PRIMORdKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	..
Abb. postale I gruppo	" L<6n3 “U tlF
Leto XXK. Št. 287 (8689)
TRST, petek, 7. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREČANJE MED FINANČNIMI MINISTRI IN TAJNIKI FEDERACIJE CGIL, CISL IN UL
SINDIKATI ZAHTEVAJO VLADNI POSEG PROTI SPEKULACIJSKIM MANEVROM
Poudarjena potreba po novi politiki energije, prevozov, cen in poljedelstva - Sestanek na ministrstvu za delo o naložbah na Jugu
RIM, 6. — Na ministrstvu za proračun je bilo danes srečanje med finančnimi ministri in tajništvom federacije CGIL, CISL in UIL, na katerem so proučili trenutni gospodarski položaj v državi. Navzoči so bili ministri Colombo, Giolitti in La Malfa ter generalni tajniki treh sindikalnih zvez Lama, Storti in Vanni, ki so jih spremljali še sindakalisti Boni, Romei in Ruffino.
Ob zaključku srečanja, ki je traja-
lo celih pet ur, je sindikalna fe deracija objavila poročilo, v katerem med drugim poudarja, da je zaradi energetske krize še bolj nujno spremeniti tradicionalni model razvoja. Sindikati menijo, da je treba čimprej uresničiti strukturne spremembe, ki naj bi dale prednost javni potrošnji pred zasebno, še posebno pa je treba uresničiti učinkovito politiko energije, prevozov, cen in poljedelstva.
Sindikati izražajo zaskrbljenost ter opozarjajo na splošno nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo pomanjkanje goriva ter so pozvali vlado, naj sproži «nujne in učinkovite posege proti špekulacijaskim manevrom, ki so v teku». Sindikati menijo da bi utegnilo pomanjkanje nekaterih živil, kot so testenine, olje in sol, privesti do neuspeha vladne politike, kar bi prisililo sindikalno gibanje, da povleče nujne zaključke. Poročilo potrjuje tudi obvezo sindikalne federacije za zaščito življenjskih pogojev delavcev
deracije, ki se bo sestalo 19. in 20. decembra, ko bo proučilo tudi rezultate naslednjega srečanja vlado, ki je na programu po napovedanem «vrhu» leve sredine v to1 rek, 11. decembra. ' Pordčilo sindi kalne federacije navaja na zaključku, da je vlada zagotovila skorajšnjo odobritev zakona za povišanje pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne
Vsi trije ministri so po sestanku s sindikalisti izjavili, da je šlo za zanimivo in koristno srečanje. Colombo, Giolitti in La Malfa pa so se sestali popoldne ter razpravljali o rezultatih srečanja s sindikati ter o pripravi skupne platforme gospodarske politike, ki naj bi jo predložili na «vrhu» leve sredine
11.	decembra. Na zadnjem delu sre Čanja, ki se ga je udeležil tudi minister za industrijo De Mita, so govorili o energetski krizi.
Na ministrstvu za delo je bil danes štiriurni sestanek ministrov za proračun Giolittija, za Južno blagaj-
in ravni zaposlovanja. O teh vpra- no Donai Gàttinà in za delo Bertol-šanjih bo razpravljalo vodstvo fe-1 dija s sindikalnimi predstavniki ko-
aniMiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiHiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
JUTRI NE BO IZŠEL NOBEN DNEVNIK
Protestna stavka tiskarjev proti stališču založnikov
Sindikalna federacija In enotni sindikat tiskarjev protestirata tudi, ker vlada ni odgovorila na poziv za razgovor — Tudi časnikarji pripravljajo stavko — Za sedaj se dnevniki ne bodo podražili
RIM, 6. — Federacija CGIL, CI SL in UIL in enotna federacija tiskarskih delavcev sta sklenili sklicati za jutri stavko tiskarjev dnevnikov, tako da v soboto, 8. decembra ne bo izšel v Italiji noben dnev-
Naš list jutri ne bo izšel zaradi vsedržavne stavke tiska rsk h delavcev. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v nedeljo, 9. decembra.
nik. Sindikati protestirajo proti enostranskemu sklepu založnikov, da zvišajo cene dnevnikov; gre za dejanje, menijo tiskarji, ki pomeni provokac’jo in izzivanje, ter je v škodo vseh delavcev, ker se vključuje v nesprejemljivo strategijo splošnega naraščanja cen. Tiskarji opozarjajo, da vlada ni odgovorila na njihovo zahtevo po sestanku, na katerem naj bi proučili probleme dnevnega tiska, kar pa je omogočilo špekulacijo založnikov ter postavlja v dvom voljo vlade, da se loti dramatičmh problemov informacije.
Izvršni odbor časnikarske zveze pa je sklenil sklicati sestanek s pred-sedn'ki deželnih združenj za sklicanje enodnevne vsedržavne stavke v znak protesta proti zadržanju založnikov in proti negibnosti vlade zaradi čedalje bolj dramatičnih problemov italijanskega tiska.
Založniki pa so medtem sklenili odložiti sklep, da povišajo ceno dnevnikov, in upoštevati poviz predsednika Humorja. Založniki dnevnikov se bodo čimprej ponovno sestali, da bi zavzeli àupno stališče o tem vprašanju.
Moro obsodil grški režim
RIM, 6. — Zunanji minister Moro je v senatu odgovarjal na vprašanja in interpelacije o mednarodni politiki ter v prvi vrsti izrazil «grenkobo in zaskrbljenost» parlamenta in vlade zaradi položaja v Grčiji. Moro je omenil «plemeniti izbruh» mladih Grkov, ki so želeli ponovno privesti Grčijo k demokraciji in si zagotoviti človeško bodočnost, ta manifestacija ljudske volje pa je bila zatrta in je imela svoje žrtve. Prišlo je do nove politične ureditve, toda še enkrat mimo ljudske volje. Zato še vedno traja v Grčiji politični sistem brez demokratične osnove, zato pa traja tudi nesoglasje italijanske vlade zaradi dolgoletnega zatiranja.
Moro je nato govoril o stališču, ki ga je Italija zavzela v mednarodnih forumih do vprašanja Grčije. Po Evropskem svetu in Evropski gospodarski skupnosti je zunanji minister govoril tudi o NATO, v okviru katere pa bi razprava o odnosih z Grčijo po njegovem mnenju ne mogla privesti do pozitivnih re-lultatov. Moro je v tej zvezi pou-
daril vlogo NATO za ohranitev miru in varnosti v Evropi in dejal, da bi njegova ošibitev imela negativne posledice na proces pomiritve, na konferenco o evropski varnosti in na pogajanja o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. Vsekakor pa je Moro zagotovil, da bo Italija sprožila vse možne akcije za zaščito človečanskih pravic in za obnovitev demokracije v Grčiji.
Moro je govoril tudi o krizi na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je usoda Evrope povezana z usodo Sredozemlja, zaradi česar ni mogoče misliti, da bi Evropa ne odigrala svoje vloge v bližnjevzhodni krizi. Sicer pa je Evrooa že zače r zavzemati skupno politiko, kar ni v nasprotju z vezmi prijateljstva in sodelovanja z ZDA, saj gre za enakopraven odnos med partnerji, ki imajo lastno ekonomijo in lastno istovetnost.
vinarske zveze. Na sestanku so razpravljali predvsem b programu naložb na Jugu, tudi v zvezi s sindikalnim sporom delavcev FIAT. V skupnem poročilu o razgovoru je med drugim rečeno, da je bilo srečanje pripravljalnega značaja v pričakovanju zasedanja medministrskega odbora za gospodarsko programiranje (CIPE).
Končno moramo še zabeležiti, da je bilo na sedežu ministrstva za delo srečanje ministra Bertoldija s predstavniki sindikalne ^federacije CGIL, CISL in UIL, ‘Goldiretti, Kmečke zveze in AGLI za proučitev zakonskega osnutka za izvrševanje direktiv Sveta evropskih skupnosti za reformo poljedelstva.
Leone sprejel Masmudija
RIM, 6. — Predsednik republike Leone je sprejel tunizijskega zunanjega ministra Masmudija, ki je na obisku v Italiji. Pogovorov se je udeležil tudi zunanji minister Moro. Govor je bil o vprašanju Bližnjega vzhoda, Masmudi pa je izročil predsedniku Leoneju poslanico predsednika Burgibe, v katerem se poudarja tradicionalno prijateljstvo med obema državama.
Masmudija je sprejel tudi politični tajnik KD Faniani.
Ob praznikih dovoljeno kroženje vozil za prevoz goriva
RIM, 6. — Vozila za prevoz in razdeljevanje tekočega in trdega goriva bodo lahko krožila tudi ob praznikih 8. in 9. decembra, vendar se bodo morala pri svojih o pravkih držati najkrajše poti. Navodila v tem smislu-je dalo ministrstvo za javna dela. V soboto 8. decembra pa bodo lahko krožila tudi vozila za razdeljevanje živil.
Zunanji minister Iraka pride v Jugoslavijo
BEOGRAD, 6. - Na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica bo zunanji minister Iraka Murtada Saed Abdul Baki od 8. do 10. decembra u-radno obiskal Jugoslavijo. Njuni razgovori se bodo nanašali na aktualni mednarodni položaj in nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Irakom.
Francija je bila včeraj skoraj popolnoma paralizirana zaradi splošne Slavke, ki so jo proglasile sindikalne organizacije proti draginji. Stavkali so tudi smetarji in smeti so se kopičile na pločnikih, kot priča
zgornja slika
POROČILO SIROTKO VIČA NA SEJI SVETA NARODOV
Prihodnje leto ugodno za gospodarstvo SFRJ
Povečale se bodo proizvodnja in gospodarske investicije Zaščita standarda državljanov z nižjimi dohodki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič je danes na skupni seji sveta narodov, gospodarskega in družbenega političnega sveta zvezne skupščine poročal o gospodarski politiki v prihodnjem letu. Po njegovem poročilu obstoječi materialni in družbeni pogoji in tendence sprememb na osnovnih področjih gospodarstva omogočajo, da se v prihodnjem letu dosežejo pomembnejši in kvalitetnejši rezultati v krepitvi materialne osnove samoupravljanja in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in da se na tej osnovi doseže hitrejši razvoj proizvodnje in naložb v osnovna sredstva gospodarstva, da se doseže občutno povečanje realnih o-sebnih dohodkov zaposlenih.
So tudi pogoji, da se pospeši razvoj gospodarsko nerazvitih področij, posebno Kosova, in da se nadaljuje s krepitvijo obrambne sposobnosti in varnosti dežele, kar je bistveni pogoj za neovirano graditev jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Po besedah dr. Sirotkoviča so realne možnosti, da se v prihodnjem letu skupna proizvodnja poveča za 6 odst., pri tem industrijska za 8 odst., kmetijska pa za 2,5 do 3 odst., zaposlenost okrog 3 odst. produktivnost za 4,5 odst., gospodarske investicije v osnovna
«llllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllltllllUllllllllllllIlll^lllllllllUllllllulllllllllllll■n■■•llllllulllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllll*
NAPETOST MED IZRAELOM IN EGIPTOM SE STOPNJUJE
CFDALJF POGOSTEJŠE KRŠITVE PREMIRJA NA BLIŽNJEM VZHODU
Gospodarski svet arabske zveze sklenit umakniti arabski kapital iz tujih bančnih zavodov
BEOGRAD, 6. — Na vabilo predsednika ministrskega sveta ljudske republike Poljske Jaroszewicza bo predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s soprogo cd 10. do 13. decembra uradno obiskal Poljsko.
