Moihor oizdiravil sima, plemenita giowpa. Aleksandra, kateri je izprosil viid, pa tudi mnogO' drugih odličnih meščanov raznih stanov in ra.zne .starosti. Vse, ki jih je sv. Mohor podučil, je njegov dijakon Fortunat, krstil. Tako se je «v. vera tembolj širila, čimveč je sv. Mohor zanjo trpel. Ko .je Sehast izvedel, da je sv. Mohoa' izvoiif sviOijega niameisitnika iin naisilednika dijakoiaa Foirtunata, je dal tudi njegia zapreti v ječo; kjer je že bil sv. Mohor. Dosegel i^a, je Sebast s tem prav nasprotno. Vera se je čedalje bolj širila in ultrje-vala mej Iju^dstivom. To je Sebasta tako razjezilo, da je dail sv. Mohorju in Foirtunatu glavo odsekati. Iz strahu, kaj bo' ljudstvo- .reklo, pošlje po noči a-abelja v ječo z ukazom, naj izvrši to satansko povelje. Njiju tirupla je jetničar Poncijan skril in žlahtna gosjja Aleksandra ju pokoplje s pomočjo meščana Gi-egorija na svoji n.jivi. 22. To je po listnem izročilu v pravljiice zavita kratka zgodovina o sv. Moihoa'.jii, in For-tunatu, ki sta z goirečnoistjo' im z veliiko' poži^tvo-vavnostjo se,iala seme sv. vere v oigiejski deželi. Od tam je zasi,iaila luč sv. vere tudi v slovenske kraje. Zalo častijo tudi Slovenci sv. Mohorja, in Fortunata kot svoja apostola. Ko' so stara Sloveni prišli nekaj atoletij po ^smTti sv. MolioTja v te kraje, so že našli seine sv. vere in so to seme isp-rejeli ter postali ktoličani. To je bila zanje in 2a njih polomce neprecenljiva sreča. Iz lega semena se je rodilo brez števila sadov za večno žiA'ljenje. Delovanje in. mučeništvO' sv. Mohorja in Fortunata je bilo za stai-e Slovene in zia nas vsö pravi blagoslov Božji. Nihče ne ve, kaj bi bilo z našimi deželami, ko hi sv. Mohoir in Fortunat ne bila vsajala tu semena, katoliške vere in ko bi je ne bila poitrdila s svojO' krv.jo. Morda bi mi še danes ne bili katoličani. 23. .Kdor nima v sebi semena katoliške vere, (Se ne more zveličali. Kako naj se zveliča, če nima prav6' vere O' Bogu, o" Zveličarju, o milosti Božji, o večnem življenju in večnemu -zveličajnju? Kdor nima v sebi semena 'Sv. katoliške vere, ne more nobenega zveličavnega dela izwsilti. Dobro in zveličavno delo^ .je, če je opravimo zavoljo Boga, iz ljubezni dO' Boga in za veonoi izvelioanje. Kdor ]3a nima vere v Boga in v zveličanje svoje duše, ne more opravljati dobrih in zveličavnih del. Sv. vera Je potrebna za vsako dotoo. delo. Sv. vera je podlaga za lepo krščanskoi živil,ien.ie. . Bre'z trdne in žive vere ne moremo vredna pre.jeti inobenega ev. zakramenta. Kako naj vredno prejmemo zakrament sv. pokoa-e, ako ne verujemo, da se v tem zakramemtu iresnično odpuščajo naši grehi. Kako naj vredno prejmemo iiakrament sv. Rešnjega Telesa, ako ne verujemo, da je pod podobama kruha in vina resničnO' pričujoče telo in kri Gospoda Jezusa Kristusa. Kdor nima žive vere in wled tega . tudi ne strahu Božjega, ne more imeti lepega krščanskega življenja. Kako naj se obrani greha, ako nima žive vere v Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje"? Ljudstvo, ki izigubi vero, zapade polagoma surovosti, izločinSitvu in Jjarbarstvu. 24. Sv. vera je tedaj podlaga vsemu dobremu. To je seme, iz katerega nam dohajajO' obilni sadovi za večnoi življenje, pa tudi sreča in blago-slO'V na zemlji. Bodimo hvaležni možean, ki so sejali po naši deželi seme Božjih nauko'V, po katerih živimo in po katerih se Ijomo tudi izveličali, če bomo v njih stanoviitni do konca. V nebesih hoano znali prav ceniti delo., trud in mučeništvo sv. Mohoa-ja in Fortunata, ki sta hodila okrog jokaje in s'ta sejala seme, katero sta pognojila s svojo krvjo. 20. -Po njih sadu jili boster spoznali«-... Ogibajmo se krivih prerokov in držimo se naukov sv. apostolov in tistih, ki so jih poslali sv. apostoli v naše kraje, da so se lu v velikem itrpljenju žrtvovali za sv. evangelij. Sv. Mohor in Fortunat sta trpela za vero in za Kristusa zaničevanje, zasmehovanje, pretepanje in nazadnje strašno mučeniško smrt. Tako se je več adi manj godilo in se godi v vseh časih vsem, ki s]ooznavajo dn oznanjujejo sv. vero ali ki hočejo po njej zvesto živeti. Koliko svete mu-čeniške krvi je izteklo v devetnajstih stoletjih krščanske vere. Piroti apostolom, učencem Gospodovim in prvim kristjanom «o se zarotili Judje in ajdje. Kmalu po vnebohodii Gospodo-■\'em in po prihodu ®v. Duha je nastalo v Jeruzalemu istirašno preganjanje. Takrat so ubili sv. Štefana s kamenjem in druge a]3ostole in učence Gospodove raz]3odiili. Sv. Jakoba, starejšega, so z mečem umorili 1. 44. po Kr. r. Sv. Jakoba, mlajšega, ki je bil prvi jeruzalemski škof, so vrgli s streho jerazalemskega temrplja na tla in ga na tleh še s kolom pobili. Tako so- delali Judje. Kaj pa ajdje? Na povelje rimskih cesarjev so jili kar trumoma morili. Mazali so .jih s simolo, jih zažigali, na kol obešali in potem ž njimi po^ noči raz,svet.ljeva]i mesto. Odsekovali so jim glave, kakor sv. Pavlu, druge «o križali kakor sv. Petra in sv. Andreja. To preganjanje dobrih kristjanov se je ponavljalo v vseh časih. Tudi danes teče sv. mu-čeniška kri po krajih, kjer se sv. vera znova O'znanjuje, na pr. v Aziji, Afriki in Ameriki. Maogo jih je iimrl'o v začinjeni ca.su v Mehiki, kjer so brezverci dn]}ili vlaido v roke. 26. Sv. Pavel pa'aiv'i in lo velja na .sploh o vseh kristjanih: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti, bodo trpeli preganjanje«. Birez preganjanja, zaničevanja in zasmehovanja ni nobenega kristjana. Ako te ne preganjajo, akO' 'te ne zaničujejo in zasmehujejo, je po besedah sv. Pavla .slabo znamenje. Pogum, ki sta ga pokazala v življenju in smrti na.ša patrona sv. Mohpr in Foi-tunat, na.j' nam da moč, da bi mogli neustrašno^ premagovati vse ozia-e in bojazini, ko nam je izpolnjevati najsvetejše veirske dolžnioisiti. Naispa-oti njiju mu-čeništvu ni naše trpljenje nič. Mi iupimo le zaničevanje, posinehoivanje, tu pa tam nmlo' škodo, toda kaj je to, če pomiislimo na mučeništvoi prvih kristjanO'V, na muČ0n.išt-\^o v Mehiki in drugod? Kaj je to, če se ti kdo' laosmehuje, ko greš v cerkev, ko pa-ejmeš sv. zakramente, ko. se odkriješ za Angeloivo češčenje, ko' polDožnO' ]3oklek-neš pred Najsvetejšim, ko opoaninjaš ljudi, ki preklinjajo ali nesramno govorijoi. Če se malopridni mož ženi posmehu.je ali malopiridna žena možu; če se ti drugi posmehujejoi, ko učiš otroke strahu božjega in pobožnega življenja; če se ti služaibniiki in služaJmice poisimehiijejo, ker zahtevaš od njih lepega krščanskega ži,vljen.ja ali č« se tebi gospodar posmehuje in te zaničuje, ker hočeš ti zvesto izpolnjevati božje in cerkvene zapovedi? Bodi pogumen v takih slučajih! Zmisli se na patrona .sv. Mohorja in Foaitunata, ki sta za sveto vero pretrpela narjstirašnejše mučeništvo. Bral sem ginljivo dogoclbico O' pobožni deklici, ki je služila pri bogatem pa brezverskem gospodarju. Mamica jO' je büa naučila strahu božjega, jej je priporočila, kO' je stopila v službo, prejemanje sa^ zakramentov itd. Bogati gospodar se je vsemu 'temu posmehoval. Nekega dne je ]3il s tovariši v kirčmi. Le-ti so se začeli za-ničljivo pogovarjali o bratovščini, ki sO' jo" imeli T tem kraju. Rekli so gospodarju: »Tudi tvoja služabnica je v tej bratovščini!« Brezverski gospodar se je razsrdil. Šel je domov in rektìl jezno dobri služabnici: »Šti.rnajiSit dni imaš časa. Ako hočeš še pri meni oistaiti, moiraš izstopiti i« bratovščine!« Deklica je nekoliko pomislila, potem pa , rekla: »Bolje je služiti Bogu ko' ljudem. Pojdein raji od hiše«. In šla je. Na njenO' mestO' je prišla diruga služabnica, ki ni marala za cerkev. Imela je druge muhe po gla^i im je bila nemarna in lahkomiselna.. In kaj se zgodi? Po svoji nemarnosti je pustila nekega dne otrok'a samega i)ri ognju. Otrok se je zažgal in zgorel. Ko je brezverec videl ta strašni prizoT in otroka mrtvega, je bil ves iz sebe. Sedaj še-le .je spoiznal svoj |k>-grešek. Objokoval je bridko, da je pridno in pobožno služabnico odslovil in jo zamen.ial z lah-komiiselno plesavko'. 27. Bodimo toirej pogumni in nikar ne imejmo neumnih oizirov in pomiselkov, kaj porečejo drugi ljudje. Sv. Pavel nam kliče: »Tsi, ki hočejo pobožno živeti, bodO' pTeganjanje topeli«. Te besede SO' zapisane nam v tolažbo- in v pogum. Bodimo veseli, ko naan Je kaj trpeti zavoljo Jezusovega, imena, bodisi da se nam pomiebujejo ali nas zaničujejo-, bodisi da nas zapostaviljajo ali da nam škodo delajo-. Veselimoi še, kakor so se-ve.selili apostoli, ko so .jib pretepali in mučili, ali kakor sta se veselila sv. Molioir in Fortiinait, ko sta celo v ječi poguanno' oananjevala Kiri.stusa, dokler jima niso glavi odsekali. 28. Orožje, s katerim -so- premagali s^^ Mohor in Fortunat in drugi sv. mučeniki mučeniško trpljenje in mučeniško smrt, je bila živa vera v Kristuisia in v njegovo vstajenje. Niiso- -se bali pretepanja, ne ognja ne meča, ne ječe ne lakoti,, k-er so verovali v Jezusa, so trdno veroA-ali -s^ Boga, ki jim bo' vse poplačal in povrnil. S\'. vera jim je bila najboljše in na.j-močnejše OTOŽje, s katerim so premagali svet in njega hudobije. Kristus bo v nebesih we krivice ]3oravnal in nam pripravil krono za vsa zasmehovanja, zaničevanja in preganjanja. On je rekel: »Bhigor njim, ki zaivoUo pravice preganjanje ti'pe. ker njili je nebeško kraljestvo (Mat. '), 10) . . . Pre ganjaili vas bodo, s-oivražili in morili zavoljo- mojega imena . . . Ako bi bilii od tega. .sveta, ])i ^-a« svet ljubil, ker pa niste od tega sveta, vas svet sovraži... Iz ishodnic vas bodo metali, da, p-rišla, bo celo U'ra, ko bo mi&lil, kdor vas bo unioffil, da-je storil pred Bogom dobro- d-elo . . . Čuvajte se ljudi, ker ti vas bodo bičali in gonili pred kralje in cesarje radi mene (Mat. 10, 17)«. Tako je Kristus sam napovedal ti*pljenje, zaničevanje, zasraimovanje in preganjanje kristjanov. Toda obljubil je tudi pomoč in zanago, ko je rekel: »Zaupajte, ker jaz sem premagad svet (Jan. 16, 33)«. Hodimo torej za Kriistusoni in ne sitrašimo se vsake malenkosti: Kdor hoče biti Kristusov učenec, naj vzame križ na rame in naj bodi za n.jim (Luk. 14, 27)! Dano nam je tudi priipraviio oirožje, s ka-te-rim lahko premagamo svet, ako le hočemoi, t. j. sv. vera, s katerO' iSta zmagala sv. Moboir in Fortunat. Sv. vera ju je tolažila, da sta v ječi hvalila Boga in prepevala Kristusu hvahie pesmi. Živa vera v Boga, v Jezusa Kr. in njegovO' vsta-jen.je je tudi naša amaiga. ("le bomo iiz te vere ■rastli, bomo dobro drevO', ki rodi dober 'sad miilosti Božji za večno življenje. 29. Ogibajmo se krivih pTerokov in držimo, se sv. katoliške vere, kateTO sta prva oiznan.ievala. v naši pokrajini sn-. Mohor in Fortunat, ki sta zanjo žrtvovala svoje življenje. Seme Boz.je besede, ki sta ga sejaila sv. i'[o-hor in Fortunat, .je lepo poignalo in obrodilO'daleč na okrog- obilo sadu. Sedaj imaimo v naši deželi brez števila cerkva, ki sO' v'se zrastle iz tega semena. Tudi dežele tržaška, istrska., fcran.iska in koroška častijo sv. Mohorja irn Foa'tnnata za •svoja patrona, kajti tudi v te dežele so rnznanje- vavci božje besede prišli po večini iz ogJejskega aiiesta. To prioa še danes lesena èk0if0T«ka palica, katero je dobil sv. Mohoa- od .sv. Petra in ki se hrani v goriški stolnici. (Joriska nadškofija je zrastla iz oglejskega patriarlmta. Iz tega je razvidno, da je naša goriška cerkCT i-esnici apostolska cerkev. 30. Poglavitno mamenje, da je naša cerkev in naša vera prava je, ker je aposto-lska. Pra\"a cerkev Kristusova mora imeti štiri jDoglavitna znamenja, t. j. mara biti edina, sveita, kaitoiiška in apostolska. Mej temi znamenji je na.ivaKnejše, da je apostolska. Ako^ je cerkev naša ires aipostol-.ska, i. j. ako nči^ apostofeke nauke, deli sv. zakramente, ki iso jih apostoli delili in ima prave škofe in duhovnike, ki so res naslediniki sv. apostolov, je gotoTO tuidi edina, svelta in kajtoiliška. Naša cerkev je apoistolska, ker jo je nstano-viil po sv. Mohorju sam prvak a.postolov Peter. Nasledniki sv. Mohorja so bili prav tako vedno v zvezi z navsiedniki sv. Pe^.ra, rimskimi pa.peži; so delili v vseh časih sv. zakramente, katere so delili sv. apostoli in sO' učili nauke, ki so> jih učili sv. apostoli. Rimski papeži so poitrjevali oiglejske škofe in prav tako potrjujejo rimski papeži še dandanes naisJednike oglejskih škoifov, t. j. goriške nadškofe in druge škofe naše. pokrajine. Naša cerkev je tOTej apostolska, ker je biil prvi škof sv. Mohor apostolski ško'f in sO' vsi njegovi nasledniki do današnjega dne apostolski škofje. Tiste nauke katere je oizmanjeval sv. Peter, sv. Mark in sv. Mohor, oznanjujejo še danes njili na-sletiniki škofje in mašniki. Nauk maše cerkve je torej apo-stolski. vSpominjajmo se teh sv. resni'c, da astainemo zvesti katoliški- cerkvi, ka.jti izven katoliške cerkve ni zveličanja,. Naša cerkev j« resnično aipo-stolska in zaito tudi edina, sveta, iin kaitoJiška. Naši škofje in naši diiho-vniki so apostolski' dušni pastirji, naiik, ki ga učijo, je apostolski in sv. za-kraiinenti, ki jih delijo, so pra.v tisti, ki so jih del ili i; apostoli. 31. Naša cerkev se je začela s krvavim mu-eeni&tvom sv. Mohorja iin sv. Foaitunata,. Da bi se m,ej nami sv. vera boüj utrdila in razširila, so sv. -Mohor in Fortunat in za njima mnogi sveti kristjani prelili kri in žrtvovali življenje. Premi-šljujmo', kako lahkomiiselni smo- mi v verskem ozia-u. Živimo, kakoir da bi nič ne verovali in kakor da bi naan ne bilo' nič mar za sv. vero. Na ta način delamo sramoto sv., mučenikoma Mohorju in Fortunati!, ki sta dala za sv. vero svoje življenje. Sv. M-oItot je celo hvalil in, čaistil Boga, ko so ga pretepali in z ždazoaimi kremplji trgali. To' je nam izgled, kakO' moramo tn-di mi biti pri-]3ra.vljenii za sv. vero kaj potrpeti, ako se hočemo •zveličati. Sv. Pavel nam kliče v današnjem sv. berilu: Bratje! Kakor ste namreč dajali svoje ude, da so služili nečistosti in krivici v hudobijo-, tako clajie sedaj svoje ude, da služijo pravici v posve- čenje«. Po teh besedah sta se ravnala sv. Mohor in Fortiinart-, ko sta dafla swje ude, da ])i svoji duši zagoitoviia večnO' življenje. TJistno' izročilo pravi, da jih je sv. Mohar z besedO' in z lepim zgledom celo v ječi niinogo> izpi'eohrinil, mej dru-. gimi ludi samega čuvaja Poincijaina. Bodi nam to izpodbudljiv .zgled. Koliko dobrega bi lahko tudi! mi stoa-ili z besedo in z lepiaii zgledom! Mi nismo v ječi, kakoir je bil isv. Mohoa-. Prav zato pa imamo velifco več piriložnositi, če bii hoiteli za sv. vero kaj dobrega stoiriti. Ječa ot. Mohorja, je bila kakor cerkev, v kateri je neprestamo učil, koliko bolj je lahko naša hiša cerkev, v kateri 'dajajmo lep zgled in 0'znanju.jm0 sv. resinile e vsem, ki, ,Sf> v njej a;li ki «topijo vain.io. O sv. Mohor in Fortunat, pTOsita za škofe, duhovnike in vernike naših dežel, naj bi ,se v.si čuvali krivih prerokov, naj bi a-astli v .sv. veri in milO'Sti božji i.n naj bi i>rinašali velikO' lepih sadov za večno življenje. 33. Zveličar nais uči v daunmjeiii sv. evau-geliju, kako se moraimo čuv,a.tir zaipeljivcev, krivih prerokov in hinavcev. Adam im Eva sta bi,la vsa srečna, dokler -se nii,=jta seznanila z zapeljivo kačo. Kača se je približala s pire.sladki.mi in zapeljivimi besedami ter ju s hi.na.vščino potegnila v pogubo. 34. Kakor potegne skrben oče otroka, ki Jh se hotel igrati s i>iisa,no kaičo, naglo proč od nje. da bi se nesreča ne pripetila, prav tako nam mili Jezus kliče v 'da,raašn.jem sv. eva.njgeli.ju: Proč od pisanih hinaivcev im zaipeljivcev. N.jih jezik ^■.aln obeta sladkih reči, a n.]"ih srce na.klepa hudo: f'ai-va,ile se lažnivih prerokov, ki prihajajo k \ am v ov-čjih oblačilih, kakor Ijì bili nedolžni, aaotraj pa.«o grabiljivi volkovi. 35. Večkrat imamo hinavce celo za, pri^'a-telje. Zato nam daje Kristus lep in jasem naiik. da bomo znali razločevati prijatelje i;n dobro misleče ljudi od hinavcev; »Po' njih sadu jih boste spoznali, t. j. ne po lepeaii in i^rili'zljivem govorjenju, ne p'0 lepi obleki in po nokši, ne po^ lioji, ampa.k po delih. Grozdje ne raste na. t/mju in smokve ne na osatu. Če je sad maloprildein, tudi drevo ni prida. Ce človek pregrešno živi, če da.ie slabe zglede, če nečisto živi, če pijamčuje, če pre-klin.ja, če .je slepaT, naj se priliizu,]«, kolikor hoče — ni prida. 36. Izkušnja uči, da malopridna drevesa na-vadno' lepo cvetejoi, toda kdor po cvetju sodi, se večkrat ogoljufa. Tako kaže tudi priliiznenet- na-vadmo lepO' zunanjost in lepo besedo', a- gorje mu. kdor mu ver.jame. Marsikdo' je bil že zaveden po sladkih besedah. Spoiznal je moTda prekasno. ko ni bilo mogoče več raztrgati ve7j, ki so ga vezale na goljufiive in sleparske osebe. 37. Današnji sv. evangelij nas uči, da hinavci in zapeljivci ne bolelo videli nebeškega kraljestva. Svojega bližnjega laJiko oisleparijo, toda vsevednega. Boga ne bodo anogli oslepariti. Tako govüa'i Zveličar: »Ne vsak, kdoir pravi: Gospod, Oospod, pojde v nebeškO' kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voJjo nebeškega Očeta, t. j. kdor natančno- izpoilnjuje v življenju vse zapovedi. Ne dajajmo vsakemu roke- v prijateljstvo, ker nas njegova sladka beseda iabko zavede. Prepričajmo se prej, ali izpolnjuje božje in cerkveme zapiovedi, ali hodi v cerkev, a.li jo spoštuje, ali je usaniiljen z bližnjim. Le-tak človek je ]>odoben dobremru dre-■\-esu. S takim človekom laJiko -skleneš prijatelj-■stvo i:n sv. zakon, ker drugače boš nesrečen. Koliko takih nesrečnih zakouov poznamo! če zapovedi božjih ne iziDolnjuje, če Boga. ne Jjubi, če svoje duše ne IjuIdI, kako bo IjulDil tebeV Cuva.jmo se zlasti prevzetnežev in prevzetnic, ki govorijo proti sv. veri, proti duhoivščini in proti sv. cerkvi, ako hočemo biiti srečni. Smejalli bi se človeku, ki bi na trnju iskal grozdja ali na oisatu smokvic. Prav tako so smešni in še bolj pomilovanja ■\-re.dni vsi, ki-se bratijo- in zakone sklepajo- z ljudmi, ki slabo živijo-. 38. Besede Gospodove i\z -daJiašnjega sv. evangelija veljajo pred vsem mladini. Čuvajte si belo lilijo svoje lepe mladosti, ker število zape-ijivcev .je obilo. Ti za-peljivci so grabljivi volkovi, ki vam ho.če.jo ukrasti nedolžnost • in poštenje'. Taki himavci niso le ljudje, am-pak tudi ■'ila.bi ča- sopisi in, slabe knjige. Slabi časopisi in slal^e knjige iilnajo navaidino lep im prikupljiv jezik, ki pa ž njim drugega ne delajo ko' napadajo sv. vero, ceirkev, duhovščino in knadejo čistost, nedolžnost in poštenje. 36. Besede Zveliča,rjeve v današnjem sv. evangeliju veljajo tudi sitairišem, ki morajo kakor angeli vairuhi čuvati izročeno jim deco. Gorje starišem, ki bi bili g^raMjivi volkovi namesto angeli varuhi. Bolje bi bilo, dia bi se jim mlinski kamen obesil za vrat in da bi se pogreznili v glo-bočino morja. Gorje vsem hinavcem, zapeljivceni in zapeljivkam, ki sami nobenega'dobrega sadu, t. j. dobrega dela ne obrede, pa še kugo vsepoivsod i'a.z-širjajo.' Zadele jih bodo' strašne besede Zveliear-Jeve: »Vsako idre^vO', ki ne rodi dobrega sadu. ^e poseče in v oigenj vrže«. 40. Sv. Evangelist Mark pripoveduje^), da je prišel Kristus 'nekoč k figoveinu drevesu in da je iskal na njem sadiu, pa ga ni našel. Drevo je imelo le liste. In Kristus je a^ekel: Nikdar se ne rodi na tebi Sad vekomaj! In figovo drevo je ]ire-cej usehnilo (Mairk 21, 19). '.Ponovimo 7. otroci vprašanja v Velikem kate» kizmu od 829 do 834 in od 842 do 844. Temu figovemu drevesu so podobni ljudje, ki nobenega sadu ne obrode, t. i. ki ne storijo nobenega dobrega dela. Tis^o figovo ■dre^'o pa bi bilo lahko imelO' Jiiajben sad, četudi ne pravega sadu. Ko bi bil Kri'sftus našel le kaj malega sadu, bi gotovo ne IdìI rekel, naj ee popolnoma iisuai. Toda na njem ni našel Kristus niti najmanjšega sadu. Ta do-godbica je bila apostolom in je vsem nam v svarilo'. Vsako drevo, ki ne .obrodi dobrega sadu, še poseče in v ogenj zvrže. Vsi se moramo' torej po-tnaditi, da obrodimo dober sad dobrih del in sv. ■čednosti. 41. Kakor pa je sadje različno, prav tako se tudi dobra dela ratzlikujejo. Dobro delo je lahko .samo naravnOj lahko pa je nadinaa-avno in če je storimo v stanju milositi božji, je tudi zaslužno. Vsakdo naj skrbi"), da j« vednO' v milosti Božji, ker le v stanju miloisiti božji so naša dobra dela zaslužna. Z zaslužnim dobrim delom si. zaslužimo iiomnožiitev posvečujoče milloisiti Božje in večno zveličanje. Zato je za človeka neprecenljive važnosti, da .je vedno v stanju pasveoujoče milosti božje. Posivečujočo milost božjo p.re.imemo pri sv. zakramentih, pa tudi s popolnim ke-sianjem. Cu-vajmo .TO zvesto, ko jo dobimo! Izgubimoi .jO'. z vsakim snirtnim grehom, t. j. z vsakim prostovoljnim prelomom božje postave v važnd sitvari, kar -) Čitaj o dobrih, naravnih in nadnaravnih delih v »Sejavcu« str. 731. imenujemo smrten ga-eh. Sini-tni greh Je smrt za dušo. Taka cliiša je mrtm za nebesa in zato ne more nobenega za večno življenje zoslužnega dobrega dela storitL 42. Kaj torej, ali ne bomo opravljali dobrili del, ko smo v smrtnem girehu, ko nimamo posvečujoče milosti Biožje? Misilijonsi nekaiteri: Kaj naj opravljamo dobra dela, ko smO' v ismrttnem grehu, saj nam nič ne pomagajo? Ali je tO' resnično? Ne! Kdor je v isma-Miem grehu, mora še bolj gledati, da iopravlja dobra dela, dia se ga Bog usmili in mu podeli milost, da se izpreotone. Njegova dela sicer niso zaisiužnai za večno življenje, a nam pomagajo, da potolažimo srd vsemogočnega Boga in 'da zadobimo Sipet posvečujočo milost 1jož.jo. Clo'vek ne sme torej nikdar odnehati od dobrih del. Dobra delia, so' ®ad, ki ga. pričakuje Bog pd nas. Mi moramo biti podobni dobremu drevesu, ki rodi dober sad, kakor pravi Kristus v danamjem sv. evangeliju. Vsako drevo, ki ne rodil dobrega sadu, se poseče in v ogenj vrže. Ti naši dobri sadovi so po besedah Kristusovih dobra dela, ki jih opiravimo' po volji Bo^ji: »Ne vsak, kdor mi poreče: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor dizpolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesili, pojde v nebeško kralje.stvo«. 43. DelajinO' torej dobrO' ica čuvajiiio se greha^ kajti z grehom izgubkiio posvečujočo mitost Božjo. V takem stanju vsi ne moreinoi za, večao zvelitčanje nič ziasliižiti. Sv. Pavel pravi v du-našiijein sv. berilu, da kaikor vsano' pirej, ko niismo bili še krščeni, koi niismo še prejemaJli sv. zakramentov, shtžili nečistosti, krivici in hudobiiji, tako služimo' sedaj pra-vici. Sadu, ki smo ga prej do-prinašali v nečistosti in krivičnoisti, se sedaj sramujemo. Konec greha je smrt in večna, pogidia, konec dohriih del pa je večno ži,vljenje. Ni lepšega prizora v naravi, ko- 'drevo v jeseni, ki .je ]30ln0' sladkih ,saidov. Brav tako ni lepšega prizora pred Boigom, p'red angeli in pred ljudmi ko člo.vek, ki stopi pred sodnji stol obložen z dobrimi deli, ki jih je s pomočjO' milosti božje rodil v življenju. Ta,krat bomO' spoznali resnico besedi sv. Pa,via: »Milost Božja je večno življenje v Kri,.9tnsu Jezusu, Gospodu na-šem-, t. j. kdor z jai'lost,jo božjo sodeluje, doseže večno življenje. Sv. Anton, puščavnik, je mladosti izgubil stariše. KO' je pa. v ceirkvi, slišal Imsede: Ako hočeš biti popoln, pojdi' in proclaj vse, ka.r imaš-in daj siiro,makom«, je vse imetje, ki ga je podedoval, prodaji in ves ilenar raizdelil mej uboge. Potem je šel v puščavo in je začel angelsko življenje. Potrebni živež si je služili z delom svojih rok. Tako .je ži,vel v veliki svetosti in spokornasti^ do sto petega leta. Ustanovil je brez števila samostanov in je imel, ko je tunrl, brez števila posns-mavcev. 