SLOV ENEC
Političen list za slovenski narod.
i
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja [v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja VBak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 184.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. avgusta 1894.
Letnik XXII.
Katoliška akademija.
Z Velegrada, dne 9. avg.
Danes se je završila tukaj na krščanskih Slovanov svetih tleh velika slavnost. Najpreje se je obhajal evharistični shod, katerega se je vdeležilo poleg moravskega ljudstva tudi mnogo čeških bogo-slovcev in vseučiliščnikov. Potem je imelo svoj občni zbor apostolstvo sv. Cirila in Metodija, ki utegne postati velike važnosti za vse Slovane, in konečno so imeli tu slovanski bogoslovci in vseučiliščniki katoliško akademijo, pri kateri so se vzajemno navduševali v ljubezni do sv. katoliške cerkve in do domovine, tedaj v obeh glavnih delih oporoke svetih bratov blagovestnikov slovanskih. Sboda so se udeležili češki, poljski, slovaški in ruski duhovniki, bogoslovci in akademiki. Slovenca sta bila pri shodu jezuit o. E o n č a r in prof. dr. M e š k o , katera sta tudi v govorih nastopila. C. gospod dr. Meško je povdarjal, da so nas preje Dunaj in velike gore Alpe, Karpati, Tatra združevali, a sedaj nas ločijo. Sreč naše nas pa tembolj sili nazaj. Toži se nam po bratski skupnosti, tembolj, ker imamo doma namestu bratov vsak svojega nasprotnika. Nas Slovence tlačijo liberalni Nemci in liberalni Italijani. Zato je tembolj potrebno, da se v zvezi z drugimi Slovani upremo z vsemi silami lažnjivemu liberalizmu. Temelj nam more biti seveda samo katoliško načelo, katoliško misleči Slovani smo že tako združeni po veri, združiti, ali vsaj zbližati se moramo tudi na kulturnem, slovstvenem polju. Narodnost naša ima svojo podlago jedino le v podlagi, ki sta ji jo dala sv. brata Ciril in Metod — v katoliški veri.
Ta govor je vzbudil ogromno navdušenje mej vse-ni navzočimi. Z veseljem moramo tu povdarjati, da je zanimanje za nas Slovence mej katoliškimi Cehi in Moravci vsesplošno. Več bogoslovcev se je že toliko seznanilo z nami, da že precej dobro go-
vore naš jezik ali da vsaj do dobra poznajo naše slovstvo.
Dopoldne dne 9. tega m. je vzlasti zanimala navzoče slovesna sveta maša, ki se je opravljala v grškem obredu. — Pri tej priliki opozorjamo, da so skoraj vsi Slovani že romali na Velegrad in tija-kaj prinesli kak spominek: sliko ali bandero. Ko gledaš poljske, češke, slovaške cerkvene zastave v veličastnem hramu Božjem, ko vidiš sliko, katero so Eusi poslali na Velegrad, se ti zazdč milo, da Slovenec ni še nobenega vidnega znamenja svoje ljubezni in hvaležnosti do sv. bratov ostavil na tem svetem mestu. Morda smemo na tem mestu izraziti vsaj svojo željo in morebiti tudi nadejo, da se to v bodočem letu zgodi. Bog daj, da bi se izpolnilo hrepenenje ostalih slovanskih akademikov, da bi bodoče leto videli v svoji sredi tudi kaj slovenskih katoliških mladeničev !
Sklepi brnskega katol. shoda.
(Dalje.)
D. Znanost, slovstvo in umetnost.
I. Tisk in slovstvena društva.
Priznavajoč s papežem Leonom XIII. in vsem izobraženim svetom važnost tiska v dobrem duhu in velike nevarnosti, katere napravlja slab tisk slednjemu narodu, tako tudi češkemu, smatra katoliški shod za svojo dolžnost, svoje stališče v tej važni stvari označiti iu predlagati resolucijo, kako bi bilo mogoče naš narod varovati slabega tiska, in z dobrim tiskom delati v njegovo korist.
Za slab tisk razume se vsaka tiskovina, ki je bila sestavljena in izdana s prikritim ali javnim namenom, da se ponižuje, zasramuje in spodkopuje naša cerkev in naša vera, ali katera s pohujšljivo vsebino škoduje krščanski nravnosti, naj bode oblika še tako sijajna in naj ima pisatelj še tako sloveče ime. Potem mi prištevamo semkaj domovinoizdajski
tisk, kateri izpodkopuje avtoriteto od Boga postavljenih oblastev in škoduje našemu naroda, in ravno tako spise, katere izdaja umazana špekulacija, kakor krvave romane in podobne šušmarije slovstvenega kramarstva. Drugi tisk, v kolikor služi v poduk in izobraženost čitateljev, plemeniti zabavi in pravi umetnosti, imenujemo dober tisk, če se tudi ne tiče ravno verskih stvarij in naj njega proizvode izdaje katera koli oseba ali stranka.
Ozirajoč se na to, da se tudi v našem narodu posebno poslednji čas slab tisk v pomislika vredni meri množi, na drugi strani pa tisk v katoliškem duhu zadeva na načelen upor ali se vsaj načelno prezira in zamolčava, tako da je nujno potrebno, skrbeti z vsemi močmi, da se ta tisk samostojno razvije in zase skrbi, sklene katoliški shod nastopne resolucije:
1.	Katoliški shod najstrožje zametava slab, neveren in nenraven tisk, ga zmatra za škodljivo otravljenje, katero nravno moč našega malega naroda, kateremu prete nevarnosti od vseh stranij, do mozga izpodkopava iu uničuje. Spisu.ouje iu izdavanje tacih spisov izjavlja za hudodelstvo, ki se stori narodu, in upor proti takemu tisku za dolžnost vsacega, ki z narodom pošteno misli. Nujno je potrebno, da se slab tisk ne podpira niti direktno niti indi-rektno in se z vsemi sredstvi ovira njega razširjenje mej narodom. Katoliški shod misli torej, da je vsacega katolika in domoljuba najmanj dolžnost, da dober in katolišk tisk po možnosti gmotno in mo-ralično podpira in razširja. Treba mu je in tudi za-služuje večje in bolj vsestranske podpore, kakor je ima do sedaj.
2.	Katoliški shod priznava z veseljem in hvaležnostjo vse, kar se je v prid katoliškega tiska že storilo v našem narodu, konštatuje živo gibanje, ki se vedno bolj kaže v našem časnikarstvu in se spominja z največjo hvalo tistih, ki so že dolgo delali na narodnem polju in položili tak temelj, na katerem je
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvyo Pellico, prevel —a—.
