DO B1. JANUARJA Naro@nina za leto 2008 s posebnimi ugodnostmi. Ne zamudite priložnosti! Vse več Novogoričanov kupuje stanovanje v Gorici Carolina Kostner drugič zapored evropska prvakinja v umetnostnem drsanju / 27 Primorski NEDELJA, 27. JANUARJA 2008 št. 23 (19.113) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dušan Udovič Predsednik republike Giorgio Napolitano je predstavnike naše skupnosti sprejel na Kvirinalu ravno v trenutkih, ko se je v senatu odvijalo sklepno dejanje Prodijeve vlade. To lahko tolmačimo kot poseben znak pozornosti, saj bi bilo povsem razumljivo, če bi bil obisk spričo napetega dogajanja v parlamentu in s tem povezanimi obveznostmi predsednika, odpovedan. Pa se to ni zgodilo. Napolitano si je kljub napornemu dnevu vzel čas za izčrpen pogovor, v katerem je, kot prvi najvišji predstavnik države doslej, marsikaj postavil na svoje mesto. Jasno je izpostavil sosledico zgodovinskega dogajanja v naših krajih, na katerega smo zaradi neštetih izkrivljenih interpretacij, za-molčevanj in ponesrečenih izjav zelo občutljivi. Take besede povedo dovolj o vzrokih in posledicah in so z najvišje državne ravni razločen znak volje, da se razhajanja iz preteklosti presežejo v prid skupne prihodnosti. Nič manj pomembna ni predsednikova trditev, da mora zaščitni zakon izvajati vsaka vlada, čeprav iz izkušenj vemo, da so izbire v praksi lahko zelo različne, tudi diametralno nasprotne. Prav zaradi tega nam je jamstvo predsednika v tem trenutku dobrodošlo, saj je ob dogajanju na politični sceni glede prihodnosti težko biti optimist. Kaj vse smo kot Slovenci izgubili z odhodom Prodijeve vlade, bomo najbrž še močno občutili, gotovo pa bomo pogrešali državnega podsekretarja Miloša Budina, za katerega smo prepričani, da je imela njegova prisotnost v vladi pomembno težo v ozadju mnogih pozitivnih premikov in dogodkov, nenazadnje tudi četrtkovega srečanja pri predsedniku republike. Z njim smo bili Slovenci v Italiji prvič neposredno soudeleženi v vrhu izvršnega telesa italijanske republike, ta prisotnost pa ni bila le praktična, pač pa je tudi na simbolni ravni pomenila premik z obrobja, na katero sta bila dolgo let potisnjena odnos do naše skupnosti in reševanje njenih odprtih vprašanj. Z Budinom v Italijanski vladi smo verjetno postali bližji in razpoz-navnejši tistemu Rimu, ki na manjšinska vprašnja nasploh gleda z zgodovinsko in kulturno pogojeno nezaupljivostjo. Kdo ve, če smo do kraja znali izkoristiti to enkratno priložnost, tudi to je lahko vprašanje. Nekaj je gotovo: če smo v poldrugem letu Prodijeve vlade kot skupnost zabeležili celo vrsto pozitivnih premikov, si lahko mislimo, da bi jih še mnogo več, če bi njen mandat trajal do rednega izteka. A to so zgolj miselne špekulacije, žal lahko sedaj pričakujemo drugačno realnost. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Po četrtkovem padcu Prodijeve vlade Predčasne volitve dejansko pred vrati Predsednik Sicilije Cuff aro (UDC) je odstopil 41. kraški pust - Predstavitev pestre pustne ponudbe Čas norčij je že tu! Začelo se je odštevanje - Na sobotnem sprevodu bo sodelovalo 11 vozov in 10 skupin Včeraj je v zgoniški vinoteki odbor Kraškega pusta predstavil res bogat program pustnih prireditev. Višek bo pustna evforija prav gotovo dosegla s sobotnim pisanim sprevodom po openskih ulicah. Kralj Polončar in Kraljica Mita Borovnica komaj čakata, da napoči čas njunega vladanja. kroma RIM - Italija se bliža predčasnim volitvam, čeprav obstaja še možnost oblikovanja vlade, ki bi odobrila nova volilna pravila. Predsednik republike Giorgio Napolitano na včerajšnjih posveto va njih ni do bil jas nih sta lišč o uso di zakonodaje, odločilni bodo jutrišnji in torkovi pogovori z večjimi strankami. Zlasti s Forza Italia, ki vztraja pri volitvah ter z Demokratsko stranko, ki volitve odklanja. Vodja DS Walter Veltroni je včeraj ponovil, da bi bile predčasne parlamentarne volitve zelo škodljive za Italijo. Tako misli tudi predsednik Confindustrie Luca di Montezemolo. Na desnici so nasprotnega mnenja. Gianfranco Fini celo misli, da bi bila dodatna razprava o volilni reformi enostavno izguba časa. Na 2. strani Slovenska skupnost obžaluje padec Prodijeve vlade Na 3. strani Na Tržaškem enajst krožkov Demokratske stranke Na 4. strani ZSKP se pripravlja na praznovanje svoje 50. obletnice Na 11. strani Danes v Gorici 41. pustni sprevod Na 12. strani trst - V dvorani porotnega sodišča Odprli sodno leto Govorniki obravnavali probleme sodnega sistema, spore s politiko in raznolik položaj sodstva na deželni ravni TRST - Na tržaškem sodišču so slovesno odprli novo sodno leto. Posegli so predsednik tržaškega pozivnega sodišča, glavni javni tožilec, predstavniki državnih organov in stanovskih organizacij, ki so obravnavali tako pereč problem polževih procesov in ostarelega sodnega sistema, kot tudi spore med politiko in sodstvom. Na krajevni ravni je bil poudarek na dobrem delovanju tržaškega in ostalih deželnih sodišč (kljub pomanjkanju kadrov), izjema pa je goriško sodišče. Po mnenju glavnega javnega tožilca Beniamina Deidde je država popolnoma zanemarila to sodišče, ki deluje v nemogočih razmerah. Na 3. strani ¡y SEZONSKA RAZPRODAJA z 20%, 30% in 40% popustom DOÜNA, 46? 2 Nedelja, 27. januarja 2008 DNEVNE NOVICE / italija - Vladna kriza še brez izhoda Različna mnenja manjših strank Demokrati nasprotujejo volitvam Jutri in v torek odločilna posvetovanja predsednika republike Napolitana RIM - Italija se bliža predčasnim volitvam, čeprav obstaja še možnost oblikovanja vlade, ki bi odobrila nova volilna pravila. Predsednik republike Giorgio Napolitano na včerajšnjih posvetovanjih ni dobil jasnih stališč 0 usodi zakonodaje, odločilni bodo jutrišnji in torkovi pogovori z večjimi stran ka mi. Zlas ti s stran ko For za Italia, ki vztraja pri volitvah, ter z Demokratsko stranko, ki volitve odklanja. Predsednik Napolitano je včeraj pri sluh nil sta liš čem Juž no ti rol ske ljudske stranke, novih KD in PSI, Udeur, Italije vrednot, socialistov SDI, SIK, De mo kra tič ne le vi ce in ze -lenih. Clemente Mastella, ki je z eno nogo že v Berlusconijevi koaliciji, podpira takojšnje volitve, Antonio Di Pietro ni proti institucionalni vladi, Oliviero Diliberto pa odklanja morebitni tehnični kabinet. Po njegovem bi bilo najboljše, da bi Napolitano spet poveril mandat Romanu Prodi-ju, v nasprotnem primeru so volitve neizogibne. Demokratska stranka je včeraj potrdila stališče, da bi bile volitve škodljive za državo, tudi zato, ker ne bi re ši le no be ne ga od prob le mov na ta pe ti. Po dob no sta liš če je na skup -ščini gibanja Italianieurope- 1 zagovarjal zunanji minister Massimo D'Alema, ki je sicer dodal, da Demokratska stranka se ne boji morebitnih volitev. Tako razmišljajo tudi mnogi v stranki, čeprav ni jasno, kako bo DS rešila problem koalicij, potem ko je Walter Veltroni dejal, da bodo na volitve šli sami. V desni sredini sta medtem Gi-anfranco Fini in Silvio Berlusconi skoraj utišala UDC Pier Ferdinanda Ca-sinija, ki sramežljivo nasprotuje volitvam in se zavzema za institucionalno vlado. Slednjo bi lahko vodil samo predsednik senata Franco Marini, ki pa se mandata zelo otepa. Opazovalci so prepričani, da bo Casini kmalu klo nil pred pri tis ki in pri znal, da je Berlusconi edini vodja desne sredine. Fini, nekoč zagovornik volilne reforme in celo bipolarnega političnega sistema, je včeraj dejal, da bi bila dodatna razprava o novih volilnih pravilih enostavno izguba časa. Predsednik Nacionalnega zavezništva je še pred nekaj tedni zelo ostro napadal Berlusconija in pravil, da ne bo več njegov zaveznik, sedaj pa je očitno radikalno spremenil mnenje. Predsednik republike Giorgio Napolitano se nahaja pred zelo zahtevno nalogo ansa italija - Po obsodbi na pet let zaporne kazni Cuffaro je odstopil Stranka Udc naj bi ga vsekakor na prihodnjih volitvah kandidirala za senatorja PALERMO - Predsednik Dežele Sicilija Salvatore Cuffaro je po obsodbi na pet let zaporne kazni zaradi sodelovanja z nekaterimi mafijci včeraj »nepreklicno« odstopil. Po številnih protestih in mestoma ostrih polemikah je Cuffaro svojo odločitev razodel v deželnem parlamentu in poudaril, da je odstopil, ker »nočem izdati idealov, za katere so me vzgojili« in da je to storil »za lastno družino in kot zadnji znak spoštovanja do Sicilijancev«. Deželna skupščina se je po odstopu razpustila in so zdaj na vrsti predčasne volitve, do katerih bo prišlo v roku treh mesecev, je napovedal predsednik sicilijanskega deželnega parlamenta Gianfranco Micci-che. Sicer ni rečeno, da bo Cuffaro zapustil politiko. Po eni strani je namreč izjavil, da je proti njemu v zadnjem času naraščalo politično sovraštvo, tudi na njegovi politični strani. Glede na dejstvo, da »so bili srž moje politične dejavnosti občani,« je zato odstopil in odločil, da »se bom pred obtožbami branil na sodišču«. Toda po drugi se je iz parlamentarnih virov njegove stranke (Udc) razširila vest, da naj bi Cuffara na prihodnjih državnih volitvah kandidirali za senatorja, in to kot nosilec liste. Druga varianta kaže na možnost,da bo njegovo ime takoj za liderjem stranke Udc Pier Ferdinandom Casinijem, po mnenju katerega »bodo Cuffara čez kakšen mesec razbremenili vsake obtožbe«. Cuffaru je bilo po vsej verjetnosti usodno praznovanje obsodbe na pet let zapora brez bremenilne okoliščine sodelovanja z mafijsko organizacijo Cosa Nostra s tipičnimi sicilijanskimi slaščicami. Fotografijo je videl ves svet. Za predsednika Confindustrie Monteze-mola, ki je v petek zahteval njegov odstop, je bil to »grd prizor«, medtem ko se je tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni vprašal, ali je bilo praznovanje moralno. Včerajšnji Cuffarov odstop je medtem ostro ocenil minister Antonio Di Pietro. Cuffaro je odstopil zdaj, ker bi ga drugače k temu prisilili na pravni osnovi, je poudaril lider Italije vrednot: zato ni šlo za etično dejanje, ampak za edino pot, ki jo je lahko Cuffaro ubral. ljubljana - Obisk Ban Ki Moonoma Türk z generalnim sekretarjem ZN Slovenski predsednik zaskrbljen o morebitnem vplivanju ZDA na predsedovanje Evropske unije Generalni sekretar ZN in slovenski predsednik Danilo Türk bobo LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je po včerajšnjem srečanju z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom v predsedniški palači povedal, da sta s sogovornikom spregovorila predvsem o globalnem segrevanju. Pri tem sta se strinjala, da je treba k pogajanjem o tem problemu pristopiti čim prej in čim bolj resno. O Kosovu nista govorila.Kot je povedal Türk, sta v okviru pogovorov o globalnem segrevanju z Banom spregovorila predvsem o konkretnih oblikah pogajanj v okviru ZN na to temo. S sogovornikom sta se strinjala, da je treba pogajanja začeti čim prej, pri tem pa jih vzeti skrajno resno. Po predsednikovih besedah odlaganje te teme namreč ni več mogoče, sama pogajanja pa je treba voditi tako, »da bodo na koncu pripeljala h konkretnim rezultatom«. Türk je medtem komentiral petkovo pisanje Dnevnika, da naj bi ZDA skušale vplivati na slovensko vodenje EU. Po mnenju Türka je to, kar smo lahko prebrali, izredno zaskrbljujoče, zato z zanimanjem pričakuje zaključek preiskave, ki jo je napovedalo zunanje ministrstvo.-Po mnenju Türka mora sicer Slovenija zdaj, ko predseduje EU, zagotoviti, »da bo naše predsedovanje objektivno, načelno in da bo tudi zunanji videz takšen«. »Za Slovenijo se lahko začne hitro dvomiti o njeni objektivnosti, nepristranskosti in avtohtonosti pri predsedovanju, česar pa si ne smemo dovoliti,« je ob robu srečanja z generalnim sekretarjem ZN dejal Türk. (STA) Pravosodni ministri EU včeraj v Sloveniji LJUBLJANA - Pravosodni ministri Evropske unije so včeraj na neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju podprli predlog uredbe, ki bi omogočila lažjo izterjavo preživnin v primeru, če bi se zavezanec temu izmikal v kaki drugi članici EU. Predlog predvideva odpravo vmesnega preverjanja tujih sodnih odločb in bi omogočil neposredno izvedljivost odločbe v celotni EU. Na zasedanju so bile države enotne, da sta Haaška konvencija in protokol o preživninah, ki sta bila sprejeta novembra 2007, izjemno pomembna mednarodna instrumenta, ki bosta olajšala uveljavljanje preživninskih zahtevkov na svetovni ravni. Ministri so se tudi strinjali, da je zato potrebno k aktoma čim prej pristopiti. Udeleženci so se strinjali, da se lahko na ravni EU doseže še tesnejše sodelovanje in se olajša čezmejno pridobivanje preživnine tako, da se odpravi obstoječe vmesne ukrepe za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb. Pogoj za to pa so določene varovalke, predvsem harmonizirane določbe o pravu, ki se uporablja, so še poudarili. (STA) Brezigar polemičen do pisanja Dnevnika LJUBLJANA - Bojan Brezigar, trenutno odgovoren za stike z javnostjo med predsedovanjem EU na slovenskem zunanjem ministrstvu, je v odzivu na poročanje časnika Dnevnik o pričakovanjih ZDA od Slovenije v času njenega predsedovanja uniji zapisal, da je bilo objavljeno nepreverjeno besedilo izpred meseca dni in prikazano stanje, ki je delno že preseženo. Brezigar poudarja, da v članku ni mnenja druge strani. Novinarji niso ministrstva za zunanje zadeve vprašali za stališče do te objave, in niso vprašali, kako na ministrstvu ocenjujejo besedilo dokumenta. Posest dokumenta so prikrivali in zainteresiranim niso dali možnosti, da bi na to odgovorili, je opozoril Brezigar. Kot je zapisal, je novinar pridobil strokovno mnenje uglednega profesorja, ki je ocenil, da je normalno, da pritiski obstajajo, vendar »navadno to ne pride v javnost«. Novinarji ob tem strokovnem mnenju po Brezigarjevih besedah niso pomislili, da je bilo morda namenjeno tudi njim, in si niso po-mišljali ter so besedilo objavili. Članek je bil objavljen na prvi strani z veliko fotografijo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moonom prav na dan začetka njegovega obiska v Sloveniji, čeprav je uredništvo z dokumentom razpolagalo že najmanj teden dni. »Gre za očiten poskus di-skreditacije Slovenije pred visokim gostom in otežkočanja njene posredniške vloge v tako težkem političnem trenutku,« je navedel Brezigar. Opozarja pa tudi na to, da je bil članek sočasno objavljen v pomembnem beograjskem dnevniku, ki se sklicuje na objavo v slovenskem mediju. »Vendar kdor koli obvlada tehnologijo časnikov, ve, da je bil beograjski dnevnik v tisku, preden je slovenski dnevnik izšel in tudi pred objavo članka na njegovi spletni strani, kar pomeni, da so novinarji Dnevnika gradivo ali morda celo svoje članke posredovali dopisniku oziroma dopisnici beograjskega dnevnika.« Očitno gre, po Brezigarjevem mnenju, za skupno politiko, ki je v nasprotju z opredeljenimi nacionalnimi interesi Slovenije. »Namen te politike je vzbujanje nacionalističnih strasti v Srbiji pred drugim krogom volitev in torej izničiti prizadevanja za pomiritev na Zahodnem Balkanu. Vsakdo lahko sam išče odgovor na vprašanje, komu to koristi.« (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 27. januarja 2008 3 sodstvo - Včeraj odprtje sodnega leta na tržaškem sodišču Polževi procesi prvi razlog pesimizma Glavni javni tožilec Deidda:»Država je goriško sodišče prepustila usodi«- Slovenska gostja brez tolmača TRST - Odprtje sodnega leta 2008 v dvorani tržaškega porotnega sodišča je zaznamovalo predvsem malodušje, ki vlada med sodniki, javnimi tožilci, odvetniki in navadnimi državljani glede na splošno stanje italijanskega pravosodja. Kratki stiki med sodstvom in politiko, ki so v tem mesecu zopet privreli na dan in so predmet vsakdanjih medijskih razprav, predstavljajo le eno izmed mnogih težav, ki motijo potek italijanskega sodnega dogajanja. Zarjavelo kolesje ostarelega sistema se kaže v prepočasnih sodnih postopkih, ki zavlačujejo procese, državljanom ne jamčijo dosege pravice, obenem pa zaustavljajo tudi gospodarski razvoj. Sistem potrebuje že od zdavnaj korenite spremembe, katerim politika doslej ni znala ali ni hotela biti kos, Italijani pa so zaradi tega vse manj zaupljivi do sodstva. Kronično pomanjkanje osebja in sredstev ter nesodobni postopki pa le niso vsega krivi. Razna italijanska sodišča delujejo v enakih ali vsaj podobnih okoliščinah, njihova učinkovitost pa se zelo razlikuje od mesta do mesta. To je med drugim izpostavil predsednik tržaškega prizivnega sodišča Carlo Dapelo, ki je v uvodnem posegu podčrtal spodbudne podatke o delovanju tržaškega in deželnega sodstva, z izstopajočo izjemo Gorice. Okraj tržaškega prizivnega sodišča je v letu 2007 zabeležil uspehe, ki ga postavljajo v sam vrh državne lestvice po učinkovitosti, doseženi cilji pa temeljijo na požrtvovalnosti sodnikov, uspešnem koordiniranju njihovega dela in dobrih odnosih med sodiščem, tožilstvom in odvetniki. Podatke o uspehu ter o hudi kadrovski stiski deželnega okraja smo že opisali, naj navedemo le primer direktorjev sodnih pisarn: na petih deželnih sodiščih bi jih moralo delati 25, že dalj časa pa sta samo dva (v Trstu nobeden). Dapelo je pohvalil dogovor med ministrom Mastel-lo in deželnim predsednikom Illyjem, ki omogoča določeno samoupravo na deželni ravni. Na podlagi dogovora je Dežela FJK odobrila zaposlitev 10 funkcionarjev, ki bodo začeli delati februarja, prav toliko jih bodo zaposlili pozneje. »Če je to federalizem, naj živi federalizem«, je komentiral Dapelo. Laični član višjega sodnega sveta Ugo Bergamo je obžaloval, da se je lanskoletni zmerni optimizem sprevrgel v globoko razočaranje. Lani se je minister zavzel, da bo povprečno trajanje procesov v kratkem zmanjšal na pet let, soj e-nja pa so vedno daljša, za kar nosi svoj e odgovornosti tudi t.i. zakonPinto iz marca 2001. Bergamo je vso krivdo pripisal Predsednik tržaškega prizivnega sodišča Carlo Dapelo kroma parlamentu, ki ni uspel reformirati sistema. Višji sodni svet je po njegovem že ubral pravo pot, ko je npr. pri dodeljevanju delovnih mest dal prednost sposobnosti glede na delovno dobo sodnikov. Obžaloval je ponovne spore s politiko po krajšem premirju, za prihodnost pa je izrazil predvsem upanje, da bodo preiskovalci deležni spoštovanja. Glavni javni tožilec Beniamino Deidda je odprto kritiziral ministra Mastel-lo in člane parlamenta: »Minister je napadel pravosodno oblast in sprožil ova-cijo v parlamentu. Osebno bi raje videl, da bi Mastella v odstopni izjavi izrazil zaupanje v sodstvo«. Na krajevni ravni se je Deidda zaustavil pri situaciji v Gorici. Brez ovinkarjenj je povedal, da goriško sodišče za državo ne obstaja. Delo je v bistvu onemogočeno, ker mora 11 sodnikov (a že dolgo j ih j e na delu samo 9) skrbeti za vse, medtem ko imajo priziv-na sodišča istega razreda in podobno velikih pokrajin v povprečju po 16 sodnikov. »Država je zapustila goriško sodišče in s tem dala vedeti Goričanom, da pravice enostavno ne morejo zahtevati. Pravosodno ministrstvo in višji sodni svet pozivam, naj nemudoma spremenijo to nemogočo situacijo«, je bil jasen Deidda, ker »desetletni procesi izničijo smisel razsodbe in žalijo državljane, ki so bili žrtve prekrškov«. Omenil je nesreče na delu (lani jih je bilo v deželi 30 tisoč, od tega 8 s smrtnim izidom, 878 pa so jih prijavili sodstvu) in o poklicnih boleznih (741 prijavljenih primerov v letu 2007), posebej je omenil delavce tržiškega podjetja Fin-cantieri, ki so oboleli zaradi azbesta: »Odgovor sodstva je bil zelo pomanjkljiv, izrečenih je bilo mnogo nerazumljivih oprostilnih sodb, druge primere so arhivirali, velike večine procesov pa sploh ni bilo. Do tega prihaja zaradi kompleksnosti predmeta in nepripravljenosti sodnikov«. Predstavnica pravosodnega ministrstva Laura Capotorto je naštela ministrske ukrepe iz leta 2007, izpostavila je rezanje odvečnih stroškov, s katerimi je bilo prihranjenih 80 milijonov evrov, »celovito preobrazbo sistema pa bo treba zgraditi postopoma«, je dejala. Med najbolj črnogledimi so bili odvetniki: predsednik tržaške odvetniške zbornice Mau-rizio Consoli je dejal, da se na državo ni mogoče zanesti, zato je edina pot za izboljšanje razmer določena samouprava. Sledili so drugi posegi, upravni vodja tržaškega prizivnega sodišča Renato Romano je med drugim navedel podatek Svetovne banke, po katerem je Italija 143. na 145-mestni lestvici glede na čas, ki je potreben za dosego povračila kredita in spoštovanja pogodbe: posledice sodnih zaostankov so za gospodarstvo težke. Zadnja je bila na vrsti gostja iz Slovenije, predsednica koprskega višjega sodišča Joža Velkaverh. Zaradi nesporazuma s tržaškimi gostitelji ni bilo na razpolago tolmača, zaradi česar je Velkaver-hova na kratko pozdravila v slovenščini in izrazila upanje, da bo prihodnjič zadeva bolje urejena. Za PD je nato povedala, da imata slovensko in italijansko pravosodje veliko skupnih problemov: dolge dobe procesov so tudi v Sloveniji realnost. »Pravosodno ministrstvo se je zavzelo, da bo do leta 2010 odpravilo zaostanke. Od leta 2006 so se začeli poznati rezultati t.i. »programa Lukenda«, katerega cilj je omejiti zaostanke, ob tem pa je bilo kar nekaj novih zaposlitev«, je dejala Velkaverhova. Predstavnikom italijanskega sodstva bo to morda razložila čez eno leto. Aljoša Fonda Grozilno pismo Tamari Blažini TRST - Deželna svetnica Demokratske stranke Tamara Blažina je prejela pismo s psovkami in grožnjami. Dopis je podpisan PO T, to se pravi sigla, ki se večkrat pojavlja v podobnih anonimkah lokalnim politikom in javnim osebnostim. V pismu je bil tudi bel prah, ki ga bo analiziral znanstveni oddelek tržaške kve-sture. Blažinova je seveda dogodek takoj prijavila policiji, ki je grozilno pismo zaplenila. Rektor Rado Bohinc je sprejel Kocjana KOPER - Koprski častni občan Miro Kocjan je včeraj obiskal rektorja Primorske univerze v Kopru dr. Rada Bohinca. Na pestrem pogovoru sta obdelala nekaj nekdanjih in zdajšnjih vprašanj, ki zadevajo univerzo in javnost. Univerza je čedalje bolj kovačnica novih visokošolskih kadrov, sposobnih za vrsto razvojnih smeri. Razpravljala sta tudi o sodelovanju med koprsko in tržaško univerzo, kakor z drugimi univerzitetnimi ustanovami in sploh o odprtosti Univerze na Primorskem. Na tapeti je bilo tudi vprašanje bodočih slovenskih pokrajin, pri čemer sta si bila sogovornika enotna, da je treba dosledno ohraniti izraz »Primorska«. Rektor je gostu podaril novo, zanimivo in dragoceno publikacijo o ureditvi novih univerzitetnih prostorov sredi koprskega mestnega jedra. (AB) Prispevki za dejavnosti slovenske manjšine TRST - V četrtek, 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v Ul. del Lavatoio 1 od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani »http://www.regione.fvg.it/raf vg/home.jsp« www.regione.fvg.it/rafvg/ho-me.jsp, »Societa, cultura, sport«, »News« in v uradih Stalne strukture za posege namenjene slovenski manjšini v Trstu, v Ul. del Lavatoio 1. politika - Izjava deželnega tajnika Terpina SSk obžaluje padec Slovencem naklonjene Prodijeve vlade TRST - Slo ven ska skup nost obžaluje padec Prodijeve vlade, kije kljub nemajhnim notranjim težavam, v poldrugem letu delovanja iskala poti za vsestransko izboljšanje italijanskega družbenega in gospodarskega sis te ma. Pri tem gre se ve da pri -zna ti vztraj nost nje ne ga pred sed ni -ka Romana Prodija, da bi to sedanjo koalicijo ohranil in omogočil nadaljevanje vladnega programa reform. Zal so bile različnosti v vladni večini ter moralna in vsebinska šibkost da naš nje po li tič ne gar ni tu re pre ve -like ovire za sprejemljiv način nadaljevanja vladnega programa, piše v stališču deželni tajnik Damijan Ter-pin. Sicer pa Slovenska skupnost želi izpostaviti dejstvo, daje, kljub kratki dobi, tej vladi uspelo uveljaviti neka te re bi stve ne ukre pe v ko rist slo -ven ske na rod ne skup nos ti, če prav je bi lo po treb no na to več krat opo zar -jati in spodbujati. Pri tem sta goto- vo najvažnejši odobritev seznama občin, v katerih se bo izvajal zakon za zaščito Slovencev v Italiji ter obnovitev paritetnega odbora, ki je ključno telo za izvajanje omenjenega za ko na. Slo ven ska skup nost je zas kr -bljena nad sedanjim razvojem dogodkov, saj je z odprtjem vladne krize resno pod vprašajem prisotnost edinega slovenskega predstavnika v Rimu. Narodna stranka Slovencev v Italiji meni, da bi bilo negativno, če bi bile razpisane volitve na podlagi sedanjega državnega volilnega zakona. Da je ta za kon ne ustre zen in ne uživa odobravanja med državljani je bilo razvidno že od trenutka njegove odobritve, predvsem zato ker izključuje vsak možen vpliv volilca na iz bi ro po slan cev, saj so pre fe ren ce posameznim kandidatom izključene, izvoljeni pa so tisti, ki jih vsedržav-na vodstva strank postavijo na višja mesta na kandidatni listi. SSk je prepričana, daje potrebno najprej odobriti nov volilni zakon, kot je bilo sicer predvideno v levosre-din skem vlad nem pro gra mu, ki naj predvideva tudi določbe o zajamčenem zastopstvu za slovensko manjšino. Pri tem SSk pričakuje, da bodo tudi ostale politične skupine, v katerih nastopajo Slovenci, podprle tako rešitev, ki bi omogočila naši manjšini, da ne bo več odvisna od dobre volje te ali one vsedržavne stranke, saj se je že na zad njih vo lit vah dra ma -tično izkazalo, kako malo moči imamo, če nimamo zakonskih določil, ki bi nam zagotovile ali vsaj olajšale izvolitev svojega predstavništva v rimski parlament. Brez tega predstavništva po Terpinovem mnenju sploh ni mogoče pričakovati, da bi se pozitivni trendi za slovensko manjšino v Italiji, ki so bili vzpostavljeni za časa Prodijeve vlade, sploh lahko nadaljevali in tvegamo daljše obdobje zastoja pri izvajanju zaščitnega zakona. KMETIJSKI STROJI ANDREJ TERPIN f3qglW Trst, Ulita Brigata Casale 3, Tel. 04Q 329 6S2 D« Z«. jrinUflrji ifrto nj lijmU Agrieit V VidrttU (h j L G. hodnik A). 1 0 Nedelja, 27. januarja 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it politika - Predstavitev organizacijskega ustroja V tržaški pokrajini enajst krožkov Demokratske stranke 8. februarja skupščina na Pomorski postaji, dvodnevne notranje volitve V naši pokrajini je trenutno enajst krožkov Demokratske stranke, katerih voditelji bodo izvoljeni na notranjih volitvah 8. in 9. februarja. Nadaljuje se tako postopek organizacijskega ustroja nove stranke, ki bo nastopila na deželnih volitvah in tudi na morebitnih predčasnih parlamentarnih. Na Tržaškem bo torej enajst krožkov, po eden za vsak tržaški rajonski sosvet (skupaj j ih j e sedem), nato krož ki v do lin ski, mi lj ski in nabre žin -ski občini ter skupni krožek za Zgonik in Repentabor. V tržaški občini so, kot rečeno, ustanovili sedem krožkov in sicer na vzhodnem in zahodnem Krasu, Barkovljah-Greti-Rojanu, središču mesta, Sv. Jakobu, Svetemu Ivanu-Lo-njerju-Katinari in Škednju-Sv. Ani. Osrednja organizacijska skupščina bo v petek, 8. februarja na Pomorski postaji z začetkom ob 17. uri. Volitve za krožke pa dan kasneje 9.2. med 9. in 14. uro. Kdor bo želel, bo lahko sicer že volil na Pomorski postaji. Dvoje zič na va bi la za skup šči no in za ude -ležbo na teh volitvah so poslali vsem ude le žen cem ok tobr skih pri mar nih volitev (skupaj jih je 9.500), pri nastajanju stranka pa sodelujejo lahko tudi tisti, ki jih ni bilo na primarnih volitvah. Vse informacije nudijo na sedežu tehničnega urada DS v Ul. Geppa 9 (telefon 040-366833). V Ul. Geppa zbirajo kandidature za krožke in za mesta v pokrajinski skup šči ni (tu di na elek tron skem naslovu: trieste@pd.fvg.it). Volilna pravila niso ravno enostavna. Vsak vo-lilec bo lahko oddal dva glasova (enega za moš ke ga kan di da ta in ene ga za žensko kandidatko), izvoljenih bo skup no 46 kan di da tov, ki se bo pri -družilo 57 že izvoljenih na primarnih volitvah. Pokrajinska skupščina bo tako štela 103 članic in članov. O Demokratski stranki bo jutri te kla be se da v de vin sko-na bre žin ski ob či ni in si cer ob 20. uri v ho te lu Bel -vedere v Sesljanu. Srečanje bo uvedel Massimo Veronese, vodja stranke v ob čin skem sve tu, pri so ten pa bo Cristiano Degano, pokrajinski koordinator stranke, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil vse bližnje ob ve ze DS. demokratska stranka - V petek skupščina Slovencev V statutu nove stranke predvidene tudi slovenske krajevne komponente Y Demokratska stranka v nastajanju je v gledališču France Prešeren v Boljuncu organizirala javni informativni se sta nek. Po uvod nih be se dah ob -činske odbornice Alenke Vazzi je spregovorila deželna svetnica Tamara Blažina (foto Kroma), ki je povedala, da so taka srečanja potrebna. Omenila je splošno veliko zaskrbljenost v zvezi z dogodki v rimskem parlamentu in poudarila, da so takojšnje volitve ne-zaželjene, dokler ne bo sprejet nov volilni zakon. Sedanji zakon je namreč povzročil negativno stanje v Italiji. Preveč je strank, ki skrbijo samo za svoje interese, je dejala Blažinova. »Sedaj, ko je vlada padla, prihajajo na dan pozitivni rezultati leve sredine. Zal prepozno. Mi v tem ozračju ustvarjamo stranko. Z ustanavljanjem krožkov in dopolnjevanjem pokrajinskih organov se je začel proces utrjevanja Demokratske stranke. Imamo izdelan osnutek deželnega statuta, ki ga mora potrditi vsedržavna skupščina. Statut vsake dežele je lahko prilagojen krajevnim potrebam,« je v gledališču Prešeren še dejala Blažinova. Vsi volilci primarnih volitev, ki so bile v Boljuncu 14. oktobra 2007, so vabljeni 8. februarja na množično srečanje na Pomorski postaji in 9. februarja na volitve, ki bodo v občinskem gledališču v Boljuncu. Vsak volivec bo lahko oddal enako število glasov ženskam in moškim (npr. 3 ženske + 3 moški, v vsedržavnih te- lesih se je paritetni odnos že dobro uveljavil). Volivec bo prejel posebno potrdilo ustanovnega člana Demokratske stranke. In še ena novost: vsakdo, ki želi biti izvoljen, mora predstaviti svojo kandidaturo. Za zaključek večera je Blažino-va posredovala nekaj svežih informacij, med katerimi so najpomembnejše tri in sicer, da je v statutu predvidena slovenska komponenta na pokrajinski in deželni ravni, da bo v petek, 1.2. v Nabrežini (ob 19. uri v Grudnovi dvorani) deželno srečanje vseh Slovencev somišljenikov DS in da je Demokratska stranka po soglasnem sklepu odposlala nad 9 tisoč dvojezičnih pisem vsem volilcem, ki so se udeležili oktobrskih primarnih volitev. močnik Zahteva po dvojezičnih zdravstvenih izkaznicah Državni urad za prihodke nima več nobenega razloga, da odlaša z izdajanjem dvojezičnih zdravstvenih izkaznic. Predsednik Republike Giorgio Napolitano je namreč podpisal odlok, ki določa območja, na katerih se izvaja zaščitni zakon; po drugi strani je tržaška občinska uprava začela izdajati dvojezične osebne izkaznice in s tem med drugim dokazala, da tehničnih zapletljajev ni. To je vsebina pisma, ki ga je pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik ta teden naslovil na državni urad Agencije za prihodke v odgovor na njegovo pismo, poslano februarja lani. Pismo je bilo med drugim naslovljeno na pravobranilko Dežele Furlanije-ju-lijske krajine Caterino Dolcher: v njem je podpisani direktor agencije Massimo Romano na dolgo skušal povedati, da so pač tehnične težave, ker bi morali v bistvu slovenske črke uvesti v vseh uradih vsakovrstnih javnih institucij. Še zlasti pa je ugovarjal, da še ni bilo določeno ozemlje, kjer naj se zaščita izvaja. Zato je zanikal možnost, da bi izdajali zdravstvene izkaznice (izdaja jih agencija za dohodke in je v njih tudi davčni kodeks) v dvojezični obliki in s pravilno napisanimi slovenskimi imeni in priimki. Močnik je zdaj v pismu opozoril na dva pomembna dogodka, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih. Predsednik republike Napolitano je namreč 12. septembra leta 2007 podpisal odlok, ki določa občine, v katerih se izvaja zaščitni zakon. Po drugi strani sta občini Trst in Gorica začeli izdajati elektronske izkaznice, torej prek državnega in-formatskega sistema. »S tem bi moral biti problem rešen in je zato sedaj na potezi Agencija za prihodke oziroma država, ki mora spoštovati lastne zakone,« ugotavlja Močnik, ki je pismo v vednost odposlal tudi tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu, predsedniku Dežele FJK Riccardu Illyju in sami deželni pravobranilki. dan spomina - Sinoči na pobudo Tržaškega partizanskega pevskega zbora Baklada za spomin, mir in sožitje S pesmijo in poezijo so se poklonili žrtvam nacističnega zla - Bogat program svečanosti ob današnjem dnevu spomina I r x,™ ra ..i fi * i ti rWv h * TPrz-rP.r R tuha\!t L »v r Partizanskemu zboru se je tudi letos pridružilo veliko ljudi kroma Ko se je mrak spustil nad mesto, je tiha množica ljudi izpred stadiona Grezar krenila proti Rižar-ni. Na pobudo Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič je namreč sinoči že četrtič zaživela Baklada za spomin, mir in sožitje. Zavest po obhajanju dneva spomina je tudi letos pevce in udeležence združila v Rižarni, da bi se tu spomnili na genocid, ki ga je nacifašizem prizadel človeštvu in se s pesmijo pokloniti žrtvam nekdanjega koncentracijskega taborišča. Pod taktirko Pie Cah in ob spremljavi harmonik je partizanski zbor zapel sklop pesmi in žalostink, recitatorji pa so jih še obogatili z ganljivimi verzi v slovenščini in italijanščini. Predsednik TPPZ Franc Fabec je v svojem pozdravu izpostavil pomen Rižarne, »kije danes kraj spomina, a istočasno opomina, da bi se tisti časi več ne ponovili. Naša prisotnost v tem kraju trpljenja in sovraštva je lahko namreč simbol, ki predstavlja trdno vero v mir in spoštovanje različnosti.