44. Imamo prav velikO' svetnikov, ki so se strogo držali naukov »sv. Pavla, ki i>ra,vi: »Nikdar nismo kiruha zastonj jedli, tmpak v delu iii trudu, ker smo noč in dan delali, ila ]:)i nikomur izmed vais ne biii nadležni. Ne kakoir da, bi ne bili imeli oblasti, temveč da' bi sami sebe vam v zgled postavili, da bi nas posnemali. Zakaj tudi,, ko smo pri vas bili, smo vam to zapovedovali', da kdor noče delati, naj tutli ne je. Slišali sano namreč, da mekaiteri mej vami- nerodnO' zivé; nič ne dela.jo, ampak ise vS praznimi rečmi ukvarjajo. Tem in takim zapovemo in jih prosimo v Gospodu Jezusu, naj lepo* delajo /i/ svoj kruli jedo. Vi pa, bratje, nikar ne nehajte dobro delati (2 Tes. 3, 7)«. Dne 19. aprila se spominjamo »v. Fronta, ki je živel v dTugem vstoiletju i)0 Kr. in je s svojimi tovariši zapustil svet in šel v paiščavo. Ti pušča.v-niki niso vzeli ničesair drugega seboj, ko neka.f semena in OTodje za obdetovanje zemlje. Sv. Fronto jian .je teko4e gwoTid: »Kaj iunamo skupnega s tem grešnim svetom, saj mi p.opohioma obsojamo njegova dela in brepenimo' poi ne])eš-kem življenju?! Pojdimo tedaj v ]Juščavo! Seboj ne .jeonljimo ničesar. Tam se Isomo I^ojevali za vzvišene čednosti in za večno slavo!« Tako so šli v puščavo in taim živeli v neprestanem delu. Kma.lu pa je začel satan nekatere skušaiti. V puščavi ISO le malo pridelali^ in zato so začeli govo-riiti: »Kaj je storil z nami Framto, da nas je pri-vedel v to puščavo? Ali ne spoznavajo Boga ti, ki živijo po mestih in vaseh? Ali ga spoiznavajo le ti, ki živijo v puščavi? Ali se ne ponašajo z dobrimi deli tudi oni? Kdo more brez jedi živeti ko angel. Tu homoi vsi ponurli od kkoti. Cuti cele noči, delali in postiti se — to je, kar nam jemlje inocM, da že težko Htojimo' na nogali«. S^'. F.ro'iìitio. je slišal to godnnjanje in te pritožbe, pa je sklical puščavnike skupaj in jih potolažil. Rekel je, da je treba, vztrajati v dobrih delih do konca in da, jih Bog- ne bO' zapustil. Kristus je •rekel: »Ne skrlMte, kaj boste jedli' in kaj ho.ste pili . . . Iščite najprej božjega kraljestva in njegove piravice in vse drugo vam bo navrženO' (Mat. 6, 53)-«. In res! Pripovedka jjravi, da je bil bogatili ec, kateremu je angel Goispoclov rekel v sanjah: ■»Vstani zgodaj in pošlji mojiim pušcavnikom živeža, ker trpijo lakot«. Bogatinec se je zl^udil in rekel prujateliem: »Rad bii poisiliail, ko bi vedel Ivaim. Svetujte mi, kam naj pošljem?« Naslednjo noč pa se je prikazen iiomovila. Angel je sedaj zahtevali in tuili. ]iire;tiil, ako takoj ne i>ošlje živeža. Mož je vstal in v strahu pri^jjovedoval ])rikaaen prijateljem. »Rad bi posilal«, je rekel, »toda kam"?« Nekdo mu da svet, naj svojim veilblodom naloži živeža na brJjet in naj jih spusti po cesti. Tako je tudi storil. Velblod.je so šli brez voditelja drug za drugim v puščavo. Puščavniki so pravkar peli sy. pesmi, ko zagleda njih predsitojnik IFronito prihajajoče velblade, ki so bili. obloženi z obilnim živežem. Ko odpoijejo. Teče Fronto puščavnikom: »Kje so sedaj vaše pritožbe? Glejte, Gospod nam je posial živeža! Pridilte, da rar^lo-žimo in da 'Se trudne živali odpočijejo in po-krepčajo!« In začeli so veselo razkladati. Drugi dan pa je Fronto uka:zal, naj polovico živeža spet naložijo na velblode, ker .je bilo blaga pre- več; Bogatiaiec je rado^vedno čakal, ali se živali vrnejo. In glejte, živali pTidejo- v istem redu h gospodarju in prineisei» polovico živeža domov. ■Od veselja je Logatinec dal to polovico razdeliti mej siromake. Odsihmai je vsako- leto' pošiljal v pu-ščavo živeža, dokler je živel sv. Fronto. Ta lea^a in mima pripO'^•edka nas uči, kako moramo vedno- v Boga zaupati in iskati najprej Božjega kraljesitva in njegove pravice, t. j. si z dobrimi deli in svetimi čednostmi služiti nebesa, kajti v«e drugo nam bo- obilo navrženo^). Sv. Patricij je bil 1. 432 po Kr. poslan na Irsko, da bi poganske Irce iapreoljrnil h Kristu-scveanu nauku. Pos/rečilo' se mu je z velikim tru-■doni in z neprestano moliivijo', -da je cel irski .otok izprcobrnii. Irci so še danes dobri katoiliičami. O tem s\'. Putriciju pa piriipovedujejo-, da se je z la-tnimi ."oKami, t. j. z rokodellsitvom pa-eživljal, krT ni lio-tol imeti od Ijudii nobene plače. Njegov :god isvaznujomo dne 17. mairoa. Poynemajmo svetnike in svetnice božje! Ne ravnajmo se po neumnem svetu, ker ta svet in v-!-' njegovo veselje mine, le i^ravičnost in svetost ostane vekomaj. Molimo radi vsaki dan, bodimo ždržni, izpolnjujmo božje in cerkvene zapovedi in pomagajmo radi potrebnim. Z dobrimi deli si zaslužimo večno sireoo in večno veselje. ') Alban Stolz: Legende, 19. aprila. 'iilliinn"ir||||lli............................................................................................................... DVAINPETDESETO BRANJE. ZA OSMO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Otroci tega sveta so in-odrejši v .svojem rodu, t. j. v oskrbovanju posvetnih a-eči, kakoa* otroci .luči — pravi Kristus v današnjem sv. evangeliju. Tisti hišnik, o. katerem goivori Kristus, je ravnal zelo premeteno in, zvito za svoj dobiček. Premišljeval je, kaj bi' .storili, da bi se-za bodočnost preskrbel in po- skrbnem premišlje-vamju je de.jal: »Vem, kaj bom storil, da me vzamejo v s.voie hiše, kadar bom odstavljen od hiše-van.)a«. Kristus je s to priliko bo^tel priporočiti, da raora,jo biti tudi otroci luči, t. j. otroci njegovega nauka, modri', bistroumni' i'U pogumni v svojem rodu ali poklicu. T'isti hišnik se je lii-stroumno poslužij pripravnih pri])omočkiOv, čeprav pregi-ešnib, da je dosegel svoj namen, mi se sicer n'e sunemo posluževati |>regrešnih pri]oo-močkov, a moiramo vendar le bistroumno iJ,remi-šljevati, 'da izvolimo pripravne pripomočke, da dosežemo namen, ki ga morajo doseči otroci luči ali otroci božji. 2. En tak pripomoček, ^ katerimi si lahko pridobimo večno stamovališče v nebesih, imenuje Kristus s temi-Ie besedami: »Delajte si pTiijatelje s J;rivičnim mamonom (blagoan), da vas vzamejo v večna stanovališca, kadar obnemagate«. Vse posvetno blago moramo obračati v toi, da, si ž njim jjridobimo vetrno stanovallišče. Kristus imenuje posvetno bla.g0' in jjosveitino bogastvo krivični mamon, ker se nla^'adno le « kriviciami nabira in človeka le v krivice zavaja. Bodimoi modri in bistroumni! S posvetnim blagom ne dela.imo nikar nobenih krivic, ampak skušajmo je porabljati in razdajati v pridobitev večnega stanO'va-Hšča nebesih. Ne bodimo neumni in nespametni. da bi svoje srce zakopavali v posvetno bogastvo in v denar, ampak imejmo to^ le za pripomoček, da doisežemo svoj namen v večnosti. 8. Znana je dogodijica o cestninarju Caheju. Ko .ie Kristus sitopil v njegovo hišo, »so fairizeji godrnjali: »H grešnemu človeku je šel v hišo«. Cahpj pa .je pristopil in Tekel Govspodu: »Glej, (iosi^od, ]50ilovico svojega blaga dam ubogim in ako'i'^eni koga kaj osleparil, povrnem četvero!« Tako ravnanje je Jiilo' pravo. Ki'istus sam ga je i-iohvalil in mu rekel: »Danes je tej hiši došlo Kv.elièan.je (Luk. 19)«. Sv. G vido, ki ga praiznu.jemo dne 12. «ept., je hil v služJji pri neki romanski cerkvi preblažene Devico. Njegiovo največje veseLje je bilo, skrbeti vw lepoto in snago hiše božje, da so bile stene čiste, pod pometen, aJtair olišpan, posode Mestece in prti snežno-beli. To je bilo njegovo nepopisno veyelje in nepopisna sreča. Za svet iin njegov» bogastvo in njegove veselice se ni meni'!. Skrit v cerkvi je nžival mir in zadovoljnost, ki ju >vet ne moTe dati. Ko so prihajali romarji, je v.'^ake-mii rad kaj dal za spomin. Toda hndobni duh je hotel to srečo skaliti s kirivicn im mamonom. V romarsko cerkev je pi-išel l^ogat kupec, ki je-začel svetega služabnika hvaliti, da je nasproti siromakom tako radodaren in dobpotJjiv. Lahko-pa bi še veliko več dobrega storil, če bi hotel poslušati njegov svet. Zapusti'! naj bi to siromašno službo in naj bi ž njim začel kupčioo, ki bo veliko nesla, da bo lahko storil A'«liko dobrega na vse-strami. Po dolgem prigovarjanju se je Gvido vdal in zapustil cerkovniško službo. A gor.ie muf Že pri ]:)rvem poitovanjii po moirjii se je bli'Zit brega i;otopila lad.ja, ki .je bila z blagom naložena. Pri tej priliki je zgubili vse svoje imelfe. To .je bil njemu očividen opomin božji, naj se vrne-k romarski cerkvi v prejšnjo službo, v kateri je bil tako .srečen in zadovoljen. To je tudi storil. Take skušnjave imamo več ali manj vsi ljudje. Včasih ima kdo ]orav prijetno čeprav majhno službico, pa ga krivični mamon zapelje, da lepo službiico popuisti in si izbere večjo. V tej" večji .S'luzbi pa je nesrečen in nezadovoljen. Tak sp-ozna navadno svoj poigrešek ijrekasno. Bog" noče, da bi tekali za, denar.jem, čeprav bi ž njim hoteli veliko dobrega stoiriti, ampak hoče. da iiz-polnjujmo njegovo sveto voljo, fìe imamo veliko, dajmo veliko: če pa imamo malo, da.jmo malo, pa z dobrim .srcem. Ko daš malo. dostavi Se moli- tev za siromata. S tem ]3o« miloščino povečal. Bog jo bo stoterO' pomnožili. 4. Dniga nespamet ljudi je, da ne rabijo svojega telesa v pravi namen. Bog nam je dal telo, da mu ž njim .sihižimo in'da sii ž njim pridobimo zaisluge za večno življenje. j\Ii ne .simemo živeti po mesu, ne smenro služiti mesu, ampak meso. mora služiti v čaist Božjo' in zveličanje naše duše. Sv. Pavel nam kliče v da.našn.jem sv. berilu: »Bratje, nismo dolžniki me.«,a, da bi po mesu živeli, zakaj, če po mesu živite, boiste umadi, ako pa z duhom dela mesa morite, boiste živelii«. Ne-s])amelno je torej .4užiiti svojemu mesu, lišpati svojt> k-'lo črez mero, kakoT dela v našem času izprijema mladima, ki nima nobeme druge miisli in nobe.ne druge skrbi, ko skrb za liš]) svojega telesa.. Poboljš-ajmo se v teim oi^iru in obla.čimo se, kakör je bož.ja volja, kajti Bog nas grozovito tepe. Ved.imo., da «o le tiksti oitn-oai Boiž.iii, da imajo le tisti i);ra'viic'o kliicati Boigia .s\-'ojeiga Očet.Mi, katere vodi Duh božji, t. j. kateri z duhom krotijo svoje k slabemu na,gnGno meso. Ti, ki živijO' ])'0 svojem mesu, so otroci' hudobnega duha in ne otroci božji. Zato tudi ne bodo dediči božjega kraljestva. Tožimo se, da je daiudanes toliko bolezmi na sadn.i.em drevju, na tintah iin na driigiih ra.'^tlinah. Po sta:i'em niso poamaili nobe'ne bole.zni, ni bilo treba no vitrijo^liti. ne^ žvpjdati, ne cepili trt ne čistiti s .sadnjega drevja, uši im drugih mrčesov. Ljudje 'SO iimeli vsega v obilici. Toda zgodovina pi'avi, da je ljudstvo tudi drugače živelo. Bilo .je več sitrahu božjega, manj greha in zločinov, več moda'oisti in čednosti, več poJDožnosti, več vere, upanja in Ijubeziii. Bog nas tcpu, jionižuje in kroti z raiznimi kaznimi din nadlogami, pa se nič ne poboljšamo. Greh se je tako namnožil, da se je čuditi, kako nas Bog ne ]iokonča kakoa- Sodomo in Gomoi'o. Kako se bomo zagovarjali soidinji dan? Rodimo modri, kajti: da^ti Jjomo marali od svojega hiševanja. račnn. Kaj iDomo :taki'at počeli, ko bomo «tali pred .sodnikom in ne bomO' imeli od nikoder pomoči? Sedaj je čas, da o tem premišljujemo in da storimo vse poitirebno, da nas takrat vzamejo v večna atanovališča. 5, Svetega Bxikcija je bil sv. Martin, škof, posvetil v mašnika. Toda Brikcij .je začel hoditi slabo poit. Hudobni duh ga je bil popolmoma obvladal, da je začel živeti kakor posvetnjaki. Nekega'' dne je isedel, kakoT pravi i)obožna pripo-A'edka, sv. Martin na dvorišču na. le.senem .stolu. Tu .je videl na skali nad isamoi.stanom dve hudobi, ki .ste k]i"ali Brikci.ja:'»Prav tako, Br.ikcà'j, prav; le tako naprej!« Brikcij se je vedno bolj pogrezal hudobije in je sv. Mariin.a zaiSiramoval, pro-klin ja I in ga imenoval norca. Sv. Martin ]ia .je vedno zanj gOTeče molil, da bii «e iziDireobimil in ga ni hotel odstaviti od duhovske .službe, ker mu je bilo razodeto, da se bo iz])reobrnil. Nekega dne gre sv. Mairtin k njemu in mu reče; »Tako jno-ram, d^-agi moj Brikcij, poleg tvojega predrznega jezika prenašati še tudi to, da me imenu.ieš noTca pTed ljudmi«. Brikcij je obledel in je hotel tajiti, da mu ni rekel norec. Toda sv. Martin mu od- govori: »Saj sem na lastna ušesa slišal, da si me imenoval noi-ca. Zagotavljam te pa, da bo moja molitev uslišana. Ti se boš izpreobrnil iii Jjo« moj naslednik na škofijskem istolu; a pripravi najprej fivoj hrbe't, kajti prenašati boš morrai dosti križev in težav«. Prav tako se .je tudi zgodilo. Brikcij se prebudi iz spanja malopridnosti in postane po milosti sv. Duha goreč mašnik in po -smrti sv. Martina njegov naslednik na škofijski sloliici. Prej je živel po navdihoivanju hudobnega duha, sedaj pa po navdihovanju sv. Duha. Uresničilo pa se je vse, kar .je bil sv. Martin napovedal. Preganjali so ga, izgnali iz mesta, da se je Ivot škof moral klatiti okrog, obrekovali so ga najhujše — a we je potrpežljivo prenašal. Na koncu «vo.jega življenja se je spet vrnil v svoje me.sto in spet zasedel škofi,jisko stolico-. Živel je pol^ožno in sveto iin umrl v veliki svetosti. Postal je svetnik in sv. cerkev pi-aiznuje njegov god dne 14. novembra. Životopis sv, Brikci.ja nam kaže, kakšna razlika je mej življenjem po sv. Duhu in mej življenjem po hudobnem duhu. Hudobni duh nam navdihu.je sovraštvo, nevoščljivost, nesramnost, nepokoirščino, pa-evzetnost, jezo, lenobo in kar jo še tenni podobnega, sv. Duh pa pokorščino, ponižnost, potrpežljivost, sramežljivost, ljubezen, bogabo.ječnost in kar .je temu podobnega. Ne bodimo otroci hudobnega duha da bi po nie.su živeli, ampak otroci sv. Duha. nuidri otroci božji in dediči večnega kraljestva. 6. Sv. Pavel nas uči prave modroeii, ko piše v današnjem sv. berilu: »Bratje, nismO' dolžniki mesa,, da bi. po mesu živeli; zakaj ako boste živeli po mesn, boste um^rli'; če pa bosite z duhom dela mesa krotili, boste živeli«. S temi besedami oipisuje sv. Pavel življenje-pravih krist,ja!tiov ali oirok božjih in jih opominja, naj bodo modrii. Žal Tja, »da so olroci tega: sveta«, kakor pravi Kriistus, »ra'zummejsi v -vejem rodu kakoT otroci «ivetlobe«. 7. Prava modrost je pred vsem v tem. da. iščemo po'vsod časti božje, časti božjega imena iit da se za to povsod poteguje-mo'. Prva in druga božja zapoved se glasi: »Veruj eneg'a samega Bofta ir. ne imenuj pO'nemarnem božjega imena«-in predgO'VOir in prva prošnja v Očenašu se glasir »Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime«. KdoT je res moder oitrok božji, išče' pred vsem in iz cele «voje duše časti ]>ožje itt. časti božjega imena. Blaženi Peter Fourier, katerega se .-jio-minjamo ckie 9. dee., je tako. ljubil čast božjo irt časi iiožjega imena, da je bil cel dan žalosten, da je \G0krat celo ves prebledeil in se onesvestil, ko je slišal, da delajo kje nečaei božjemu imenu z grešnim življenjem. Bil je župnik v L07 laringiji. Ko .je prišel v župnijo, ,je našel tam ljudi,,ki so bili popolnoma poizabili na Boga. na njegove zapovedi in na njegovo čaat. Začel je s ta.ko gorečnostjo učiti in opomin.jati, da je kmalu celo župnijo prenovi)!. Ljudje so spet začeli, živeti v čast božjo in v čast božjega imena. Nek; na smrt bolni osebi je predpisal zlat pripomoček zoper vse bolečine. Rekel ji je, naj reče vsakiikrat, ko jo napaicle.io bolečine v glavi in v trebuhn: »Bogu bodi čast in hvala!« Beremo v životopisu tega blaženega moža, da je že njegov oče z zgledom in besedo učil, da mora vsak čloivek \ zasebnem i'n javnem življenju nepreislano dajati čast Bogu in njeigovemu imenu. Ko je umiral, je-snel čepico po zgledu sv. Alogizi.ja z glave. Njegovi ljud.je, ki so sitali okrog poisitelje,'so ga opozorili,. češ, to bi mu lahko škodilo. Umirajoči pa je odgovoril: »Ko izročamo kaj svojemu vladarju, se-odkrijemo. Ja'z vračam sedaj Bogu dušo, ki in: jo-je bil posodil in ki sem jo imeSl dolgoi časa. Na.f storim torej to s spošljivostjo, ki' se sijodobi . To so lepi zgledi, kako moramo ysi, bogati in ubogi, učemL in neučeni, mali in veliki vse svoje življenje in delo'vanje, zasebno' in javno, urediti tako, da bomo v vsem dajali čaist B.ogn in čast N.jegoverau presvetemu imenu. Naše govorjen.je in obnašanje doma in zunaj mora kazati, d:-! -^mo kristjani. Bog ne daj, da bi kdaj prokliinjali in po krivem prisegovali., da bi k ot. maši ne hodili ob nedeljah in zapovedanih praznikih, da bi petke prelannljali, da bi besede božje ne i:)ashišali aH jo celo zaničevali', da bi sveto vero kdaj zaita-jili, da bi Jezusa ne pozdravili., ko gremo mirna cerkve, da bi se sramoivali moiliiti. 8. Tretja božja zapoved se glasi: Posvo-čni.] praznik, druga- prošnja Oče-naša ki je tej -'o-rodna, se pa glasi: Pj'idi k nam tvoje kraljestvo. Kraljestvo' božje ae utrjuje v naših srcih pa tudi v javnem življenju « tem, diai naitančno poia^večuje-jiio praznike. Torej posvečuj praznik! Kraljestvo božje v našem srcu obsitoji v pravičnosti, ljubezni, v miru in v veselju v sv. Duhu. Prav tako obstoji tudi kraljestvo božje v javnem življenju v pravičnosti, ljubezni, v miru z vsomi ljudmi in v lepem in zadovoljnem krščanskem življenju. To krailjestvo božje oznanjujejo duhovniki Kristusovi TOako nedeljo in praznik. V ta namen se posvečujejo prazniki in nedelje. Zadnji naš namen je, da bi po svetem in pravičnem življenju dosegli večno 'Zveličanje. Izprašajmo si danes vest! Kako je z božjim kraljestvoni v našem srcu? Ali' sm^o vsaj brez smrtnega greha? Ali prejemamo radi in skesano sv. zakraniente? Ali. se trudimo kaj za. kraljest^'o božje zunaj nas in v javnem življenju? Ali podpiramo dobro stvar? Ali (zagovar.jamo sv. vero in cei-kev, ko .jp' drugi napadajo? Ali podpiraano sv misijone? Ali živimo v i)ravičnosH, ljubezmi in v mir-u z drugimi? 9. ("letjrta božja zajjoved se glasi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji«; tret.ja prošnja v Očenašu pa, ki je tej sorodna: »Zgodi se tvo.ja volja kakor v nebesih. tako na zemlji«. Voilja bož.ja se namreč .godi zlasti, če spoštujemo in ubogamo stariše in predstojnike, ki so božji namesitniki na zemlji. Bod iino po-nižni in ]Jokomi ter vidani v voljo l)ožjo. V tem kažemo največjo modrost, ki jo Kri-i?tu;s j'aliteva od nas. Bog je obljubil za izipolnjevanje prvih štirib zapovedi vse dobro na> zemlji. Blagoslov božji na polju, v vinogradu, na senožeti, pri živini, pri otrocih itd. je odvisen od teh božjih zapo'vedi. Tej" božji obljubi primerno se gilasi četrta pi-ošnja v Očenašu: »Daj nam danes naš vsakdan ji k ruh s. Ta vsakdanji kruh poimenja ves blagoislo'v božji tukaj na zemlji, ki je odvisen od izijoilinjevanja božjih zapovedi. Podlaga Očenašu «>0 desetere božje zapovedi, kakor je tudi usJišanje prošen.f Očenaša in sploh vseh moiitev odvi^sno od i'Z-polnjevanja božjih zapovedi. 10. Peta božja zapoved .se glasi: > Ne ubi vaj« in na. to zapoived se naslanja peta prošn.ia Oče-naša: »Odpusti; nam naše dalge, kakoa* tudi mi odpuščamo svo.jiim dolžnikani«. Òe tii sovražiš .svo-.jega bližnjega, če mu nočeš odpu.sftiti, če bi se ti rad maščeval Ijližnjemu, mu rad ctìlo škodil na duši in na telesu ali ga celo rad ubil, kako hoče.š ti imeti od Boga odpuščanje in milost? V tej prošnji: »Odipusti nam naše dolg^!« piioeiiiio in malimo', naj Jdì' Bog odinistil naše grehe in naj bi se vsi grešniki i/zpreolsrnili k Bogu in začeli lepo bogoiljubno življenje. Blaženi Peter Fou,rier se .je z vusemi močmi trudil, da bi se grešniki izpreobrnili. V neki vasi se je bila ugnez-dila nevera in vražarstvo. Svetnik je imel tam sv. misijon in je vse ljudi spet spravil na pravo pot. Rekel pa je: Za izipreobračail,ie ljudi ne za-do.slujejo lepe besede, treba .je lepega zgleda, molitve in posta. Na srnntni postelji je ležai piemenitaš, ki j(-> bil bo'gokletstva. Gepraiv v veiliki smrtni nevarnoisiti ni liotel 'nič slišati o sv. zakramentih. Njegovi soroiclniki 00 šli k bi. Fetru Faiiriierjii in ga prosili, naj bi bolnika obiskal. Svetnik prida in ])oklekne v kot, kjer je ležal bolnik in goreče pro.si od Boga pomoči. Potem še4e stopi pred ranjenca. Njegova ponižnost je bolmika takoj pridobila. Prav zaupno je začel svetini'ku praviti o n(r.si'eči, ki ga je zadela. Svetinik je začel ž njim na glas jokati, ko je vse tos'Iisal. Bolnik pa reče: »če imate tako veliko, sočuitje z mojo telesno nesrečo, usmilite se še moje duše«. Nato se je začel pa-av odkritosrčno spovedovati in se kesati. Od takrat ni več hotel drugega govoriti ko o Bogu. Tako je vdanO' in skesano Ulml^l. »Kakor tudi mi odpuščamo svojim doižni-koan « — tako molimo in se sami sel^e obsojamo, če ne odpuščamo njim, ki sO' nas razžalili. Živo-tcpis sv. Petira Fourier,ja pravi, da je svetnik moral veliko trpeti i-adi strupenega jezika nekaterih siromašnih ženic, kaitere je moral strogo opominjati. Te ženice so ga kar javno preklinjale in zasramovale. Ko je pa svetnik to izvedel, jim je poslal obilno miloščino, da bi jih podolažil. Ena izmed njih je spoenala krivico in je rekila: »Ali nisem res hudobna, da sem zmerjala tako dobrega in čednostnega moža?« Šla je poltem v žup-njšče in prosila svetega moža milosti. Druga^ pa ga je še nadalje zmerjala in zasiramoivala. Ko je pa ta oseba umrla, je rekel bi. Peter Fourier: »škoda zame, kajti od sedaj ne bom imel nikogar, ki bi se upal povedaiti meni resnico v obraz!« Odpuščati svojemu bližnjemu je gotovo zna-re-šuštvuj!« Tej zapovedi je podobna šesta prošnja T Očenašu, ki ise glasi: »N© vpelji mas v ■skuš.n,ja-TO . Največje skušnjave deila človeku razbrzdamo občevanje z drugim spolom. Blaženega Foiirierja niso nikdair videli, da bi se bil smejal ali šalil z oseJmmi drugega isp^ola. Pa ludi tovarišev, ki so «e .slabo ali presvobodno obnašali, se je ta sveti mož ogibal. Večkrat so ga Ijuidje prosili, naj bi molil, da bi jim Boig podelil to ali ono milost. V teli slučajih use je isidno' bal, da bi ga ljudje ne ziaceli hvaliti in da bi ga ne zapeljali k slavohlep-noL^ii. Zato je vselej ]5irivzemal k sebi nedolžne •otroke, ki naj bi ž njim molilii, da je na koncu lahko rekel, da so ti nedolžni otroci bili uališani. Vpirašajmo se, kako smo odbivali skušnjajve? Horda smo isami še druige zavajali v skušnjave z nespodobno oMeko in nespodolm.imi besedami itd.'