Shs\s,kL "°"
Uveljavljanje ustavnih dopolnil na ravni slovenskih železarn
ZELEZAR
Leto XIII. — št. 6	25. junij 1973
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MAJE
S proizvodnimi uspehi v mese- odkar skupno pregledujemo uspe-cu maju smo lahko zadovoljni, he, da je prekoračen mesečni na-Skupno proizvodnjo smo izvršili črt proizvodnje surovega železa s 100% in blagovno celo s 108%. na-Jesenicah in v Štorah.
Minuli mesec je menda prvič,
SUROVO ŽELEZO
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	%
Jesenice Štore	13.400 4.300	13.696 4.349	102 101	65.400 20.400	59.949 18.895	92 93
Skupno	17.700	18.045	102	85.800	78.844	92
Kljub ugodnemu rezultatu zna- 1.027 ton manj kot v istem obdob-ša skupna proizvodnja še vedno ju preteklega leta.
SUROVO JEKLO
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	%
Jesenice	38.600	39.316	102	200.900	201.523	100
Ravne	16.250	15.578	96	81.250	80.883	100
Štore	3.400	3.368	99	14.600	14.447	99
Skupaj	58.250	58.262	100	296.750	296.853	100
Mesečni načrt proizvodnje SM jekla je izvršen celo s 104 %, ker znaša jeseniška proizvodnja skoraj 1.200 ton več, kot je predvideval načrt. V proizvodnji elektro jekla pa je proizvodnja slovenskih železarn zaostala za 1.154 ton ali 4% za načrtovano proizvodnjo. Železarna Jesenice je mesečni načrt izvršila z 97% in železar-
na Ravne z 96%.
V skupni proizvodnji so železarne izvršile mesečni načrt: na Jesenicah z 99%, na Ravnah z 100 odstotki in v Štorah z 102%.
Blagovna proizvodnja je bila v preteklem mesecu zelo uspešna in ena najvišjih, kar jih je bilo doslej doseženih.
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	.%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	%
Jesenice	31.215	31.784	102	157.070	158.991	101
Ravne	11.242	11.781	105	56.209	55.300	98
Štore	9.807	12.639	129	54.149	62.082	115
Skupaj	52.264	56.204	108	267.428	276.373	103
Doslej je bila dosežena višja mesečna proizvodnja samo letos marca, ko je znašala 58.503 tone. Letošnje leto znaša blagovna proizvodnja v prvih petih mesecih 7% ali 18. 257 ton več 'kot v enakem obdobju lani.
Kljub tem ugodnim rezultatom pa v poedinih grupah proizvodov oziroma pri poedinih proizvodih nismo bili tako uspešni.
Pri gredicah je izvršitev samo 91% in od tega na Ravnah samo 81%. Pri kovanem jeklu je izvršitev 78%. V hladni predelavi, ki največ doprinese k dobri realizaciji ni nobena železarna izvršila mesečni načrt. Jesenice so izvršile načrt z 94, Ravne z 92 in Štore z 82%. Medtem, ko je količinski zaostanek v Štorah 57 ton in ne pomeni toliko, pa je zaostanek v mesecu maju za programirano
količino na Jesenicah 563 ton. Jesenice imajo še iz prejšnjih mesecev lepo prednost, tj. 5% nad načrtom, Štore pa so svoj zaostanek še povečale in izvršujejo kumulativni načrt v hladni predelavi le z 86%.
Pri mehanski obdelavi je stanje zelo podobno stanju iz meseca aprila. Obe železarni, Ravne in Štore nista izvršili mesečnega načrta. Mesečna izvršitev za ZPSŽ znaša 90%, na Ravnah 97%, in v Štorah 85%.
Odprema je sorazmerno ugodna. Najbolje stoje na Ravnah, kjer je dosedanja letošnja odprema praktično izravnana s proizvodnjo. Na Jesenicah je odprema za 5.119 ton manjša kot proizvodnja in v Štorah tudi za 2.408 ton manjša.
(Dalje na 2. strani)
I.
Na 10. seji delavskega sveta ZPSŽ dne 14. 9. 1972 na Jesenicah je bila imenovana komisija za uveljavljanje ustavnih dopolnil v ZPSŽ v sestavu: Dušan Stare, Adi Cigler, Viktor Opaka, Andrej Cetinski in Miha Potočnik kot predsednik. Komisija se je sestala 11-krat, razen tega pa je imela eno sejo skupaj s poslovnim odborom ZPSŽ, enkrat tudi z direktorjem ZPSŽ. Ob začetku dela komisije je bilo začrtano osnovno izhodišče, da je treba okrepiti doslej vzpostavljene odnose, začrtane v statutu in ustanovni pogodbi. Na sejah komisije je bilo obravnavanih vrsta pravnih in dejanskih vprašanj, posredovanih vrsta izkušenj s strani samih tovarn oz. drugih delovnih organizacij, ki so koristile tovarnam pri sestavi in usklajevanju osnutkov tovarniških _ samoupravnih 'sporazumov in pri sestavi 'samoupravnega sporazuma na ravni združenega podjetja. Komisija je o svojem delu ter o dilemah, is katerimi se je srečevala, poročala delavskemu svetu ZPSŽ ria njegovi 11. seji (26.
12.	1972 na Ravnah) in 12. seji (23.
4.	1973 v Štorah). Na svoji zadnji seji dne 9. 5. 1973 je komisija pregledala in 'sprejela osnutek samoupravnega sporazuma, ki ga posreduje poslovnemu odboru in vodstvom družbeno političnih organizacij ZPSŽ v mnenje in pripombe. Po ponovni uskladitvi stališč bo komisija pripravila predlog ter ga posredovala v javno razpravo.
II.
Izhodišče osnutka samoupravnega sporazuma je opredeljeno v temeljnih načelih. Ustanovitelji kot (tudi pridružene organizacije združenega dela so suvereni ena-
Že v naslovu in temeljnih določbah je predlagana sprememba firme, tako da se glasi: SLOVENSKE ŽELEZARNE — metalurški predelovalni kombinat Ljubljana (kot alternativa je ostal dosedanji izraz združeno podjetje). Z novim izrazom za sestavljeno delovno organizacijo, ki pojmovno predstavlja tehnološko povezan proizvodni proces v več fazah, se želi že v firmi podčrtati kvantitativne, predvsem pa kvalitativne spremembe v odnosih. Kot prvo naj omenimo predvideno združevanje grupe podjetij predelovalcev žice (Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje), ki poleg kvantitete prinašajo tudi premik v sami povezavi sedanjih železarn, saj se iz horizontalne povezave gradi tudi vertikalna povezava, ki objektivno lahko privede do večjih prednosti integracije. Razen že omenjenega pa pomeni uresničitev novih načel tega sporazuma novo kvaliteto v medsebojnih odnosih. Poleg te združitve potekajo priprave^ za pridružitev Metalurškega inštituta Ljubljana, vodijo pa se razgovori še z več drugimi organizacijami združenega dela. Za umestnost spremembe firme pa lahko navedemo tudi razlog, da ' je večina železarn v Jugoslaviji povezana v kombinate (Sisak, Zenica, Smederevo, Lukavac).
Organizacija slovenskih žele-zar temelji na treh organizacijskih ravneh: raven temeljne organizacije, raven podjetja in raven sestavljene delovne organizacije. V osnutku so obdelana izhodišča za urejanje odnosov med drugim in tretjim nivojem, ker so odnosi med prvim in drugim nivojem predmet samoupravnih sporazumov posameznih podjetij. Raven Slovenskih železarn — sestavlje-
kopravni koalicijski udeleženci, ki se združujejo zaradi uresničevanja skupnih čilijev, ki jih bodo v združenem delu lažje, učinkovitejše ali bolj ekonomično ustvarili.
Samoupravni sporazum nadalje omogoča, da se v slovenske železarne priključi vsaka delovna organizacija, 'ki izkaže svoj interes, da z združevanjem dela in sredstev skupaj s podpisniki zagotovi sebi in celoti večji poslovni uspeh ob soglasju podpisnikov (odprt sistem). Vse določbe sporazuma omogočajo nove združitve brez spremembe sporazuma.
S samoupravnim sporazumom se gradi organizacija, kjer se skupno rešujejo le istovetni cilji oz. skladni interesi. Kadar interesi ne bodo skladni, se jih ne bo tiščalo v ospredje. Večina odnosov bo tudi v bodoče potekala na bilateralni oz. multilateralni podlagi.
ne delovne organizacije je opredeljena: enkrat kot organizacijska celota, v kateri se skupno formira politika in se zagotavlja njeno izvajanje, v dogovorjenih pristojnostih pa lahko samostojno nastopa proti tretjim osebam, ter drugič kot organizacijska raven, na kateri se preko dogovarjanja organizira formiranje skupne politike podjetij v sestavu Slovenskih železarn in izvajanje določenih funkcij. Kompetence so razdeljene med nivoji, pri čemer tretji nivo nima operativnih odločanj, temveč se tam snujejo predlogi za sistemske rešitve. V sporazumu so podrobneje navedene dejavnosti skupnih interesov Slovenskih železarn po področjih: metalurške dejavnosti, finalizacije, ekonomike in financ, marketinga — komerciale, organizacije poslovanja in splošnih zadev.
(Dalje na 2. strani)
Uveljavljanje ustavnih dopolnil
(Nadaljevanje s 1. strani) Združene samoupravljavske funkcije poverjajo člani delovne skupnosti Slovenske železarne skupnim organom samoupravljanja:
1.	organ upravljanja:
—	svet delegatov
2.	kolektivni izvršilni organi:
—	upravni svet
—	komisije
—	notranja arbitraža.
3.	delavska kontrola.
Samoupravni organi so sestavljeni po delegatskem načelu, kjer enakopravno odločajo delegacije. Ker so vsi podpisniki enakopravni partnerji, ni preglasovanja. Sestava je delavska, mandat traja 2 leti. Glede na odločanje delegacij je manj pomembno vprašanje, koliko delegatov bo predstavljalo vsakega podpisnika, saj je poudarek na kvaliteti in ne kvantiteti.
Poleg samoupravnih delujejo tudi vodstveni organi, in sicer: _
1.	kolektivni vodstveni organi;
2.	individualni vodstveni organi.
Kolektivni vodstveni organ sestavljajo odgovorni delavci — nosilci funkcij posameznih področij dela vseh podpisnikov ter so pristojni in odgovorni za:
—	pripravo predlogov enotne poslovne politike,
—	operativno izvajanje take politike.
V sporazumu so podobno opredeljene tudi pristojnosti in odgovornosti generalnega direktorja ter ostalih indvidualnih vodstvenih organov.
Pomembno je določilo glede postopka sprejemanja odločitev Upravni svet usklajene predloge kolektivnih vodstvenih organov, ki so pravzaprav motor kombinata, posreduje lahko neposredno v sprejem pristojnim skupnim samoupravnim organom (tretja raven), oz. jih posreduje v javno razpravo podpisnikom. V zadevah, ki niso skupnega pomena za vse podpisnike, pa se pripravljajo v okviru kolektivnih vodstvenih organov, upravni svet posreduje predloge v sprejem pristojnim samoupravnim organom podpisnikov (druga raven). V primeru ne-
SLOVENSKE ŽELEZARNE
metalurški predelovalni kombinat Ljubljana
soglasij je predviden tudi usklajevalni postopek.
Podrobneje je opredeljena tudi odgovornost za predloge in sklepe med samoupravnimi in kolektivnimi oz. individualnimi vodstvenimi organi.
Organizacija skupne službe je organizirana za opravljanje tistih skupnih poslov, ki so potrebni za uspešno izvrševanje nalog samoupravnih in vodstvenih organov kombinata (dosedanja direkcija, ki pa že doslej ni nič »dirigirala«). Poslovanje organizacije skupne službe se na podlagi programa dela financira s proračunskimi prispevki vseh podpisnikov, ki se določajo z letnim gospodarskim načrtom. Proračun zajema zgolj pokrivanje normalnih stroškov poslovanja, dogovorjenih osebnih dohodkov ter skladov, ki so potrebni za delovanje skupnih služb. Ves čisti dohodek, ki ga službe ustvarjajo z opravljanjem storitev in morebitna razlika med proračunskimi in dejanskimi stroški pa postane dohodek interne banke kombinata.
Storitvene organizacije so usposobljene za izvajanje skupno sprejete politike. Predvsem so take organizacije interna banka, ki na podlagi odločitev skupnih samoupravnih organov že obstaja, lahko pa se ustanovijo (oz. priključijo že obstoječe) tudi storitvene organizacije za metalurške raziskave (po združitvi v kombinat Metalurški inštitut),za opravljanje trgovske dejavnosti, inženiring biro ter druge storitvene organizacije. Vse te organizacije poslujejo po načelu dohodka in urejajo medsebojna razmerja s podpisniki pogodbeno.
Predvsem je pomembno poslovanje interne banke, ki ima že preko 210 milijonov din sredstev. Preko interne banke podpisniki uresničujejo finančno ekonomske^ prednosti, ki jih prinaša združe-' no finančno poslovanje, nadalje posebne ugodnosti, ki jih Slovenskim železarnam priznava širša družbena skupnost (na primer: odstop anuitet), financirajo vse tiste aktivnosti skupnega pome-
c <
_'go
z <
co c
o's<
Ž-3 < ?
na, za katere so se sporazumeli podpisniki, kar vse v dogovorjenem obsegu povezuje Slovenske železarne v rizično skupnost. Doseženi dohodek interne banke kot vsa sredstva pripadajo v celoti podpisnikom, s katerimi upravljajo sami podpisniki. Vsa kvalitetna sredstva trajnejše narave so evidentirana pri podpisnikih.
V posebnem poglavju so obravnavana poslovna razmerja. Poleg načel so podrobneje opredeljeni razvojni in letni načrti.
Med podpisniki ni predvidena subsidiarna odgovornost, vendar pa se dva ali več podpisnikov lahko posebej dogovore o taki odgovornosti za posamezne posle. Za pogodbene obveznosti, ki jih po predhodnem dogovoru sklenejo Slovenske železarne v svojem imenu, pa odgovarjajo proti tretjim osebam solidarno z vsemi svojimi sredstvi tisti podpisniki, katere sklep zajema.
Predvidena je tudi sanacija v primeru, kadar kateri od podpisnikov bistveno odstopa od sprejetega gospodarskega načrta in bi bila s tem ogrožena izpolnitev načrta ostalih podpisnikov. * V
Pomembnejša je še določba o notranji arbitraži in postopku za reševanje mdsebojnih sporov.
Z vsem tem postajajo Slovenske železarne širši sistem. Sistem pa ni le seštevek partnerjev, temveč pomeni novo kvaliteto. Tudi pri človeku seštevek rok dn nog ločeno še ne predstavlja telesa, temveč šele povezava teh organov — šele to je sistem. Doslej združeno podjetje še ni postalo tak sistem, lahko pa postane, če bomo vsi skupaj izkoristili vrsto potencialnih prednosti integracije. Realizacija teh prednosti pa je odvisna od duha vzajemnosti in sposobnosti, da jih dejansko izkoristimo. Vzpostaviti je treba dolgotrajnejše dogovorne vezi, s katerimi bo mogoče zamenjati kratkoročne tržne odnose. V takem odprtem sistemu je treba v večji meri kot doslej dati možnost za sodelovanje in odločanje vsem, ki Imajo tak interes. Predvsem pa je bistveno in potrebno medsebojno zaupanje. Uveljavitev novih načel tega sporazuma lahko pospeši odpravo dosedanjih slabosti.
Predsednik komisije:
Miha Potočnik
SLOVENSKE ŽELEZARNE
SAMOUPRAVLJANJE
Gospodarnost metalurške deje	—
vnosfi in fina-	
Fi»,,«	
Marketing	
Organizocija	
Splošne	
ORGANIZACIJA SKUPNE SLUŽBE
STORITVENE
ORGANIZACIJE
PROIZVODNJA V MAJU
CĆ. -O O .E	Vodstva		Vodstva		Vodstva	1	r » Vodstva		1		»
2 ll	mejafu/ske de ja vnosi i		[Področje ri nali zaci je \		Področja ekonomike in financ	! 1	Področje marketin- ga		Področje za oreja-nizaci|0		Področje splošnih zadev
O o
U. ,Llml/
__direktor j
D ! r e k t o r F i					
S	rok	? vne O!	slu S	žbe	
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izvoz še naprej poteka zelo ugodno in so slovenske železarne v maju izvozile 10.377 ton izdelkov v vrednosti 1,998.125 dolarjev. Od tega je šlo na konvertibilno področje skoraj 90%.
Eksterna realizacija je bila presežena za 4%. Mesečna izvršitev je znašala na Jesenicah 103, na Ravnah 110 in v Štorah 99%. V seštevku vseh petih mesecev je realizacija 101% načrtovane in 22 odstotkov večja od istega obdobja preteklega leta.
V poprečni ceni, ki jo dosegajo, sta železarni Jesenice in Ravne nad načrtovanim poprečjem, železarna Štore pa je doslej dosegla na tono prodane robe za 309 din nižjo ceno koit so načrtovali.
Ob ugodnih podatkih o proizvodnji je razumljivo, da so tudi podatki o proizvodnosti na zaposlenega tako po količini, kot tudi po vrednosti ugodni, od lanskoletnih višji, pa tudi višji od poprečja doseženega v letošnjem letu.
Kljub doseženim uspehom so imeli v poedinih železarnah nekatere težave, ki so zavrle še boljše dosežke.
železarna Jesenice
Splošna ocena je, da so delali vsi obrati dobro in mesečni načrt niso izpolnili le tisti, ki so imeli za to objektivne vzroke.
Visoke peči so dosegle rekordno proizvodnjo 13.695 ton ali 441,7 ton poprečno dnevno.
Zaostanek v proizvodnji elektro peči za načrtovano proizvodnjo je predvsem posledica lahkega, voluminoznega vložka.
Vzrok, da je biuming valjarna zaostala 1.498 ton za načrtovano proizvodnjo je v valjanju kvalitetno zahtevnejšega programa. Pri žični valjarni, ki je mesečni plan izvršila z 95% je zaostanek povzročila okvara ogrevne peči.
V hladni predelavi so zaostali za načrtovano količino pri hladno oblikovanih profilih, zaradi uvajanja štirih novih profilov in je zaradi tega 400 ton manj proizvodnje a-li 90%. V žebfjarni so imeli težave z delovno silo, zaradi večje odsotnosti in je mesečni načrt izvršen le z 88%.	.
železarna Ravne je na splošno dosegla ugodne rezultate predvsem v blagovni proizvodnji in realizaciji. V topilnici so imeli težave zaradi pripravljalnih dal za postavitev odpraševalne naprave v novi elektro jeklarni in so imeli 322 ur zastojev ter izvršili mesečni proizvodni načrt jekla z 95,8%. V topilnici imajo tudi težave z delovno silo, posebno pri uvedbi četrte izmene v mesecu februar-
ju’	(Dalje na 16. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOVARNE
Delavski svet tovarne je na 20. zasedanju dne 29. maja 1973 sprejel naslednje 'sklepe:
1.	Na osnovi poročila o realizaciji sklepov 19. zasedanja DST se je potrdil zapisnik 19. zasedanja DST z dne 26. februarja 1973.
2.	Potrdil je predloženi plan po-•trehniih investicijskih del po obratih, ločeno za rekonstrukcijo in zamenjavo za leto 1973 in v zvezi s tem vire potrebnih sredstev za kritje planiranih investicij.
Delavski svet ugotavlja, da je usmeritev podjetja glede izvesiti-ciijskih del pravilna in da je osnovni poudarek čimpreje dokončati izgradnjo nove jeklarne, od katere zavisi tudi izpolnitev planskih nalog za leto 1973.
3.	V zvezi s poročilom Komisije za spremljanje likvidnosti podjetja je delavski svat dal vso podporo dosedanjim prizadevanjem pri izpolnjevanju sprejetega gospodarskega načrta.
Hkrati je ponovno opozoril vse merodajne dejavnike v podjetju na to, da predstavlja sprejeti gospodarski načrt našo obvezo, da se le-ta izvrši, pri čemer je upoštevati zaključke oziroma obveze sprejete z akcijskim programom.
4.	V zvezi z izdelavo traktorjev v Železarni Štore je sprejel naslednje sklepe:
1.	Odobri se sklenitev pogodbe s tvrdko »FIAT« o dolgoročni industrijski kooperaciji za proizvodnjo in medsebojno dobavo poljedelskih traktorjev in njihovih delov.
2.	Na osnovi pogodbe o dolgoročni industrijski kooperaciji za proizvodnjo in medsebojno dobavo traktorjev in njihovih delov se odobri sklenitev pogodbe s tvrdko FIAT o zastopanju Železarne Štore kot generalni zastopnik prodaje FIAT traktorjev na celotnem območju SFRJ.
3.	Odobri se sklenitev pogodbe s tvrdko FIAT o konsignacijskem skladišču rezervnih FIAT traktorjev.
Skladno s točko 2 in 3 sklepa ustanovi 'in ima Železarna Štore na računu FIAT skladišče traktorjev in rezervnih delov.
V	ta namen je odpreti dezivni račun, preko katerega se bo vršilo plačevanje in prodaja traktorjev in rezervnih delov iz konsignacije.