X.
V tej novi sobi, tako temnej in umazanej, kjer nisem imel tovarišije drazega mi gluhonemca, trla me je tuga. Po več ur stal sem pri oknu, od koder se je videlo na hodnike, preko hodnika pa sem videl skrajni del dvorišča in okno prve svoje sobe. Kedo je tija prišel za mano? Videl sem tam moža, ki je hodil mnogo gori in doli, naglo, kot človek, kojega muči hudo vznemirjenje. Dva ali tri dni pozneje videl sem, da so mu dali pisalno orodje, potem pa je ostal cel dan pri mizi. Nazadnje sem ga venderle spoznal: šel je s čuvajem k zaslišanju. Bil pa je Melhijor Gi"ja!
Srce se mi je krčilo. Torej i ti, plemenita duša, i ti si tukaj!« (Bil je bolj srečen od mene. Čez nekoliko mesecev so ga izpustili.)
Pogled vsacega dobrega bitja me tolaži, na se vleče, da mi misliti. Ali! premišljevanje in ljubezen je velika dobrota. Dal bi bil svoje življenje, da bi bil oprostil Giojo iz ječe; v tolažbo mi ie vže bilo, da sem ga samo videl.
Dolgo sem ga opazoval, da bi spoznal iz njegovega gibanja, je-li mirnega ali nemirnega srca in da bi molil zanj in čutil sem se bolj krepkega, bolj zadovoljnega sam saboj. Iz tega se spozna, da v olajšanje samote zadostuje pogled človeškega bitja, koje se ljubi. Prej mi je bil storil to dobroto ubog gluhonem otrok, sedaj pa sem jo imel zahvaliti daljnemu pogledu moža velicih zaslug.
Skoro gotovo mu je bil povedal kak čuvaj, kje da sem. Ko je necega jutra odpiral okno, mahal mi je z robcem v pozdrav. Odgovoril sem mu z istim znamenjem. O kako veselje navdajalo je moje srce oni trenutek! dozdevalo se mi je, da je oddaljenost pretrgana, da sva skupaj. Srce mi je vtripalo, kakor zaljubljencu. Gestikulovala sva, ne da bi se umela, istim poželenjem, kakor bi se umela: ali prav za prav umela sva res: ona znamenja povedati so hotela vse, kar sta čutili najini srci, eno pa je vedelo, kaj da čuti drugo.
Kako krepilo bodo v prihodnjosti ti pozdravi! mislil sem si. Prihodnost je prišla, a pozdravi se niso več ponavljali. Vselej, kadar sem zagledal Giojo pri oknu, mahal sem z robcem. Zastonj! čuvaji so mi pravili, da se mu jo prepovedalo,
provzročevati moje geste in jim odgovarjati. Ven-der me je večkrat gledal in gledal sem ga i jaz in tako sva si povedala še marsikaj.
XI.
Po hodniku, ki je bil pod mojim oknom prav ob mojej ječi, hodili so sem ter tja drugi jetniki od jutra do večera, v spremstvu čuvajev, hodili so k zaslišavanjem in od njih. Bili pa so večinoma nižje vrste ljudje. Včasih sem videl tudi take, ki so se mi zdeli boljšega stanu. Ako prav jih nisem mogel dobro videti, ker so tako hitro hodili, so vendar obračali na se mojo pozornost, vsi so se mi smilili, več ali manj. Žalostni ta pogled mi je začetkoma bolesti množil, polagoma pa sem se temu privadil in nazadnje mi je to manjšalo grozo svoje sramote.
Mimo mojih očij hodile so tudi mnoge zaprte ženske. Iz tega hodnika prišlo se je namreč na drugo dvorišče in tam so bile ječe za ženske in bolnišnica za izživele. En sam zid, še ta jako tenek, ločil me je od ene ženskih ječ. Mnogokrat sem mislil, da oglušim vsled njihovega petja, včasih tudi vsled njihovega prepira. Pozno v noč še, ko je drugov prenehal ropot, slišal sem jih, ko so se razgovarjale.
l 4
'N
f\r\ > vV
-V
edaj dolžnost dalje delati, da dosežemo popolnih in sijajnih vspehov. Posebno s hvaležno pijeteto spominja se naših sedaj že v Bogu počivajočih budi-teljev, katoliških pisateljev, katerim gre trajen spomin v našem po priprošnjikih sv. (Jirilu in Metodu ter sv. Vaclavu varovanem narodu. Da bi se veudar število onih delavcev močno pomnožilo, naj ne bi uikdo zakopal darov, katere mu je dal Bog, če tudi od tega tako zaslužuega dela ne kaže dobička ali priznanja.
3.	Katoliški shod jako rad priznava obširno in
blagoslovljeno delovanje naših literarnih društev. To so pred vsem naše preskušene dedictve : Sv. Ivan in sv. Prokop v Pragi, Sv. Ciril iu Metod na Moravi, Dedictvi Malichyh v Kraljevem Gradcu, Sveta Ludmila v Piseku, in naši konsorciji: „Vlast" v Pragi, „IIIas" v Brnu, „Naš Domov" in „Sv. Jan. Nep." v Kraljevem Gradcu.
Da bi se ta najkrepkeje podpirala in še bolj kakor dosedaj daleč razširila v našem narodu, da se vsako v svojem področju, kolikor je moč, popolni.
4.	Ravno tako izreka shod priznanje in hvalo našim katoliškim časopisom in njih marljivim in požrtvovalnim vrednikom iu sodelavcem.
časnikov je po številu veliko in skoro vsako področje javnega življenja ima svoj list. Izimši nekatere nepopoluobti so naši listi dobro vredovani iu prav pisani. Vendar dosedaj pri nas še ni pravega ljudskega lista, kakeršuih imajo n. pr. Nemci v izobilji, list, katerega bi naše kmetsko prebivalstvo za nizko ceno dobivalo ob nedeljah in v katerem bi mogli čitati o vseh verskih, cerkveuih, političnih, narodnogospodarskih iu sploh o vseh stvareh, katere mu služijo v pouk iu spodbudo, kateri bi ne smel zanemarjati poljudne apologetike. S takim listom bi se popoluila zaslužna delavnost »Križa" in »Marije". Ker se pa vendar uovi listi ue snujejo radi, bi se morda mogel »Hlas* v tem smislu pre-ustrojiti.
