Celje - skladišče D-Per
214/1966
• >*«
L w m m
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
KONGRES 0 DOSEDANJEM RAZVOJU KEMIJSKE IDUSTRIJE SLOVENIJE
Dne 15. in 16. aprila 1966 je bil kongres o dosedanjem razvoju kemijske industrije Slovenije katerega so se udeležili številni predstavniki iz vse Slovenije. Kongres je bil v sejni dvorani centralnega delavskega sveta EMO - Celje pod pokroviteljstvom Cin-
karne.
Gradivu, ki so ga vsebovali posamezni referati je sledila zelo bogata in obširna razprava, ki je prikazala dejansko stanje tako obstoječega in bodočega razvoja kemične industrije v Sloveniji.
Ne smemo prezreti dejstva, da je kemična industrija v Sloveniji nekako zapostavljena, saj se ji til in tam »režejo« investicijska, odnosno finančna sredstva, ne oziraje se na to, da bi bile gotove dograditve, dopolnitve in graditve same na sebi velik napredek za razvoj kemične industrije v naši republiki.
Slovenija se nahaja trenutno kar se tiče kemične industrije v zelo kočljivem položaju, saj dejansko nima možnosti razvoja niti pri izboljševanju tehnoloških postopkov niti boljše proizvodnje posameznih artiklov, ki so tesno povezani z izvozom. Naša skupnost stremi za tem, da ustvarja čimveč deviz. Ce bi pa hoteli to težnjo uresničiti, tedaj je nujno potrebno, da se v tem ali onem podjetju vložijo znatne investicije, ki bi pripomogle k nadaljne-mu razvoju naše kemične industrije.
Orisi, ki so prikazali delo in razvoj posameznih proizvodnih področij naše kemične industrije v poslednjih 20 letih, nas nujno vodijo k razmišljanju, kje smo in kako bomo šli naprej. To vprašanje je bistvene važnosti saj so težnje k nadaljnjemu razvoju zelo velike in iskanje teh možnosti razvoja vedno bolj pereče. Ce pogledamo samo enega izmed najbolj perečih problemov ENERGO-KEMlCNI-KOMBINAT v Velenju, ki se nahaja trenutno v likvidaciji in v katerega načrtovanje in
predpriprave za montažo, odnosno za ureničenje je bilo vloženih milijarde in milijarde dinarskih in deviznih sredstev, vidimo da vsi koncepti, vsi elaborati, vsa dokumentacija ni mogla prepričati merodajnih faktorjev, da bi uvideli potrebo tega tako važnega kombinata, ki bi koristil ne le Velenju, temveč njegovi širši okolici, da ne rečemo celo celi Sloveniji. Vsa pregovarjanja, vsa prizadevanja pa so ostala le na papirju, kajti odgovor je čisto enostaven vsaj v času reforme, da ni, ne dinarskih še manj pa deviznih sredstev, ki bi omogočila dokončno izvedbo tega tako težko pričakovanega obrata, odnosno kombinata.
Nadaljnja razprava je pokazala, da se kemiki Slovenije bavi-jo še z raznimi drugimi problemi, na primer z uvozom predelovalnega materiala, proizvodnih naprav in končno tudi z vprašanjem zaposlovanja kadra, ki je dokončal kemično fakulteto ali srednjo tehnično šolo.
Druga značilnost naše kemične industrije je, da je pestrost proizvodnje zelo velika in razbita na majhne zmogljivosti. To dejstvo otežuje in zmanjšuje ekonomsko uspešnost proizvodnje, poleg tega pa praktično onemogoča strokovno poglabljanje in lastni razvoj te raziskave.
Žal je tudi v primerih sorodnosti ali celo istovetnosti proizvodnih vrst v dosedanji praksi zelo težko prihajalo do medtovarni-škega tehničnega in ekonomskega sodelovanja, kar je nepojmljivo, glede na združevanje in uvajanje razporeditve dela v ev-(Nadaljevanje na 2. strani)
OB NAŠEM PRAZNIKU
Na praznovanje našega praznika prvega maja nas veže preteklost, polna odrekanj, žuljev, krvi in bojev. Z njim smo povezani danes in bomo tudi v prihodnje. Naša prihodnost je svoboden svet, ki ga ustvarjamo z našim delom in našimi uspehi. Naš jutrišnji dan mora biti dan napredka, miru in zadovoljstva.
Ko praznujemo naš praznik, pozabimo na vsakdanje skrbi in bodimo srečni v naši svobodni socialistični domovini.
Ve č j a
Na zadnjem zasedanju centralnega; delavskega sveta je bilo'" sklenjeno, da se povečajo osebni dohodki za štiri procente. To povečanje velja do potrditve analitične ocene delovnih mest. Osnova za obračun povečanja osebnih dohodkov je izplačan neto osebni dohodek v
plača
prvem tromesečju 1966 od katerega se odštejejo morebitna izplačila za racinona-lizacije in posebne nagrade, prišteje pa se izplačana hra-narina od 30 in nad 30 dni. To povečanje bo izplačano še pred koncem meseca aprila 1966.
vode, ki ¿e lahko vklopijo v okvire tržnih svetovnih Cen.
O razvoju strokovnosti bi se bilo dobro pogovoriti obširneje o tem, kakšne so medsebojne povezave in sodelovanje, in če ima proizvodnja vpliv na šolo in na inštitute ter obratno, če daje šola in inštitut to, kar proizvadnja potrebuje.
KONGRES O DOSEDANJEM RAZVOJU KEMIJSKE INDUSTRIJE SLOV ENI JESM^H
(Nadaljevanje na 3. strani) ropskih in svetovnih razsežnostih, j»a celo že tudi pri nas v drugih republikah.
Vsi, do sedaj ugotovljeni podatki nam kažejo veliko skromnost vlaganja investicij, čeprav lahko smelo trdimo, da je kemična industrija v svetu najbolj do-ilosna in zato najbolj razgibana Vrsta proizvodnje.
V preteklosti smo skušali reševati problem razvoja naše kemične industrije na ta način, da smo na dolgo in široko pripravljali naložbene ureditvene načrte. Nihče ne more oporekati, da ni bila skrb za bodoči razvoj dobra, Vendar so se pri tem delale napake. Delali smo tako, da je us-merjal vsak zase, celo na skrivaj, da za ta ali oni program nebi zvedela »konkurenca«, ki se je borila za svoj prestiž.
Nujno je, da se povrnemo : k likvidaciji Energo-kemičnega-kombinata v Velenju.
Koliko kemičnih podjetij je iinelo pripravljen načrt za nadalj-ni razvoj svoje proizvodnje, ki bi ¡^ocenila stroške proizvodnje posameznih artiklov s tem, da bi se
6)služevala uporabe plina iz Ve-nja. Med enimi najbolj zainteresiranimi potrošniki velenjskega plina bi bila Celjska plinarna, saj je Celih pet let opuščala popravila svojih naprav, s čimer se je celo strinjala občinska skupščina Celje češ, čemu bi investirali denar v popravila, ko pa bo ta rešen z zgraditvijo EKK v Velenju. Danes po petih letih težkega čakanja, pa je celjska plinarja doživela veliko razočaranje, saj ji ne preostaja nič drugega, kot da zakrpa iztrošene naprave vse dotlej, dokler ne bodo le te povsem iztrošene, oziroma nesposobne za redno obratovanje.