Odobri se najetje bančne garancije za blago v konsignaciji traktorjev v višini 100.000.000 Lit in za konsignacijo rezervnih delov v višini 50.000.000 Lit.
4.	Odobri se pogodba za soudeležbo tvrdke FIAT za investicijsko izgradnjo tovarne traktorjev v Železarni Štore, program in finančna konstrukcija projekta.
5.	Skladno s sklepi pod točko 1 do vključno 4 se na podlagi določbe 9. člena statuta razširi predmet poslovanja in sicer:
V	7. členu statuta se predmet poslovanja razširi in glasi:
a)	zastopanje tujih tvrdk in konsignacija proizvodov zastopanih tvrdk,
b)	proizvodnja traktorjev in njihovih delov,
c)	uvoz in izvoz traktorjev, njihovih dedov in ostale opreme potrebne za proizvodnjo traktorjev,
d)	prodaja traktorjev in njihovih 'delov iz lastne proizvodnje in prodaja iz konsignacije na podlagi zastopanja.
Razširitev predmeta poslovanja je na podlagi sklepa delavskega sveta tovarne vpisati v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
6.	Delavski svet tovarne odobrava spremembo pogodbe o dolgoročni industrijski kooperaciji za proizvodnjo in medsebojno dobavo poljedelskih traktorjev in njihovih delov v vseh tistih delih pogodbe, ki se nanašajo na kreditni odnos in na spremembo v skupnem vlaganju v tovarno traktorjev.
Delavski svet tovarne pooblašča glavnega direktorja za sklenitev pogodbe po navedenih pogojih pri pristojnih zveznih in bančnih organih.
Izdelati je program kadrov za bodočo tovarno traktorjev, odkod se bodo napajali, kalko se bodo izobraževali in vse ostalo.
5.	Delavski svat je sprejel Pravilnik o odgovornosti delavcev na delu v Železarni Štore.
Skladno z odločbo 1. odstavka 193. člena statuta začne citirani pravilnik veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme DST in je objavljen na običajen način.
Kadrovski sektor se zadolži, da z vsebino citiranega seznani vodilne in vodstvene delavce.
6.	Sprejel je na znanje informacijo v zvezi z uveljavljanjem ustavnih dopolnil z dopolnitvijo, da je treba izvedbo prilagoditi in uskladiti z novimi zakonskimi predpisi, ki so izšli v maju s tem, da do ikonca letošnjega leta izvedemo celotno organizacijo TOZD.
.7. V zvezi s samoupravnim sporazumom o usmerjanju in financiranju izobraževanja strokovnjakov za organizacijo na VŠOD v Kranju je sklenil:
1.	ZP SŠ Ljubljana — Železarna Štore pristopa kot podpisnik samoupravnega sporazuma _ o usmerjanju in financiranju izobraževanja strokovnjakov za organizacijo na Višji šoli organizacije dela v Kranju.
2.	Železarna Štore bo koristila storitve, ki jih nudi razvijajoča se visoka šola in sodelovala pri oblikovanju programov in ustvarjanju pogojev za njihovo uresničevanje, to' je tudi v upravljanju šole.
3.	Železarna Štore priporoča, da začasna skupščina VŠOD v Kranju zahteva pri pristojni republiški izobraževalni skupnosti, da se izobraževanje strokovnih kadrov za organizacijo financira iz dela republiških sredstev namenjenih za izobraževanje na visokih in višjih šolah.
4.	Za delegata v začasno skupščino VŠOD se 'imenuje na ZP SŽ Ljubljana — Železarna Štore Opaka Viktor.
8.	Sklenil je, da se pristopi k družbenem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje ter pooblastil glavnega direktorja in predsednika delavskega sveta tovarne za podpis tega družbenega dogovora.
Za člana skupščine podpisnic družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Celje se imenuje tovariš Zagoričnik Ignac, član DST.
9.	V skladu z določbo 40. in 41. člena statuta je delavski svet sklenil, da se pritožba VOGA STANISLAVA, zoper odločbo o
izključitvi 'iz članstva delovne skupnosti zavrne in potrdi citirano odločbo o izključitvi izdano od prvostopenjskega organa.
Sklep je dokončen in je zoper odločbo izdano na podlagi sklepa DST možno Vložiti tožbo pri sodišču splošne 'pristojnosti v 30 dneh, od dneva vročitve dokončne odločbe.
10.	Delavski svet je sklenil, da se najame garancija pri Ljubljanski banki Celje v višini 9,489.000 din za zavarovanje sredstev s tranšami: 1973 5,124.000 din, 1974
1,337.000	din, 1975 1,337.000 din, 1976 1,127.000 din in 1977 564.000 din.
11.	Kot predstavnika ZP SŽ Železarne štore je delavski svet to-
varne imenoval v poslovni odbor, ki bo odločal o uporabi sredstev za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji tovariša SUHAR Antona, svetovalca za posebne naloge.
12.	Sklenil je, da odobri nakup Diesel hidraulične 'lokomotive tip DHL 200 A z vgrajenim dvotaktnim Diesel motorjem tvrdke Jem-bah, Avstrija, proizvod Đuro Bakovič, za ceno 1,950.000 din.
13.	V zvezi razprave o nespoštovanju hišnega reda v samskem domu je delavski svet tovarne zadolžil pristojno 'Strokovno službo, da poskrbi in vzpostavi v samskem domu ustrezen red in disciplino ter po potrebi nasproti kršiteljem reda tudi ukrepa.
KADROVSKO SOCIALNI ODBOR
KADROVSKO-SOCIALNI ODBOR je imel v juniju 1973 dve redni seji.
Na 32. redni seji dne 4. junija 1973 je sprejel naslednje sklepe:
1.	Na podlagi obravnave je Kadrovsko-socialni odbor v načelu osvojil predloženi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika o ugotavljanju odbitkov zaradi prenizke izobrazbe in manj-, kajoče prakse in sklenil, da se predloge posreduje svetom enot v razpravo, ki mora biti zaključena do vključno 15. junija t. 1.
Po razpravi v svetih enot bo o obeh predlogih sklepal in sprejel dokončni Sklep KSO na prihodnji seji.
2.	Kadrovsko-socialni odbor je potrdil predlog reorganizacije priprave vzdrževanja in ustrezne spremembe nastale s predlagano reorganizacijo.
Na 33. seji dne 12. junija 1973 pa je sprejel naslednje sklepe:
1.	V zveži odplačevanja posojila sprejeta za stanovanjsko izgradnjo je v zadevi Šlaitau^ sklenil, da podjetje plačuje tudi vnaprej mesečno anuiteto v višini
226.70	din do preklica oziroma vse dotlej, .dokler ne bosta oba otroka preskrbljena.
2.	Sklenil je, da se tovariš Janez JAZBINŠEK, do sedaj asistent v energetskem obratu, s
1.	majem 1973 namesti na delovno mesto »obratovodja energetskega obrata« kot v. d.
3.	Tovarišici Ludvik Evi iz komercialnega sektorja se omogoči udeležbo na mednarodnih kegljaških 'turnirjih in ji odobri^ za leto 1973 14 dni izredno plačanega dopusta.
4.	Tovarišu Medicar Martinu, ključavničarju iz mehanične delavnice, se zaradi udeležbe v delovni akciji KOZJANSKO 1973 odobri izredno plačana odsotnost z dela za dobo enega meseca, to je od 8. 6. 1973 dalje.
5.	Vlogi tovariša Srečka Janžekoviča za uvrstitev v višji rang se ne ugodi z ozirom na ito, da je zdaj končala delo komisija na usklajevanju rangiranja. V kolikor tovariš Janžekovič meni, da komisija ni upoštevala vseh okolnosti, ki bi bile merodajne za višjo uvrstitev, naj predloži komisiji predlog za izvedba ponovnega rangiranja delovnega mesta, ki ga zaseda.
6.	Ugodil je pritožbi tovarišice Irene ŽOHAR iz uprave osnovnih sredstev tako, da se ji prizna 15 °/0 dodatek od 1. oktobra 1972 dalje na nezasedeno delovno mesto, ki ga je izpraznila tovarišica Subotičeva.
7.	Pritožba tovariša Vlada Koj-terenja zoper uvrstitev v 11. rang se kot neutemeljena zavrne.
8.	Ugodil je prošnji tovariša Jožeta Zalokarja, delavca iz valjarne I in mu z ozirom na težko stanje v družini odobril 30 dni izrednega neplačanega dopusta. V kolikor se Zalokar po preteku tega dopusta ne prijavi na delo, se mu ta dopust ne prizna kot neplačani dopust, ampak kot prekinitev delovnega razmerja.
9.	Obravnaval je vlogo Mihaela Kolmana, s katero prosi za priznanje delovne dobe pri »VATROSTALNI« v dobo za priznanje dodatka na delovni staž in sklenil, da se mu prizna le doba, ki jo je imel pred odhodom k »VATROSTALNI« in doba, ko se je ponovno vključil v delo v našem podjetju.
10.	Sklenil je, da se tovarišu Jožetu CRNIĆU, štipendistu podjetja na srednji gradbeni šoli, odloži vračilo štipendije do zaključka njegovega študija na univerzi, v kolikor bi ne dobil od podjetja štipendije za študij na univerzi.
11.	Z ozirom na slabo socialno stanje družine Špoljar je KSO sklenil, da se špoljar Miran opro-
(Dalje na 4. strani)
PRAZNOVANJE OB DNEVU BORCA
Tudi letos bomo proslavili praznik — dan borca — 4. julija na Svetini. Pripravljen je obširen program športnih in zabavnih tekmovanj pri koči na Svetini. Vabimo člane kolektiva, da se v čim večjem številu udeležijo pohoda. Zbirališče bo na križišču pri Samotami, od koder bo ob 8. uri odhod na Svetino.
Ob 10. uri bo koncert godbe na pihala. Od 13. ure naprej pa bo zabavni ansambel igral za ples.
Tega dne bo odprt in oskrbovan tudi Vrunčev dom.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
sti vračila štipendije, ki jo je prejemal njegov sin Miran, ki je opustil nadaljnje učenje.
11.	Tovarišu Antonu Metličarju, študentu stomatologije, se je podaljšalo izplačevanje štipendije do konca leta 1973.
12.	Odobril je nagrade za počitniško delo, in sicer:
— za dijake gimnazije po 200 din na udeleženca s tem, da se sredstva nakažejo na Gimnazijo Celje,
— za dijake srednjih šol:	
I. letnik	600 dm
II. letnik	637 din
III. letnik	675 din
IV. letnik	712 din
— za študente višjih šol:	
I. letnik	750 din
II. letnik	795 din
— za študente visokih šol:	
I. letnik	750 din
II. letnik	795 din
III. letnik	840 din
IV. letnik	900 din
13.	Sklenil je, da sofinancira strokovno ekskurzijo inženirjev in tehnikov v Avstrijo s tem, da se v ta namen iz sredstev za izobraževanje odobri 4.000 din.
14.	KSO je odobril prispevek za
strokovno ekskurzijo našim štipendistom — študentom tovarišu Bračunu Petru, Debelak Martinu in Strohmeier Mirku v skupni višini 2.460 din iz sredstev za izobraževanje.
15.	Obravnaval je kršitev delovne dolžnosti tovariša Vlada Ceneta, strugarja iz mehanske obdelave in na osnovi objektivnih raz-lagov sklenil, in izrekel ukrep »zadnji javni opomin«. V primeru ponovne kršitve delovne dolžnosti mu bo izrečen ukrep izključitve iz podjetja.
16.	Poročilo v zvezi z organizacijskim predpisom za reorganizacijo lje preložil na prihodnjo sejo, na katero se povabi tudi poročevalca.
17.	Sklenil je, da se v zvezi s poročilom glavnega energetika zavrne predlog oziroma vloga predlagateljev Mackovšek Antona, Selič Ivana, Kavka Marjana, Gašpar Branka, Mlakar Martina in Stante Rudija za odobritev izplačila pavšala za dežurstvo na domu od oktobra 1971 do 1. maja 1973, odobril pa je izplačevanje tega pavšala v višini 40 din od 1. maja 1973 dalje, za obvezne obhode in kontrolo pa se prizna po 4 nadure.
SVET ENOTE METALURŠKIH OBRATOV
SVET METALURŠKIH obratov je na 34. redni seji dne 24. maja 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Po predlogu realizacije sklepov sprejetih na 33. redni seji SME dne 19. aprila 1973 in na podlagi poročila je potrdil zapisnik 33. redne seje SME z dodatnim sklepom, da obratovodje obratov oziroma vodje oddelkov ponovno preverijo podatke o koriščenju nadurnega dela, ki so bili posredovani svetu enote po obračunski službi iz razloga, ker se ledi ne ujemajo s podatki, ki so bili podani na seji.
Sklene se, da se bo o vprašanju koriščenja nadurnega dela ponovno razpravljalo na prihodnji seji sveta s tem, da se v razpravo Vključi tudi nadurno delo za maj.
2.	Sklene se, da se skliče izredna seja sveta enote, na kateri se bo obravnavalo problematiko proizvodnje, problem delovne sile, vprašanje delovnih pogojev in tehnologije proizvodnje za sklop 114, kakor tudi vprašanje uredit-vé družbene prehrane delavcev samskega doma.
Na sejo je v zvezi s prej navedenimi vprašanji vabiti sodelavce posameznih strokovnih sektorjev oziroma službo in to:
a)	o vprašanju problematike proizvodnje, problema delovne sile in delovnih pogojev za sklop 114 — tehnični sektor,
b)	o vprašanju problema de-
lovne sile, fluktuacije delovne sile za sklop 114 — kadrovski sektor,
c)	o vprašanju tehnologije proizvodnje v cilju, da se s tem vzporedno rešuje problem delovne sile za sklop 114 — vodja razvojnega oddelka,
d)	o vprašanju izvajanja plana investicij v letu 1973 ( konkretno po obratih) za sklop 114 — vodja UOS,
e)	o vprašanju družbene prehrane, ureditve točenja brezalkoholnih pijač v poletnih mesecih, izdaje toplih obrokov ob sobotah in nedeljah za proizvodne obrate, stanovanjski izgradnji — splošni sektor.
3.	Obratovodje obratov sklopa 114 naj za izredno sejo SME pri-pravijo podatke o predlogih, ki so bili že posredovani posameznim strokovnim službam v cilju izboljšav, kakor tudi podatke o proizvodnji in delovni sili za obrat. V zrvezi s tem je prikazati podatke za preteklo obdobje in sedanje stanje.
4.	Svet enote je osvojil in potrdil proizvodna poročila obrato-vodij za april 1973 in sprejel na znanje operativni plan proizvodnje po obratih za sklop 114 za maj 1973.
5.	Sklenil je, da mora pristojna strokovna služba takoj urediti v bifejih tovarne možnost točenja brezalkoholnih pijač v poletnih mesecih.
SVET ENOTE METALURŠKIH OBRATOV
SVET ENOTE METALURŠKIH OBRATOV je na izredni seji dne 6. junija 1973 sprejel naslednje sklepe: 1
1. V zvezi .s problemom delovne sile za metalurške obrate, ki je primanjkuje glede na planirano število po družbenem načrtu za leto 1973_, se naroča kadrovskemu sektorju, da ledo preskrbi in svetu enote poroča o izvršitvi na-
loge na prihodnji seji sveta, ki bo v prvi polovici junija t. 1.
2.	Splošni sektor naj uredi in organizira vse potrebno v zvezi družbene prehrane zaposlenih delavcev in poskrbi, da bo razdeljevanje toplega, obroka potekalo nemoteno in po danem razporedu. V poletnih mesecih je takoj urediti preskrbo obratov z brezalkoholnimi pijačami (kislo vodo) in to tako, da bo delavcem
dostopna v vsakem trenutku, za kar je osebno prevzel nalogo direktor splošnega sektorja.
Ker je stanovanjsko vprašanje eno izmed osnovnih problemov pri zaposlovanju novih delavcev, naj splošni sektor v cilju rešitve problema pomanjkanja delovne sile poskuša urediti to vprašanje s postavitvijo lastnih samskih stanovanjskih prostorov za delavce iz oddaljenih krajev in ostalih republik, kar bo prav gotovo prispevalo k rešitvi problema.
3.	V cilju rešitve problema pomanjkanja delovne sile je potrebno stalno angažiranje in sodelovanje razvojnega oddelka pri iskanju nadaljnjih možnosti racionalizacij iij. inovatorstva za avtomatizacijo in tehnološko izpopolnitev v proizvodnji. Po potrebi predlaga svet enote za realizacijo navedenih nalog tudi sodelovanje zunanjih strokovnih sodelavcev.
4.	Delovne pogoje v obratih je po mnenju sveta enote nujno izboljšati, saj svet meni, da je tudi z manjšimi finančnimi sredstvi, preko UOS in drugih pristojnih služb možno rešiti najosnovnejše probleme, ki trenutno še niso rešeni (sanitarne naprave, pitna voda, prezračevanje delovnih pro-
storov, osebna zaščitna sredstva).
5.	Svet enote izreka kritiko, ker UOS predvsem pa razvojni oddelek nista poslala na sejo sveta metalurške enote predstavnika, ki bi na seji sodeloval v razpravi o vprašanjih, nakazanih v sklepih 34. seje SME z dne 24. maja 1973.
6.	Svet enote ponovno opozarja na spoštovanje določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki govore o premeščanju delavcev iz obrata v obrat. Svet enote ugotavlja, da je prav zaradi nespoštovanja določb citiranega pravilnika odšlo iz delovne organizacije najmanj 30 delavcev.
7.	Zapisnike sestankov delovnih skupin metalurških obratov je precitati s strani obratovods-tev in so lenta dolžna posredovati vodjem delovnih skupin na postavljena vprašanja odgovore.
8.	Sprejete Sklepe sveta metalurške enote je posredovati glavnemu direktorju, TK ZKS in TO sindikata, direktorjem sektorjev, vodjem strokovnih služb, ki so zadolženi za izvršitev posameznih zadev — vodja UOS, vodja razvojnega oddelka.
9.	O izvršitvi sprejetih sklepov se bo poročalo na 37. redni setji SME.
SVET ENOTE VZDRŽEVALNIH OBRATOV
Na 27. redni seji sveta VZDRŽEVALNIH OBRATOV dne 23. maja 1973 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potrdil je zapisnik 26. redne seje sveta vzdrževalnih obratov z dne 19. januarja 1973.
2.	Obravnaval je sklepe, sprejete na sestanku energetskega obrata dne 24. 4. 1973 in ugotovil:
a)	da je vprašanje prerangira-nja delovnih mest v teku in bo v najkrajšem času predmet razprave na seji Kadrovsko-socialnega odbora,
b)	da se bo uredilo vprašanje informiranja kolektiva energetskega obrata po želji, ki jo je izrazil kolektiv tega obrata,
c)	vlogo v zvezi z odobritvijo izplačila nedeljskega dodatka v višini 30 % za energetski obrat se predloži v odločitev pristojnemu svetu enote skupnih služb,
d)	svet enote je sklenil, da Je potrebno načelno rešiti vprašanje, ali spada energetski obrat po samoupravni in strokovni liniji med vzdrževalne obrate ali skupne službe. Na podlagi dokončne opredelitve o navedenem vprašanju je energetski obrat reševati po samoupravni in strokovni liniji v svetu enote vzdrževalnih obratov oziroma svetu enote skupnih služb, pač tako, kakršna bo dokončna opredelitev do navedenega vprašanja.
3.	Vzdrževalce je seznaniti, da se vprašanje beneficirane delovne dobe zaenkrat ne more rešiti, dokler ne bo izšel ustrezen republiški zakonski predpis. Med tem časom pa se bo zadevo ponovno proučilo in se bodo pripravili ustrezni podatki oziroma seznam za prizadete sodelavce.
4.	Obravnaval je vprašanje povišanja dodatka za dežurstvo na domu za električno in mehanično delavnico in v zvezi s tem skle-
nil, da se predhodno dobi mnenje obratovodstev, nato pa zadevo predloži v obravnavo kadrov-sko-socialnemu odboru s predlogom, da se dodatek poviša za 50%.
V zvezi s tem vprašanjem predlaga svet enote, da se ob sestavi gospodarskega načrta ustrezno revidira tudi višina dodatka za dežurstvo na domu z ozirom na predvideno povečanje osebnih dohodkov.
Obratovoidistva ise morajo zavzeti oziroma dati svoje mnenje k predlogu za povišanje dodatka za dežurstvo na domu v rdku enega tedna.
5.	Na podlagi določbe 65. člena statuta je sprejel Sklep o ustanovitvi delovnih Skupin in imenoval vodje, in sicer:
1.	Delovna skupina »priprava vzdrževanja« — vodja tovariš VREČKO ANTON,
2.	Delovna skupina I »energetski obrat« — vodja tovariš MACKOVŠEK ANTON,
Delovna skupina II »energetski obrat« — vodja tovariš SELIČ IVAN.
Delovna skupina III »energetski obrat« — vodja tovariš MLAKAR MARTIN.
-6. Svet enote se. strinja s predlagano dopolnitvijo pravilnika o kreditiranju stanqyanjske izgradnje, ki ga je posredoval Odbor za splošne zadeve in informacije.