KAIRO, 6. — Egiptovski zunanji minister Fahmi je poklical k sebi veleposlanika ZDA in SSSR Eilt-sa in Vinogradova, ki jima je izročil spomenico, v kateri je obrazloženo egiptovsko stališče do krize na Bl žnjem vzhodu pred prihodom ameriškega zunanjega ministra Kis-sdngerja v Kairo in v druge države na tem področju.
V spomenici je med drugim rečeno, da Egipt ne bo obnovil pogajanj pri kilometru 101 ceste Kairo — Suez, dokler ne bo Izrael dokazal, da je pripravljen odstopiti od svojega nepopustljivega stališča v zvezi z umikom svojih čet. Egipt, zatrjuje Fahmi, se bo udeležil konference v Ženevi, meni pa, da bi u-mik izraelskih čet na pozicije, ki so jih imele 22. oktobra, prispeval k uspehu konference. Egipt nadalje zahteva od obeh velesil, naj nadzorujeta umik Izraelcev z egpitovske-
Egiptovski minister za vojno Ismail kaže izraelski 155-milimeti’ski
zadnjo vojno
top, ki so ga
Egipčani zaplenili med
«iiiiiiiiliiitiiitmniif ll■I■mlltllllMllll||I|||||!||||||||||||,iniiiiiiifini,um,n,|„,U„|||,||||„|||,nun,m,|,|,milt,ii„iilniiri„l,ii,l,inni,umnimi,itiimniil
Na včerajšnjem srečanju finančnih ministrov s tajniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so proučili gospodarski položaj, tudi v zvezi s hudo energetsko krizo. Sindikati so ponovili zahtevo po ustvarjanju novega vzorca gospodarskega razvoja, ki naj da prednost socialnim potrebam. Ugotovili so tudi, da se množijo špekulacijski manevri za zvišanje cen, zaradi česar grozi vladni akciji neuspeh, ki bo imel posledice tudi na odnos sindikatov do vlade. Finančni ministri in tajniki sindikalne
federacije se bodo o teh vprašanjih ponovno razgovarjali po «vrhu» leve sredine, ki bo 11. decembra.
Založniki so za sedaj odložili sklep, da povišajo ceno dnevnikov na 120 lir. Vendar pa je njihovo zadržanje sprožilo val protestov, predvsem s strani zainteresiranih kategorij. Tiskarski
delavci bodo danes stavkali, tako da jutri ne bo izšel noben dnevnik. Tudi časnikarski sindikat je napovedal stavko, katere datuma pa še niso določili.
Včeraj popoldne so v glavni dvorani trgovinske zbornice proslavili s0-letnico ustanovitve Delavskih zadrug. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki o-blasti, slavnostni govor pa je imel predsednik Delavskih zadrug inž. Josip Pečenko, ki je orisal nastanek in razvoj zadrug ter njihov pomen na sedanjem živilskem trgu.
ga ozemlja, ker sta obe potrdili resolucijo varnostnega sveta, ki je privedla do ustavitve ognja. Fahmi končno pravi, da se je položaj na črtah ustavitve ognja v zadnjih dneh odločno poslabšal, ker se Izraelci nočejo umakniti.
Tako v Kairu kot v Tel Avivu so opazovalci dokaj črnogledi. Napetost na frontah se stopnjuje in izraelske provokacije jo še zaostrujejo. Izraelska letala so danes preletela nekatere egiptovske poz:rije.. E-giptevski lovci so jih prestregli in v spopadu je bilo vsaj eno letalo sestreljeno. Kairo zatrjuje, da gre za izraelski phantom, medtem ko pravijo Izraelci, da so sestrelili e-giptevski m:g 21. Kakorkoli že, je položaj izredno napet in bi napetost kaj lahko prerasla v širši spopad, katerega posledice bi bile izredno hude.
Gospodarski svet arabske zveze, ki obsega 19 držav, je odločil postopno premestitev arabskih skladov iz tuj'h bančnih zavodov v a-rabske investicijske in finančne organizme. Sklep so sprejeli sinoči, v sporočilu pa je tudi rečeno, da bodo premestitev izvedli postopoma, da ne bi oškodovali gospodarstva prijateljskih držav. Gospodarski svet je tudi sprejel potrebne ukrepe za ustanovitev arabsko - afriške banke za razvoj industrije in kmetijstva v Afriki ter je določil nekatere investicije arabskega kapitala.
S tiskovne konference glasnika zunanjega ministrstva SFRJ
Dolgoročno nemško posojilo Jugoslaviji
BEOGRAD, 6. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenc; v zvezi z vestmi, ki so se pojavile v zahodno-nemškem tisku, da so v teku uspešni razgovori med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo o nemški pomoči Jugoslaviji, kar naj bi bilo v zvezj z rešitvijo vprašanja odškodnine jugoslovanskim žrtvam fašizma dejal, da je bil lani med obiskom kanclerja Brandta v Jugoslaviji, dosežen sporazum, da se preostala nerešena vprašanja iz preteklosti rešijo z dolgoročnim sodelovanjem na gospodarskem in drugih področjih.
Lahko rečem, da smo se v stikih z vlado Zvezne repubbke Nemčije popolnoma prbližali uresničenju omenjenega dogovora, je izjavil Zupan in dodal, da je za-hodnonemška vlada pripravljena dodeliti Jugoslaviji dolgoročen kredit pod zelo ugodnimi pogoji. Jugoslavija, po besedah Zupana, sprejema tako rešitev in pričakuje, da bo pozitivno vplivala na preučevanje drugih oblik dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med obema državama, kar bi istočasno bila pot za premostitev posameznih odprtih vprašanj iz preteklosti.
Na vprašanje, kako komentira sklepe Zahodne Nemčije, Danske in Avstrije o prenehanju sprejema tuje delovne sile, je Zupan dejal, da ti sklepi niso bili nepričakovani, kajti že prej so obstajala znamenja, ki so napovedovala možnost takih odlokov. Jugoslovanska vlada posveča temu vprašanju posebno pozornost, ker se še vedno ne morejo do kraja spregledati mogoči obseg in posledice teh sklepov. Organi jugoslovanske vlade in organizacije so že podvzeli ustrezne korake, da od organov omenjenih držav dobijo čim podrobnejša obvestda o nastalem položaju in vseh implikacijah teh sklepov.
Jugoslavija, je poudaril Zupan, vztraja na medsebojnem sodelovanju, da bi se z ukrepi nevtralizirale negativne posledice, ki lahko iz teh sklepov nastanejo za jugoslovanske državljane.
V odgovor na vprašanje o nedavnem sestanku na vrhu arabskih držav, je Zupan dejal, da je ta sestanek potrdil arabsko e-notnost in solidarnost v njihovi osvobodilni borbi in da je pomemben prispevek k dosegu pravične rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Posebnega pomena za krepitev in solidarnost arabskih in drugih afriških držav so, po besedah Zupana, sklepi o prekinitvi odnosov arabskih držav s Portugalsko, z Južno Afriko in Rodezijo ter sklep o ustanovitvi sklada za dajanje pomoči in kreditiranje razvoja afriških držav.
B. E.
sredstva za okrog 7,5 odst., osebna potrošnja za okrog 5,5 odst. Prav tako so realne možnosti da se izvoz v primerjavi z letošnjim poveča za 9 do 10 odst., a uvoz za okrog 16 odst.
Ena najbolj zapletenih nalog v prihodnjem letu bo ustavitev sedanjega trenda povečanja inflacije in življenjskih stroškov. Za rešitev te naloge mora biti splošna in skupna potrošnja nižja od spodnje meje povečanja proizvodnje, da se investicija in osebna potrošnja lahko povečajo do meje razpoložljivih sredstev in da morajo biti o-sebni dohodki usklajeni s povečanjem dohodka in produktivnostjo dela.
Posebno pozornost bodo posvetili družbenemu sektorju, graditvi stanovanj in zaščiti standarda prebivalstva z najnižjimi dohodki. V u-vodnem delu svojega poročila se je dr. Sirotkovič kritično ozrl na izvajanje gospodarske politike v letošnjem letu. Po skupni seji so sveti na ločenih sejah sprejeli osnutek resolucije o osnovah politike in družbeno - gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjih letih z zahtevo, da se v razpravi prikazane pripombe in predlogi upoštevajo pri izdelavi dokončnega osnutka resolucije.	B. B.
Kissingerjeva tiskovna konferenca
NEW YORK, 6. — Ameriški zunanji minister Kissinger, ki bo od 13. do 17. decembra na obisku v državah Bližnjega vzhoda, je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je v glavnem obravnaval vprašanje skorajšnje mirovne konference. Kissinger je bil videti dokaj optimistično razpoložen. Dejal je, da so ustvarili trdne temelje za pogajanja in da je treba sedaj določiti le še nekaj tehničnih podrobnosti.
Kissinger je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi ugodnega razvoja sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ki se je zlasti izkazalo v pripravljalni fazi pogajanj za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Po mnenju šefa ameriške diplomacije se bo zelo verjetno pogajanje med Izraelci in Egipčani o odmiku obeh vojska vzdolž Sueškega prekopa zaključilo na ženevski konferenci.
Ameriški zunanji minister je tu-d; omenil sedanji položaj v Indo-kini in dejal, da ne bodo Američani posegli v borbo, če ne bodo imeli dovoljenja kongresa.
OLszowski v Bonnu
BONN, 6. — Razvoj dvostranskih odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo je bil v ospredju pogovorov med poljskim zunanjim ministrom Olszovvskim, ki je na obisku v Bonnu in njegovim nemškim kolegom Scheelom. Jutri bo Olszow-skega zelo verjetno sprejel tudi zvezni kancler Brandt.
RIM, 6. — V sredo 12. decembra se bo sestalo vodstvo KPI. Zasedanje centralnega komiteja pa je bilo sklicano za 17. decembra.
BEOGRAD, 6. — Glavni ravnatelj za politične posle italijanskega zunanjega ministrstva Roberto Ducei je bil 5. in 6. t.m. v Beogradu na običajnih posvetovanjih s funkcionarji zveznega tajništva za zunanje zadeve. Ob tej priložnosti je bila opravljena izmenjava misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Med bivanjem v Beogradu je Duccija sprejel namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič.
ZARADI POMANJKANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Jugoslavija v temi
Položaj še zlasti kritičen v Sloveniji in Hrvatski
BEOGRAD, 6. — V Jugoslaviji je te dni veliko pomanjkanje električnega toka, ki mu je botrovalo več razlogov. V prvi vrsti je treba omeniti neugodne vremenske pogoje, saj je dolgotrajna suša popolnoma posušila akumulacijska jezera. Tisto malo dotoka vode, je zaustavil novozapadli sneg in mraz. Temu je treba dodati še okvare na nekaterih večjih termoelektrarnah in pa pomanjkanje premoga. Trenutno je v Jugoslaviji razpoložljivih 90 milijonov kWh dnevno od potrebnih 110 milijonov.
Položaj je še zlasti kritičen v Sloveniji in Hrvatski, kjer manjka 50 odst. potrebnega električnega toka. Zaradi tega so mnoge industrije začasno zaprle vrata, delavci pa so odšli na predčasne počitnice.
Edina republika, ki pomanjkanja ni občutila je Srbija, ki v teh dneh pomaga drugim članicam federacija.
