103. številka.
V Trstu, v sredo 30. decembra 1891.
Teča] XVt
„E D I N O S T"
'uhaja dvakrat na teden, vsako tredo i» leboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ta T«e leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— jfl. ia polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 , za četrt leta w 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritu po (• nov..
v Gorio i in v Ajdovščini po A nov. Na naročbo brez priložene naročnine ae tipravnistvo ne octra.
EDINOST
Oglul in oinanlla se račune po 8 aov
vrntLica v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahvale, oimrtnlce itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi se poAiljajo uredništvu Piazza Caserma fit, 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne spre* jemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo P laz/a Casortna fit. 3 Odprte reklamacije o proste poAtnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
•V (dUoat J» mri..
Vabilo na naročbo.
Ob koncu zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-▼ftjočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Peticija
posestnikov Rojanskih za premembo postave z dne 23. junija 1891. v ta namen, da se užitninska črta Tržaška nekoliko umakne
Visoka zbornica !
Se zakonom z dne 23. junija 1891 it. 13 drž. zak. odpravila se je tržaška svobodna luka. Trst *je postal zaprto mesto prve vrsto, kateremu so je črta užitninskega davka potegniln daleč na okrog. 8 tem so se do ctla spremenile stoletno navade in razmere prebivalstva. Taka prememba pa ni nikakor zboljšala položaj ljudstvu, marveč povsem shujšala. Postala je vsled tega ▼ Trstu do sedaj nepoznana splošna draginja, ki jo občutijo vsi slojevi ljudstvu. Da, vsi slojevi ljudstva trpijo po nenavadnih zlih razmerah; posebno pa mi kmetje v krogu užitninskega davka ! Nazivamo se kmete, ker obdeljujemo slabo nerodovitno zemljo, od katare pridelkov ni hranimo tako
PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica.
Kuski tmpisal N. V. Gogolj, provol V. K. Ratimir.
V.
Utopljenica.
(Dalje.)
—	Zapoj mi, mladi kazak, kako pesnico ! naprosila jo tiho in nagnila glavo na Btran, opustivši svoje gosto osence.
—	Kako pesen naj ti zapojem, divna gospica P
Solze so se tiho potakale po njenem bledem lici.
—	Mladenič, — je dejala, in nekaj nenavadno ganljivega slišalo se je v nje besedi, — mladenič, najdi mi mojo mačeho 1 Saj storim za-te vse. Saj to obdarim. Saj te jako bogato nagradim ! Jaz imam zapestnice, svilnate obleke, korale, ovratno lepotičje. Podarim ti pas, obdan s samimi biseri. Jaz imam tudi zlato . . . Mladenič, najdi mi mojo mačeho! Ona je grozna čarovnica: jaz nesem imela miru pred njo na belem svetu. Ona me je trpinčila : silila me je delati, kakor pripro-
ma^o zavidno življenje; ali ne domišljujemo si, da bi se mogli primerjati kmetom notranjih deželi našega cesarstva. V primeri ž njimi smo jim mi pravi siromašni oso-bepki! Saj ne^ poznamo ni pluga ni brane, ne senenih vil, niti kose ; in kaj se pravi na kmetih živino rediti, niti pojmiti ne moremo. Zlata žitna polja, pisani zeleni travniki, sočnato travo, po kterih se vijo obilovodni potoki, in pa širni gozdi so nam zgol tuje stvari. Čemu nam tudi plug, brana, senen« vile in k6se, ki nemamo polja, da bi orali, brdnili in sejali, ki nemamo lepih travnikov, da bi seno kosili P Naša mala zemljišča so v strminah, kjer ni vozne ceste, ampak le ozke stezice; k večem najdeš ozko pot, po kteri jeden sam voliček mučno vleče pol koška gnoja do kacega pripravnega kraja, od koder se potem na hrbtu znosi na grćde. Da, mi nemamo njiv, nego naša zemljišča so z velikim trudom skup znešene in z najpriprostejšim kamnenim zidom podprte grude, katere z neizrečenim trudom obdeljujemo. In vendar smo meščani velikega meata prve vrste ! Oh, neusmiljena ironija to 11 Plačujemo take davke in občinske doklade, kakoršne plačujejo oholi milijonarji, ki imajo svoje bli-ščeče in potratne palače na najlepših prostorih tržaškega mesta, in ki uživajo vse ugodnosti in lahkosti, katere jim skrbno pripravlja mestni magistrat, da jim snaži široke ulice in širne trge, da jim povsod stavi svetilke, da jim gradi in lepša potratna šetališča ter iim priređuje vesele godbe po trgih. A nas Rojansko kmete v strminah zanemarja popolnoma oni isti magistrat, ki toliko ljubi in tako rad jemlje naš denar, katerega mu plačujemo na davkih in velikih občinskih dokladah. Nam niti ne dd najpotrebnišega; nam no koplje vodnjakov in ne postavlja svetilnikov, in za varnost našega imetja so no skrbi nič.
Med vBemi okoličani smo'mi Kojanski kmetje najsiromašniši. Naša zemlja je najbolj nerodovitna; treba jo obdelovati z velikim trudom in še večimi stroški. Nje poglavitni, ali prav za prav jedini pridelek,
sto kmetico. Poglej moje lice: ona je »pravila rudečico h svojimi nečistimi loki z mojih lic. Poglej na moj beli vrat: on so ne da umiti! ti sinji madeži njenih železnih nohtov se nikakor no dado umiti ! Poglej na moje belo nogo: one so mnogo hodile, ne po preprogah samo, — ampak po gorečem pesku, po mokri zemlji, po bodečem trnji! a moje oči? poglej na oči: one ne vidijo radi solz! . . Najdi jo, mladenič, najdi mojo mačeho ! . .
Njen glas, kateri se je na hip nekako povzdignil, se je ustavil. Potok solz so je udri po njenem belem licu. Nekako težko čuvstvo, polno pomilovanja in žalosti, vzbudilo so je v mladeniČevih prsih.
