Za Ameriko 8 dolar. 4 dolarja ? do'fl:ja celoletno polletno četrtletno ffov oir«cDiki oa. n».-i iai» nar •cnino •>» nakaimc ■n m Vprašnnjern glede mseretov j. dr. se raj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nai sc tranMraio - ----------—t Rokopim se ne vračaio. .........—- Izhaja vsak dan zjutraj F cEemezna številka velja 1 krono Vetja v Ijubj ani in po pošti: tcio teto . . . 8 24&-~ leta . . n 128 — (uri icta . . »10 — rt r.esec . . » 20'— Aa inozemstvo: celo leto . R 400’— » 2A0-— . . „ 100 — . 85'— ta mesec 5jiedr”*vo ie v Liubljant, Frančiškanska ultca Teleti jtev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu — —"—r štev 8. Telelon štev. 44- Ministrski svet o Rad>‘ceyski skupščini. Nezadovoljnost z banom Laginjo. Beosrrad. 0. dec. (Izvirno ooroči-lo.) Danes ob desetih ziutrai se ie sestal ministrski svet. ki ie traial do dveh nonoludne. Not ran H minister r»raftV<>vifi ie noročal o noložaiu na Drvatskem no vesteh ki i”h »e dobil n (j hrvatske vlade. Skorai vsi ministri so zahtevali da se odrede nai-strožte odredbe v zaščito državneva oresr ža. Radičevo nostoname sicer rti i?tipn:'rl>'lo vlade, vendar oa se ie pričakovalo da ho ban dr. Lacdnia M:o??r nastonal no inštrukciiah lei lih »e 7.1) svoieva bivania v Beogradu rtabM r>d centralne vlade in da bo energično in letalno ščitil interese države. Dr. l.agir.ia ie dobil navodilo da se mu morata nredložiti vse resoluciie RadJčeve seliačke stranke ored rbiavo. Ako se to ne bi zgodilo. bi se morala obiava nrenreeiti. Izgloda, da le ban dr. Laginia poizkušal dobiti resoluciie toda da mu ni to usr.elo P«roč»lo Iz Zagreba vc-I' .da le bilo nevarno s silo nrenre-č»t; obiavo Radičevih resolucij. ker bi to izzvalo incidente. Ministrski sv.pt ni storil nobenih končnoveliav-nih zakliučkov ter odvodi!, sek) za »u+ri ob desetih z^trai Ministri ne soglašalo v ustavnih vprašanjih. Beograd 9. dec. (Izvirno Doroči-(o.l Na današnii seli ministrskega svetn ie nvin ster 7.» konstituanto dr Markovič otvoril debato o ustavi Ministra hr\’atske zaiednice doktor Drnkovič in Kovačevič sta r>is-1*1 «no oredložila svoie oosebno mne-n e o ustavi kier se oostavliata na s- di{če oroeranja Hrvatsike . zaied-nUe o avtonomiii admin'strativnih ®d'n?C. Beograd 9. dec. (Izvirno ooro- \ čilo.) Posamezni ministri so predložili svoie rosebno mlšHenie o ustavi. Demokrati so predložili svoie seoaratno miShenie o členu 67. ki se tiče agrarne reforme. Demokrati zahtevalo da se rbrvrc razlastitev privatnih zeir,li'šč izvršit? brez vsake odškodnine Minister dr. Kukovec se ie iziavi! nroti senatu ter za enodomni sistem. Minister dr. KoroSec ie predložil nosebuo mnente glede avtonontiie Slovenite. Rimska vlada sprejme d’Aonunziove zahteve. Trst. 9. dec. (Izvirne poroiUe.) Kakor poročajo Iz Rima. Je ministrski svet sklenil.’ da deloma agodi zahtevam d* Aimunzia. Načeloma prizna vlada kvarnersko regen-co In upravičenost zahteva po prlklopltvl baroške Inke-to takozvane »delte«. Posre- dovalo se bo v' tem smislu, kakor M sle- . de Kiestva. pri beograjski vlat«. Po oose- - ženem sporazuma med Reko to Rimom dob) kvarnerska regenta večjo posojil« v Italiji D’Annunziova strahovlada na Krku* LDU. Cirkvenica. 9. dec. Izdan le bil nastopni nrogl.as: Kvarnerska ' 'uda odreia: Člen 1: Vsakdo Id bi ustno ali nismeEP poizkušal razna-.viti lokavo zavite in lažniive vesti, ki so nroti zedinlenlu, Krka s kvarnersko vlado ?n ki bi dalo novod za strah ali vznemir?enfe med prebivalstvom otoka se bo izročil vola Skelim sodišču na Rek;. člen 2: Vsakdo, k; ki z delanli ali ponuščaniem v Iz- ooirrievaniu svot. dolžnosti dal novod z.a strah ah vznemirienie med nrefii-valstvom otoka ali ki b« na kak drug način motil mir in red med prebivalstvom se bo izirnčil voiaškemu sodišču na Reki. V Krku dne 24. novembra 1920. Voiaški Dovelinilk otoka: Maior Gualtcre S?jit:ni. Povčrlenik kvarnerske vlade za otok Krk: Kapetan dr. Italo Donatelli Dr. Hainisch predsednik avstrijske republike. Dimzj, 9. decembra. (Izvirno poročl-■(>.) Na današnji seji narodne skupščine se is vršila volitev predsednika republiko. S 129 glasovi ]e bit Izvoljen znani Sociialnl-poiitik dr. Mihael Hainisch. Socijalnode-mokratski kandidat Selu te dobil 85 Klasov. Tri glasovnice so bile prazne. Dr. Hainisch Je sin znane borilke za ženske pravice Marijane Halnlschove. Star je 62 let to je Izdal več gospodarsko-poUtlfinlb spisov. Po volltvl se je predsednik dr. Wels-klrchner zahvalil dosedanjemu predsedniku Seltzu za njegovo delovanie. ki ga je Izvršil v nadvse težkem času. Nato jo sek- cljskl načelnik Ilapka naznanil dr, Ilafcil-schn izid volitev. Dr. Hahtiscb je sprejel volte v. Dr. We!sklrchner je imel nagovor na novoizvoljenega predsednika, v katerem Je izvajal, da je najvažnejša naloga pred. sodnika, da pridobi državi pri tujih nam. dih simpatije, oziroma da jih poglobi Ht ndvrstl Predsednik dr. Hainisch se Je zahvalil za Izvolitev ter izjavil, da bo storil, kar bo mogel, da zadovolji željam narodne skupščine. Kar se tiče ležkoč, v katerih se nahaja republika, so njihovi vzroki v mirovnih pogodbah. Dr. Hainisch je apeliral na kmečke prebivalce, naj ne zadržujejo svojih Izc ..tov. avduence. Beograd. 