? Öilovek, ki diruge zavaja v skušnjavo,'nima ni'fi pravice moliti v Očenašu: »In ne vpelji nas T. skušnjavo! « 12. V sedmi, osmi, deveti in deseti božji zapovedi zapo'veduje Bog, da ne sinemo hiidega delati svojemu bližnjemu niti s tajtvino, niti s krilim pričevanjem in odo niti z nevioščljivim hn- dim poželevanjem po njegovem dobi-em imetju. Tem štirian zapoivediim je podobna v Očenašu sedma prošnja: »Temveč reši nas hudega! Po' teh modiiili naukih so se ravnali vsi svetniki. Znan je iarek sv. Ambroža: »Vsem ljudem koristen bodi in nikomur nič ne škodi!« Blaženi Fourier je skušal v dušnem in telesnem oziru vsem ljudem pomagati. Bolnike je obiskoival vsak. dan, se je mudil pni. njih cele noči, jih prekladal, dvigal, jim delal posteljo^, jim nosil jedi:la in krep-čala. Bil je zelo xismil.jenega ;srca, celO' do živali. Ce ,ie kdo v njegovi hiši ulovil ptička, ga je sveti 7nož takoj izpustil. Po zimi je trosili na sneg-zrnje za uliogo živalco. Prav to beremo tudi o sv. Kamilu, ki ga l)raznujemo 19. juli.ja. Ustanovil je red, ki inna obljubo, da morajo bratje z ljubezni,jo streči, tudi bolnikom, ki imajo kužno bolezen. On .je v bolnici hodil od postelje do positelje in tolažil bolnike. Priioravljal jih .je na srečno smrt z nepopisljivo gorečnoisitjo. Ko .se mu je nai sta.re dni odprla na nogi rana, je kljub temu hodil počasi od postelje do postelje in ]5o.praševal, ali bi bolniiki še kaj želeli. V svojih govoa-ih bolnikom, je vselej poudarjali ljubezen hožjb. Tudi v razigovorih z drugimi je vedno vpletal v besede ljubezen božjo. Ko je poslušal besedo Božjo' in ni .slišal besede o ljubezni božji, je dejal: »Pridiga, ki ne omenja ljubezni božje, je podobna i)rstanu, ki nima dija-manita«. Zadnjih deset let, je imel sv. Kam il še več drugih bolezni, ki, jih je vdano prenašal ter jih celo imenovali «milosti božje«. , Ko je papež Benedikt XIII proglasil Petra Fourierja Ijlaženega je njegovo ljubezen in ra- clodaTnost izrazil tudi v molitvi, ki se giasi: -O Bog, ki si blaženemu Petru Fourier-ju. podelil milost, da ni storil nikomur škode, ampak vsem le dobro, podeli tudi nam milost, da bi mogli po njegovem zgledn in no njegovi iiriprošnji delati vselej le to, kar je tebi prijetno in nam iin drugim koTistno po Jezusu Kristusu, ()lo«j)odu našem. Amen. 13. Iz tega premišiljevanja je razvidno, da .je prava moilrost našega življenja: izražena v deseterih božjih zaipoivedih, v obliki. moll.itve pa Očenaš-u. Očenaš, ki ga je učiil Jezus, obisega na kratko vse diruge molitve, ker je zložen po deseterih božjih zapovedih, ki oteegajo. vse druige zapovedi.. Sv. Krizolog pravi: »Kristus nas je učil na kratko' moliti, ker nam hoče hitro dati, čeusar ga prosimo«. Ker pa je Jeizusov Očenaš tako kratek, ga moramo^ s premiselkom moliti, kajti v njem je največja modrost, kakor je v deselerih božjih .za;poivedih največja modirosl Štejemo mej svetniki tudi praA' pire|jroste ljudi, ki niso poznali modroslovja, zgodo'vine. nairavo.slo zlato in srebro, bolj ko vsa knUjestva in vsi prestoli, je modrost, ki nas uči zaničevati, kar je minljivo in iskati le to, kar je zgoraj. Čepmv ne izključuje modrost nobene vrste ljudi in prihaja k najbolj raznoUčnim duhovom, katerim daje obilnih nebeških darov, vendar se včasih kaj rada razlije z bolj obilnimi darovi nad neizobražene in nevedne ljudi, da s tem osramoti in poniža modrijane tega sveta, ki jih veda napihuje«.^) • Ke.r ima vsak öl'Ovek lahko tO' modroat, bodisi izobražen ali neizobražen v posvetinili vedali^ skrbimo, da bo ta modi-oBt veclino v našem spcu. Iver ta mödroat nais flela, Me olikane i.n kar je še Teč — otroke Božje. Kdor te modrosti nima, ni olikan in ni otrok Božji, naj se še takO' napihuje A' posvetnih veidah. Ta modrost je za-četek večnega življenja, ki se bo otrokom Božjim spopolinilo v nebeškem kraljestvu: »B'ratje nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli, zakaj ako boste živeli po mesu, boste umiii; č« pa bosite z duhofln dela mesa krotili, boste živeli . . .« 14. Y današnjem berilu beremo, da nismo več sužnji, ampak da simo' po Jezusu Kr. postali otroci božji, ki imajo pravico klicati vsemogoč- Alban Stolz: Legende, 12. okt. nega Stvarnika: Aba, t. j. oče! Ker smo pa o-fcroci božji, ne smemo več živeti po naukih tega sveta in po gnanju in poželjivoisti mesa. Kcloi* živi po 'naukih izprijenega sveta, po gnanju in po poželjivoisti meisa, se sam sebe kmaJu ugonobi v dušnem in gospodarskem oizìtu. Ta opomin ®v. Pavla je ])otre])en zhisti v naših časih, ko> gledamo s svojimi očmi, kako ]3rapadamo in umiramo v duhovnem in gaspo-dapiskem oziru. Oboje je za človeka in za krščanske družine osodeipolno. Ko človek propade v gospodarskem oziru, ni več prost, ampak suženj, ki mora delati, kakor drugi ukazujejo in hočejo. Suženj ne more izpolnjevati verskih dožnosti, kakor bi sam hotel. Iz tega je razvidno, da je neod'^'isnoat v gospodarstvu potrebna za iz)3olnjevanje verskih dolžnosti in odaiisko blagostanje, ker ni to v našem delo-kpogu. Ko gospoida-nstvo propade, «e vsa, družina Taxle.ti posvetu in navadinose v svotii ohladi tudi sv. vera in versko življenje, ker postane cela družina, sužna drugim in mora iti s trebuhoiin za 1-ruhom. Vkse to le sami preimiš;lju.H6 na'ža.lostn;ih ■rsledih, ki «te jih monla že večkrat videli. Premišljevati pa hocemo', kakšno moTa J)iti po družinah versko življenje, če hočemo imeti blagoislo'v božji in nočemo da bi v g0'sp0'dar.skeiiL oziru propadli. Sv. Pavel zahteva v 1. piismu do 'Kor. (15), da mo-ramo'živeti po evangeliju in ne po željah mesa ali po neumnostih tega s'veta: »Opominjam vas evanigeliija, katerega sent. \ am oznainjeval, katerega ste tudi sprejeli, v kaiterem ste tudi istanovitni. . . ako' se ga tako držite, kakor sem vam oznanil«. In v dainaŠTijem berilu nam kliče: »B'ra.tje, nitemo' doJžnaki mesa, da bi po mesu živeli. Zakaj ako boste po mesu živeli, boste umrli. Zakaj niste spet pirejeli duha suženjstva v strah, ampak ]3rejeli ste duha sinov božjih«. ■ 15. V prvem pismu doi Korinèano'v (15) našteva sv. Pavel evangelijske resnieei po katerih se moramo zlasti ravnati, da ne zabredemo«. Pred vsem moramo vero-vati v Kristusa, Sima božjega, ki je bil spočet od sv. Duha in rojem iz Mai-ije Device. Dalje praivi, da moramo verovati v Kristusa, ki je za naše grehe trpel in na, križu uaiirl. Najbolj pa po-udarja sv. Pavel resnicO', da je Kristus tretji dan od mntvih visitai, da se je prika-■zal Petru, potem enaj'sterim apostolom, potem več ko petsto bratom, iizimed katerih jih je bilo še mnogo živih, ko' je pisal pismo do KoTinčanov: potem da se je prikazal Jakobu ; potem vsem apostolom, potìlednjic pa se njemu samemu. Ker |)a je Kristus iresniono vstal, vsitaJi bomO' tudi -mi s častitljivim telesom. Nova trupla bodo zrastla i;z zemlje, kakor zraste iz" semena lepa ra.stlina ali sadika. To so evangelijske resnice, ki jili sv. Pavel najbolj pouclai'ja. Po teh resnicah se moiraino ravnati in se zvesto čuvati greha, zlasti nečistosti, s katero bi skrunili -svoja telesa, ki so namenjena za ^'stajenje. K). Vprašam, o kateri priloižnosti se naiiii poslavljajo pred oči te evangelijske resnice, da jo bil namreč Kristu« pravi Bog in človek, ki je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Devico, ki je za nas ti-pel, krvavi pot potil, bičan bi;l, s trnjem kronan bil, težki križ nesel in na križu nmrl, ki je od mrtvih vsital, v nebesa šel, sv. Duha ])asial itd.? Vse te resnice iiremišljujemo, ko molimo sv. rožni venec. Zato pa sv., cerkev nobene molitve bolj ne prijjoroča ko sveti rožni venec. V svetem rožnem vencu so vse resniice, ki so i)o-tr-eJ^nie za večno zveličan.je in ki delajo človeka srečnega že tudi na tem svetu. 0])ominu sv. Pavla ne moremo na noben način bolje ustreči ko z molitvijo sv. rožnega venca. 17. Molitev sv. rožnega venca dela srečno tiružine na tem in onem svetu. Prašal sem nekoč že bolj sitarega dušnega i}aisitirja o nekaterih družinah njegove duhovnije, katero sem jaz dobro poznail. Rekel sem inu: >Kako je kaj s to in to rlružino?« Odgovoril je: »Tista družina se dobro drži, njih gospodarstvo je trdno in otroci, vsi dobri. ker iiiolijd v liiši sr. rožni, venec!« »Kako jo pa s to in to družino?« mu rečem imenujoč aiii drugo družino. »Tam je pa vse šlo v zirak! Hišo imajo da-ugi im vsa družina je pom'nla. Tam niso molili sv. rožnega venca«. Imenujem mu tretjo diaižino'. On reče: »Tam vladajo «edaj vse di'ugi ljudje, ki molijo sv. rožni venec. Prejšnji (/« iiiso ìiìoUU nikoli!^ Imemijem mu četrto družino. »Tam pa je sam pirepir«, reče g. župnik, rol-nec/a venca ne molijo in zaito je iizginila iz družine in hiše vsa isreča in ves hlagoslo'v «. Tako je -SitaTi dušni pastir v svoji župniji meril vse po rožnem vencu. In res! Ko izgine iz hiše sv., .rožni venec, je že znaiinenje, da je gospodar začel zahajati v krčme, namesto da l^i doma kaj mislil o gospodaTskem napredivu; d'-i so začeli sinovi ponočevaii, zahajati v slahe družbe, zapravljati poštenje iin domače iJromoženje mesto da bi doma kaj brali in se učili; da so tudi hčere začele zapra'vJjaiti piremoženje z nespodobno in predrago nošO' in hoditi ])o plešiščih. NavadnO' spoznajo starisi prekasmo, da je le rožni -s-enec tista dragocena ve^z, ki drži v.so d,ružinO' lepo skupaj. Ko se .začenja sv. rožni venec 'Opuščati, se-družina kmalu raizleti) in zdrobi na kosce. Tako začne tudi premoženje iti i-akovo pot, dokler se ne ukonča. Kako žalostno^ je, ko morajo družine zapustiti last,no hišo lin lastno zemljišče, katero je užival njih rod morda že dvesto do tristo let in še več. Takih žalostnih dog0'dk0i\- sem videl v zadnjih letih na Goiriškem mnogo^. Mož, ki je IjìI prej svoboden posestnik, je posital z družino delavec in suženj drugih, da mu je goirje. Molite torej vsak dan po družinah sv. rožni venec! S tem hkrati i'zpolnju.iete na najlepši na- čin opomin sv. Pavla v današnjem -sv. beriliiL Ta venes se imenuje rožni, ker so molitvice ko tepo dušeče rožice, ki so' Bogu in Mariji prijelne; se imenuje venec, ker se te inolitvice od ene in druge strani lepo spletajo, kakor dve ix)ižni. vejici in hkrati; tiidi vso družinO' vežejo v lepO' slož-noat in enotnost, da ni v njej prepira, prekli-njevanja., jme in sovraštva. Res, da imate zlasti poleti težkO' delo', da ste trudni in zaspanii in da ne morete zbrano moliti, toda že vaš dober namen, da bi radi molili zbrano, je dragoeen. Zalo i-mate tudi za vsako raztreseno in zaspano': Zdi"a\-aimarijo lepo za-shigo pred Bogom! Nikaa- torej ne opuščajte sv. rožnega \'enca. Molitev na spJob in zlasti sv. rožni venec je denar, ki ima veljavo pred samim Bogom. Za ta denar 'Si labko' kuiwmo od vsemogočnega Boga vse, česar ]>otrebiijemo. Molimo toTej .stan ovitim o. Moa-da nani manjka le malo, pa bomo'doisegli, česar prosimo-, ker pri Bogu ni nemogoča nobe.na stvar. Mo'rda visi nad družino že ta aili^ona nesireča, ki jo z molitvijo- labko o-dvr-nete. Če je bil Bogu všeč en vi,nar, ki ga .je dala uboga vdoiva za tempelj, ali ne bo Bogu všeč ena Zdravamarija, ki jo. zmoliš zbraino, ali ne ]jo Bogu všeč cel rožni venec, ki. ga trudni; zmolimo', preden gremo s]mt? 18. Sv. Fmnčišek Sa'leski je bil iz bogate in plemenite družiTie, ki je pa bila tudi bogabo-ječa. Ko je mati dobila tega otroika, je goreče molila, naj bi ga Bog raji prej vzeil, ko bi imel narediti smrten greh. Molitev je Bog usliišal. Ni po- slal oti'o'ku smrti, ampak ohraniil ga .smrtnega greha celo življenje. Sv. Frančišek je imel od prve mladosti do .smrti sveto in nedolžno življenje. Mar.sikdo izmed vas je gotovo bral njegovo, prekrasno knjigo, kaieri je naisilov: Filoteja, ki, je tudi v na.š jezik prestavljena in jo' je bifla svoj čas izdala tudi Družba sv. Mob or ja. Ta zgled dokazuje, koliko ]>r6more materina m'olitev. V životopi.sai svetnikov in svetnic božjih beremo na tisoče in tisoče zgledov uslišanih molitev. Blažena Leutgarda, bi vse je spomiin,jafiia dne Ki. okt., je bila klicana k umirajočemu grofu, ki «e je v nezavesti boril s .smrtjo in delal istrašne obraze. O jDokori' in ke.samju ni ho^tel nič slišati. Ko je j)rišla svetnica k njemu, .je z drugo sestro pokleknila in začela z vsO' gorečnostjo m'oliti. Molili .ste tri dni in tri noči tako gweee, da so mislili, da jima srce razpoči. Po treh dneli sé je bohiiik s]Det zavedel, se začel .srčno kesati in s-\-o.ie grešno «tanje obžalovati. Umrl je po treh dneh v veliki. .spokornosti.O V začetku. triinaj.st.ega stoletja sO' raizsajalii na južnem l'^i-ancoskem krivo'vei'ci Ailbigenzi in Val-denzi, ki .so zaničevali duhovščino, škofe in pa-l^eža. Sv. Dominik je bili izvoiljen, naj bi te ljudi iziireobir-nil. Krivoverci- so nanj pljuvali in ga tepli. Na suknjO' m mu privezovali prazno' .slamo in vse mogoče delali>, da bi ga jDired ljudstvom osi'amotili. Ponižni sv. Dominik pa je vse mirno iin potrpežljivo prenašali. V tej stiski je ianel pre-čud^no prikazen. Prikazala se mu .je samai Marija, ki ga je naučila moliti sv. rožni venec in mu ,na- ') Altian .Stolz: Legende, 17. okt. foi-ila, naj začne oznanjevaiti to molitev ki-ivover-skcmu ljudshai. Ponižni sv. Donniniik je ubogal in povsod ])o družinah uvajal molitev sv. rožnega ■\enea, v katerem premišljujemo poglavitne evan-lielijrtke resnice, po kate-Tih moraano uravnavati .svo.je življenje. In res! Moliitev .sv. rožnega venca je imela ])recuidne uspehe. Več ka stotisoc krivo-vercev .je ta moilitev sjDet privedla v katoliško cerkev. 19. Lahko bi vam naštel na tiKOČe in lisočci <-udežev, ki jih je rodila molitev, zlasti'rooliitev sv. rožnega venca. Kdor moli «v, j-ožni \enec, ne bo zabredel v kri^•e vere i,n druge zmote, ampak se bo trdno oklepal naukov, ki jih poudarja sv. ]-'a,-vel v današn,iem sv. berilu; kdo,r moli «v. rožni ■^•enec, bo dobi\'al od Boga obilnega blago-slova zase in za družino. Bilaženi, opait Mihael Wni,n-mever pravi: »Blagor hiši, k.j'er prebiiva Marija, skr'in.ja zaveze, k.jer se častita, sflavita in hvaliita Jezuvs in Marija z molitvijo sv. irožnega venca; zakaj po tej nebeški Marijimi pobožnosti prv^je-mamo v vseh časih obilinih blagodarov, uživamo vseskozi blagoslov božji in ga bomo uživali vekomaj!«. Y hiši, k.jer molijo sv. rožni venec, bivajo oti-odi Božji, ki kličejo vsemogočnega in neskOiiič-nega Boga z imenom: Aha, oče! ter prejemljejo od Njega vse potrebne dobrote za časno in večno življenje. 20. Aba, oče! Tako nas je Kriatiis naučil klicati vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje, k» je učil moliti Očeiiaš. Kristus nas je povzdignil v otroke Jjožje, zato nam je dal pa-aivico klicati vsemogočnega Stvarnika: Oče naš, kateri -si r nebesih! Očenaš je pirekrasna molitev, v kateri je. neskončna .modrost božja. Ce bi o Očenaš-u s;pi-sal tudi celO' knjigo, ne bi mogel razliožiti vse modrosti in učenosti, ki je v njem. O Očenašu ima.-mo cele knjižnice raizlag. Naj vam tu poidain lepo razlago svetega Petra Krizoiloiga, kii nam je-ohranjena.'') Sv. Peter Kirizollog piraivi: »Kristus^ nas je učil moiliti na kratko, ker nam hoče hitro dati, česar ga pirosimo. Kaj bi namreč mogel odreči njim, ki ga prosijo., če se je celo- za tulste po-polinoma žrtvoval, ki ga niiso prosiliV Nad tem, kar boste sedaj slišali, strmijo angeil/i in .sc ču-dijo' nebesa; tega ne more doumeti noJ^en razum in ne moire spoznati nobena stvar. Skopaj da .seno ui^am pOivedati, -a :zamo(lčati tega tudi ne-smem. Bog daj, da bi nnogili vi ]>rav poslušati, a jaz da bi mogel to pa-av povedati. Kaj je bol.f pretresljivo: da se je Bog daroival zemliji! ali da je Bog vas idaawall nebeaom? da: je Bog stopil v oljčestvo mesa ali da je vaim dal občestvO' božanstva? da. je sam umai za vas a'li da vas rešuje-smrti? da se sam spet rodii, da bi se vam pokoiril ali. da vas preraja v svoje otroke? da je prevzel vaše siromaštvo ali da je vas posit.'avil zm dediče? Pojdimo toirej, otročiči, kamor nas kliče usuiilje-nost, kamor nas vleče ljubezen, kamor na^ vabf ') Alban Stolz: Legende za 2. dee. prijaznost. N.aše sa-ce naj čuti Boga koit Očeta, Naš je^ik naj ga izgovarja kot Očeta in naš duh maj ga kliče kot Očeta. Vse, kar je v nas, naj se odpre njegovi milosti in ne strahu, kajti on. ki je sodnik, pa se je premeni! v Očeta, noče. da .se ga bojimo, ampak da ga ljubimo: Oče iia.s, kateri si v nebesih! Ko te besede izgovarjaš, si ne smeš misliti, da Boga, ni na zemlji, kakor da bi. Bog ]3il zaprt v določenem proistoru. ki vse drugo objema, ampak si moraš misliti,, da si. 'ti nebeškega rodu in da oče tega rodu prebiva v nebesih. Polrudi .se, da se s svetim ži'vlje.n.jem iakažeš -^-rednega tega tega Očeta. Otrok božji je, kdor se ble.sli v božjih čednostih. — Posvečeno bodi tvoje ime! Ker smo božjega rodu, nam mora božje ime biti, sveto. V tej prošnji pnosimo, naj Idì se božje ime, ki je saim!0 na sebi in samo po sebi sveto, posiveče\'alO' tudi v nas, kajti božje ime se z našim obnašanjem, lahko časti, lahko pa se z našimi deli tudi oskru-n.ja. Zato pravi apostol: »Vi skrunite božje iane pred ajdi«. — Pridi k nam tvoje kraljestvo! Ali ni bil B'Og vedno vladar? V tej pirošnji prosimo torej, naj bi Boig, ki je sam za;se večni vladar, zavladali tudi v mas, da Jji tudi mi z njim laliko vladali. Vladal .je že hudiič, vladal .je greh, vladala je smrt in ljudje so billi dolgo v sužnosli. V tej prošnji .prosimo, naj bi za vila,d al Bog, ki naj' bi hudiča pokončal, da bi greh prenehaj, smi?t umrla in sužnosit se ziatrla, da In- mogili svoJjotIno-vladati v večno življenje. — Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji! V tem oli-^^toji pravo kraljestvo božje, če .^-e goidi le volja božja kakor v nebesih, tako na zemlji: če biK-a v v.i si še želi človeško siromaštvo? Ali bi morda dobri, ljubeznivi in radodaivni Oče ne da'1 svojim o:trokom kruha,^ ko bi ga ne i>rosili? Kako bi im biie resniične njegove besede: »Ne skrbite, kaj boste jedli ali kaj boste pili ali s čim se ijoste oblačili?« Ali nam \ikazu.)e prositi, česar še mi-slitii ne smemo? Ne! Kot nebeški, Oče ukazuje, naj bi mi kot nebeški sinovi požeievali nebeškega kruha.. Rekel je: »Jaz-sem kruh, ki je prišel iz nebes«. To je kruh, ki je bil vsejan v deviško telo, ki .je vstajal v m-^su, ki je bil mešan v trpljenju, pečen v peči groba, ki se hrani v cerkvah, daruje na ailtarjih in ki se vsak dan daje vernikom v noiieško' .jed. — In odpusti nam naše doli/e, kakor indi ini odpu-■ščanin svojini dolžnikom. Ker ne moreš biiti brez greha, a hočeš, da se ti grehi vedno odpuste, odpuščaj tudi ti drugim vedno. Odpusti toliko, kolikor želiš, naj bi se tebi odpusJo; cclpusti, ko-likorki-at hočeš, naj se tebi odpusti. Ker pa hočeš, naj se tebi vse odpusti, odpusti tudi ti vse! Pomisli, človek, da je v tvojih pirsih studenec odpustov. Koli'kor odpusto'v izteče vun, prav toliko jih priteče po drugi ,stran i nöter. — In ne rpelji nas v skušnjavo! Že saimo ži\ lje.nje na tem svolli jo skušnjava. Job pravi: »Življenje cMo-veškc je skušnjava«. Molimo, naj bi nas Bog ne prepustil naši voljici, marveč naj bi. nas z očetovsku' ljubeznijo trdno držal v vsem našem delovanju ter nas z božjo roko nezmatljiivo> vodil po potu življenja. — Temveč reši nas hudega! Reši aa^ hu'dega pomemja: lleši nas hudobnega dulia. Od njega prihaja vse hudo. Saitan je bi:l |>o nfivavi nebeščan; sedaj pa je zel duh. On je stairiši ko svet, zvit in vajen delati škodo. On se ne imt-nuje le hudobnež, ampak sama hudobija, ker iizvira od njega vse hudo. Zato moiramo prositii Boga, naj nas reši hudiča po Jezusu Kristusu, ki ga je premagal. On, ki ga moTaš prositi', je sam s itemi kratkimi besedami naiznanil predmet in način naših prošenj, da lahko .s].)Oiznaš česa. in ka-ko je trelja prositi. Nebeški kralj je po svoji ijuhezini sam napovedal prošnje, katere hoče u-silišaitii. Imeti moramo torej zaupanje, da nas bo uslišal, saj sliši, ko ga kličemo, v tej moliitvi svoje lastne besede«. 21. Tako je sv. Peter Krizoilog ra;dložii n^i kratko Gospoidovo molitev ali Očeinaš. On . .ie nebeškega Očeta prisi-ono častiJ koit svojega očeta. Zato pa ga je nebeški Oče i>rav na po«eben načiit odliko'val in ga povišal, ko je bil še-.le dijakoin. za škofa v Baveni'. V tisteim časai je umni škof v Baveni. Že je bilo ijudistvo i)o tedan.n' šegii določilo, koga naj j^apež potirdi- za škofa. Poisebno odposlanstvo je šlo z novim škofom v T^im pred papeža Sikata Tretjega. Tisto noč prej pa je imel papež prečuclno priikami. V sanjah se mu prikaže isv. Peter in njegov učenec av. Apolinarij, ki je bil prvi škof v liaveni in niu pokažeta po-o miladega moža, kateirega oi^aj bi piotrdil za -škofa v Raveni. Ko' stopi druigi dan odpoisilansitvo -pred papeža in mu prestavi novoizvolljenca, reco pa^i^ež: Tega ni Bog namenili za škofa!« Predstavijo mu še druge izmed lOidptìslainstva, a papež reče: .»Nobenega iizined teh ni Bog namenil za ško^fa v Raveni«. Ker se je pa, tiste ckii mujdil t Eimu tudi škof Kiorneliii iz Imoile, ki je seboj pri-pefljal mladega dijakona KrizoHoga, ukaže papež poklicati tudi ta dva. Ko stopita pred papeža, spoziia paipež takoj, da je dijakoin Krilzolog tilsti, ki sta mu ga v saoijah pokaza.la s^-. Peter in sv. Apolinarij. Zato vzklikne: »Ta je tis.ti, ki ga je božja previdnost izbrala za škofa v Raveni«. Odposlanstvo iz Ravene je bilo nevoljno, pa tudi •dijakon Krizoiloig se je branil. Pokleknil je pred pia,peža iai ga prosil, naj mu ne nailoži tako težko «lužbe. Papež pa je sedaj povedal svoje .sanje in K tem poitolažil odposilanstvo' iz Ravene i-n tudi samega di.jakona KrizoJoga. Vsi so si)Oiznali v tem voJjo nebeškega Očeta. Tako pobožna piripovedka. Pred smrtjO' so .je vrnil sv. Peter Ki-iteoiog v Imolo, v svoj roj^itni "kraj, ker je hoteli tam umreti, kjer ,je zagledal lur sveta. Ko je čutil, da .se jnu je približala smrt, fie je dal prenesti v cea-kev sv. mučenika Kasija-na. kjer je dal vsemu zlDranemu Ijudsitvu 'zadpji blgoslov. Umrl je mirno in vdanoi poleg • altarja okolu poludne 1. 450 po Kr. Ko sO' 1. 1497 odprli -njegov grob, so našli' njegovo truplo nestrohlo. OČ€ nebeški, kateremu je dal lahek odgovor za svoje hiševanje, mu je dal dediščino večnega zveličan ja. > 22. «Daj odgovor o svojem hiševanju, zakaj pofeihmal ne boš mogel več gocspodaritiil« Ju moi-da bo tisti dam dostavil Gospod: »Kaj tO'sli-Sim o tebi? Daj odgovoa-, ker si obdolžen, da za-praTljaš premoženje, ki sem ti ga bil izročil«. Obdolžitev se bo moi-da glasila: ^Ta je bil lenoben in nI nobenega sadu obrodil!« Bojim se, tla. se iti bo morda zgodila, ko figovemu drevesu na cesti iz Betanije, na ka,terem je sam Jezu« iskal sadu, pa ni drugega našel na njem ko listje. Tn Jezus je rekel: »Na veke naj nihče več ne jo widu s tebe!