—	Jaz sem na vso pripravljen za-te, mila gospica! rekel jo on oduševljenim srcem ; — a kako, kje najti jo P
—	Glej, glej ! dejala je hitro: — tukaj jo! na bregu so igra v kolu med mojimi deklicami in greje na meseci. A ona je premetena in zvita. Ona so je Nprcmenila v podobo utopljenice, a jaz vem, jaz slišim, da je tukaj. Meni jo težko, moni je hudo radi nje. Jaz ne morem plavati črez-njo lehko in gibčno, kakor
je vino; le to se dd v denar spraviti in le to bi donašalo kmetu plačila za njegov obstanek, če je letina ugodna in ako bi davki ne bili tako zel6 hudi. Ali trta, ki je edini naš up, boleha že več let sčm od raznih bolezni: od črvivosti, strupene ros«, čruenje i. d., radi česar tudi mnogo poprej in pogoatoma umira, da se mora prav vsako leto z novimi podsajati, ki še le v četrtem ali cel6 v petem letu zarod delajo. Zarad teh bolezni tudi ne rodi nam več tako obilno kakor je nekdaj, dasitudi jo obdeljujemo z največo marljivostjo. Mi tedaj ne prideljujemo več toliko, da bi vsaj pokrivali stroške, ki smo jih imeli za kmbtovanje. To pa nam jo glavni uzrok, da vedno bolj pešamo in božamo. V dokaz te nedostatnosti navedemo tu to-le neovr-gljivo resnico; dober kmet izmej nas ne pridela v najboljšem vinskem letu več ko 16 hektolitrov vina; imel pa je te-le stroške: 90 dni poprečno 4 delavce z'dnevno plačo od f. 1*10 za vsacega moža najmanj, kar znaša delavskega plačila . . . . f. 398'— za les, beke, in druge take stvari
potrosi...........„ 20*—
za žveplo in galico (vitriol) izdd . „ 27-50 gnoja treba 20 košev po f. 3.50 . » 70.—
skup f. 513-50
Vsi delavni Btrofiki znašajo
torej...........f. 32 09375
za hektoliter vina. Denimo, da se proda hektoliter vina po . , 28'— ki se pa ta cona dozdaj še ni
dosegla za našo vino, izhaja pri-_
manjkljaj ali izguba od . . . f. 4-09375 za hektoliter. Prištejmo temu pa še sedajni užitninski davek od . f. 7'— za hektoliter, znaša potem vsa
zguba..........f. 11-09375
od hektolitra : ne glede na to, da postava za užitninski davek nam ne pripušča svobodno niti jodno same kapljico od našega, na lastni zemlji trudom pridelanega vina* da bi ga pili za svojo potrebo, da bi si okrepčavali ž njim svoje v težkem delu onemogle moči.
Mi nemamo drugih dohodkov, mi ne-
riba. Kakor žrebelj tonem in padam na dno. Pojišči jo mladenič.
Lovko je pogledal na breg : v tonkoj, srebrne j megli so ae dvigale deklice, lehke kakor senca, v srajčicah, bolih kakor čmar-nice ; zlata ovratna lepotičja, koravde, dukati bleščali so na njih vratih ; toda blede so bilo : njih telo jo bilo nekako kakor izdolbeno iz prozornih oblakov in kakor da so je svetilo skozi pri srebrnom mosoci. Približale so se skakljajo k njemu. Zaslišali so se glasovi :
—	Igrajmo vrana, igrajmo vrana ! za-šumelo so vso, kakor potočen trst, v katerega zapihlja v mraku vetrič.
—	Katera hočo biti vran P
Začelo so srečkati — in jedna deklica je stopila iz tolpo. Levko jo je jel pregledovati. Obličje, obleka, sploh vso na njej jo tako, kakor na drugih. Samo to so jo opazilo, da je nerada igrala to ulogo. Tolpa h& je vzdignila v dolgej vrsti in hitro odletela od napada roparskega sovražnika.
—	Ne, jaz nočem biti vrana ! dejala je deklica vsa onemogla od utrujenosti :
—	žal mi jo jemati pišoeta ubogi materi !
„Ti nosi čarovnica", pomislil je Lovko.
—	»Kdo pa bode vran?"
f-~-
mamo hiš, da bi jih dajali v najem, naie hiše so le nam samim v stan; mi sploh nemamo nikakoršnih znatnih postranskih zaslužkov. Mi se živimo le od pridelkov naše borno nerodovitne zemlje, in od teh pridelkov je vino edino, na koje opiramo vse naše upanje. Ako se naše ženske ob nedeljah in praznikih čednejšo oblačijo, g1 smoti nam očitati potrate, saj ta boljfta ženska oprava se ne kupujo od naših dobičkov ; nego one si same prislužijo in prihranijo denarja s pranjem perila, ki se jim ddje v žehto od mestnih družin. NaSe ženske se same oblačijo kakor ae morejo. Dalje, ako so nekateri naši sinovi spretni rokodelci, da si lepih novcev prislužijo, ni smeti radi tega pripisovati nam imovitost1 ali celo bagastva; zakaj oni naši sinovi so bo ločili od očetovega doma in preživljajo s svojim zaslužkom svojo lastno družino. Mi kmetje pa no moremo imeti denarja skoai vse leto, in ga v resnici tudi nemamo, razun ob ČaHU, ko prodamo vino. Žal, tudi t« tako krvavo pridobljeni denar ne zadostuje našim sicer skromnim potrebščinam, ne zadostuje, da bi poplačali doline davke. In vendar mora biti poravnano oboje to. Da, poravnava se na račun naše lasti. Pri-siljoni smo delati dolgove na svoja zemljišča.
Oola, a žalostna resnica je, da nikdo izmed nas nema denarja hranjenega na obrestih, ker kaj tacega v nas sploh mogoče ni. Nasprotno pa je res, da so slabe lotine in hudi davki nas ne le tako oslabili, da no moremo zmagovati davkov, ampak uničili so nam tudi kmetovanjo do sile; resnica je, da smo trpivni ali pasivni in da se urno bližamo gotovemu propadu. Nujno pomoči jo nam torej silno treba. Ta pomoč pa so da dobiti le, ako so davki in doklado znižajo, ter bi so dala došeči deloma že, ako bi so črta ali meja užitninskega davka nazaj potisnila.
Opirajoč se na tu po reBnioi našteta dejanja, prosimo najponižnoje podpisani:
„Visoka zbornica poslancev naj blagovoli staviti visokemu finančnemu mini-
Deklico so začele znova srečkati.
—	Jaz bodem vrana! rekla je jedna v sredi.
Levko jo začol nepremično glodati v njenu licu. Hitro in drzno je letela za krdelom in zaganjala so na vso strani, da bi ulovila svojo žrtvo. Tu je Levko opazil, da se njeno telo no aveti tako, kakor drugih : v njej so je videlo nekaj črnega. Kot bi trenil, zaslišal se jo krik : vrana je skočila na jedno iz krdela, zagrabila jo, in Levku se je zdelo, kakor da je zadrla va-njo kremplje, in na njenem lici pokazala se je zlobna radost.
—	Čarovnica! je zakričal in naglo pokazal na-njo, obrnivši so k hiši.
Gospica so je zasmejala in dekliee bo s klikom odvele za seboj vrano, predstav-ljajočo čarovnico.
—	S čim naj to nagradim, mladenič P Znano mi je, da zlata ti ni treba : ti ljubiš Ivanko; toda surovi oČo ti ne pusti, da bi se poročil z njo. Sedaj ne bode voč branil ; vzemi in oddaj mu to pismo . . .
Bela ročica se jo stegnila, njeno lice se je nekako čudovito zasvetilo in bloš-čalo . . , Nerazumljivo in bolostno mu je bilo srce, ko jo prijel pismo in zbudil se.
sterstvu predlogo, da se zakon s dne 23. junija 1891. it. 13 drž. zak. v našo korist toliko premeni, da se črta ali meja užit-ninskoga davka od naših vinogradov nazaj potisne.
Mi se nadejamo ugodne rešitve naše ponižne prošnje najbolj zaradi tega, ker bi visoki erar vsled ožjega kroga davčne črte jako malo trpel na dohodkih, tako da bi se državnim financam prav nič ne poznalo. Visoki erar bi zgubil le toliko, ko* likor se ni plačalo užitninakega davka od one malenkosti vina, ki bi si ga mi za svojo domačo potrebo doma obdržali, ker bi od vsega druzega prodanega vina moral kupec plačati užitninski davek na užitninski meji tržaškega mosta, kamor edino mi pro-dajamo vino, ker je Trst nam najbližni in najmočnejši konsument."