9. dec. (Izvirno poročilo) Ministrski predsednik dr. Ve-sn:.t notranji minister Draškovi«. v. f .u včeral v avdiienci Drl re-nentu. PARLAMENTARNA POSVETOVANJA. — VESN1Č ZAPUSTI BEOGRAD. Beograd. 9. dec. (Izvirno Doroči-k) > Mnogo noslancev iz vseh kra-iev naše države »e dosnelo v l3eo-srrad. Jutri se že sestanek) Daila-irentami klubi v novi zgradbi skun-Sčine na Knez Miihailovi ulici Kakor se govori, so zdravniki sveto-,Va«i mlnistrskeniu Dredsedniku dr. ( Vesniču. nai zaradi svolega zdravla . aamisti Beograd. Kot bodoči mini- j utaskA. naadmednik jM-iatoMUie zonet tudi Stoian Protič. lol na bo tKiverien s sestavo vlade Je nod 00-irov°.rn da opusti svoie intransVent-no stališče nroti raznim osebam, ki bridoio v noštev kot ministri. IMENOVANJE A. RIBNIKARJA ZA POVERJENIKA. Uradno se poroča: Regent prestolonaslednik Aleksander je Imenoval z ukazom % dne 6. decembra Lig. Adolfa Ribnikarja za poverjenika za socijalno skrb pri deželni vladi za Slovcni'o. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo je radi tega pozvalo dosedanjega poverjenika za socijalno skrb dr. Vladimirja Ravniharja, naj Izroči posle poverjeništva za socijalno skrb dr. Vladimirja Ravniharja, naj Izroči posle poverjeništva za socijalno skrb novo-novoimenovanemu poverjeniku, ker ga smatra razrežeaega dosedanje dolžnosti VTIS RADIČEVE SKUPŠČINE V BEOGRADU. Beograd. 9. dec. (izvirno ooro-č?’o.) Ves Beograd razoravlia o včeraišnbh doeoclk:h v Zagrebu. V mestu se ne govori o drugem kot o Radiču. Medtem ko so nekateri mnenla. nai vlada odločno nastooi iroti Radiču men k) drugi, nai Radič orevzame vlado na Hrvaškem In na? nroplasi sebačko renubl ko ki ne bi mogla živeti mti mesec dni. Ob desetih dopoldne se »e danes sestal ministrski svet. da razoravlia o Doložaiu na Hrvatskem. I-DIJ. Zaereb 9. dec. »Narodno D?e!o« ooroča iz Beograda: Vsi beo-grniskl listi nrinašaio telefon!čna oo-ročila o poteku Radičeve skupščine 111 nienih sklepov. Solnšno izražalo zadovolirmst da ie dan potekel mirno In brez incidentov. Vsi listi pa ob šolalo Radiča radi »iteeovlh ižiav. jr! zanikalo edinstvo države. HRVATSKA ZAJED NICA PROTI PRISE-OI. LDU Zagreb. 9. dec. »Hrvat«, poroča, da je bil v torek političnih sestanek zagrebške organizacije hrvatske zaiednice, ■a katerem so razpravljali o n »daljnem postopanj • stranke. Z ozirom na zahtevo, ( da s« mora v konstltnantl položiti prisego, so sklenRl, da bodo šli poslanci hrvatske 1 zaiednice v Beograd hi tam ddal| na to, de ae taka odredba odstrani Iz poslovnika. Načrt ostave so soglasno odtUonHL 6PREMEMBA V BOSANSKI VLADL Beograd, 4. dec. (Izvirno poročilo,) V političnih krogih trdijo, da bo dr Niko- la Stojanovič »v nekoliko dneh knooovan ■a predsednika bosanske vlade. KRITIČEN PO LOŽ Al POLJSKE. LDU. Varšava. 9. decembra. Ministrski predsednik Witoz ie iziavil zastopnikom tiska, da ie ooložai Poliske še vedno resen da Poiiska želi miru in da bi le prisiljena mislila na nadfdievanie‘volne. Šestletna voi-na ie na Poliskem ustvarila razmere da nobena vlada ne more odstraniti posledic. Poiiska ootrebule oodoore dingih držav .podpora Da le odvisna od miru v deželi. ANGLEŠKO - RUSKI TRGOVSKI SPORAZUM DOSEŽEN. LDU London. 8. dec. Kakor poročata listi, ie sovjetska vlada iavi-la v Londonu da so naielavnoiše določbe anffleško-ruskega načrta trgovinske pogodbe zanta sDreiemlii-ve. Zatorei orosi sovietska vlada, nai bi se na novi konferenci med angleškimi in ruskimi delegat? nričelo oosvetovanie o nekaterih Dodrobno-stih. nreden se nreide k končno v e-llavn« ratifikaciji nogodbe. ^ IRSKA DUHOVŠČINA POSREDUJE. LDU. London. 9. dec. Višia irska duhovščina se ie angleški vladi do-nudila, da oosreduie med sinfainovci in vlado. Henderson le o usoehu svolega nntovania na Irsko nomčal svoii stranki in iziavil cia ie odoo-slanstvo dobilo vtis. da večina ljudstva ni zadovolina s Dostooaniem ekstremistov ter da želi miru z vlado. V sinfainovski strank? ie prišlo' do' razkola. Mnogo odličnih članov ; ie iziavilo da O. Flanlgen nima ; pravice govoriti 7. angleško vlado v 1 imena Irskega liudstva. Ministrski predsednik doslei še ni odgovoril ! na predlogo O. Flanavana. A'ko se vlada solisti v »ogaiania. se bo to j zgodilo le tako. da se ne ustvanovi j neodvisna irska republika in na da | se za usjore ne razglasi amnestua. LDU. London. 