Obsojena vohuna
BEOGRAD, 6. — Kazenski senat vojaškega sodišča v Sarajevu je obsodil danes britanska državljana Paula Masona in Roberta Curtisa zaradi dokazanega vohunstva na 4 leta strogega zapora in prepoved v Jugoslavijo po prestani kazni za dobo petih let. Obsojenca sta od 2. do 8. oktobra z avtomobilom, v katerem sta tudi spala, obiskala več civilnih in vojaških letabšč od Pulja do Mostarja in zbirala podatke o vojaških letalih na teh letališčih. Ob trenutku aretacije so pri njiju našli dva fotoaparata s teleobjektivom, daljnogled, posebni tranzistorju sprejemnik za prisluškovanje razgovorov med kontrolno službo in posadko letal, podrobne zemljepisne karte Jugoslavije in dalmatinske obale ter beležnice.
PISMO IZ RIMA
Na konju
Ali ste kdaj poskusili stopiti iz močno razsvetljenega prostora v temno sobo? Podoben občutek so verjetno doživeli preteklo nedeljo milijoni Italijanov, ki so jim odvzeli avtomobil. Rumor in Paviani sta govorila o «zrelosti» in «državljanski zavesti» in verjetno sta imela tudi prav glede na dejstvo, da je operacija konec koncev le uspela brez prevelikih zapletljajev. Toda vsiljuje se mi dvom, da ni šlo toliko za disciplino, kolikor za šok, ki so ga doživeli, ko so se tako nenadno in nepričakovano morali preleviti v pešce. Če odvzamete otroku najboljšo igračo, mu bo za trenutek obstala sapa, preden se bo začel cmeriti. In tako se je zgodilo tudi odraslim, ki so jih desetletja motorizacije nemalo po-otročila.
Svojo trditev lahko dokažem z dejstvom, da so ljudje, ki so nenadno ostali brez vozil, našli tolažbo v dveh v bistvu o-troških pojavih : televiziji in nogometu. Rim je bil v nedeljo skoraj prazen: nameravani sprehodi niso bili uresničeni (temu je botrovalo tudi neugodno vreme), pač pa je bil nogometni stadion poln do zadnjega kotička za tekmo Roma - Napoli. Na tisoče Neapeljča-nov je premostilo vse težave in neprilike, da so prišli v Rim na tekmo, in so kljub hudemu mrazu povečini prespali kar v avtomobilu (seveda ustavljenem). Ob koncu tekme pa so se pojavili apokaliptični prizori, ko javni prevozi niso zmogli prevelikega bremena. Prišlo je do pravih napadov na avtobuse, ki so spominjali na Indijance v kavbojskih filmih, prišlo je celo do streljanja, pri katerem je bil neki navijač hudo ranjen. Za tiste, ki so ostali doma pred televizijo, pa ni bila nedelja nič kaj bolj rožnata: pod težo višje potrošnje sta odpovedala električni tok in plinska napeljava.
Skratka, kronika rimske nedelje je potrdila tezo, da je Rim avtomobilsko mesto. Brez avtomobilov se sploh ne drži več na nogah. Nebrzdano širjenje mesta je predpostavljalo posplošeno zasebno motorizacijo, ob popolnem zanemarjanju omrežja javnih prevozov, ki bi lahko zadostil potrebam treh milijonov prebivalcev. Kdor stanuje na periferiji, se je v nedeljo znašel kot prebivalci kake zapuščene vasice A-brucov. popolnoma izolirane zaradi snega. In ko smo že o-menili Jug. moramo še ugotoviti, da je narava, ki pogosto-ma ne prizanaša človeškim grehom, sprožila preteklo nedeljo pravo ofenzivo mraza, snega in vetra, kakršne nismo videli že desetletja. Prav tak položaj pa je pokazal neustreznost struktur na italijanskem Jugu: snežni plugi so ostali brez goriva, električne napeljave so odpovedale, ceste so se rušile.
Po drugi strani pa je šlo v Milanu vse v najlepšem redu: celo ob zaključku nogometnega «derbyja» je osemdeset tisoč navijačev lahko zapustilo stadion v komaj 45 minutah, namesto predvidenih dveh ur; elektrike ni zmanjkalo, skratka, mesto je dobro preneslo nova bremena.
Nedeljska operacija je torej dala precej točno sliko treh Italij : Severa, ki se kljub vsemu približuje evropskemu standardu; Juga. kot vselej ponižanega in izkoriščanega; in končno glavnega mesta, orjaka brez hrbtenice, ki ga vsak najmanjši udarec postavi na kolena. In če povlečemo zaključke, bomo ugotovili, da varčevanje najbolj prizadene prav reveže, ki sn že tako vajeni varčevati. Za privilegirance pa lahko postane celo priložnost za zabavo, na primer jezdenje; kajpak gre za ljudi, ki so vedno na konju.
MARIO DEZMANN
Sfoessel novi veleposlanik ZDA v Sovjetski zvezi
WASHINGTON, 6. — Iz ameriških vladnih krogov se je zvedelo, da bo Walter Stoessel novi ameriški veleposlanik v Moskvi. Nadomestil bo Jacoba Beana, ki se je umaknil iz aktivne diplomatske službe.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
V« >
7. decembra 1973
ENERGETSKA KRIZA NA TRŽAŠKEM
ZARADI NEVZDRŽNIH RAZMER NA SOLI
V mestu pomanjkanje goriva Protestna stavka in odločen nastop v Aquili pa polne cisterne dijakov slovenske strokovne šole
Petrolejske družbe zadržujejo gorivo v zalogi ■ Kako je z električno energijo
Na deželnem odbomištvu za indù-1 tako lada obešajo na veliki zvon.
strijo in trgovino so se odborniki za promet Cocianni, za industrio Stopper, za šolstvo in kulturne de javnosti Dal Mas, za turizem De-vetag	in za	obrtništvo	Mauro,	ka
terim	sta se	pridružila	glavna	rav-
natelja odbomištva za zdravstvo in odbomištva za kmetijstvo, sestali predstavniki petrolejskih družb Total in Agip. Na sestanku so preučili vprašanje dobav goriva za ogrevanje, promet in gospodarske dejavnosti, za šole, bolnišnice in druge družbene in javne storitve ter za kmetijstvo.
Predstavniki obeh petrolejskih družb so naglasili ,da je sedanji položaj nastal	zaradi	zmanjšanih dobav	su-
rove nafte: letos naj bi bile dobave za 26 odst. manjše od lanskih. Poleg tega so čistilnice sedaj dolžne imeti večje zaloge kakor v preteklosti: po zadnjih določbah, ki so bile sprejete v	okviru	Evropske	gospodarske
skupnosti, so morale čistilnice povečati zaloge od prejšnjih 9 na 12 odst. Nekatere petrolejske družbe, so še naglasili predstavniki Total in Agip, imajo na razpolago pri čistilnicah večje količine petrolejskih derivatov, vendar jih ne spravljajo v promet. Zato naj bi na ministrski ravni prisilili petrolejske družbe, naj dajo nemudoma v promet gorivo, so ga naročile pri čistilnicah in ki čaka na zalogi.
Predstavniki Total in Agip so nadalje seznanili deželne odbornike in načelnike obeh ravnateljstev, da se je v okviru Total ustanovila posebna komisija, ki bo skrbela za redno dobavljanje goriva šolam, bolnišnicam in drugim podobnim ustanovam. O sodelovanju med deželno u-pravo in omenjeno komisijo bodo danes razpravljali na posebnem sestanku deželnih odbornikov, ki ga je v zvezi z energetsko krizo sklical predsednik deželnega odbora Comelli.
Do tu poročilo, ki ga je sinoči objavil tiskovni urad dežele Furlanije - Julijske krajine. Iz njega izhaja da ni brez osnove govorica, ki se širi že dalj časa na našem področju, da je namreč v rezervoarjih čistilnice Aquile v Trstu toliko goriva vseh vrst, «kolikor ga ni bilo še nikoli do danes». Predstavniki dveh petrolejskih družb, lokalne Total in državne Agip, so včeraj to nedvoumno potrdili. Kdor zavira redno obratovanje tovarn, ogrevanje šol in stanovanj in kdor je skratka kriv za težave, s katerimi se more dan za dnem soočati široko občinstvo v Italiji in pri nas, so torej zasebne in zlesti tuje petrolejske družbe, ki i-majo gorivo na zalogi in ga zadržujejo v prepričanju, da bodo tako njihove bilance prihodnje leto še obilnejše kakor letos. Če bi nam šlo za dovtipe, bi lahko rekli, da so petrolejski mogotci pač nekoliko po svoje razumeli navodila o varčevanju z gorivom... Mnenja pa smo, da bi morala biti javnost točno obveščena o teh špekulacijah, ki imajo povsem drugačne razsežnosti kakor «špekulacija», ki jo zakrivi gospodinja, ko nakupi pet kilogramov testenin ali dva kilograma sladkorja, kar nekatera sredstva javnega obveščanja
V zvezi z energetsko krizo se je odbornik za industrijo in trgovino Stopper včeraj sestal tudi s predstavniki ENEL, industrijcev in sindikalnih organizacij. V razpravo so vzeli vprašanje dobav električne energije. Predstavniki ENEL so naglasili, da je povpraševanje po energiji na našem področju večje od ponudbe (proizvodnje) ter da bi bilo zato treba zgraditi nekaj novih ceni V sedanjem kritičnem trenutku EN EL redno dobavlja omrežju energijo, vendar z napetostjo, ki je za 5 odst. nižja od normalne, če bi osrednje oblasti odredile, naj se dobava električne energije omeji po novih kriterijih, bodo predstavniki ENEL in deželne uprave skupno sestavili načrt za razdelitev energije na način, ki bo upošteval upravičene zahteve industrije, prebivalstva in zlasti prizadetega delavstva.
Sindikati proti zapori skladišč družbe Shell
V sredo so se na deželnem od-borništvu za industrijo sestali sindikalni zastopniki petrolejske stroke s predstavnikom deželnega od-borništva dr. Pastorinom, s katerim so razpravljali o predvideni zapori skladišča nafte Shell pri Sv. Soboti, ki služi za razdeljevanje petrolejskih izdelkov po deželi. Sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL so podčrtali, da bi taka ukinitev imela zelo resne negativne posledice zaradi zmanjšanja zaposlitve, saj bi odpustili neposredno zaposlene, povrh pa bi izgubili delo številni delavci, ki so zaposleni pri vzdrževanju naprav.
Uslužbenci Shell so 4. decembra na skupščini soglasno proglasili prvo štiriumo stavko in so takoj prekinili vse nadure.
«ženske v sedanji družbi». Sledi razprava.
Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Vittoria Vidalija in Laure Weiss o Kubi «Patria o muerte, ven-ceremos».
POZIV ANPI
V ponedeljek vsi v Gonars
Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI poziva vse svoje člane, naj se udeležijo, oziroma prispevajo k množični udeležbi, na svečanosti odkritja spomenika-grob-nice padlim Jugoslovanom v obdobju narodnoosvobodilnega boja, ki bo v Gonarsu v ponedeljek, 10. decembra ob 9.30 na trgu pred občinsko palačo.
Prijave za udeležbo pri manifestaciji sprejema urad ANPI, Ul. Crispi 3, in trgovina Renar na Opčinah. Odhod avtobusa izpred sodišča v Trstu bo ob 7.30 v ponedeljek, 10. decembra zjutraj. Skupni odhod avtobusa in zasebnih vozil je določen za 8. uro iz Sesljana.
