Poštnina plačana v gotovim LETO LI V Ljubljani, v sredo 13. aprila 1932 Stev. 84 C ena I Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izihija celoletno Oh Uin, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je * Kopitarjevi ul.b/lll SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana It. 10.650 in 10.W za inserute; Saro levo štv. 7563. Zagreb štv 39.011, Pratra-Dunaj 24.797 Uprava. Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telelout uredništva: dnevna služba 2030 — nočna 2496 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan Ejuiraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Nova smer srbshe cerkve Kot državljani Jugoslavije ne smemo prezreti, da je ustanovitev naše države zedinila vse razkosane dele srbskega pravoslavja in s tem izredno ojačila srbsko cerkev. Stoletja razkosani deli srbske cerkve so zedinjeni v eno upravno skupino. Srbski patriarhat se je približal onemu sijaju in vplivu, ki ga je imel pod srbskim carjem Dušanom Silnim. To se izraža tudi v državnem 'oudžetu, ki srbskemu patriarhu poleg visoke plače določa še visoke dodatke — mesečnih 35.000 Din — za repre-zentacijo poleg tega še avtomobil in mnogo drugega. iSIovi sijaj obnovljenega srbskega pa-triarhata se javlja v velikih načrtih za zgradbo srbske patriarške cercv* in patriarhovega dvorca v prestolnici. Prenovljena meč srbske cerkve se uveljavlja Ittdi v novi cerkveni ustavi, objavljeni dne 16. novembra lanskega leta, ki se je letošnjo pomlad pričela na celi črti izvajati. Prvo desetletje po prevratu je srbska cerkev imela mnogo notranjih težav in borb. Dolgo se ni mogla orientirati v novih razmerah. Nekoliko jo je morda ovirala tudi,.oseba patriarha Dimitrija, ki kot slaboten starček ni mogel imeti velike podjetnosti in gibčnosti. Sedaj pa so poglavitne težave premagane. Srbska cer' ev ima novo ustavo, ki enotno ureja in oživlja stoletja ločene dele. Na čelu cerkve je mlad energičen patriarh, ki ima trdno voljo do konca izvesti novo ustavo in prenoviti vse cerkveno življenje. Nova ustava daje srbski cerkvi na eni strani veliko avtonomijo, na drugi strani pa vso naklonjenost države. Srbska cerkev se je oprostila pretesnega objema državne oblasti, obenem pa sd je zagotovila zadostno podporo državnih finančnih sredstev. S tem stopa srbska cerkev v novo dobo svoje zgodovine in svojega življenja. Z odločno voljo in z močno samozavestjo nastopa kot važen verskoprosvetni faktor ter svojemu narodu in naši državi nudi svojo idejno pomoč za ojačenje državne ideje in edinosti. Upravna osamosvojitev srbske cerkve se pojavlja tudi v poskusih idejne samostrjnosti, v pojavih nove cerkvene miselnosti, v poskusih neke nove bogoslovne smeri, ki naj bi predstavlja samcnillost svetosavskega pravoslavja. Ta nova cerkvena in bogoslovna miselnost se je pojavila v lanski velikonočni poslanici srbskega patriarha in v mnogih člankih v cerkvenih listih, ki so pripravljali in branili novo cerkveno smer. Nova bogoslovna smer v srbski cerkvi se predstavlja kot izvirna srbska, »svetosavska«.: miselnost. A strokovna znanstvena analiza je dokazala, da ni niti izvirna niti skladna s srbskimi jugoslovanskimi razmerami. O tem je poročal »Slovenec« dne 4. oktobra 1031 v članku »Toleranca«. Podrobno znanstveno pojasnilo te nove smeri pa je objavil vprav izišli 2. snopič »Bogoslovnega Vestnika« v obširnem članku >Nova smer v srbski cerkvi-r, ki sa je napisal naš najboljši strokovnjak in poznavalec pravoslavja, dr. F. Grivec. Znanstveno je dokazano, da se pod praporom novega svetosavskega bogoslovja prav neprimerno na naša jugoslovanska tla prenašajo najskrajnejše ideje ruske laiške teologije Homjakova in Dostojevskega, ki je dvakrat zastarela, nasprotna zgodovinskim dejstvom in najnovejšim dogodkom, a prav tako nasprotna pravoslavnim in katoliškim verskim tradicijam. Te zastarele ruske ideje so se v drugi obliki pojavile tudi na srbskem književnem polju in povzročile mnogo šuma v krogu bel-prajskih književnikov in časnikarjev. Srbski dramatik Dušan Nikolajevič je namreč s sodelovanjem srbskih dramatskih pisateljev hotel spraviti na oder v tem duhu spisano dramo »Volga, Volga«, ki v imenu Dostojevskega napoveduje boj zapadnemu krščanstvu. Med branitelji te drame se je oglasil tudi znani bogoslovni profesor in politik dr. Vojislav Janjič. ki je izjavil, da Dostojevskij in z njim D. Nikolajevič popolnoma pravilno v duhu pravoslavja in pravoslavnega bogoslovja predstavljata razmerje med pravoslavjem in katoliškim Zapadom. Podobna smer se hoče uveljaviti tudi v listu »Svetosavlje«, glasilu slušateljev pravoslavne bogoslovne fakultete v Belgradu. Z druge strani pa je znano, da profesorji belgrajske bogoslovne fakultete po veliki večini"odklanjajo to bogoslovno »mer. ki se iz bistveno različnih in zastarelih ruskih razmer presaja na naša tla. Ni naša naloga, da bi se spuščali v podrobno razpravljanje o tem vprašanju. A naša časnikarska dolžnost je, da opozorimo na te pojave v srbski cerkvi, toliko bolj, ker srbska cerkev nastopa s pomlajeno močjo in v izjavah službenega patria.rškega »Glasnika«.- in drad-borov in pododborov nadaljujejo prihodnje leto . Amerika irof! Francki In v resnici je potek prve seje razorožitvene konference 11. aprila popolnoma potrdil te pesimistične domneve. Vsi delegati so so popolnoma strinjali z ameriškim zastopnikom Gibbsonom. ki je predlagal praktičen način, kako naj bi se razorožitev postopoma izvedla. Toda kmalu se je pokazalo, da so zelo upravičeni pomisleki drugih velesil, ki se ne nahajajo v takem položaju kakor Amerika, ki s kopnega ne more biti izlepa napadena, ki pa s svoje strani lahko izvrši protinaoad proti drugi državi s težkimi kalibri svojega bro-dovja. Gibbson je namreč v dolgem govoru v imenu Amerike predlagal, naj se čimprej uničijo vsi kosi teike artilerije in vsi tanki ter naj se popolnoma prepove uporaba dušljivih in strupenih plinov. Vsa ta sredstva, je izjavil Gibbson. tvorijo orožje v rokah napadalca, in kakor hitro bi se ta sredstvu uničila, potem bi. kakor meni Gibbson, izginil strah onih narodov, ki se boje, da ne bi kdo napadel m preplavil njihovega ozemlja. Takoj so vsi vedeli, da ameriški delegat meri na Francijo, koje temeljno načelo je. da se razorožitev ne more izve.sti, preden niso po Zvezi narodov podane trdne garancije za to. da nobenn država ne ho kršila miru z napadom na drugo. Zelo so presenetila Francijo in njene prijateljice nadaljnja izvajanja Gibbsona, ki je predlagal, da naj se razorožitev nn morju izvede šele pozneje, ko bodo odpravljena, oziroma uničena vsa napadalna sredstva na kopnem. Iz tega se je jasno videlo, da hoče Amerika ohraniti svojo pomorsko silo nedotaknjeno, dočim bi bila Francija primorana odreči se sredstvom, ki so potrebna za protiofenzivo, če bi bil krivični napad soseda odbit. Sploh je ločitev med napadalnimi in obrambnimi sredstvi čisto umetna in se zato predlogi Amerike ne morejo smatrati kot resno mišljeni, ampak pomenijo le diplomatično ofenzivo proti Franciji. Anglija in Italija z Ameriko To se je takoj videlo v nadaljnjem poteku razprave, ko sta se namreč tako angleški kakor italijanski delegat pridružila ameriškemu predlogu. Angleški zunanji minister Simon se je ameriškemu predlogu brezpogojno pridružil, češ, da je najbolj praktičen. Uničenje napadalnih sredstev, ki so jako draga — najtežji napadalni top na primer stane 150.000 dolarjev, najtežji tank pa 15.000 dolarjev — bi znatno olajšalo evropske finance. Islo-tako se je izjavil za ameriški predlog nemški delegat N a d o 1 n y , ki je sicer izjavil, da je Nemčija za popolno postopno razorožitev na morju in na kopnem, in sicer na najnižji minimum, kakor ga predvideva člen 8 pakta Zveze narodov, da pa Rtnatra ameriški predlog zaenkrat kot prvi praktični korak k uresničenju popolne razorožitve. Ameriški predlog si je nato osvojil tudi italijanski delegat, general Cavallero, ki je opozarjal na italijansko spomenico, ki predlaga še veliko daleko-sežnejše uničenje vojnih sredstev nego Amerika, ker se razteza ludi na vojne ladje največjega tipa, na podmornice in ua napadalne aeroplane. Končno pa je italijanski delegat pristal na ameriški predlog, ki naj služi za podlago definitivnemu razoroži tvenenju načrtu. Izjava g. Tardieua Ko se je na ta način pokazala neka hotena ali nehotena kooperacija med Ameriko, Anglijo in Italijo, je vstal francoski ministrski predsednik Tardieu, ki je izjavil, da se z načelnimi idejami g. Gibbsona popolnoma strinja, da pa francoski načlt, ki stremi za popolno razorožitvijo, gre veliko delj. Troba je izvesli istočasno razorožitev ne samo na kopnem, ampak tudi na morju in * zraku. V tem oziru se Francija popolnoma strinja z italijanskim predlogom, toda Francija predlaga tudi, da naj Zveza narodov točno definira, kdo jc napadalec in kaj jc razumeti pod besedo napad. Ce so države razorožijo tako na kopnem kakor na morju in v zraku — in to je potrebno, kor so orožja vse vrste med seboj v nujni »vezi — potom mora obstojati forum, ki bo z efektivno silo mogel preprečiti vsako kršitev miru, tako da ho vsaka država sigurna pred napadom. Francija nikakor ne more sprejeti ameriške teze, ker je Francija velesila na kojmeni in na morju. Ameriški predlog sam na sobi ne more služiti kot podlaga za diskusijo, ampak konferenca ga more proučiti le v zvezi z vsemi ostalimi predlogi, ki se morajo spraviti med seboj v soglasje. Rezultat — ničla Potek konference je torej popolnoma dokazal pravilnost gledanja angleškega tiska na ta problem. Izvrstno pravi nek angleški list, da se je problem mednarodne kontrole in varnosti, ki ga je predlagala Francija in preko katerega sla hoteli' iti Amerika in Italija ter ga vreči skozi vrata, vrnil v konferenčno dvorano nazaj skozi okno. In ker se baš o tem principu velesile ne morejo sporazumeti, zato je pozitiven uspeh razorožitvene konference danes bolj oddaljen, nego kdajkoli prej. Francoski protimanever Tardieu pobija ameriški razorožttveni prediog Ženeva, 12, aprila, tg. Svojo včerajšnjo odklonitev ameriškega predloga, da se odpravi tako zva-no težko napadalno orožje, je danes Tardieu ute meljeval v sijajnem govoru Deloma se je pri tem strinjal s sovjetskim delegatom Litvinom, ki je ravno tako opozarjal na to, da mnoge manjše razorožitve iz predvojne dobe niso preprečile vojne. Litvinov je izvajal iz tega, da se mora vse prizadevanje koncentrirati samo na znižanje oborožitve. V to svrho je razdelil države v tri skupine: male, srednje in velike. Za velike države je zahteval zmanjšanje oboroževanja do 50%, k čemur je pripravljena tudi Rusija. Predvsem pa se mora že v naprej določiti proporcionalno nadaljevano zmanjšanje. V tem smislu je Litvinov slično kakor Tardieu, označil ameriške predloge za nezadostne in slično kakor včeraj Nadolny, za skoro preskromen začetek. Tardieu je utemeljeval protest proti ameriški intrigi in se izjavil sploh proti odpravi posameznih vrst orožja, s čimer nikdar ne bo mogoče doseči resnične razorožitve. Utemeljeval je to s tem, da je nemška tehnika, ker je bilo v Nemčiji prepovedano graditi velike vojne ladje, v splošno občudovanje vsega sveta zgradila tako zvane »žepne križarke«. Zato bo tehnika povsod lahko, če se odpravijo tanki, težko topništvo in velika bombna letala, iznašia žepne tanke, žepne topove in žepna letala. Sploh pa je treba opustiti idejo, da bi se vojna reglementirala in humani-zirala. Ne ostane drugega kot da se vojna sploh odpravi. Poskusi humanizacije nas vodijo nazaj k haaškim konferencam, katerih uspehi so dovolj znani. Tardieu je primerjal med seboj ose teoriji: i. odprava težkega napadalnega orožja in 2. podreditev tega orožja pod oblast Zveze narodov, in že zato smatral, da je francoska teza pravilnejša in učinkovitejša, ker je označevanje orožja kot napadalno in obrambno po pravici povsem sporno. Pariz, 12. aprila, tg. »Echo de Pariš« piše, da se bo Tardieu jutri zvečer vrnil v Pariz in odpotoval nazaj v Ženevo šele koncem prihodnjega tedna. Včeraj je imel sestanek z voditeljem nemške delegacije Nadolnym, pri čemer sta se razgo-varjala o možnosti osebnega sestanka Tardieuja z dr. Briiningom, ker bo dr. Briining odpotoval v Ženevo šele v sredo. Novi nenadni Gibsonov predlog je povzročil y Parizu precejšnjo nevoljo. Gibsonu očitajo, da je hotel veliki Tardieujev načrt zlohotno torpedi-rati. »Petit Parisien« pravi, da je namen tega ameriškega predloga demagogičen manever, intriga in hujskanje. Nasprotno pa je Tardieu takoj mojstrsko pojasnil problem, ki so ga Američani skalili. Ameriški predlogi se nanašajo samo na vojsko na suhem in se nič ne ozirajo na medsebojno neodvisnost razorožitve na suhem, na morju in v zraku, niti ne predvidevajo kontrole ali sankcij. Slabo voljo je napravilo v Franciji tudi to, da jc bil baje sir John Simon naprej obveščen o ameriškem predlogu. Izbruh ognjenikov v Južni Ameriki Strašna vulkanska katastrofa v Kordiljer.h — Mesta pcsttSa s pepelom — Mnogo človeških žrlev London, 13. aprila, tg. Preteklo noč so se ponavljali v gorah <>d Kantiaga do Conrepelona v daljavi 480 km liittli vulkanski izbruhi s potresnimi sunki. Vulkan Descahezado na meji med Čilem in Argentinijo, o katerem se je smatralo, da je ie ugasel, je izbruhnil ponovno, Bližnje mesto Men-doza, katero je porušil potres ie I. 1*61., je popolnoma pokrito s pepelom. Izbruhnil je tudi vulkan Tingviririca in več drugih manjših vulkanov. Pepelov det je padal Midi t Buenos Airesu in Valpa-raisu. Iz Cila so poslali reč letal, katera ,ia morajo ostati v velikih višinah, da sc ne poškodujejo radi vulkanskih izbruhov. Verjetno je, da je katastrofa zahtevala mnogo človeških žrter. Newyork, 13. aprila, tg. V dolžini 600 kin bruhajo t Kordiljerih vulkani ie ve? kot 20 minut Na stotino kilometrov daleč žari nebo, vsak tre- nutek pa trgajo obzorje bliski in se ponavljajo eks, plozije plinov. Grmenje so čuje več kot 100 km d&loč in zemlja se neprestano trese radi silnih sunkov. Vulkan Tingviririca je zasul mesto Col-chuaga. Vulkan Quizaktt pa je za-ul s pepelom provinco Tulca. Prebivalci morajo bivati na prostem. Zapadni vetrovi nosijo pepel po vsej Argen-tiniji. Mnogo vlakov jc obtičalo v pepelu. Kraji v provinci Mendoza zahtevajo, da se jim pošlje kisik, kor »e je mnogo oseb zastrupilo s plini. Oblasti so poslale v Mcndozo vojaške čete Vremenska opazovalnica v Hiienos Airesu jc ugotovila, da je padlo tam t 24 urah 3150 ton pepela. Mnogim osebam so se radi pepela vnele oči, tako da so morali iskati zdraviliško pomoč. Pepel je padal celo t Monterldeu. Zvišani prispevki za bratovske sk adnfce Belgrad, 12. aprila. A A. Minister za gozdove in rudnike je na podlagi čl. 135 pravil o Bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in osebja v rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji odredil, da se v svrho začasne sanacije pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani prispevki zn to blagajno, predvideni v čl. 102 pravil bratovske blagajne v mejah od 3 do 5% od delavskih kategorijskih mezd, povišani s sklopom z dne 9. marca 1031 za Štore nn 9%, za Velenje 10.8%, za Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhenburg, Trbovlje in Zagorje nn 10.2%, vnovič povišajo in sicer za Štore, Velenje in vse premogovnike TPD na 12% od delavskih kategorijskih mezd, to je 6% od zavarovanih članov in 6% od podjetnikov. Voo^ottfce pri že'eznicah Belgrad, 12. aprila. