8554 AA
60100^00
□SKEDNJA KNJIŽNICA
PR.mwhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	..
Abb. postale I gruppo l .eOU ZoO Ilf
Leto XXXV. Št. 165 (10.384)
TRST, petek, 20. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni <-Doberdob* * v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POVERJENI PREDSEDNIK CRAXI ŽE PREKLICAL KOLEDAR SREČANJ S STRANKAMI
Zaccagnini je predlagal vsedržavnemu vodstvu naj KD odkloni sodelovanje za sestavo vlade
Dokument vodstva PSI mu ni dovoljno jamstvo za ohranitev vodilne vloge KD pred nevarnostjo leve alternative Huda notranja nasprotja med demokristjani - Polemične reakcije socialistov in kritična ocena liberalcev
RIM — Kot vse kaže, je zašlo u-Panje v hitro rešitev vladne krize v ®dprto razburkano morje. Tajnik KD Zaccagnini je sinoči, v dolgem poro-cilu vsedržavnemu vodstvu svoje stranke, odrekel podporo mandator-ki mu je predsednik republike •Pertini poveril nalogo, da poskusi ^staviti novo vlado, socialistu Bet-bnu Craxiju. Razprava je sicer še ^ teku in kot je znano obstajajo med demokristjani samimi huda nasprotja o tem vprašanju, težko je pa ve-Urii, da je Zaccagnini zavestno tve-Sal, da bi ga pri sklepnem glaso-vanju postavili v manjšino.
Poverjeni predsednik je pa vsekakor že preklical koledar srečanj a strankami, ki ga je bil določil za {janes. Spričo zaostritve položaja se P° Craxi sestal le z uradno delega-
cijo lastne stranke že danes zjutraj.
ke, ki je porok inštitucij in glavni element ravnotežja italijanskega po-s katerim je predsinoč-	sistema,. Tudi glede za-
PSI odgovorilo na za- ^ms.tev v deželnih in krajevnih u-™i;u™ih	ni P'avah se PSI m obvezala, aa bi
Dokument, njim vodstvo hteve KD po političnih jamstvih, ni bil torej Zaccagniniju in tistemu delu njegove stranke, ki ga podpira, dovolj. «Ni pogojev, da ustrežemo zahtevi po izredni soodgovornosti, ki je bila naslovljena naši stranki,, je zaključil svoje poročilo demokr-ščanski sekretar. Socialistom je oči tal, da so sicer priznali bistveno vlogo KD kot stranke relativne večine, po njegovem bi pa bili morali tudi «določiti načine, kako to vlogo zajamčiti.. Očital jim je tudi, da se niso odpovedali alternativni liniji «socialističnega načrta,, ki jo je odobril zadnji kongres PSI. Niso priznali «kvalitete KD, kot stran-
'"■iiiimm,,,,,,,,, hi,	,111,1,„„,11,1 mimiumrniiimumitiiuiiiKiiiiHiitiimnimiiiiimiiniiiii
NA ZASEDANJU EVROPSKEGA PARLAMENTA
Razprava«energetski krizi in beguncih iz Vietnama
Socialist Brandt za okrepitev sodelovanja z Vzhodom Antendoia (KRI) za usklajevanje gospodarske politike
STRASBOURG - V alzaškem me-®tu je minilo praznično vzdušje z PtPestitvenih slovesnosti prvič izvornega evropskega parlamenta, skupščina se je morala že včeraj Miti z vso resnostjo vprašanj, ki Obujajo vse prej kot veselost: e-^fgetske krize in tisočev vietnam-skih beguncev, ki tvegajo življe-na orehovih lupinah in ki jim J® tako težko najti gostoljubnih 0-'>a*- O tem sta Spregovorila novim Parlamentarcem tudi predsednik Meta EGS 0’Kennedy in predsednik ^misije (izvršnega bnt-Jia) skupno-d Roy Jenkins.
Prvi je naglasil pomembnost dogo-°rov med državami deveterice o rnejevanju petrolejskega uvoza in P°trebo, da se vsi potrudijo pri u-klajevanju energetske pelitike, da ® izognejo globalni recesiji. Glede '*sguncev je seznanil skupščino s posredovanji, ki so jih oblasti EGS že Medle ali jim nameravajo v krat-
Carter sprejel ostavko Califana
tVASHINGTON — Minister ®A za šolstvo, zdravstvo in ®°cialno skrbstvo Joseph Cali-tano je včeraj podal ostavko, N jo je predsednik Carter spre-S tem se je tudi «uradno» Mčela obnova ameriške vlade, jo je Carter pred kratkim Oapovedal. Sedaj bo moral prebiti še 34 ostavk vladnih funkcionarjev in potem še sporočiti, katere sprejme in katere ne.
Ameriški predsednik je ime-jjpval za šefa personala Bele ojse tudi Hamiltona Jordana, 111 je doslej opravljal ne točno opredeljivo delo, bil je namreč oekakšen Carterjev asistent, roti temu imenovanju se je [Mignil ves ameriški tisk, ki Moaj odločno nasprotuje predsedniku ZDA.
kem s prizadetimi državami. Jenkins je pa poudaril, da bedo mogle države EGS kljubovati hudim problemom, le če bodo ustvarile tesno sodelovanje med ustanovami skupnosti in stvarno solidarnost med vsemi članicami.
V	razpravi se je bivši nemški kancler Willy Brandt, ki je govoril v imenu vseh 'socialistov, zavzel za okrepitev sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami, pri čemer bo moral evropski parlament zasledovati tri smotre: družbeno - gospodarsko utrditev, odpravo trenj med Vzhodom in Zahodom, zadostitev potrebam mladine. Nemški demokristjan Klepsch je zagovarjal jedrske centrale, francoski liberalec Pintat pa je zatrdil, da so zahteve držav proizvajalk petroleja gospodarsko u-temeljene in da je treba čimprej nadoknaditi rezerve nafte. Kritičen je bil poseg načelnika komunistične skup:ne Amendole, ker se izvršni organ EGS že leta pogovarja o resnosti vprašanja energije, ne da bi kaj ukrepal, medtem ko so pred nami dramatični meseci. Treba je zato usklajevati gospodarske politike posameznih članic in pristopiti k zman-ševaniu porabe 2oriva.
Medtem so že štirje evropski parlamentarci odstopili. Za vsedržavnim tajnikom francoskih socialistov Francoisom Mitterandom in demokristjanom Gustavo Selvo (ki je prepustil mesto predsedniku tržaške trgovinske zbornice, dr. Marcellu Modianu), sta včeraj podala ostav-. ko še luksemburški liberalec Ga-ston Thorn (ki bo postal doma zunanji in finančni minister) in komunistka Nilde Jotti, predsednica italijanske poslanske zbornice. (Iv)
V	nočnem delu seje se je začela razprava o vprašanju vietnamskih beguncev, med katero so posamezne skupine predložile več resolucij. Z glasovi komunistov in socialistov je bil zavrnjen predlog, da bi EGS prekinila finančno pomoč Hanoiu in razpoložljiva sredstva namenila beguncem iz Vietnama.
se bila pripravljena odpovedati svojemu tradicionalnemu favoriziranju sporazumov s KPI in levico. Za Zac-cagninija ostaja zato nevarnost, da bi vstop v vlado, ki bi ji predsedoval Craxi, pomeni! postopno razvrednotenje vloge/KD,
Nasprotovanje številnih demokr-ščanskih voditeljev takemu nedvoumnemu «ne» socialističnemu poverjenemu predsedniku se je sicer pokazalo v razpravi, ki je sledila Zaccagninijevemu poročilu, pa tudi prej. Diametralno različna mnenja so se pokazala že po jutranjem sestanku uradne delegacije KD za razgovore. Načelnik poslancev Bian-co je bil za «ne», predsednik senatorjev Bartclomei pa za nadaljevanje pogajanj s Craxijem. Proti razbitju so dorotejci z Bisaglio na čelu, manj odkrito fanfanijevci (predsednik senata se ni udeležil zasedanja vsedržavnega vodstva, pa čeprav je v Rimu) in Donat Cattin, ki mu je zaradi tega Bodrato razbil strujo.
Proti so tudi «mladi levi* z desnice KD, ki poudarjajo nevarnosti razbitja s PSI. Ti zelo ostro napadajo strankinega tajnika, ki ga obtožujejo nesposobnosti in hudih političnih napak. De Carolis je v včerajšnjem intervjuju celo primerjal Zaccagninija z Mussolinijem, ki je hotel zlomiti Grčijo. »Zdi se, da hoče zlomiti hrbtenico PSI, teda tvega, da bo končal slabo Sin bivšega predsednika republike Segni pa je naslovil tajniku pismo, v katerem mu očita hude politične napake, najhujša bi pa bila razbitje s PSI, ki bi vrglo državo v položaj, ki mu ni predvideti rešitve. Zaccagnini jevo nasprotovanje možnosti, da bi Craxi načeloval vladi pa njegovi nasprotniki pripisujejo poskusu, da bi si ohranil pozicije zaJoližnji-kongres KD.
V socialističnih krogih so vesti o stališču, ki ga je tajnik KD zagovarjal na vsedržavnem vodstvu, vzbudile zelo ostre reakcije še preden ga je Zaccagnini izrekel. Senatorji PSI so s svoje seje izrazili pripravljenost, da stranka preide v opozicijo ob neodgovornem zadržanju KD. Tildi voditelj levičarske struje PSI Achilli je dejal, da tajništvo KD mora dobro pomniti, da prevzema odgovornost za trajno razbitje odnosov med strankami in za vračanje na vzdušje iz šestdesetih let. Liberalni tajnik Zanone pa je sinoči zatrdil, da Zaccagninijevo poročilo in razprava v vsedržavnem vodstvu kažeta na poglobitev razdora v KD in o težujeta rešitev vladne krize. (Iv)
Med razpravo, ki se je zavlekla
pozno v noč, so prišla jasno do izraza nasprotstva med zagovorniki Zaccagninijevega zaprtega stališča in tistimi, ki hočejo držati vrata še odprta. Na predlog Donat Cattina so se zato sestali posebej Piccoli, Gioia, D’Arezzo, Bartolomei, Colom-bo in Rumor, ki skušajo sestaviti kompromisni dokument, o katerem naj bi vodstvo glasovalo.
Ob zaključku redakcije je prišla vest, da je vsedržavno vodstvo KD soglasno odobrilo dokument, s katerim odobrava Zaccagninijevo poročilo in poudarja, da «pri takem stanju* ni pozitivnih elementov za oceno odgovora socialističnega vodstva. Besede v navednicah so omogočile soglasno izglasovanje in dajejo slutiti, da bo KD zahtevala nadaljnja pojasnila.
KOMENTAR TANJUGA
Prepočasno izvajanje osimskih sporazumov
LJUBLJANA — Sinoči je agencija Tanjug objavila komentar o sestanku, ki so ga pred kratkim imeli v Ljubljani predstavniki zunanjega komiteja in komiteja za gospodarske odnose zbornic republik in avtonomnih dežel Jugoslavije, kjer so razpravljali o sodelovanju v okviru osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Med sejo so poudarili, da bo do konkretnih rezultatov prišlo že v kratkem, čeprav so tu podčrtali dejstvo, da se sporazum, podpisan že skoraj pred štirimi leti, prepočasi bliža k uresničitvi. Ugotovili so tudi, da se maloobmejno poslovanje ne odvija povsem zadovoljivo, saj dosega jugoslovanski izvoz v okviru tega sodelovanja v vrednosti le 62 milijonov dolarjev, to je le en odstotek celotnega jugoslovanskega izvoza na tujem težišču. Po mnenju Tanjuga, se na tem področju ne izkoristijo vse možnosti ali pa nastopajo tu še druge ovire in zapreke, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Gre predvsem za zastarele in neustrezne sezname proizvodov, na podlagi katerih se razvija blagovna menjava po tržaškem in goriškem avtonomnem računu.
OB VČERAJŠNJEM ODPRTJU UMETNIKOVE RAZSTAVE V LJUBLJANI
Velik delež Božidarja Jakca pri oblikovanju narodne kulture
Odprtja razstave ob 80-letnici velikega slovenskega mojstra so se udeležili vidni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja - Govora Mitje Ribičiča in Zorana Kržišnika
(Od našega poročevalca LJUBLJANA — Veliki slovenski likovni mojster, likovni pedagog in javni delavec, akademik Božidar Jakac je ob svojem visokem življenjskem jubileju — SO-letnici — doživel dve novi veliki priznanji. V sredo zvečer mu je v vili Rožnik, cb navzočnosti predstavnikov najvišjih republiških oblasti in družbenih organizacij predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj izročil eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj, Red jugoslovanske zastave z lento, s katero ga je ob jubileju o-dlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito, ljubljanska Moderna galerija pa mu je v novem reprezentančnem ljubljanskem razstavišču, v Jakopičevem paviljonu, pripravila veliko jubilejno razstavo, na
kateri bodo mesec dni, do 19. avgusta, na ogled kakih 270 umetnikovih del, ki zaobjemajo vse faze in vsa obdobja izredno plodne Jakčeve u-stcarjalnosti.
Gre sicer — kot je rekel sam u-metnik — le za fragment njegovega velikanskega opusa, vendar so tu zastopane vse tehnike od olja do pastela, grafike in risbe, pa tudi vsa njegova območja, dejavnosti, začenši s pokrajinami, partizansko motiviko pa vse do portdetov, ki jih je Jakac v svojem 60-letnem likovnem ustvarjanju napravil najmanj 300 in je vanje zajel veliko predstavnikov kulturnega in političnega domačega in tujega življenja, pa tudi veliko preprostih ljudi, da ne govorimo o partizanskih komandantih in navadnih borcih. Razstava za-
DOKONČEN ZLOM SOMOZOVEGA REŽIMA
Predsednik «ad intorm» Urcuyo odstopil Sandinisti zavzeli prestolnico Managuo
Narodna garda je v popolnem razsulu, veliko vojakov je dezertiralo - Sedaj se bodo začela pogajanja med vladnim odborom in liberalno stranko
MANAGUA — V Nikaragui se presenečenja vrstijo dan za dnem, kljub temu pa vse kaže, da se bo, oziroma da se je položaj kolikor toliko normaliziral. Potem ko je začasni predsednik Francisco Urcu-yo napovedal, da namerava ostati na svojem mestu do poteka predsedniškega mandata, pa je veleposlaniku ZDA PesKulu vendarle uspelo prepričati ga, da odstopi in s tem omogoči prekinitev ognja v državi in začetek pogajanj z vladnim odborom, ki ga podpirajo sandinisti.
Tako je bil predsednik «ad inte-rim» Francisco Urcuyo na svojem mestu le 36 ur. Včeraj je zapustil Nikaraguo in prispel v Guatemalo, kjer ga je že čakala družina. Managuo je tudi že zapustilo veliko civilnih in vojaških funkcionarjev odstavljenega režima, tako da lahko mirno rečemo, da je Somozove vladavine v tej latinskoameriški državi za vedno konec. Tega sicer ne potrjuje včerajšnja izjava Somoze samega, ki je dejal; da se bo še vrnil v domovino, saj je narodni gardi pustil dovolj orožja in denarja, da iztrži v pogajanjih z novo vlado kar največ.
1 >' ~'
Štirje člani začasnega vladnega odbora v razgovoru z no vir nar ji
(telefoto ANSA-UPI)
'"Milin,,,,,,,..Mini,,,,„ „„„,miiii«*>iiii„iii uimiii i„m, mi iii»iiiiimimiiiiiiimi»iiiiiiiiiiiiiimmmiiumiinifinimiiiiiiiiiiiniiii«muiiii»i»iiii»iiiiiiiiiiiiimiiiiiini»iiiiiiiiiiiiiimiiiiii»miniiiiiiiii»iiiiiiniii
DVA SPORAZUMA ZA KULISAMI NOVE EVROPE
i^TRASBOURG — Evropski par-(<j ent je začel z delom. Kot zveni P2 u0otovitev optimistično, polna ia skektiv in obetov, se za njo skri-Pfecej drugačna stvarnost.
dvJh’ se je zgodilo v prvih pQri dneh zasedanja evropskega hofi)a!nenta- je namreč le sad pred-Icj 1,1 dogovorov političnih vrhov, ne u delo evropskega parlamenta s(j 'tošajo nobenih bistvenih novo-Š^Pak ohranjajo dosedanje klino 0 tolmačenje funkcij in pome-ka yr°Pskega parlamenta kot skup-Sredru,Vet'h držav in ne kot nepo-p izvoljene skupščine.
Pol^anllco jo tudi ta trditev nepo-je D ' Kajti vse kar se je zgodilo, Tct*ur?VzaPrav sod dveh velikih spo-h^it« " prvega med dvema poli-dvp!Hla skupinama, drugega pa med
državama.
sporazum zadeva skupino, ki evronuli Predsednika. V prejšnjem
*o J>skem parlamentu, tistem, ki drlo? t7nen°vali parlamenti devetih >kg ■ s<a se krščansko - demokrat-’i°Ua, kupina (takrat se še ni ime-liber evropska ljudska stranka) in B(h’oriva demokratična skupina doli(Q J1', da s skupnimi močmi izvotli ^^okristjana Emilia Colomba rnenta#ednifca evr°Pskega parla-■ Že tedaj pa sta skupini, v
brk novemu parlamentu, podpisali sporazum, da bo izšel prvi predsednik neposredno izvoljenega parlamenta iz liberalno - demokratične skupine. Ta sporazum so sedaj hoteli liberalci uveljaviti.
Drugi sporazum je mnogo pomembnejši in tudi mnogo nevarnejši za bodoče delo evropskega parlamenta. Gre za dogovor, do katerega je prišlo nekje na vrhu med Francijo in Nemčijo. Dejstvo je, da sta ti dve državi gospodarsko najmočnejši in hočeta zaščititi svoj gospodarski potencial. Tu torej ni bilo tako zelo pomembno, kateri stranki bo pripadal predsednik. Treba je bilo zagotoviti, da bodo ostale vajeti parlamenta v rokah gospodarsko močnih držav.
Ker pa je bilo že vnaprej določeno, da bo predsednik iz liberalnih vrst, je Giscard d'Estaing, ki razpolaga z najštevilnejšo skupino članov liberalno - demokratske skupine (16 od skupnih 39) že takoj po volitvah postavil kandidaturo Simone Veil za predsednika evropskega parlamenta. Boj v liberalnih vrstah je bil krčevit. Prevladala je Veilova, a samo za en glas: zanjo je glasovalo 16 Francozov in štirje Nemci. Drugi kandidat, Luksemburžan Gaston Thorn je zbral 19 glasov.
Thorn je ena izmed dveh osebnosti tega parlamenta, ki jih je treba posebej omeniti. Mednarodni politik, vidna osebnost v mednarodnem liberalnem svetu, bivši predsednik generalne skupščine OZN: to so bile zadostne karte za mesto predsednika evropskega parlamenta. Vendar pa je Thorn za francoske in nemške pojme preveč prepričan v Združeno Evropo in bi si parlament pod njegovim predsedstvom verjetno prilastil novih pristojnosti, s čimer pa ne soglašajo ne Nemci ne Francozi.
Druga osebnost, ki jo je treba omeniti, je bivši zahodnonemški kancler Willy Brandt. Akter odprtja proti vzhodnemu svetu je bil poleg Thorna idealni kandidat za predsednika evropskega parlamenta. Vendar pa zanj v tem parlamentu ni prostora. Ko je v sredo čestital Berlinguerju, ki se je dejansko edini zavzel za enotno združeno Evropo, ne glede na politične programe med Vzhodom in Zahodom, so njegovi kolegi, nemški socialdemokrati, zaskrbljeno odkimavali.
Ob tem stanju ni mogoče misliti na res novo Evropo. Evropski parlament se bo, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, ki pa jih trenutno ni mogoče pričakovati, zabubil sam vase, in v tisto birokratsko delo, ki ne bo privedlo do nobene-
ga odprtja. Res, Veilova je bila v svojem pozdravnem nagovoru pogumna. Prekoračila je meje, ki jih postavlja Giscard, govorila je o solidarnosti in o enakosti življenjskih razmer v vsej Evropi. Zgodovina zadnjih let pa jasno priča, da so bili tisti, ki razpolagajo z ekonomski m potencialom vedno složni, ko je šlo za zaščito lastnih interesov,
Nekaj pozitivnega za Evropo pa lahko vendarle ugotovimo: dejstvo, da razen nekaterih posamičnih primerov mcionalističnih grupacij z enim poslancem v evropskem parlamentu ni fašistov, razen seveda štirih Italijanov. Igra desnice pri razmerah med večino in opozicijo bo tukaj mnogo manjša kot na primer v italijanskem parlamentu, pač pa bo prišla do izraza golistična skupina, ki je z odločilnim glasom za Simone Veil dokazala, da je in da hoče ostati. jeziček na tehtnici pri ključnih rešitvah.
Govor Simone Veilove je bil poln optimizma, poln volje po enotnem ustvarjanju nove združene Evrope. Vendar pa prav iz načina, kako je bila Veilova izvoljena, jasno izhaja. da predsednica ne bo imela lahkeoa dela. če bo res hotela u-resničili cibe. ki iih je nakazala novoizvoljeni skuvščini.
BOJAN BREZIGAR
Medtem pa je odbor za narodni preporod Nikarague že oklical vojaško zmago sandinistične fronte in proglasil Leon za začasno prestolnico države. To so včeraj sporočili štirje člani odbora Violeta Chamor-ro, Daniel Ortega, Sergio Ramirez in Alfredo Robelo, ki so tudi v celoti potrdili svoj politični in gospodarski program. Uradni krogi v WaShihgtcnu pa 'so sporočili, da so se v Managui tudi že začela pogajanja med odborom in predstavniki narodne garde, oziroma liberalne stranke. Ta vest zanika prejšnjo, po kateri naj bi pogajanja potekala v glavnem mestu Kostarike San Joseju.
Zaenkrat pa ni bilo še dano pc vel je za prekinitev ognja. Manjši spopadi so še v teku po raznih krajih države, vendar se bodo zagotovo prenehali, ker je veliko vojakov narodne garde dezertiralo in se z letali Rdečega križa zatekalo (pilotom so pretili z orožjem) v Honduras. Po zadnjih vesteh je tudi jasno, da so sandinistični borci zavzeli Managuo. «Radio sandinio* je z navdušenjem pozdravil osvojitev glavnega mesta: »Svobodni smo, pridobili smo si svobodo*, «svobcdo bomo branili do smrti», »vsa sandini-stična sila bo sedaj branila pridobitve revolucije*. Sandinisti so tudi napadli Somozov podzemeljski bunker. Tu so naleteli na močan odpor še zadnjih oddelkov narodne garde, ki pa se jih je kmalu polastila panika, tako da so se po nekaj urah razbežali na vse strani. Tudi novinarji so si zvečer lahko ogledali podzemeljski glavni štab generala Somoze. «Bunker» je v največjem neredu, kot tudi pisarna bivšega diktatorja. Okrog »bunkerja* pa je na desetine padlih sandinistov in vojakov narodne garde, ki so samo par ur prej vdrli v hotel »Continental* in začeli pretepati tuje dopisnike. Takoj po osvoboditvi bunkerja so sandinistični borci zavzeli še pošto, telefon in televizijsko postajo.
Ves svet je izrazil zadovoljstvo nad padcem diktatorja Somoze. Veliko držav je že priznalo novo vlado, včeraj jo je tudi Mehika. Kljub zmagi in navdušenju pa bodo pogajanja za trajen mir v Nikaragui še dolga, saj si je znal Somoza pridobiti od ZDA določena jamstva in predvsem to, da bo njegova liberalna stranka lahko še vedno odigravala politično vlogo v državi.
(mč)
McNamara na obisku pri predsedniku Titu
BRIONI — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj sprejel predsednika Mednarodne banke za obnovo in razvoj Roberta McNa-maro. Med pogovorom je bila posebna pozornost namenjena aktualnim problemom mednarodnih ekonomskih odnosov, v okviru tega pa tudi posomeznim vidikom energetskega problema. Robert McNamara je predsednika Tita seznanil s sedanjo in prihodnjo dejavnostjo Svetovne banke, katere ciij je pomagati predvsem deželam v raz voju.
Predsednik Tito je poudari! po seben pomen takojšnje pomoči tistim deželam v razvoju, ki nimajo lastnih virov in so najbolj prizadete. Podprl je prizadevanja Svetovne banke, katere članica je tudi Jugoslavija vse od ustanovitve ter v nadaljevanju poudaril, do bo trajno, pravično in najboljšo reši-
tev žgočih gospodarskih problemov treba poiskati v graditvi nove mednarodne ekonomske ureditve.
Temu proniemu morajo vse dr žave sveta nameniti največjo pozornost, pa tudi vsa prizadevanja.
Pogovor se je nanašal tudi na posamezna vprašanja mednarodnih odnosov pa tudi na splošne spremembe in težnje v svetu. Ob tej priložnosti so zelo ugodno ocenili dosedanje sodelovanje Jugoslavije ter Mednardne banke za obnovo in razvoj in izrazili obojestransko pripravljenost, da se to sodelovanje še poglobi.