V znak podpore in solidarnosti stavkali tudi dijaki italijanske šole ■ Izrecno vprašanje občinski upravi
Dijaki in dijakinje, ki obiskujejo slovensko industrijsko in obrtniško šolo pri Sv. Jakobu, so stavkali tudi včeraj, zjutraj pa so se zbrali na skupščini, katere so se udeležili tudi njihovi profesorji in delegacija dijakov italijanske šole «Galvani». Proučili so položaj in sklenili, da obiščejo občinsko odbornico za šolstvo Bennijevo. Delegacijo, v kateri so bili tudi predstavniki dijakov šole «Galvani,» je občinska odbornica sprejela ob 13.30. Poslušala je njihove pritožbe in zahteve ter jim zagotovila, da si bo skupno z občinskim funkcionarjem dr. Gerinom ogledala njihovo šolo pri Sv. Jakobu v ponedeljek dopoldne. Glede zahteve dijakov, da se ustanovi tudi 4. razred in tako omogoči nadaljevanje šolanja, je odbornica Bennijeva odgovorila, naj ravnatelj vloži zadevno prošnjo.
Čeprav smo že podrobno pisali, moramo tudi tokrat pripomniti, da slovenska industrijska in obrtniška šola pri Sv. Jakobu, ki je začela delovati pred nekaj leti po dogovoru mešane italijansko - jugoslovanske komisije in na podlagi re-
cipročnosti, še vedno ni samostojna, ker ni bila še formalno ustanovljena z ministrskim dekretom, kljub obljubam in zagotovilom pristojnih oblasti. Za to je potrebno, kot nam je pred nekaj tedni izrecno poudaril višji deželni šolski skrbnik, da tržaška občina po šolskem skrbništvu predloži ministrstvu za šolstvo zadevno prošnjo s predpisano dokumentacijo. Ravnateljske posle opravlja ravnateljica slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu prof. Vera Semolič - Bedendova, titulami ravnatelj pa je ravnatelj italijanske šole «Galvani», kateri je slovenska šola priključena, kot nekakšna vzporednica, dokler se ne osamosvoji.
Zato sprašujemo občinsko upravo, in sicer odbornico za šolstvo, kaj je napravila in kaj namerava napraviti, da bo slovenska industrijska in obrtniška šola pri Sv. Jakobu postala samostojna, da bo formalno ustanovljena in da bo imela na razpolago primerne prostore ter šolske pripomočke? Sedanje stanje je nevzdržno. Zato dijaki, katerim izražamo vso solidarnost, tudi stavkajo in nastopajo pri oblasteh. Pri
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiijiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii,imu,||i|l|ll|„„„„lllll|||||||||||||||||||||m||||1||M||||||||||||I|||||||||||||||n|||1|m|||||||||llllllinilll„l,|||mi,|||||nn
SOLE IMAJO GORIVA DOVOU SAMO 00 PONEDELJKA
Rim še ni odgovoril na brzojavko župana o stanju v zvezi z gorivom
Izredno kritično stanje tovarne stekla Vetrobel, ki ji grozi popolna prekinitev obratovanja
PSI pozitivno ocenjuje deželni proračun 1974
Še vedno je zelo kritično stanje dobav petrolejskih proizvodov še zlasti dobav tekočih goriv. Županstvo včeraj ni prejelo iz Rima nobenega odgovora na brzojavke, s katerimi je župan zahteval pravično razdelitev razpoložljivih rezerv petroleja in petrolejskih derivatov. V tej zvezi je podžupan Lonza v svojstvu načelnika socialdemokratske skupine v deželnem svetu že v sredo naslovil predsedniku dežele Comelliju brzojavko s katero ga poziva, da naj energično nastopi pri petrolejskih družbah, da se prično razdeljevati obstoječe rezerve petroleja.
Prof. Lonza se, je pogovarjal z zastopniki družbe TOTAL, ki je zagotovila da lahko takoj nudi potrebno gorivo, ker so rezerve «zelo velike» (govori se, da znašajo 246 tisoč ton surove nafte), so pa pod zaporo ministrstva za industrijo, delno pa obstajajo za ta petrolej že podpisane pogodbe z avstrijskimi družbami.
Včeraj so razdelili šolam prve količine petroleja, ki ga je zagotovila družba TOTAL, vendar s tem stanje še zdaleč ni urejeno in obstaja še vedno nevarnost, da bo občina v ponedeljek prisiljena ukiniti pouk, ker šole ne bodo razpo-
•niiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V GLAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Slovesna proslava 70-letnice ustanovitve Delavskih zadrug
Govorili so župan Spaccini, predsednik zadrug inž. Pečenko, deželni odbornik Mauro in predstavniki vsedržavnih zadružnih ustanov
Včeraj se je sestala deželna svetovalska skupina KI. Na sestanku, ki ga je vodil podpredsednik deželnega sveta Pitto ni, so obravnavali deželni proračun, vprašanje gorskih skupnosti in prometno politiko.
Glede proračuna so socialisti naglasili, da gre za dokument, ki bo lahko še znatno izboljšan, v glavnih potezah pa ustreza zahtevkom politike načrtovanja. Pozitivna plat proračuna je tudi v tem, da omejuje tekoče izdatke in namenja večji del razpoložljivih sredstev produktivnim naložbam in prizadevanjem za zajezitev inflacije. Glede javnega prometa so socialisti naglasili nujnost njegove preosnove, tudi s pomočjo primernih finančnih naložb.
• Danes, 7. t. m. ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 na pobudo krožka «Che» Guevara predavanje dr. Me rie Terese Gallo o temi:
V veliki dvorani trgovinske zbornice so včeraj proslavili 70-letnico ustanovitve Delavskih zadrug. Slovesnosti se je udeležilo veliko število članov in uslužbencev zadrug, med gosti pa smo opazili tudi podpredsednika deželnega sveta Arnal-da Pittonija in podprefekta dr. Pina. Slovesnost je odprl predsednik Delavskih zadrug inž. Josip Pečenko, ki je podal besedo tržaškemu županu inž. Spacciniju. Ta je poudaril pomen, ki ga imajo Delavske zadruge za naše mesto. Dejal je, da so te dragocen in odločujoč činitelj krajevnega gospodarstva, še predvsem sedaj, ko je postala preskrba z živili tako pomembna. Spaccini je tudi naglasil, da so imele Delavske zadruge zelo pomembno vlogo pri oskrbovanju tržaškega trga. Končno je še izrazil željo, da bi bilo delovanje Delavskih zadrug čedalje bolj pospešeno in živahno: 70-letnica naj torej ne pomeni starosti ustanove, ampak novo mladost.
Sledil je slavnostni govor, ki ga je imel inž. Pečenko. V njem je orisal zgodovino in delovanje Delavskih zadrug in pomen zadružništva v Trstu. Delavske zadruge so bile ustanovljene 26. oktobra 1903, njihov ustanovitelj pa je bil Valentino Pittoni. Takrat so štele le majhno število članov in inž. Pečenko je poudaril, da so redno obveščali članstvo o zadružnem delovanju tudi z objavami v slovenskem listu «Rdeči prapor». Prvo trgovino so Delavske zadruge odprle 3. decembra istega leta, in sicer na vogalu med Istrsko ulico in Ulico Montecchi. Število članov je nato naglo naraščalo, prav tako hitro je naraščalo število trgovin. Kljub škodi, ki so jo zadruge utrpele v obeh svetovnih vojnah, so se naglo razvijale. Sedaj štejejo nad 18.000 članov in imajo 8 milijard letnega prometa.
Nato je spregovoril deželni odbornik aa zadružništvo Fabio Mauro,
ki je poudaril pomen požrtvovalnosti in vztrajnosti tistih, ki so se začeli baviti z zadružništvom. Dejal je, da je v sedanjem kočljivem trenutku zelo pomembna prisotnost Delavskih zadrug, ki redno zalagajo trg s kvalitetnimi živili; izrazil je upanje, da bi kmalu prešli ti kočljivi trenutki negotovosti preskrbe z živili in ob koncu čestital Delavskim zadrugam za dolgoletno in uspešno delovanje.
V imenu Vsedržavnega združenja zadrug je nato spregovoril član odbora združenja Poiletto, ki je orisal pomen delovanja Delavskih zadrug za časa fašizma. Opozoril je na dejstvo, da je Valentino Pittoni umrl v izgnanstvu in da je fašistični režim sovražno nastopal proti zadružnim trgovinam, ki so bile odraz delavstva. Poudaril je tudi pomen uprave zadrug, o kateri odločajo člani sami na demokratičnih volitvah in se tudi on zaustavil pri
vlogi Delavskih zadrug v zvezi z nadzorstvom nad cenami.
Zadnji je spregovoril predsednik deželnega odseka Vsedržavne federacije zadrug dr. Miccoli, ki je izrazil željo, da bi zadruge odslej še bolj uspevale. Dejal je, da je zadružno delo zahtevno in naglasil, da so si Delavske zadruge kljub hudi škodi in malenkostni odškodnini opomogle tako po prvi kot po drugi svetovni vojni.
Inž. Pečenko je nato prebral brzojavke s čestitkami, ki so jih med drugim poslali predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik De Carli in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Sledilo je podeljevanje kolajn najstarejšim članom m dolgoletnim uslužbencem, ob koncu slovesnosti pa se je člen Sforzine zahvalil odboru za pozornost in izrazil priznanje upraviteljem in uslužbencem za vztrajno in vestno delo.
lagale z ustreznim gorivom.
Tržaška industrijska podjetja zaradi pomanjkanja petroleja do sedaj še niso bili resneje prizadeta z izjemo Tovarne strojev in podjetja Vetrobel. Tovarna strojev je bila zaradi hudega mraza in nezadostnega ogrevanja prisiljena ustaviti proizvadnjo v nekaterih obratih, ki pa se je včeraj normalizirala.
Izredno kritično je stanje v podjetju Vetrobel. Predstavniki družbe so včeraj poslali ministru za industrijo De Miti brzojavko, v katerem opozarjajo na izredno kritično stanje podjetja, ki razpolaga s 1.200 tonami goste nafte vključno s 500 tonami gostih ostankov, ki so neuporabni. Dnevno porabi podjetje 87 ton in ima torej zalog za osem dni.
Podjetje nadalje v brzojavki navaja, "da so se že obrnili na vse dobavitelje in da vsi trde, da nimajo zalog in da ne morejo sprejeti nobenih obveznosti. Vetrobel neprekinjeno obratuje in proizvaja šipe vseh vrst. Napreve delujejo nepreki-nejno od 1964. leta daije in so že izrabljene ter bi vsaka prekinitev obratovanja zahtevala temeljito obnovo in popravilo. Tudi najmanjša prekinitev obratovanja bi torej pomenila ustaviti delo za več mesecev, in odpustiti okrog 600 oseb, ki so zaposlene v podjetju. Vse to bi imelo zelo resne posledice za usodo podjetja in bi se negativno odrazilo pri zaposlitvi v Trstu na splošno.
Tovarniški odbor podjetja je včeraj posegel pri prefektu, katerega je opozoril na zelo resno stanje in zahteval, da se tovarni zagotovijo potrebne količine nafte. Odgovor ni bil povsem jasen. Danes ob 7.45 bo skupščina, na kateri bodo govorili predstavniki tovarniškega odbora in sindikatov.
Na pobudo tovarniškega odbora so včeraj eno uro stavkali uslužbenci podjetja Modiano, ki so tako protestirali zaradi nezadostnih dobav goriva. Delegacijo delavcev je sprejel podprefekt, kateremu so o-brazložili zahteve.
do katerega je prišlo zaradi delne «divje» zesedbe Akvedota, upravičeni in da nov prometni sistem zahteva hitro odvijanje prometa po vseh mestnih arterijah.