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministrskega sveta so vpoko-jeni: Peter Milenkovič, načelnik v tretji skupini prve stopnje gradbenega oddelka državnih železnic v prometnem ministrstvu, Ivan Kelec, načelnik oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic v tretji skupini 2. slopnje Peter Lapen, načelnik gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Zagrebu v 3. skupini 2. stopnje, in dr. Jakob Borko, direktor državnih železnic v Ljubljani v 3. skupini 1. stopnje. Sianovamsita zaščita v CSR Praga, 12. apr. Na zborovanju Društva nemških hišnih posestnikov je bil odklonjen zakonski predlog, s katerim namerava vlada še bolj zaščititi najemnike in poostriti stanovanjsko zaščito. Zborovanju je prisostvovalo tudi odposlanstvo Društva češkoslovaških hišnih lastnikov. Hišni posestniki so zahtevali, naj vlada sedanji zakon omili, ne pa poostri. Naravno je, da so bile meščanske stranke v parlamentarnem odboru proti poostritvi stanovanjske zaščite. Sydney, 12. apr. AA. Po statističnih podatkih je znašalo 31. decembra 1031 število avstralskega prebivalstva 6,525.918 oseb, to jc okoli 50.000 več kakor ob koncu leta 1930. Bruselj, 12. apr. AA. Mednarodni kongres katoliških dijakov je sprejel med drugimi resolucijo o nevarnosti, ki jo predstavlja Sovjetska Rusija za Ve Vse'm v Barim Rim, 12. apr. AA. Agencija Štefani poroča, dn so grške železnice dovolile 30% popust za potnike in 50% popust za razstavljaIce, ki se bodo udeležili tretjega vzhodnega sejma v Boriti. Za blago, ki bo razstavljeno na tem sejmu, so grške železnice dovolile 50% popust za prevoz nazaj. Sr. ezhibna fl o It a/ta rahis ELI DA CREME de chaque heure Stran 134. >SLOVENECk, dne 12. aprila 1932. Štev. 83. Zakonski predlog o zaščiti kmetov sprejet Belgrad, 12. apr. 1. Narodna skupščina se je sestala danes ob 9 dopoldne iu je takoj prešla na diskusijo o zakonskem predlogu o zaščiti kmetov. Prvi je govoril k predmetu kmetijski minister in zastopnik trgovinskega ministra .luraj Dematrovič, ki ie izjavil, da vlada prvotno ni nameravala prositi' za nujnost tega zakona, ker je bila mnenja, da ie zakonski predlog tako dalekosežen in usodepoln, da se mora s strani narodne skupščine natančno proučiti. Toda med tem se je položaj toliko poslabšal, da je vlada prisiljena prositi narodno skupšei-no, naj sprejme nujnostno razpravo tega zakonskega predloga. Prvi govornik Sokolovič je izvajal, da je naš narod zelo obremenjen zaradi posledic svetovne gospodarske krize. — Za njim je govoril poslanec Trifunovič, ki je uvodoma ugotavljal, da je vprašanje zaščite kmetov danes zelo komplicirano socialno vprašanje in da je radi tega bilo delo zakonodajnega odbora zelo težavno. Težave prihajajo iz lega. ker ta zakon posega zelo globoko v privatrto-pravne odnošaje državljanov in ker ti odnošaji škodujejo ludi kreditnim odnosom, ki so med vsemi najbolj občutljivi. Kreditni odnošaji med upniki in dolžniki ne interesirajo samo te. Upnik je sam velikokrat dolžnik. Ako zaščitimo kmetskega dolžnika proti njegovemu upniku, ki je ludi lahko kmet, spravimo slednjega v zelo težaven položaj. Prisiljeni smo bili, da se vmešavamo v te privatno-pravne odnošaje, in upniki, čeprav je njih položaj težaven, morajo cami razumeti potrebo, da se ti odnošaji zaenkrat in začasno potom zakona uekoliko ublažijo. Zgodili so se slučaji, da upniki niso pristali na prostovoljno poravnavo. V tem slučaju so dostikrat izgubili vso svojo naložbo ali pa vsaj večji del svojega posojila, in to je dovedlo do prepričanja, da morajo upniki v današnjih težkih razmerah odstopiti od svojih zahtev, katere imajo do kmetskih dolžnikov, ali z drugimi besedami, da morajo danes upniki v svojem lastnem interesu, v interesu našega gospodarstva in v interesu našega kmeta nekoliko žrtvovati. Na drugi strani pa si morajo biti svesti, da se z enim zakonskim tekstom ne morejo za vselej osvoboditi vseh svojih obvez. Za poslancem Trifunovičem je govoril kmetijski minister Juraj Demetrovič. Poudaril je, da sta nastala dva načrta, ki sta bila drug za drugim predložena narodni skupščini, in iz teh dveh načrtov je uastal ta. o katerem narodna skupščina ravno razpravlja. V odboru, ki je proučeval imenovani za-kouski predlog, so zavzeli stališče, da bi bilo pri reševanju tega vprašanja potrebno, da se gre polagoma in oprezno naprej in da je najbolje, da se iz obeh predlogov vzame to, kar je najpotrebnejše, ostala vprašanja pa naj se rešijo pozneje. V zakonskem predlogu, ki leži pred narodno skupščino, je torej izpuščeno vse ono, kar se nanaša na konverzijo kmetskih dolgov. Vprašanje konvertiranja kmetskih dolgov za sedaj ne bomo rešili, še nimamo vsega malerijala, na temelju katerega bi mogli najti končno pravično rešitev tega vprašanja Izkazala se je potreba, da se najprej izvrši široka anketa, ki naj določi dejansko višino naših kmetskih dolgov. L. 1925 se je že vršila takšna anketa v naši državi in tedaj se je ugotovilo, da znašajo kmetski dolgovi 3 milijardo Din. Današnje "številke ne poznamo, toda gotovo je, da je mnogo večja, kakor ona iz 1. 1925. Predno pa načnemo tTvprašanje konvertiranja kmetskih doigov, moramo to številko poznati. V predloženem zakonskem načrtu reguliramo ludi vprašanje obrestne mere samo za sedanje kmetske dolgove. Prepričan sem. je nadaljeval minister, da bo zelo težko rešiti problem, kako visoka naj bo obrestna mera, kajti, ako hočemo, da reguliramo obrestno mero za dolžnika, potem je popolnoma razumljivo, da moramo regulirati tudi obrestno mero na hranilno vloge. Ni namreč dobro, da denarni zavodi medsebojno konkurirajo in da radi tega ponuja vsak'0 čim višjo obrestno mero na vloge. Kadi tega konkurenčnega pojava pridemo do zaključka, da imajo najvišji zaslužek samo oni denarni zavodi, ki pobirajo samo rento od vseh vlog a nič ne delajo med tem, ko oni denarni zavodi, ki izdajajo kredite in ki delajo s krediti, imajo velike obrestne obveznosti. Osnovni motiv, tako je končal minister Demetrovič, lega zakonskega predloga je ta, da ohranimo in da rešimo zemljo za našega kmeta.« Za ministrom Demetrovičem je govoril še pravosodni minister Boža Maksimovič, ki je izvajal, da je že prestolna beseda in nL-esa narodnega predstavništva posvetila posebno pozornost slabemu gosjiodarskemn položaju našega kmeta. Slišijo se glasovi, da državna intervencija ni potrebna in da bi bilo bolje, ako bi država v gospodarskih odnosa jih ne intervenirala, toda po njegovem mnenju so ti ugovori netočni, ker z ozirom na d;.našnje razmere ni mogoče misliti na rešitev našega kmeta, ako mu država sama z zakonsko zaščiti ne pride na pomoč. Slišali so se tudi ugovori z mnogih in-teresiranih strani o eventuelnih posledicah tega Zakona za naše gospodarsko življenje K temu hoče pripomniti samo to, da je bil s strani naših gospodarskih in denarnih organizacij stavljen predlog, ki popolnoma podpira stališče kraljevske vlade, namreč, da sc ne more iz nepremičnin kmeta izvršiti odplačevanje dolgov potom prisilne prodaje do 15. avgusta 1932. To redakcijo je prevzel tudi zakonski predlog sam, kakor vidite. Kajti v glavnem nam je bilo na tem, da se odložijo vse prodaje premičnin in nepremičnin našega kmeta in da se na drugi strani kmeta prisili, da za odložena plačila vrača 6% obresti, ako se ni na drug način dobrovoljno pogodil s svojim upnikom. Toda tudi v tem slučaju ne sme obrestna mera prekositi 10%. Bil sem sam v odboru, ki je proučeval te zakonske predloge, in sem tam obrazložil nekoliko značilnih in zelo zanimivih dejstev, ki jasno dokazujejo trpljenje našega kmeta. Za ministrom Maksimovičem je govoril še narodni poslanec Stevan Čirič, ki je citiral poskus nekega škotskega bankirja Lawa, ki je hotel rešiti gospodarsko krizo v Franciji v 19. stoletju. Uvedel je zelo radikalne ukrepe, ki so v začetku zelo dobro uspevali in je izgledalo, da bo kriza rešena. Toda javnost je naenkrat izgubila zaupanje v ta režim in on je propadel ter z njim ves narod. Iz tega sklepa čirič, da ni povoljno, da se pri nas uvajajo radikalni ukrepi, ki bodo uspeli samo tedaj, dokler bosta vlada in narodno predstavništvo uživala zaupanje vsega naroda. Zadnji govornik je bil dr. Ivan Lončarevič, ki je kritiziral nekatere odredbe tega zakonskega predloga. Popoldne se je seja nadaljevala in je bil zakonski predlog definitivno sprejet z 225 proti 1 glasu. Nato jc narodna skupščina prešla na glasovanje zakonskega predloga o zidanju sokolskih domov. Po kratkih besedah ministra za fizično vzgojo dr. Kraljeviča je narodna skupščina prešla k glasovanju in sprejela tudi ta zakonski predlog, Senat je danes reševal edinole pravilnik o svojih služite!jih ter bo jutri nadaljeval pretres zakonskega predloga o trošarini, ki je bil že danes postavljen na dnevni red, a ni mogel priti v razpravo. Volilni po okrožjih Hindenburg Hitler Thalmann Volivno okrožje 1. glas. 2. glas. t. glas. 2. glas. 1. glas. 2. glas. 10. aprila 13. marca 10. aprila 13. marca 10. aprila 13. marca I. Vzhodna Pruska 509.883 546.391 402.300 493.176 116.451 85.218 2. Berlin 559.329 568.000 247.387 333.000 371.410 320.000 3.. Potsdam 11 566.070 581.000 326.477 415.000 205.442 167.000 4. Potsdani 1 505.470 535.000 375.479 483.000 229.503 183.000 5. Fraukfurt a. d. D. ■109.484 •142.000 338.049 . 421.000 81.523 57.000 6. Poznan,jsko 36L223 395.696 391.815 510.655 94.570 64.519 7. Vratislava 541.871 568.000 403.282 467.000 96.862 69.000 8. Liegnit/, 338.024 359.409 275.062 313.000 40.744 33.946 9. Oppeln 369.831 403.200 185.301 213.700 102.706 77.000 10. Magdeburg 471.107 491.000 350.958 413.000 107.435 81.000 11. Merseburg 286.780 304.900 273.410 351.700 201.514 160.200 12. Thiiringen 497.822 555.400 450.529 582.800 246.561 177.800 .13. Schlesvvig-Holstein 393.845 415.840 417.711 466.312 100.327 72.604 14. Weser-Ems 463.070 482.578 269.046 323.143 69.844 50.413 15. Osthannover 252.182 271.239 240.731 288.842 49.333 35.687 16. Siidh.-Braunsch\v. 602.225 611.000 468.638 5-40.000 87.868 61.000 17. Westfalen-Nord 869.071 883.974 3"\775 376.407 173.921 122.844 18. Westfalen-Siid 790.678 823.745 3bd.339 414.478 280.359 190.424 19. Hessen-Nassau 737.743 760.000 510.869 584.000 166.745 112.000 20. K61n-Aachen 819.871 817.000 215.982 244.000 182.816 133.000 21. Koblenz-Trier 420.510 441.000 155.459 1.96.000 52.171 38.000 22. Diisseldorf-Ost 594.113 594.824 334.550 388.700 319.930 234.200 23. Dusseldorf-VVest 564.402 577.300 262.645 299.300 189.646 125.500 24. Zgornja Bavarska 978.159 1,014.317 366.731 365.000 116.139 87.725 25. Dolnja Bavarska 472.899 501.581 150.020 158.400 42.798 33.786 26. Franken 811.480 820.600 557.227 621.200 89.218 62.500 27. Pfalz 282.578 287.000 196.169 220.000 63.434 41.700 28. Dresden-Bautzen 625.859 640.839 342.947 435.000 148.409 110.481 29. Lipsko 454544 449.000 237.362 296.000 144.385 122.000 30. Chemnitz- Zwickau 410.335 445.073 487.882 577.464 236.175 177.760 31. Wurttemberg 850.461 897.891 369.725 416.529 145.154 108.079 32. Baden 720.430 732.400 385.504 433.400 148.351 107.000 33. Hessen-Darmstadt 427.840 435.600 280.170 313.400 104.862 70.390 34. Hamburg 446.054 441.144 200.634 238.689 123.879 96.483 35. Mecklenburg 245.537 261.053 187.120 236.530 46.712 33.255 S k u p a j 18,650.730 19,359.642 11,339.285 13,417.460 4,983.197 3,706.388 Seja mariborske občinske uprave Neposredni davki v Sloveniji Ljubljana, 12. aprila. Neposredni davki sicer v današnji dobi niso glavni vir državnih dohodkov, pač pa so najboljši jiosredni davki in dohodki državnih ustanov, kakor monopola, železnic in pošte, vendar pa pomenjajo neposredni davki v vsakem državnem proračunu važno postavko, prav tako pa so važne postavke v proračunih vseh samoupravnih edinic tudi doklade na neposredne davke. Na prošnjo zastopnikov ljubljanskih listov je finančno ravnateljstvo v Ljubljani sedaj dalo javnosti na razpolago glavne statistične podatke o pobranih neposrednih davkih v Sloveniji 1. 1931. Neposredni davki, ki so bili v 1. 1931 predpisani, so bili naslednji: Davčni zaostanek iz 1. 1930 je znašal v vsej Sloveniji skupno 83,531.000 Din. Predpis zemljarine 30.(531.000 Din, zaradi raznih uim in slabe letine in drugih vzrokov pa je bilo lani odpisanega 1,078.000 Din, lako da bi znašal skupni predpis zemljarine skupno 32,309.000 Din. Čisti predpis zgradariue je znašal 22,196.000 Din, predpis pridobnine 29,114.000 Din, predpis rent-nine 2,131.000 Din, predpis rentnine od hranilnih vlog 9,191.000 Din, samski davek 143.000 Din, samski davek, ki se pobira z uslužbenskim davkom pa 250.000 Din. Družbeni davek je znašal 8,680.000 Din, letos pa je bilo še za I. 1931 predpisanega družbenega davka 13,352.000 Din. Splošni poslovni davek je znašal 32,063.000 Din. posebni poslovni davek 18,910.000 Din. Predpis vojnice je. znašal 2,857.000 Din, davki na agente in potujočo obrt 786-000 Din, predpis uslužbenskega davka je znaša) 48,940.000 Din. Skupen predpis vseli neposrednih davkov v Sloveniji jo znašal 253,091.000 Din. t ista plačila neposrednih davkov lani predpisanih so znašala 185,439.000 Din. S kaznimi, z obrestmi na zaostalo davke in z drugimi pa so se čista plačila davkov zvišala še na 199,302.000 Din. Doktade Seveda davkoplačevalci niso plačali samo teh davkov temveč tudi doklade k državnim neposrednim davkom. Tako so plačali banovinskih tloklad 24.869.000 Din, občinskih doklad 45,468.000 Diu in raznih okrajnih, zdravstveuih ter doklad za Zbornico za TOI in drugih doklad skupno 25,545.000 Din. Vse doklade na neposredne davke so znašale v Sloveniji lani skupno 96.108.000 Din. Skupno z državnim neposrednim davkom je Slovenija lani plačala torej vseh neposrednih davkov 349,199.000 dinarjev. Zanimive so tudi razne oprostitve davkov. Zaradi odpisa družinam z devetimi otroci je bilo lani odpisanega skupno 2,606.000 Din. Žal ne votli ravnateljstvo evidence, koliko jc bilo teh družin. Nekateri okraji izkazujejo zaradi te določbe prav znatne odpise Ijjubljana-mesto izkazuje na primer 197.000 Din odpisa, Ljubljana-okolica 223.000 Din, okraj Celje 160.000 Din. Maribor 214.000 Din, Novo mesto 99.000, Kamnik 185.000 Din. Kranj 123.000, ostali okraji pa manjše znpsko, Ta zakonski predpis pa jo imel tudi ponekod za marsikatero občino neprijetne posledice. Tako jo neka občina imela ves proračun preračunan na davke, ki jih bo pla- čal en sam davkoplačevalec. Ta je plačal državi okoli 60.000 Din neposrednih davkov, z dokladami vred pa 100.000 Din. Lani se mu je rodil deveti otrok in ves proračun te občine je padel v vodo. Nn drugi strani pa je samski davek vrgel nepričakovano malenkosten znesek skupno 393.000 Din. Zaradi odpisa zgradarine na nove hiše je bilo v Sloveniji 1547 prošenj, ki so bile ugodno rešeno. Največ novih hiš izkazuje ljubljanska okolica, namreč 280, [jotem L.iubljana-meslo 162 in Radovljica 145. Na bivšem Štajerskem pa so bile oproščene 503 hiše. Za odlog davkov in za plačila v obrokih je bilo vloženih v Sloveniji 680(5 prošenj. V tem oziru prednjači bivša štajerska, kjer je bilo vloženih 4771 takih prošenj. V Ljubljani sami jo bilo vloženih 682 takih prošenj. Pri rubežnih jo bilo popisanih 32.823 premičnin in (52 nepremičnin, na katere se je zaradi zaostalih davkov izvršila intabulac.ija. Zaradi zaostalih davkov je bilo lani prodanih na dražbi 843 premičnin in 3 nepremičnine, pa še te v zvezi z raznimi drugimi dolgovi. Monopolski dohodki s prodajo taksnih vrednotni« to je kolkov, menic, taksnih listov, živinskih potnih listov, železniških listov itd., so lani vrgli državi zaokroženo vsoto 60.000.000 Din. V primerjavi z 1. 1930 je razlika naslednja: L 193o je bilo vplačanih vseh neposrednih davkov 2231*48.000 Din, z obrestmi zaostalih davkov, s plačanimi stroški za eksekueije in s kaznimi pa skupno 225,851.000 Din, lani pa 18.5.439.000 Din, torej 40.412.000 Din manj. Še bolj zanimivi pa so podatki, če jih sploh primerjamo z ZRdnjimi leti. Donos neposrednih davkov je bil v vsej državi in v Sloveniji zadnja lela naslednji (v milijonih Din): država 1927 1.713.0 1928 1.774.1 1929 2.005.8 1930 2.323.4 1931 1.771.9 od toga Slovenija 228.9 209.1 205.2 225.9 185.4 13.36 11.22 10.23 9.72 10.46 Pri odstotku davkov, ki jih je plačala Slovenija. je Ireba spoštovati, tla je tvorilo prebivalstvo Slovenijo po ljudskem štetju 1. 1921 8.82% vsega prebivalstva v naši državi, po najnovejših podatkih liudskoga štetja I. 1931 pa jo tvorilo prebivalstvo Slovenije le še 8.18% prebivalstva vse državo, h tega je razvidno, da plačuje nekaj nad 8% prebivalstva vse države 10M« vseh neposrod. davkov. Iz pričujoče tabele se vidi, kako zelo je nazadoval donos neposrednih davkov. Med tem je treba vpoštevati, da so padli tudi donosi drugih davščin. Med neposrednimi davki pa je narastel donos davka na poslovni promet, ki je bil, kakor znano, lani spomladi reformiran. Belgrad, 12. apr. AA. češkoslovaški poslanik dr. Itobert Flieder se jo davi vrnil s krajšega dopusta i/. Prago v Belgrad in prevzel posle poslaništva. V Pragi je bil dr. Flieder sprejet v posebni avdieuci od predsednika češkoslovaške republiko dr. Masarvka. Maribor, 12. aprila. Današnja seja občinskega sveta je potekla zelo kralko in je obravnavala v glavnem nebistvene tekoče zadeve. Najvažnejša ločita dnevnega reda je bil sigurno predlog, da se Maribor pomakne v I. dra-ginjski razred, ker so za to dani vsi predpogoji po številu prebivalstva in ker uživajo to prednost tudi manjša mesta, kakor n. pr. Sušak in Banjaluka. Predlog so v celoti glasi: »S L aprilom t. 1. so se znatuo skrčili dohodki državnih uslužbencev iu upokojencev, zaradi česar trpijo vsi ti neposredno, posredno pa čuti to vse tudi ostalo prebivalstvo. Posebno težko pa jo zadelo to znižanje prejemkov uslužbence in upokojence v Mariboru. ker sc razmere v Mariboru niti giede najemnino. niti glede drugih življenjskih potrebščin niso v isti meri pocenile. Maribor, ki šteje s svojo nepo- Vode naraščajo Belgrad. 12. aprila. AA. Hidrografsko poročilo dne 12. aprila: Dnevna maksimalna temperatura dne 11. t. m. je bila v naši kraljevini plus 19 in pol stopinje, minimalna v noči od 11. na 12. t. m. plus 5 in pol stopinje. Prejšnji dan je deževalo v dravski in savski banovini, in sicer je padlo povprečno 1.5 mm dežja. Taljenje snega v hribovitih krajih traja nadalje. Donava od Bratislave do Mohača pada. potem do Novega Sada raste pri vodostaju, večjem od srednjega, vendar še vedno pod višino, pri kateri poslano kritično. Drava v gornjem toku pada, v srednjem do Terezinega polja pa raste, pri Barcu stagnira, nato pa spet pada pri nizkem vodostaju. Sava v gornjem toku zelo raste, otl Zagreba do .lasenovca pada, nato neznatno pada, pri Belgradu pa raste. V zadnjih 24 urah je vodostaj pri Krškem naraste! za 140 cm, pri Zagrebu je pade! za 28, pri Sisku za 45, pri Jasenovcu za 8, pri Brodu za I cm in znaša 826, to je 18 cm pod maksimom. Pri Rači je padla za 4, pri Sremski Mitrovici za 2 cm in znaša 603, to je 15 cm pod maksimom. Pri Šabcu je padla za 2. pri Belgradu pa narasla za 11 cm in znaša 581. to je 73 pod maksimom. Po današnjem vremenskem stanju iu atmosferskih prilikah je treba pričakovati nadaljnjega dviga vodo na Tisi, Dravi in Donavi. Plačevanje taks športnih društev Belgrad. 12. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico, ki se tiče plačila lakse športnih | društev. Na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o laks&h morajo takso iz tarifne številke 99 a taksne tarifo plačali tudi takšna društva za vse svojo prireditve in tudi za tekmo. Po statutih teh društev imajo dostop k športnim tekmam razen igračev Se nekateri društveni lunkcionarji (sodnik, tajnik, upravni in nadzorni člani itd.). Da bodo organi finančne kontrole vedeli, katere osebe smejo na igrišče brez vstopnic državne izdaje, morajo te osebe imeli posebne le. gitimacije. Te legitimacije bodo izdajale uprave športnih društev za vsakogar posebej; opremljene bodo s fotografijo funkcijonarja in overovljene od finančnih oblasti. Overovitev teh legitimacij bo v Belgradu izvr-; seval davčni oddelek, v krajih, kjer so finančne i direkcije, te direkcije, drugod pa davčne uprave. Davčni oddelek finančnega ministrstva jr opozoril finančne direkcije, da smejo overoviti legitimacije samo za tiste osebe, ki smejo k tekmam kot društveni funkcijonarji, ne pa za vse člane društva. Razen tega so direkcije dolžne sporočiti lo pojasnilo podrejenim davčnim upravam, organom finančne kontrole in prizadetim drušivom. Iz poštne s ttžbe Belgrad, 12. apr. I. V poštni službi so so izvršile sledeče izpremembe: Premeščeni so: v Novo mesto Bergant Prane, v Ptuj Blajhman Krnesl, v Mursko Soboto Gregorič Franc in Kovačič Leo, v Kranj .losih SvetOslav, na Rakek Kukar Jakob, v Maribor i. Kol-bezen Krvina, v Maribor II. Miklavčič Polde, v Ljubljano L Miklavc Anton in Pucelj Ivan, v Ljubljano II. Zorž Alojzij, v Celje Volkar Alojz, na livar Škarpa .Vinko, na Šušak Bujlel Ivan in Svežko Frančišku. srnino okolico 50.000 prebivalcev, se tudi nc more staviti v isto vrsto z drugimi provincijalnimi mesti, razen tega pa ima Maribor kot obmejno mesto še docela poseben položaj. Vlada sama je uvidela poseben položaj Maribora, ko ga je pri odmeri trošarine pomaknila v najdražjo skupino mest, ako izvzamemo Belgrad in Zagreb. Upravičena je torej želja celotnega državnega ushižbenstva, da sc pomakne Maribor v I. draginjski razred. Občinski svrt mariborski naj se zavzame zn to zahtevo državnih uslužbencev ter upokojencev ter predloži tudi s svoje strani tozadevno prošnjo, župan pn so pooblašča, da posreduje osebno na vseli onih mestih, kjer bi sc mu zdelo za to potrebno.« Predlog je občinski svet soglasno osvojil, ter tio mestna občina ukrenila vse potrebne korake, da te doseže ta ugodnost za mesto Maribor. Mednarodna konferenca deta Ženeva, 12. aprila. AA. Danes ob 11 dopoldne se je v dvorani generalnega sveta začelo 16. zasedanje mednarodne konference za delo, ki bo trajalo okoli 3 tedne. Letos so na dnevnem redu tale štiri vprašanja: 1. Ukinitev posredovalnic za službe proti plačilu; 2. zavarovanje proti nezgodam, starosti in smrti; 3. starost, v kateri se sme deca vzeti v službo v neindustrijskih poklicih; 4. delna revizija konvencije o zaščiti delavcev, zaposlenih pri natovarjanju in razkladanju ladij pred nesrečami. Tragična smrt treh dobrih dijakov Novo mesto, 12. aprila. Včeraj smo poročali o strašni nesreči treh mladih gimnazijcev, ErSteta, Škofica in Rusa. K temu poročilu dodajamo še sledeče: Vsi trije fantje so stanovali pri g. Makovčevi v ulici »Za šolami-. Bili so kakor bratje in vedno so bili skupaj. Veseli in vedno živahni so se vedno podili skupno okrog in vsakdo jih je ravno radi te živahnosti imel rad. Vsi trije so bili tudi včlanjeni v dijaški organizaciji »Vesni« ter bili tudi člani Marijanske kongre-gaclje. Eršte je bil sin progovnega nadzornika v Trebnjem (ne Srebnjem, kakor je bilo včeraj pomoloma tiskano), škofic pa je bil edini sin uglednega posestnika v Kamniku nn Gorenjskem, dočim je bil mali Ciril Rus, ki je bil med dijaki menda najbolj priljubljen, sirota brez starišev in je zanj skrbel njegov stric. Usodno popoldne nekako pol uro pred katastrofo sta bila Škofic in Eršte še pri dijaku osmošolcu Uršiču, ki jima je korigiral slovensko nalogo, nato sla otlšla na stanovanje, kjer se pa nista dolgo mudila in v družbi Rusa so tekli k narasli in močno deroči Krki, kjer so menda iz otročje objestnosti skočiti v čoln, ga odpeli in odrinili od kraja proti sredini reke. Nekateri celo trdijo, da so se nameravali prepeljati čez Krko v Ragov log po cvetlice, da bi jih nesli drugi dan v šolo. Ta poizkus pa so ubogi otroci morali plačati s smrtjo. Mali Rus, ki je še ostal v čolnu, jc prav do zadnjega trdno upal. tla ga bodo reševalci ololi, in ko jo g. švara skočil iz reševalnega čolna čez jez 1; njemu v čoln, ga je mali Cirilček gledal kol angel,ja varuha. Toda — usoda je hotela drugače ... Nenadna in tako strašna smrt teh gimnazijcev je močno pretresla celo mesto, Nc govori se drugega kot samo o tej nesreči. Mnogo se govori ludi o nepravilnem reševanju — seveda vsak hoče imeti svoj prav — če pa je bil način reševanja s katerim so reševali Rusa, pravilen ali ne, o tem bi se lahko še veliko govorilo, toda reševalci, ki so se podajali v lastno življenjsko nevarnost, so imeli voljo in namen ubogo žrtev rešiti in jim gre tudi vsa 'čast, zlasti pa še g. Svari, ki jo nesebično in v veliki nevarnosti za lastno življenje, priskočil na pomoč. Ni dosti manjkalo, da ni tudi 011 obnemogel iu v ledenomrzli vodi in v razburkanih valovih našel smrt. Čast junaškemu rešitelju. Na lem mestu bodi izrečena vsem reševalcem, zlasti pa g. »vari najtoplejša zahvala za njihovo požrtvovalno dolo, v imenu slarišev pokojnih gimnazijcev, težko prizadetim slarišem pa liujgloblje sožalje. Stev. 85. »SLOVENEC«, dne 14. aprila 1932. Stran 67. Brezposelnost v naši državi Zanimive ugotovitve statističnega odseka OUZD v Liubliani Mnenja o veličini naše brezposelnosti gredo telo narczen. V memoaru, katerega je izdalo centralno tajništvo delavskih zbornic skupno z Zedi-ojono deilavsko sindikalno zvezo Jugoslavije, so na prvem mestu omenjene trditve nekaterih naših narodnih poslancev v narodni skupščini, da problem brezposelnosti pri nas sploh ne eksistira in da je celo sedanje delavsko zavarovanje za naše razmere nepotreben luksus. V dokaz nepravilnosti takih trditev navajajo delavske zbornice število brezposelnih s 182.124, katerega so statističnim potom ugotovile, toda s pripombo, da zanesljive iit vsestranske statistike o brezposelnosti pri nas sploh nimamo. Delavske zbornice so vsled tega proučile samo nekatera posamezna večja podjetja in tako prišle do gornjega rezultate. V poročilu delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani za leti 1929 m 1930 pojasnjuje članek »Stanje brezposelnosti v Sloveniji«, da eksaktno štetje brezposelnili ni mogoče, ker se s skrajšanjem dnevnega delavnega časa brezposelnost lahko po-voljno zmanjšuje. Predno hočemo proučevati in ugotavljali brezposelnost, moramo ta pojem pravilno definirati. Najboljšo definicijo dobimo, ako primerjamo brezposelnost z invalidnostjo, katera ima dobro internacionalno priznano definicijo. Brezposelna je ona oseba, katera nima svoji izobrazbi in svojemu poklicu primerne polne pridobitne zaposlitve. Brezposelnost nd enotna. Delavec je 100% brezposeln, ako nima absoluilno nobene službe. Delavec je 50% brezposeln, ako mu podjetnik skrajša delavni čas in v zvezi s tem njegov zaslužek za polovico in ako delavec ne more te izgube nadomestiti z drugim pridobitnim delom. Eksaktna ugotovitev brezposelnosti je torej mogoča s proučevanjem zaposlitvenih razmer vsakega posameznega delavca kakor n. pr. ugotovitev invalidnosti delavca na podlagi zdravniške preiskave. O par-b i e I n i brezposelnosti nimamo v Jugoslaviji skoraj nobene statistike, dasiravno je centralno tajništvo delavskih zbornic že izdelalo nekak tozadeven osnutek. Za totalno brezposelnost nam pa zelo dobro služi statistika OUZD-a v Ljubljani. V marcu 1930 je bilo pri OUZD zavarovanih 92.489 delavcev, v marcu 1932 pa samo 73.081. Pri uespremenjenem obsegu zavarovalne obveznosti je Število zavarovanih delavcev padlo v dveh letih za 19.408 ali 21%. Ti delavci niso niti pomrli, niti se izselili, niti dobili samostojnih poklicev, niti dobili saposlitve v rudarstvu ali poljedelstvu, ker v teh področjih narodnega gospodarstva vlada ista oziroma — po mišljenja ekspertov — celo večja kriza kakor pa v industrijah, ki so zastopane pri OUZD. Padec članstva OUZD predstavlja torej samo veličino 100% brezposelnosti. Za ugotovitev lokalne brezposelnosti je OUZD seslavil poseben »Zemljevid brezposelnost v Dravski banovini« po ekspoziturah OUZD. Vsebino zemljevida tukaj na kratko rekapituliramo: Ekspozitura Število totalno brezposel absolutno v % Zagorje 1.586 38 Novo mesto 1.472 35 Kočevje 765 31 Slovenjgradec 1.008 SI Celje 4.265 27 Ptuj 784 25 Kranj 2.189 22 Murska Sobota 820 22 Maribor 2.431 17 Tržič. 469 16 Ljubljana 3.619 13 Skupaj OUZD 19.408 21% SJhroint urad u lamrouanje deUvceo » tj u b l j g n i lemljevid brezposelnosti v Dravski banovini. . .1. 11 j/M MM«, thm f—ntnij* U Jtumiutm uutrwtmh M —mti * —VI rr% fil. MOVk^ Jlajnevarnejii narodnogospodarski m sočutni pojav, ki resno ogroia teme (je obstoječega družabnega redarje 8REZPOSELNOS T Da dobi nasa javnost objektivno sli ko c veličini brezposelnosti. je sestavil OU M vtjubljam statistiko delavcev kateri sc tekom zadnjih dveh let izgub !i službo V območju ekspoziture u la ■ cer/u odpade povprečno na vsakih loode tavcev st brezposelnih JlaJesenicah (ekspozitura u Kranju)Jc odstotek brezpese1 nosti orel dvoma ie mnogo večji, vend.tr to u zemljevida ni razvidno .ker so delavci Kranjske industrijske družbe lava rovani pri Sratovski skladntci ne pa pri t>U l<3hi Povprečna brezposelnost v Vfrau-tki banovini t naša u r.. Prt tem pa ni upoštevano krajšanje delavnega časa o večini obratov Slavimo matere! Materinski dan v Prlekiji Sv. Jurij ob Ščavnici, 11. aprila. Vrečaj smo obhajali v naši fari prisrčen praznik; proslavljali smo Materinski dan. Po jutranji službi božji, ki jo je imel goreči šentjurski župnik in konz. svetnik Franc Stuliec, je govoril raz leče vzvišene besede šentjurskim materam bogoslovni profesor dr. Jeraj iz Maribora. Popoldne ob treh je bila potem v Pergerjevi dvorani, ki jo je zgradila za krščansko prosveto zaslužna gospa Perger. Jeva, prisrčna to krasno uspela prireditev, ki bo ostala vsem navzočim, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, v trajnem spominu. Najprej je moški zbor pevski zbor pod vodstvom neutrudno požrtvovalnega organista Valentina Kocbeka odpel dvoje primernih pesmi, nakar sta sledili ljubki de-kiamaciji prednašani z izredno toplim občutjem. Ljubka je bila tudi slika deveterih deklet s kipom Ma/lere božje v sredini. Novomašnik F. Rojht je nato pozdravil v prisrčni dobrodošlici mnogoštevilno navzoče občinstvo, imenoma bogoslov. prof. dr. Je-raja ter urednika dr. F. Vatovca iz Maribora, ki sta prišla k Sv. Juriju utrjevat mladino v njenih krščansko prosvetnih idealih. V vznešeni in za-nosni besedi je proslavljal govornik slovensko mater, ki je središče vsega našega življenja. Slovenska malti se v ljubezni, trpljenju in veselju použije ta drage svojce. Čast in slava slovenskim materami Govornikove besede so našle v navzočem občinstvu živahen odmev ter toplo pritrjevanje. Druga polovica pestrega ter izbranega sporeda pa je obsegala uprizoritev znane žaloigre »Za hrepenenjem po materi«, ki jo je svojčas objavil »Naš Dom«, in ki kaže sinovo ljubezen do drage matere. Ta ljubezen je tolika, da zapusti sin v svetovni vojak strelske jarke in zbeži iz fronte, ker hoče še enkrat videti ljubo mater. Tolmačil je v uvodu to pretresljivo žaloigro vneti šentjurski kaplan Franc Snttler, ki je igro ter celo prireditev organiziral, zrežiral ter s tako lepim uspehom izvedel. Uprizoritev je pokazala, da je med šontjursko mladino mnogo igralskih talentov, ki jim je treba dati polno priznanje za trud ter plemenito idealno prizadevanje zn širjenje krščanske prosvete med širokimi plastmi slovenskega ljudstva. Med odmori je pridno in vešče sviral lamburaški zbor, ki ga vodi marljivi Franček Sinko iz Biserjan. Takšnih prireditev si še večkrat želimo. Medenina se mora svebibi , vendar ne sme imeti brazgotin Poleg ekspoziture v Zagorju, kjer je merodajna tistavitev steklarne, je brezposelnost relativno največja v območju onih ekspozitur, pri katerih prevladuje lesna industrija. Zanimiva je kontrola števila 182.124 brezposelnih, katerega navajajo delavske zbornice v gori omenjenem memoaru kraljevski vladi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je imel v marcu 1930 zavarovanih 608.803 delavcev. Bratovske skladnice pa ca. 160.000; skupaj torej nekako 870.000 delavcev. 21% tega števila znaša 182.700 brezposelnih, kar se z rezultatom delavskih zbornic zelo dobro vjema. Dejanski stan naše brezposelnosti je torej sledeči. Samo v industrijah, zastopanih pri Osrednjem uradu in pri Bratovskih skladnicah je okroglo 182.000 totalno brezposelnih. Niso pa v tej številki vpoštevani ni poljedelski delavci — in Jugoslavija je vendar v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država —, niti železničarja, niili uradništvo državnih, banovinskih, občinskih itd. uradov, niti absolventj srednjih in visokih šol, ki po končanih študijah čakajo namestitve, niti samostojni poklici (n. pr. mali obrtniki), kateri so morali zapreti delavnice, niti sezijski delavci in končno niso upoštevan niti parcielno brezposelni delavci, katerih število bo najbrže mnogo večje od števila totalno brezposelnih. Šele potem, ko vzamemo v račun vse te momente, dobimo približno pravilno sliko o veličini naše brezposelnosti. Vodovodne pipe in vsi kovinasti predmeti v kuhinji bodo vedno lesketajoči, ako jih odrgnete z malo Vima na mokri krpi in jih potem otrete s suho krpo. Vim je povsem droben milni prašek in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. VIM čisti vse OV Velik požar v Beli Kra$ Ogenj uničil dve hiši in več drugih pas'©pij Podzemelj, 11. aprila. Sinoči ob 9 je začelo nenadoma goreti v gostilniški hiši g. Rothlna v Podzemlju. Na mah jo bilo vse v plamenu, ki je domače zasačil že v postelji. Srečno so si še rešili golo življenje, drugo je domala vse uničil ogenj. Hud veter, ki je pihal v smeri proti Zemelju, je pomenil veliko nevarnost, da bo ogenj posegel še vse bolj na široko. Ogenj je posegel tudi po trgovini istega gospodarja in je vpepelil tudi tisto hišo. Pogorel je tudi skedenj g. dr. Niko Zupaniča. Nadaljnje širjenje ognja so preprečili gasilci, ki so na kraj nesreče prihiteli na plat zvona iz Krasinca, iz Gribelj, nato iz Gradaca in iz Dobra-vic in potem še iz Metlike. Kako je požar nastal, se še ne ve. Ko bi se sila ognja ne omejila tako hitro, bi ogenj poseg. I še vse naprej, in je bila v nevarnosti posebno domačijo dr. Zupaniča. Pogorelec je bil zavarovan le za majhno vsoto. Pa ni bil samo ogenj, ki je g. Rothlnu delal škodo. Dobili so se dobri »prijatelji«, ki so hiteli odnašati sebi listo, kar so drugi z nevarnostjo lastnega ižvljonja reševali gospodarju. Enega so zalotili, ki si je kar komat naložil, pa je vendar moral pobegniti brez naloženega tovora. Nekateri so odnašali posebno tisto robo, ki je bila rešena iz trgovine. Sicer — povedano v opravičilo našim ljudem — so te posle vršili največ tisti, ki so prišli »na pomoč« z one strani Kolpe, loda naj dela to kdorkoli, vsekako je lo višek nesramnosti. Rešene predmete so znosili v župnišče. Rekord dveh kokošjih dihurjev Ljubljana, 12. okt. čevljarček Franek, doma iz Ajdovščine, in Moravčanka Slavka sta se lani naselila v Mostah. Oktobra in novembra sta napravljala pravcate tatinske pohode v bližnjo in daljno okolico ter ponoči kradla kmeticam kar na debelo lepe kurice in petelinčke. Ukradla sta jib rekordno število 155. Večino sta spečala na ljubljanskem trgu. Franek pa je izvršil na ukaz Slavke še razne druge tatvine in vlome. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roke. Posestniku Ribnikarju od Sv. Neže pri Tržiču je odnesel celo 2000 Din gotovine. Oba sta oškodovala 46 kmetov za okoli 18.000 Din. Danes sta se pojavila pred malim senatom. Pred sodniki je bila cela bala raznega blaga. V avditoriju pa je bilo 21 oškodovancev navzočih, po večini postamih kmečkih ženic. Stara mama je vzdihnila: »Kaj vse človek na stara leta učaka. Prvikrat sem tu, da vidim kako sodijo.« Franek je jokajoč čital svoj dolg pisan zagovor. Patetično je vzklikal: »Iz ljubezni do nje sem kradel. Gonila me je h kraji, če nisem kradel, je bil ogenj v strehi. Sam pri sebi si roke umijem. Gospodje! Storite, kar hočete.« Zelo trdovratna pa je bila rdečelična in elegantno oblečena Slavka. Predsednik 'g. Ivan Kralj: '»Imam 200 Din Franekovih razdeliti med toliko oškodovancev!« Glas iz občinstva: »Pravi čudež, kako se naj to razdeli!«... Predsednik: »Ali se zedinite med seboj, kdo naj dobi?« — Drž. tožilec: »Tisti, ki ima največ škode I« — Obtoženec: »To pa že ne! Tisti, ki je največ oškodovan, ima pač še vedno dosti. Naj se da najubožnejšemu!« — Glas iz občinstva: »Tistemu, pri katerem je nazadnje kradel.« — Zenica: »Vsakemu nekaj! Bo vsaj za vožnjol« — Predsednik: »Vas je preveč! Dobi vsak okoli Din 4!« — Preds.: »Bešter in Ribnikar imata največ škode.« — Drž. tožilec: »Naj pove obtoženec, komu se da! — Obtoženec: »Tistim iz Doba. Ukradel sem jim 5 kokoši. To so revni ljudje I« — Mož iz občinstva: »Prosim, da se da tistemu, ki ima najdaljšo pot.« Predsenik je nato odločil, da sta dobila Ribnikar in Oabrovšek vsak po 100 Din. Ponovni glas iz občinstva: »Oaspud sadnikl Naj bi raje dali vsem skupaj, da bi potlej imeli v Ljubljani za eno dobro malco.