To je en primer in takih primerov je mnogo. Večina podjetij, ki ?o sestavljala nekakšno družbo, ki je bila vključena v gradnjo EKK v Velenju si danes »beli« glave, kako najti izhod iz tako neprijetnega položaja, ki je terjai ne samo finančna sredstva, temveč tudi ogromno vloženega truda in skrbi. Če se vprašamo v tem primeru kitko bi opredelili to skrb, najdemo samo en odgovor: »skrb za denar«, ki ga trenutno hi in končno tudi skrb za čimbolj šo izvedbo naše reforme. ~ Sicer ne smemo kriviti samo reformo. Tu so še drugi činitelji na primer: neurejeno usmerjanje proizvodnih procesov v to ali ono smer, majhni procesi v normalnih pogojih, ki običajno dražje proizvajajo kot večji, dalje po-edina obdobja in tehnologije minimalne velikosti, ki morajo biti dosežena, da je tehnologija potem sploh sposobna dati, ob največjih strokovnih naporih proiz-
re
j
to, kar proizvadnja po-
Razprava je pokazala, da stojijo pred novoizvoljenim upravnim odborom Slovenskega kemijskega društva težke in odgovorne naloge, ki jih bo treba načrtno reševati, dajati smernice za izboljšanje obstoječega stanja, in za izboljšanje sistema pri vzgoji kadra. Medsebojno planiranje proizvodnje v pogledu izbire
c/ uv.iv.ZiViiv.1 nuuy i
..j LT EMO
asortimana, odprava bojazni pred »konkurenco« itd.
Pred zaključkom razprave je bil dan predlog, da bi kongres imenoval komisijo, ki bi sestavila seznam nerešenih vprašanj današnjega stanja kemične industrije v Sloveniji, in ga dostavila merodajnim oblastem, ki bi jo morale proučiti in staviti svoje pripombe ter ustrezno ukrepati.
Delegati so se sicer strinjali s tem predlogom, vendar so pripomnili, da bi v skopo odmerjenem času težko rešili vsa nerešena vprašanja kemične industrije Slovenije, zato je bil sprejet sklep, da se v bližnji bodočnosti skliče predstavnike celotne kemične industrije Slovenije in da se na tem sestanku obravnava samo nerešena vprašanja kemične industrije Slovenije in v zvezi s tem sprejme določene sklepe, katere bi bilo nato potrebno posredovati višjim oblastem v razpravo, odnosno v nadaljnje ukrepanje za izboljšanje obstoječega stanja.
Delegati, odnosno predstavniki podjetij kemične industrije Slovenije so z zadovoljstvom sledili posameznih poročilom, ki so bila vsebinsko skrbno sestavljena in iz katerih je bilo mogoče dobiti celotno sliko perečih problemov v proizvodnji kemične industrije, ki od dneva v dan stremi za izboljšanjem obstoječega stanja.
PRI PLASMANU RADIATORJEV
Pri proizvodnji jeklenih radiatorjev ima naše podjetje že kar lepo tradcijo okoli 35 !et. Podatkov izpred vojne nimam pri roki, so pa zelo zanimivi povojni, izsledki.
Letna proizvodnja je znašala:
leta 1951 leta 1952 leta 1953 leta 1954 leta 1960
280 ton 500 ton 720 ton 1.000 ton 1.800 ton
Kidričeve nagrade
V Ljubljani in Mariboru so bile podeljene Kidričeve nagrade aa visokošolskih zavodih za leto 1965. Mec( drugimi nagrajenci je prejel Kidričevo nagrado za Svoje diplomsko delo tudi tov. Stanko GAJSER, ing. strojništva, uslužben v Štorah.
Tdv Gajser je diplomiral v skupini 10 izrednih študentov mariborske višje šole v maju mesecu 1965, ko je diplomiralo tudi 5 članov našega kolektiva. K izrednemu uspehu ‘tov. Gajserju za njegovo vzorno delo iskreno čestitamo.
Ob tej priliki čestitamo tudi tov. Albinu BRENČIČU za uspešno opravljeno diplomo ha Višji šoli v Kranju.
Oba dogodka sta zanimiv; obenem tudi zato, ker jasno izpričujeta dejstvo, kako lepe in koristne uspehe lahko doprinaša resen in vztrajen šludij, ki pa zahteva veliko požrtvovalnosti in vztrajnosti glede na to, da mora izredni študent prvo opraviti svoje delo, ki je vezano na delovno mesto, ter se študiju lahko posveti samo v prostem času.
leta 1962	2.800 ton
leta 1965	4.200 ton
Če te podatke pogledamo malo pobliže ugotovimo, da je znašala mesečna proizvodnja v letu 1965 ca. 350 ton, letna proizvodnja v
1951.	letu pa 280 ton, torej delamo danes na mesec več, kot pred 15 leti na leto. Proizvodnja radiatorjev in s tem seveda tudi prodaja je porasla v istem času preko 12 krat.
Naše podjetje vsa ta leta ni moglo zadovoljiti vseh potreb po radiatorjih, zato sta se po letu 1960 ustanovili dve večji podjetji za proizvodnjo jeklenih radiatorjev (Tvornica radiatora Danilov-grad in MARKO OREŠKOVIČ MOL Lički Osijek). Na ugodno prodajo je vplivala večja stanovanjska gradnja (zadnja 3 leta ca.
100.000	stanovanj), ostali javni objekti turističnega, kulturnega, socialnega in poslovnega karakterja; radiatorji za potrebe elektroindustrije (Rade Končar, Ener-goinvest Sarajevo, Elektrosrbija Beograd) in seveda tudi vedno večja zamenjava dotrajanh radiatorjev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Težave pri plasmanu radiatorjev
(Nadaljevanje z 2. strani)
Stanje pri prodaji radiatorjev se je bistveno menjalo z gospodarsko reformo, ki je globoko zarezala v investicijsko potrošnjo, saj se je ta v letu 1965 v primerjavi z letom stvarno zmanjšala za 14 %. Še do danes ni urejen Celoten sistem financiranja stanovanjske izgradnje, ki trenutno kaže namero upadanja, prav tako pa je posegla odločilno vmes konkurenca, ki sem jo prej omenil, ki se je v tem času v redu vpeljala tako v proizvodnjo kot na tržišču.
Nerešena vprašanja so torej jasna, zmanjšane investicije, prevelike zmogljivosti in s tem proizvodnja, manjše potrebe in na drugi strani še posredna konkurenca v litih radiatorjih, ki je prav tako v porastu.
Za vse proizvajalce v državi torej tržišča ni, kar je posledica, da so začele zaloge radiatorjev rasti. Povprečne zaloge od okto-
bra 1965 do sredine marca 1966 so bile med 150—200 ton, danes se gibljejo okoli 40 ton.
Danes je naša naloga v tem, da pod bilo kakšnimi pogoji uspemo plasirati naše radiatorje doma, kakor tudi v inozemstvu, kjer
Kdaj se bom dovolj napekel in nadihal, da bom lahko delal DIN radiatorje?
kljub našim naporom „pismo dosegli uspeha, zaradi neodgovarja-jočih tip, asortimana, kvalitete in cen.
Z velikimi napori smo uspeli prodati zaloge, kakor tudi skleniti pogodbe preko letnega plana 3500 ton za ep. 20 % na domačem tržišču.
Za. nas, je zelo neugodna pokrajinska. struktura, saj prodamo na področju SR Slovenije ca. 70 % radiatorjev, v vseh ostalih republikah pa 30 %. Glavni vzrok za to je treba iskati v paši majhni proizvodnji y preteklih letih, ko nismo mogli zadovoljevati niti slovenske potrebe. Letošnja skle-' nitev pogodb je, približno v razmerju 50 %, SRS in ostala druge republike, pri čemer vlagamo ves napor za osvojitev tržišč v ostalih republikah, ki so veliki mož-nostni kupci.
Vrednost proizvodnje radi-avtorjev znaša 12 % od skupne vrednosti bruto produkta podjetja, 88 % pa odpade na ostale pro-
izvodne grupe (posoda jeklena 48 %'
Bodočnost za prodajo radiatorjev ni slaba, gledano na splošno, vendar je proizvodnja vseh proizvajalcev v državi prevelika. Po našem razvojnem programu je bilo proizvedeno jeklenih radiatorjev v letu 1965 ca. 10.000 ton v Jugoslaviji. Na^naše podjetje odpade ca. 4.000 ton, v letu 1970 se bo ta jugoslovanska proizvodnja odnosno potreba podvojila.