9. dec. Generalni ' tainik za Irske ic iziavil v SDOdnii zbornici: Dokler bo na Irskem oborožena republikanska stranka ne bo miru. Orožie se mora oddati, in vo-d:telii se moralo aretirati. Potem bo liudstvo. ki se ie že zdavna? naveličalo grozodefctev. vendar enkrat im-elo mir. Xfask» Radldcva sVnpiCtna je sicer odstranila skrajno napetost Juzoslovanske in inozemske Javnosti, razjasnila pa situacije ul. Iz najrazličnejših virov, ki pa so blH zvezani v tem slučaju po skrivnostni sorodnosti Interesov, so prihajale v naš In v tuji svet vesti, da bo Radič v sredo na svoji sellačkl skupščini z nasilno revolucijo strl jugoslovansko edinstvo In problamlral od Srbov to Beograda neodvisno brvatsko republiko. Dr. Vesnlč sam se je čutil doli-nega, da javno posvari Radiča in druge pristaše. AH je govoril kol stronkar. ali kot oatrtjotičen državnik, |e danes težko dotočiti Brez dvoma pa je, da je storil s svojo Izjavo prav slabo uslugo kleji enotne države, kakor jc b*la voda na Radičev mlin tudi vsa gonja, ki so j? dvignili proti njemu od časa njegove volilne zmage najrazličnejši krogi od Beograda de Ljubljane. Radič se le pač dobro zavedal, da ie nasilna izvedba volilnega programa njegove stranke nemogoča. Še nikdar na svetn se id vas po revoluciji povspela do dlkta-ttfre nad mestom, ampak le potom evolucije to demokratične organizacije. Zato ni se tudi vladi in vladnim strankam ne bUo treba bati seljačke diktature. In bržčas Se je tudi niso, ampak so Jih vodili pri kampanji drugi, strankarski motivi Vsekakor pa je id Radič v Zagrebu de skrajnih mej ekstrema, ki je mogoč mirnim potom. Odslej je mogoč alt druge vrsto spopad,\brez upa na nspeb, ali pa — ovo-laclja v smeri prflagodenja. Svojih načrtov sefjačk! vojvoda M to-dal Morda sl ie tudi sam ul a« jasnem. Tudi iz resolucij ne Izvemo ničesar o bo-dbčl politiki ta taktiki stranke do Beograda to jugoslovanske kraljevino. Otova! tenor to Zagreba-je ne In um au ho prisluhnemo natančneje, čnjemo vmes tudi prav razločni da. Kateri glas je pravi? Ali govori Radič s da, ali govori g ne? On govori oboje, zato ae moremo vedeti, katera fe prava direktiva. Nam se zdL da je ključ za spoznavanj situacije to za prognozo RadiCevskc u. ... e v oaejn stavka, da ie treba politiko delati z razumom, ne s srcem. Zdi se nam, da M radlčevski nastop bil daaes dr v: n če bolj energičen ln tudi dejansko revolucljo-aaren. ako bi razum ne obračal težišča na dejstvo, - da seUaki s silo svoUH reso’ucif Izpeljati ne morejo. Radičeva gesta je segla najvtšje, kolikor je bilo mogoče: ako M obtojala možnost, da preide v udarec, bi segla višje in zamahnila h-ez onih značH-nlh pridržkov, brez apela ne pamet ap nasprotni strani Ta apel- pa je bil zelo na mesta !■ pridružujemo se mn lahko do gotove mere tudi ml Nam se zdi. da lahko iz zgovornega Radičevega apela ri treznost, raznm to prevdarno pamet na obeh straneh sklepamo, da se da dcMtlraM ž njim o marsičem. Ravno ta vtis je tndl vzrok, de naša javnost mogočnih Radičevih deklaracij ne jemlje dobesedno to res ne 'h al| je povdarek na hudih parolah ali ne pridržkih. Tudi ml torej apeliramo na pamet na vladni strani. Ravno ker se ne bojimo seljačke diktature, opozarjamo vlado, nai koncedlra ponekod formo to gleda na bistvo. Tudi Radič je uvidel, da je dosegel višek uspeha, zato je treba polagati tem večjo važnost na vse ono, kar govore lu namigujejo njegovi številni pridržki. Sporazum bo morda celo lažji, kakor se splošne misli. Seveda pa ga ne smemo še sami goniti v ekstreme separatizma to setjačkegn boljševizma, kakor dela sedaj nasprotno časopisje. Treba je upoštevati psiho hrvat. skesa sellaka ta temperament čudaka Radiča. Ne od tega, ne od onega ne smem« zahtevati nemogočega. Taktika, 'kj jo uporabljajo demokratska glasila proti dr. Korošcu. ker ie »Izdal« svoj volilni program slovenske avtonomije, bi se znala na Hz-verskem britke maščevati. SEJA GDANSKE KONST1TUANTE. Gdansko. 8, dec. (Izvirno poročilo.)' Na današnji seji ustavotvorne skupščine so prisegli predsednik hi člani senata. Prisega se glasi na svobodno in neodvisno hauseatsko mesto Gdansko. Neodvisni socialisti so se pred prisego odstranila iz dvorane. GRŠKO-TURSKA POGAJANJA ZA PREMIRJE. LDU Pariz, 9. dec. Kcmal paša fa poslal odposlance v Atene, da bi se s grško vlado pogajali glede prenehanje sovražno-stL OGROŽEN PROMET NA DONAVL LDU. Pečuh 9. dec. Iz Bale fav-Haio: Radi pokvarjenih železniških Drov »e v sedaniem časti Dosebno važna plovba do Donavi. Toda plovba le resno ogrožena. Po vseh zna-* kih se ho promet na Donavi v kratkem ustavil, ker ie voda nadla tako naclo in tako zelo da le že sedal tako.nizka kot že davno ni bila. Nizka voda in gosta mctrla v veliki meri ovrata oromet. K temu pride še nevarnost leda katerega so že iavili iz Retrensbui*ca in Linza. KOMPETENCA ZA TRGOVSKA POGAJANJA. LDU. Beograd, 7. dec. Kompetenca finančnega ministrstva glede trgovskih pogajanj le prenehala ter le vodstvo .teh pogajanj zonet prešlo na ministrstvo za trgovino in mdu-striio. SOCIJAU7AC1JA RUSKIH GLEDALIŠČ. LDU Moskva, 9. dec. S I. Januarjem se socljallziraio v Petrogradu vsa gledališča. UKRADENE RUSKE UMETNINE. LDU. Kodanl, 7. dec. V Rigo je iz Moskve dospel zaboj, označen kot diplomatska prtljaga, v katerem je bilo 43 slik najslavnejših ruskih mojstrov. Naprodaj so pri litvanskih prekupcih. Slike so prej-kone ukradene iz moskovske zaseb- VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA ' NA DUNAJU. LDU Dunaj, 8. dec. Osebni vlak, ki se je davi ob 6.15 odpeljal iz kolodvora DunaJ-Aspang. le tik pred postajo Simmering zgrabil osem ljudi. Med nlimi sta dva mrtva, dva sta hudo ranjena, štirje pa lahko. Ponesrečeni so pobirali premog, med njimi je nekaj delavcev. Kakor poroča komunike železniškega ravnateljstva. je povzročilo nesrečo to, da ponesrečenci prihoda vlada niso pričakovali na pravi strani, marveč na prepovedani. Ker ie bilo iutro temno in megleno.Uih vlakovodja iz daljave ni mogel videti in tudi oni sami so zagledat! vlak prepozno. KOVINAST1 DROBIŽ. Beograd. 