5.	Neobhodno potrebno je, da naši listi bolj kakor dosedaj goje odnošaje mej seboj iu se ue brigajo le za lastne stvari, temveč obračajo večjo pozornost slovstvu kakor skupni zadevi. Da se to zgodi, priporoča katoliški shod, da naj naši dnevniki vsaj dvakrat na mesec, drugi listi pa vsaj ob priložnostih prinašajo pregledne slovstvene ocene. Tako se ne bodo več čudno zamolčavali dobri spisi tudi v katoliških listih iu branili se bodemo proti slovstvenim viharjem iu slovstvenim zlorabam sploh. Temeljiteje iu obširneje kritične razprave uaj se pa puste strokovnim listom, zlasti našima izvrstnima listoma »Literarni Hlidka" in »Vlast" in drugim. Izvrstno bi bilo za dobro stvar, ko bi se za vsak znamenitejši list osnoval cdsek strokovno izobražeuih mož, ki bi vsak čas laž v pomenljivih člankih preganjali in pobijali Na ta načiu bi se lahko napravili krožki, ua način zaslužnega zgodovinskega krožka pri »Vlasti".
6.	Poleg pjvestij bi se lahko v večji meri kakor dosedaj gojili spisi pouči;e in nravno izobražujoče vsebine. Morali bi se tikati časovnih vprašanj iu biti pisani v lepi primerni obliki. Posebno pa manjka
apologetičuih spisov za priprosti uarod iu za izobražene stanove iu bi temu lahko odpomogli naši »Dedictvi", zlasti pa konzorcij „H!as" z izdajo času primernih knjig in brošur.
7. Jako bi bilo želeti delavne osrednje zalagal-nice za katoliško slovstvo, kakor jih imajo Nemci v Herderju, Pustetu in drugih, ki se pečajo samo z zalaganjem, izdajanjem in razširjaujem dobrih spisov. Za sedaj bi se dalo nujui potrebi tako-le od-pomoči:
a) Zadruga »Hlas" je po pravilih opravičena, najeti 800 do 1000 stalnih kupcev knjig in spisov, katere izda v svoji zalogi v nedoločenih obrokih. Tako bi dobili zanesljivo zalagalnico.
1) V vsakem večjem mestu naj se poišče jeden kujigotržec, kateri se naj zaveže, da bode imel na prodaj vse češke katoliške spise in skupno z drugimi knjigotržci skrbel za potrebno reklamo in kol-portažo dobrih spisov. Take tvrdke se bodo ločene naznanjale občinstvu in priporočale.
c) Naposled poklada katoliški shod vsem krogom in slojem našega naroda na srce, zlasti tistim, ki se odlikujejo z vplivom, večjo iuteligenco ali premoženjem, da naj ne smatrajo slovstva za nekaj postranskega, za nekako zabavo ali špekulacijo po-samičnikov, temveč za skupni interes, ki zahteva mnogo skrbi in pozornosti, in spolnijo svojo dolžnost v blagor domovine iu našega naroda kot domoljubi in katoliki, katere je večkrat papež Leon XIII. s poudarkom v to pozival.	(Dalje sledi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Petdesetletnica cesarjevega vladanja. Na Dunaju se je sešel poseben odbor, kateri si je postavil za svojo nalogo, da osnuje društvo, katero ob petdesetletnici cesarjevega vladanja v več krajih uaše države osnuje odgojiluice za otroke bednih rokodelcev in delavcev brez razlike vere in narodnosti. Odbor je izdal že oklic, v katerem pravi, da drugod delajo proti anarhistom izjemne zakone, v Avstriji pa hočejo zapeljane ljudij pripeljati na pravo pot z dobrodelnimi napravami. — 54 dunajskih posredovalcev služb pa pozivlje posle dunajske, da vlože prošnjo do ministerstva notranjih stvarij, da naj se uvede starostno preskrbovanje za delo nezmožnih ženskih poslov. Posredovalci služb pravijo, da jih je k temu nagibala bližajoča se petdesetletnica vladanja cesarjevega.
TJčimo se češki, to se sedaj glasi po raznih nemških listih. Ti časopisi so prišli do spoznanja, da nemškega zaključenega ozemlja na Češkem ni več, da je torej potrebno, da na Češkem vsak uradnik zna češki. Vsled tega pa Cehi izpodrivajo Nemce iz služeb. Da se temu v okom pride, je potrebno, da se Nemci začno temeljito učiti češčine. Po tem bodo pa zopet imeli prednost pred Cehi, kateri nemščino zanemarjajo. Mnogi češki uradniki le za silo lomijo nemščino. Teh Nemcem ne bode težko izpodriniti. — Nemcem je pozno prišlo prepričanje o potrebi češčine. Mnogo narodnih bojev bi se bilo pri-varovalo, da so Nemci že prišli do tega prepričanja
Lahko bi bil govoril z njimi, ko bi bil hotel. A storil tega nisem, zakaj ne, ne vem. Iz bojazljivosti ? iz prevzetnosti V iz pametne previdnosti ? Kedo ve? Morda so bili vsi ti trije vzroki temu krivi. Ženska, ki je, kar bi imela biti, je za me tako vzvišeno bitje ! Ako jo vidim, slišim, govorim ž njo, napolni se moje srce s plemenitimi čutili, a ponižana, zavržena me vžali, potre mi srce, iz kojega mi prežene vso poezijo.
In vender . . . (ti »in vender« so nepogrešljivi, ako hočemo popisati človeka, kakeršen je) mej temi ženskami glasovi bili so nekateri prijetni in ti — zakaj bi tega ne pravil — bili so mi ljubi. Eden med njimi pa je bil milejši od druzih in slišal se je redkeje in ni vzbujal podlih; mislij. Peval je malo in večinoma samo ta-le dva; ginljiva stika:
»Kedo povrne devi Njeno srečo, revi?«
Včasih pela je litanije, njene tovaršice so jo spremljale, a vžival sem veselje, da sem razločeval Magdalenin glas od druzih, ki so sc, kakor se je meni zdelo, preveč trudile, da bi jo pre-vpile.
Da, tej nesrečnici bilo je ime Magdalena. Kadar so njene tovaričiee pravile svoje bolečine,
čutila je ž njimi in ihtela ter ponavljala: »Pogum, draga moja, Gospod ne zapusti nikogar.«
Kaj me je moglo ovirati, misliti si jo lepo in bolj nesrečno ko krivo, vstvarjeno za krepost, zmožnoj poboljšati se, kadar pride od tod ? Kedo me more grajati, ako sem bil ginjen, čuvši jo, ako sem jo spoštljivo poslušal, ako sem molil posebno goreče za njo ?