Tako bi izgledala kratka problematika prodaje radiatorjev, kjer moramo biti stalno budni, krepkejše delati na proizvodnem, tehnološkem in komercialnem področju, pri čemer uspehi ne bodo izostali. Tu ni omenjena ostala problematika, kot so liti radiatorji, trika in DIN standard, toplarne, ostali ogrevalni sistemi, znižanje stroškov, sedanja neodgovarjajo-ča cena, sezonski vplivi itd., kar zahteva širšo analizo in študijo.
Jože Turnšek
otmar odar Ekonomske enote in samoupravljanje
Izhajajoč iz neizpodbitnih dejstev, da je proizvajalec kot sa-maupravljalec .funkcija in žarišče razvoja naše politične in gospodarske ureditve je povsem razumljivo, ¡da se je sindikat z vso resnostjo lotil perečih gospodarskih in obenem dr užb e n o -p oti tič -nih vprašanj, katera so vseskozi važna, ki rabijo tenak prisluh in tvorno, sodelovanje vseh činite-Ijev, ki odločajo in vodijo.
Nesporno zahtevajo vse naloge dolgotrajni proces reševanja sistema upravljanja z bistvenim poudarkom na delovnega človeka kot osnovo našega družbeno ekonomskega sestava. Delavsko upravljanje kna najvidnejše mesto v naših osnovah (Ustava SFRJ, V. kongres ZSJ in resolucija VIII. Kongresa ZKJ) je naloga. sindikata, da istega razvija dn razširja. Proizvajalci sprejemajo sistem samoupravljanja z navdušenjem in istočasno z odgovornostjo pred celotno družbo, katere del itak sol Proizvajalec in vzporedno z njim delovni kolektiv morata hiti v okviru splošnih družbenih Interesov izraženih z družbenim načrtom, kateri usmerja razvoj in drugih sklepov družbenih organov — kar najbolj samostojna pri svojem delu in poslovanju. V pogojih družbenega 'in socialističnega Upravljanja je nujno dati delovnim ljudem stvarno možnost, da adioč;ajo priustvarjanju in skupni dejitvi družbenega pridobiitka. Samo v takih pogojih dobiva proizvajalec popoln vpogled v materialna gibanja odnosno zb;iva-
nja in se tako sam osvobaja, to se pravi postaja sam gospodar svoje usode. Delavsko upravlja? nje je temeljna oblika neposrednega vključevanja in sodelovanja .delovnih ljudi pri upravljanju gospodarstva, ter potrjuje družbeno lastnino proizvajalnih sredstev. Vsem nam je znano, da so pri delavskem upravljanju postali tisti s katerimi se je doslej upravljalo sami upravljale! Najvišji organ upravljanja je delov? ni kolektiv, iz ¡tega sledi, da je ¡smer upravljanja od spodaj navzgor. To načelo upravljanj a'od spodaj navzgor pa nam poraja vprašanje organizacije tega upravljanja —ali ¡naj bo centralizirano. ali decentralizirano. Poudarek bi dal na decentralizirano ¡samoupravljanje kjer so nosilci upravljanja skupine delavcev m to v posameznih skupinah v znanem primeru ekonomske enote, katere naj bi le načelno reševale probleme. Iščemo najboljše rešitve ¡in skoraj ni, več spolno vprašanje decegJjal.izactje, v smislu samoupravljanja,' temveč kako ¡to najboljše izvršiti. Iz dpse-Kjanje prgfcsg oziroma iz delovanja ekonomskih enot so nam poznane štiri -osnovne' vrste ekonomskih enot (EH):
9 Najnižje v smislu zasnovanih zamisli EE so tiste, kjer ima jo DS_EE le pristojnosti iz področja delovne discipline, sprejema in odpusta delovne sile, manj ¡pa materialnega vprašanja; to je delitve spremenljivega dela osebnih dohodkov.
9 Druga in tretja vrsta EE so že bolj razvite, že razpolagajo z osebnimi dohodki in skladi.
0 Četrta vrsta .EE se lahko smatra za najbolj razvite EE, katere razpolagajo s celotnim dohodkom v EE s ¡tem, da so prevzele nase vse obveznosti vključno obveznosti do družbe.
Pri tej razčlenitvi EE moramo razumeti, da so to le grobi opisi osnovnih vrst .EE. S tem, da proizvajalec prevzame dejansko upravljanje se zaveda, da je zadovoljitev njegovih osebnih in družbenih koristi odvisna od povečanja donosnosti njegovega dela in razvoja vseh proizvajalnih sil ter odkrivanja notranjih rezerv. Naziv EE je pri nas osvojen iz prakse. Kar mi razumemo pod imenom EE ni samo ekonomska, temveč tudi družbena ter se zaradi tega imenuje v delovnih kolektivih EE tudi s sfcladnMii izrazom »delovna enota«.
EE pomenijo razdelitev delovnega kolektiva na organizacijsko samostojne dele, odnosno enote, na katerih sloni upravljanje, vodstvo proizvodnje in gospodarjenje v okviru enote. To je v bistvu decentralizacija celotne proizvodnje in upravljanja ter potemtakem približanje dveh temeljev, to je proizvodnje in upravljanja neposrednemu proizvajalcu.
S ¡stališča neposrednega upravljanja je neizpodbitno, da neposredni proizvajalec sodeluje pri:
9 sprejemanju planskih bb-
: K
veznosti v okviru proizvodnega plana podjetja za svojo EE;
k-
# zahtevi, da se v okviru amortizacije in drugih sredsiev ustvarjenih v EE zamenjajo dotrajana proizvajalna sredstava;
9 razpolaga z osnovnimi sredstvi, katera ®o točno določena za EE.
9 ¡samostojno potrjuje pravilnike o delitvi sredstev ter kontrolira pravilnost izvajanja delitvene politike;
9 skrbi za pravilno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, za povečanje ¡donosnosti, izboljšanje pogojev dela, išče notranje rezerve itd.	_	|
Nasprotja med posameznimi EE lahko pridejo in jih že v večini primerov zasledimo, imajo pa napreden pomen, ker nam ta nasprotja dokaj -jasno in določeno povedo, da v organizaciji dela ni nekaj v redu in da ista zahtevajo določene popravke odnosno ukrepe. To ,pa je vzpodbuda, ki pomeni praktično le uspeh EE in podjetja.
Enako kot se v podjetjih odvija proizvodni ¡proces po delovnih enotah oziroma EE s upravnimi prgahi, je nujna decentralizacija sindikata po teh enotah, ker le tako ¡se bosta lahko vzporedno razvijala politika in gospodarjenje v enoten program, ki je usmerjen v dobro in rentabilno proizvodnjo. Opirajoč se na dejstvo, da obračun po EE pokaže ii?
(Nadaljevanje na j. strani)
4
EmatfikeA’
EKONOMSKE ENOTE IN SAMOUPRAVLJANJE
-(Nadaljevanje s 3. .strani) nančne uspehe vsake EE posebej, nas isti sili k organiziranju v delovnih kolektivih tudi ha način nagrajevanja po EE, ki je odraz uspeha ali neuspeha EE. Pri tem pa je nujno opozoriti na dvoje bitnih stvari:
0 obračun po EE in 0 nagrajevanje po EE To dvoje šem ločil zaradi tega, ker je pojem obračuna po EE med kolektivi postal pojem nagrajevanja po EE kar pa seveda ni isto. V kolektivih, kjer imajo dobro organizirano službo obračunavanja po EE, jim je s tem dana osnova, da obračunavajo tudi uspeh EE in tako se lahko govori o nagrajevanju po EE. Ker smo -ravno pri teh osnovnih merilih EE moramo nujno ugotoviti vaporedno z uspehom EE, tudi maso osebnih dohodkov po enoti proizvoda, ka-te-r-o pa marsikje porabijo kot osnovo za nagrajevanje po EE.