V Rojanu pri Trstu, 8. grudna 1891.
Državna nžitaina v tžaški okolici *)
Vrli tržaški okoličani v užitninski m9ji, ki ne je postavila ob jednem z- odpravo proste tržaške luke, pritožujejo se baje čestokrat, da se jim radi vpeljanega užit-ninskega davka slabeje godi, nego onim okoličanom, ki ne spadajo pod to mejo.
Zdi se nam umestno, da spregovorimo o tej zadevi kratko besedo. Naše menenje namreč je, da so take pritožbe neosnovane iu neopravičene, in da je stvar ravno narobe. Le premislimo, kako je z blagom, ki ga uvažajo naši ljudje v Trst na prodaj.
Vino, kolikor Be ga pridela v vsej okolici, pokupi in popije se večjidel v Trstu. Kdo pa plača veči davek od te „božje kapljice", okoličan, ki biva v užitninski meji, ali njega sosed, ki živi zunaj te mejo P — Gotovo plača zadnji več ; saj nora poŠteti od vina, ki ga pripelje čez užitninsko črto v Trst na prodaj, vso užitnino, kakor veli postava; za vinorejce v užituinskem obsežji pa je ta pristojbina le povprečna in vsakako manjša, ako narede, predno jamejo trgati grozdje, dotično pogodbo s finančno upravo.
Jako važno predpravioo imajo dalje vinogradci v tržaški užitninski meji, da ■mejo porabiti oziroma prodati do deset odstotkov natrganega grozdja, ne da bi plačali odnosno užitnino. Te svoboščine drugi našinci v okolici nimajo, dasi bi jim ugajala in po godu bila slehernemu, ki želi
*) Naprošeni smo z jako odlične strani, da prijavimo članek ta — tikajoč so vitalnega uprašanja naših okoličanov — no da bi so strinjali žnjega vsebino: vso odgovornost prepuščamo torej gosp. dopisniku samemu. Povdarjati moramo tudi, da je javno menenje po vBej okolici ravno nasprotno nazorom gospoda dopisnika in je tudi peticija, kojo so nedavno naši Rojanćanje izročili držuv-nemu zboru ob tem uprašanju, trdila nasprotno, nego trdi ta naš odlični dopisnik.
VI.
Prebuditev.
Kaj sem spal P rekel je Levko sam pri sebi in ustal z malega grička. — Tako živo je bilo, kakor da bi bilo v resnici! . . . Čudno, čudno ! je ponavljal ogleduje se. Mesec nad njegovo glavo kazal je polnoči; povsod je bilo vse tiho, od rib« njaka je pihljal hlad; nad njim je žalostno •tala stara hiša z zaprtimi oboknicami; mah in visoka trava sta kazala, da so se ljudje že davno oddalili iz nje. Tu je stegnil svojo roko, katera je bila ves čas, ko je spal, skrčena, in začudeno vzkriknil, čuteč v njej pismo. — Ah, da bi znal Čitati! si je mislil in obračal pismo na ▼se strani. V tem trenutku se je zaslišal aa njim šum.
— Ne bojte se, kar zagrabite ga! Koga bi se bali P saj nas je deset! Jaz stavim, da je to človek, a ne hudič ! . . . Tako je kričal župan svojim sopotnikom, in Levko se je čutil zagrabljenega od nekoliko rok, iz-med katerih so se nekatere ■trahu tresle. — Odloži, prijatelj, svojo strašno krinko! Dovolj si vodil ljudi za nos! rekel je župan in zagrabil ga za
spraviti v Trstu svoje grozdje v denar. Na to stran so toraj gori omenjene pri-tožbe pravcati „narobe svet".
Kako pa je glede na užitnino s kupčijo z jagnjeti, prašiči in domačo perotnino? Komu nese ta več dobička, okoličanom, živečim v užitninski meji, ali okoličanom, bivajočim zunaj nje P — Očividno prvim; kajti le ti smejo brez davka rediti in prodajati navedene živali v tržaškem užitnin-skem obsežji. Drugi domačinci morajo, kakor Kraševci, Istrani in Furlani, svoje blago, če je hočejo v Trstu razpečati.| prej zadačiti iu prodajno pravico tako rekoč kupiti. Jasno je tedaj, da glede na državno užitnino okoličani v užitninski črti niso na slabšem, pač pa mnogo na boljšem, nego njih sosedje zunaj te mejo. Še bolje pa bi se jim godilo v gmotnem oziru, ako bi si ravno navedene predpravice (privilegije), posebno pa zadnjo, dobro zapomnili in izkoristili.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Poslanska zbornica. Z dnem 17. decembra zaključila se je proračunska obravnava in s tem tudi zimska sesija. V januvarju se sicer zopet snide državni zbor, & menda ne bode obravnaval druzega važnega, nego trgovinske pogodbe. Omenjenega dne biti ati dve seji in o teh dveh sejah nam je še danes poročati. Nadaljevala se je in dovršila obravnava o finančni postavi za leto 1892. Poslanec Pernerstofer je povdarjal, da je dr. Grčgr v svojem govoru silno pretiraval ter je obžaloval, da dr. Oregr ne posveti svoje nadarjenosti — mesto da jo trati z državnopravnim! uprašanji — nekemu drugemu uprašanju, katero tudi ni v zadnji vrsti narodno: uprašanju osvobojenja ve-like tlačene mase naroda. Govornik je do* kazaval, navajajoč posamične slučaje, kako policija kruši postave za društva in zborovanja. Še huje se godi časnikarstvu delavskega stanu. Tu se konfiskuje kar vse vprek. — Finančni minister dr. S t e i n-b a c h izraža svoje prepričanje, da račun dr. Gregra o dohodkih in stroških dežela češke krone ni osnovan. Kakor je postavil dr. Grčgr te dežele proti vsej državi, tako bi Be lahko postavila dežela proti deželi, občina proti občini. To pa ne gre, kajti gledati treba vedno na skupnost. Da je izrek Gregrov o „iztisnjeni citrom* neresničen, prepriča se lahko vsakdo, ako se le ozre po deželah teh. Vlada Be pridružuje izjavi poslanca češkega velepo-sestva (princa Schvvarzenberga), namreč, da take trditve žalijo patrijotiško, dinasti-
vrat; — a kar otrpnel je, ko je vprl va-nj svoje oko. — Levko! sin! je zakričal in stopivfii nazaj spustil roke. — — Kaj to si ti, pasja noga! Glej ga no, malopridneža ! Jaz premišljujem, kak rogo-vilež, kak hudir dela neumnosti 1' a to delaš ti, prismoda, tvojemu očetu, ti razsajaš po ulici, ti zlagaš pesni! . . . He, he, he, Levko! Kaj je to P Gotovo te koža srbi! Zvezito ga !
—	Stoj, očka ! ukazano mi je, da naj ti oddam to pismo, — rekel je Levko.
—	Sedaj mi ni mari pismo, ljubček! Zvezite ga!
—	Stoj, gospod župan ! rekel je pisar, ko je zagledal pismo, — to je komisarjeva roka !