Nedolžnost je spoštovanja in občudovanja vredna, kako pa ju zasluži tudi kes! Ali se je najbolji človek, ali se je Bog-človek obotavljal, obrniti v grešnice milo svoje oko, častiti njihov kes, uvrstiti jih med one, koje je ljubil najbolj? Zakaj zaničuj emo mi tako zelo žensko, ld je zašla v brezdno?
Tako modrujočega me je stokrat gnala skuš-njavti, da bi' povzdignil svoj glas in razodel Magdaleni bratovsko svojo ljubezen. Enkrat bil sem že začel: »Magd! . . .» Čudno, srce mi je bilo kot petnajstletnemu dečku, meni, ki sem imel enoin-trideset let, starost, v kojej se ne goji več deških ljubeznij.
Dalje nisem mogel. Začenjal sem zopet: »Magd! . . Magd! . . .« Zastonj! Smešen sem si zdel in zavpil sem jezno: »Norec, pa ne Magd!« (Matlo! e non Mad!)	(Dalje sledi)
pred četrt stoletjem in bi bili sklenili, da sta ua Češkem v vseh sredniih šolah oba deželna jezika ob-
vezna.
Rusi in Bolgari. Sedanja bolgarska vlada ni dosti boljša od prejšnje, tako sodijo razni ruski listi. Veselje zaradi padca Stambolova se je pri njih že izhlapilo. Nekateri rusoljubi v Svistovu so hoteli poslati ob obletnici prehoda Rusa čez Donav zahvalno brzojavko v Peterburg. Bolgarska oblastva so pa to brzojavko zadržala. Ta dogodek je ruske, liste prepričal, da ni misliti na kako zbližanje mej Rusijo in Bolgarijo. "Novosti" priporočajo Rusom, naj puste Bolgare na miru, tudi ko bi jih kedaj klicali na pomoč. Če to storč Rusi, bodo tudi Bolgari najbolj zadovoljni, ker Avstrije se jim ni bati. Če Rusija ne bode delala zdražeb pa bodo mirno napredovali.
Nova stranka. 78 francoskih poslancev se je zedinilo v novo stranko z imenom »Association pour les reformes republicaines". Program nove stranke zahteva decentralizacijo uprave, popolno svobodo združevanja, nov zakon o razmerah mej cerkvijo in državo, okrajšanje vojaške dolžnosti, reformo glavniškega, dohodninskega in dedščinskega davka, varstvo ženskega in otroškega dela, svobodno organizacijo delavcev v varstvo njih pravic in koristij, ustanovo invalidnih blagajnic za kmetiiske in industrijske delavce s sodelovanjem države, razvoj vzajemnosti v vseh oblikah, zlasti pri zavarovanju in kmetijskem kreditu, varstvo koristij posamičnikov proti monopolom iu centralizacijam. Program našteva res dolgo vrsto stvarij, ali ničesa ne pove, v kakšnem smislu se vse to misli izvesti.
Vojska na Koreji. Kitajski cesar je ukazal, da se po vsej deželi pobira priklada za vojsko. Govori se pa tudi, da Kitajci mislijo vzeti denarja na posodo. Zaradi velikosti države seveda Kitajci ne morejo hitro spraviti vseh sil na bojišče. Japonci zatorej hite z vojnimi pripravami, da poprej izsilijo odločilno bitko, nego bodo Kitajci imeli vse vojake na bojišču. Dosedanje praske mej Kitajci in Japonci so brez večjega pomena. Japonci so zmagali, ker so spretnejši in Kitajcev ni bilo dosti na bojišču. Če se pa vojska raztegne na drugo leto, bodo pa Kitajci spravili na bojišče blizu pol milijona mož in tedaj bi bilo za Japonce nevarnejše. Kitajci so res slabi vojaki, ali zaradi velikega števila ljudij lahko Kitajci pošljejo vedno novih mož ua bojišče.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. avgusta.
(Presvetli cesar) je z najvišjim odlokom z due 14. julija potrdil sklep deželnega zbora kranjskega glede pokritja deželuega proračuna za tekoče leto.
(Socijalni kurs.) Z I)uua)a se nam poroča dne 10. t. m.: Da so bili dnevi socijalnega pouka v resnici vspodbujevalni, polni vneme in navdušenja, pa tudi oplojeni z najlepšimi idejami, je znano vsakemu, kateri je bral te dni »Reichspost" ali »Vaterland". Zadnje dopoludne je pa nekako vse druge prekosilo, ali vsaj dalo vsemu pouku neki višji zuačaj. Lepo je bilo dr. G e s s m a n o v o predavanje o namenih socijalne demokracije in o sredstvih proti u ji, krasen dr. Sindlerjev govor o krščanski ljubezni in organizaciji krščanske do-brotljivosti, a vsemu pouku biserni venec je spletel občudovaui dr. A. M. W e i.s s s svojim poukom, kakšne dolžnosti ima duhovstvo v socijalnem vprašanju. Ni čuda, saj stoji ta veleučeni dominikanec na vrhuncu društvof-lovne in bogoslovne vede, hkrati je pa tudi v krščanski ascezi jedna prvih avtoritet. Ou je pričel shod, on ga je završil, reči smemo tedaj, da se je vršil pod njegovim pokroviteljstvom. Hvala mu I — Dr. Šindler je v sklepnem nagovoru pojasnoval, zakaj je Leonina priredila ta pouk in zahvalil govornike in poslušalce. Nadejamo se, da bode katoliško avstrijsko ljudstvo tako veselo sadov tega kurza, kakor so bili udeleženci njegovi! Bog daj srečo !
(Dar). Milostni gospod knezoškof lavautiuski. so za novo podružnico v Grižah darovali 100 gold. iu za župno cerkev Sv. Pavla v Savinjski dolin i 100 goldinarjev.
(Birmovanje po ribniškem dekanatu.) Po mnogih farah ribniškega dekanata so blagovolili Njih prevzvišenost deliti sveto birmo. Prelepe nauke so povsod pokladali na srca. Ljudstvo je bilo povsod vsled besede božje vidno ginjeuo. Prevzvišeui smejo prepričani biti, da jih ljudstvo iu duhovščina ljubi. Mlaji, slavoloki, zastave, pokanje topičev iu slovesni
s prejemi so in in ole dni glasno oznanovali iu pričali: »Glejte, tako Vas liubijo povsod!"