NA PORTUGALSKEM
M. De Lurdes Pintassilgo nova predsednica vlade
LIZBONA - Po šestih tednih formalne vladne krize na Portugalskem bo država končno le dobila novo vlado, ki jo bo prvič v svoji zgodovini sestavila neka ženska. Včeraj je predsednik republike Antonio Ra-malho Eanes imenoval za novo mi-
nistrsko predsednico Mario De Lurdes Pintassilgo, ki je po revoluciji leta 1974 izvrševala v vladi važne funkcije. Trenutno je bila ambasadorka Portugalske pri UNESCO.
Maria De Lurdes Pintassilgo je stara 49 let, ni poročena in pripada tako imenovani «napredni katoliški struji*. Že v nekaj dneh bi morala sestaviti tehnično vlado, k> naj bi bila nepristranska in jo politične stranke ne bi smele pogojevati. Ta vlada bo upravljala državo do predčasnih volitev na Portugalskem, ki bodo konec oktobra ali prve dni novembra.
RIM — Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o tako imenovani »delavski avtonomiji* ter o umoru in ugrabitvi Alda Mora, so včeraj v rimskem zaporu Rebibbia ponovno zaslišali prof. Negrija. Kot so izjavili odvetniki padovskega univerzitetnega profesorja se je na zasliševanju ponovila polemika med sodniki in Ne-grijem glede utemeljenosti nekaterih obtožb proti priprtim avtonomistom. Sodniki pa o poteku zasliševanja niso hoteli dati nobene izjave.
lllilIllliiiintiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiiiliilliilii
POLEMIKE O ENERGETSKI KRIZI
Nicolazzi nasprotuje ministrstvu za energijo
Združenje lastnikov bencinskih črpalk demantiralo vesti o stavki sektorja
RIM — Problem redne dobave plinskega olja in bencina še vedno upravičeno zaskrblja italijansko javno mnenje, čeprav vse kaže, da bo v prihodnjih dneh minister za industrijo Nicolazzi le odgovoril na nekatera pereča vprašanja, kot zahteva sedanji položaj in pa predvsem resnost energetske krize. Komisija za industrijo poslanske zbornice je namreč pozivala Nicolazzija naj čimprej izdela jasen načrt proti špekulacijam in manevrom velikih petrolejskih družb, ki dan za dnem izsiljujejo podražitev bencina. Nadaljujejo pa se medtem tudi polemike v zvezi z ustanovitvijo ministrstva za energijo, kot je pred dnevi predlagalo vodstvo državne petrolejske ustanove ENI ter tajniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, ki bi organiziralo in koordiniralo vse potrebne ukrepe v zvezi z energetsko krizo. V to polemiko je včeraj posegel sam minister za industrijo, ki je mnenja, da bi bila ustanovitev ministrstva za energijo v tem trenutku nemogoča, saj bi zahtevala preveč časa za namestitev funkcionarjev in drugega osebja. Treba pa je reči, da razna ministrstva, ki doslej skrbijo za energetske probleme, delujejo vse preveč neorganizirano in brez skupnih načrtov.
Odločno stališče proti zmanjšanju uvoza in neredni dobavi nafte, je včeraj zavzelo avtonomno združenje lastnikov bencinskih črpalk, ki je med drugim napovedalo, da bo prijavilo sodišču vse tiste gospodarske operaterje, ki v skladu s politiko multinacionalnih petrolejskih družb, namenoma zmanjšuje preskrbo bencina ali celo prikrivajo zaloge v pričakovanju podražitve. Združe-
nje lastnikov bencinskih črpalk pa je demantiralo vesti, ki so pred dnevi napovedale splošno stavko tega sektorja, ki bi gotovo paralizirala ves promet. Lastniki bencinskih črpalk tudi predlagajo, naj vlada v bližnji bodočnosti delegira deželne uprave za nadzorstvo nad zalogami petroleja in produkcijo naftnih čistilnic, katere večkrat pogojujejo petrolejske družbe.
Položaj glede dobave bencina in plinskega olja pa se počasi normalizira na avtocestah in na vseh važnejših prometnih povezavah, nekoliko slabše je le v velikih mestih in na jugu države, kjer je zaradi velikega turističnega navala povpraševanje zelo veliko, (st)
Predstavniki SRS sprejeli delegacijo koroških Slovencev
LJUBLJANA — Včeraj je bil v Ljubljani razgovor med predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in predstavniki Slovenije. V delegaciji koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvit-ter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, so bili še Feliks Wieser, Johan Wut-te, Hansi Ogris, Filip Warasch, Mirko Sabotnik in Jože Vakounig. Slovensko stran pa so predstavljali predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, Vida Tomšič, Mitja Ribičič, Marjan Osolnik, Jože Hartman, Milan Samec, Zofka Klemen - Krek in Brane Zupanc.
jema drobce iz posameznih obdobij vse od leta 1918, ko se je svoje umetniške naporne poti lotil, pa do njegovih najnovejših del, ki nosijo letnico 1978.
Na odprtju razstave je o Jakcu umetniku in človek i najprej spregovoril ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik, ki je podčrtal kako Božidar Jakac nadaljuje tradici o velikega slovenskega mojstra Riharda Jakopiča in kako velika je njegova 60-letna prisotnost v slovenski umetnosti in kulturi na sploh. Nato je razčlenil njegovo ustvarjalnost začenši z dolenjsko pokrajino in pokrajino na sploh in preko zgodovinsko pomembne partizanske grafike prešel na portrete, ki zajemajo izjemno mesto v slovensK likovni kulturi, ker so med drugim trdi neprecenljiv obraz naše narodnoosvobodilne borbet>.
Ravnatelj Zoran Kržišnik je podčrtal tudi veliko pedagoško vlogo slavljenca, ki je bil med ustanovitelji in prvi dekan akademije likovnih umetnosti v Ljubljani ter v dolgih letih, ko je na akademiji poučeval, ustvaril veliko mladih u-metnikov in umetnostnih pedagogov.
Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič pa je v svojem govoru poudaril kako se v slavljenčevih delih odraža «zvestoba in odgovornost pred narodom, kajti Jakac je vse svoje delo presojal tudi po tem, koliko ga ljudje razumejo, sprejemajo, koliko je njegova umetnost pristno ljudska, v službi lepote in kulturnega poslanstva svojega naroda in človeštva*.
<r.Prav zato — je nadaljeval v svojem, govoru Mitja Ribičič — je Božidar Jakac likovni ustvarjalec, čigar delež pri oblikovanju novejie nacionalne kulture je tako priznan in razviden, da lahko rečemo, da je zasidran v zavesti slehernega našega človeka.» «Od svojega prvega glavnega nastopa v Ljubljani v za-čdtku 20. let. ko je nakazal smer svoje umetniške poti, ki je v idejnem smislu pomenila nadaljevanje poti velikega slovenskega umetnika Riharda Jakopiča, pa do danes, je ostal zvest svoji usmeritvi, ostal je zakoreninjen v svoji zemlji, se pravi v svoji ljudski in narodni biti, hkrati pa vedno pripravljen prispevati k vsečloveškemu umetniškemu ustvarjanju.»
cSilna moč in sugestivni vpl:v — je nadaljeval Ribičič — grafike, nove umetniške zvrsti likovnega u-stvarjanja, je doživel svojo največjo potrditev v času vojne, ko ie šla za obstoj slovenskega naroda in njegove kulture. Božidar Jakac je bil v tistem času le priznano u-metniško ime z veliko odmevnostjo doma in po svetu. To svoje veliko ime je zapisal osvcbodilni fronti in narodnoosvobodilni borbi slovenskega naroda. Vedel je, da tako izpostavlja svoje življenje pa tudi svoje delo nevarnosti, da mu ga bosta okupator in izdajalska bela garda uničila. Kljub vsemu temu je Bcžidar Jakac prišel m partizane, se udeležil pomembnih mejnikov naše revolucije, bil prisoten pri ustvarjanju nove slovenske in jugoslovanske države, bil je član slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ, pripadal pa je obenem tudi tisti pomembni skupini uglednih kulturnih delavcev, ki je v vodstvu OF tega najbolj širokega ljudskega gibanja slovenskega naroda skrbela za to, da bi bili smotri našega boja in novi nosilci ljudske oblasti prežeti z zavestjo svoje odgovornosti za celovito nacionalno kulturno izročilo ter zdravo kulturno rast po partizanski zmagi. Tako je NOB pomenila obenem tudi največje kulturno dejanje slovenskega naroda, s Kajuhom in Kozino ter čudovito in pretresljivo mapo partizanske gra-fike.»
Vidno ganjen se je slavljenec zahvalil za tolikšne čestitke in priznanja in tudi številnemu občinstvu za veliko pozornost, slavja v novi veliki galeriji so se udeležili tudi številni predstavniki najvišjih republiških oblasti in družbenih organizacij, med njimi član predsedstva SFRJ Sergij Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, član predsedstva SR Slovenije Marijan Brecelj, člani sveta federacije Lidija Šentjurc, Vida Tomšič in Ivan Maček, predsednik mest-ne skupščine Ljubljana Marijan Rožič, častni predsednik ter predsednik akademije znanosti Josip Vidmar in Janez Milčinski, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Beno Zupančič in drugi. Is Buj je prišla na slavje delegacija bujske občine, ki jo je vodil jubilantov nečak, predsednik bujske občinske skupščine Jakac, iz Celovca pa so prišli predstavniki obeh koroških osrednjih manjšinskih organizacij z dr. Zuiittrom in dr. Grilcem na čelu.
F. UDOVIČ
CATANZARO — Pretor iz Catan-zara Erminia Labruna je obtožil predsednika vlade Andreottija ter bivša ministra Tanassija in Rumor-ja lažnega pričevanja na procesu o pokolu na milanskem Trgu Fonta-
na.
PRED DANAŠNJIM SESTANKOM MED STRANKAMI PROGRAMSKE VEČINE
Komunisti postavljajo točne zahteve za nadaljnjo podporo deželnemu odboru
Od odgovorov na te zahteve je odvisna usoda enobarvne de mo kr is tjanske vlade, kateri očitajo predvsem velike zamude pri izvajanju obnove Furlanije
Seja posebne komisije KD
V Vidmu se bodo danes ponovno sestali predstavniki petih strank, ki podpirajo enobarvni demokristjan-s';i odbor v deželnem svetu. Prisotni bodo tudi predstavniki KD, saj je namen srečanja preveriti dosedanje delovanje enobarvnega demo-kristjanskega odbora, ki je v zadnjem času deležen številnih kritik. Že prvo tovrstno srečanje, ki je bilo v ponedeljek, je pokazalo široka nesoglasja, predvsem med KD i l KPI o vrsti velikih problemov, ki jih mora reševati deželna uprava. Predstavniki strank programske večne so se v ponedeljek razšli, ne da bi prišli do kakšnega zaključka, zaradi česar se bo to preverjanje nadaljevalo danes.
Medtem so se sestala vodstva nekaterih strank, da bi preučila vsa ta vprašanja, ki so tesno povezana z bodočnostjo deželne vlade. V prejšnjih dneh je zasedala posebna komisija KD, ki je zadolžena za izvajanje obnovitvenih del na potresnem območju. Včeraj pa se je v Čenti sestal federalni odbor KPI, ki je imel na dnevnem redu isto problematiko.
Posebna komisija KD je na sestanku potrdila, da je treba pozitivno oceniti dosedanje delovanje de želnega odbora in deželnega sveta, ki je odobril spremembe zakonov št. 30 in 63 ter predlagal preureditev snlošne^a izrednega tajništva. Predstavniki KD so pozitivno ocenili še vrsto drugih ukrepov, ki jih je skuoščina sorejela, da bi ccdprla in okrepila obnovo porušene Furlanije. Zato zavrača vse prenagle kritike, do katerih je ponovno prišlo v teh dneh o vprašanju obnove, kritike, ki so po mnenju KD bolj posledica sedanjega splošnega političnega stanja, kakor pa odraz jasnega in poglobljenega preverianja. Da bi obnova stekla po pričakovanju prebivalstva, so potrebni še drugi
ostra do dosedanjega delovanja deželnega demokristjanskega odbora.
O tem delovanju in o ukrepih, ki bi jih bilo treba izpeljati, da bi obnova končno stekla, je včeraj razpravljal federalni odbor KPI. Pred tem sestankom pa je stranka izdala tiskovno sporočilo, v katerem je sprožila vprašanje o nadaljevanju sodelovanja na deželni ravni, o čemer bo govor na današnjem videmskem sestanku. Do včerajšnjega sestanka je prišlo, ker so organi KPI negativno ocenili vzroke zamud pri obnovi Furlanije, ki jih pripisujejo izključno nevzdržnemu deželnemu upravljanju. Komunisti so tudi proti vsaki preureditvi splošnega izrednega tajništva, kot jo pojmuje KD. Zahtevajo pa, da bi deloval od bor garantov za natečaje za oddajo del, da bi v mesecu septembru sklicali konferenco med deželo in krajevnimi ustanovami in sestanek na
iiiiiiiifiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniinniiia
vsedržavni ravni med podjetniki in predstavniki enotne federacije gradbenikov, predvsem pa zahtevajo, da bi posebna deželna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi s potresnim območjem, delovala na drugačen način.
Komunisti tudi opozarjajo na negativno protislovje med enobarvnim odborom, ki ga sestavljajo sami demokristjani na eni strani, ter med široko večino demokratičnih sil na drugi strani; zato pozivajo KD, da spremeni svoja stališča.
Vse je torej odvisno od odgovorov, ki jih bo KPI prejela na vse te zahteve; od teh odgovorov za visijo stališča, ki jih bo partija zavzela v prihodnosti; pri tem pa poudarja, da je, kot vedno, pripravljena sodelovati v močni skupni akciji, če bodo tudi druge politične sile pokazale enako voljo in pripravljenost.
(as)
NA SKUPŠČINI TRŽAŠKIH INDUSTREJCEV
Paolo Tassi izvoljen za novega predsednika
Skupščina je obnovila tudi druge vodilne organe - V «programski izjavi» poudarjena nujnost poglobljene razprave o gospodarskem delu osimskih sporazumov
V sredo zvečer je bila skupščina članov Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine, na kateri so izvolili novega predsednika, tri podpredsednike ter člane izvršilnega odbora in novega vodilnega sveta. Za predsednika je bil izvoljen 43-letni gradbenik Paolo Tassi, ki je hkrati predsednik združenja tržaških gradbenikov, za podpredsednika pa odv. A. Grandi,
E.	Sadoch in dr. L. Quattrocchi, ki je hkrati predsednik odbora za malo in srednjo industrijo. V izvršilni odbor so bili izvoljeni F. Anzellotti,
R. De Riu, S. Grisovelli, H. Kropf,
F.	Mazzuchin, P. Toresella in P.
Vidali, v vodilni odbor pa E. Bevi-lacqua, D. Fischer, A. Florit, C.
Frandoli, G. Franzot, V. Lovisetto,
F. Mina, F. Pacorini, F. Prioglio,
E. Riccesi, F. Rizzi, A. Rutar, G.
Salvadori Del Prato, G. Tomasetti,
R. Vatta in R. Verginella. Dosedanji predsednik združenja C. Wagner pa je bil izvoljen za častnega predsednika.
Po izvolitvi je imel novi predsednik Tassi daljši poseg, v katerem
LOV NA BENCIN SE NADALJUJE
Fred črpalkami v mestu in okolici je treba v vrsti čakati tudi pol ure
Izvedenci pravijo, da trenutno bencina v Italiji nutna kriza je posledica številnih špekulacij, da
Vrste desetih, petnajstih ali celo j Rimsko predsedstvo ACI je objavi-dvajsetih avtomobilov ob redkih od- lo nekaj podatkov o zalogah petrole-prtih črpalkah, vozniki, ki zaradi j ja v naši državi. Iz teh je razvidno, vročine čakajo izven vozila in živčno , da je v prvem trimesečju tega leta kadijo cigareto, črpalke z napisom, j povpraševanje po petrolejskih pro-ki opozarja, da je gorivo pošlo, vsi j izvodih naraslo za 3 odstotke, poti prizori so postali že vsakdanja nudba pa se je zvečala kar za 12 ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti stvar. Tržačani, ki so bili navajeni j odstotkov. Od 30 do 40 odstotkov te-
' ga narastka pa je šlo v izvoz. Skratka, kaže, da se dolgim vrstam in zoprnemu čakanju ne bomo
samo, če bo obvladala volja, da bi se nadaljevalo po sicer težki a že začrtani poti. S temi kriteriji se morajo strinjati vse tiste politične komponente, poudarja KD, ki so v tem težkem obdobju znale najti skupno pot. Celotna problematika obnove prizadete Furlanije ne sme biti podvržena strankarskim interesom, v tem trenutku je treba privilegirati vse tiste pobude, ki jih je mogoče izpeljati s skupnimi močmi.
Tako je torej mnenje Krščanske demokracije o teh vprašanjih. Z nasprotne strani pa odgovarja KPI, Id je posebno o tem vprašanju zelo
•iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiif nun
OB 10-LETNICI SMRTI
TOVARIŠU RADU V SPOMIN...
Pred desetimi leti na današnji dan je prenehalo biti plemenito srce našega delovnega tovariša prof. Rada Rauberja. Bil je knlturni urednik Primorskega dnevnika, toda kot vsak pravi časnikar se je ukvarjal tudi s politiko v ožjem in širšem pomenu, pisal članke o naših narodnostnih vprašanjih in o problemih sodobne družbe, katerih je polno tudi življenje naše manjšinske narodnostne skupnosti v Italiji. Bil je u-pravnik Stalnega slovenskega gledališča in član drugih slovenskih kulturnih in družbenih inštitucij in organizacij.
Toda za nas je bil predvsem naš delovni tovariš in prijatelj, človek širokih razgledov, bogatega znanja, negovalec slovenske pisane besede in strastno zavzet borec, ko je bilo treba braniti in utemeljevati naše upravičene zahteve in potrebe. Tak nam je ostal v spominu iz našega uredniškega življenja, ko je v preblisku ogorčenja nad kakšno krivico silovito udaril s pestjo po mizi in udarec podprl z ustrezno besedo, pa se je tako rekoč v istem trenutku njegova jeza pravičnega spremenila v prijazen, dober nasmeh, kot da bi hotel prositi opravičila za svoj izbruh.
Še ko je začelo ugašati njegovo življenje, čeprav si tega nismo hoteli priznati, je prihajal v uredništvo na tovariški pomenek, in če je bilo treba, tudi napisat kakšen članek in še potem, ko mu je bolezen že izčrpala življenjske sokove, se je na bolniški postelji zanimal za uredniško delo.
Za njim je ostala velika vrzel v našem kolektivu. Leta so jo zapolnila, saj je tak zakon življenja, toda v spominu nas, njegovih dolgoletnih sodelavcev, je ostal nepozaben kot človek v celovitem oziru. Šopek nageljnov, ki smo ga na današnji dan pred desetimi leti položili na njegovo delovno mizo, je zato še svež v naših srcih in čustvih.
Jože
polniti svoje rezervoarje preko meje, so se, hočeš nočeš, na nov položaj privadili, zaskrbljenost pa zaradi tega ni popustila.
«Že navsezgodaj zjutraj so bile pred bencinskimi črpalkami dolge vrste, in to tako v mestnem središču, kot v okolici,* nam živčno j pripoveduje moški z brado. »Moral sem čakati skoro pol ure, predno sem prišel na vrsto, potem pa sem moral kot nor hiteti na delo.»	--- ,
Tudi uslužbenci in lastniki črpalk so položaja naveličani. »Bencina nam redno zmanjka za dve, tri tiče na dan,* pripoveduje prijazna gospa, ki dela pri črpalki v mestnem središču, «vendar to se ne dogaja zaradi pomanjkanja bencina, krivi so dobavitelji, ki nam ne utegnejo pravočasno pripeljati potrebne količine bencina. Povpraševanje po bencinu se je v Trstu znatno dvignilo, odkar je cena goriva v Jugoslaviji narasla, mi pa nimamo potrebnih sredstev, da bi tako hitro polnili rezervoarje naših črpalk. To je edini problem, drugače ljudi ne bi smelo skrbeti, trenutno bencina na tržišču ne primanjkuje.*
Tudi pri ostalih črpalkah, kjer smo se zglasili, da bi izvedeli kakšen je položaj, so nam na podoben način nakazali problem. Vrste pred črpalkami so še posebno dolge zjutraj in zvečer, ljudje niso posebno živčni, temveč potrpežljivo čakajo, širijo pa se neutemeljene govorice, da bencina v kratkem ne bo več. Na nekaterih črpalkah sploh niso i-meli časa, da bi se z nami razgovorili, toliko je bilo klientov, drugi so nam kar v obraz zaprli telefon, saj jih verjetno preveč ljudi vsak dan sprašuje o bencinski krizi.
Neka črpalka je bila zaprta kar dva dni zapioredoma, ko je končno prišla cisterna z bencinom, pa se je pred kioskom že zbrala dolga vrsta.
Izvedenci vsekakor pravijo, da je v Italiji zaloga bencina več kot zadostna, vzrokov krize ni treba iskati v pomanjkanju goriva p>ač pa v dobro prikritih špekulacijah, ki nastajajo bodisi v državi sami, bodisi na mednarodni ravni. Cilj teh špekulacij naj bi bila podražitev bencina.
Izidi matur na učiteljišču
Včeraj smo objavili izide matur na trgovskem tehničnem zavodu in ha teedju- za vrtnarice, danes pa navajamo dokončne ocene mature na slovenskem učiteljišču A. M. Slomšek. Rezultati so taki, da se moramo ob njih zamisliti, saj je bilo odklonjenih kar sedem dijakov, med katerimi trije privatisti. Tudi na splošno so ocene precej nizke; če jih primerjamo z izidi na klasičnem liceju, ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, zakaj je bil uspieh na učiteljišču tako slab.
Izdelali so: Tania Canciani (36/60), Xenia Cante (38), Na-dia Cesar (40), Elena Ciuch (38), Adriana Cok (39), Fabio Gergolet (40), Tania Grgič (36), Leonida Gruden (43), Miriam Kandut (48), Tatiana Levstik (52), Susanna Lovrecich (36), Zoran Lupine (54), Eda Pregare (40), Nives Racman (40), Alenka Rapotec (42), Marinka Semolič (37), Morana Sossi (36), Elena Vidali (36). Med privatisti je izdelal Igor Paoletti (40). Odklonjenih je bilo skup no sedem dijakov, od katerih trije privatisti.
ne primanjkuje: trese cena goriva zviša
tuje vsak dan ob 6. uri, vlak Firence - Trst pa prihaja v Trsta ob 18.40), brzovlak Trst - Milan nova pa bo redno vozil
- Ge-
Omejitve dobave električnega toka v miijski občini
Družba ENEL sporoča, da v nedeljo, 22. julija ne bo električnega toka zaradi popravil na električni napeljavi v miijski občini od 5. do 8 .ure na področju Osp - Pri Orehu -Žavlje - Rabujež - Vignano - Korošci - Farnej - bivša Livarna - Ul. Battisfci-'- Genter—UL - Aprilia-1 - Ul. Forti in od 5. do 11. ure na področju Ribiško pasel je - ,S. Rpcco - Čampo-re - Zindis - Stare Milje - Rt Olmi Tenki Rt - Lazaret - Št. Jernej.
Novi predsednik tržaških industrijcev Paolo Tassi
ga
je obrazložil program dela, ki namerava izvajati znotraj združenja in v odnosih med združenjem in drugimi poslovnimi krogi z našega območja, da bi ovrednotil vlogo tukajšnjih industrijskih p>odjetnikov in njihove stanovske organizacije. Združenje namerava posebej podpirati kategorijo malih in srednjih o-bratov, ki imajo pomembno vlogo tudi v okviru tržaškega gospodarstva, kar zadeva večje industrijske obrate pa si bo prizadevalo za večjo uravnovešenost med zasebnimi proizvodnimi enotami in enotami z državno soudeležbo. V odnosih s sindikalnimi organizacijami si združenje želi predvsem jasnih pozicij glede posameznih problemov — je nadaljeval Tassi — ter stalnega sodelovanja v kolikor mogoče konstruktivnem vzdušju. V odnosih s px>litičnimi krogi pa si bo združenje prizadevalo, da bi ti krogi pripomogli k reševanju konkretnih problemov tržaškega gospodarstva.
V svojem posegu se je novi predsednik dotaknil tudi vprašanja, ki zadeva izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov in v tej zvezi poudaril potrebo po poglobitvi razprave o vseh posegih, ki so v tem okviru predvideni. Hkrati s tem se bo treba potruditi na ponovno vzpostavitev dialoga z mestom in med vsemi socialnimi silami. V tej luči je treba obravnavati tudi probleme pristaniške politike, ki naj ne bo konkurenčna, temveč dopolnilna glede na nadaljnjo industrijsko politiko.
