Smučarski tečaj (Nadaljevanje.) Gotovo je, da tak tečaj zahteva predvsem reda in discipline, vsaj v času, ki je namenjen izključno vežbanju. In poudariti je treba, da so vsi pokazali za red in disciplino kar največ razumevanjd. Učiteljeva beseda in ukaz sta zalegla, čim sta bila izgovorjena. Ob sedmih budnica, ob osmih na vežbališču! Ta ukaz je menda zahteval največ samoprema_<ovanja. Pa je le šlo. Jutranja gimnastika je dala vsem novih sil in razpokfženje za izdatno dnevno vežbanje na smučeh. Vežbanje se je pričelo pri najprimitivnejših začetnih smuških gibih, to so padanje in vstajanje, preko korakov. vzponov, smuka, pluga, pluževe zavore. kristianij, da, pirav nič pretirano, do telemarka. V osmih dneh si vse to prisvojlti ni malenkost. Da pa rie bo kdo mislil, da smo žddi vsak dan od zore do mraka na enem in istem krajU, naj še omenim, da smo v tem času napravili hekaj krasnih izletov, izmed katerih bosta ostala udeležencefn dva v trajnem spominu, im sicer na Mrzli Studenec in Galetovec. Za prvega smo porabili skoraj veš dan. Ni bilo sonca, snežilo je. Toda kdo bi pomišljal? Zasneženi in premočeni, pa tiidi utfujeni srho po tHurnem dričanju prispeli do kantine, ki je bila dobesedno pod snegom. Najbolj so trpeli oni, ki so vkljub prepovedi postrgali drsni na smučeh, zaradi česaf se jim je sneg obupno kopitil. S posušenimi in na sveže premazanimi smuČTni smo se vrnili v poldrugi uri nazaj ha Gorjuše. Strmine in ride v Globači niso prizanašale. End smuč se je polomila. Pa kaj zato? Drugo jutro je že z diplomo znova zadričala po snegu. In kako poriiOsna je bila na to! Izlet je zahteval napora, toda nikogar ni bilo, ki bi zamudit večeirno predavanje in jutranjo gimnastiko. Izlet na Galetovec nam je pa pokazal vse pokluške lepote gozda, riapor pa je bil Hagfajeii s krasnim razgledom. Panorama z Galetovca se ne da opisati. Na iiasprotni strani vse Karavanke od Peča do kamrtiških planin, ptotl vzhodu Mežaklja, Ratitovee, Blegaš vse do Kririia, pfoti jugu dolga vrsta Črne prsti, na zahodu pa je stal vehec trigkvskega pogorja nekoliko zavit v meglo. Smukinili smo po senožetih in v mraku srho bili doma — na Gorjušah. Nedeljska karavana tridesetih smučarjev je bila kaj impozantna1. Mnogo jih je bilo, ki so se vozili pfvič na srnučeh k maši. Na koru smo pomagali vnetim gorjuskim pevcem s tenorji, soprani in basi, zaradi česar je bila vsa pozornost cerkve obrnjena na kor. Edinstveno silvestrpvanje, kr je bilo tudi v tečajnem prograrriu. bo ostalo vSem nepozabno. Torkarjeva domačija je žarela od veselja in razpoložerlosti. Kd je velik kravji zvonec oznanil polnoč in prihod novega leta, je izšel zvezek glasila gorjuških smučarjev. Te »cajtunge« nosijo do malega vso zgodovino učiteljskega smuškega tečaja. List je bil bogato ilustriran, pa tudi pesmi, posvečenih Taznim genialnim tečajhirri smučarjem, ni primanjkovalo. Malolkdo se je spomnil na jutranjo gimnastiko, in kdor še je, se je vdal v božjo voljo. Poseben del tečajneoa programa so tvorila večerna predavanja. ki so imeld po svoji snovni plati predvsem ta namen, da so pokazala in odpfla pot do