—	Komisarjeva P
—	Komisarjeva P ponovili so mehanično sluge.
—	Komisarjeva P čudno! 6o bolj nerazumljivo ! si je mislil Lovko.
—	Čitaj, čitaj ! rekel je župan: — kaj piše komisar P
—	Poslušajmo, kaj piše komisar! rekel je žganježgalec, drže v zobeh lulo in kresaje ogenj.
Pisar se je odkašljal in začel čitati :
ško in avstrijsko čutstvovanje. Govornik spominja dra. Gregra na izrek Frana Palackyja, ki je rekel, da Avstrijo bi trebalo osnovati, ako bi je še ne bilo. Se svojim govorom je dr. Grčgr slabo uslugo napravil narodu češkemu. Poslanec R o -manczuk je povdarjal, da je parlamen-tariška situvacija še vedno nejasna. Večina levice, Poljakov in konseivativcev bila bi podobna zvezi tičev in rib, ki naj bi vlekla kak voz. Sedanji parlament zastopa le strankarske interese. Po vladi zahtevana nepolitiška gospodarska politika pokazala se nam je kot politiska politika na korist vnanje politike. Cilj ta je gotovo velevažen, toda mi imamo še druzih visokih ciljev, n. pr. zadovoljno s t narodov, po kojih ciljih treba resno težiti. Na rusinski narod treba bolj oiir jemati. To bi bilo v trdnejšo zaslombo državi, nego marsikaka vojaška naredba. — Generalni govornik pro, dr. M e n g e is pole-mizoval je jako odločno proti dru. Grčgru povdarjajoč, da ni res, da se je spravna akcija vršila na škodo narodu češkemu. V deželnem šolskem svetu pripoznale so se jednake pravice Čehom in Nemcem, isto-tako v deželnem kulturnem svetu. Osnova jedne nove trgovinske zbornice je tudi na izključljivo korist Čehov. Le Nemci imajo vzrok pritoževati Be. Nemci so privolili v preosnovo volilnega reda, kateri preosnovi posledice se sedaj niti ne dajo preračunati. Nam ne bode žal, ako se sprava ne do-žene. (Pojte no: mislite-li res, da vam živ krst to verjame P ! Op. ur.) Govornik označuje kot prvo in glavno nalogo parlamenta, skleniti pravično narodnostno postavo. Pri sedanjih odno-šajih neguje se bizantizem, kojega posledica je, da je cel6 nek opozicijonelni govornik nastopno zaključil svoj govor: „Visoko ministerstvo naj blagoizvoli udanostno ozir jemati na ta predmet.* Tako govori zastopnik, koji zastopa morda tisuč duš. Zastopniki narodnosti morali bi vedno za to skrbeti, da ne bi mogla žaliti njihovih narodnih pravic kakoršna si bodi ordonanca kacega ministra. Nezdravi ti odnošaji, ki ne značijo druzega, nego absolutizem, demoralizovan po dozdevnem konstituoijonalizmu, ne morejo prenehati, dokler se potem postavo ne reši narodno uprašanje. — Posl. dr. H e r o 1 d — generalni govornik contra — obžaluje, da se takoj potisne patrijotizem v ospredje, kakor hitro kdo zine besedo, ki je neljuba na desni ali levi. Jaz sem — pravi govornik — avstrijskega mišljenja, menim pa, da je patrijotizem vzvišeno Čutstvo, koje ne bi smeli zlorabljati pri vsakej priliki. Narodu češkemu ne treba govoriti o svojem pa-trijotizmu in svoji lojalnoBti. Narod, ki je v resnici lojalen, ne govori o tem, ampak
„Ukaz županu Jevtuhu Makogonenku. Izvedeli smo, da si se ti, Btari bedak, mesto da bi popravi) prejšnje nedostatke in spravil vas v red, zmešal in da delaš napake* . . .
—	Za Boga, — rekel je župan, — ničesar ne slišim !
Pisar je začel znova!
„Ukaz županu Jetuhu Makogonenku. livedeli smo, da si se ti, stari bedak . . .*
—	Stoj, stoj ! ni treba! zakričal je župan : — dasi neseni slišal, vendar vem, da tu ni se najglavnejša stvar. Čitaj dalje !
„Vsed tega ti ukazujem, da takoj oženiš Bvojega sina Levka Makogonenka z Ivanko Petryčenkovo, k&zakinjo vaše vasi, in da popraviš mostove na deželni cesti in ne oddajaš domačih konj brez mojega vedenja gospodi, ako pride tudi iz kame-ralne palače. Ako pa pri mojem prihodu ne bode izvršeu ta moj ukaz, pokličem samo tebe k odgovoru. Komisar, odstavljen poročnik Kozjina Derkač-DriŠpanov-skij."
—	Glej ga no! dejal je župan in zdehnil. — Ali slišite, ali slišite : za vso se zahteva račun od župana in potem se tudi ravna ! brezpogojno ravna! ali ni to,
kaže lojalnost svojo z dejanji. Ako pa ima narod vzrok de nezadovoljnosti, pove to odkrito svojemu knesu, kajti, ako ljudstvo, ki je nezadovoljno, hlini zadovoljnost, potem ni lojalno. Ako bi avstrijska država slonela na pravi historiški podlagi, ako bi bila zvesta svojemu smotra, nikdar ne bi govorili tako proti njej (kakor je govoril Grčgr), kajti potem bi si v pojmu „država" misliti to, kar v resnici je država, ne pa tega, kar se jej podtika, strankarske programe in strankarske ozire. Dolžnost vseh patrijotiških mož bi bila, da se češko državno pravo, ki je globoko ukoreninjeno v prepričanju naroda, spravi v sklad z interesi »kupne monarhije, kajti: kakor hitro bi nastalo protislovje mej deželami češke krone in avstrijsko državo, prenehala bi avstrijska država in ne bi je našli več na zemljevidu. Govornik omenjal je potem na razsežno dunajskih punktacij ter namenov, koje goje Nemci b temi punktaoijami. Gotovo je, da je češka kraljeva krona se svojim bleskom podelila habsburžki hiši veljavo v svetovnozgodo-vinskih dogodkih, da je češka kraljeva krona zabranila, da na mestu, kjer je Avstrija, ne stoji razširjeno nemško eesarstvo, kojega vladajo sedaj v Berolinu. Govornik je zaključil : Nehajte vender enkrat z dunajskimi punktacijami. Nikdo jih noče in miru
—	ki je glavni smoter te spravne akcije
—	izvestno ne dosežemo žnjimi. In dokler ne spravite te spravne akcije raz dnevni red, tako dolgo ne bode miru na Češkem in tako dolgo nam ne kaže druzega, nego odločna in krepka opozicija proti sedanjemu zistemu. Na večer je bila še jedna kratka seja, pri katere zaključku je predsednik Chlumecky objavil, da je prihodnja seja dne 8. januvarja.
Različne vesti.
Srečno novo leto!
Srečo neb&, Srečo sercd, Tukaj na svetu; In blagodar Božji vsikdar, V novemu letu !
Imenovanje. Okrajni glavar v Voloski, J e 11 m a r, imenovanje namestniškim svetovalcem pri namestništvu tržaško m.