*
Zdi se mi, da je o tem dosti strokovne literature in da je -materija o EE že zadosti razčiščena, vendar se mi poraja bojazen, da še v marsikaterem delovnem kolektivu obstojajo zaradi nesodelovanja vseh političnih organizacij in organov upravljanja v EE, ■ie v ličnih mapah in arhiviranih lič-n-o izdelanih organizacijskih shem teh -kolektivov. Tu je potrebno še enkrat poudariti že izraženo misel, kaj je neposredni upravljalec; -da je žarišče in funkcija razvaja samoupravljanja, katerega -osnova je prav sindikat, čeprav marsikje in mar-si-kdo misli, da je isti izgubil svojo vlogo prav zaradi samoupravljanja, kar pa ne drži.
Smatram za potrebno, da preko sindikata in -ostalih političnih organizacij -dvignemo dejavnost samoupravnih enot na višjo stopnjo, -tako da bodo le te dejansko usmerjevalci decentralizirane go-
spodarske -dejavnosti v smeri dviga proizvodnosti in donosnosti delovnih kolektivov, pri čemer je nujno'dosledno odpraviti škodljive pojave samovolje in tehnokracije. Da pa dosežemo te pogoje moramo naj aktivneje sodelovati pri političnem in ^ekonomskem izobraževanju samoupravi j-alcev. Kandidiranje in volitve neposrednih upravija-lcev je dokaj kvalitetna preizkušnja zrelostne -stopnje delovnih kolektivov v današnji socialistični družbi. Mnogo več skrbi in pozornosti moramo -posvečata proizvajalcu pri njegovih osebnih in kolektivnih potrebah, -oziroma težnjah ter ga uvajati preko izobraževanja v proce-s proizvodnje, ga ideološko usmerjati tako, da bo sposoben opravljati -svoje delo in da bo 'kot upravljalec z m-očno in razumno -dejavnostjo ustvarjal sebi in družbi -boljše življenjske pogoje v okviru socialističnih
norm ter obenem -odkrito in energično onemogočil elemente s tendenco osebnih koristi, kateri se kaj pogosto pojavljajo prav pri decentralizaciji delovnih kolektivov.
II	OGLAS i
j Na poti iz službe (od Sa- » ) mopostrežne restavracije do (g j Cinkarne) sem izgubila od- S5 j ločbo o letnem dopustu.	»
j Poštenega najditelja vljud- ra ! no prosim, da jo vrne -oziro- -S ) ma odda pri informatorju v (6 j upravnem poslopju.	S
l	Marija Savinek	8
>	surovinski oddelek
|	str. m. 233	>5
VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN
PRAVILNIK
Dolgo porajajoči se Pravilnik o varstvu pri de-l-u je fcončn-o vendarle zagledal luč -sveta. Na sefi dne 23. 2. 1966 ga je potrdil Centralni -delavski svet in od tega . dne -dalje je njegova vsebina za naše podjetje, to je za vsakogar od nas, zakon.
NASTAJANJE PRAVILNIKA
Preden bomo v naslednjih vrstah kaj več -napisali o samem pravilniku, nameravamo na -kratko razložiti njegovo nastajajnje.
Tretje leto že teče, če ne že četrto, odkar je bilo sklenjeno, da je treba stari »Pravilnik HTZ« nadomestiti z nov-im, popolnejšim. Od takrat pa -do danes se je z osnutkom -novega pravilnika oz. s posameznimi njegovimi poglavji ukvarjalo dosti posameznikov, deloviih skupin, odborov itd. Največ dela je imela seveda služba za varstvo pri delu, pa tudi odbor za varstvo pri delu pri CDS se -je -o-b osnutku krepko spotil.
Brez dvoma -so imeli vsi sodelujoči namen, ustvariti dober temelj za zakonito in kraktično u-veljavljanje -načel varstva pri delu, koliko jim je to -uspelo, se bo pokazalo čez leto ali dve, ko bodo posamezni členi pravilnika preizkušeni v življenju.
UZAKONJENJE VARSTVA PRI DELU
Ob tem uvodu bi veljalo omeniti še to, da so bistva varstva pri -delu -podana že v naši Ustavi in da so podrobneje določena v Temeljnem zakonu o delovnih razmerj-ih in še zlasti v Temeljnem zakonu o varstvu pri delu. Ker pa obravnavajo vsi -trije zgoraj omenjeni pravni akti varstvo pri delu preveč načelno, je bilo jem -delokrogu največ store za
sklenjeno in tudi z žveznim zako--nom določeno, da si morajo podjetja sama izdelati podrobna zakonita vodila za -izvajanje varstva pri delu, ki naj bodo prilagojena -razmeram v posameznih podjetjih. Tako imamo, kar se našega podjetja tiče, varstvo pri delu uzakonjeno najprej v naši ustavi v malem, statutu, nato pa še v Pravilniku o delovnih razmerjih i-n končno v Pravilniku o varstvu pri -delu, o katerem nameravamo tu spregovoriti v nekaj -odstavkih in poudariti nekatere značilnosti.
SPLOŠNE DOLOČBE
V prvem poglavju je razloženo,-da razumemo pod varstvom pri delu »ukrepe in sredstva.... s katerimi se ustvarjajo vami delovni pogoji.« Z le-temii se torej preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih se ljudje poškodujejo d-n zbolevajo.
S pravilnikom še -določajo enotna pravila in enoten način izvajanja varstva pri delu. V njem je opisano, kakšne pravice, dolžnosti in odgovornosti i-maj-o samoupravni organi in vsakdo od nas, kar -se tiče varstva pri del-u.
Pravilnik je obvezen za vse, ki so kakorkoli na delu v podjetju, (redno zaposleni, vajenci, praktikanti, delavci iz drugih podjetij, -tuji državljani itd.).
Pravilniki, fci jih sprejemajo samoupravni organi za posamezne delovne enote, urejaj-o varstvo pri delu v -teh enotah in morajo biti v skladu -s tem temeljnim pravilnikom.
PRAVICE, DOLŽNOSTI, ODGOVORNOSTI
Brez dvoma lahko samoupravni organi in vodilni delavci v svo-
varno in zdravo delo. To je tudi njihova obveza in so za uspehe ali neuspehe odgovorni pred vsemi zaposlenimi in pred zakonom. Vendar tukaj ne -bi navajali njihovih dolžnosti v varstvu pri dela, saj odgovarjajo le-te njihovim siceršnjim dolžnostim, nanašajo se pač na varstvo pri delu. Podrobneje pa naj navedemo pravice in poudarimo nekatere dolžnosti, s tem seveda tudi odgovornosti, vsakega posameznega zaposlenega.
Vsakdo mora:
0 delati tako, kakor določajo zakoniti tehnični predpisi, določila tega pravilnika ali po navodilih neposredno nadrejenega in kakor je najbolj varno;
0 paziti na svojo osebno varnost;
0 skrbeti za varnost sodelavcev, cele delavnice in podjetja in sicer tako, da opozorijo prvega predpostavljenega na vsa-kot pretečo nevarnost in da ne store ničesar, kar bi ogrožalo kogarkoli;
0 uporabljati pri delu vse predvidele varnostne naprave, pripomočke in zaščitna sredstva; 0 pomagati ob nesrečah po svojih močeh, predvsem pa takoj obvestiti ambulanto za prvo pomoč, prvega predpostavljenega, oddelek za varstvo pri delu;
0 prijaviti vsako nalezljivo bolezen;
0 odpraviti nevarnosti požarov, elementarnih nezgod;
0 prisostvovati dopolnilnim tečajem, predvajanjem ipd. o varstvu pri delu;
0 sodelovati s predpostavljenimi pri izpopolnjevanju in izvajanju varstva pri delu.
Nadrejeni lahko in mora vsakomur, ki ne upošteva predpisov in navodil za delovno varnost, prepovedati nadaljnje delo.
Če -pride zaradi neupoštevanja varnostnih pravil do nezgode, odgovarja za posledice in tudi disciplinsko kršitelj sam.
Sedaj pa še pravice:
Vsakdo lahko odkloni delo na kateremkoli delovnem mestu:
0 če mu grozi življenjska nevarnost;
0 če stroj ali naprava oziroma delovno mesto ni aprgmljeho tako, da pri normalnem delu ne more priti do poškodb oziroma zdravstvenih okvar;
0 če ni za določeno delo na razpolago predpisanih zaščitnih oziroma varovalnih sredstev; 0 če telesno ali duševno za določeno delo ni sposoben.