Svet v zvezi s tem ugotavlja, da predlagani ukrep ni najbolj učinkovit in predlaga, da se določi za primer, da prosilec, ki mu je odobreno posojilo za stanovanjsko izgradnjo, tovarniškega stanovanja ne izprazni v dogovorjenem roku, boljše oziroma strožje ukrepe.
7.	Sklenil je, da zadevo glede novih tirov pregleda nadzorni organ.
IZ DELA SINDIKATA
Predsedstvo TO OOS je na svoji VIII. redni seji, dne Ì1. 6. 1973 obravnavalo problematiko kreditiranja stanovanjske izgradnje in dodeljevanja stanovanj. O tej temi je predhodno razpravljala že komisija TO za osebni standard, socialno zdravstvena vprašanja, delovne pogoje in varstvo pri delu ter stanovanjsko politiko in sprejela nekaj smernie.
Predsedstvo je po razpravi sklenilo, da odboru za Splošne zadeve posreduje naslednja stališča:
1.	Pri določanju prioritete in višine sredstev kreditov je potrebno v večji meri upoštevati točke a, b, c in d 67. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj, ki glasi:
Pri dodeljevanju kreditov mora Odbor za splošne zadeve, normativne akte in informacije upoštevati:
a)	socialni položaj in materialno zmogljivost prosilca,
b število družinskih članov,
c)	obstoječe stanovanjske razmere,
d)	rok dokončanja gradnje ali dograditve itd.
2.	Ker je odbor za SZ sklenil, da naj se razpoložljiva sredstva delijo 80 % za novogradnje, 20 % za adaptacije, sindikat predlaga, da se pri adaptacijah namodest-ne hiše interno tretiraj o kot novogradnje.
3.	Tisti del 67. člena Pravilnika, ki govori o prednostih pri dodelitvi kredita tistim članom, ki stanujejo v naših stanovanjih in jih bodo izpraznili, je možno upoštevati le:
a)	Če prosilec in odbor dosežeta soglasje o najnižji svoti posojila, na podlagi katerega bo prosilec izpraznil tovarniško stanovanje.
b)	Prosilec mora podpisati izjavo z rokom, do kdaj bo izpraznili stanovanje. Šele po podpisu take izjave, ki mora biti sestavni
del pogodbe o posojilu, lahko dobi posojilo.
c)	Za prosilce, ki take izjave ne bodo podpisali, se prednosti iz 67. člena Pravilnika naj ne upošteva-
jo-
4.	Določilo 62. člena Pravilnika, ki govori o meji 15 km oddaljenosti od tovarne, je potrebno tolmačiti in uporabljati -tako, da se jemlje bližnji okoliš postaje, ne izmerjena razdalja 15 km.
5.	Kredite za adaptacije naj se dodeljuje za razširitev stanovanjske površine in za reševanje nujnih stanovanjskih problemov (stare hiše se podirajo), ne pa za lepotne izboljšave itd.
Predsedstvo je obravnavalo tudi želje članov kolektiva, da tu v tovarni lahko dobili betonsko železo. Predsdstvo je ugotovilo, da je DST sprejel sklep, da se o taki prodaji naredi pravilnik. DST je bilo tudi pojasnjeno, da je tak pravilnik že narejen.
Ker predsedstvo takega pravilnika ni uspelo izslediti v podjetju, predlaga odboru za SZ v zvezi s tem naslednje:
a)	Ob vsakoletnem natečaju za dodeljevanje kreditov je potrebno zbrati tud potrebe po betonskem železu.
b)	Po končanem natečaju je potrebno poleg spiska upravičencev za posojilo izdelati in objaviti tudi spisek upravičencev za betonsko železo. Pogoj naj bo gradbeno dovoljenje.
c)	Železo prodaja Stanovanj-sko-gradbeno enota železarne Štore, dobavi pa prodajna služba
podjetja.
d) Člani kolektiva, ki potrebujejo manjše količine železa za mala popravila ali podobno, pa zato nimajo potrebne dokumentacije, naj imajo možnost železo dobiti, vendar bi sindikalni odbori v obratih zagotovili preverjanje resnične upravičenosti. »ČR-NE GRADNJE« stanovanjskih hiš in drugih objektov so tu seveda izključene.
ČIČ-KO
niso edini odgovorni za tako stanje. Sprejeli so zadolžitev s strani sekretariata da bodo dejavnost odbora analizirali ter kritično iskali vzroke za tako stanje.
Komunisti odbora bodo o ugotovitvah poročali OOZK, odbor pa DS tovarne.
Sekretariat OOZK
MAJSKO SREČANJE MLADINE ZPSŽ NA RAVNAH
Devetnajstega maja je bilo že 3. majsko srečanje mladine Združenega podjetja slovenskih železarn na Ravnah.
V soboto smo prispeli na Ravne ob 9. uri, kjer so nas prisrčno sprejeli ravenski mladinci in godba na pihala. Ob 10. uri, ko so prispeli še mladinci z Jesenic, so nas pozdravili in nam zaželeli dobrodošlico predsednik ravenske mladine, generalni direktor združenega podjetja tovariš Gregor Klančnik in direktor železarne Ravne. Moški zbor ravenskih že-lezarjev nam je zapel tri pesmi, nato pa smo po skupinah odšli s prijaznimi vodiči na ogled železarne. Po ogledu železarne smo si ogledali še muzej in novi del Raven, kjer imajo zimski bazen, gimnazijo, športno igrišče in lepo, novo naselje.
Kosilo v Domu železarjev nam je zelo teknilo, kajti bili smo že precej lačni, da tudi žejni. Dan je bil izredno lep in zelo topel.
Popoldne smo odšli do grobnice v Kotljah, kjer je pokopan Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, »samorastnik« naše književnosti. Od tu pa ni bilo daleč do TRIM steze in nogometnega igrišča, kjer so se odvijale športne igre.
Pomerili smo se v vlečenju vrvi in moškem nogometu. Ženski nogomet je odpadal zaradi nezadostnega števila ljubiteljic tega športa. Naši fantje so bili v vlečenju vrvi zelo uspešni, v nogometu pa so tekmo proti Jesenicam dobili, proti Ravnam pa izgubili. Vse je bilo bolj za šalo kot zares. V gostišču Rimski vrdlec nas je čakalo okrepčilo. Tu pa je šlo zares.
Po večerji, ki je bila zopet v Domu železarjev, je bila zabava s plesom. Ta del dneva je najbrž vsak težko čakal. V dveh dvoranah sta nas zabavala ansambla, mi pa smo plesali in se zabavali pozino v noč. Ob slovesu smo si obljubili, da se ob letu zopet snidemo, tedaj na Jesenicah.
Biilo je res lepo. Srečanje je uspelo. Namen srečanja je bil, da se mladina združenega podjetja spozna med sabo in seznani z načinom dela tudi v drugem podjetju. Namen je bil dosežen. Kaj naj še rečem? Škoda, da se mladi iz železarne Štore ne odločijo v večji meri za tako srečanje, kajti bilo nas je najmanj.
Vsi, ki smo se udeležili tega srečanja, si jih želimo še več
Hvala organizatorjem.
Zdenka
ODLOČITEV
ČLANOV SINDIKATA OBČINE CELJE O PRISPEVKU ZA SPOMINSKI DOM BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN MLADINE JUGOSLAVIJE V KUMROVCU
SESTANEK MLADIH K0MENIST0V
Na pobudo predsedstva ZM Železarne Štore se je sestal aktiv mladih komunistov in obravnaval delo diružbeno-poilitičnih organizacij v zadnjem obdobju, kakor tudi kritično ocenil delo mladih komunistov v ZM.
Mladi komunisti so kritično ocenili tudi dalo samoupravnih organov in angažiranost komunistov v :le-teh. V zvezi s tem so izrazili polno podporo stališču druž-beno-političnih organizacij, ki terjajo kritično presojo samoupravnega delovanja v podjetju.
Na osnovi zaključkov II. seje Tovarniškega odbora sindikata je sekretariat OOZK Štore sklical razširjeno sejo sekretariata. Vabljeni so bili sekretarji oddelkov, komunisti kadrovsko socialnega odbora, člani občinskega komiteja, predsednik sindikata, DS in mladine.
Aktiv je obravnaval še izobraževanje mladih komunistov in se zavzel- za ito, da se organizirajo, seminarji in šole, predvsem za mlade komuniste in novosprejete člane.
Ob tem so mladi komunisti podprti tudi akcijo ki jo vodi komisija pri TK ZM Železarne Štore za sprejem novih elanov. Zadali so si nalogo, da bo vsak sodeloval pri akciji sprejema v ZK, ker so mnenja, da je .le koordinirana in široko zastavljena akcija zagotovilo za uspeh.
Po daljši, plodni razpravi je sekretariat izrekel komunistom, članom kadrovsko socialnega odbora, tovariško kritiko zaradi neučinkovitosti KSO in neupoštevanja politike demokratičnega centralizma.
Komunisti, člani KO, so kritiko sprejeli, vendar smatrajo, da
Člani sindikata občine Celje so v svojih osnovnih organizacijah in v občinski vodstvih razpravljali o pobudi za graditev in o pomenu spominskega doma borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. V te j razpravi so podprti solidarnostno akcijo vseh delovnih ljudi in mladine Jugoslavije ter se odločili, da kot svoj delež prispevajo tisti del zbrane članarine v letu 1972, ki so jo odvajali Občinskemu sindikalnemu svetu in je po zaključnem računu ostala kot nerazporejeni del dohodka. Ker je to denar vseh članov sindikata v občini, se
ZBIRNA POLA
za zbiranje denarnih sredstev za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu
Delovna organizacija Aero-Cetis Celje Aurea Celje Cinkarna Celje Elektro Celje EMO Celje E tol Celje
Gozdno gospodar. Celje Klima Celje Libela Celje LIK Savinja Celje
je sindikalni svet odločil, da ta nerazporejena sredstva• vrne osnovnim organizacijam, med tem pa so člani sprožili splošno pobudo, da ta denar v skupnem znesku 350.000 din prispevajo za graditev spominskega doma v Kumrovcu.
Občinski sindikalni svet je podprl takšno pobudo in odločitev članov, k temu njihovemu deležu pa je kot svoj prispevek za graditev spominskega doma dodal še
10.000	din.
Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje Ivan Kramer
Metka Celje	8.016,95
Mineil Beograd,
enota Celje	1.688,00
Pohištvo Celje	1.289,45
Toper Celje	8.202,95
TVO Škofja vas	1.168,55
Vrvica Celje	362,45
Zlatarna Celje	4.131,25
Železarna Štore	30.024,40
Žična Celje	4.976,15
ŽVP in VP Celje	620,35
Apnenik Pečovnik	449,45
Ceste-kanalizacije Celje 2.090,75 Gradis Celje	4.893,95
Ingrad Celje	13.985,05
Obnova Celje	4.474,55
Opekarna Ljubečna	3.354,25
Remont Celje	1.669,50
ZAKLJEČKI razširjene seje
SEK1IETARIATA 00ZK
din
10.798,70
615,65
15.623,95
5.900,70
32.323,60
1.761,90
1.384,80
6.521,50
7.877,95
7.024,30
NALOGE SINDIKATOV
Neposredne naloge celjskih sindikatov po pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ za obdobje januar—december 1973.
Objavljamo izvleček najaktualnejših nalog iz gradiva: Neposredne naloge celjskih sindikatov po pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ za obdobje januar—december 1973, ki ga je izdal občinski sindikalni svet Celje.
AKTIVIRANJE BAZE
—	Na osnovi navedenih dokumentov se moramo dogovoriti o nalogah in obveznostih, ki nas obvezujejo kot komuniste in kot sindikalne delavce, saj je v našo organizacijo vključen celotni delavski razred. Mobilizirati in ustvariti vzdušje in akcijsko pripravljenost za uresničevanje vseh stališč, ki so navedena v pismu. To je poleg uresničevanja našega akcijskega programa celjskih sindikatov ena od osnovnih nalog.
—	Dosledno in brezkompromisno moramo izvajati naloge, ki smo si jih začrtali s sprejetim akcijskim programom na II. konferenci celjskih sindikatov, katere moramo po potrebi dopolniti in opredeliti s sprejetimi stališči
29.	seje CK ZKS.
—	V tem smislu moramo izpostaviti tiste naloge, ki so primarne za delo sindikatov v času do
8.	kongresa ZSS oziroma za obdobje januar—junij 1973.
—	Ob preverjanju realizacije že sprejetih stališč in sklepov moramo kritično oceniti dosedanje delo in aktivnost posameznih članov v vseh sindikalnih organizacijah in forumih ter ob tem izpostaviti osebno odgovornost.
—	Ob sprejemanju nalog moramo upoštevati, kaj lahko baza oz. osnovne organizacije sindikatov redno napravijo, da bodo sledile našim akcijam.
—	Posebno moramo podpirati tista stališča in smeri delovanja naše organizacije, ki ponovno afirmira naša idejna stališča in skrb za delovnega človeka.
—	Na nivoju občine je treba uskladiti akcije in koordinirati delo v okviru družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine ter se dogovoriti in določiti nosilce posameznih nalog.
RAZVOJ
SAMOUPRAVINH ODNOSOV IN
UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL
—	Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov je odvisen od tega, koliko bomo sposobni hitreje spreminjati današnje še ne samoupravne odnose in prakso.
—	Hitrejši in odločnejši mora biti prehod od razprav v ozkih krogih na praktične rešitve, zlasti pri ustanavljanju TOZD in njihovega povezovanja.
Uveljavljanje ustavnih dopolnil je primarna naloga ne le družbenopolitičnih organizacij, temveč tudi vseh ostalih institucij in organov.
—	V vseh delovnih organizacijah in interesnih skupnostih morajo takoj kritično oceniti dose-daj dosežene rezultate na področju uveljavljanja ustavnih dopolnil in pripraviti konkretne programe, ki morajo biti časovno opredeljeni za njihovo realizacijo.
Tam, kjer predlogov se nimajo, je treba delavcem povedati, zakaj jih ni in kakšni so razlogi za oklevanje pri uresničevanju tega dela ustavnih dopolnil, o čemer morajo spregovoriti delavci. Zato so odgovorne osnovne organizacije sindikata.
—	Skupne naloge sindikatov in ZKJ, da ugotovi prizadevanja v delovnih organizacijah za uveljavitev ustavnih dopolnil in ustanavljanja TOZD.
Analiza pravkar izdelane ankete bo služila za oceno trenutnega stanja, kot za organiziranje akcij sindikatov in ZK pri nadaljnjem hitrejšem uveljavljanju ustavnih dopolnil.
—	Občinski sindikalni sveti so poleg ZK odgovorni, da ocenijo, ali so bili delovni ljudje dovolj seznanjeni o bistvu ustavnih sprememb. Ce ugotovijo, da tega ni bilo, so dolžni zahtevati od strokovnih služb, da se razprave ponovijo oz. organizirajo. Le ob vsestranskem in popolnem informiranju bomo lahko angažirali delovne ljudi v smislu ustavnih dopolnil.
—	Pri tem ne gre zgolj za formalne razprave o ustanavljanju TOZD, podpisovanju samoupravnih sporazumov itd., temveč gre za spremembo položaja in vloge predvsem neposrednih delavcev. Gre za vsebinsko spreminjanje samoupravnih odnosov, tako da bodo delovni ljudje (dejansko razpolagali z rezultati svojega dela in odločali o vseh drugih vprašanjih svojega dela in življenja.
—	Izvršni odbori OOS, ki imajo dislocirane enote v drugih občinah, so dolžni da zagotovijo informiranost pri uresničevanju ustavnih dopolnil s predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij v teh občinah.
—	Vse OOS morajo redno spremljati razvoj samoupravnih odnosov v svojih delovnih sredinah. Stalno morajo spremljati uresničevanje zapisanih določb v statutih, pravilnikih in ostalih internih aktih, predvsem tistih, ki neposredno opredeljujejo pravice delovnih ljudi in njihov mate-ralni položaj. Enako se moramo dosledno zavzemati ža izpolnjevanje sprejetih družbenih obveznosti, ki jih ima delovna organizacija z zakonskimi in drugimi sporazumi.
—	Najmanj enkrat 'letno naj bodo sindikalne organizacije pobudnik, da DS obravnava samoupravne odnose v delovni organizaciji. Enako pa morajo te odnose oceniti najmanj enkrat letno tudi OOS.
—	ObSS bo na nivoju občine vsako leto ocenil dosežke na področju razvoja samoupravnih odnosov.
—	Naloga sindikata je, da poleg izobraževanja in usposabljanja sindikalnih delavcev vodi tudi skrb za izobraževanje in usposabljanje samoupravljavcev. Zato so OOS dolžne voditi skrb o tem, kako se to realizira v vsaki delov-
ni organizaciji in kako je to zagotovljeno z družbenim dogovorom o družbenem izobraževanju.
—	Bolj kot doslej moramo izpostaviti vprašanje odgovornosti in sankcij. Osebna odgovornost neposrednih proizvajalcev je jasno opredeljena, mnogo manj pa je ta odgovornost opredeljena za vodilne in strokovne delavcé. Zato se morajo OOS zavzemati, da se odgovornost izpostavi in opredeli s samoupravnimi akti in dosledno izvaja.
—	Občinski sindikalni svet bo zaradi politične orientacije in spodbude sindikalnih organizacij in samoupravnih organov pri večji aktivnosti za uveljavljanje ustavnih 'dopolnil, organiziral konferenco izključno po problematiki nadaljnje krepitve in razvoja samoupravnih odnosov in ustanavljanja TOZD. V ospredje bodo postavljena predvsem tista vprašanja, ki še niso dovolj razčiščena in jasna, pa zato zavirajo hitrejše uveljavljanje ustavnih dopolnil.
—	Občinski sindikalni svet v celoti soglaša in podpira stališča in sklepe II. seje konference ZKS Ceilje, ki skupaj is Sklepi ObSS pomenijo konkretizacijo pri spreminjanju medsebojnih odnosov v naših delovnih organizacijah in z ustanavljanjem TOZD spremembo družbeno-ekonomskih odnosov, ki izhajajo iz ustavnih dopolnil.
VPRAŠANJA S PODROČJA SOCIALNE POLITIKE IN SOCIALNEGA RAZLIKOVANJA
—	Sindikati, zlasti pa občinska konferenca ZKS Celje ismo za zmanjšanje socialnih razlik, posebno neupravičenih. Občinska konferenca ZKS je te probleme že obravnavala in sprejela vrsto pozitivnih stališč in sklepov.
—	Vendar se ta stališča prepočasi uresničujejo, predvsem v smeri zaščite življenijiske ravni tistih kategorij zaposlenih, ki imajo najnižje OD in jih stalno na-
raščanje življenjskih stroškov najbolj prizadene.
—	Zaradi tega so občinski sindikalni svet kot tudi vse OOS dolžni, da 'takoj pristopijo preverjanju, kako se ti dogovori in sklepi uresničujejo v delovnih organizacijah ter se skupno z Občinsko konferenco ZKS in ZMS ter samoupravnimi organi dogovorijo zä ustrezne akcije.
—	Predvsem pa je potrebno začeti izvajati naslednje naloge na tem področju:
—	Ker samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v marsičem že vplivajo na zmanjševanje socialnih razlik, je treba, da «e sindikati v delovnih organizacijah kot tudi OOS aktivno vključijo pri nadaljnjem usklajevanju le-teh.
—	10 OOS so (dolžni,' da skupaj z 00 ZK in ZM ter samoupravnimi organi zagotovijo javne razprave o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
—	Identificirati morajo vsakogar, ki sporazumov ne upošteva in tudi primerno ukrepati.
—	OOS naj vsaj dvakrat letno obravnavajo prejemke vseh zaposlenih s item, da posvetijo posebno pozornost potnim stroškom, dnevnicam, provizijam, raznim honorarjem itd., o čemer morajo biiti obveščeni vsi delavci.
—	Prav tako se morajo 10 OOS zavzemati, da vse civilno pravne pogodbe o delu in kooperativnem odnosu s privatniki verificirajo DS. Prejemki posameznikov iz civilno pravnih pogodb (honorarji in podobno) naj se izplačujejo preko delovne organizacije, kjer je prejemnik zaposlen.
—	IO OOS mora Ob sodelovanju ostalih družbeno-političnih organizacij, zlasti samoupravnih prganov, doseči popolno javnost osebnih dohodkov in ostalih prejemkov.
—	ObSS bo svoje že začeto akcijo uskladil z Občinsko konferenco ZKS, ki bo v mesecu februarju razpravljala o prekoračitvah samoupravnih sporazumov o ^delitvi dohodka in OD, o najnižjih in najvišjih OD in o izplačani . ikilomeitriini posameznikov
(Dalje na 7. strani)
Izdelki naše nove valjarne
NALOGE SINDIKATOV
20 let prostovoljnega krvodajalstva
V peteik 8. junija so se v Domu železarjev na Tehanjih zbrali krvodajalci Železarne Štore in terena, da bi dostojno proslavili Dan krvodajalcev in 20. letnico prostovoljnega krvodajalstva na slovenskem.