« Ko je šel Jezus drugi dan mimo tislega kraja, soi apo'Sitoli videli, da je drevo do koTOnine usehnilo. In Peter je rekel Jezusu'': iličenik, glej figo.vo drevo, ki si je proklel, je -iisehnilo«. . Vprašali te bodo takra.t, kako si uprt),vl.ja,l ■svoje telo; kako si čuval svoje oči; kako si čuval svoja ušesa; kaj si delal z rakaiuii: ali si jili sklepai k molitvi, aJi si pridno delal, ali nisi morda z njimi kradel ali kaj dragega «labega (st.orir? kako .si rabil noge: ali nisi moa^la zahajal njimi v greh in v grešne priložnosti; ali si ho-•diä ob nedeljah in praznikih k sv. inaši, m&litvi am k Božji besedi? V|)i'ašfvli te bodo, kako si «krbel za dušo? Ali si rad moli:), zjutraj in zvečer, ali si izpraševaf svojo vest, ali si vredno in pogostoma prejenial sv. zakramente? Vprašali te bodo, kako si up>ra;v'lja] s\oje prejnoženjeV Ali nisi morda po krčmah iin veselicah zaj>ravlja!l premoženja, katero sO' ti i\a smrtni postelji izročili pridni staa'isi, a,li nisi za-nemairjal vzgoje .svojih otook; ali isi dajal od svoje obilnosti vbo'gajme? Daj odgovor o^ svojem hiše-vanjn, zakaj posihmail ne boš mogel več gospodariti! 28. Sedaj imamo čas skrbeti za dobra dela in sv. čednosti, ko bonm stali pred sodnikom, bomo'ie odgovor dajali. Za drugo ne bo' več .'asa takrat. Sv. Jeronim piripoiveduje o menihu, ki tnu je bilo ime Malh. Bil je nekoliko« nemaren. Na zadnje .je pobegnil iz samostana. Nekega dne se ustavi pri mravljišču in gleda, kako^ urno in skrbno tekajo dirobne mravljice sem iter tja in znašajo skupaj. V tem pTemišiljevan.lu reče samemu sebi: >Glej, Malh, kaiko pridne sO' mravlje,, kako skrbno im urno teka.joi te živalce, koliko se ti'udijo poleti, da si naberejo za zimo! Kaj pa delaš ti, ki tudi uživaš sedaj poll0t.je svojega življenja. in ti sije solnce miiloeti Božje? Ali se trudiš, da bi si nabrali za prihodn.je življenje dobi'ih del, ki bi jih v večnoeiti užival? Gle.j, lenuh, mari te ni sam Bog poslali sedaj k mravljicam, ki n'a.( te učijo ])rave modrosti', prildnosti in hrepenenja po večnem?« Ko je Malh tako govorid .saun seb.oj, je^začutiil v svojem srcu veli'ko milost. Njegova jnlačnovSft je bila pi'd tem premišljeivamjiu ozdravljena. Vrnil se je potem v .samositan in bil priden in zvest. Ali ni morda itudi, mej nami kdo-, ki je [)0-doben Malhu? Aili,'smo^ skrbni in zvesti oskrbniki vseh dobrot, ki nam jih je Bog izročil? 24. Na nekem pokopališču je istai velik Kamen, na katerem je bile zapisano z velikimi črkami': »Mož, čiga.r kosti tukaj počivajo^ je biil star devetdeset let, živel pa je le tri' leta«. Tu.jci, ki so prihajalld na pokopališče, sO' radovedno popra-ševali domače ljudii, kaj pomenja ta napis? Ljudje SO' znali povedati: Mož. ki v tem grobu spi, jo živel od mladih .let le za ta svet ter se poganjal le za časne dobi-o^te, za ničemurno razveselje-A^anje in za puihio čast. Tri leta ]>red smutjo pa se je ÌKp'1'eobirnill, je začel vsi>0k0!rn0' žiiveti^ iin Boga ljubiti in molliti. S svoijim premoženjem .je storil veliko dobrega, je podpiral siromake in dajal obilo za ča^st Bož.jo. Na fsmrtni posit&lji je izjavil: »Moje ijrejšnje žiiviljenje ni bilO' življenje, ker seni bil mrtev za Boga, mrtev za vse dobro. Žiiveti sem začei še-le pred tremi; leti, ko sem začel živeti za. Boga;«. Zato .je zapovedal, naij na n.iegov grobni kamen zapišejo pomenlljive be.=ede: Mož, čigar kosti počivajo tukaj, je bil sitar devetdeset let. živel pa je le tri leta. Naj bi nas te besede i)resunile, da bi začeli ži^■eti za Boga, dobro ui>ravljajoč imetje in ?as, 17 ki nani ga je Bog določil. Ne goivoaimo' več: Jntri, jutri! Kar danes že lahlcO' stoTiiš, ne odlašaj za jii'tri ! Ivralj Saloimioin je rekell (Piregov. U, 6): »Pojdi k mravlji, oglej si njena pota. in uči se od nje modrosti«. Mravlja nima. ne vojvode ne učenika ne oblastnika;, pa si vendaa- poleti zbira hrano, kar po zimi uživa!« Zbiirajmo pi'idtno' tudi mi, da bomo uživaili v večnositi! 25. Človek, o> kaitea-em govoiri danahiji sv. evangelij, je bii obdolžen, da je 'sllabo. upravlja.I piremoženje. . Premoženje je šilo- najbrže rakovo jpoit, zato je bil obdolžen. Če hocemo', da. bo premoženje rastlo, ni' do'voilj naše delo, 'treba je Uidi blagoisilova Božjega. Kdor pa boče iimetii blago-sllo^• Božji, mo'ra molliltìi in d.Kpalnjeva.ti' bo'žje zapovedi. 26. Razen prve iin dnuige zapovedi poudarja sv. Pismo zlaisti tretjo- ilii. četnto zapoved in navezuje na i'zpolnjevanje teb zapovedi blaigoislov Božji. Bog je gOTOril Mo,jizesii ■tako-le: »Praiznujte moje sobote in spoštujte moje svetišče. Ako boste po mojib zapovediih žiiv^e^li, moje zapoivedi izpolnjevali in se po njih raA^nalii, vam bom da.TaI dežja ob svo',iem času in zemlja bo rodila svo.? sad in drevje bo napolnjeno s sadjem. Mila.te'V bo segala do trgatve in itrgatev ]:)o segala do žetvo. Jeli ]3os;te do sitega «voj kruh in prebivali boste breiz strahu v sivoji; deželi. Dali Ijom mir po vaših pokrajinah. Spalli bosite iin niikogair ne bo>, ki' ]3i vas .strašil. Hude .zveri bom otlganjall in meč ne bo prišel črez vaše dežele . . . Ozrl se bom na vas in dal vam bom rasti; mmožili se boste in poitrdil bom z vami svojo zaiVezo«. Po preroku Jezaji pa govori Gospod Bog tako-le: »Če v soboto (nedeijoi) zadržuješ svojo nogo, da ne izpolnjuješ svoje volje moj sveti dan in imenu.ješ soboto zaželen in Gospiodu posvečen, ■častitljiv dan in .jo posvečuješ, da ne delaš svojih polov . . se boš veselili Gospoda in povišal te bom nad ^'se višave na zemlji im hranil te bom dediščino Jakoba, ki je tvoj oče«. In ]>o preroku Jeremiji govori gospod .jeru-:zalemskim prebivavcem: »Če me boste poslušali in ne J^oste nosili ]>remein skoz vraita 'tega mesta ■sobotni dan i-n če boste posvečevali sobotini: dan, da ne boste delali ob njem nobenega dela ... bo to mesto^ ianeloi p'rebivavce vekomaj!« Tako silno je Bog po'udairjad oId raiznih jiri-ložnositdh posvečevanje zapoivedanih dnii in tako izredno velike reči je obljubil njim, ki bodo to 7-apoved izpolnjevali. To je toa-ej važna zaipoved, •od katere je odvisna naša sreča in bIlaigoisiloA-. Ni v,se odvisno oid našega dela. Če hočemO" Jjiiti dobi-i oskrbniki izročenega premoženja, moramo zapo-"\-edi božje izpolnjevati', zlasiti zapoved o posve-'čevanju nedelj in praznikoiA'. Kaj je ob nedeljah in praznikih zapovedano, se da z malimi besedami povedati, namreč počivati in pobožna dela opraivljati. Kar se tiče počivanja, je Gospod Bog rekel poi Mojzesu. »Sedmi dan je soboita, t. j. počitek Gospoda, tvojega Boga. Ne delaj ta dam nobenega dela ne li ne tvoj Slin, ne tvoj hlaipeic ne tvoja dekla, ne tvoj val ne tvoj osel in nobena .tvoja živina; pa tudi- ne fiijeiC,;ki je znotraj tvojih vrat, da, poči je tvoj hla- in tvoja dekla, kakor tudi. ti!« Nič ne velja i'Zigoivor, čes, da je delati Ijolje, kakor ne delati. Bog noče, da bi ob nedeljah in praznikih opravljali hilaipčevska- dela. Njego\-l presveti volji' se ne moremo in ne smemo ustavljati. Zaipovedano pa je ob nedeljah in praznikih tudi še opravlljaiti pobožna dela in ne samo počivati. Pod srairtnim grehoin je Cerkev zapovedala. da moramo, biiti ob nedeljah in praznikih spodobno im pobožno pri celi sv. maši. Ta zapo\ t'cl veže vse, ki. so že pri pameitii. Starisi, ki no |)o-šiiljajo k sv. maši oitrok, ki so že pri iiameti, ure-šijo smrtno-. Mnogi se izgoivai-jajo, da stanujejo piredaleč. To je včasih res, včasih zadržuje tudi slabo vreme, a pomiisilimo na. -zgled sita.rih ka-iisitjamo^'. ki so hodili po tri' u;re hoda, df\, so. priÈili. ob nedeljah do kraja, kjer se je darovala, daritev sv. maše. Ob nedeljah in prazmikiih so d.ušni: ijastirjf dolžni oiznanjevaiti be.sedo Božjo in učiti krščanski nauk. (je sO' pa, dušni paistirji doäzni ozna-njevati besedo Božjo in učiti: krščanski nauk. "so verniki dolžni poslušati iz dveh razlogov: prvič. ker lic znajo še dovolj krščanskega naaika in dru-gič, ker dušni pastirji z besedo božjO' tudi navdušujejo kristjane s pomočjo miiosti božje k lepim čednostim. Ta zapoived zadeva zlasti, mladino: otroke, mladeniče din dekleta. Stariši so doilžaiL pošiljati 0)tii0ke k besedi božji; in se ne moTejio in ne smejo izgovarjati, da so oteoici še majliini in nerazumni, ker za tO' je božja, beisedia, da poB'tane.[o i'azumni in modri. Dobri^ kriistjani se udeležijo'tudi' popoildainske službe božje. To .je zlasti: v našib krajih iiotrebno, ker se pri popoildamski službi božji razlaga krščanski nauk. Ob nedeLjali in pa-aiznikih iinamO'ilepo priložnost. da lahko prej emani o sv. zaikramente in o]3ravljamo pobožna dela, beremo lepe bukve itd. Dober oskrbnik ]jremoženja bo^ vse to natančno izpoJnjeval, da mu Bog da blaigoislov, ker bi drugače njegoivo dello bilo praizno. 28. Dober oiskrbniik ])a. se bo tudi s^krboo ogibal vsega, kar je prepoveddiio. Preipovedana ko, kakor že omenjeno^, \'sa lTllai]ičevska dela, a poleg tega tudi vsa dela, ki bi bila pi-azniiku v nečast. ^est dni je po Mojzesovem paročihi Bog ustvarjal nebo iin zemljo, sedmi dan pa. je počival. Zado je bilo tudi' človeku ukazaino: »besi dni delaj in opravljaj vsa dela; sedmi dan pa jo sobota fJospoda, tvojega Boiga: ne delaj nobenega dela! : Hlapčevska dela, ki so prepovedana, so telesna dela. ki jih navadno opravlja.jo hlapci. dekle, clela-vci. S lilapcewkiimi dedi grešiijo kmetovalci, ki ob nedeljah in praznikih brez ^-sake potrebe kopljejo.', orjejO', koisijo, vozijO' itd.; s lilap-čevskimi ddi grešiijo gospodiinje, ki ob teh dneh, perejo', predejo», šivajo' itid.; dalje čevljarji, krojači-, kovači', isitrojalrji, ki opiravljajoi svoja rokodelstva. Vsi ti so silabi '«.s-krbni.ki, čeprav bi bili v svojem delu pridni. Prepovedana so tudi taka della, ki delajo-pra.zniku nečast im sramoito ali ki. ziadržiijejo-posvečeivanje. Hlapčevska dela, niso prepoivedana, če jih zahteva nujna poitreba a,Iii isilla. in se oie dajo Ijreiz veliike škoide oclTožiiti. Kristus p.ravi: Kdo bi ne iizvlekel ob sobotah zi'viinceta, ki mu -pade v prepad? 29. Kako pa Boig kaznuje te slabe -oskrbnike^ ki oiskru-njajo nedelje, in praizniike, beremo v Moj-zesoivih bukva,h: »Ako boste moje postave zaničevali in moje sodbe zasniehoivali, bom tudi jaz vam -to storil: Naiglo' vas l^oim obivskal z ubo-štvom in vročino, ki vam bo oči zamorita, in vam žiA-ot usušila. Zastonj boste sejali, žito, soi^-ražniki vam ga bodo pojedli. In isto-ril bom, da. bo iieho. nad \'ami kakoir železo-in izemllja kakoa- Jjron. Pra-zno bo vaše delo-; zemlja ne bo a'odiila zeliščai in clre\-.j-e ne bo dajalo sadja . . . Kdor sobotO' oskruni, Ijodi uanorjen; kdor ta dan opraivl.ja delo-, -njegOiva duša bodi pokončanai«. To so strašne besede, ki z-aidevajo skruniivce nedelj in praznikov. Ko so bili Izraelci v pu- šča.vi, so našli/ ctoveka, kii je .S0]>0itini dam drva nahiiirxl. Zgrabili so ga, ujeli dn vedili yred Mojzesa in Aroma, in pred vsoi množico^. Ker niiso vedeli, kaj bi mu storili, ,so ga zaraisno^ zaprli v jeco. In Gospod Je a-ekel Mojzesu: Umreti' moira ta človek; posuje naj ga vsa. množiioa zunaj šotora s kamenjem. Peljali' sO' ga tedaj vun in množica ga je s kamenjem po«ula, da je um-rl, kakor je Gospod zapoivedal. Ciitad sem svoj čas o dečku, ki so ga starisi poislaili v mlin na cvetno nedeljo, ko je ])ila v cerkvi slovesnost. Deček sr naloiži vrečO' in gre ]xroii mlinu. Toda na potu se mu spodirsne, da. pade v globoko vodO', ki ga odnese. Siari.šii so za. njim jokali i'n žalovali^, pa prekaisno. In kolikokrat slišimo, da se je nesreča zgodila tudi na takih krajiih in ]>ri takili delili, kjea-.ie biloi skoraj 'nemogoče, da bi se kaj hudega, liri-petilo..Kdor ne posvečuje nedelj in praizniko^v nima sreče. Tak le zapraivljai in uničuje premoženje. Takega oskrlmika. biodo prej ali slej odstranili; čeprav bi IdìI priden, ker i'ma g0isi[)0idaa* z njim le škod o. Na.še delo i'n o'skrboivanje, l^odiisi' katerokoli, ne more i'meti. uspeha brez iilagoslova. B'OŽ.j'egia. Ce hočeš pa imeti lilagosloiv Boižji, moli. in izpolnjuj zapovedi. Boigati čloivek, o katerem go.\'ori sv. evangelij (Luk. 16), ]>redstavlja Boga, gosipo-cla.rja nebes in zemlje. Mi vsi S'mo' njegovi najem- niki. Ti imaš morda hišo, polje, vinoigrade, lirav-nike i'n vrte, ti imaš živi.no, imaš zdim-o telo in zdravo duša itd., a vedi, da nisi neomejen goispo-dar teh reči, ampak le najemnik, oskrbnik pravega, neomejenega igosipodarja, ki je Boig. Tako nais uči idamasnji sv. evangeliij v prvem Kta.vku \-eliko krščanisko reisnifoi, katero je cerkev vedno učila in poudairjala, ki jo pa radi poizailj-Ijamo. Ljudje ne mislijo več, da iso. samO'oskrbniki in najemniki na svojein premoženju, da hiša, traivniki itd. niiso njiih neomejena lastnima,, ampak božja in d.a bo treba, za vse toi, kair tu na zemlji oskrbujemo, dati oister račun. Ker so ljudje to temeljno resnico poizahili, iso se zaceli šiiriti mej ljudstvom krivi nauki, so nastale kri^■e stranke, so nastali boji, ki nas A?izne-mirjajo. Komu'nisti zahtevajo, da se moira posest-niikom vzeti vse ]3remoženje im razdeliti mej ljudi. Sami smoi krivi, da so nastale tafce struje. Ce bi se ljudje iin zlasti Jjoga.tini držali lepega kršča.n-skega nauka, ne bi imeli teh zmešnjav. Nikoii ,ne smemo' jjirevzetno govoriiti: »Jaz sem gospoda]-, jaz «torim s svojo zemlljo, ka:r hočem«. Toi ni res! ]\'Ii jiiismo popolni gospodarji, da bi smeli delati, kar bi hoteli, aanpak smO' le oskrbniki: in bomo morali dati' za svoje osferbo^vanje oster odigovor. Cllovek ne sme ^lelati s svojim premoiženjem, ka.r bi hotel. Boigu in njegovian poslaTam morajo biti pokorni vsi .ljudje. Svojega imetja iin boiga-stA-a ne smejo rabiti v greh ali v škodo im v zatiranje svojega bližnjega. Jezus .je rekel: »Kdo je zvesti in mod:ri' hišnik, katerega je Gospod postavili čez svojo družino, da jim daje ob času miiru žila? Bla:gOT hlapcu, katerega najde gospod tako delati, ko pride. Ako pa reče hlaipec v wo jem srcu: Moj gospod odlaša priti in zmiie tepsti hlapce in dekle, pojedaiti, piti iin pijainčevati, bo gospod prišel o dnevn, ko se ga ne nadeja in ob uril, ki je hlapec ne ve in g.a bo odlociJ ter mu dal delež z nezA'estiini«. Kristus je dOiStaiviil: »Komur so veliko dali, bodO' tudi ^•eliko od njega, hoteli in komur so veliko iizročili, bodo tudi več od njega, terjali«. Ta nauk, ki ga. je Kristu« ueil iai ki' ga uči cerkev v vseh čaisih, je velike važnoisti^ in velikega pomena. Žal, da ga dandanes malokdo izpolnjuje. Ljudje ;si zhira.jio zaklade, si zbirajo ogi'omno ]jiremoženje, pa ne mislijo, kako bi vso tO' oskrbovali, da bi bilo Bogu všeč. Od vsake stvarce, ki jo imamo, bomo morali dati odgovor, ■'če :Si ljudje, ki. «o bolj zmožni, -zbiirajo zaklade in bogastvo na tem svetu, da delajo s tem le greh in da še boli odia-ajo bližnjega, naj .se ne pritožujejo, če goivore da-ugii, da je ti-eba bogatinom vzeti in med uboge razdelilii. Ko bi «e ljudje začeli zavedali, da so le 0'Skrbniki. božje lastnine, da morajo s premoženjem le dobro delati, pomaga.ti bližnjemu, zhisti siromakoim in brezposelnijn delaivcem. bi kaa' čez noč izginile komunistične zmedo. Te .socialne zmede se vzcliržujejo in množi.io, ker prav miu)gi s svojim imedjem greHÌ.io in .svo.ie piremoženje ua gre?pn način upravija.io.. 31. Kaiko oster račun bo treba da'ti za oskrbovanje imetj.a, n.aj pojasnijo l>esiede K ristuisove (Luk. 12, lo): Čuvajte .se v.se lakomnosti, zakaj nihče ne živi od oJjiilinoiSitii -svogega premoienja. Nekega bogatega človeka polje je rodilo oJ>ilo sada, pa si je miislil sam pri seii^i: Kaj bom .storil, ker nimaim, kairnoa- bi svoje pridelke spravil. In je a-ekel: Že vem, kaj bom «toiril! Podrl ]>om žit-nice i(n večje naredil in vanje spiriaivil vse. kar mi je zraistlO' din svoje idaigoi, pa porečem 'Svoji dnsi: Duša, veliko blaiga imaš spravljenega^ za pra.v veliko' let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Bog pa mu je rekel: Neumnež! Toi noč bodo tvojo dušo terjali od tebe. Cigarvo bo, kar si spravil? In Kristus je doistavil: Taiko je ž njiim.,.-ki si nabira boigaistvoi, pa ni Ijogat v Bog'u. Za tega voljo iščite najpreij Ijoižjega krailjestva in Njegove pravice in vse to vam Ijo na^va-ženo. Iz zgodbe o bogatinc-u in ubogem Lazarju je ra,zvidno, kako strašno^ kazn^uje Bog bogatince, ki islabo' uipra^ljajiO svoje premoženje.') 32. Bogastvo je za človeka zelo zapeljivo. Zalo pravi KriBtus, da J^ogati težkO' doisežejo božje kraljestvo in da gre laže velblo^l skozi uho šivanke, ko bogatinec v božje kraljestvo. Zato se bogaistvo imenuje v sv. evamgeliju »kriiviični ma-mon«. Kristus je imenuje »kriivični mamon , ker ni piraiva dobrota, kakor so na pr. sv. če-dnosti, ker se malokdaj pridobi i^rez krivice in kor človeka zavaja v razne krivice in v greh. Kdor ima po krivici ]>ridobljen0' blago, je mora liovrniti. ') Glej str. 33. po pravici priiclol^ljeno blago pa moa'aino i-al^ili,. kakor nas uči sv. vera., za doJjra dela, za c-ast Ložjo in v večno zveličanje. 33. Sv. vera nas uči,') da .ie Bog irslvaril v.se stvari sebi v čast. Tu^di. angele in člciveka- .je B'Og namenil v !S^•o■jo čaist. Hadi. tega ie namen A-.^a-kega človeka, 'da Boga sipo-znaiva iin ga èfisti' ter takO' zveliča svojo dušo'. Ker ®o vse stvari ustvar.iene Bogu v caist. .ie nar'avnO', da vse stvari Boga oznanjujejo'. Človeku ni treba dirugega, ko gledati in po.slušati naravo iin taikoi spoizna, da je naid n^auni' Bog, ki Je vse to ustvaril. Vsa.ka bii'ka., vsaka travica, vsaka živalca, v.«a:ka zvezdiica. Oiznanjuje, da je Bog, ki ga človek mora priipozna'li im ga častiti, ako se hoče zveličati. 34. Človek bi moral neprestano častiti Boga in sicer z dušo, « telesom in z vsem, kar ima. Mi ne smemo nikdar rabili ne d'u.še ne telesa in ne druge stvari Bogu v nečast. Vse ino'ra ]3ogu služili, Boga> hvalili in poveličevali. Mislijo nekatea-i, da človek ne more in pre-stanoi Boga častilii. TakO' govorijo ti, ki' ,niso dovolj podučeni 'O verskih resnidaih. Sv. Pavel nas uči', da mo.raino' vse delati v čast B'0ižj0, bodisi tla Ponovimo z otroci o prvem členu apostolske vere! jorno ali pijemo aii' kaj clrogaga tlelaiino.. Kdoi' •opravlja vsakdanja dela v hiši' ali na polju, v delavnici ali Ivornici' z dobrim namenom, dela vse v čast Božjo in njegova dela so^ Boigu prijetna. 35. Vedeti moiramo, da nas je Bog positavil na ta svet kot oskrbnike in hišnike, da ]jo«teno živiiiio in jjošteno u]>r.avljaano stvari, kii nann jih je izročil. Tisti boga^ti čloivek, o katerem (jovori danaknji sv. ev(tiiGospod. daj nam vselej ta kruh«. Jezus ,ie odgovoril: Jaz sem kruh živ-l.ien.ja; kdoir k meni pride, no bo lačen in kdtJr v mene veruje, ne bo nikoli žejen . 38. Kdor hoče biti iclober ovskrljnik pa-emo-ienja, ki mu ga je Bog izročil, naj ga-e v šolo' svet-nik.ov in svetnic božjih, naj skrbno prebira njih iivoito'pise in naj hodi za njimi. Nai isploh so svetniki smatrali l^ogaistvo' tega sveta kot blatO' na ce.stì. Zapustili soi velika, premoženja, imenitne .graščine, zapirii so se v niizke celice in zvesto služili Bogu. Po nauku sv. puščavnika. Antona je pravO' bogastvo za vsakega človeka v dobrih delih, ki jih opi'avljamoi v čast Božjo., v zveličanje svoje du.še in v zveličanje drugUi. S^•. Tiiljur.cij je bil pred izpireobmitvjjoi pa-^an. Sv. Cecilija ga je podučila v krščanskem nauku iffi ga tako prepričala o resničnoBti krščanske vere, da je ves giinen padel na kolena k njenim nogam ter obljubil, da hoče vse posvetno bogastvo in veselje zainilčevati in odslej le za Boga živeti. Tiburcij in njegov bralt Va'lerijan sta oba na en dan pretrpela mučeniško. smirt. Sv. Cecilija je pokopala, njiiju trupli in potem vse njiju pre-možen.ie iin poleg tega še vse svoje raizdala mej -siTomake, da bi ga prefekt ne zasegel. Nazadnje sO' še njo zaiprli. Mwean, ki so bili poslani k njej, da bi jo pregoivoirili in odvrnili od krščanstva, ker bi id.rugače moirala. mlada umreti, je pogumno odgoivorila: »Štela bi isi v čast in bilo bi mi piijetno., ko bi inorala pretrpeti mučeniško smrt za Kristusov mauk, kajti jaz se nisem nikdar navezovala na tO' žiivljenje. Kaj je ®m.rt? Kdor u.mrje, dà gnoj in dobi za to zlato; zapiusti twiine, zakotne prostoa-e in dobi svetle in v draguljih se blesteče dvorane. Ko bi vam kdo hotel dati.zl?i' H LiuMlasa za enako težo ko'tlovine, ali bi vam ne bila ta zamena všeč in ali bi ne po^vabili tudi evoijcev, da bi se tega udeležili? Glejte, takoi zamenoi nam ponuja Kristus. Kaa" zamj žrtvujemo^, nam vrača stotero in nam daje še večnoi življenje«. Sv. Cecilija je tafcO' goa-eče govorite poslanim možem o I\ri-stusu, da sO' se tudi ti iapreobrnili. Bodimo 'tedaj po' zgledii svetnikov modri oskrbniki premoižeoja, ki nam ga je Bog izročil. Obračajmo zvesio; vse v čast božjo', v zveličamje svoje duše in v zvelioanje svojega Ijližnjega. 39. Bog je postavil človeka za oskrbnika ..vseh stvari, ki jib je ustvaril s svojo vsemogočno besedo. Sv. PismO' pripO'Vöduje, da je Bog ustvaril zadnji dam človeka in mu udihniil neumrljivo du.so. Rekel je: »Nairedimo človeka po: svoji podobi in naj gospotluje čez vse živali in čeiz vso zemljo«. In ko je iistvairil Adama in EvO', je reke,l: »Rastite in množite se in napolnjujte zemljo in vladajte jo. Vladajte ribam v morju in pticam v zraku in vsem živalim, kii se gibljejo pO' zeanlji. Zelišča- in vse drevje bodi vam v živež«. S temi Jjesedami je Bog pastavil človeka za oskrbnika ili bisnifca zemlje in neba. Po'daril je človeku neumrljivo dušo in telo, ki bo- poisledrnji dan iz groba vstalo in vekomaj živelo, akoi je bO' človek liiodro' vladal in brzdal; podaril je člo^vekii razum. ki se z njim odlikuje anej vsemi stvairmi na. zemlji, podaril mu je prosto voljo,, podaril na telesu pet čutov: vid, sluli, voh, okux in tip. katero. nioTu. inotlro' vladati in krotiti. Rastite in naijoln.ju.jte zenii.ioi in vladajte .io! S t(»mi besedama nas .je CJospod -naredil oskrl)-n-ike celega sveta. Nam .je ìm-ocìI zemi.]'o, ki na.j bi .jo übdelo^vali, da nam bo' rodila žlahten .sad: nam .je izroèil vse živali, ki do' zemlji hodi.jo in iazi.jo; nam .je izročil vsa mor.ja in jezera in vse žive stvai'i, ki so^ v njih, naan .je izročil vse, kar živi v zraku, naan je izročil vsa zelišča in v.se drevje, ker je rekel: Zelišča in vse drevje bo-di vam v živež; za nas .je Bog ustvaril vse reke in potoke, za na® vse gozdove, travnike, polja, vino-giiade: za na« zi-ak, veter, dež in sneg; za nas solnce, mesec in zvezde; za nas nebesa, vice, pa tudi pekel! (^loivek je postavljen za oskrbnika v^'j-ega božjega stvarstva. 40. Eog nam je dal neizmerno veliko premoženje, da je zvesto owkrbujemio. Kakoi-se pa izkazujemo naisproti Eogu? Ali i)remišljujemo, da je prav vse, kar imamo, daa* Božji"? Alii premišljujemo, da nismoi 'sami prej nie bili in da nismo nič 'meli in da ni ])ira'V za pirav našega nič"? Prav vse je od Boga! Zakaj se torej bahamoi? Zakaj se ba-ha.