Pri tem .pa seveda ni dopustno izigravanje gornjih načel in upravičenost delavčevega odklonilnega stališča do spornega dela preverja predpostavljeni, služba za varstvo pri delu, posebne komisije, inšpekcije dela in za zadnjo točko zdravnik oziroma psiholog.
Vsak delavec ima od predpostavljenega pravico zahtevati, da

^PRAZNIK DELA
Delovni ljudje širom SFRJ bomo v tem letu pričakali praznik dela 1. maj 1966 izredno svečano, ker smo z uspehi dosegli zelo visok nivo ekonomsko družbenega razvoja v naši socialistični domovini. Za ta razvoj so pomembne tri faze boja velike večine delavcev in delovne inteligence, ki so pod vodstvom KP Jugoslavije leta 1941,-Stopili v boj proti nad-močnemu okupatorju. Štiriletna krvava borba je zahtevala preko
1,700.000	žrtev naših očetov, mater, bratov in sestra, od katerih so šli mnogi v borbo za boljše življenje naš samih. Ker pa je od teh dogodkov že četrt stoletja, že marsikateri državljan povsem pozablja na težke dni, ki so jih preživeli vsak za sebe v pogojih težke borbe proti okupatorju.
Druga faza razvoja — je nadaljnja obnova domovine k čemur so največ prispevali delovni ljudje in mladina, ki jih je na-
vdajalo zaupanje v novo ljudsko oblast in demokracijo. To je bila posledica tistega vzgona, ki je pripravil široke delovne množice do razgibanih podvigov in izredne požrtvovalnosti. Zato smo dosegali velike uspehe že v socialistični izgradnji dežele in tudi v smiselnosti in stopnji zavesti vseh delovnih ljudi. Zagotovili smo si obnovo in izgradnjo industrije, ki nam je bila potrebna za ustvarjanje materialnih dobrin za široko potrošnjo in nadaljnjo obnovo že zastarelih tovarn. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je naš delovni človek z delovno intiligen-co vlagal največje napore, da smo dosegli v razmeroma kratkem času tiste pogoje, ki so bili nujno potrebni za nadaljnjo fazo razvoja.
Ko tako ocenjujemo pogoje in uspehe nas vseh v povojni socialistični izgradnji, pa se smemo mimo dejstva, da so k temu uspe-
hu dodali veliki ¿elež predvsem aktivni borci v NOV. Mnogi izmed njih so zaradi prevelikih naporov darovali svoje življenje v svojih najboljših letih ali pa so zdravstveno oslabeli v taki meri, da niso bili več sposobni za fizična dela. Pri oceni in reševanju teh problemov družba v teh časih ni storila vsega, da bi razčistila in materialno podprla bivše borce, kar bi glede na dosežene uspehe lahko storila. Šele danes ta merila popravljamo, toda v velikih primerih ne bo mogoče nadoknaditi razočaranj in posledic, ki so sledile.
Tretjo fazo predstavlja obdobje od leta 1950 dalje, ko smo uredili delavsko samoupravljanje in izpopolnili naš socialistični sistem še z novimi demokratičnimi normami. S tem so naši delovni ljudje in delovna intiligenca začeli obdobje pospešene socialistične graditve, ker so se pri tem siste-
mu delavskega samoupravljanja sproščali tisti elementi človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, ki pogojujejo boljši materialni položaj nas vseh. Toda teh dobrin nismo mogli koristiti takoj, ker je socialistično preoblikovanje zahtevalo za izgradnjo mnogih prepotrebnih tovarn še velika sredstva, toda po letu 1962 dosega naša država in delovni človek že vidne uspehe v večjih inaterial-nih dobrinah, ki so bile pogoj za hitro rast standarda vseh delovnih- ljudi. Toda kot pravi naš tov. TITO te materialne dobrine niso enakomerno razdeljene na vse delovne ljudi kar naj bi bilo v bodočem obdobju doseženo.
Ena izmed ugotovitev, da se bodo ustvarjene dobrine bolj pravično razdeljevale med delovne ljudi, je uvedba gospodarske reforme, ki naj poveča ob novih naporih vrednost dinarja, zato bo (Nadaljevanje na 7. strani)
VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST IN DELO — VARNOST l
o varstvu pri delu
se izvajajo ukrepi za varstvo pri delu. Če pri le-tem ne uspe, se mora obrniti na vodje delavnice, službe itd. Vsakdo ima pravico pritožbe na upravni odbor.
ZDRAVSTVENA, HIGIENSKA, TEHNIČNA ZAŠČITA
V členih o zdravstveni zaščiti je razloženo:
0 'da mora vsakdo pred nastopom dela v našem podjetju na zdravniški pregled;
0 da se morajo delavci na zdravju škodljivih delovnih mestih javljati na periodične zdravniške preglede;
0 da ima vsakdo ob poslabšanju zdravja pravico do drugega primernega dela;
9 da je zaradi hitrega nudenja prve pomoči v tovarni organizirana ambulanta za prvo pomoč in da morajo biti po delavnicah nameščene omarice za prvo pomoč, katero nudijo primerno usposobljene osebe.
S členi o higienski zaščiti je določeno, kdaj se čistijo delovna mesta, delovni prostor, hodniki itd. Predpisano je tudi, da mora podjetje vsakomur nuditi garderobno omaro, čistilna sredstva za osebno higieno, primerno morajo 'biti urejene garderobe, jedilnice, kopalnice, sanitarni prostori in sicer izven delovnih prostorov.
Zagotovljena mora biti zdrava pitna voda.
Tehnična zaščita zajema nekaj deset členov. V le-teh je predpi-
sano, precej na splošno, vendar že za določena dela oziroma delovna mesta, kako morajo biti urejeni posamezni stroji, orodja, naprave, transportna sredstva itd. ter kako se -z njimi pravilno in varno ravna. Določeno je tudi, kako morajo biti urejeni hodniki, delavnice, transportne poti, kaj je treba upoštevati pri delu v višinah, ob izkopih, pri vnetljivih snoveh itd. Na tem mestu seveda ne moremo podrobneje obravnavati posameznih členov, ker ni dovolj prostora, in ker se tičejo le manjših skupin delavcev. Zaradi tega oziroma iz istega razloga bomo samo omenili tudi nekaj nadaljnjih »manj« važnih poglavij, kot npr. pregledi strojev in naprav, Uvajanje na ¡delo, Kontrola nad nezgodami.
ZAŠČITNA SREDSTVA
Namen zaščitnih sredstev je, obvarovati delavca pred poškodbami ali zdravstvenimi okvarami. Zato mora podjetje preskrbeti vsakomur tisto zaščitno sredstvo, ki je nujno potrebno za varno opravljanje njegovega dela, delavec pa jih je dolžan v redu vzdrževati in dosledno uporabljati in sicer samo v tiste namene, za katere so namenjena» Ker so zaščitna sredstva last podjetja, jih sme delavec uporabljati le v podjetju, ter jih ne sme nihče odnašati domov, prodajati, namerno poškodovati, malomarno z njimi ravnati ipd., kar vse se
smatra za kršitev pravilnika in : je torej kaznivo.
Doba trajanja zaščitnih sredstev je za vsako delovno mesto približno določena vnaprej. Če se je zaščitno sredstvo izrabilo pred predvidenim ¡rokom, je delavec upravičen do drugega, sicer pa šele takrat, ko postane zaščitno sredstvo neuporabno oziroma delo z njim nevarno ali zdravju škodljivo.
Vsa dotrajana zaščitna sredstva, razen delovnih oblek in plaščev, je treba vrniti v skladišče.
V posebni prilogi tega pravilnika so navedena zaščitna sredstva za vsa delovna mesta s predvideno dobo trajanja in po teh se morajo ravnati vodstva delavnic pri razdeljevanju zaščitnih sredstev.