(Nesreča) li Sorice: Torkarska pastirjfi sta 8. t. m. hotela zavaliti velikansk skalnat rob v dolino, kateri je že prav slabo visel na kraju Eatitovce in se je jima zdel zelo nevaren za živino, ki je mnogokrat hodila pod njim na pašo na Torkarsko planino. Sprožita res rob, ali to potegne tudi enega zmed nju za seboj, kateroga so potem nezavestnega in vsega pobitega prinesli na dom. Ni dosti upanja, da bi še kdaj ozdravel, ker ima hude rane na glavi in tudi druge ude močno pohabljene. Ponesrečeni Lovro Torkar je star 13 let in doma iz Torke. Ce tudi je bila tu bolje nesreča, kakor predrznost vzrok, so vendar mnogokrat naši pastirji le preveč predrzni. Pravil mi je te dni neki mož, da sta vlansko leto dva lezla skozi skaluato spoko, ki je prav navpična, da ju še vajeni ljudje niso mogli gledati. Da bi jima ne spolzelo, namazala sta si bose noge s smolo. Ne verjamem, da bi ju novodobni turisti hoteli slediti v tej iznajdbi.
(Iz Gore nad Sodrašico.) Občno jo bilo veselje pri nas, ko srno zvedeli, da bo tudi na Gori letos birma. Zato smo tudi prevzvišenega pastirja z velikim veseljem sprejeli. Tudi prevzvišeni so bili vidno veseli, ker je v cerkvi vse popravljeno. Tlak, dva oltarja, klopi in vrata so nova. Mila beseda prevzvišenega nas je ganila. Ko so odhajali od nas, smo prosili ljubega Boga, da jih še dolgo dolgo časa ohrani naši školiji v korist iu ponos I
(Darovi za družbo sv. Cirila iu Metoda) Za kokarde, katere so prodajale gospe in gospodičue pri skupščini v Novem Mestu, se je nabrala lepa svota 128 gld. 43 kr. Pohvala za trud gre posebno gospodični A Kadivčevi in gospej I. Gutnikovi. — Včerajšnja krasna veselica obeh šentpeterskih podružnic je pa vrgla kosmatih dohodkov 371 goldinarjev 90 kr.
(Občinsko načelništvo.) Dne 6. avgusta t. 1. vršila se je volitev občinskega predstojuištva v občini Devica Marija Polje, pri kateri so bili izvoljeni Janez Plevnik, posestnik v Dol. Kašliu. za župana, svetovalci pa J;inez Gradišek, posestnik iz Zaloga, Janez Eojšek, zproljttk iz Slapa, Janez Gostinčar, posestnik v Vevčah, Franc Priinar, zemljak iz Dol. Zadobrove, J.mez Merciua, hišni posestnik in krojač v Gor. Kašliu.
(Reservisti domaČega pešpolka št. 17) odpeljali so se v soboto po državni železnici k polkovuim vajam v Celovec. — Rjservisti tukajšnjih brarn-bovških b a t a 1 i j o n o v poklicani so pa v torek 14. i. m. k štiritedenskim vajam, ki se bodo vršile — kakor smo že poročali. — v ribniški dolini. — Te dni dojdejo ifctotako sem reservisti 2 7. pešpolka, ki se udeleže zatem skupno polkovnih ozir. diviz. iu brigadnih vaj. — Lovci, o katerih prihodu ste v sobotnem listu z drugima dvema dnevnikoma napačno poročali, še niso tu, marveč dospo semkaj stoprav 17. ozir. 18. avgusta, tako tudi h u z a r s k i polk.
(Iz celovške škofije.) V stalni pokoj je stopil vč. g. Mart. Stembou, župniK v Cačah. C. gospod Fr. Ila vi i ček, kapelan v Spodnjem Dravogradu, gre za provizorja v Cače. Nameščen je se-meniški duhovnik g. Jos. Rozman kot kapelan v Spodnjem Dravogradu.
(Iz ribniškega okraja.) V ponedeljek zjutraj ie pogorel jeden hlev, dva voza, dvoje sauke, vse seno in nekaj žita v Bukovcu fare ribniške. Kdo je za-žgal, se ne vč.
(Iz Sesljali a) due 8. avgusta. Sporočil sem Vam zadnjič iz Sesljana pri Devinu, da je grajsko oskrb-ništvo prrpovedalo ljudem, kateri niso plačali 5 kr. se kopali v morju. Tudi je ravno tisto oskrbništvo zaprlo poti, po katerih so Mavhenci, Vižovci in Ce-rovci se hodili kopat. Pa županstvo je tožilo. V ponedeljek 6. t. m. je prišla komisija v Sesljan in nad 100 ljudij vseli bližnjih občin. Vsled te komisije je grajsko irredeutovsko oskrbništvo moralo vrata odpreti. Občiue ma^liinjske župauije se pa potegujejo ne le samo za pot, temveč tudi za ribarenje v sesljan-skem pristanišču. Cemo videti, kako se pravda kouča. Marsikakšno pravdo je že oskrbništvo zgubilo, mogoče, da propade tudi zdaj.
(Ogenj). Dne 7. t. m. je pogorela koča Marije Jurmau na Raki; zgorela je pa s hlevom vred tudi jedna krava in dva prešiča. Škode je do 800 gld., žavarovaua je bila pogorelka za 300 gld. Zapahi je šestletni deček z žveplenkami. Naj bi rnero-dajni krogi večkrat opozarjali stariše, da pazijo na svoje otroke.
(„11 Paese".) Kakor se zagotavlja — p šejo nam iz Trsta — je zagotovljen ptTod demokratično radikalnemu časopisu JI Paese". Porodil se bode, če se uresniči ta vest, le vsled tega, ker mu po tiskovni noveli ni potrebno položiti kavcije, drugače pa ne bi gotovo uvidel sveta, kajti tržaški demokrato-libe-ralci niso pripravljeni žrtvovati čisto nič, ako jim ni zagotovljen materijalen vspeh. Sicer pa bodemo videli, koliko je na stvari resnice.
(„11 Risveglio" — zaspal) Kakor nam pišejo iz Rovinja z dne 8. t. m., prenehal je izhajati najmlajši italijanski radikalni listič „11 Risveglio", in sicer vsled tega, ker občinske volitve v Roviuju — posebno v prvem razredu — niso izpadle po njegovem godu. Tako vsaj čitamo v okrožnici, katero je vredništvo namenilo svojim bralcem namesto navadne številke, ki je imela iziti due 9. t. m. List je izhajal le pet mesecev in „S!oveuec" je objavil svojim čitateljem njegov porod pristavivši opazko, da ako dohode materialno podporo iz prekolužkega kraljestva tedaj, da se mu življenje zdaijša, če ue da z materijalno podporo tukajšnjih svojih somišljenikov se ne zdrži. In v resnici, slaba je bila ma-terijalna podpora, še slabša pa duševna, kajti tako zgodnja njegova smrt nam je porok, da listič ni mogel zakoreniti se uiti pri najintimnejših prijateljih z Trstu, kajti razven par naročnikov vsa njegova tržaška razprodaja ni presegala niti števila prstov jedne roke !