š ti, ki imaš kaj in zaničuješ di'uge, ki nima.jo tega, kar imaš ti? Ali ne pomisliš, da je tvoje telo, tvoj razum, tvoj .«pomiin in t^-oja prosta volja od Boiga? Zakaj se bahaš s psreanoženjem in zaničuješ siromake, kateri' nimajo, saj .je vse od Boga? Vsi smo si v tem e.naki, ker nimamo prav nič svojega. Sv. Pavel, apo-stol. nam kliče (1. Kor. 4, 7): »Kaj pa imaš, česar ne bi' bil prejel? Ako yi pa prejel od Boga, zakaj .se s tem bahaš?« Ta resnica je črez vse re«iii.ce! Ko bi ljudje to dobro iiineli, bi. se iiič več ne preiJiirali mej seboj, bi se nič več ne dražili in povzdigovali drng nad drugega. Mej .nami bi Ijì'I lep mir, bi bila lju])e-zen in prijaleiUstvo. 41. Ved'eti pa inoramio dalje, da je Bog vse ustvaril v dvojen namen: Sebii v.čast in slavo in nam v zveličanje. Iz tega je riaz\iiclno, da moramo to, kair mam je Bbg izročil, tako oskrbovati in upravljati, da bo Bogu v čast in .slavo, nam in drugim pa v zveličanje. Za,kaj nani je Bog dal razumi? Da ga «poznavamo', častiimo in slavimo in se zveličamo. 'Za'kaj nam je Bog dal jezik? Ba ž nj'un Boga častimo in se zveličamo. Zakaj, nam Bog dal u?e«a? T>a paski samo do-bi"e be.^edc, zlasti lip.s'ed-o božjo v cerkvi, da po njej živimo., Boga častimo in se zveličamo. Zakaj nam je Bog dal oči? Da gledamo veliiča^:tvo Nje-govib slvai'i: nebo in zemljo, .solince, mesec, zvezde. gore in doline, morja, ireike in .iroitoke, živali na zemlji', v zraku in Y vodi. da gledamo^ drevje in zelišča i.n častiano' Bogia. ki nam .je vse to dal. Zakaj ti je Bog dal roke in noge? Da z njimi dobro ddaš. da bodiš po dobrih poteh v čast božjo in v večno zveli'ča,n.i©! V.se, kaa- je na zemlji in ka.r je na nebu. ima le ta namen, da pomaga človeku delati za čast Božjo in večno zveliČanje. 42. Izpraša,jmo si cknes vesit, kaiko smo vse to oskrbovali in upraviljali? Ali so' naše roke delale vednO' in povsod, kair je v oaist božjo in \ večno zveličanje? Ali so naše noige hodile le po dobrih potebV Ali so naše oči g'iedialie le to, kar je bilo v čast božjo in večnO' zveličanje? Ali so naša ušesa poslušala le doJjre reči? Ali smo mislili vedno le to, kar je v časit božjo^ in duši v zveličanje? Dajmo račun od svojega hiševanja in oskr-bovan.ja! Bog ni ustvairil naših rok, da bi z njimi delali slabe reči; ni ustvainil naših nog, da hi jih drsali po eMbiih poteh din slabih krajih; ni ustvaril naših ooi, da bi « njimi glediali slabe in nespodobne reči; ni ustviairil naših ušes, da bi ž njimi poslušali grde in pohujšljive besede; ni ustvaril našega jezi'ka, da bi z njim preklinjali in gOYO'rili nesnamnostil; ni ustvaril žiivali, da bi jih zloirabili; ni ustvaril poiljia, dia hii rasstel po njem plevel, ampak da bi ,je skrbno obdelovali. Vse je ustvarjeno Bogu v čast in slavo in nam v pomoč in večnO' zveličanje. Dajte račun od svojega hiševanja in od svojega gospodarstvia — itiako bo sodnik nam govo-TÌ1, ko bomo stopili predenj. Blagor nam, ako nam bo takrat Gos^rod rekel: Pridi, dobni in zve-•sti' hlapec, ker m bil v malem zvest, postaa^iti te liočem čez veliko, pridii in posedi nebeško kraljestvo! II. lì .......................................................................................................................................... TRIINPETDESETO BRANJE. ZA PRAZNIK SV. APOSTOLOV PETRA IN PAVLA. 1. Ki) je ,sc. Peter izporedal ziro vero v Kristusu: -Ti si Kridiis, sin zirega Boun«., luu .je -lezu-s rokel: »Blag'Oir tebi, Simon, Jonov sin. zuka.i ineso in kri) t,i niwta tega j-azodela, ampak moj Oče, kalei'i .ie v neibeMÌ>li. In jaz ti rečoin, da ^i li l^PlPir Cskaila) in na to .skalo liomi zidal svojo cerkev in vrata peklenska, je ne bodo- zniiaig^ala. Tn tebt boni dal ključe nel>eškeiga'kraljestva in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezumo tudi v n«>be.si!h in kar-koli boš j-azvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesili«. Iz teh Kriistusovih besedi je ra;z\'idno pred vsem, da je s sv. Petrom Bog, da je ž njim Kristus, ki mu ]30Tira'ga in da kdor hoče biti združen z Bogom in z Jezusom Kr., mara bitt.i ;5družen ,s .sv. Petrom oziaojuc-i z njegovim naislednrkom. Drugič pa je iz teh besedi razviidno, da je cerkev Kriistuso^'a nej>re-m;agl.ii'Va, ker je «ezidiaiia na ■ tirdmo 'skalo . >4v. Peti-a. Sv. cerkev in njeni poglavarji' so biili, v . teku stoletij že večkrat v veliiikih stiskah, pa vse-•lej jih .je rešiia. božja ì'oka. Zgodiilo se^ je vsaki-krat, kakor s sv. Petrom, ko (la je Herod ded zapreti, da hi ga po Veliki noči dal uinoriti. Sv. Petra, so čuvale štiiri «traže, vsaka, po. stin'i \'o.ia.ke. Tisto noč, preden .so ga mi'sliiili, umoriti, je spal mej dvema vojakoma vklenen v dve verigi in stražniki so pred ječo čuli; Toda vsie to ni nič-pomagalo. Glejte, po noči je aiiigell Gospodov pristopil in ,luč se je ziaisvetilia v .ječi. Angel udari Petra v stiran in mu reče: Vstanii: hitro! Pri tej' priči «o pale \'e!riige od. a'ok. Anigel mu reče; 'Opaši se, obuj svo.je črevlje, ogrni i^lašč in po,jdi za fnenoj«. Peter je šel za njim mimio prve in druge-sti-aže dO' železnih vrat. in ta- .»o «e jima. s^ama oel-l)rla. Ko sta pi»i«k vun na ulice, je zdajci angel odstopil od njega. Peter se je še-le takrat zavi>-de.l in rekel: »Zdaj vem zares, da je po.'^lal Oo-'Rl)od svojega angela in me otel Herodove roke iii vsega čakanjia judovskega ljudstva«. Tako je biT Peter rešen iz ve'liike «tiiske in so bile usliwane molitve vseh vernikov, ki sO' molili mnj. Kakor ise je i>a takrat zgodilo, zgiodiilo se je že večkra.t, ko so sovražniki p,reganja>li cerkev i'n njih i>ogla-vairje. Sv. cerkev à'n njih poglavarji so premagiaiì vse aoATažnaike, ker je Gospod ž njilmi. Sv. c&r-kve ni mogoče imičiiti, ker je dello- božje, ki ga vrata jieklenska ne bodo premaigala. Iz Kriisitu-.sovili besedi pia je tiretjič razvidno tudi, da je zveličanje naših diiš položeno^ v a-oke sv. Petra ozia-oma njego^vih naslednikov, kajtii oni hiiajo ključe nebeškega kraljestva in kaa'kolli zveiejo na zemlji, je zTOziano tudi v nebesih, in kair-koli a'az-vežejo. na zemlji, je razvezano- tu-di v nebesih. 2. Volja Kriatuso-va., željia, njego-vega srca je. da bodimo vselej pokorni niasledniikom sv. Petra. Kdor hoče bitii- pra\-iii kristjan, se mon-a trdno držali skale sv. cerkve, t. j. sv. Petra oziroma njegovih naslednikov. Kdoir posluša poglavarje sv. Cerkve, posluša, samega Jezusa Kr., kdor pa posluša Jezusa, posluša samegia nebeškega Očeta. Tako ludii zaničuje samega. Jezusa Kristusa, kdor zianiičiije njegove name.stnike in kdor zaničuje Jezusa, zianiču.ie sannega nebeškega Očeta. Iz Kristusoivih liesedi je razvi-clno, da .ie bifla srčna žellja Jezusoi\'a, da ])oidnmo kristjani vsi edini pod cerk^enini looglaivavrjem, naslednikom sv. Peti-a. Kristus je ]3rosil pri zadnji večerji nebeškega Očeta, naj bi l)ili vsi n.)egovi eno, ka.kar je on v Očetu in Oče v njem, naj 1)1' bili \ si eno, dia bo svet ven-oval. da ga je Oče poslal (Jan. 17, 21). Cerkvena pesem za praznik presv. Srca Jezusovega, pravi, da se je cerkev ruidiila- iz Jezusove o(.l])rte stiranii, iz njegovega odprtega srca. Cerkev je torej iz «rea Jezuaoivegia, zatO' je tiuli podlaiga oerkve, t. j. ceirkveni j)0!glavia;r si'-cü Jezusovega. Zavedajmo se katoJicani, da zahteva Srce Jezusovo pofcorščino' «v. Petru o^.iroima ßv. Očetu. Bodimo' edini vsi kaloličaiul, zLaisti v teh prežailiostni)h ea-siiih m obljubimo ])res\'. Srcu Jezusovemu, da liočeuiij ilepo ubo'gati njegove namestnike. Diruigaiče se tudi ne moiremo zveličali,, kajti oni imajo ključe nebeškega kraljestva. Karkoli zavežejo na zemlji, .je z-avezanO' tn-di v nelje-.sih in kar-koli razvežejo na zem^lji, je razvezano tudi v nebesih. 3. J-'remislju.jmo o «v. Peiru zkusti dve reci, ki jih je Kristus na njem hvaiiil, muiuw njegovo popolno odpoved vsem st.va.r^em i'n njegovo Iju-Ije/.en do Jezu-sa. Sv. evangdist Matej ijripoveduje (.19, Iti): Neki mladenič .je pristopiiJ k Jezusu in auu rekel: »Dobri učenih! kaj naj stciriim dabrega. dm zjado-])iim večn-o življenjiei?« On mu je rektìl: »Akoi hočeš v življenje iiti, iizi^olnjuj zaijovedi!« On nui ■reče: »Kaitei'e?« Jezn« pa .je .rekel: »Ne-ubijaj, ne ])reKŠLišt:vuj, ne kiraidi:, ne pričaj pO' krivem. Spoštuj očeba svojegia i'n mater .s\-ojo iji Ijul^i svojega htižnjega., kakor sam sebe«. ]\[l!adenič mu 1'oče: -Vse to siem iizpoilnjeva'i 'od «voje inladoisti. Kai še treba?« Jezus mu reče: :>Ako hočeš poipoJu biti, idi, prodaj, ka;r imaš im- daj uboig.iin in boš imel zaklad v nebesiii ter pridi i'ii hciclii za menoj ! « Ko je pa niladeniič slišail to- besedo, je šel žalosten proč; imel je namreč veliko premoženja. Jezus pa je doistavil svojim učencem: dies-nično, povem ^■am, da bogati pojde težko v ne-lieško ki'aljestyo. In .a njegovi učenci' tioi sliišaii, so se silno, čudili in so rekli: .>Kdo; se bo tedaj mogel zveličati?« Jezus pa jih je pogledal in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu p«, .jie v.se mo-:goče«. T(>daj je Peter odgO:voirill im mu rekel: (Jlej, mi smo vse zapustili in smO' ŠM zja teboij: kaj tedaj nam bo?« Iz teli besedi sv. Petra je razvidno, da so se on in tovaa'isi vsemu odpo'vedali zavoljo Jezusa, da so to:rej stoi'ili. kar je pri ljudeh nemogoče, kar je le pri Bogu mogoče. Storili vSO, kar je naj-i)olj po'ijolno. To je bi.ia velika i:ii ].)cgumna l^e-•seda sv. Petra: Mi smo vse zaimstili in smo .šli za teboj. Na te odloične besede mu je Jezus irekel: Kesnično, iiovem vam, da oh vstajenju, ko bo Sin človekoiv sediel na sedežu svojeg-a veličastva, boste tudi vi, kateri ste šli za menoj, -sedeli na sedežih in sodili Izraelo-ve rodoves. Ti torej, ki «0- vse zapustili in so šli za Je-7.usom. bodo z Jezusom na koncu, tudi .soidili. Pristavil pa. je Jezms tudi te besede: In sleherni, ki zapusti hišO' aili brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali nji^-e za\ ol.j(> mojega imena, lx> stotero prejel in večno življenje dosegel. Veliko pa jih bo poslednjih, ki so prvi in prvih, ki so i)oislednji«. Tako je Kristus obljubil Petiru in vsem, ki ■vse zapustijo in hodijo za njim, da bodo na sotlnji dan sodili; tistim pa, "ki bodo zapustili le nekatere reči, da bodo stotero prejeli v večnem življenju. Moj vsemi apostoli jé bil sv. Peter najbolj: odločen in pogunien, ker je i-ekel: »Mi smo vse. zapustili in smo šli za teboj!« Zato je bil Jezusti tako ljub, da ga je postavil za prvaka mej vsemi apostoli, da ga je postavil za škatlo, na katero je-sezidal svojo cerkev. Pi-emišljujmo sedaj še ljubezen, ka.tero .fe imel sv. Peter do Jezusa. Ko ®e je, Jezus jjrika-zail po vsta.jenju svojim učencem ob tibej-ijskem jezeru, je rekel sv. Petru (Jan. 21, 15)-: ;>S'iinon Jo/nov, a'H ,w-e ljubiš bolj, ko ti-le?« Peter odgovori: »To je da, Gospod, ti veš, da te ljubim«.. Tedaj mu reče: »Pasi moja jaign,ieta!« Kakoir je razvidno iz teh besedi, je Kristus zahteval od Petra večjo ljubezen, kakor so' jo imeli drugi. In Peter je potrdil odločnO' in i)0-gumno: »To je da, Gospod!« Jezus ga je drugič vprašal: »Simon Jonov, ali me ljubiš?« Peter odgovori vdrugič: To je da, Gospod, .ti veš, da te ljubim«. Jezus i-eče drugič: »Pasi moja jagnjeta!« Jezus reče tretjič: »Simon Jonoiv, ali me ljubiš?C Peter je bil žalosten, ker mu je vtretjič rekel: Ali me- ljubiš? Zato^ mu je sedaj slovesno odgovoril: »Gospod, ti vse veš, ti ves, da. te ljubim«. In Kristus je pristavil tem besedam: ; Pasi moje ovce!« Sv. Peter je tedaj premagal v odpovedi in r Ijubezni do Jezusa vse diruge apostole. Zato ga. je Jezus postavil za najvišjega Pastirja. 4. Tako se morajO' tudi nasledniki sv. Petra odlikovati v odpovedih in v Ijiibezni do- Jezusa. V tem nam je dal iSv. Peter in nam morajo^ dajati nasledniki njegovi lep zgled. Po zgledu sv. Petra in njegovih naslednikov moraiiio biti tudi mi pripravljeni raji .odpovedati se vsemu, ko-Boga žaliti in svojo ve.st omadežati. Po- njih zgledu mora.nio' ljubiti Boga nad vse in liližnjega zavoljo Boga, kakoir sami sebe. (ie pogledamO' v zgodovino, najjdeniO', da so se vsi nasledniki sv. Petra več ali' manj odlikovali v ljubezni dO' Boga in do bližnjega. iVaj navedem en .sam zgled! Paii^ež Martin, ki ga praznujemo dne 12. nov. in ki .je vladal sv. eorkev od 1. (549 do 1. 65:")., je iz Ijiibezni do Jezusa- in do njegove .sv. cei-kve veliko trpel. Cesar Konstant je poslal iz C.arigrada. v Bim visokega, uiradnika 01impi.ja, ki naj bi papeža umoril. Ker se tO' ni posrečilo, so papeža Martina ujeli in ga drsali v Carigrad. Tam so ga vrgli v ječo. kjer so ga na ra>:ne načine mučili. Sam je ])i..sad o te.f ječi tako-le: »Žo 47 dni ni.sem dobil vode, da bi se umil. Od mra^a .sem ves otrpel in do skrajnosti slab. Poleg tega imam neprestano vnetje črev, da ne morem več po koncu stati. Živež, ki mi ga dajejo v ječi, mi je zo.pra ia gmisen-;. To PÌ81110 zav.ršuje z hesedami, ki pričajo hkrati o njegovi veliki ijiiibezni do Boga in Mižnjega: »Upam i.)a, da me bo Bog kmalu roKŠii iz tega sveta in da ho navdihnil mojim preganjaiicem pravo ]i-es(uije iii pokoro«. Pred sodni jo ,so ga dolžili up.oirnosti jH-oti cesarju in so nastavili 30 krivih prič. Sv. papež pa je pred sodnikom izjavil: : Te priče niso postavne. J^ahko jih zasilišite in tudi rowsodite po njih i)ričevanju, toda zavoljo Boga \ri,s prosim, ne dajte jim prisege,' ker hi to bilo iijikoriiii clusain v večno pogubo«. Obsodili so ga v .smrt. Cesar Konstant je ob.sodho takoj potrdil. Slekli so mu duliovsko. obleko do spodnje obleke, ki so^ mu jo pa raztrgali in ga jjoteni drsali takega po mestu. Toda ljudstvo je začelo godrnjati in ugovarjati, da se niso upali izvi-.šiti smrtne obwodbe. Zato sO' ga zaprli v globoko podzemel.j.sko ječo-. Stopnice, po katerib je stopail, je poškropil s krv.jo. T]-i mesece je bil v tej ječi. .Nihče ga ni .smel obiskati. Le enemu mlademu duhovniku so. doivotiii, da je smel biti ž njim. Nato so ga drsali na citok Krim. Od tam je ]ii'.sal jji.smo, ki zihova priča o njegovi ljubezni do Boga in do' bližnjega: »Tu govorijo sicer o kruhu, toda kiaiha ni videti. Prebivavci so nuilikovavci, ki ne i)0iana.j0 ljubezni do bližnjega in niti nairavnega u.smi,ljen.ja, ki se sicer dobi pri divjakih. . . Tam v Italiji «O' me pozabili, kakor da bi ne bil več na svetu. Jaz pa prosim kljulj temu neprestanoi Boga, naj bi jih na pri-prokujo sv. Vetra čuvat in trdno ohranil v kato-liš],-i veri. Za moje že vse razpalo teto, bo že Bog ■skrbel, (iospod je blizu in ui)ain, da bo njegovo usmiljenje napravilo kniaki konec mojemu pre-bednemu življenju«. Bog ga je uislièal. Na Krimu je-vzdržal le pol leta.-Umiil je v duhu velike sve-l0'S:ti. Po'k&iJan je bil sicer tam, a kasneje so njegove košcice prenesli v Rim v cerkev sv. Aiai'-tina, škofa. Tudi papežii Martinu so veljale be-sede- Ki-i-sliisO've: »Simon, ali: me ljubiš bolj ko- ti-le?<' in tndi- o-n- je odgovarjal (jospoidu s- sv. Petrom: »(ioHpod,. ti vse ves, ti veš tudi,,, da; te ljubim!< To je le en zgled! Lahko bi pa navedli ceic--vrsto na'-'ledni.kov sv. Petra, ki so s.e odlikovali v odpovedih in v ljubezni do Bflga in do bližnjega. Hodimo za njimi kot doibre in pohlevne ovčiceT Nikar ne posnemajmo preganjavcev cei'kve, ki vsi več ali manj nesrečno koinčajo. Cesarja Konstanta je 13 let ]>oi smrti sv. Martina ubil njegov služaljnik z železnim kolfom. ko mu jo v ko])eli i)]'inesel v njem goa-ke vode in tudi cesarstvo njegovo je razpalo, ko so Carigrad zasedli Turki, ki vlada.jo> tam do današi>,jega -dne. Kraljestvo papežev pa se čedalje bolj razšir.ia in je danes bolj trdno in močno ko ob času sv. Mrir-tina. ker resnične so besede Kristusoive: Vrata peklenska ga ne bodo iJremagala. Hodimo tedaj zaupno za. nasledniki sv. Po-1i'a po i^ravi in gotovi poti. ki vede ljudi v časno in večno srečo. 5. Sv. Peter je umrl na križu dne 29. junija 1. 67. po Kr. rojsitvu. Takrät je vladal v Rimu krvoločni cesar Neron, ki je ukazal po celem rimskem cesarstvu preganjanje kristjanov. Tako ao v Rimu ujeli prvaka apostolov sv. Petra in sv. Pavla in ju otosodili v smrt. Dne 29. junija so sv. Petra križali na Vatikanskem z glavo navzdol. Pokopal ga je mašnik Marcel na Vatikanskem, kjer je bil sv. Anaklet napravil, še preden je bil papež,-pod zemljo malo kapelico. V tisti kapelici pod zemljo je bil sv. Petei* pokopan. Prav tam je dal cesar Konstantin, ki je prvi izmed cesarjev sprejel sv. krst, napraviti 1. 324 . po Kr. veli--častno cerkev v čast sv. Petru. V šestnajstem stoletju .so ito cerkev podi^li. in novo, še lepšo, sezidali, ki stoji do današnjega dne. O tej cerkvi lahko rečemo, da je ma,ti vseh cerkva celega sveta. Sv. apostol Pavel je umrl isteg-a leta- in istega dne. Njemu so pa na Ostijski cesti glavo odsekali. Sv. Krizostom piše, da je takrat sv. Pavlu pritekla iz telesa ko mleko bela kri. Tudi se jiripoveduje, da je odsekana glava trikrait od zemlje kvišku poskočila in trikrat presveto ime .Jezusovo izgovorila. Pri vsakem skoku je voda začela izvirati, da še dandanes kažejo^ tri studence, kjer se je to po pripovedki dogodilo-. Nje-■govo sveto truplo je bilo pokopano na Ostijski ce.sti. kjer stoji sedaj velika cerkev njegovega imjfna. Tako sla ta dva apostola-prvaka izpričala svoj nauk s smrtjo. Nista se ustrašila ne cesarja ne rabelja! Dala sta nam prelep zgled, kako moramo tudi mi pogumno nastopati za resnice sv. krščanske vere. Ni dovolj, da samo v srcu verujemo, ampak moramo svojoi verO' tudi v dejanju kazati. Večkrat pridemo v priložnost, da moramo sv. vero braniti, zanjo tudi kaj trpeti. Katoličani ne smemo biti strahopetni, ko nam ničvredni in malopridni ljudje iSanešijo najsvetejše reči. Kristus Je rekel: »Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, njega bom epoznal tudi jaz pred svojim Očetom, ki .je v nebesih; kdor pa mene zataji pred ljudmi,- njega bom zatajil ludi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih (Mait. 10, 32).;. 6. Bodimo pogumni! Ne sraanujmo se sv. krščanske vere, ki je najdragocenejša reč, ki jo imamo. Ljudje se ponašajo včasih z bogastvom, toda ni ga večjega bogastva kot je sv. vera. Drugi se ponašajo js častmi, ki jih uživajo, .toda ni je nobene večje časti, nobenega večjega odlikovanja, nobenega višjega reda koit biti kristjan. Kdor ima verO', premaga svet — piše ot. Janez v prvem listu. Človeku, ki ima živo vero v Kristusa, je cel .svet kakor blato, na cesti.. Za sveto vero je pripravljen vse žrtvovati, tudi življenje. Zgled sta nam dala prva.ka apostolov sv. Peter in sv. Pavel, ki sta dala življenje za Jezusa Kristusa in za njegov sveti nauk. Imamo mej .svetniki tudi zglede, da so nekateri celo iskali priložnost mučeniške smrti. Tako, je sv. Frančišek asiški šel v Egipt in v Palestino, da bi tam našel iiriložniost, umreti za Jezusa im za vero-. V životopisu sv. Teofi-la, ki ga praznujemo dne 13. okt., beremo, da je bil iz paganske družine, da .je pa s pridnim prebii'an.iem sv. knjig prišel po dolgem bojevanju do «poznanja edino prave vere, namreč katoliške vere. Ivo je to .yjoznal je cenil ■sramoto sv. križa bolj ko vso Rlavo in čast tega .sveta in ime Jezusa Kristusa, bol) ko vsa imena grških in latinskih modrijanov. iN.jegov nekdanji in-ijatelj modrijan Autolik ga je začel vsled tega zaničevati, toda sv. TeofiL jp smatral ta zaničevanja za krščanska odlikovanja. Sv. TeO'fiil je ka.ineje posltal škof v Antrio-liiji in se je celo svoje življenje bojeval zopeT krive vere za ohranitev čistega nauka Kristusovega,, ki je za vse človeštvo največji zaklad in za vsakega čl0'vpka najbolj dragocena reč. Nikar ne poslušajmo krivih jirerokov, ki jiravijo, da so vse vere dobre, kajti oednostno življenje, ki nam je potrebnO' za zveličanje, mora imeti za podlago sv. vero. In kakor ni vse eno, Jcakšno podlago ima hiša, prav takO' ni vse eno. kakšno vero- ima človek. Ce je pod!la.g priliki, ko je apostole vprašal: »Kdo pravile vi, da sem jaz?« in je Simon Peter odgovoril: Ti si Sin živega Boga!« Takrat je Kristus rekel: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter in na to skalo bom ziidal svojo- cerkev in vrata peklenska je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nelješkega kraljestva; karkoli J^oš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in karkoli boš raizvezal na zemlji, Ijo razvezano tudi v nebesih (Mat. 16, 18)«. Bilo je ob genezareškem jezeru, da je Kristus relcel Simonu Petru: »Pelji na globoko in vrzite mreže na lov«. Simon je odgovoril: ;>Uče-nik, vso noč .smo delali in nismo nič ujeli; na tvojo besedo ))a bom vrgel mrežo«. Ko-so apostoli to storili, so za.jeli toliko rib, da so se mi-eže tr- gale. Apostoli Simon Peter, njeigov brat Andrej, njiju tovariša sv. Janez in njegov brat Jakob so kar strmeli nad tolikim vlakom rib. In so potegnili čolna h kraju in vse popustili ter šli za Jezusom. Od takrat so ti štirje apostoli Sitano-vitno hodili za Jezusom. Ko se je Jezus na, gori Tabor izpremenil, je bil poleg sv. Janeza in Jakoba navzoč tudi sv. Peter, ki je bil ves iz sebe, ko sta k Jezusu prišla Mojzes in Elija, da je rekel: »'Gospod, doJjro nam je tukaj biti; aka hooeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mo.i.zesu ©nega in Eliju enega«. Po zadnji večerji z apostoJi .je rekel Kristus: • Vi vsi se boste pohujšaJi nad menoj to noč . . .