9. dec. (Izvirno poročilo.) Finančn? minister le izdal ria-redbo do kateri se izda naš novi drobiž no 5 10 in 20 dinarskih Dara. Državne bla^aine imato nalogo, da sorremato ta drobiž. OBRTNIŠKI DAN V ZAGREBU. Zagreb, 9. dec. (Izvirno poročilo.) Zagrebška organizacija brvatskih obrtnikov prirodi dne 12. t. m. obrtniški dnu. Ob desetih dopoldne se vrši skupen sestanek v posvetovalnici trgovske to obrtne zbornl- BORZNA IN TRŽNA POROČILA 9. decembra. Valute ln rievize. Praga: Dinarji 233, marke 119.75, Ivic. Iranki 1364.50, lire 303. franc, franki 515.50, funt! 300. ■ dolarji 87.25, avstrijske krone 14.S0, poljske mark« 13.50. Curlh: Berlin 8.70. Newyork 646, London 22.25, Pariz 38. Milan 22.75, Praga 7.25, Zagreb 4.50, Budimpešta 1-30, Duna) L90, avstrijske krone 1.25. Dunaj: •889.25—394^5, BudlmpeSr* 99.62’/»—101.62’/,, Praga 672.50-677.50, Varšava 102—104, češke krone 683.50 d« dinarji 1565—1585. * v Efekti. n Zagreb: Banka za Primorje 101» do 1100, Jadranska 1750—1900, Jugoslovanska > 620—625, Ljubljanska kreditna 900. Praši*, tl Akuta 88M-*9Ml Klečita »učka 610-515. 298. štev. V Ljubljani, petek 10. decembra 1920. h** ’eot<,,lnl III. leto. 298. bi er. Italijan! nas izzivajo k obrambi. Brez odmeva so ostali naši pozivi’ na obrambne orvanizaciie. nai bi vendar že sumile na Dlan z enotnim Droeramom. Morda «b zbude laška '7zivania. Italiianski časonisi v Trstu namreč kličeio Dodružniee »Leee nazionale« nai zonet začne z delom, nai se skliče skunSčina dele-eatoy ter se določi nrovram za narišimo delovanje. Dokler so bili Ita-Jiianl ood Avstriio. torei »neodreSe-ni«. so Dredstavliali to društvo kot reš-^ co laške mladine nred »raz-narodovaniem«. v resnici na le imelo društvo že od začetka namen loviti v svoie šole slovenske in hr-vatske otroke, o čemur so pričale »Levine« šole v čisto slovenskih občinah n. nr. v Bevšnu. nri Sv. Križu in do razn h slovenskih in hr-vatskih kraiih Istre. Celo v trdo slovenska Brda se ie skušalo vtihotapiti laško društvo (n. or. Neble). Danes Italiiani niti takeea orazneva iztrovora nimam več sai sn nrišli v svolo lastno državo! Z pživlieniem »Leire« misliio ItaLiani brezdvomno na Dalmacijo. v kolikor le orioadla , naš! državi. Toda ranallska novodba vendar daie Ualiianskim manišinam čezmerno lamstvo za zaščito itali-•rnskih mapiŠin v narodnih in kulturnih ozirih. — Italiiani brezdvomno računalo na slabost in Dopustljivost naše državne uorave. ki bo doousrila raznarodovalnemu, bolnemu italijanskemu društvu oovubno delovanie med nami. Ako bi bita naša vlada res tako slena in vluha. potem le dolžnost naše lavnosti da složno in neustrašeno nastopi. V ta namen ie treba, da se brez obotav-Jiania zdramimo ter pripravimo vse za protiofenzivo. luko tudtf onih tisočev Wrane!ovih 1 bevuncev. ki so z nazadnjaškim ee- j neralom pribežali in si poiskali zavetišča v Juvoslaviii? Naša vlada nai bi se že nekoliko izoametovaia in se otresla »ponosa«, če ii izreče francoska vlada zahvalo za dobroto, ki smo lo storili ne ruskim beeuncem. temveč — francoski politiki- Naša nalosra ni da bomo eksponenti francoske politike na biižnlem vzhodu za to si Francija lahko poišče laka-iev druvod tam. kter le delila mastne navrade medtem, ko s«* le lueoslo-vanskn ozemlle na pariški mirovni konferenci okrnievalo. Ce ie Francki dobrodošla V/ranelova mornarica li mora k) biti ravno tako dobrodošli tudi Wrane!ovi betruncl. Mi Jugoslovani se za takšen balast nrav leno zahvaliuiemo in va zavračamo. Wranglovo brodovje in Wranglovi begunci. Ko ie Wraneel s svoto vojaško •kciio »roti rusk:m boliševikom oro-padel in le bilo treba bežat! s Krima, le obrnil svole oko na našo državo. Eosrečšlo se mu le tudi da ie res spravil ostanke svoie razbite volske v Jusroslaviki. ki le Wranelove Ihidl *o*-e»ela iz usmillenla kot sirote, ki so se morale umakniti op veneratovt krivdi. f Kmalu nato ie začejo Wramrlovo brodovje v Kotoru izkrcavati svoie volaštvo. Ali čim se le doznalo v ita-fiianski lavnosti. da namerava Wran-rel s svoiim voiaškim brodoviem ostati v ittvoslovanski luki. ie italijanski tisk zaznal velik krik In voit-to češ. da so na ta način Jueoslova-fiom nud! možnost za zcradbo voine mornarice, ki bi imela v orvi vrsti namen nastopati proti italijanskemu broetoviu. Po zaslmri italilanskeva tiska so se vesti o Wramrlovi