Urnik trgovin za praznike
Miklavžev sejem v Drevoredu Gessi
Krošnjarji so se včeraj deloma preselili v Drevored Romolo Gessi, večina pa se je razkropila po mestu in čaka na soboto in nedeljo, da bo lahko razložila svoje blago v Drevoredu XX. septembra, nekateri pa so včeraj celo zapustili Trst. Tako se je končal dolgotrajni spor med občino in okrog štiristo krošnjarji ob letošnjem Miklavževem sejmu na Akvedatu. K Sv. Andreju je odšlo le manjše število krošnjarjev, v glavnem Tržačani. Po drugi strani pa je treba tudi ugotoviti, da so bili argumenti občine glede prometa in zastoja.
Predsednik DZ Inž. Pečenko med slavnostnim govorom
Zaradi vladnih ukrepov o varčevanju z energijo bodo trgovine odprte v teh dneh po sledečem urniku:
DANES: na podlagi županovega odloka bodo vse trgovine z oblačili, pohištva in raznim drugim blagom lahko podaljšale dopoldanski urnik do 13. ure, vse trgovine z jestvi-
tem uživajo tudi vso podporo italijanskih dijakov šole «Galvani», ki so v znak solidarnosti s slovenskimi dijaki stavkali tudi včeraj. Omenimo naj še, da je ravnateljica prof Bedendova že naslovila na občinsko upravo prošnjo, naj se izpraz nijo prostori v HI. nadstropju, kjer se je pred nekaj leti «začasno» vselila italijanska šola za upodabljajočo umetnost. Slovenska industrijska in obrtniška šola je v taki stiski s prostori, da ima za 6 razredov (moški in ženski) le tri skromne učilnice, nima svojih sanitarij itd.
JUTRI V STADTTHEATRU
Gostovanje SSG v Celovcu
Kot gost Krščanske kulturne zveze v Celovcu bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v soboto, 8. decembra t. 1. ob 14. uri v Stadt-theatru v Celovcu Pregljeve «Tolmince».
Stalno slovensko gledališče je bilo na Koroškem vedno izredno toplo sprejeto. V sklopu delovanja našega gledališča, ki spada med najpomembnejše kulturne us tar ove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, so še posebno važna prizadevanja, da bi rasa gostovanja na Koroškem postala redna in izmenjava čimbolj plodna. Iz tega vidika zadobiva gostovanje s «Tolminci» še poseben pomen.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Danes, 7. decembra, ob 20. uri — (abonma red H).
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Izleti
SPDT obvešča, da bo dvodnevni izlet v Pulj in Motovun 8. in 9. decembra. V soboto zjutraj ob 7.30 odhod s Foro Ulpiano izpred sodne palače. Na razpolago je še nekaj mest. Prosimo vpisane izletnike, da poravnajo ceno izleta.
CTS—UNIONTURIST, Ul. sv. Frančiška 20, prireja:
—	izlet v Bohinj na smučanje z bivanjem v hotelu 1. kategorije od 26. dec. do 2. jan. Cena v kateri je vključen prevoz z avtobusom in silvestrska večerja 68.000 lir;
—	8-dnevni izlet na smučišče Golte— Mozirje od 22. decembra do 29. decembra. Cena, v kateri so vključene vse usluge in bivanje v hotelu, 52.000 lir;
—	3-dnevni izlet v Idrijo od 30. do 1. jan. Silvestrovanje v hotelu Nanos v domačem krogu z izredno silvestrovsko večerjo. Srečanje z rudarji. Cena 27.000 lir.
Za informacije telefonirati na številko 68-158.
Nomški tanker odplul iz Trsta
Norveški tanker «Jarmona», ki je bil v teh dneh vpleten v nov primer onesnaženja morja, je včeraj lahko zapustil naš zaliv, potem ko je poveljnik ladje Lef Trosby plačal kavcijo v znesku desetih milijonov lir. Tržaški pretor dr. Losapio je pred dnevi namreč odredil zaplembo ladje. Do onesnaženja morja je prišlo ob pomolu naftovodnega terminala. kjer je bil tanker zasidran. Med raztovarjanjem surove nafte je del tovora iz še nepojasnjenih razlogov onesnažil morje.
Včeraj je, kot rečeno, ladja, ki ima 34 tisoč ton nosilnosti, lahko odplula nroti sirskemu pristanišču Banias, kamor je namenjena.
• Danes ob 19. uri bodo na sedežu italijansko - ameriškega združenja v Ul. Roma 15 predvajali dokumentarni nami in drogerije pa bodo v "popol- ^ 0 škem kiparju Harryju danskih urah lahko odprle že _ob IJ c fonu’ Fllm v ar>glesčmi.
16. uri.
JUTRI: vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, ter cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
V NEDELJO: vse trgovine bodo zaprte.
• Žrebanje državne loterije, ki bi moralo biti jutri, 8. decembra, so zaradi praznika prenesli na ponedeljek, 10. decembra ob isti uri.
# V ponedeljek, 10. t. m. ob 18.30 bo ob 100-letnici rojstva Gaetana Salveminija govoril v istoimenskem krožku prof. Carlo Ghisalberti z Rimske univerze o temi: «Gaetano Salvemini v zgodovini in politiki».
OSMICA
Josip Sancin — šarnek Dolina st. 112 bo danes odprl osmico.
Illllllllllliiiiillllllllllllllilllllilllllilllllllli«iiilllllllllitiiiiii(iaiiiillillillll1lllllllillltilllliliiillfiiiilllllllllillli
PRED JUTRIŠNJO IN NEDELJSKO OMEJITVIJO PROMETA
Dva praznična dneva brez avtomobilov
Ponovna stavka uslužbencev avtobusnega podjetja «La Carsica»
Jutri in v nedeljo bomo zopet morali pustiti avtomobile v garaži aJi na cesti. To bosta prva praznična dneva brez avtomobilov in zanimivo bo videti kaj bodo naredili Tržačani. Nedvomno jih bo mnogo odšlo za dva dni onstran meje. Odpotovali bodo danes zvečer, vrnili pa se bodo v noči od nedelje na ponedeljek.
Kako bo v našem mestu in v okolici, pa je odvisno predvsem od vremena. Če bo to nekoliko bolj naklonjeno meščanom si bo marsikdo o-mislil sprehod v bližnjo okolico s kosilom v kraški gostilni. Če pa bo še vedno tako mraz, kot v zadnjih dneh, bo tudi v teh dveh dneh na Krasu bolj malo gostov. To velja še predvsem za zahodni Kras, kajti no-bei.e vesti ni o preklicu stavke u-slu.Lencev avtobusnega podjetja «La Carsica». Ti bodo stavkali jutri in v nedeljo in tako bo zahodni Kras ponovno o:’ rzan od mesta. Vsekakor bi bilo treba nujno urediti vprašanje povezav mesta z vasmi, ki postaja ob sedanji omejitvi prometa zelo pereče.
Nekoliko bolje bo verjetno v mestnem središču, kjer imajo Tržačani na razpolago dobro organizirano Ace-ga.ovo prevozno službo, najmlajši pa si bodo lahko ogledali Miklavžev sejem, ki bo — tako vsaj kaže — jutri in v nedeljo zopet na Akvedotu.
V zvezi z izvajanjem vladnega u-krepa naj povemo še, da bodo dar.es od 12. ure dalje zaprte vse bencinske črpalke.
• Vodstvo prevozne službe ACEGAT sporoča, da se lahko vsakdo poslužuje posebnih avtobusov za prevoz osebja ob nedeljah in praznikih brez posebnega dovoljenja.
ZA JUTRI IN NEDELJO
Urnik taksijev
Tržaški župan je določil naslednji urnik dežurstva taksijev v soboto in nedeljo. Umik je naslednji; SOBOTA, 8. decembra do 7. ure taksiji s številkami od 21 do 40
od 7. do 15. ure štev. od 41 do 144 od	15.	do 24. ure	štev.	od	145
do 20
NEDELJA, 9. decembra do 7 ure štev. od 41 do 60 od 7. do 15. ure štev. od 61 do 164 od	15.	do 24. ure	štev.	od	165
do 40
V nočnih urah bodo morali taksiji čakati na postajališčih ob glavni železniški postaji in na Trgu Garibaldi. Dežurstvo bodo nadzirali mestni redarii.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Razna obvestila
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce, da bo danes, 7. t. m. ob 20.30 v Bazoviškem domu redna pevska vaja.
PD «Kraški dom» — Repentabor vabi vse tekmovalce, ki so se u-deležili letošnjih Sšl, na podeljevanje nagrad, ki bo v nedeljo, 9. decembra ob 11. uri v občinski kopalnici v Repnu. Sledila bo zakuska.
IZLETI Z «AUR0R0»
9 16. decembra izlet z avtobusom na Kras v Vipavsko dolino in v Brda. Cena 6.000 lir, kosilo vključeno.
•	Od 23. do 26. decembra božični izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena
32.000	lir
•	Od 30. decembra do 3. januarja smučarski izlet v Bohinj in na Vogel. Cena 42.000 lir, vključna silvestrska večerja in skipas na Voglu.
•	Od 30. decembra do 6. januarja z letalom v Dubrovnik. Bivanje v hotelu Astarea. Cena
75.000	lir.
•	Od 31. decembra do 1. januarja silvestrovanje v hotelu Lev v Ljubljani. Cena 29.000 lir, vožna vključena.
Informacije in rezervacije — tudi za božično in novoletno bivanja na Bledu — pri potovalnem uradu «Aurora», Ul, Cicerone 4, telefon 29243.
Gledališča
KULTURNI DOM
SSG - Trst
Danes, 7. decembra ob 16. uri F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red H.
V	nedeljo, 9. decembra ob 16. uri red C — nedeljski popoldan.
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
V	soboto, 8. t.m., ob 14. uri gostovanje v Celovcu s predstavo Preglja - Mejaka - Bcnedetiča «Tolminci».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, 16. decembra ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
V	torek bo ob 19.30 premiera Mas-senetove opere Manon. V glavnih vlogah bosta pela Maria Chiara in Alfredo Kraus, orkester pa
girai Oliviero de Fabritiis. Vstopnice za premiero so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948).
POLITEAMA ROSSETTI
Jutri in v nedeljo predstave, ob 15.30 in 20. uri, s ponovitvami tretjega abonmajskega dela «Manuale di Teatro» v izvedbi Teatra iz Rima. četrta abonmajska predstava v letošnji sezoni bo na sporedu v soboto 22. decembra. Stalno gledališče iz Genove bo uprizorilo Goldonijevo delo «I rusteghi».
Od srede, 12. decembra, do nedelje, 16. decembra bo na vrsti glasbena komedija «Che brutta epoque», v torek, 18. decembra pa se So tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
Rezervacije za glasbeno komedijo «Che brutta epoque» bodo na razpolago od ponedeljka pri osrednji blagajni.
Kino
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 7. decembra URBAN
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 14.08 in zatone ob 4.18.