« Takrat je Peter odgovoril: »Ko bi se tudi vsi po-hujšali nad teboj, se jaiz ne bom nikdaT pohuj-šal«. Jezus pa mu je rekel: »Resnično, poivem ti, da me boš to noč trikrat zatajil, preden bo piete-lin iz]3el«. Peter mu reče: »Ko bi mi bilo s teboj umreti, te ne zatajim«. Tako so tudi vsi učenci zatrjevaili. Ko je Kristus v vrtu Getsemani krvavi pot potil, je bil temu priča poleg sv. Janeza in sv. Jakoba tudi sv. Peter. Drugi apostoli so se ustavili že pri uhodu. Ko je Judež Iškariot pripeljal druhal z meči in kolmi, da bi Jezilsa u.)eli, je sv. Peter veliki gorečnosti mahnil z mečem po hlapcu velikega duhovna Malhu in mu odsekal uho. Tedaj mu je rekel Jezus: »Vtakni svoj meč na mesto, zakaj vsi, ki prijemajo za meč, se bodo •/. mečem pokončali«. Jezus .je takrat hlapca l\[alha takoj ozdravil. Ko so Jezusa peljali k velikemu duhovnu, jo Peter trikrat Jezusa zatajil, preden je petelin zadnjič zapel. In Peter »e je spomnil besede Jezusove. lei je rekel: »Preden bo petelin izpel, me boš trikrat zatajil. In je vun šel in se bridko razjokal. Ko je Kristus vstal in so prišle pobožne žene in so to povedale Petru in Janezu, sta oba. biitro tekla h grobu, toda le Peter je šel v grob, čeprav je zu Janezom pritekel. Še4e potem je itudi Janez {itopil v grob in je videl in veroval. Ko se je Kristus prikazal učencem ob liberijskem morju in ,je trikrat vprašal Simona Petra: »Simon Jono^v, ali me ljubiš bolj ko ti-leV« mu je mej drugim rekel tudi te-le besede: »Resnično, resnično, po-vem ti: Bokler si bil mlajši, si se sam opasoval in si šel, kamor si hotel; kadar boš pa star, boš svoje roke raztegnil in drug ■te bo opasal in te popelje, kamor ti ne boš maral To mu je Kristus i-ekel, da mu je naznanil, s kakšno smrtjo bo počastil Boga. Ko mu je to povedal, je dostavil: »Hodi za menoj«. Po prihodu sv. Buha binkoštni praznik je «v. Peter prvi zaoel javno oznanjevati sv. evangelij in se jih je še tisti dan izpreobrnilo tri .tisoč, ki so bili stanovitni v nauku apostolov in združeni v lomljenju kruha in v molitvah. Prva leita po prejemu sv. Buha je sv. Peter stanovitno oznanjeval .»v. evangelij v Jeruzalemu, v Samariji in sploh v Palestini, kakor je razvidno iz Bej. ap. Leta 43. ali 44. p. Kr. je kralj Herod Agripa, vnuk kralja Heroda Velikega, dal sv. Petra ujeti in zapreti v ječo, da bi ga po Veliki noči po.stavil pred ljudstvo in umoril. Iz ječe pa ga je rešil angel. Tako je ušel go- tovi smrti in se poleni umaknil v druge kraje, da bi se ognil Herodovemu preisto\'anju in maščevanju. Vse to je o sv. Petru zapisano deloma v evangeliju deloma v Dejanju ap. Kaj se je potem s 'SV. Petrom godilo, imamoi le malo zapisanega v sv. Pismu. Ko je poi rešitvi iz ječe zapustil Jeruzalem, je najba-že šel v Rim, kjer si je izvolil staaovitini sedež. V devetem letu Klavdijevega vladanja (41—54 po Kr.) pa je moral zapiisliti l-vian, ker je cesarsika posta.va to velela vsem Judom (okolu 1. Ö0 poi Kr.). Takrat je spet prišel v Jeruzalem, kjer se je udeležil prvega cerkvenega zbora ofcolu 1. 51 po Kr., na katerem je tudi govoril, kakor beremo v Dej. ap. 15. Na tem zborovanju je po- dolgem posvetoivanju prvi vstal sv. Peter in predlagal, naj se kristjanom iz drugih narodov ne naklada jarem Mojizesove po.stave. Te besede so podprli tudi sv. Jakob, škof-v Jeruzalemu, sv. Pavel, sv. Barnaba in drugi. Tako so tudi odpisali krist.janom v An trobijo, ki so apostole o lem vprašali, da .je namreč bilo po godu sv. Duhu in nam nobenega bremena več vam ne nakladati, kakor te-le potrebne reči: »da se zdržujte malikom darovanih reči, krvi in mesa zadušenih živali in nečistovanja; ako se tega zdržite, bo praA'. Ztdravi bodile!« Kmalu polem je sv. Peter sam prišel a- An-tiohijo, kjer je zadel skupaj s sv. Pavlom, kakor beremo v pismu do Galačanov (2, 11). Staro iz-T-očilo pravi, da je sv. Peter dolgO' ostal v Antio-hiji in bil škof antiohijske cerkve, ki se je namnožila z izpreobrnenimi neverni ki. Ker .je bil preveč odjenljiv -nasproti Judom, ki so trdili, da Je Mo.izeso\a positava vsein za zveličanje po-h'-elma, se mu Je sv. Pavel ustavil in mu rekel: > Ako ti', ki si Jud, ne živiš po Judovsko, kako moreš siliti druge narode po juctovsko živeti?« Po smrti cesarja Klavdija (1. 54.), -se .Je sv. Peter vrnil v Rim. Iz Rima je hodil na razne kraje, da je povsod poterjeval kristjane. Prvi li'sl, katerega je sv. Peter poslal vernim v Pontu, Galaciji, Kapadoeiji, Mali Aziji in Bi-tiniji, je bil pisa.n v Rimu, ker pravi na. koncu (5, 13): »Pozdravlja vas soizvoljena cerkev r Bdhiloiiu (Rimu) in Mark. moj sin«. Drugi list je sv. Peter pisal malo pred smrtjo, najbrže ludi iz Rima in istim vernim (3, 1). V tem listu goivori že o svoji bližnji smrti, ■kakor mu .je tudi Gosipod Jezus Kristus na znanje dal (1, 14)«. Kakor pripoveduje pisatelj Evzebij, se je 1. ()5. p. Kr. sešel s «v. Pavlom v Korintu, od koder sta skupaj šla v Italijo 1. 6(5. ali 67. po Kr. t. j. štirinajsto leto Neironove vlade, L. 67. »ta v Rimu oba umrla za Jezusa: sv. Peter na križu, sv. Pavlu pa .je Ijìla glava odvsekana. Oba sta bila pred smrtjo več časa v .ječi in .'^ta celo v ječi oznanjevala «v. vei'o in mnoge izpreobrnila, mej njimi ce'o' čuva.ie, ki so ju čuvali. * *■ 8. Tako je sv. Peter s svojo krvjo i)Osvetil prestol rimskega škofa in vrliovnega poglavarja katoliške cerkve. Ta prestol je trden že devetnajst stoletij, kar je v zgodovini človeštva največji čudež. Poterju.)ejo se besede Jezusove: Vrata peklenska, je ne bodo zmagala«. Kristus je hotel, da bodi v katoliški cerkvi vrhovni poglavar, ki naj veže vse vernike celega, sveta v enot'0. Katoliška cerkev bi ne mogla imeti pravega reda in vsled tega tudi ne zdravega življenja, ko bi ne imela vrhovnega poglavarja, ki' veže vse ude ceilega sveta v lepo' enoito-. Kakor bi v živem telesu kri takoj zastala in življenje zamrlo', ko^ bi iztrgali srce ali odrezali glavo, prav tako bi bilo z ustrojem katoliške cerk^•e, ko bi odstranili vrhovnega poglavarja. Iz tega je razvidnoi, kolike važnosti je ustanova rimskega papeštva in kako hvaležni moramo' biti Kristusu za tO' ustanovoi. Za vsakega, človeka je namreč največjfi sreča, da more prejemati sv. zakramente, ki jih je Kristus ustanovil, da se more udeleževati milosti božjih, ki jih je Kristus zaslužil in d,a more živeti pO' naukih, ki jih je Kristus učil. Vse tO' pa je izročeno katoliški cerkvi. Katoliška cerkev pa je nemogoča brez papeštva. Brez papeštva bi se katoliška cerkev razdrla, in bi vse njeno življenje zamrlo. Da moremo toirej prejemati sv. zakramente, ki jih .je Kristus postavil, da se moremo udeleževati milosti božjih, ki jih je Kristus zaslužil in živeti po Krisitusovih naukih, .je koncem koncev odvisno od trdne skale, na kateri sloni sv. cerkev in ta skaila je papešitvo, ki ga \Tata, i^e-klenska ne bodo premagala. Hvalimo torej Jezusa, da je postavil svoji sveti cerkvi poglavair.ja Petra, 1 j. skalo, na katero je sezidana sv. cerkev, ki nam deli sv. zakramente in vse milosti, ki jih ,je Kristus zaslužil na križu in ki nas nezmotljivo uči nauke Kristusove, po katerih moramo živeti, da se zveličamo. Praznik sv. Petra spominja, ves človeški rod velikih doibrot, ki jih imamo' od papeštva. Srebrii in zlata nami prestol sv. Petra ne daje, a daje nam večnih dohrot. Bodimo hvaležni in ponav-Ijajmo večkrat, zlasti' pri sv. maši, cerkveno molitev za papeža: Ohrani gai. Gospod, poživljaj in osrečuj ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovim sovražnikom. Srehra in zlata nimam; kar pa imam, ti dam. Dej. ap. 3. 9. V Dejanju ap. beremO', da sta šla sv. Peter in sv. Janez nekega dne o deveti uri v tempelj. Ko sta prišla dO' vrat, ki so se inienovade sintla, sta našla tam moža, ki je bil hrom iz telesa svoje matere in ki so ga nosili tja vsak dan in ga po-Ksajali pred vrata, da bi tam prosil vbogajme. Ko je hromi videl Petra, in Janeza, je prosil, da bi dobil kaj miloščine. Pogledal pa .je vanj sv. Peter z Janezom in rekel: »Poglej v naju!« In on ju je pogledal, ker je upail kaj dobiti., Peter pa mu reče: »Srehra in zlata nimam, kar pa imam, ti dam. V imenu Jezusa Kristusa, nazareškega vstani in hodi!« Prijel ga je za desno roko in ga vzdignil in brž so se utrdila njegova stegna in podplati. Hromi ,je poskočil, se postavil po koncu, hodi'1 in Boga hvalil. Vse ljudstvo pa, ki ga je videlo bodečega in ga .je že prej ppiznaio, je strmelo. il). Besede, kalere je sv. Peter govoril: »Srebra in alata nimaim; kair pa imam, ti dam«, ve-l,ja.jo o vseh apostoliih, zlasti pa O' ,sv. Petru i-n o üv. Pavlu. Vsi 'SV. apostoli so živeli v iSiromaščiai na tem svetu, Jjogati in nepremagljivi pa so bili v imenu Jezusoviem, ker v tem imenu ,so obujali mrtve v življenje, so bolnike ozdravljali itd. Ko je Kristus izbral dvanajst apostolov, jim je rekel: »Pojdite k izgubLjenim 'ovcicaim hiše Izra-elove. Pojdite in oznanjujte: Nebeško kraljestvo ise je približalo. . . Ozdravljajte bolnike, oljujajte ■mrtve, očišcujte gobave, izganjajte hudiče. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte! Ne imejte ne s]'e])ra ne zlata, ne denarjev v svojih pasovih; ne torbe na ]>oti, tudi ne dveh sukenj, ne črev-Ijev ne palice, zakaj delavec je vreden svaje jedi. V katerokoli vas ali trg p,ridete, poprašajte, kdo bi bi] tam vi-eden in ondi ostanite, dokler ne greste proč. Kadar ])a v hišo^ i)ridete, pozdravite jo z Isesedami: Mi^r bodi tej hiši! In ako bo ta hiša vredna, bo vaš mir ])rišel nad njO', ako pa ne loo vredna, se bo^ vaš mir po>vrnil k vam. Kdorkoli vas ne sprejme in ne ])osliiša vaših besedi, pojdite iz hiše aili iz mesta in otresite prab od isvojih nog! Resničnoi, povem vam, laže bo .sodmji dan zemlji So-domi in Gomoiri kakor tistemu mestu. Glejte, .jaz vas pošljem kakor Oivce mej volkove; bodite torej razumni kakor kače in preprosti kakor golob.ie. (luvajte se pa ljudi; zakaj izdajali vas bodo v zbore in v svojili shodnicah va« ijo-do |).]'etepali. Pred |)oglavar.je in kralje vas bodo vodili zavoljo mene v pričevanje njim in nevei-nikom. . . Kdoir vas sprejme, mene sijrejme in kdor ."-'prejuie mene. sp/re,ime njega, ki je mene poslal (Mat. 10)«. Ptì tem nauku so se ravnali vsi sv. apostoli, zlasti pa sv. Peter in sv. Pavel. Sv. Peter je bil na tem svetu isiromaik in .ie živel od same miloščine. Sv. apostol Pavel pa še miloščine ni sp).-e-.iemal. aini>ak si .je z deloin svojih rok služil boi'-ni kruhek. Tako-le je govoril zbranim škofom, duhovnikom in ljudstvu, ko se je v Miletu za vselej poslavljal od njih: »Nikogar .sirebra a,li zlata ali oblačila nisem poželel, kakor sami veste, da so to, kar je bilo treba meni in tem, ki so z menoj, i)ridobile te-le roke. A^ vsem sem vam pokazal. da je treba tako delati in sprejemati slalie in so spominjati besede (rospoda Jezusa, ker .je -sam rekel: Veliko boitjše je da.jati ko jemati (Dej. -ap. 20)«. O njem veljajo prav tako kakor o sv. Petru besede: >.Srebra in zlata nimam. ka,r pa imam, to vam dani«. Te besede so^ se nad obema na poseben način izpolnile v dan smrti. Srebra, in zlata nista imela, a kai.' sta imela sta dala — svojo> kri do zadnje kapljice. Vse drui svojega življen.ja sta se trudila za Jezusa in za zveličanje vseh ljudi, na zadnje sta žrtvovala za Jezusa in za naše zveličanje še svoje življen.je. Kristus .je rekel: »Nihče ne ljubi bolj ko tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje«. Onadva sta dala ži'vljenje za Jezusa dai za nas, da »ta nas v veri utrdila in nam večno zveličanje zagotoviila. Prosimo ju, naj skrbno, čuvata mej našim ljudstvom sveto vero, da bi trdno stalo v njej, da bi po njiju zglechi zvesto za Jezu.som hodilo in svoj križ nosilo. =s MISIJONSKO DELO SV. PAVLA. ^ »Jaz mu bom pokazal. koiliko mu je treba za moje ime trpetii«. Dej. ap. 9. 11. Sv. Pavel .je bil v svojih mladih letih goreč Izraelec in nasprotnik mlade krščanske cerkve, ki se je prav takrat začela ra.zširjaiti.. Gospod Jezus pa ga je na potu v Damask na čudovit način izpreobrnil v svojega največjega ]jub],ienca in zagovornika pred kralji in cesa.rji. Ko se je to zgodilo (najbi-že 1. 34. ali: 35. po Kr.), prikazal se je Gospod Jezus svojemu učencu Ananiju v Damasku in mu je rekel o sv. Pavlu te-Je znamenite besede: »Jaz mu bom pokazal, koliko mu je trciia trpeti za moje ime (Dej. ap. 9, 1(0«. Te besede so se popolnoma uresničile. Noben a]Dostol ni toliko trpel za ime Jezusovo, ko^ sv. Pavel. Njegovo življen.]© in trpljenje pa je naša tolažba. Zato je hočemo zvesto premišLjevati. 12. Po izpreobrnitvi je začel sv. Pavel p.rece.f; oznanjevati sv. evangelij, da je Jezus Sin božji in naš Zveličar. Jud.ie v Damasku, ki so vedeli, da je Savel prišel v Damask preganjat kristjanov, m se čudom ])opi'aševali': Kaj je to? Ta človek je prišel pregan.ja(t kristjanov in sedaj ga slišimo oznanjujočega Jezusovo ime in trdečega, do .le ta Kristus ali Mesija. Iz Damaska je sv. Pavel odšel v Arabijo, kajti pot v Jeinizaiem je bila takrat zaprta, ker se je bila vnela vojska mej arabskim knezom .Aretom in mej Rimljani. V Ai'abiji je ostal približno tri leta in se je vrnil še-ie 1. 37. pO' Kr. r. spot v Damask. V Arabiji se je sv. Pavel tri leta ]ü'i[)ravl.ial na apostolsko delo z molitvijo, s pre-mišljcnanjem in posvečevanjem samega sebe. Ko se je vrnil v Damask in začel ispet oznanjevati Kristusa, so se Judje zbrali in se posvetovali, kaj bi bilo storiti proti njemu. Sklenili so, da ga iimoirijo. Nameßitinik krailja Areta je dal postaviti straže pri vseh mestnih vratih, da bi ga ujöl. Sv. Pavel se je rešil le tako, da so ga učenci Gospodovi po noči spustili v košu skozi okno po zidu iz mesta. Tako je ulDežal smrti in Sel v Jeruzalem. V Jeruzalemu so se ga učenci' Gospodovi s početka ogibali, ker so mislili, da .je hinavec. Kmalu pa je začel javno oznanjevati sv. vero in apostoli sOi spoznali, da se .je izpreobrnil. Judje pa so bili vsi' iz sebe in so se posvetovali, da bi ga umorili. Ko so o tem izvedeli iičenci in apostoli Gospodovi, so- ga poslali v Cezarejo ob sredozemskem moa-ju, od koder je z ladjO' bil poslan v Tars v Mali Aziji, ki je bilo njegovo rojstno mesto. « Kmalu potem je šel sv. Barnaba po Pavla v Tars in ga privedel v Antiohijoi, kjer je sv. Pavel pogumno in goreče nastopal, da. se .je število kriistjanov zelo pomnožilo. Iz mesta An.tiolrije sta nesla sv. Barnaba in sv. Pavel milošeino' za siromašne vernite v Jeruzalem. Ko sta. se pa vrnila šta bila. poslana oznanjevat sv. verO' po vse.f Mali. Aziji. Ako poniidimo. da sla se le po morju vozila, 1)0 suhem pa le peš hodiila, si lalikO' misli-■rno. koliko triiclov in muk sta uiiorala pretrpeti na poti. Prišla sta v Pizidijo v Mali Aziji. L.jud-•stvo .iu Je z veseljem po>slušalo, toda farizeji so aadražili nekaj žen in mož, kateri eo' planili po njiju, da sta mosrala. bežat». V mestu Lista*i je >sv. Pavel samo z besedo ozdravil kruljavega človeka, (.la. je nato vse IjudslvO' verovaloi v Jezusa Kristusa. Nevoščljivi farizeji pa so nadraiili nekaj ljudi, ki «o ziačeli neusmiljeno kamenjati sv. Pavla in -sv. Barnaba.. Sv. Pavel je obležal na tleh kalvOT mrtev. Ker sO' menilii, da je umrl, so ga zavlekli iz mesta. Ko so pa k njemu pristopili učenci Go:spodovi, je vstal in šel ž njimd v mesto. V Antiiohi.io sta se isv. Pavel in sv. Barnaba vrnila okolu 1. 47. do.50. po Kr. r. Toi ,je bito pi-vn misijonsko potovanje sv. Pavla s sv. Barnabom. V tem oasu je nastal v Antiohi.jii mej kri- ' st.jani prepir. Kristjani, ki so bili prej Judje, sO' trdili, da mora.jo kristjani iz d.rugib nai'odov najfjrej sprejeti obrezo in druge judovske šege, čemur so da-ugi nasprotovali'. Da. bi se ta prepir končal, sta sv. Barnaba in sv. Pavel morala iti v Jeruzalem k apostolom, ki so razsodili, da judovske šege ne veže.io kristjanov. L. 51. po Kr. r. se začenja drugo veliko nii-sijon.sko potovanje sv. Pavla. Prehodil je z učen-c.e.m Silo Siri.io in Gilici.i.o In prišel spet v Listro, k.ier si je i>ridobil zvestega učenca sv. Timoieja, sina .Judiinje, verne žene, oče'ta pa a.jdovskega. Šli so i>oteni skozi Frigijo, Galacijo, Mizij.o ter pri.^li v Trojado, kjer je sv. Pavel imel prikazen: Neki mož, Macedonec, je stopil predenj in ga p]-osil: »Pojdi v Macedonijo' in pomagaj namli; Tako so prišli v Macedoni jo in sicer v meisto Filipe. Tam SO' Jih le malo izpreohrnili. Bili so pa tutlii s šibami tepeni po golem hi'b'tu. Od tod so šli v druga macedonska mesta in i^rišli v loniko (Sodun), kjer je sv. Pavel vsako soboto učil v sbodnici. Izpreobrnili so jih mnogo, toda kmalu so Judje nadražidi' ljudstvo proti njim. da SO! morali bežati. PrišM- so v mesto Bere.jo, k.jer so ].iudje i-adi sprejeli' sv. evangelij: Koi sO' pa tja prišli Judje iz TesailoTiiike in so proti njim rih-dražili ijudstvo, je s-v. Pavel moral iz mesta bežati. Od tod je šel z nekaterimi s])reniljevavci v Atene. V Bewji sta ostala le Sida. in sv. Timotej. V Atenah je sv. Pavel pridigal v shodnicah. pa tudi v areopagu, kjer je bilo najvišje .sodi.šce. Pridobil je tam imenitnega učenca, sv. Dionizija in ženo Damaro. Iz Aten je šel v Korint, kjer je z uspehom oznanjeval Kristusa poldrugo leto. Tja sta prišk iz Macedo.ni.je tudi Sik iii Timotej, ki sta niai poanagak. Iz Koriinta .se jo pi^-peljal v Efez, od tod po kratkem odmoru v Ceza-rejo in spet v Antiohijo. L. 54. ali 57. se začenja tretje misijonske potovanje sv. Pavk. Šel je skozi (.Jalacijo in Fr:-gijo in povsod potrjeval učence. Prišel je v Efez. kjer je učil dve leti, da so prebivavci v Aziji d:-!-leč na okrog slišali besedO' božjo. Nastal pa je v Efezu velik upor proti sv. Pavlu, ker so ti', ki sr.' izdelovali razne reči za mestno boginjo Di.ianr^ izgubili zaslužek. Sv. Pavel je odšel v Macedo-nijo in potem na, Grško, k.jer se .je mudil oznanju-.ioč besedo božjo tri mesece. Od tod se je hotel z kdjo prepeljati v Palestino. Ker so ga pa Judje zalezovali, .je raji šel po suhem spet v Macedc- nijo in od tam z ladjo v Trojatlo m potem v Ml-let, kamor je k sebi poklical vse cerkvene predstojnike iz Efeza, da bi jim govoril v slovo. Vstal }ia je velik jok mej vsemi in so objemali Pavla in poljiibovali. Najbolj žalostni pa so bili zavoljo iiesede, ki jo je rekel, da ne bodo več videli njegovega obličja. In so ga spremili do ladje. S tem jo končalo njegovo tretje misijonsko potovanje. 13. Sv. Pavel se je na povratku v Palestino dotaknil več mest, kjer se je ustavil in govoril z učenci. Tako je prišel v Cezarejo, kjer so ga vsi učenci irotili, naj ne hodi v Jeruzalem. On pa je rekel: »Kaj delate, da se j očete in. žalite moje srce"? Zakaj jaz nisem le pripravljen biti vkle-nen, temveč tudi umreti v Jeruzalemu zavoljo imena Jezusa Kriistusa«. V Jeruzalemu je takrat našel sv. Pavel le čpostola Jakoba; vsi drugi apostoli so se bili že razkropili po vsem svetu. Nastal pa je proti sv. Pavlu v Jeruzalemu velik upor, ker so ga spoznali nekateri Judje, ki so prišli i'Z Azije. Zgrabili so ga in bi ga bili umorili, da ni brž pritekel na pomoč vojaški poveljnik Lizija z vojaki. KO' .so Judje ugledali višjega vojaškega poveljnika Lizija, so odnehali. Vojaški poveljnik je dal vkle-niiti sv. Pavla z dvema verigamia in ga peljati > grad Antonijo, kjer je bila vo.iašnica za tisoč vojakov. Za njim je šla velika množica ljudi. Ko prišli do stopnic gradu, prosi sv. Pavel po-vel.jnika, na,i mu dovoli izpregovoriti množici par besedi, kar mu poveljnik dovoli. Sv. Pavel pojasm svojo iziDreobrnitev in delovanje v hebrejskem jeziku. Ker so- pa Judje začeli proti njemu razsajati, ukaže poveljnik, naj ga peljejo v grad in naj ga bičajo. Ko so ga pa hoteli vojaki bičati, reče sv. Pavel poveljniku: »Aid .je dovoljeno tepsti Rimljana, in še neobso,jenega?« Ko je slišal višji poveljnik, da je Rimljan, se je zbal in vo.jaki so^ sv. Pavla takoj odvezali. Drugi dan pa je Lizija sklical duhovne in najvišji zbor ter je sv. Pavla pripeljal pred nje. Sr. Pavel se je tu rešil s tem, da je.,začel zagovarjati vstajenje mesa. Ker so bili mej navzočnima tudi saduceji, ki so tajili vstajenje mesa, so se farizeji začeli ž njimi prepirati,z besedami: Če uči vstajenje mesa, uči prav! In so se mej seboj jirepirali. Nastalo pa je veliko vpitja, da se .je višji poveljnik začel bati za sv. Pavla. Zato je ukazal rojakom, naj ga peljejo spet v grad. Ker so ise pa Judje zakleli, da hočejo -sv. Pavla umoriti in je to naznanil sin Pavlove sestre višjemu poveljniku, je dal ta prepeljati sv. Pavla po noči v spremstvu vojakov v Gezarejo k Feliksu, deželnemu glavarju. Le-ta je pozval višjega duhovnika in druge Jude v Gezarejo, da bi slišal njih tožbe proti sv. Pavlu. Sv. Pavel .je pred Feliksom.dokazal svojo nedolžnost, a ta ga kljub temu 'ne iizpusti iz ječe dve leti. Feliks g>i je z ženo Družilo večkrat zasliševal, ker .je hotel več izvedeti o krščanski veri in ker je tudi upal dobiti od sv. Pavla denarja. Leta 60. ali 61. po Kr. pa je deželni glavar Feliks dobil naslednika Porrci ja Fest-a. Tudi ta je poklical duhovnike iz Jeruzalema ter jih povabil, naj povedo, kaj je Pavel hudega storil? Sv. Pavel se je izvrstno zago- variai. Ker ni deželna glavar ničesar izvedel, kar bi Ijilo' zoiper postavo, je sv. Pavlu rekel, naj gre ž njim v Jeruzalem pred duhored ce- earjem Neroinom pogumno odgovarjal in Kristusov nauk zagovarjal. KakoT piše sv. Ambrož, so kristjani prosili sv. Petra, naj bi zbežal dn si rešil življenje. Sv. Peter je res zbežal. Ko je pa prišel iz mesta, pi-ikaže se mu sam Kristus. Sv. Peter ©a vpTaša: »Gospod, kam greš?« Kristus mu odgovori: »Grem v Rim, da se dam spet križat«. Te besede so Petra presunile, da se je takoj vrnil in iiogumnoi pretrpel niučeništvo smrt na križu. 14. Današnji dan sta 1. 67. po Kr. prvaka apoisto'lo-v umrla m sv. kato-liško' vero. Sv. Petra so križali. Ko so' mu pokazali križ, je prosil, naj mu glavo denejo k tlom, ker da ni vreden um.reti, kakor je umrl gospod Jezus Kr. Pribili so ga na križ z glavo k tlom. Pa še na križu j'e oznanje^'ial sv. evangelij, dokler ni izdalmil duše. Sv. Pavla SO' kot razbojnika peljali zvezanega po ulici, ki se je imenovala takrat v latinskem jeziku: Via Ostiensis t. j. cesta, ki pelje v mesto Ostia. Ustavili so se na nekem gričku. Sv. Pavel .je ko jagnje uklonil glavo,^ katero^ mu je vojak s sekiro odsekal, da se je po bregu zatol-kala ioa trikrat poskočila. Njegovi učenci so žalostno gledali strašni pri zor. Pobrali so mrtvo truplo in je pa krščansko pokopali. 15. Tako so obveljale o> sv. Pavlu besede gospoda Jezusa Kristusa: »Jaz mu bom pokazal,, koliko bo moral trpeti za moje ime«. Njegovo^ življenje od izpreobrnitve dalje ni JdHo drugega fco trpljenje. Trpel je veliko na morju dn na suhem, od prijateljev in sovražnikov, od Judov in ajdov. Prav večkrat je bil v nevarniosti za. življenje. Poleg vseh trudov dn muk pa je sam skrbel, da se je s pridnostjo svojih rok preživljal in ni hotel imeti od vernikov nobenega pilačila. Jedel je kruh, ki si ga je sam s trdim -delom služil. Naučil se je bil namreč v mladosti delati male šotore iz usnja ali sukna, ki so .jih piotnifci v ju-trovih deželah seboj nosili, da so pod njimi prenočevali in da so se branili dežja in slabega vremena. Življenje in trpiljen.je sv. Pavla nam kaže, kaj pomenjajo' besede Kristusove: »Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame križ na rame in naj hiodi za menoj«. Sv. Pavel je bil mož, ki se ni strašil nobenega dela in ^truda, nobenega trpljenja in preganjanja za sv. vero, za čast in slavo Gospoda Jezusa Kristusa. 16. Mej svetniki ne na.jdemo nikogar, ki bi se bil tako potegoval in trudil za sv. vero ko- sv. Peter in Pavel. Prvi je po pričevanju samega Zveličarja skala, na kateri sloni katoliška, cerkev in katoliška vera. Drugi — sv. Pavel pa je sv. vero neustrašno oznanjeval po vsem svetu. Oba sta videla Jezusa Kr. in sta bila .trdno prepričana o resnici sv. evangelija; oba sta za resnico sv. vere dala današnji dan svoje življenje. Od njiju se moramo učiti žive in trdne vere, o kateri je dejal sam Jezus Kr., da bomo- ž njo gore prenašali. Zlva vera je moč, ki nas dela neustrašne, da se ničesar ne bojimo, ne dela ne truda, ne uboštva ne trpljenja, ne bolezni ne ■smrti. 