« V dvorani je vladal jok in stok. Ni nič pomagalo. čevljarček Franek je prejel kot plačilo Zastrupllenje 2 starčkov Trbovlje, 12. aprila. Upokojeni rudar Zemljan Jožef in njegova žena Antonija sta se v ponedeljek zvečer vrnila z dela na stanovanje v Goropevškovi hiši na Vodah. ?.ena je pripravila kavo za večerjo. Po zaužiti kavi pa je padla po tleh in se onesvestila. Tudi moža je začelo ! viti in stresati po udih, vendar ne tako hudo, ker i je bila njegova kava bolj črna, v ženini pa je bilo več mleka. Vsled razburjenja se je pri Zemljanovi pono-j vila še kap, ki jo je že lani zadela. Vendar sta se I oba še zavedla, ker je bil tudi zdravnik dr. Cizl ' takoj zraven in je pomagal, da je mož že izven ne-! varnosti, ni pa upanja za ženo. Ko Zemljanovih čez dan ni bilo doma, je postavila mlekarica posodo z mlekom kar v vežo, da je bilo dosti časa in prilike vstiti vanj strupa. Pred nedavnim so bile Zemljanovim zastrupljene kure. Sedaj je bila osumljena in takoj zvečer aretirana neka ženska, ki je bila z Zemljanovim v jezi. Preiskava bo gotovo dognala prave vzroke in krivce grdega zločina nad dvema mirnima starima človekoma. Laži-mutec končno obsojen Ljubljana, 12. aprila. Pustolovščino laži-mutca Lojzeta Kosiča, doma iz Pliskovice, so bile danes pred malim senatom naposled likvidirane. Dolgo je Lojze vztrajno igral vlogo mutca in skušal potegniti psihiatre kakor tudi sodnike. Zaradi vloma v trgovino g. Ambrožiča v Gaberju pri Dobrovi je bil že lani pred sodniki. Psihiatra sta ga spoznala za nevračunljivega, češ, da je storil dejanje v psihični odrevenelosti. Lojze je porabil priliko in je 1. decembra lani ponoči pobegnil z opazovalnega oddelka. Klatil se je nato po ljubljanski okolici vso zimo. Vrhniški orožniki so ga prijeli na veliki petek. Danes pa je stal Lojze znova pred sodniki. Predsednik: »Kako je bilo? Ali przinate?« — Lojze: »IJa, storil sem. Lačen sem bil,« — Predsednik: »Ako ste bili lačen, bi vzeli samo kruh in je-slvine.« — Lojze: »Kruha ni bilo!« — Predsednik: »Saj ste vse pobrali, tako denar, dežnik, likerje, šabeso, pivo in druge stvari!« — Državni tožilec: »Zakaj ste varali psihiatre?« — Lojze: »Zato, ker sem mislil, da bom dobil najmanj tri do štiri leta.« — Državni tožilec: »Nekaj imate na vesti! Pošljemo vas nazaj v Italijo.« — Lojze: »Samo tja ne, prosim.« — -Državni tožilec: »Za takega narodnega mučenika se zahvalimo I« Iz spisov je predsednik ugotovil, da je bi] Lojze v Italiji obsojen na osem let ječe zaradi umora in požiga. Lojze ogorčeno: »Zaradi fašistov!* In Lojze je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora. V kazen se mu vračuna preiskovalni zapor od 28. junija do 14. novembra lani. Dalje v izgon iz države za pel let. 2 leti in pol robije. Ker je italijanski državljan, bo po prestani kazni izgnan iz Jugoslavije za 5 let. Zakrknjena Slavka pa je bila obsojena na 18 me-: secev robije in nato v prisilno delavnico za nedoločen čas. Visoka starost dveh zakoncev Kočevska Reka. V Mlaki pri Kočevski Reki živi najstarejši parček naše (are v najlepši slogi 63. lelo, od kar sta si obljubila pred oltarjem zvestobo do groba. I o je leta 1836 rojen Jurej Janes in njegova leta 1848 rojena Marija oba iz Novega Kota. Bog jima je podaril 7 hčera in 3 sinove. Juriju se ne poznajo njegova 96 leta. Tako moško po koncu koraka, tudi vid mu je ohranjen, tako da pri svoji priljubljeni zabavi »domino« ne rabi očal. Njegova žena pa je tako brihtna in bistrega uma, da ve povedati doživljene dogodke točno na dan in mesec. Na svojem stanovanju pa ima tako snago in red, da bi to bil vzgled za marsikatero mlado gospodinjo. Bog jima daj še mnogo let. Občni zbor koncesijoni-ranih elektrotehnikov Ljubljana, 11. aprila Strokovna zadruga koncesijonirnnih elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani je imela v nedeljo 10. t. m. svoj IX. redni občni zbor v jx>. svetovalnici niesfnega magistrata v Ljubljani. Prisotnih jc bilo 55 članov. Občni zbor je otvoril načelnik g. Ivan Miliel-čič. Po uvodnih pozdravih je podal izčrpno poročilo o delu zadruge v preteklem poslovnem letu. Naglašal je, da je zadruga posvečala največjo skrb vajeniškemu vprašanju. V tem pogledu bi bila lahko vsem drugim zadrugam za zgled. Skoraj izključno z lastnimi sredstvi jo organizirala enomesečni celodnevni tečaj za vajence, ki v tem letu dokončajo učno dobo. Prav posebno pažnjo je posvečala tudi zatiranju šušmarstva, ki je imelo v preteklem letu zfMo bogato žetev. Po zaključnih besedah o ustanovitvi lastnega strokovnega lista »Elektrotehniški vestnik«, je sledilo tajnikovo poročilo, ki je poročal o administrativnem poslovanju in prebral razne statistične podatke. Računski zaključek za preteklo leto je bil nato odobren. Na predlog ing. Turnškn je odbor iz prebitka votiral za »Elektrotehniški vestnik« Din 4000, skladu za tečaje pa Din 2000. Po odobritvi proračuna za prihodnje poslovno leto so »borovnici sklepali o članarini in pristopnini ter sklenili, da se ti prispevki diferencirajo po obsegu obrata. Sledil je 10 minutni odmor, nakar so člani volili nov odbor za prihodnja tri leta. Z 29 jiroti 15 glasovom je bil izvoljen nov odbor z g. Poljšakom kot načelnikom in g. Huvličkom kot namestnikom načelnika. Izvoljenih je bilo še 12 članov iz-praševalne komisije. Na koncu je načelnik Poljšak pri raznotero, stili predlagal, naj občni zbor poveri odbor, da pošlje na merodajna mesta resolucijo, v kateri naj se opišejo krivice, ki se z novim zakonom gode elektroinštalaitorjem, elektrotehnikom in malim elektrarnam. Predlog je bil z velikim odobrnvn-njem sprejel. Sklenjeno je bilo med drugim tudi, da bo zadruga še nadalje izdajala »Elektrotehniški vestnik«, ki se zelo lepo razvija. Naroiajte .Slovenca'I Stran e. »SLOVENEC«, dne 13. aprila 1932. Stev. 85. Ljubljana Motorni omnibas na Ljubljanici Ljubljana, 12. aprila. Ko je zadnja leta poslalo kopanje najbolj razširjen ljudski šport, je samo po sebi umevno močno oživelo veslanje po Ljubljanici, in lo tem bolj, ker je Ljubljanica izmed vseli rek v okolici Ljubljane edina prijetno plovna reka. Lansko leto jo vozilo že okrog štirideset čolnov po Ljubljanici, od katerih je tzposojevala čolnarna g. Franca Jančarja kar 25 čolnov, ki so bili v poletnih mesecih skoro dan za dnem zasedeni. Primanjkovalo pa je večjih čolnov, v katerih bi se lahko peljale številnejše družbe na izlet. To je privedlo lastnika čolnarne na misel, da bi zgradil večji motorni eolrn, ki bi služil za prevažanje večjih družb na izlete. Že lansko leto junija meseca je zaprosil za koncesijo, in ker so niu obljubili, da bo koncesijo dobil, se je na jesen kar resno lotil dela. Že lelo ilni je imel pripravljene dobro presu-šene dolge deske iz bohinjskega mecesna, iz katerih je imel namen, zgraditi večji motorni čoln. Po dolgem preudarjanju je začel graditi C metrov dolg motorni čoln. Najprej se je sev eda ozrl za primernim pogonskim motorjem. Našel ga je v avtomobilskem mentorju Renaultovega avtomobila. Mo-lor je bil dovolj močan in da bi mu manj pretresal čoln, ga je montiral kar kompletno z blokom vred v čoln. Marsikdaj mu je predla Irda in mnogo prvotnih osnutkov je moral ovreči, vendar mu je končno uspelo, da je bil motorni čoln razmeroma dovršen za prvo poskusno vožnjo. Kljub temu, da je čoln dolg le 6 metrov in širok 1 meter in tri četrt, bo imelo v čolnu prostora najmanj 12 oseb in še krmar ali šofer. Krmilo je namreč prav tako urejeno kakor volan pri avtomobilu in v resnici je vstavljen iu priključen na krmi-Ije običajni volan Renaultovega avtomobilu. Moior jo montiran v čolnu nekako v prednji tretjini in pred motorjem ne bo ndkakega sedeža, pač pa bo čoln tam pokrit. Zadaj pa bodo nameščene klopi iu čoln bo imel streho proti solncu in dežju, tako da bo vožnja nadvse prijetna. Izdelani čoln bo tehtal okrog 530 kg, od'česar bo odpadlo na motor in druge strojne naprave okrog 250 kg. Jasno je, da . bo motor imel hladilnik z vodo. kakor običajni av- | Gostovanje Jeseničanov v naši operi V četrtek, dne 14. t. m. gostuje na našem odru skupina Jeseničanov, ki vprizore Kalmanovo opereto »Čardaška kneginja-. Jesenice imajo dva izvrstna gledališka odra, enega v Ljudskem, drugega pa v Sokolskem domu. Skupina, ki gostuje v naši operi, pripada Ljudskemu odru, in se je postavila v službo pomožne akcijo v korist brezposelnega jeseniškega delavstva. An sam bi je prav dobro v igran. Čardaško kneginjo so že večkrat izvajali na Jesenicah s prav lepim uspehom. Posebno poudarjamo, da so vsi sodelovala, od prvega solista preko članov orkestra in do statista, vsi z Jesenic. Ker ima prireditev-gostovanje dobrodelen značaj, pričakujemo, da se "bo ljubljansko občinstvo odzvalo v polnem številu in poselilo predstavo. Cene so znižane operne. Kaj bo danes? Drama: »Kvadratura kroga;. Izven Premijera. Opera: Robinzonada-. Red A. Kino Kodeljevo: Ob 5 iu 8 premijera filma 5 Sveta Elizabeta«. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesla. -f- Dr. Ferdinand Souvan. V Gradcu je nepričakovano umrl dr. Ferdinand Souvan na srčni oslabelosti v starosii G3 let. Dr. Ferdinand Souvan je sin znanega ljubljanskega veletrgovca Ferdinanda Souvana. Doktor prava je stopil v konzularno službo, odkoder je bil poklican v zunanje ministrstvo, nato pa je služboval še pri raznih konzulatih in poslaništvih. Po vojni se je preseill v Ljubljano in postal tajnik Ljubljanske kreditne banke. Bil je zaveden Slovenec ter se je zlasti zanimal za fila-telijo. v kateri je bil velik strokovnjak in imel eno najlepših zbirk. Truplo bo prepeljano v Ljubljano ter bo pogreb v četrtek. Žalujoči gospe j soprogi in sorodstvu naše sožalje! © Redna javna seja ljubljanske občinske npr. bo v" četrtek, 14. aprila ob 5 popoldne v mestni dvorani. © Velikega modrasa je ujel g. Vilfan Rok iz Dobrega polja pri Brezjah na Gorenjskem v nedeljo 10. aprila. Modras je razstavljen še živ v izložbi filijale Jelačin, Cojzova cesta 1. © Racija na bosanske delavce. V južnih pokrajinah države je med ljudmi živo prepričanje, da tomobili, vendar s to razliko, da se bo voda ves čas s posebno črpalno napravo izmeljavala. Čoln je visok približno 1 meter in na suhem v resnici človeku imponira. Pri poskusni vožnji je prišel motorni čoln z 12 potniki v pičli uri do Podpeči in tudi bencina ni porabil tako mnogo, kakor je lastnik pričakoval, kljub temu, da ima avtomobilski motor štiri cilindre. Prav radi tega se jc že odločil, da bo skušal voziti po kar najnižjih cenah ter se zadovoljil le z malenkostnim dobičkom. l'o sedanjem obračunu bo računal za vožnjo do Podpeči za osebo 10 Din, za vožnjo sem in tja pa 15 Din. Čo vposte-vamo, da je Ljubljanica od Ljubljane do Podpeči izredno lepa in da nudi tako veslaču kakor tudi potniku v čolnu neverjetne užitke, je ta cena zelo nizka in smo prepričani, da temu vodnemu omni-busu ne bo manjkalo gostov, zlasti še zato ne, ker je okolica Podpeči izredno romantična in ker je prav v bližini znana žalostna gora, ki je bila svoj-čas pravi konkurent Šmarne gore. Seveda bo ta novi »čolnbus« vozil ludi na Vrhniko; vožnja bo stala za osebo 15 Din. Malo manjka, pa hi skoro postal konkurenca avtobusom. Pogumni korak od srca pozdravljamo, zdi se nam le Čudno, da podjetni France Jančar še do danes ni dobil koncesije, dasi so vse pristojne oblasti njegovo namero navdušeno pozdravile. Še bolj navdušeno pa mora pozdraviti la »Sotabust vsak, ki se vsaj ob nedeljah rad zapelje iz Ljubljane in se pri tem izogiba prašnih cest. Jasno je, da bo motorni čoln v slučaju, da bi bilo redno zadostno število potnikov, začel tudi redno obratovati med Ljubljano in Vrhniko. Ker bo čoln v kratkem popolnoma dovršen, lahko upamo, da bo tudi kolavdacijo srečno prestal, nakar ga bo marsikdo z veseljem rad poskusil. Zadnji čas je, da smo tudi v Ljubljani dobili kaj takega, saj so v Mariboru že pred leti imeli več motornih čolnov. Če se bo obnesel ta prvi poskus, potem lahko upamo, da dobimo Ljubljančani čez leto še večji motorni čoln, ki bo imel prostora za 40 ljudi in ki bo vozil že po povsem konkurenčnih cenah na Vrhniko. Trajno kodranje izvršujem v posebnem oddelku s štirimi najmodernejšimi aparati Sn najboljšimi preparati. Vsaka dama pride ob vsakem času takoj na vrsto. Delam po znižani ceni ter se za cenjeni obisk priporoča damski česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice) je Slovenija bogata dežela, kjer je dovolj dela za vse, ki bi radi delali. V boljših časih so bosanski delavci res dobili delo pri številnih stavbah, letos pa še domačih ne bo mogoče zaposliti. Te dni je dospelo v Ljubljano okoli 20 bosanskih delavcev, i;i so tu iskali delo. Dobili ga seveda niso, prav tako so bili brez sredstev in brez prenočišča. Ponoči so tavali okoli glavnega in gorenjskega kolodvora. V noči na včeraj jih jo policija polovila in jih potem dala odpraviti s prisilnim polnim listom v domači kraj. 0 Obveščamo vse služkinje, da je marljiva in zvesta članica »Poselske zveze« in »Zveze služkinj-g. G a 1 Tončka nenadoma umrla. Pogreb bo danes popoldne ob 2 iz splošne bolnišnice v Ljubljani. Vabimo vise služkinje, posebno pa članice pevskega zbora, da se pogreba rajne Tončke v polnem številu udeleže. — Odbor s Poselske zveze: in »Zveze služkinj«. KINO KODELJEVO :: Tel. 31-62 Danes ob 5 in 8 nemi film Sveta Elizabeta Premijera! Premijera! Vstopnina samo 6, 5, 4, 3 in 2 Din © Vrtna dela, ki so se pričela sedaj povsod na periferiji, imajo še to neprijetno posledico, da so pričeli zanemarjati 'predpise o prevozu gnoja skozi mesto, kar seveda povzroča neprijeten vonj na ulicah, pri ljudeh pa slabo voljo. Naj se ti predpisi strogo upoštevajo! © Tatvina perila. V Šelenburgovi ulici v veži št. 3 se je pripetila predvčerajšnjim večja tatvina perila. Perica Lucija Leben iz Bizovika je nesla k Maribor Obmejni vtomitci v pasti Maribor, 12. aprila. Bilo je v temni noči 3. oktobra 1931, ko so obmejni organi v Št. Uju prijeli nekega možakarja, ki se jo pripeljal na kolesu čez mejo z nabasani m nahrbtnikom, v katerem je nosil celo balo svile. Financarji so mislili, da imajo opravka z običajnim tihotapcem, v resnici jim je pa padel v roke vlomilec Martin Cerjan, ki je izvršil v prejšnji noči velik vlom v družbi Franceta Malalana in Antona Sosiča v Lipnici v Avstriji. Martin Cerjan se je zagovarjal radi tega vloma danes pred mariborskim malini senatom, dočim čakata njegova vlomilska lovariša Malalan ln Sosič še ina svojo usodo, ker sta italijanska državljana ter je v teku izročitveno postopanje. V noči od J. oktobra so vlomili v železniško skladišče na kolodvoru v Lipnici ter pobrali iz njega več bal svile v vrednosti 22.000 Din. Izbrali so le tako blago, katerega bi lahko v naši državi prodajali kot tihotapsko robo. Ker niso imeli primernih nosil za blago, so vlomili v bližini stoječe delavske barake, iz katerih so pobrali tri nahrbtnike ler jih nabasali z ukradenim blagom. Skušali so nnto še vlomiti v tovarno koles v Lipnici, da si preskrbijo vozila, s katerimi bi spravili vse preko meje, toda vlom se ni posrečil. Radi tega so naslednjega dne šli dalje proti Puintigamu ter sj s tailvinanii spotoma preskrbeli kolesa. Na ukradenih kolesih so jo nato udarili nazaj preko meje; Malalan in Sosič sta tudi prišla srečno preko ter spravila blago pri nekem znancu v Košakih, Cer-jana pa je spremljala smola, da je padel v roke financarjem. Pred sodniki se je zagovarjal, da ni vloma izvršil on, ampak je svoja tovariša le spremljal ter jima pomagal nato preko meje nositi blago. Obtožnico je zastopal prvi drž. pravdnik dr. Jančič. Obtoženec jc bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. □ Za kruhom v tujino. Danes je odpolovalo s posebnim transportnim vlakom v Nemčijo iz mariborskega kolodvora 500 sezonskih delavcev iz Prek-tnurja. To je bil prvi letošnji transport, ki bo pa ostal žal tudi edini. Druga leta jih je odpotovalo nad 5000, letos pa so s težavo spravili komaj desetino običajnega števila. V Nemčiji bodo letos na posestvih zaposlovali izključno samo domače delavstvo, ki je zaradi industrijske krize ostalo brez kruha. Še lani je Nemčija zaposlila 100.000 sezonskih delavcev samo iz Poljske, letos pa je prepovedan sploli vsak uvoz inozemskih delavskih sil, tako da lahko smatramo za srečo, da so je posrečilo spraviti preko poletja vsaj 500 Prekniurcev do zaslužka. □ Huda nesreča pri podiranju drevja. V mariborski okolici se je težko ponesrečil 32 letni posestnik Franc Perger. Pri podiranju drevja ga je padajoče deblo udarilo na nogo ter mu zmečkalo kost v levem gležnju. Hudo poškodovanega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Kako je Poldika iskala službo Slovenska Bistrica. 12. apr. Nemalo dela in jeze je povzročila našim orožnikom mlada Poldika od Trbovelj, ki je prišla v naše mesto iskat službe. Dekle je prihitelo v noči od sobote na nedeljo okrog 1 na o rožni 5 ko postajo, zbudila vse osebje ter pripovedovala strašno zgodbo, kako jo je napadel in oropal ter onečastil neznanec na poti s postaje Slovenska Bistrica. Pripovedovala je, da se je podala od doma po svetu za kruhom. V vlaku je spoznala nekega moškega, ki ji je obljubil, da ji bo preskrbel dobro službo v Slovenski Bistrici. Izstopila sta na postaji in neznanec jo je odvedel po železniški progi v smeri proti Ifuju ter nato po travnikih in gozdovih. Ves čas je kavalirsko nosil dva njena kovčega, v gozdu pa jo je pregovoril, da sta malo počivala. Ko sta sedla na tla, je navalil na njo. Nato jo je docela izropal, vzel zlat prstan ter zlato uro ter še kovčeg in pobegnil s tem plenom proti vasi Pre-tresje. Vso to zgodbo je izpovedala Poldika tako prepričevalno in obupno, da so ji orožniki res verjeli do pičice. Še takoj ponoči se je odpravil orožnišld oddelek za zločincem in roparjem. Toda vse povpraševanje in iskanje je bilo zastonj. Pač pa so prišli orožniki do trdnega prepričanja, da si je Poldi vso zgodbo izmislila in jih potegnila za nos. Prijavili so jo radi tega sodišču, ki bo še govorilo svojo besedo. neki družini nekaj opranega perila, med tem pa ji je neznan lat — ali tatica — odnesel z vozička zavoj perila v vrednosti 1700 Din. Perica je sedaj reva, ker je bila tako ob zaslužek skoraj enega tedna, ko je prala to perilo, povrh tega pa mora še strankam odgovarjati za škodo. Zadnja porožila Zopet odgodeno.