Umrl je dne 13. decembra t. 1. v Kopru častni kanonik M i c h a 1 i o h Jakob in bil pokopan dne 15. duc. (v torek). — Zadnjo prijaznoet Slovencem je skezal b tem, da je meseca avg;:sta pošiljal slovenskim volilcem pomjanske žu-
prosiui ... A tebe, — nadaljeval je on, obrnivši se k Levku, — oženiui vsled komisarjevega ukaza, — dasi se mi zdi čudno kako je mogel to izvedeti; samo palico moraš še pokusiti prej ! Ono, veš, katera visi doma na steni pri kotu! Jutri jih dobiš . . . Kje si dobil to pismo P
Neglede na iznenađenje, katero ga j« doletelo, je imel Levko vendar še toliko razuma, da je pripravil drug odgovor in utajil pravo istino, na kak način je dobil pismo.
—	Sinoči, odgovoril je Levko, — odpravil sem se v mesto iu srečal komisarja, ko je baš stopil iz voza. Ko je izvedel, da sem jaz iz naše vasi, mi je dal to pismo in ukazal mi, da naj ti povem, očka, da pride tudi k nam na kosilo.
—	On je rekel to P
—	Da, on.
—	Ali slišite P rekel je ponosno župan in obrnil se k sopotnikom : — sam komiBar pride k našemu bratu, t. j. k meni na kosilo. O! . . . Tu je župan vzdignil svoj prst in postavil glavo tako, kakor da bi kaj poslušal. — Komisar, ali slišite, komisar pride k meni na kosilo;
panije p r e t i I n a pisma, ali da naj volijo pri občinskih volitvah — za Italijane, ali pa oaj plačajo precej dolg, kateri so nekateri dolžni veliki cerkvi v Kopru. — N. V. M. P.!
K položaju. Nemška levica prejela je torej svoje božično darilo: nje član, grof K u e n b u r g, postal je minister brez portlelja. Grof Kuenburg ostane član kluba nemške levice in je s tem zadostno označena njega naloga: zastopati načela stranke svoje pri mi-nisterskih posvetovanjih. Jako značilno je, kako tolmačijo oficijozni organi in organi nemških liberalcev dogodek ta. Prvi trde, da sta so vlada in nemška levica izdatno približali jedna drugi, poslednji pa — kakor da jih je malo sram — zanikajo to, trde, da ostane razmerjejmej omenjeno stranko in vlado isto, kakoršno je bilo doslej. Prepričanje naše je to, da imajo prvi prav, kajti sedanja naša vlada stala je itak že davno v nemško-libe-ralnem taboru se svojimi poznanimi, četudi javno ne pripoznanimi nameni. Germanizacija je vodilna misel na tej in dni strani. Sicer pa nas to imenovanje nikakor ni presenetilo, ker je je zahtevala logika dejstvi — da govorimo z modro našo Triesterico. Samo da gospoda ne delajo računa brez krčuiarja; tudi mi smo še tu.
Deželni zbori štajerski, solnograški in goriški so se sešli dne 28. t. m. Poslednjega pozdravila sta gg. deželni glavar in vladni zastopnik v obeh deželnih jezikih. Deželni zbor goriški se je istega dne zopet zaključil, ko je vsprejel provizorij za deželno gospodarstvo.
Ogerski državni zbor je razpuščen. Tržaški mastni svet nadaljeval je včeraj obravnavo o mestnem proračunu za leto 1892. Svetnik Pahor priporočal jo ob tej priliki, da se razni, nepredvidjeni stroški kolikor možno skrčijo ter da so kaplanija „pri lovcu" temeljito prenovi. Župan je obljubil ugoditi želji tej. V pod-poro učencem italijanskega učiteljišča v Roveredu dovoli se podpora 1200 gld. dotlej, dokler ae v Trstu ne osnuje i t a-lijansko učiteljišče. Svetnik N a bergoj interpeloval je župana o stanju predpriprav za predlogo, tikajoče se od-morjenja taks posestnikom konj v okolici. Poročevalec V e r n e d a odgovarja, da se dotična predloga Bkoro predloži. Don Pahor je priporočal, da se Aa domače posestnike kamenolomov kolikor možno ozir jemlje pri oddajanji del. G. župan jo obljubil ugoditi želji tej. Svčtnik Nabergoj je priporočal, da se postavi v proračun za leto 1892. primeren znesek za dovršenje vožne oeste na Kontovelj. Tudi to je obljubil g. župan.
0 aferi veleč. g. kapelana Logarja, odnosno o postopanju mestnega zbora proti temu gospodu izpr^govoriti nam jo
Kaj misliš, gospod pisar, in ti, prijatelj, to ni popolnoma puhla čast, kaj ne P
—	Kolikor se vem spominjati, — pripomnil je pisar, — ni šo nobeden župan komisarja pogostil.
—	Vsak župan ni jednak ! rekel je zadovoljno župan. Njetiove ustnice so so skrivilo in nokaj jednakega kakor hripav smeh, podoben bolj bobnenju oddaljeuega groma, zaslišal se je iz njegovih ust. — Kaj misliš, gospod pisar, bi bilo treba daći ukaz radi imenitnega gosta, da bi prinesli iz vsake hiše rsaj jedno pišče, platna, ali kar-si-bodi . . . A P . . .
—	Seveda, gospod župan !
—	Kdaj pa bodo svatba, očka P pra« šal je Levko.
—	Svatba? Ali bi ti dal svatbo! . . . Pa nu, radi imenitnega gosta . . . jutri vaju poroči pop. Bes vas plentaj ! Naj razvidi komisar, kaj 8e pravi točnost! Otroei, sedaj pa le spat! Idite domov ! . . Današnji slučaj spominja iUo ča8a, ko sem ... P^ri teh besedah jo župan ponosno pogledal, kakor navaduo.
—	Nu, sedaj bode župan pripovedoval, kako jo vozil carico! rekel jo Lovko tt?r naglo in radostno korakal k znanej hiši, okroženej z nizkimi višnjami. —
še par besedi. Gospoda so uložili tožbo proti g. kapelanu; dobro, tega jim ne more nikdo zabraniti. Toda, ko je slavno c. k. državno pravdništvo izreklo, da nima povoda kazenski pestopati proti njemu, ali z drugimi besedami: da se g. kapelan ni z ničemur pregrešil, uklonili naj bi se bili sodbi tej. Dd, uklonili so se sicer, dobro vedoči, da jim je vsaka nadaljnja pot preprečena, ali uklonili|so se ponavljajoč svoja neosnovana obdolževanja. Se svojim ko-nečnim sklepom pregrešili ao se po me-nenju odličnega jurista, proti § 300 k. z.
Dopolnilna volitev. Pri Včerajšnji dopolnilni volitvi za IV. razred bil je izvoljen v mestni svet g. C ari o Banelli* Danes voli I. razred jednega svčtnika.
Slovanska čitalnica v Trstu priredi jutri zvečer v svojih prekrasnih prostorih „Silvestrov večer". Sodeči po pripravah znanega marljivega odbora in spominajoči se prelepih večerov preteklih let amo trdno prepričani, da bode tudi ta veselica izpala v ponos in čast našemu odličnemu slovanskemu društvu.