17. Kaj .je sv. vera? A'era je prva božja čednost, ki nas nagiblje za res imeti vse, kaa- je Bog razodel in kar nam «v. katoliška cerkev zapoveduje verovati. Ta božja čednost, sv. vera, dela vse kristjane celega sveta enodušne, jih dela brate v Jezusu, otroke božje in dediče večnega kraljestva. Noben list, noJjena vejioa na drevesu ni drugi popolnoma enaka, a v tem so vsi listi, vse veje in vejice edine, da im.a.jo eno korenino in eno življensko. moč. Tako ni tudi' noben krist.jan drugemu polloni noma enak, a v tem so vsi kristjani celega sveta edini, da imajo vsi eno ter isto vero, ki nam daje življensko moč. Pojdimo na jug ali na sever, na vzhod ali zahod, narode najdemo sicer raz-nolične, z raznoličndmi navadami in šegami, a vsi ti ogromni milijoni so v tem edini, da izpo-vedajo eno ter isto katoliško vero. Nobenega razločka ni v tem oziru mej Grki, Rimljani in drugimi ljudstvi, vsi smo eno v Gosjiodu Jezusu Kristusu. 18. Naša vera pa mora imeti potrebne lastnosti: Naša vera moi'a biti nadnaravna. To je-mogoče le s pomočjo milosti božje. Kristjanu mora biti dovolj, ako ve, da je .resnično razoidel Bog, ki je neskončna resnica, ki ne more ne goljufati ne goljufan biti, četudi , bi tega ne razumel. Pravi katoličain ne vpraša, je-ili to mogoče,, ka.r je Bog razodel, ampak je vselej pa'ipravljen podvreči svojo pamet in svoj razum Božji besedi. Ko je Jezus govoril svoje dni' zbranemu Ijiid'.stvu, da jim hoče dati svo.je lastno telo v 'jed in svo.jo> kri v ]3ijačo, začeli so ga. ljudje in tudi nekateri njegovi učenci zapuščati', češ, da ne razumejo, kaj pravi. Tedaj 'reče Kristus apoistoloni: «Ali me hočete tudi vi zapustiti?« Peter pO'Vzddgne tako.f svoj glas,, dasi ni razumel, kaj midi Jezus ter-reče: »Gospod, kam hočemo iti? Besede večnega, živl.jenja imaš ti. Mi veru.j'emO' in spoznavamo-,, da si ti Kristus, Sin Bož.ji«. Tako moramo tudi mi trdno verovati zavo-■IjO' Boga, čeprav hi ne razumeli. To' pa. .jie mogoče-le s pomočjo milosti Bo-žj.e. Vera moTa biit.i. dtelje splošna. Kdoir v resnici veruje "zavoljo Boga, veruje vse, kar je Bog razodel, brez izjeme. Kd-or ene same razodete-resnice ne veruje, nima nobene vere, ker ne veruje, da je Bog resničen. Kdor ne veruje da je-Bo-g resničen, ta sploh Bogu nič ne veruje. V našili časih je ]3rav večkrat -slišati prev-zetneže: »Jaz sem kristjan in dober katoličan, pa ;tega ali onéga ne verujem in se o tem ne -dam prepričati«. Kdor itako govori, dokazuje, da nič ne veruje, kajti kdor ne veruje ene same Božje resnice, ne veruje v resničnost Boga, ki je to razo- ■del, ne veruje v Jezusa, ki je to učil. Jvdor pa ne Teruje v Jezusa Kr., ta ni Ivristjan, ampak pagan. Včasili slišimoi prevzetneže: »Vse je prav, vse radi verujemo in «mo tudi kristjani, a da je papež nezmoitljiv, o tem nismo prepričani«. Tudi taki tlokazuj-ejio, da nič ne verujejo. Kdor ne veruje v nezmotljivost rimskega papeža v verskih resnicah, ne veruje v Jezusa, ki je rekel Pe^tru: »Ti si skala in na :to skalO' bom zidail jaz svojo -cerkev in vrata peklenska je ne bodo prema-.gaia«; oh drugi priliki: »Simon, Simon, hudobni duh vas je hotel streti kakor pšenico, jaz pa sem prosil za te, da bi tvoja vera nikdar ne omagala «. Kdor torej ne veruje v nezmotljivost .rimskega papeža, ne veruje v Jezusa Kr. in ni kristjan. (Àivajmo se prevzetnosti in zlasti prevzetnih besedi proti sv. cerkvi in njenim naukom. Resnice, katere uči katoliška cerkev, "so verovali od začetka krščanstva miilijoni in milijoni ljudi in verovali so jih tudi največji veleumi na pr. sv. Pavel. sv. Jeronim, sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski itd. Tretjič. Vera ise mora v dejanju kazati. Ne najdemo sicer mnogo ljudi, ki bi v srcu nič ne verOiVruli, toda takih .je niniogo, ki v srcu sicer verujejo, ker jim vest ne da miru, ki se pa žal svoje vero sramujejo in je javnO' nikdar ne poikažejo. To so itrevzetneži, ki se bahajO' s svojo učenostjo. Da bi se laki udeležili kdaj te ali one slovesnosti, procesi.je, cerkvenega shoda, sv. zakramentov, skupno molitve sv. rožnega venca itd., ni niti misliti. Taka vera je mrtva. •Svoj čas sem naletel na nekeg^'a gospoda, ki je tako-le prevzetno goA'Oii'iil: »Jaz hočem hiti jM'Ost človek. Svoji ženi in svojim otrokom dovo-ijujem, da gredo k sv. maši in k sv. spovedi, kakor ji'jn drago, toda jaz hočem biti prost človek in hočem delati, kar se meni IjuJji«. Tako ne govori dandanes samo eden; takiii gospodov in gospodičev je dandanes mnogo. Kaj naj odgovorimo na take prevzetne in hkrati neumne hesede? Takim moramo odgovoriti, da jo njih vera prazna. Kako verujejo, če ne gredo nikdar k sv. maši, če nikdar ne sprejmejo sv. zakramentov? Ko bi kaj verovaii. bi gotovo ne trpeli na sebi greha; ko bi verovali, da je v najsv. zakramentn resnično pinču.ioč Jezus Kr., bi ga gotovo kdaj o]:)iskali in sprejeli v svoje srce; ko bi kaj verovali, bi se gotovo bali vsemogočnega Boga, ki kazniije tiste, ki prelamljajO' njegove zapovedi. Pi'emagajmo to Jjolezen našega časa in ni-Kar se ne sraniujmo sv. katoiMške vere, za katero-je tekla kri ediinorojienega Sina božjega, za katero se je dal prvi apostol sv. Peter križat z glavo navzdol, ker se ai štel vrednega umreti, kakor jo umrl Zveličar; za katero so sv. Pavlu glavo od-scka.li; za katero so umrli vsi sv. apostoli; za katero so tekli potoki sv. miičeiiiške krvi. To vero so o/.nanjali, razšir.iali in zagovarjali najbolj učeni in imenitni ljudje celega sveta. Ako je kaj na sveki, na kar moTemo in smemo biti ponosni, je gotovo sv. katoliška vera. O sv. Amatu, ki ga praznu.jemo dne 13. «(•'pt. beremo: Ko ,je začutil, da se mu bliža konec; je jioklical k sebi redovnega brata in mu je rekel: Pvinesi mi pisma papeža Leona do •sv. Flavijana, ker v njem je prava katoliška veroizpoved«. Ko so je prinesli, so mu je morali prebrati. Na koncu je umirajoči vse slovesno potrdil in s tO' veroizpovedjo umrl. Četrtič. Vera mora biti trdna, kiva in stanovitna do konca. Ko je vprašal Kristus apostole: »Kaj pravijo ljudje o meni, kdo sem jaz?« so mu nekateri odgovorili, da pravijo^, da je Elija ali Jeremija ali Janez Krstnik adi prerokov kdo. Jezus jim reče: »Kdo pa misJiite vi, da sem jaz?« Simon Peter odgovori: »Ti si Kristu«, Sin živega Boga«. In ko sta stala sv. Peter in Janez pred farizeji in so jima: le-ti zapretili, da ne .smejo več govoriti o Jezusu, sta pogumno odgovorila: »Povejle ali' je pirav, poslušati bolj vas koBoiga? Mi ne moremo moleati, o tem, kar smo videli in slišali (Dej. ap. 4)«. In ko sio bili apostoli ujeti in so jih privedli pred veliki zbor, je sv. Peter odgovoril farize.jem in velikim duhovnikom, ki so zali'tevali, da morajo o Jezusu molčali: »Treba je Boga bolj poslušati ko ljudi. Bog naših očetov je obudil Jezusa od mrtvih, katerega ste vi umorili in obesili na les križa (Dej. ap. o)«. Tako moramo tudi mi trdno in pred vsem svetom neustrašno' spoznavati svojo vero. Sv. Pavel je pO' vsem svetu neustrašno oznanjeval JezuiSa K.i'istu.sa križanega. Kakor je govoril nizkemu in siromašnemu Ijud.stvu, prav tako je govoril pred rimskimi glavarji in cesai-ji. Ob času sv. Ludovika, francoskega kralja, so na Francoskem razsajali divji krivoverci Al-bigenzi, ki so mej drugim 'tia.iili priču.jočnost Jezusovo v presv. evharistiji'. V neki cerkvi pa .se je dogocl-il čudež, ki Je razpršil v.se ugovare prev-zetnili Albigenzov. Ko' je mašmk povzdignil po-svečenio hostijo, se v njej pokaže Kristus v podoJ^i prelepega dečka. Nekateri teko h kralju sv. Lu-doviku in ga povabijo, naj bi prišel gl-edat velika čudo. Sv. kralj pa "Odgovori: »Ti naj gredo gledat Božjega oti^oka, ki dvomijo, da Je pričujoč Jezus v zakramentTi sv. Rešnjega Telesa. Kar mene tiče, verujem bolj živo, kakoir da bi gledal z očmi, da je moj Zveliča.r pričujoč s krvjo in mesom«. Ta sveti kralj nam je pokazal, kaj se p,ravi imeti trdno in živo vero. Tako živo verO' so imeli vsi mucenci in mučenke, ki so za Kristusom' nauk po zgledii sv. apo-ijtolov žrtvovali življenje. Sv. Peter, mučenec, ki ga praznujemo dne 29. aprila, «e je bil naučil kot deček apostoisko vero, čeprav so njegovi starisi loili krivo^verci. Ko ga .ie njegov stric vprašal, kaj se je naučil v šoli, Je deček odgovoril: Apostoisiko vero! Tej veri je ostal zvesit, čeprav so ga njegovi starisi nagovarjali, naj to vero zapusti. Ponavljal je neprestano a])oslolsko vero. Ko so ga sovražniki sv. vere na polu iz mesta Como v mesto Milano napadli in smrtno l'aniii, je še pred zadnjim izdihom molil apostolsko vero. 19. Trdna in stanovitna do konca bodi torej naša vera! V veri je naša. zmaga in večno zveliča nje. Na goriškem starem pokopališču, ki je sedaj opuščeno, Je bil na nekem nagrobnem kamenu napis: »Verujem v Boga!« Človek, ki je dal na grobu drage mu i-ajnke osebe zapisati te Ijesede, je dal 'tem muet, da je ob isanirti 'ni diruge todažJje razen katoliške vere. Zato je tudi sv. Pavel ob koncu svojega živ;ljen,ja in delovanja pisal Ijul)-Ijeneinu Timoteju: »Dobi-o- sem se iDojeval, svoj tek sem končal, vero sem ohranil. Zdaj mi je pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo- dal Gospod«. 0]j smrtni uri nima àlovek splob nobene to-iaib.6 razen katoliške vere. Vse drugo ga zapusti in nima takrat zanj nobene vrednosti več, ker mora vse 'drugim oddati. Le vera. tolaži človeka v najbridkejši uri in mu obeta^ večno življenje in ■svidenje z vsemi dragimi O'nstran groba. " 2l). Ko praznujemo danes spomin junaške •smrti sv. Petra jn Pavla, premišlju.jmo njiju moško zn'ačajno.st do smrti. ^'ijraša se pred vsem: Zakaj sta žrtvo\-ala ■s^•oje življenje? Kaj je bilo njima še bo'lj drago ko lastno življen.je? Hotela sta s svojo krvjo poitrditi tO', kar sta ;učila. TJčiila sta, da. je Jezius Sin Bo'žji, naš Zveli-čar in da inoi-ajo' vsi ljudje, ki se liočejo zveličati, A-erovati vanj, upati vanj in ga ljubiti. Videla sta ga poi častitiljivem vstajenju in prejela od njega zapoved, da ga moirata lOznanjevaiti vsem ljudem. Onadva nista ljudi zavajala na kriva po'ta s krivimi nauki, ampak sta učila Božji nauk, o ka- terem sta bila, prepričaaia. Iz globokega in trdnega prepričanja sita za resničnost tega nauka žrtvovala svoje življenje. Premišljujm-Oi kolikO' sta ta dva moža trpela, po' vsem svetu za resničnoist sv. vere in kakšno plačilo jima je dal za to čloiveški rod! Trpela sta lakot in žejo-, tepili so ju in kamenjali, bila «ta v premnogih nadlogah, večkrat v ječah, mnogokrat v nevarnostih nia su-hem in na. moTjn, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred ne-verniki, v mrazu in nagoti. Vse to sta trpela, da vsta sv. vero potrdila in razširila po vsem svetu v čast božjo in v naše zveliča.nje. Od ljudi pa nista prejeM nobenega drugega plačila kO' mučoniško snrrt. Oznanjevavci Kristusovega nanka p.riča-knjejo placito od Jezusa v sv. nebesih. V vseh stoletjih se potrjaje.io. besede Kristusove: »Vsi, ki hočejo pobožnO' živeti, bodo pregan.janje trpeli« in; »Če vso mene preganjali, bodo tudi vas«. Ta^ko je bilo, ta.ko je in tako bo do konca dni. Če bi ne bilo nobenega pregan;ia-n.ja zavoljo sv. vere, bi to bilo za nas znamenje, da nismo apostioli, da nismo- pravi učenci Gospodovi. Ce se bojimo ljudi bolj ko Boga, nismo pira vi Izraelci — bojevniki božji in nismo-značajni možje. Kdo-r je prep.ričan o re.sničn-0'sti krščanske vere, -se ne bo bal vsakega, najmanjšega zasmehovanja, vsakega najmanjšega zaničevan.ia; se ne bo sramoval zagOA'a.rj.ati svete vere in braniti je proti nasprotnikom: je ne bo nikdar zatajil radi brezvers-kiih ljudi, ki hi -se mu utegnili posmehovati in s-e mu me bo zdela nobena a-eč pretežka, ko gre za sv. vero in za^ sv. cerkev. Bodimo, po zgledu sv. Petra in Pa\'la pravi katoliški možje, ki se ne uistrašijo. nobenega preganjanja in so pripmvljerd- za dobro in sveto stvar dati. svoje življenje! Bodimo značajni možje, na katere se lahko sv. cerkev zanese, da je ne bodo izdali. 21. Sv. Peter in Pavel bi se bila lahko rešila^ ko bi bila hotela zatajiti Jezusa in njegov nauk, a nista hotela. Stala sta pred sodnikom trdno in se nista ustrašila zasraniio-vanja, pretenja, miiče-ništva in smrti. Katekizem nas uči, da ni dovolj, da iSamo v srcu verujemo, ampak da moramo svojo vero tudi v dejanju kazali, ko. terja čast Božja in zve-ličanje naših duš. Pravi katoliški mož kaže svojo vero v lepem krščanskem življenju. Nauk sv. vere ni človeški nauk, ampak božji nauk. Kar sv. vera uči, je bilo tisočkrat in tisočkrat izpričano'. Bodimo toTej ponosni na sv. vero in štejmo si v najveajo^ čast, da živimo po sv. veri,, tudi oe moramoi zanjo kaj trpeti. Zgled sta nam dala apostola - prvaka sv. Peter in Pavel, ki nista skrivala sv. vere niti pred mogočnim cesarjem Neronom. 22. Takih značajnih mož potrebuje dandanes sv. cerkev in Katoliška akci.ja. Ko ]>i imeli dandanes pO' naših družinah mnogo znaČajnili mož, utr.ienih v sv. veri, bi se naše razmere kmalu premenile. Žal pa, da živi.jo prav mnogih kakor da bi ne iindi nobene vere, preklinjajo, kakur da bi ne poznali Boga, prelamljajo cerkvene zapovedi, kakor da bi isv. cerkev ne bila več naša mati, zaničujejoi duhovščino, kakor da bi diihovniki ne ]>i.li' Jezusoi\ii nameöllaiki, opuščajo' isv. maso in sv. zakramente, kakor da bi ne imeli duše; uiganjajo preg-re.šnosti, kakor 'da bi bili živine; luiiiTajo brez pokore in brez sv. zakramentom, kakor da bi ne verovali v večno- zve-ličanje in v vstajenje mesa. To SO' sadovi neznačajno^sti, ki .jili gledajo ]3o družinah sinovi in hčere, ki rastejo brez strahu liožjega in brez značajnoati. Poboljšaj-3110 se! Sv. cerkev nam kaže danes visoka zgleda zna.čajnih in svetih apo'stalov Petea in Pavla. Ozi,rajnio se vanju, če hočemo biti pravi- katoliški možje, koristni sv. cerkvi in Katoliški akciji. Le od značajnili, -s^-etih in v veri stanovitnih mo-ž in žena smemo pričakovati boljših časov, novega rodu, ki l>o vnet za čast božjio', za čast in rast Jezusove cerkve. 23. Sv. cerkev je zbor vseli pravovernih kristjanov, je velika, veličaistna hiša, ki ima dvanajst stebrov —• dvamajst apositoiov, ki jih je s'ara J'ezus izvolil. Ti stebri .stoje trdnO' ko- ska'la. Nobena. Ini.rja, n-obena nevihta jih ne mo're O'ina-jali. Sloneč na sv. apO'Stölih stoji sv. Cerkev Jrdno že- dvajiset sto'letij in bo trdno- stala do konca sveta. Hudi vih-aa'ji «o se že v njo zaleto\-.ali, mnogo srditih in mogočnih sovražnikov ee je že v njo ziaganjaloi, a cerkev je IrdnO' stala. Ivakor je B'og nepa-emagljiv, prav tako^ je tudi Njegovo kraljestvo na zemlji-nepremagljivo: • »Vi*ata i>e-kle-nska je ne hodo premagate«. 24. Že prvo leto pO' Kristiisoveuii'vnebohodu je bilo v Jeruzialemu mnogo kristjanov. Pre.^to-pile so cele množice judovskih duhovniko\' in vernikov iz vseh stanov in krajev. Njih šte\'iio je rasilo od dne dO' dne. Umljivo je, da je rastlo tudi sovraštvo do njih. Trdovratni Judje so jih začeli hudo preganjati'. Že 'takrat .se je pokazalo, da miora preganjanje irpeti, kdor hoče pobožno živeti. 25. V^elik ])regan.javec mlade krščansko cerkve je bil Herod Agripa I (37.—44. leta po Kr.). Ta Herod je bil vnuk onega Heroda, ki je dal ob rojstvu Ivristu-sovem pomoriti otroke v Bt>tlehe-mu in v okolici. Herod Antipa, ki je dal Janezu odsekati glavo, .je bil temu Hero^du stric. To .je bila res lepa žlahta! Tu «e je uresničil pregovor, da jabolko ne ]5ade daleč od drevesa. Hudobni sta.riši imajO' navadno tudi hudobne otroke. Cela žlahta gre n.avadno za očetom. Hudoben .je bil stari oče Herod, hudobni so bili sinovi in hudobni vnuki. Vnuk Herod Agri]m je mislil, da bo krščanstvo najprej pokončal, če da ])omoriti apostoie. UdaTi ])asitirja, si je mislil, in ovce se same po sel^i razkropó. Ta Herod je dal sv. Jakobu, bratu sv. Janeza., evangelista, -z mečem glavo odsekati. Ko- je pa videl, da je bilo to trdovratnim Judom všeč, je stegnil rokO' tudi na sv. Petra, prvega apostola, in ga ukazal zapreti. Bili so pa takrat velikonočni p,razniki. Po praznikih je hotel Petra obsoditi v smrt :in ga po željah hudobnih farizejev umoriti. Petra zapre.jo v ječo in grt dobro zastraži,jo, toda angeil Gospodov ga ■še tisto noč reši iz ječe na čudovit način, kakor smo že spredaj omenili. Ta slučaj nam 'dokaxuje, da Bog nikogar ne zapusti, ki mu zvesto služi. Bog pošlje, če tTeba, tudi angela, da nas reši iz sovražnikovih rok. Ko je prišel sv. Peter dz ječe v znane ulice, je .sel naravnost v hišo^ Marije, matere sv. Marka, v kateri so Jjili zbrani učenci Gospodovih, ki so molili zanj. Ko je jDOtrkal na vežna vrata v hiši, kjer SO Ijili učenci zbrani, je šila poslušat deklica, ki se je imenovala Rode. Ko je spoznala Petrov glas, od veselja ni 'odprla vrat, ampak je tekla noter in oznanila, da stoji Peter pred vrati. Ali oni so ji i^ekM: »Se iti meša?« Ona pa .je le še trdila. da .je itako. Oni pa so ji rekli: »N.jegov angel je! i Peter pa je le še trkal. Ko so pa odprli, so ga videili in so ostrmeli. On pa jim je mignili z i-'oko, da naj molče in je začel pripovedo'vati, kako aa je Gospod rešil iz ječe. Rekel je: »Po^vejte to Jakobu in braitom«. In .je šel vun in odpotoval v drug kraj. 2(i. Ta dogodek je zd. nas kristjane, ki smo udje katoliške cerkve, velika tolažba. Kakor je takrat vsemogočna roika božja ohranila sv. Pe-Ina, prav tako ohranjuje v vseh časih sv. cerkev. Vse sovražne moči in tudi peklenska vrata je ne bodo premagala. Sv. cerkev zmaguje vedno-, čeprav je brez pušk, brez mečev in topov. Njeno-orožje je vse drugačno, vse bolj uspešno in tr-IDežno, da se mu niti peklenske moči ne morejo ustavljati. Tekom dvaj.setih .stdletij .je imela cerkev marsikatero poskušajo, maa-isikatero hudo ^nojsko — a je vselej na koncu zmagala. Kristus je rekel Petru: »Nikar ne mislite, da sem prišel in prinesel mir na zemljo, ne miru, ampak meč sem prinesel. Vaši domači hodio vaši sovražniki.. Kar -so meni istorili, bodo tudi vam delali; če sio mene preganjali, bodo ^tuidi vas preganjali.. Ali ne iDojte -se! Jaz sem premagal svet. V potrpežljivosti boste rešili .svoje duše«. Kar je Kristus napovedal ^ivojim učencem, se godi vsa stoletja v sv. cerkvi. Sv. cerkev .je imella že tudi tako. mogočne so-A'ražnike, da so- si menili, da bo omagala, a se veaidar to ni zgodilo., ker je v njej Kristus, ki je premagal svet. Ko je vstal krivoverec Luter in je za selDoj potegnil več ko polovico nemškega na-]-oda, ..so vsi mislili, da se bliža konec Kristusovemu kraljestvu na zemlji. Toda kljub temu se to ni zgodilo. Sv. cerkev se .je od takrat silno razširila in nemški in angleški na,i'od razumevata polagoma, da Luter ni učil resnice. Mnogi se sedaj vračajo v katoliško cerkev. Lahko rečemo-, da je luteranstvo, ki se .je nekdaj -s tako silo za-•eanjalo v cerkev, že premagano. 27. Sv. cerkev se primerja žlahtnemu drevesu, ki je zrastlo iz malega goi-čičnega zrnca, katero je Kristus vsejal. Deblo tega drevesa je rimska cerkev, vseh drugih cerkva miati, kater» sta s svojO' krvjo pog'nojila današnji dan Peter in Pavel, katero vladajo rimski papeži, vidni glavarji sv. cerkve, namestniki Kristuso\'i na, zemlji. Kdor se loči od rimskoi-katoliške cerkve^ se posuši kakor odsekana veja in odmrje sv. veri. Vee druge škofije in 'duhovnije po svetu sö> zelene-veje, posamezni verniki zelene vejice in njih dobra dela in čednosti sadoivi. To- drevo raste iz zemlje v sveto nebO'. Sam sv. Duh je zaliva s svojimi milostmi in zanje skrbi. Nikdar ne pozabimo, da smo deli tega drevesa, ki .je pognojeno s krvjo sv. mučenikov in prvakov apostolov sv. Petra in Pavla. Dokler se veje in vejice drže drevesa, rodé sad, ko jih ločijo od debla, umr.jejo. Držimo se torej tistega debla^ ki iSta je s svojO' krvjo' pognojilai sv. Perter in Pavel, da ž n.jima dosežemo venec večne slave. OPOROKA SV. PETRA. 28. Sv. Peter in Pavel sta umilia oba enega dne, namreč dne 29. junija 1. 67. po Kr. r. Oba sta bila na smrt dobro pripravljena in sta nam zapustila prelepo oporoko, ki jo hočemo premišljevati. 29. Oporoka sv. Petra Je njegov drugi Mst, ki ga Je pisal kristjanom najbrže iz Rima-, kakoi' prvega. V njem pravi (1, 14): »Vem namreč, da bom kmalu popustil prebivališče, kakor mi je dal na znanje tudi Gospod Jezus Kristus. Prizadeval ])a Sli bom, da se boste mogli pogostoma spominjati teh reči tudi po moji smrti«. S temi besedami napoveduje sv. Peter bližnjo smrt in priporoča krist.ianom nekatere reči, ki naj se Jih -spominjajo tudi po njegovi smirti. Te reči zadevajo vse kristjane, torej tudi nas. Zato si Jih hočemo' nekoliko ogiledati. 30. Sv. Peter pravi v oporoki (1, 10) tako-le: »Bratje, 'glejte pred vsem, da si zagotovite z dobrimi deli svoj p'oklic in svojo izvolitev. Ako to storite, ne boste nikdar grešili; Tako vam bo v obilnosti dano, da pojdete v večno kraljestvo' Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa«. To Je glavna točka oporoke sv. Petra: Zagotoviti si svoj poklic in izvolitev z dobrimi deli. To je mogoče le, če se s pomočJO' milosti božje pre-niagu.jemo in čuvamo gTeha. Plaoiilo, ki .je bomo dobili v večnem kraljestvu, bo obilnO'. Kako naj si zagotovimo poklic in izvolitev za večno zveličanje? To si zagotovimo, kakor pravi sv. Peter, z dobrimi deli ali z lepim krščanskim življenjem. Pred vsem Je potrebno, da vsakdo naprava dobro, odkritosrčno in skesano spoved, včasih tudi dolgo spoved, če ni prejšnjih spovedi dobro opiravljal. Imate prav lepe priložnosti, da to lahko dobro opravite. Večkrat imate priložnost, da opravite sv. Süoved tudi pred tujimi spovedniki, ki vas nič ne poznajo. Večkrat iinamO' sv. misijone, večkrat greste na bož.je poti, kjer lahko opravite dobre, odkrit(> .srčne in skesane spovedi. Eri nas se ne more nihče izgovarjati, da ni spovednikov aLi da ni mogo'1 opravili dobre sv. spovedi. To je pred vsem poitrebno za sveto življenje, ki da.je pravico do večnega življenja. Sv. Peter nam kliče: »Ne bom nehal opominjati vas vedno o teh rečeh, dasi veste in ste po'trjeni v tej resnici <•. Če beremo življenje svetniko'v, vidimo, da so vsi svetniki pred vsem poskrbeli za dobro dolgo spoved, s katero so uredili svoje dušno stanje. Beremo o sv. Karlu Bor., da se je večki^at prav otroško spovedovai vseh grehov ceilega življenja, čeprav ni storil nikoli smrtnega greha. Bo opravljeni dolgi spovedi je strbno gledal, da ni storil nobenega greha. V ta namen je naistavil v nadškofijski palači dva pobožna duhovnika, ki naj bi strogo nadzorovala njegovo obnašanje in mu da.iala brezobzirno ostre opomine, ko bi videla, da se je v čem kaj ]jregrešil. Kako lep 'Zgled nam .je da!l s tem sv. Karel Bor.! On je ukazal nižjim duhovnikom, naj ga ostro pokai'ajo, če bi se v čem pregrešil, mi pa ne moremo mirno prenesti niti lepega opomina svojih starišev, svojih bratov, sester, sorodnikov ali katere druge osebe, ki nam dobro hoče. 31. V lej oporoki uas sv. Peter oi>omin.ja, da se moramo /xlriaii spačene poželjivosti, katera .je na .svetu, če hočemo biti deležni božje narave: da moramo z vso skrbn:ost.jo izkazovati v veri krščansko čednost, v čednosti pa spozna-van.je (krščanskih a-esnic), v spo^znavan.ju pa zdržnoist, v zdržnosti pa potrpežljivost, v potr-]>ežljivosti pobožnost, v pobožnosti ]3ra:toJ.jubno.st, v bratol.iubnosti pa ljubezen«.. To so krasni opomini v oporoki sv. Petra. Sv. Peter pravi, da moramo živeti čednostno, če res veru.jemo v Jezusa, da inoTamo rasti a' spo-znavan.ju krščanskih resnic, zlasti pa da moramo biti zdi-žni v uživan.ju posvetnih dobrot, da se moramo uriti v po'tr]ježl.jivo.s'ti in imeti ljubezen do bližn.jega in do Boga. Pravimo, da .je bi,l sv. Janez apostol ljubezni, zlasti ljubezni do bratO'V, toda prav tako nas tudi sv. Peter opominja k hratoljubnosti in k ljubezni. V pTvem pismu, ki ga je tudi pisal iz lli-nva malo let pired smrtjo, piše: »Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokri.je obilnost grehov. Jemljite radi eden drugega pod streho brez gOidrn,janja. Kakor je kdo pre.jel dar, s tem postrezite eden daaigemu, kakor dobri delivci mnogotere milosti božje (4, 7 - 10)«. Po teh naukih so se odlikovali vsi svetniki in svetnice božje. Beremo v životopisu sv. an-gle.