POSEBNI DEL PRAVILNIKA
V	¡posebnem delu pravilnika so navedena važnejša tehnična določila za opremo in delo na nekaterih nevarnejših oziroma odgovornejših delovnih mestih.
V	tem poglavju je zajetih preko dvesto členov, vendar jih na tem mestu ne moremo razlagati zaradi že prej navedenih razlogov. Nanizamo naj samo nekaj naslovov poglavij, iz katerih bo okvirno razvidno, o čem je govora v posebnem delu:
0 parni kotli in posode pod pritiskom,
0 generatorji in plinovodi,
O laboratorij,
0 pocinkovalnica,
0 tlačil ec odpadkov,
0 obdelava lesa,
# promet in transport, t 0 dvigala,
0 kovinsko predelovalni stroji, 0 varjenje,
0 elektroinstalaoijske naprave ipd.
OKREPČILA
Pravilniku j-e dlcudan še razdelilnik okrepičilnih pijač po ekonomskih enotah, iz katerega je razvidno, koliko mleka, čaja ali kave pripada delavcem na posameznih delovnih mestih. Predvidena količina je namenjena zaščiti in okrepitvi med delom in jo je prepovedano odnašati domov. Okrepčilne pijače nudi podjetje brezplačno.
ZAKLJUČEK
Ob koncu poglejmo še tole:
Pravilnik, kakršnega imamo zdaj, še zdaleč ni popoln in dokončen. Brez dvoma 'bodo najprej potrebni manjši popravki našega pravilnika z ozirom na novi republiški zakon o varstvu pri delu, ki bo menda v kratkem izšel. Nato pa bo trelba najbrž še dostikrat spremeniti ali popolnoma na novo uvesti posamezne člene ali cela poglavja, kar je pač odvisno od tega, koliko bodo uporabna sedanja določala v praksi kot radi pravimo in od tega, koliko bomo uvajali druge tehnološke postopke, nove naprave, zaščitna ¡sredstva itd. Treba bo torej skrbno spremljati vsa dogajanja v podjetju in drugod ter spremembe vsaj sproti vnašati v pravilnik, če že ne bi bilo mogoče doseči, da bi bil pravilnik prej dopolnjen kot pa bo uveljavljena v podjetju novost s področja varstva pri delu.
Ajdnik Rafko
6
GLOBUS
Nemška industrija orodij je povečala svojo proizvodnjo v letu 1965 za fi% na 1,14 milijard DM. Od tega odpade na izvoz 461 milijonov DM. Racionalizacije niso prinesle pričakovanega uspeha. Število zaposlenih se je povečalo za 3%, izdatki za osebne dohodke pa za 10,5%. Kjerkoli bo dopuščala konkurenca, bodo cene orodij povečali.
Na mednarodnem velesejmu predmetov za ogrevanje, ki uporabljajo kot goriva mineralna olja ali plin in ki se vsako leto ponavlja v Stuttgartu pod Imenom IN-THERM, je v začetku apri-ia razstavljalo kar 538 razstav'jalcev svoje izdelke iz tega področja. Velesejem je pokazal daljnje tehnične do-seil e zlasti na področju izdelovanja malih oljnih gorilcev, vžigalnih transformatorjev in uravnanih naprav. V razvoju načina ogrevanja stanovanjskih in drugih prostorov je opaziti, da bo v prihodnjih letih tudi Evropa sledila vzoru ZDA, kjer dajejo prednost ogrevanju prostorov vedno bolj s pomočjo vpihavanja predgretega toplega zraka. Daljnji korak v tej smeri se pričakuje tudi v tem, da se bo vzporedno s takim načinom ogrevanja širila uporaba naprav za primerno N>vlaženje prostorov in slednjič še povezava naprav za hlajenje s pomočjo vpihovanja hladnega zraka v toplih mesecih. Zahodponem-ška proizvodnja oljnih in plinskih gorilcev je v letu 1965 znovič porušila za 37 % in dosegla letno proizvodnjo
250.000	gorilcev v vrednosti 190 milijonov DM. Od tega je Nemčija izvozila za 44 milijonov DM. Kljub povečanju osebnih dohodkov v letošnjem letu ni pričakovati zvišanja cen goriicem.
Uvoz izdelkov kovinskopredelovalne industrije hitro raste v vseh državah zapad-ne sveja. V razdobju januar —november 1965 se je uvoz povečal kar za 35 %, od tega v Zahodni Nemčiji za 28,5%, v Daliji za 36 %, ZDA za 114': \y Belgiji za 150%, Japonski za 134 %, Švici za 28 Hitd.
čfnajtiete
Na volitvah dne 20. 4. 1966 v centralni delavski svet, obratne delavske svete in delavske svete ekonomskih enot so bili (izvoljeni naslednji kandidata:	'
V	centralni delavski svet:
Iz emajlirnice Jeler Roman, Zore Rudi, -Dobrajc Ivana, Germad-nik Albina, Končan Konrad, Ko-ražiija. Anton, Kavčič Zdenko, Germovšek Ljudmila, Gregl Marija, Pajek Ana, Kocjančič Marija, Umek Edvard.
Iz (predelovalnice kovin Dolžan Drago, Ahtik Alojz, Zotel Vinko, Breznik'Mirko, Jeftič Miloš, Cvek Drago, Podlinšefc Jože, Goršek Marija.
Iz dekor oddelka Gajzer Anton, Zagozda Irma.
Iz (pocinkovalnice Jeseničnik Pavel.
Iz delavnice radiatorjev Kolar Slavko.
Iz delavnice kotlov Golub Zvone.
Iz obrata odpresko-v in avtofco-les. Orožen Ivan, Tacer Martin.
Iz orodjarne Djakušič Milan, Korošec Franc.
Od pripravljalnih služb Krebs Anton, Pertinač Stane, Peternel Franc, Kroflič Vlado.
Od vzdrževalnih služb Hudej Slavko, Zupanc Drago, Flis Milan.
Iz tehnične kontrole Kač Peter.
Iz prodaje in zunanje trgovine Doberšek Berta, Teržan Jože.
Od upravno administrativnih služb Vaninšek Stane, Conkaš Vida, Kač Anica, Deletič Čedomir.
V	delavski svet obrata 2:
Iz emajlirnice Gologranc Stanko, Matko Anton, Podpečan Slava, Mansuti Alojz, Čuden Frane, Kunst Jože.
Iz predelovalnice (kovin Feldin Rudi, Kolenc Franc, Mlakar Ferdo, Leben Ivan.
Iz dekor oddelka Pernat Nada.
V	obratni delavski svet toplotnih naprav:
Iz delavnice radiatorjev Kuča-ra Zvonko, Hostnik Viktor, Ramšak.- (Milan, Einsidler Ivan, Kroflič Apa, Zorko Franc.
Iz delavnice kotlov Krivec Franc, Iršič Janez, Kolar Milan, Manpdi Jože.
V	obratni delavski svet tehničnih poslovnih enot:
Od pripravljalnih služb Drofenik Alojz, Vengust Jakob, Gre-,gorp Rafko, Metligar Juri-j, Smola Feliks.
Od vzdrževalnih služb Krem-puš Matija, Žnidar Anion, Ban Leopold, Peterle Marjan. - i
V	delavski svet EE emajlirnica:
Cater Franc, Jeki Franc, Drame
Hinko, Centrih Hermina, Končan Konrad, Klenovšek Lovro, Cepuš Greta, Germadnik Albina, Jager Zofija, Štifter Dora, Kavčič Zden-
ko, Jazbinšek Valči, Marolt Milan, Lužar Pavla, Srebot Milka.
f
V	delavski svet EE predelovalnice kovin:
Podlinšek Jože, Cocej Stanko, Arh Jože, Zagožen Martin, Mutec Ivan, Dolar Avgust, Hribernik Gabriela, Štante Stanko, Bincl Ivan, Žgajnar Martin, Pevec Venčeslav,
V	delavski svet EE dekor:
Bovha Franc, A-všič Franc, Sto-
žir Berta, Novak Olga, Pernat Nada, Cotič Leopoldina.