„Tržaški Sokol* priredi jutri svoj običajni „Silvestrov večer."
„Silvestrov večer* proslavlja v svojih prostorih tudi „Tržaško podporno in bralno društvo". Vstop jo prost. Gosti, upeljani po članih, dobro došli!
Plesni odsek „Delalskega podp. društva" uljudno vabi na zabavni „Plesni venček", kateri bode v soboto dne 2. januvarja 1892. v dvorani gospoda Mally-ja (ulica Torrente štev. 16.) Plesal so bode novi ples „SLOVAN". Med odmorom deklamuje gospica A. Archova, Gorazdovo: „Kronanje v Zagrebu". Komičen prizor : „On je pa res neumen" sestavil je in aianžuje gospod A. Janša. — Ustopniua je 50 kr. za gospode. — Toileta navadna. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Radodarnosti se ne stavljajo meje.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v soboto 26. t. m. v veseli družbi na Prošeku 85 kr. Gospa Ema Bartel je darovala 1 gld.
Za „Božičnico" ženski podružnici so poslali iz Pazina: g. župnik Miklavčič 4 gld., dr. O. Rybar 3 gld. in g. JelušiČ 60 nč. Eliza Dolenc (Tiskarna Dolenc) je darovala 3 gld., g. Žitko Fran 2 gld. Hvala vsem !
Božićnica otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu se je vršila v torek dne 22. t. m. Do 5. ure popoludne prišlo je v dvorano toliko občinstva, da smo stali kar rama pri rami. Iz mesta je došlo lepo število gospode, posebno častno je bil zastepan odbor tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Ni brez pomena, da so se udeležili domači Rojanci v tolikem številu lepega tega večera. Domačinom, kateri so bili isti večer z uspehom
„Bog ti daj nebesa, dobra krasotica !* si jo mislil. „Da bi so večno smehljala na onem svetu med svetimi angelji ! Nikomu ne povem o čudovitoBti nocojšnje noči; samo tebi, Ivanka, jo odkrijem : samo ti mi bodeš verojela in molila za djišo nesrečne utopljenice!" Tu se je približal hiši: okno bilo je odprto; mesečni žarki so svetili skozi in padali na spečo Ivanko ; njena glava je bila naslonjena na roko; lica so bila goreča; ustnice ao se pregib-nile in nejasno izgovorile njegovo ime. „Spi, moja krasotioa! Naj se ti sanja vse najboljše na svetu! Toda vse to ne bode boljše flego ono, ko se midva prebudiva !" Prekrižavši jo, je zaprl okno in tiho odšel. Črez nekoliko minut je vso že spalo na vasi. Samo mesec je še plaval po neizmernih puščavah krasnega ukrajinskega neba. Prijeten duh se jo razširjal v viso-čini, in noč, divna noč bila je veličastno razsvetljena. Tako prekrasna je bila zemlja v divnem srebrnem blesku ! Toda nikdo ni več čutil te krasoto: vse je že mirno spavalo. Le tu pa tam pretrgalo je lajanje psov molčanje, in pijani Kalenik so je se dolgo sprehajal po tihih ulicah ter iskal svojo hišo.
otročičev popolnoma zadovoljni, priporočati je, naj se često spominjajo .Podružnice na Greti" ter zanjo nabirajo radovoljne doneske. Božičnica začela se je z „Molitvijo". Za tem nastopil je prvomestuik podružuice, g. Dragotin Martelanc, pozdravljajoč navzoče občinstvo ter zahvaljujoč je na mnogoštevilnem obisku „Božičniee", osobito pa v lepem številu pri-sustvujočo mestno gospddo. Isto tako zahvalil se je govornik vsem darovalkaiu in darovateljem, kateri so pripomogli, da se obdarujejo nedolžna naša deca. Naši otročiči se ne sinejo nadejati bogatih darov pri božičnem drevesu, kakor n. pr. otroci bogatih mestnih starišev; poskrbelo pa se je le, da dobe obleke — kar je najpotrebnejše. Ne bodemo razpravljali tu vsako točko posebe, omenjamo le, da se je celi program jako ugodno izvršil — posebno se je bilo čuditi otročičem deklamovalcem (deklicam in dečkom) glede glasnega in čistega izgovarjanja besed ter popolno neustrašljivosti. Zelč se je dopadal tudi prizor „Mladi vojaci" ; mali poveljnik držal se je res kot pravi vojaški poveljnik! — Krilati angeljček i deklica M. Čokelj) zahvalil se je potem v dolgem in lepem govoru darovalkam in darovateljem in s „cesarsko pesnijo" zaključili so otročiči zadnji del programa. Prav je tako; začenši z molitvijo in končavši s „cesarsko pesnijo" pokaže se lahko svetu, kake namene ima naša Šolska družba. Gospici I. F a b i j a n i-jevi vrtnarici tega vrta, je le časti tati na ugodnem uspehu — in letos posebno, ako poštevamo veliko število otročičev. — Po končanem vsporedu bilo je obdarovanih z obleko do 5§ otročičev, a vsi ti in ostali dobili so vrečice, napolnjene s sadjem in sladčicami. Spomin na lepo napravljeno in razsvitljeno božično drevo — in darove, prejete v tem narodnem zavodu v dan božičuice — vse to vplivalo bode še v poznejših letih ugodno na sedanje otročičo. — Omenjamo še, da kakor vsako leto v dan božičnice, okrasili so Rojanski rodoljubje i letos dvorano z raznimi zastavami, ter napravili primeren odrček. Slava jim! Občinskim glavarjem v Dolini je bil
dne 22. t. m. spet enoglasno izvoljen g. Ivan S 1 av e o. Vrlemu možu čestitamo.
Draglnjska doklada državnim uradnikom. Vesti z Duuaja javljajo, je finančni minister dozvolil uradnikom zadnjih treh vrst, poslujočim po mestih z 40.000 ali več prebivalci, draginjsko doklado letnih 120 gld. od novega leta naprej.
, Pevsko in bralno društvo na Opči-nah, imelo bode na Silvestrov večer dno 31. decembra t. 1. ob 7 uri v Malalanovih prostorih svoj redni letni občni zbor, kateremu se p. n. člani uljudno vabijo. Dnevni red: l. Poročilo odbora, a) tajnika, b) blagajnika. 2. Volitev novega odbora, 3. Pri prosti zabavi petje in tombola.	ODBOR.
Zavarovalna banka „Slavlja" vsprejme dva akviziterja za stroko zavarovanja na življenje in dva akviziterja za požarno stroko. Plača stalna. Kdor se čuti sposobnega za jedno teh služeb, obrne naj se do glavnega zastopa banka „Slavijo" v Ljubljani.