škega škofa Adölvolda, ki ga praznujemo dne 1. avgusta, da je razdal ob času lakote na Angleškem vse svoje premoženje. Ukazal je in-e-kovati vse zMe in srebrne cerkvene posode v denar. s katerim je potem podpiral siromake. Rekel je: »Ali bi bilo prav, ko bi hranili.po cerkvah zaklade zlata in srebra, ljudje pa, ki ao ustvarjeni po božji podobi in -odrešeni z Jezusovo ki-vjo, naj bi po cestah umirali od lakoti? Sv. škof je z d-enarjeiii nakupil živeža in je preživljal ž njim cele množice, ki bi bile morale od lakoti, umreti, ko bi jih ne bili podpirali. Mnogi so ležali po cestah že mrtvi-, drugi na pol mrtvi. Sv. škof je te poslednje rešili iz žrela go-tove smrti. Životopis pravi o- njem, da je bil bolehen, da ni od bolečin .včasih cele noči zaspal, a da je bil kljub temu po dnevu vesel in z vsemi prijazen in IjulDezniv. Veselilo- ga je zlasti občevanje z mladeniči, katere je z ljubeznijo opominjal in spravljali na pravo po't. Frav mnogi teh mladeničev so se kasneje poisvetili duhovskemu ali redovni-škemu stanu. Na tisoče ljudi je na ta način pridobil za Boga in za nebesa. Uresničile so sanje, katere je imel nekoč, da je stal na bregu mo.rja in videl tam veliko tedj-o-, ki^ je bila polna rib in zlasti jegulj. Ko je v «an.jah premišljeval, kaj naj bi to pomenilo, je zaslišal glas, ki mu je velel: ) Aclelvold, Adelvold, Bog ti zapoveduje, da obudi vse te ribe, ki jih je 'lad.)a polna in izprosi s svojimi moiliitvami, naj se «pet izpremenč v ljudi, kakršni so bili pirej«. Začel je tedaj goi-eče moliti: »O mili Jezus, bodi milostiv tem ljudem, ki jih je hudič izpremenil v živali, da se valijo- po blatu tega sveta«. Ko je tako- dolgo molil, so se vse ribe izpremenile spet v ljudi, ki so veselo hiteli iz ladje, hvalili Boga in se zahvaljevali -sv^etniku za molitev, s katero jih .je rešil iz krempljev hudičevih, da so začeli spet modro- živeti. Te sanje so pomenjaile, da bo svetnik na tisoče in tisoče ljudi spravil spet na pravo pot, da bodo-začel:'j živeti po pameti in ne kakor neumna živina.. Krasen zgled bratoljiibnosti iu ljubezni imamo v životopisu sv. Tomaža iz Villanove, ki ga praznujemo' dne 18. «ept. To bratoljubnost in ljubezen je podedoval po dobrih starišib in se je priučil po njih lepih zgledih. Ko so ga prisilili, da je postal škof v Valenciji na Španskem, so^ mu kanoniki darovali ob pxiliodu v škofijo štiri-tisoè zlatih. Vedeli so namreč, da .je prav siromašen in da nima nobene ojDirave, ker je bil redovnik reda sv. Avguština. Sv. Tomaž je podarjeno svoto sprejel z veliko hvaležnostjo, toda ves denar je takoj poslal v bolnico, kjer je bil požar malo l>réj napravil veliko škodo. Vse svo.je dohodke je porabljal za siromake. Sam je živel prav skromno. (.čeprav škof, je nosil \-endarHlie že ponošeno obleko iz samostana, ki se ni dala ni ti . več krpati. Ko ga je pi'isel nekoč obiskati nek kanonik, ga je našel šiva.jočega, z nitjo, iglo in s škarjami v roki. Kanonik se .je začudil, toda sv. škof mu odgovori: »Jaz imam kot redovnik obljubo uboštva, čejjrav sem škof. Denar, ki bi ga. moral dati krojaču. je za siromake«. Ko so kanoniki opozorili, da mora skrbeti kot škof za lepšo obleko, je odgovoril: »0a,st in dostojanstvo na-še službe ni v lepih olilačilih, ampak a- goirečnosti in skrbnosti, za izročeno čredo«. Prav tako skromen je bil tudi v jedi. Ko .je njegov OiSkrbnik kupil nekoč drago 'ribo, jo je moa'nl nesli spet na trg in denar po7\abi.ti za siromake. Vsak dan .ie imel na kosilu do 500 sii'omakov. Vse svo.je dohodke je A'sak mesec popolnoma porabil. V svoji službi .je imel šiviljo, ki je imela nalogO', da je pripravljala srajce, obleko, rutice, brisavke itd. za siromake. Nekega dine je bila nevoljna. češ. škof ji naklada toliko del, da jih ne more zmagovati. Škof pa je odgovoril: »Ko bi bila ti iia Kalvariji, ko .so Jezusa sneli s križa in bi te bila. Marija prosila, da napravi- prt, s katerim bi O'vili Jezusovo najsvetejše, truplo, ali bi si tega ne štela v niajvečjo cast in .slavo? Glej, prav isto delo opravljaš .sedaj, kajti siromaki .so pravi udje Jezusovega telesa, ki je rekel: »Ivar storite enemu teh mojih naj-manj.ših bratov, storite meni«, in ki bo na «odnji dan rekel: »Nag sem bil in ste me oblekli -. Kako .je bil ta škof dober in ljubezniv s svojO' duhovščino, dokazujejo' mnogi dogodki v njegovem životopisu. Naj navedem nekatere! Nekoč je poklical škof k sebi duhovnika, ki se je v več rečeh pregrešil. Začel ga jo prav ljubeznivo' prepričevati in opominjati, toda duhovnik je bil trdovraten. Škof poklekne pred bož.je razpelo, vrže gornjo obleko s sebe ih se začne neusmiljeno do' krvi bičati', da bi s tem ganil trdovratnega duhovnika. Ko vidi duhovnik ta .strašni ])rizor, pade ])rpd skO'fa na koilena in obljubi, da .se bo resnično ooboljšal. In to je tudi storil. Izostal je zgleden duhovnik. Ob drugi priliki je dal -sveti škof zapreti nekega duhovnika, ki se je bii hudo- pregrešil. Ko je pa škof molil pred božjim l'azpelom, se mu je zazdelo, da križani Jezus poti krvavi pot. Prav v tistem trenotku pa mu priteče.jo povedati, da je duhovnik v ječi obupal in se obesil. Škof teče naglo v .ječo in se vrže pred duhovnika, ki ni da.)al več nobenega znamenja življenja. Začel je takoj goreče moliiti za njegovO' dušo. Molil je dolgo in z vso gorečnostjo svoje duše. Kair v trenotku pa se dvigne duhovnik poi koncu, pade pred molečega skoia in reče: »Odpustite mi. pre-milositni škof! vaša moilitev me je izvlekla iz teme zmote in me privedla k luči resnice«. N'-ato ga začne škof prav ljubeznivo 0'pomin.iati, naj ne obupa, kajti tudi njega je usmiiljeni Jezus od-re-šil s svojO' krvjo. Ta ljubeznivost škofova je ijnela dober uspeh. Duhovnik se je resn.ično' poboljšali, .je šel v puščavo in tam do smrti spokorno živel. To,svo.jo bratoljubnost, ljubeznivost in dobrodelnost je sveti škof podedoval od svojih sta-rišev. Kakor podedujemo po stariših podobnost na obrazu, prav tako dobimo tudi podobnost na duši in na srcu. Ko je deček odrastel. je videl v družini same lepe zglede dobrodelnosti. Zato je tudi sam zače'1 ka.r tekmovaiti s sitariši. Kr^ih. ki ga je nesel v šolo, je navadno že na cesti oddal beračem. Večkrat je prišel domov brez črevljev in nogavic in nekoč celo brez hlač, ki jih je izročil .siromašnemu dečku. Za praznike je bil dobil lepo oJjleko', toda kmalu jo .je zamenjal s slabotno obleko siromašnega obroka. Mali ga je ]iokarala, toda izgovoril se je, da se nova obleka bolj pri;-lega siromašnemu dečku. Prigodilo se je celo. da .je nekoč i-azdal sirotam prav vso obleko, da .je prišel domov v sami srajci. Nekega dne je dal siiromakom šest piščancev. Ko je prišla mati domov in ga pokarala, je rekel, da so' se mu siromaki tako smilili, da bi bil oddal prav gotovo tudi kokoši, ko bi bil še kdo irrišel, ker ni imel nobenega denarja in ni mogel na nobeii način odpustiti siromakov i)raznih. Nič čudnega, če je ta sveti ško^f bil tako spoštovan in priljubi j on, da so po ulicah vsi na glas jokali, ko so izvedeli, da je .smrtno obolel. K'O so imeli molitve za njegovo zdravje, so i3evci in mašniki jokali, da niso mogli niti peti pri sv. opravilu. Ko je sveti škof. .spoznal, da se mu Lliža zadnja ura, je dal ves denair, kar ga je še imel, razdeliti mej «iromake. Prav iako je moral njegov oskrbnik razdelili prav vso hišno opravo razen postelje, na kateri je umiral in še to posteljo je pred smrtjio daa-oval ječi. Na Mali Šmarni dan je ukazal maševati ^^ :öoibi, kjer je umiral. Takoj po obhajilu pa je za vselej zatisnii oči. Ko je umrl je bila v mestu taka žalost, kakor da bi ]:)il sovražnik udri ^•anje. Pri pogrebu gia .je sjiremljalo 8000 siromakov z glasnim jokanjem in vzdihovanjem. Takih zgledov imamO' v zgodovini' maio. Vsak naj ga skuša ijosnemaii, kolikor more, kajti ljubezen pokrije obiluost grehov. 32. Nadalje nas sv. Peter opominja v oporoki, da se moramo cuva'ti nečistosti. Kako Bog kaznuje nečistost, pojasnju.ie zgiod o splošnem poto]>u, ko .j-e voda vso grešnike potopida razen osem oseb, dalje o Sodomi in Gomori, ko je Bog radi nečistega sodomskega greha obe mesti po-žgal do pepela in obsodil v večno podrtijo v opomin njim. ki JVodo v prihodnje hudo])no {letali. 33. Dalje opominja sv. Peter prekliinjevavce, ki ]jroklinjajo kakor nespametni. Pravi, da še angeli, ki so veliJvO več kO' ljudje, niso preklinjali in ne preklinjajo slabili angelov, ki so pali. _4.ko torej angeli še hudičev ne preklinjajo, kolike iazni so vredni ljudje, ki preklinjajo, česar ne razumejo. Prejeli bodo kazen in poginili v svoji ^pačenosti. Imejte navado opominjati vsakega, ki ga slišite preklinjati, mirno in z ljubeznijo. Mirna in ljuJjezniva beseda Ijo našla lepo mesto. 34. Lahko bi vam navedel iz oporoke sv. Petra .še veliko lepih opominiov, ki so zapisani v iijegavem drugem pismu. Naj za-dostuje še en •opomin: Sv. Peter nas opozarja na strašni sod-nji dan, na katerega se moramo pripraviti. Pravi, da se nmogi sit-er posmehujejo govoreč: »Kje je obljuba Kristusova in njegov prihod? ' Saj tra.ja vse 'tako, kakor je bilo od začetka sveta!« Ti Ljudje, ki tako govore, ne vedo, da ,je bila ;^emlja že dvakrat z vodo pokrita, prvikrat v začetku in jjotem ob s|)ilošneni. strašnem potopu ob Noetovem času. iVebo in zemlja, katera sta «edaj, sita i^rihranjena za ogenj'. V ■.sitirašnem o.gn.ju «e !)o obličje neba in zemlje na sodnji dan popolnoma izpremenilo. Imeli bomo ])o vstajenju novo nebo in novo zemljo, na kateri bodo prebivali zveličani. Na strašni sodnji dan se moramo skrbno pripravLjati, da bomo neomadežani in neoskrunjeni stali pred večnim Sodnikom. Tisti dan bo prišel kakor tat. Nebo bo z velikim pokanjem prešlo. Zemlja in vse stvari, ki so na nji. bodo zgorelo. Zato kliče .sv. Peter: »Pričaku.ite in hitite naproti prihodu Gospodovega dne s .'^velini obnašan,iem in s pobožno®t.io«. Nikar se ne šalimo, češ, prihoda Gospodovega noče bili. ka.iti pomisliti moramo, da .je p-red Bogom tisoč let kakor en dan in en dan kakoi* tisoč let. * * * OPOROKA SV. PAVLA. 35. Ogle,imo si seda.] še oporoko sv. l'avla.. Ta n.jegova oporoka .je v drugem pismu do Ti-mote.ia, katero je pisal deta (K), ali (i7. po' KY., k» .ie bil drugič Jetnik v Rimu in .je bil prepričan, da se mu bliža smrt. Takrat je bil najbrže skupaj sv. Petrom. Tako-le se poslavlja ,sv. Pavel: »Jaiy. že-upadam in čas mojega razpada se bliža. Dobro sem se bojeval, svoj tek sem dokončal, vero ohra-' nil. Setlaj mi je prihranjena krona pravice, katero mi bo dal tisti dan Gospod, pravični «odnik; pa ne-le meni, ampak tudi njim, kateri ljubijo njegov pi'iihod«. Kakor se vidi iz teh besedi, .je bil takrat sv. Pavel pjav blizu .smrti, kakor je sam isodil iz raznih okoliščin, ker pravi: yiSvoj tek sem dokončal (2. Tim. 4, fi)«. 36. V tej oporoki opominja pred vsem sv. Timoteja, škofa v Efezu, kar pa velja vsem duhovnikom in več ali manj tudi vernikom: ilotini te pred Bogom in Jezusom Kristusom, kate-i-i bo-sodil žive in mrtve ob isvojem prihodu v «vojem kraljestvu: Oznanjaj besedo., ne jenjaj, ])od:si priložno ali nepriložno, prepričuj, pi'osi, opominjaj z vs'0 potrpežljivostjo in z iikom. Zakaj prišel bo čas, ko' ne bodo trpeli zdravega nauka, temveč ai bodO' izbirali po svojih željah iičpnike, ki ušesa'žgačejo; in bodo odvračali ušesa od resnice, obračali pa se k i)i'avljicam. Ti ini čuj, prenašaj vse potr]>ežljivo, opravljaj delo evangelista, izpo'lnjuj svojo službO' in bodi trezen«. Ta sv. Timotej je po zgledu svojega učitelja sv. Pavla zaničeval ta svet in ugodno življenje. Postil «e je strogo in krotit vso poželjivost, da bi večnega življen.ja ne za})ravil. Poteg tega je bil tudi botehen. Samemu sv. Pavlu se je zdelo njegovo življenje prestrogo, ker ni nikoli pokusil vina. Zato mu je ijisal, naj ne i)ije dalje same vode, ampak naj pije malo vina zavoljo želodca in zavoljo svojega pogostnega boiehanja (1. Tim. 5. 23). Sv. Krizostom .razlaga te besede in |,)['avi: Sv. Pavel ne svetuje: Pij vino, ainpak: Pij nnthf vina t. j. kolikor je potrebno za tvoje zdravje . . . Z nezmernim uživanjem vina si nakopavamo lui telesu in na duši mnogo težkih bolezni . . . .Ve-zmerno' uživanje vina budi v duši vojsko strasti in vihar divjih misli, inehča in poplavlja telesno zdrav.je.. . . Kaj je bolj obžalovanja vi^edno ko pi.jančevanje? Pijanec je živ mrlič, je obsedenec p'o lastni volji, je bolnik ])o lastni krivdi, je pro-palica, ki ne zasluži nobene milosti, je s,i-ainata za ves človeški roid«. Zato je ta opomi^n, ki ga daje sv. Pavel sv. Timoteju, prav za prav nam namenjen, kajti sv. Timotej je bil glede tega že dobro podučen in s seboj še prestrog. Našim grdim pijancem in za-pravljivcem so namenjene besede: »Pij malo vina!« V prvem listu do Koa-inc-anov beremo (()): »Nikar se ne motite, ne nečistniki ne mall-kovavci, ne lakomniki ne pijanci in ne preklinje-vavci ne bodo posedli božjega kraljestva«. 37. Dalje nas opominja sv. Pavel v oporoki: »Nesvetega in praznega govorjenja se •ogibaj!« Sv. Emilijana, ki jo praznujemo dne 19. maja, je tako sovražila prazno govorjenje, s katerim se ničemurni svet zabava, da isi je ob takih priložnostih mašila ušesa s pa volo, da le nit-släsala praznih pogovorov. Kadar se pa ni mogia ogniti takim pogovorom, .je ponižno rekla: 5Govorimo a-aji le o Bogu!« Ker je itako ljubila inolčečnost, je liila v duhu vedno zbrana. Občevala je z Bogom prav prisrčno. Porodila se ji je pa srčna želja, da bi rada videla, kakšen je bil Jezus, ko je bil star tri ali štiri leta. Bog je to njeno željo uslišal na prečuden način, kakor se alasi u-stna pripovedka. Emili.jana .je nekoč ol)i-■^kala bolnega dečka, ki je isilno trpel. Rekla mu je: Ce li je bolezen v zveličan je, naj ti .jo Bog le pusti, če ]>a to ni, naj .jo name prenese«. Deček odgovori: ^Yse bolezni bi ti rad ne odstopil; le bolečine, ki jih Irpim na strani, mi prevzemi!« Emilijana reče: »Zgodi se mi po tvoji želji!« ^la je domov in takoj začutila ob strani strašne bolečine, da ni celo noč zatisnila oči. Bolečine so prenehale še-le drugi dan. Potem je šla spet Ic Tjolneinu dečku in mu rekla: »Ali mi hočeš odstopiti še drugi del svogäh bolečin?« Ko je deček privolil, je odšla domov in takoj legla v posteljo, ker je začutila silne bolečine. Ko' je ležala na postelji, je zagledala lepega dečka, ki se je veselo igral pred njeno posteljo. Sv. Emili.j:ana j<> mislila, da je angel, pa mu je rekla: »O ljubeznivi otrok, ali nimaš drugega dela kO' igrice? ; Deček pa ji prijazna reče: »Eaj hočeš, da naj bi delal?« Sv. Emilijana reče ponižno: »Želim, da mi kaj lepega povej o Bogu!« Deček pa odgovori: »Ali misliš, da se spodobi, da kdo govori sam o sebi?« Tako je rekel in izginil. Bil je sam Je-zušček. Sv. Emili.jand pa so' hkratu prenehale vse bolečine, saj je z očmi gledala dečka Jezusa, ki je vse bolečine odnesel. Ogibajmo se po njenem zgledu nesvetega in praznega govorjen.ja. 38. Dalje pa-avi sv. Pavel: »Mladostnega po-želevanja se čuvaj; drži se pa pravičnosti, vere^ upanja, ljubezni in miru ž njimi, ki kličejo v Gospoda iz čistega srca«. Sv. Anizija, ki jo praznujemo^ predzadn.ii dan leta, je bila iz bogate družine, pa dobro in v strahu boižjem vzgojena. Bila je v cvetoči mladosti, ko so ji stariši umrli in zapustili bogato premoženje, da bi se bila lahko na,ilepše poročila. Toda ona se je odločila za drugačno življenje. Nobena misel je ni bolj plašila, ko misel, da bi utegnila, kaj razžaliti Boga in milega Jezusa tudi v najmanjši stvari. Zato je vzdihovala: »O nevarna mladost! Kako lahko jo dragi zapeljejo, pa kako lahko tudi ona druge zapelje! Najboljša doba starosti. Gorje mi, kajti dolgi čas, ki me loci od nebes, mi napolnjuje srce z žalostjo«. Kakor vidite, je svetnica Anizija presojala mladost vse drugače ko mi. Res je, da je mladost lepil, a res je tudi, da ima mladost mnogo opas-nosti. Na smrtni' postelji strašijo človeka le neumnosti, ki .jih je uganjal v mladositi in ne v starosti. Kako naj «e ubranimo tem neum-noslim? Občujmo po zgledu sv. Anizije kolikor mogoče malo z ljudmi, a kolikor mogoče veliko s Kristusom v moTitvah, v premišljevanju in prejemanju sv. zakramentov. Lahko rečemo-, da se vniladina, ki prejema vsaj enkrat na. mesec sv. zakramente, prav goto'vo ohrani nedolžna in je nedolžna mladost bolj vesela, ko mladost, ki se vdaja posvetnemu razveseljevanju. Ker je ta svetnica tako vesitno gledala, da bi svoje mladosti ne oskrunila, jej je Jezus dal milost sv. mučeništva. Ko je krvoločni cesar Maksimijan izdail odlo'k, 'da -sme vsakdo svobodno umoriti kristjana, je nek stražnik zagrabil sv. Anizijo, ko .je šla v cerkev molit. Vprašal .jo je. kdo da .je in kam da gre. Svetnica odgovori: ■>Jaz sem služabnica Kristusova in grem v cerkev!- Krvoločni stražnik jo zgrabi, jej st>rže z '4']ave ogrinjalo in jo hoče s silo drsati v tempelj, kjer naj bi' darovala malikom. Ker se .je pa dekle )30gumno branila, jo zabode z mečem v stran, da se zgrudi na tla tresoč se na vsem životu. Tako ié izdihnila svojo dušo. Kasneje so prišli pobožni kristjani in so jo s častjo pokopali. Bodi ta svetnica vsej naši mladini zgled, ki naj kaže, kako treba v mladosti živeti, da se "Libranimo mladostnemu poželevanju in vsem nečednostim. * * * •39. Dalje opominja sv. Pavel v svoji oporoki sv. Timoteja, kar velja tudii nam, »da moramo s krotkosjo opominjati tiste, ki se ustavljajo i-esnici, da bi jim Bog dal pokoro k spoznanja resnice«. Ko opominjamo- ali koga kaznujemo, moramo vedno to deilati s krotkostjo in z namenom, da se nasprotnik poboljša in zveliča. Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli! y zivoto'pisu sv. Terezije, ki .jo praznujemoi dne 15. oktobra, beremo: V mestu Avili je biloi v samostanu 180 redovnic, a reda ni bilo v njem noJjenega. V kratkem bi bile morale volati novo-prednico, toda provincial ni tega dovolil, ampak jim je sam izvolil prednico, 'Sv. Terezijo. Redovnice so bile radi tega besne in «o skoraj hoteile za:^reti vrata, da bi provincial ne mogel privesti nove_^ prednice — sv. Terezije. Ko je prišel z njo v samostan, je sv. Terezija šla najprej molit pred najsv. zakrament. Polem pa je rekla redov-nit'am, da se z vso pravico lahko jezijo, da se jim je vsilila tako malovredna jsrednica. Ziato je sla v kor in je na sedež, ki je bil namenjen za prednico, postavila kip Matere B., češ, Marija bodi prednica. Ko je potem zbrala vse iredovnice okolu sebe, so jej nekatere hotele ugovarjati, toda .«v. Terezija se je usedila na stolček pod kip Ma- tei-e B. in jih krotko i,ii ponižno naigo^-oiila. Rekla jim je. da je sprejela to meato le z bridkostjo dobro vedoč, da l>i> se Oid ^■sake izmed njih. morala še-le učiti. Zato je prišla le z namenom, da jim bo^ služila in skrbela za njih dobro: : Moja želja je, naj bi me vse služile Goispodu z Ijuljez-nijo in z veseljem. Izpolnjujmo to malo', ka.r nam je predpisano iz ljubezni do. (jcspoda. Gospod po'zna naše velike slabosti in nam bo pomagal,, da bomoi mogle .svoje dobre sklejie polag'onia izvrševati«. Ta krotkost sv. Terezije je takoj pridobila vse uporne redoivnioe, da so jo začele iz srca ljubiti in se jej vdano, pokoriti. Ko je bila po treh letih spet volitev, so vse redovnice soglasno volile sv. Terezijo.. Cuitite s.o se pri njej nad vse srečne. TakO' moč ima kro.tko«t in opominjanje s krotkostjo. 40. Lahko bi vam navedel še polno drugih naukov iz oporoke sv. Pa\'la, a naj zado-stuje še samo eden, ki se glasi: »Vsi, ki hočejo jjobožno živeti v .Kristusu Jezusu, bodo preganjanje trpeli«. Pojdite, kamor-koli hočete, na sever ali na. jug, na vzhod ali zahod, povsod gre križ za vami,, povsod najdete nevšečnosti, neprijetnosti, nasprotovanja in pireganjan.ia. Zgled imamoi na sv. Petru in Pavlu, ki sta, le resnico in p.ravico oznanjevala, a. sla l)ila večkrat v smrtnih nevarnostih na suhem in na morj\i, mej Judi in pagani, mej prijatelji in ne- prijatelji. Današnji dan 1. 67. po Kr. r. sta oba claJa življenje za sv. vero, fco je vladal krvoločni cesar Neron, ki je začel neusmiljeno preganjati ralado' krščansko cerkev. Nad njima so ise uresničile besede sv. Kri-zostoma- (v pismu do sv. Olimpije): » Nobena reč ni za človeka tako -slavna in vredna tekmovanja in nobena reč mu ne donasa toliko dobrega ko mnogi napadi, mnoge nevarnosti, mnogi trudi, biridkoBiti in nepirestama naisprotstva, ki jih ni zaslužil, pa jih prenaša s krotkostjo . . . Poitrpežlji,voiS'ti v boilečiinah se ne da nič pa^imer-jat. Noibena reč nima večje virednoisti kO' ]>otrpe-žljivost. Potrpežljivost je kraljica vseh čednosti, je krona vseh zmag«. -c^-v-Ärt ^ ; - v - - - ■ ■ v-'.-; '-"M- I O": l\ VSEBINA DRUGEGA ZVEZKA TRETJE KNJIGE. I. Oseminštirideseto branje. Za čelrlo nedeljo po Binkoštih........ Devetinštirideseto branje. Za peto nedeljo po Binkoštih........ Stran 1957 2011 2014 2065 2073 2095 Podoba ; Peljlte ju v umobolnico Vsi ene misli 1....... Petdeseto branje. Za šesfo nedeljo po Binkoštih Papeževa okrožnica : Quadragesimo anno Edeninpetdeseto branje. Za sedmo nedeljo po Binkoštih ........2123 Dvainpetdeseto branje. Za osmo nedeljo po Binkoštih 2180 II. Triinpetdeseto branje. Za praznik sv. Petra in Pavla 2229 Podoba : Jezus izroča sv. Petru najvišjo oblast 2229 Poglavar Kristusove cerkve..........2241 Misijonsko delo sv. Pavla..........2250 Oporoka sv. Petra..............2272 Oporoka sv. Pavla..............2282 NARODNA IN UNIUERZITETNfl KNJI2NICfl 00000429698 Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi s Gorizia Viai - 5B