(Tombolo) je dovolilo finančno ministerstvo kmetijski podružnici na Breznici. Cisti dohodek je namenjen za kmetijsko orodje.
(Novih železnic) je bilo prvo polletje v Avstriji v delu 394 kilometrov, delalo je 26.031 delavcev.
(C. kr. poštnohranilu ični urad) na Dunaju razposlal je okrožnico z računom glede prometa v mesecu juliju. Isto je nam pošta prinesla v četrtek.
V	miuolem mesecu se je po državi vložilo 139.615 krat v prometu varčevalnem za 2 829.434 gold. in iu 849.739nrat v oddelku črkovnem za 112,010.087 gld., v obeh torej 989.354krat v skupnem znesku za 114,839.522 gld. Od tega po naših krajih šteje : Stajarsko 49.212 vlog za 4 586.820 gld., Koroško 14.437 vlog za 1.460.145 gld., Kranjsko 12.624 vlog za 1 014.901 gld., Pri morje (Trst- Istra- Gorica- Gra-dška) 16.988 vlog za 1,961.720 gold., Dalmacija 5.555 (to številko si bodo Dalmatinci zapomnili lahko) vlog za 479.052 gld. Od dne 1. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca minolega meseca se je 68.099.902krat vložilo denarja za 8.042, 140.067 gld. 54 kr. Vrnilo se je pa v juliju v prometu varčevalnem in čekovuem skupaj 254.439krat v znesku za 113,728.068 gld.; od tega na Staiar-skem 8.020krat za 2,100.795 gold., na Koroškem 2.045krat za 430.790 gld., na Kranjskem 1.798krat za 437.844 gld., na Primorskem 4.173 za 1,278.305 gld.. v Dalmaciji 572krat za 71.447 gld. Od 12ega jan. 1883 se je 18,915.832krat vrnilo v skupnem znesku za 1958,005.994 gld. 66 kr. Vsled tega je v blagajnici preostalo čistih 84,134.072 gld. 8S kr.
V	prometu je 1,013.468 knjig vložnic, 24.811 če-kovnic iu 10.927 rentovnic, zadnje so vredne 19,138020 gol i. "Urad je vložnikom na zahtevan je kupil in odposlal vrednostih papirjev za 24,099.835 gld. Novo pošto z uabiralnico sta na Primorskem dobila kraja: Sveti Peter v Selvah in Porto Rose pri Piranu. Neuradni d-1 okrožnice priobčuje podatke o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem.
(Tatvina.) Ze večkrat zaradi tatvine kazuovani Jurij Rogelj je 9. t. m. med potjo s Posavja v Ljubljano Janez Iveruu iz Podboršta ukradel zlato uro z verižico v vrednosti 60 gold., 2 gold. deuarja in dežnik. Pri preiskavi so našli pri tatu vse ukradene reči.
(Kmetijskega tečaja), ki se je danes pričel v Ljubljani, se udeležuje 12 ljudskih učiteljev.
(Prodaja vojaških konj) se bode letos vršila 1. septembra v Gradcu, 3. sepUmbra v Račjem, 4. septembra v Radgoni, 5. septembra v Ptuju, 7. septembra v Brežicah, 18. septembra v Ljutomeru in 24. septembra v Feldbacbu.
(Malomarnost ali — kali?) Piše se nam: Iz jedne sosednih hiš ob novi cesti s Poljan v Streliško ulico jela se je skozi steno na to cesto izcejati iz stranišča smrdiiiva tekočina, ki okuža z gnusnim smradom ondotuo okolico, in opozarjamo sanitetne organe na ta nedostatek, da ukrenejo potrebno.
Društva.
(Občni zbor deželne zaveze gasilnih d r u š t e v), ki se je vršil včeraj ob 10. uri predpoludne v mestni dvorani bil je dobro obiskan. Dnevni red obsegal j^ namreč 7 točk, namreč: 1. Pregledovanje poveril; 2 poročilo o delovanju ; 3. poročilo blagajuikovo; 4. poročiio računskih preglednikov; 5. volitev odbora; 6. volitev iu določilo kraja prihodnjemu obč. shodu in 7. posebne predloge, ki so se imeli naznaniti zaveinemu odboru v smislu § 21. dr. pr. — Od 55 gasilnih društev bilo je zastopanih 40; imenom deželnega odbora bil je navzoč g. ces. svetnik Ivan M urnik, kot zastopnik 1 j ubij. mesta pa g. župan Grasselli. — Podpor se je razdelilo 209 gld. Dohodki so znesli 1780, troški 1766 gld. Na predlog g. Juvančiča je bil g. Do-berlet imenovan častuim članom. V odbor so bili izvoljeni gg.: Doberlet, Ahčin, Rtiting, Gerber, Stare, Juvančič, Petrič, Mayer, Trost iu Adlešič; kot namestniki Jiiger, Koucilija in Uršič.
(Sesti g 1 a v 11 i zbor »Zaveze s 1 o v e n-ski h učiteljskih društev) v Gorici leta 1894. A. V sredo. 15. avgusta ob 8. uri zvečer seje upraviiega odoora v »Čitalnici". B. V četrtek, 16. avgusta dopoludne: 1. Ob 7. uri zborovanja odposlancev ua c. kr. žen. učiteljišču. (Ob 9. uri glavna pevska vaja v Čitalnici.) 2. oh 10. uri zborovanje odseko/ na c. kr. žen učiteljišču. Popoludne: 3. Ob 1. uri skupni obed „Suda Grand Hotel". 4. Ob 4. uri glavni zbor na c. kr. žen. učiteljišču po vzpo-redu, kakor ga določi zbor odposlancev. 5. Po glavnem zboru zborovanje odposlancev, da voli upravni odbor. 6. Ob 8. uri zvečer »Beseda" v »Čitalnici". — Slavnostna beseda v proslavo rojstvenega dne Njeg. Veličanstva Franc-Jožefa, I. Vspored: 1. C. M. Zierer: „Werner Mar^ch", orkester. 2. Dr. G. Ipavic: Zavezna", uuisono z orkestrom. 3. A. Miihler: Ouverture zur Op. »Das Miidchen vou der Spule", orkester. 4. S. Gregorčič: »Soči", deklam, gč. Schaup. 5. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj" mešan zbor z orkestrom. 6. A. Stohr: »Fantazija vrhu Jugoslovanskih popjevka", svira gč. Irma Klavžar. 7. Forster: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih nar. pesni", mešan zbor z orkestrom. 8. A Thomas : Lied aus der Op. „Mignoii", orkester. 9. A. Hribar: »Kantata", zbor z orkestrom. —Vstopnina za osebo 1 krona, za obitelj 2 kroni. Orkester Pensov. C. V petek 17. avg.: Ob 7. uri zjutraj se odpelje deputacija v Cerkno. Ogledovauje mesta Gorice in okolice. C. V soboto 18. avgusta v Cerknem: 1. Ob 8. uri zjutraj udeležitev sv. maše v proslavo roj. dne Njeg. Vel. Franc-Jožefa I. 2. Ob 10. uri zjutraj odkritje spominske plošče v roj. hiši dr. Fr. viteza Močnika. 3 Oo 12. uri opoludne skupen obed in potem prosta zabava. — Opazka: Udeleženci z Gorenjskega se opozarjajo na izlet v Cerkno, katerega se lahko udeleže ter se povrnejo na Idiijo ali Loko — zato naj plačajo vožnjo po železnici le do Gorice.