Po drugi strani bo združenje v prihodnje posvetilo še večjo skrb kot doslej tržaški študirajoči mladini, kateri je treba zagotoviti primerne možnosti zaposlitve, v samem mestu, s čimer je pOVČŽSna tudi u-resničitev kakovostnih raziskovalnih in tehnoloških struktur nai našem območju.
V ponedeljek ob 11. uri bo novo srečanje med sindikalisti, člani tovarniškega sveta in predstavniki deželne uprave v zvezi z zadevo Dre-her. Srečanje je sklical deželni odbornik za industrijo in trgovino Ri-nalcii, kj si v zadnjem času prizadeva, da bi ustvaril px>goje za dokončno preosnovo stare pivovarne v o-brat za proizvodnjo lesnih plošč in montažo pohištva. Po šestih variantah v treh letih, kolikor traja kriza v stari pivovarni, je namreč zadnja zamisel o njeni preosnovi prav ta, da bi obrat in osebje usposobili za proizvodno aktivnost na področju lesne industrije, pri čemer naj bi bil konkretno soudeležen znani furlanski industrijec Rino Snaidero.
Pri zadevi SIRT ni včeraj nastopilo nič novega. Kakor smo zabeležili v našem dnevniku bo vlada sprejela odposlanstvo sindikalistov, članov tovarniškega sveta, tržaške parlamentarce in deželnega odbornika Rinaldija prihodnji torek, dan pred sklepno sejo upravnega sveta kreditnega zavoda TCIPU. V pone-deljek se bodo delavci bivše steklarne ponovno zbrali na skupščini, na kateri bodo sklepali o organizaciji
■iiiiiimiiimiitiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinfitHitiiniiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiHiiiitiniiiiiiHMiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiffiiiin
NEGATIVNO OCENJENI DOSEDANJI POSKUSI
Nove pomembne funkcije
parlamentarcev KPI iz naše dežele
V okviru nove, 8. zakonodajne dobe rimskega parlamenta, so komunistični parlamentarci iz dežele Furlanije - Julijske krajine prevzeli nove px>membne funkcije. Slovenska senatorka Jelka Gerbčeva je bila izvoljena za tajnico senatne zunanjepolitične komisije. Senator Silvano Baccicchi je bil potrjen, kot v prejšnji zakonodajni dobi, za člana vodstva komunistične senatne skupine in za načelnika komisije za proračun in načrtovanje, poslanec Arnaldo Baracetti pa je bil izvoljen za novega načelnika komunistične parlamentarne skupine v komisiji za obrambo poslanske zbornice.
Predložitev davčnih prijav za upokojence
Tržaška občina sporoča, da se predložitev davčnih prijav upokojencev INPS nadaljuje v ponedeljek, 23, julija. Zaradi organizacijskih razlogov bodo davčne prijave sprejemali v občinski palači.
Zainteresirani bodo davčne prijave lahko predložili od 23. julija naprej v občinskem uradu soba št. 31 (prvo nadstrooje). Trg Unita d'I-talia 4 od 8.30 do 13. ure.
DA BI SE SEZNANILI S STVARNOSTJO TRŽAŠKE POKRAJINE
FLORENTINSKI DIJAKI NA OBISKU V DOLINI
Sprejeli so jih župan Švab in predstavnika prosvetnih društev v občini
Včeraj dopoldne se je mudila na obisku v dolinski občini manjša skupina toskanskih dijakov, ki je posvetila svoje piočitnice teritorialnemu študiju tržaške pokrajine. Večjo skupino študentov, ki je pod nadzorstvom osebja centra za prosti čas iz Trsta, gostuje miljska občina v osnovni šoli v Miljah.
Mlade goste so sprejeli na občinskem sedežu v Dolini župian Edvin Švab in predstavnika prosvetnih društev v dolinski občini Anna-rosa Slavec in Enij Kuret. Švab je na kratko orisal zgodovino občine, od predfasistične dobe, rašističnega zatiranja in spreminjanja priimkov in krajevnih imen, do zavezniške uprave in dveh con bivšega STO. Poudaril je udeležbo dolinskih občanov v odporništvu in opozoril na veliki krvni davek (208 padlih). Zaustavil se je na obdobju po letu 1945 in govoril o delovanju občine, ki sloni na čim širši participaciji I občanov, od prve demokratične u-prave do današnjih dni. Orisal je tudi probleme, ki so jih povzročili hiter narast prebivalstva in priseljevanje ljudi italijanske narodnosti. To prinaša piotrebo po razvija-
nju dveh kultur in ustvarjanju obojestranskega spoštovanja in mirne-ga sožitja. Dalje je Švab govoril še o velikih razlastitvah, ki so prizadele dolinske občane v šestdesetih le- ; tih in o problemu krajevne finance- j
Prisotni dijaki so se zanimali predvsem o odnosih med Slovenci in J; talijani v občini. Zanimali so se tu® za vzroke in razsežnosti nacionalnega trenja na tem obmejnem F0" drečju ter za socalno-pjolitično se' stavo slovenske skupnosti.
Po končanem obisku sta predstavnika prosvetnih društev pospremi*3 goste pred občinski spomenik P3' dlim za svobodo, pokazala dolinsl® Torklo in prosvetni dom v Ricma- , njih. V galeriji «Babna hiša* v spod- ; njih prostorih ricmanjskega presvet- | nega doma je stekel še pogovor 0 kulturnem udejstvovanju dolinskih občanov.	E. K. j
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimaiiiiMiliMtitifiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiHiumiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMmiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZVEZI S PREOSNOVO «DREIIER»
V ponedeljek novo srečanje z odbornikom Rinaldijem
Premalo skrbi za zaposlovanje mladih
Tržaška občina ne drži obljub, dežela pa ni hotela obnoviti 500 delovnih pogodb
poulične manifestacije v oooro prizadevanjem tržaškega odposlanstva v Rimu.
V tržaških kovinarskih obratih
Razprava o pravkar doseženemu sporazumu za novo delovno pogodbo
Na včerajšnjem razširjenem sestanku tržaškega vodstva enotne sindikalne zveze kovinarjev (FLM), ki so se je udeležili tudi delegati vseh podjetij s tega področja iz tržaške pokrajine, so vzeli v pretres vsebino zasnove za novo delovno pogodbo, o kateri so se sindikalne organizacije pravkar sporazumele z organizacijami delodajalcev Inter-sind, Federmeccariica in Confapi. Prisotni so izrekli o doseženem sporazumu v načelu pozitivno mnenje, ugotovili pa so, da so nekatere točke v besedji,.sporazumg,4e neias-, ne in potrebne nadaljnjega poglabljanja. Med laksne^točle's^ ,nai primer pravila o organizaciji dela v obratih in pravila o upoštevanju praznikov. Zato bodo sindikati, v prihodnjih dneh organizirali o teh problemih širše razprave v okviru posameznih obratov kovinopredeloval-ne stroke.
izognili, dokler ne bodo odprli novih črpalk in povečali zmogljivost že obstoječih. Bencina p>a nam vendarle ne bo zmanjkalo. Vsaj v bližnji prihodnosti ne.	—ds—
• Državne železnice sporočajo, da so se razmere izrednega ‘železniškega tovora izboljšale in ne bo zato potrebnih toliko zamenjav vlakov z avtobusi.
Sporočajo tudi, da od 25. julija dalje spet vzpostavljena zveza Trst -Firence (vlak Trst - Firence odpo-
•HimiiNMmtiMiiHHMtiiiiiiiHiHittimiimiitiiMiiMiiiHiiHitimtiiiuMiiiHiifiiuiiiitiititiiiiiiuiisuiiiiiiiiiim
0 VPRAŠANJU STANOVANJSKIH IZGONOV
Po ukrepih občinske uprave se nezadovoljstvo stopnjuje
Predstavniki prizadetih družin odločno vztrajajo pri zahtevi po rekviziciji neoddanih stanovanj, medtem ko išče občinska uprava drugačne rešitve
Nezadovoljstvo predstavnikov stanovanjskih upravičencev, ki jih bodo pred koncem meseca prizadeli sodni izgoni, se po včerajšnjem sestanku na sedežu občinske uprave še stopnjuje. Sestali so se in proučili dramatičnost celotnega vprašanja z odbornikom Seri jem. ki je malo pred sestankom izročil predstavnikom tržaške prefekture vso dokumentacijo z izsledki raziskave o neoddanih stanovanjih v mestu. Organizacije stanovalcev so še enkrat potrdile, da zahtevajo rekvizicijo neoddanih stanovanj, v katera bi se vselile prizadete družine, medtem ko je stališče občinske uprave do tega vprašanja po polnoma drugačno. Odbornik Seri je namreč poročal, da je občinski upravi uspelo podaljšati na jesenski čas del 53 sodnih izgonov, ki bi morali stopiti v veljavo z 31. julijem. 31 družin ima že zagotovljeno stanovanje ali pa so jim o-
blasti podaljšale rok sodnega izgo na. Od ostalih 22 družin jih bo 5 dobilo pred predvidenim rokom stanovanja avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP), ker so is v posebni lestvici. Za ostalih 17 družin je občina priskrbela 2 zasebni stanovanji, možno pa je, da bo eno stanovanje nudila tudi pokrajinska uprava. Po mnenju občinske uprave pa bi bilo treba vzeti v poštev tudi nekatera 2-sob-na in 3-sobna stanovanja, ki jih je avtonomni inštitut za ljudske hiše pripravljen odstopiti. Odbornik Seri je še poročal, da je treba najprej preveriti in preizkusiti vse možnosti, šele nato pa se lahko od prefekture zahteva, da bi rekvizi-rala neoddana stanovanja. Predstavniki stanovanjskih upravičen cev seveda ne morejo biti zadovoljni s takimi rešitvami, saj zahtevajo mnogo časa, 31. julij pa se bliža z naglimi koraki.
Da tržaška občinska uprava li-beralmelonarja Cecovinija ne drži obljub in ne izpolnjuje obvez, je znano vsej tržaški demokratični javnosti. Sami smo slišali, kako je občinski odbornik Perco v četrtek, 12. julija, na Trgu Unita obljubljal družinam, ki jim konec meseca preti izgon iz stanovanj, da bo občina »zaplenila nekaj praznih stanovanj in jih dala na razpolagi, izgnancem* (to so bile njegove besede). Občinski odbor pa je na to obljubo kar čez noi pozabil, saj ni bilo slišati dan pozneje na občinski seji, na kateri so obravnavali tudi problem izgonov, niti besedice o zamplembi prostih sta nova n,j.
Včeraj nas je skupina mladih, ki se podpisuje »Un gruppo di gio-vani della 285* (285 .je številka, k' jo nosi zakon Tine Anselmi o zaposlovanju mladih), opozorila še na en primer tega, rekli bi že kroničnega, neizpolnjevanja obvez. Konec letošnjega maja je tržaška občina zagotovila, da bo za dobo treh mesecev sprejela v službo skupino mladih, kot to predvideva zakon št. 3 o izrednem sprejetju o-sebja v službo za dobo 90 dni, in da bo poleg tega takoj razpisala javne natečaje za sprejete nove delovne sile v službo.
Kakšen je položaj danes? Velika večina od 37 mladih, ki so delali na občini, je od 1. junija, oe od 3. julija brezposelna; o natečajih ni ne duha ne sluha, »trije meseci* za izredne zaposlitve pa niso še dozoreli.
Skupina mladih opozarja, da je to le eden od primerov zapostavljanja mlade delovne sile. Tako na primer v komunikeju piše, da je dežela Furlanija - Julijska krajina s svojim delovanjem prispevala še nekaj stotin brezposelnih k že itak visokemu številu mladih brez dela, in to s tem, da ni hotela obnoviti dolevnih pogodb približno 500 mla dim, ki so lani dobili zaposlitev pri krajevnih ustanovah na nodlagi zakona o zaposlovanju mladih. De žela brani to svojo odločitev, češ da ji je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje posredoval premalo denarja, preostali denar pa je večinoma namenila zadru gam, v katerih delajo mladi in ki
Na učiteljišču je uspešno maturirala
KARMEN HRVATIČ
Iskreno n čestitajo družine Hrvatič, Kralj in Vatovac
so nastale lani v okviru zakona 285. Te zadruge pa so pravi «bluf». Skrbijo za tiste službe (pomoč starejšim, handikapiranim, pripravljajo študije o izseljenstvu), ki bi mo rale stalno delovati v okviru dežele in drugih krajevnih ustanov, in ne le sedaj, ko se je z zakonom o zaposlovanju mladih nudila priložnost za njihovo ustanovitev, da bi tako dežela in krajevne ustanove z niimi kaj prihranile.
Podaljšan rok za prilagoditev občinskih urbanističnih inštrumentov
Na svoji zadnji seji je deželni odbor med drugim odobril zakonski osnutek, s katerim se za šest mesecev podaljša zadnji termin, v katerem bi morale občinske uprave Furlanije - Julijske krajine prilagoditi svoje urbanistične instrumente z deželnim urbanističnim načrtom.
Tržaški arzenal bi lahko zaposlil več delavcev
Rok, ki bi moral zapasti 15. septembra, je tako podaljšan do meseca marca prihodnjega leta. Zakonski osnutek, ki je bil zasnovan na pobudo podpredsednika deželnega od- z delavci Tržaškega arzenala - Šv. bora in odbornika za načrtovanje in J Marka, ki so stopili v protestnč gi-proračun Colomja, bo morala sedaj ‘ proučiti pristojna deželna komisija,
Včeraj so se v Trstu sestali na skupščini pokrajinski sindikalni delegati kovinarjev. Ob koncu razprave je tajništvo izdalo poročilo, v katerem izraža svojo solidarnost in solidarnost vseh tržaških kovinarjev
nakar bo o njem razpravljala in glasovala deželna skupščina. Pctreba po podaljšanju zadnjega roka je nastala, da bi se zainteresirane občinske uprave lahko na boljši način prilagodile kompleksnim proceduralnim zahtevam deželnega urbanističnega načrta.
Enajsti člen norm o izvajanju deželnega urbanističnega načrta namreč predvideva, da občinske uprave, na katerih območjih ležijo naseljena središča deželnega pomena (tista središča, ki lahko igrajo strateško vlogo v deželnem prostorskem načrtovanju) dodajo svojim urbanističnim načrtom (regulacijskim načrtom ali načrtom o zazidljivosti) vse tiste variante, ki so potrebne za prilagoditev z deželnim urbanističnim načrtom.
•iifiiiitiiiruiiuiiminiiiiiiimmiiiiiHitiiiitiiiiiiiiiMMifmiiiiMtiiiiMiiiiiimiiiiiiiitMiiiiiHiiiHiitiiiiiiiitiiiii
PRED ZAČETKOM POGAJANJ
«Paket» zahtev pri novi pogodbi za delavce trgovskega področja
Poleg mezdnega poviška 25.000 lir zahtevajo sindikalne organizacije tudi primerno nadzorstvo nad politiko cen in nameščanjem mladih kadrov
Delavstvo s trgovinskega področja je sestavilo «paket» zahtev, s katerimi se bo udeležilo pogajanj z delodajalci za obnovitev vsedržavne delavne pogodbe. Kakor je sporočila enotna sindikalna zveza FUL CTAS (CGIL - CISL - UIL), bodo o zahtevah čez poletje razpravljali v okviru posameznih podjetij, na vsedržavnem srečanju delegatov v Riminiju pa bodo sredi septembra določili dokončno besedilo omenjenih zahtev.
Med zahtevami, ki jih vsebuje «paket», naj omenimo predvsem točko, ki se nanaša na temeljito reformo razpečevalne mreže v državi. Nadaljnja zahteva predvideva priznanje ugodnosti delavskega statuta in uvedbo pravičnega razloga za odpoved tudi za tiste delavce, ki so zacosleni pri podjetjih z manj kot 15 nameščenci, za katere- te ugodnosti še ne veljajo.
Delavci zahtevajo tudi večje nad
zorstvo nad trgovsko politiko, cenami in novimi naložbami na trgovskem področju ter nad mobilnostjo delovne sile, nameščanjem mladih in njihovih strokovnim izobraževanjem.
Spisek zahtev se nanaša tudi na delovni urnik: sindikat FULCTAS se konkretno zavzema za 10-odstotno skrajšanje delovnih izmen, kar bi ustrezalo poprečnemu stanju v trgovinskih mrežah drugod v Evropi. Kar zadeva gmotne izboljšave pa zahteva sindikat mezdni povišek 25 tisoč lir mesečno za vsakega zaposlenega.
• Občina sporoča, da je bil razpisan natečaj za dve mesti za sprevodnika javnih prevoznih sredstev. Omenjeni razpis je na ogled na razglasni deski v Ul. Malcanton. Prošnje na kolkovanem papirju je treba dostaviti na občino v roku enega meseca po objavi razglasa.
banje preti oddajam raznih del v o-bratu z manj m tvrdkam. Delavci nasprotno zahtevajo, naj vodstvo o-brata sprejme v službo nekaj novih delovnih moči, in sicer toliko bolj, ker je arzenal baje v zadnjih tednih odlklonil vrsta naročil, češ da ne razpolaga z osebjem, potrebnim za njihovo izvedbo. V tej zvezi je tovarniški svet že zaprosil za sestanek z vodstvom obrata.
Motorizirani mestni redarji spet po ulicah
Motorizirani mestni redarji so včeraj končali stavko, ki so jo začeli 9. maja, da bi protestira,h pro ti popolni brezbrižnosti melonarske občinske uprave do njihovih zahtev po izboljšanju delovnih pogojev. 22 motociklov, 8 avtomobilov in dve dostavni vozili so morali več kot dva meseca čakati ustavljeni v parkiriščih, da so dočakali bistven premik v pogajanjih med redarji in občino, ki je omogočil povratek motoriziranih mestnih straž nikov na redno delo. Občinska u-prava je privolila v nekatere zahteve redarjev. Tako so na primer zvišali zgornjo zavarovalno mejo za primer smrti na delu na 30 milijonov lir, za invalidnost pa na 50 milijonov lir. V primeru, da mestnim redarjem odvzamejo vozniško dovoljenje med opravljanjem svoje dolžnosti, bodo le ti za 180 dni prejemali 5 tiseč lir odškodnine dnevno. Mestnim redarjem bodo posredovali sedaj tudi lisice, ki jih bodo uporabili v najbolj nujnih primerih.
Po sprejetju teh zahtev so se motorizirani mestni redarji odločili, da se vrnejo na svoje redno delo. Vsekakor so med njimi in občino odprta še nekatera vprašanja (npr. izplačevanje nadur), katere se bo do lotili reševati v kratkem.
NALEZLJIVE BOLEZNI V TRŽAŠKI OBČINI
Zdravstveni urad tržaške občine je objavil poročilo o stanju nalezljivih bolezni. Od 9. do 15. julija so zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 7 primerov noric; 2 primera rdečk, tri primere srbečice; 7 primerov nalezljivega vnetja jeter; 1 primer gastroenteritisa; 1 primer vnetja priušesne slinavke.
Jutri in pojutrišnjem vaški praznik v lonjerjfl
Jutri in pojutrišnjem bo na dvorišču društvene gostilne v Lonjerj0 tradicionalni vaški praznik, ki_ B3 prirejata domače prosvetno društV0 Lon.jer - Katinara in športno društv0 Adria. Preaviden je bogat spore® Jutri popoldne bo tek čez drn >n strn, zvečer pa bo ples z ansamble*3 Pomlad. V nedeljo zjutraj bo kote" sarska dirka na kronometer za R*-trofejo Agraria Močilnik - Bar L0" renzi, popoldne ob 17.30 pa kultu® ni spored z nastopom godbe na P' hala Breg, moškega pevskega zbor3 KUD Ivan Vadnal iz Prestranka 31 folklorne skup:ne Karol Pahor & Pirana. Zvečer bo obiskovalce spe* zabaval ansambel Pomlad.
Deželni odbornik za higieno ® zdravstvo Antonini se je včeraj sestal z delegati bolnišnice za pljučne bolezni «Santorio», da bi se z nji®1 razgovarjali o velikih težavah, s k® terimi se morajo osebje in bolni*0 spopadati. Prav zaradi teh teža/, to je predvsem zaradi pomanjkanj3 osebja, je postalo stanje v boiniš®; ci nevzdržno, tako da sta delav:*0 svet in skupščina bolnikov skleni® da bolnišnico zasedejo. Odbornj* Antonini je v razgovoru zagotovit da bo naredil vse, kar je v nje!?® vih močeh, da se stanje nemuoo®3 izboljša
Srečanje s predstavniki jugoslovanskih železnic
“• Direkcija -državnega železniške^3 Okraja iz Trsta sporoča, da bo n* pobudo jugoslovanske in italijanski železniške uprave 25. julija ob 1" j uri na sedežu Gospodarske zbornic6 ; na Borznem trgu srečanje s pre® stavniki jugoslovanskih železnic, *° bodo raznim ustanovam in zaintere- , siranim gospodarskim operaterje® nakazali nove ugodnosti, ki jih v* nudijo pri prevozu pošiljk na mednarodnih progah, ki gredo prek3 Jugoslavije in so namenjene/ vzhodnoevropske države. Grči j°’ Bližnji Vzhod ali obratno. Stroko'" njaki bodo odgovarjali tudi na mar® bitna vprašanja in bodo na razpo*3' go - za podrobnejša pojasnila.
Huda prometna nesreča rred Prebenegom in Mačkoljami
Sinoči se je malo pred polnoči0 pripetila na cesti, ki s PrebeneB3 vodi proti Mačkoljam, huda P1"?) metna nesreča, športni fiat 128, ” ga je upravljal 31-letni David m’ mec iz Boljunca in v katerem r je še peljal 16-letni Ivan Novak lt Mačkolj 55, je iz še neznanih raz*® gov zavozil s ceste. Pri nesreči s* je najhuje poškodoval voznik, ki ^ ga v glavni bolnišnici takoj sprej/ na oddelku za oživljanje s pridrz3 no prognozo, mladi Novak pa se J* le odrgnil in opraskal do hrbtu.
Ford fiesta podrl dve priletni ženski
Ford fiesta goriške registracij0 je sinoči ob 19.30 v križišču u*‘,_ Piccardi in Mat.teotti podrl dve Pf' letni ženski, ki sta prečkali Ul. cardi izven prehoda za pešce. Tre® ; nje je bilo tako silovito, da je 0°^ i ženski vrglo za kakih pet metro naprej. Pri nesreči si je 84-letP Germana Lurini iz Ul. Matteotti i zlomila stegnenico leve noge in na0 lahtnico leve roke, 74-letna An® nia Štor pa si je zlomila desU ključnico in zadobila razne uda?®, j po telesu. Obe so v glavni bolnišn® . sprejeli na ortopedski oddelek, rinijevo s prognozo okrevanja ; dveh mesecih, Storovo pa v en®n mesecu.	j
Fiesto je po Ul. Piccardi v srn® . ; proti Ul. Canova upravljal l9*et i Marco Filiola iz Tržiča.
Srna v hondo
V noči med četrtkom in petk°jJJ se je na cesti med Prosekom L Križem srna zaletela v hondo. V jo je upravljat 38-letni upravi®^ bencinske črpalke na trbiški c®s Dario Benvenuti iz Naselja s. *V, zario 94. Voznik je izgubil nad;® stvo nad motornim kolesom in Fji del. Udaril se je po glavi in zado"i še druge lažje poškodbe. O krc' * bo v 20 dneh.
Avtocisterna gasilcev udarila v gasilca	M
Na Trgu Nicolini, pred P°s^Jj tržaških gasilcev, je včeraj popoldne avtocisterna gasilcev U° rila in stisnila k zidu 24-letnega L silca VValterja Žerjala iz Doline ® Mladenič se je ranil po desni r5, mi in utrpel še druge lažje poik®J be. Z rešilcem so ga prepelja*1 bolnišnico, kier so ga sprejeli kirurškem oddelku. Ozdravel b®
10 dneh.
>. =5
Bralcem in naročnikom PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
Ko greste na dopust, lahko prejemate
PRIMORSKI DNEVNIK
v kraj letovanja.
Da bi dobivali časopis takoj po vašem prihodu, sporočite točen naslov teden dni preden odpotujete. Naročnina znaša 2.300 lir za 14 dni za letoviščarje, naročniki Primorskega dnevnika pa prejemajo list brezplačno, če ga namesto na dom prejemajo na novi naslov.
Gledališča
kossetti
Danes bo na sporedu nova ops-feta in sicer «Chicaška kneginja* Emmericha Kalmana, ki jo bodo ponovili tudi v soboto in nedeljo. V glavnih vlogah nastopajo Aniko Fel-foldi, Sandro Massimini, Elio Pan-dolfi, Graziella Porta in Danilo Turk. Prodaja vstopnic v Galeriji Protti.
Začetek ob 20.30.
Kino
Miramarski park — «Luči in zvoki«
ob 21.30 «Sen v Miramaru* (v slovenščini), ob 22.45 «11 sogno im-Periale di Miramare« (v italijanščini).