Iz Kala pri sv. Petru se nam piše: Že leta 1856. so naši pradedje pod našo vasjo Kal sezidali neko kapelico ter postavili v njo kip D. M., kateri stoji še danes. Seveda jo že preteklo 235 let od istega čaaa. Kapela so je spremenila tako, da je je)« kaiati na svoj propad. To nns je jelo skrbeti; zato smo začeli misliti na novo stavišče, ali žali Bog pri tem nam je bila druga nadloga ca hrbtom: pomanjkanje denarja ; brez tega se pa take stvari vršiti no morajo. ZaloBtno smo zrli na to staro kapelico, katera nam je nekak mejnik, pošiljajoč zadnje pozdrave onim, koje odnašamo iz vasi — k večnemu počitku. Ali pomoči si nismo mogli. Kar nenadoma napoči veseli glas — čujto — da naui pre-blagorodni gospod Jakob Mankoč kapelo sezida. Kdo je bil veselejši od našega vaščaua ! In tako je bilo tudi ros. Naš rojak, g. Jakob Mankoč, posestnik v Kalu, posestnik in trgovec v Trstu pakazal je svoje blago srce do nas vasčanov, pokazal jo svojo ljubezen do
Boga s tem, da je na svoje Ustne stroške dal postaviti kapelo na novem mestu in sicer tako, da mora mimoidoči popotnik strmeti nad človeškim umom, ki je to izdelal. Kapela je iz samega rezanega kamna in stavila se je pod vodstvom g. inženerja Skalmaninija iz Trsta. Stavbo je izvrševal tukajšnji kamnosek Miha Stegu, slikarije pa je oskrbel poznani slikar Ogrin c Vrhnike. Izpolnila se je torej naša naj-prisrčnejša želja in iz dna src kličemo: hvala ti naš dobrotnik ! Bog Ti plati, vrli naš rojak, g. Mankoč! Pokazal Si srce svoje, vneto za čast božjo in srečo svojih rojakov, Inkrenn hvaležnost teh poslednjih bodi Ti v plačilo !
Omeniti nam je tudi, da imamo mej nami še neko drugo blago dušo; in ta je n«š vrli nnrodnjnk g. Ivan Žnidaršič, poflPstnik in trgovec v Kalu. Tudi ta je pokazal ljubezen svojo do vasčanov s tom, da nam je v našo podružnico omislil lep križev pot. Bog povrni stoterokrat tudi njemu!.
V imenu vaščanov :	I. I.
Iz Škrbine se nam piše : Sprejmite zopet glas iz naše, sedaj — hvala Bogu I
—	zdrave Škrbine. Neizrečeno radost napravil je naš gospod učitelj vsem vašča-nom s tem, da nam jo za sveto božične praznike izvežbal lop mešan zbor. Osobito pri sv. maši. na sv. večer bili smo do solz ganeni. Celo preoastitemu g. župniku sezalo je do srca, videčemu radost iiašo. Gospodoma župniku in učitelju voščimo najiskrenojše, da bi še dolgo vrsto let mej nami izvrševala vzvišene svojo dolžnosti.
Lepa zaslomba miru v občini naši je tudi tukajšnje „Bralno društvo". Odkar zahajajo ljudje v društvo to, prišel je marsikdo do blagodejnega izpoznanja: še le sedaj sprevidevajo ljudje, kako važnosti so taka n&rodna društva. — Še neko drugo veselje doživeli smo nedavno ob priliki, ko je prišel mej nas prebl. gospod okrajni glavar [iz Sežane. G. glavarja pozdravil je seveda prvi naš g. župan, & vsprejelo ga je vse starešinstvo. Pok možnarjev in razlegajoče zvonenje naznanjala sta radost našo. G. glavar ogledal si je cerkev, potem pa prostor, namenjon ta novo šolsko poslopje. Poslednje se žo sida in bode imelo dve nadstropji. Osobito lep bode »prednji del. Na tem pa je priznati zaslugo našemu županu, ki župani v našo popolno zadovoljnost. Napravil nam je lepo cesto proti sv. Mihelu ter iz Lipo do Škrbine, a zdaj so nadaljuje skozi Rubije na Rifen-berk. Nadejamo se, da nam skoro razdeli občinski pašnik. Na dan 30. t. m. razpisana je javna seja v ta namen, da se razširi trg pred oorkvijo ter napravi vod« njak. Omislili smo si tudi 4 svetilke, da se izognemo nesrečam na cesti. Hvala in čast torej našemu županu !	L. A.
Vabilo k Silvestrovemu večeru, kateri prirodi Čitalnica Postojnska v č etrtek dne 81. grudna 1891. v svojih prostorih. Vspored: 1. Nagovor, govori g. A. Ditrich.
2.	P. H. Sattnor : „Opomin k petju*, mesen zbor, 3. S. Gregorčič: „V pepolničnej noči", duklamuj* gosp. A. Šibenik. 4. Ko-cjaučič: „Njoga ni°, moški zbor z bari-tou-solo (g. A. Ditrich) in fiveterospevom. 5. „Lahko noč", oveterospov. 6. Bob iz Kranja. 7. Šalji va dražba. 8. Prosta zabava.
—	Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina: Posamezne osebo 60 kr., rodbino 1 gld. -— Cisti dohodek te zabave namenjen je ubogim pogorelcem v Rakitniku, zato se i velikodušnosti ne stavijo meje. — Gledč na dobrodelni namen vabi k obilni vde-ležbi.	ODBOR.
„Slovenskega Pravnika" štev. 12. prinaša sledečo vsebino: 1. K razlagi §«a 51. zeulj. zakona. — 2. O stavi (Konec.) —
3.	Iz pravosodne prakso. Civilno pravo.J—
4.	Iz upravne prakso : K §-u 57. obrtnega reda. —£5. Književna poročila. — C. Razno vesti. — 7. Vabilo.
„Upe ostane doma". Ta veseli prizor pri „božičnici" so zvršili prav dobro sledeči učenci IV. raz.: J. Durnik (Lipe), J. Šnideršič (Ivan) in Vidmar (Anica). Oče
» / /
v "X
bil je voditelj sam. — Ker so nas nekatere gospu in gospodje prosili, da tudi te objavimo smo jim s tem ugodili.
Listnica upravništva.
Gg. H. C. Komen; S. L. Gorjansko; Bralno društvo Ćrnikal; M. Ko?; dr. F. Ljubljan; M. P. Idrija: v redu; I. B. Laze: prejeli.
Javna zahvala.
Podpisani obč. odbor se najtopleje zahvaljuje vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da~ sta se naša cerkev in pokopališče mogla popolnoma prenoviti in popraviti; sosebno pa izraža svojo najtoplejo zahvalo preblg. posp. E. Dolencu, graščaku, g. Ivanu Premrou, tuk. posestniku in č. gospej Neži Nolli, ki so v ta namen največ žrtvovali.
T Orehku, dne 24. decembra 1891.
Za obč. odbor: Jakob Kristan.
Svoji k svojim!
Kdor ima kupiti kuhinjske, namizne in druge priprave, poišče naj tvrdko
B. HODIG & GREBENC
na voglu Via S. Giovanni in Via Nuova.
Gg. zasebniki, krčmarji in 6. duhovščina najde tam v ozbilji vsakovrstnega porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, po najnižjih cenah.
Tudi pismenim naročilom se točno vstreže ter sahtevano blago nemudoma in z najmanjšimi troski dopošlje naročitcu.
HT Specijaliteta.
V zalogi imamo tudi sv. podobe in kipe za o k rušenj o grobnih spomenikov iz najfinejšega porcelana.	5—5
Javna zahvala.