Nad 200 članov kolektiva, ki so darovali kri več kot 5-krat je prisostvovalo svečanosti, ko so predstavniki občinskega odbora Rdečega križa in komisije za krvodajalstvo ^podelili 65 priznanj zaslužnim krvodajalcem. Podeljenih je bilo 33 priznanj za 5-krat-no, 16 za 10-kratno, 6 za 15-krat-no, 5 za 20-kratno, 2 za 25-kratno in 4 za 50-kratno darovanje krvi.
Ure, kot posebno nagrado za 50-kratno darovanje krvi pa so prejeli: tovariš Lešek Štefan, Zu-
panc Pepca in Polajžer Frančiška. Poleg tega je osnovna organizacija sindikata Železarne štore in RK Štore izročila ob 20-Ietnici prostovoljnega krvodajalstva posebna priznanja vsem krvodajalcem, ki so tekom 20 let darovali kri več kot 15-krat. Zahvaljujoč razumevanju samoupravnih organov in uprave podjetja, predvsem pa pripravnosti požrtvovalnih krvodajalcev, pomagati sočloveku v nesreči, je v železarni več kot ena četrtina vseh zaposlenih, vključenih med krvodajalce. Vsi navzoči predstavniki so izrekli priznanje ne samo navzočim krvodajalcem, temveč tudi vsem ostalim, ki še letos niso imeli pogojev za priznanje z željo, da si te pogoje z nadaljnjim humanim delom pridobijo čimprej.
(Nadaljevanje s 6. strani)
preko 15.000 din za leto 1972 na območju občine Celje.
—	ObSS v celoti podpira stališča in sklepe Občinske konference ZKS Celje, ki se nanašajo na odpravo nenormalnih ekscesov na področju socialnih razlik in neupravičenega pridobivanja premoženja.
—	Skupščina občine Celje naj zagotovi kompleksno spremljanje osebnih prejemkov in drugih dohodkov, ki nimajo značaja OD (dnevnice, potni stroški, provizije itd.).
—	Sindikati smo dolžni, da rezultate, ki jih dosegamo na področju zmanjševanja socialnih razlik, češče objavljamo in informiramo javnost o svojem delu — zlasti še v internih glasilih delovnih organizacij.
—	Vodstvo OOS naj pospešeno deluje pri ustanavljanju in uveljavljanju organov interne kontrole.
—	Vodstva OOS v delovnih organizacijah so dolžna, da se pospešeno formirajo socialni in drugi solidarnostni skladi, ki bodo omogočali socialno varnost delavcev, zlasti delavcev z najnižjimi OD.
—	Za ublažitev socialnih razlik marajo OOS ob pomoči ObSS in MO strokovnih sindikatov posvetiti posebno pozornost socialnim dajatvam in korektivi kot so: otroški dodatek, regresi za stanovanje, štipendije, otroško varstvo, družbena prehrana, regresiranje dopustov, pravice pri zdravstvenem varstvu itd.
—	Še posebno se morajo sindikati angažirati na področju stanovanjskega gospodarstva v občini.
—	Predvsem se morajo 10 OOS zavzeti za izdelavo stanovanjskih programov v delovnih organizacijah, saj je pomanjkanje stanovanj eden izmed ključnih problemov delavcev, o katerem pa tudi sindikati v Celju nismo vodili dovolj brige.
—	Potrebne so spremembe v stanovanjski politiki, da se zagotovi več družbenih stanovanj za delavce in da bo delavec dobil pravico do odločanja na tem področju.
—	ObSS se mora konkretno angažirati na nivoju občine, da pride čimprej do ustanovitve stanovanjske skupnosti in hkrati.s tem do vseh ostalih dogovorov in odlokov na tem področju.
—	ObSS bo razpravljal o osnutku zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezposelnosti in posredoval sprejeta stališča vsem OOS.
—	Sindikalna vodstva naj preko strokovnih služb v delovnih organizacijah zagotovijo tolmačenje in javno obravnavo o osnutku zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezposelnosti.
—	Še vedno je premajhen vpliv delavcev na celotni sistem odločanja in še vedno je čutiti pomanjkljivosti samoupravljanja na področju krepitve odgovornosti, preprečevanja samovolje, zlasti pa je čutiti odsotnost neposred-
nega vpliva samoupravne baze na vseh ravneh odločanja.
—	Vsa navedena vprašanja in drugi solidarnostni ukrepi morajo biti sestavni del razvojne politike sleherne delovne organizacije v naši občini.
IZOBRAŽEVANJE
—	ObSS bo skladno z vodstvi OOS in samoupravnimi organi deloval pri nadaljnjem usposabljanju in izobraževanju sindikalnih aktivistov in članov samoupravnih organov v delovnih organizacijah.
—	Pripravlja se program seminarjev, ki mora biti predložen do
10.	januarja 1973 komisiji za kulturo in izobraževanje pri ObSS.
—	Seminar za novoizvoljena sindikalna vodstva in ostale sindikalne aktiviste je predviden takoj po izvolitvi lle-teh (januar— februar).
—	Sindikalna vodstva v delovnih organizacijah naj organizirajo družbeno izobraževanje skupno z ostalimi družbeno-pdlitični-mi organizacijami, predvsem ZK in ZM. Zavzemati se morajo za izdelavo enotnih programov izobraževanja in usposobiti čim več neposrednih delavcev.
—	Vodstva sindikalnih organizacij morajo preveriti, kako se izvajajo sklepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in ki smo jih sindikati v Celju že sprejeli. Gre zlasti za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in družbenega dogovora o izobraževanju članov družbenopolitičnih organizacij in delovnih ljudi.
—	Premalo je bilo sistematičnega izobraževanja na področju občine kot tudi v delovnih organizacijah.
—	ObSS tsi bo prizadeval za enotno družbeno-politično izobraževanje v občini, saj bi tako tudi
lažje vodili koordinirano kadrovsko politiko.
—	ObSS mora preko MO strokovnih sindikatov in občinske konference SZDL nadaljevati konkretizacijo »kulturne akcije«.
—V zvezi z večjo aktivnostjo sindikata na področju izobraževanja in kulture je posredovan predlog vodstvom sindikalnih organizacij in vodstvom delovnih organizacij, da v najkrajšem času imenujejo animatorje (organizatorje) za kulturo in izobraževanje v svoji delovni organizaciji.
SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
—	Podružabljanje splošnega ljudskega odpora je med osnovnimi nalogami sindikata.
To pa pomeni, da mora biti sleherni delavec seznanjen s koncepcijo za SLO in se vključiti aktivno v priprave.
—	Sindikalne organizacije morajo natančno opredeliti svoje naloge na področju SLO v miru in v vojni.
—' ObSS mora pospešeno delovati na pripravah za splošni ljudski odpor in realizirati delovni program, ki je predviden do konca leta 1973. V 'tem smislu zlasti aktivirati komisije za SLO pri ObSS Celje.
CIČ—KO
Med najvidnejše delavce šamo-tarne je prav gotovo sodil tudi Anton STOJAN, saj je pustil v tem obratu 35 let pestrega delovanja. Kot devetnajstletni mladenič se je leta 1921 zaposlil v tej tovarni (takrat samostojni) in se z marljivostjo prebijal na vedno zahtevnejša delovna mesta. Delo v zastarelih obratih je bilo izredno težavno, Stojan pa je znal vplivati na delavce, da so vzdržali tudi pri najtežjih delih. Ker so bile
mezde zelo nizke in so jih po prihodu novega ravnatelja Čerkaso-va še zniževali, je bil Anton Stojan kmailu med onimi, ki so se potegovali za zvišanje mezd na prejšnjo raven. Ko pri vodstvu tovarne niso uspeli, so se obrnili na Zvezo sindikatov kovinarskih delavcev, zastopstvo v Ljubljani, kjer so naleteli na dober odziv in pomoč pri tov. Francu Leskošku — Luki. Toda posredovanje sindikata, delavske zbornice in sreske-ga načelstva v Celju, ni zaleglo.
Zato so v šamotarni ustanovili sindikalno podružnico in — podprti po omenjenih forumih — s stavko dosegli zvišanje mezd, pravico do letnega oddiha in druge pravice, zagotovljene z zakonitimi predpisi, ki jih je poprej vodstvo šamotarne ignoriralo. Stojan je bil takrat kot podpredsednik sindikalne organizacije v šamotarni desna roka predsednika Ivana Flisa, med najvidnejšimi delavskimi zaupniki v celjskem okolišu.
Prišla so leta okupacije in Stojan je bil med prvimi sodelavci OF in Prve celjske čete. Zaradi izdaje sta med mnogimi naprednimi delavci tudi s Flisom kmalu okusila okupatorsko nasilje v celjskih in mariborskih zaporih. Stojan je komaj ušel smrti, Flis pa je moral v taborišče. Odslej je moral biti Stojan previdnejši. Po osvoboditvi ga najdemo med naj-delavnejšimi organizatorji proizvodnje in obnove opustošenih obratov ter uvajanju novih odnosov do dela. Ker se je sam povzpel od navadnega delavca do glavnega delovodje, je znal prisluhniti zaposlenim in je bil najboljša povezava med upravo in sindikatom ter delavci, med vsemi je bil zelo cenjen. Bil pa je delaven tudi izven tovarne, pri gasilcih in SZDL v Prožinski vasi; to delo je nadaljeval tudi po upokojitvi. Potem pa so sledili udarci življenja, bolezen in smrt življenjske družice, sam je zbolel in po operaciji vedno bolj pojemal. Ko so po sto letih obstoja ugašale peči v šamotarni, je ugašalo tudi njegovo življenje in končno 29. maja letos ugasnilo. Kako so ga cenili, je pokazala udeležba ob slovesu v Kompolah in besede, spregovorjene ob njegovem preranem grobu. Spomin na Antona Stojana bo še dolgo živel med Samotarji, železarji in med številnimi občani, ki so ga poznali in spoštovali.
STGESKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št.. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
NEKAJ ZNAČILNOSTI JUGOSLOVANSKEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejamo po novem v naši državi s 17. dokumenti: zvezni zakon, osem republiških oziroma pokrajinskih zakonov in osem statutov republiških in pokrajinskih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Upokojenec živi zelo pogosto v skromnih razmerah, vendar ga lahko kljub temu smatramo za enega največjih potrošnikov. Izdatki za pokojnine znašajo namreč lletno približno 14 milijard dinarjev, to pa je kar 7,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva.
Število upokojencev se z leta v leto veča in s tem tudi izdatki za pokojnine. Pred dvanajstimi leti smo za pokojnine porabili približno 2,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva, medtem ko bomo za letošnje leto morali po predvidevanjih izločiti za to več kot za narodno obrambo in približno toliko, kolikor izdamo za vse šolstvo od osnovnega do univerzitetnega in še za razne oblike poklicnega izobraževanja mledine in odraslih.
Po zadnjih statističnih podatkih je v naši državi nekaj nad milijon 200 tisoč upokojencev. Poleg naraščajočega števila upokojencev lahko ugotavljamo hkrati še naraščanje obsega njihovih pridobljenih pravic. Naš sistem določa npr. usklajevanje pokojnin z osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev in njihovo prilagajanje življenjskim stroškom. Še posebej je pomembno določilo novega sistema, da lahko zavarovanci (poleg osnovnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so regulirane na zveznem in republiškem nivoju) samoupravno tj. samostojno odločajo o pogojih za pridobitev pokojnine.
Zvezni zakon je v bistvu plod medrepubliških dogovorov. Ta določa osnovne pravice zavarovancev, ki jih potem natančneje opredelijo še republiški zakoni, medtem ko se končna vsebina, ki kompleksno zajema ves sistem, odraža v statutih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsaka republika ima svojo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanje pa je značilno, da jih upravljajo zavarovanci in upokojenci sami.
Od 1. januarja letos so že v veljavi zvezni in vsi republiški oziroma pokrajinski zakoni o pokojninskem in invalidskem zavaro-_ vanju. Glede na to, da statuti še niso bili sprejeti v vseh republikah, je težko predvideti končno podobo novega sistema. Lahko pa rečemo, da bo jugoslovanski upokojenec oziroma zavarovanec vendar obogatil svoj status za novo samoupravno vlogo, da bo sam odločal o pogojih za prido-jbitev pokojnine.
Naj navedemo nekaj pomemb-- nih novosti, ki so po posameznih ■ republikah različno urejene:
Povsod so poostrili pogoje za zaposlovanje upokojencev. Rešitve pa so različne. V glavnem gre za to, da so jim med ponovno ali dodatno zaposlitvijo omejene pravice do pokojnine.
V Bosni in Hercegovini uvajajo m 'enostavne jši princip. Med zaposlitvijo s polnim ali nepolnim đe’ovnim časom preneha izplačevanje pokojnin. To velja prav ta-
ko za vse tiste, ki opravljajo samostojne dejavnosti in so iz tega naslova socialno zavarovani. Nova pravila so uveljavili s 1. 4. letos. Prvo tromesečje so vzeli za nekakšno predhodno obdobje za podjetja, da si poiščejo nove delavce za delovna mesta, ki jih upokojenci zapuščajo; za upokojence pa, da razmislijo, kaj se jim bolj izplača.
Na Kosovem so pogoji izredno ostri. Pokojnino odvzamejo vsem upokojencem za ves čas (trajanja zaposlitve. Nekoliko ugodnejši so pogoji za tako imenovane svobodne dejavnosti. Tem ljudem preneha pokojnina šele tedaj, če gre za edino ali glavno dejamvost. Nove ukrepe so uveljavili na Kosovem že z novim letom.
Slovenija je po razvitosti na »nasprotni strani«, zato je tudi status zaposlenih upokojencev drugače urejen, še naprej bo ostala pokojnina neokrnjena, če skupaj z dodatnim dohodkom zaposlenega upokojenca ne bo presegala vsote dvakratnega poprečja osebnega dohodka v preteklem letu. Ta je npr. liani znašal 1.935 dinarjev, kar pomeni, da je znesek 3.870 tista meja, od katere naprej se bo pokojnino postopno zniževalo, vendar največ za 50 °/0. Lestvica tega zmanjševanja je določena z družbenim dogovorom.
Na Hrvaškem je predviden relativno podoben režim, vendar ga bodo uresničevali šele po 30. juniju. Medtem pa pripravljajo družbeni dogovor, ki bo med drugim določal tudi pogoje za ponovno ali dodatno zaposlitev upokojencev s polno pokojninsko dobo. Tistim pa, ki imajo krajšo delovno dobo, invalidskim upokojencem in družinskim upokojencem bodo med ponovno zaposlitvijo pokojnino ukinili.
Prav tako preneha med zaposlitvijo na področju ožje Srbije izplačevanje pokojnin ne glede na čas upokojitve: pred 1. januarjem letos ali po njem. Družben dogovor pa lahko naknadno določi izjemo za nekatere kategorije
upokojencev, ki se zaposlijo pod posebnimi pogoji, da jim v tem času pripada zmanjšana ali polna pokojnina. Enako velja za pokrajino Vojvodino.
V Črni gori in Makedoniji so v zakonskih predpisih sprejeli merila socialnega značaja:
—	če se črnogorski upokojenec želi zaposliti, mora izbirati med plačo in pokojnino, vendar je republiški skupnosti prepuščeno, da s svojimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko izplačujejo del pokojnine, ne pa tudi pokojnine v polnem obsegu. Vendar to dopuščajo samo začasnim invalidskim upokojencem. Tudi starostni upokojenci lahko delajo, če njihova pokojnina ne presega določene višine. To pa mora šele določiti pokojninska skupnost;
—	tudi v Makedoniji predvidevajo izplačevanje samo dela pokojnine, če se njen uživalec zaposli. Vendar ta pravica ne gre vsem enako. Velja le za tiste s polno pokojninsko dobo in za tiste, ki jim je pokojnina manjša od poprečnega osebnega dohodka v republiki.
So pa še druge pomembne razlike glede ureditve posameznih vprašanj iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja po posameznih republikah. Vojvodinska zakonodaja prizna npr. v delovno dobo čas zaposlitve v bivših kmetijskih delovnih zadrugah, medtem ko ostale zakonodaje tega ne priznajo. V Sloveniji je predvidena pod določenimi pogoji možnost pokojninskega zavarovanja kmetov kooperantov. Zakonodaja iz drugih republik tega ne predvideva. Ali npr. v Sloveniji se po statutu pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvrščajo upokojenci v posebne kvalifikacijske skupine, pri katerih ima vsaka skupina določeno zgornjo in spodnjo mejo pokojnine. To pomeni, da pri odmeri pokojnine tu ni važna le višina osebnega dohodka zavarovanca v določenem obdobju, de-
lovna doba itd., temveč tudi to, v kakšno kvalifikacijsko skupino bo razvrščen zavarovanec, ki gre v pokoj. V Bosni in Hercegovini pa imajo tu določen le splošen limit pokojninskih osnov, s tem, da bolj podrobno to vprašanje uredijo z družbenim dogovorom.
Zakonodaja Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije med drugim predvideva, da teče delavcem, ki so bili odpuščeni z dela »kot tehnološki višek«, še naprej delovna doba itudi v času nezaposlenosti, medtem ko ostale republike in pokrajine tega ne predvidevajo. Različno je urejeno tudi vprašanje izdatkov za prispevke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po statutu Slovenije je določeno, da krijejo prispevke za pokojninsko zavarovanje za to kategorijo nezaposlenim delavcem delovne organizacije same, medtem ko sta se Hrvaška in BiH odločili, da plačajo neomejene prispevke zavodi za zaposlovanje. Srbija priznava tudi dvojno pokojninsko delovno dobo za vojna leta v vojnah leta 1912 in 1918, medtem ko se to v drugih republikah ne prizna. Makedonija pa za razliko od ostalih priznava v pokojninsko delovno dobo tudi čas tistim, ki so se udeležili povojne vstaje v Grčiji.
Slovenija je edina uredila vprašanje pokojnin za tiste, ki so po izpolnjeni 40. oziroma 354etni pokojninski dobi še naprej ostali v delovnem razmerju s tem, da se takim upokojencem za vsako nadaljnje leto podaljšanja dela prizna 1 % povečanja za pokojnine, vendar največ za 5%.
Ves nadaljnji 'razvoj tega pomembnega področja socialne politike bo — kot je že rečeno — odvisen še od statutov posameznih republik, predvsem pa od tega, kako bodo predvidene samoupravne oblike zaživele v praksi.
(Iz informacij Republiškega sveta ZSS
Plenum delovnih organizacij črne in barvaste metalurgije
Na zasedanju v Ljubljani 8. junija letos je plenum obravnaval poleg statuta Gospodarske zbornice SRS, glede katerega predos-nutka ni imel nobenih pripomb, še informacijo o poslovanju črne in barvaste metalurgije v lanskem letu ter oceno stanja v proizvodnji, prodaji, izvozu in uvozu te panoge. Ker se predstavniki podjetij niso mogli odločiti, kako in v kakšni obliki bodo v bodoče poslovali, bodo ita vprašanja razčiščevali, ko bodo v podjetjih dokončno rešena organizacijska vprašanja in bodo konstituirane že TOZD, oziroma druge oblike organizacij. Delegati so pri tem priporočili, naj bodo zbornica in njeni organi v svojem delu še bolj aktivni kot doslej. Zanimali so se, kako naj delegati, pooblaščeni za posamezna vprašanj a us-kiiaj uj ej o interes organizacije, ki jo zastopajo in interes grupacije, v kateri sodelujejo, če so iti interesi različni. Zedinili so se, da je treba v prihodnje zagotoviti zbornici zakonsko iniciativo in družbeni vpliv, sama organizacija pa mora omogočati organiziran in koordiniran nastop gospodarstva v družbi.
V razpravi o uvajanju ustavnih dopolnil in oblikovanju TOZD so prisotni ocenili, da je bil položaj črne in barvaste metalurgije glede poteka dela pri uresničevanju ustavnih dopolnil in oblikovanju TOZD pred meseci veliko boljši, kot je sedaj. Posamezna podjetja morajo svoje že pripravi j ene predloge revidirati in prilagoditi novemu zakonu o združenem delu. Največji problem pri vseh podjetjih je, kako razmejiti sredstva in predvsem zemljišča ter vso ostalo infrastrukturo. Vprašanje je tudi, kako globoko naj posežejo ekonomski elaborati. Težko bo
rešiti problem inšpekcijskih služb, da bo varstvo pri delu zadovoljivo rešeno in da onesnaževanje okolja ne bo prekoračilo dovoljenih mej. Vprašanje je, če bodo podjetja sposobna v določenem roku izpolniti vse te zahteve.
Velike težave so tudi z organizacijo računovodskih služb, komerciale itd. Zaradi decentralizacije posameznih skupnih služb in dodatne evidence ter internega obračunavanja in zajemanja stroškov, bo treba ite službe kadrovsko zelo okrepiti, tako misli večina organizacij. Do septembra bo verjetno večina podjetij razčistila sporna vprašanja, tedaj pa naj tajništvo sveta ponovno pregleda stanje. Predsedniki komisij iz podjetij bodo obravnavali položaj in izdelali informacijo o svojem delu. V »Vestniku« gospodarske zbornice bo treba objavljati razprave in "odgovore na problematična vprašanja v zvezi z uvajanjem ustavnih dopolnil.
Analizo ekonomskega položaja panoge v letu 1972 in oceno za prve štiri mesece letos so delegati sprejeli brez pripomb.