»•tz 18.00—22.15 »Carovans«. Antho-ny Quinn, Jennifer 0'Neill, Cri-stopfer. Barvni film.
Eden Zaprto.
Grattacielo 16.30 «Frankenstein ju-nior«. Mel Brooks.
Penice Zaprto
Mignon 14.30 «1 gladiatori dell’an-no 3.000». Barvni film.
Pilodrammatico 15.30—22.00 «The Porno story of Christine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cnistallo Zaprto.
Moderno 16.00 «Un dollaro d'onore». Barvni film.
Aurora 17.00 «Un mercoledi da leo-ni». Barvni film.
vapitol 17.30 «Bilitis». Prepovedan mladini pod 14. letom.
vittorio Veneto Zaprto.
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti našega dragega in nepozabnega moža in očka Kada Raubsrja darujejo Breda, Mojca, Nataša, Jasna, mala Tjaša }n Rado 50.000 lir za Dijaško matico •n 50.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 10. obletnici smrti dragega brali® Rada Rauberja darujeta sestri jjpra in Ivanka 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za Dijaško matico.
Vspomin na Angelo Pečar roj. Čok darujeta Aurea in Rafael Perco 10.000 lir za Dijaško matico.
V: počastitev spomina Angele Pe-čar darujeta Marija in Srečko Zu-Pan 10.000 Ur za KK Adria.
V	spomin na Angelo Pečar daruje-Dapilo in Lidija GQdiufl,.?0.PfK), Ur PD Lonjer - Katinara. V isti na-
men darujeta Gracijela, jp Lpctapp Kovačič 20.000 l r za KIČ Adria.
V	počastitev spomina Angele Pe-^ar roj. Čok darujejo Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za PD Lo-!jier - Katinara, Majda Štubelj 5.000 !lr za PD Lonjer - Kat>nara, Nevja 'h Germano Švara 15.000 Ur za Dija-
matico, Zdenka Šavli 5.000 lir za {piiaško matico ter An ca in Marcel M1> ” KK Adria.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
19. JULIJA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks.	Prevl.
Česen		1600		Marelice		1380	
Radič zelen	1600	2000	1800	Banane	385		880
Cikorija	400		400	Češnje			
Čebula	288	345	311	Vignola	1610	2070	1955
Fižol				Fige fioroni	1000	1300	1200
v stročju	575	920	690	Jabolka			
Meiancane dolge	115	575	345	jonathan Melone Breskve	207 345	230 575	207
Krompir bea	288	368	345	(bele 1.)	690	863	805
Zelena	403			Češplje			
paprika			460	florentia	518	920	575
Paradižniki	200		250	Limone			
Peteršilj	600	800	700	zelene	575		
Zelena	700	800	750	Lubenice	100	200	180
KPI — Sekcija DEVIN - NABREŽINA
6. FESTIVAL komunističnega tiska
20., 21., 22. julija Nabrežina — Odboj, igrišče
SPORED:
DANES, 20. 7. ob 18. uri — Otvoritev ob 21. uri — Ples z ansamblom »Supergroup«
JUTRI, 21. 7.
ob 15. uri — Tekmovanje v briškoli
ob 19.30 — Kulturni program z Graziello Roto ob 21. uri — Ples z ansamblom »Veseli planšarji« NEDELJA, 22. 7. ob 10. uri — Ex tempore za otroke do 14 let ob 19. uri — Koncert godbe iz Nabrežine ob 20. uri — Zborovanje ob 21. uri — Ples z ansamblom »Mokambi DelovaU bodo dobro založeni kioski
UDELEŽITE SE!!!
Dal/a in De Cregori jutri v Vidmu
Jutri, 21. hiljia, ob 21. uri bo m stadionu Friuli v Vidmu koncert. dveh v lem trenutku najbolj popularnih kaulavtorjev, Lucia Dal-le in Francesca De Gregorija. V dveh urah, brez premora, bosta predstavila svojih 25 najbolj uspe Uh pesmi. Tablo. L'ultima luna, Raggio di sole, Come e profondo il mare, Cosa sard, so naslovi nekaterih najbolj uspelih, ki jih bosta ponovno predstavila v Vidmu. Do dala bosta novosti Gelato di limone in Gesti Bambino.
Prireditev, ki fi bosta dali krila impozantna tehničnega in scenska organizacija, prirejajo Brigale de! Fiefto. 'Prbdaja: vstopnic -v knjigar-M	- 'Jniritro "v VI S.
GiCPttMi -Ufi” vmTftjH>vini Raifu v Gradežu.
Od 26. julija odprtje avtoceste Videm-Karnija
Cd 26. juUja dalje bo odprta za promet avtocesta Videm — Karmja, ki pa je le prvi del avtoceste, ki bo povezovala Italijo ne le z vzhodnimi državami, pač pa tudi z Avstrijo, Bavarsko in severno Evropo. Del avtoceste, ki ga bodo prihodnji teden odprli, je dolg 43 kilometrov in je stal v celoti sto milijard Ur. Začenja se pri Cormoru, konča pa pri Amaru, kjer je začasno povezan z državno karnijsko cesto. Sedaj morajo zgraditi še del avtoceste, ki gre od Karnije de Trbiža in je dolg 57 kilometrov. Ta del prinaša tudi največ težav in je zahteval veliko dela pri načrtih, saj gre skozi alpsko in obenem rudi potresno področje, kjer delajo ostre zime veliko pi eglavic.
Izleti
L_ Čestitke
;.J j.j i-RAZivO,'ALA svoj 10. riijstni dan Kristina Škrk iz Trnov-**• Obilo sreče in veselja v živ-Ijenju ji voščijo vsi prijatelji in Prijateljice iz Trnovce.
obvestilo sindikata SLOVENSKE ŠOLE
Urad je odprt danes, 20. julija, q° 18. ure in jutri, 21. t.m., od • do 11. ure. Zaprt bo od 21. julija 0 21. avgusta.
Tržaške «supcrlutke» na «jagodišču»
Ne «jagodišču», t.j. v novem lokalu, ki so l;a pripravili v parku bivše psihiatrične bolnišnice, se nadaljujejo koncerti, kulturni programi in razne prireditve. Jutri bo nastopilo «Tržaško gledališče su-perlutk» Arriga Seroa. Začetek ob 20. uri.
OBVESTILO
Sekcija Slovenske skupnosti Opčine sklicuje javni sestanek, ki bo v ponedeljek, 23. juUja, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Predmet sestanka bo izvajanje načrta o ljudskih gradnjah »PEEP 74» na Opčinah in o bližnjem sestanku delegacije prizadetih z županom.
Prisrčno vabljeni!
PD LONJER - KATINARA in ŠD ADRIA
vabita na
VAŠKI PRAZNIK
JUTRI, 21. julija:
ob 18.00 «tek čez drn in stm»
nedelja, 22. julija:
ob 9.00 kolesarska dirka »Trofeja Močilnik - Lorenzi* ob 17.30 kulturni program:
Godba na pihala «Breg», pevski zbor KUD Ivan Vadnal iz Prestranka, filklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana
Oba večera bo igral ansambel POMLAD
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo
Sekcija socialistične stranke s Proseka - Kontovela organizira v nedeljo, 29. julija 1979, enodnevni izlet v Kočevski Rog z ogledom partizanske baze 20. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Porezen v nedeljo, 22. t.m!, ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu (Foro Ulpiano).
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., iz!.:t z osebnim! avtomobili v Karnijske Predalpe. Planinci bodo opravili krožno pot od koče Pordenone preko Val Monta-naie in nazaj. Vpisovanje do torka, 24. t.m., na sedežu ZSŠDI (Ulica sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304) vsak dan od 11. do 12. ure. Odhod v soboto, 28., ob 14. uri izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano).
SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih ^uljjrcv, Rezije in Beneške Slovenije- So 'Matajurja. Pohod je primeren za yse. Kogar bi zanimal, naj se za- vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) . .i pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca.
Združenje UNION priredi v nedeljo, 29. julija, izlet v Pieve di Cadore. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v sobotah od 10.30 do 12. ure.
.1 ; ■ fSČffiS
, 8AN.CA- Dl> CfiEDriO Dl TRI ESTE; ■t*R-2A'Sjk A- K R mil: N A* BANKA
•S.P.A. . '	-■
ii-.Lif Uf ' f L .10. - $,522 M-G
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 19. 7. 1979
Ameriški dolar	810.-
Funt šterling	1810.-
Irski funt šterling	1700,—
Švicarski frank	495.
Francoski frank	191.—
Belgijski frank	28,—
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	60,75
Kanadski dolar	704.—
Holandski florint	409.—
Danska krona	156.—
Švedska krona	197.—
Norveška krona	161,—
Drahma	22,—
Mali dinar	40.—
Veliki dinar	40,—
menjalnica
■ vseh tujih valut
DOSLEDNO IZVAJANJE MEDNARODNEGA DOGOVORA
Prihodnji teden svečano odprtje «osimske» ceste na Kolovratu
Nova cesta povezuje kraja Livek in Kambreško po severnem (jugoslovanskem) pobočju grebena - Dolga je 4.300 metrov ter je Italijo veljala tristo devetdeset milijonov lir
Z izgradnjo nove ceste na Kolovratu so uresničili prvo določilo o-simskega sporazuma. Dogodek bodo proslavili s svečano otvoritvijo ceste
torek, 24. julija, ob 10. uri po italijanskem času. Po osimskem sporazumu so na tem hribu nad Beneško Slovenijo mejo premaknili na vrh hriba. S tem pa je cesta, ki povezuje v Jugoslaviji ležeči vasi Livek in Kamreško. ostala v Italiji. Od tod meddržavni dogovor, da I-taltja zgradi novo cesto po jugoslovanskem ozemlju, ki bo spet povezala oba kraja. Za izgradnjo 4.300 metrov dolge in pet metrov široke makadamske poti je Italija potrošila 390 milijonov lir, pot pa je zgradilo jugoslovansko podjetje. Cesta je speljana po severnem pobočju Kolovrata ter je z nje lep razgled na Soško dolino in Julijce.
Svečanega odprtja ceste se bodo udeležili visoki predstavniki obeh držav. Tako napovedujejo prihod predsednika italijanskega dela stalne mešane delegacije za izvajanje osimskega sporazuma ambasadorja Girolama Trotte, predsednika jugoslovanskega dela te komisije Toneta Poljšaka, predsednika izvršnega sveta Slovenije Antona Vratuše, predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antonia Co-meliija ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti ter političnih in družbenih sil.
Cesta na Kolovratu namreč potrjuje voljo obeh držav, da dosledno izvajata sporazum. Tako bodo temu objektu sledili še drugi. Na jugoslovanski strani so že odprli gradbišče za postavitev objektov novega mejnega prehoda druge kategorije v Gabrijelovi ulici - Erjavčevem drevoredu. Na italijanski strani bodo gradbišče odprli, brž ko bodo na dražbi dodelili dela podjetju, ki jih bo izvajalo. Uresničevanje določil iz osimskega sporazuma, ki zadevajo objekte v zvezi z mejo. boljšim prehajanjem obmejnega prebivalstva ter za boljše komunikacije, govori o doslednem spoštovanju sprejetih obveznosti. Želimo in upamo, da se bodo enako dosledno spoštovale tudi obveznosti, ki zadevajo ureditev položaja naše narodnostne skupnosti.
na podlagi pritiskov družbenih skupin in različnih političnih večin.
Ta cilj bo mogoče doseči s temeljito analizo stanja in njegovega neprestanega spopolnjevanja. Osnutek načrta, ki ga bodo v kratkem razposlali, bo omogočil preverjanje volje deželnega odbora in političnih si!, ki ga podpirajo, če hočejo v svoje delo vnesti načrtovanje kot bistveni element.
GENERALNI SVET CISL
Zaenkrat ne bodo plačevali višje najemnine
Stanovalci niš, ki jih je pred desetletji zgradila tržiška ladjedel niča. ne bodo plačevali višje najemnine, kakor določa zakon, o pra višnji najemniki. Tako so sklenili na skupščini, ki je bila v torek zvečer, v Mladinskem domu v Tr žiču in ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske uprave, sindikatov in političnih strank. Hiše so
PO POMOČ K SONCU
bile namreč, tako trdijo stanovalci, zgrajene z javnim denarjem, zato pa ladjedelnica, oziroma družba, ki ta fond upravlja, nima nikakrš ne pravice terjati višje najemnine. Medtem pa je že stekla pobuda, da bi prišlo do čimprejšnjega sestanka med predsednikom upravnega sveta ladjedelnice, Fanfani-jem, tržiškim županom Blasigom ter predsednik« pokrajine Paguro. na katerem oi skušali poiskati do končno rešitev za vprašanje, ki se vleče že dolga desetletja, tako glede najemnine, kakor glede možnosti, da bi prišlo do prenosa lastniške pravice nad zgradbomi na občine ali na stanovalce.
Praznik VZPI v Podgori
V Podgori, na prostoru pred športno halo, se prične drevi praznik krajevne sekcije VZPI - ANPI. Danes zvečer imajo na sporedu tekmo v briškoli z bogatimi nagradami in seveda tudi ples. Oboje bo spet na sporedu tudi jutri, zvečer, praznik se bo zaključil v nedeljo.
Energetska kriza nas že pošteno pesti. Še vedno jih je veliko, ki ne vedo, kako se bodo greli to zimo. Mesece že čakajo, da jim pripeljejo nafto, kuriva pa ni od nikoder. Skrb pred zimo je nekatere že privedla do tega, da so si začeli polniti drvarnice. Namesto po gobe ali jagode hodijo po drva. Tudi z elektriko, nam grozijo, ne bo nič boljše. Draga je že dovolj in bo še bolj, pa še zmanj-
ttiiiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
S TISKOVNE KONFERENCE SINDIKATOV
Nič kaj rožnate perspektive za podgorsko tekstilno tovarno
Možnosti o razdelitvi podgorske tovarne na tri ali štiri samostojne oddelke - Le 1.000 ljudi naj bi dobilo stalno zaposlitev
Načrtovati razvoj
Deželni dokument o smernicah za izdelavo razvojnega in finančnega načrta v šfiriTetju 1979 — 1982 ter pr^e pripombe enotne deželne sindikalne federacije so bile predmet razprave na generalnem svetu CISL, ki se je pod predsedstvom Armanda Benfatta sestal v Gorici.
* V svojem poročilu je Gianfraneo Patuanelli, član deželnega vodstva CISL poudaril razloge, zakaj se zavzemajo za načrtovanje kot metodo sprejemanja stališč deželne vlade na različnih gospodarskih nivojih. Z načrtovanjem je potrebno povečati število delovnih mest, potrebno je poseči v teritorialni in sektorski razvoj, izboljšati distribucijo socialnih storitev. Obnova po potresu mora ponuditi priložnost za razvoj celotne dežele. Pri tem je potrebno selektivno gledati na proizvodni proces in poiskati stališča med deželo, zasebniki in državnimi udeležbami Skromna naravna bogastva je mogoče izkoriščati samo za takšne pobude, ki so v skladu z načrtom. Potrebno je v prvi vrsti upoštevati, da bogastva niso stvar posameznih odbomištev ali javnih ustanov raz-1'čnih con, ampak se zavedati, da jih je potrebno razdeliti na podlagi stvarnih potreb prebivalstva, ne pa
Glede bodočnosti podgorske tekstilne in zaposlitve več kot tisoč ljudi v tem največjem goriškem industrijskem kompleksu niso stvari docela jasne. Zaradi tega se bedo jutri zjutraj zastopniki enotnega sindikata tekstilcev sestali (ob 10. uri na sedežu delavske zbornice) s predstavniki političnih strank, da jim obrazložijo sedanji položaj in zaprosijo za nadaljnjo pomoč. To so povedali sindikalisti na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo zvečer.
Predstavniki FULTA so imeli v prejšnjih dneh dva sestanka. Prvega v Milahu'r2 'zastopniki''koncerna' 'Bu-stese in s sodnijskim komisarjem (ta sestančk je bil' skiipeh- za" vse tovarne koncerna)', drugega pa Tiav deželi z deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem. Pri tem je bil prisoten tudi predsednik upravnega odbora podgorske predilnice Nazario Romani.
Kakšni so rezultati teh pogovorov? V M lanu se ogrevajo za to, da bi se podgorska tovarna v celoti ločila od koncerna. To bi omogočilo nadalini razvoj petih tovarn v Lombardiji. Finančna družba, ki upravlja te tovarne, namerava investirati novih 15 milijard lir v modernizacijo teh tovarn.
Kar se Uče podgorske tovarne so ugotovili, ca je dolžna tako zavodu za socialno skrbstvo kot drugim upnikom 19 milijard lir. Dve milijardi in pol znaša dolg, ki ga bo morda plačati državnemu finančnemu zavedu ICIPU, ki pa ima hipoteko nad celotnim tovarniškim kompleksom. Treba bi se bilo rešiti tega dolga, šele zatem bi se lahko pričelo misliti na naaaljni razvoj tovarne in na nove investitorje.
Na sestanku na deželi (ta je bil v ponedeljek), pa je predsednik u-pravnega sveta podgorske predilnice
Nazario Romani dejal, da so pripravili načrt za sanacijo podjetja. Najprej je treba seveda rešiti vprašanje hipoteke ICIPU. Šele zatem bo mogoče misliti na druge finančne partnerje. Že v septembru naj bi uredili belilnico, v kateri naj bi dobilo ponovno zaposlitev nekaj desetin delavk in delavcev. Ko bi ta o-brat pričel ponovno delati, bi imeli možnost zagotoviti približno tisoč delavkam in delavcem v tovarni stalno delo. Uporabljajoč kontingente surovin proste cone naj bi že v teku prihodnjega leta skoro podvojili, ob sedanjih prodajnih cenah, prbizvod-njo od letošnjih«26 na 43- milijard.
Oddelek Fiocco pa rtiaia možnosti’ nadaljnega ršžvojš. Toso Ugotovili' po številnih raziskavah. Zaradi tega je treba nujno dobiti partnerja, ki naj bi prevzel ta oddelek in začel v njem drugačno proizvodnjo.
Ugotavljamo torej, da se položaj ni izboljšal. Trenutno je v zaposlitvenih spiskih tovarne 1.456 ljudi. Od teh jih je sedaj 970 zaposlenih, 486 pa še vedno v dopolnilni blagajni.
Med slednjimi je tudi 160 delavcev . .	..
Fiocca. Tovarnarji se hočejo torej Slnun eU), znebiti približno 450 ljudi. Pa še tu ni gotovosti, kajti Romani je na tržaškem sestanku dejal, ca je težko dobiti partnerja za vodenja tovarne s 1.000 delavci. Najlažje bi bilo tovarno razdeliti na tri oddelke, v vsakem naj bi bilo približno 300 - 400 delavcev.
Stvari so torej še precej nejasne.
To je stališče sindikalistov, ki meni1 jo celo, da bi se podjetje lahko bolje upravljajo s strani sodnijskega komisarja. Kritizirali so tudi dejstvo, da se hoče z uporabo javnih sredstev, t.j. posojila dežele in surovin proste cone potrditi stališče o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev.
Od političnih strank, s katerimi se
bodo sestali jutri, pa nočejo sindikalisti doseči pristanek za večjo angažiranost deželne uprave in drugih javnih ustanov v reševanju in razvoju tega za Gorico in njeno prebivalstvo pomembnega industrijskega objekta.
Izidi matur na učiteljišču
Tudi na učiteljišču »Simon Gregor čič» sto-jod nlyČ£59j znani rezultati letošnje mature.- Izdelali so vsi di-JflW.-j.lfi sft.delBS,,-obiskovali četrti /flzred iKiteUišijftli.&ffljdtati pa. kot kažejo spodaj objavljene številke, niso taki kot oni, ki smo jih prejšnji teden zabeležili na klasičnem liceju.
Izdelali so: Venceslav Devetak (srednja ocena 36), Silvan Devetti (42), Jordan Ferletič (40), Marina Korošec (45), Mirjam Košič (36), Walter Mikluž (42), Boris Peric (48), Lucija Uršič (40), 'Bruna Vi-
kala naj nam bi. In še to zimo, nam zagotavljajo. Tako da bodo na hladnem tudi tisti, ki bodo imeli nafto. Kdo se ob vsem tem, pa še cb časopisnem bombardiranju, kako je naftno razdobje mimo, ne bi navzel energetske filozofije. Preživeti, to postaja vprašanje: toda brez kurjave — in seveda, brez hrane — tega ne bo mogoče. Zategadelj se na strehah stanovanjskih zgradb že pojavljajo sončni ■ panoji. Za ogrevanje prostorov še niso primerni, ker tehnika ni še izpopolnjena, za segrevanje vode za gospodinjstvo pa že. Za kakšnih pet ali šest poletnih mesecev razbremenijo družinski proračun. Investicija je sicer dokajšnja, toda gotovost, da imaš toplo vodo in da se ne bojiš stopiti pod prho, ima tudi svojo vrednost, na oltar katere velja nekaj žrtvovati. Lažje je tistim, ki si gradijo novo hišo. Zanje je namestitev sončnih panojev skoraj obvezen korak. (Primer, ki ga kaže naša slika).
O V torek, 24. julija, bo v Tržiču seja pokrajinskega vodstva VZPI -ANPI. Posvečena bo obletnici padca fašizma, ob tej priložnosti pa bodo najbolj zaslužnim članom, ki so se izkazali pri zbiranju sredstev za postavitev spomenika pred ladjedelnico, podelili častna priznanja.
Slikar Božo Ros je obiskal poletno središče
Sovodcnjski pevci so odšli v Omiš
Pevci Sovodenjskega noneta in tudi predstavniki sovodenjskega prosvetnega društva ter Slovenske prosvetne zveze so danes odpotovali v Dalmacijo. Sovedenjski nonet bo namreč jutri zvečer nastopil na festivalu dalmatinskih klap (malih zborov) v Omišu, slikovitem kraju južno od Splita. Sovodenjci se bodo predstavili z nekaj dalmatinskimi pesmimi. Upajmo, da se bodo na tem »specializiranem* festivalu dobro odrezali. Najbrž gre za prvi nastop zamejske skupine na tem festivalu.
Avto v plamenih
Ogenj je skoraj povsem uničil avto fiat 850. last Joane Nanut iz štandreža. Ulica Cavaleggeri di Lodi 25. Nastal je najbrž zaradi kratkega stika. Škode je pa približno 500 tisoč lih Zgodilo se je včeraj, okrog 15. ure na Mihaelovi ulici v štandrežu.	-
S!

Včeraj- danes
Vite'
Janes,
julija
*U8nCe
PETEK, 20.
MARJETA
vzide ob 5.34 in zatone ob
qa	uoizina aneva m.is. l,u-
vride ob 2.43 in zatone ob 17.42.
Jutri, SOBOTA, 21. julija ZORKA
Vrai.
Pini včeraj: temperatura 27 sto-Pint, najn‘^ja 20, najvišja 27,6 sto-lOlj ' v mestu 30 stopinj, zračni tlak Hf.j mb ustaljen, veter 9 km na ,na aevcrozahodnik, vlaga 73-odstot-a° Jasn°. morje skoraj mirno, PPrgtura morja 24 stopinj.
. ROJSTVA IN SMRTI ne 19. julija 1979 so se v Trstu
Hij
Mirje otroci, umrlo pa je se-o«eb.
SO SE: Michela Pocecco. ()ma Ralumbo, Leila Bouadla in
Vin: r'! KO: 74 letni Enrico Do-Vhi J®'Vtni Vittorio Prodan, 72-Rietro Budicin, 82 letni Giu-^ Maraspin, 69 letni Renato Sa
lich, 62-letni Giacomo Gašperini in 74-letni Mario Andrei.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARN*5, V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tol 226 1 65; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; S“slian: tel. 209 197; Žavlje: (el 213 137: Milie: tel. 271 124. lež tel. 229 190.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IZGUBILI smo braka jazbečarja rjave barve, ob kriški obali. Kdor ga najde, prosimo, naj telefonira na štev. 60918. Nagrada.
PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6.
KORESPONDENTA/ko za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro »korespondent*.
PRODAM Volksvvagen letnik '71 v dobrem stanju, pred kratkim prenovljen, avtoradio. Ponudbe na telefonsko št. 774967 ali 814857 ob urah kosila ali večerje.
PRODAM hišo v središču Črnega vrha nad Idrijo. Telefonirati v večernih urah na št. 209161.
IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), pod šifro »Upokojenka«.
SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »strogi center*.
ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Študentka*
» :■ • >Sr i
.♦rtov *v!r- y:it\
• "M
iliij
mm
»psi
m
Izboljšanje zdravja
Silverija Merviča
Zdravstveno stanje agronoma 29-letnega Silverija Merviča z Mosta na Soči, ki se je v sredo dopoldne poškodoval v avtomobilski nesreči pri Štandrežu, se je včeraj nekoliko izboljšalo. Uspešno je prestal operacijo, ki je bila potrebna zaradi notranje krvavitve. Njegovo stanje pa je po sodbi zdravnikov še vedno resno ter leži v oddelku za intenzivno nego. Stanje Milene Mervič iz Zalošč ki je v nesreči dobila lažje poškodbe, pa je se ie zelo izboljšalo ter bo v nekaj dneh zapustila bolnišnico.