(Gasilno društvo v Planini). Vabilo k veselici, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Planini dne 15. avgusta 1894 v gostilni gospoda A. Lauriča. Vspored : 1. Govor. 2. Loterija s koristnimi dobitki. 3. Zabava. Svira godba slav. c. kr. pešpolka št. 87. Začetek ob 3. uri popoludne. Ker je č sti dohodek namenjen za za poplačanje gasilnega orodja se p. u. občinstvo uljudno vabi k mno-gubrojni udeležbi.	Odbor.
Telegrami.
Anarhizem.
Pariz. 12. avgusta. V anarhistični pravdi sta bila obsojena Ortiz in Ohericetti zaradi tatvine prvi v petnajst-, drugi v osemletno ječo. Bartoni je bil obsojen zaradi prepovedane nošnje orožja v šestmesečno ječo in 16 frankov globe. Drugi zatoženci so bili oproščeni.
Pariz, 13. avgusta. Apelacijsko sodišče je sklenilo, da je začeti pravdo proti časopisu „Intransigeant". Priobčil je članek", v katerem je hudo žalil sodnike v anarhistični pravdi.
Algier, 18. avgusta. Policija je zaprla 12 anarhistov, največ Italijanov in Nemcev. Odpeljejo jih na Francosko, potem pa iztirajo čez mejo.
Pariz, 13. avgusta. Socialistični in radikalni listi se vesele, ker so skoro vsi za-toženi anarhisti bili osvobojeni in to smatrajo za zmago svobode. Zmerno republikanski listi to oproščenje obžaljujejo.
Kolera.
Amsterdam, 13. avgusta. V raznih okuženih krajih so zopet štirje zboleli in sedem umrlo za kolero.
Baenos-Ayres, 14. avgusta. Za ladije, došle iz Evrope, se je zaukazala karantena.
Peterburg, 13. avgusta. Od 5. do 11. t. m. je v Peterburgu 156 oseb zbolelo za
kolero in 101 umrla. V Varšavi je od 29. julija do 4. t. m. 139 ljudij zbolelo za kolero, 75 umrlo, v petrikovski guberniji jih je v ravno tem času 125 zbolelo in 72 umrlo, v sjedleški 40 zbolelo in 19 umrlo, v novgo-rodski 49 zbolelo in 19 umrlo, v peterburški 321 zbolelo in 104 umrli, v vitebški 28 zbolelo, 11 umrlo, v minski 11 zbolelo, 4 umrli, v kostromski 1 zbolel, v Estlandiji jih je 17 zbolelo in 10 umrlo, v Kovni 23 zbolelo in 11 umrlo in Lomči 37 zbolelo in 9 umrlo. Od 22. do 28. min. m. jih je v radumski guberniji 575 zbolelo in 288 umrlo, v Kur-landiji 10 zbolelo in 7 umrlo, v Tveru 3 zboleli, v Livlandiji 10 zbolelo, 4 umrli, v grodenski guberniji 174 zbolelo in 81 umrlo. V tulski guberniji so od 22. julija do 4. avgusta 4 zboleli in 1 umrl, in v mohilevski guberniji so pa od 15. julija do 4. t. mes. 4 zboleli in 2 umrla.
Dunaj, 12. avgusta. Veliki tabor delavcev v prid občne volilne pravice pod milim nebom je mirno minul.
Dunaj. 13. avgusta. Ustrelil se je borzni špekulant Kuffer z revolverjem.
Dunaj, 13. avgusta. Včeraj po noči je umrl guverner „Landerbanke" grof Ludovik Wodzicki v Dunaisu, ko je potoval iz Pariza v Ostende.
Lvov, 12. avgusta. Danes se je sešel občni obrtni in trgovski shod v mestni hiši. Došlo je tudi štirideset odposlancev z Dunaja. V imenu mesta jih je pozdravil Mochnacki in posebno naglašal, da jih pozdravlja na tleh, kjer se priznavajo pravice vsem narodnostim in veroizpovedanjem. Zahvalil se je gostom za pohod. Predsednikom shoda je voljen član trgovske zbornice Niemczynowski, ki je opominjal zborovalce, da naj se trdno drže programa. Popoludne so si vsi ogledali razstavo. Pozdravil jih je ravnatelj razstave dr. Machwieki , ki je zopet naglašal. da v Galiciji ne delajo razlike mej narodnostmi in veroizpovedanji. — Shod socijalistov, ki je bil tukaj, se je mirno izvršil. — Tukajšnjo rokodelsko društvo danes praznuje pet-indvajsetletnico.
Sredeo, 12. avgusta. Opoldne se je pripeljal posebni vlak s knezom Ferdinandom. Ce tudi je bil vsak všprejem prepovedan, vendar se je bilo pred kolodvorom in po ulicah proti kolodvoru zbralo mnogo ljudij. ki so kneza pri prihodu naudušeno pozdravljali. Po mnogih hišah so bile razobešene zastave. K vsprejemu kneza so bili prišli na kolodvor ministri in mestni zastop z županom Gro-zevom na čelu. Knez se je zahvalil za prirejeno ovacijo.
Pariz, 13. avgusta. Komisija za iznajdbe je Turpinu izročila vse njegove stvari, ki se tičejo njegove iznajdbe. Sedaj Turpin lahko stori, kar hoče.
London, 13. avgusta. Iz Tangera prihaja poročilo, da se je spuntal jeden kabilski rod. Nekaj uradnikov je pobil, drugi so bežali. Izvolili so svojega načelnika in nečejo priznati druzih guvernerjev.