« Poslanstvo vseh nas, ki lahko zremo v zidove Rižarne kot svobodni ljudje in ne ujetniki tistih vrednot, ki so človeka rinile v smrt, je po Fabčevem mnenju to, da te ideale posredujemo mlajšim generacijam. Združenje Kruh in vrtnice je takoj zatem poskrbelo za branje nekaterih odporniških poezij Levija, Roversija, Ka-juha, Cergolyja, Brechta, Sabe in Morandinija. Svečanosti ob današnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta se bodo začele že ob 8.30 ob koro-nejskem zaporu, ko bodo predstavniki združenja policistov odkrili obeležje v spomin na policista Gio-vannija Palatuccija. Ob 9.15 pa bo od tod krenil tihi sprevod bivših deportirancev do železniške postaje. Osrednja svečanost bo ob 11. uri v Rižarni, kjer bosta po verskih obredih spregovorila tržaški župan Roberto Dipiazza in dolinska županja Fulvia Premo-lin. Popoldan bo posvečen predstavitvi knjige Angela Picariella Capuozzo, accontenta questo ragazzo. La vita di Giovanni Palatucci. Ob avtorju bosta ob 17. uri v Rižarni prisotna tudi novinarja Toni Capuoz-zo in Fabiana Martini. Film Nelle nostre stesse mani Chucka Olina bo protagonist ob 15. uri v gledališču Miela, ob 16.30 pa bo na vrsti multimedijska predstava v spomin na glasbenice iz Auschwitza. V dvorani Tripcovich bo ob 18. uri nastopil orkester tržaškega gledališča Verdi, v židovskem muzeju pa je na ogled razstava v spomin na Ano Frank. Na pobudo filmskega krožka Charlie Chaplin bo v ponedeljek ob 20.30 v Multikultura centru v Ulici Valdirivo 30 na platnu zaživel film Sen-za destino madžarskega režiserja Lajosa Koltaia, v torek pa ob isti uri Arrivederci ragazzi Louisa Malleja (vstop je prost). (sas) 5 TRST Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI zgonik - Predstavitev 41. Kraškega pusta Pripravimo se na eksplozijo norosti Pustne prireditve se bodo začele že v torek - Rekordna udeležba na sobotni pustni povorki Odštevanje dni, ki nas ločujejo od pustne eksplozije norosti, se je le začelo. Pustna vročica se bo v prihodnjem tednu lotila marsikoga in vsaj za nekaj časa zbrisala tegobe vsakdanjega življenja. Čas norčij je letos res nekoliko prezgodaj potrkal na naša vrata, kot vsako leto pa mu jih bomo z veseljem odprli... Pustno okrašena zgoniškavinoteka je včeraj gostila uradno predstavitev programa letošnjega, že 41. Kraškega pusta. Ob odbornikih Kraškega pusta sta se v Zgonik pripeljala tudi letošnja rdečelasa pustna Kralj Polončar in Kraljica Mita Borovnica, ki bosta v prihodnjih dneh poskrbela »za pravo secesijo« in sama zavladala nad »pus-tarji«. Obljubila sta, da se bosta pomenila z zvezdami in luno, tako da bo sobotna pustna povorka minila v znamenju sonca in veselja. Zgoniška lokacija ni bila naključna, je povedal predsednik odbora Igor Malalan, saj si organizatorji Kraškega pusta želijo spet spodbuditi nekdanje »pustarje«, da se jim pridružijo pri osrednjem pustnem praznovanju. Tako zgoniški župan Mirko Sardoč kot deželna svetnica Tamara Blažina sta opozorila na pomen pustne tradicije in na trud, energijo ter iznajdljivost, ki se skrivajo za organizacijo pestrega pustnega tedna. Tržaški občinski svetnik Iztok Furlanič pa je opozoril, da bodo slovenski svetniki med februarskim obravnavanjem proračuna tržaške občine prav gotovo opozorili na Kraški pust in skušali nekaj zanj iztržiti. Bogat pustni program je predstavila Beti Starc. V openskem Prosvetnem domu bo v torek, 29. januarja, ob 18. uri na sporedu slavnostno odprtje letošnjega Kraškega pusta in pa razstave pustnih del učencev nabrežinske osnovne šole; ob 20.30 bo na vrsti kabaretna predstava teatra Komi-go Radio-aktivni live, ki jo bodo ponovili tudi v sredo, 30. in četrtek, 31. januarja. V sredo, 30. januarja, bo ob 20. uri na vrsti žrebanje štartne liste vozov in skupin, v četrtek pa je ob 17. uri predviden tradicionalni mimohod kraljevskega pustnega para po openskih ulicah. Petek bo minil v znamenju najmlajših, saj bo ob 20.30 v Prosvetnem domu zaživel defile otroških mask in izbor izvirne pustne domislice Pustklobu-ka. Največ pričakovanja pa vlada prav gotovo za sobotno opensko pustno povorko, ki bo ob 14. uri krenila s Pikelca. Komentatorja Tjaša Ruzzier in Franko Korošec bosta spremljala sodelujoče vse do nagrajevanja na borjaču Prosvetnega doma. Za dobro počutje bodo tu poskrbeli Kraški ovčarji, plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana, godba iz Mengša ter godbi s Prose-ka in iz Doberdoba, za lačne goste pa ki- Vse je nared za 41. Kraški pust! Tudi Kralj Polončar in Kraljica Mita Borovnica sta napovedala presenetljivo izvedbo kroma oski SK Brdina, taborniki RMV, pevski zbor Tabor in osmica na Brdini. Predsednik odbora Igor Malalan se je zaustavil pri sodelujočih »pustarjih«, kijih je letos res veliko. Nastopilo bo 11 vozov iz Repentabra (Ni kamna d ne razbijemo ni buča d ne spijemo), Merč (Kdo krade krompir?), Sovodenj (1, 2, 3 ... prosti smo vsi), Bazovice (Odprti kažini za boljši jutri), Med-je vasi-Štivana (Brrr...kašna zima?), Prapro-ta (Ku mi ustane tč, tat teče proč), Opčin (Benetke nova Atlantida), Štmavra (Ciao ci-ao šerifo), Škednja (Bierfest), Števerjana (Eu-rokurnik - kokoši brez meja) in Križa (1968 - 2008 ... Se je kaj spremenilo?), ob njih pa še 10 skupin iz Lonjerja in Katinare (... Ma nutr smo še zmjrn mladi), Boljunca (Topo no mastika ...ma rata tu jn drugo), Valma-rina (Valmarinske bambole), Šempolaja (Šempolajske meduze), Padrič in Gropade (Sladka luna), Proseka in Kontovela (Ni vse biser, kar je v školjki), Valmaure (Tajanje!! Beg pingvinov), Nabrežine (Modri val), Zagorja ob Savi (Blejsko jezero) in okolice Kopra (Ribiči senza granice). Vsi udeleženci bodo v spomin prejeli darilce umetnice Ma-rise Dolce, zmagovalca pa bosta prejela tudi plaketo v spomin na pred 10 leti preminulega mladega Giorgia Markuzo. O Kraškem pustu lahko še marsikaj izveste na straneh prikupne pustne brošure, ki so jo z izvirnimi vinjetami opremili člani skupine Vile&Vampi ali pa na spletni strani www.kraškipust.org. Živjo pust!!! (sas) Izvirna kampanja v korist invalidom devin - Posegli gasilci in gorski reševalci sociala - Spoštovanje parkirišč za invalide Truplo mladeniča pod Rilkejevo pešpotjo Gorski reševalci so včeraj pri Devinu odstranili truplo 31 let stare osebe iz Veneta, ki naj bi bila padla z Rilkejeve pešpoti. Ali je šlo za nesrečo ali je to bil samomor, zaenkrat še ni znano. Dejstvo je, da je pokrajinsko gasilsko poveljstvo nekaj pred 14. uro prejelo poziv gorskih reševalcev in poslalo v Devin dva gasilca, specializirana v posebnih posegih. Gasilca in reševalci so nato skupaj prišli do trupla, ki je ležalo 50 metrov pod Rilkejevo pešpotjo, in ga pripeljali do morske gladine. Truplo so nato s plovilom obalne straže odnesli v Sesljanski zaliv, kamor je medtem prišel sodni zdravnik. Rešili plezalca na obalni cesti Na obalni cesti so včeraj dopoldne priskočili na pomoč 28-letnemu plezalcu Paolu Fumisu iz Tržiča, ki je med padcem s stene pri naravnem predoru utrpel udarec v glavo. Posegel je helikopter službe 118, po prvem pregledu pa so mladeniča z rešilcem prepeljali v bolnišnico na Katinari. Zgorelo deset mopedov Iz še neznanih vzrokov se je v noči na soboto vnel požar, ki je zajel kakih deset mopedov, ki so bili parkirani na Ul. Maiolica (pri hišni št. 10), med glavno tržaško bolnišnico in Trgom Stare mitnice. Okrog 1. ure ponoči je celo ulico zajel gost dim: alarm so sprožili avtomobilisti, ki so takrat vozili mimo vrste gorečih mopedov. Ogenj je zajel tudi vhodna vrata bližnjega stanovanjskega poslopja, poseg gasilcev pa je preprečil, da bi se vrata huje poškodovala. Mopedi so bili povečini uničeni, z zadevo pa se ukvarja policija. »Hočeš moje parkirno mesto? Vzemi si tudi moj hendikep!« Tako se glasi kampanja ozaveščanja, ki jo je s pokroviteljstvom tržaške pokrajine uresničila agencija za komunikacijo Incipit v sodelovanju z združenjem invalidov Anglat dežele FJK. Pobuda želi seznaniti javnost s težavami, s katerimi se morajo vsakodnevno soočati invalidi. V prvi vrsti gre za težave pri parkiranju; poleg dejstva, daje javnih parkirnih prostorov za invalide v mestu mnogo premalo, se žal pogosto dogaja, da so ti zasedeni z avtomobili brez ustreznih predpisanih oznak. Kako ukrepati v primerih teh nekulturnih voznikov? Izredno preprosto: z letakom! Kampanja želi namreč z razdeljevanjem provokativnih letakov po vetrobranih avtomobilov, ki so brez dovoljenja parkirani na mestih za invalide, opozoriti voznike na njihovo nekorektno obnašanje. Parkirni prostori za invalide ne predstavljajo namreč nikakršen luksuz, ampak potrebo in so sinonim avtonomije oziroma svobode. Pokrajinska odbornica za socialne politike Marina Guglielmi je na srečanju z novinarji poudarila, da je Pokrajina Trst podprla pobudo, ki želi spremeniti mentaliteto sodobne družbe, v kateri naj ne bi bilo ovir in predsodkov, ki bi vodili k socialnemu izključevanju, družbo, ki bi spoštovala različnost in v kateri bi lahko invalidi živeli čim bolj neodvisno. Prireditelji so uresničili tudi spletno stran www.cittaconsapevole.it, ki bo nudila pregled nad vsemi socialnimi kampanjami in bo delovala kot vir-tualno stičišče idej in pobud, hkrati pa bo odražala tudi realne težave mestnega tkiva in njegovih prebivalcev. Stran bo zasnovala torej zavestno mesto, bo promovirala najrazličnejše socialne pobude in nudila pregled nad idejami oziroma projekti, ki bi tako ali drugače pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev in našega prostora nasploh. Pri kampanji so sodelovali agencija za grafično oblikovanje Stella, dnevnik Il Piccolo, revije Zeno, Il Meridiano, Network Café in Rvnet.eu. Janez Bogataj jutri v DSI Gost jutrišnjega večera Društva slovenskih izobražencev bo etno-graf prof.Janez Bogataj, ki bo predstavil svojo najnovejšo monografijo posvečeno slovenski gastrono-miji. Knjiga razkriva vso pestrost slovenske kuhinje, ki kaže na vpliv treh različnih kultur, panonske, alpske in mediteranske. Pomembnost in posebnost nove izdaje potrjuje tudi podatek, da je knjiga izšla pod blagovno znamko znane ustanove National Geographic in že po obliki in opremi predstavlja pomemben dosežek slovenskega založništva. Razdeljena je na 24 poglavij, ki opisujejo različne gastro-nomske regije, opisanih pa je 170 receptov. Navedenih je več kot 130 gostinskih lokalov in turističnih kmetij. Knjigo dopolnjuje 190 fotografij. Na razpolago je tudi angleška izdaja. Obenem je v omejeni nakladi izšla tudi bibliofilska izdaja. Ob knjigi je izšel tudi 75-mi-nutni digitalni video z vrsto receptov in navedbo 24 izbranih gostiln in restavracij v slovenščini, angleščini, italijanščini, nemščini, francoščini, španščini in ruščini. Večer z Janezom Bogatajem bo jutri v Peterlinovi dvorani ob 20.30. Predstavitev zbornikov Aleksija Pregarca Zadružna kraška banka in restavracija Lampara prirejata jutri ob 20. uri v Lampari v Križu predstavitev dveh zbornikov z naslovoma Odtenki vesti in (Ne)všečne obrobnosti avtorja Aleksija Pregarca. Zbornika sta izšla pri založbi Koščak v Ljubljani, za likovno opremo pa so poskrbeli slikarji Grupe U Deziderij Švara, Edi Žer-jal in Boris Zulian ter portretist Leopold Strnad, ki bodo tudi prisotni na predstavitvi. Avtorja in njegovo delo bo predstavil prof. dr. Edvard Kovačič, ki bo v popoldanskih urah obiskal tudi sedež ZKB na Opčinah. V kulturnem programu bosta nastopila pianistka Tamara Ražem in baritonist Damjan Locatelli. Pustno rajanje v Gročani Tudi letos bo SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga priredilo otroško pustno rajanje, ki bo v petek, 1. februarja, od 17. ure dalje, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Tokrat bodo v goste povabili priznanega slovenskega animatorja, pevca in igralca Stena Vilarja. Sten Vilar je zaslovel na slovenskih tleh že pred desetimi leti kot ustanovitelj podjetja Studio Anima, ki na posreden način skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok in staršev. V produkciji tega studija je izšlo več zgoščenk (»Hop, Cefizelj«, »Hip -hura«, »GiBi GiBi Gib«, »Vrtiljak« in »Rad imej živali«), na katerih je glasba z besedili iz gledaliških predstav. Pesmi izvaja Sten Vilar, ki je tudi v glavnem njihov avtor ali soavtor. Med najbolj poznanimi naj omenimo pesmi »Pika«, »Otroci sonca«, »Skrinjica želja« in »Zimsko veselje«. Sten Vilar je za petkov nastop pripravil poseben pustni program, zato so toplo vabljene male in velike maske na enkratno srečanje. (B.G.) Ob dnevu spomina danes v Devinu Danes ob 20. uri bo v cerkvi sv. Duha v Devinu koncert z naslovom »Glasba in poezija«, ki ga ob dnevu spomina prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s kulturnim društvom Cello & Music. Nastopila bosta violončelist Vasja Le-giša in igralka Nikla Petruška Pa-nizon. Zasebni Strehler V palači Gopčevic je na ogled razstava Zasebni Strehler, katero si bi mogoče danes ob 11. uri ogledati pod strokovnim vodstvom. 6 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI ČETRTI POMOL - Od 10. do 20. ure Še danes si je mogoče ogledati obsežno in lepo razstavo Lojzeta Spacala Še danes od 10. do 20. ure si je mogoče ogledati Spacalovo razstavo na četrtem pomolu, v petek pa je Borut Spacal (skrajno levo) predstavil svojo knjigo o očetu kroma dolga kron - Tradicionalna pobuda Pozdrav novemu letu Priljubljena pobuda SKD V. Vodnik in Pihalniega orkestra Breg sdpzi - Ul. Ginnastica Jutri se začenja 150- urni tečaj iz splošnega kmetijstva V ponedeljek, 28. januarja ob 18. uri se na tržaškem sedežu SDZPI, v ulici Ginnastica 72 začne tečaj iz splošnega kmetijstva. Tečaj traja 150 ur, potekal bo trikrat tedensko v večernih urah in se zaključil v začetku meseca maja. Poleg predavanj so sestavni del programa praktične vaje na terenu ter dve strokovni ekskurziji. Obiskovanje tečaja je edinstvena priložnost za pridobitev strokovnega znanja iz kmetijstva, saj na njem najboljši slovenski strokovnjaki obravnavajo vse pomembnejše kmetijske usmeritve: vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstva, zelenjadarstvo, živinorejo, kmetijsko ekonomiko ter pregled fiskalnih aspektov vodenja kmetijskega obrata. Ob tem potrdilo o uspešno končanem tečaju dokazuje poklicno usposobljenost v smislu čl. 28 deželnega zakona št. 12 z dne 13. julija 1998 in daje možnost mladim, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, da zaprosijo prispevke za kmetijsko dejavnost. Prostih je še nekaj mest. Prijave sprejema Zavod na telefonski številki 040-566360. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. januarja 2008 VITAN Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.30 - Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 9.34. Jutri, PONEDELJEK, 28. januarja 2008 TOMAŽ AKVINSKI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1034 mb raste, veter 6 km na uro, za-hodnik, nebo jasno, vlaga 46-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. OKLICI: Denis Lirusso in Susanna Stef-fe, Dario Giovanazzi in Ariela Crocet-ti, Diego Arocchi in Anna Furlanetto, Gabriele Scarpati in Simona Bertuccelli, Stefano Pinto in Cecilia Marino, Paolo Gergolet in Helena Sosič, Mauro Ta-gliaferro in Nicoletta Gasperini, Ema-nuele Abbondanza in Adriana Slamich, Valentino Longo in Maria Man-nino, Fabio Andreassich in Oxana Ivantsova, Christian Puntaferro in Francesca Sahar. [12 Lekarne V petek, 11. januarja se je po uspelem novembrskem sejmu v prenovljenih prostorih bivše štale na Dolgi kroni zopet nekaj dogajalo. SKD Valentin Vodnik in Pihalni orkester Breg sta želela na vesel način pozdraviti svoje člane in prijatelje ter jim zaželeti mnogo lepega in veliko smeha v komaj začetem letu 2008. Večer so si zamislili zelo kot zelo sproščeno, prav nič formalno prireditev. Tudi prostor je zbujal domač občutek, saj je publika že med predstavo sedla za mize, pogrnjene in s prigrizkom in pristno kapljico na njih. Dvorana se je tako napolnila, da so morali ljudje tudi stati. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Vodnik Ro-bija Jakomina in predstavnice pihalnega orkestra Breg Cecili-e Kocjančič se je začel program. Vezno besedo sta na živahen način podala Zmaga in Vittorio. Povezovala sta točke večera in obenem vzbudila smeh in veselo razpoloženje v vseh prisotnih. Program je otvoril pihalni orkester Breg pod vodstvom Maurizia Codricha. S peto besedo je nato nastopil MoPZ Valentin Vodnik pod taktirko dirigentke Anastazije Purič. Publika je z navdušenjem prisluhnila predvsem mladim članom pihalnega orkestra Breg »Fantje iz Brega«, ki so zaigrali tudi na harmoniko. Ogreta publika je med zadnjo pesmijo, in sicer koračnico Radetzky z ritmičnim ploskanjem spodbujala nastopajoče. Za konec pa je pihalni orkester vstal in zaigral ter celo zapel domačo in priljubljeno pesem »Marička uežje luč«. Večer se je nadaljeval še ob sladkem prigrizku in z loterijo. Pet nagrad je poskrbelo, da ne bodo dobitniki ne lačni in ne žejni. Za člane društva Vodnik je bilo tudi možno obnoviti članarino, ostali pa so imeli priložnost, da postanejo člani društva. Organizatorji večera so bili zelo navdušeni nad uspehom pobude, saj si tako množičnega obiska niso nadejali. (vodok) NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Au Kino Nedelja, 27. januarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040-299197. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Trg Gioberti 8 (040-54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-299197) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040-299197) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040-364928). Od ponedeljka, 28. do sobote, 2. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040-764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. ALCIONE - 14.45, 19.30 »Giorni e nu-vole«; 16.45, 21.30 »Lussuria - Sedu-zione e tradimento«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Aliens vs. Predator 2«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hotel Meina«. CINECITY - 10.45, 12.40, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Io sono leggen-da«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti chiamo amore«; 11.00, 15.30, 18.30, 20.10, 21.30, 22.00 »American Gangster«; 11.00, 12.55, 14.45, 16.35, 18.25 »Alvin superstar«; 16.35, 19.20, 22.05 »Into the wild -Nelle terre selvagge«; 10.50, 12.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Non è mai troppo tardi«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.30 18.20, 20.10 »Mr. Mago-rium e la bottega delle meraviglie«; 11.00, 13.00, 14.50 »Bee movie«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non è mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel- FELLINI - 15.30 »Bee movie«; 16.50, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«; 18.50 »L'allenatore nel pallone 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Bian-co e nero«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 22.00 »Jaz, legenda«; 14.50, 17.10, 19.20, 21.30 »Estrellita - Pesem za domov«; 17.20 »Petelinji zajtrk«; 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 13.50, 15.00, 16.10 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Come d'incanto«; 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Al-vin Superstar«; Dvorana 3: 11.00 »Bee movie«; 16.40, 20.30, 22.15 »Io sono leggenda«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.30 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meraviglie«; 19.00, 22.15 »Leoni per agnelli«. SUPER - 16.30, 20.30, 22.15 »Caramel«; 18.15 »L'amore ai tempi del colera«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.20, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chia-mo amore«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.40 »Alvin superstar«; 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.15, 22.10 »Alien vs. Predator 2«; Dvorana 5: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«. 1 0 Nedelja, 27. januarja 2008 CELLO&MUSIC vabi na prireditev "POEZIJA W GLASBA OB BNEVtJ SPOMINA" , Poezija in teksti S. Kosovela, P Levija, M. Darvvisha in H. Pintarja Gledališka igralka Nikia Petruška Panizon Glasba-deia B. Blocha, P. Merkuja, J. S. Bacha vstop prosi Violončelist Vasja Legiša_s prispevkom Občine Devin Nabrežina SKD Barkovlje - Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 27. januarja na DAN SLOVENSKE KULTURE Nastopili bodo: • MPZ Tabor, ki ga vodi Mikela Simac ■ recitatorja Jure Kopušar in Patrizia Jurinčič ■ priložnostna misel prof. Tatjana Roje Društvo slovenskih izobražencev vabi na srečanje z etnologom dr. Janezom Bogatajem in predstavitev njegove kuharske knjige OKUSITI SLOVENIJO 170 izbranih receptov iz slovenske kuhinje (Darila Rokus).' j,_• jtK _ s ¿jfr&iL j Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi v restavracijo LAMPARA v KRIŽU jutri, 28. januarja ob 20.00 uri na predstavitev zbornikov ODTENKI VESTI in (NE)VŠEČNE OBROBNOSTI Aleksija Pregarca. S svojimi deli bodo prisotni slikarji Grupe »11« Deziderij Švara, Edi terjal in Boris Zuljan ter portretist Leopold Strnad Glasbeni del - pianistka Tamara Ražem in baritonist Damjan Locateiii _Avtorja bo predstavil prof, dr. EDVARD KOVAČ_ H3 Obvestila KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 040-3481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.00-19.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo vsako sredo od 16. do 18. ure lu- doteko, kjer se otroci lahko igrajo s starši. Za morebitne informacije tel. št. 040-299099 (Dr. Antonella Celea). PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slo-venija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijan-skega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo av-torji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi danes, 27. januarja, ob 16. uri k sv. maši v pečino (podzemna jama). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 27. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE sklicuje redni občni zbor danes, 27. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ob Dnevu spomina vabi ob Dnevu spomina danes, 27. januarja, ob 11.30 pri spomeniku (Istrska ulica 192) na polaganje cvetja v spomin deportirancev in tistih, ki so se upirali nacifašističnim de-portatorjem. ZSKD obvešča umetnike, ki so razstavljali decembra meseca na razstavi »Hommage Spacalu« v Štandrežu, da lahko dvignejo dela na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah do 18. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. januarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje z etnologom Janezom Bogatajem in predstavitvijo njegove kuharice Okusiti Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure danes nedelja, 27. januarja, ob 16.00 red C, z varstvom otrok ponovitve: četrtek, 31.01., ob 19.30 - red K, z ¡tal. n. in z var. otrok petek, 1.02., ob 20.30, red F sobota, 2.02., ob 20.30, red T - z ¡tal. n., parkirišče brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 MM-Zm_"umiw™ Slovenijo, ki je prikaz slovenske ga-stronomske razpoznavnosti. Pod blagovno znamko National Geographic je delo izdala založba Darila Rokus. OBČINA DOLINA obvešča, da bo srečanje za sestavo koledarja prireditev za leto 2008 v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v sejni dvorani na županstvu. Vabljena vsa zainteresirana kulturna in športna društva ter razne organizacije v občini. ODBOR MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOREC iz Trebč sporoča, da zbor nujno rabi kadrovsko okrepitev, ker bo drugače težko izpeljal letošnji program. Predvsem primanjkuje moških glasov, dobrodošli pa so vsi, ki jim je petje všeč. Mlade in manj mlade soprane, alte, base in tenorje vabimo na naslednjo vajo, ki bo v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi jutri, 28. januarja, ob 19. uri v dvorano društvene gostilne na Kontovelu na javno skupščino članov in simpatizerjev SKP. Dnevni red: razprava o trenutnem političnem stanju in včlanje-vanje 2008. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 29. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v De-vinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. TPK SIRENA sporoča, da bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Rezervacije sprejemamo do srede, 30. januarja, na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731; vsak dan, razen ob sredah. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo je treba predložiti do četrtka, 31. januarja. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici, v Na-brežini št. 102. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJU-NEC- TELOVADBA - obveščamo, da se bo v februarju začel nov tečaj pi-latesa in telovadbe za hrbtenico na osnovi pilatesa. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, ob 17.45 ali ob 19. uri v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu (Ul. Mazzini 46, tel. 040-631203) razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«, namenjeno visokošol- cem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Rok za predstavitev prošenj zapade v četrtek, 31. januarja. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. DRUŠTVO TAO organizira tečaj Reiki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 2., in nedeljo, 3 februarja, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 3401607908 - Breda. SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@melanieklein.org. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040211113 (tel. tajnica) ali 335-8186940. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanieklein.org. S Mali oglasi AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 3394193779. DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 347-9534644 IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483. KMEČKI TURIZEM SKERLJ Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starši večkratni zmagovalci na mednarodnih razstavah, primerne za družino z vrtom, otroki (tudi majhnimi) in domačimi živalmi oddajamo od 1. marca dalje. Tel. št. 040-226207. NA COLU PRI REPNU prodajam novo nedokončano hišo, 280 kv. m. z velikim vrtom. Tel. št. 040-208326 ali 335-304758. NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211. NUDIM v najem obdelavo vinograda v Ricmanjih. Tel. 335-6655215. OPRAVLJAM raznovrstna dela na vrtu, v stanovanju in drugo. Pokličite na tel. št. 320-9564298. PRODAM stanovanje v ul. Revoltella, 110 kv. m. z garažo. Tel. št. 3409188924. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 3498633811 ob uri obedov. PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 348-7462762. PRODAMO hišo v sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386-41890193. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel. št. 040-828861. UGODNO PRODAM lepo izdelan krznen plašč (lisast ozelot, vidra rokava in ovratnik), dolžina 3/4, mera 46 s kombiniranim klobučkom. Cena 500,00 evrov (možnost domene). Tel. 040-228630 ali 348-7462762. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje pri Sv. Jakobu. Za informacije pokličite tel. št. 335-6228630. Pogreb naše drage Anne Marie Sossi bo v ponedeljek, 28. januarja na Opčinah. Ob 14.15 bo maša v cerkvi sv. Jerneja. Svojci ZAHVALA Marija Skabar vd. Guštin Ob izgubi naše drage se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih in, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Repen, 27. januarja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 15.3.1992 25.1.2003 V spomin na drage starše Karla in Antonijo Komar hči Mili z družino Fernetiči, 27. januarja 2008 28.1.1994 MOSTAR Dragi 28.1.2008 TRST Saša Ob 14. obletnici tvojega odhoda se te bomo še posebno spomnili v torek, 29. januarja ob 17.00 v cerkvi v Borštu. Vsi tvoji Zabrežec, 27. januarja 2008 30.1.2007 30.1.2008 Stefania Puri Ljubljena mama vedno prisotna, zdaj skupaj z očetom, v tihi vsakdanji bolečini SIN EDI, hči Marta in vnukinja Norma z družinama Briščiki, 27. januarja 2008 24.1.2003 24.1.2008 Alma Sedmak V spomin Tina, Veronika in Peter Križ, 27. januarja 2008 8 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI . ŠPORTNA SOLA TRST UZ* BOR SKD ŠKAMPERLE vabijo na i" OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes 3. februarja in torek 5. februarja od 15.30 do 19.00 ure Igral bo ansambel * "POPUSTI" + * H ZA W PROST USTOP OTROKE V SPREMSTVU STARŠEV V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU V TRSTU - SV» IVAN, VRDELSKA o o o £Z to >N M > o £Z >o >o o o (U T3 & en T3 o £Z >o to £= £= >o >o >o TO TO TO £Z 3 X O ID ID ID 00 CO t -H O -H t O O o r- O LO O -h O o o ' i oo o o ^ CM CM CM -H o cS t o LO LO o o 00 ID ^ co 3 3 >o >o Naročnina na Primorski dnevnik 2008! Ob jutranji kavi, tudi Primorski dnevnik. Udobno, na vašem domu, vsako jutro, odmevi sveta in utrip okolice. Brez skrbi, novice vas ne bodo več prehitevale: naročite se na Primorski dnevnik. t co co t (Ti O O O O O CM CM O o ID o LO £Z >o TO "D o > to «3 F M >y (U i= c S cu -Q to £Z TO .Q TO >cn o 00 ^ g ■C2 O "O CÜ .Q O Q TO £Z O 'Ñ TO TO £Z cn >M >M "D TO M .O 'CZ >N "O O CP : £Z £Z 15 3 TO £Z TO .Q TO >o (U E to "O O TO O £Z TO m o o TO £Z TO .Q TO >o (U E a g TO "O > CJ (U > £Z _o Iz < O CD £Z Z5 £Z > (U £Z "D TO M (U cn o E £Z £Z TO TO >cn O CP TO £Z TO £Z ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Naročnike, nove in stare, vabimo, da naročnino za leto 2008 čimprej poravnajo! Koristili bodo lahko, posebne znane ugodnosti: Vsak izvod časopisa bo torej stal samo 0,65 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Naročniki pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Vsem novim in starim naročnikom bomo tudi podarili stenski koledar 2008 - darilo Zadruge Primorski dnevnik ter darilo SSGja - CD "SSG" - biseri in biserčki. Brez skrbi. Spravno \ det atiie GLEDALIŠČE PrPdstaviL. reverto Primorski dnevnik 651 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI APrimorski r dnevnik M Leta 1998je v dobrih dveh letih skupaj z ministrom za gospodarstvo Carlom Aze-gliom Ciampijem ozdravil italijanske javne finance in pripeljal Škorenj v evroob-močje, kar se je mnogim zdel skoraj nedosegljiv cilj. Takoj po tem velikem uspehu pa je njegova vlada zdrsnila na bananinem olupku zunanje politike: posredovanja italijanske vojske v Albaniji. Podporo mu je takrat odrekla Stranka komunistične prenove Fausta Bertinottija. Kisik je takratni vladi nedvomno odvzela SKP, mnogi pa so še vedno prepričani, da Bertinotti ni bil edini krivec, ampak je samo udejanjil zaroto, ki so jo spletali drugi, predvsem takratni sekretar Levih demokratov Massimo DAlema in voditelj Ljudske stranke Franco Marini. Deset let potem se je drama ponovila, čeprav z nekaj razlikami. Vlado so zrušili centristični transformisti, do krize pa je prišlo, potem ko sta Romano Prodi in minister za gospodarstvo Tomma-so Padoa Schioppa v samih 18 mesecih uravnotežila javne finance, povsem izčrpane po petih letih Berlusconijevega vladanja, obnovila primarni presežek, dala zagon gospodarstvu, zagotovila »štirinajsto« upokojencem z najnižjimi dohodki. S sindikati in organizacijami delodajalcev je bil podpisan dogovor o wel-fareju (med drugim je odpravil tudi skokovito povišanje upokojitvene starosti od 57 na 60 let, kot je bilo predvideno v zakonu desne sredine), samo nekaj dni pred krizo je vlada z vztrajnim in potrpežljivim posredovanjem ministra za delo Ce-sareja Damiana omogočila podpis delovne pogodbe kovinarjev, ki bo zagotovila eni od najslabše plačanih kategorij v italijanski industriji vsaj za spoznanje višji osebni dohodek (to jih sicer ne bo osvobodilo vseh muk, s katerimi se morajo spoprijemati v Italiji tisti, ki imajo tisoč evrov mesečne plače). Vzporedno je vlada v skladu z obvezami umaknila vojaški kontingent iz Iraka, na Bližnjem vzhodu je dokaj prispevala k delni umiritvi razmer v Libanonu, dosegla je, da se je Generalna skupščina Združenih narodov s pomenljivo večino izrekla za moratorij na smrtno kazen. Obračun 20-mesečnega dela vlada je torej vse prej kot zanemarljiv (Ko bi se bil leta 2006 Silvio Berlusconi lahko predstavil volivcem s takim obračunom, bi si najbrž obliznil prste obeh rok), vendar ni obvaroval Prodijeve vlade pred padcem. Pipo kisika vladi tokrat ni privila radikalna levica, čeprav je v prejšnjih mesecih večkrat zagrozila s krizo, ampak so za to poskrbeli centristi Clementeja Mastelle, katerim so v senatu pomagali še liberalni demokrati Lamberta Dinija, konservativni samohodec Domenico Fisichella in prav tako trmoglavi samohodec, vendar s trockističnim predznakom, Franco Turigliatto. Italija, prava orehova lupina sredi razburkanega mednarodnega oceana, se je znašla brez krmarja prav v času, ko bi ga najbolj potrebovala, ker veter piha z viharno močjo in dviga vse višje ter grozeče valove (Kriza je udarec tudi za Slovence v Italiji, ker bo nedvomno upočasnila reševanje vseh problemov naše skupnosti, kaj lahko pričakujemo od morebitne desnosredinske vlade pa je jasno pokazala prejšnja mandatno doba). Četrtkova razprava v senatu, ki je napisala besedo konec za Prodijevo vlado, je po eni strani jasno in nedvoumno pokazala, kdo je glasoval proti vladi in s tem prelomil obvezo, ki jo je spomladi 2006 sklenil z volivci. Po drugi je dramatično razgalila, iz kakšnega - slabega - testa so mnogi italijanski politiki. Ne gre samo za psovke, pljuvanja in poskus obračunavanja s pestmi ali za neokusno nazdravljanje s šampanjcem senatorjev desne sredine ob objavi izida glasovanja. Tudi ko je bilo vzdušje najbolj mirno, je bilo jasno, da je udeležencem seje izvajanje vsakega govorca deveta briga: tu- di njegovi somišljeniki in strankarski sopotniki niso poslušali, kaj pravi, ampak so brali časopis, govorili po telefonu, se zbirali po skupinicah v sami dvorani, tako je bilo v podtonu slišati moteče vršanje. V tem okviru velja tudi opozoriti, da je Prodi po dolgem času prvi premier, ki je želel v parlamentu preveriti, ali ima še večino, tako da so si stranke in parlamentarci javno prevzeli odgovornost za svoja stališča in za svoje odločitve. Po tolikih polemikah in pritožbah o vladnih krizah, ki nastanejo izven parlamenta v zaprtih krogih, ne da bi se izvoljeni predstavniki lahko izrekli, bi človek pričakoval pohvale sedanjemu premieru, ki je stopil pred parlamentarce in zahteval, naj jasno povedo, ali še ima zaupnico. A ni bilo tako. V mnogih krogih so to odločitev brali samo kot odraz vztrajnosti, ki meji že na trmo, kot nepotrebno in za italijansko politično prakso nedvomno povsem neobičajno zahtevo. Med tistimi, ki so Pro-dija nagovarjali naj odstopi pred glasovanjem v senatu, češ da bo na ta način lažje razplesti klobčič vladne krize, je bil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Italija je res nenavadna država, če tudi najvišji varuh ustave »tolmači« temeljno državno listino tako »elastično«. Predvsem pa je razprava v zgornjem domu pokazala, kakšni so odnosi v Uniji. Vsi govorci so bili sicer spoštljivi do premiera, zato pa so dali duška žolču do zaveznikov. Predstavniki radikalne levice so nastajajočo Demokratsko stranko ožigosali kot dejanski vir nestabilnosti levosredinske povezave, sekretarja vladna kriza Walterja Veltronija pa kot tistega, ki je z napovedjo, da se bo DS v prihodnje predstavila sama na volitvah nedvomno prispeval k temu, da je Mastella napovedano zunanjo podporo vladi čez noč spremenil v izstop iz Unije in v vladno krizo. No nedvomno Veltroni s svojo izjavo ni prispeval k bolj strpnemu vzdušju, sicer pa je bila prepirljivost v Uniji stalna spremljevalka Prodijeve vlade: že v prvih mesecih se je ob odloku o pomilostitvi, ki ga je predlagal pravosodni minister Mastella, njegov kolega v ministrstvu za infrastrukture Antonio Di Pietro spremenil v »ministra vlade in boja«, saj se je občasno iz ministra prelevil v ljudskega tribuna, ki je pred senatom vodil zborovanja proti odloku in podžigal demonstrante k protestu. Vendar to je bil samo začetek. V teh 20 mesecih skorajda ni bilo koalicijskega partnerja, ki ne bi javno zagrozil s krizo, v javnih nastopih očrnil zaveznike, skušal s kričanjem uveljaviti svoje partikularne interese. Še najbolj umirjeni so bili Levi demokrati, ki so bili do rojstva Demokratske stranke glavni dejavnik stabilnosti, vendar je tudi takratni sekretar LD Piero Fassino v začetku lanskega leta kar nekaj časa vztrajal v javni ofenzivi proti vladi, češ da mora pospešiti korak, pritiskal na premiera in gospodarskega ministra, naj bosta manj trda v politiki sanacije javnih financ. Sicer pa so bili ostali partnerji veliko bolj jezikavi, tako centristi kot skrajna levica so skušali premiera vleči vsak na svojo stran, Prodijevo posredovanje in poskusi oblikovanja za vse sprejemljive sinte- ze so postali vse bolj težavni, četrtkova nezaupnica pa pomeni tudi konec leve sredine, kot jo je pojmoval Prodi. Heterogene povezave, ki vključujejo radikalno levico, reformiste in tisti del sredinskih sil, ki se noče povezati z Berlusconijem, očitno niso sposobne tiste sinteze, ki bi bila potrebna in bi na primer v Italiji omogočila politiko, ki bi ob sanaciji javnih financ imela tudi dovolj posluha za manj premožne sloje in ki bi ljudem znala nakazati cilje, za katere se velja potruditi in tudi nekaj žrtvovati. Tega Prodijeva vlada in Unija nista bili sposobni.. Paradoksalno je premier, ki je dosegel kopico pomembnih rezultatov zlasti v gospodarstvu, postal eden od najmanj priljubljenih v povojni zgodovini Italije. Nobenega dvoma ni, da je to posledica nespretnosti v komunikaciji in da vlada s tega vidika ni znala biti v sozvočju z ljudmi. Podobo vlade je zasenčilo tudi dejstvo, da nekaterih ključnih zakonov (konflikt interesov, reforma televizijskega sistema, odprava zakonov, s katerimi je v prejšnjem mandatu desna sredina dejansko onemogočila delo sodnikom itd.) ni uspela predlagati, predvsem pa doseči, da bi šli v proceduro v parlament, kot je premier iskreno priznal med tradicionalno novinarsko konferenco ob koncu leta. Dokončen udarec njenemu ugledu pa so dale grmade smeti v Neaplju. To krizno žarišče je vlada najbrž predolgo podcenjevala in se ga ni lotila dovolj energično. V teh 20 mesecih tudi mediji vladi niso bili v oporo. Pa ne zato, ker bi bili Orehova lupina brez krmarja sredi viharnega oceana Vojmir Tavčar preveč kritični do nje, ampak zato, ker so izpostavljali predvsem konflikt tako v levi sredini sami kot spopad z desno sredino. S tem so veliko prispevali, da se je ljudem, ki že itak nimajo velikega zaupanja v upravitelje, politika še dodatno priskutila, utrdilo se je prepričanje, da »so vsi enaki« in med politiki desne ali leve sredine ni nobene razlike, vsem gre predvsem za njihovo lastno korist. In končno, čeravno po pomenu ne nazadnje, se je moral Prodi spoprijeti še z enim političnim nasprotnikom: katoliško cerkvijo. Italijanska škofovska konferenca je bila pod vodstvom kardinala Camilla Ruinija veliko bolj v sozvočju z desno sredino (in nič ne de, če marsikateri desničarski voditelj živi na koruzi) kot pa »z odraslim katolikom« Romanom Prodijem, ki je v nasprotju z napotki škofovske konference sklenil, da ne bojkotira referenduma o zakonu o umetnem oplojevanju, ampak gre na volišče in glasuje po vesti. Ta neodvisnost se je premieru maščevala, stališča škofov so bila vselej kritična do vlade, prav v dneh, ko je premier napel vse sile, da bi ohranil večino in nadaljeval s svojim delom, je novi predsednik škofovske konference kardinal Bagnasco v svojem uvodnem poročilu orisal Italijo kot razcefrano, na robu družbene in moralne krize, predvsem pa je vladi odkrito pripisal odgovornost za odpoved papeževega obiska na rimski univerzi La Sapienza. Skratka dodaten udarec Prodiju, ko je bil v hudih težavah. Potem ko Romano Prodi odhaja s politične scene, pa se postavlja vprašanje, kako naprej. Predsednik republike Napolitano je že včeraj popoldne začel s pogovori, med katerimi bo preveril, ali je mogoče na nek način razplesti krizo ali pa sta predčasen razpust parlamenta in zopetne volitve edina rešitev. Mnogi opozarjajo (med njimi včeraj tudi predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo), da predčasne volitve ne bi bile dobra rešitev, ampak bi samo dodatno zaostrile gospodarsko in politično krizo države, ker sedanji volilni zakon ne zagotavlja zadostne možnosti upravljanja države, kot je med drugim pokazalo glasovanje o zaupnici. Saj je Prodi dobil krepko večino v poslanski zbornici, medtem ko je bil za nekaj glasov poražen v senatu. Treba je torej oblikovati vlado, ki bo imela kot glavno nalogo spremembo volilnega zakona in najnujnejše institucionalne reforme, ki bodo tistemu, ki zmaga na volitvah, omogočila, da vlada. Nadaljevanju sedanje mandatne dobe nasprotuje predvsem desna sredina. Berlusconi je že poudaril, da so predčasne volitve edina rešitev. Z njim soglašata Nacionalno zavezništvo Gian-franca Finija in Severna liga Umberta Bossija (žugal je celo z revolucijo), medtem ko se UDC s Pierferdinandom Ca-sinijem zavzema za »veliko koalicijo« po nemškem ali avstrijskem vzorcu. Če ta rešitev ne bi bila mogoča, pa je treba takoj na predčasne volitve. Skrajna levica bi pristala na novo vlado tudi s časovno omejenim mandatom samo, če bi krmilo zopet zaupali Prodiju. Napolitano bo v prihodnjih dneh prisluhnil strankam, obenem pa jih bo skušal prepričati, da je treba spremeniti sedanji volilni zakon, ker je to v interesu države. V torek zvečer ali najpozneje v sredo bo jasno, ali je bilo njegovo prizadevanje uspešno, čeprav je na osnovi dosedanjih javno izraženih stališč strank težko verjeti, da bi pri vseh, še zlasti pa v desni sredini tokrat državniška drža lahko prevladala nad trenutnimi političnimi interesi. Poleg tega je res vprašanje, kako bi v nekaj mesecih stranke lahko uskladile stališča, potem ko so dolgo let zaman iskale tudi najmanjši skupni imenovalec. Ali je takega zasuka in odločnega pogleda v prihodnost lahko sposobna politika, v kateri prevladuje ge-rontokracija? 16 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI rumeno V židovskem muzeju v Berlinu je razstavljen pretresljiv ostanek tovarniškega zvitka z rumenimi judovskimi zvezdami. Vsak od nas pa je bil pretresen, ko je prvič videl taboriščno obleko s platnenim trikotnikom in taboriščno številko. V naših krajih so nam mnogi preživeli deportirani ohranili taboriščne obleke z rdečim trikotnikom, ki so ga nosili kot politični zaporniki. Le sedem tednov po Hitlerjevemu prevzemu oblasti je 21. marca 1933 pri bavarskem mestu Dachau nastalo prvo koncentracijsko taborišče za nasprotnike nacionalsocializma. Takrat so nastale tudi oznake za zapornike in lepaki z navodili za taboriščne paznike. Pod naslovom »Razpoznavni znaki za varnostno priprte v koncentracijskih taboriščih - oblike in barve znakov« so bili navedeni razdelki: »Politisch«, »Berufs-Verbrecher«, »Emigrant«, »Bibel-forscher«, »Homosexuell«, »Asozial« in posebna vrsta z oznako «Juden«. Na nekaterih drugih lepakih je bila tudi oznaka »Zigeuner«. Prav v taborišču Dachau so tako leta 1968 postavili Mednarodni spomenik, za katerega je načrt izdelal nekdanji interniranec, kipar Nandor Glid, madžarski Žid iz vojvodinske Subotice. Na zahodnem delu mogočnega spomenika so tri povezani členi velike kovinske verige posejane s taboriščnimi oznakami, ki spominjajo na trpljenje internirancev, a nam govorijo tudi o njihovi povezanosti, medsebojni solidarnosti in zmagi. RASIZEM NACIONALSOCIALIZMA Uveljavljena razlaga pravi, da je rasizem nauk, ki uči, da so ljudje ene rase višji, močnejši, večvredni, čisti, namenjeni vladanju in nadvladi nad drugimi, ljudje drugih ras pa manjvredni, nižji, šibkejši, suženjski, parazitski, hibridni, degenerirani, polljudje. Druga razlaga pa poudarja, da je rasističen že vsak nauk, ki deli ljudi na rase: ras med ljudmi v resnici ni, saj so med skupinami ljudi razlike, ki jim pravimo rasne, minimalne in zunanje (barva polti, oblika oči). Ksenofobija je sovraštvo do tujcev, zavračanje, beg pred ljudmi, ki jim vnaprej pripisujemo nam tuje značilnosti in pripadnost. Rasizem se pokaže takrat, ko do njih gojimo zaničljiv, poniževalen, gospodovalen odnos. Beseda rasizem prihaja iz starofrancoskega 'haraz' - 'gojenje konj' in je negotove etimologije. Končnica '-izem' pa v besedah označuje težnjo k uveljavljanju in prevladi tega, kar je povedano v korenu besede. 'ARIJSKA RASA' Izraz 'arijski' se navezuje na staroindijsko ljudstvo Arijcev' - kar pomeni 'plemeniti^ 'duhovni'. Od leta 2000 pr. Kr. so nadvladali v dolini Inda. Kulturi Arijcev pripadajo knjige Vede. Nemška nacionalsocialistična delavska stranka, ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne, je v svoj temelj postvila delitev ljudi na pripadnike 'višje' in 'nižje rase' ter 'vrednih' in 'nevrednih skupin'. Po nacističnih teorijah so eni ljudje pripadniki 'najvišje' , t.i. 'arijske rase' - čiste, bele, evropske, nemške, ti Lien^eííbentür 5ntiu£tiaftlmQc Tot m unzart* Í\fiítiín Mi«** tefe ¡SSSi flfw»: fart™ ▼ ▼ T T ■iyc.iv-íi „ ■ BI TlvJ'i.iäi T ▼ ▼ ▼ . T SjTilíi^ i&f Y * ▼ * ▼ * ▼ * * ▼ • "-r'i-1 —— ■! — für " r Y V T fb.J.'ut til V fitMUrt A. * A m* j! t ;>¡I„LÍ7IIS TsnJrl- 6¿í¡Ufl4+ HüaiQjjc M 1 «1 J Y T ▲ I Navodila za taboriščne paznike. Pod naslovom »Razpoznavni znaki za varnostno priprte v koncentracijskih taboriščih - oblike in barve znakov« beremo razdelke: »Politisch«, »Berufs-Verbrecher«, »Emigrant«, »Bibelforscher«, »Homosexuell«, »Asozial« in posebno vrsto z oznako «Juden«. Na nekaterih drugih lepakih najdemo še oznako »Zigeuner«. Ta lepak hrani Arhiv avstrijskega odpora na Dunaju. so visokorasli, svetlolasi, modrooki, telesno in moralno utrjeni. V 'arijski rasi', tako so razlagali, so prav Nemci njena najvišja plast, zato je nemškemu narodu namenjeno, da uresniči njeno prevlado. O sebi so trdili, da so poklicani, da ta načrt uresničijo. 'ZUNANJI IN NOTRANJI SOVRAŽNIKI' Po nacističnem nauku si vsi, ki ta načrt ovirajo ali pa se mu zo-perstavljajo, zaslužijo smrt: to so bili najprej t.i. notranji sovražniki, med samimi Nemci, in t.i. zunanji sovražniki. Na tej osnovi je nastala natančna klasifikacija ljudi, ki so jih v nekaterih taboriščih označevali tudi trikotniki na taboriščnih oblekah. Vsaka barva je pomenila posebno skupino taboriščnikov, ki je vsakemu posamezniku vnaprej pripisovala natančno določene značilnosti in tako določala ravnanje in odnos do njih. Tega so se morali držati pazniki, spodbujali pa so tak odnos tudi med zaporniki. Nastajale so delitve, hierarhije, ožigosanja. To bi, tako kot taboriščna številka, prispevalo k razčlovečenju, razosebljanju vsakega posameznika in popolnemu ponižanju njegovega čuta pripadnosti. 'ANTISEMITIZEM' Beseda antisemitizem je sestavljena iz grškega izraza 'anti, proti, in iz izraza 'semif, po Semu, enem od treh svetopisemskih Noetovih sinov, iz katerega po svetem pismu izhaja Semov rod in kdor pripada narodom, ki živijo na Bližnjem Vzhodu, v severni Afriki in Etiopiji. Antisemitizem pa je nasprotovanje Židom in se je pojavil v Evropi že v srednjem veku (ob križarskih vojnah, npr.) in se je obdržal posebno v severo-vzhodni Evropi. Tudi znak Davidove zvezde so morali Judje marsikje nositi že v srednjem veku. Tako je bilo tudi v Trstu. 'DAVIDOVA ZVEZDA' Davidova, po izraelskem kralju, 1000-960 pr.n.š., je šesterokraka zvezda, ki jo sestavljata dva navzkrižno postavljena enakostranična trikotnika. Predstavlja, po eni razlagi, štiri elemente (zemljo, ogenj, vodo, zrak), po drugi združitev ženskega božanstva Shekinah (navzdol obrnjen trikotnik) in moškega božanstva Yahweh (navzgor obrnjen trikotnik). Pravili so, da ga je kralj Salomon, Davidov sin, uporabljal za obrambo pred demoni in kot klic angelom. Zato imenujemo zvezdo tudi "Salomonov pečat" ali "Davidov ščit". Vendar to ni zgodovinsko izpričano. Židovski simbol je postala šele v 14.stol. v srednji Evropi, ko je češki kralj in nemški cesar Karel IV. Luksemburški podelil praškim Židom privilegij, da so imeli svojo zastavo, na katero so postavili Davidovo zvezdo. ''HOLOKAVST' in 'ŠOAH' Holokavst je beseda iz grškega 'holokaustos' 'povsem sežgan,' iz 'holos,'ves in 'kaio' zažgati: v antičnem in judovskem verovanju je bil to obredni sežig žrtvene živali, spravna daritev Bogu, daritev Bogu za poravnavo krivde. Danes izraz pogosto označuje množično uničevanje Židov v nacističnih taboriščih med 2. svetovno vojno, tudi množično uničevanje človeških življenj nasploh. Drugi pa ta izraz zavračajo: nacistični pomor Židov je samo zločin, ki so ga zagrešili ljudje nad ljudmi, in ne zadeva odnosa do Boga. Zato raje uporabljamo izraz "shoah"'šoah" kar v hebrejščini pomeni 'pokol, 'uničenje'. Nacionalsocializem je Jude obtoževal, da so krivi za Kristusovo smrt, da so skvarili čistost nemškega naroda; da so krivi za nemški poraz v 1. svetovni vojni in za ekonomsko, socialno, moralno krizo nemške družbe; da ogrožajo nemško kulturo; da so hinavski, spletkarski, grabežljivi, da ne znajo razlikovati med dobrim in zlim; da imajo svetovni načrt, s katerim hočejo zarotniško zagospodariti svetu; da niso pravi narod, ker nimajo lastne države, in še marsičesa. Mnoge take trditve pa so se v Evropi proti Judom pojavljale že pred nacizmom. Veliko pozornosti so nacisti posvetili vprašanju, kako določiti, kdo je Žid: v ta namen so postavljali vse bolj zapletena pravila, najprej v Nurenberških zakonih iz leta 1935, nato na konferenci v Vili Wansee pri Berlinu januarja 1942. T.i. 'polni Židi' in 'polovični Židi' ("mischlinge") so bili enako deležni vsega preganjanja. 'POLITIČNI' na različen način kljubovali nacističnemu in fašističnemu totalitarizmu. Sprva so bili to protinacistični Nemci. Najštevilnejši in organizirani so bili komunisti, mnogo je bilo socialdemokratov, anarhistov, zlasti kasneje pa so bili tudi liberalci, krščanski demokrati in drugi anti-nacisti in antifašisti, evangeličani, pravoslavni in katoličani, duhovniki in redovniki, ki so jih nacisti odkrili, da so aktivno nasprotovali nacističnemu redu in pomagali Židom in drugim preganjanim. Nazadnje so bili zaprti tudi kritiki izmed nacistov. Politične zapornike so obtoževali, da so nasprotovali uveljevitvi t.i.Velike Nemčije; da so krivi za poraz Nemškega cesarstva (t.i. 'Drugega Rajha') v prvi svetovni vojni; da so bili udeleženi v 'komunistično-židovski zaroti', s katero ogrožajo svet; bili naj bi odpadniki, izdajalci naroda in domovine Politični deportiranci so nosili rdeč trikotnik, po barvi delavske zastave. Nacisti so prevzeli zastavo rdeče barve in ji dodali znamenje kljukastega križa. Dvobarvna Davidova zvezda, rumena in rdeča, je označevala židovskega političnega zapornika. Sredi rdečega trikotnika je stala črka, ki je označevala državo oz. narodnost jetnika: znaki brez črke - Nemci, vse od leta 1933; P - Poljaki, države, ki je bila leta 1939 napadena in zasedena ; T - Čehi, nem. Tscheche, od leta 1938, ko je Nemčija zasedla Sudete; F - Francozi, po napadu na Francijo leta 1940; B - Belgijci, J - Jugoslovani po napadu leta 1941; SU - sovjetski ujetniki, po napadu na Sovjetsko Zvezo leta 1941; U -Madžari; IT - Italijani, od kapitulacije Italije, 8.9.1943. 'SLOVANI - SUŽNJI' Slovanom je bil po nacionalsocialističnem načrtu kot pripadnikom 'nižje plasti arijske rase' namenjen položaj sužnjev, zasužnjenih delavcev. Ob napadu in po okupaciji slovanskih dežel, zlasti Jugoslavije in Rusije v letu 1941, so nemške čete dobile navodilo, naj ravnajo posebno brezobzirno. Z ujetimi vojaki, predvsem z oficirji, pa tudi z vsem prebivalstvom in še zlasti z vsemi, ki so se upirali. V okupirani Franciji ali do Anglije pa so imeli odnos, ki je šel 'vrednemu sovražniku'. 'ITALIJANI - IZDAJALCI' Posebnega preganjanja in zaničevanja so bili deležni po 8. septembru 1943 pripadniki italijanskega naroda in zlasti tisti pripadniki italijanske kraljeve vojske, ki po razglasu 'premirja' -'kapitulacije Italije' niso ostali na nemški strani in so bili zato označeni za 'izdajalce', 'prevarante', 'bojazljivce'. Tiste zajete italijanske vojake, ki so se predali brez boja, so po 8. septembru 1943 največkrat odpeljali v nacistična taborišča, uporne pa so pokončali. 'IZSELJENCI' Sem so spadali t.i. apolidi (iz grških a- in polis, ne država, osebe brez državljanstva), zlasti Poljaki po zasedbi Poljske ('nedržave') ter španski begunci, republikanski borci v španski državljanski vojni (193639) in njihove družine ter borci mednarodnih brigad, ki so se po zmagi čet Francisca Franca zatekli v Francijo in tam živeli večinoma zaprti v begunskih taboriščih. Španija jim je odvzela državljanstvo. Ko so leta 1940 Nemci Francijo napadli in deloma zasedli, so ujete španske pribežnike odpeljali v taborišča, največ v taborišče Mauthausen v Avstriji, ki so ga zato zlasti na začetku imenovali tudi 'španski lager'. O 'apolidih' so nacisti sodili, da so slični političnim; da so posebno nezanesljivi in nevarni, ker so brez državljanskega statusa, navezanosti na državo, zvestobe do domovine, državljanske časti, zaobljube državi. Njihova oznaka je bil trikotnik modre barve. 'HOMOSEKSUALCI' Iz grškega 'politikos', kar je pridevnik od 'polites', državljan, iz 'polis', mesto, država. Med politične zapornike prištevamo vse tiste, ki so Beseda iz grškega 'homos', enak in latinske 'sexus', spol, označuje osebe, ki čutijo spolno nagnjenje do oseb istega spola. Zakoni zoper homoseksualce so obstajali v mnogih državah že prej. Nacistična oblast je najprej zakone obnovila in zaostrila, kasneje pa odredila internacijo in uničenje. Nacisti so v to taboriščno skupino uvrstili le osebe moškega spola. Ženske so bile uvrščene med t.i. »asocialne«. Homoseksualce so nacisti obtoževali, da so pokvarjeni, izkrivljeni, degeneracija rase; da so osramota za nemški narod; da so / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. januarja 2008 2 1 vezdo in barvnim, trikotnikom., tratili pozitivno moško energijo, ki je rojena za nadvlado in oplojevanje. V taboriščih so bili zelo zaničevani. Nanje so se znašali z nasilnimi in zaničljivimi dejanji tudi zaporniki iz drugih skupin. Roza barvo trikotne oznake so jim izbrali, ker so jih hoteli tudi s tem, z 'žensko' barvo, osramotiti. Vsi, ki so imeli na zaporniški obleki roza trikotnik, so bili smatrani za homoseksualce, tudi če so bili npr. poročeni, a so bili obtoženi isto-spolnega nagnenja, ali pa če so bili biseksualci. Njihov rožnati trikotnik je bil večji, da bi se že od daleč videl. "RAZISKOVALCI BIBLIJE" To so bili Jehove priče. »Jeho-vah«, »jahweh«, iz hebrejskega glagola 'hawah', kar pomeni 'biti, nastati, pojaviti se', je judovsko poimenovanje Boga. Ime najdemo v svetem pismu in ga lahko prevedemo z eno izmed teh oblik: "On je', "On nastane', "On se pojavi". Jehove priče so pripadniki verske skupnosti, ki je bila ustanovljena leta 1870 v Pittsburghu, v ZDA. Nauk jehoviih prič temelji na dobesednih interpretacijah Biblije in pričakovanju skorajšnjega Kristusovega drugega prihoda. Nemške pripadnike jehovih prič so nacisti obtoževali, da so potvorili Biblijo, da so skvarili krščanstvo in se približali Judom; da so narodni odpadniki, ker so zavrnili čisto nemško krščansko naravo. Označeni so bili z vijoličastim trikotnikom. Njihovo preganjanje se je začelo že leta 1933. Taboriščne oblasti so jim ponujale možnost, da se rešijo, če so pripravljeni podpisati izjavo, s katero se odpovejo svoji pripadnosti, posredujejo imena sobratov in izročijo vse jehovske publikacije. To so kljub strahovitemu trpljenju storili le redki. V Dahavu so leta 1968 postavili mogočen Mednarodni spomenik. Načrt zanj je izdelal nekdanji interniranec, kipar Nandor Glid, madžarski Žid iz vojvodinske Subotice. Na zahodnem delu spomenik prikazuje tri povezane člene velike kovinske verige posejane s taboriščnimi oznakami. Izraža trpljenje internirancev, a tudi njihovo povezanost in solidarnost. ki so ga zakrivili nacisti med drugo svetovno vojno. Njihova usoda v tem nacističnem načrtu se šele v zadnjih letih javno obeležuje. 'ASOCIALNI' 'CIGANI, 'ROMI' Izraz »cigan« prihaja iz grškega »atziganoi«, kar morda pomeni 'nedotakljivi', in je razširjeno evropsko ime za pripadnike ljudstva, ki se je v srednjem veku selilo iz Indije v Evropo. Njihov jezik pripada in-doevropski družini in je še danes blizu prvotnemu skupnemu jeziku. Zato so se že v 19. stoletju mnogi evropski jezikoslovci posvetili proučevanju romskega jezika, pri nas npr. prof. Fran Miklošič. So ljudstvo, ki živi večinoma v majhnih potujočih skupinah skoraj po vsem evrazijskem kontinentu, razen v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji. Skozi zgodovino so doživljali preganjanja in zaničevanje. Beseda 'cigan' ima pri nas negativen pomen, zato se uveljavlja poimenovanje Rom, kar v ciganskem, romskem jeziku pomeni moža, človeka. Nacisti so Rome preganjali, ker so jih imeli za pripadnike ene od najnižjih ras, za parazite; ker so jim očitali, da so azijskih potez, nomadi, izolirani od drugih ljudi; ker so videli v mešanih porokah nevarnost za nemški narod. Trdili so, da so sicer arijskega izvora, da pa izvirajo iz najnižjega, primitivnega, k hudodelstvu nagnjenega, degeneriranega sloja starih indijskih Arijcev. Cigansko manjvrednost so skušali dokazati z znanstvenimi dokazi, kot je to delal Robert Ritter, psiholog in vodja državnega urada. Pregledal je veliko ciganov, jih katalogiral in nad njimi naredil veliko poi-skusov. Uradno preganjanje se je začelo leta 1940 in je pripeljalo do množičnega uničenja romskih ljudi. Njihov znak je bil rjav trikotnik. Asocialni, iz grškega 'a-', ne, in latinskega 'socius', družabnik, in 'socialis', družaben, ki se 'noče ali ne more prilagoditi družbenim zahtevam in normam'. V to skupino so za naciste spadale osebe, ki so jih vanjo uvrstili kot 'potepuhe, 'berače, 'kronične alkoholike, 'prostitutke, 'lezbijke, predvsem pa osebe, ki so jih kategorizirali kot 'dedno fizično deformirane' ali 'mentalno motene'. Bili so prve žrtve groznih poskusov sterilizacije in ubijanj na različne načine (v programih evtanazije, dobre smrti). Ubitli so tudi mnogo prizadetih otrok. Podobno so ravnali z 'znanstveno zanimivimi primeri, npr. z dvojčki ali z nosečnicami. T.i. asocialne so nacisti obtoževali, da kot osebe nemškega rodu onečaščajo nemški narod; da so degenerirani, človeški izvržek, samo v breme družbi; da da so najnižja bitja in da so nevredni življenja. Njikov znak je bil črn trikotnik. 