Kakor smo poročali včeraj, sta se jugoslovanska avtomobilista po nesrečila na nevarnem križišču med pokrajinsko in državno cesto pri štandrežu. kjer je bilo v dobrem letu. odkar so križišče odprli, več hujših in celo smrtnih nesreč. Vse nastajajo zaradi nespoštovanja znaka »stop«. Do kršitve prihaja, dasiravno je več znakov pred križiščem, ki opozarjajo nanj. Ker jih je očitno še premalo, bi morda kazalo postaviti enega večjega, mor da z večjim napisom, ali pa cel# namestiti semaior z rumeno mežikajočo lučjo.
TE DNI V NOVI GORICI
Srbske jedi in pesmi v Park hotelu
Od danes do konca meseca imajo v Park hotelu v Novi Gorici dneve srbske kuhinje. Servirali bodo izbrane srbske specialitete, da bi poživili atmosfero so poskrbeli tudi za srbski orkester Kreša Filipčiča, ki igra vsak večer. Poje tudi pevka Slavica Novkovič. Za prijatelje srbske kuhinje in srbske pesmi se I obeta torej kar precej lepih večerov.
IL! f; /i:* "
Otroke v Slovenskem poletnem središču, ki že od prvih dni julija deluje v Dijaškem domu «S. Gregorčič« v Gorici, je 18. t.m. obiskal likovni ustvarjalec Božo Kos. Otroci so bili prijetno presenečeni saj je Božo Kos zelo poznan: urejuje nam reč «Cicibana», ki je najbolj razširjena otroška revija y Sloveniji. To revijo poznajo tudi naši malčki, ker jd berejo v več slovenskih osnovnih šolah. Poleg uredniškega dela’ se Božo Kos posveča tudi li-
kovnemu ustvarjanju namenjenemu otrokom, in je avtor nekaterih otroš-kin figur, ki se stalno pojavljajo v »Cicibanu«.
V umetnikovi družbi so otroci preživeli nekaj izredno prijetnih ur, ki jih prav gotovo ne bodo pozabili. Po nujnem začetnem pozdravu in predstavitvi je urednik »Cicibana« med raznimi ugankami in šalami odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih otroci zastavljali. V prijetnem izdušju je govoril o svojem likov-
nem ustvarjanju in uredniškem delu. Največ zanimanja pa je Kos vzbudil med otroci s-prikazom svoje risarske sposobnosti. Na posebne pole je Kos naslikal najrazličnejše živali, vse od miši pa do slona, ki so stalni gosti »Cicibana« in druge figure.
Srečanje se je zaključilo s skupnim petjem v «cirkuški areni*, v katero so sc «s'lačiii» , otroci, ani niatorji ui gosje.
Slikarska razstava delavcev ladjedelnice
Jutri zvečer bodo v občinski ga leriji Alte antiche mura v Tržiču odprli slikarsko razstavo slikarjev-samoukov delavcev tržiške ladjedelnice. Pobuda za tovrstno prireditev prihaja s strani občinske u-prave ter rekreacijskega krožka ladjedelnice.
Slovesnost ob odprtju bo jutri zvečer ob 18. uri, medtem ko bo razstava na ogled do konca meseca.
• Dr. Ferruccia Bernardisa, nekdanjega dolgoletnega goriškega župana, je predsednik republike odlikoval z viteškim redom «Grand'Ufficiale dell'Ordine al Merito della Republica italiana«.
• Goriška prefektura obvešča, da je notranje ministrstvo dalo nalog za plačilo občinam tretjega letošnjega obroka denarja, ki ga predvideva finančni zakon štev. 843 z dne 21. decembra 1978.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «Convoy trincei d'asfalto», K. Kristofferson in A. Mac Graw; prepovedan mladim pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 «Baby love*; prepovedan mladim pod 18. letom
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »I ragazzi venuti dal Brasile«
PRINCIPE 18.00—22.00 »Los Angeles, squadra criminale«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salute*. Ul. Cosulich 117, tel. 72480
Razna obvestila
Danes ob 18.30 bo v Dijaškem domu v Gorici zaključna prireditev Slovenskega poletnega središča. Vabljeni so vsi starši in prijatelji.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 4. in 5. avgusta izlet v Dolomite z vzponom na Monte Pel-mo. Odhod iz Gorice v soboto 4. avgusta, z lastnimi sredstvi, člani in prijatelji, ki nameravajo opraviti vzpon, naj se javijo na sedežu društva. Tura ni prenaporna, čeprav gre za preko tri tisoč metrov visoki vrh.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
23. [ulila 1979
MEDNARODNI OBSEG SODOBNEGA GOSPODARSKEGA POJAVA
TUDI DRŽAVE VZHODNEGA BLOKA SE NISO IZOGNILE INFLACIJI
Najmanj so se cene zvišale v Demokratični republiki Nemčiji
V vzhodnih državah se nadaljuje ples nalepk s cenami. Po Madžar-s.i, Romuniji in Bolgariji je tudi Sovjetska zveza sprejela ukrepe o novem povišanju uradnih cen in tarij, Ker so že navajeni na razpon cen na dveh vzporednih trgih, Moskovčani le s težavo dojemajo, da prihaja do popravkov c j n, ki jih določa država. Zaradi tega se mo: a jo v praksi spoprijemati z inflacijo, čeprav je ta beseda še vedno prepovedana
Nacovedani poviški cen (10 do 50 odstotkov) so prvega julija prizadeli nekatere luksuzne predmete: nakit, preoroge, uvoženo pohištvo. Cena «džigulija» (predelana verzija fiata 124) se bo povišala za 19 odstotkov. Tudi avto je luksuzno blago: danes pride en avto v Sovjetski zvezi na 45 prebivalcev. Avto džiguli bo stal okoli 7 tisoč rubljev (9 milijonov lir).
SovjetsKi ljudje menijo še posebej, da bo pivo poskočilo za 45-odstotkov in da bo treba plačati 25 odstotkov več za vse usluge v kavarnah in restavracijah, kjer je že itak premalo mest. Neki star Moskovčan je tako komentiral: «Plačali bomo dražje užitek, do katerega se že itak težim pride. D.žavne restavracije zasledujejo cene ilegalnih restavracija Ta trditev je pretirana, ker računi v «-legalnih* restavracijah, ki pa so v Moskvi dobro znane, dosežejo tudi 150 rubljev na osebo.
Vse te reakcije so razumljive v d žavi, kjer so bili uradni poviški cen dolgo časa izjema. Moskovčan pezabi zelo lahko, da so po več letih cere voznih listkov na podzemski železnici, najemnin, e-lektričnega toka, kruha, mleka in mesa praktično nespremenene. Toda navezan je na to stalnost cer, četudi dopušča, da mo a stati v dolgi vrsti pred državnimi trgovinami, da bi si zagotovil vsakdanje potrebščine...
Sovjetski voditelji so se lahko doslej izognili zapreki. Da bi u-blažili remanjkanje ter spcdbudi'i proizvodnjo, so zvišali cene na debelo, a da bi ščitili potrošnika, s 'bvencionira jo cene na drobno. Rezultat vsega te?a pa je bil da so subvencije požirale državni proračun. Tako danes stane v držav-r’h trgovinah po uradnih tarifah 1 kilogram mesa 2 rublja (proiz-vednia in distribucijska cena 3,5 rublja): en kilogram masla 3.5 rubiia (cena 5 rubljev). Čeprav se o tem ne govori, pa postaja raven subvencij zaskrbljujoča. Tradicionalni ventili ne zdržijo več, ali pa zelo malo. Sem soada na primer pooblastilo kolhoznikom, da prodate jo neposredno na, trgu, praktično po prostih cenah, proizvode svojih ohišnic.
Leta 1977 pride do preloma, prvič po velikih spremembah cen v letu 1962, Oblasti občutno po-
višajo vrsto uradnih tarif. Naslednje leto se vse to pr no vi. V vseh teh primerih pa poviški prizadenejo v glavnem luksuzne proizvode (preproge, kristal, nakit, u-metniške knjige) a;i pa iz uvoza (kava, čokolada). Pri prejšnjih povišanjih cen je odbor za cene sklenil istočasno znižati ceno nekaterih vrst blaga: magnetofonov, televizijskih aparatov, sintetičnega tekstila itd. V glavnem je res šlo za nekurantno blago, ki ni našlo več kupcev. Teda sovjetske oblasti ne bodo mogle resno skrčiti svojega proračunskega deficita s tem da se bodo spravile izključno na proizvode, ki so namenjeni ozkemu potrošniškemu krogu ali pa z davkom na vodko.
Večina drugih vzhodnih držav je že morala v vseh primerih iti daleč naprej po tej poti. Na Poljskem celo preveč. 24. junija 1976 je Gierek napovedal zvišanje cen za 90 odstotkov pri mesu, za 50 odstotkov pri maslu, 30 odst. pri povrininah in perutnini, 100 odstotkov pri sladkorju. Naslednji dan je prišlo do stavke v Ursusu, v Radomu pa so demonstrantke zažgali sedež partije. Vlada je bila prisiljena ria umik.
Petem so morale oblasti priti do istega rezultata po ovinkih. Občasno so sporočali povišanje uradnih cen ter pri tem previdno pri-za-dsvali luksuzne proizvode in druge. Letos je bila Romunija prisiljena, da že dvakrat poviša cene (v marcu in v maju). Madžarska je dala znak za odhod v januarju. V maju je Bolgarija dvignila ceno bencina na raven ki ji ni primera v Evropi. Toda manipulacija uradnih indeksov ne zadostuje. Večkrat se je treba zatekati k spretnim manevrom. Tako so na primer podjetja pooblaščena, češ da gre za pobudo no-vacijam, prosta, da sama do’očajo cene za nove proizvode. Ni pomembno če. gre le za malenkostne spremembe. Na Madžarskem se je to igro posrečilo liberalizirati
Toplota prihaja iz osrčja Zemlje
URACH (Baden Wurttemberg) — Po dveletnem vrtanju tal pri mestu Urach v Baden Wiirttembergu, ki sta ga financirali bonska vlada in Evropska gospodarska skupnost, So dokazali, da bi lahko uporabljali toplotno energijo iz Zemlje za gretje v mestih. Pod mestom U-rach je v globini 3.300 m prostor napolnjen s kristalnim prahom katerega temperatura znaša 145 stopinj. S površine zemlje so skozi ta prostor napeljane posebne cevi po katerih teče voda. Ta se v globini 3.300 metrov močno ogreje.
Po izjavi zahodnonemških strokovnjakov gre v tem primeru za edinstven poskus na svetu. S raziskovanji bodo zahodnonemški znanstveniki skušali dokazati gospodarsko upravičenost pridobivanja toplotne energije iz osrčja Žemlje.
Številna voščila Miru Presiti
Pri Preslcvih v Bazovici je bilo predvčerajšnjim živahno kot že dolgo ne. Prihajali in odhajali so ljudje, da bi čestitali in voščili gospodarju — 80-letniku Miru, ki ga naši javnosti ni treba posebej predstavljati. Že sami včerajšnji obiski pri-
čajo o tem, kako je Miro poznan in priljubljen daleč naokrog. Vseprisotno oko našega fotografa je ujelo ravno trenutek, ko je kljub tolikim letom še vedno izredno čilega in živahnega slavljenca obiskala delegacija Slovenske prosvetne zveze s
predsednikom Klavdijem Palčičem na čelu. Prosvetni delavci so Mira, kot vsi drugi včerajšnji obiskovalci, obsuli s čestitki ter iskrenim voščilom, da bi se čez deset let spet sestali v ravno takšnih o-koliščinah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiuiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
skoraj popolnoma polovico cen. Potem pa je še d im ga pot: povišanje cene ni najavljeno in potrošnik se zave šele takrat, ko nakupuje. Tako ravnajo v glavnem na Poljskem.
Neodvisno pa od metod, ki j:h uporabljajo v v-zhodnih državah Evrope, cene rastejo bolj kot je bilo v navadi. Osnovni razlog: z igro s cenami oblasti upajo, da bodo odstranile, vrsto negospodarskih prijemov (čezmerne' zaloge, slaba kvaliteta proizvodov itd-), ki vedno bolj zavirajo rast proizvodnosti. Tu pa imamo znak. ki mepe dwihas*J6ei2SSafc .dogajanja; • Demokratična republika Nemčija, ki ima najbolj učinkovito gospodarstvo, je tudi edina vzhodna država, ki doslej ni zabeležila občutnih zvišanj cen.
■iiiimiiitaililiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiMMiiiii

Iz umetnostnih galerij
Roberto D’Anibrosio: Vodnjak pri Sv. Ivanu — Ul. S. Cilino
Poletna nastavnov občinski
galeriji se nadaljuje z razstavama Roberta D'Ambrosia in slikarke
Sgro Grattonijeve. D’ Ambrosio s« vedbo uspešneje uveljavlja kot
dober pokrajinar v' oljih, ki jih je tu prizakoval do predvčerajšnjim v obilnejšem številu. Kot je to dokazal že na svojih razstavah v podobah ljudi iz tržaškega življenja, od branjevk do slikovitih postopačev, mu tudi v realizmu teh pokrajin risba ni nič manj važna kakor pa barva'. Zato so takoj spoznavni razni motivi iz tržaške okolice v slikah s Kontovela in Konkonela, iz Doline pa tja do svetoivanske Lonjerske ceste in tiste, ki smo jo nekoč imenovali Nova cesta. Te razglede pa prekinjajo romantične slike gozdnatih stezic in potokov polnih miru in tišine, Iz zelenja parkov pa na nas mežika belina vil nekdanjih Trip-kovičev in bogataša Sartoria. Iz-*ned vseh pa izstopa obširnejši razgled z griča nad Sveto Ano ter še posvoji prozornosti ozračjarazgled
starega valobrana proti Rojanu. Je pa tu še poslastica za kritika, namreč slika stare hiše m Novi cesti .kjer je bil nekdaj partizanski bunker za starim -vodnjakom, slika, ki se vtaplja v barvni iskri-
vosti
v že kar impresionističnem iluzionizmu sličnem nastrojenju.
V podajanju ljubkosti gibov mladih plesalk pa se v svojih oljih o-dlikuje slikarka Sgro Grattoni po rodu iz Voloskega, ki pa sedaj živi blizu Benetk. Je to koloristka bleščavosti odrskih žarometov v njih svetlobah in sencah. Zato bi dejali, da so nam bližje po prijetnosti pozneje baletke v slikah, kjer mirujejo v zasluženem počitku. So pa zelo barvite tudi njene pokrajine od Portoroža, Pazina pa do Voloskega, ki pa se zde posladkane z idealno lepoto mladostnih spominov. Bolj intimno pa je umetniško občutje v njenih malih grafikah,, jedkanicah in sličnem, s pročelji beneških hiš, skromnim cvetjem in ženskimi figurami.
DANES V ŽENEVI ZAČETEK DVODNEVNE KONFERENCE O BEGUNCIH
Bo pol v tujko desetlisočev Indokiiajssv pol brez povratka v domovino prodnikov?
Tragedija ob Mekongu: Kako izbrati med tisočglavo množico redke srečnike, ki jih bo sprejela Francija - Bivši bojevniki: zapuščina kolonialnega gospostva
Danes se začne v Ženevi pod pokroviteljstvom OZN mednarodna konferenca o indokitajskih beguncih. Vietnamska vlada, ki bo tudi navzoča na konferenci, zahteva naj razprava zadeva le humanitarno plat problema in ne načenja raznih političnih vprašanj. To stališče je podprla tudi Sovjetska zveza.
V resnici je to vprašanje v sedanjem trenutku res izredno pereče, ker bo treba zaustaviti na ta ali arug način veletok beguncev, ki še vedno primajajo iz raznih indokitajskih dežel ter se usmerjajo na Tajsko, v Malezijo, Indonezijo itd. Potem pa bo treba rešiti vprašanje namestitve že več kot 300 tisoč beguncev.,
Stanje v Bangkoku je strahotno. V nadaljnjih odstavkih posnemamo reportažo francoskega časnikarja Michela Labra, ki se je vrnil iz Bangkoka s skupino 404 kampučijskih beguncev. Tako opisuje svoja doživetja.
«Zamislite si, da ste v nekem taborišču beguncev, na primer v Nong Kaiu, ob reki Mekong, nasproti Vientiana. V taborišču je 40 tisoč ljudi, vi p>a jih morate izbrati 80. Kaj boste naredili? Na kakšni podlagi boste izbrali enega in ne drugega?*. Molk. «Jaz še nisem našel zadovoljivega odgovora*.
Tako govori podpolk. Jacques Ete, ki se prebija po bangkoških ulicah s hupo. V Bangkoku se znoči nenadoma, toda zrak je vedno vroč in vlažen. Potem ko so začeli desettsoči beguncev prihajati iz Kampučije, Laosa, Vietnama na Tajsko, je polkovnik bil zadolžen, da izbere tiste, ki jim bo covoljen vstop v Francijo. Spremljevalec pravi: »Ne recite: "izbirati”. Ne prenašam te besede*.
Tajska šteje 15 uradnih taborišč, kjer se tre 170 tisoč beguncev. Taborišča upravlja OZN. Države, ki sprejemajo begunce, pošiljajo tja svoje delegacije, da bi izbrale določeno število ljudi ter organizirale prevoze. Pri tem delu Ameri-kanci računajo na kakih 60 funkcionarjev. Francozi pa so samo trije: polkovnik in dva pomočnika. Pa še kak misijonar, kajti samo oni govorijo domače jezike: khmer-ščino, vietnamščino, tajščino. Oni poznajo begunce ter lahko dajajo koristne nasvete.
Polkovnik Jacques tako opisuje izbor beguncev:	»Prikažem se
v taborišče s prvim seznamom; na njem je paglavec, ki ga zahtevajo starši. Potem je babica, ki je prejela pismo od sina ki živi v Parizu. Ta seznam zavzema približno tri četrtine vseh, ki jih bom jaz odpeljal. Seznam z njihovimi imeni nalepim na vhodno barako. Zadnjo četrtino p)a izberem na kraju samem. Od začetka je vse dobro: o-pazujejo me, ker mislijo da bom ostal več dni, toda ko zvedo, da bom takoj odpotoval, me ne izpustijo več iz rok. Prosijo me, grozijo. Kakšna merila uporabljati?
Predvsem upoštevati tiste, ki i-majo družine v Franciji. Toda število takih ljudi se veča nenehoma. Potem se ne srhe pozabiti na tiste, ki so delali za Francijo: tu imamo tristo družin bivših bojevnikov. So pa velike težave: ne moremo biti gotovi, da je vse to kar nam pripovedujejo, resnično. Neki moški in neka ženska se predstavita z otroki. Trdita, da sta poročena. Ko pa prideta v Francijo, se zve, da nista mož in žena in da tudi otroci niso njuni. Vsakdo zahteva prihod svojega resničnega zakonskega p>ara. Otroci zahtevajo svoje starše... Otroci večkrat ne vedo, kje so njihovi starši. Dogaja se celo, da starši prikazujejo otro-
Avto gre skozi mesto s tisoči in tiseči trgovinicami ter rajoni, kjer se bohoti prostitucija. Zadaj za nami se nad Dušit Thani prižiga rdeča luč najnovejšega hotela v Bangkoku. Avto se ustavi na revnem prostoru. Pogovarjamo se s tajskimi policisti. Končno se odprejo vrata... Bolj daleč se zibljejo ladjice, ki so jih spremenili v zasilno zatočišče. Od vsepovsod diši po juhah z rižem in po straniščih. V oblakih komarjev moški in ženske tiskajo v naročjih kopico o-trok. Oni so že prejeli pristanek za odhod v neko zahodno državo ter so gotovi, „dg bodo zapustili Tajsko.
Po vsem kar so doživeli, menijo, da so. njihove življenjske razmere zadovoljive, celo nepričakovane. Trpijo pa zaradi brezdelja in čakanja. Pa tudi zaradi strahu. Kaj če bi jih Tajci v zadnjem trenutku ne pustili odpotovati? Polkovnik je prišel obiskat skupino Kampu-čijcev. Za francosko misijo v Bangkoku je njihov primer najbolj dramatičen. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so Tajci zbrali vse tiste ki se jim je posrečilo priti čez mejo ter jih pognali nazaj v Kampučijo. Nekateri so naleteli na mine, drugi pa so bili pob:ti.
Danes je meja med obema državama zaprta. Kmeri se morajo pretihotapiti skozi tajske patrulje. Mnogi gredo rajši v zapor, od koder bodo lahko prišli, če bodo plačali prej visoko vsoto. Toda večina ni bogata. Prvič, pred štirimi leti, so bili stari funkcionarji ali vojaške osebe, potem so prišli trgovci. Danes pa so vedno bolj sami skromni ljudje. Izgnali so jih, ali rdeči Kmeri, ali Vietnamci, ali pa lakota — tako pripoveduje polkovnik Ete. Te begunce lahko srečamo na prostem, pri zasebnikih ali pa celo na francoskem veleposlaništvu. -Davi — pravi polkovnik — sem naletel na druži-ki je bila tako prestrašena
tem solidarnostnem tekmovanju. Končno se bo letalo «Kato!iške pomoči* spustilo normalno v Roissyju pred letalom pariškega županstva.
Daleč od vsega tega drema pri-letnejši moški. S prsti pokaže, da mu je sedemdeset let. Pripada pa kitajski narodnosti. Iz Kampučije je ušel, ker se je ukvarjal z drobno trgovino.
Na poti z nami je tudi skupina intelektualcev in tudi neki šolski inšpektor. Petem ko so prišli na oblast rdeči Kmeri so morali zapustiti šole in delati po rižarnah, kopati prekope...
Pred odhodom iz Bangjcpka je tefedal moške in
polkovnik Ete preg«
ženske ki so vstopali v letalo. Reso 1’ešeni, t&fd npfio
kel je: »Oni so va ciomovina je Indototajska. Nekega dne jih bo spet prijelo domotožje*. Govori tako, kot Kamnu-čije,c ki je v Franciji že od padca Phnompenha. On je dobil delo, prebiva v majhni hišici z vrtom. Njegovi otroci gredo v šolo. Pravi: «Oni so bolj Francozi kot jaz*. Glas se mu trese. In jutri ko bo srečal druge Kampučijca, bo govoril o domovini. Vsi si postavljajo isto vprašanje. Ta zadnja pot, na kateri so sedaj, ali na kateri bodo še dasettisoči njihovih sorod-njakov, bo morda brez povratka?
(po L’ Expressu)
ke kot sirote, samo da bi odpoto-
vali čim prej.*
Včasih polkovnik skomigne z rameni. Boji se, da ne bi države, ki sprejemajo begunce, če bi dotok postal prevelik, znižale števila ter s tem povzročile pravcat obup...
da n{ hotela zapustiti veleposlaništva, vse dokler ji nisem obljubil. da bodo odpotovali v Francijo*.
Za te 404 Kampučijce, ki so jih zbrali v naglici v taboriščih na meji. pa je mora že preteklost. Jutri jih bo letalo »Katoliške pomoči* odpeljalo v Francijo. V »boeingu 474» se ne morejo načuditi obilici prehrane. Neki spremljevalec pojasnjuje: »Mi smo se naučili cenit- vrednost riževega zrna ali soli pod Polpotovim režimom*. »In dodaja: ter vrednost življenja*. Odpotoval je s petimi otroki, žena pa je umrla od lakote v Kampučiji...
Po pristanku v Teheranu se začne šušljati da ne bomo pristali v Roissyju, temveč na letališču Le Bourget, da bi napravili prostor «DC 10», ki prihaja iz Kuala Lum-pura, ki ga je najelo pariško županstvo. Nekoliko pozneje zvečer bo pristal boeing ki prihaja iz Sin-gapura, najela pa ga je socialistična stranka. Politika ni odsotna pri
V ZRN postaja rak poklicna bolezen ?
Rak postaja poklicna bolezen. Iz vrst sindikata DGB so opozorili, da gre tu za pravo «eksplozijo» rakastih obolenj ter se zato zahteva nujno izvajanje stvarnih zakonodajnih in zdravstvenih ukrepov za ugotovitev resničnih vzrokov tega stanja. Samo tako bo mogeče rešiti delavce pred prezgodnjim u-miranjem
Skupnost socialnega zavarovanja za kemično inaostrijo v Meidel-bergu, ki je nosilec zakonskega zavarovanja 860.000 zavarovanih delavcev v kemični industriji, je sporočila, da je začela strokovno
pi-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	W. A. Mozart: Čarobna ščal, 5. del opere
13.30	DNEVNIK in
6. oel Čarobne piščali
18.15	Vsakdanja pravljica Štorklja se dolgočasi
13.20	Ana, dan za dnem
18.35	Zgodba iz Gargana 18.55 Moj prijatelj konj, 7. del
19.20	Zorro — TV film Slutnja o nevarnosti
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 DNEVNIK 1 —
Posebna oddaja
22.00	Teleclub:
V rezervi, film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.15	Zadnje jadrnice, dok. Program za mladino
18.15	Otroško gledališče: Trogolo
18.50	DNEVNIK 2 —
Iz parlamenta — Šport 19.10 Sestanek z...