V	delavski svet EE pocinkovalnicer
Gmajne Marija, Gaber Franc, ‘ Čuden Ivan, Pangerl Jože, Goljar Nikola, Kaimplet Ludvik.
V	delavski svet EE delavnice radiatorjev:
Rozman Martin, Dečman Franc (14. 2. 1935), Lešek Ludvik, Maj-storovič Mile, Otorepec Ladislav, .Stožir Martin, Mežnarič Franc.
V	delavski svet EE delavnice - kotlov:
Jevšinek Franc, Golub Zvone, Dukič Peter, Kolar Milan, Iršič Janez, Turnšek Vinko.
Anton Marolt preds. vol. komisije
V	delavski svet obrata odpreskov in avtokoleš:
Špeg-lič Avgust, Jurgec Ivan, Tacer Martin, Govedič Stanko, Petrovič Ivan, Šmarčan Jurij, Vidmar Alojz, Žvižaj Daniel.
V	delavski svet obrata orodjarne:
Korošec Franc, Ostrožnik Stanko,, Djakušič Milan, Rojc Vlado, Petauer Štefan, Centrih Ivan, Kmecl Karl, Arzenšek Alojz.
V	delavski svet pripravljalnih služb:
Djokovie Rado, Gorišek Stane, Krajec Ludvik, Rezar Ivan, Seni-
čar Anton, Sopar Franc, Zapušek Jože, Zec Milan.
Vdelavski svet vzdrževalnih služb:
Breči Ivan, Gruber Edi, Kač Peter, Putnifc Milan, Juteršek Ernest, Peterle Marjan, Ivančič Ili-ja, Tkalčič Rudi.
V	delavski svet tehnične kontrole:
Korpnik Stane, Farani Venčeslav, Javeršek Anton, Jankovič Jožica, Oilinšek Marjan, Cocej Zinka, Lihteneger Herman, Gričnik Justina.
V	delavski svet prodaje in zunanje trgovine:
Deberšefc Berta, Mastnak Franc, Jager Štefan, Herlah Breda, Zidanšek Jože, Veber Jožica, Štraj-her Jože, Pogačar Antonija.
V	delavski svet upravno administrativne službe:
Čendak Ivan, Pilih Viktor, Kolman Marko, Cater Ivan, Skočir Jože, Hafner Horst, Deletič Čedo-miir, Krušič Bogomir, Brišar Irena.
Celje, dne 21. 4. 1966 Volilna komisija
Proizvodnja oljnih peči
Proizvodnja oljnih sobnih peči je v Zahodni Evropi dosegla svoj najvišji vzpon v preteklem letu. Do tega preobrata je prišlo zaradi skokovitega porasta uporabe plinskih sobnih peči. K temu je prispevala vse večja cenenost plina in to ne samo pod vplivom najdenih velikih izvorov plina v Holandiji in delno v Veliki Britaniji, znatnemu uvozu utekočinjenega plina iz Alžirije in Libije, ampak predvsem še bistveno izboljšane in razširjene mreže plinovodov v Zahodni Evropi. Skupna proizvodnja sobnih peči na olje je v tem delu Evrope na primer leta 1964 znašala 2,48 milijona komadov, od katerih je proizvedla Z R Nemčija 1,11 milijona, Francija 0,65 milijona, Holandija 0,2 milijona peči itd. Do kulminacije v proizvodnji in uporabi sobnih peči np olje je prišlo tudi pod vplivom boljše opremljenosti novo zgrajenih stanovanj, ' ki se vedno bolj opremljajo z grelnimi napravami iz centralnega mesta, uporabljajoč pri tem kot grelna telesa radiatorje, rei-lektorje, ventilatorje toplega zraka in dele klima naprav.
S	.Na letošnjem spomladan-	Med tujci je bilo vpisanih	(A
v)	skem velesejmu gospodinj-	največ Holandcev, Belgijcev,	(9
g	skih predmetov v Kolnu, ki	Frdncozov, Avstrijcev; slede	a
(6	-se ga je udeležilo tudi naše	Švicarji, Danci, Italijani itd.	(9
(v	podjetje, je razstavljalo 2663	Razvidnih je bilo tudi 72 obi-	>9
«	proizvodnih in trgovskih	skovalcev iz Jugoslavije, ki	S
(9	podjetij, od tega 624 podje-	zavzemajo po svojem številu	(9
>7	ti j iz tujine. Sejem je obi-	15. mesto med obiskovalci.	>9
(A	skalo 58.500 obiskovalcev, ki	Skupno število tujcev je zna-	fA
K	so izhajali izključno iz vrst	šalo 11.420. Sejem si je ogle-	(9
S	nakupnih podjetij. Vstop na	dalo 1012 novinarjev revij in	>2
(9	sejem je bil tudi letos, kot	strokovnega tiska, od tega	(A
že nekaj let nazaj dovoljen	156 tujcev iz 23 držav. Ta se-	(9
K	samo neposrednim kupcem,	jem dobiva iz leta v leto vse	S
(9	ne pa širokemu občinstvu.	večjo veljavo v svetu.	(9
Sindikalna nogometna liga
PRAZNIK DELA
Dolga je bila želja, da se organizira nogometna liga sindikalnih podružnic, toda želja se je letos na pobudo Občinske športne zveze Celje v sodelovanju Nogometne podzveze — Celje le uresničila tako, da se je začelo tekmovanje v katero se je vključilo 13 ekip in sicer: KLJUČAVNIČAR, ŽELEZARNA, IFA, KLIMA, TKANINA - GALANTERIJA, MERX, PROSVETA, UNZ, LIK SAVINJA, ZLATARNA, KOVINOTEHNA, L1BELA in EMO. V tekmovanju lahko na-._ stopajo samo neaktivni nogometaši, to se pravi, da je tekmovanje organizirano v svrho rekreacije delovnega človeka, da se po delu vsaj delno' športno izživlja in da pride to tesnejših športnih vezi med sindikalnimi podružnicami. Tekmovanje se razvija po predlogih FSJ le z spremembo, da se igra 2 krat 30 minut, in da se lahko v toku igre menja dva igralca in enega vratarja.
I kolo tekmovanja je bilo odigrano dne 11. 4. 1966 in to:
IFA : KLIMA 0:1 TKANINA : MERX 3:3 ŽELEZARNA : LIBELA 4:1 UNZ : LIK SAVINJA 3:0 p. t.
ZLATARNA : KOVINOTEHNA preložena zaradi slabega vremena EMO : PROSVETA 6:2 KLJUČAVNIČAR je bil prost.
EMO : PROSVETA 6:2
Tekma med nasprotnikoma je bila lahka, saj so igralci EMO v začetku igre podcenjevali nasprotnika, kar bi se jim skoraj maščevalo. Igralci PROSVETE so se na splošno presenečenje
upirali z borbeno in brez-komprimisno borbo ter dokazali, da ne bodo v nadalj-nih borbah igrali podrejene vloge in bodo po vsej verjetnosti marsikomu prekrižali račune.
Igralcem EMO pa se priporoča, da v nadaljnjih borbah vzamejo tekmo bolj resno, če želijo poseči v resrio borbo za osvojitev naslova občinskega prvaka sindikalnih podružnic. Z druge strani moramo priznati, da ekipa EMO ni igrala z najmočnejšo sestavo ter se nekateri igralci niso vživeli na razmočenem igrišču. Sicer pa je zmaga popolnoma zaslužena. Pri PROSVETI bi bilo potrebno pohvaliti celotno ekipo, na čelu z igralci Bukovac, Kolnik in Tone Goršič. Pri ekipi EMO je igralo moštvo izpod svojih-zmožnosti in ne bi nobenega posebej pohvalili. Tekmo je precej nesigurno vodil no-goinetni sodnik Jug.