'DELOMRZNEŽI', 'KRIMINALCI' 'PORRAJMOS' Porrajmos, poraimos je beseda, ki v jeziku Romov pomeni 'požrtje'. Tako imenujejo Romi množični pokol svojih ljudi, V to skupino, iz latinskega "crimen', kar pomeni obtožba, zločin, so za naciste spadali ljudje, ki so bili klasificirani za 'tihotapce, 'roparje, 'pedofile, idr. Nemškim zapornikom iz te skupine so vodilni pogosto naročali posebne naloge in jim dopuščali pri tem vsako nasilje nad drugimi zaporniki. Nacisti so jih zaprli v uničevalna taborišča, ker so jim očitali, da so onečastili nemški narod, da so ogrožali družbo in državni red, da so bili nevredni, da bi živeli v družbi. Pogosto so jih v taborišča prepeljali iz zaporov. Njihov znak je bil zelen trikotnik. Sistem taboriščnih oznak je bil še natančnejši. Vodoravna črta nad trikotnikom je pomenila, da je bil zapornik že drugič ujet; velika pika, da je zapornik kaznovan s posebno trdim delom. Trikotniki so bili navzdol obrnjeni, kar je dodatno sporočalo ničvred-nost in ponižanje. Na lepaku beremo v levem stolpcu: „Glavne barve", Znaki za recidive", „Pripornik kazenske kolonije", „Znaki za Jude", v spodnjem delu so še „Posebni znaki: Jud sramotilec rase, Ju-dinja sramotilka rase, Osumljen bega, Pripornikova številka, Poljak, Čeh, Pripadnik Wermachta (nemške redne vojske), Pripornik reda Ia", Primer (obleke)". Od leta 1996 je 27. januar dan spomina. Najprej ga je uvedla Zvezna Republika Nemčija v spomin na dan, ko so leta 1945 vojaki sovjetske Rdeče Armade odprli Auschwitzova vrata. Nekdanja taboriščna znamenja so postala simbol vztrajnosti in poguma, svobode, zmage in ponosa. Modra Davidova zvezda je zarisana na zastavi Izraela. Taboriščni trikotniki so danes na spominskih ovratnih rutah nekdanjih de-portirancev, na praporih, na naslovnicah revij in knjig in na mnogih spomenikih. Opozarjajo nas, da bomo samo z varovanjem spomina obvarovali tudi našo prihodnost. Ob 27. januarju 2006 smo na liceju Franceta Prešerna postavili spominsko razstavo, ki je obenem vabilo k razmišljanju o aktualnosti. Podatke in razlage smo poiskali predvsem v leksikonih, enciklopedijah, etimoloških in drugih slovarjih, največ slovenskih in italijanskih, ter na straneh svetovnega spleta (www. —.com / .org/ .si/ .it/ .de/ .ru/ .es/, ...), po geslih: rasizem, nacizem, nazi, taborišča, KZ, trikotnik, triangolo, triangle, dreieck, rožnati trikotnik, pink triangle, triangolo rosso, triangolo viola, nazi victims memorial, nazi prisoners, deportati, holocaust, shoah, porrajmos, ANED, Dachau, Auschwitz, in dr. Na svetovnem spletu najdete tudi pesem iz leta 1996 irskega kantavtorja Chri-styja Moora - Yellow Triangle. Razstavo so pripravili dijaki takratnega 1. klasičnega liceja Tjaša Bajc, Paola Cigui, Alenka Čok, Mara Ghersinich, Maja Grisonic, Sara Mangano, Mitja Rupel, Gregor Znidarčič, Jana Zupančič, Nina Žvab. Besedila je ob dnevu spomina 2008priredila prof. Marta Ivašič. KULTURNI osebna izkaznica IME: Kulturno športno društvo VIPAVA KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Peč, 1976 NASLOV: Ulica Dorče Sardoč, 9 POVEZAVA: Andrej Kovic (tel. 0481 - 882091) DEJAVNOSTI: kotalkanje, kulturno prosvetne pobude ODBOR: Kovic Andrej (predsednik), Simeoni Matteo (podpredsednik), Kovic Barbara (tajnica), Peteani Joško (blagajnik), Peteani Tanja (odgovorna za kotalkanje), Juren Mitja, Čevdek Mitja, Quaggiato Monica, Quaggiato Martina, Vizintin Elena, Visintin Morena, Zotti Marko (odborniki) KŠD Vipava Peč pri Sovodnjah Društvo ima svojega predhodnika v istoimenskem društvu iz Mirna, ki so ga ustanovili leta 1925 in se je ukvarjalo z nogometom, pokrivalo pa je širši prostor, saj tedaj ni bilo meje. Vipave, ki jo imamo v mis lih v tem pri spev ku pa ne sme -mo enačiti z istoimenskim društvom v sovodenjski občini, ki se po-sve ča šport ne mu ri bo lo vu in na ra -vo var stve nim po bu dam. KŠD Vipava je bilo ustanovljeno na Peči pri Sovodnjah v začetku leta 1976 na pobudo domačinov, v glavnem članov Vsedržavne zveze par ti za nov. Ker je kraj va si bi la ce -mentna plošča, ki jo je VZPI uporabljala za prireditve, so pomislili, da bi med naraščajnicami/ki spod-bu di li ko tal ka nje in jih na ta na čin začeli zbirati in navajati na društvene dejavnosti. Po nekaj mesecih so se včla ni li v ZSKD v do kaz, da je bi -la vsebina dela usmerjena tudi v prosveto in kulturo; dve leti po ustanovitvi se je Vipava vključila tudi v ZSŠDI. Zaradi vključevanja v tek mo val ne sis te me je druš tvo po -stalo član ustrezne vsedržavne zveze in tudi zveze UISP. Da ne gre zgolj za tek mo val nost, je do kaz v naporu, ki ga pri društvu vlagajo v prirejanje revij in koreografskih nastopov, od katerih je najpomemb-nej ši ob no vo let nih praz nikih, ko pri de jo do iz ra za tu di do ma či sce -nografi, režiserke, napovedovalke, glasbeni poustvarjalci, tehniki, kos-tumografinje in šivilje. Podoben organizacijski, ustvarjalen in izvajalski napor je bil vedno potreben za pripravo mednarodnih tekmo- vanj za Pokal Vipava, ki je v lanskem septembru doživel svojo 12. iz ved bo. Si cer so druš tve ni čla ni in čla -nice prisotni/e ob postavljanju mlaja in bo žič ne ga dre ve sa, ob po čas -tit vah pad lim in ob re kre a cij skih dejavnostih, ki imajo vas Peč za svoj start, cilj ali tranzitno točko. Zadnja taka prilika je bila ob bakladi od Pe či do Mi ren ske ga gra du ob pad -cu meje v decembru. Nekaj mesecev prej so pri re di li po hod v kraj Nad lo gom, ki je zgo do vin sko po ve -zan z dogajanji med prvo svetovno vojno. Sicer pa ne gre za osamljene pobude, temveč za trajno osve-šča nje oko li ce o zgo do vin skih os ta -linah, ki se nahajajo v bližnji okoli ci in je prav, da o njih ve mo kar največ. Niso jim tuji orientacijski in mno žič ni po ho di, še bolj pa po let -ni prazniki, za katere uporabljajo prav naprave in prostor ob kotalka-lišču. V zaporedju z drugimi društvi skrbi KŠD Vipava za proslavljanje sovodenjskega občinskega praznika - zadnjič samostojno leta 2006, leta 2007 pa v novem okviru skupaj in hkra ti z vse mi os ta li mi druš tvi. Za nekatere dejavnosti, ki zahtevajo večjo usmerjenost v klasične kulturne prireditve, se odborniki s predsednikom Andrejem Kovicem na čelu dogovarjajo s sosednim društvom Skala v Gabrjah, saj gre za maj hne vaš ke skup nos ti, ki sa me za se ne pre mo re jo to lik šne ga člo -veš ke ga po ten ci a la, da bi za da naš -nje po tre be in oku se zmo gle vsa ka za se za po re do ma pri te gni ti šir šo pu bli ko na ve čer ne pri re dit ve. V kotalkališče in objekte, ki sodijo zraven, so vložili od samega začetka in v zaporednih obdobjih mnogo truda, načrtovanja in izvajanja del, tudi v obliki prostovoljnih delovnih ur. Zadnja obnova plošče se je zaključila lansko pomlad, ko je tudi društvena dvoranica dobila lepši videz. Sedaj se miselno in tudi tehnično pripravljajo na velik korak: pokritje cementne plošče, kar odpira možnosti za kakovosten skok v ponudbi, dejavnostih in verjetno tudi uspehih, ki si jih obetajo. Zalogaj bo velik, ob strani pa jim stoji sovodenjska občinska uprava, saj je Vipava edino kotalkarsko društvo v FJK, ki nima strehe nad vadbenim prostorom oziroma gostuje v sovodenjski občinski telovadnici, kjer pa je razpoložljivih vadbenih ur vselej premalo. .agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda Obveščamo cenjene članice, da pravilnik o notranjem sofinanciranju predvideva dostavo poročila o delovanju v letu 2007 in načrt delovanja za leto 2008. Člani ki tega ne storijo nimajo pravice koristiti prispevkov za tekoče leto. ZA TRŽAŠKA, GORIŠKA IN VIDEMSKA DRUŠTVA PROSIMO ČLANICE, KI SO V SEZONI 2006/2007 DOSEGLA RAZNA PRIZNANJA, POHVALE, NAGRADE NA LOKALNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH, DA TO ČIMPREJ SPOROČIJO NA SEDEŽE ZSKD. UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DE- CEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTAN-DREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. ZA SREDNJEŠOLCE prireja SKD Fran Venturini pustni ples z DJem v soboto, 2. februarja 2008 od 20. ure dalje na sedežu društva. Vstop prost. ZAČETNI SEMINAR »PETJE LJUDSKIH PESMI« za dirigente, pevce in vodje folklornih skupin bo potekal v Ljubljani od februarja do aprila 2008. Seminar zajema nekaj teoretičnih vsebin, poudarek pa je namenjen praktičnemu spoznavanju našega pevskega izročila - to- rej učenju pesmi in petja. Rok prijave zapade 31. januarja. (V organizaciji JSKD). PLESALICI POZOR! JSKD vabi na Zimsko plesno šolo 2007, ki bo potekala v Mariboru od 21. do 26. februarja 2008. Namenjena je plesalcem, pedagogom, koreografom in vsem, ki se aktivno ukvarjajo s plesom in gibom. Ostale informacije nudi ZSKD. 14. revija kraških pihalnih godb SEŽANA - Kosovelov dom - danes, 27. januarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Kras Doberdob Pihalni orkester Breg Kraška pihalna godba Sežana SOVODNJE - Kulturni dom - sobo- ta, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« MILJE - Gledališče Verdi - nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Maddalena Mura Kraj in datum rojstva: Trst, 9.10.1988 Zodiakalno znamenje: tehtnica Kraj bivanja: Dolina E-mail: mada91088@yahoo.it Stan: single Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: zelo potrpežljiva, trmasta in pikolovska Nikoli ne bom pozabila: maturantskega izleta 2007 Hobiji: branje knjig in ples Knjiga na nočni omarici: Jaz, gejša Najljubša risanka: Disneyeve Najljubši filmski igralec/ igralka: Nicole Kidman, Julia Roberts in Richard Gere Najljubši glasbenik: Maria Luisa Congiu Kulturnik/ osebnost stoletja: Mario Magajna Ko bom velika, bom... učiteljica Moje društvo: Pihalni orkester Ricmanje, MeMlPZ Trst, Lonjerska pevska skupina, Cerkveni pevski zbor Dolina, Mladinski krožek Dolina Moja vloga v njem: flavtistka, pevka in odbornica Svojemu društvu želim: veliko uspeha in zadoščenja Moj življenjski moto: majhna je čebela, a med ki ga proizvaja je prijetno sladek Moje sporočilo svetu: svet je lep, ker je drugačen. V drugačnosti je moč, če uničimo drugačnost bo svet enoličen in prazen. Spoštujemo torej tiste, ki so drugačni. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. januarja 2008 2 1 kozmopolitski benidorm, »new york« na španski beli obali Kraj, kjer se uresničuje poziv: »Starci vseh dežel, združite se«! r Ce doma jim dobro ni, / žerjavi se čez morje dvignejo, / je v sonetu. zapisal naš France iz Vrbe. Očitno je imel v mislih nekoga, morda celo sebe, ki je imel ljubezenske težave, sicer tega verza ne bi nadaljeval z naslednjim: Ti, draga, z mano / srčno pojdi si ozdravit rano. Morda pa si je enostavno zaželel zapustiti zatohlo in zamegljeno kranjsko deželo, se »dvigniti čez morje« in kot lastovka jeseni odleteti v toplejše, s soncem obdarjene kraje. Oditi nekam proč, spremeniti zrak, je postal množičen pojav. Ljudje dandanes radi potujejo, da potešijo svojo radovednost, da se borijo proti stresu sodobnega življenja, da izpolnijo svoje želje, morda celo obljube. Lahko postane tudi način, kako preživljati in napolniti prosti čas, še zlasti če si upokojen. Spominjam se, da se je kmalu po končani drugi svetovni vojni v časopisju pojavila škandalozna novica, da bodo Španci (vladal jim je diktator Franco) na divje pozidali in tako oskrunili neokrnjeno obalo. Pred nekaj leti sem na svoje oči videl posledice takratne njihove odločitve. Obtoženec, bolj verjetno njegovi upravitelji, je Benidorm, mesto ob Costi blan-ci, v Kataloniji, med Valencijo in Ala-kantom, kot Katalonci kličejo Alicante. Pred 50 leti je vasica imela kakšnih 3.000 prebivalcev, povečini ribičev in kmetovalcev, ki so na položnih terasah, dvigajočih se od peščene plaže proti kakšnih 10 km oddaljenim hribom, pridelovali oljke, pomaranče, zelenjavo, pasli ovce, skratka kmetovali. Na teh terasah sedaj stoji, poleg manjših in večjih stavb, kakšnih 150 nebotičnikov. Gradijo vedno višje in že presegajo 40 nadstropij. Vsako leto jih je več. Podobni so pokonci postavljenim svinčnikom in notesom. Toliko jih je že, da drug drugemu jemljejo pozimi tako iskano sonce. Poleti sprejmejo 400.000 mladih in mlajših, pozimi pa 100.000 starejših. Lani so proslavljali Nebotičnikov je v Benidormu iz leta v leto več, pozimi pa sprejmejo kakih sto tisoč turistov-upokojencev iz številnih evropskih držav. Tako izgleda Benidorm danes 50-letnico tega evropskega »škandala« in se pohvalili, da so z 2,4 milijona turistov 3. španska turistična destinaci-ja (Barcelona 4,7, Madrid 3,9 milijona). Na svetovni lestvici prednjači London (15,6), na drugem mestu je Bangkok (10,3) na tretjem Pariz (9,7). Španiji se še pozna, da je po Cri-stobalu Colonu, kot kličejo Krištofa Kolumba, postala svetovna velesila, podobno kot so sedaj Združene države Amerike - bogata, ustvarjalna in tudi nasilna, sposobna impozantnih, her-kulesnih zgradb kot je El Escorial, panteon njihovih vladarjev. Iz teh genov hitro raste nova Španija z ogromnim špansko govorečim zaledjem v obeh Amerikah, ki naj bi že prehitevala Italijo in je zaradi pozidave celotne sredozemske obale turistično zanimiva za vso Evropo. Evropska unija je k izgradnji turistične infrastrukture pri- spevala veliko denarja. Španija je bila v zgodovini in je morda tudi danes svojevrstni fenomen. Njen filozof in pisatelj Jose Ortega y Gasset jo je imel za najbolj nenormalno državo na svetu. V drugi polovici 15. stoletja, na vrhuncu svoje slave in moči, se je, tudi zaradi vere, zapletla v vojno z angleško krono. (Filip II. proti Elizabeti I.). Poraz je bil zanjo usoden. Britancem so se naenkrat odprla vrata v svet, Tako je izgledal Benidorm v šestdesertih letih prejšnjega stoletja, ko so tam domačini v glavnem še kmetovali. ki je bil do takrat v domeni Špancev in Portugalcev. Postali so gospodarji sveta in svetovni popotniki. Zato ni naključje, da v Benidormu, in ne samo tam, Britanci po številu prednjačijo. Sledijo jim Nizozemci, Skandinavci, Francozi, Belgijci, Nemci in v zadnjem času tudi Rusi. Tako daleč smo že, da brez znanja angleščine postajamo gluhonemi, kot bomo brez znanja računalništva postali analfabeti 3. tisočletja. Ko sem pred leti z avtodomom prvič prišel prezimit v ta kraj, sem ob peščeni plaži zakoračil po 4 km dolgem sprehajališču iz marmornatih plošč, s palmovim drevoredom, nebotičniki, ki delujejo kot obmorska fasada tega velemesta, zelo podobnega New Yorku, z lokali za vse okuse in potrebe, zabavišči s plesi v dopoldanskih urah, bari, pubi, kavarnami, restavracijami in trgovinami petek in svetek odprtimi do poznih ur. Presenetila me je množica turistov. Pri 10 stopinjah, pa tudi manj, so severnjaki nosili kratke hlače, srajco s kratkimi rokavi ali celo samo kanotjero in sandale na golo nogo - južnjaki pa zimske obleke. Sprva sem sklepal, da se starejši pari držijo za roko, ker se imajo še radi, kmalu pa sem ugotovil, da je med njimi veliko takšnih, ki se podpirajo, da ne izgubijo ravnovesja, ali pa se enostavno bojijo, da zaradi alzheimerja ne najdejo poti domov. »Lungo mare« je poln vozičkov na električni ali ročni in nožni pogon.Veliko je »sreče na vrvici« in seveda veterinarjev; tudi zobozdravnikov in zdravniških ambulant. Starost je pač sama po sebi bolezen, so nam sporočili Latinci. Krepostne in dinamične dame si na plaži krepijo telo z aerobiko, močnejši spol raje poseda v pubih in se naliva s »cerveso« ter žganimi pijačami, nežni spol pa pridno kadi. Aktivni pripadniki obeh spolov se dosti gibajo, se sprehajajo, tekajo, kolesarijo, balinajo in hodijo na hrib. Oboroženi so z optimizmom in energijo. Življenje kot dar Narave oblikujejo v umetnino, da dobiva značaj svetosti. V kozmopolitskem Benidormu se uresničuje časom prilagojeni poziv: »Starci vseh dežel, združite se.« Gorazd Vesel 20 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI drobec iz neznane zgodovine našega dnevnika - Kurir Darko Znidarčič Čas, ko je bilo raznašanje dnevnika tvegano dejanje Darko Znidarčič (uradno Teodor) je bil rojen leta 1927 v vasi Strmec v občini Kanal ob Soči. V partizanske enote je vstopil, ko je imel sedemnajst let, in se v njih na Primorskem bojeval do konca vojne. Največ časa je bil v Vojkovi brigadi, sicer pa v zaščitnih enotah nekaterih organov NOB. Po prihodu IX. Korpusa v Gorico maja meseca 1945 je v mestu ostal tudi, ko so se enote Jugoslovanske armade morale umakniti zaradi takratnih mednarodnih dogovorov in pritiskov. Po demobilizaciji je bil zaposlen kot kurir v podružnici Primorskega dnevnika v Gorici od maja 1945 do septembra 1947. Iz njegovega pričevanja izhaja, da je podružnični sedež bil v Ljudskem domu, kot se je v tistih letih imenoval Trgovski dom. Kot kurir je prenašal in dostavljal pošto v Trst na Goldonijev trg št. 1 in obratno. V Gorici in okolici pa je raznašal časopise Primorski dnevnik, Soški tednik, Ljudsko pravico, Slovenski poročevalec in druge publikacije. Ob nedeljah je iste časopise raznašal tudi na Kras in vse do Bovca. Spominja se tudi svojih tedanjih nadrejenih in sicer Martina Lutmana in dr. Dušana Savnika. Novinarji in ostali sodelavci pa so bili: Miloš Budin st., Kristan Bav-daž, Botus Rozka, Boltar Ernesta, Petan El-ka, Erjavec Pierina, Perčelj Ana, Prion Vera... Njegovo delo v takratnih okoliščinah so spremljale razne nevšečnosti, ki so segale do priprtja, šikaniranja kvesturinov, poskusov likvidacije, begov pred pretepi. Najbolj napeto je bilo v dneh priključitve Gorice Italiji, ko je v mestu potekal sicer nekrvav pogrom italijanskih fašistov (leta Na fotografiji levo portret Darka Znidarčiča, desno v družbi prijateljice in na strehi Ljudskega doma 1947!), ki so se spravili tudi nad zasebne pisarne znanih Slovencev, s kamni razbijali šipe zasebnih stanovanj (na primer na hiši, kjer sedaj stanujem podpisani), razobešali po mestu sezname Slovencev, ki so jim grozili z likvidacijo, če se nemudoma ne preselijo čez mejo. Tedaj je tudi oborožen stražil delovne prostore. V takšnih okoliščinah je opravljal torej svoje kurirske in raznašalske zadolžitve po seznamu, ki ga objavljamo in ki je že sam po sebi zgovoren in dragocen dokument za sam časopis in tudi za vse tiste, ki ga danes prebiramo in smo nanj navezani. Seznam sem pokazal nekaterim znancem in znankam, ki so prepoznali v imenih svoje tesne in bolj oddaljene sorodnike. Morda se to zgodi tudi kakšnemu bralcu Primorskega dnevnika. Zanimiva je tudi raba besede Postaja, od koder so nato raznašalci odnašali časopise do najmanjših vasi in naselij. Ime je isto kot iz časa konspiracije, ko je celotna Slovenija bila prepredena s kurirskimi Postajami, vsaka pa je imela svojo številko namesto imena prav zato, da se ne bi izvedelo, kje je postavljena. Tako je na primer najzahodnejša Postaja na slovenskem ozemlju imela oznako P-15 in nato P-16, dejavna pa je bila na Vrhu nad Sovodnja-mi ob Soči, od koder je pošta in posebej Partizanski dnevnik odhajal tudi v Laško. Aldo Rupel SEZNAM Postaja Žaga: vas Žaga (Olga Meli-hen); postaja Bovec: vas Čezsoča (Friderik Bizijak), vas Plužna (Severin Kava), vas Ko-ritnica (Štefanja Zornik), vas Bovec (Avgust Zorš), vas Log pod Mangartom (Ivan Kra-vanja), vas Soča (tov. Maks), vas Trenta (Kristina Cuder); postaja Vojščica (Ernesta Pred); postaja Sveto: vas Sveto (Darinka Du-golin); postaja Komen: vas Komen (Ida Kavčič), vas Brestovica (kraj. SIAU), vas Veliki Dol (Nada Rebula), vas Tomačevca (Pe-pina Ferčič), okrajni SIAU (Komen); postaja Štanjel: vas Štanjel (Marica Fabijan); postaja Rihenberg: vas Rihenberg (Rado Besednjak); postaja Dornberg: vas Dornberg (Hilda Saksida), vas Zalošče (Hilda Saksida); postaja Prvačna: vas Gradišče (Milko Čotar), vas Prvačna (H. Zoran); postaja Volčja draga: vas Bukovca (Albert Abramič), vas Bilje (Jelka Znidrčič), vas Renče (kraj. SIAU), vas Vogrsko (Irena Breščak); postaja Št. Peter: vas Šempeter (Aleksander Bevk), vas Vrtojba (Irena Leban); postaja Sv. Lucija; postaja Števerjan: vas Števerian (Danica Dornik); postaja Cerovo: vas Cerovo (Mira Korsič); postaja Hum: vas Hum (Zorka Štekar); postaja Kojsko: vas Kojsko (Danila Vendramin), vas Biljana (Ida Markočič), vas Dobrovo (Valerija Koršič), vas Dornovk (Ludvika Jurič), vas Medana (Milka Sre-brnič), vas Šlovranc (Anton Marinčič), vas Neblo Kruševlje (Alma Simsič), vas Nez-no Slapnik (Zorka Šturn), vas Brce Kužba-na (Olga Gabrijelčič), vas Hlevnik Škrilje-vo (Albert Sirk), vas Gonjače (Joško Sim-sič), vas Vedrijan (Ivan Marinič), vas Breg Krasno (kraj. SIAU), vas Šmartno (Silva Marinič), vas Kozana (Franc Reja), vas Vi-polže (Ivan Školaris); postaja Tolmin: vas Volarije (Dorica Golja); postaja Palkišče: vas Dol (Karl Vižintin), vas Opatje selo (Veri Marušič), vas Lokvica (Slavica Marušič), vas Nova vas (Mira Pahor), vas Hudi log (Zora Kačič); postaja Gabrije (okraj Miren): vas Vrh sv. Mihaela (Bernarda Devetak), vas Gabrje (Jelka Semolič); postaja Rupa: vas Sovodnje (Terezina Tomsič), vas Peč (Ste-fanja Kovič), vas Rupa (Ivica Ožbot), vas Miren (Darinka Rožič), vas Orehovlje (kraj. SIAU); postaja Gorica (tvrdka Frontini Petronio), kolportaža za okraj Gorica (Vera Prijon); vas Pevma (Stefanja Padovan), Vas Štmaver (Marija Sošol), vas Štandrež (Vida Pavletič), vas Ajševica (Bruna Sušič), Zapadni kvart (Silvana Koder-mac), Južni kvart (Rina Markič), Vzhodni kvart (Berta Jan), bolnica sv. Jušta (Gorica), vas Kožaršče (KNOO); postaja Solkan: vas Solkan (Anica Novak), vas Kronberg (Karolina Vižin); postaja Plave: vas Plave (Cvetka Zimic); postaja Deskle: vas Deskle (M. Markič); postaja Salona-Anhovo: vas Anhovo (trafika Vuga), vas Anhovo (Delavski dom tovarne, Bruna Marčina); postaja Kanal: vas Kanal (Ida Stanič), vas Kanal (trafika Ivančič), Idrske vasi (Franc Mar-kič); postaja Ročinj: vas Ročinj (Viktorija Mrak), postaja Ušnik: vas Ušnik (Anica Tu-ta); postaja Volče: vas Volče (trgovina Ludvik Golja), vas Volče (naročniki), kolportaža za okraj Tolmin (za vse vasi naklada neiz.); postja Kamno: vas Kamno (Cvetka Škočir), postaja Idrsko: vas Idrsko (Ana Matevc); postaja Kobarid: vas Kobarid (trgovina Ivan Uršič), vas Livek (Ivan Šekli), levi breg Soče (Slava Fratnik), Breginjski kot (Anica Ivančič); postaja Trnovo: vas Trnovo (Alojz Fon); postaja Srpenica: vas Srpenica (Mira Rot), vas Dolje (Angela Kuk), vas Gabrije (Štefka Gabršček). krmin - Priljubljen izletniški kraj zlasti za kolesarje Preval, ravnica med Brdi in Krminsko goro Vse naokrog trte priznanih briških vinogradnikov - Od časa do časa popackani dvojezični napisi - Območje prvovrstne gastronomske ponudbe Preval je obsežna plitka ravnica, ki se razprostira med Brdi in Krminsko goro, nekdaj delno zamočvirjeno, po drugi vojni pa izsušeno in sedaj rodovitno polje, kjer slovenski in bližnji furlanski vinogradniki pridelujejo dobra vina. Že lep čas je med kolesarji priljubljen izletniški kraj. Asfaltirane ceste privabljajo domače in tudi tuje ljubitelje neokrnjene narave. Pokrajinska uprava je pred leti ob poteh izrecno za kolesarje namestila smerokaze za boljšo orientacijo. Sam kraj, ra zen le pih po ti, po gle dov na Br da in kolesarskega užitka, ne ponuja ničesar posebnega. Voziš se mimo vinogradov in te skomine vlečejo, da bi si utrgal grozd. Če imaš nekoliko sreče in ti ra do ved nost ne da mi ru, po tem se lahko pozabavaš z ogledovanjem miniaturnih jadrnic in hidroavionov, ki jih na umetnem jezeru, nastalem po izkopu gline za potrebe krminske opekarne, upravljajo amaterski modelarji iz bližnjih furlanskih vasi. Kakor hitro se znajdeš na njegovem obrobju, se ponuja nič koliko pri-lož nos ti za gas tro nom ski uži tek. V mis lih imam nje go vo ne po sred no bližino. Predaleč bi nas pripeljal zapis, če bi se lotiti ponudb naših Brd, furlanskih vasi severno od železniške proge, ali pa samega Krmina. Da ne omenjam Brd na slovenski strani, kjer ne manjka izbire in kamor se kolesarji radi odpeljejo, še raje pa se tja namenjajo po letošnjem novem letu, ko ni več mej e. Dvema slovenskima gostilnama na obrobju Prevala se ne morem izogniti, da jih ne bi omenil: ena je v Jazbinah, druga pa v Subidi. Mimo njih se nujno pelješ, kadar se na Preval nameniš kolesariti z goriške ali s kr min ske stra ni. Za promocijo samega Prevala ter njegove okolice so na Jazbinah in pri osnovni šoli na Plešivem (tudi v samem Krminu in v Števerjanu) namestili veliki tabli s panoramsko barvno fotografijo tega vinorodnega okoliša. Na Jazbinah, denimo, predstavljajo Brda z navedbo lokalov in vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja. Preberemo si lahko imena vseh naših najbolj poznanih gostilničarjev in vinogradnikov. Podobno so se predstavili tudi na Plešivem, a s to razliko, da imajo na tistem koncu že dolgo časa vsi vinogradniki ob cestah, ki peljejo na njihova posestva, postavljene skupno dogovorjene in lično izdelane kovinske izobeske z njihovim imenom. Na Prevalu so pred leti obnovili do tal po ru še no cer kev, ki naj bi bi -la na me nje na ljud stvom, ( ai po pol i), torej v teh krajih živečim ljudem, najverjetneje narodom. Na cesti pri cerkvi so postavili tablo s sliko ptiča in napisom »Preval - Benvenuti dove la bellezza prevale.« (Preval - Dobro-doš li, kjer le po ta pre vla da). Le pa be -sedna igra, v kateri ne bi videli nič slabega, če ne bi bila v tem kraju že dolgo časa v teku bitka za dvojezične na- pi se, ki se ka že ta ko, da na sme ro ka -zih od časa do časa popackajo enkrat slovenska in drugič italijanska krajevna ime na. Vse ka že, da so naj bolj bo -jeviti domačini iz Caprive, kraja, ki ima slovenski izvor (spominja na koprivo) in mu mi pravimo Koprivno. Nestrpneži iz tega kraja, ki packajo slovenske napise, naj se vprašajo, od kdaj in za kaj takš no ime nji ho ve ga kraja. Če bi hoteli, bi ga njihovi predniki poimenovali Ortica. Pa ga niso. Očitno ima dolgo, zanimivo zgodovino, v kateri je tudi slovenski živelj imel kaj reči. Odkar obstajajo pisni viri, se kraj uradno imenuje Capriva in mu Brici od nekdaj rečejo Koprivno. Re či ho čem, da naj se tis te raz gre te glave spravijo raje na svoje prednike, ki so si izbrali za svoj kraj takšno ime, in naj pustijo nas pri miru. Podoben primer je Lucinico, ki mu mi od nekdaj rečemo Ločnik in ima svoj pomen. Da ne go vo ri mo o Go ri ci. Gorazd Vesel / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. januarja 2008 2 1 svetovalna služba kz - Zimsko opravilo pred pomladjo Kako zatiramo bolezni in škodljivce sadnega drevja Čeprav opravljamo zatiranje bolezni in škodljivcev predvsem v toplejših mesecih, ko so podnebne razmere ugodnejše za njihove napade, ne gre zanemariti fitosanitarnih posegov v zimskih in zgodnje pomladanskih mesecih. S temi posegi uničimo razne oblike, v katerih prezimijo bolezni in škodljivci, zato so zimska in predpomladanska škropljenja »investicija«, ki nam močno zmanjša nevarnost nekaterih glivičnih in bakterijskih okužb ter populacijo škodljivcev, kar nam omogoča, da močno omejimo število pomladanskih in poletnih škropljenj. Omejili se bomo seveda le na bolezni in škodljivce, ki pogosteje napadajo pri nas bolj razširjene sadne vrste. Koristnike teh nasvetov pa bi radi opozorili, da navajamo pri opisih posameznih sredstev uporabo v odstotkih oziroma v količini na 100 litrov vode. Glede na to, da na Tržaškem nimamo, razen redkih izjem, intenzivnih nasadov sadnega drevja, ne navajamo količine na hektar. Priporočamo seveda, da se pri uporabi sredstev strogo upoštevajo predvideni varnostni ukrepi, še posebej pa, da se uporabniki držijo navodil na embalaži ali na priloženem listu. Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost, ki jo povzroča gliva Taphrina deformans in o kateri smo že večkrat pisali. Kljub temu pa ne bo odveč, če ponovimo nekaj napotkov za njeno zatiranje, ker zahteva redno škropljenje. Znaki bolezni. Spomladi, ko listje odganja, opazimo, da je izmaličeno, na-mehurjeno in skodrano. Listi so ode-beljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenozelenkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši in nekakovosten, izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta ter pripeljejo, če se bolezen ponavlja, tudi do propada drevesa. Zatiranje. Prvo škropljenje smo opravili že jeseni, sedaj pa bomo škropili prvič v času, ko se začnejo odpirati brsti, drugič pa po približno treh tednih. Prvo škropljenje opravimo februarja z bakrenimi sredstvi (npr. bakreni Antra-col v odmerku 300 gr. ali Rame Caffaro v odmerku 700-1000 gr.), drugo škropljenje pa opravimo, če je razvoj breskve zelo nagel in bi baker lahko povzročil ožige, posebno če je les slabo dozorel, z organskimi fungicidi (npr. Mezene, Zi-ramit v odmerku 500-600 gr. ali Dodi-ne S 65 v odmerku 80-100 gr.). Breskev in vse ostale koščičarje (slive, češplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice) napada listna luk- njičavost koščičarjev(Coryneum bei-jerinkii). Znaki bolezni. Bolezen napade list, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih povzroča okroglaste rdeče rjave pege premera 2-5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege odpade in tako nastane značilna luknjica. Ob močnem napadu je listje videti, kakor bi bilo prestreljeno z zrnjem. Tudi na plodovih nastanejo okrogle rdeče rjave pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smo- kz - V četrtek v Saležu O samokontroli pri proizvodnji hrane Kmečka zveza vabi svoje člane na srečanje o samokontroli higijene pri proizvodnji hrane. Gre za izredno aktualno tematiko, ki je bila sicer že prikazana na lanskem tozadevnem srečanju, a je prišlo med tem časom do novosti, o katerih morajo biti člani seznanjeni.Gre za več pomembnih do lo čil, ki jih je tre ba pri pro -izvajanju hrane strogo spoštovati. Zveza opozarja člane, da so kontrole, ki jih izvajajo pristojni or gani ved no strožje in so ob ne -spoštovanju določil pravilnikov predvidene visoke globe. Razlogov za ude lež bo je torej več kot dovolj, zato računa Kmečka zveza na šte vil no ude lež bo čla nov. Srečanjo bo v četrtek, 31. januarja 2008 ob 19.00 uri v dvora ni Kul tur ne ga druš tva Rde ča zvez da v Sale žu. Program: paket higijenskih določil (Pravilniki EU št. 852-853-854882); sledljivost (rintracciabilita) -(Pravilnik EU št. 178/2002) obvezna od 1. januarja 2007, nov de žel ni nor ma tiv; navzkrižna sklad nost (con di zio -nalita), obvezna za pridobivanje podpor (PAC) in prispevkov; register fitofarmacevtskih posegov ( zak.odlok 290/2001) obvezen od 1. januarja 2007; hi gijen ske nor me pri pro izvod nji in skladiščenju krmil (Pravil nik 183/2005) Govoril bo izvedenec Deželne konfederacije kmetov CIA dr. Piero Imbriaco. la, plod se izmaliči in ga pogosto napade še monilija. Gliva napade tudi v toplejših pomladanskih mesecih in jeseni predvsem zelene poganjke, ki se posušijo. Bolezen je skupaj z breskovo ko-dravostjo marsikdaj kriva za hiter propad breskev. Zatiranje. Luknjičavost uspešno preprečujemo na vseh koščičarjih s poznim zimskim škropljenjem. Uporabljamo sredstva, tudi ker ponavadi škropimo istočasno proti obema boleznima, ki smo jih navedli za poznozim-sko škropljenje breskove kodravosti. Proti luknjičavosti na breskvi škropimo ob koncu februarja, na marelicah in ostalih koščičarjih pa, ko se brsti odpirajo. Proti sušenju brstov in mladik, ki ga povzroča bakterija Xanthomonas campestris, in proti morebitnim drugim bakteriozam uspešno škropimo z bakrenimi sredstvi, preden se odprejo brsti. Preventivno škropimo tudi proti cvetni in sadni gnilobi ali moniliji (Monilia laxa in Monilia fructigena). Prva lahko uniči velik del cvetov, druga pa jabolk in hrušk. Hudo pomladansko škodo preprečimo ali vsaj omilimo z zimskim škropljenjem. Proti tema glivicama uporabljamo predvsem siste-mične fungicide, ki uspešno zatirajo tudi prej omenjene bolezni, kot na primer Dodin (Guanidol WDG - 100g) ali Te-bukonazol (Folicur - 150 g), Iprodion (Amazzones - 150g). Na breskvi zatiramo s predpom-ladanskim škropljenjem pred brstenjem jajčeca listnih uši in kaparje z belim oljem in insekticidom (npr. Oleoekalux ali Oloeodiazinon v odmerku 1.500 gr.). Z istimi sredstvi bomo zatirali tudi mur-vovega, ameriškega in češpljevega kaparja ter jajčeca listnih uši na marelicah, slivah in češpljah. Tudi to škropljenje opravimo, ko se brsti odpirajo. Svetovalna služba KZ strokovni nasveti Kako gojimo glavnato solato Glavnata solata (Lactuca sativa) je ena najbolj gojenih vrtnin. Pri nas jo gojijo tudi poklicni vrtnarji, pa čeprav so jo nekoč gojili veliko več. Po domačih vrtovih gojimo predvsem sledeče botanične vrste: acephala (rezana solata), capi-tata (glave z ravnimi listi), crispa (glave z nakodranimi listi) in longifolia (romanska). Endivija (Cichorium endivia) tudi pripada skupini solatnic. Botanično pa je sorodnica radiču in cikoriji. Tu bomo opisali le glavnato solato. Glavnata solata vsebuje 95 % vode in veliko mineralov, med katerimi so železo, kalcij, fosfor, baker, natrij, kalij. Pomirja, zato je tudi primerna za večerni obrok. Med vsemi vrtninami vsebuje solata največ nitratov, ki se kopičijo predvsem s pretiranim gnojenjem z dušikom ali s hlevskim gnojem. V organizmu se lahko nitrati spremenijo v strupene nitrite. Da solata vsebuje čim manj nitratov, jo moramo malo gnojiti, gojiti čim bolj na prostem na soncu in manj v rastlinjakih ter pobrati proti večeru. PODNEBJE - Gojenje glavnate solate je zelo primerno tudi v naših krajih. Dobro se prilagodi različnim podnebjem, od bolj suhih in toplih do bolj vlažnih in hladnih. Sortni izbor je namreč zelo širok. V hladnejših krajih glavnato solato gojimo od konca pomladi vse do začetka jeseni. V toplejših krajih (npr. Južna Italija) pa jo gojimo od konca poletja do polovice prihodnje pomladi. Vsekakor glavnata solata ne mara toplote. Njena optimalna temperatura je od 15 do 18oC in vzdrži tudi kako stopinjo pod ničlo. Občutljiva pa je na pozne pozebe. Vsekakor širok sortni izbor nam omogoča, da jo gojimo tudi pri nas skoraj celo leto. Dobro se glavnata solata obnese pod tunelom in v rastlinjaku. Važno je, da solato gojimo na izrazito sončni legi. V senci ali v polsenci se kopičijo v listih škodljivi nitrati. Obenem, če lega ni sončna, se glava popolnoma ne zapre ali pa ne postane dovolj trda. TLA - Čeprav glavnata solata raste v vseh tipih tal, najraje ima tla, bogata z dobro razkrojeno organsko snovjo, še najbolje, da je v zemlji kot ostanek iz prejšnje kulture. Tla naj bodo rahla, kjer voda ne zastaja. V bolj kompaktnih tleh najraje uspeva poletna solata. Primerna reakcija tal je nevtralna ali kisla. Voda naj bo dobre kakovosti, zelo važno pa je tudi kolobarjen-je. Glavnata solata naj si ne sledi sami sebi za dve leti zaporedoma, prav tako naj ne sledi vrtninam, ki spadajo v isto botanično skupino, kot so radič, rdeči radič, tudi endivija. SORTE - Sortni izbor je zelo širok. Izredne važnosti je, da izberemo pravilno sorto. Najbolj znane skupine glavnatih solat so: mehkolistna ali ma-slenka in krhkolistna ali kodrolistna. Mehkolistna ima nežne liste, ki so oblikovani v bolj ali manj čvrsto glavo. Krhkolistna pa ima krhke liste, pravimo jih tudi kristalka. Nekateri jo delijo še v batavije in ledenke. Poznamo tudi storžasto ali romansko, ki ima z razliko od prejšnjih bolj podolgovate liste in slabo sklenjene glave. Sorte so dalje lahko spomladanske, poletne in jesensko-zim-ske. PRIPRAVA TAL - Pred sajenjem tla obdelujemo 25 do 30 cm globoko, saj korenine segajo do te globine. V primeru težkih kompaktnih tal jih pripravimo veliko prej, na primer jeseni za spomladansko sajenje. V primeru nepropustnih tal gredice nekoliko dvignemo, da voda ne zastaja. Gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom ni nujno. Pravzaprav z organskimi gnojili ni priporočljivo gnojiti, posebno ne tla, ki so bila gnojena s prejšnjo kulturo. Dobro je, da solato se-jemo na gredici, kjer smo prejšnje leto gojili paradižnik, jajčevec, papriko in podobne vrtnine, ki smo jih dobro pogno-jili. Če je preveč dušika listi preveč rastejo in solata je bolj občutljiva na glivične bolezni in na mraz. Obenem se glava ne sklene dobro. Nazadnje, preveč dušika pripomore h kopičenju nitratov v listih, kot smo že omenili. Pred sejanjem po-gnojimo le s fosfornimi in kalijevimi gnojili. SETEV - Zelo važno je, da pazljivo preberemo navodila na konfekciji semen in sejati v času, ki ga narekuje konfekcija. Čas sejanja je lahko različen, odvisno od sorte, za različna območja. Lahko sejemo prosto in pozneje redčimo, posebno v primeru domače proizvodnje, še najbolje pa je, da sejemo v lončke ali v več prostorne zaboje. Za boljši uspeh v vsak prostorček posejemo 2 ali 3 semen, nakar pustimo le najboljšo rastlinico. Zaboje takoj po setvi postavimo v tunel, pod njimi pa denemo polistiren za boljšo izolacijo pred hladno zemljo. Zaboje pokrijemo s pajčevina-stim vlaknom. Tunel moramo v primeru višjih temperatur prezračevati, da ni prevelikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo. Občasno zalivamo z ne prehladno vodo. Ko so temperature dovolj visoke, zaboje postavimo na prosto. Optimalna temperatura za vzklitje je med 14 in 18 stopinj C. Pozimi sejemo v ogrevan rastlinjak. V prvi polovici februarja pa sejemo v neogrevan rastlinjak ali tunel. Pri nas na prosto sejemo marca-aprila spomladanske sorte, maja-junija pa poletne sorte, julija-avgusta pa jesensko-zimske sorte. Ko sejemo poleti, moramo držati zaboje v čim bolj hladnem kraju, v senci. Zemlja naj bo vedno vlažna, a ne pretirano. Pred presajanjem sadike le počasi privadimo na toploto in sonce. PRESAJANJE - Po približno enem mesecu, ko ima sadika 3-5 pravih listov, sadike presadimo na prosto. Presadimo s koreninsko grudo vred, v razdaljo 25-35 cm za 25-35 cm, odvisno od velikosti odraslih rastlin. Posebno v poletnem sušnem obdobju zalijemo površino dva dni pred presajanjem. Presajamo proti večeru, posebno v poletnem obdobju. OSKRBA - Med gojenjem moramo glavnato solato stalno zalivati. Zemlja naj bo vedno vlažna, vendar ne pre-mokra. Zalivati moramo po malem in večkrat, ne pa veliko in občasno, da ne bi povzročili gnitja korenin. Če premalo zalivamo, bo solata slabše kakovosti, obenem lahko gre prezgodaj v seme. Najbolje je, da zalivamo proti večeru in ne, ko je močno sonce, da ne bi povzročili ožigov na listih. Med gojenjem moramo stalno odstranjevati plevel, tudi zaradi listnih uši, ki se tam lahko skrivajo in ki lahko prenašajo na solato virusne bolezni. Lahko pokrijemo tla s črno folijo, da ne raste plevel. POBIRANJE - Glavnato solato poberemo, ko so glave dobro razvite. Obrežemo jo spodaj z nožem ali kosir-jem. Že smo povedali, da najraje pobiramo pred mrakom. Takrat ima solata najmanjšo količino nitratov. Ko enkrat poberemo solato, moramo iz gredice odstraniti vse ostanke kulture. Korenine in ostanki namreč vsebujejo nekatere toksične snovi, ki negativno vplivajo na rast naslednjih kultur. Če ostanke gojenja solate pokopljemo, moramo počakati vsaj en mesec, da se učinek teh snovi izniči. Magda Šturman Îm matica113 glasbeni utrip L1IJ Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst St. 5 Nove cd plošče profesorjev Glasbene matice V razredu so prizadevni pedagogi, izven njega pa dejavni glasbeniki: za nekatere profesorje Glasbene matice se glasbena dejavnost ne omejuje na poučevanje, temveč se razvija po poteh najrazličnejših zvrsti glasbe. V zadnjih mesecih sta izšli dve cd plošči, ki ponujata zanimiv vpogled v keltsko tradicijo in v glasbo, ki ima svoje temelje v argentinski kulturi. Harmonikar Aleksander Ipavec in pianistka Paola Chiabudini, oba profesorja na šoli Glasbene matice, sta posnela namreč njun tretji cd z naslovom »Un tanguito para Pao«, harfistka Tatjana Donis pa nam bo predstavila prvi cd tržaškega ansambla keltskih harf »Girotondo d'arpe«, katerega je že četrto leto mentorica in umetniški vodja. PIAZZOLLA BREZ STEREOTIPOV Cd nosi naslov skladbe Aleksandra Ipavca, ki je nastala na valu dolgoletne ljubezni do tanga in do glasbe Astorja Piazzolle. S sodelovanjem saksofonista Pie-ra Purinija in trobentača Mateja Špacapana je duo Ipavec-Chiabudini podpisal tretje poglavje »tangovske zgodbe«, ki spremlja njuno delovanje kot vodilna umetniška usmeritev. A. PIAZZOLLA UN TANGUITO PARA PAO Založilo društvo CLUSTER Duo razvija od ustanovitve leta 2000 svoj tematski glasbeni projekt, v sklopu katerega je že posnel cd-ja "Omaggio a Piazzolla" in "Palabra de tango'1 "Un tanguito para Pao" je izraz najine, že značilne povezave z govorico argentinskega tanga in Astorja Piazzolle. Drugi cd nove diskografske dvojice pa bo verjetno izšel v kratkem s programom, ki sva ga koncertno predstavila pred leti na goriškem gradu in vsebuje skladbe sodobnih, deželnih in tujih avtorjev, ki so pisali za najin duo. Vsebina novega cd-ja je dokaz, da ima najin pristop k tej glasbi širšo razsežnost. Poleg obče znanih skladb kot sta Oblivion in Libertango, sva na primer posnela tudi Piazzollovi 'Ave Maria" (Tanti anni prima) in "Fuga y misterio" pa še skladbo Richarda Gallianoja. Kot duo se posvečava jasno določeneni literaturi, kar pa ni omejevalna izbira. Gre namreč za postopno poglabljanje umetnosti Astorja Piazzolle, ki je snov vselej vznemirljive raziskave. Širša publika pozna argentinskega skladatelja po ste-reotipih, samo po nekaterih uspešnicah, za katerimi pa ostaja v zasenčju širša umetniška razsežnost, zaklad mnogih odkritij, izvajalskih pristopov, stilnih prijemov, vse do presenetljivih elektronskih situacij. Veliko je še premalo poznanega, da bi se že naveličala te glasbene pustolovščine. Nekateri odpirajo to poglavje in ga širijo do Piazzollovih predhodnikov, vse do ljudske glasbe, s Paolo pa sva prehodila pot v obratno smer in se zdaj vračava k izvirniku. A. Ipavec ČAR KELTSKE GLASBENE TRADICIJE Antični plesi in spevi irske ali škotske tradicije, ki pripovedujejo o bojih med kralji in vilami, o ljubezni do samotnih vitezov, o starih legendah britanskega otočja, tvorijo sugestivno vsebino prvega cd-ja tržaškega ansambla keltskih harf »Girotondo d'arpe«. Za pravljičnimi prizvoki je tradicija ljudske in dvorne glasbe prejšnjih stoletij, z nekaterimi sodobnimi dodatki v antičnem slogu. RAZNI AVTORJI GIROTONDO D'ARPE Samozaložba Skupina je nastala pred štirimi leti iz želje po poglabljanju keltskega glasbenega repertoarja. Snemanje naše prve cd plošče je v določenem smislu kronanje tega delovnega in formativnega obdobja. Članice-harfistke se učijo in izpopolnjujejo pod mojim mentorstvom in med temi je tudi učenka Glasbene matice. Z nami sodelujejo tudi drugi glasbeniki, ki so nastopili v cd-ju in obogatili naše izvajanje s petjem, igranjem na violino, flavto in bodhran (tolkalo). Program cd-ja vsebuje skladbe, ki jih najraje in najbolj pogosto izvajamo in nima ambicije, da bi predstavljal sadove nekega filološkega raziskovanja. S tem smo v določenem smislu zaključile prvo fazo našega skupnega delovanja. Zdaj se začenja nova pot za naš ansambel, z večjo pozornostjo do filološkega obravnavanja snovi in do izvajalskih podrobnosti, tudi z uporabo bolj zahtevnih in zato zvočno zanimivejših aranžmajev. Ko govorimo o keltski literaturi, govorimo o irski, škotski, valeški in delno angleški tradiciji, o bardski literaturi, a tudi o skladbah, ki zaobjamejo velik časovni razmah, od srednjega veka do poznega 18.stoletja. V vseh primerih gre za melodične linije in osnutke iz ustnega izročila, ki jih je treba prirediti za polifonsko izvajanje. T. Donis Umetniška in »zemeljska« plat pevskega projekta »O polnoči« Pogovor s predsednico zbora Jacobus Gallus Katjo Pasarit Z nastopom v okviru tradicionalnega božičnega koncerta ZCPZ v stolnici sv.Justa je mešani zbor Jacobus Gallus, ki deluje pod okriljem Glasbene matice, sklenil vrsto koncertov projekta »O polnoči«, s katerim je v božičnem času počastil 35.letnico smrti skladatelja Ivana Ščeka. Ko se odločiš za projekt si vedno v škripcih. Sprva ne veš, kako naj bi začel. Delo te straši, zgleda da ti ne bo uspelo. Ko je zborovodja prvič na seji izrazil željo po snemanju cd plošče, smo se zdrznili in pomislili, če bomo res zmogli, kje bomo dobili denar, ali bo projekt zanimiv za širšo publiko? Obenem pa smo se čutili počaščeni, da nam naš zborovodja zaupa in to prav za projekt ob obletnici smrti njegovega očeta, Ivana Ščeka glasbenega pedagoga na gimnaziji v Kopru. In tako se je začelo. Seveda na papirju zgleda vse preprosto, a ni tako. Najprej moraš premisliti, kje bodo snemanja potekala, kateri dnevi bodo prikladni za ves pevski sestav - vsak ima svoje življenje in usklajevanje res ni preprosta stvar; nato izbira snemalca, veliko jih je na trgu...kaj pa založniška hiša? Nato še distribucija cd -ja, avtorske pravice, (birokratski iter za to je pošasten, verjemite!!) in -kar je neobhodno potrebno- finančna sredstva: kdo nas bo podprl? Tako se izoblikujeta dve vzporedni poti - umetniška (snemanje cd plošče) in tista »zemeljska« (logistika, tehnika, zbiranje fondov, itd.). Potem pa ste našli podpornike, ki so znali ovrednotiti vaš predlog. Založniška hiša, ki nam je ponudila pomoč in izkazala izjemen posluh je bila Mladika. Z veseljem je pristopila k projektu in nam nudila svojo oporo. Istočasno sta se pridružili tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta. ZCPZ je imela že nekaj časa v mislih izdajo notne zbirke z naslovom »Mir ljudem na zemlji«. V tej zbirki je tudi pesem »O polnoči«, ki daje naslov istoimenski cd plošči, in torej je bilo pov- sem naravno, da sta se ta dva projekta nekako zlila eden v drugega. Naj povem, da dobite v isti notni zbirki šestnajstih božičnih pesmi tudi slovensko mašo z naslovom Sveta noč. Taki širokopotezni načrti predstavlajo velik finančni napor. Stroški so kar naraščali tako, da smo zaprosili Zadružno kraško banko za pomoč. Bančni zavod stalno izkazuje svojo posebno občutljivost za kul-turno-umetnostne pobude in tudi tokrat je potrdil svojo pripravljenost in razpoložljivost do podpore. Dodelil je potrebna sredstva in resnici na ljubo brez njega bi bil izid cd plošče pod vprašajem. GLASBENI...PUST Februar je mesec kulturnih prireditev ob Dnevu slovenske kulture, a tudi čas pustnih rajanj. V kratkem bo tudi Glasbena matica predstavila program svoje osrednje Prešernove proslave v dvorani Narodnega doma, medtem pa je določila termine pustnih nastopov, ki so vsakoletna, prijetna tradicija, namenjena predvsem najmlajšim učencem. V prihodnjih dneh se bodo pustni nastopi odvijali na raznih podružnicah šole, ko bodo učenci lahko »resno« zaigrali«, a oblečeni v pisane pustne šeme. Malo za šalo, malo zares...bo pustna razigranost zaobjela tudi redno dejavnost internih nastopov, ki bodo tokrat pridobili bolj sproščeno oznako. Morda bo maska »prestrašila« tremo in jo spremenila v nasmeh in glasbeno obarvano zabavo. Kako je potekalo snemanje, oblikovanje prepleta glasbe in besede, grafične podobe? Najprej smo poskrbeli za tehnika, nato za prostor. Snemali smo v cerkvi sv. Ur-ha v Samatorci in v zvezi s tem bi se zahvalila župniku Jožetu Markuži, ki nam je snemanje dejansko omogočil. Literarne vložke, ki se prepletajo z glasbo, je izbral zborovodja, da bi s tem dodatkom izoblikovali nekaj čisto posebnega in doživetega. Tekstovni del vsebuje odlomke Finžgarja, Meška, Gradnika, Voduška, Dermote in Černejeve. Vsi so zaživeli s toplim glasom in v interpretaciji Alde So-sič. Pri tem ne gre pozabiti na likovno opremo, za katero je poskrbel Milan Pa-sarit, na slikovni material, ki ga je nudil Zvonko Vidau in pa na računalniško obdelavo, ki je bila zaupana podjetju Grafica Goriziana. Izid notne zbirke in predstavitev nove cd plošče so spremljala gostovanja v cerkvah primorskega območja, kot celota širšega, glasbeno-založniškega načrta. S programom smo se predstavili širši publiki: na Opčinah v sklopu koncertnega niza Openskih glasbenih srečanj, v Zgo-niku, v Solkanu, na Proseku, v Portorožu, nazadnje v Trstu v stolnici sv. Justa. Publika je zbrano prisluhnila izvajanju in je doživeto spremljala petje. Povsod smo želi velik uspeh in odobravanje. Po zaključenem sklopu zahtevnega božičnega koncertnega in snemalnega projekta, kako se bo nadaljevala pevska sezona zbora Gallus? Veliko je želja in načrtov. Napor, ki je bil vložen v ta projekt je bil izjemen in časa za razmišljanje je bilo bolj malo. V naslednjih tednih se bomo sestali na seji in izoblikovali nadaljno delovanje. Kar je najvažnejše je negovati in gojiti petje na določenem nivoju. napovednik TRST V četrtek, 31.januarja ob 17.30 v Gallusovi dvorani, ulica Montorsino 2 Pustni nastop učencev tržaške Glasbene matice V ponedeljek, 4.februarja ob 17.30 v Gallusovi dvorani, ulica Montorsino 2 Pustni nastop učencev tržaške Glasbene matice GORICA V četrtek, 31 januarja ob 18.30 v dvorani KB Centra Pustni nastop učencev goriške Glasbene matice V petek, 1.februarja ob 18.30 v dvorani društva Jezero v Doberdobu Pustni nastop učencev goriške Glasbene matice rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. januarja 2008 2 1 manjšine - Pomembna odločitev evropskega parlamenta EU agencija bo obravnavala tudi diskriminacijo manjšin Palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu foto dokumentacija ep Evropski parlament je na zasedanju 17. januarja s 420 glasovi za in 26. glasovi proti sprejel pomemben amandma v zvezi s pravicami manjšin, ki so ga predstavili poslanci Kin-ga Gal (Evropska ljudska stranka), Bai-rbre de Brun (Evropska združena levica) in Magda Kosane Kovacs (Evropska socialistična stranka. S tem amandmajem so predlagali vključitev diskriminacije glede na pripadnost narodni ali jezikovni manjšini med pristojnosti Agencije za temeljne pravice. Osnovni predlog besedila so sestavile manjšinske organizacije EBLU-L, FUEN in Eurolang, na plenarnem zasedanju parlamenta sta ta predlog obrazložili poslanki Gal in De Brun (slednja je govorila v irščini); obe sta dejali, da mora nova agencija pokrivati tudi pravice jezikovnih in narodnih manjšin, v nasprotju s prvotnim predlogom, ki ga je oblikovala Evropska komisija. Slednja je namreč med postavke sicer vključila diskriminacijo manj šin, ven dar se ni iz rec no na -našala na diskriminacijo glede na jezik ali na pripadnost narodni manjšini, čeprav sta obe postavki izrecno nave de ni na li sti ni EU za te melj ne pra -vi ce. Novi seznam postavk, ki sodijo v pristojnost agencije, se tako glasi: diskriminacija glede na spol, rasni ali etnični izvor, religijo ali vero, fizično pri za de tost, sta rost ali spol no us -merjenost, pa tudi diskriminacija glede na pripadnost tradicionalni ali jezikovni manjšini ter vsaka kombinacija navedenih postavk (multipla diskriminacija). Vprašanje manjšin je bilo vključeno tudi med postavke boja proti diskriminaciji. Sem sodijo rasizem, kse-nofobija in z njo povezana nestrpnost v zvezi z zgoraj navedenimi postavkami, pa tudi zaščita pravic pripadnikov et nič nih ali na rod nih manj šin. Opozoriti velja, da je poleg vključitve manjšin zelo pomembna tudi vključitev multiple diskriminacije, kar pomeni, da se bo agencija ukvarjala z najšibkejšimi sloji evropske družbe. Besedilo bo moral sedaj dokončno potrditi Evropski svet. Ob kon cu je tre ba še ome ni ti, da je Bairbre de Brun v svojem posegu kot ironijo usode ocenila dejstvo, da oblasti prav v letu, ki so ga Združeni narodi namenili jezikom, ovirajo pravice irščine na Severnem Irskem Davyth Hicks severna irska - 18. februarja Pohod za zakon o irskem jeziku Na Severnem Irskem je v teku kampanja za odobritev zakona o irskem jeziku. Med pobudami je tudi parada, ki bo potekala 18 februarja v Belfastu in se bo končala na glavnem mestnem trgu. Pobudi so dali naslov »Slavnostna parada v podporo irskemu jeziku in različnosti«, potekala pa bo natanko leto dni po podobni pobudi, ki se je februarja lani odvijala po isti poti, ko se je pohoda udeležilo približno 5.000 ljudi. Predlog za zakon o irskem jeziku, za katerega so se prebivalci izrekli tudi v dveh javnomnenjskih raziskavah, je namreč v severnoirski skupščini zavrnil minister za kulturo Edwin Poots, ki pripada protestantski konservativni stranki, ki jo vodi Ian Paisley. Sicer pa sta zakonu o irskem jeziku ugovarjali obe protestantski stranki, torej tudi ulstrski unionisti; ocenili so, da bi bil tak zakon napad na »britansko kulturo« na Severnem Irskem in bi šlo le za trošenje javnega denarja. V celotnem postopku in vse do zavrnitve zakona so protestantski politiki in komentatorji neprestano napadali ir- ski jezik in se niso izrekali samo proti zakonu o jeziku, ampak tudi proti javnemu financiranju šol v irskem jeziku. Prav v odgovor na te napade je krovna organizacija irsko govorečega prebivalstva PO-BAL organizirala kampanjo z geslom »Da irskemu jeziku«. V kampanji izražajo podporo irskemu jeziku številni posamezniki in organizacije, med temu jezikovne organizacije, šole v irskem jeziku, občinski oziroma krajevni sveti, učitelji, umetniki, sindikalisti in drugi. Pohod, ki ga napovedujejo za 16. februar, bo ključni trenutek kampanje za odobritev zakona o irskem jeziku. Na drugi strani protestantske organizacije trdijo, da ta zakon ni potreben, ker obstajajo tudi številni drugi načini za uveljavljanje irščine v tej regiji. Sedaj vse kaže, da bodo vprašanje vzeli iz rok severnoirskim politikom in se bo z njim začela ukvarjati britanska vlada v Londonu, ki bi se za rešitev vprašanja lahko zgledovala po sprejeti zakonodaji za Wales in za Škotsko. Eoghan O'Neill tridentinska - južna tirolska Cimbri zaenkrat ostanejo v Venetu Deželni svet Tridentinske Južne Tirolske je 15. januarja na zasedanju v Bocnu zavrnil osnutek zakona, po katerem bi se občine Sovramonte, Asia-go, Conco, Enego, Foza, Gallio, Lusitana, Roana in Rotzo, v katerih še živijo cimbri, prebivalci germanskega izvora, ki govorijo staronemški jezik, od-ce pi le od Ve ne ta in pri dru ži le tri den -tinski pokrajini. Za sklep, s katerim so zaustavili postopek za odobritev tega zakona, je glasovalo 33 deželnih svetnikov, trije so glasovali proti, 7 pa se jih je vzdr ža lo. Razprava o tem vprašanju je bila zelo živahna, označeval pa jo je različen pris top bo cen ske ga in tri den tin -skega pokrajinskega sveta, ki, kot znano, na skupnem zasedanju sestavljata deželni svet Tridentinske - Južne Tirolske. Tako sta svetnika de Eccher (-NZ) in Seppi (Unitalia) napovedala, da bosta glasovala proti sklicujoč se na nejasnost predloga, Seppi pa je to priložnost tudi izkoristil za napad na tri-dentinsko avtonomijo. Drugačnega mnenja je bil Zorzi (Marjetica), ki je napovedal glasovanje za zaustavitev postopka in v napadu na Seppija ni pozabil na zgodovino, ki jo je razvil vse do svetega rimskega cesarstva. Predstavnik Severbne lige Bosco predlogu nasprotuje, ker gre po njegovem mnenju za kršitev načela samoodločanja narodov, predstavnik Zelenih Dello Sbar ba je bil do pred lo ga kri ti čen, ker bi naj prej že lel do go vor na Tri de nr tin -skem o morebitnih spreminjanjih meja pokrajine. Predstavnik južnotirolske ljudske stranke Lamprecht je napovedal, da bo gla so val za pred log, ker je proti spreminjanju meja, če niso utemeljene z zgodovinskimi, etničnimi in kulturnimi razlogi, kot to velja za občine Cortino, Livinallongo in Colle san ta Lu cia. Pro ti pred lo gu pa je gla -sovala predstavnica mešane skupine Eva Klotz, ki je pre pri ča na, da je tre -ba uveljaviti pravico do samoodločbe, »ker bi se tako lahko tudi nemško pre-bicvalstvo Južne Tirolske vrnilo k avstrijski matični domovini.« wales Ogrožen izid Valižanskega dnevnika Založnik dnevnika La Nua v irskem jeziku, ki izhaja na Severnem Irskem, je pred kratkim objavil izid ankete, ki vzbuja dvome glede možnosti začetka izhajanja prvega dnevnika v valižanskem jeziku. Mairtin O Muilleoir, direktor založniške skupine Belfast Media group, je izid ankete komentiral z besedami: »Če bi imel bilko trave za vsak projekt, ki so mu napovedovali neuspešnost, bi imel v vrtu za hišo pravo argentinsko pampo.« V Walesu so načrtovali, da bi dnevnik Y Byd (Svet) začel izhajati ob 1. marcu, ki je valižanski nacionalni praznik, vendar so datum odložili prav zaradi pesimističnih ugotovitev v anketi, ki jo je naročila valižanska vlada. O valižanskem dnevniku je govor že od leta 2002, ko so se za pobudo ogre li prav po zgle du ir ske ga dnevnika La Nua in baskovskega dnevnika Egunkaria, ki se je kasneje zaradi sodnega pregona španskih oblasti preimenoval v dnevnik Berria. Ze takrat so zbrali prva sredstva, skupno nekaj več kot pol milijona evrov, da denar so zagotovili zasebniki. Namen je bil, da bi z naročniško kampanjo zagotovili časopisu 5.000 naročnikov in bi potem valižanska vlada zagotovila dodatna sredstva med 600.000 in milijonom funtov, to je približno od milijona do poldrugega milijona evrov. Vendar pa je sedaj samo 700 ljudi napovedalo naročnino na novi dnevnik i n tako j e vlada v svojem poročilu zapisala, da bo treba premisliti, ali lahko takemu projektu zagotovijo javna sredstva. K temu nekateri pripominjajo, da je v tem času ustanavljanje dnevnikov zelo zahtevna naloga, saj naklade in prihodki od oglaševanja padajo in bi bilo morda bolje, če bi se opredelili na spletno izdajo dnevnika. Z izdajanjem publikacij v va-ližanščini so bile vedno težave, saj slednje niso bile kompetitivne s publikacijami v angleškem jeziku. Ob tem velja opozoriti, da je bila v Walesu angleščina vedno glavni učni jezik v šolah, pa tudi glavni jezik v založništvu in v trgovini, iz česar izhaja, da valižanšči-no sicer govori pol milijona ljudi, vendar so tudi ti ljudje bolj vajeni pisanja in branja v angleščini. Besedo o valižanskem dnevniku ima sedaj deželna vlada, pri založniški pobudi pa ocenjujejo, da bo slednja propadla, če do odločitve ne bo prišlo v kratkem času. Vsekakor bi za začetek izhajanja nujno potrebovali najmanj 650.000 evrov, to je vsoto, ki so jo bri tan ske ob las ti pred ča som za -gotovile dnevniku La Nua na sever nem Ir skem. Huw Jones 1 0 Nedelja, 27. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Danes na videmskem stadionu Friuli Interjev valjar z nekaj zvezdami manj Mancini pa ima tako širok izbor igralcev, da šampionov na igrišču ne bo manjkalo VIDEM - Interjev valjar bo danes teptal zelenico videmskega stadiona Friuli, ni pa rečeno, da bo Udinese tudi pomečkal. »Inter je najmočnejši, da osvojimo vsaj točko bomo morali igrati brezhibno«, pravi trener Videm-čanov Pasquale Marino. Udinese je v A-ligi še edino moštvo, ki ga Inter ni premagal, odkar gospodari v Italiji. V zadnjih štirih nastopih sta se namreč moš tvi raz šli pri ne odlo čenem izi du. Za Udinese bo danes navijala malo da ne vsa Italija, saj vodilni nikoli ne zbuja sim patij, In ter pa je po »spor ni« zma gi pro ti Par mi pod uda rom kri ti -ke. Do take mere, da je društvo ukazalo tiskovni molk. Trener Mancini govori le preko Interjevega TV kanala. Mi lan sko moš tvo se uba da z mno -gimi težavami, vendar ima tako širok izbor igralcev, da bodo lahko gledalci na stadionu občudovali marsikaterega šampiona, med njimi zagotovo tudi Zlatana Ibrahimovica, ob katerem bosta v napadu igrala Cruz ali Crespo. Vrača se tudi Srb Stankovic. Udinese je Interju veliko preglavic povzročil že na tekmi prvega dela, čeprav zdaj Mancini pravi, da je bilo takrat vroče in so bili Videmčani v boljši formi. Istočasno pa Mancini dodaja, da sta Di Natale in Quagliarella vsega spoštovanja vredna napadalca. Po novem letu pa je In ter pokazal do lo čene sla bos ti v obrambi... Prodaja vstopnic se bo v Vidmu začela danes že ob 9.30, tekma pa bo ob 15. uri. Verjetni postavi UDINESE (3-4-3): Handanovic, Zapata, Felipe, Lukovic, Mesto, DAgo-stino, Inler, Dossena, Pepe, Quaglia-rella, Di Natale. TRENER: Marino. INTER (4-3-1-2): Julio Cesar, Zanetti, Cordoba, Chivu, Maxwell, Maniche, Cambiasso, Stankovic, Jimenez, Cruz (Crespo), Ibrahimovic. sinoči - Po tesni zmagi proti Palermu Roma bližja vrhu Mancini zadel dve minuti po izključitvi igralca Palerma Rinauda Roma - Palermo 1:0 (0:0) STRELEC: Mancini v 14. min. d.p. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cassetti, Ferrari, Mexes, Tonetto; Brighi, Pizarro; Taddei, Perrotta (od 26. dp. Aquilani), Mancini (od 45. dp Cicinho); Totti (od 37. dp Vu-cinic). PALERMO (4-4-2): Fontana; Biava, Rinaudo, Barzagli, Zaccardo; Guana, Mgliaccio, Caserta (od 38. dp Jankovic), Simplicio (od 18. dp); Amauri, Miccoli (od 16. dp Cassani). Roma je imela kar precej težav. Edini zadetek na tekmi je po prostem udarcu dosegel Mancini z glavo, in to dobri dve minuti po izključitvi igralca Palerma Rinau-da. Gostje iz Sicilije so se, tako v popolni postavi kot z igralcem manj, uspešno upirali na papirju močnejšemu nasprotniku, ki je sicer pod taktirko Pizarra pokazal več. Po golu je Palermo seveda reagiral in Cavani je pred koncem zapravil stoodstotno priložnost. Po tem dogodku je Mexes zadel še vratnico. Sampdoria - Siena 1:0 (1:0) STRELEC: Cassano v 44. min. SAMPDORIA (3-5-2): Castellazzi, Lucchini, Gastaldello, Accardi; Maggio, Pa-lombo (od 49 dp. C. Zenoni), Volpi, D. Franceschini (od 37 dp. DelVecchio), Pieri; Cas-sano (od 23 dp Bonazzoli), Bellucci. SIENA (4-3-1-2): Manninger; Ros-settini, Loria, Portanova, De Ceglie; Vergassola (od 20 dp. Alberto), Codrea, Gal-loppa; Locatelli (od 34. Forestieri); Macca-rone, Frick (od 8 dp. Rigano). GENOVA - Tekma je bila izenačena, Igralec Rome Mancini je bil ob golu višji od vratarja Palerma ansa Siena pa je bila pred nasprotnikovimi vrati manj natančna. Najboljšo priložnost je zanjo po 1:0 imel novi nakup Rigano' a je bil njegov strel preusmerjen. Cassano je edini gol dosegel po napaki obrambe. Najboljšo igro je Sampdoria pokazala v prvih minutah, nato so gostje vzpostavili ravnotežje. Danes: Atalanta - Reggina, Cagliari - Napoli, Catania - Parma, Empoli - Fio-rentina, Milan - Genoa, Torino - Lazio, Udinese - Inter, ob 20.30 Livorno - Juventus. Vrstni red: Inter 49, Roma 45, Juventus 37, Fiorentina 34, Udinese 32, Sampdoria 28, Atalanta, Genoa in Palermo 25, Milan in Napoli 24, Catania 22, Livorno 21, Lazio 19, Parma 18, Torino, Siena in Reggina 17, Empoli 16, Cagliari 10. košarka - A1 Avellino premagal Snaidero Videm - Air Avellino 67:89 (24:23; 40:44; 59:60). SNAIDERO - Allen 15, Schultze 5, Zacchetti 2, N. Green 7, Antonutti 9, Di Giuliomaria 6, Vetoulas 2, Pen-berthy 2, Truccolo 0, Sales 19. AIR - M. Green 8, Radulovic 19, Smith 15, Ortiz 6, Righetti 10, Cavaliero 0, Lisicky 3, Bryan 9, Williams 16, Bur-lacu 3. VIDEM - Letos zelo usšeno moštvo Avellino, ki ga vodi tržaški strokovnjak Matteo Boniciolli, je tudi v Vidmu pokazal odlično igro in v vnaprej igrani tekmi A1-lige zasluženo zmagal, čeprav so domači varovanci trenerja Pancotta popustili šele v zadnji četrtini. Izrazita je bila premoč gostov pod košem in v prostih metih. SLOVENIJA - 1. slovenska liga: Kraški zidar Jadran - Elektra Esotech 71:95 (15:34, 31:52, 50:80), Zagorje -TCG Mercator 105:97, Šenčur - Laško 80:104, Krka - Luka Koper 102:87, Zreče - Slovan 86:91, Polzela - Domžale 61:88. Vrstni red: Domžale in Krka 31, Laško 30, Luka Koper 28, Slovan in TCG Mercator 25, Elektra Esotech 24, Polzela 23, Šenčur 22, Zreče 21, Kraški zidar Jadran in Zagorje 20. LIGA NLB - Košarkarji Uniona Olimpije so v 19. krogu v gosteh izgubili proti Ciboni z 80:82 (14:23, 35:35, 54:59). Union Olimpija: Booker 9, Bailey 22, Milič 12, Dončic 15, Dragič 5, Begic 5, Hukic 3, Rizvic 3, Zupan 6. Domžale - Zagreb 78:71. RELI - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je tik pred zmago na prvem reliju za svetovno prvenstvo v sezoni 2008. Loeb ima po trenem dnevu preizkušnje v Monte Carlu kar 2:10,6 minute naskoka pred Fincem Mikkom Hirvo-nenom (Ford), tretji pa je Avstralec Chris Atkinson (Subaru), ki zaostaja 3:02,6 minute. HOKEJ NA LEDU - V 34. krogu hokejske A1-lige na ledu je ekipa Aquile FVG Generali v Tablji igrala neodločeno 2:2 proti Fassi. AFRIŠKI POKAL - Skupina C: Kamerun - Zambija 5:1. nogomet - Triestina uspešna na Siciliji S srcem in glavo do prestižne zmage Tržačani so igrali z možem manj od 7. minute zaradi zelo sporne izključitve Lime - Granoche znova uspešen - V drugem polčasu je odločil Sgrigna Messina - Triestina 1:2 (1:1) STRELCI: Degano 11m v 7., Granoche v 13.; Sgrigna v 36.dp. MESSINA (4-4-2): Petrocco; Rea, Stendardo, Giosa, Gaveglia (1.dp Moro); Surraco (27.dp Lazzari), Cordova, Ga-leoto (39.dp Nole'), Schetter; Degano, Fo-ti. Trener: Di Costanzo. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6,5; Ky-riazis 6,5, Lima, Minelli 7, Pesaresi 6,5; Antonelli 6,5 (27.dp Princivalli 6), Pian-gerelli 6,5, Allegretti 7, Testini 7; Della Rocca 6 (15.dp Sgrigna 6,5), Granoche 6,5 (17. Petras 7). Trener: Maran. SODNIK: Pantana iz Macerate 5; OPOMINI: Piangerelli, Rea, Schetter, Sgrigna; IZKLJUČITEV: Lima v 7.; GLEDALCEV: 4.500. S taktiko, s srcem, z zagrizenostjo, s pametjo, s srečo. Zmes vseh teh faktorjev je omogočila Triestini, da je po 48 letih znova slavila v Messini in kljub temu, da je igrala vse od 7. minute srečanja z možem manj! Uvajanje v tekmo je bilo za obe ekipi v znamenju takticizma in počasnih ritmov, a žal sedma minuta bi lahko bila že odločilna in prste vmes je znova imel sodnik. Podaja v globino igralca Messine bi bila lahek plen Lime, a Degano si je žogo z roko podal naprej in presenečeni Lima ga je zrušil. Sodnik, sicer zaradi hitrosti akcije dokaj oddaljen, dotika z roko ni videl in se je odločil za enajstmetrovko ter izključitev nesrečnega branilca Triestine. Degano - kako bi ga občudovali, ko bi sodniku odkrito priznal, da je igral z roko - je postavil žogo na belo točko in streljal dovolj dobro, da se je Dei žoge lahko le dotaknil. Po samih osmih minutah je torej Triestina zaostajala tako po številu igralcev na igrišču kot po doseženih golih. A igralci Triestine se niso predali in takoj reagirali. Ze v deseti minuti je podajo v globino Granoche z glavo lepo preusmeril proti vratom, žal pa za las zgrešil Petroccova vrata. V resnici je šlo le za trening, kajti le tri minute kasneje je novo možnost Urugvajec na najboljši način izkoristil. Prosti strel je Allegretti izvrstno izvedel, Granoche se je žoge (morda) komaj dotaknil (trinajsti prvenstveni gol zanj in vsakič le en gol na tekmo!). Vendar je bil minimalen dotik že dovolj, da je presenetil vratarja Messine in po samih šestih minutah je Triestina vsaj izenačila stanje v golih. Igralca več pa je Messina ohranila, tako da se je Maran odločil, da po doseženem golu spremeni postavitev svojih. Z igrišča je poklical Gra-nocheja (bolj postavni Della Rocca je bil po Maranovem mnenju bolj primeren za vlogo edinega napadalca), na igrišče pa poslal Petrasa. Od takrat je Triestina zaigrala s shemo 4-4-1, ki je imela kot prvotni cilj ohranitev izenačenega stanja. Tre-nerjeva odločitev je s taktičnega vidika tudi razumljiva, a najbrž bi trener z Zema-novo mentaliteto vztrajal z dvema napadalcema in logično nekoliko bolj tvegal v obrambi. A obe izbiri sta opravičljivi in trenerjeva se je izkazala za pravilno. Ma-ranovi varovanci so podvojili moči in zaigrali zelo premeteno in umirjeno. Vsakič so prehajali iz obrambne faze v fazo napada brez tveganih podaj in se tako izognili nevarnim protinapadom domače enajsterice, ki je vsekakor občutila odsotnost nekaterih ključnih mož v vezni vrsti. Igra Messine je bila torej dokaj raztrgana in prav nepovezanost rumenor-dečih bi skorajda izkoristil Antonelli v 28.minuti, ko je prestregel podajo in se podal v protinapad. Vse je dobro naredil, le v trenutku strela je slabo brcnil po žogi in tako zamudil priložnost. Messina je imela hude težave presenetiti vselej dobro postavljeno tržaško obrambo, tako da je le Cordova po prostem strelu povzročil nekaj skrbi Deiu, ki pa ni nikoli resneje posegel. Tudi trener Messine Di Costanzo ni bil zadovoljen z igro svojih in tako med polčasoma zamenjal branilca Gaveglio za napadalca Mora. Seveda je želel s tretjim napadalcem spraviti v težave obrambo Triestine in pozitivne učinke se je kmalu videlo, saj se je domača enajsterica začela nekoliko bolj prepričano približevati Deievim vratom, medtem ko je bil Della Rocca, vse dokler ga ni zamenjal Sgrigna, preveč oddaljen od Messini-nih vrat, da bi lahko povzročal skrbi brezposelnemu Petroccu. Ni šlo za pravi »ca-tenaccio«, a se je Roccovi nogometni fi- lozofiji precej približeval. Zadnje pol ure je namreč Triestina igrala brez pravega napadalca in poskušala le iztržiti točko, ki bi bila v danih razmerah še kako pomembna. V 68. in 77. minuti je Messina poskušala zadeti z branilcem Reo (strel z glavo, Dei se raztegnil in branil) in De-ganom (prosti strel, vratar Triestine znova na mestu), a v 81.minuti je Triestina izvedla edini pravi protinapad tekme in kaznovala domačo enajsterico. Na desnem obrambnem pasu domačih je Testini lepo preigral nasprotnika in podal do Sgri-gne, ki je s kirurško preciznostjo streljal s petnajstih metrov: žoga se je od vratni-ce odbila v gol. V končnici sta imela Prin-civalli in zlasti Allegretti celo priložnost za tretji gol, a veselje je bilo v taboru Trie-stine nepopisno tudi z minimalno zmago... Top: Celotna ekipa je po Limovi izključitvi odigrala taktično brezhibno tekmo, posebna pohvala pa gre trenerju Ma-ranu, ki ni zgrešil ničesar. Zadel je v polno z vsako menjavo. Zmaga je torej v veliki meri njegova. Flop: Akcija je bila hitra, vendar sodnik Pantana je imel v 7.minuti privid, ki bi lahko zelo vplival na potek srečanja. Na pomoč stranskega sodnika je zaman čakal. Uporaba tehnoloških pripomočkov ob takih prilikah bi bila verjetno dobrodošla... (Iztok Furlanič) PRVENSTVO PRIMAVERA - Izid: Milan - Triestina 2:0. B-LIGA IZIDI 22. KROGA Avellino - Treviso 1:1, Chievo - Cesena 3:1, Grosseto -Modena 0:2, Lecce - Frosinone 3:0, Messina -Triestina 1:2, Piacenza - Ascoli 2:1, Pisa - Bari 1:1, Ravenna - Mantova 5:2, Rimini - Bologna 1:2, Spezia - Albinoleffe 0:2, Vicenza - Brescia 1:1 Bologna 22 13 7 2 28:10 46 Chievo 22 14 4 4 42:26 46 Lecce 22 13 6 3 37:14 45 Albinoleffe 22 13 5 4 35:18 44 Pisa 22 12 7 3 36:26 43 Brescia 21 11 5 5 31:19 38 Mantova 22 11 4 7 34:27 37 Messina 22 9 5 8 19:25 32 Rimini 22 8 6 8 28:24 30 Modena 22 7 8 7 29:30 29 Triestina 22 7 7 8 28:36 28 Frosinone 22 7 6 9 27:32 27 Ascoli 21 6 9 6 27:22 27 Piacenza 22 8 2 12 18:26 26 Grosseto 22 6 7 9 19:28 25 Avellino 22 5 6 11 23:32 21 Bari 22 4 9 9 24:35 21 Treviso 22 5 5 12 23:33 20 Spezia (-1) 22 4 7 11 25:34 18 Vicenza 22 3 8 11 19:36 17 Cesena 22 2 10 10 23:35 16 Ravenna 22 4 5 13 27:39 16 PRIHODNJI KROG (26.1. ob 16.00) Avellino - Treviso, Chievo - Cesena, Grosseto - Modena, Lecce - Frosinone, Messina - Triestina, Piacenza - Ascoli, Pisa - Bari, Ravenna - Mantova, Rimini - Bologna, Spezia - Albinoleffe, Vicenza -Brescia / ODBOJKA Nedelja, 25. januarja 2008 27 UMETNOSTNO DRSANJE - EP v Zagrebu Kostnerjeva spet na prestolu Njen nastop pa ni bil brezhiben ZAGREB - Italijanska umetnostna drsalka Carolina Kostner je na evropskem prvenstvu v Zagrebu ubranila naslov evropske prvakinje. Na drugo in tretje mesto sta se osvojili Švicarka Sarah Meier in Finka Laura Le-pisto. Enaindvajsetletna Kostnerjeva, ki tako kot Čeh Tomaš Verner, evropski prvak v moški kon ku ren ci, tre ni ra v nem škem Oberstdorfu, je pred 4000 gledalci v zagrebškem Domu športov osvojila le dobro točko in pol več od Meierjeve. Slednja je bila v pro stem pro gra mu celo točko boljša od italijanske reprezen-tantke, a je bi la v kratkem pro -gra mu le četr ta in vse ga zaostan -ka ni uspela nadoknaditi. »Ni se mi izšlo vse po načr- tih, kljub temu pa sem med nastopom ostala mirna in nadaljevala. Sama vem, da lahko pokažem še precej boljši nastop,« j e na kratko ubra ni tev na slo va opi sa -la zmagovalka z Južne Tirolske, ki je vsaj na začet ku pri uvod nih trojnih skokih (trojni flip, trojni toeloop in dvojni loop) delovala živčno, pozneje pa vse bolj prepričljivo. Vendar ji zmaga pomeni veliko, saj bo z njo lažje pozabila na razočaranja, ki ji je doži-ve la la ni na zim skih olim pij skih igrah v Turinu in pa na svetovnem prvenstvu na Japonskem Prihodnje leto bo EP v Hel-sin kih, že mar ca le tos pa drsal -ce čaka tudi nastop na svetovnem prvenstvu v Goteborgu na Švedskem. tenis - Odprto prvenstvo Avstralije Šarapova prvič na vrhu Melbourna Gladko ugnala Ivanovicevo - Rusinja prebolela lanske težave MELBOURNE, 26. januarja (STA) -Ruska teniška igralka Marija Šarapova je zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Petopostavljena Rusinja je v finalu premagala s 7:5 in 6:3 četrto nosilko Ano Ivanovic iz Srbije. Dvajsetletna Šarapova je s tem prvič osvojila avstralski turnir, hkrati pa je to njena tretja turnirska zmaga za grand slam, potem ko je zmago slavila že na turnirju v Wimbledonu leta 2004 in na odprtem prvenstvu ZDA leta 2006. Šarapova je za svoj uspeh potrebovala zgolj 91 minut. Še najbližje je sedem mesecev mlajša Ivanoviceva, ki bo od ponedeljka kljub tokratnemu porazu na ja-kostni lestvici WTA zasedla drugo mesto za Belgijsko Justine Henin, prišla v prvem nizu, ki se je končal s 7:5. »Če bi mi kdo sredi leta dejal, da bom danes tukaj v Mel-bournu stala na odru za zmagovalke, bi le odvrnila: Pozabite,« je potem, ko je v svoje roke prevzela pokal zmagovalke, dejala Šarapova. Lani jo je namreč kar precej časa pestila poškodba ramena, poleg tega pa je počivala tudi zaradi težav s koleni. Marija Šarapova je v središču pozornosti tudi zaradi svoje lepote ansa smučanje - Ženski veleslalom Sijajna Karbon Z devetega se je (z zlomljenim palcem) povzpela na 1. mesto OFTERSCHWANG - »Zelo težko je bilo, ker sem se že pred tekmo bala bolečin, potem pa je kar šlo,« je povedala italijanska reprezentantka Denise Karbon po novi veleslalomski zmagi v svetovnem pokalu. Južnotirolki je uspel dvojen podvig: zmagati kljub zlomljeni kosti na palcu roke in nataknjeni opornici in se na vrh končne lestvice povzpeti po devetem mestu s prve. Po odlični vožnji v finalu, ko je dosegla najboljši čas, se je prešerno veselila še pete zmage v disciplini, v kateri vodi že s skoraj nedosegljivo prednostjo. odbojka - Al Sisley ugnal Maniajev Montichiari MONTICHIARI - V vnaprej igrani tekmi odbojkarske A1-lige je Montichiari Lorisa Maniaja doma izgubil proti Sisleyju z 1:3 (22:25, 15:25, 25:15, 16:25). Varovanic trenerja Velasca, ki so v prvem delu nasprotnika presenetili sredi Trevisa, so bili tokrat, razen v 3. setu, v zelo podrejenem položaju. Zelo dobro je za goste igral reprezentant Fei (18 točk), ki po dolgem počitku zaradi noric počasi prihaja k sebi. Za domačine je bil najboljši nekdanji igralec tržaškega Ad-riavolleya, Madžar Veres (16 točk). NOVA GORICA - V finalu zaključnega turnirja odbojkarskega pokala za ženske se bosta danes ob 17. uri pomerila HiT Gorica in Maribor. Polfinalna izida: Hit - Benedikt 3:0 (16, 17, 20), Nova KBM Branik - Novo mesto 3:0 (18, 19, 20). ACH VOLLEY- Izid 14. kroga moške srednjeevropske lige: ACH Volley - Kometa Kaposvar 3:0 (19, 15, 19). ACH: Urnaut 12, Pajenk 6, Čebron 11, Taliaferro 2, Tou-zinsky 11, Čuturič, Pleško 8, Thomas, Šmuc, Škorc, Kamnik, Orel. Ostali izid: Stav-bar IGM - Mladost Zagreb 3:2,Posojilnica Dob - Varaždin 3:0. smučanje - Moški smuk v Franciji Jerman brez napak S tretjim mestom je dosegel tudi tretji najboljši izid kariere - Prvič zmagal Američan Sullivan CHAMONIX - Najboljši slovenski alpski smučar Andrej Jerman je bil tretji na smuku za svetovni pokal v francoskem Cha-monixu (2:00,57). Zmagal je Američan Marco Sullivan (2:00,11) pred Švicarjem Didi-erj em Cuchem (2:00,51, +0,40).Jerman, ki je peti v smukaškem seštevku pokala in deseti skupno, je imel pri prvih merjenjih vmesnega časa tri desetinke sekunde zaostanka, odlično pa je opravil tudi s skokom in nato z ravninskim srednjim delom, v cilj pa je prišel kot drugi, za Sullivanom. Za šest stotink je Jermana nato prehitel še Cuche, ki je nastopil za njim. Devetindvajsetletni Tr-žičan je s tem dosegel najboljši izid sezone, saj je bil doslej najvišje na smukih na petem mestu, četrti v superveleslalomu in šesti v kombinaciji. Po zmagi in drugem mestu lani na smukih v Garmisch Partenkirchnu je tretjič v karieri stopil na zmagovalne stopničke ter se kot prvi iz slovenskega alpskega tabora prebil med prvo trojico v tej zimi. Ta dosežek se je napovedoval že v prejšnjih dnevih, ko je bil četrti in šesti na treningih na progi Verte des Houche, pa tu- di skoraj vse letošnje smukaške tekme je končal med deseterico. »Končno mi je enkrat uspela dobra vožnja. Brez večjih napak, ki so se mi doslej dogajale skozi celo sezono. Tukajšnje tretje mesto je vendarle lepo potrdilo za trdo delo in tudi krona v sezoni, saj sem bil letos že pogosto v igri za stopničke. Skoraj na vsaki tekmi, a sem napravil preveč napak in v tej konkurenci stopničk z napakami ni mogoče osvojiti,« je po tekmi povedal Tržičan. Sedemindvajsetletni Sullivan je prvič zmagal v svetovnem pokalu, doslej pa je bil najvišje na drugem mestu lani na smuku v kanadskem Lake Louisu. Kljub temu, daje prva trojica že proslavljala, pa so se ji nekateri z višjimi startnimi številkami zelo približali. Tako je Avstrijec Rainer Schonfelder s številko 33 četrti in je le za štiri stotinke zaostal za Jermanom, od katerega je bil pri zadnjem merjenju časa celo hitrejši. Po nastopu se je veselil svojega daleč največjega uspeha v tej disciplini tudi Hrvat Ivica Koste-lič, ki se je uvrstil na osmo mesto in za mesto ter osem stotink zaostal za Američanom Bodejem Millerjem. Tekma se je začela s padcem Francoza Johana Clareyja, kije prebil zaščitno ograjo, vendar je lahko sam odšel v dolino. Po dobrih petih minutah prekinitve je sledil vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Avstrijec Benjamin Raich, ki je s 33. mestom ostal brez novih točk, še vedno pa je bil hitrejši od slovitega rojaka Hermanna Maierja, ki je bil le 44. Danes bo na tem francoskem prizorišču še superkombinacija. Svindal že na smučeh OSLO - Norvežan Aksel Lund Svin-dal, dvakratni svetovni prvak v alpskem smučanju, je po le dveh mesecih okrevanja znova na smučeh. Potem ko se je hudo poškodoval na treningu pred dvema mesecema je zmagovalec lanskega skupnega seštevka svetovnega pokala v domačem Va-ringskollnu že odsmučal nekaj metrov. Svindal je konec novembra na smukaškem treningu v Beaver Creeku hudo padel in si poškodoval obraz ter spodnje okončine. Po nesrečnem padcu je izgubil 15 kilogramov. rokomet - A2 Nove točke za tržaški Pallamano TS Seregno - Pallamano Trieste 21:27 (13:14) PALLAMANO TS: Mestri-ner, Benvenuti, Mammi, Visintin 9, Fanelli, Pastorelli, Nadoh 6, Tokic 7, Carpanese 2, Lo Duca 3, Leone, Sardoč. TRENER: Radojkovič. Po enomesečnem odmoru (zaradi reprezentančnih nastopov) so rokometaši tržaškega društva (A2-liga)dosegli pomembno zmago v gosteh. »Seregno je solidna ekipa. Predvsem na začetku in v prvem polčasu so nam povzročili marsikatero preglavico. Zatem pa smo le dokazali, da smo boljša ekipa,« je po tekmi komentiral predsednik kluba Giuseppe Lo Duca. Seregno je vodil vse do delnega izida 6:6. Zatem so varovanci slovenskega trenerja Fredija Radoj-koviča prevzeli pobudo v svoje roke in dosegli »break« 12:8. Do konca prvega dela so gostitelji skorajda izničili vodstvo Tržačanov (13:14). V drugem delu so rdeče-beli igrali zbrano. Prišla je na dan boljša fizična priprava in tako zasluženo odnesli domov zmago. Ostali izidi: Ferrara - CUS Vene-zia 29:27, Paese - Algund 24:25, Mestrino - Eppan 26:23, Brixen -Padova 42:17. ROKOMETNO EP - Danska in Hrvaška sta finalista evropskega prvenstva na Norveškem. Danci so v polfinalu premagali Nemčijo s tesnim 26:25 (10:13),Hrvaška pa je odpravila Francijo s 24:23 (11:9). Obe reprezentanci sta se v finale EP uvrstili prvič. SKOKI - Prireditelji tekem v smučarskih skokih v poljskih Za-kopanah so zaradi premočnega in spremenljivega vetra morali drugo preizkušnjo svetovnega pokala na skakalnici Wielke Krokiew prestaviti na danes. Najboljši skakalci, med njimi tudi Slovenci Primož Peterka, Jernej Damjan, Robert Kranjec in Jure Bogataj, se bodo pomerili ob 13.45. SMUČARSKI TEKI - Italijan Valerio Checchi je zmagovalec smučarskega teka za svetovni pokal v kanadskem Canmoreu. Chec-chi (36:04,6) je na 15 kilometrov dolgi preizkušnji v prosti tehniki za dobrih osem sekund ugnal Nemca Reneja Somerfeldta, tretji je bil Italijan Pietro Piller Cottrer (+13,2). 26 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI košarka - 16. zmaga »plavih« v moški C2-ligi Jadran Mark zmagal po dobri igri v tretji četrtini V krizi le konec prve četrtine - V drugem polčasu povedli z 12:0 - Semec in Franco kraljevala pod košema Geatti Basket Time UD - Jadran Mark 58:69 (20:18, 33:36, 40:54) JADRAN: Oberdan 7 (1:1, 3:7, 0:3), Slavec 0 (-, 0:1, 0:4), Franco 13 (4:4, 0:2, 3:8), Marusic 11 (1:1, 5:8, -), Saša Ferfoglia 16 (3:8, 5:12, 1:2); Umek 2 (-, 1:1, 0:1), Semec 4 (2:2, 1:4, -), Malalan 6 (-, 3:6, 0:1), Kristjan Ferfoglia 10 (3:4, 2:2, 1:3), Ukmar. TRENER: Popovič. PON: Slavec v 32. in Marusic v 33. min. SON: 23. Trenerja Bobana Popoviča je sinoči v glavnem skrbelo, da ne bi njegovi varovanci podcenjevali vsaj na papirju slabšega nasprotnika. Jadra-novci so v Vidmu - v okviru 17. kroga moške C2-lige - igrali brez Zac-carie (gripa) in Viteza (bolečine v hrbtu). Začetek tekme je bil obetaven in v 8. minuti so »plavi« že vodili s 16:11. Zatem je sledil delni »black out« jadranovcev in Vi-demčani so povedli z delnim izidom 11:2. Po prvi četrtini so tako vodili gostitelji. Nekoliko nepričakovano. Popovičevi varovanci niso blesteli ni- Jadranovec Matteo Marusic kroma ti na začetku druge četrtine. V 13. minuti je Basket Time vodil za pet točk (25:20). Popovič se je odločil za consko obrambo (v obrambi mož moža so igrali slabo). Poteza je bila uspešna. Pred odmorom so gostje povedli in vodili za tri točke. V tretji četrtini so se jadranovci razigrali in v treh minutah »podaljšali« vodstvo za 12 točk. V 25. minuti so vodili z 49:36. Odtlej so Oberdan in soigralci stalno večali prednost in brez težav obvladali nasprotnikove napade. Pri Jadranu so na videmskem gostovanju dobro igrali Alen Semec, Saša Malalan, Peter Franco in Matteo Marusic. Semec je poleg štirih točk imel še 6 pridobljenih žog in 8 skokov. Franco je dvakrat dobro blokiral in pod košema pobral 9 žog. Marusic je blestel predvsem na začetku tekme, ko je v prvi četrtini zbral vseh 11 točk (in tudi 3 prekrške). Ostali izidi: Muggia - Porto-gruaro 91:71, Ronchi - CBU 84:71, Latisana - Ardita preložena, Santos - Tricesimo 76:57, San Vito - Cor-mons 70:78, CUS Udine - Acli Fanin 94:85; danes: Aviano - Cervignano. moška c1-liga Borovci danes v gosteh Borove košarkarje čaka danes, s pričetkom ob 18. uri, gostovanje v Montebelluni proti še enemu direktnemu tekmecu za uvrstitev v play-off oziroma predčasen obstanek. Današnji gostitelji so v prvem delu prvenstva kot gostje prepričljivo zmagali na 1. maju, toda borovci so odslej bistveno izboljšali svojo igro. Včerajšnji izidi: Eraclea - Pa-dova 89:60, Caorle - Spilimbergo 68:74, Cornodirosazzo - Roncade 90:61; danes: Venezia - San Daniele, Vicenza - Limena, Virtus UD -Cordenons, Marghera . Codroipo. košarka - Povratni derbi moške D-lige pri Briščikih Breg spet prevladal Kontovel Sokol se je požrtvovalno upiral favoriziranim gostom - Po dolgem času spet igral Marko Švab Kontovel Sokol - Breg 68:81 (15:21, koj izkoristili Paoletič in soigralci. Z lepim 31:39, 51:58) KONTOVEL SOKOL: Gantar 2 (2:2, 0:3. -), Lisjak 10 (3:8, 2:4, 1:1), Paoletič 10 (-, 2:5, 2:7), Doglia 4 (2:3, 1:5, -), God-nič 6 (-, 3:4, 0:1); Švab 8 (1:2, 2:7, 1:2), Budin 13 (2:3, 4:8, 1:2), Adamič 2 (0:2, 1:1, -), Rogelja nv, A. Šušteršič 12 (4:4, 1:2, 2:5), Genardi 2 (-, 1:1, -), Vodopivec nv, trenerja Danjel Šušteršič in Claudio Starc. PON: Švab (40'), SON: 27. BREG: Cerne 4 (2:2, 1:5, -), Sila 23 (12:16, 2:5, 3:5), Jevnikar 7 (2:2, 1:5, 1:3), Škorja 6 (2:2, 2:6, -) Lorenzi 20 (6:7, 4:12, 2:4); Puzzer nv, Ciacchi 2 (2:4, 0:3, 0:1), Widmann 4 (2:2, 1:3, 0:3), Laudano nv, Križman 11 (3:8, 1:4, 2:2), trener David Pregarc. SON: 24. Brežani so v Briščikih zmagali tudi drugi letošnji derbi proti združeni ekipi Kontovela in Sokola. Kot vsak dvoboj slovenskih ekip je bila tudi ta tekma zelo borbena. Zaradi prevelikega števila izgubljenih žog in slabo izvedenih metov pa se bodo tega derbija številni gledalci še precej časa spominjali kot najgršega v zadnjih sezonah. Po začetnem 4:0 v korist Brega so domačini s hitrejšo igro in protinapadi dosegli delni izid 11:2 in sredi četrtine zasluženo vodili. Borut Sila in nov center Lo-renzi sta s sedmimi oz. osmimi točkami v tem delu poskrbela za ponoven preobrat in zagotovila svoji ekipi prvo zanesljivo vodstvo. Obe ekipi sta vseskozi veliko grešili, tako da je bil izid na svetlobni tabli dalj časa 15:21. Napake so se nadaljevale tudi po dvominutnem odmoru, ko je med domačini po dolgem času spet stopil na igrišče Marko Švab. Šušteršičevi varovanci so se z večjo mero požrtvovalnosti spet približali na tri pike (21:24), za tem pa niso znali izkoristiti številnih izgubljenih žog nasprotnikov. Brežani pa so bili pri tem le nekoliko uspešnejši in tako kmalu vodili z 22:32. Po reakciji domačinov je Križman s trojko ob izteku zagotovil svoji ekipi nekoliko večjo prednost. Breg je imel v prvem polčasu res porazen odstotek realizacije za dve točki - le 3:21, medtem ko je imel več sreče izza črte treh točk (5:11). Gostitelji pa so več zadevali za dve točki, kjer so zadeli osem košev iz enaindvajsetih poskusov, manj pa za tri (2:8). Izgubljenih žog je bilo veliko na obeh straneh: osem so jih »podarili« domači igralci, enajst pa gostje. Po glavnem odmoru je stopil v ospredje Kristjan Škorja z dvema zaporednima košema (33:46 v 23. minuti). S hitrejšo peterko so Pregarčevi varovanci dosegli najvišje vodstvo sedemnajstih točk (37:54), za tem pa (kot po navadi) doživeli nekaj minutno krizo, kar so ta- košem v prodoru Marka Švaba se je Kon-tovel Sokol približal na pet pik (51:56) in spet ogrožal zmago gostov. Zadnja četrtina je bila za tem zelo izenačena. V zadnji četrtini sta ekipi izmenično zadevali: trojka Budina je na začetku še dodatno zmanjšala razliko na štiri točke (56:60). Veteran Mauro Lorenzi je s tremi zaporednimi koši odločilno pripomogel k višjemu vodstvu svoje ekipe (56:67). Kontovel Sokol je takoj spet zmanjšal zaostanek s šestimi zaporednimi točkami. Trojki Sile na eni strani je takoj odgovoril Švab, kljub požrtvovalnosti pa igralci združene ekipe niso utegnili izenačiti. Tudi sistematične osebne napake v zadnjih minutah niso obrodile želenih sadov, saj so Brežani tokrat precej hladnokrvno zadevali proste mete in ob koncu zasluženo slavili. Mitja Oblak Ostali izidi: Don Bosco - Dinamo GO 72:63, Pall. Monfalcone - Fogliano 87:61, Poggi - Athletismo 64:63, Drago Basket - NAB Tržič 75:86, Perteole - San Vito 71:66, Romans - Poll. Isontina 78:63. Godnič (levo) se je v obrambi uspešno trudil, toda nova Bregova okrepitev Lorenzi je bil vseeno odločilen za zmago gostov kroma Domači šport Danes, 27. januarja 2008 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina -Manzanese; 14.30 v Križu: Vesna - Palmanova PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Santamarii la Longa: Santamaria - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Primorje Interland; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Sergio; 14.30 v Skocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Chiarbola; 14.30 v Dolini: Breg - Zaule 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Mladost - Torre NARASČAJNIKI - 10.30 v Vidmu, Ul. Cormor Basso: Cormor - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Ponziana KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Bor Radenska DRŽAVNI U17 - 11.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - C.B.U TURNIR ALEP ADRIA - 10.00 v Kulturnem domu: Rijeka - Union Olimpija, 11.00 Jadran - Stražišče, 14.00 za 3. mesto, 15.00 finale. ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Sloga -Killjoy; 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor - Oma MOŠKI U18 - 11.00 v Trstu: Rigutti - Olympia; 11.00 v Codroipu: Codroipo - Sloga Multinvest; 16.00 v Prati di Pordenone: Prata - Soča Gostilna Devetak MOŠKI U16 - 16.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Trieste MOŠKI U14 - 16.00 v Trstu: Centro Coselli - Sloga; 16.30 v Sovodnjah: Soča - Prata; 18.00 v Huminu: Gemona - Olympia NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 IN D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -San Marco PN in Kras - Humin Jutri, 28. januarja 2008 KOŠARKA DRŽAVNI U21 - 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor NLB -Santos; 21.00 v Žavljah: Don Bosco - Kontovel Sokol DEŽELNI U17 - 21.15 v Gorici, Ul. Rismondo (telovadnica UGG): Goriziana - Jadran ZKB po tv koper Jutri po Sportelu o Pomladi Gostje jutrišnjega Športela (ob 22.30 po TV Koper-Capodis-tria) bodo predstavniki mladinske nogometne ekipe Pomladi. Predsednik Roberto Zuppin bo na kratko orisal dveletno delovanje društva, uspehe in težave s katerimi se soočajo. Z Zuppinom bosta v studiju še trener Mile Lju-bojevič in koordinator Miloš Tul. Sledili bodo posnetki s tekem: Soča - Val, Primorec - San Sergio, Kontovel Sokol - Breg ter namizni tenis Kras - Asola. Nazadnje bo na sporedu še nagradna igra Poglej me v oči. hokej na rolerjih - A1-liga Pri Poletu nekaj ne gre Fondiaria SAI Modena - Polet ZKB Kwins 6:4 (2:3) POLETOV STRELEC: Fajdiga 4. POLET: Petronijevič, Mojmir Kokorovec, S. Cavalieri, Poloni, G. Cavalieri, J. Ferjanič, Lončar, S. Kokorovec, Fabietti, Battisti, D. Deiaco. TRENER: A. Ferjanič. Openski Polet Kwins je v težavah. Tudi gostovanje pri na papirju slabši Modeni je bilo neuspešno, čeprav so openski »konji« po prvem polčasu vodili s 3:2. »Po petih minutah smo že vodili z 2:0. Igrali smo dobro in vsi hokejisti so se potrudili. Zatem pa pravi polom. Nekateri igralci so vrgli puško v koruzo. To se na žalost dogaja prepogosto,« je kritično komentiral pomožni vratar Mojmir Kokorovec, ki je bil zelo razočaran. »Očitno nekaj ne gre. Že dva meseca treniramo slabo in prav zaradi tega so rezultati slabi. Treba bo ukrepati,« je še dodal. Zanimiv je podatek, da so pole-tovci v prvem polčasu kar dvajsetkrat streljali proti vratom. V drugem polčasu pa le osemkrat. Poraz je bil zaradi tega neizbežen. Ostali izidi: Empoli - Diavoli Vicenza 4:2, Dra-ghi Torino - Lions Arezzo 1:7, Libertas Forli - Pirati Civitavecchia 0:5, Milano 17 RAMS - Edera Officine Belletti Trst 1:12. košarka - Promocijska liga Polom domovcev Cicibona drugič zapored Amatori Pallacanestro Isontini - Dom 74:68 (23:20, 38:31, 56:47) DOM: Voncina 8, Kristancic 5, Gravner 8, Cej 8, Belli 2, Franco 12, Faganel, Ambrosi 4, Campanel-lo 15, Pahor 3, Čotar nv, Zavadlav 3, trener Peter Bru-men. SON: 22; PON: nihče. 