Atlas Ufo Robot in Superman 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Thibaultovi, 1. del
22.20	Srce Jugoslavije je zgrajeno iz mlinov, 1. del
22.50	Sereno variabile
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.50	POROČILA
18.55 Doživljaji mačke Toše 19.10 Priljubljene zgodbe
19.35	OBZORNIK 19.45 Nadigravanje
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Jadranska srečanja
22.15	Junaki serijskega filma: Van der Valk
Tokrat vam predstavljamo komisarja Van der Valka iz istoimenske serije kriminalk. Zgodba se dogaja v Amsterdamu. Komisar, ki odkriva zločin, se izkaže v vsej svoji iznajdljivosti.
23.15	TV DNEVNIK
23.30	Nočni kino: Dekle in njen fant
Režiser: Lasse Hallstrom, i-grajo: Brasse Brannstrom, Mariann Rudberg, Christer Jchnsscn...
Švedski barvni film govori o dveh mladih: 0 fantu Las-seju in dekletu Leni. Srečata se, zaljubita se in živita nekaj časa skupaj. Lasse se ne more umiriti, zato beži od Lene k pijači in drugim ženskam. Toda v trenutku o-samljenosti se Lasse le vrača k Leni po tolažbo. Koper
20.25 Odorta meja 20.50 Stičišče
21.15	TV DNEVNIK
21.30	Zlata žila — film
Režija: Mauro Bolognini. I-grajo: Marta Toren, Richard Basehart, Titina de Filippo. 22.55 Propagandna oddaja
23.10	Cetinje: film iz serije mesta Jugoslavije
Zagreb
19.05 TV koledar
19.15	Otroški festival v Šibeniku
19.45	Zabavno-glasbena oddaja
29.30	TV DNEVNIK 21.00 Jadransko srečanje
ŠVICA
19.10	Program za mladino
20.15	Nočno življenje — film 20.40 V iskanju novih finančnikov
21.45	Trenutek za rojstvo... trenutek za smrt — film
preiskavo, da bi. Ugfltovili, katere so shovi ih suriovitK, povzro-
BONN — V Zvezni republiki Nemčiji je vedno več trditev in podatkov glede porasta števila delavcev, posebno v kemični industriji, ki so oboleli za rakom.
čajo rakasta obolenja. Ta skupnost meni, da ja 13.800 delavcev direktno ogroženih, ker so njihova delovna mesta taka, da prihajajo v stik s snovmi, ki povzročajo rak.
Po uradni statistiki je lani umrlo zaradi raka, ali zaradi drugih po-, klicnih bolezni 963 zaposlen h v gospodarstvu, toda sindikat DGB pravi, ca je v resnici to število mnogo večje, ali točneje povedano da presega 2.CC0 primerov. Vsako leto pa upokojijo 300.000 delavcev, ker niso več sposobni za delo zaradi raznih bolezni. Sindikat trdi, da je vse to posledica škodTivega vpliva na človeško zdravje činite-ljev na delovnem mestu. Ti škodi ivi vplivi povzročajo bolezni na dihalih, na sklepih, na srcu in na krvnem obtoku ter tudi rakasta obolenja.
Vsako leto proizvajajo v Zahodni Nemčiji od 1.500 do 20.000 novih snovi v kemični industriji ne da bi vnaprej ugotovili v kakšni meri so te snovi škodljive za človeško z ra-vje, oziroma, če direktno ne povzročajo rakastih obolenj.
TRST A
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00. 15.30, 17.00, 18X0, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro;
8.Ca Z novim dnem; 9.30 Na počitnicah; 10X5 Koncert sredi jutra;
11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Studio 2; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za;
17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 13.20 Glasbeni drobiž.
KOPER
(Jfaliianski program)
8.30, S.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30,
14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Veselo z glasbo; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je 10.15 Poje Sonja Gabršek: 10.40 Glasba in nasveti; 11.45 Z nami je...; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba:	IS*]*-
poldne: 14.33 Vrtiljak jugoslovan-	l.!
7.30	Goasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch'io; 11.00 O-pera - kviz; 11.30 I Big della can-zone; 12.30 in 13.15 Vi in jaz;
14.30	Zvezdnata noči; 15.03 Rally:
15.35	Errepd uno - Poletje; 16.40 AUa breve; 17.00 Dekleta danes;
17.30	Brazilska narodna glasba; 17.55 ZgGdovina nekaterih angleških besed; 18.30 Glasbeno srečanje; 19.15 Poslušaj, večeri se;
20.35	Poletne noči; 21.03 Simfonični koncert.
RADIO 2
6,30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Za dobro jutro; 9.20 Vprašanja radiu 2; 9.32 Priorjeva dediščina; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Hit parade; 13.40 Belle epcque; 15.00 do 19.00 Radio 2 - poletje; 20.00 Spazio X; 22.40
škili motivov; 14.45 Kirn parade; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor A.N.A. in zbor Torre; 15.35 Z nami je...; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Srečanje z orkestrom Nelson Riddele; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih skupaj;
17.32	Crash; 18.C0 Glasovi in zvoki; 18.32 Nepozabne meled'je; 18.45 Eddg Gtoetti; 19.00 LP plošče;
19.32	Petkov koncert.
KOPER
(Slnvrhski pr*-grami 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro;
8.30	Prenos RL; 14.05 Jugoslovanska poo scena; 14.37 Naši zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 15.00 Prencs RL;
16.30	Glasba po žel ah; 17.00 Primorski dnevni’:; 17.15 Reklama in zabavna plasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Svirac svira, kolo i-gra; 18.00 Prenos RL.
RfllD'0 1
7.00 8.00. 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 . Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.38 Darijan Božič; Čen-čarija; 10.05 Z radiom na poti;
10.40	Turistični napotki; 11.05 »Rezervirano za...»; 13.10 Z orkestri in sobsti; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Kratko glasbeno popotovanje; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo; 16.30 Napotki za turiste; 13.30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00;
19.00	Od arije do arije; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji;
21.00	Uganite, pa vam zaigramo,..; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih: 23.20 Glasbeni intermez-zo; 23.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 24.05 Lirični utrinki.


NA TRADICIONALNEM SREČANJU V VRANSKEM
KONEC JULIJA NA POBUDO ORGANIZACIJE SAG
TRŽAŠKA EKSPEDICIJA V PERUJSKE ANDE
Odprava se bo podala v Kordiljere pri Huayaashu in na vrh Yerupaya
Konec julija bo odpotovalo v Limo šest tržaških alpinistov. Udeležili se bodo odprave v perujske Ande, ki jo je S.A.G. (Societa alpina delle Giulie) priredila v počastitev petdesete obletnice ustanovitve planinske šole »E. Comici* in organiza cije planincev in plezalcev G.A.R.S.
Tržaški plezalci se bodo podali na Cordillero pri Huayuashu, katere glavni vrh je Yerupaya. Šesterica bo posvetila posebno pozornost jugovzhodnemu področju tega pogorja. Tabor bo postavila pod zahodno steno vrhov Siete Colmillos. V okolici se dvigajo šestisočaki Camicero, Huaraca, Quesillo in Trapecio. Zahodne Stene teh vrhov so stalno pokrite z ledom in bo vzpon zaradi tega precej težaven in bo uspel te, če bodo vreme in snežne razmere
naklonjene plezalcem.
Tržaško odpravo, ki se bo posvetila tudi- nekaterim raziskavam in geološkemu preučevanju okolja, sestavljajo Renzo Zambonelli, Tullio Piemontese, Sandra Matjak - Pie-montese, Luciano Cergol, Fulvio Ce-kada in Antonio Alberti. Predvideno je, da se bodo italijanski plezalci vrnili v domovino v začetku septembra.
Poudariti moramo še, da bodo or-ganizacatorji delno sami izbrali sredstva za finansiranje odprave s prodajo posebnih razglednic, natiskanih izključno za odpravo. Razglednica bo stala 1000 lir, plezalci pa jo bodo kupcem poslali direktno iz Peruja.
Kdor je zainteresiran za nakup razglednic se lahko oglasi v tajništvu S.A.G na Trgu Unita št. 3.
IlliiIlllllliiHilllimiiiililliiiHiillllliillllIlllilliiiliiH

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prijetni uspehi. Možnost izrednega zaslužka. Razum bo prevladoval nad srčno bolečino.
Horoskop
BIK (od 21.4. do 20.5.) Od svoje diskretnosti boste imeli velike koristi. Uredili boste nekaj osebnih zadev. Razveseljiva novica.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potrebne so odločne poteze za rešitev nekega problema. Hvalisanje vam bo vzbudilo upravičen sum.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlično obdobje za ustvarjalno aktivnost. Izkoristite prosti večer za ožjo družbo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Spletke
nasprotnikov vas ne smejo spraviti iz tira. Živahna diskusija v družinskem krogu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Upoštevajte nasvet dobrega sodelavca. Neka simpatija zafvzema ved-' no bolj pomembno mesto.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite pripravljenost neke o-sebe. da vam nudi pomoč. Nepričakovano prijetno darilo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neki predlogi so vredni upoštevanja. Črv ljubosumnosti vas bt> grizel.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pri izbiri bo treba upoštevati e-konomsko stabilnost. Ljubljena o-seba bo razumela.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo z diplomacijo boste dosegb zaželeni cilj. Spoznali boste zanimivo osebo. Fizična in morahia kondicija odlična.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pozabljivost vas utegne spraviti v neprijeten položaj. Spor zaradi nekega potovanja.
Zastopstvo Kmečke zveze pri mladik slovenskih kmetih

-
Prihodnjič bodo člani Kmečke zveze sodelovali ludi v tekmovanju v raznih kmečkih veščinah
VRANSKO - V dneh od 13. 7. do 15. 7. je na Vranskem pri Celju bilo že tradicionalno srečanje mladih kmetev Slovenije in iz nekaterih
Slovenije in iz bratskih republik. Srečanje je potekalo v skupni organizaciji Republiške konference SZDL, Zadružne zveze Slovenije, Republiške konference ZSMS, ter raznih delovnih organizacij.
Organizatorji so letos povabili k sodelovanju tudi Kmečko zvezo iz Trsta. Le ta se je vabilu tudi odzvala in na Vransko poslala osemčlansko zastopstvo. Poteg tajnika KZ E-dija Bukavca in strokovnega sodelavca dr. Borisa Štreklja se je na pot podalo še šest mladincev iz raznih kmečkih družin tržaške okolice.
RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Še bodo potrebne žrtve za realizacijo vašega načrta. Optimizem v srčnih problemih.
Naj takoj povem, da sta bila sprejem, ki smo ga doživeli in gostoljubje, katerega smo bili deželni v dveh dneh bivanja na ranskem, res enkratno doživetje.
Prireditev sama je obsegala celo vrsto gospodai-skih, kulturnih, športnih in zabavnih manifestacij. Ogledali smo si sejem kmetijske mehanizacije in sejem goveje živine. Z republiškimi predstavniki smo se razgovarjali o aktualni kmetijski problematiki s posebnim poudarkom na problemih, s katerimi se srečujejo mladi kmetje in kmetice. V nedeljo popoldne so bite Kmečke igre. Mladi kmetovalci iz vse Slovenije so se med seboj pomerili v raznih kmečkih spretnostih, kot je ročna košnja, grabljenje in spravljanje sena in podobno. Žal smo zamejci letos prisostvovali igram te kot gle-
dalci, vendar pa smo sklenili, d® se jih prihodnje leto na vsak nacij1 udeležimo tudi tekmovalno. Izred' no zanimivo je bilo tudi tekmovanj® v pripravljanju kmečkih jedi, f1® katerem je sodelovalo kar 24 ekip’ Po tekmovanju je bila na dvorišč11 gradu Podgrad pokušnja raznih spe" cialitet, nato pa prosta zabava 00 zvokih narodno -zabavnega ansabj' bla, ki se je zavlekla pozno v no®-Ko smo se v nedeljo zvečer P°~ slavljali od naših gostiteljev, sto® imeli vtis, da je srečanje v cel®' doseglo svoj namen, to je združev^ ti mlade kmete in kmetice iz m®'
tične domovine, sosednjih republik
in zamejstva, da se med seboj sp®-znajo, diskutirajo o različnih Pr°i blemih, ki jih tarejo, ter da se kreP* njih organiziranost in povezovanj®;
Iger in raznih drugih manifestacd se je udeležila velika množica gl®' dalcev, poteg seveda velikega Št®-vila tekmovalcev. Spoznal; smo, ®® tudi kmetijstvo lahko računa, kljuB nič kaj rožnatim napovedim, na prinos mladih pri njegovem nadalJ' nem razvoju.
EDVIN BERNETIS
BERITE REVIJO
kolesarstvo
PO VČERAJŠNJI ETAPI
Francoz Bernard Hinault praktično že nedosegljiv
Od drugouvrščenega Zoetcmelka ga zdaj na skupni lestvici loči več kot tri minute
Dl JON — še en izreden uspeh |rancoskega šampiona Hinaulta, ki Postal z včerajšnjo zmago skoraj nedosegljiv tudi na skupni lestvici. ole8 zmage si je Hinault namreč P°večal tudi prednost, prav zato pa se njegove možnosti, da bo ru-*.en° majico nosil do Pariza, sto-“"totno povečale. Do zadnjega čila manjkajo le še tri etape, to pa P°meni, da bodo kolesarji morali Prevoziti le 573 km, kar je malen-r08*. če pomislimo na številne te-zave, s katerimi so se doslej morali
^ spoprijeti.
včerajšnja vožnja na kronometer j* bila zadnja priložnost za Zoete-“^ka, da se približa Francozu. Te-fa Pa se je Hinault seveda zave-I Prav zato sta oba kolesarja si-,°vito vozila vseh 50 km in se bori-a za vsako posamezno sekundo. V em ogorčenem boju pa je več šport-sreče in moči imel Hinault, ki ? Progo prekolesaril v 1.8’53”, med-■ m ko je Zoetemelk porabil minuto ■o osem sekund več.
Izrednima kolesarjema sta utegni-a slediti le dva in sicer Knetemann F Knudsen, ki sta izrazita specia-!SPa za to disciplino. Prav iz tega ^Jstva pa lahko sklepamo, s kak-stnm izrednim tempom sta vozila pr-va dva. Tako sta tudi dokazala, da ®ls'a nezasluženo prva na lestvici, Qsleč pred ostalimi.
Italijanski kolesarji se včeraj ni-l? ‘zkazali. Najboljši med njimi je . namreč Battaglin, ki se je uvr-b na skromno 17. mesto, s 5’34” aniude. Vsi ostali pa so zabeležili Se slabše čase.
"čerajšnja etapa je prinesla pre-el sprememb na lestvici. Poleg ^lega zaostanka Zoetemelka lah-:® na tretjem mestu vidimo novo v1®- Agostinho je namreč izpodrinil "Uiperja. Wellens pa je s sedmega esta izrinil Battaglina.
. ekipna lestvica
■ Hinault (Fr.), ki je prevozil 50 km dolgo etapo v 1.03’53” s po-. Prečno hitrostjo 42,528 km na uro ,• Zoetemelk (Niz.) po
•> --.-..emelk (Niz.)
• Knetemann (Niz.) Knudsen (Norv.)
■ Agostinho (Port.)
l-09'
134’
1’35’
2'37’
6.	Thurau (NDR)	3’38”
7.	Van Impe (Bel.)	3’41”
8.	Wellens (Bel.)	4,20”
9.	Criquielion (Bel.)	4’29”
10.	Martens (Bel.)	4’37”
SKUPNA LESTVICA
1.	Hinault (Fr.)	86.52'58”
2.	Zoetemelk (Niz.) po 3’07"
3.	Agostinho (Port.)	24’35”
4.	Kuiper (Niz.)	26’01”
5.	Bernaudeau (Fr.)	30’25”
6.	Maas (Niz.)	3631”
7.	Wellens (Bel.)	36’48”
8.	Battaglin (It.)	35’53”
9.	Criquielion (Bel.)	38’20”
10.	Thurau (NDR)	42’17”
Danes bo na vrsti 22. etapa, ki
bo kolesarje popeljala iz Di.iona v Auxerre. Etapa bo dolga 194 km.
ATLETIKA
LAUSANNE — V švicarskem mestu Lausanne je bil v sredo mednarodni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi nekateri znani atleti.
Najboljši izid so nedvomno dosegli v teku na 3000 m, v katerem je s časom 7’40”45 zmagal Američan Co-ghlan, pred Gonzalesom (Fr.). Zanimivo je bilo tudi v teku na 1500 m, kjer je zmagal Scott (ZDA), pred VValkerjem (N. Zel.).
NOGOMET
MONCHEN — Zdravstveno stanje vratarja nemške reprezentance ter Bayema Maierja, se je po torkovi operaciji nekoliko izboljšalo. Nemški reprezentant se je hudo ranil v prometni nesreči prejšnjo soboto.
LA PAZ — Bolivijska nogometna reprezentanca je nepričakovano premagala argentinsko z rezultatom 2:1, na tekmi veljavni za ameriški pokal. Argentinci so se predstavili v okrnjeni postavi, saj je bil od svetovnih prvakov prisoten le Pasarella.
NOGOMET
ZAKLJUČEK PRESTOPNEGA ROKA
TENIS
POKAL DE GALEA
ZA NOVO PRVENSTVO STA OKREPILA Italijani finalist' SVOJE VRSTE LE PERUGIA IN NAPOLI
Jugoslovani so v svoji skupini osvojili četrto mesto
Društvena vodstva lahko zdaj vključijo v svoje ekipe le še nižje-ligaške igralce - Veliki klubi so najbolj razočarali svoje navijače
MILAN — V torek ob 20. uri se je zaključil prestopni rok italijanskih profesionalnih nogometašev. Ekipe A in B lige so tako zadobile novo podobo in se bolj ali manj prenovile. Vodstva društev lahko še o-krepijo svoje vrste z nakupom nižje-ligaških igralcev, ki pg, jasno, ne bodo bistveno spremenili sestave e-najsterice, niti ne znatno spremenili tehnično - taktične usmeritve posameznih enajsteric.
Kot smo že poročali v prejšnjih dneh je bil letošnji prestopni' rok dokaj skop. Vse zanimanje Jse je vrtelo okoli ref ere Rossi*, .na katero se je osredotočilo vse zanimanje športnega tiska in poznavalcev. To pa seveda pomeni, da zanimivejših nakupov ni bilo in torej revolucionarnih sprememb v tradicionalni vrednostni lestvici italijanskega nogometa ne moremo pričakovati. E-dini ekipi, ki sta se dokaj okrepili,
■ '■■ ■'............. .............................................................................................................. ' ' |
sta Perugia in Napoli. Perugia je v bistvu najela le Rossija, ki pomeni predvsem psihično okrepitev. Kampanijsko moštvo pa je bistveno spremenilo svoj kader.
Najbolj so svoje navijače razočarali veliki državni klubi, kot Milan, Juventus in Torino, ki so opravili neznatne zamenjave. Milanski In-ter pa je z nakupom Časa okrepil svojo vezno linijo, ki je bila šibka točka v lanskem prvenstvu. Krog favoritov se je torej nekoliko razširil, kar pa je posledica nižje kvalitete, ki jo bodo najboljše ekipe izpričala v bližnjem prvenstvu zaradi prenehanja aktivnega igranja nekaterih boljših veteranov italijanske-
Igralci italijanskega državnega prvaka Milana so se včeraj zjutraj zbrali v društveni ambulanti, kjer so se podvrgli predpisanemu zdravniškemu pregledu. V večernih urah pa so že odpotovali na skupne priprave v Vipiteno. Na sliki: (od leve) Maldera, Romano, Baresi in Capello	(telefoto ANSA-UPI)
..... .................................................umu.............................................................umu.......milili........
košarka
PRED LETOŠNJIM PRVENSTVOM
Velik kakovostni napredek
>1. j	- j ki!';1	M.
„	„ : abfi-iua miži tk.K ..	..:
ekip v prvenstvu A-2 lige
Marsikatera je postala celo kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka
je h° v®erajšnjem pregledu A-l lige Hi^pes na vrsti krajša analiza sta-kj lige in predvsem položaja, fo,s® je ustvaril v teku prestopnega a v vseh štirih deželnih ekipah. nM 2 liga se je zaradi prestopov ^ v°-Tino zelo spremenila. Naredi-sk> namreč izredno kakovostni p*' tako da je marsikatera ekipa ce*° favorit za osvojitev dr-fau!e=a naslova. Še posebej pa sta fjl °P!zirana Canon iz Benetk in Sati,, f.*2 Riminija, ki sta si z visoki-d0L 'lončnimi izdatki pridobila nekaj koi ri" igralcev, ki so svoji ekipi ta-
P°Peljali med boljše.
do poroma iz Rima se letos ni goJ1 ,°jačila. Skušala si je sicer žaga V‘U Malanchina, vendar pa so 0ll(|^adi neke telesne anomalije tg °nili. Dosti močnejša pa je po C Prestopnem roku beneška ekipa jo o®’ 0 kateri poznavalci celo trdi-drja b' lahko jurišala na naslov brat-Vne?a Prvaka, če bi znala iztroši primerna tujca. Z dvema centa n®' kot sta to oba reprezentan-iPan a Kiori (Gabetti) in Serafini Arr,,U. Mi-), ter z dvema dobrima kln joma se da namreč priti Gor^aleč. Canon je sicer izgubil k» *"eHa, vendar pa je izgubo več-‘ aadoknadil.
titua ‘s.ti ravni kot lani je ostal For
zentatoma Zampolinijem (Arrigoni) ter Vecchiatom (Stella Azzurra). Tujec ekipe je zaenkrat samo Američan Hovvard, vodstvo pa je omenilo, da bodo v ekipo poklicali po možnosti tudi Berkovvitza.
Oglejmo si sedaj nekoliko natančneje stanje v vseh štirih deželnih ekipah. Pagnossin iz Gorice je po našem mnenju ostal tam, kjer je bil. Oddal je namreč Sora in Bruni-ja, dva dobra branilca, srečno roko pa je imel pri nakupu Friza (Billy), 22 letnega, 199 cm visokega krila.
Pagnossin si je tudi pridobil mladega branilca Luzzi Contija (Pall. Videm), skoraj gotovo pa je tudi potrdil oba lanska Američana, Lainga in Pondexterja. Razen tega so v prvo ekipo vstopili še Sfiligoli, ka-
ki je
,dvrn sui lam je oauii ru*-
kjj 0 iz Bologne. Pridobil si je ne-v6f1on°vih igralcev, oddal druge; tetn,.ar Pa bistvenih sprememb kljub hje ,®i bilo. Dosti težje pa je staraj?6 bolonjske ekipe Čira. Še ekipi ®' namreč gotovo, če bo ta vih j Sp*°h nastooala. Vsekakor no-čjlp talcev društvo ni kupilo, od-»ba ,Pa je kar pet italijanskih in n uia košarkarja.
Fabriano je ekipa, ppvič stopila med prvoligaše kil,i®1 je skušala pridobiti več ta Volčev, ki so v A ligi že igrali, stairl si. je pridobila Palearija (Pošel ®J°bili) in Gelsomija (Gira), od-a je le Terenzi.
*t} .(Caserta) se bistveno ni do-Pridobil je Biondija (For-hjai ' 'n Romana (Acentro), zame-Gifp Pa je tudi oba Američana. Me-iitj °,Pa. Ha je kljub temu ostal na L ^mostni stopnji kot lani. i *z Trevisa je drugi novi-(8illv!"e- Pridobil si je Battistija *akotn’-,kot tujca P8 si je ekipa že Drj SV'U Sorensona, ki je igral (Sčwlli Azzurri, in Schefflerja lni)-
*ti !^aP iz Vigevana se letos ni do-
•bani^/Penil. izgubil je sicer šol-se vrača k Jugoplastiki, Ardp8 si je že noveSa Američa-
^alZlSo i7. Chietija je skoraj v Dih L® Položaju kot Mecap. Izred-p(j pren>emb namreč ni bilo.
}%m’>'®°ma nov videz bo v letošnji 'Lp J^ela Šarila iz Riminija. Vod-"i košn ,,)e je prevzel namreč znajva ,arski trener Taurisano. Po-5ama pa se je ojačila z repre-
LETOŠNJI PRESTOPI REPREZENTANTOV
RENZO VECCHIATO - rodil se je v Trstu, 8.8.1955. Center, 208 cm, 105 kg. Ima 59 nastopov za državno reprezentanco. Lani aa je Billy posodil Stelli Azzurri, letos pa ga je za 250 milijonov prodal Šarili Rimini. A-2.