vse'h tistih spoznanj in vrlin, ki so ih.ujno potrebna vsakemu pravemu smuča/rju. Preko zgodOvine smličanja na splošno in še prav posebej zgodovine smu- čanja pri nas smo slišali zanimive stvari o smuški opremi, pri čemer se je gledalo predvsem na to, da se uporablja pristna domača smuška tefmiriologija o vrstab snega, rriažah ki mazanju smuči, pdterrl o alpskem smučanjti, nevarnostih v gorah, ki preže dan tia dan in katerih žrtev lahko postdne vsak, ki hodi po kraljestvu belih žena nepoučen in z zapftimi očmi, po čemer smo prisli do prve pomoči, kateri je bil namenjen ett večer za teorijo, dragi za prakso. Skofaj fomantično fazpbloženje je bilo vsak večer v Gorjuški šoli, ko so posedli šol9ke klopi — sami učitelji ih učiteljice iti so ob svitu petrolejke pazljivo poslušali. Še to naj bo omenjeno, da &o se vabilu odzvali tudi domačini, katere je predvsem zanimala prva pomoč. Predzadnji dan smo imeli priprave za lov na lisiico. Senzacija dneva. Izbrali smo najboljši par, ga opremili z repi, za kar so služile navadne Tute in ga pognali skozi špalir zasledovakev, ki mi štedil s kepami. Pol ure za tem so bili spuščeni zasledovalci. Solnce je prijetno sijalo in omogočalo razgled in zasledovanje. Med tem, ko so lovili lisico in lisjaka, so pripravljali pri Torkarju past. V srieg so skopali iiieter in pol globoko, tri mefre dolgo in en metef šiiroko jamo, jo pokrili z vejami in nanje nasuli snega, da se ni nič ločila od okolice. Na obeh straneh jame je bil' meter visok sneženi zid. Past je bila pripravljena. Sledilo je mrzlično ugfcanje, kako Se bo odločila usoda lisice in lisjaka. Pd dveurni gonji pridejo prva poročila: Lisica ujeta. Kmalu za tem: Lisjak sc je ujel. Svečan sprejem je bil pripravljemi. Morala sta skozi snežna vrata, pri čemer jima je seveda ztnanjkalo tal in oba sta ostala y pasti. Takrat je pričelo deževati snega od strani irt vzviska kakor na sodnji dain. Zmagovalca prav za prav — zmagovalki, sta prejeli nagrado, vsaka po eno — klobaso. Zadnji dan! Slovo. Težko je bilo. Gorjušanoth, s katerimi smo živeli v naravnost bfatskih odnošajih, je bilo morda še težje kot nam. Tako dobt-ih ljudi ni mnogo na svetu. Však je nesel s seboj kakšen spommček z Gorjuš. Ali čedro ali jurčka, ali tabakiro, če pa tega ne, pa coklce. Same gorjuške specialitete. Naše vrle kuharice pa so iiiiaredile še vsakemu pristni aofjuški pušelc. Za odhodnico smo zapeli našo gorjuško himno: Mtij fatitič je v Gorjuše vandfov... ti&š Torkai* je njegov patfon... Moj fantič je v Gorjuše vandrov... moj fantič se je smučat šel... Zastotij sem ga doma čakala ... v Gorjušah si je drugo zbral... Preko Ogorelka in Mfzlega Studenca smo se vrnili na Bled* kjer nas je čakal že naš dobri Peter z vso prtljago. Zapeli Srrto ti^to: »Oj zdaj gremo... nazaj še pridemo.« Pe*ter si je obrisal solzo, kfepko stišttil vaakemu roko in šel počasi, pred volom stopajoč, nazaj — v Gorjuše. Blejski zvon želja se je oglasil. Prisluhnili smo mu. Naše želje so bile: Prihodnji božič spet ma Gorjuše. Takrat pa. če Bog da, bo stal v tem prelepem pokluškem raju — učiteljski smuČarski dom. Šef + mah.