3T: Campanello 5, Pahor in Voncina 1. Kdor visoko leta, nizko pade. Verjetno ta rek najprimerneje opisuje Domov poraz v gosteh proti pepelki prvenstva. Varovanci trenerja Brumna so bili namreč prepričani, da bodo proti Ronkam zlahka zmagali, a že v prvi četrtini so opazili, da bo pot do zmage trda. Če so namreč prvo četrtino zaključili še kar dobro (gostitelji so povedli šele v zadnji sekundi s posrečeno trojko), so v drugi četrtini doživeli pravi black-out. Igrali so premehko obrambo, napade pa so zaključevali samo z meti za tri točke - večkrat neposrečenimi -, čeprav nasprotnikova conska obramba sploh ni bila neprepustna. Posledica tega so bile pičle tri točke v petih minutah in višje vodstvo nasprotnikov. Na začetku tretje četrtine so se domovci na krilih Franca le približali na tri točke razlike, a so proti koncu popustili, tako da so gostitelji ponovno povišali prednost na 9 točk razlike. Zadnjo četrtino so gostje začeli učinkovito in se po zaslugi treh trojk Campanella približali na dve točki zaostanka. Tedaj jim je zmanjkalo moči za preo- brat in trojka nasprotnikovega veterana (letnik '63!) je dokončno razblinila upanja naših za zmago. Po slabi predstavi se bodo morali v Domovem taboru zbrati in se dobro pripraviti na naslednje prvenstvene tekme. Aplavz gre tokrat le Campanellu in Grav-nerju, ki sta edina do konca verjela v zmago. (Albert Voncina) Azzurra - Cicibona 56:61 (20:15, 33:26, 45:42) CICIBONA: Kemperle 19, Romano 10, Persi 14, Segina 2, Barini 7, Grilanc 9, Furlan, Babich, Susanj. TRENER: Susanj. SON: 14. Okrnjena Cicibona je do druge zaporedne zmage prišla šele v zadnji četrtini, ko je uredila svoje vrste in izkoristila številne napake Azzurre. Čeprav je treba tudi poudariti, da so v tem delu Kemperle in soigralci zgrešili številne proste mete, kar bi jih lahko na koncu drago stalo. Ekipi Andreja Pavlice, bivšega igralca Bora in tudi Cicibone, so se košarkarji svetoivan-skega društva oddolžili za poraz iz prvega dela. Pohvalo za pomembno zmago zaslužijo prav vsi igralci, predvsem pa Mauro Susanj, ki je nadomeščal trenerja De Gioio in je odlično vodil ekipo. Ostali izidi 10. korga: Servolana - Muggia 67:55, Virtus - Scoglietto 73:64, Barcolana - Sksycrapers da- / ODBOJKA Nedelja, 27. januarja 2008 27 moška c-liga - Goriški derbi pripadel Soči Zadružni banki Doberdob Sovodnje Na koncu so bili lahko oboji zadovoljni Soča nadoknadila zaostanek 2:0, bolj okrnjeni Val pa nepričakovano osvojil točko Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Val Imsa 3:2 (18:25, 20:25, 25:23, 5:13, 15:10) SOČA ZBDS: Čevdek 9, Valen-tinčič 17, S. Černic 23, I. Černic 4, J. Černic 0, Braini 15; Košir (L),Tomsič 1, Juren 0, Devetak. TRENER: Battisti. VAL IMSA: Berzacola 5, Ombra-to 31, Nanut 10, Pantič 9, Masi 10, Mucci 1; Corva (L), Poušič 1,Sancin 1, Plesničar, Lavrenčič. TRENER: Je-rončič. Odbojkarji Soče so tudi v derbi-ju povratnega dela prvenstva premagali igralce Vala. Z razliko od prvega srečanja pa so gostje tokrat odščipni-li domačinom točko, kar glede na igralski kader, s katerim trenutno razpolaga trener Jerončič, nekoliko preseneča. Ravno tako preseneča pristop, ki so ga domači igralci pokazali v prvih dveh nizih, ko niso znali izkoristiti očitnih vrzeli v igri gostov. Zato so bili v uvodnih dveh nizih pozitivni protagonisti srečanja le gostujoči odbojkarji, ki so s požrtvovalno igro nadoknadili tehnične pomankljivosti, tudi glede na neobičajne vloge, ki so jih po sili razmer morali odigrati nekateri igralci. Njihov trud je obenem sproti udejanjal razpoloženi Ombrato, ki je v prvih dveh nizih sam prispeval 18 točk. Do preobrata srečanja je prišlo šele, ko so domačini ojačili izvedbo uvodnega servisa in postali preudarnejši pri izvajanju napadalnih udarcev. Zaradi vsega tega se je srečanje odločilo šele v petem skrajšanem nizu, ko so lahko tudi bučni navijači slavili zmago svojih varovancev. V uvodnem nizu so bile vajeti igre v stalnih rokah gostov, ki so si takoj priigrali prednost šestih točk (3:9) in jo potem s pravilno usmerjenimi servisi in preciznimi napadi ohranili vse do konca niza. V drugem nizu so gostje odločno povedli šele v drugi polovici niza in to predvsem po zaslugi dobro postavljenega bloka. Pri stanju 11:15 je Marko Tomsič zamenjal standardnega Soča od tretjega seta dalje uveljavila boljši servis in napad prinčič podajalca Jana Černica in je vse do konca srečanja prispeval dodatno izkušenost svoji ekipi. Tudi tretji niz se je odvijal v znamenju uravnovešenosti. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do 22. točke, ko so si domačini nabrali odločilni dve točki prednosti. Domačini so tako preprečili presenetljiv zaključek tekme, kar jih je v vsem zdramilo in jim dodalo dodatnega elana za osvojitev srečanja. Na drugi strani pa so gostje odpovedali na celi črti, kot zgovorno priča izid četrtega niza. V zaključnem skrajšanem nizu so Berzacola in soigralci pri menjavi igrišča vodili 8:7, nakar pa so si do konca niza priigrali le 2 točki nasproti 8, ki so jih osvojili razigrani varovanci trenerja Batističa. Ob koncu bi v vrstah domačinov podčrtali nastop požrtvovalnega Danieleja Brainija, ki je bil uspešen tako v igri, kot pri bodrenju svojih za izhod iz trenutne krize. Na drugi strani tudi trener Jerončič ni imel kaj očitat svojim, kajti so dali od sebe vse, kar je bilo v njihovih močeh.(J.P.) Ostali izidi: Prata - San Vito 2:3, Buia - Mortegliano 3:1, Pav - Faedis 3:0, Vivil - VBU 2:3. Vrstni red: VBU 32, Pav Natiso-nia 27, Prata 25, Faedis in Sloga Tabor Televita 22, Buia 21, S. Vito in Soča ZBDS 16, Mortegliano 11, Val Imsa 10, Cus 9, Vivil 5. sloga tabor CUS-u so se gladko oddolžili CUS - Sloga Tabor Televita 0:3 (20:25, 22:25, 22:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 18, Peterlin 2, Riolino 15, Slavec 6, Sorgo 8, Vanja Veljak 4, Privi-leggi (L), Jercog. TRENER: Edi Božič Sloga Tabor Televita se je včeraj pošteno oddolžila svojim tržaškim nasprotnikom za pekoč (in nepričakovan) poraz iz uvodne prvenstvene tekme, obenem pa je prekinila njihov letošnji »trend«, po katerem so proti vsem trem slovenskim ekipam dosegli prav toliko zmag. Trener Božič tudi tokrat ni imel popolne postave, saj je včeraj zbolel Igor Veljak, tako da se ni mogel pridružiti soigralcem. Na klopi je bil tako samo David Jercog, ki bi v skrajni sili lahko priskočil na pomoč.. Tudi CUS je sicer nastopil nekoliko okrnjen, vendar bi tudi v popolni postavi prav gotovo ne mogel ogroziti uspeha Sloge Tabor Televita. Domača ekipa je sicer dosegla v vseh se-tih sorazmerno visoko število točk, vendar ni bila zmaga nikoli v dvomu. Slogaši so se nekoliko prilagodili igri svojih nasprotnikov in zaigrali nekoliko lagodneje in manj prodorno, kot na zadnjih tekmah, vendar še vedno dovolj učinkovito, da so v ključnih trenutkih lahko zaključili akcije v svojo korist. Dober je bil tokrat Vasilij Kante v napadu, delo po-dajaču Vanji Veljaku pa je zelo olajšal Nicholas Privileggi, ki je bil predvsem v sprejemu zelo natančen. (INKA) ženska c-liga Sloga List naredila preveč napak Sloga List - Volleybas 0:3 (20:25, 21:25, 23:25) SLOGA LIST: Cvelbar 7, Ciocchi 3, Fazarinc 12, Gantar 4, Pertot 12, Alice Spangaro 2, Michela Spangaro (L 1), Maurovich 4, Starec 1. TRENER: Maver Sloga List je pred domačimi gledalci sinoči doživela gladek poraz proti ekipi, ki ni bila nepremagljiva. Videmska šesterka se je predstavila z dobro organizirano igro, solidnim blokom in zelo gibčno obrambo, predvsem pa je bila zelo motivirana in je malo grešila, česar za slogašice resnično ne moremo trditi. Prav v tem je bila tudi glavna razlika med obema ekipama, saj so naše igralke včasih pustile vtis, da so se predale malodušju, katerega se ne morejo otresti. Občasno so bile svojim nasprotnicam povsem enakovredne, velikokrat so tudi nadoknadile zaostanek (Volleybas je bil skoraj ves čas tekme v vodstvu), vendar so v ključnih trenutkih nato zagrešile več povsem naivnih in nepotrebnih napak, predvsem v sprejemu. Slogašice so bile premalo agresivne tudi v napadu. Še najbolj izenačen je bil prvi set, ko je bila Sloga List vse do 19. točke stalno za petami gostjam, ki so si v preostalih dveh po začetni izenačenosti nabrale tudi po šest točk prednosti, zaostanek pa so naše igralke nato skušale nadoknaditi v končnici, ko pa je bilo že prepozno. (INKA) Ostali izidi: Palazzolo - Vivil 3:0, Virtus - Libertas Ts 0:3, Porcia - Talmassons 3:0, Lucinico - Biesse Triveneto 1:3, Cormons - Marti-gnacco 2:3, Chions - Teor 3:0. Vrstni red: Porcia 40, Marti-gnacco 36, Biesse Triveneto 35, Lu-cinico 29, Libertas TS 24, Palazzo-lo, Chions, Cormons in Volleybas 20, Talmassons 19, Teor 13, Sloga List 10, Virtus 8, Vivil 0. moška d-liga - Premagala 2. na lestvici Olympia Tmedia zdaj bližja vrhu Olympia Tmedia - Fincantieri 3:0 (25:22, 25:15, 25:23) OLYMPIA TMEDIA: Faganel 12, Bernetič 11, Lango 12, Dornik 9, Mania' 3, F. Hlede 3; Maraž (L), J. Hlede, G. Sfiligoj 0, Devetak, Terčič, Brotto. TRENER: Conz. Olympia TMedia je dosegla zelo pomembno zmago proti drugo uvrščenemu Fincantieriju, ki je v prvem delu doživel le en poraz s 3:2 v Trstu proti Riguttiju in edini premagal vodilno Porcio. To je bil za Tržičane torej prvi poraz s 3:0, Olympia pa se mu je z zmago tudi približala na lestvici na sami dve točki zaostanka. Tekma v dvorani Slovenskega športnega centra ni bila lepa, saj je prevladala živčnost. Še posebej nerazpoloženi so bili gostje, saj sta poleg mladih tokrat slabše igrala tudi izkušena Geotti in Marget. Olympia je pričela slabo in precej zaostala, saj je bilo že 16:9 in 19:13 za goste. Z Giannijem Maniajem na servisu je Olympia hitro nadoknadila zaostanek in osvojila uvodni set. V drugem setu je bila premoč goriških fantov bolj očitna, spet pa se je zataknilo v tretjem setu, v katerem je Olympia prvič povedla šele pri 17. točki, nato pa spet zaostala. V končnici so bili Goričani kljub nekaterim napakam dovolj prisebni, da so prišli do zmage brez izgubljenega seta. Morda najbolj zaslužen za dragocene točke je bil tokrat libero Mauro Maraž, konstantno je igral tudi Damjan Dornik, precej boljše pa se je tokrat odrezal tudi Rok Bernetič. San Quirino Volley - Sloga 3:1 (25:21, 25:27, 25:19, 25:20) SLOGA: Cettolo 14 , Iozza 10, Ro-mano15 , Rožac12 , Štrajn 3, Taučer 8; Jernej Šček (L), Jakob Šček 2 . TRENER: Štrajn. Z letošnjega najdaljšega gostovanja se Sloga vrača brez točk, čeprav je bila tekma zelo izenačena in je trajala skoraj dve uri. San Quirino je ekipa samih starih prekaljenih igralcev, ki so predvsem veliko manj grešili od naših, ki sinoči niso zaigrali tako odločno kot na zadnjih tekmah. Pri naši ekipi je tokrat ob precej povprečnem sprejemu slabo delovala obramba, tako da je bilo velikokrat zelo težko izvajati hitre protinapade, s katerimi bi naši tolkači lahko ukanili domači blok, oziroma preprečili domačinom, da se organizirajo. Tu je bil tudi ključ Sloginega neuspeha, saj bi bil z nekoliko večjo organiziranostjo v drugi liniji rezultat lahko povsem drugačen. San Quirino je po izenačeni igri osvojil prvi set, nakar so v nadaljevanju Slogaši dobro reagirali in po zelo izenačenem boju, v katerem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, niz tudi zasluženo osvojili. V nadaljevanju se domača ekipa ni več pustila presenetiti, takoj »kaznovala« vsako napako naših igralcev, ki se kljub kar solidni igri na mreži in bloku zaradi netočne obrambe niso več mogli dovolj uspešno zoperstaviti svojim nasprotnikom. (INKA) Ostali izidi: Rigutti - Broker TS 3:0, Cervignano - Club Altura 1:3, Pallavolo TS - Aquileia 3:0, Cordenons - Porcia np. Vrstni red: Porcia* 31, Rigutti 29, Fin-cantieri 28, Olympia Tmedia in San Qui-rino 25, Club Altura 19, Sloga 18, Pallavolo TS 14, Cordenons* 12,Broker Ts in Cervignano 6, Aquileia 0. ženska d-liga - Tokrat sami porazi Točko je osvojil le Govolley Kmečka banka Fiume Veneto - Govolley Kmečka banka 3:2 (25:22, 21:25, 23:25, 25:17, 15:9) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 13, Uršič 20, Visintin 6, Černic 22, Alberti 3, Bressan 7, G. Zavadlav, M. Za-vadlav. TRENER: Petejan. Goričanke so na gostovanju v Fiu-me Venetu izgubile res lepo priložnost za zmago, ki bi jim morda povrnila nekaj več samozavesti. Prve tri sete je Govol-ley igral res dobro, čeprav je nastopil v okrnjeni postavi, mlada Mateja Zavadlav pa je sedela na klopi, a s poškodovanim gležnjem. Zmago v prvem setu so si naše igralke zapravile predvsem zaradi velikega števila zgrešenih servisov, v mrežo ali v out jih je končalo kar šest. Če v tem elementu ne bi bilo toliko napak, bi mogoče odnesle z gostovanja vse tri točke. V naslednjih dveh setih so namreč z bolj preudarno igro obakrat visoko po-vedle, nasprotnice pa so se jim približale le na koncu, ko je naše igralke zajela trema, vendar pa je bila njihova prednost k sreči dovolj visoka, da bi lahko prišlo do preobrata. Žal pa je v četrtem setu Go-volleyju preprosto zmanjkalo moči in gostiteljice so se opogumile. Njihova končna zmaga ni bila več pod vprašajem niti v tie-breaku. Cordenons - Bor Breg Kmečka banka 3:0 (25:21, 25:20, 25:16) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 11, Sancin 7, Colsani 9, Spe-tič 7, Grgič 2, Gruden 3; Contin (L), Žer-jul 1, Legovich 0. TRENER: Kalc Tamara Visintin Združena ekipa Bora in Brega se iz Cordenonsa vrača brez osvojenega niza, čeprav bi lahko predvsem v prvih dveh setih dosegla precej več. Plave so tokrat igrale brez obeh standardnih centrov, po-dajalka Grudnova pa je igrala z vročino, kjub temu pa razlika med ekipama na začetku ni bila velika. Kalčeve varovanke so igrale borbeno in malo grešile tako, da je bil uvodni niz zelo izenačen. Pri rezultatu 20:20 pa je našo ekipo zajela panika, tako da so serijo neumnih napak podarile set nasprotnicam. Izenačen je bil tudi začetek drugega niza, na polovici seta pa so plave spet začele grešiti. Domačinke, ki so bile še posebno v polju boljše od naše ekipe, so to spretno izkoristile in prepričljivo dobile še ta niz. Zadnji set pa je bil povsem enosmeren. Cor- denons je že na začetku visoko povedel, do konca tekme pa je prednost stalno večal. (T.G.) Obi Reana - Kontovel 3:0 (25:13, 25:19, 25:17) KONTOVEL: Bukavec 10, M. Starc 12, Verša 3, A. Zuzič 2, Lisjak 4, Pertot 0; Kapun (L), Micussi 3, N. Starc 0. TRENER: Cerne. Kontovel je sinoči v Reani odigral eno slabših tekem v letošnji sezoni, čeprav je treba tudi poudariti, da je Rea-na igrala brezhibno. V treh setih je varovankam trenerke Cerne podarila le dve žogi, kar zgovorno potrjuje, da je bilo srečanje povsem enosmerno. Obramba gostiteljic je vbila vedno na pravem mestu, tako da so Kontovelke s težavo prihajale do točk. Na mreži sta bili tako najbolj učinkoviti Meta Starc in Sabrina Bu-kavec. Pri Kontovelu je tokrat odpovedal predvsem sprejem, obramba pa je zadovoljila. Alenka Verša je tokrat igrala nekoliko manj, saj je začutila bolečino v kolenu in jo je zato trenerka Cerne preventivno poslala na klop. Na korektor-skem mestu jo je tako zamenjala Nicole Starc, ki je dobro opravila svojo nalogo. Ostali izidi: Paluzza - Roveredo 3:1, Cervignano - Manzano 3:1, Tarcen-to - Buia 3:1, Il Pozzo - Pasian 3:0. Vrstni red:Tarcento 42, Cervigna-no 28, Cordenons in Roveredo 27, Pa-luzza 26, Il Pozzo 24, Reana 23, Fiume Veneto 20, Buia 17Bor Kmečka banka in Manzano 16, Kontovel 11,Pasian 9, Govolley Kmečka banka 8. 28 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI namizni tenis - Boj za napredovanje v ženski A2-ligi Kras ZKB morda že dosegel ključno zmago Po napetem boju je v Zgoniku padel direktni tekmec Asola Kras Zadružna kraška banka - TT Asola 4:2 M. Milič - Semenza 3:1 (11:8, 11:9, 4:11, 12:10), Carli - Yang 2:3 (16:14, 7:11, 11:8, 1:11, 4:11), Halas- Soldi 3:1 (11:3, 8:11, 11:4, 11:5), M. Milič - Yang 0:3 (8:11, 9:11, 9:11), Halas - Semenza 3:1 (10:12, 11:4, 11:8, 11:5), Crismancich - Soldi 3:2 (15:13, 11:9, 5:11, 2:11, 11:9) Kras jev prvem krogu »play-offa« dosegel izredno pomembno zmago in celo presegel zasatvljeni cilj. Zmaga proti Asoli iz Mantove bi lahko lahko bila odločilna v boju za napredovanje, saj Ca-stelgoffredo, Sandonatese in Molfetta (ostali udeleženci play-offa) ne morejo napredovati, ker imajo že ekipo v prvi ligi. Lahko bi rekli, da je torej Kras z eno nogo že v A1 ligi, toda kot je potrdila Martina Milič: »Pot do napredovanja je še dolga, saj zna Asola presenetiti in se torej lahko še vse spremeni.« Pohvalo za pomembno zmago zaslužijo prav vse igralke, saj so igrale s srcem. Dve točki je Krasu po pričakovanju priigrala Helena Halas, ki je brez večjih težav premegala Semenzo in Soldijevo (nasprotnicam je pustila samo set). Halaso-va je v ključnih trenutkih igrala zelo prepričljivo in postregla z nekaterimi izvrstnimi potezami, predvsem pa je tudi v trenutkih, ko ji ni šlo vse od rok, obdržala mirno kri. Točko je osvojila tudi Martina Mi-lič, ki je prvič v karieri premagala Cristi-no Semenza, 12. igralko v Italiji. Martina je po tekmi dobesedno žarela: »Letos sem v igri veliko bolj gotova. Tudi treningi so boljši in predvsem psihološka priprava je veliko, veliko boljša. V našem športu psihološka priprava igra izredno pomembno vlogo.« Srečanje proti Semenzi je bilo zelo lepo in gledalci, ki so prišli navijati za Kra-sova dekleta, so lahko uživali ob nekaterih lepih akcijah. Še najbolj zanimiv je bil zadnji niz, saj je Miličeva z res odlično igro uspela spreorbniti potek. Izgubljala je namreč že s 5:10, ko je z odličnim servisom spravila povsem s tira igralko Asole in nadoknadila celoten zasotanek. V drugem srečanju pa je Martina morala priznati premoč Kitajke Yang Bo. Dobro se ji je sicer upirala, toda v končnicah ji je zmanjkalo moči. Pravo presenečenje pa bi skoraj pripravila Eva Carli, saj je bila na pragu zmage proti Kitajki Yang Bo. Eva je bila za mizo zelo borbena in je povsem zaluženo po-vedla v setih z 2:1. V prvem nizu je celo uspela nadoknaditi zaostanek 5 točk (5:10). Z napadalno igro je namreč povsem iztirila nasprotnico. Kitajka Asole pa je dokazala, da je res dobra igralka, saj je v pravem trenutku znala najti prave rešitve. Na začetku je predvajala en tip servisa, ko pa je videla, da se je Eva nanj privadila, ga je zamenjala. V končnici srečanja pa je znova zamenjala servis, kar je seveda zmedlo Carlijevo. Odločilno točko je Krasu priigrala Mateja Crismancich, ki je kot zadnja stopila za zeleno mizo. »Pred srečanjem je bila trema kar velika, ne samo, ker je bila končna zmaga odvisna od mene, ampak še posebno ker je bil to moj prvi nastop v letošnjm prvenstvu, saj v prvem delu nisem igrala zaradi študijskih obveznosti,« je povedala Mateja ob koncu tekme. »Ze lani in predlanskim smo veliko delali s športnim psihologom, tako da me trema ni ovirala. Sem zadovoljna, čeprav moram priznati, da forma ni taka kot je bila včasih. Redno treniram namreč šele tri tedne.« Srečanje je bilo izredno izenačeno, Crismancicheva pa je v ključnih trenutkih obdržala mirno kri. Rado Šušteršič Martina Milič je letos res razpoložena: tokrat je prvič v karieri premagala 12. igralko v Italiji Cristino Semenza kroma Nagrajeni »azzurri 2007« V sejni dvorani tržaške Občine je bil tradicionalni poklon združenja Azzurri d'Italia tržaškim športnikom in športnicam, ki so oblekli dres državne reprezentance v minulem letu. Pozdravili so odbornika za šport pri Občini in pokrajini Franco Bandelli in Mauro Tommasini ter predsednica krajevnih »azzurrov« Macella Skabar Bartoli. Posebno nagrado je prejel predsednik društva Pallanuoto Trieste Enrico Samer. Sledilo je nagrajevanje »azzurrov« (popolen seznam smo objavili v petkovi številki), pa tudi nekdanjih udeležencev olimpijskih iger, med njimi je bila prisotna tudi naša jadralka Arianna Bogatec, ki je nastopila na igrah v Barceloni (1992) in Atlanti (1996). Na sliki (KROMA): priznanje so dvignili tudi (od le-ve)slovenski športniki, rolkarja Mateja Bogatec in David Bogatec, kotalkarica Francesca Roncelli, jadralka Marina Piculin in športni ribolovec Andrea Lisjak. POKRAJINSKA MLADINSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA UNDER 16 ŽENSKE Na Goriškem Govolley Leyline - Autoscuola Davan-zo 0:3 (9:25, 16:25, 12:25) GOVOLLEY: Bresan, G. in M. Za-vadlav, Valentinčič, Antonič, Černic, Giuntoli, Pozzo. TRENER: Petejan. Govolley je tokrat nastopil v okrnjeni postavi. Zaradi bolezni je bila odsotna podajalka Petejan, poškodba pa je zaustavila Turnusovo. Tudi blokerka Mateja Zavadlav je zaigrala pod svojimi sposobnostmi, saj jo še muči poškodba gležnja. Zaradi druge režiserke je bila igra domačih igralk bolj raztrgana in preveč predvidljiva. Vseskozi je bilo preveč napak. Nasprotnice so to odlično izkoristile in v vseh treh nizih prevzeli vajeti igre že na začetku. Govolley je s porazom zapustil vrh lestvice. Na Tržaškem Killjoy - Sokol 3:1 (25:23, 25:22, 25:15, 25:12) SOKOL: Bembi, Cibic, Colovatti, Defranceshi, Škrl, Škrlavaj, Vidoni, Fo-negic. TRENER: Žerjal. Igralke Sokola so se proti izkušenim in starejšim nasprotnicam (vse igrajo v prvenstvu U18) dobro upirale. V prvem nizu so gostiteljice tudi presenetile in s skupinsko igro zasluženo zmagale. Dobro so odigrale tudi v nadaljevanju. V drugem nizu so bile odločilne za poraz predvsem napake na servisu, v ostalih dveh nizih pa so gostiteljice uveljavile svojo izkušenost. Kljub porazu pa je bila trenerka s prikazano predstavo zelo zadovoljna. Altura A - Bor Kinemax 0:3 (21:25, 16:25, 17:25) BOR KINEMAX: Kneipp, Pučnik, Bruss, Hauschild, Nadlišek, Cella, Macor, Gleria Sossi, Rabak, Grasso, Viviani, Steinbach. Trener: Betty Nacinovi Borovke so tudi v povratnem delu premagale Alturo A in tako ostajajo na drugem mestu na lestvici. Plave, ki so spet igrale v precej okrnjeni postavi, so igrale zbrano, še posebno pa se je izkazala Mateja Bruss, ki mora zadnje čase zaradi številnih odsotnosti igrati kot podajalka. V prvih dveh setih so se morale naše igralke pošteno potruditi, da so strle odpor Al-ture, ki je na začetku obeh nizov vodila, v tretjem setu pa so s Selene Gleria Sos-si na servisu povedle 10:2 in prednost brez težav upravljale do konca. Tako so priložnost za igranje dobile tudi tiste, ki ponavadi manj igrajo. (T.G.) UNDER14 ŽENSKE Skupina A Brunner - Bor Kinemax A 0:3 (21:25, 16:25, 22:25) BOR KINEMAX: Kneipp, Pučnik, Bruss, Hauschild, Nadlišek, Cella, Macor, Gleria Sossi, Rabak, Steinbach. Trener: Betty Nacinovi Proti Brunnerju so mlade borovke zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi, a so vseeno brez večjih težav slavile. Igrale so premalo zbrano in se prilagodile svojim nasprotnicam, ki pa kljub razmeroma visokemu številu osvojenih točk nikoli niso ogrozile zmage naše ekipe. (T.G.) Skupina B Bor Co.A.LA. B - Altura B 0:3 (18:25, 12:25, 11:25) BOR Co.A.LA.B: Piccolo, Voinich, Jablanovič, Brana, Pozzo, Pincer, Furioso, Olivo, Ghersi, Stokič, Rabak. Trener: Marko Kalc Mlade Borove začetnice so v igri pokazale določen napredek, zmage starejših odbojkaric Alture pa kljub temu niso mogle ogroziti. Tudi tokrat je v vsakem setu igrala drugačna postava, tako da so vse igralke, tudi najmlajše, dobile precej možnosti za igranje. (T.G.) UNDER13 Skupina B Oma A - Breg 3:0 (25:23, 25:11, 25:22) BREG: Barut, Curri, Grudina, Kalin, Kraljič, Klun, Preprost, Vinci, Novel-lo. Trener: Daniela Zeriali Brežanke so po dobrem začetku (vodile so že 19:13 in 22:16) popustile in dovolile nasprotnicam, ki igrajo vsekakor že bolj organizirano od naše ekipe, da jih prehitijo. V drugem nizu je nato Breg povsem odpovedal, v tretjem pa so bile kljub dobri igri naše ekipe nasprotnice na koncu boljše. (T.G.) Na Goriškem Soča - Pieris 2:1 (25:12, 25:18, 13:25) SOČA: Černic, Cotič, M. in S. De-vetak, Ferletič, Mosetti, Peressini, Bertol. TRENER: Š. Cotič. Sočanke so se proti Pierisu, ki ima sicer štiri točke manj, v prvih dveh nizih prevladale, v tretjem pa so popustile. To je izkoristil nasprotnik, ki je že na začetku tretjega niza povedel in obdržal prednost do konca. V ekipi so vse do začetka moškega prvenstva U14 igrali tudi trije dečki, sedaj pa ekipo sestavljalo izključno odbojkarice, ki iz tekme v tekmo napredujejo. smučanje Lara Purič prva, med društvi Mladina druga Smučarji kriške Mladine, ki tekmujejo v sklopu združene ekipe Gadov, so se izkazali na vče rajš -njem de žel -nem FISI veleslalomu na Pi-ancavallu. »Zbrali smo eno prvo in dve sedmi mesti, kot društvo Mladina pa smo bili drugi,« je povedal odgovoren ekipe Ski Pool Gadi Walter Kerpan. Na odlično pripravljeni progi je Lara Purič pri naraščaj-nicah osvojila 1. mesto, Elisa Košuta (Devin) pa je bila 21. Pri naraščajnikih je bil Minej Purič sedmi, devinovec Štefan Žužek pa 20 (Aleksander Cossutta pa je odstopil). Albert Kerpan je bil pri dečkih sedmi. »Minej in Albert sta imela nekoliko smole, saj sta na polovici proge naredila napako in zatem sta vseeno uspešno prišla skozi cilj. Če jima ne bi spodrsnilo, bi prav gotovo stopila na stopničke.« Pri deklicah je tekmovala Sofija Russo (25), ki letos tekmuje za klub Cimenti Sci Carnia. Društvo Mladina je po točkah zasedlo drugo mesto. Prvi je bil klub Lus-sari iz Kanalske doline. Danes čaka gade še slalom. SKOKI V VODO Ivana Curri uspešna Tržaška Slovenka, članica društva Trieste Tuffi, Ivana Curri je na včerajšnjem nastopu na trimetrski deski osvojila prvo mesto v kategoriji deklic. Tekme mitinga Alpe Adria v tržaškem bazenu Bianchi se bodo nadaljevale danes. PLAVANJE - DEŽELNO PRVENSTVO Vidali 1. pri začetnikih Na prvi in drugi preizkušnji mladinskega deželnega plavalnega prvenstva je Repenc Kristjan Vidali (letnik 1997) v kategoriji začetnikov (letniki 1997 in 98) - član tržaškega društva Rari Nantes - zasedel prvo mesto v disciplini 100 m prsno (čas 1:37,90). Njegov društveni kolega Danilo Devetak iz Milj pa je bil 19. Vidali je nastopil tudi v disciplini 50 m prosto, zasedel pa je 4. mesto (33,90). Danes bosta na vrsti še disciplini 50 m hrbtno in 100 m prosto. NOGOMET - DEŽELNI MLADINCI Poraz in točka Palmanova - Vesna 5:1 (1:1) VESNIN STRELEC: Tuccio v 42. min. VESNA: Sapienza, Burni, Zarba, Križmančič (Ota), Milenkovic (Pettiros-so), S. Rossoni, Zampino, Tuccio, Marti-nelli, De Bernardi, Simonis (Turello). TRENER: Toffoli. Hud spodrsljaj Vesne. Toffolijevi varovanci so po solidnem prvem delu - izid je bil v prvem polčasu neodločen 1:1 - v nadaljevanju popustili na celotni črti. Gostitelji so povedli že po treh minutah. Palmanova je namreč imela na razpolago enajstmetrovko, s katere je bila uspešna. »Plavi« so reagirali in prevzeli pobudo v svoje roke. Igrali so napadalno in pred odmorom so tudi zasluženo izenačili s Tuc-ciom. Prihod s slačilnic pa ni bil obetaven, saj je Palmanova po 9. minutah po-vedla in v naslednjih desetih minutah dosegla še dva zadetka. Costalunga - Juventina 2:2 (0:2) JUVENTININA STRELCA: Gal-liussi v 20. in Černic v 35. min. JUVENTINA: Kardas, Fici, La-manda, Patrone, Cipolla, Lorusso, Si-monetti (Paziente), Galliussi, Černic (Ca-dez), Peric (Ciroletti), Mohorič. TRENER: Currato. Tržaško gostovanje je bilo le delno uspešno za štandreško Juventino., ki je po prvem delu suvereno vodila z 2:0. V drugem delu pa so rdeče-beli nekoliko popustili in po dveh napakah v obrambi je Costalunga izenačila. Drugi zadetek je padel le minuto pred koncem tekme. PROMOCIJSKA LIGA - Včerajšnji izid: San Lorenzo - Pro Romans 3:2 (Ber-nardis, Sergio, avtogol; Bernardis 2); D-LIGA: Sacilese - Chioggia 1:2. / PRIREDITVE Nedelja, 27. januarja 2008 29 gorica - V torek v Kulturnem domu Nastopil bo Lorenzo Pilat V torek, 29. januarja ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici (-ul. Brass 20) koncert za vse ljubitelje glasbe 60. in 70. let. V sklopu glasbenega festivala »Across the border 2008« bo nastopil tržaški pevec in kantavtor Lorenzo Pilat. Lorenzo Pilat se je rodil v Trstu leta 1938. Po končanem študiju se je preselil v Milan, mesto glasbe, kjer se je pričela njegova umetniška kariera z zmago na prvi izdaji Festivalbara. Kot pevec se je trikrat udeležil festivala v San-remu: prvič leta 1966 skupaj z Ad-rianom Celentanom s pesmijo »Il ragazzo della Via Gluck«, drugič v letu 1968 z Ninom Ferrerjem s skladbo »Il Re d'Inghilterra«, in leta 1975 kot solist s pesmijo »Madonna d'amore«, ki je odnesla nagrado za najboljše besedilo. Pilat se je odločil za skladatelj sko karie ro že v času, ko je še kot pevec sodeloval na raznih koncertih po Italiji in v tujini. S psevdonimom Pilade se je podpisal pod pesmi, kot sta npr. »Charlie Brown« in »Un po' di vino«. Velik uspeh je dosegel s pesmijo »Nessuno mi puo giudicare«, ki sta jo v Sanremu zapela Gene Pitney in Caterina Caselli. Veliko uspešnih pesmi v Italiji in v tujini nosi podpis tržaškega kantavtorja in mnogo izvajalcev mora svojo slavo pripisati prav Pilatovim pesmim, med temi Gigliola Cinquetti z »La rosa nera« in »Alle porte del sole«, Ori-etta Berti z »Fin che la barca va« in »Non illuderti mai« in Gianni Nazzaro z »Quanto e bella lei«. V Veliki Britaniji pa je njegovo pesem »Love me tonight« (»Alla fine della strada«, Sanremo '69) pel nič manj kot slavni Tom Jones. Kot izvajalec je ovrednotil in posodobil nekatere ljudske skladbe iz tržaške tradicije. Med njegova najpomembnejša in najuspešnejša dela lahko prištevamo »71«, »Giovedi«, »Adriana«, »Lassime star cussi«, »Torno a Trieste«, »Trieste pi e na de mar«, »Co me te pol dimenticarte de Trieste« in pesem »La cavala zelante«, ki je zelo priljubljena še posebej med mlajšo generacijo. Glasbeni do go dek v Gorici prirejata kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica s sodelovanjem Folk Cluba iz Buttria (Videm) in pod pokroviteljstvom odborniš-tva za kulturo Dežele FJK, Trgovin ske zbor ni ce iz Gorice in Fun -dacije goriške hranilnice. Vstopnina: redni 10 evrov, znižani 5 evrov. Informacije, predprodaja in rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici, (ul. I. Brass 20, Italija - tel. +39 0481 33288 - e-mail: info@kulturni-dom.it). GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / najavljene ponovitve so ODPOVEDANE zaradi poškodbe. Nove termine bomo naknadno objavili. Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / danes, 27. januarja, ob 16.00 (Red C z varstvom otrok), v četrtek, 31. januarja, ob 19.30 (Red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), v petek, 1. februarja, ob 20.30 (Red F) in v soboto, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadnapisi). Gledališče Rossetti Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti - Gior-naliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gambe-rini, Alfonso De Filippis in Giovanni Si-niscalco. Danes, 27. januarja ob 16.00. Bertolt Brecht: »Le storie del Signor Keuner« / nastopajo: Moni Ovadia, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov in Ivo Bucciarelli. V torek, 29., sredo, 30., in v četrtek, 31. janua-jra, ob 20.30. Gèrard Luzier: »Non svegliate Cecile, è innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. V petek, 1. februarja, in v soboto, 2. februarja, ob 20.30. Ennio Marchetto: »A qualcuno piace carta« / igra Ennio Marchetto. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.00. La Contrada Teatro ragazzi: »Bonaventura veterinario per forza« / danes, 27. januarja, ob 11.00. William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. V petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. Teatro Silvio Pellico (Ul. Ananian) Giacinto Gallina: »El moroso de la nona« / v okviru sezone narečnega gledališča nastopata gledališki skupini Ex allievi del Toti in Associazione Grado teatro v režiji Bruna Cappellettija. Danes, 27. januarja, ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / gostuje SSG iz Trsta; jutri, 28. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi). VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Filippo. Od petka, 1. februarja, do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45. Teatro Palamostre V soboto, 2. februarja, ob 21.00 / Arca Azzurra Teatro: »Racconti solo rac-conti«. Besedilo in režija: Ugo Chiti. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru Danes, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. Noel Coward: »Intimna komedija« / v režiji Zvoneta Šedlbaura. V sredo, 30., in v četrtek, 31. januarja, ob 20.30. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 28. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V torek, 29. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V sredo, 30. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V četrtek, 31. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog maskara«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. januarja, ob 19.30 / gostuje Gimnazija Bežigrad s predstavo »Trip za tri«. Jutri, 28. januarja, ob 15.00 in ob 18.00 / »Ozri se v gnevu«. V torek, 29. januarja, ob 15.30 in ob 19.30 / »En dan v smrti Jožce Rožce«. V sredo, 30. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Ljudomrznik«. V soboto, 2. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. V petek, 1. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 28., in v torek, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 / Arabella Steinbacher - violina in Robert Kulek - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. februarja, ob 20.45 / koncert Philharmonische Camerata Berlin. GORICA Kulturni dom V torek, 29. januarja, ob 20.30 / koncert tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Za informacije klicati na tel. št. 0481-33288. Avditorij V petek, 1. februarja, ob 20.45 / nastopajo sopran Susy Picchio, komik Gi-gi Franchini in Ensemble Musicale »Wunderbar« pod vodstvom Marca Padernija. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom Danes, 27. januajra, ob 17.00 14. Revija kraških pihalnih godb. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 30. januarja, ob 20.15 bo v Mali dvorani plesna predstava »Drage drage«, koncept in koreografija Maje Delak. V petek, 1. februarja, ob 20.15 bo v Veliki dvorani izvenabonmajski koncert skupine Melodrom. LJUBLJANA Cankarjev dom Big Band RTV Slovenija / predstavitev novega albuma »Etno« - ljudske pesmi v jazzovski preobleki. Danes, 27. januarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani. Glasbe sveta 2008: Sheikh Ahmad Al-Tuni (Egipt) / Linhartova dvorana, jutri, 28. januarja, ob 20.15. V četrtek, 31. januarja, ob 19.00 bo v Gallusovi dvorani koncert Dunajskih Fiulharmonikov, dirigent: Ivan Fischer; solistka: Bernarda Fink (mezzosopran). V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Dvorani Slovenske filharmonije v okviru kitarskega cikla Zvoki šestih strun 2008 nastopil kitarist Paul Galbraith. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / v torek, 29. januarja, ob 19. uri, v petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V soboto, 2. februarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: še danes, 27. januarja, je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Super- models II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Me-todio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. DOBERDOB V Modra's galeriji Kulturnega društva Jezero je še danes, 27. januarja, na ogled slikarska razstava Salvatoreja Pudduja z naslovom »Peresa«. Urnik: od 10. do 12. ure. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega ki- parstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. 1. 2008) Vodoravno: Pasternak, Marat, An-tonlonl, anali, rtlna, naturizem, tok, klobasa, ako, I. L., moč, Orest, S. R., totem, sladkor, Gugllelmi, Larisa, Maria, R. A., KPI, otok, spaka, A. J., Anet, Knin, M. I., Novara, avtorka, astma, Ikarija, postava, koala, Mo-linari, N. T., liker, Lin, Erona, Arno, akontacija, kana, Kahn, Banat, skat; na sliki: Marina Guglielmi. 30 + Nedelja, 27. januarja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lutkovna skupina Tipitapi: Žabji kralj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe AJdran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 9.30 10.00 10.30 10.55 12.00 12.20 13.30 14.00 15.30 16.25 20.00 20.40 21.30 23.20 23.25 0.25 V^ Rai Due 6.20 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.00 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: dnevnik Eat Parade Aktualno: Inconscio e magia Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Šport: Numero Uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Nan.: NCIS Nan.: Criminal Minds Šport: La domenica sportiva Dnevnik ^ Rai Tre 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Assisi nel silenzio 14.50 Film: La rivolta (zgod., ZDA ' 01, i. D. Sutherland) 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Nan.: Casa Vianello 18.25 Nan.: Il ritorno di Colombo 18.55 Dnevnik 21.30 Film: Schindler's list (dram., ZDA, '93, i. Liam Neeson) 14.00 Camper magazine 14.30, 16.25 Dokumentarec 15.05 La compagnia del libro 16.00 Pari opportunita in Provincia 19.30 Dnevnik 19.50 ...E domani e' lunedi 23.15 Film TV: Breve stagione di Peter (dram., '97) Nan.: Baldini e Simoni Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute Dok.: Stella del Sud - Destinazio-ne: Seychelles Aktualno: Linea verde Orizzonti Aktualno: A sua immagine Sveta maša Angelus Aktualno: Linea verde - In diretta da Sanremo in fiore Dnevnik Variete: Domenica in - Speciale »Il giorno della Memoria« Film: La fuga degli innocenti (dram., It., '04, r. L. Pompucci, i. J. Trinca) Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti Nan.: Il Commissario Montalbano Nočni dnevnik Aktualno: Dnevnik - Speciale Aktualno: Oltremoda 17, ' i ' I Js 6.00 Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.40 Variete: E' domenica papa 8.45 Variete: Screensaver 9.25 Cavalese: Smučarski tek 9.30 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju - ženski slalom (1. vožnja) 12.00 Športni dnevnik, vremenska napoved / Telecamere 12.25 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju: ženski slalom (2. vožnja) 13.20 Racconti di vita 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 15.50 Pariz: Jahanje: Grand Prix Amerique 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.15 Dnevnik - Deželne vesti 23.35 Variete: Parla con me u Rete 4 6.05 Nan.: La grande vallata 6.55 Dnevnik: Pregled tiska 7.15 Aktualno: Superpartes 8.25 Nan.: Hunter 9.35 Dok.: Parco Nazionale dello Stelvio - Winter 9.50 Sveta maša LA 7.00 9.20 9.55 10.10 12.30 13.00 14.00 15.00 17.00 18.00 20.00 20.30 21.30 23.30 0.30 1.25 La 7 0.25 Film: Dark Blue World (dram., V.B./Nem. '01, i. Krystof Hádek) Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: La settimana Aktualno: Cognome & nome Film: L'isola in via degli uccelli (Dan./VB/Nem., '97, i. P. Bergin, J. Biziuk) Dnevnik in športne vesti Dok.: Anni luce Dok.: Terezin Film: Il giardino dei Finzi Contini (dram., It., '70, r. V. De Sica, i. L. Ca-policchio) Dok.: Who Betrayed Anna Frank? Film: Train de vie - Un treno per la vita (kom., Fr., '98, r. R. Mihailea-nu, i. L. Abelanski) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra storia Film: Splash, una sirena a Manhattan (kom., ZDA, '84, i. R.Howard, i. T. Hanks) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Nemici - Una storia d'amore (dram., ZDA, '89, r. P. Mazursky, i. R. Silver, A. Huston) Canale 5 ^T Slovenija 1 8.00 8.50 9.40 10.10 12.35 13.00 13.35 18.50 20.00 20.40 21.30 23.40 0.40 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, promet, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) Realistični show: Grande Fratello Dnevnik, vremenska napoved Variete: Buona Domenica Realistični show: Speciale Grande Fratello Dnevnik, vremenska napoved Kviz: Passaparola (vodi Gerry Scot-ti) Nan.: Questa e' la mia terra - Ven-t'anni dopo (i. Kasia Smutniak, Roberto Farnesi) Aktualno: Terra! Nočni dnevnik, vremenska napoved C/ Italia 1 6.30 Nan.: Good morning Miami 7.00 Aktualno: Super Partes 7.35 Risanke 11.00 Nan.: Hannah Montana 11.30 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Le ultime dai campi 14.30 Nan.: Magiche leggende 16.35 Nan.: Mr. Bean 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari 20.00 Aktualno: Rtv - La tv della realta' 20.30 Variete: Candid camera show 21.45 Nan.: Camera Cafe 22.35 Šport: Controcampo - Posticipo, Diritto di replica 1.10 Športni dnevnik 7.00 Ris.: Živ žav 10.10 Oddaja za otroke 10.25 Nad.: Maina Sofie in iskanje zlatega jelena 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon) 14.30 Vinko Moderndorfer: Paradiž -Drevo 15.30, (17.15 )NLP razvedrilna oddaja 15.35 Nedeljsko oko 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport z Gregorjem 16.30 Humor.-dok. oddaja: Oglasni blok 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Družabna: Opera Carmen 17.45 Fokus: Ema spet doma 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) 21.45 Dok. portret: Dišalo je po jazzu 22.40 Ars 360 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.25 Film: Vožnja (Češka) 0.55 Dnevnik 1.15 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 ^ Tele 4 6.40 8.00, 9.25 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.45, 17.30 Risanke 8.05 Salus Tv 8.15 Musa Tv 8.25 Rotocalco ADN Kronos 8.40 Italia economia 9.30 Europlene Orchestra 10.50 Tra scienza e coscienza 11.20 Klasična glasba 12.00 Sv. maša 12.25 Eventi in provincia 12.50 Pechino dietro l'angolo 13.15 Qui Tolmezzo 13.20 Musica che passione 13.35, 23.00 Speciale onorificenza a Giorgio Irneri 8.05 8.15 8.45 9.20 10.55 12.20 13.55 14.55 15.55 17.30 18.45 20.00 20.55 21.50 22.35 23.30 SP ženski slalom, 1. vožnja 12.30 Alpsko smučanje: Ofterschwang; SP ženski slalom, 2. vožnja 13.20 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.10 Euronews 14.40 »Q« -Trendovska oddaja 15.25 Odmev 15.55 Rokomet (M): EP, finale (prenos) 16.55 Dok. oddaja: City Folk 17.25 Potopisi 18.00 Fens Festival (program v slovenskem jeziku) 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Il disfatto 19.35 Tednik 20.05 Vesolje je... 20.35 Istra in ... 21.05 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Dok. oddaja Rex (Čezmejna TV) 23.30 Resna glasba 00.00 Vsedanes - TV dnevnik 00.15 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Duhovna misel (pon.) 17.15 Tedenski pregled (pon.) 17.30 Miš Maš(pon.) 18.15 Polka in Majolka 19.10 Slovenska vojska 19.30 Settimana Friuli 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Modro 21.00 Spoznajmo jih 21.55 Kulturni utrinek 22.00 Koncert: Tanja Zajc Zupan (pon.) 23.30 Videostrani Skozi čas Pomagajmo si Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon) Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 1. vožnje Chamonix: SP v alpskem smučanju, smuk za kombinacijo (M) Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 2. vožnje Chamonix: SP v alpskem smučanju, smuk za kombinacijo (M) Zagreb: EP v umetnem drsanju Lillehammer: EP v rokometu (M), finale Zagreb: EP v umetnem drsanju Magazin drsanja na snegu Dok. serija: Michael Palin v novi Evropi Nad.: Jane Eyre Š-Športna oddaja Nad.: Sopranovi Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) Koper 11.45 Dnevni program 12.00 Alpsko smučanje: Ofterschwang; RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15Na-božna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: predstavitev zbornika Hitlerjeva dolga senca, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Osebnost Primorske 2007 (neposredni prenos); 20.00 Večer večnozele-nih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.33 Ofterschwang-slalom ženske; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Nedeljski izlet; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 11.00 Chamonix-superkombinacija za moške; 12.00 Centrifu- ga; 12.33 Ofterschwang-slalom ženske; 13.10 Pregled novic; 14.00 Chamonix-superkom-binacija za moške; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Košarka-Jadranska liga, Slovan:FMP; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Va-lodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski festival; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Teden boste preživeli mirno. Prijatelji vas bodo presenetili in vam popestrili večere. Na delovnem mestu so razmere ugodne za napredovanje. Denar: dobro. m^l BIK 21.4.-20.5.: Teden bo precej naporen. Opremite se s potrpežljivostjo in natančnostjo. Na delovnem mestu vam bo samozavest pomagala, da boste lažje premostili težave. Priznajte morebitne napake. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaupajte v druge in lažje boste shajali s seboj. V ljubezni boste iskali ideale. S kompromisi se ne zadovoljite. RAK 22.6.-22.7.: Pogosto bo«« ste utrujeni in brezvoljni. Pogrešali boste toploto poletnih mesecev in se tolažili s sladkarijami in televizijskimi nadaljevalkami. Naredite nekaj za svoje počutje. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se boste dobro počutili. S sodelavci boste ustvarili iskrene in odprte odnose. Ljubezen: vzemite si čas za dolg pogovor. Denar: slabo. DEVICA 24.8.-22.9.: Pri delu ^^ imate občutek, da ne morete doseči postavljenih ciljev. Zadajte si lažje in dosegljive cilje. Ne pozabite uživati v drobnem veselju, ki vam ga prinaša življenje. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Veli-^ ^ ko časa boste preživeli v družinskem krogu: povezali se boste in poiskali skupne stične točke. V življenju boste iskali izzive, ne le povezanih z delom, poslom ali denarjem. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Občutljivi boste na kritike in nedolžne nasvete. Potrebovali boste veliko spodbud od drugih. Ne jemljite vsega preveč resno. Življenje je igra sence in sonca, teme in svetlobe. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko energije boste usmerili v delo. Poiščite pravo ravnotežje med prostim časom in delovnimi urami. Videli boste poslovne težave in poiskali pravilne odločitve pri iskanju novih poti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v trdnem in uravnoteženem obdobju. Zaupate v svoje sposobnosti in se ne bojite novih izzivov. Na delovnem mestu ne jemljite kritik preveč resno. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnje se dvakrat premislite preden izrečete kar v resnici niste še preizkusili. Od partnerja boste pričakovali, da vas bo znal presenetiti z romantiko in nežnostjo. RIBI 20.2.-20.3.: Poskušajte hraniti svoje moči tam, kjer se vam ni treba razdajati. Bodite odprti do prijateljev in zaupanje se vam bo vračalo. Vaše zavedanje o svoji vrednosti se bo utrjevalo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. januarja 2008 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik / Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie(vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament, dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: W Radio2...minuti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Nad.: Un caso di coscienza 3 (It., '06, i. S. Somma) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 23.25 23.40 0.40 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Streghe Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Dnevnik Nan.: Lost Dnevnik/Punto di vista Dok.: La storia siamo noi Aktualno: Magazine sul Due ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Shukran Aktualno: Le storie - Diario italia- 15.15 16.15 16.35 17.00 17.50 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.25 0.55 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.50 18.55 20.20 21.10 23.35 Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Fuori oraio | Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Elery Queen Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Vorrei non essere ricca (kom., ZDA, '64, i.Sandra Dee) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Siska Film: Drago d'accaio (akc., It., '92, i. Brandon Lee) Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.10 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino Cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Realistični show: Amici Film: Settimo cielo Resnišnosti show: Grande Fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Realistični show: Grande fratello Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.10 Nan.: Good Morning Miami 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto; Šport: Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. - Il ritorno 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: A spasso nel tempo (kom., It.,'96, i. C. De Sica, M. Boldi) 23.10 Aktualno: Real CSI - La vera scena del crimine ^ Tele 4 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. 7.00, 7.15, 8.10 8.00, 8.50, 10.40 11.35 12.05 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30 Dnevnik 17.00 Risanke Dnevnik - pregled tiska 8.30, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor 9.30, 15.50 Dokumentarec Retroscena: i segreti del teatro Camper magazine Udine e Conte 13.30 Oddaja o živalih 14.00 La TV delle liberta 15.15 Pechino dietro l'angolo 18.30 Šport: Super calcio - Udinese calcio 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Messina vs. Triestina 0.15 Vremenska napoved in nočni dnevnik LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.30 0.00 La 7 7.00 8.50 11.35 12.05 12.50 13.20 13.40 14.40 15.00 18.00 18.05 18.55 19.40 20.00 21.00 22.00 22.20 22.45 13.45 14.00 14.20 14.30 14.45 15.15 16.15 16.45 17.15 17.45 18.00 Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vzhod-zahod Alter eco Dok. oddaja: Čezmejna TV Rex Tednik Vesolje je... Istra in... Il disfatto Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Športna oddaja 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - Kulturni magazin 21.00 Aktualno: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - Zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku, vodi Igor Malalan) Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore (20.00, 1.10) Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: Il mattatore (kom., It., '59, i. Vittorio Gassman) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Aktualno: Cognome e nome Nan.:Law & Order {p Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.35 Iz popotne torbe: spretnost (pon.) 9.50, 18.40 Risanke 10.00 Lutkovna predstava: Zgodba na gumbe 10.40 Nad.: Maina Sofie in iskanje zlatega jelena 11.05 Dok.: Bela meja 12.00 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Spet doma (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.10, 16.35 Dok. nanizanka 16.40 Ciak Junior 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.40 Poljudoznan. serija 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer 1.50 Dnevnik (t Slovenija 2 Infokanal Sobotno popoldne Slovenci v Italiji Š - športna oddaja (pon.) Osmi dan (pon.) Ars 360 (pon.) Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope Evropa. Si (pon) Seja Državnega zbora Poročila Debatna odd.: Tekma Nan.: Dr. Who Harmonije Evrope Dok. oddaja (pon) Studio city Knjiga mene briga - Feri Lainšček: Nedotakljivi City Folk Film: Ognjemet 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved, Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 18.00, 20.20 Kultura 18.30, 19.50 Video spot meseca 18.35 Naj viža (pon.) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: Puntar Casino Safir - Živex 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (29. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Hip Hop glasba. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.35 Komentar ankete; 11.00 Ime tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Nedelja, 27. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno i^S oblačno Ô rahel dež ^ ^ zmeren dež nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Nad Evropo je obsežno anticiklonsko območje. Danes se bo hladnejši severni zrak spustil proti Balkanu, proti nam bo prehodno pritekal v višinah bolj vlažen zrak. Od jutri se bo spet okrepil _ n anticiklon. Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodnim delom Evrope pa je ciklonsko območje. Frontalni val se prek srednje Evrope pomika proti vzhodnemu Balkanu. V višinah od severozahoda razmeroma topel i DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 Dolžina dneva 9.30. LUNINE MENE ÖS/ Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 9.34. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Spanje občutljivih ljudi bo v noči na nedeljo moteno. od -Cx in suh zrak. Ç J j PLIMOVANJE Danes: ob 1.32 najvišje 35 cm, ob 8.15 najnižje -12 cm, ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.13 najnižje -22 cm. Jutri: ob 1.01 najvišje 38 cm, ob 7.14 najnižje -13 cm, ob 11.55 najvišje 10 cm, ob 18.08 najnižje -33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 10 2000 m............3 1000 m ........... 9 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg zmeren sneg t,é moan gSS sneg ^^ topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona GRADEC M. SOBOTA MARIBOR /)'3/12a O-2/12 PTUJ O v ZAGREB -2/11 O Zmerno oblačno bo do spremenljivo zaradi visoke oblačnosti. V gorah bo za ta čas zelo toplo. V gorskih dolinah bo nastal izrazit temperaturni obrat. V visokogorju bo severozahodni veter. ^NAPOVED ZA DANES s Danes bo delno jasno, občasno pa predvsem v vzhodni Sloveniji tudi zmerno oblačno. Ponekod bo pihal zahodni do pihal močan veter. V nižinah bo zvečer lahko nastala megla v pasovih. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C. O GRADEC -2/6 DOPIZ IZ PARIZA - Sarkozy oz. Nicolas I. Stari in novi monarhi Tisoč in ena plat francoske republike - Predsednikova priljubljenost upada »Njegova visokost Nicolas I je dobrohotno odobril reformo in se bo danes iz elizejske palače spustil med ljudstvo....« Njegova visokost? Nicolas I? Ali se je Francija spremenila v monarhijo? Seveda ne. Vendar... Francoski predsednik, kot vsaka slavna oseba, je tarča medijev in z reklamizacijo vsakega svojega akta priliva sam olja na ogenj. Majhne postave, mega-loman, tujega porekla: karikaturisti so se ga kaj kmalu lotili in g prikazali v oblekah Napoleona I. Toda kaj je beseda in kaj resnica. Očitna je Sarkozyjeva ambicija; nič hudega, saj sta v določenih krogih potreben izraziti ego in makia-velizem. Očitna pa je tudi njegova nagnjenost do denarja: med prvimi reformami si je Nicolas potrojil plačo; nekateri so se zgražali, drugi strinjali, tretji rekli, da je to v italijanskem stilu - eh ja, italijanska politična scena ni ravno na dobrem glasu. Dalje, njegove počitnice na jahtah milijarderjev: nekateri so ga opravičevali, češ da si lahko vsakdo prosto izbira prijateljstva. Že res, toda uvedene reforme so bile davčne in druge olajšave za bogatejše, medtem ko so tiste za navadne smrtnike ostale obljube. Zakaj so ga torej Francozi izvolili? Sarkoz-y je ponujal gotovost in to v času velike negotovosti: sprememba vloge nekoč mogočne Francije na mednarodni sceni, nejasna identiteta Francozov zaradi spremembe sestave prebivalstva, ne ravno cvetoča ekonomija, socialni problemi... Kot izreden govornik je kaj kmalu prepričal množice, toda ko gre mimo začetna evforija, pride na dan realnost in Sarkozyjeva popularnost pada. Popularnost je še bolj padla ob pretirani rekla-mizaciji razmerja s Carlo Bruni. Pika na i je trenutna verska evforija predsednika; ne pozabimo, da so Francozi še posebno pozorni do laičnosti svoje države. In kaj bo iz vsega tega? Francozi imajo veliko potrpljenja, toda ko je preveč, je preveč. Spomnimo se tistega leta 1789... No, giljotine ne bodo povlekli iz kleti, vendar dovolj je, da pomislimo na manifestacije zadnjih let. Ko Francozi smatrajo, da določene reforme/ukrepi niso primerni, protestirajo in če je potrebno do paralize države. Na primer, socialni sistem, za katerega so se borili leta in leta, no-vopečeni predsednik bo težko odstranil čez noč. Pri tem moram opozoriti na odnos Francozov do države: to je mati, ki mora skrbeti za svoje otroke. Na vsaki uradni palači je vklesan moto francoske revolucije »liberte, fraternite, egalite« (bratstvo, svoboda, enakost). Francozi so na svojo zgodovino in državo ponosni, republika ter laičnost nista samo besedi in za svoje pravice so se do sedaj znali bojevati. Do sedaj, upajmo da bo tako tudi v bodoče, ker kaže, da se sodobni sindrom egoizma širi tudi v domovini revolucije. Domovina revolucije, toda tudi ena največjih absolutističnih monarhij v evropski zgodovini. Ali se lahko popolnoma obrne stran, izgubi staro identiteto? V francoščini so ostali izrazi kot »faire la révérence« (pokloniti se), »faire de ronds de jambe« (plesni korak), ki se nanašajo na pretirano prijaznost in ki izvirajo iz kraljevega dvora. Francozi ljubijo pravila vedenja, kultiviran jezik... in nekateri predsedniki so ljubili določene ceremoniale, uvedli določen stil, izbirali določene ministre; spomnimo se, da ima francoski predsednik tudi izvršilno moč. Od De Gaullea dalje so jih marsikdaj primerjali (za šalo ali za res) z monarhom. O tem so že pisali celo knjige, med zadnjimi je izšla Patricka Rambauda »Chronique du régne de Nicolas 1er«. Kakorkoli, tu oblast ni božji dar in čez pet let bodo spet volitve. Jana Radovič Z limuzino proti kajenju DUNAJ - V Avstriji so sprožili novo protikadilsko kampanjo, v kateri bo osrednja vloga zaupana posebni luksuzni limuzini. Njen namen je, da kadilce spodbudi k opustitvi kajenja s tem, da jim pokaže, kaj bi si lahko finančno privoščili, če bi se odrekli vsakodnevni razvadi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Protikadilska limuzina bo obiskovala avstrijska nakupovalna središča, sta pojasnila organizatorja kampanje, avstrijski nikotinski inštitut in ameriška farmacevtska družba Pfizer. Kampanja naj bi potekala do marca. Organizatorja upata, da bo finančni vidik opustitve kajenja uspel prepričati tiste odvisneže, ki se jih opozarjanje na skrb za zdravje ne dotakne. Obenem poudarjata, da bi k zmanjšanju števila kadilcev prispevalo tudi občutno zvišanje cen cigaret. Denar je namreč eden od treh glavnih razlogov, zaradi katerih ljudje opustijo kajenje. (STA) Elektronski nadzor nad očmi proti spancu za volanom TOKIO - Japonski avtomobilski koncern Toyota Motor bo svoja vozila kmalu opremljal s sistemom, ki bo preverjal, ali so oči voznika povsem odprte, in tako zagotovil, da ta ne bo zaspal za volanom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Sistem uporablja kamero, ki posname voznikov obraz, in majhen računalnik, ki določi položaj voznikove zgornje in spodnje veke ter nato po potrebi opozori voznika. Toyota bo možnost nadzora oči vključila v svoj sistem za zaščito pred trki, ki sicer že premore možnost nadzora nad usmerjenostjo voznikovega obraza. Prva Toyotina vozila z najnovejšo varnostno rešitvijo, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju števila prometnih nesreč, naj bi bila na japonskem trgu na voljo že v bližnji prihodnosti. (STA) FSB obtožuje Zahod in Azijo vohunjenja za izdelavo orožja MOSKVA - Ruska obveščevalna služba FSB je v petek »zahodne in azijske vohunske agencije« obtožila, da poskušajo pridobiti informacije o tehnologiji za izdelavo orožja za množično uničevanje, poročanje ruske tiskovne agencije RIA Novosti povzema francoska tiskovna agencija AFP. FSB je v sporočilu navedla, da so ruski agenti v Sibiriji »odkrili poskuse vohunjenja s strani zahodnih in azijskih vohunskih agencij z osredotočenjem na področje jedrske energije, biologije in nanotehnologije«. Poročilo navaja vohunski incident, ki naj bi se pripetil lani v Novosibirsku. To območje je v Rusiji dobro znano po raziskovalnih centrih in specialističnih laboratorijih. Po navedbah lokalnega vodje FSB Sergeja Savčenko-va, ki jih povzema RIA Novosti, naj bi zaradi poskusa pridobivanja informacij o tehnologiji za izdelavo orožja za množično uničevanje izgnali kitajskega državljana in več drugih tujcev. (STA)