•. Ženeva, 12. npr. tg. Posebno zasedanje Sveta Zvezo narodov, ki je bilo sklicano za to, da prouči finančni položaj Avstrije, Madjarske, Bolgarije in Grčije, je danes končala s lein, da se je odgodilo do rednega majskega zasedanja. Vsi so bili edini v tem, da jo nujnost podana, nihče pa ni hotel prevzeti odgovornosti za to, da se izvede začasna rešitev, kakor jo je predlagal finančni odbor. Hoovrova plača - 1 dolar Newyork, 12. apr. ž. Predsednik Iloover je sklical konferenco najuglednejših političnih in gospodarskih činiteljev, da v sporazumu z njimi določi ukrepe in sredstva, s katerimi bi se olajšalo gospodarsko stanje v Združenih državah. V prvi vrsti se bo izvajalo strogo varč Vanje. Sam Hoover je sklenil, da se za leto dni odreče svoji plači v višini 75.000 dolarjev ter da se zadovolji z 1 dolarjem lelno. Demonstracije na Malti Rim, 12. apr. tg. Z Malte se poroča, da so bile tam demonstracije proti novim jezikovnim nared-bam angleške vlade, radi katerih je prišlo do hudih spopadov s pristaši Stricklandove stranke. Voditelj nacionalistov Misfud je bil ranjen, ker so vanj in v demonstrante iz Stricklandovega kluba metali kamne, zavite v cvetlične šopke. Demonstranti so hoteli zato napasti klubovo poslopje, pa je policija to preprečila. Mnogo demonstrantov in policistov je bilo ranjenih. Nato so sledile simpa-tijske demonstracije za nacionaliste. Atentati Pariz, 12. apr. Italijanskega vicekonzula v Tou-louse g. Aquino so včeraj uapadli antifašisti v mestecu Muretu. Prišlo je do spopada med spremljevalci vicekonzula in njegovimi nasprotniki. Padlo je več strelov in Aquino je bil lahko ranjen na glavi; izmed antifašistov pa je bil eden težko ranjen v obraz. Pariz, 12. apr. tg. V Beyruthu je bil izvršen danes političen atentat na bivšega sirskega državnega predsednika Sublii Barakata. Atentator je najprej skušal suniti predsednika z bodalom, potem pa je nanj streljal. Predsednik je ostal nepoškodovan, pač pa sta bila ranjena dva policista. Na begu so stražniki atentatorja ustrelili. Iz finančnega odbora Belgrad, 12. apr. A A. Danes dopoldne je imel fin. odbor nar. skupščine pod predsedstvom g. dr. Ninka Periča konferenco o zakonskem predlogu o izpremembah in dopolnitvah trošarinskega zakona v zvezi s predlogi lin. odbora senata. Seji jo prisostvoval tudi fin. minister dr. Milorad Gjorgjevič. Nadalje je fin. odbor popoldne razpravljal o zakonskem načrtu glede pooblastila za takojšnje izvajanje mednarodnih pogodb in sporazumov. Seji jo prisostvoval poljedelski minister Juraj Demetro-vič kot zastopnik ministra za Irgovino in industrijo. Odbor je sprejel predlog z neznatnimi spremembami. Zadnja zagrebška žrtev Zagreb, 12. apr. ž. Danes popoldne so naftli delavci truplo Zorke RadniČeve, zadnje žrtve he-srečne družine. Truplo so našli v Ireljem nadstropju v stranišču. Truplo je bilo brez nog, ki sla bili ostali na hodniku, in mislijo, da sta radi požara zgoreli ali pa da so ju odstranili pri odvažanju malte. Obraz mladenke je precej ohranjen, lasje pa so sploh nepoškodovani. Misli se, da jo je doletela nesreča, ko se je nahajala v stranišču, ali pa, da jo je sama eksplozija vrgla v stranišče. Berlin, 12. apr. tg. Po neprostovoljnem sedemmesečnem počilku je bila danes zopet otvorjena berlinska borza. Promet je bil majhen, kurzi so bili nizki. Dunajska vremenska napoved: Najbrže dobimo jasno vreme z višjo temperaturo. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, nestalno in deževno. Poizvedovanja Vozna plahta se je našla 6. aprila. Lastnik naj se zgJasi na orožniški postaji Škofljica. I Zavitek s kroji je bil zgubljen na poti od Hrenove ulice do tobačne tovarne v soboto. Najditelj se naproša, da zavitek odda vratarju tobačne tovarne. Seznam milodarov za organistiujo se je našel . na glavnem kolodvoru pred odhodom popoldanske-I ga gorenjca. Dobi se v naši upravi. Kulturni obzornik mmmmHmmmmmmmmmmmaammmmmB KONCERT MIRKA PUGLJA. V ponedeljek 11. t. m. se je vršil v dvorani Filharmonične družbe komorni koncert koncertnega pevca M. Puglja. Spored je obsegal 8 arij in pesmi francoskih skladateljev in 8 nemških. Francoske je pel v originalu, nemške pa v slovenskem prevodu. Pugelj ima zelo simpatičen glas, ki je posebno mehek, izravnan in topel v gornji polovici, medlem ko bi spodnji polovici kaj pj-av prišla še malo zvočnejša nižina. Poje zelo inteligentno, nikjer sunka v ospredie, nikjer afektirane geste. Vrline svojega gibkega glasu je pokazal zlasti v nekaterih francoskih arijah, iskreno interpretacijo in toplino pa v Schumannovih in Schuber-tovih pestnah. Bach je že v svoji strukturi nehvaležen, predolge pasaže so utrudljive za pevca in — poslušalca. V teh je bilo čuti tudi nekajkratov glasen dih; sicer je pa teklo gladko vseskozi tudi v teh ^melerskih« stavkih. Pasaže, kot so omenjene Bachove, pa so že same po sebi prikladnejše za visoki glas kot za nizkega, ki že po naravi nima taka prožnosti. Zato je razumljivo, da je pevska črta luintam nekoliko zabrisana, ker je tekma glasu z instrumentom zelo težka. Pri klavirju je z znano diskrecijo spremljal I.ipovšek, naš mojster Jeraj je imel opravka v dveh pesmih z violo, v ani pa z violino in sta imeli obe svojo solistično, samostojno nalogo. Igral ju je prav lepo s primernim podčrtavanjem. Prav tako je mojstrski rešil svojo nalogo z oboo Jancček, ki je spremljal eno pesem. Dvorana je bila slabo zasedena. ov, OB DESETLETNICI MARIBORSKEGA FRANCOSKEGA KROŽKA V petek, dne 15, t ra, proslavi mariborski francoski krožek v Narodnem gledališču v Mariboru desetletnico svojega obstoja. Med mnogimi društvi, ki «o se pojavila pri nas po prevratu, se francoski krožek lahko ponaša s tem, da ga ni zadela usoda mnogih drugih, ki so se izprva košato razbohotila, a pozneje vsled nezadostnega pritoka novih sil izhirala in zaspala ali Ie še za silo životarijo. Nasprotno kažejo dejstva, da postaja njegovo delovanje vse živahnejše in intenzivnejše. Sliki med Francijo in nami so postali po vojni neposredni in vsakdanji. Naša akademska mladina, ki je bila do vojne navezana večinoma na nemške univerze, se je po prevratu jela usmerjati proti Parizu in drugim francoskim učnim centrom. Tudi pri nas v domovini, se je pokazala potreba po ognjiščih in organizacijah, ki naj bi te stike gojile in pospeševale Tako je prišlo do ustanovitve francoskih krožkov. Med prvimi je bil ustanovljen mariborski francoski krožek. Kako je društvo izpolnjevalo svoje kulturno-poiitično poslanstvo, naj pokažejo naslednje navedbe in številke: Dne 16. marca 1922 se je vršil ustanovni občni zbor, K društvu je pristopilo takrat že nad 90 članov, danes pa se je število članov podvojilo. Društvena knjižnica, ki je štela ob koncu, prvega poslovnega leta 386 knjig, jc narasla danes na 1589 zvezkov, število dnevnikov in revij pa na 19. Tekom prvih deset let se je prečitalo 14.233 knjig. V tečajih, ki jih društvo prireja vsako leto, se je učilo francoščine približno 1000 oseb. Večjih društvenih prireditev, čajank z prav dobrimi dramat-»kirai predstavami in glasbenimi točkami je bilo v tem času 17, med njimi tri otroške, Francoski krožek je vsako leto redno prirejal po nekaj francoskih predavanj o literarnih, umetnostnih, ekonomskih in splošno kulturnih vprašanjih. Vseh predavanj je bilo v teh desetih letih 31. Predavatelji so bili g, L. Tesničres, R. Martel, M. Vey, R. War-nier, pa ludi odlični znanstveniki iz Pariza kot fl. pr. prof. Em. Haumant, G. Blondel in Leon Rey. S svojim posetom so počastili francoski krožek * Mariboru g. Clement Simon, bivši francoski poslanik v Belgradu, g. Berne Lagarde in g. A. Bois-sier, franc. konzulat v Zagrebu, g. Em. Neuville, francoski konzul v Ljubljani, g. Pavel Lable, glavni tajnik »Alliance fran?aise. kakih 20 članov ge- ograf, društva v Lillu pod vodstvom g. prof. A. Lemana in g. E. Beaupin, glavni tajnik društva aLes Amities catholiques fransaises a 1' Etranger.« S to ugodno bilanco završuje torej mariborski francoski krožek svoje prvo desetletje. V obmejnem Mariboru vrši to društvo brezdvomno važno in upoštevanja vredno kulturno nalogo. Francozi, ki prihajajo med nas, često izjavljajo, da se počutijo v naši sredini »comne chez eux«, GEOGRAFSKO DRUŠTVO IN NJEGOVO DELO V petek, 8. t. m., ob 18 se je vršil v prostorih Geografskega instituta na univerzi redni občni zbor Geografskega društva pod predsedstvom prof. dr. A. M o 1 i k a. Iz poročil predsednika in ostalih odbornikov o delovanju društva v preteklem letu je bilo razvidno, da je obsegal program iste cilje kot doslej in da se je moral boriti z istimi težavami kot doslej. Kot svojo gkvno nalogo jo smatral odbor tudi v tem poslovnem letu izdajo svojega glasila »Geografski Vestnik«. V zadoščenje si šteje društvo, da prejema od vseh strani iz tu-.in inozemstva izraze priznanja, kar se tiče vsebine in oblike te svoje znanstvene revije. Zanimivo je, da jo baš te dni poteklo 10 let, odkar se je ustanovilo Geografsko društvo, sprva kot skromna študentska organizacija, ki pu se je s svojim delom, zlasti pa z izdajanjem »Geografskega Vestnika« od 1. 1925 dalje, razširila in razvila v povsod vpoštevano znanstveno društvo. Treba je seveda poudariti, da se mora društvo kakor vse slične organizacije boriti z neprestanimi finančnimi težkočami vkljub temu, da uživa blagohotno pomoč ministrstva prosvete, banske uprave, mestne občine ljubljanske, Zbornica TOI itd., ki jim gre predvsem tudi zalivala, da leži danes pred ] nami že sedem letnikov »Geografskega Vostnika«. i Veliko vrednost predstavlja tudi društvena knjižnica, ki se izpopolnjuje zlasti polom zamenjave »Vestnika« s 125 znanstvenimi publikacijami iz vseh krajev sveta. Poleg dela za »Vestnik - se je društvo bavilo tudi z popravki krajevnega imenoslovja na novih i špeeijalnih kartah v merilu 1 : 100.000, ki jili izdaja Vojni Geografski institut v Belgradu in od ! katerih so doslej izšle za Dravsko banovino sekcijo Celje, Cerknica, Ljubljana in Bled. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Dr. Anton Melik, predsednik; dr. Valter Bohinec, podpredsednik; dr. Ivan Ra-kovec, tajnik; dr. Roman Savn i k, blagajnik; Frnnjo P en g o v, knjižničar; Rudolf Badju-r a , prof. Silvo Kranjec, Svetozar 11 e š i č, odborniki; notar Matej Hafner, prof. Josip Breznik in dr. Jože Rus, revizorji. Za šmarnice priporoča Jugoslovanska knjigama v Ljubljani cerkvenim zborom: Adamič K,: Alma Mater, 19 Marijinih pesmi za mešani zbor. Pari. Din 30, glasovi po Din 5. Ferjančič Fr.: Lavrcfanskc litanije Matere božje za meš. zbor, Din 6. Foerster Anton: (> Marijinih pesmi za tri enake glasove z oiglami. Part. Din 10. glasovi po Din (i; Cautica saera III. del, za moški ali ženski zbor, Din 30; Lavretanske litanije M. h. za ljudsko petie, Din (i. Grum Anton: Odpov anje pri lavretanskih litanijah za mešani zbor, Din 10. Hladnik Ign.: Tri Marijine kantato za lneš. zbor, Din 12; 23 cerkvenih napevov za moški zbor, Din 24. Hochreiter E.: Imantlnfa, Marijino pesmi za meš. zbor. Pari. Din 20, glasovi po 4 Din. Kogoj M.: Marijine pesmi raznih skladateljev za mešani zbor. Part. Din 18. glasovi po Din (i. Ln-hnrnnr Ivan: Smarnične pesmi za mešani zbor, par-titUln Din 1R. Premrl St.: 40 Marijinih pesmi raznih skladateljev zn meš. zbor, pari. Din 40, glasovi po Din 5; Zapojmo Mariji, 18 Marijinih pesmi za meš. zbor. Part. Din 3(1, glasovi po Din 5; Cerkveni moški zbori, Din 40; Cerkvena ljudska pesmarica, part. Din 50, glasovi po Din 24; Slava Brezmadežni, zbirka rnznih napevov in skladateljev za meš., moški in ženski zbor, Din 40, broš. Din 30. Sattner p. H.: 12 napevov pri lavretanskih litanijah za. ljudsko petje, Din 12; Odpevi za litanije lavretarske in presv. S, J., za meš, zbor, Dia 12. (Novo D Stev. 85. »SLOVENEC«, dne 14. aprila 1932. Stran 67. Dnevna kronika Koledar Sreda, 13, aprila: Varstvo sv. Jožefa; Ida, de- vica. Novi grobovi -f- V Križankah jo umrla včeraj popoldne po dolgem mučnem trpljenju gdčna Ivanka Samsa, teta preč. g. p. priorja Učaka, pri katerem je dolga leta vodila z v zgledno požrtvovalnostjo gospodinjstvo na župnijah Podzemelj in Metlika ter zadnjih deset let v kouventu v Ljubljani. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Svetila ji večna luč! Osebne vesti — Duhovniško izpremenibe. Župnija Sv. Lenart pri Veliki Nedelji je podeljena g. Jožefu Re-harju, župniku v Guštanju; novo župnijo nastopi dne 1. majnika. Prejšnji g. župnik Peter Z a-d r a v o c se je s 1. aprilom preselil v Ormož. Provizura za mesec april je poverjena gospodu dekanu pri Veliki Nedelji Frideriku Horvat u. — Župnija Sv. Vid nad Valdekom je razpisana do 10. majnika. — Nevarno je obolel g. katehet Franc Osvvald v Idriji. Sobratoin se priporoča v memento. — le vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v generalni štab poveljstva IV. armijske oblasti — za generalštabne posle generalštabni polkovnik Anton Lok ar: na službo v štab pomorsko obalnega poveljstva poročnik bojnega broda I. razr. Andrej Vrkljan; za sekundarnega zdravnika higijensko-epidemiološkega oddelka stalne voj. bolnišnice III. armijske oblasti sanitetni poročnik dr. Bogoljub Pagon; na službo v mariborsko, začasno voj. bolnišnico in za zdravnika inženjerske podčastniške šole sanitetni poročnik dr. Marko Korošec in na službo v lekarno stalne voj. bolnišnice V. armijske oblasti lekarniški •poročnik Milan Gložanski. — V zrakoplovu« stroko so prevedeni peli. narednika Milan Štrba in Ivan Frankovič; topniška podnarednika Matija Kranjc in Karlo Novak ter iz inženjerske stroke podnarednik Rudolf Pire. — Drž".v ni mojster-sedlar uradniški pripravnik Buter Savo je preveden za uradnika X. položajne skupine. Cerkven« vestnih Shod voditeljev Marijinih družb za ljubljansko škofijo se bo vršil v četrtck.21. aprila ob i) dopoldne v škofijskem dvorcu. Spored: 1. Karitas. Ref. dr. Alfonz Levičnik. 2. Kongregarija in liturgija. Dr. Jože Pogačnik. 3. Marijini vrtci. Franc Koretic. 4. Slučajnosti. — Vsem župniin uradom smo razposlali vabila s prošnjo, naj bi gg. župniki obvestiti o tem sestanku tudi druge duhovne sobrate. Ako bi kje vabila pomotoma ne bili prejeli, tem potom prosimo, da bi se našega shoda kar mogoče vsi voditelji udeležili. Pa tudi drugi duhovniki prisrčno povabljeni! — škofijsko vodstvo Marijinih družb. Akademska stolna kongregacija. Danes točno ob 20 v Križankah običajni sestanek! » Karmel na Selu. V nedeljo 17. aprila bo v kar-melski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v čast Varstvu sv. Jožefa. Ob 0 bo tiha sv. maša. Ob pdlb'8 slovesna sv. maša. Ob 16 pridiga in pete litanije: Ostale vesti _ Lepa materinska prireditev. Od Sv. Helene nam poročajo: Na praznik Marijinega Oznanjenja smo imele matere prav lep dan. Šolska mladina v Dolskem nam je priredila krasno uspeli »Materinski dan« v dvorani Slov. kat. izobraževalnega društva pri Sv. Heleni. Na sporedu so bile prisrčne pozdravno deklamacije, krasno petje ter 3 igrice, ki so jih odigrali naši otroci v splošno zadovoljnost. Bil je to dan za nas uboge, matere, ki ga ne pozabimo tako kmalu. Zato si pa štejemo v dolžnost, da izrekamo našemu vrlemu učiteljstvu — tako gosp. šolskemu upravitelju Alojziju Vodopivcu kakor gospej učiteljici Tilki Činkovi vse priznanje in srčno zahvalo za veliko pozornost, ki jo posvečala vsako leto nam materam ter za tako lepo vzgojo naših otrok. Bog povrni! _ Versko predavanje v Metliki. V nedeljo je priredila »Fantovska Marijina družba v Metliki« versko predavanje s filmom: Življenje, trpljenje in smrt Gospoda Našega Jezusa Kristusa. Nekateri so si sicer vse prizadejali, da bi to preprečili, pa so zaenkrat »nosili žabe v mlako«. Udeležba je bila vsakikrat prav lepa. To pa tako vemo, da božje besede in božje resnice nimajo vsi radi, tudi marsikdo tistih ne, ki se delajo na videz prijazne cerkvi. Pa: saj ne vedo kaj delajo. — Nad 3500 obrtnikov je na področju okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. — Razpisana je služba državnega cestarja na progi državne ceste št. 2 med km 671.5—577.5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo 600 dinarjev in mesečno stanovanjsko doklado 100 dinarjev. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Kranju do 30. aprila 1932. Vpoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kaderski rok in ki niso mlajši otl 23 iu ne starejši od 30 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju. _ Požar. Pretekli petek je zgorela hiša in del gospodarskega poslopja posestnici in gostilni-čarki Urši Jurič pri Slovenjgradeu. Že opoldne so se vnele v dimniku saje in je streha že gorela, kar pa so domačini in bližnji sosedje pogasili, a Bam» navidezno. Ponoči je neki sosed pazil, da bi se itreha zopet 110 vnela, a je medtem zaspal. Ker jo pihal veter, se je tleče tramovjo vnelo in začelo goreti. Ko se jo mož prebudil, je bila žo vsa hiša v plamenu. Škoda znaša okrog 40.000 Din, pa jo večinoma krita z zavarovalnino. — Otroci ponarejevalci denarja. V zadnjem času so nekateri cerkniški trgovci zapazili med drobižem falzifikate dvadinarskih novcev. Naznanili so to orožnikom in ti so kmalu izsledili krivce. So to sami dečki v starosti od 12 do 16 let iz Dolenje vasi pri Cerknici. Novce so delali iz svinca na zelo preprost način, vendar so bili precej dobro ponarejeni. Ker so ponarejevalci vsi nedoletni, je orožništvo vso stvar prepustilo staršem. — Nesreči In napad. Iz Cerknice nam poročajo: Ponesrečila se je Polona Dragolič. Ko jo razvžala gnojnico, se je prevrnil sod in ji padel na desno nogo. Zdravnik je ugotovil prelom kosli. Zdravi se doma. — Nogo si je tudi zlomil 7 letni Drejčo, sinček sodnega predstojnika g. Breliha. Skočil je raz stopnice tako nesrečno, dn si je zlomil levo nogo nad stopalom. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Na cesti od Cerknice do Marofa je bil te dni ob 0 zvečer napaden neki moški. Napadalca sta streljala nanj iz samokresov, vendar se mu je posrečilo, da jima je u5eL — Čebelarjem. Obveščamo vse čebelarje, da je prispel sladkor za pitanje čebel. Naročniki, ki so sporočili, da bodo prišli osebno ponj, ga bodo dobili od petka dalje v društveni čebelami v Vošnjakovi ulici 4. Drugim naročnikom bomo takoj poslali sladkor po žc znici. Sladkor je kri-stalst in rafiniran (bel) ter mešan z ogljem, zato za čebele neškodljiv. Okrog 2500 kg sladkorja je šo ostalo. Čebelarji, ki ga še niso naročili, ga lahko takoj dobe • društveni čebelami. Naročite sladkor, da rešite svoje čebelne družine. Cena 8 Din franko Ljublja-a. Tajnik. Slastna hrana je »Sadvita« Voaij, okus sta čudovita. — Nepošten občinski blagajnik. V Vrapču pri Zagrebu je bil uslužben za občinskega blagajnika Franjo Šurbek. Imel je skromno plačo, vendar pa jo lelo dni sem tako razkošno živel, da se je ljudem čudno zdelo, odkod dobi toliko denarja. Začeli so paziti na njegovo delo v občinski upravi in kmalu zasledili, da Šurbek poneverja zaupam mu denar. Okrajni glavar je takoj odredil natančno preiskavo, ki jo doslej ugotovila, da je Šurbek poneveril okrog 50.000 Din. Ta denar je bil državni, namenjen za davčno upravo. Šurbeka so aretirali in izročili sodišču. 97ag/o, temeljito delo — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. — 300 Din se je polakomnil. Varaždinski kovač Budan je vložil pri obrtnem odseku mestnega načelstva v Varaždinu prošnjo za obrtni list. Ker ni priložil predpisane takse niti mestne pristojbine, je prišel k njemu neki mestni uradnik, kateremu je Budan izročil nekaj nad 300 Din za kolke in mestno pristojbino. Ker rešitve ni bilo, jo Budan začel urgirati. Tedaj so na mestnem načelstvu ugotovili, da je izginil denar, in tudi prošnja z vsemi dokumenti. Poklicali so na odgovor dotičnega uradnika, ki je končno priznal, da je denar pridržal zase, akt pa je uničit. Mestno načelstvo je zadevo izročilo sodišču, ki jo uradnika obsodilo na 6 mesecev ječe. — Zaprtje. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnili, da so z naravno »Franz-Josef« grenčico zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se pojavila pričakovana diareja. — Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Zu Gradom. 9. Nedeljski spori V Ljubljani je prvenstveno tekmovanje prikrajšano za en termin. Zaradi turnirja, ki ga je organizirala JNZ s pomočjo »Vremena«, je morala LNP preložiti najvažnejšo prvenstveno tekmo Ilirija : Priniorje. Meslo nje smo imeli tudi pri nas nekak izbiren turnir. Letos namerava LLNP prirediti reprezentančne tekme, zato je poratiila prost termin za revijo svojih igralcev. Taki poizkusi so dobri. Toda moštvi ne smeta bili tako sestavljeni kot pro-šlo nedeljo. Posledica slabe sestave se najbolj jasno vidi v rezultatu samem, ki je 3:2 v korist B-moštva! Pa tudi igra sama je pokazala, da so v A-moštvu igrali igralci, ki po svojem znanju tudi za Irening-tekmo ne spadajo v to boljšo garnituro. Prvenstvene tekme so igrali nemoteno drugod. Tako so v Mariboru Atletiki s 4:0 podlegli Mariboru, ki je s to zmago prišel s tretjega na drugo meslo, odigral je pa dve tekmi več kot Priniorje, ki je na drugem mestu. Zaradi tega je skoraj gotovo, da bo moral nazaj na tretje mesto. Sicer bo pa prihodnja nedelja pokazala kaj in kako. Priniorje mora zopet v Maribor, kjer nastopi proti Železničarjem. Tudi v Zagrebu niso igrali vsi klubi. Concordia in Hašk sta poslala svoje igralce v Belgrad. Igrala sta le dva kluba, ki prideta vpoštev za državno prvenstvo. Gradjanski je odpravil Jugoslavijo s 6:1, Victoria pa Železničarje s 5:2. Tabela je ostala nespremenjena, in sta še vedno Gradjanski in Concordia tista kluba, ki prideta vpoštev kot nasprotnika našim klubom v tekmovanju za državno prvenstvo. V Belgradu so imeli v soboto in nedeljo priliko videti najboljše igralce iz vse države. Vsaj taka je bila zahteva »Vretnenac, ki je turnir organiziral. Kako je bilo z igralci drugih podzvez, no vemo. Toda gotovo je, da iz Slovenije pri tem turnirja niso sodelovali naši najboljši igralci. Kdo je to zakrivil, bomo še poizvedeli. V nedeljo so v pred-tekmi igrali -plavi« in rdečk. Tekma je končala neodločeno 2:2. V moštvu plavili je igral tudi Ko-šak. Največje zanimanje je bilo za nastop »zelenih in belili . Zvezni kapetan je postavil v moštvo zelenih« predvsem igralce, katere bo vzel na turnejo. Priznati moramo, da ima ing. Sinionovič dobro roko. »Zeleni:: so odpravili sbele« s 3:0. Kot najbolj soliden del moštva se je izkazala stara kril-ska vrsta Arsenijevič, Premrl, Marušič, h katerim se bo priključil še Djokič iz Jugoslavije. Ti štirje igralci so navduševali številne gledalce. Tudi z vratarji so bili gledalci, najbrže tudi zvezni kapetan, zadovoljni. Skratka, za velike reprezentančno tekme, katere nas letos čakajo v Španiji, Portugalski in Češki, smo dobro pripravljeni. To je pokazal dvodnevni turnir v Belgradu. Ako k zgoraj omenjeni krilski vrsti vzamemo šo napadalce, ki so v inozemstvu, Hitreoa, Živkoviča, Boka in Sekuliča, imamo moči, s katerimi lahko nastopimo proti vsakemu moštvu in se bomo gotovo dobro odrezali. Reprezentančno lekmo, ki je izzvala pred 11 dnevi veliko senzacijo na Dunaju, so imeli v nedeljo v Parizu. Tamkaj sla so srečali nogometni reprezentanci Italije in Francije. Nn Dunaju jo bil stadion premajhen, čeprav Je prostora za 60.000 gledalcev, v Parizu je bil pa Stade Colombes tudi premajhen. Iz poročila, ki smo ga prejeli, posnemamo, dn več kot 20.000 gledalcev ni moglo prisostvovati borbi na zelenem polju. -Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev, od teh Jc prišlo iz Italije s posebnimi vlaki skoraj 10.000. Sam Mussolini je v pozdravni brzojavki, ki jo je igralcem pred tekmo prečital kapetan moštva, zahteval, da morajo »Azzu-ri« zmagati. Malo težko je šlo s to zmago, kajti Francozi so se borili tako energično, dn so Italijani le s težavo zmagali t 2:1. Francozi so v prvem polčasu celo vodili z 1:0. Redni občni zlmr TK »Skala«, podr. Jesenice, se vrši v sredo, dne 18. I. m. ob pol 8 zvečer v salonu restavracijo Mesar. Članstvo se vabi, dn se občnega zbora udeleži polnošlevllno. opraV2SQmoAlbusmilo Za umivanje. To je pravo domače milo, milo za vsako svrho, dober hišni duh in Vaš dobri škratelj. Njegova obilna,mehka polna pena odpravi vsako nesnago kot začarano-z nog in rok, iz blaga in svile,,periPerjloz AlbllS-om, blešči se kot dragulji/ IBHIMMII■ ■ MU II ■ I lilI »BiHMil IIII f ■ I AO^v._ ■ ■ m. —........— —«UI——MM* iMMa— Celje J0- Koncert KPD v Celju se je vršil v soboto 3. t. m. v dvorani Ljudskega doma in je v marsičem prijetno iznenadil. Tako izbor pesmi kakor pevovodja g. Močan. Skladbe kakor Ukmarjev Motto so sploh trd oreh za zbor; da so ga izvajali, kaže o trdni volji pevovodje, bližati se vedno bolj sodobnemu programu. Ker je to prav za prav prvi njegov nastop, moramo takoj poudarjati, da je za svoj prvi nastop zelo siguren in temperamenten dirigent, ki mu je na tem, da poda skladbe tako, kot to zahteva njihov značaj in ne išče zunanjih efektov. Najboljše je izvajal zbor Ravni-kovo »Žanjico«, Železnikovo »Jutro«, Pregljevo »Da bi jaz znala, keri je moj« in Lajovčevo »Bolest kovač«. Zbor razpolaga z izdatnimi, visokimi soprani in prav takimi tenorji — je dobro vpet, mislim pa, da bi prenesel še nekaj vaj. — Lj. iSt Iz občinske seje. Na prošnjo stavbne zadruge drž. nameščencev bo mastna občina položila kanal in vodovod ob cesti, ki bo otvorjena pri novih hišah zadruge med Oblakovo ulico in , Savinjsko železnico. Stroški se bodo krili iz vodovodnega fonda za vodovod, stroški za kanal pa se bodo krili iz plačil strank za akontacijo za cestni prispevek. Pri poročilu pravnega odseka je sporočil občinski odbornik Posavec, da se bo vršila sodna razprava v zvezi z avtobusno katastrofo v Medlogu v sredo 13. t. m. Občinski odbor je izjemoma iz tehtnih razlogov spremenil svoje-časni sklep, da občinski odborniki-odvelniki mestne občine ne smejo zastopati. Soglasno se je sklenilo, da se poveri zastopstvo avtobusnega podjetja v procesu obč. odborniku dr, Kalanu, — Za obrtni odsek poroča obč. odbornik Dobovičnik. Nabav-ljalna zadruga drž. uslužbencev prosi za koncesijo za restavracijo v poslopju starega okrožnega sodišča. Odsek je proti krajevni potrebi, vendar pa je bil sprejet predlog prof. Mastnaka, da se naj izreče občinski svet za krajevno potrebo. 13 V mestni klavnici je bilo v preteklem tednu zaklanih 12 volov, 9 krav, 34 telet, 2 telici, 39 svinj in 1 bik, Uvoženih in pregledanih pa je bilo 519 kg teletine, 281 kg svinjine in 70 kg sveže slanine. Na klavnini je bilo vplačanih 2329 Din, na oglednini pa 435 Din. & Nezgode in nesreče. Mizarski vajenec Piki Jakob iz Golovelj se je pri delu vžagal v levo roko. — Dninarico Zabukovškovo Marijo iz Jazbine pri Dramijah je napadel neki moški s kolom ter jo težko poškodoval na glavi in ji zlomil levo roko. — Marija Zagoženova, hčerka tovarniškega delavca iz Latkove vasi pri Št. Pavlu je padla tloma s klopi ter si zlomila desno roko. — Dninarja Žlavsa Jožeta iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini ie napadel podivjan vol in ga pritisnil ob zid. Pri tem je zadobil Žlavs težke poškodbe. -0- Zanesljivo kaljiva semena vseh vrst, vrtna in poljska pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje. Radio Programi tiariio-Uubnana p Sreda, 13. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Prof. P. Brežnik: Pupin Mihajlo, jugos!. iznaditelj. 19.00 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 19.30 Litorarna ura: Magajna: Gornje mesto (Fr. Vodnik). 20.00 Prenos iz Prage: Simfon. koncert. 22.CO Čas in poročila. Četrtek, 14. aprila: 12.15 Plošče 12.4»5 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 18.30 Dr. St. Gogala: Krščanstvo in nmrjtsizem 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina 19.30 Dr. M. Rupelj: »Srbohrvaščina 20.00 Pero Horn: Poglavje iz vzgo-jeslovja 20.80 Pevski koncert gdčne Pie Igirosanu, prlmadone bukareške kr. opere. Na kitaro jo spremlja g. N. V a m ase sco 21.15 Duet: klavir in harmonij, izvajata gdčna Gnjezdn in g. Kaškarov 22.00 Fantje na vasi, pevski kvartet (gg. Zvonimir, Jakob in Stane Lumbar in Pavlica Miro) poje slovenske narodne pesmi 22.30 Čas, poročila Drugi programi» Četrtek, 14. aprila: Biidapest: 12.05 Radio kvintet 10.00 Večerni koncert 20.25 Goethe in glasba, Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Operni koncert 19.40 Koncert — Praga: 19.20 Judovske nabožne pesmi 21.45 Planinski koncert — LangenborK: 2l.fK> Prenos koncerta iz Newyorka 21.85 Jazz — Rim: 20.45 Večerni koncert — Belgrad; 12.05 Radio orkester 20.80 Itadio orkester 21.30 Ljubljana — Berlin: 19.10 Plesna glasba 22.30 Kabaret in komika — SluKgarl: 12.00 Opoldanski koncert 21.00 Monakovski komponisti 22.45 Plesna glasba — Barcelona: 20.00 Plesna glasba — Milan: 11.15 Izbrana glasba 20.15 Lahka glasba No^nonzZa Ljubljana Koncert priznanega mladinskega pevskega zbn ra Trbovlje-Vodo bo v nedeljo 17. aprila ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. Izvajali bodo spored, ki so ga odpeli z velikanskim aplavzom v Belgradu pred tamkajšnjim občinstvom in kraljevo družino. O umetniški dovršenosti tega zbora bi bilo na tem mestu odveč poudarjati. Vsi kritiki so ga enodušno odlično ocenili. Vsa ta priznanja pa ne dosegajo moralnih uspehov, ki jih dosega ta mladina, to je tista mladina, čije očetje so pod neznosnim gospodarskim in socialnim bremenom, ki zro pred seboj v črno bodočnost. In kdo bi izostal prireditvi teh otrok, da vidi njih oči, iz katerih sijejo žarki neustrašenega optimizma?! Stolna prosveta ima nocoj ob pol 0 sejo. Vsettč. prof. dr. A. Uosar bo v sredo 13. t. m. ob 18 predaval v zbornični dvorani univerze o »socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«. .Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v petek 15. aprila ob 18 na internem oddelku obče drž. bolnišnice znanstveni sestanek s sledečim programom: 1. Dr. L. Merčun: Demonstracijo nekaterih zanimivih slučajev. 2. Dr. V. Meršol: Febris biliosa hemoglobinurica. Vsi zdravniki vabljeni. Ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov, skupine Ljubljana-Sv. Peter, bo drevi ob pol 9 v gostilni g. Leopolda Zupančiča, Jegličeva cesta 15. Nn tem ustanovnem občnem zboru bo govor o smernicah Zvezo in nalogah naše nove skupine, ki bodo posvečeno v prvi vrsti humanitarnemu in socialnemu namenu. Vabimo na občni zbor vso bivše vojake i/, svetovne vojne. Če kateri ni dobil pismenega povabila, naj se vseeno odzove. — Sklicatelji. Mladinski dom na Kodeljevem, FIlm Ben Ilur-se bo predvajal v Kinu Kodeljevo od petka 15. aprila naprej ob 5 in 8 zvečer. Ker Je zanimanje izredno veliko, si že zdaj rezervirajte vstopnice. Telefon 31-62. — Opozarjamo na film »Sveta Elizabeta , katerega predvaja danes ob 5 in 8 Kino Kodeljevo. Maribor Francoski krožek stavi letos 10 letnico obstoja v Mariboru. V proslavo lega jubileja bo priredil krožek 15. aprila v Narodnem gledališču glasbeno-dramatski večer. Ta prireditev naj zopet da našemu občinstvu priliko, da z lepo udeležbo pokaže simpatije prijateljskemu narodu. Začetek ob 20 Vstopnine ni. Sedeži se rezervirajo najkasneje do 14. aprila od 10—12 v pisarni Vesne. Celje Občni zbor Pevskega zbora KPD sc bo viiil v četrtek 14. aprila ob 20 v pevski sobi Doma v Samostanski ulici. — Oličiii zbor SPD se bo vršil nocoj ob 20 v Narodnem domu. Člani in prijatelji vabljeni! — Koncert prvega slovenskega vokalnega kvinteta s slovenskimi iu češkimi zbori ho v soboto 16. aprila ob 20 v Celjskem domu. — Dekliški sestanek nocoj ob pol 20. Zanimivo predavanje. Pridite točno! Ptu f V sodni dvorani je bil aretiran. Neprijelno presenečenje je moral te dni doživeti v sodni dvorani Franc K. iz Haloz, katerega je sodišče zaslišalo kot pričo, Pri razpravi sc je izkazalo, da jo vedoma krivo izpovedal, radi česar je odredil sodnik njegov pripor in Frančeka so pazniki kar iz sodne dvorane odgnali v keho. S- išče je uvedlo proti njemu kazensko postopaiie. Dva prijatelja. V ptujsko bolnišnico so prepeljali iz Bukovec pos, sina Franca Kukovca, katerega je njegov tovariš tako obdelal, da jc dobil hude poškodbe. Jesenice Te dni se poslavlja z Jesenic priljubljeni IjudskoSoIski učitelj gospod Peter Golobič, ki je premeščen v Pri makovo. Bil jo nekaj časa tudi knjižničar Krekovega prosvetnega društva, največ pa se jo pečal z esperantom. Ril je v stiku z esperantisti vsega sveta in tudi v Sloveniji je mnogo pripomogel k zanimanju za ta sveloviti jezik, fiolnrjl kakor tudi KPD ga bo težko pogrešalo. V pondeljek zjutraj so jo po štiritedenskem presledku zopet oglasila tovarniška sirena. Toda tulila je le za nekatere delavce, ki so pričeli v pondeljek zjutraj delati, velika večina pa je šo vedno na cesti. Koliko jih bo sploh tako nesrečnih, da bodo za vedno odpuščeni, sc trenotno Se ne veu Skrivnost čudaka »Slovenec* je pred kratkim poročal, da j® zapustil Henrik Basoe, nemški državljan, ki je umrl na Južnem Tirolskem v sedanji Italiji, vse svoje veliko premoženje kitajskemu narodu v svrho »uspešne življenjske borbe z belo raso«. (Berliner Zeitung ara Mittag prinaša jako zanimive podrobnosti o tem človeku in njegovi čudaški oporoki. Kitajska diplounata r Briksnn. Proti koncu letošnjega februarja so se zglasili pri županu v Briksnu dva Kitajca in en Italijan. Vohun. A izgleda, da je imel Basoe važne in nevarne posle. V njegovem kovčegu so našli dokaze, da ui bil samo skopuški milijonar. Prav spodaj je ležala slika Viljema II. z lastnoročnim cesarjevim podpisom z dne 27. januarja leta 1931. Zraven so našli več sovjetskih uradnih pisem in rusko osebno izkaznico na ime Henrika Basoeja. Na temelju nekega drugega pisma so ugotovili, da je bila ta sovjetska izkaznica ponarejena. Izvirala je iz oddelka za pobijanje komunizma notranjega ministrstva neke evropske države. Berač je bil nedvomno vohun. A kdo ve, kako pisano preteklost je doživel v Evropi in na Daljnem vzhodu? Pismo na rimsko poslaništvo je bilo spisano v francoščini w vsebovalo tudi več obveznih vljudnih stavkov v kitajščini! Vojvoda Guise, pretendent na francosko krono. Člani izredno velike burbonske kraljevske rodbine so se zbrali nedavno v Angliji in sklenili, da bodo svoje premoženje enotno upravljali. Za predsednika upravljalnega odbora je bil izvoljen vojvoda Guise. Slednji se je predstavil kot Jianozzi, generalni konzul kitajske republike v Rimu. Njegova spremljevalca sta bila kitajski poslanik v Rimu Tsiang-Lu-Fo in njegov prvi tajnik dr. Čon-Ju. Konzul Jianozzi je sporočil, da sta prišla Kitajca ogledat oporoko pred kratkim umrlega Henrika Basoeja, in predložil njegovo predsmrtno pismo na poslaništvo s tozadevnimi navodili. Župan je poklical notarja Laohmullerja, ki je varoval oporoko in zapuščino. Notar je sporočil, da je umrl v Bonn pristojen Henrik Basoe v starosti 81 let v Briksnu in zapustil oporoko v malem kovčegu pod posteljo v podstrešni sobici, kjer je stanoval. Oporoka se je glasila: »Podpisani Henrik Basoe, rojen leta 1850 v Bonu, izjavljam, da je moja zadnja volja: vse moje premoženje, ki ga imam ali bom pridobil v slučaju, da bo narastla cena mojih vrednostnih papirjev, zapuščam v popolno neomejeno lastnino kitajskemu narodu. Hočem, da bi bilo izročeno kitajski vladi pod pogojem, da bo uporabila ves moj kapital za borbo proti evropski rasi. Želim, da bodo moji ostanki prepeljani in pokopani v Bonu. Potrjujem, da sem spisal to oporoko popolnoma zdrav na duši in telesu.