mornarici tako povečale, da se le splošno v Italiji eovorilo in oisaJo. da prodala VVranvej svoie volno brodovie naši državi, in HaiFanski tisk le tudi dosevek da le dobil Wransrel končno ooziv nai nemudoma odnošlie svoie vofne^ pomorske edinice v francosko luko Toulon. Tako se le tudi zvodilo. Za nas nc nastala sedai samo vorašan ie. čemu se Italiiani proti nam tako sovražno vedelo tudi do »odpisu raoallske novodbe. čemu 99 »as boie še vedno kliub temu. da so »as v Santi Marcheriti ponižali tako, leot le trla ponižana le Nemčila v (Versaillesu? Ali to vorašante tvori p^/lavie zase. Važnejše le izvedeti odvevor. čemu ni Wramrlova mornarica odneHala s seboj v toulrmsk-' Rusko-turška pogodba. Ruski bollševiki so sklenili s turškimi naciionalisti (Mustafa Kemal Dašo) ooebdbo ki obseva sledeče točke: 1. Snoštovanie teritorlialne’ neokrnjenosti Turčiie. 2. Turčiia Ima pravico kontrole nad Sirilo in Ara-biio. 3. Komunistična orooasranda se mora v Turčiji kolikor movoče olal-šati. 4. Turčiia in Rušila ufedinita svole voinške sile. da osvobodita na vzhodu vsa mohamedanska ozemlla. ki stoie pod anvleškim ali čiuarkoll nadzorstvom. 5. Rusi'a priznava samostojnost vseh osvobolenih mohamedanskih držav fn snoštule nfihovo integriteto. 6. Rušila lamči za denarno Ejmoč TurčIH. 7. Rušila se obvezuje tako! poslati na Turško dva zbora svrre volske. ki sc bo vojskovala nroti turSko-ruskim sovražnikom. V slHčalu potrebe se oomoč poveča. ! 8. Rusiha In'Turčiia bosta srledali na to. da nhme sovražnosti navram antanti narastek. Pričujoča posrodha nam ne kaže ruskih boUševikov od baš mlroliub-ne strani. __________ Sovjeti in Amerika. Kakor znano, se nahaia Rušila v velifol vosnodarski in Industrijski krizi Da hi izboljšala setianie razmere v državi, le odstopila Wander- štiris^soč^^^lh'^lli »Srnhe *v Sibiriii. Ta zemlia le oddana Ameri-kancem v zakuo za 60 let. Amerikaa-ci bodo smeli na tem ozemliu izkoriščat! rudnike, se® eozdove in še drueače uoorabliati to zetnlio. Za to uzodnost. katero le dovolila soviet-ska vlada Wanderl*oovemu sindikatu. preskrbi isti sindikat sovjetski vlad! 5000 železniških lokomottv. 50.000 vaeonov, 2 mili iona ton tračnic. 10 000 zrakoplovov. 50.000 di-numostroiev. 2000 motornih čolnov. 5000 parobrodov. 1 miliion piueov in 10 miliionov ton premocra. Kakor ie videti, tudi komunistična država ne more živeti brez podpore kapitalistov, čeorav so to »samo« ameriški milMarderii. ustiu reke Severna zeradilf velikanski betonirani jezovi s katerimi bi se zadriavala voda. ki bi enala velikanske turbine. Voda. ki M se vsled plime dvivala. bi se napeliala v posebno izkonano iezero katero bi se nahaialo nad ustiem. Ta voda bi tekla do predoru, ki bi imel 12 m premera ter bi bil v dolžini ene mi-lie jzsekan v živo skalo. Polev tesra bi se zeradila na tem lezu pot. ki h? dosedanio Dot skraišala za celih 50 mili. Nadalle bi se na Severni dobil bazen od 27 kvadratnih mili. v katereva bi mode orihalatl nai-večie ladie. Reka Severn le izredno pripravna za tak oroiekt. ker le plima zelo visoka, ker ima veliko ustJe ker ie blizu industriiskeva središča in ker ie nieno nabrež.ie zlasti uvodno za razvol novih industrijskih oodietii. Kako velikanski le ta Dro-iekt. se vidi no tem da nafvečie svetovno oodietie za izkoriščanje vodnih sil na niiaearskih vodonadih Droizvaia samo 385.500 konislcih sil. Vrh tesra bi se Prihranilo letno 3—4 milijone ton oremeva. Naivečie tež-koče bo naoravbala Dlima. ki dale spomladi petkrat toliko vode. kakcu- druvače.. kadar voda v reki splahne. Zato bo potrebno, da se enerviia obilne vode shrani za čase ko ie mani vode. Ker ie radi velikanskih stroškov nemoeoče shraniti enerviio v akumulatorie se hoče priti temu v okom tako. da se bo voda ki io le preveč odvaiala v omenieno iezero. odkoder se bo Izpuščala. da žene turb!ne. kadar bo v reki premalo vode. Tam. kier nameravalo zvraditi Jez Je reka široka 2 in pol mille. Rečna štruca le zelo prinravna za cradenle nas:na. ker ie kamenita. V pristanišče, ki se ho nahaialo iznad nasipa bodo vlačile brodove električne lokomotive, podobno, kot v Panamskem oreko-Ptt. Posebne važnosti bo ta nftsio tndl zato. ker ca l>o lahko uporabila železnica, ki soaia London z Wale-som. Ta železnica ere seda! skozi predor, ki že davno več ne zadošča zahtevam prometa, Sedal bo moeo-če zgraditi na nasipu 4 prosre. Rav-notako se bo zvradila cementna cesta za avtomobile. Ta prolekt Je seveda velikanski. In na orvi poeted skoro neizvršliiv. toda Ancleži ka-ppdtetnosi_ie zna- " Dodii Dlkol V nekem zaerebškem listu čita-mo ood tem naslovom ta-le inserat: Inteligentna cosoodična. 