Jutri, SOBOTA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,1 stopinje, najnižja 4,2, ob 19. uri 8,] stopinje, zračni pritisk 1016,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 71-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 63-letni Giordano Ar-tuzato, 79-letni Giuseppe Caute, 75-letna Giovanna Michelli vd. Soavi, 66-letni Dušan Kovač, 53-letna Kerina Parovel por. Gerin, 72-letni Vittorio Martini, 51-letna Libera Pissach, 65 letni Secondiano Nadalin, 22-letna Marina Persoglia, 79-letna Anna Muzio vd. Zerillo, 80-letna Luigia Ger-mek por. Daltin, 71-letna Angelica larice por. Quarantotto, 81-letna Ana Pernic vd. Peiàros, 85-letna Maria Odorico vd. Marussi, 77-letni Augusto Gregoris in 77-letni Guglielmo Pi-tich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13.00 do 19.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
La Cappella Underground ob 19.00 in 21.00 «Mickey One» (1966). Igrajo Warren Beatty, Alexandra Stewart, Francot Tone.
Nazionale 15.40 «Due matti al servizio dello stato». Alfred Marks in Lance Percival. Barvni film.
Excelsior 15.00 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30—21.15 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, I-laria Occhini. Barvni film.
Fenice 16.00—21.00 «Giordano Bruno». V glavni vlogi Gian Maria Volontè.
Eden 15.00 «Fantasia» Walt Disneyev
barvni film.
Ritz 16.00—18.20—20.40 «L’agente speciale Mackintosh». Paul Newman. D. Sanda, J. Mason. Barvni film.
Aurora 16.00—21.00 «Rugantino». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capito! 16.30 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00—21.00 «5 matti allo stadio». Barvni film, ki ga predstavlja komična skupina «Le Char-lots».
Impero 15,30—18.00—20.30 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?»- Jack Lemmon. Barvni film.
Filodrammatico 16.,0—?1.15 «Mai più dolce sorella». Doris Kustman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «L'assassino di pietra». Charles Bronson. Barvni film. Pre-prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00—21.15 «Sono stato io». Igra Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini ood 14. leb-m.
Ideale 16.00 «Le quattro dita della furia». Lee Lin in Liu Lan Yng. Barvni film. Prepovdano muadini pod 14. letom.
Abbazia 15.30 «Lo chiamavano King». Klaus Kinski. Barvni film.
Ariston 16.00 «I 4 di Chicago». F. Sinatra, D. Martin, S. Davis, Bing Crosby. Barvni film.
Astra 16.30 «I diavoli», Vanessa Red-grave in Oliver Reed. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00—21.00 «L'uomo che uccise Liberty Valance». James Stewart in John Wasme.
Prispevki
Ob 4. obletnici smrti Antona Dema rka daruje družina Auer 3.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Polde Furlan daruje družina Ažman 10.000 lir za Dijaško matico.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10	^ 38-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amariiki dolar	632—
Funt iteri ing	1.495	
švicarski frank	199,50
Francoski frank	136,—
Namika marka	239,70
Avstrijski iiling	32,75
Dinar: debeli	39—
drobni	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož in stric
REPI KANTE
Pogreb bo danes, 7. decembra, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Ivanka in drugo sorodstvo
Trst, 7. 12. 1973
5. t.m. je preminil naš dragi
DUŠAN KOVAČ
Pogreb bo danes, 7. decembra, ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu.
žalostno vest sporočajo: žena Stanislava, sin Dušan, hči Rada, zet A,,)in in drugo sorodstvo
Križ, 7. decembra 1973
Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C
GORIŠKI DNEVNIK
7. decembra 1973
DANES V DEŽELNEM SVETU
Začetek za deželno poslovanje v 1974
K razpravi se je prijavilo 32 svetovalcev - 91 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov
SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
razprave o proračunu proračunski primanjkljaj občinske uprave
v letu 1974 bo znašal predvidoma BO milijonov
Deželni svet bo danes dopoldne začel razpravo o obračunu deželne u-prave za poslovno leto 1972 (o čemer bosta poročala svetovalca Gi-naldi za večino in Bettoli za opozicijo) in o proračunu za poslovno leto 1974 (poročevalca Rigutto za večino in Baracetti za opozicijo). Razprava o proračunu za leto 1974 se bo nadaljevala prihodnji teden, ko naj bi bil ustrezni zakonski osnutek tudi izglasovan.
Vsakoletni proračun, ki predstavlja tudi sicer najvažnejši upravno-politični akt deželne uprave, daje svetovalcem možnost, da se izrečejo o vseh vprašanjih, ki zadevajo proračunske postavke, to je praktično o vseh aspektih deželnega delovanja na raznih področjih, od gospodarskega do družbenega, od kulturnega do športnega. Doslej se je prijavilo k razpravi kar 32 svetovalcev, to je več kakor polovica vseh članov deželne skupščine.
Proračun za leto 1974 in obračun za leto 1972 so v komisiji potrdili predstavniki KD, PSI in PSDI; svetovalci KPI, PLI in MSI so glasovali proti, predstavnik Slovenske skupnosti pa se je glasovanja vzdržal.
Proračun predvideva 91 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Predstavnik opozicije Baracetti naglaša v poročilu k ustreznemu zakonu, da bi se morala dežela o-predeliti za povsem novo politiko, ki naj bi omogočila večje sodelovanje posameznih italijanskih dežel in deželnega prebivalstva pri določanju vodilnih smernic vsedržavne gospodarske in socialne politike. Baracetti je kritiziral deželno vlado, da je pri sestavi proračuna dejansko odložila začetek vsakršnih širših prizadevanj za obnovitev gospodarskega in družbenega življenja v Furlaniji - Julijski krajini. Glede posameznih postavk predstavnik opozicije opozarja na pomanjkanje posebnih navodil za poslovanje bodočih gorskih skupnosti in izraža
ženirja. Zahteva se; starost do 35 reja danes ob 20. uri v dvorani kine-let in ustrezna diploma. Prošnje na matografa «G. Verdi» konferenco kolkovanem papirju s prilogami razpravo o čilskih dogodkih. Govoril sprejema urad «protocollo generale» bo odv. Anseimo Gouthier, deželni na občini, in sicer do 14. ure 5. svetovalec iz Gornjega Poadižja ter
januarja 1974. Podrobnejše informacije o natečaju daje občinski oddelek Ripartizione II, Personale, soba štev. 92 v občinski palači.
• Krožek za družbeno-politična preučevanja «A. Gramsci» v Miljah pri-
Obveščamo vse naročnike in čitatelje Jadranskega koledarja, da bo ta vsakoletna knjižna publikacija, skupno s priloženimi knjigami, izšla v prihodnjih dneh in da bo letošnji knjižni dar Jadranskega koledarja še posebno lep.
Zagotovite si ga pri svojih poverjenih prodajalcih! Ne zamudite izredne priložnosti!
V vsako slovensko hišo zamejski almanah — Jadranski koledar!
član delegacije, ki je obiskala čile pred nedavnim fašističnim državnim udarom. Predsedoval bo dr. Livio Filato.
13. septembra lani surovo napadel ter oropal Alojza Štoko s Proseka 307. Pred sodnike je včeraj ,	..j.	,	....	,	• stop:l samo Ilič, medtem ko se
nezadovoljstvo komunistične skupi-1^ njegov pajdaš izmuznil roki
V DRUGI POLOVICI DECEMBRA
Slaščičarne brez medtedenske zapore
Župan Spaccini je s posebnim odlokom odredil, naj se v času od 15. do 31. decembra 1973 prekine veljavnost pravila, po katerem morajo slaščičarne in druge trgovine, v katerih prodajajo pretežno slaščiče in podobno blago, redno poslovati le šest dni na teden. V omenjenem razdobju bodo torej slaščičarne in omenjene trgovine lahko poslovale ves teden brez enodnevne zapore.
VČERAJ NA SODIŠČU
Najbolj ga bremenijo osebni izdatki in obroki za odplačevanje posojil
Proračun občine števerjan, ki so ga odobrili samo svetovalci večine, izkazuje 29.9 milijona lir primanjkljaja, 2.2 milijona lir več kot lansko leto. Na njegovo povečanje so delno vplivali poviški za osebne dohodke občinskih uslužbencev, predvsem pa obroki za odplačevanje posojil.
Proračun predvideva 345.7 milijona lir dohodkov in, z najemom posojila v višini 29.9 milijona, in tudi prav toliko izdatkov, če neko liko analiziramo dohodke, bomo u-gotovili, da bo prejela občina v zameno za odpravljeni družinski davek, davek na terene in trošarino od države 14.2 milijona lir, nadaljnjih 30.3 milijona lir pa bo prejela od inkasa vodarine, državnega prispevka za šolo, prispevka za knjižnice, za razliko obresti za javna dela itd. V četrtem poglavju je navedenih okoli 67 milijonov lir ki jih dežela daje za izgradnjo šole s celodnevnim poukom.
veduje svoje sodelovanje v tehničnem konzorciju za geometra.
PRIREJA JO MLADINSKI KROŽEK
Drevi v Prosvetni dvorani proslava 29. novembra
Čeprav s tednom zamude, priredi Mladinski krožek Gorica drevi ob 20.30 proslavo 29. novembra, ki bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. S tem večerom hočejo mladi Goričani pokazati, da je v njih še živ spomin na tiste čase, čeprav osebno jih niso doživeli in se hočejo tako oddolžiti in se zahvaliti vsem borcem, ki so z lastno krvjo pomagali k ustanovitvi nove Jugoslavije. Zaradi tega je MK povabil goste iz Slovenije in zamejstva, da bi prisotnim prikazali važno prelomnico slovenske in jugoslovanske zgodovine.
Na programu bo najprej nastop Tržaškega okteta, ki se bo občinstvu predstavil z izborom najboljših partizanskih pesmi. Po pozdravnem govoru člana Mladinskega krožka bosta spregovorila profesorja Slavko Kretič in Stanko Murovec, oba iz Nove Gorice, ki bosta orisala najvažnejše dogodke, ki so se odigrali v tistih časih in končni uspeh naprednih socialističnih sil ter ustanovitev nove republike.
Sledila bo recitacija članov Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Dragice Kohot in Toneta šolarja ter skupinska recitacija gojencev Dijaškega doma iz Gorice.
O energetski krizi in o omejitvah uporabe energetskih virov bo na sedežu komunistične partije v Ulici Locchi 2 govoril jutri, v soboto, 8. decembra, ob 10. uri senator Silvano Bacicchi. Orisal bo stališče stranke do vladnih ukrepov, ki 'so jih komunisti kritizirali.
OJAČILI BODO VOŽNJE Z AVTOBUSI
Jutri bodo mestni avtobusi vozili po mestu ves dan
Danes opoldne bodo zaprli bencinske črpalke
Danes ob 12. uri bodo bencinske črpalke, na podlagi določil, zaprli in bodo zaprte do ponedeljka zju traj. Zaradi praznikov ne bo moč dobiti bencina kar dva dni in pol. Sicer pa se jutri in v nedeljo na bomo smeli posluževati avtomobila. Tako kot prejšnjo nedeljo bo samo za vozila, ki bodo imela izredno dovoljenje za vožnjo v ne deljo, odprta črpalka AGIP pri mostu 9. avgusta.
Ker bo predvidoma danes popoldne velika gneča na mejnih prehodih z Jugoslavijo, ko bodo čez mejo šli kupci iz Gorice ter iz Vidma tako v trgovine kot k bencinskim črpalkam, svetujemo našim bralcem, da si ga nabavijo pri črpalkah Petrola na jugoslovanski strani že danes zjutraj in da gredo čez mejo na stranskih blokih. Popoldne se utegne zgoditi kot prejšnjo soboto, da bo zmanjkalo super bencina.