Naslednje kolo se igra dne 18. 4. 1966 in sicer:
Igrišče NK OLIMP
EMO : KLIMA ob 15.30 - sodnik Bukovac PROSVETA : LIK SAVINJA ob 16.30 sodnik Vranjek
Igrišče NK KLADIV AR
KLJUČAVNIČAR : LIBELA ob 15.30 sodnik Jug MERX : IFA ob 16.30 sodnik Jug Igrišče ŽNK CELJE KOVINOTEHNA : TKANINA ob 17. uri sodnik Rkselenski NK KOVINAR ŠTORE ŽELEZARNA : ZLATARNA ob 17. uri sodnik Šeško UNZ je prost.
(Nadaljevanje s 5. strani) potrebno našim proizvajalcem — upravljalcem še mnogo napornih dni ustvarjanja in odločanja, da bi bilo moč v prihodnosti nam in bodočim pokolenjem boljše živeti.
Posebej pa bi še poudarili, da so bivši borci NOV in ostali člani ZB doprinesli s svojo predanostjo domovini in socializmu ter ustvarjalnostjo pri delu, svoj veliki delež in mnogi izmed njih so zaradi prevelike gorečnosti darovali svoje življenje prerano in niso dosegli svojih skromnih želja, da bi dolgo uživali sadove brezkompromisne borbe velikega
števila delavcev in delovne inti-ligence proti nadmočnemu okupatorju in domačim izdajalcem.
Mnenja sem, da bo sedanja generacija nadomestila to nadčloveško borbo nas redkih, ki smo ostali tako, kot to zaslužimo in imela več razumevanja za reševanje perečih problemov nas borcev/ predvsem tistih, ki dosedaj te pozornosti niso bili deležni oz. so zaradi svoje skromnosti ostali mali neopazni ljudje, toda to jih je stalo, da si enakomerno z drugimi, niso pridobivali sredstva potrebna za dvig standarda. To bo treba popraviti, kar smo tudi dolžni storiti. Pavlič Lojze
Na volitvah dne 24. 4. 1966 so imelivelilni odbori na voliščih mnogo
dela	Foto LT EMO
. f 2 -m Prizor na enem izmed volišč
Foto LT EMO
Zlata puščica v Celju
8----------------------------
To je eno najbolj masovnih strelskih tekmovanj, katerega se je letos v Celju udeležilo rekordno število strelcev, kljub visokim normam. Na predtekmovanjih se je udeležilo 325 strelcev. Normo za nadaljnje tekmovanje pa je doseglo 70 strelcev An strelk. Presenečenje pa je bilo v nedeljo 10. 4. 1966, ko so se pomerili najboljši strelci Celja med seboj. Od 48 tekmovalcev je doseglo 6 strelcev normo za republiško tekmovanje kar je dosedaj v Sloveniji rekord, saj mi niti v enem slovenskem mestu napravilo normo 6 strelcev. Pohvalno za strel-
sko družino Tempo pa je, da sta tako visoko normo dosegla 2 strelca Seršen Ervin, ki je zasedel 2. mesto s 526 krogi in Va-novšeik Viki, ki je dosegel 5. mesto s 525 krogi ter se s tem plasiral za nadaljnje tekmovanje v Ljubljani.
V sredo 13. tega meseca pa je bila v dvorani CDS mala svečanost, ko sta predsednik sindikata Korošec Maks in tajnik Panza Franjo razdelila osem praktičnih
nagrad najboljšim strelcem in ■strelkam, ki so sodelovali na občinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Ob tej priliki je tudi naša sindikalna podružnica prejela pokal in dve diplomi za dve prvi mesti ekipno. Darila so prejeli Štrajhar Jože, Vanovšek Viki, Pertinač Stane, Korošec Mirko, Jordan Silva, Skočir Ivica, Zupanc Terezija in Persolja Zinka. Ob zaključku je tov. Korošec Maks spregovoril par besed
----------i*na\tUgc
ter se zahvalil vsem udeležencem tekmovanja ter jim želel še več uspeha na področju strelstva.
Franc Mahne
Kadrovske
vesti
VSTOPI:
Turnišek Štefica, Komplet Terezija, Belej Antón, Centrih Ivan, Flajs Harald, Fidler Jernej, Jakopin Franc, Oštir Jože, Poznič Stanko, Prah Otmar, P ohole Franc, Tanšak Ivan, Veternik Jože, Valenčak Štefan, Božiček Jože, Kanjir Stjapan.
IZSTOPI:
Mastnak Mihael — sporazumno, Rajh Jože — sporazumno, Kožuh Florjan — sporazumno, Ko-ražija Feliks — sporazumno, Komplet Jože — invalidsko upokojen, Korošec Viktor — invalidsko upokojen, Žemlja Stanislav — v inozemstvo, Pešut Ljubomir — sporazumno, Pukmajster Franc — v inozemstvo, Planik Ivan — v inozemstvo, Belina Hedvika — odpovedala, Cigler Zofija — premeščena v inštitut.
POROČILI SO SE:
Kugler Ivan, Kosaber Alojz, Došler Milena-KIančnik, Gluvič Vlado, Majcen Marjan, Jutenšek Pavla-Štante.
NARAŠČAJ
V	DRUŽINI SO DOBILI:
Rovšek Drago — hči Suzana,
Slokan Rudi — hči Mojca, Oštir Avgust — sin Aleš, Petek Anton — hči Helena, Lednik Milena. — sin Cvetko, Kukovič Jelka — hči Tatjana, Popovič Breda — sin Nikola, Šrot Edi — sin Edi, Dimeč Franc — sin Jože:
V	MRSECU APRILU BO
OBHAJALA 50-LETNICO
Kores J,ožela
Smdjfihso
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, 'Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
NAGRADNA KRIŽANKA
gigant
UMSKA
REZERVA
STEVR-O
SOGLASNIK —V
VEČNO
MESTO
ŽVEPLO
“JJLL
NAS
tZOCLEK
AoRSKI
heš.čoln
IZVIR,
SKRAJŠA-
KUHAR
R
fanta-
zija
KAR.
pameten
RIMSKA
ENA
KRAVji
GLAS
MEDMET
VRTNA OV£T LICA
TEKOČINA IZ JABOLK
Z. E NIŠKO IME
NASA . TOVAl-
NA
JUGO UNIJA '
BOR. -
06ELJCM .
SHÄCKA *
PLEVEL
ZAL ►
UCENJt'
ODPRTI
NAV
STENI
vezni*
ARABSKI
ŽREBEC
I K
MOiKO
IME
PREDLO« p
MARELICA
SRbOHR*
VELIK**» SKI VRH
«OTI
SORODNO
MESTO
NA
MALTI
SADNI
SOK
SOGIASV
NIK
SPIS
PLEMIČ
čistilni SREOHVt ’
TÖV.RHA
L0ÍA1CU
OTOKAR
KCRŠ0MI-
AC
NABAV
HIDRANT
RIMSKI
PESNIK
Špani-
JA
MESTO v ITALIJI
nebesni
POJAVI
á.OVRAZ.
ŠOFERJEV
HMKA
roki
industr.
noro«.**,
VOZIL
OSE&NI
XAIMCK
«UPČ.
BVETl
BIK
SVIT
VRTINEC
FOSFOR
PTIC
luka
v
IZRAELU
OBRfi
OBLEKA


ZAPU
SCENO
POLJE

gRE-L.
IÍNSKO
»m.
HMOIINA
PAVELIČ
FILMSKA
zvez
OA
PIJAČA
¿LOWVf
NOV
NOVO
SREBRO
KARiftri
OTOK
IZVOR
AFRlS.
¿«val
del ¿Kot
PRIIMKA
RINDAN -
JAPON
OTOK
ZLATO
AVSTRI-
JA
TAJSKA
Bojc
VNIfc
KOtAV
TUJf itn. SKO IME k
EMH.
A0AMIČ
Za .pravilne rešitve križanke bo izžrebanih 13. nagrad in to: 1. nagrada 50 N din, 2. nagrada 30 N din,
3. nagrada 30 N din in 10 nagrad po 10 N din.