30 let stara črna. ima 300.000 kron. boirato balo. neoporečna, išče samca ali udovca v dobrih razmerah z mebliramm sta-novaniem za skupno poskusno živ-lienie v svrho Dozneišc ženitve. Ponovi so izkliučeni. Ponudbe s sliko... Komentar ie nač nepotieben. Jugoslavifa. Končna redakcija poslovnika. LDU. Beograd, S. decombra. Danes popoldne se v predscsiniStvu vlade sestane parlamentarni odbor radt končnega re-Ut*iranla poslovnfita aa konstituanto. Potovanje komisijo ministrstva za konstituaiito. LDU. Beograd, 8. decembra. KornisUa ministrstva za konstltuanto, katere naloga. je, da Izvrši administrativno razdelitev zemlje, ie odpotovala v Zagreb. Odtod ba potovala v Sarajevo. Komisija mora iz v z* SiU svoje delo v najkrajšem času. Dr. Srsklč v Beogradu. LDU. Beograd, 8. decembra. Semkaj jo dospel predsednik bosanske deželno vlade dr. Srsklč. Njegov prihod spravljajo v zvezo z izpremembo v bosenski vlndl. Razna poročila. »PugUa« h »Bronzotti« pred Reko. LDU. Rkn, 7. decembra. Torpedni rw-Hlec »Puelia« in torpedovka »BronzettI«, ki pripadata brodovjn gornje Adrije, ata se pnrtt povelju zasidra« pred Reko. Do-sed&j Se id znano, kdo Je ukazat in izvedel zasidranle teh ladij pred Reka Spričo prvih vesti Je bila poveljnikoma in častnikom vriod presenečenja vzeta materijelna možnost, da bi preprečili dogodek. Voia-Skkn pravosodni« oblastem m J« o tem takoj poročala Konec raško . poljskih pogajanj Se pred Božiče«. LDU. Varšava, 8. decembra. »Kuitfer Poranajr« javlja Iz Rige, da le na konferenci t pod ministrom Dombskhn ruski delegat Joffe sprejel predlog zunanjega ministra Sapiche, naj se določi, kda) se bn sklenila mirovna pogodba. Joffe Je izjavil, da Je pripravljen, končati pogajanja pred Božičem In le predlagal, naj se potem takoj začnejo gospodarska pogajanja. Sov-' jetska vlada namerava dovoliti Poljakom gotove koncesije, da tako ugladi pat k obojestranskem« zaupanja. Ruska delegacija je predložita dva iztisa Cičerlnovest odgovora na Sapiehovo noto. Clčetfn predlaga, naj se določi termin podpisa mirovne pogodbe n« podlagi direktnega sporaatttua med abotna delegacijama v Rigl Prihodnji sestanek antanHnBi premierjev. LDU. Pariz, S. decembra. Kakor , poro- vršiH. au ste« eotovo «- Ogromen angleški električni projekt, AnelUa in Amerika sta znani po »voli velikanski nodfietnostl. ki Je lakorekoč V krvi anglosaškega plemena. Zaio sta obe državi v tem nzTU tudi brvi na celem svetu. Tako se v AnsrlJii baviin sedal z velikansko osnovo s oomočJo katere bi »e dobivala dnevno električna moč ool milijona koniskih sil. To bi se dnsevln na tak način, da bi se na Beležke. Spomin na c. In kr. habsburške Čase ali asOiadla za republiko LDU obiavlla sledečo brzojavko, ki bi se v demokratični dobi in demokratični državi plašila drus?ače: LDU Beocrad. 8. dec. Ni. Vis. kralievič namestnik Je o priliki proslave dveletnice narodneva uledi-nienla sorelel mnovobrotne častltke od vseh sti ani- Vsa naša predstavništva v inozemstvu ter volne oblasti v državi kakor tudi neobičajno mnovn korporacij In privatnih oseb Je dne 2. t. m. oosldlo NJ. Vel. kralju Retru in NI. Vis. kraljeviču namestniku izraze nodaniške zvestobe ter nri tem izrazilo naiboliše želie za bodočnost naroda. Po naivišiem na-lotru se predsednik ministrskega sveta v imenu Ni. Vel kralla Petra in Ni. V's. kralieviča namestnika zahvaliuie za izraze liubezni in uda-nostl. k: so bile izražene Ni. Vel. kraHu Petru in kraljeviču namestniku in za vse oatriotične želie za napredek našeza naroda. — Iz oisarni-oe kabineta ministrskega predsednika. št. 5685. • mu, o. uvvviuui*. 1IIUIV- J4I, Ca >Jot4rnaU, bo »aslMinla konferono, 1 nat veznlSklh rainlstrskili predsednikov po Božiču. Ministrski preds8 državi. + Izvoz Nemčije. Po uradnih podat« kih ni gospodarsko stanje Nemčije taka obupna kakor poroča nemško časotfls's. Predsednik Board of Trade je Izjavil, da Je Iznaša! v prvih devetih mesecih t. L uvoz Iz Nemčije v Angleško 17 milijonov funtov In da bo do konca *eta najbrže do« iegel vsoto 25. milijonov. To je polovica vsote predvojnega Izvoza. Za«!in!vo te dejstva da Izvaža Nemčija nekatere predmete v veliko večji meri kakor pred voj« ! no. Dočlm Nemčija pred vojno n. pr« ■ sploh ni uvažala v Anglijo stekla In ste* j Idenih stvari, je te predmete letos uvaža* * la v obflnl meri. Nemci so Izvozili v Anglijo preko 1.179.000 ur, 2,504.213 jardov, svile, 5387 avtomobilov Itd. + Nemška konkurenca na Angleškem, Kakor pše »Dal1y Mali«, Angleži že žive čutijo nemško konkurenco. Nemške igračo prihajajo na angleški trg ta so polovico WU poemi kakor Hh sploh morejo Vdelovati na AngleSkem. Enako je glede strojev, lice, rokavic, fotografskih aparatov« znanstvenih Instrumentov, zlasti pa barve« Poleg tega je baje nemško blago tudi b ri* *e kakovosti. Nenaravno valutne dife.ro.tctt te W*ravn naai&ilfttrv 29S. ?lov, Stran S. -mr Dnevne vesti. — Cenjene Cltatelie našega dnevnika orosimo, da ooroste slabemu tisku. List se bo tekom nai-kraišeea časa oreselil v novo lastno tiskarno, kier se b- do z naimo-derneifvnii novimi > .rskimi stro za »Jusroslaviio«! — Odhod poslancev v Beograd. S sinečniim brzovlakom le odDOtO-valo večfe število novoizvoljenih Doslancev k otvoritvi konstUuante v Beoeradr Odšli so med dnteitni tudi skoro vn vročično. »Zakai ca nisi Drineliala s se-bo>? Mari ne vidiš da hočem rešiti viteza Canestanva?