Jutri in v nedeljo bodo v Gorici vozili mestni avtobusi po urnikih, ki veljajo ob delavnikih Prejšnjo nedeljo so namreč mestni avtobusi prepeljali skupno 15.500 potnikov (mesečno jih prepeljejo v normalnem zimskem mesecu 300.000), tre-
Porotno sodišče obmvmvah lanski krvavi rop na Proseku
Domnevna roparja so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, obsodili pa so ju zaradi vrste tatvin
skladiščih. Oba so zato prijavili
Pred porotnim sediščem v Trstu
se je včeraj zagovarjal mladi jugoslovanski državljan Profir Ilič, ki je bil skupno z 30-letnim Jo-vom Markovičem obtožen, da
ne zaradi neupoštevanja številnih lroVjpP popravkov, ki jih je KPI v zadnjem času predložila k izvirnemu bilančnemu dokumentu.
Predstavnik večine, demokristjan Rigutto, pa v svojem poročilu poudarja, da je bila prejšnja uprava v glavnem kos nalogam, ki si jih je naložila, čeprav ni utegnila uresničiti vseh ciljev. Proračun za leto 1974 — naglaša Rigutto — ni enak proračunom iz prejšnjih let in vnaša več novosti, ki zagotavljajo novega elana javnemu poslovanju deželne uprave in ki ji omogočajo krepkejše poseganje na področja, ki bodo imela prednost pri uresničevanju raznih posegov. Rigutto na koncu naglaša, da je proračun za poslovno leto 1974 prvi praktičen akt uresničevanja programskih izjav predsednika deželnega odbora po obnovitvi deželnega vodstva v letošnjem poletju.
Oddelek za genetiko v tržaški bolnišnici
Deželni tehnični odbor, ki mu nečeluje odbornik za javna dela Giust, je na včerajšnji seji odobril načrt, po katerem bodo v okviru otroške bolnišnice «B. Garofolo» o-krepili oddelek za genetiko. Za delo bodo potrošili 300 milijonov lir, del sredstev pa bo prispevala dežela po zakonu štev. 36 iz leta 1965.
sodišču pod obtožbo tatvin, tej obtožbi pa se je po soočenju Iliča s pričami, ki so v njem preje poznale roparja s Proseka (Markovič je medtem zapustil naše mesto in je za njim je izginila vsakršna sled) pridružila še obtožba ropa, povzročitve hudih telesnih poškodb, nedovoljene nošnje I orožja, ugrabitve osebe in gro-je izzval veliko o-1 ženj.
PROŠNJE DO 5. JANUARJA
5 inženirskih mest na tržaški občini
Dogodek, ki gorčenja med tržaško javnostjo, se je odigral v Štokovem skladišču v bližini proseške srednje šole. Bilo je okrog 16. ure in Štoka je bil sam v svojem skladišču z raznovrstnim materialom, kjer je prešteval denar, ki bi ga mo ral ur0 kasneje odnesti v Trst. V skladišče sta vstopila dva mladeniča ter Štoko surovo napada, tako da so ga morali nezavestnega odpeljati v splošno bolnišnico, kjer se je moral zaradi hudih udarcev v glavo zdraviti več kot mesec dni. Štoko sta mladeniča tudi oropala (pri sebi .je imel okrog 150.00-0 lir) ter zbežala iz skladišča. Med begom ju je videl domačin Guido Štoka, ki se je bil odpravljal na obisk k Alojzu, ter ju skušal ustaviti. Eden od mladeničev se je med begom približa! ustavljenemu avtomobilu, v katerem je sedel Sergij Husu iz Gabrovca ter pod grožnjo samokresa, kakor je pozneje izjavil Husu policiji, prisilil voznika nai odpelje. Do avtomobila je medtem prihitel tudi Guido Štoka, pogumno skočil na vozilo ter tako preprečil, da bi se ropar odpeljal. Ta je bil prisiljen zapustiti vozilo in je zato peš zbežal proti kontovelski «Mlaki».
Agenti letečega oddelka ter o rožniki s proseške postaje so več dnj brez uspeha iskali krvoločna roparja. Slednjič sta jim po treh tednih padla v roke Riè ter Mar kovic, ki so ju agenti zasačili med krajo v nekem gradbenem delovišču v Ul. Valerio. Oba aretiran ca sta v marsičem odgovarjala o-pisu roparjev, ki so ga dali policiji žrtev ropa ter oba očividca krvavega dogodka na Proseku.
Med drugim so preiskovalci u-
Pred tržaškimi porotniki (predsednik Corsi, zapisničarka Ma-stronauro, javni tožilec Brenči) s« je včeraj zagovarjal samo Ilič, ki je vztrajno zatrjeval, da se sploh ni udeležil ropa, kot se ni udeležil tatvin in da gre le za hudo pomoto. Obenem je zatrjeval, da ga je Stoka pri soočenju zamenjal za roparja, ker ga je pač poznal od prej, Ilič je namreč januarja lan; delal nekaj dni v Štokovem skladišču. Na vprašanje predsednika, kje je tal 13. septembra lani, kb je prišlo do krvavega ropa na Proseku, je Ilič dejal, da je bil doma v Jugoslaviji in da je prišel v Trst šele prve dni oktobra. Ta trditev vsekakor ni v skladu z izjavo ničevega očeta, češ da obtoženi Ilič v tem obdobju ni bil doma. Precejšnjo težo je imelo na včerajšnjem procesu pričevanje prič. Alojz Štoka in Sergij Husu namreč nista z gotovostjo prepoznala v Iliču roparja. Z gotovostjo ga je prepoznal samo Guido Štoka. Zaradi tega je tudi javni tožilec zahte val za oba mladeniča oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov kar zadeva rop in ostale obtožbe, ki so s tem v zvezi, glede cele vrste tatvin pa je zahteval za Iliča tri leta in dva meseca zapora in 130 tisoč lir denarne kazni, za odsotnega Markoviča pa stiri leta in tri mesece zapora ter 140.000 lir denarne kazni.
Tuni branilec obeh mladeničev odv. Padovani je osredotočil svojo obrambo na popolno puimnjka-nje dokazo’- ter zahteval za obtoženca popolno op-ostitev. Porotniki so to upoštevali ter obsodili Iliča na dve leti in tri mesece
Najpomembnejša je peta postavka v proračunu, ki predvideva najemi
posojil v znesku 199 milijonov lir ' ""................................................................................Hlinil......................
pri soriški hranilnici, ki je takole I razdeljeno:	140 milijonov lir zal
izgradnjo nove šole, 48 milijonov lir za novi občinski sedež, 11.4 mi-1 lijona lir za turistične ceste. I Izdatki za osebje znašajo 19.5 milijona lir, 1.9 milijona lir več kot lansko leto. Šolskim slugam bodo zvišali plače in bodo prihodnje leto bremenili občino s 4.4 milijona Za vodovod bodo potrošili 1.5 milijona lir, vendar se lahko zgodi, da bo ta strošek zadnji, ki ga v proračunu predvidevajo za vodovod, ker je skupščina CAFO že odobrila vključitev števerjana, vendar se še ne ve. kdaj jo bodo tudi dejansko izvedli. Kot neobvezen strošek ie 25.000 lir za organiste, ter 600 tisoč lir za učne kniige za srednješolce.
Selo je vodil župan Stanislav Klanjšček, nroračun pa je razčlenil tajnik dr Marico Venturini. Pred to točko so odobrili obračun za leto 1972; sejo je takrat vodil Ma-dino Miklus. župan je pred zaključkom seje prebral pismo sovodeniske n^-^zke ur)rave_ s katerim
PRED TEMELJITO PREOSNOVO JAVNIH PREVOZOV V NAŠI DEŽELI
Na področju goriške pokrajine predvidevajo ustanovitev dveh konzorcijev za prevoze
Eden bi obsegal območje Tržiča, drugi pa Gorice ■ Za Vrh nedeljski avtobus
Tržaška občina je razpisala natečaj za zasedbo 5 mest «inženirja» v rednem staležu občinskega osebja.
Natečaj velj aza dva arhitekta ! gotovili, da sta bila Ilič in Mar dva civilna inženirja in enega elek- kovic avtorja številnih drugih tat- I in devet mesecev zapora ter 210 tronskega ali elektrotehničnega in- ' vin v parkiranih avtomobilih ter tisoč lir denarne kazni.
zapora ter predlagano denarno kazen, Markoviča pa na štiri leta
BENEŠKI DNEVNIK
Uspel tradicionalni enodnevni izlet bivših beneških rudarjev
Kot gostje novogoriške občine so si ogledali Meblo, Salonit in klet v Dobrovem
Bivši beneški rudarji, ki so delali v belgijskih premogovnikih, skoraj vsi invalidi, so se zbrali tudi letos na dan njihovega praznika, sv. Barbare, in šli na izlet v Novo Gorico. Izlet je organiziralo kulturno društvo Ivan Trinko z osebnimi avtomobili. Tako je krenilo v torek, 4. decembra zjutraj iz Čedada 11 avtomobilov z 38 rudarji. Prva etapa je bil sedež novogoriške občine, katere gostje so bili izletniki. V sejni dvorani jih je sprejel predsednik občinske skupščine Rudi Šimac. V pozdravnem nagovoru je predsednik Šimac predstavil občino Novo Gorico, njen teritorialni obseg ter število prebivalstva. Nato je na kratko orisal uspehe, ki jih je dosegla občina na raznih področjih od svojega nastanka. Med drugim je rekel: «Meja nas je odrezala od starega mesta in tu nismo imeli nič Treba je bilo zgraditi šole, ceste, vodovode in tovarne, ki jih boste danes obiskali. Sedaj gradimo veliko bolnišnico pri Šempetru. Danes imamo tudi svoje mesto, ki je zraslo iz nič in šteje že 20.000 prebivalcev.» V imeu skupine se je hvalil za prisrčni sprejem pred-
sednik kulturnega društva Ivan Trinko in izročil predsedniku Šimacu sliko rudarja. Sliko je napravil za to priložnost prof. Petričič iz špetra in jo podaril rudarjem.
Po sprejemu na občini so se odpeljali v tovarno pohištva «Meblo», kjer dela nad tisoč delavcev. Po o-gledu Mebla so krenili proti An-hovemu, kjer so si ogledali še veliko tovarno «Salonit», v kateri izdelujejo cement in druge cementne derivate. V tej tovarni je zaposlenih kar 2.340 delavcev. Ob 13. uri je bilo napovedano kosilo v Dobrovem, ki sta ga priredila občina in sindikati. Zadnja točka programa je bila ogled zadružne kleti v Dobrovem, kamor so izletniki prišli ob 15. uri. Tu jih je sprejel direktor Simčič, Na kratko je orisal zgodovino kleti in govoril o pomenu, ki ga ima v službi briškega vinogradništva. Letos so dosegli rekord v pridelovanju vina, saj so ga pridelali kar 80.000 hektov. Po ogledu tega tako važnega objekta briških vinogradnikov so se bivši rudarji zbrali v sejni dvorani, kjer jih je direktor pogostil z različnimi vini. Tu je bil spet prisoten predsednik
občinske skupščine Šimac, ki je nazdravil beneškim Slovencem na zelo simpatičen in vsem razumljiv način. Izrazil je zadovoljstvo, da so prišli beneški Slovenci na ta izlet. Rekel je, da je zelo pozitivno, da obstajajo dobri sosedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo, a da ljudje ne smejo biti pasivni, da se ne bodo menili o dobrih odnosih samo na visokem nivoju, na vrhu, da se morajo srečavati tudi obmejni prebivalci. To velja še posebno za Slovence, ki živijo na eni in na drugi strani meje. S tem se je končal enodnevni izlet bivših beneških rudarjev v novogoriški občini S tega izleta so odnesli vsi najboljše vtise. Svoj praznik so zaključili rudarji s skupno večerjo v škrutovem v središču Beneške Slovenije. Da je izlet tako dobro uspel se moramo zahvaliti novogoriškim tovarišem, predvsem predsedniku Šimacu, direktorju zadružne kleti v Dobrovem Simčiču, voditeljem tovarne Meblo in Salonita v Anhovem.