Novi Jork, 12. avgusta. Pred včeraj zvečer se je v Lincolnu na železnici prigo-
dila nesreča. Vlak je skočil s	tiru ker je nekdo bil odstranil jedno šino.	Nekega zamorca so zaprli, ker je sumljiv	tega, hudodelstva.
a M a	Cas	Stanje		Veter	Vre m e	2 >-a o •C " 8
opazovanja		zrmkomera t mm	toplomera po Celzija			•goS s S " m a
11	7. a. zjut. 2. a. pop. 9. « iveč	735-0 733 9 735-8	157 17-4 13 8	sl. sever sl. jvzh. sl. zapad	megla oblačno	7-4 dež
Umrli no:
10.	avgusta. Romana Lušičky, železničnega Čuvaja hči, 9 mesecev, cesta na južno železnico 1, driska.
11.	avgusta. Ana Usnik, posestnica, 68 let, Pred konjušnico 4, emphys. pulm. — Franc Ogrin, delavčev sin, 2 leti, Poljanska cesta 55, daviea. — Ana Papež, paznikova hči, 23 let, Poljanski nasip 50 oslabelost. — Marija Homec, delavka, 27 let, sv. Jakoba trg 11, jetika. — Lucija Mekinda, delavčeva hči, 2lU leta, Kolodvorske ulice 6, rachitis.
12.	avgusta. Ludovik Čateš, delavčev sin, 6 dni, Opekarska cesta 37, icterus veunatorum. — Anton Korbič, kolar, 55 let, Hrenove ulice 15, kron. katar ▼ črevesu.
V bolnišnici:
10. avgusta. Antonija Honigman, kolarjeva žena, 46 let, srčna hiba.
V vojaški bolnišnici:
10. avgusta. Vincenc Brajdič, infanterist, 26 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
12
7.	Q. IJUt.
8.	n. pop. 9 ». iveu.
736-7 7367 738-2
10-6 20 0 12-8
sl. vzh. sl. szap.
megla oblačno jasno
0.1
dež
Srednja temperatura obeh Ani 15-6° in 14-6°, oziroma 4-3" in 5 3° pod normalom.
Plemenite mizne rake
priznano prvo, najizvrstnejSo delikateso, mizno vrsto, razpošilja se z jamstvom, da pridejo živi v poštnih košaiah, kamor so namenjeni. 100 lepih rakov za juho velja 3 gld., 60 velikanskih rakov z dvema tolstima debelima škamicama 3 gld. 75 kr. 40 solo-rakov velja 5 gld., in 32 najboljših solo-rakov, izborne čudovite živali, 5 gld. 50 kr. 398 25—3
FREUDMAM cV Co.
v Stanislavu 6tov. 370 (Avstrija),
Velika levovska loterija. — 2024 dobitkov.
Glami dobitki 60.000, 10.000, S.000 *
_____ v gotovini le z 10% odbitka.__
Levovske srečke ži 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalnična delniška družba 390 1 na Dunaja, Wollzelle 10. 418 211
S C. ScHmarda
nrirtrtrnAo n rt »ntni^Anmii	—
♦
M
♦
Zahvala.
420 1
Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nam v prerani smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda
Antona Uršič-a
hišnega posestnika in gostilničarja
skazali na toli ljubeznjiv način svoje sočutie, kakor tudi onim, ki so dragega rajnika spremili k poslednjemu počitku; dalje čast. duhovščini, gg. uradnikom, učiteljem in vsem drugim za mnogobrojno, iskreno sočutje, sosebno pa darovalcem vencev in sl. vipavski čitalnici izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Vipava, dne 11. avgusta 1894.
Žalujoča rodbina.
priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno dovoljeno
potnišRo pisarno
M M
M ♦
M
s pravico za preskrbo vanje navadnih, povratnih, naročniških in obhodnih voznih listov, za prirejanje zabavnih, romarskih iu druzih posebnih vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tu- in inozemstvo po železnici in po morju.
Pisarna je v JSjuBtjani, Selen-Gurgove ulica št. 6.
Opomba: Ker se v zadnjem času prirejajo posebni vlaki tudi od nepoklicane in neopravičene strani, usojam si opozarjati slavno občinstvo, da sem storil proti tem posegom v mojo koncesijoni-rano obrt primerne korake pri pristojni kazenski oblasti. — Slavno občinstvo blagovoli naj se tedaj obračati v vseh v stroko potovalne pisarne spadajočih zadevah v svojem lastnem interesu jedino le do moje pisarne, ker na Kranjskem nima nihče drugi jednake koncesije.	416 3-2
JC.	lJ.fi
Dobro se izplačil papir za naiagapie.
V zlatu obrestljivo in povračljivo.
6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo.
menjarnlčnl
delniški družbi
Hinntfkiirnn »s040*'!«« s prvohi-
llljlUH Hdl IIU poteko na že|eznici Bn.
ščuk'-Varna in Kasplčan-Sofija-Klstendll
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti,^6
6 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin je prosto -srdaj 111 2a vso prihod"
po sedanjem kurzu okolu 6l„ odstotka.
Donaša
Po dnevnem kurzu dobi se pri
,Merciir', z
58 40-29
Dunaj,
Wo 11 z e 11 e 10.
I > il n a j s k a borza.
Dn6 13. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1014	„
Kreditne delnice, 160 gld.......361	„
London vista ..........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	61	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5	„
55	kr.
55	B
50	„
80	„
70	„
95	„
75	"
45	„
»1
19	„
90	„
36	„
89	„
50 45
Dni U. avgusta.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	149 gld. - kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155 „ 25 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	96
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......—
4% kranjsko deželno posojilo.....67
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 %	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	224
n n južne železnice 3% .	156
„ „ južne železnice b% .	128
n „ dolenjskih železnic 4%	98
40
40
70 50
50 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	25	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	^	40	^
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	^
Salmove srečke, 40 gld................68	„	__l
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	75	"
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	"	—	1
Ljubljanske srečke.........24	„	60	^
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. .	166	„	25	„
AkcijeFerdinandovesev.železn.,1000gl.st.v.	3202	„	60	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	487	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	109	„	50	"
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„	—
Montanska družba avstr. plan.....82	„	90
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177	"„	—
Papirnih rubljev 100 ................133	„	25	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje m zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšeza d> t> k K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Meniamična delniška družba
„M EKCU
Nollztile it. 10 Dunaj, liriahilfontraiie 74 B
66
PoJasnUa «6 w««h gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan.)* pri popolni varnosti O0F~ u n 1 o x e n i h g- 1 u v n 1 o.