Pod točko »razno« so obravnavali pripombe komisije za izvajanje, samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji in jih v celoti sprejeli. Posredovati jih je ekonomsko-finančni službi gospodarske zbornice, sindikatom in vsem podjetjem te panoge.
Glede raziskovalnih nalog je sprejel plenum sklep, da je treba predloge posredovati tajništvu svata črne in barvaste metalurgije v pismeni obliki, le-to pa jih bo predalo komisiji za raziskovalno dejavnost pri gospodarski zbornici SRS.
Celjska občina pripravlja akcijski program boja proti alkoholizma
Na skupni seji Sveta za zdravstvo in socialno varstvo Skupščine občine Celje, ki je bila dne 24. maja 1973, so bili člani Sveta seznanjeni s problematiko alkoholizma na celjskem območju.
Poglejmo nekaj problemov, ki jih zaradi alkoholizma rešuje Center za socialno delo (podatki so za leto 1972 in 1973):
—	128 družin je bilo obravnavanih zaradi raznih socialnih problemov, katerih vzrok je bil alkoholizem;
—	320 otrok je v takšnih družinah;
—	18 otrok je v rejništvu;
—	15 otrok je v zavodih;
—	11 otrok je vključenih v vzgoj-no-varstvene ustanove;
—	34 otrok dobiva brezplačna kosila;
—	4 dobivajo denarno pomoč;
—	iz sredstev socialnega sklada je bilo potrošenih za pomoč otrokom v letu 1972 skupaj 452.139 din;
—	67 starejših oseb, ki so obravnavane zaradi alkoholizma, jih je bilo:
—	21 oddanih v domove za stare;
—	21 jih prejema stalno denarno pomoč;
—	12 jih je pod skrbništvom;
—	za te namene je bilo iz socialnega sklada v letu 1972 potrošenih 211.758 din, skupno torej 673.897 din, kar predstavlja ca. 11% celotnih sredstev sklada letno.
Navedeni podatki opozarjajo, da je potrebno alkoholizmu kot težkemu družbenemu problemu posvetiti največjo možno pozornost. Glede na razširjenost in veliko nevarnost pred alkoholizmom je treba skrbeti, da se sprejme enoten program ukrepov, s katerim bi bile zajete: organizacije družbenega dela, občine, pokrajine in republike. V ta namen bi bilo nujno sprejeti družbeni dogovor o koordinaciji in delitvi družbenega in poklicnega dela, kot tudi uskladiti program dejavnosti posameznih zdravstvenih organizacij združenega dela in organizacij, spe9ializiranih za problematiko alkoholizma.
Javnost je treba seznaniti z nevarnostmi alkoholizma in pri item angažirati delovne in družbeno-
politične organizacije, da bodo aktivno sodelovale v propagandi proti alkoholizmu.
Prizadevati si je treba, da se v učne programe osnovnih, srednjih, višjih šol in fakultet vnese učno gradivo, ki bo učencem, dijakom in študentom nudilo temeljito znanje o alkoholizmu.
Težišče boja proti alkoholizmu je treba prenesti v proizvodne in druge organizacije združenega dala. V ta namen marajo organi samoupravljanja proučiti škodljive posledice alkoholizma za proces proizvodnje, uspeh pri delu in za zdravstveno stanje delavcev ter njihovih družin.
S politiko cen in drugimi ekonomskimi instrumenti je treba vzpodbujat^ proizvodnjo brezalkoholnih pijač, potrošnjo in predelavo sadja v sadne sokove.
Podpirati je treba akcije družbenih in humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo izključno s problematiko alkoholizma in jim nuditi pomoč pri izvajanju akcij.
Da bi se dobil vpogled v dinamiko alkoholizma, se uvajajo registri in obvezno prijavljanje vsakega obolenja in socialnega poja-
ZDA. Na inštitutu univerze Lawrence Berkeley v Kaliforniji so odkrili, da nekatere vrste jekla kažejo bistveno boljše mehanske lastnosti, če jih pri kaljenju ogrevamo na ca. 1200° C namesto na 870° C, kot je danes v uporabi.
Anglija. Skupaj z inštituti iz ZDA preizkušajo beton, ki je armiran z tankimi jeklenimi vlakni namesto z dosedaj znanimi oblikami jeklenih palic in mrež. Pričakujejo večjo odpornost proti razpokam in prihranke na materialu.
Francija. Pariške železarne so naročile za obrat v Porchevillu štirižilno napravo za konti — ulivanje jekla tipa Concast.
ZR Nemčija. August Thyssen Hütte je naročila pri Demagu napravo za konti — ulivanje slabov v vrednosti 11 milijonov dolarjev. Krupp gradi v Rheinhausnu LD jeklarno, ki bo dajala letno 6 milijonov ton surovega jekla.
Belgija. Firma CookeriM bo investirala 18 milijonov dolarjev za modernizacijo svojih livarn sive litine in proizvodnje specialnega jekla. V Liegeu gradijo jeklarno z 80-tonsko elektropečjo in napravo za konti — ulivanje jekla.
Grčija. Podpisana je pogodba z Jugoslavijo, po kateri bo Grčija izvozila 90.000 ton železa in jekla v zamenjavo za industrijske naprave in metalurške proizvode.
USSR. Dobavila bo opremo za drugo fazo izgradnje železarne v Smederevu. Z firmo Innocenti Italija, so sklenili pogodbo o tehničnem sodelovanju pri razvoju tehnologije vroče valjanih cevi.
Procesni računalniki v metalurgiji. Mednarodna komisija za uvajanje procesnih računalnikov v metalurgiji je izdala, poročilo na podlagi dosedanjih rezultatov _ v 85 svetovnih firmah. Poročilo ugotavlja vrsto dobrih strani upo-
va, ki ima zvezo z alkoholizmom.
Kaj bi morali v najkrajšem času storiti v Celju?
1.	ustanoviti Klub zdravljenih alkoholikov po vseh delovnih organizacijah;
2.	vsem splošnim zdravnikom, zlasti pa obratnim zdravnikom se mora omogočiti, da se spoznajo s -sodobno metodo zdravljenja alkoholizma bodisi v Škofljici pri Ljubljani ali v Vojniku;
3.	za delo v klubih naj se izobrazijo tudi socialni delavci, psihologi in medicinske sestre;
4.	čimprej naj se organizira Združenje KZA celjske regije;
5.	uredi naj se vprašanje nagrajevanja terapevtov; do sedaj je delo v klubih brezplačno;
6.	zagotovi naj se družbena pomoč nevropsihiatričnemu oddelku v Vojniku za organiziranje alkoholnega odseka -vključno z dnevnim in nočnim pododsekom ter dispanzerjem za alkoholike;
7.	vse politične organizacije naj v s-vo-je programe vključijo obravnavo alkoholizma, kajti brez širše družbene podpore je delo z alkoholiki in zatiranje alkoholizma neprimerno težje, oziroma sploh ni možno.
rabe računalnikov v proizvodnji kot na primer: izboljšanje kvalitete, povečanje proizvodnje, boljše planiranje, -nižji materialni stroški, zmanjšanje delovne sile itd. Pričakujejo hiter porast števila računalnikov.
DR Nemčija. V podjetju VEB Umformtechnik, Erfurt, so izdelali posebne stiskalnice, s katerimi -se znatno omili ropot v kovačnicah, ki so znane kot obrati z najmočnejšim ropotom, ki zelo neugodno vpliva na zdravstveno s-tanije delavcev.
ZDA. V New Jerseyu so odkrili nov način vrtanja lukenj v krhke materiale, na primer v steklo. Naprava za vrtanje potiska skozi odprtino premera 0,13 mm mešanico zraka in finega abrazivnega sredstva pod visokim pritiskom. Curek mešanice brezhibno vrta tako trde kot krhke snovi.
ZDA. V Betlehem Steel Corporation so razvili nov način proizvodnje koksa, s katerim znatno z-manijišajo onesnaženje zraka in okolice. Novi postopek se sestoji iz izdelave paletov iz premoga in oglja in kontinuiranega procesa koksanja.
—	Veš, ni mi jasno zakaj smo lani porabili 10.000 rokavic. .
—	Meni pa je! Kar maio okrog poglejte koliko celih leži vsepovsod, pa se vam bo razjasnilo.
Hiter razvoj proizvodnih sredstev in novi tehnološki postopki po drugi svetovni vojni so poleg povečane produktivnosti in večjih materialnih dobrin prinesli tudi povečane emisije škodljivih substanc v naravi. Pri tem so se zaradi spremenjenih pogojev pridobivanja potrebnih gmotnih sredstev človeka izvršile velike spremembe v strukturi prebivalstva, nastala so nova skoncentrirana večja in manjša naseljena mesta, ki so se razvila kot strnjeni urbani centri okrog industrijskih objektov. Ti in podobni pogoji so žal nastali spontano tako hitro, da pri tem nihče ni pomišljal, da bo ravnotežje narave, ki je pogoj za zdrav obstoj človeka popolnoma porušeno. Nihče ni načrtoval dopustne gostote naseljenosti, naravne regeneracije voda, še najbolj pa je postalo pri tem onesnaženo ozračje. Tudi naša dežela, predvsem pa naša republika, je bila tudi deležna nagle industrializacije in z njo povezanih vseh pozitivnih, žal pa tudi negativnih sprememb, ki industrializacijo spremljajo. T.j. onesnaženje ozračja, tal in vode.
Na pogoje ožjih lokacij vplivajo lastne emisije in emisije iz okolice. Naš teren ima svoje lastne proizvajalce škodljivih emisij, hudo pa ga ogrožajo tudi emisije iz okoliških virov. Lastne emisije nastajajo predvsem v železarni. Že sama dejavnost železarne je taka, da se pri procesu proizvodnje osvobajajo večje količine saj, dimnih plinov bogatih na
SO,,	NO in MO (metalni oksidi), razen tega pa v posameznih obratih nastajajo še velike količine prahu. Za hlajenje so potrebne tudi precejšnje količine vode, ki se v procesu tudi onesnažuje predvsem s prahom, često pa tudi z bolj neugodnimi substancami. Drugi vir lastnih emisij v naseljenih lokalitet ah predstavlja neurejena kanalizacija (stare Štore), neurejene ceste za sodobni premet, neprimerna smetišča, često celo divja in podobno.
Od emisij je ozračje našega terena zelo ogroženo od celjske strani, voda pa po Voglajni iz šentjurske industrije. K onesnaženju zraka prispevata še železnica in magistralna cesta.
Kakšne so kvantitativne prilike v ozračju v Štorah, nam kaže študija, ki ije narejena za vso slovensko metalurgijo. Na tem mestu moramo dati priznanje Metalurškemu inštitutu. Gospodarski zbornici Slovenije, podjetjem in posameznim strokovnjakom, da je ta naloga resnično vestno opravljena. V tej nalogi so obdelane atmosferske emisije na mestih nastanka in njihov vpliv na bližnjo in širšo okolico, predlagane pa so tudi potrebne mere za sanacijo. Železarna po teh merah že postopa in pričakujemo, da jih bo še bolj vestno sanirala. Žal pa nam študija dokazuje, da so razen prahu Štore bolj ogrožene od celjskih škodljivih emisij v ozračju, kakor lastnih. Meritve so pokazale, da je na zahodni strani (memo mesto Dom žale-zarjev) nasproti vzhodni (memo mesto nad mehanično delavnico) skoraj enkrat večja koncentracija SO), 222:136 mg/m3 in trdih delcev 107:89, kovinski pa v istih mejah. Ugotovitve enoletnih meritev kažejo, da železarna lahko z nepce dragimi ukrepi hitro škodljive emisije spravi do predpisanih
VARSTVO
mej. To tudi že dela (čiščenje vode v Štorah II, vodno obarvanje dimnih plinov na 'kupolkah itd.), kljub temu pa bodo Štore še vedno ogrožene, ker se celjske emisije zaradi počasnih zahodnih vetrov nad našim terenom dolgo zadržujejo.
Za dobro počutje in minimalno rekreacijo po vsakodnevnem delu pa delovni človek potrebuje v kraju prebivanja še urejeno okolje, ki mu zagotavlja potrebne higienske pogoje za življenje. To imanaš človek le deloma. Lipa ima dovolj zelenih površin, žal pa te niso vedno funkcionalno urejene in prepogosto jih koristniki tudi ne znamo pravilno ceniti. Če pogledamo notranjost v naših družbenih hišah, bomo lahko hitro opazili, da nam še vedno manjka precej osnovne zavesti za tisti minimalni red, ki je za dobro počutje potreben. V kleteh še vedno držimo ropotijo, ki tja ne spada, je pa zelo primerno leglo podgan in podobnih škodljivcev. Organizatorji uslužnoistniih dejavnosti v kraju se morajo zavedati, da tudi zunanji izgled pred lokalom vpliva na voljo koristnika (gostinstvo, trgovina in družbena prehrana) in ga na ta način privablja. Zato skrbi za čistočo in lep izgled naj ne jemljejo kot strošek brez ekonomskega uspeha, temveč prav nasprotno. Prostori skupne porabe, to so predvsem naša športna igrišča so terjala zato, da jih imamo, poleg materialnih izdatkov tudi veliko truda in skrajšanja prostega časa od posameznikov, danes pa se do teh objektov ne obnašamo vedno korektno. Že imamo porušene ograje, igrišča pa so večkrat tudi mesta, kjer se lahko odvržejo papirji in drugi odpadki.
Frekvenca na naših cestah in poteh je že itako pestra, da onesnaženja ni mogoče preprečiti. Skrb odgovornih činiteljev pa bi morala biti, da ceste pometajo v primeru izjemno velikih onesnaženj, ki nastopajo npr. pri pripravi gradbišč in podobno, pa naj se zadolži povzročitelje, da umazanijo očistijo.
Čeprav živimo na terenu, ki je bogat z gozdnimi površinami, ki bi naj bile poleg materialne dobrine v obliki lesne mase tudi naravni filter za ozračje, se tega ne zavedamo dovolj. Že se pojavljajo goličave, ki niso pogozdene, pa tudi gozdne požare smo že imeli. To pa je. naj vulgarnej ši način uničevanja narodnega bogastva, ki mu v najimilejši obliki botruje za-nikrnost, lahko pa tudi hujši vzroki.
Uspeh današnje konference bo dosežen, če bo socialistična zveza uspela z današnjimi ugotovitvami in sklepi mobilizirati vse dejavnike, ki na terenu delujejo, da bodo v svoje načrte dela vključevali aktivno skrb za varstvo narave in se za sprejete sklepe tudi borili.
Sklepi današnje konference naj bi med drugim zajemali naslednja priporočila:
1.	Železarni predlagamo, da do konca letošnjega leta naredi terminski plan sanacije škodljivih emisij ozračja in voda.
2.	Krajevna skupnost naj svojo komisijo za lepo okolje razširi še na člane »Stanovanjske enote železarne«, ki naj skupno delujejo. Predvsem je treba poskrbeti, da se obstoječe zelenice oskrbujejo,
NA RA VE
na novo zazidanih mikrorejonih pa načrtno uredijo.
3.	Odlok o držanju domačih živali naj se ponovno pregleda in po potrebi (korigira.
4.	Vrtičkanje se je v industrijsko razvitih deželah pokazalo kot zelo primerna oblika rekreacije. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi se za to obliko rekreacije rezerviral poseben prostor, ki bi ga lahko v ta namen koristili prebivalci iz blokov.
5.	Današnja konferenca naj opozori občinske institucije in delovne organizacije izven našega rajona, da začnejo takoj preprečevati osvobajanje škodljivih emisij v ozračje in vodo. Predvsem je tu poklicana občinska skupščina, da v najkrajšem času izdela sanacijski plan.
Zavedamo se, da se varstvo narave ne more doseči le z zakonskimi predpisi in odloki upravnih forumov, če se prebivalci ne bomo pri tem disciplinirano obnašali. Za to pa je potrebno veliko vzgojnega dela, sanacijske mere pa koristiti le za prekrške. Socialistična zveza pričakuje, da se bodo v to akcijo aktivno vključile vse vzgojne ustanove na našem terenu, masovne in strokovne organizacije, in to sindikat, društvo inženirjev in tehnikov, ljudska tehnika, ribiška družina, planinsko društvo, gasilci in lovska družina, ki bodo po svojih močeh aktivno prispevale k splošni akciji, ki ni samo naša, ampak vse jugoslovanska, saj je nanjo pozval med ostalimi tudi tovariš Tito.
V KOČEVSKI ROG
Vsako leto izlet s člani Združenja borcev NOV, to je v načrtu krajevne organizacije ZB NOV v Štorah. Letos smo se v soboto 15. junija ob 5.30 vkrcali v tri »Izletnikove« avtobuse in začela se je prijetna vožnja pod skrbnim krmarjenjem šoferjev, med zvoki harmonik in tria naših Kompolanov. Zadonela je pesem, tisti, ki imajo temu primeren dar govora, so nas kratkočasili s smešnicami, dobre volje, je bilo na pretek. Čeprav ni šlo vse po načrtu, ker smo malo skrenili z nameravane poti, smo vendarle pozabili na razburjenje, ko so nas v Kočevju prav tovariško pričakali člani občinskega odbora ZB NOV. Dogovor o najprimernejši poti do Kočevskega Roga v Bazo 20 — in že .smo obrnili v naznačeno smer. Zopet pesem, vici in godba. Po dobri uri in pol smo prispeli na glavni cilj, v Bazo 20. Malica in ogled izredno zanimivih zgodovinskih barak Baze 20, podroben opis poteka narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem po vodiču iz Kočevja, še malo okrepčila in vrnitev v Kočevje h kosilu. Potem pa smo zaplesali, zapeli, ogledali si mestne znamenitosti, nato pa prav temeljito muzej v šeškovem domu, kjer nam je pred ogledom opisal zgodovino Kočevja in Kočevske predstavnik občinskega združe-
nja ZB NOV. Vtisi so se nabirali, da smo jih komaj urejevali, saj je videti znamenite eksponate iz zgodovine Kočevske, posebno še iz NOB, etnografske znamenitosti, zbirka denarja, prirodopisni predmeti, živali iz Kočevske okolice, posebno iz Roga, Stojne, Mestnega vrha in drugod. Še enkrat pogled na prekrasen spomenik iz NOB in okolico, potem pa prisrčno slovo od gostiteljev — in že smo se vkrcali na povratno pot. Težko je zbrati vse vtise z zanimive poti skozi Dolenjsko, Suho Krajino, Rog za zopet nazaj, zapomniti si vse, kar je zanimivega videti na bežni poti skozi Velike Lašče, Grosuplje, Ivančno gorico, pa potem Ribnico in številna ostala naselja, kot so Nemška Loka, pa na drugi strani Dvor pri Žužemberku in tako naprej. Lepa, izredno zanimiva pokrajina se je pojavljala in izginjala, kot na filmskem traku. Najkrajše povedano, pripravili so nam dobro zamišljen izlet, ki je potekal in se končali ob dobri volji, res izredno prijetnem razpoloženju, tako da je vse prehitro minil dan, poln najlepših vtisov; zato pa nam bo ostal v trajnem, lepem spominu. Vsi smo si ob slovesu zaželeli le eno: še več takih izletov. Organizatorji so se potrudili in uspeli. Zato naj ne pozabijo naše želje.
R-č
m y
Z varstvom narave je mišljen tudi lepši izgled naših naselij
Št. 6 — junij 1973
STRAN 11
»ŠTORSKI ŽELEZAR«
PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI
DELAVCEV NA DELU V ŽELEZARNI ŠTORE
Na svojem 20. zasedanju je delavski svet sprejel PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI DELAVCEV NA DELU V ŽELEZARNI ŠTORE. Ker je »Štanski železar« najbolj razširjeno glasilo med nami, saj ga prejme sleherni član naše delovne skupnosti, je prav, da se preko našega glasila seznanimo s povzetkom pravilnika, odnosno najvažnejšimi določili.
PRAVILNIK, ki vsebuje 156 členov, ureja glede na svoj obseg in določa: dolžnosti svojih članov, odgovornost za kršitve delovnih dolžnosti, organe in postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ukrepe, ki jih v primeru kršitev delovna skupnost lahko izreče, pogoje odstranitve delavca iz delovne skupnosti in pogoje delavčeve materialne odgovornosti delovni organizaciji za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom.
PRAVILNIK je razdeljen na naslednja poglavja:
I.	Splošne določbe
II.	Temeljne določbe _
III.	Razmerje do drugih postopkov
IV.	Vročanje
V.	Organi v postopku zaradi
ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti	■
VI.	Kršitve delovnih dolžnosti
VIL Uvedba postopka in pripravljalni postopek
VIII.	Obravnava
IX.	Odločba
X.	Pravna sredstva
XI.	Izvršitev sklepa
XII.	Zastaranje
XIII.	Evidenca izvršitve ukrepov
XIV.	Obnova, postopka
XV.	Odstranitev z delovnega mesta
XVI.	Materialna odgovornost delavca v tovarni
XVII.	Odgovornost zaradi samovoljnega prenehanja dela
XVIII.	Prehodne in končne določbe
Predno bi prešli na podajanje povzetka posameznih poglavij v vsebinsko in pojmovno Skrajšani obliki, poudarjajoč predvsem tista besedila PRAVILNIKA, ki zadevajo neposredno dolžnosti in pravice, priporočamo vsem članom kolektiva, da se s temi teksti pozorno kolikor mogoče natančno seznanijo.