« Milijonar. Notar je priznal, da je oporoka popolnoma v redn ter Kitajcema v županovi navzočnosti uradno izročil zapuščino v obliki starega oguljenega kovče-jca. Slednji je vseboval 50.000 različnih zlatnikov vseh evropskih dežel v skupni vrednosti 50.000 lark. za 30.000 mark bankovcev, različne državne rednostnice, čekovne knjižice, poročila o tekočih račuaih pri različnih denarnih zavodih in tri ključe od oklopnih predalov pri bankah v Londonu, Baslu In Berlinu. Vse premoženje je znašalo po notarjevi približni cenitvi najmanj 5 milijonov lir. Kitajca Sta obiskala Basoejev grob, kamor eta nesla šopek vijolic, obljubila odrediti prevoz krste v Bonn in se s kovčegom povrnila v Rim. Zgodba Basoejeve zapuščine je s tem zaključena, a tem več skrivnosti vsebuje njegova življenjska zgodba. Berač. Basoe je živel v revnih razmerah, in so ga vsi smatrali samo za berača. Prikazal se je v Briksnu šele leta 1927. Po zunanjosti je bil visok koščen starec s sestradanim rumenim obrazom. Njegova obleka je visela v capah. V roki je nosil svoj kovčeg, ne da bi kdo slutil, koliko je vreden. Najel je revno podstrešno sobico pri neki stari vdovi. Meščani ničesar niso vedeli o Basoejevi preteklosti in jih je tudi malo zanimala. Kakor rečeno, so ga smatrali za obubožanega postopača. Basoe je pobiral po ulicah trske in stare časopise, ki jih je menda prodaja! na starini. Večkrat je skrivnostno izginil za več dni. Morebiti je potoval v inozemstvo, da bi vodil svoje denarne zadeve? Nihče ni vedel, da bi kdaj šel na kolodvor. Če se je povrnil domov, je vedno skrbno zaklenil vrata in se dolge ure na eamem pogovarjal v jeziku, ki ga ni razumela hišna gospodinja. Ve samo, da ni bila to italijanščina niti nemščina. Zvečer je stanovalcu redno morala izdatno zakuriti gašperčka. Basoe je imel rad veliko vročino. Sam si je pripravljal kosilo iz mleka, krompirja in kruha. Venomer je sežigal neke papirje. Gospodinja domneva, da je uničil neprodane stare dnevnike. Nikakor ni slutila, da bi gorele v njeni peči važne politične listine. Policija razganja demonstrante na glavnih ulicah Budimpešto. Radi vstavitve socialističnega glasila »Nepszave« so v madjarski prestolici stavci pričeli stavkati. Prišlo je do demonstracij, ki jih je policija nasilno udušila. Po vsej Madjarski vlada veliko razburjenje in se vedno bolj širi pokret za svobodo tiska in govora. Čuden dež Prvi »moker« dan na Finskem. Na Finskem je bilo z ozirom na izid ljudskega glasovanja nred par dnevi zopet dovoljeno točenje alkoholnih pijač. Pred prodajalnami in točilnicami alkoholnih pijač se je zbrala ogromna množica »žejnih« ljudi. Naval je bil tako velik, da je morala posredovati ze pri prodaji policija, ki je pozneje imela seveda še več posla z izgredniki Zadnji izlet. Koncem leta 1927 je Basoe zadnjič izginil iz Briksna. Gospodinja ga je zaman pričakovala več mesecev in naposled verjela, da je umrl. Vzela je drugega podnajemnika. A v začetku leta 1981 se je Basoe zopet prikazal v Briksnu. Ko je zvedel, da je njegova soba zasedena, je takoj gospodinji plačal ves dolg in si poiskal novo stanovanje. Postal je še bolj suh in redkobeseden. Samo zvečer je imel slepkoprej dolge samogovore. Zopet je nabiral trske in papir, kuril železno peč in kuhal kosilo. Nova gospodinja je nekoč stopila v sobo, ko je sedel Basoe na tleh in brskal v kovčegu. Sunkoma je zaprl pokrov in gospodinji j>okazal staro fotografijo nemškega častnika v uniformi, ki so jo nosili okoli leta 1870. »To spm jaz.« je rekel, »a me najbrž ne boste spoznali.« Gospodinja mil ni verjela. Mislila je, da se berač samo baha s staro sliko, ki jo je bogvekje našel. Basoe je vprašal: »Ali imate moške sorodnike?« Gospodinja je od vrnila: »Zakaj pa to vas zanima?« Bpsoo op je nasmehnil. »Kmalu bo vojna, hiHn vojna, mamica!« je zamolklo dejal. »Kmalu bodo šli k vojakom vsi vaši sorodniki.« Nihče ne ve, koliko skrivnosti je odnesel čudaški bogataš v svoj grob. Alt n tat na dr. Luthcra. Ko se je predsednik nemške državne banke dr. Hans Luther hotel odpeljati v Rasel na posvetovanja reparacijske banke, sta ga na berlinskem kolodvoru napadla dva nemška naeionalista in oddala več strelov. Dr. Luther je bil k sreči urno lahko ranjen. Redko prirodno pojavo so doživeli te dni v srednji Italiji. Padal je tako imenovani »blatni dež«, ki je poleg »rdečega dežja« v starih prazno-vernih časih vzbujal velik strah med prebivalstvom. Pa tudi še dandanes misli ljudsivo, da je tak dež znak bližajočih se slabih dni. »Blatni dež,« ki je pred par dnevi padal po srednji Italiji, so preiskali in ugotovili, da je vseboval mnogo železnih mineralnih sestavin. Očividno so velrovi zanesli prah iz saharske puščave nad Italijo in povzročili ta redek priroden pojav. Ženska policija r Indiji. Kakor v nekaterih evropskih državah so tudi v Indiji vpeljali žensko policijo, ki bo skrbela za varstvo potujočih deklet, žena in otročičev. Pogumen letalec Francoski inženjer Albert Sauvant je pred meseci izumil »nerazbitno kabino« za letalo. Posebne vzmeti morajo obvarovati letalca pri padcu iz poljubne višine. Oblasti niso ugovarjale, dokler so se nahajali v padajoči kabini samo kunoi, jajca in termometri. A prepovedale eo kljub dosedanjemu uspehu nadaljnje poizkušnje, ko je hotel izumitelj v višni 1200 m tvegati človeško življenje. Sauvant je bil pripravljen osebno tvegati padec. Pilot bi moral samo odklopiti s pomočjo posebnega vzvoda kabino v zraku ter na to mirno pristati na tleh. nesljivost izuma, bo utegnil preprečiti številne no sreče in obvarovati dosti življenj. Letalec, ki je do zdaj obsojen nn smrt ali nevaren skok s padalom, ne bo v bodoče delil usode ponesrečenega letala. Zasukal bo samo vzvod, in se bo »nerazbitno jajce« mirno spustilo na tla. Njegova prožnost bo preprečila vse slabe posledice od sunka pri spuščanju. Ženski bankir - zaprt Gosjjo Hanau, ženski bankir in izdajatelji« razširjenih časopisov, so zopet zaprli. Spomnimo se razburjenja, ki ga je povzročila njena prva aretacija vsled tega, ker je v svojem finančnem Časopisju hvalila vrednostne papirje, — ki so bili brez vrednosti. Ko so jo zaprli, se je javnost zgražala nad tem, kako se je moglo zgoditi, da je ta žena tako dolgo varala svet in spravila tisoče ljudi v nesrečo. To ogorčenje pa je kmalu popustilo, kajti veliko poslancev in senatorjev je bilo v njeni službi. Madame Hanau pa ni utihnila. Ker je niso hoteli spustiti, je pričela z gladovalno stavko in vsa Evropa se je smejala, ko je lepega dne enostavno zapustila ječo. Ni pa pobegnila, marveč ostala v Parizu. Nedavno je objavila v svojem listu tajno poročilo o finančnem položaju v Evropi. Akt je bil brezdvoma ukraden iz finančnega ministrstva. Preiskava je nadalje dokazala, da je bila gospa Hanau v zelo dobrih zvezah s sovjetskimi emisarji in da je dobivala večje vsote tudi od nemškega poslaništva in od raznih nemških industrijskih koncernov. Zato [iričakujejo, da se iz zadeve razvije velik mednaroden škandal. Nedelja - olajševalna okolnost Na mestni hiši v južnofrancoskem mestecu so te dni nalepili sledeč sklep občinskega odbora: »Kogar zaloti mestna policija v pijanem stanju, bo kaznovan z globo deset frankov. Ob nedeljah in praznikih znaša ta globa samo pet frankov.« Demonstracijo brezposelnih na vodi. Brezposelni pristaniški delavci v Amsterdamu so te dni priredili posebno demonstracijo. Povezali so vse rešilne čolne, ki jih je motorni čoln vlekel po vseh kanalih, ki križajo mesto in demonstrirali proti vladi. | A letalci niso tako zaupali kabini kakor izumitelj t sam iu se bali odgovornosti v slučaju nesreče. Sauvant je ostal brez letala in sklenil, da si bo pomagal na ta način. Odpeljal se je v Grasse na Južnem Francoskem, zavlekel svojo kabino na 200 m visok hrib in se odtod vrgel v prepad. Razen poročevalcev je bil priča njegovemu junaštvu samo župan 20 km oddaljenega mesteca. Sauvant se je »za vsak slučaj« poslovil od navzočih in izjavil, da ne bo razen njega nihče kriv v primeru nesreče. Stopil je nato v kabino, ki ima obliko jeklenega jajca z vzmetnimi zgoščevalci v notranjosti dvojnih sten. Zaprl je vratca, z električno lučko dal znamenje in nosači so vrgli jajce v brezno. Zletelo je i navzdol in spotoma večkrat treščilo ob štrleče skalovje. Udeleženci tega redkega prizora so v strahu pričakovali najhujše. Kabina je naposled obležala na dnu prepada. Več sekund je trajal napet molk. Na to je prilezel Sauvanl na dan in pričel mahati z robcem. Ostal je popolnoma nepoškodovan kakor tudi njegova kabina. Po tem uspehu je ponovno naprosil letalec oblasti za dovoljenje prirediti padec z letala. Če bo uradna preiskava ugotovila za- Štev. 84. »SLOVENEC«, dne 13. aprila 1932 Stran 139 Gospodarstvo Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. aprila kaže te-le važnejše izpremembe: Zlati zaklad banke je narastel za 0.2 na 1762.8 milj., valute za 0.46 na 1.6 in devize za 0.2 na 191.3 milj., tako da je skupni zaklad banke narastel za 0.9 na 1955.7 milj. Din, Nasprotno pa so devize izven porllofie padle za 0,1 na 83.8 milj. Din. Posojila banke nadalje naraščajo, in sicer je narastel cskont za 9.3 na 19.37.4, dočim je istočasno lombard padel za 0.5 na 252.94 milj. Predujmi državi so_se povečali za 13 na 450 milj. Din, na razpolago je torej glavni držt. ni blagajni še 150 milj. Din. Tudi prejšnji predujmi državi so se povečali za obresti izdanih blagajniških zapisov. Obtok bankovcev je zaradi potreb ultima marca narastel za 99.9 na 4923.5 milj. dočim so obveznosti po vidu padle za 53.3 na 436.8 milj. Din, dd tega državno dobroimetje za 0.2 na 8.4, žiro-računi za 56.4 na 403.8 in založbe drž. gospodarskih podjetij za 1.7 na 24,6 milj. Din. Obveznosti banke z rokom so sc radi vnovčevanja blagajniških zapisov zmanjšale za 17.9 na 1.1155.8 milj. Pri tem je upoštevati, da je mnogo žiroračunov bilo pretvorjenih v blagajniške zapise. Skupno so obveznosti po vidu z obtokom narasle za 41.6 milj. aa 5360.3 milj. Din. Zaradi tega je skupno kritje padlo od 36.75 na 36.48%, samo zlato kritje pa od 33.13 na 32.88%. Ljubljanska kreditna banka V soboto 9. t .m. se je vršila plenarna seja Upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je predložilo ravnateljstvo čisto bilanco zavoda za leto 1931, katera izkazuje sledeče postavke: Aktiva: gotovina 7,544.625 Din, valute in devize 1,304.243 Din, menice 70,246.874 Din, lastni vrednostni papirji 17,256.619 Din, predujmi 6,866.808 Din, dolžniki 398,696.748 Din, realitete 20,826.435 Din, inventar 1,053.673 Din, konzorci-jalni računi 30,480.848 Din; pasiva: delniška glavnica 50 milijonov Din, rezervni fondi 11,629.703 Din, pokojninski fond 5,391.279 Din, vloge 266 milijonov, 170.885 Din, upniki 172,692.614 Din, re-eskont 44,844.855 Din. Surovi dobiček leta 1931 'naša 7,343.696 Din, proti 7,481.261 Din leta 1930. Po izvršenih odpisih na dvomljive terjatve in po odbitku kurzne razlike pri državnih vrednostnih papirjih v znesku 3,175.144 Din, znaša čisti dobiček za leto 1931 4,168.551 proti 5,356.312 Din za leto 1930. Upravni svet je sklenil, predlagati občnemu zboru zavoda, ki se vrši 7. maja 1932, sledečo razdelitev čistega dobička: 1. dotacijo rezervnemu fondu v znesku 1 milj. Din, 2. pokojninskemu fondu v znesku 600.000 Din in 3. izplačilo remunera-cije uradništvu po 200.000 Din. Ostanek 2,464.868 Din naj se rezervira za izplačilo dividende, glede katere se prepusti odločitev prihodnjemu občnemu zboru banke. Znižanje diskonta na Češkoslovaškem. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška Narodna banka znižala diskontno obrestno mero za 1% na 5%, lombardno obrestno mero pa za 'A% na 6'A% za državne papirje in 7% za ostale vrednote. Borza Dne 12. aprila, Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma slabejši. Z izjemo Amsterdama, Curiha in Prage so ostali nespremenjeni. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kakor na ljubljanski. V Zagrebu je še notiral Newyork kabel 56.1125—56.3951. V Belgradu ni notiral Newyork kabel, pač pa Pariz 221.66—222.78. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi 206.382 Din. Ljubljana. Amsterdam 2276.28—2287.64, Berlin 1329.22—1340.02, Bruselj 786.81—790.78, Curih 1094.35—1099.85, London 213.02—214,62, Nevvyork 5589.25—5617.51, Pariz 221.65—222.77, Praga 166.32 —167.18, Trst 288.16—290.56, Varšava 628.30— 633.36. Curih. Pariz 20.2550, London 19.50, Newyork 512.75, Bruselj 71.90, Milan 26.3750, Madrid 38.90, Amsterdam 207.90, Berlin 121.75, Stockholm 100.25, Oslo 100.25, Kopenhagen 106.50, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.50, Atene 6.55, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Helsingfors 9. Dunaj. Dinar notira na Dunaju (valuta) 12.20. Vrednostni papirji Na belgrajski borzi je bila v začetku tendenca za dinarske državne papirje nekoliko čvrstej-ša. Tudi v Zagrebu je bila tendenca čvrstejša. Promet je bi! na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 600 kom., begi. obv. 25.000, 8% Bler. 3000 dol., 1% Bler. 6000 dol, in 7% pos. Drž. hip. banke 3000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje tale promet: vojna škoda 1060 kom., begi. obv. 125.000 in 7% Bler. 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 115 kom. delnic Priv, agrarne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bl„ 7% Bler. pos. 50 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 62 bi., agrarji 26—29, vojna škoda ar. kasa 219—221 (216.50, 218, 220), 4 . 219—220 (219), 5. 217—220, 6. 220 bl„ 8% Bler. pos. 52—54 (52.50. 53.50), 7% Bler. pos 47 —49 (48.50, 50), 7% pos. Drž. hop. banke 50—53 (51, 55), 6% begi. obv. 36.50^-37 (36). Belgrad. Priv. agr. banka zaklj. 230, 229, agrarji 27.50—29, vojna škoda 221.50—222.50 (223, 222), 5. in 6. 223 bl„ 6% begi. obv. zaklj. 38.25, 37.50, 36.50, 37.25, 7% Bler. pos zaklj. 47.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 73, Wiener Bankverein 11, Escompteges. 106, Živno 50.75, Aussiger Che-misehe 72, Alpine 10,05, Trboveljska 25, Prager Eisen 135. . Žitni trg Tendenca za pšenico je bila danes čvrstejša, ker so začeli srbijanski mlini kupovati večje koli- Javljamo tužno vest, da je včeraj, dne 11. aprila umrl po kratki, mučni bolezni v Gradcu gospod dr. Ferdinand tajnik Ljubljanske kreditne banke Blagemu pokojniku, ki je dolgo vrsto let vestno in udano sodeloval pri našem zavodu, ohranimo trajen, hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 12. aprila 1932. Uprava in uradništvo Ljubljanske kreditne banke. čine blaga. Tudi koruza je v ceni čvrstejša, ker so radi spomladanskih del dovozi slabi. Pričakovati je, da bo tudi naslednje dni koruza čvrsta. Na ljubljanski borzi so bile danes cene pšenice in koruze zvišane za 2 in pol pare pri kilogramu, Ljubljana. (Slov. post., plač. 30 dni, mlev. tar.): Pšenica slav. 78 kg 177.50—180, Sombor okolica 79 kg 182.50—185, potiska 80 kg 187.50—190, koruza bč. 142.50—145, okrogla 152.50—160, moka bč. 00 g 325—330, ban 00 g 335-340. Novi Sad. Koruza: bč., srem., ban. gar. 93— 95, bč. gar, okolica Sombor 93—95, srem. gar. ok. Sid 93—95, — Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: 76 vagonov. Sombor. Pšenica: Pr. izv. dr. 160, bč. okolica Sombor 78-79 kg 127.50—130, gor. bč. 79-80 kg 130—132.50, sred,, slav. 78 kg 130—132.50, bč. potiska 80 kg 132.50—135, ban. potiska 79 kg 130— 132.50, — Koruza; bč. nova april, maj 92—94, ostala neizpremenj. — Vse ostalo neizpremenjeno. — tendenca prijaznejša. — Promet: 52 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: maj 12,68—12.80, zaklj. 12.77—12.78, jun. 13.05—13.16, zaklj. 13.15—13.17. — Rž: maj 15.45 —15.50, zaklj. 15.48—15.49. — Koruza: maj 15.20 —15.27, zaklj. 15.24—15.26. Chlcago. (Začetek.) Pšenica: maj 59.50, julij 62.75, sept. 65. — Koruza: maj 34.125, julij 37.75, sept. 40.175. — Oves: julij 24.25. — Rž: maj 45.25, sept. 47. Winnipeg. Pšenica: maj 6-1.50, julij 66.50, okt 68.375. Živina Mariborski živinski sejem dne 12. aprila. Na sejem je bilo prignanih 12 konj, 10 bikov, 129 volov, 274 krav in 17 telet. Skupaj 435 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli 3,75—4.50, poldebeli voli 2.50—3.50, plemenski voli 2.50—3.50, biki za klanje 2—2.50, plemenske krave debele 2.75—4, krave klobasarice 1.25—1.75, mlada živina 2.25— 4.50, teleta 5—6. Prodanih je bilo 213 glav. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—6, telečje meso L vrste 10—12, II, vrste 6—8, svinjsko meso sveže 8—16 Din, Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke E. Saborski et Comp., Dunaj.) Na trg jc bilo prignanih 8351 pršutarjev in -1799 špeharjev, iz JugosLv vije 2890. Cene: špeharji najboljši 1.27, I. 1.22— 1.25, II. 1.15—1.20, kmetski 1.15—1.30, najboljši 1.32. Pršutarji 1.25—1.70, najboljši 1.75. — Tendenca: cene so ostale v splošnem neizpremenjene. Zapustil nas jc naš ljubljeni papa, gospod IVJHLN DOUGHM revident državne železnice v pokoju v torek 12. aprila, ko je po dolgi bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 14. apriln ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Pokopališka ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica sc bo brala v cerkvi sv. Krištofa v soboto 16. aprila ob 7. V Ljubljani, dne 12. aprila 1932. Žalujoče rodbine: Dougan, ing. Klopčar in sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. i ..... . ' -t-i-. ■ Javljamo tužno vest, da je po kratkem trpljenju nepričakovano umrl v Gradcu gospod tajnik Ljubljanske kreditne banke in avstro-ogrski konzul v pokoju. Nepozabnega soproga in predragega brata prepeljemo v Ljubljano k večnemu počitku. Pogreb bo v četrtek 14. aprila ob 16 iz pokopališke cerkvice pri Sv. Križu na tamošnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 12. aprila 1932. Fina Souvan ro j. Balasovits, soproga. Rosy pl. Bleiweis-Trsteniška roj. Souvanov«, Leonija Souvan roj. Souvanova iu Almi Urbane roj. Souvanova, sestre. Leo Souvan, brat. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. m _. >. o a ■S3«*! N^Cp „ -o«. 2>n " -S Jlfclla s a ta E aa ^ •■7 c -» n .S > S trn 2?r * feL o w I 6. bJ »j «-j J F" aJSf s8 •p {J05 iS , O 9 ' ~ »«BM -t) I l S 1 cif a • m J a o .5 ei g C U^l si £ £2 v « 9 ■■ ir. f S > ^ in,« C N > j- N •55 li cg > a> i I „ « a 3 ' « m - — . .S a e t« coo- •5 o c n a -i* m -T; c -o . — j« p si « to > pj IsigI* | CO JN cc S | ft Cl 33 I Roland Dorgeles: w e -a « xr • 9 Lesen t nrtzt »Tak stopaj, no, stopaj, kakor se spodobi, navale ... Če bi mi le kdo odvzel skodelo... Zakaj je pa ti prav za prav nikoli ne nosiš, a? Tebi je dovelj, ako imaš le kaj zobati, kakopak ... Ta pujs nikdar ne prinese še borega polena ne... No, le gledi, če mi prideš nocoj po menažo, potem se ti zna kaj pripetiti .. .< Od maščobe in sreče cedečega se konjskega trgovca ni mogel videti. Bouffioux je bil debel, in suh, oni bogat, ta reven, oni je mogel vedno ostati zadaj, ta pa je moral v jarke. »Ni čuda, če ima taka lica kakor ritnice, ko toliko požre ... Malokdo kdaj pokusi mrvico iz njegovih paketov ... Drugi se moramo goliti v jarkih, sani si pa baše svoj vamp kakor švicarski stražar. Ampak tako ne pojde več naprej; dosti dolgo se je valjal v zaplot-uištvu, sedaj mora v jarke ...« Bout'fioux se je dal psovati, toda v jarke ni šel. Od začetka vojne jc opravljal že pač vsa rokodelstva; samo eno je v resnici sovražil: naše. Pripravljen je bil prevzeti katerokoli delo, samo da ne bi moral v jarke. V ognju je bil šele enkrat, pri Charleroi, in ostal mu je tak strah v kosteh, da je mislil samo še eno: kako bi se zmazal. Tn pri leni ni bil nič manj navit, kakor preje, kadar je hotel na sejmu koga oci-ganiti s kakšno garjevo mrho. Vse mogoče zvijače je bil že uporabil. Umika se je udeležil kot izplačevalcev kolesar, čeprav je znal komaj sedeti na kolesu in je moral nazadnje stalno capljati poleg kolesa s črto, ker so popokali pod njim obroči. Pri Marni je zmagal kot telefonist brigadnega štaba. Kasneje je bil po vrsti drvar, pomočnik pri vojni pošti, puškar, spremljevalec živežnega voza in čevljar. Brez sramu se je ponudil za vsako službo in se trdno oklenil enkrat pridobljenega mesta, dokler ga niso spodili. Če so potrebovali pisarja, ki je znal za silo brati, mizarja, ki še nikoli ni imel stružca v rokah, krojača, ki se mu o krojaštvu niti sanjalo ni: je bil tu. In če bi bili iskali divizijskega župnika, bi bil tudi zaklical svoj: Tukaj! V jarke n maral in iz strahu je posta jal predrzen in nesramen. Zaenkrat je napajal vse pratežne podčastnike in svoje pošiljke z doma jc1 delil s segeantom mezgovskih gonjačev pri strojniškem oddelku, ki mu je bil obljubil, da ga spravi k vozatajstvu. Toda stotnik ga ni hotel izpustiti iz stotnije in Bouffioux-ja je ob Fouillardovih prebijali pošteno zaskrbelo. Zakaj pa naj bi bil ti več kakor drugi, klada gnila! Tudi ti prideš na vrsto, da ti povem...« Fouillard je bil zelo ponosen na to, da je bil v bitki pri Montmirailu, čepeč v jarku na vseh štirih, ter 6o je tudi hudo ponašal, ker je spadal med stare; zato je preziral tudi Demacley-ja, ki je imel preveč denarja in je bil pregosposki. Ko se je naveličal grditi Bouffioux-jeva obla pleča, se je ozrl na novega ln priža, ki mu je tekla po licu, se je izvotlila v smehljal. »Tega si privoščim, če le zine,« se je režal. Gilbert je korakal sklonjene glave in vlekel noge za seboj; palca je vteknil pod nosilna jermena. Od pocinka do pocinka mu je postajal nahrbtnik težji. In vendar si ga je bil ob odhodu z veseljem oprtal. Pod tem pravilno zloženim bremenom ga je bilo prevzemalo nekako športno veselje. Noge so mu bile tako lahke, da bi bil najraje odrinil s hitrim korakom in z godbo na čelu. Toda komaj je minula ura, ga je telečnjak že tiščal. Namesto da bi mu spečil korak kakor ob odhodu, ga je sedaj težil, in zdelo se mu je, kakor da ga zadržuje in ga z jermeni vleče nazaj. Nič ni pomagalo, da je vrgel tornister na vsakih sto korakov z zgibom rame nazaj, breme je kmalu zopet zlezlo v prejšnji položaj in postalo še težje. Rane na nogah so se zopet odprle, kolena so postala trda in suha, in sedaj se je telečnjak igral z njim, da je omahoval pod njiiu kakor pijan. Prvič smo ga slišali s tihim glasom, k'r takih robatih besed še ni bil vajen, preklinjati. Z razboljenimi prsi, usločen, kakor da bi vlekel cesto za seboj, je taval naprej in hropel pod težkim bremenom. »Na prihodnjem počinku vržem vse ven, tudi ta osrani prepečenec .. . Na vsakem odmoru je ob kraju ceste napravil inventuro in vrgel kaj proč — lekarniške steklenice, cedilnik, škatlo mesnega praška in kopico čudnih predmetov, za katere so se tovariši besno trgali, ne da bi bili prav vedeli, kaj naj bi z njimi počeli. Sulphart mu je nosil polovico prtljage: kuhinjsko po-sodo, plišasti krušnik, ki je bil nabito poln, 'in če se je bližal konec poii, mu je odvzel celo puško, katere jermen ga je rezal v ramo. Pa še tisto malo, kar je moral sam nositi, je bilo zanj še zmerom pretežko, in na vsakem počinku je menil, da ne ho mogel več dalje, če se je potom oglasila piščal K orožju-, bi jo bil rad preslišal ali pa si je želel, da bi ga iz sočutja za eno uro pustili samega, da hi se mu zacelile ožuljene noge ter hi popustila vročica v nabijajočih senčili. Pa vendar se jc vedno znova z drugimi vred dvignil jn šepaje korakal dalje, vedno bolj ohromel, tako da mu je bil vsak korak muka. Izpraznjeni telečnjak ga je tiščal kakor poprej, in nemi kantoni so brez prestanka dodajali nove kilometre že tako dolgemu pohodit Stran t. »SLOVENEC«, dne 84. aprila 1932. štev. 87._ čc iclijt preprečite škodo x~mnfBa Vzorci blaga zastonj, franko. in pokrijte blagu in konja z nepremočljivim pokri-valom, ki jih izdeluje v zelo trpežni kvaliteti Tovarna motvoza, Grosuplfc Vsaka beseda 50 par s Ii prentor drobne vrjtice 150Din Naimanjii znesek5Din Oglasi nad 9vntic seračunajo višje Zaoqla*e jtroqo tfqov>kega in reklamnega značaia v*aka vntica 20i'r? Naimcr\|ii znesek 10Din.Pristojbina la iifro20tn V>akoqia> treba plačati pn naročilu Na pnmenavprdiania odgovarjamo le.čejepriločena znamka.Ček račun L|ubljana10.3Li9.t Beseda samo 50 par Posojilo 5000 Din Beseda samo 50 par Kuharica govori tudi nemški, prosi iščem proti 10 % ali brez-služhe pri starih ali bol- plačno stanovanje ali hra-nih. Vprašati Pred škofijo no po dogovoru. Ponudbe št. 9, pritličje levo. (a) Skromno d?kle t 8 mesecev starim otrokom, išče službe na deželi. Razume vsa domača dela Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor, (a) , Elektromontcr (instalater) išče zaposle-nja. Naslov v upravi »SI.« pod it. 5181. (al Beseda samo 50 par Sprejmem učenca močnega, poštenih star-lev. ki ima dva razreda trednje šole r dobrim uspehom, v trgovino meš. blaga Ivan Traun, Ptujska gora. (v) na upravo »Slov.« pod »Sigurnost zajamčena« št. 5185. (d) Iščem posojilo na prvo mesto na posestvo v ljubljanski okolici, obstoječe iz treh hiš z gospodarskim poslopjem in 40 parcel njiv, travnikov in gozda. Ponudbe pod šifro »250 tisoč« št. 4894 na upravo »Slovenca«. (d) Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Solnčno stanovanje mirno, dveh sob (event. s kabinetom in kopalnico) išče solidna tričlanska 2 kleparska vajenca 1 rodbina " av"ust * Sent" se takoj sprejmeta. Stanovanje in hrana v hiši. Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva 17. )v) Kolarskega vajenca fpreimem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. Franc Zanoškar, kolar, Tržaška c. 17, Ljubljana. (v) Beseda samo 50 par Nova hiša tristanovanjska, elektrika, vodovod, naprodaj, izve se: Ljubljanska štev. 37, Moste. (p) Gozdno posestvo s hišo in žago, med Mariborom in Breznem, ob okrajni cesti, 20 minut od žel. postaje, 5 minut od cerkve, v enem kompleksu, gozd dobra lega, izredno hitra rast, ugodno naprodaj skupno ali posamič Ponudbe pod »Ugodni nakup« štev. 5022 na upravo »Slovenca« v Mariboru. (p) Ugoden nakup Med Mariborom in Breznem ob okrajni cesti, 20 minut od žel. postaje, pet minut od cerkve (romarske), točka izletnikov in letoviščarjev, se proda lepa, vili podobna hiša, zidana za trgovino, 4 sobe, veranda in pritikline, velik zelenjadni vrt, pripravna za trgovca, obrtnika ali upokojenca, po želji dogovoru tudi nekaj Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prt 7 Din, stenski prti. rdeče ali modro obroli Ijeui 10 Din, prlički od I Din naprej. Iduzine mitje ete N,)»i vzorci, čist tisk dol ro blagu. Malek & Mikeš, Ljubljana poteg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogran ov etc. Entliinje, ažu lirauje. - »Breda* žepni robe komad 'i Din peterskem okraju. Ponudbe pod »Skrben plačnik« št. 4910. (c) ODDAJO: 2 dvosobni stanovanji s pritiklinami se oddajo s 1. majem po zmerni ce- solnčna lega, tik tramvaj ni strankam samo z 2 i ske postaje, ugodno na-osebama. Naslov v upra- prodaj. - Naslov v upravi gozda in sadonosnika. Dopise pod »Ne zamudite ugodne prilike« št. 5021 na uprsvo »Slovenca« v > sodov. Odda se tudi na-Mariboru. (p) i daljnih sto stavbnih par- cel posebej na drobno Malo posestvo s hišo za reditev 1 goveda v bližini Novega mesta ali Kočevja, kupim. Naslov v upravi pod štev. 5178._(p) Proda se lepo posestvo pri Središču ob Dravi. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v upravi »Slovenca«, Maribor. (p) ~~Hišo™ pritlično, prenovljeno, 4 sobe, kuhinja, pritikline, kleti, 800 m- vrta in dvorišča, Sp. Šiška, med staro cerkvijo in kolodvorom, za Din 175 000 proda »Posest«, Miklošičeva cesta 4, (p) Zaradi preselitve •p. nroda lepa vila z velikim sadnim vrtom, z , velikimi vinskimi kletmi I in zraven še 10 stavbnih i parcel, skupno ograjeno j pri vili in nekaj vinskih Super visokovredni PORTLAND CEMENT Znamke: »Colossus« - »Hammerbrand« - »Temple« PORTLAND CEMENT »Salona-Tower« - »Excelsior« - »Titan« - »Prima« -»Lion-Brand«. V vsaki množini stalno na skladišču. »Alpeko«, trg. ind. družba, Ljubljana, Masarykova cesta 23. \mm\ Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možnia Fižola kupim vsako količino. Na ponudbe brez vzorcev in cene se ne ozira. Ponudite tudi krompir in seno. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Beseda samo 50 par Mrvo prodam Zg. Šiška, čuvajnica ob gorenjski progi, nasproti Krekove šole. (1) Vinske trte cepljene, komad po 60 par, nudi Alojzij Grabar, pošta Juršinci pri Ptuju. (1) II« Beseda samo 50 par moda! Beseda samo 50 par Slik. in plesk. dela po zmernih cenah sprejemam. Iščem tudi vajenca za takoj. — Blaž Jančar, stavbni in pohištveni pleskar in ličar, Ljubljana, Breg 6.__(t) Trboveljski cement betonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnine. Dunajska cesta 9 (poleg nebotičnika). (1) Parcela ali več skupaj Več pove Pošljite 2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto- meyer, Maribor. I Pohištvo 1 lastnik ulica št. Beseda samo 50 par Prvega natakarja iščem za največje kopališče na Jadranu, reprezentativnega, zmožnega tujih jezikov in s kavcijo nad 30.000 Din v gotovini. Hotel ie največji na Jadranu. Hitre ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, Ilica 9 pod »Nadkonobar 30023«. (b) vi »Slov.« pod št. 5198. (č) I I Beseda samo 50 par Pes volčjak se )e zgubil. Sliši na ime Iko. Bele Karol, Rožna dolina II.-14. (o) tAla£i f&cvencii: zaiamoio najpopoinf iu usoen Prazna soba s posebnim vhodom v Sp. Šiški, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod i št. 5044. (s) Prazno sobo veliko, suho, z elektriko, posebni vhod, oddam. — Friškovec 6. (s) Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo. Florjanska ul. 19.-II. (s) Sostanovalec se sprejme. Dunajska cesta 9.-II., levo, vrata 5. (s) Meblovano sobo strogo separiran vhod, oddam stalnemu gospodu. Florjanska ul. 31.-I. (s) HEBB! Beseda samo 50 par ODDAJO: Odda se lokal na dvorišču Sv. Petra cesta 33. (n) »Slovenca« pod 4939. (p) Dobro naložen denar Naprodaj ie nova, moderno zgrajena hiša, enonad-stropna, z zelo dobro ido-čo pekarno, na zelo prometnem kralu na periferiji Ljubljane. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pekarna« št. 4874. (p) Podmilščakova 4, Ljubljana VII. (P) I Trgovska hiša blizu centra v Ljubljani, se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj« št. 5189. Posredovalci izključeni. (p) Beseda samo 50 par Tračnice 5—7.5 kg, 1600 m inkl. vijaki, laše in žeblje, kupi opekarna »Emona«, Ljubljana, Dunajska c. 23 (k) (r) I Beseda samo 50 par Spalnice 9 delne, smrekove, ples-kane, i 2200 Din. nudi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar, Glince 11 -1 - _U) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Konfekcija Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega — Cankarjevo nabrežje št. 5/1. _(t) Prvovrstna bukova drva in premog — vsako količino — dobite pri tvrdki Franc Slovša, Ltubljana — Trnovo. Koleziiska ulica. i Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska ul. 30 telefon 21-17 Šivalne stroje speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano Priporoča se: Emil Klobčaver, specijalni mehanik. Sv Petra c. 47. Posteilne žične vloge » lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluj« solidno točno po naročilu tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest alt Zahtevajte brezplačni ceniki Nogavice rokavice, robce, perilo.tor- bice. kravate nizke cene. samo prt PETELINC-u Ljubi ana ob vodi bliža Prešernovega spomenika. Modno krojaštvo Delo solidno. Nizke cene. : Popravila, čiščenje, lika-: nje in obračanje oblek izvršuje točno | Družina Gabrijel 1 Ljubljana, Florjanska 31. Egidij šušteršič sobni slikar. Ljubi'ana, Puhasto perje čisto čohano po 48 Din ! Križevniška ulica 6, telef. kg druga vrsta po 38 Din Glince, Tržaška cesta telefon 2605. Srečke delnice, obligacije kupuie Upriva »Merkur« Ltubbana — Selenburgova ulica 6 II nadstr Beseda samo 50 par Avtomobile in motocikle, rabljene, v najboljšem stanju, raznih znamk, po nizkih cenah proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (1) kg čisto belo goste po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-Itam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica pena Mlekarsko orodje: ročni posnemalnik do 400 litrov, pino, peč in drugo, proda po ugodni ceni radi opustitve obrata Mlekarska zadruga na Rovih, p. Radomlje. (1) Čebelarji! Vse čebelar, potrebščine kupite zelo ceno v trgovini Fr. S t u p i c a , železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (1) 5t 31 -Ot. izvrš-ije vsa v sOboslikarsko stroko spa-daioča dela v mestu in na deželi po najmodernejših vzorcih. (t) Telefon 2059 Promne; suha (lrva Cenj. občinstvu prav toplo priporočam, da si nabavi zu nove in stare čevlje „Brockman" podplate. Nosite ..Oroo ;ma-i" podplate na nov h in starih čevljih, istutako nn sanda'ah. ..Rrocktmin" ie mi.innpolne fin zhščtin pc.p ji 1 »>, ie j b*o utno nt premočlj v, po'eti lita.I n, nieit»va irp j. o-l zu eže a več usn a 'h podp ati v. Dokaz Di/.nvno sud fče v Lieskem (Leipzig) ie Izrliiio 1. n- ve" bra 198». letu razsidbo v pr log ..Brockmanovega" po lpl tn katero Je ut nieli lo s lem, da ni le posodiš u, leni več tudi po drž. u rud u '» pre zkiišn 1 > m terilala v Lipskem bilo brez ngovorn d- ka ann, da za ežejo ,,Broekn anovi" podplati najmanj za irl usnjene podplate iz naihojS ga na-ija. Imam vedno nn zalogi moške, dainske in dečje Športne in gladke „Brock-iiian" podplale Na žrljo is'e strankam 1 rezplačno prilr lin na čevlje ("ena ..Broeknian" podplatov: Mobki pur Din 45'—, ženski Din 35'—, dečji Din 25 -. Priporofa se najtopleje tvrdka Anton Šinkovec, trsovina fevl ev in čevljarska delavn ea LJUBLJANA, Pod Trančo (pri čevljarskem mostu) Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Splošno torbarstvo Lustn- izdelki in popravila brezkonkurenčne cene J. Karlu Maribor, Trg Svobode B (p ileg Radio Sturkel) Vsakovrstno i /.vršuje po meri najbolje in najceneje. — S<>re.,enia tudi popravila. Josip Prešeren Ljubtiana 7 Celovška cesta št. 62 najpreglednejša karlotek.-i Soklič, Maribor. DRVA Trgovina s kurivom Iv.Schumi Do en.iska cesta Telelon 2951 m PREMOG Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lenac i Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri L?vu) KS$0 >1 feSprenf, ajdovo moko vedno ivrto