« »Kal9 Ctes^od vitez da ie vlet v tem dvorcu?« »Že mesec dni. A covorll Kie fe črneo? Ali orlde?« »Markiza ca >e noslala na ooto-varue Mesec dni Ivo kar te odšel, in mhče ne ve kdai se vrne.« Marion le odrevenela. Ves nien načrt se ie riaslanlal na očitno Bel-fecoricvo Uubezen. Razjokala sie ie Aueta e odvrnila od nienih dolžnosti do imoviteea Cino-Marsa. »Ne razumeš me.« ie delala Marion hr.šoč si oč\ »Mota liubezen ilo videza Caoestanca ie minila.« »Cernu plakate notem?« »To. kar liubim v niem. le m#la orva Uubezen. Ne beli si glave s temi besedami. Pavel raiša kal nai storim in kai nai st mislim? AP so ub’li viteza v tem brlocu. ali Da so «a vreli v kako lečo. Ako te v leči. ca rešim.« »Oh. madame. ako te nesrečnež V Bastilif. ca bo težko dnlvti iz nie.« »Če hočem.« ie povzela Marton r vročično razburllivosfo. »oocle-rem tudi bastilisko zidov te ter dam odnreti vse leče in Drerekniti sleherno temnico! Potniri se. ne misli, da se mi blede Kai praviš ali ie lueonski škof mogočen ali ni? Po-vei. ali meniš, da me Hubi?« »Oh. to le res. madame. iu Jaz na vašem mestu ...« »Vicbš! Ako stonim ored Ridie-lieuia in zahtevam od niecra v zameno za svnio liubezen osvoboienie vseh letnikov, kar rili iečš v Ba-Stilii —« Zdatet nn se ie nrekinila ter obupno utesnila z rokami: »Ah ne! Vem. kVe mrtev. Toda oreuričati se hočem. Poki pr ne bom bedela resnice, ni zame nuru!«-^ In res ni Marion vso tisto noč zatisnila očesa. Druco iutrn »e snet nastrunila strhžo ori oknu. Kmalu le onavha no vsem dvorcu nenavadno cibunie Aneta ii ie prišla povedat, da bo nri maršalu če^ tri dni siiaina vesel ca. Marion ni rekla ničesar, toda lene oči so se ii zasvetite: nten načrt te bil potov. Še doooldne se le odoravila v mesto in fvečer le ni bilo nazaL Tudi drucl In tretM datt se ni vrnila k Anetl. Namesto nte oa so obnesli tretli večer obleko vredno, da bi lo nosila princesa. Okroc sedme ure ie nrišla Marion sama. Svolo odsotnost ie bila tjurabila v to. da si ie dala napraviti toaleto in si priskrbela vabilo na Conciniiev večer. Ob devetih, ko | se ie začelo ustavliati pred razsvetljena dvorcem nebroi kočii. ie stopila vaui tudi Marion z višnjevo svileno krinko na obrazu, ob strani mladeca nlerrrča katereca si le bila vzela za kavaliria. Toda n> mu ostala zvesta ves večer. Ob uri. ko ie enala veselična radost na>vš!e valove, se ie zavila v svol višriievi satinasti plašč no-tevnila si kapuco na elavo In rekla snremlievavcu • »Uvala vam tisočkrat, cosnod. da ste me voeliali na to leno veselico in bili ves čas mol liubeznlvi kavalir: storite tni le še eno uslugo in daite zdai. da se posloviva ... fbi. np ucovariaite! Povedati' vam moram da vre nekomu za živlienie a>i smrt. in tudi to. da me oOcublte. ako odkr:icte živi duši navzočnost Marion Delorme v teh prostorih. Niti slediti ml ne smete: ako ne do-z^b te takoi in noonlnoma. kdo da sem boste krivi nalhutše nesreče.« Kavalir ie bil calanten mož. »Madame.« ie deial ter se poklonil natelohlie »zamolčati vaše ime m’ te l?hka stvar, toda ne slediti vam bi bilo mnoco težie. In pozabiti vašo navzočnost ne bi mocet nikdar. Preostane ml tedai le da sam odidem. Bodite brez skrbi: čez Det mi-nui me ne bo več v tem dvorcu.« Marion mu ie s kralievsko cesto ponudila roko v Dollub: nckaf hipov nato se te vrli nletnič zares odpravil. Tedal ’e začela Marion sama bloditi po dvoranah in ni odnehala, dokler ni našla m spoznala l.ennore Oal’cai. Primeknila se le bliže k nli. baš v ^trenotku. ko se ie Ueonora ustavila pri dami z idečo krinko. Markiza le rekla nekal besedi, ki lih Marion nf slišala Dama z rdečo krinko ie od-covorla clasneie od Leonore tako da ie odvovor dosegel Marionkino uho. Krčevit trenet te izpreletel ori-sluškcvavko in nien obraz pod krinko ie prebledel kakor smrt Namesto da bi se še boli približala markizi ie brezbrižno krenila mimo. kakor bi ishate nricod. Zamešala se ie v cne-čo. odrezava la se mladim cosnod oni. ki so io dr?ž'li zvrnila zaooredorrta nar kupic šamoanica ter se zabavala da nikolt teca: v resnici na le metala svoie žareče oči no vseh lakaiih. ki sn streeti v dvorani. Nazadnfe si le izbrala med niimi D',všečen obraz. Stopila ie k temu služabniku velela mu. nel li sledi, ter ca odvedla v stransko sobo. »Priiatell.« le rekla Marion. »ali veste kie teže prostori markize d’ Ancre?« »Kako ne bi vedel, madame? Sai služim neposredno cosne markizi.« »Ali me hočete oeliati tla?« * »7aka? ne. madame?« »R-tzumeite me nrav: rada bi. da me spustite v stanovanie.« »Oh to iv mocoče. madame!« ,»Se pravi, skrival, tako da ne bi vedel nihče, zlasti na ne markiza.« »Ni mocoče. madame.« »7akal ne? Preorčana sem da vam ie mogoče, ako le hočete. Slišala sem. oa ima g. d* Ancre čudovit recent za ustno rdečilo ki ca ca noče izdati n komur. Daite. ortta-■ teli snustite me v toaletno sobo svoie cosnodinie« | »Ne. madame: snodila bi me.« »Nu kai zato?« ( »Kai zato. madame?