Določila tega PRAVILNIKA slonijo na OSNOVNEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH, katerega prečiščeno besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu SFRJ, št. 12 od 19. 3. 1970. Ta zakon podan'a v poglavju ODGOVORNOST DELAVECV V DELOVNI ORGANIZACIJI temeljna načela, katerih noben splošni akt delovne organizacije ne sme zanemariti ali spreminjati, saj odgovarja prav tako delovna organizacija kazensko, če s statutom ali drugim splošnim aktom ne regulira pravic, dolžnosti in obveznosti delavcev s področja odgovornosti.
POVZETEK DOLOČIL PRAVILNIKA I.
I.	Splošne določbe
V tem poglavju izvemo, da določbe PRAVILNIKA veljajo brez izjeme za vse člane delovne skup-
nosti, ne glede na starost, položaj ali delovno mesto. Odgovornost preneha, razen materialne odgovornosti, potem, ko preneha delovno razmerje.
Ko PRAVILNIK uporablja naziv delavec, je is tem mišljen , sleherni član delovne skupnosti, ne glede na svoj položaj ali način dela.
Poleg posebnih dolžnosti, ki jih vsak delavec prevzame že po sistemizaciji, so še splošne dolžnosti, dolžnosti do drugih delavcev, dolžnosti do delovnih sredstev in dolžnosti do delovne in družbene skupnosti.
Katere so v glavnem splošne dolžnosti? Točno upoštevanje delovnega časa, tako ob prihodu, kakor med trajanjem; med delovnim časom je odhod, možen le s predhodnim odobrenjem predpostavljenega; vestno izvrševanje delovnih nalog ob uporabi vseh sposobnosti, znanja, upoštevajoč pri tem tudi tehnična, etična in druga pravila stroke, v primerih, ko to določa zakon ali statut, mora opravljati delo tudi nad polnim delovnim časom; takojšnje obvestilo o razlogu, ki onemogoča prihod na delo, najkasneje pa v 24 urah; neprestano izpopolnjevanje delovne sposobnosti; upoštevanje predpisanih ali odrejenih varnostnih ukrepov.
Katere so dolžnosti do drugih delavcev? Varno opravljanje lastnega dela, da posredno ali neposredno ni ogrožen sodelavec; dostojni odnosi do sodelavcev, izogibanje vsemu, kar lahko prizadene interes drugega detlavca; vzdrževanje tovariških in socialističnih odnosov v delovni organizaciji in pomoč sodelavcu.
Katere so dolžnosti do delovnih sredstev? Varovanje zaupanega družbenega premoženja pred protipravno odtujitvijo, varovanje in vzdrževanje orodja in drugih sredstev, zbal j Sevanje delovnih sredstev, dajanje izboljševalnih predlogov; spoštovanje protipožarnih varstvenih ukrepov in ukrepov proti drugim elementarnim nesrečam.
Katere so dolžnosti do delovne in družbene skupnosti? Varovanje ugleda delovne organizacije, čuvanje poslovne tajnosti podjetja; upoštevanje odpovednega roka, objektivna kriza, aktivno sodelovanje pri odstranjevanju nevarnosti, ki grozijo ali >so prizadele delovno organizacijo; varovanje in razvijanje interesov ožje in širše družbene skupnosti z vestnim in odgovornim delom.
Kako se še določajo delovne dolžnosti? Poleg tega PRAVILNIKA so še predpisi drugih splošnih aktov delovne organizacije, sklepi, odločbe, .delovni nalogi organov delovne skupnosti oziroma delavcev na določenih delovnih mestih.
- Kdaj se delovna naloga né izvrši? Če nadrejeni odredi nekaj, kar je nezakonito ali nasprotuje družbenim interesom oziroma interesom delovne skupnosti.
Kakšna je odgovornost nadrejenega delavca izvršitev delovne naloge? Delavec, ki neposredno vodi delovno enoto ali skupino ali pa mora kako drugače skrbeti za delo drugih delavcev, je odgovoren za izvršitev prevzetih in naloženih delovnih nalog.
Kakšni ukrepi so možni zaradi kršitve delovnih dolžnosti? Možen je le vzgojni ukrep po tem pravilniku in po postopku, kakor ga ita pravilnik določa, nobena denarna kazen ni dopustna!
Odgovornost za materailho škodo in povračilo materialne škode nastopi ob pogojih, ko je delavec ravnal naklepno ali po veliki nepazljivosti oziroma malomarnosti.
Glede kršitev delovnih dolžnosti je treba poudariti, da obstaja odgovornost le za tiste kršitve, ki so že, preden so bile storjene, kot takšne bile označene kot kršitve v PRAVILNIKU ali katerem drugem splošnem aktu delovne organizacije.
Delavcu se ne sme izreči nobenega ukrepa, dokler ni bil zaslišan. Če je bil pravilno pozvan na zagovor, pa tja brez opravičljivega vzroka ni prišel, je možno obravnavanje in odločanje v njegovi odsotnosti.
Kršitev delovne dolžnosti obstaja tedaj, če gre za opustitev dolžnosti ali storitev prekrška, ali pa za storitev dejanja ali opustitev dolžnosti, ki je v nasprotju z veljavnimi zakonskimi dolžnostmi oziroma določili. Nadalje je kršitev podana le tedaj, če gre za storitev ali opustitev neposredno v zvezi z delom, na delovnem mestu, na teritori ju tovarne in med delovnim časom.
Namen -izrečenega ukrepa mora imeti le vzgojno namero.
TEMELJNE DOLOČBE
V	primeru lažje kršitve delovne dolžnosti je dopustno ustno opozorilo, ki ima značaj ukrepa, v ponovnem primeru ali pa, če gre za takšno kršitev, kjer opozorilo ne bi doseglo svojega namena, se zoper kršilca uvede postopek zaradi ugotavljanja kršitve delovnih dolžnosti.
Vsi v postopku sodelujoči organi morajo v celoti in po resnici ugotoviti vsa sporna dejstva. Samo priznanje še ne odvezuje organ ki vodi postopek, da ne bi izvedel tudi vseh potrebnih dokazov o kršitvi.
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je javen za vse člane delovne skupnosti, medtem ko morajo druge osebe izkazati pravni interes; v določenih okolnostih se v postopku javnost lahiko izključi.
Delavcu, ki je v postopku, mora biti vselej dana možnost, da navede svoje, eventualno razbremenjujoče nasprotne dokaze.
Obravnava je ustna, če pa delavec jezika, v katerem obravnava ali postopek teče, ne razume, mu je treba posredovati tolmača.
V	postopku sodelujoči organi so neodvisni, odgovorni za svoje delo delovni: skupnosti in je vsaka zloraba pravic ali prekoračitev pooblastil teh organov hujša kršitev delovne dolžnosti.
O posamezni „ kršitvi delovne dolžnosti se praviloma odloča le enikrat. Odgovornost za kršitev delovne dolžnosti je osebna in je ni mogoče na nikogar prenest i.
Kaj je krivda? Krivda je notranji odnos storilca prekrška ali opustitev dolžnosti do samega de-
janja. Delavec je namreč odgovoren za kršitev delovne dolžnosti le če je kriv. Kriv pa je, če je delovno dolžnost kršil nameril o ali iz malomarnost i.
Kdaj obstaja namemost ali naklep? Naklep ali namen obstaja takrat, kadar je delavec vedel ali pa bi bil moral vedeti, da bo zaradi njegovega dajanja ali opustitve nastala za delovno organizacijo ali koga drugega škodljiva posledica in tudi hoče, da taka posledica nastopi ali pa njen nastanek dopusti.
Kdaj obstaja malomarnost? Kadar delavec glede na svoje delovne sposobnosti ve, ali pa bi moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škoda oziroma škodljiva posledica, pa lahkomiselno trdi da ne bo nastala, ali pa migli, da jo bo lahko pravočasno preprečil ali odvrnil.
Kdo lahko delavca zastopa? V vseh fazah postopka lahko delavec pooblasti poklicnega odveitni-nika ali polnoletnega državljana Jugoslavije, da ga v postopku zastopa. Za vloge, odločbe in druge akte .ter dejanja v postopku delavec ne plačuje nobenih taks. Tudi sicer. ni mogoče stroškov, ki nastanejo v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti naložiti v breme delavcu. Vendar greod morebitni stroški branilca v primeru, da je delavec spoznan za krivega, v delavčevo breme.
Kaj sledi, če organ, ki je vodil postopek ugotovi, da očitana kršitev delovne dolžnosti pomeni tudi kaznivo dejanje? če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ o tem obvestiti pristojnega javnega tožilca.
Kdaj nastopi dolžnost izločitve?
V postopku za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti se mora izločiti član organa, ki sodeluje v naslednjih primerih: če je zoper njega uveden postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, če je v isti zadevi kot priča ali izvedenec, če gre za krvno sorodstvo v ravni vrsti z delavcem, zoper katerega teče postopek, če gre za skrbnika, posvojitelja ali posvojenca delavca v postopku, če je v isti zadevi že sodeloval pri odločanju na I. stopnji in če so podane druge okolnosti, ki vzbujajo sum o njegovi nepristranosti. Izločitev lahko zahteva tudi delavec, ki je v postopku.
RAZMERJE DO DRUGIH POSTOPKOV
Tudi kazniva dejanja je mogoče obravnavati kot prekrške zoper delovno dolžnost, če pomenijo takšna dejanja.
Če je uvedenih sočasno zoper istega delavca več postopkov, se jih združi, ta sklep pa sprejme organ, ki je začel prvi postopek in se potem ö združenem postopku izreče le en ukrep.
Prav tako je mogoče, kadar teče postopek zoper več delavcev in gre za vzročno zvezo, združiti.
‘Če organ, ki vodi postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, izve med samim postopkom še za druge: kršitve ali pa za kršitve med samim postopkom, tedaj lahko zahteva razširitev postopka
PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI
(Nadaljevanje z 11. strani)
glede na nove kršitve delovne dolžnosti.
VROČANJE
Vsako morebitno spremembo svojega bivališča mora delavec v treh dneh po nastali spremembi sporočiti pristojni službi delovne organizacije. Če delavec te svoje dolžnosti ni izpolnil, ni dolžnost organizacije, da bi iskala delavčev itočen naslov.
Vse ikar je v zvezi s postopkom: vabila, obvestila, odločbe in druge listine, je treba delavcu vročati osebno.
Kako se opravi osebna vročitev? Delavcu se vroči pisanje na njegovem delovnem mestu proti podpisu v dostavni knjigi ali proti podpisu povratnice ali proti potrditvi s podpisom na originalu pisma, katerega drugcpis se delavcu vroči. Če takšna vročitev ni možna na delovnem mestu, se mu pisanje ipošlje po pošti priporočeno s povratnico na zadnji naslov, katerega je dal delovni organizaciji.
Kako se opravi nadomestna vročitev? Kadar delavec pošiljke noče sprejeti ali pa če njegov naslov ni znan, se mu pošiljka vroči nadomestno. To nastopi 'torej tedaj, če delavec odkloni podpis, s katerim bi potrdili prevzem pošiljke, v dostavni knjigi, povratnici ali na originalu pisanja. V tem primeru se torej pisanje, ki je delavcu namenjeno, objavi na oglasni deški ali na drugem vidnem mestu, ki je -splošno in običajno dostopno. O nadomestni vročitvi se dellavca obvesti.
Rok vročitve? Vabila, obvestila in druge podobne pošiljke, je treba vročiti tako, da bo imel vsaj pet dni časa za pripravo od prejema vabila do zaslišanja ali obiravnave.
ORGANI V POSTOPKU ZARADI
UGOTAVLJANJA KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
Po delovni skupnosti pooblaščeni predstavnik začne postopek na predlog, uredi ustrezno glede obravnave, zastopa pred organi zahtevek glede obravnave.
Delavcu, katerega kršitev delovne dolžnosti ugotavlja organ, se mora v roku 5 dni pred obravnavo poslati vabilo, v katerem se
mora navesti kraj, dan in čas ter navedbo razloga za obravnavo, da ima lahko zagovornika ter opozorilo, da bo potekala obravnava v odsotnosti delavca, če brez utemeljitve vzroka ne bo prišel na obravnavo.
Kateri so organi za vodenje postopka in izrekanje ukrepov?
1.	Komisija za kršitve delovnih dolžnosti pri svetih eno,t;
2.	Komisija za delovne odnose in kršitve delovnih dolžnosti pri Delavskem svetu tovarne;
3.	Odbor za kadrovsko-socialne zadeve;
4.	Delavski svet tovarne.
Kakšne so pristojnosti teh organov?
Komisija pod 1. obravnava in izreka ukrepe delavcem do vključno XXI. ranga in lahko predlaga za delavce do navedenega ranga tudi izključitve.
Komisija pod 2. obravnava in izreka enako kot komisija pod 1. za delavce od XXII. rain.ga navzgor, vključno lahko predlaga tudi izključitve, razen tega pa obravnava pritožbe in sklepe o njih zoper odločbe, ki jih je izrekla komisija pod 1.
Odbor za kadrovsko-socialne zadeve (3.)- obravnava predloge in sklepa o njih, katere mu dajejo komisije pod 1. in 2.
Delavski svet tovarne (4.) rešuje pritožbe zoper ukrepe, ki jih je na I. stopnji izrekla komisija za krištev delovnih dolžnosti in delovne odnose pri DST in pritožbe, zoper ukrepe izključitve, ki jih je izrekel odbor za kadrovsko-socialne zadeve.
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI se delijo na lažje, hujše in posebno hude.
Med lažje štejejo: zamujanje na delo, predčasno odhajanje, neupravičeno zapuščanje delovnega mesta, uporaba nedovoljenih mest ob prihodu in odhodu iz tovarne, zamujanje roka izvršitve delovne nailoge, površno delo s škodljivo posledico, nepristojno vedenje do sodelavcev, malomarnost pri delu, enodnevni neupravičeni izostanek z dela, opustitev pravočasnega sporočila o izostanku z dela, prisvajanje delovnih sredstev ali materiala manjše vrednosti, odklonitev delovne naloge, povzročitev manjše materialne škode podjetju, prepreče-
vanje ali onemogočanje dela drugemu delavcu, obrekovanje sodelavca, opravljanje zasebnega dela za sebe ali drugo osebo, neupravičena odklonitev dela v podaljšanem delovnem času, če je določeno v ustreznem splošnem predpi-
su.
Med hujše štejejo: neupravičeni izostanek z dela 2 dni zapored, ponavljajoče zanemarjanje delovnih dolžnosti, malomarno, neodgovorno, nestrokovno izvrševanje nalog oziroma dolžnosti, neupoštevanje varnostnih Ukrepov, kršitev predpisov o poslovni tajnosti, opuščanje ukrepov zoper delavca, ki ne upošteva uporabe zaščitnih sredstev na delu, zlonamerno širjenje trditev o razmerah v delovni organizaciji, razgrajanje, povzročanje nereda, opustitev dolžnosti odgovornega delavca, da odstrani vinjenega delavca, vsa dejanja, ki so naperjena zoper delovni red, organizacijo dela, tehnološki postopek in disciplino, opuščanje ali zavlačevanje zdravljenja med bolniškim staležem, opravljanje dela v korist tretje osebe in škodo podjetja, s tem, ko se uporabljajo sredstva tovarne, prilaščanje orodja in materiala v vrednosti od 50 do 500 din, odtujevanje ali nabavljanje sredstev delovne organizacije brez privoljenja po sklepu ustreznega, organa, ponovni prekršek v razdobju 3 mesecev, potem ko mu je bil že izrečen ukrep, prikrivanje poškodb na delovnih sredstvih, opustitev prijave delovne nesreče, ponarejanje zapisnikov, sklepov, odločb in drugih aktov samoupravnih organov v podjetju, prihod na delo v vinjenem stanju, popivanje med delom, zavestno dajanje napačnih podatkov ali izjav, ki so pomembni za potek postopka, povzročanje nereda, pretepa, 'sodelovanje v pretepu, nemoralnost, opuščanje kontrole kot službene dolžnosti, preprečevanje izvrševanja delovne naloge drugemu z uporabo sile, vsaka akiršiteiv določil splošnih aktov, razgrajanje in povzročanje nereda v tovarni s posledico telesnih poškodb.
Posebno hude kršitve delovnih dolžnosti: nepooblaščeno dajanje podatkov nepoklicanim osebam o poslovanju delovne organizacije, ki ji s tem nastane škoda, omejevanje samoupravnih pravic delavcev, povzročanje škode na sredstvih podjetja zaradi velike malomarnosti ali z naklepom, pridobivanje neupravičene premoženjske koristi na škodo podjetja v zvezi s svojim delom, koristoljubna zloraba položaja ali pooblastil, zloraba voljene funkcije v samoupravnem organu, z namenom pridobiti si korist, zavajanje samoupravnih organov s strani strokovne osebe z dajanjem nestrokovnih ali lažnih poročil, vsako dajanje ali opustitev, ki lahko povzroči nevarnost za življenje in zdravje ljudi v delovnem procesu, izdajanje poslovnih skrivnosti, dajanje ki se po kazenskem zakoniku šteje kot kaznivo deja-janje, povzročitev velike materialne škode podjetju, poneverbe, neupravičeni izostanki z dela v trajanju nad 2 dni, samovoljno prenehanje dela brez upoštevanja odpovednega roka, zaporedno večkratno ponavljanje lažjih ali' ponovitev hujših kršitev delovnih dolžnosti.
Kaj je »povratek«?
O povratku govorimo takrat,
kadar je bil prekršek storjen ponovno, še preden je potekel rok, ko se ukrep izbriše iz evidence. Povratni prekršek ima za posledico stopnjevanje ukrepa, ker namreč dokazuje, da prejšnji ukrep ni dosegal nameravanega vzgojnega učinka.
UVEDBA POSTOPKA IN
PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
Postopek za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti uvede predsednik organa, ki je pristojen za ugotavljanje kršitve.
Predlog za uvedbo postopka posreduje organu — predsedniku organa— po uradni dolžnosti delovodja, obratovodja, vodja sklopa, ali sektorja, predlaga pa ga tudi lahko vsaik drug delavec, zaposlen v tovarni, če ugotovi, da je bila kršena delovna dolžnost.
Kadar se daje zahtevek za uvedbo postopka, je treba navesti osebne podatke osebe, katero se prijavlja, kratek opis kršitve delovne dolžnosti, katero se mu očita, predlog, kateri dokazi naj se preskrbijo v pripravljalnem postopku.
Če si delavec vzame zagovornika, je treba lenemu omogočiti sodelovanje v pripravljalnem postopku.
(Nadaljevanje v naslednji št.)
— Vidiš, ti si lahkomiseln, jaz pa naj odgovarjam kot za pametnega.
Pa bo novi pravilnik veljal tudi za nas?
Ali je to res junaštvo? Kako bi lahko svojim otrokom pojasnil zakaj toliko tvega?
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
REPERTOAR SEZONE 1973-1974
Umetniški program, ki ga želi Slovensko ljudsko gledališče Celje uresničiti v novi sezoni, je zasnovan na nekaterih značilnostih, ki mu dajejo posebno privlačnost. Izbrana dela zelo jasno razkrivajo svoj izpovedni gledališki svet in so zato razumljiva vsakemu gledalcu, ki želi vstopiti v gledališko dogajanje in gledališko umetniško ustvarjanje. Prav tako je razvidna vsebinsko idejna plat izbranih del, saj se ob estetsko neoporečnih tekstih srečujemo s prepričljivo ideološko konfrontacijo in z naprednimi humanimi idejami.
Med izbranimi deli je največ komedij iz domače in svetovne literature, med njimi več novitet prave odrske vrednosti.
Veno Taufer: PROMETEJ ALI TEMA V ZENICI SONCA. Metaforično nenavadno bogata, radostno bogata in miselno razkošna drama o Prometeju, ki ne ukrade ognja bogovom, kakor nas podučuje starogrška mitologija, marveč ga šele izumi za bogove same. Ogenj predstavlja v Tauferjevi pesniški govorici Ljubezen in Resnico, ki pa se posameznim osebam v igri različno kažeta: Prometeju kot humanistična ljubezen do ljudi, inženirju Hefajstu kot matematični odnos med elementi, županu Zevsu kot red in napredek, mladi Pandori kot otroška pristnost bivanja in podobno. Delo daje veliko možnosti za ble-
steče, lepotno doživeto poetično gledališče na visokem nivoju človečnosti. Krstna uprizoritev.
Anton Pavlovič Čehov: UTVA.