FABRIZIO D El, LA FIORI — rodil se ie v bližini Cremone 1.9.1951. Krilo-center. 204 cm, IVI kg. Ima 122 nastopov v državni reprezentanci. Iz Gabettija je prestopil v Canon A-2 za 180 milijonov.
DOMEN ICO ZAMPOLINI — rodil se ie v Spoletu, 25.7. 1957. Krilo, 200 cm. 93 kg. V državnem dresu je nastopil 15 krat. Iz Antoninija je za 180 milijonov lir odšel v Šarilo iz Riminija, A-2.
MARCO BONAMICO — rodil se je v Genovi, 18.1.1957. Krilo 200 cm, 87 kg. 60-krat je nastopil za državno reprezentanco. Sinudgne ga je lani posodil Antoniniju, letos pa Billgji iz Milana za 35 milijonov lir, A-l.
LUIGI SERAFINI — rodil se je pri Modeni 17.6.1951. Center. 210 cm, 108 kg. V reprezentanci je nastopil 110-krat. Pallacanestro iz Milana ga je za 35 milijonov posodil Canonu iz Benetk, A-2.
OLIMPIJSKE IGRE
IZ SZ IN TUJINE
Veliko zanimanje
časnikarjev
za moskovske igre
MOSKVA — Na olimpijskih igrah v Moskvi bo prisotno rekordno število domačih in tujih novinarjev, saj jih pričakujejo kar 7.4CO. Pišočih poročevalcev bo okoli 3.100, torej 800 več kot v Miinchnu, in 300 več kot v Montrealu. Prisotnih bo tudi 400 fotoreporterjev in 100 snemalcev s TV kamerami. Poleg tega pa bo o-limpijske igre prenašalo 800 radijskih in televizijskih reporterjev, katerim bo pomagalo več kot 3.000 strokovnjakov.
ZAČETEK PRIPRAV
Po dveh mesecih počitka je prišel čas za nogometaše, da se zopet sprijaznijo z žogo. Nekaj ekip se je že sestalo v društvenih prostorih, z današnjim dnem pa se bodo začele tudi prve uradne priprave. Najzvestejši so bili nogometaši Lazia, Perugie, Bologne, Fiorentine, Milana in Torina, najbolj členi* pa so člani Ju-ventusa. Ki bodo s treningi začeli le 27. julija.
Razpored je naslednji (v o-klepaju je izbrani kraj): ASCOLI; od 26. julija do 10.
avgusta iPoggio Bustone) AVELL1NO: od 23. julija do 16. avgusta (Castel del Piano)
BOLOGNA: od 20. julija do 5.
avgusta 'Asiaao)
CAGLIARI- od 26. julija do 14.
avgusta (San Marcello) CATANZARO: od 21. julija do 3. avgusta (Asiago) FIORENTINA: od 20. julija do 10. avgusta (Fosainovo) INTER: od 25. julija (Monte Campione)
JUVENTUS; od 27. julija (Vil-lar Perosa)
LAZIO: od 20. julija do 10.
avgusta (Pievepelago) MILAN; od 20. julija do 5. avgusta (Vipiteno)
NAPOLI: c d 25. julija do 18.
avgusta (h Ciocco)
PERUGIA: od 20. julija do 10.
avgusta (Norcia)
PESCARA:	od 25. avgusta
(Ponte nelle Alpi)	.	‘
ROMA: od 21. julija do 3. av-fjUsta (Riscorie di Brupico) TORINO: da 20. do ti. julija (Chamonii)
UDINESE: od 23. julija do 11. avgusta (Trbiž)
Prodaje: Alessandrelli (Atalanta), Benetti (Roma), Boninsegna (Verona)
Verjetna postava: Zoff, Gentile, Cabrini, Tavola, Brio, Scirea, Cau-sio, Tardelli, Fanna, Verza, Bet-tega.
LAZIO
Nakupi: Montesi (Avellino), Zuc-chini (Pescara), Citterio (Palermo)
Prodaje: Ghedin (Pescara), Fantin (Modena), Ammoniaci (Palermo), Agostinelli (Napoli)
Verjetna postava: Cacciatori, Pi-ghin, Citterio, Zucchini, Manfredoma, Wilson, Garlaschelli, Montesi, Giordano, Nicoli. D’Amico.
MILAN
Nakupi: Romano (Reggiana), Vin-cenzi (Bologna)
Predaje: Boldini (Ascoli), Sarto-ri (Sampdoria), Lorini (Genoa)
Verjetna postava: Albertosi, Col-lovatti, Maldera, De Vecchi, Bet, Baresi, Antonelli, Bigon, Novellino, Buriani, Chiodi.
NAPOLI
Nakupi: Bellugi (Bologna), Gui-detti (Vicenza), Improta (Catanza-ro), Speggiorin (Perugia), Damiani Genoa), Agostinelli (Lazio), Bomben (Spal)
Prodaje: Catellani (Udinese), Pin (Udinese), Savoldi (Bologna), Pel-legrini (Genoa), Majo (Catanzaro), Caso (Inter), Valente (Avellino)
Verjetna postava: Castellini, Bru-scolotti, Bomben, Guidetti, Ferr&rio, Caporale (Bellugi), Damiani, Ago-stinelli, Speggiorin, Improta, Filippi.
PERUGIA
Nakupi. Calloni (Verona), De Gradi (Cremonese), Rossi (Vicenza)
Prodaje: Speggiorin (Napoli), Re-deghieri (Vicenza), Cacciatori (Vicenza)
Verjetna postava: Malizia. Nappi, Ceccarini, Frosio, Celia Martira, Dal Fiume, Bagni, Butti, Rossi, Ca-sarsa, Vannini.
PESCARA
Nakupi: Prunecbi (Modena). Boni
NOGOMET v*'*'
AMSTERDAM — Nizozemski nogometaš Kees Kist, srednji napadalec moštva AZ 67, je s svojimi 34 zadetki najboljši evropski strelec. Zanimivo pa je, da ni desegel nobenega gola z enajstmetrovko, kajti v njegovem klubu menijo, da za izvajanje najstrožjih kazni ni dovolj miren.
detski reprezentant, in Pontin, ki se po letu dni spet vrača pod trenerja McGregorja. V ekipi pa bosta ostala tudi Premier, ki so ga hotele imeti razne ekipe A-l lige, in Turel, ki je igral na Jadranovem turnirju.
Kot torej vidimo, Pagnossin prav gotovo ne teži po napredovanju v A-l ligo. Nedvomno pa si hoče pomladiti ekipo in to predvsem s pogledom v prihodnost.
Skoraj nobenih sprememb ni v videmski ekipi. Skozi ves prestopni rek so odbijali namreč razne ponudbe za Cagnazza, nazadnje pa so si zagotovili Brunija (Pagnossin), ki se tako spet vrača v domači Videm.
Bruni bo skušal napolniti vrzel, ki jo je s svojim odhodom pustil Gio-mo. Kar se tiče tujcev bo Pallacanestro iz Vidma menda obdržal že preizkušena Garretta in Gallona; vodstvo pa tudi trdi, da bo letos skušalo čimbolj izrabiti 2,18 cm visokega Fussa, ki ima 18 let.
Nekaj več novosti je v Postalmo-bileju iz Pordenona. Ekipa je namreč oddala Palearija, kupila pa je Bechinija ter Dalla Costo. 20-letni Bechini je krilo, ki je bil doslej v lasti Emersona iz Vareseja. Lani je sicer igral pri tržaškem Hurlin-ghamu, zaradi česar ga Tržačani zelo dobro poznajo, vendar pa je v Trstu bil le na posodo. Dalla Costa pa je play-maker, ki prihaja iz Su-perghe iz Mester. Kar se tiče tujcev, je Postalmobili skoraj gotovo potrdil Wilberja, medtem ko drugega vodstvo šele izbira. Vsekakor pa se je Postalmobili precej okrepil, predvsem po zaslugi Bechinije-vega prestopa.
Kakšen pa je položaj tržaškega prvoligaša? Posojilo Bechinija se ie, kot smo videli, izteklo in košarkar se je najprej vrnil v Varese, nato pa je dokončno moral v Por-denon. Hurlingham pa sta zapustila tudi oba slovenska košarkarja Starc in Čuk. Oba sta se vrnila v matično društvo, oz. v Jadran. Vse te izgube je vodstvo seveda skušalo nadoknaditi in tako je v Trst dospel visoki center Dordei (Manner, ki pa je bil v lasti Canona). Dordei je zaenkrat sicer edini dvometraš e-kipe; če pa pomislimo, da se bo ekipi pridružil vsaj še en ameriški dvometraš, lahko sklepamo, da je j stanje, kar se tiče visokih igralcev,; nedvomno boljše kot druga leta. Dru- j go veliko presenečenje, ki nam ga j je pripravil Hurlingham, je prestop ; mladega krila Alberta Ton uta,. Sled-1 nji bo skušal nadomestiti Bechini- j ja; to pa mu ne bi smelo delati te žav, ker je fant star komaj 17 let in ima že 1,99 cm. Tonut je v kro gih tržaške košarke zelo znan, saj je nedvomno med najbolj perspek tivnimi košarkarji iz Trsta. Odrasei je v vrstah Alabarde, prej Italcan-tierija, ki ga je za letošnjo sezono posodila Hurlinghamu. Tretje presenečenje pa predstavlja povratek na košarkarska igrišča Angela Baigue-ra, 24-letnega play-makerja, ki je znan tudi kot kantavtor.
Tem trem igralcem je treba nato še dodati Meneghela, Ritosso, Scoli-nija, Jacuzza, Pierija ter Forzo, o katerem sicer govorijo, da ga je Hurlingham dal Alabardi v zamenjavo za Tonuta, Dalje je treba še prišteti Laurela, ki bo skoraj gotovo ostal še eno leto v Trstu. Dru- Državni reprezentant Zampolini ge ga Američana pa Lombardi šele lani igral za Arrigoni, letos pa bo izbira.	[ pohui naip.olue kose v dresu Šarila
ga nogometa (Rivera, Benetti, Boninsegna).
Končni obračun prestopnega roka je torej naslednji:
ASCOLI
Nakupi: Boldini (Milan), Iorio (Torino), Scanziani (Inter), Muraro (Catania), Pircher (Atalanta).
Prodaje: Ambu (Inter), Pileggi (Torino), Legnaro (Taranta), Roco-telli (Taranto), Quadri (Taranto).
Verjetna postava: Pulici, Perico, Boldini, Scorsa, Gasparini, Bellot-to, Trevisanello, Moro, Anastasi, Scanziani, Iorio.
AVELLINO
Nakupi: Tuttino (Sampdoria), Del-la Monica (Casale), Valente (Napoli.
Prodaje: Lombardi (Como), Mon teši (Lazio), Tosetto (Monza), Reali (Atalanta).
Verjetna postava: Piotti, Beruatto, Romano, Boscolo, Cattaneo, Di Som-ma, Massa, Tuttino, De Ponti, Valente, Piga.
BOLOGNA Nakupi: Dosseno (Cesena), Fiorini (Foggia), Mastropasqua (Atalanta), Perego (Spal), Savoldi (Napoli), Spi-nozzi (Verona).
Prodaje: Bellugi (Napoli), Grop (Spal), Memo (Atalanta), Vincenzi (Milan), Roversi (Verona), Bordon (Cesena).
Verjetna postava: Zinetti, Spinoz-zi, Garuti, Mastropasqua, Bachlech-ner, Perego, Mastalli, Dossena, Savoldi, Pariš, Marchini.
CAGLIARI
Nakupi:	Osellame	(Palermo),
Briaschi (Vicenza).
Prodaje: —
Verjetna postava: Corti, Lamagni, Longobucco, Casagrande, Canestrari, Brugnera,	Osellame, Quagliozzi,
Gattelli, Marchetti, Piras. CATANZARO Nakupi: Bresciani (Sampdoria), Majo (Napoli), Borelli (Roma) Prodaje: Improta (Napoli), Rossi (Taranto), Turone (Roma).
Verjetna postava: Mattolini, Sa-matini, Ranieri, Menichini, Groppi, Nicolini, Orazi, Majo, Bresciani, Za nini, Palanca.
FIORENTINA
Nakupi: Bruzzone (Pietrasanta), Žagano (Lecce)
Prodaje: Domenichini (Pescara) Amenta (Roma)
Verjetna postava: Galli, Lelj, Ten-j di, Galbiati, Žagano, Orlandini, Re-j stelli, Di Gennaro, Sella, Antognoni, Desplati.
INTER
Nakupi: Ambu (Ascoli), Mozzini (Torino), Panchieri (Como), Caso (Napoli)
Prodaje: Chierico (Piša), Fonto-lan (Como), Scanziani (Ascoli), Fe-dele (Verona), Tricella (Verona) Verjetna postava: Bordon, Canuti, Baresi, Pasinato, Mozzini, Bini, Caso, Oriali, Altobelli, Beccalossi, Muraro.
JUVENTUS
Nakupi: Bodini, Marocchino, Pran-delli, Tavola (vsi Atalanta)
MONTEC AT INI — Včeraj so se z zadnjimi spopadi posameznikov zaključila tudi vse srečanja kvalifikacijske skupine pokala De Ga-lea, v katerem so nastopale Jugoslavija, Italija, Švdeska, Danska in Čile. V finale pokala so se iz te skupine uvrstili Italijani, ki so v odločilnem srečanju premagali Švedsko s 4:1, Jugoslavija pa se je z zmaeo s 3:2 proti Danski uvrstila na četrto mesto.
VČERAJŠNJI IZIDI
JUGOSLAVIJA - DANSKA	3:2
Buljevič - Miilner	2:0
(6-2. 6:0)	
Požar - Mortenson	2:1
(4:6, 6:4, 6:11	
ITALIJA - ŠVEDSKA	4:1
Rinaldini Larsson	2:0
(6:3, 6:1)	
Parrini - Hallegren	2:1
(7:5, 4:6. 6:4)
KONČNA LESTVICA TE SKUPINE 1. Italija, 2. švedska, 3. Čile, 4. Jugoslavija. 5. Danska.
V finale pokala De Galea, ki bo prihodnji teden v Vichyu (Fr.), so se uvrstile še ZRN. ČSSR in Francija ah Argentina.
KOŠARKA
V PROPAGANDNEM PRVENSTVU
Don Bosco podlegel v finalni tekmi
V torek se je v Viterbu zaključilo košarkarsko prvenstvo propaganda. Državni naslov v tej kategoriji je pripadel Juventusu iz Pontedere, ki je v finalu premagal tržaški Don Bosco, slednji se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom. Izid srečanja je bil sledeč: Juventus - Don Bosco 71:61.
Ne smemo pozabiti, da je Don Bosco postal pokrajinski prvak šele po dodatni tekmi z Borom A.
zasebnem Ferrarijevem dirkališču v Fioranu, ki ga je prevozil v času 1’11”34. Ker je Villneuve še vedno v Kanadi, bo Južnoafričan vožnje nadaljevsd sam tudi jutri.
NOGOMET
NEAPELJ — V teh dneh se je v Neaplju začel mednarodni ženski nogometni turnir, ki ima isti pomen kot moško evropsko nogometno prvenstvo. V prvi tekmi turnirja je I-talija gladko odpravila Severno Irsko s 4:0, Danska pa je premagala Francijo s 3:1.
BOGOTA — 15. avgusta bo v Tokiu spopad za svetovni boksarski naslov supervelter kategorije med Kolumbijcem Villo in Japoncem Ma-sašijem.
CATANIA — Danes se prične v Ca te ni i 8. evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo v ženski kon-
__ kurenci. Prvenstva se bo udeležilo
(Roma ), Chinellato (Roma), Ghedin | ^ ekip, razdeljenih na tri skupine. (Lazio), Cerilli (Vicenza), Prestanti1
(Vfc/.tv^a), Piagnarelli (Vicenza), Silva (Monza)
Prodaje: Pavone (Taranto), Zucchini (Lazio), Ferrari (Monza)
Verjetna postava: Piagnarelli, Chinellato, Rbssinelli, Prestanti, Boni, Pellegrini, Ceriili, Repetto, Silva, Nobili, Cinquetti.
ROMA
Nakupi: Aneelotti (Parma), Benetti (Juventus), Centi (Genoa), Amenta (Fiorentina), Turone (Catanzaro)
Prodaje: Casaroli (Parma), Boni (Pescara), Chinellato (Pescara), Borelli (Catanzaro)
Verjetna postava: Conti, Maggio-ra, Amenta, Spinosi, Turone, Santa-rini, Conti, Di Bartolomei, Pruzzo, Benetti, Aneelotti.
TORINO
Nakupi: Carrera (Vicenza), Masi (Genoa), Pileggi (Ascoli), Volpati (Monza)
Prodaje: Erba (Vicenza), Iorio (A-scoli), Mozzini (Inter), Santin (Vicenza), Onofri (Genoa)
Verjetna postava: Terraneo, Da-nova, Vullo, Salvadori, Volpati, Zac-carelli, Sala C., Sala P., Graziani, Pecci, Pulici.
UDINESE
Nakupi: Osti (Atalanta), Paleari (Campobasso), Gardiman (Alessan-dria), Palese (Biellese), Catellani (Napoli), Pin (Napoli)
Prodaje:	Serena (Cremonese),
Battoia (Treviso)
Verjetna postava: Della Corna, O-sti, Fanesi, Leonarduzzi, Fellet, Catellani, De Bernardi, Pin, Ulivieri, Del Neri, Vriz.
AVTOMOBILIZEM
MODENA — Ferrarijev dirkač Jody Scheckter je že začel s pripravami za veliko nagrado Nemčije. In sicer je včeraj opravil okrog 40 poskusnih voženj s svojim 312 T4 na
v.illt; VAUJ IU
MOD. PETEROBOJ
MOSKVA — Italijanski atlet Masaja zaseda, po prvih treh disciplinah v modernem peteroboju na spar-takiadi odlično drugo mesto. Včeraj je namreč v streljanju v tarčo osvojil drugo mesto, s 199 točkami od 200 možnih, za sovjetskim reprezentantom Bugakovim, ki ima 200 točk. Na skupni lestvici je prvi Juri A-dam (ČSSR) s 3.199 točkami, pred Masalo s 3.129 točkami. Sledijo Sa-sies (Madž.) 3.091, Bugakov (SZ) 3.070 in Aidukas (SZ) 3.050 točk.
Spartakiada
MOSKVA — Na atletskih tekmovanjih letošnje spartakiade, ki se je udeležujejo tudi atleti iz tujine, (kljub precejšnji propagandi) udeležba le ni izredna. Svoj nastop so včeraj odpovedali namreč (zaradi u-trujenosti) kar trije vrhunski atleti s Kube: Juantorena, Casanas in Leonard. Enako se je udeležbi odrekel tudi boksar Stevenson.
TENIS
WASHINGTON - V drugem kolu teniškega turnirja v Washingtonu so včeraj dosegli sledeče izide: Fagel (ZDA) — Solomon (ZDA) 2:1 Pecci (Parag.) — Monson (ZDA) 2:0 Vilas (Arg.) — Drevvett (Avstr.) 2:0 Gildemeister (Čile) —
Dent Avstr.)	2:0
* # *
STUTTGART - Najvažnejši izidi včerajšnjega drugega kola teniškega turnirja v Stuttgartu so bili naslednji:
Pinner (ZRN) - Taygan (ZDA) 2:0 McNamara (Avstr.) —
Eberhard (Fr.)	2:1
» » *
BAASTAD t- V sredo se je V Baastadu nadaljevalo mednarodno teniško prvenstvo švedske. Doseženi so bili sledeči izidi:
Borg (Šve.) — Freyss (Fr.)	2:0
Taroczy (Madž.) —
Svensson (Šve.)
Martin (ZDA) — Kary (Aus.) Guenthard (švi.) —
Gunnarsson (Šve.)
Proisy (Fr.) — Goven (Fr.)
2:1
2:0
2:0
2:0
Stefano Bechini je lani prestopil od Emersona k Hurlinghamu, letos pa je dokončno pristal pri Postalmobiliju
OR V KS ITI. A ŠD Primorec
prireja v soboto, 28., in nedeljo, 29. t.m., tradicionalni
ŠPORTNI PRAZNIK
Na sporedu bodo razne športno-zabavne igre, vsak večer pa bo igrala za ples vesela godba na pihala iz Boljunca.
* • *
ŠD Adria
organizira v soboto, 21. t.m., v okviru vaške šagrc kros za vse moške in ženske kategorije. Zbor tekmovalcev bo ob 17.30, start pa ob 18. uri.
Vpisovanje se prične uro pred pričetkom tekmovanj.
liiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiilillliiHiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiiititiliiiiMllia
ATLETIKA
EVROPSKI POKAL
V Karlovcu zadnja priložnost za uvrstitev med najboljše
Med šestimi reprezentancami se bo le ena uvrstila v finalno skupino
V	Karlovcu bo 21. in 22. julija srečanje atletskih reprezentanc Jugoslavije, Švice, Finske, ČSSR, Bolgarije in Romunije. Iz tega mednarodnega srečanja bo prvouvrščena reprezentanca pridobila «bonus* za nastop v evropskem finalu, ki se bo odvijal v piemontskem glavnem mestu 4. in 5. avgusta. Na razpolago je namreč le eno mesto, kajti sedem reprezentanc se je že uvrstilo v veliki finale, ki se bo, kot rečeno, odvijal v Turinu.
V	polfinalnih srečanjih ni prišlo do nobenega večjega presenečenja. Delno je razočarala le Finska, ki se je v Ženevi uvrstila komaj na četrto mesto, za Vzhodno Nemčijo, Francijo in Švico. Torej se ponuja Skandinavcem še poslednja priložnost prav v Karlovcu, kjer si bodo v primeru zmage pridobili status osmega turinskega finalista. Kot rečeno, sta se v Ženevi kvalificirali NDR in Francija. V Ludenscheidu sta zasedli prvi dve mesti reprezentanci Zapadne Nemčije in Poljske; v Švedskem mestu Malmo pa sta pridobili «potni list* za Turin Sovietska zveza in Velika Britanija. Obenem pa je znan tudi sedmi finalist, to je reprezentanca Italije, ki si je pridobila to mesto kot organizator
Kdo naj bi bil nesporni favorit za osvojitev prvega mesta v Karlovcu?
Verjetno o favoritu ne moremo za> nesljivo govoriti, čeprav imajo Finci, Po našem mnenju le lažjo prednost
pred ostalimi. Finci, ki so imeli do letos praktično rezervirano mesto med finalisti A skupine, se bodo morali sedaj pošteno potruditi če se nočejo izneveriti svoji tradiciji. To pa predvsem zato, ker Lmajo zelo slab izbor sprinterjev, drugi razlog pa je tudi ta, da bodo morali Finci tekmovati še z nekim drugim nasprotnikom, ta je z vročino, na katero so Skandinavci še posebno a-lergični.
Kljub temu pa je razpoloženje v finskem taboru nedvomno optimistično saj so se le ti tokrat odlično pripravili, poleg tega pa bodo prišli v Karlovac z močnejšo ekipo kot je bila v Ženevi. Kot rečeno so Finci dobro pripravljeni, v ta namen je bil sredi prejšnjega tedna na helsinškem olimpijskem stadionu dvoboj 'Finska - Francija, v katerem so domačini zmagah z 218:214. Zanimivo je tudi to, da bo v Karlovcu nastopal znova skakalec s palico Antti Kaliomaki, srebrna kolajna z lanskega EP. Kar se tiče ostalih re' prezentanc ima še nekaj možnosti za afirmacijo Švica, ki je že presenetila v Ženevi, kjer je zasedla o-dlično tretje mesto, s točko prednosti pred četrtouvrščeno Finsko. Jugoslavija na tem srečanju prav gotovo ne bo igrala vidnejše vloge, zato pa pričakujemo kako afirmacijo posameznikov. Osvojitev tretjega mesta bi pomenila za domačine nedvomno že velik uspeh.
Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Dane Korica pa vsekakor ni tako optimistično razpoložen. Uvrstitev od četrtega do šestega mesta bi bila po njegovem mnenju že izreden uspeh za jugoslovansko atletiko.
Ob tem pa tudi odločno demantira predvidevanja raznih jugoslovanskih dnevnikov, ki postavljajo domačo reprezentanco kar na drugo končno mesto. Zvezni kapetan nadalje ugotavlja, da atletika ni nogomet, pri katerem je faktor domačega igrišča in domače publike včasih važnejši cd kakovosti posamezne ekipe. Korica je kar se tega tiče dosti bolj previden in stoji tako rečeno z «nogami na zemlji*. Vsako možnost dobro izračuna in po njegovih računih bi se morali njegovi varovanci uvrstiti pred Belgijci in pred Madžari osvojitev 5e kakšnega boljšega mesta pa bi pomenila že presenečenje.
Zvezni kapetan pa je še posebno zadovoljen z organizacijo, ki je dobesedno brezhibna saj je v Karlovcu že vse nared zo to srečanje.