« le ostrmel služabnik. »Ali veste da zaslužim na leto osemsto liver in lih daiem šeststo na stran? Tako sem prihranil že št ir tisoč: še deset let na morem nu-stj*i službo, kupiti štacuno in nostatf meščan- Zdai vdite kako ie Niti ako bi mi daiali deset oištol ali ma-cari sto kakor mi ie že oonuial nekdo vam ne bi izdal skrivnosti cospe markize.« t Marion si ie seela z obema rokama ond grlo. -/grabila ovratnico in lo suvala s sp h/*, ne meneč se za kri. ki ie orosila snežno polt. »Nž.« »e deiala. »vzemi!« Sluga »e debelo Docledal ter iel drverati kakor list na vodi. Oviat-nrno ie tvor la dvoina vrsta biserov naičisreiše barve in redke velikosti. »Nai bo Zid. ki mu oonud-š ta nakit. še takšen oderuh, mani ko osem* deset'soč liver ti zani ne fdšteie!« Debel znoi K 4-S0, pri vrč ih na-; ročilih znaten popust, Ani« Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13 (Trnovo.) 7711 ,Vera‘ Najlepše In najcenejše darilo — u Božič — %njliica naš'm mi tm za za> avo ta pvuk s 45 slikami in k teni spadaj«.Cim besedilom. s= Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani t tZmni knjigi r> '.MsruintrgS, v Z« 8zai bsktrai, Stari trg 19. t. essaseasBB _ »ii O. VTaldova je Izšel v knjigi in stene broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 82 K. |.l—l I ■ ■ -j Bonačev betežni koledar (tedenski koledar) Izide 16.1 m. In se dobi po vseh trgovinah a papirjem. Cena brez poStnine K 20— komad. Koledar je lično izdelan in tiskan na dobro litnanem papirju. Direktno ae naj naroŽa pri tvrdki. i. Bona?, sin v Ljubljani. * Denar naj se poilje naprej. lastnega prid. lka od 1.19l7, 1918, 1919 in 1920 v izvielni kakovosti, tudi sortirano ima na prodaj vinogradnik Franc Mihelič, Zavrče niže Ptuja. ! L SANDITN LJUBLJANA* ■ w ajjž» ■» n n **mKBma, Prodaje se IS v, Vauka sa vsakovrstnnga tnaga usnja agona •BBtiaDaoarMaaac nanaanco Kdor ti keli nabaviti prietnege in znanega Haložana naj ae blagovoli poalužiti tvrdke: Pr« a haleSfca trgovina s vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah. •ananacooccocEiDonciDt onne | kovanih čavala cavala za cipele evtkati kao i svakov ritnih drugih potrebŠtina koji su graditeljima potrebni. Ponude na firmn: Mat ho i Turek, P,zen, Sofni ul. 1. CSR. k«l, podplatov, penil* nlh Jormenov In koksa MESTNI TRG «. mm iKfoaEMapoooooMMiioacooeaoooaooaiiRttaaRBai Paul in pevska dm^va! i Pozor! ZAHVALA. Vsem sorodnikom in znancem, ki so nam israzOl blagovoljno sočujje o priliki smrti naSe pokojne Ernestine Galle roi. Krisper za krasne darovane vence in za spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo prisrčno zahvalo. T Ljubljani, dne 0. decembra 1920. LlujflEs ioMm: JUclf Galič Id Valeoflo KrlJftr. Priporočajte in razširlajte ,Jugoslavijo4 ________ n. , i ama ! i Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgov ce, obrtnike itd. izvršuje lično, j hitro in ceno j „Zvezna tiskarna”] v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upiravništvo „Jugoslavije* v Ljubljani,1 Mariiin Irg 8 in njene pidruinice v Merilom, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova uliea. pesmarica zi Efliil zbor; žepos Izdi)! 11X15 cr Stev.». Davtrm tenko; Sto čut S, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Za/C: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3- Union hajdrih: S is bo sveča je trleia. m 4. Anton Ho idr ih: Pod oknom. m 5. Anton Hajarih: V sladkih sanjah. B 6. Anton hfiidnh: Jaorarsko merje. , 7. Ant n Hajdrih: Pri okun bv« nu-lčo ► Jon rte. m 8. /osip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. Vsaka pesem »taac iKt u lnodo« zo K. številka • in 7 etan« po v kroni. U izvodov ZO kron. Dobiva se v Zvezni NJigmi, Liubi ana, Marijin trg štev. 8. COKUE trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja izdeluje v Čevljarska zadruga Vrbovec pri Mozirju. — ir Bnfctevaite («eutk! Zahtevajte cenik! r Naznanilo. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem vzel v najem hotel „1RiGLAV“ v Bth. Bisaici ter se priporočam za najobilnejši obisk Ivan Grančnfk, blvii najemnik bolela Trabesinger Macchiavelii: „Vladar“ Poslovenil Abditua cena broš. . . . 20 K vez, • • . * • .j 26 p A. S. Puškin: JUHI DIHA" preložil Dr. VI. Boritnik cena broš. ... 10 K J. Glaser: Joras-a narta lita" cena broš. . . . 25 K vez. ,.............80 , Dobe se v upravi „JUGOSLAVIJE*, Ljubljana, Marijin trg 1. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wolfova ulica štev. 1, '““SKi"'" Podružnici-v Murski Soboti. j*J5SBlSS&-. Sprejema hranilno vlog« In vlege na tcheCl raten **r Jih cb eslula po 41 o 0 Čistih brei odbitka. — Isvanljub lanski vleeateljl dobo poltno pelotnico. Inkaso faktur in trgovske iufoim^ciie. Izdaja ?eke, nakaznic^ ’n akreditive na vsa tu- in Inozemska mesta. — Daje poso-jila »a vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. fn Trnovski Irefilli ped aTigMb! tcscii. - tort!«mmin ?rt iitonlm nadzorstvom. OdsuvornJ ureUaik Autoa Pesek. liska »U&Uellska .tiskarna« * LlubUanL