Končno se bomo srečali z uprizoritveno nadvse vabljivim avtorjem, velikim ruskim klasikom. Skozi vso njegovo komedijo je čutiti neusiljivo željo po ustvarjalnosti, ki jo ljudje v interni provincialni malomeščanski sredini niso zmožni uresničiti, brezuspešno koprnijo po sreči. Banalnost, ki jih obkroža in ki jo nosijo v sebi, jim določa tudi banalne usode. Ütva — galebica — je mišljena ikot simbol porušenih iluzij, ptica, ki jo človek ustreli
KULTURNA AKCIJA
PRIPRAVE ZA SKLENITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O NJENEM IZVAJANJU
Skupščina Kulturne skupnosti Celje je predlagala, da bi v občini Celje sklenili družbeni dogovor o izvajanju kulturne akcije, ki naj bi pospešila vključevanje delovnih ljudi med koristnike in sooblikovalce dobrin in kulturnega ustvarjanja. Skupščina občine Celje in družbenopolitične organizacije — zlasti sindikati in SZDL — so tak predlog naše kulturne skupnosti osvojile. Do sklenitve in podpisovanja sporazuma naj bi prišlo v začetku septembra 1973 — tik pred začetkom nove kulturne sezone.
Podpisniki družbenega dogovora o izvajanju .kulturne akcije naj bi bile poleg kulturne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij vse delovne argnaizaciije in krajevne skupnosti v naši občini. V družbenem dogovoru natj bi bile točno določene obveznosti kulturne skupnosti in v njej združenih kulturnih dejavnosti na eni strani in vseh drugih udeležencev, 'kot koristnikov in »uživalcev kulturnih dobrin in kulturnega ustvarjanja na drugi strani. Osnovni namen je vključitev čim večjega števila delovnih ljudi — bodisi v pasivno ali aktivno kulturno udejstvovanje.
Pod pasivnim kulturnim udejstvovanjem je razumeti obiskovanje kulturnih prireditev (gledaliških predstav, koncertov, muzejev, galerij, pitanje knjig itd.), pod aktivnim udejstvovanjem pa razumemo vključevanje delovnih ljudi v najrazličnejše oblike amaterskega kulturnega ustvarjanja.
V vsaki delovni organizaciji naj bi pripravili svoje programe izvajanja kulturne akcije in ga posredovali s svojimi željami in predlogi kulturni skupnosti. Kulturna skupnost pa bo s pomočjo sindikatov in zveze mladine izdala v
avgustu poseben prospekt s podrobnim opisom vseh celjskih kulturnih zavodov, s cenami abonmajev, z opisom možnosti obročnega odplačevanja, s seznami vseh amaterskih kulturnih društev in njihovih sekcij, njihovimi naslovi ter urami vaj. Ta prospekt naj bi predvsem informiral o vseh možnostih pasivnega in aktivnega kulturnega udejstvovanja delovnih ljudi v naši občini. Pri sestavljanju programov kulturne akcije v posameznih delovnih organizacijah se bodo prospekta lahko posluževali ikot pripomočka pri odločanju, kaj je za posameznega delavca ali ves kolektiv najprimerneje in najbolj zanimivo. Tako bi se lažje odločili, kako in kje ter v (kakšnem obsegu se bodo vključili v kulturno akcijo.
Pripominjamo, da pri kulturni akciji ne gre toliko za dodatno finančno podpiranje kulture v naši občini (čeprav je itudi ita oblika močno zaželena), temveč predvsem za kulturno osveščanje naših delovnih ljudi in njihovo vključevanje v kulturne dejavnosti.. že samo na ita .način bodo že obstoječe zmogljivosti kulturnih zavodov in društev bolje izkoriščene. Kulturno osveščeni delavci bodo bolj razgledani in na ta način posredno uspešnejši tudi na svojih delovnih mestih. Samo tehnične in ekonomske pridobitve sodobne civilizacije namreč ne morejo povsem osrečiti človeka!
Vse informacije o kulturni akciji v naši občini lahko dobite pri strokovni službi Kulturne skupnosti Celje, kamor sporočajte ali pošiljajte tudi vse morebitne predloge.. Naslov: Strokovna služba Kulturne skupnosti Celje, Muzejski trg l/III, iteli.: 23-255, interno 9.
zgolj iz dolgočasja, ker trenutno nima kaj drugega početi.
Ervin Fritz: KRALJ MALHUS.
Med redke slovenske buffo kome-ki ustrezajo kvalitetni ravni in zahtevam sodobnega gledališča, štejemo tudi Fritzovo delo. Odlikujejo ga — avtor je obdelal temo prosto po Cankarju — blag, ljubezniv humor, duhovita satirič-nost tako na dnevno parolaristvo kakor tudi na samo gledališče, spreten dialog ter domiselna tranisfiiguracija Cankarjeve novele iz Knjige za lahkomiselne ljudi. V vsesplošni suši »zabavnih«, nepretencioznih pa vendar literarno užitnih, gledališko hvaležnih tekstov dopolnjujemo željo našega občinstva, ki si želi čisto sodobno komedijo izpod peresa domačega avtorja. Krstna uprizoritev.
ZA STARO PRAVDO. Pod tem
delovnim naslovom bomo pripravili večer poezije v spomin na kmečki punt, v redakciji Bojana Štiha. V recitalu, ki bo na voljo šolam in kolektivom, so zbrane Aškerčeve balade iz ciklusa, po katerem j povzet naslov recitala, etr Balade Petriče Kerempuha — Miroslava Krleže. S to svečano uprizoritvijo bomo nadaljevali tradicijo naših pesniških večerov.
Franček Rudolf: CELJSKI GROF NA ŽREBCU. Tudi v tej zanimivi igri mladega slovenskega avtorja se nam razgrinja pisana paleta samih gledaliških možnosti. Za ogrodje svoje fantazijske predstave je vzel avtor legendo o celjskih grofih, spor med Friderikom in Hermanom zavoljo Veronike. Zgodovinske osebe je postavil v razbrzdano in slikovito sredino potepuških komedijantov, »ki potujejo od sejma do sejma, kažejo slike in prikazuje grozljive zgodbe«. Izrazito gledališko, ljudsko gledališče, ki na svoj način bogati priljubjeni dramski ciklus o Celjanih. Krstna uprizoritev.
Carlo Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV. Po uspehu, ki smo ga pred leti imeli s Krčmarico Miirandolino, se spat vračamo k dobremu, staremu, preizkušenemu ljudskemu komediografu, k njegovi lahkotni veseloigri z znano in vendar vselej znova zaželeno igro zapletenih usod- duhovitih preoblek, nenadnih komedijskih obratov, besedne in situacijske komike, obveznega srečnega
Nova kapa za Svetino
Taborna cerkev na Svetini šteje med prvorazredne slovenske kultumo-zgodovinske spomenike. Zaradi tega jo spomeniškovar-stvena služba že več (let zapored etapno obnavlja. Prva leta so obnavljali streho in notranjost. Z letošnjimi obnovitvenimi deli so začeli 21. maja. Nadaljevali bodo z obnovo zunanjosti, hkrati pa bodo pripravili načrt za novo streho na zvoniku, ki je bil .nekoč obrambni stolp, o čemer pričajo še danes vidne strelne line. Ali bo dovolj denarja, da bo načrt za novo »kapo« Svetine prihodnje leto lahko uresničen?
konca. Goldoni je bil do nekdaj pri nas najbolj igran avtor evropski klasik, saj izvira iz najbolj commedie delì’arte.
Alfred Jarry: BU KRALJ ALI POLJAKI. Iz zakladnice napredne evropske dramatike, iz danes že klasičnih pO'Stavk sodobnega modernega gledališča smo vzeli ob svojem času gotovo najbolj šokantnega dramatika, ki je s tem delom (1896) udaril naravnost v osnove meščanskega ustaljenega gledališkega in literarnega mišljenja. Francoski avtor na burlesken način, kabaretno duhovito drži družbi zrcalo, se posmehuje meščanstvu in njegovi zlagani morali, z resnično razgibaniim prizori slika njegove deformacije, piše najbolj črno kroniko neke zgodovine. Še vedno aktualna, groteskna politična satira, ki bo na Slo-venksem prvikrat predstavljena.
Juro Kislinger: IGRA O ZMAJU. V času novoletnih prireditev bomo imeli novo igro za otroke, ki jo je Juro Kislinger napisal z izrednim smislom za otroško psiho in njeno dojemljivost za slikovito pripoved. Igra temelji na duhoviti domislici o zmaju, ki si ga župan oblastnež o misli in na račun tujih miz ispita do take go-rostasnosti, da je v strah in trepet vsem, ki bi se upali županu upreti. V igri so vsi elementi ljudskega bajanja, počenši pri treh bratih in sedmerih gorah. Za stare in mlade. Krstna uprizoritev.
Igor Torkar: POŽAR. Na Odru Herberta Griina bomo postavili novejše delo pisatelja, ki v obliki monodrame razmišlja o usodnih poteh in ciljih igralca, o njegovem tragičnem minevanju in uresničevanjih, ki so vezani na gole trenutke gledališke predstave. Igor Torikair nam prikazuje njegove boje, zmage, in poraz, stopa za kulise njegovih najintimnejših, samoizpovedmh trenutkov in nam skuša razkriti njegovo resnico. Krstna uprizoritev.
Dovolite, da vas ponovno opozorimo na začetek sezone v sep- , tembru, ko bo tudi vpisovanje abonmaja, in da boste kot redni gledalec-abonemt videli vse predstave, imeli boste svoj stalni sedež v dvorani, pri plačilu v obrokih pa še večodstotni popust. Vabimo vas h gledališki blagajni, kjer si lahko vsak dan od 10. do
12.	ure že zdaj rezervirate isvoj sedež za prihodnjo sezono.
—	Ti pa res nisi nikoli zadovoljen: prej si nergal, ko je bila samo ena malica, sedaj pa še enkrat bolj.
—	Pri dveh malicah je tudi večja izbira za nerganje.
Po planinskih poteh
Končano je tekmovanje v okviru -druge republiške conske lige. Zadnji nastop so imeli naši člani v Murski Soboti in so dosegli naslednje rezultate: Cmok Drago 883, Škoberne 868, Zorc 853, Cmok Ervin 845, Sivka 834, Kavka 832, Lubej 814 in Majcen 809 kegljev.
S tem so naši kegljači dosegli
11.	mèsto, jeseni pa jih čaka še težka borba ker bodo igrali ponovno kvalifikacije za nastop v II. republiški conski ligi.
V počastitev praznika 1. maj so imeli kegljači turnir na katerem je nastopilo 22 ekip v disciplini 10 mož po 3 lučaje. Doseženi so bili naslednji rezultati:
1.	mesto »Aero« Celje — 833, 2. mesto »Obnova« Celje — 831, 3. mesto P. K. Štore — 792, 4. mesto PTT Celje — 713, 5. mesto »Elektro« Celje — 690 podrtih kegljev.
Na občinskem prvenstvu za posameznike v disciplini 2 krat 200 lučajev, v Celju in Žalcu, je nastopilo 10 naših članov. Med 66 tekmovalci so naši dosegli naslednje rezultate: 29. mesto Kavka Marjan — 1.752 podrtih kegljev v dveh nastopih; 32. mesto Cmok Drago — 1.744; 35. mesto Zorc
Medohratna tekmovanja v rokometu so končana. Skupno je sodelovalo 8 obratnih ekip, ki so v sedmih kolih odigrale 28 tekem. Tekmovanje je bilo končano 8. junija. Doseženi so bili naslednji rezultati:
prvo kolo: obdelovalnica : OTK 11:8, el. delavnica : obdelovalnica 13:4, OTK : uslužbenci 8:5, elek-trodelavnica : uslužbenci 11:1;
drugo kolo: kalibrimica : valjarna II 10:4, elektrodel. : OTK 10:6, elektrodelavnica : valjarna II 18:4, kalibrimica : OTK 10:3;
tretje kolo: mehanična : valjarna II 9:3, valjarna II : livarna 8:5, kalibrimica : mehanična 12:4, kalibrimica : livarna 10:5;
četrto kolo: uslužbenci : obde-lovalnica 9:7, mehanična : livarna 8:6, mehanična : obdelovalni-
Franc — 1.729; 42. mesto Cmok Ervin — 1.681; 45. mesto Škoberne Franc — 1.675; 46. mesto dr. Škapin Rudi — 1.672; 47. mesto Gračner Ivan — 1.663; 51. mesto Gr-ubanšeik Franc — 1.643; 57. mesto Lubej Ciril — 1.597; 59. mesto Majcen Franc — 1.585 podrtih kegljev.
Ža nadaljnji naisitop so se torej uvrstili: Kavka, Cmok Drago in
28.	4. 1973 so imele mladinke v Žalcu državno prvenstvo. Nastopili sta dve naši članici. Kolenc Vida in Otorepec Ljubica. Otorepec Ljubica je z zelo dobrim nastopom (podrla je 414 kegljev) zasedla med 42 nastopajočimi odlično 9. mesto, medtem ko je Kolenc Vida podrla 394 kegljev in zasedla 27. mesto.
27.	5. 1973 je bilo v Žalcu občinsko prvenstvo ekip in posameznikov za starejše člane. Naša ekipa v postavi: Žohar (437), Hiti (389), Markovič (365) in Piler (286), je zasedla 2. mesto pa tudi med po-smezniki je Žohar Franc zasedel
2.	mesto.
Članice so doigrale zadnje kolo v republiški ligi in v hudi konkurenci zasedle 3. mesto. S tem so si priborile pravico nastopa na' polfinalnem državnem prvenstvu ekip, ki bo 16. in 17. 6. v Slovenj Gradcu. Nastopilo bo 17 ekip iz cele države. Prve 4 eikpe bodo v finalnem tekmovanju nastopile na nevtralnem kegljišču. Ekipa, ki bo v tem tekmovanju zasedla
1.	mesto si bo priborila naslov državnega ekipnega prvaka in s tem pravico tekmovanja za evropski pokal, ki bo naslednje leto.
L—E
ca 13:11,livarna : uslužbenci 11:6;
peto kolo: livarna : OTK 11:3, livarna : obdelovalnica 18:4, valjarna II : OTK 6:5, obdelovalnica : valjarna II 9:6;
šesto kolo: kalibrimica : uslužbenci 12:9, mehanična : uslužbenci 11:5, elektrodelavnica : kalib-rirnica 9:8, elektrodelavnica : mehanična 17:11;
sedmo kolo: livarna : elektrodelavnica 12:7, uslužbenci : valjarna II 13:7, mehanična : OTK 13:13, kalibrimica : obdelovalnica 8:8.
Končni vrstni red ekip: L elektrodelavnica — 12 točk, 2. kalib-rirnica — 11 točk, 3. mehanična — 9 točk, 4. livarna — 8 točk, 5. obdelovalnica — 5 točk, 6. uslužbenci — 4 točke, 7. valjarna II — 4 točke, 8. OTK — 3 točke.
SAVINJSKA POT nam je zlezla v kosti in ne moremo mirovati, dokler ne obredemo vseh 26 njenih postojank.
12. in 13. maja smo v dveh skupinah prehodili pot od Trojan do Prebolda. Pot je dolga in precej koristi prašno, makadamsko cesto, vendar so tudi mehke stezice po gozdovih in pašnikih, strmi sestop s Čam-še-niške (Velike) planine in navpični hrbet divje Krvavice kar prijetni in pestri doživljaji, vredni spominov. Imeli smo, zlasti v nedeljo, jasen in lep razgled na zasnežene Solčavske planine, Pohorje in ves venec hribovja okoli nas, ki smo ga do sedaj že prehodili.
V	teh dneh smo obiskali Čem-šeniško planino, ki je najvišji vrh Savinjske poti (1206 m), Krvavico, strm samoten stožec, Dom na Vrheh, ki je pravzaprav spominski dom padlih revirskih in savinjskih borcev NOB. V tem domu je bila že pred vojno prva pokrajinska konferenca KPS. Ima prekrasno lego, do njega pa se lahko pride tudi po avtocesti iz Zagorja, oziroma Trbovelj.
Preko Marije Reke smo nadaljevali pot proti Žvajgi, zadnjemu vrhu te ture. Zvečer smo prispeli v Prebold.
Dne 19. in 20. maja smo se namenili na pot od Šmohorja nad Laškim do Prebolda, da sklenemo zadnji del kroga Savinjske poti. Obiskati smo morali njenih zadnjih sedem postojank in vrhov.
S Tremar j a smo se po gozdnih poteh povzpeli na Šmohor, kjer je lep planinski dom PD Laško. Od tu smo mimo cvetočih travnikov in skozi mlado zelenje gozdov nadaljevali pot na Gozdnik, visok 1092 m. Zadnji del vzpona je proti vrhu močno strm, sam vrh, pravzaprav ravninica na vrhu pa zelo prijetno urejena. Velik planinski cepin, zagozden v zemljo, hrani v svoji votlini vpisno knjigo in žig. Za klop služi podrto drevo — res domiselno!
Z vrha Gozdnika smo se strmo spustili do lovske koče zabukov-ških lovcev. Tam smo dalj časa počivali, saj nam je dolga pat in topel sončen dan že pognal utrujenost v noge, pred nami pa je bil najbolj strm vrh celotne poti, Kamnik.
Z zadnjimi močmi smo po celodnevni hoji pristali na Homu. Toda o zasluženem počitku ni bilo govora. Najprej so mladi planinci — pionirji Matej, Damjana in Ditka pričeli z igrami okrog cerkve in dòma, a kmalu se je najmanj 12 »utrujenih planincev« podilo z njimi, da je kar bobne-
lo.	To je bil divji lov. Po obilni, okusni, topli večerji pa je trajal obljubljeni ples do poznih ur.
V	potu obilnega znoja smo se povzpeli na vrh Gol j ave, naš zadnji vrh. Z vrha je krasen razgled na zelene kope sosednjih hribov in na oddaljene planine. Poseben užitek je bil gledati te zelene vrhove, ki jih sedaj bolj poznamo, saj smo jih prehodili in v daljavi še zasnežene gore, ki nas vabijo, naj tudi njih obiščemo.
Zaradi hudega vetra smo jo kmalu ucvrli do lovske koče pod Coljavo, kjer nas je naš veseli šaljivec zopet presenetil s toplo juho. Pripravila nam jo je prijazna oskrbnica koče po njegovem
naročilu. To nam je šla v slast! Na razpolago so bile tudi najrazličnejše pijače in sončili smo se, dokler nam sonce ni odpovedalo svojih' uslug. Spočiti in razpoloženi smo zapustili prijazen in izredno lep lovski dom in se spustili v Prebold, ter z avtobusom od-drdraili domov.
27.	maja smo obiskali podnožje Triglava s strani Vrat in Krme. Izlet je bil organiziran z namenom, da si hrez ihte, v miru in z dovolj časa ogledamo slap Pe-ričniik, Triglav in razcvetelo dolino Radovne.
Peričnik je bil res v svoji polni moči. Ogromna količina vode se je zlivala preko strmih skal, se v tisočerih bisernih kapljicah penila in ustvarjala peneč umeten dež. Malokdaj je možno ujeti tako čudovito mogočnost podobne naravne lepote.
V	Vratih smo se mimo Aljaževega doma in spomenika padlim planincem, borcem NOB napotili prav v podnožje Triglava. Pogled na njegovo zasneženo prostranost je nepopisen. To se lahko samo doživi, povedati ni mogoče, kako lep je Triglav, ko se vanj upre jutranje sonce in odbija od njegovih zasneženih ramen blesteče žarke.
Na poti iz Vrat, smo se v Mojstrani odločili za pešpot v dolino Radovne. Že med potjo smo zasledili doslej nam še nepoznano cvetje, da o flori v Ra-dovni niti ne govorimo. Cela dolina, kamor seže oko, en sam vrt. Rumene, planinske zlatice pokrivajo pašnike, vmes je modri veliki encijan, mali zaspančetk in lehe velikih belih anemon, pa bele narcise, jegliči in zlate pogačice — vse to je pomešano, pa vendar ustvarja čudovito harmonično enotnost.
V	Spodnji Krmi, v Kovinarski koči je bilo moč potešiti žejo in glad. Zelo lepo imajo Jeseničani urejeno to svojo -planiško postojanko. Mi smo imeli sicer v načrtu obisk še gornjega dela doline, a dan je bil prekratek za izpolnitev vseh namenov in želja.
3.	junija je bil pohod na Paški Kozjak.
Lotili smo se ga z vzhodne strani, iz Vitanja. Strmo se nam je najprej postavil po robu, a je kasneje popustil in proti koncu vzpona smo po lepi zeleni, valoviti dolini, dolgi več kilometrov, polni pisanega cvetja in skozi temne gozdove lagodno prišli do planinske koče PD Velenje. Koča je izredno lepo in bogato opremljena, do nje se lahko pride tudi že z avtomobili iz Pake.
Tu se nismo dolgo zadrževali, mudilo se nam je še na vrh na Špik 1107 m visok zob. Po precejšnji strmini ismo se povzpeli do Svetega Jošta, starinske cerkvice. Takoj zraven je šola in majhno pokopališče s spomenikom NOB. Tudi na skali pri cerkvici je zelo originalen, s kamenja sestavljen spomenik XIV. divizije-
Malo dalje smo po položni poti dosegli sam vrh — Špik. V jasnem vremenu je verjetno od tod zelo lep razgled, mi pa smo bili za ta užitek prikrajšani. Velenje, jezera in okoliško hribovje -smo zaznali le v meglenih obrisih, na obzorju so se namreč že obešali temni oblaki.