Vsem blagim darovateljicam in darovateljem, ki so se svojo darežljivostjo pripomogli, da so se otroci it otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu tako lepo obdarili o priliki „Božičnice", bčdi izrečena ■ajprisrčnejša zahvala. Blagim dobrotnikom povrni ljubi Bog stoterokrati!
V Trstu, dne 26. decembra 1891.
Ivan Hvastja v imenu mnozih. !
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6 a.
ZAHVALA,
Prisrčno zahvalo izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, koji so nam o britki izgubi našega nepozabnega očeta
Ivana T os ti-j a
učitelja v pokoji
izrazili toliko sočutja, ter ga v tako obilem številu spremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala tudi g. duhovniku za večkratno obiskovanje v bolezni,|domačemu učiteljstvu na udeležbi pogreba posebno pa g. Kan te-tu, koji je edini prišel od učiteljstva sež. okraja k slednjemu sprevodu.
V Lokvi, 34. decembra 1891.
Žalujoči otroci.
iMfJJUl!IJ!W—l»WII«Hjim II..........I ttSMSiMBIMSpf^
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, 8E-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
Die Maschinea-Fabrik ; und Eiscngiesserei von
August Brunner
fibernimmt alle einschlu-gigen Arbeiten als; MASCHINEN, J PRES8EN, PUM PEN,
GITTER, SaULEN, \ Rv HREN, grossere und kleinere REPARATUREN. < Nach dem Inlande zollfrei.
Telefon stv. 291.
24-24
„Slovanski Svet", I
ki izhaja v T r e t u d v a k r a t na mesec j na 16 velikih straneh, ima v vsaki ste-1 vilki članke o politiki Slovanov v obče in ■ avstro-ogerskih poseb«. potoni članke in apise o slovanski kulturi, so^ebno o slovanski umetnosti kot taki in umetni obrti posebe, učene razprave in kritike o cerkvenih vprašanjih, o slovanski literaturi, I redna poročila iz Rusi je, pa tudi iz drugih slovanskih krajev. Zabeleiuje najvažnejšo dogodke vseh slovanskih narodnostij, de-1 žel, držav in pa literaturo, ki ho dostaje i Slovanstva kot takega. Priobčuje tudi pesmi, odstavke in Besfavke po izvirnikih \ iz vseh slovanskih jezikov, sosebno pa takih, kateri ho pisani v oirilici. Slovanska pesmi v cirilici se posebu razlagajo. V cirilici ho priobčujejo tudi slovenske pesmi in slovenski sestavki kakor tudi prevodi n. pr. slovenskih pesmij na ruski jezik.
Leta 1892 se začne takoj od začetka priobeevati veća za Slovence in v obče zapadne Slovane važna razprava o rimski, poteui pa g r s k o - m 1 o v a n e k i liturgiji.
„Slovanski Svet", namenjen na prvem mestu slovenskemu naobnr/enemu občinstvu, je popolnoma od vsake stranke in v obče od vsake strani nezavisno glasilo, in stoji na leto 4, pol leta 2 in čerrt leta 1 gld.; za ljudske učitel e in dijake pa na leto gid. 3.60, pol leta gld. 1.80 in četrt leta 90 kr. Naročnina se pošilja podpisanemu v Trst.
Fran Podgornik,
izdajatelj „Slovanskega Sveta" v Trstu.
Vozni listi iii tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE« iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovaui zastop 50—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
J osi p-u Strasser-u
Speditionsbureau ftir die k. k. Stnatsbahnen iu Inn8bruck.
tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 no?, do vsactga znesku vsak dan v t^driu razun praznikov, in to od 9—12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10 — 1 i. ure dop. Obresti
na knjižico..........3°/0
Plačnjfc VHMk dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 t?ld. precej, zneske preko 100 do 1000 ald mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej Eikomptuje mcriji.-e domicillrane na tržaškem trgu po . ...	5°'0 Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5l/a°'o
v iS j e zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ....,.., 5% Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 3. septembra 1891	24—24
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 3°/,
«'0- „ »•/.•/•
30-dnevni odkaz 2°/0 3-mesečni „ 2l/t0,n
«- * - av.^/o
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, 5e tako trdovraten, kakor to b pričujejo mnoga naročila, spričevala in zalivale, ki dohajajo od vaeh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenj ena lekarna izdeluje tudi pile za pre stenje života in proti madronu iz soka neko posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z.iprtera truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena čkatlja velja 30 nvč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — oena 3 plaštrov zu kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubic.	8—12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri »e nahajajo v okrogu pripozna ne nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15 septembra, 19. septembra in 11, oktobra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 27»% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pedto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko 1 kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gabtonz, Gradec, Hermanstadt Inomont, Celovec, Ljubljana, Line, ! Olotnuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — j brez tro&kovo.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov ' 24—24 pri odbitku l°/eo provizije.	>
Predujmi.
Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z | odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber- : linu ali v drugih mestih — provizija po po- i godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 11. septembra 1891.	24-24
Grlena bol kašalj, hreputavlca, promuklost, nazeb, zadavioa, rora. zapala ustijuh itd.
mogu u kratko vrieme izliečiti rabljenjom
NADARENIH
1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što Jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljom, propovjednikom itd Prebdjenih kasljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlonlh zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih »ladkisah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zalitjevati Pren-dinijeve sladkifio (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Akntulo) moj podpis. Svaki komad tih sladki&ali ima ntisnuto na jodnoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u PrendintjevoJ ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta.	12—52
e t m m ^ &
Veliko zalogo
IH JlmJL —
priporoča tvrdka
IVAN H. P0HLY V TRSTU
Via Coroneo št. 9.


to
to
žf>
!
e —ii
zmožna za specerijski duoun, katera bi takav podel Hani'istalnu voditi znala. 1-4 Svo dalj'* pove uprava „Edinosti".
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na vse kraje.	18
i
Lantnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotift.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skuiano specijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeli in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uperablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva ie pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—101)0 litror) vfitevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkSrov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
E88enzen-Specialit&ten-Fabrik
20—V20	In I*HA«.	7—tO
Iščejo se Solidni zastopniki.
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
,1 EDI NIT SLAVENSKU
T
U TRSTU
lata prima i obavlja svaku liaručba bilo koje vrati knjigo tiskarskoga posla te preptiruea se osobito zn ove vr»ti tis-kanic kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporuene. karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienike, Jestvenike, svako-vrstne skri/aljke, ispovjedne cedulje, knj!yc Itd.
Uvjerava ae p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga. p. n. naručitelje u Hv'akom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (ckladisću) svo potrebne tiska-nie-o i knjige za erlcvone urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjigo: Kmetijsko berilo /.« nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciona prijo 50 nvč.
sada -IO tvrdo vezana......n. OO
Sodnijski obrazci saptavil II. Trnovec . . n. Arilim Tel, prevod Cognera ... , . n. -iO
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n.
Filip prevod Križmana .......n. 90
Antigona prevod Krizmana......n. fO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 20 iBtra pjesma	,, A. K. „ . . n. TO
Ove su knjige jako prikladne za ilurovo o praznioih zato ili si.'občinstvu preporučuino.
Ivod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točiio naruebu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma št. 2. (uhod iz vin Pesa). Tiskarna Dolenc v Trstu.