Ostali trije udeleženci, to je ČSSR. Bolgarija in Romunija, oa prev tako ne bi smeli presenetiti.
Tudi atletinje bodo ooravile podobno tekmovanje 22. julija v Antonvju (Francija) v naslednji zasedbi: Francija, Romunija, Švica, ČSSR, in Madžarska.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorico, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN».
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
20. julija 1979
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 nnml
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozdi* 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež« v Italiji pri SPI.
Član Italijanske tj zveze časopisnih! založnikov FIEG'
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
IZTT
Itrst
DANES V ŽENEVI
Začetek mednarodne konference OZN o vprašanju vietnamskih beguncev
Zasedanja se bodo udeležile delegacije vseh zainteresiranih držav Obravnavali bodo samo humanitarne vidike tega vprašanja
ŽENEVA — Danes se bo v tem švicarskem mestu začela mednarodna konferenca o vprašanju vietnamskih beguncev, na kateri bo sodelovalo kakih 50 delegacij vlad posameznih držav iz vsega sveta. Obravnavali bodo tragedijo, v kateri je od leta 1975 do danes izgubilo življenje že 1 milijon 200 tisoč beguncev, določiti pa bo treba tudi način in termine, kako zaustaviti ta pojav in s kakšnimi sredstvi bo morala mednarodna javnost priskočiti na pomoč vietnamskim beguncem.
Organizacija združenih narodov, ki je dala pobudo za ženevsko konferenco meni, da vsako zavlačevanje s pomočjo pomeni smrt tisoč vietnamskih beguncev dnevno. Prav zaradi tega, pa tudi zaradi pritiska posameznih držav, je posebni komisar OZN sklical današnjo konferenco, saj tragedija vietnamskih beguncev bi lahko destabilizirala celotni azijski Jugovzhod, kar bi znalo imeti resne posledice tudi za ves svet. Vsekakor, današnje in jutrišnje zasedanje v Ženevi se ne bo smelo politično obarvati, ampak se bodo morale posamezne delegacije omejiti samo na obravnavo humanitarnega aspekta vprašanja. Jasno je, in to potrjujejo tudi predhodne polemike in razgovori, da v primeru, ko bi se razprava dotaknila političnega aspekta (kako in zakaj bežijo Vietnamci iz svoje domovine, kdo je krivec temu), bi Vietnam in Sovjetska zveza zapustili konferenčno dvorano, s tem pa ne bi bilo mogoče doseči nikakršnih skupnih zaključkov. Po drugi strani pa se ZDA zavzemajo za obravnavo tudi političnega dela vprašanja, za Kitajsko pa se zaenkrat ne ve, kakšno stališče bo zavzela.
V Ženevi so se zbrali že vsi protagonisti konference: ameriški podpredsednik Mortdale, sovjetski zunanji viceminister Firdun, vietnamski Phan Hien, kitajski Zhang Won-jin, zunanji ministri mnogih evrop skih držav in kar je še najvažneje, ministri držav, ki se neposredno spopadajo z vprašanjem vietnamskih
beguncev (Laos, Kampučija, Malezija, Indonezija. Tajska, Filipine in tako dalje).
Vietnamski zunanji viceminister je včeraj na ženevskem letališču izjavil novinarjem, da se »Vietnam u-deležuje konference s konstruktivnim duhom in z voljo, da bi bilo enkrat za vselej konec trpljenju ti-sočev ljudi*. Phan Hien je tudi pristavil, da bo «Vietnam napravil vse, kar je v njegovi moči, da bi se to tragično vprašanje pozitivno rešilo». Hanoj bo na ženevski konferenci predstavil tudi nekaj konkretnih predlogov, od katerih je pomembno poudariti predvsem dva: omogočiti odhod beguncev na zakoni! in reden
način; zmanjšati beguncem čakanje v zasilnih taboriščih. Na vprašanje, kako bo hanojska vlada reagirala na morebitne kritike, je Phan Hien izjavil: «Prišli smo na pogovor o izključno humanitarnem vprašanju*.
Medtem ko se je v italijanskem parlamentu nadaljevala diskusija na Forlanijevo poročilo o vietnamskih beguncih v Italiji, poročilo, ki ga bo zunanji minister posredoval tudi na ženevski konferenci, pa ie v Latino prispela druga skupina 51 beguncev. V tem lacijskem mestu bodo sedaj vietnamski begunci čakali, da jim oblasti dodelijo zaposlitev, katero so jim obljubljale.
(mč)
Smrt in razdejanje na cestnem asfaltu
IliiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuifitiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
POTRJENA DOMNEVA PREISKOVALCEV
Lastnika javnega lokala v Turinu so ubili teroristi «Prima Imen
Cinizem in zločinska hladnokrvnost prevratnikov, ki si v sporočilu agenciji ANSA lastijo odgovornost za atentat
TURIN — Včerajšnji zahrbtni u-mor lastnika javnega, lokala Car-mina Civitata, v katerem sta bila pred petimi meseci v spopadu s policijo ubita terorista Matteo Cag-gegi in Barbara Azzaroni. pomeni novo in nevarno naraščanje terorističnega nasilja. Umor lastnika bara, torej »skromnega človeka», ki ni imel nič kaj opraviti s preiskavami o terorizmu ali s sodnimi obravnavami in katerega edina »krivda* je bila, da sta v njegovem baru padla pod streli policije terorista, pripadnika prevratniške organizacije «Prima Linea», tragično spominja na umor delavca Guida Ros-sa. Nesrečnega Civitata so ubili
zato, ker je po mnenju teroristov prav on telefoniral turinski kvesturi in sporočil, da sta v baru dve sumljivi osebi, kar po mnenju policije ne odgovarja resnici: telefoniral naj bi neki policijski informator ali neki agent, ki je šel po naključju mimo bara. Carmine Civi-tate vsekakor ni takrat telefoniral policiji in to dejstvo vsekakor sedaj ni bistvene važnosti, kot pa ugotovitev do kakšne stopnje cinizma in zločinske hladnokrvnosti se je povzpel terorizem.
Odgovornost za umor lastnika bara si je dokončno prevzela prevratniška organizacija «Prima linea», katere pripadnika sta bila tudi Cag-gegi in Barbara Azzaroni in to z letakom, ki Vsebuje sporočilo, napisano v običajnem slogu terorističnih skupin. V bistvu «Prima linea» v svojem sporočilu posveča le malo pozornosti umoru Carmina Civitata, ki je označen kot »vohun* in napoveduje «najstrožjo kazen za vse ti ste, ki si bodo upali na katerikoli način ustaviti zmagovito pot proletarske revolucije*. Večji del sporočila pa je namenjen žolčnim napadom na enotno sindikalno federacijo, katero obtožujejo, «da je podpisala delovne pogodbe*. Letak nosi podpis «Oborožena skupina Charlie (Matteo Caggegi) in Carla (Barbara Azzaroni)*.
Policija pa je medtem vso noč zasliševala nekatere kliente javnega lokala, v katerem se je pripetil tragični dogodek in nekatere očividce, ki naj bi od daleč prisostvovali begu teroristov. Preiskava poteka v strogi tajnosti, zvedelo se je le, da so bOi teroristi zelo mladi in, le tisti ki je streljal, naj bi imel več kot 25 let.
V Bologni pa se medtem nadaljuje preiskava o atentatu, ki je pred dnevi poškodoval pročelje hotela v Abanu Terme v bližini Padove. Kot je znano, je policija že aretirala domnevna terorista, ki sta bila ob atentatu tudi laže ranjena in njuni zaročenki, ki nai bi sodelovali pri izvedbi atentata. Vsi štirje so bili člani socialistične stranke in aktivisti enotne sindikalne federacije, njuni organizaciji pa sta ju že suspendirali. Preiskovalci so v stanovanju enega izmed osumljencev našli zanimivo dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da so ti člani neke prevratniške oragnizacije, ki naj bi imela vezi v Južni Ameriki in posebno v Čilu. Vsekakor so to za sedaj samo domneve, ki jih bodo mo-
Na stičišču tibetanske in kitajske kulture
Ob prihodu druge skupine vietnamskih beguncev v Latino (ANSA-UPI)
LASA — Problem dobrih sosedskih odnosov med dvema državama je še kar običajen na vseh obmejnih področjih. Ne srečujemo se samo mi, Slovenci v Italiji, z vprašanji obstoja in napredka, kot niti ne samo Nemci v Poadižju alt Makedonci v Bolgariji. Tudi na Dalj-njem. vzhodu si manjšine in večine spodjedajo tla.
Tibetanci in Kitajci živijo že dol ga stoletja ramo ob rami. Njihovi odnosi niso le hladni, celo prezir Ijivo se med sabo spogledujejo. Ne loči jih le drugačen jezik, temveč popolnoma drugačno kultura, tradicija. navade.
Tibet je ogromna, redlco naseljena. pokrajina Na milijon 200 tisoč kvadratnih kilometrih je prav toliko prebivalcev. Torej poprečno en državljan na kvadratni kilometer. Od teh je nekaj manj kot pol milijona kitajske cmanjšine*. v samem glavnem mestu Lasa (me sto s 120.000 prebivalci) so Kitajci celo v večini (okrog 70.000). Kot poroča agencija ANSA, ki je v to daljno dežela poslala svojega dopisnika, da se seznani s trenutkim položajem, odda a le pekinški radio, čeprav so zagotovili, da obstaja twh oddajnik v tibetanskem jezi
ku. Vrzel med obema narodnostima skupnostima je ogromna. Tako v mestih kot na podeželju ne pride do mešanih zakonov, ki bi na nek način združevala oba naroda, temveč še bolj podčrtuje dejstvo da se Tibetanci m pripadniki kitajske narodnosti Han med sabo prezirajo Zanimivo je zabeležiti dejstvo, da se pripadniki Han sploh ne učijo tibetanščine, medtem ko se avtoh tonsko prebivalstvo trudi za spoznavanje kitajske in predvsem ban ske kulture in jezika Ne gre za tako imenovano tkulturno kolonizacijo*, temveč za dejstvo, da je pekinška miselnost v Tibetu tako zasidrana, da si je težko zamisliti drugačen razvoj. V okolici Lase je nameščenih vet velikih vojašnic, ki nadzorujejo področje in so v breme «domač'aom».
Od leta 1959. ko se je uprl ta kratni monarh Dalai Lama. pa do danes, je prišlo v Tibetu do znatnega napredka. Sam podpredsednik deželnega revolcionamega komiteja Redi je pojasnil, da so pogoji v Tibetu bistveno boljši, od katerega koli drugega področja na Kitajskem, saj je življenjski standard ugodnejši kar za 30 odstotkov. Raz lika v dohodkih je opazna tudi
med delavskim, razredom in kmeti. Razmerje mezd med meščanom ki je pretežno obrtnik in delavec, in kmetom, je pmbložno 58 ameriških dolarjev proti 82.
Iz zadnjih ljudskih štetij je razvidno, da so v tej deželi zadnja desetletja rojstva uravnovešena s številom smrtnih primerov, kar pomeni, da s narod številčno ne razvija. Razlogov za to je več Morda bistveni je prav ta. da se Tibetanci zaradi podrejenosti in moralne ga nasilja počutijo ogrožene in se tako ne morejo kosati s hansko kulturo, ki je bogatejša od njihove. Celo dvomijo v svoj narodnostni obstoj.
Na univerzi v Lasi poučuje nad sto profesorjev kulture Han, med tem ko je Tibetancev le 70. Ves učni program poteka dvojezično, učbeniki pa so pretežno v kitajščini.
rSploh nimamo namena zadušiti tibetanske kulture.* pravijo Kitaj ske oblasti, sna.sprotno, želeli bi. da bi se ta še razvijala* Vsako dnevna stvarnost pa priča, da se Tibetanec zaveda, kako dan za dnem postaja njegov jezik mrtva stvar, (kt)
rali preiskovalci v prihodnjih dneh utemeljiti, (st)
CANICATTI’ — Vse žrtve, 14 po številu, strahovite nesreče na hitri cesti pri Canicattiju, so že identificirali in tudi dinamika trčenja tovornjaka v tri nasproti vozeče zasebne avte je že jasna. Nejasni pa so še vzroki in prav te skušajo preiskovalni organi ugotoviti z zasliševanjem šoferja tovornjaka in tudi očividcev. Šofer Biagio Morlino, ki je pod obtožbo pokola in nenamernih umorov v priporu v Agrigentu, se sicer izgovarja, da ga je med prehitevanjem neki tovornjak »stiskal* na levo. Ko se je zavedel nevarnosti in pritisnil na zavore, naj bi mu odpovedal motor in vozila ni mogel več obvladati. Očividci, in med temi je tudi visok funkcionar kmetijskega konzorcija, ki so se zaradi prisebnega manevra šoferja v zadnjem trenutku izognili morilskemu velikanu, pa so odločno zavrnili Morlinovo verzijo. Na cesti tedaj ni bilo drugih tovornjakov in oni so že od daleč videli Morlinov tovornjak voziti vedno bolj proti levi in se zariti v zasebna vozila.
Vzroke bodo verjetno ugotovili s tehničnim pregledom tovornjaka, ker se pač ne morejo poslužiti tahime-tra, to je «čme škatle*, ki zabeleži postanke, hitrost in druge podatke. Tega, kot je izjavil Morlino, se zaradi okvare sploh ni poslužil.
iiiiiiiilimiiiiimimiiiiiimiiiiimiimiiMiinimntiiiiiiMiiilimiiHiiiiiiiiiniitmiiiiiiMtittitiuHmiiiiiitiiiiiii
VČERAJ PONOČI NA AVTOCESTI BENETKE-TRST
A vtocisterna treščila v ustavljen tovornjak
Smrt treh šoferjev v vročem katranu - Ranjena fant in dekle
JOKKMOKK — V severni Švedski so v torek našli pomarančo izraelskega izvora polno plave tekočine. Turist, ki se je zavedel nenavadnosti sadeža, ga je izročil policiji, ki skuša ugotoviti vsebino pomaranče. Iz previdnosti so zaplenili tovor 50 kg sadja, ki je prišlo istočasno z «okuženo» pomarančo. Novica je vzbudila precej preplaha, zlasti ker so že pred leti krožile novice, da imajo Palestinci v načrtu zastrupitev sadja in zelenjave, ki prihaja iz Izraela.
BENETKE — Trije mrtvi in dva ranjena, od koterih se eden bori za življenje, včeraj na avtocesti Benetke - Trst, nekaj kilometrov oa obvoznice pri Noventi di Piave. Smrtne žrtve sta češkoslovaška šoferja 37-letni Miroslav Hanzlik in 44-letni Stanislav Chlupac ter 30-letni Vittorio Ghirordi iz Piacenze, ranjena pa - sta 27-letni Erminio Dubsky in 22-letna Beatrice Diani, oba iz Červinjana.
Dinamika strahotne nesreče je e-nostavna, a predvsem nerazumlji va, češkoslovaška šoferja, ki sta se izmenjavala za volanom tovornjaka, s katerim sta prevažala po
Komisija parlamenta naj bi preiskala «afero Sindona
RIM — Umor stečajnega skrbnika Sindonove banke «Pri-vata italiana* je obudil sume o zakulisnih povezavah in interesih, ki se vrtijo okrog sicilskega finančnika, ki jel zbežal v ZDA po enem največjih krahov v italijanski bančni zgodovini. Pannellova poslanska skupina je zato vložila zakonski predlog za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj pojasni vsa ozadja zadeve, morebitne Sindonove zveze z oblastmi in odgovornosti, ki bi iz tega izhajale. Komisijo naj bi sestavljalo 15 poslancev in 15 senatorjev in naj bi svoje delo opravila v 6 mesecih. Podoben zakonski o-snutek napoveduje tudi PRI.
sode z barvo, sta se morala malo pred polnočjo ustaviti na odstavnem pasu avtoceste, kjer sta nameravala zamenjati kolo. Prav te daj pa se je v njiju iz trenutno še neznanih razlogov silovito zarita cisterna polna vročega katrana. Trčenje je bilo strahotno in vroči katran pravijo, da je imel 90 sto pinj, se je razlil po treh šoferjih in obeh vozi.hn ter pokril del avtoceste na eni in tudi drugi strani vmesne pregrade. Prav tedaj je privozil citroen in spolzka ter kadeča se črna gmota na cesti je presenetila Dobskega, ki je sicer zavrl, vendar je, vozilo kljub temu zaneslo na nasprotno stran ceste. Avtomobilisti, ki so privozili mimo. so obema priskočili na pomoč, pri čemer se je marsikdo opekel
s katranom si se je le počasi strjeval.
Medtem ko je policija nemudoma ustavila promet v obe smeri, so Dubskega odpeljali v bolnišnico v Mestre, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, Dianijevo pa so pripeljali San Dona di Piave, kjer so ugotovili, da njene poškod be na srečo niso resne, zaradi če sar bi morala okrevati že v tednu dni.
Promet na cesti je bil zaprt še včera j dopoldne, ker se je delo za odstranitev katranske podlage na cesti in tudi razbitin tovornjakov, prav tako zavite v strjeni asfalt, precej zavleklo.
AVGUSTA MESECA
Koroški maturanti na izletu po SFRJ
LJUBLJANA — Kot vsako poletje, bodo maturanti slovenske gimnazije v Celovcu tudi letos krenili na večdnevno potovanje (od 20. do 30. avgusta) po Jugoslaviji. Finan čno bo potovonje podpri slovenski Komite za izobraževanje, strokovni inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, za turistično plat pa bo poskrbel »Kompas*.
RIM — Karabinjerji so okrepili izvidnice za poletno sezono na vseh cestah, avtocestah in večjih turističnih središčih, da bi bolje nadzorovali promet, ki je, posebno v tem obdobju, še kar kaotičen. Osebje cestne varnostne službe bo nameščeno v 500 središčih, ki bodo delovali nepretrgoma ponoči in podnevi.
Smešno, če ne bi bilo, milo rečeno, tragično
CHIETI — Finančna straža iz Abrucov si je izmislila nov način razkrinkovanja . . . davčnih utajevalcev. Predmet njihovih plodnih (ali manj) raziskav so tokrat nič manj kot. . . novoporočenci. Finančni stražniki so sestavili podroben imenik novopečenih zakoncev iz A-quile, Chietija in Pescare in z vso vnemo in resnostjo ocenjujejo stroške za nakup pohištva, za poročno kosilo in celo za spominske fotografske posnetke.
Vse skupaj hi bilo smešno, če ne bi ''bilo tragično da finančna straža išče dlako v jajcu, o resničnih u-tajah, ki jih verjetno v Abrucih ne manjka, pa ni nobenih vesti.
Domnev o vzrokih je več: površno in predvsem nepravilno natovorjeno sadje, odpoved zavor ali kaka druga tehnična okvara, prevelika hitrost in končno tudi možnost, da je Morlina med vožnjo premagal spanec. To je stvar nadaljnje preiskave. Gotovo je samo eno: številne družine objokujejo mrtve svojce in vse te ima, vsaj po dosedanjih izsledkih sodeč, Morlino na vesti.
Na sliki (telefoto ANSA) krste s posmrtnimi ostanki žrtev, v ozadju pa razbitine avtov.
TEL AVIV — Izraelska vlada je včeraj prvič uradno naslovila u-radni protest generalnemu tajniku OZN zaradi prisotnosti v južnem Libanonu posebnih oboroženih oddelkov «plavih čelad*.
I ZAKONOM UREJENA OBRAMBA
Radarski dežnik proti toči
Potreben denar naj bi prispevale republika, občine in zavarovalne skupnosti
MARIBOR — Ujme s točo povzročajo domala vsako leto slovenskemu gospodarstvu, predvsem kmetijstvu, precejšnjo škodo. Posledice so zlasti občutne po toči, ki nemalokrat popolnoma opustoši sadovnjake, vinograde in polja. Škoda pa je toliko večja, ker toča v trajnih nasadih ne uniči samo enoletnega pridelka, marveč se posledice poznajo tudi prihodnje leto, in ker je toča na posameznih področjih pogosta, so razumljiva prizadevanja za kar najučinkovitejšo obrambo proti nji. Učinkovitost obrambe pa je odvisna predvsem od organiziranosti sistema obrambe in obsežnosti zavarovanega območja. Zaradi tega smo se v Sloveniji, kjer imajo za zdaj obrambo proti toči organizirano le na delu severnovzhodne Slovenije, odločili, da uredijo obrambo celovito in z zakonom.
Gre za pravi radarski dežnik proti toči, ki bi pokril vso republiko. Upravičeno je pričakovati, da bo slovenska skupščina zakon sprejela še letos. Zakon določa, da bo bodoči obrambni sistem enoten in vključen v enotni sistem obrambe pred točo v državi. Z zakonom je urejeno finansiranje izgradnje in vzdrževanje temeljnega sistema ter njegovo delovanje, nakazano pa je tudi financiranje območnih sistemov. Pomebno je tudi, da tehnični pripomočki ne bodo služili samo za učinkovito ugotavljanje nevarnosti toče, ampak tudi za obveščanje in alarmiranje o drugih nenavadnih vremenskih nesrečah, pa tudi za potrebe ljudske obrambe. In prav zaradi te večnamenske uporabe naj bi za izgradnjo
in delovanje obrambe pred točo Pn' spevali denar tudi republika in ob-čine ter zavarovalne skupnosti.
Uspelo četrto srečanje pevskih zborov v Brjah
V nedeljo popoldne je bilo ob veliki udeležbi poslušalcev v Brjah nad Vipavsko dolino IV. srečanj* pevskih zborov, ki ga je organi# ral tamkajšnji mešani zbor prosvetnega društva «Anton Možina*. Sre; Čanja sta se udeležila tudi Andrej Ujčič, predsednik komiteja za knji turo SR Slovenije, ki je bil tu® slavnostni govornik in dr. Joža Vilfan.
Nastopilo je šest pevskih zborov! domači zbor, moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ženski zb°r iz Branika, moški zbor Valentin Stanič iz Levpe, iz zamejstva pa mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežina ki je bil najboljši na tem srečanj11 in pa moški zbor Mirko Filej iz G0-rice. Žal se ni srečanja udeležil m« šani zbor prosvetnega društva »Srce* iz Dobrle vasi na Koroškem-Za veselo in razigrano razpoloženj* je s svojimi prijetnimi komentar? poskrbel prof. Tomaž Pavšič. Sodelovala je tudi godba z Vogrskega.
IVAN SILIČ
RAWALPINDI - Včeraj je 19 potnikov izgubilo življenje, 28 pa j* bilo ranjenih kakih 60 km od Ra' vvalpindija v Pakistanu, kjer je av' tobus, kateremu so popustile zav*" re, zgrmel v prepad.
revija DAN
razpisuje
FOTOGRAFSKI
NATEČAJ
na temo
OTROCI
NJIHOV SVET
Z natečajem se želi DAN vključiti v številne pobude, ki spremljajo letošnje »LETO OTROK», hkrati pa nuditi vsem, ki se bavijo s fotografijo možnost, da na svojstven način prispevajo k boljšemu spoznavanju otrok in njihovega sveta.
PRAVILNIK:
1.	Fotografi lahko 'pošljejo posamezne (barvne ali črno-bele) fotografije, ali tematsko zaokroženo skupino fotografij.
2.	Fotografije (format poljuben) je treba poslati na uredništvo Dneva, Ul. 24 Maggio 6, 34170 Gorica, ali pa na ZTT, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, biti morajo brez podpisa, toda siglirane. Ime, priimek in naslov naj pošiljatelj napiše v prav tako siglirano kuverto (sigla mora biti enaka kot na fotografiji).
3 Fotografske prispevke sprejemamo do 15. septembra 1979.
4.	Posamezne fotografije in skupine fotografij bo ocenila posebna komisija, i-mena njenih članov bodo objavljena po roku, ki je predviden za sprejem prispevkov.
5.	Prve tri najboljše ocenjene fotografije, oz. skupine fotografij, bodo nagrajene s fotografskimi potrebščinami. Za najboljša dela so predvidene tudi knjižne nagrade.
6.	Fotografije bodo razstavljene, uredništvo Dneva si pridržuje pravico, da najboljše prispevke objavi in jih honorira po navadnih cenah.
7.	Komisija si pridržuje pravico, da ne podeli vseh treh prvih nagrad.
pomembna multinacionalna grupa
vodilna na tržišču blaga široke potrošnje
V v
išče
zastopnika za prodajo v Jugoslaviji
sposobnega za samostojno upravljanje in pospeševanje prodaj na vsedržavni ravni z obiskovanjem prodajnih centrov in skladišč ter nadzorovanjem prodajne mreže in organizacijo propagandnih akcij
pogoji
—	starost: 25 - 35 let
—	diploma šole trgovske smeri
—	praksa na področju prodaje in propagandnih akcij blaga široke potrošnje
—	znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika
—	razpoložljivost za pogosta potovanja
nudi izredno zanimive ekonomske pogoje kvalificiranim in izkušenim kandidatom kot jamstvo za diskretnost poslati podroben «curriculum vitae» na-. CASELLA 247/M SPI — 20100 MILANO