Naši planinci pred Aljaževim do mom v dolini Vrat
ROKOMET
UPORABNA SPOZNANJA IZ PSIHOLOGIJE
O TESTIH SPOSOBNOSTI IN VPLIVU DELOVNEGA OKOLJA
NAJVIŠJI DOSEŽKI V ASTRONAVTIKI
Zadnjič smo poskušali dokazati upravičenost psiholoških testov; videli smo, da se po mnogih stranpoteh danes bolj ali manj trezno uporabljajo tako v razvitih kot v nerazvitih deželah. Seveda pa kvaliteta testiranja ni povsod enaka. Vrhunec dosedanjih prizadevanj v raziskovanju človekovih psihičnih ldslposti pa vsekakor beležijo pri izboru in treningu astronavtov SZ in ZDA.
i,
NAJTEŽJE PODROČJE — OSEBNOST
Testi osebnosti poskušajo zajeti predvsem t. i. lastnosti temperamenta in karakterja ali prikaz celotne osebnosti. S tem posegajo na področje, ki je verjetno osebno za človeka še najbolj zanimivo, a za katerega na žalost še nimamo vsestransko zadovoljivih znanstvenih metod. Kljub temu je danes psihologom na voljo nekaj zares uporabnih preizkušenj. — Če se vrnemo na našega žerjavi-sta, bi od osebnostnih lastnosti najbolj rabili podatke o njegovi čustveni odpornosti (žerjavovo-dja mora namreč ohraniti »mirno kri« i tudi v kritičnih trenutkih) ter občutku odgovornosti pri delu (menda ni treba posebej poudarjati njegovo materialno odgovornost za varnost pri delu).
BOLJŠEGA ZAENKRAT NIMAMO
Nekateri mislijo, da nastane test v uricah srečnega navdiha, ko si psiholog izmisli nekaj nalog in vprašanj, ki jih spravi na papir in ponudi ubogim reševalcem. Mogoče velja' to za »časopisne« teste, ki jih kar mrgoli po raznih časopisih in revijah in ki pokažejo dobesedno vse razen tistega, kar bi v resnici hoteli. Ravno to pa poskušajo pravi, »uradno« potrjeni znanstveni testi, vendar so plod neprimerno bolj zapletenega in dolgotrajnega postopka, največkrat delo celih inštitutov, ki leta in leta preizkušajo testne lastnosti s posebnimi matematičnimi oz. statističnimi metodami t. i. faktorske analize.
Kaj je potemtajcem s psihološkimi testi)? Ugotovimo lahko, da nam nudijo dovolj veljavno in zanesljivo sliko o nekaterih človekovih sposobnostih in znanju in da so znatno manj uspešni pri odkrivanju osebnostnih lastnosti in potez (agresivnosti, odločnosti, nevrotičnosti ipd.). Čisto na kratko pa lahko odgovorimo kot tistemu, ki je vprašal, ali inteligentnostni testi zares merijo inteligentnost. Odgovor je preprost: zaenkrat so inteligentnostni testi največ, kar lahko storimo, ker enostavno boljšega načina na svetu ne poznamo. Enak ali podoben odgovor velja tudi za ostale psihološke preizkušnje.
VPLIV OSVETLJENOSTI, ROPOTA IN KLIMATSKIH POGOJEV NA DELAVCE
Naloga inženirjev in tehnikov je, da načrtujejo in izdelujejo prostore, stroje in naprave, ki ne
bodo zadovoljevali le tehnološko, ampak bodo obenem ustrezali človeku. Za dosego teh ciljev pa je gola tehnika nezadostna in mora zato iskati pomoči predvsem pri medicini in psihologiji dela, ki dajeta podatke o tem, kako človek-delavec reagira in se prilagaja različnim vplivom proizvodnega procesa.
V tem sestavku si bomo ogledali nekatere vplive delovnega okolja, katerim je industrijski delavec izpostavljen večji del svojega aktivnega življenja, posebno še v težki industriji, torej tudi v naši Železarni.
USTREZNA OSVETLJENOST SE IZPLAČA
Za človeka so; oči nedvomno najpomembnejše čutilo, saj jih odrasli uporabljajo 16 ur dnevno, v delovnem procesu pa nastopa vid poprečno kar 70 % delovnega časa; z njim zaznavamo oblike predmetov, njihovo svetlost, barve in relief, z njim zaznavamo prostor. Da bi bilo vidno zaznavanje pri delu dobro, je nujno predvsem dvoje: jakost osvetlitve mora ustrezati konkretnemu delu, vidno polje pa mora biti osvetljeno čimbolj e-nakomerno, s posebej svetlimi predeli na neposrednem delovnem torišču. Upoštevati moramo tudi množico drugih faktorjev: bleščanje, sence, tip in barvo razsvetljave ipd.
Ustrezna ureditev razsvetljave ima več koristnih učinkov. Najprej naj omenim dvig produktivnosti, ki je vedno najbolj iskan podatek. Luckiesh in Moss sta na primer ugotovila, da se prTiz-delavi jekla poveča produktivnost za 10 %, če izbol jšamo razsvetljavo s 33,0 na 126,4 luxov, pri proizvodnji železa pa za 12% ob izboljšanju razsvetljave s 7,7 na 148,4 luxov. Čeprav je res, da se s povečano razsvetljavo povečajo tudi stroški, pa nam podatki prepričljivo dokazujejo ekonomičnost, ki izvira iz povečane produktivnosti. Ustrezna razsvetljava pa ima poleg povečane produktivnosti ugodne učinke na delavčevo počutje in njegovo varnost.
ROPOT — BIC SODOBNOSTI
Zanimivo je. da ropot pravzaprav sploh ni fizikalni, ampak je psihološki pojem, in sicer imenujemo ropot vsak zvok, ki se doživlja kot neugoden. Dokaze za subjektivnost ropota najdemo povsod: pri delavcu, ki razbija po železu in očitno uživa ob zvoku (ropota) svojega dela, medtem, ko gre njegovemu sosedu ali mimoidočemu ta ropot (zvok) obupno na živce; in najdemo ga pri ljubitelju hipermoderne glasbe, ki ob fizikalno istih zvokih doživlja najprijetnejše urice, medtem ko si njegovi sosedje mašijo ušesa ali zapirajo okna.
Kljub tej psihološki pogojenosti in nasploh izredno velikim subjektivnim razlikam v doživljanju ropota pa najdemo nekatere fizikalne zvoke, ki so za večino ljudi neprijetni: sem štejemo predvsem zelo glasne zvoke, nenadne zvoke (presenečenje;),
neenakomerno nihajoče zvoke (tuljenje ali zavijanje) ter visoke zvoke, ki pa so toliko neprijetnejši, čim tišji so. V Železarni na žalost beležimo ropot najrazličnejših vrst in jakosti.
Kakšno škodo nam ropot povzroča? Nekateri imenujejo ropot bič sodobnosti, ker mu nismo izpostavljeni le pri delu, ampak ga prinaša civilizacija tudi v privatno življenje in prosti čas. Drugi menijo, da škodljivi učin-
ki ropota napihujejo. Ne glede na različnost mnenj pa je z medicinskega in psihološkega vidika škoda očitna. Kaže se v (poklicni) naglušnosti kot posledici daljše izpostavljenosti močnemu ropotu. Ne smemo pa prezreti, da zlasti nervoznim in labilnim osebam ropot povzroča glavobole, pretirano razdražljivost in nespečnost.
i
F. Blečič, dipl. psih.
NEZGODE		PRI	DELU	
V mesecu maju	1973 je bilo	po obratih in oddelkih naslednje		
število nezgod pri delu:				
		I.—V. 1973	I.—v.	1972
Jeklarna	1	10	8	slabše
Valjarna I	3	10	23	odlično
Valjarna II	2	6	11	odlično
Obdelovalnica litine	1	3		
Livarna I	2	16	21	boljše
Livarna II	1	11	25	odlično
Mehanična delavnica	1	7	5	slabše
Elektroobrat	1	5	1	zelo slabo
Promet	1	3	3	enako
Bkspediit	3	5	6	enako
Skupaj :	16			
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati in oddelki:
Elektroplavž, jeklovlek, kolibrirni oddelek, modelna mizama, samotama, obdelovalnica valjev, energetski obrat, merilna služba, razvojni oddelek, OTK in ostalo.
Na poti z dela in na delo so se poškodovali:
ARZENŠEK Stanko, jeklarna, GOBEC Srečko, obrat MO, GORNIK Marija, nadzorna služba.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
GAJŠEK Branko (4 lata — 3. nezgoda) je stopil na oster komad železa, ki se mu je zabodel v stopalo desne noge.
VALJARNA I:
MASTNAK Ferdo (1 leto — 2. nezgoda) se je umikal valjancu, se spotaknil in padel ter z desno roko zadel ob vroče palice.
PELC Ivan (2 leti — 3. nezgoda). Pri adjustiranju materiala se je urezal na palec desne roke.
REZEC Franc (2 meseca — 1. nezgoda). Pri prelaganju valjanih palic se je urezal na dlan desne trake.
VALJARNA II:
GRAČNER Albert (2 meseca — 1. nezgoda). Piri aojustiranju vročih palic se je opekel na prste desne roke.
JEZOVŠEK Franc (2 meseca — 1. nezgoda) je utrpel isto nezgodo kot njegov sodelavec. (Problem adjustiranja vročega materiala!)
OBDELOVALNICA LITINE:
SPOLENAK Franc (5 lat — 7. nezgoda). Pri dviganju koluta iz vpenjalne glave je začutil bolečine v križu. Kolut mu je padel po zapestju leve roke.
LIVARNA I:
JUG Janez (3 mesece —- 1. nezgoda). Jedronosilec se mu je skotalil na roko in mu poškodoval tretji prst na desni roki.
MIRT Štefan (2 leti — 6. nezgoda). Pri poravnavanju grodlja v ladje mu ie komad groidilja stisnil sredinec leve roke.
LIVARNA II:
DRAME Franc (1 leto — 2. nezgoda). Pri pobiranju ulitkov s tal, mu je drugi ulitek padel na nart leve noge.
MEHANIČNA DELAVNICA:
REZAR Filip (9 let — 1. nezgoda). Pri vpenjanju obdelovanca mu je iležaj-na blazina padla na nart leve noge.
ELEKTROOBRAT:
KOMPOLŠEK Karl (10 let — 1. nezgoda). Pri krivljenju objemke še je urezal na mezinec leve roke.
PROMET:
KLAKOČAR Srečko (10 let — 3. nezgoda). Utekli vagoni so zadeli v kompozicijo, pri čemer se je poškodovanec na lokomotivi zadel z desnim bokom v ročico zavore. (Neodgovorno ravnanje premiikača, ker ni podložil vagonov).
EKSPEDIT:
KOŽUH Jože (10 let — 3. nezgoda). Ko je izdiral ročico vagoneta, mu je sveženj železa padel po goleni desne noge.
MRZEK Leopold (8 let — 3. nezgoda). Ko je lezel v bunker je z glavo udaril ob prečni nosilec in se poškodoval.
PEČEK Ivan (8 let — 6. nezgoda). Pri nakladanju odpadnega železa se ie spotaknil in padel ter si poškodoval palec leve roke.
OPOZORILO!
Z elektrifikacijo proge skozi Štore bi želeli opozoriti vse zaposlene v našem podjetju, da je potrebno poostriti lastno previdnost pri prečkanju tirov. Ropot električnih lokomotiv je zalo majhen, da predstavlja zaradi nepazljivosti pešcev resno nevarnost za hude poškodbe. Dotikanje drogov in železniških tračnic je lahko kljub ozemljitvi zelo nevarno. Vse eventualne nepravilnosti, katere bi opazili na omrežju, je potrebno takoj javiti železniškemu osebju.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
KADROVSKE VESTI
V	mesecu maju so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji.
Iz JLA so se vrnili:
ULAMEC MIROSLAV, VK strojni ključavničar, mehanična delavnica, KLINAR FRANC, elektro tehnik, ekonomski sektor, MAJER TOMISLAV, KV strugar, obdelovalnica valjev, REGORŠEK FRANC, KV strojni ključavničar, kalibrirski oddelek, BOVHA ANTON, NK delavec, valjarna I, KOPRIVC MARTIN, NK delavec, livarna sive litine, DELIBEGOVIĆ PAŠAGA, KV elektromehanik, el. obrat, KRESNIK BORIS, PK strugar, obdeloval, valjev, LUC FRANJO, PK rezkalec, obdeloval-nica valjev, KRESNIK MILAN, NK delavec, livarna sive litine, GUČEK ROMAN, NK delavec, mehanična delavnica, BAUER JOŽE, PK strugar, obdelovalnica valjev, POVALEJ LUDVIK, KV strugar, obdelovalnica valjev, KA-MENŠEK MARCELO, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica, GOJTAN JOŽE, NK delavec, mehanična delavnica, GAJSER ANTON, NK delavec, jeklovlek.
Novi člani delovne skupnosti:
V	livarni valjev: KLOBASA IVAN, NK delavec; v merilni službi: HALER BORIS, KV elektro mehanik; na prometu: MULEJ FRANC, PK premikač; v valjarni II: MILOVIČ VUKAN, BERISHA SHEREMET, oba NK delavca. V elek. obratu: HRIBERNIK VIKTOR, KV strojni ključavničar, VOLASKO FRANC, NK delavec, STIPLOVŠEK ŽELJKO, NK delavec. V jeklarni: FRANC PLAHUTA, PK žerjavovodja. V obdelo-valnici valjev: OJSTRŠEK KARL, KV strugar; v jeklovleku: MARČIČ FRANC, KV strojni ključavničar; IVANC JOŽE, NK delavec v valjarni I; SORAČI NAZIMI, NK delavec v livarni sive litine; KOVAČ ALBINA, kmetijski tehnik v gostinski enoti; KOLAR ALOJZ, KV strojni ključavničar v kailibrirskem oddelku; PALJIČ BRANISLAV, KV strojni ključavničar v energetskem obratu; GRACNAR SILVO, NK delavec na elektroplavžu; VERBIČ STANISLAV, strojni tehnik, pripravnik v tehničnem sektorju.
Želimo vam dobro počutje med nami!
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA je odšel
JOŠT IGNAC, KV obratni elektrikar iz elektro obrata.
Po lastni želji so odšli iz podjetja:
VENEK SILVO, KV obrat, elektrikar iz elektroobrata, GRAČNER LJUDMILA, kemijski tehnik iz kemičnega laboratorija.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
PIRŠ MILAN, NK delavec iz jeklarne, LIPOVŠEK IVAN, KV vodovodni inštalater iz mehanične delavnice, ŽAFRAN SILVESTER, NK delavec iz livarne valjev, KOTNIK JANEZ, NK delavec iz valjarne I, UDOVČ ALOJZ, NK delavec iz jeklarne, ZUPANC SILVESTER, KV ključavničar iz energetskega obrata, PEVEC JOŽE, NK delavec iz valjarne I, TIČAR FRANC, NK delavec iz va-
ljarne I, MARKOVIČ NEDELJKO, PK strugar iz mehanične delavnice, ALAŠEVIC MILAN, PK strugar iz obdelovalnice valjev, SKALE JURIJ, NK delavec iz valjarne I, KISELJAK Jožef,'NK delavec iz valjarne II, JOVANOV BOŠKO, KV strojni ključavničar iz kalibrirskega oddelka.
Naraščaj v družini so dobili:
KOLAREC ŠTEFAN iz jeklarne, GRADIČ FRANC iz mehanične delavnice, ANTLEJ HENRIK iz valjarne I, VASLE RAFAEL iz valjarne II, MLINAR EDVARD iz valjarne II, ŠUHELJ FRANC iz stanovanjske enote.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
HLUPIČ IVAN iz gostinske enote, BURIC ALOJZ iz mehanične delavnice, HUSIC OKAN iz jeklarne, KRAPŠE ROMAN iz OTK, HAŽIČ JOSIP iz valjarne I, ŽNIDARŠIČ DANICA, dipl. oec. iz ekonomskega sektorja, ROMIH FRANC iz mehanične delavnice.
Želimo mnogo družinske sreče!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
V mesecu aprilu 1973 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške, kovinske enote, vzdrževalnih obratov in sveta skupnih služb sestale štirikrat in obravnavale 32 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
HUJE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST IN BILI KAZNOVANI:
Z zadnjim javnim opominom:
1.	SKUTELJ ANTON, jeklarna:
15.,	16. in 17. 2. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	SKALE LEOPOLD, jeklarna:
29.	3. 1973 neopravičeno izostal z detla — zadnji javni opomin.
3.	OGRIZEK ALOJZ, jeklarna:
20.	2. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
L SENICA MILAN, jeklovlek:
16.	in 17. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	RAMŠAK SREČKO, kalibrir-nica: 23. 3. 1973 zamudil na delo, nato med delovnim časom odšel popivat — javni opomin.
3.	ZAVRŠEK ANTON, aglomeracija: L 4. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	LESJAK FRANC, jeklarna: 4.
2.	1973 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
5.	RADMANOVIC NIKOLA, livarna II: 3. 4. 1973 fizični obračun zoper sodelavca — javni opomin.
6.	VOGRINC STANISLAV, livarna I: 19. 3. in 28. 3. 1973 ne; opravičeno izostal z dela — javni opomin.
7.	ZAGAJŠEK FRANC, livarna II: 22. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	OHNJEC IVAN, livarna II:
14.	3. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	GOVC FRANC, livarna I: 4.
2.	1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	BAUMGARTNER ZDENKO, obdelovalnica valjev: 14. 3. 1973 malomarno opravljal svoje delo
—	javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
V MESECI MAJI JE BIL UPOKOJEN
VIDEC ANTON, rojen 27. maja 1913 v Kanjucah, sedaj pa stanu-
V sredo 20. junija je preminil v Celju v 83. latu starosti upokojeni železniški uslužbenec Janko Koželj. Bil je naš dober znanec, saj je dvajiset tlet vodil prometno-traosiportni oddelek v naši železarni, oid leta 1947 do 1967. Bil je braslovški rojak, kjer je bil rojen leta 1891. Pri železnici je 'služboval kot blagovni blagajnik (robni blagajnik). Poznali smo ga kot vestnega uslužbenca, strogega šefa, a dobrega tovariša in prijatelja, ki je rad prisluhnil dobri šali, čeprav je imel na videz strog obraz. Zaradi velikega števila strokovnih znancev pri železniškem transportnem podjetju je bil prav dobrodošel za našo prometno službo, cenili so ga pri železnici, spoštovali so ga naši delavci vseh islužb, posebno še sodelavci v njegovem oddelku. S svojo strdkovnostjo je znal vzgojno vplivati na sodelavce, bil je
je v Podgradu pri Šentjurju. Leta 1933 se je izučil poklica krojač in nato delal v itej stroki vse do odhoda v NOB, kjer je bil od julija 1944 do osvoboditve. Nato je še delal kot krojač — privatnik do konca leta 1948, potem pa se je zaposlil na LIP Šentjur in KZ Kalobje.
Dne 4. 6. 1952 je sklenil delovno razmerje z našo delovno organizacijo, v nadzorni službi in opravljal delo čuvaja vse do 31. 5. 1973, ko je bil starostno upokojen.
mož reda, podrejenim je vlival čut dolžnosti in odgovornosti, na preprost, prepričljiv način. Ko je pred štirimi leti odhajal iz našega podjetja, je pustil za sabo neizbrisne vtise vsestransko dobrega uslužbenca, vestnega in prizadevnega. Zaželeli smo mu še veliko sireonih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju. Kar težko se je znašel brez dela v službi. Leta so pritiskala, a Janko Koželj se je krepko upiral. Ko je zopet enkrat šel na zdravniško kontrolo, se je prehladil in to je bilo usodno za moža častitljive starosti. Pljučnica ga je strla. Zaprepašče-ni smo komaj verjeli, da ga ne bomo več srečali na celjskih ulicah in na sprehodih ob Savinji. Izgubili smo dolgoletnega 'sodelavca in spoštovanega prijatelja, ki ga bomo še dolgo ohranili v najlepšem spominu.
R-č
JANKO KOŽELJ
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka
ANTONA STOJANA
upokojenca Železarne Štore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in lepe besede ter z nami sočustvovali. Posebna zahvala številnim gasilskim društvom, sose-
dom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli nudili svojo pomoč, godbi na pihala Železarne Štore, pevcem iz Šentjurja, upravi podjetja, sindikalni organizaciji in sodelavcem šamotame ter zdravstvenemu osebju ambulante štore in Šentjur za izkazano zdravniško pomoč.
Žalujoči hčerki Zvonka in Jožica z družinama.
Proizvodnja v maju
Nadaljevanje z 2. strani)
V jeklovleku je še nadalje v delu zelo razdrobljen asortiman in količinsko zaostaja za načrtom. Naročil za nadaljnjo obdelavo v mehanskih obratih še vedno primanjkuje, vendar zaradi kvalitetnejše proizvodnje dosegajo dokaj visoko realizacijo.
Proizvodnja gredic ni potekala po predvidevanjih, ker zaradi za-
stojev v jeklarni niso imeli vložka.
V kovačnici je bila še ves mesec v popravilu 1800-tonska stiskalnica in to je tudi vzrok, da ni izvršen plan kovane robe.
Za jeklovlek je primanjkovalo vložka, delno pa tudi niso imeli naročil. Tudi v vzmetami je primanjkovalo vložnega materiala.
Milan Marolt, dipl. ing.