Posebno zahvalo pa zasluži tov. Leban od novogoriške občine, ki je pripravil program in bil rudariem odličen vodič.	I. PREDAN
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Na seji občinskega sveta v So- letu sklicati vocki'ah je župan Češčut seznanil svetovalce s prizadevanjem občine za vzpostavitev avtobusne po-■^azave Vrha s Sovodnjami in Gorico. Dejal je, da je bil s to potrebo Vrhovcev seznanjen deželni odbornik za prevoze Co-cianni.
Vprašanje prevozov na splošno je že nekaj časa predmet razprav na deželni ravni in je o tem govoril Cocianni tudi na nedavnem sestanku avtoprevozni-i kov, ko je obrazložil program j prevozov po cestah, železnicah, morju in zraku.
Kakor izhaja iz izvajanj župa-I na češčuta, so na deželnem odboru CRIPL sklenili še v tem
sestanek in strniti | vest vzeli na znanje, obenem pa celotno problematiko v program | so pripomnili, da bo potrebno vse-in ga predložiti deželnemu svetu ! kok or zagotoviti vaščanom, da bo v odobritev.	i do ob nedeljah in praznikih ime-
Pri iskanju najboljše rešitve so J ^ prometno zvezo z mestom, po se poslužili tudi izkušenj ostalih dobno kot takšno zvezo zagotav-dežel. Najbolj nesprejemljiva je I Ua Doberdobu tržiški avtobusni
«llflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimill
RODITELJSKI SESTANEK NA SREDNJI ŠOLI
Zaradi varčevanja z elektriko in gorivom spremenjen urnik
v
Se vedno težave s prevozi dijakov s podeželja
Na slovenski nižji srednji šoli v Ul. Randaccio v Gorici je bil v torek zvečer prvi letošnji roditeljski sestanek za starše tamkajšnjih učencev. Ker je to najštevilnejša slovenska šola na Goriškem, se je vabilu odzvalo lepo število staršev in vzgojiteljev, ki so do kraja napolnili obsežno učilnico.
Starše je pozdravila ravnateljica Rožica Lojkova, ki je napovedala, da bodo tudi letos imeli po en sestanek mesečno in sicer vsakega četrtega v mesecu z izjemo v januarju, ko bo zaradi počitnic pozneje. Druga novost je v tem, da bodo sestanki v zimskih mesecih zaradi omejitev goriva in luči. ob 17. uri namesto ob 18.
Zaradi omejitvenih ukrepov so spremenili tudi popoldanski učni urnik; ure bodo trajale po 45 minut z začetkom ob 14.45, popoldanski pouk pa se bo zaključil ob 17. uri. Na sestanku je bil govor tudi o težavah pri prevozu dijakov s šolskimi oziroma z rednimi avtobusi. Ravnateljica je priporočala staršem, naj morebitne zamude dijakov navedejo v dijaški knjižici v vednost in poravičilo. Isto velja tudi za upravičene izostanke dijakov med poukom, ko morajo predložiti pismeno opravičilo staršev. Ravnateljica je priporočala tudi, naj starši večkrat pregledajo dijaško knjižico, ker imajo preko nje stike s profesorji s pripombami in obvestili.
Za razliko od italijanskih šol v mestu, dijaki te šole niso imeli prosto nekaj ur na Andrejevo in to enostavnega razloga ker dijaki „ podeželja v takem primeru nimajo možnosti prevoza domov in bi se morali klatiti brez nadzorstva po mestu, pa še v mrazu.
V kratkem bodo začeli na šoli tudi z dopolnilnimi tečaji v popoldanskih urah za bolj šibke učence. Ti tečaji so neobvezni in se morajo dijaki, ki bodo k njim pripuščeni, pridno aplicirati, ker jih sicer ne bodo smeli obiskovati.
Dve hudi nesreči v Gorici
Včeraj zgodaj zjutraj, ob 6.30 se je pri kavami «Garibaldi» pripetila precej huda nesreča, pri kateri se je poškodoval 34-letni delavec Ferdinand Prinčič iz Ulice Battisti 83.
Prinčič je nameraval prečkati cesto, ko ga je podrl avtomobilist, ki je vozil iz središča mesta proti železniški postaji. Gre za Renza Montagne, ki je šofiral avtomobil ford GO 78030. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
Druga huda nesreča se je prejšnji večer pripetila v Štandrežu. Ponesrečil se je 52-letni delavec Mario Grusovin iz Štandreža, Ulica Montenero 36.
V goriški bolnišnici se bo moral Grusovin zdraviti 50 dni zaradi možganskega pretresa in poškodbe na medenici.
za nrs odločitev dežele Sarcinije, kjer so podeželili vse javne prevoze. Na Sardiniji so tako u-stvarili obsežno strukturo, ki ni ekonomsko utemeljena. Naša dežela se bolj nagiba k ustanavljanju konzorcijev med občinami in pokrajinami. V Trstu, na primer, bi iz mestnega podjetja ACEGAT izločili prevoze ter ustanovili samostojno podjetje, ki bi pokrivalo celotno tržaško pokrajino. Goriško pokrajino bi lahko razdelili na dvoje: eden bi zaobjel levi breg Soče (Tržič)T drugi pa desni breg z vključitvijo Gorice. Na krajših in srednjih progah bi vozili avtobusi občinskih ali pokrajinskih konzorcijev, na daljših progah pa avtobusi deželnega prevoznega podjetja.
Preureditev prevozov predvideva tudi drugačno politiko finančne pomoč; prevoznim podjetjem. Prenehala se bo javna podpora zasebnim prevoznim podjetjem, ki se je zlasti v primem goriškega Ribija izkazala za zelo kratkovidno, saj je to prevozno podjetje najmanj investiralo v vozni park, čeprav uživa ugodnosti proste cone in prejema izdatno deželno podporo. Poleg teh pa imamo v naši dežel; nekaj uspešnih prevoznih podjetij, med katere lahko prištevamo La Gradese iz Gradeža, ki deluje kot zadruga med delavci, nekaj zelo dobro vpeljanih podjetij pa deluje tudi v Karniji. Uveljavlja se težnja, da bi ta zasebna podjetja združili v konzorcij.
Kakor vse kaže, bo dežela v pol leta izdelala načrt za temeljito preobrazbo javnih prevozov in s tem odpravila težave, s katerimi se srečujejo delavci in študentje. Reševanje tega vprašanja je postalo še bolj nujno, odkar se je podražilo pogonsko gorivo in je v veljavi prepoved vožnje ob praznikih.
Vrhovskj občinski svetovalci so
konzorcij.
Now cene goriv
Pokrajinski odbor za cene, ki se je na prefekturi sestal 3. t. m., je na podlagi vladnih odločb pripravil cenike za petrolejske proizvode, ki so v veljavi od 23. novembra letos.
Kerozen stane 62 lir liter, nafta za ogrevanje pa 63 lir liter. Te cene veljajo v vsakem letnem času za 20 ali 15-litrske posode.
V zimskem času pa veljajo nasled-njene cene za razna goriva, ki jih dobavljajo s cisternami: čista nafta od 4.968 do 5.147 (cena je odvisna od nabavljene količine) za stot, mazut pa od 3.755 do 3.951 na stot.
Obvestila prosv. društva «0. Župančič» v Štandrežu
Vodstvo prosvetnega društva «O-ton Župančič» v Štandrežu obvešča domačine, ki bi radi prisostvovali slovesnosti, ki bo v ponedeljek zjutraj v Gonarsu, naj se vpišejo pri Slovenski prosvetni zvezi, ki je najela avtobus za Gonars. Zaradi tega je odpadel izlet, ki ga je pripravljalo društvo. Prav tako sporoča vodstvo društva, da je iz teh ničnih vzrokov odpadla otvoritev slikarske razstave malih Štandrež-cev in da jo bodo v draštvenih prostorih odprli kasneje.
Razna obvestila
Občina Sovodnje javlja, da bodo v ponedeljek, 10. decembra, pobirali davke v uradu na županstvu ob običajni uri.
Davke bodo pobirali tudi v šte-verjanu, in sicer v torek, 11. decembra v dopoldanskih urah na ob činskem uradu.
ba pa je pomisliti, da marsikdo ni šel iz hiše zaradi ostrega mraza. Jutri in v nedeljo bodo na mestnih avtobusih imeli brez dvoma več potnikov kot prejšnjo nedeljo.
V zvezi z nalogami, ki čakajo mestno avtobusno podjetje, je predsednik podjetja dr. Marin imel prejšnji dan sestanek z zastopniki enotne sindikalne federacije, ki so mu predočili potrebo po večjem številu prevozov v mestu. Predsednik podjetja je obrazložil težave, v katerih se nahaja podjetje tako kar se tiče voznega parka kot osebja, vendarle bo podjetje skušalo ustreči v čimvečji meri prebivalcem go-riške občine, tako tudi delavcem, ki morajo ob nedeljah in praznikih na delo.
Publikacija o grafiku Pavlu Medveščku
V okviru revije za družbeno-po-litična in kulturna vprašanja «Srečanja» v Novi Gorici, je izšla posebna publikacija o slikarju in grafiku Pavlu Medveščku iz Nove Gorice. O likovni umetnosti, ki jo oblikuje in razvija Medvešček, je u-vodni članek napisal kritik in strokovnjak dr. Ivan Sedej. V njem razmišlja tudi o izvirnih poteh, ki jih v svojih grafičnih stvaritvah utira Medvešček. S to likovno zvrstjo se namreč ukvarja ie dvajset let. Marijan Brecelj pa je za novo publikacijo prispeval sestavek o Medveščkovi uporabni grafiki ter o njegovem plodovitem in obsežnem delu. Naj ob tem navedemo, da je Medvešček doslej ustvaril že okoli 100 grafik in nekatere med njimi so dobile mesto v muzejskih zbirkah marsikje po svetu.
Novo publikacijo je ilustriral Pavel Medvešček sam, izšla je v naklad' 50') izvodov, posvečena pa je spominu slikarja Ivana Čarga it Kanala.
nmiiuiiriiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiB
Slikarska razstava v psihiatrkni bolnišnici
Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov bodo v novi hali (telovadnici) psihiatrične bolnišnice priredili slikarsko razstavo, ki jo prireja vodstvo bolnišnice ter kulturni krožek goričkih umetnikov (sedež v Ulici Mameli 6)
Umetniki naj prinesejo svoja dela (vsak največ tri) v upravo bolniš-nice v dneh 10. in 11. decembra. Žirija bo dela izbrala in najmanj ena slika vsakega umetnika bo razstavljena. Razstava bo nato od 21. decembra do S. januarja odprta vsak dan, vstop bo prost, od 14. do 19. ure. Izdali bodo ustrezni katalog, med sodelujočimi umetniki bodo izbrali zmagovalce, ki bodo dobili eno prvo nagrado v vrednosti 100.000 lir, ter nadaljnje tri nagrad» v vrednosti 75.000 lir.
Izleti
Slovenska prosvetna zveza priredi v ponedeljek, 10. decembra ob odkritju kostnice avtobusni izlet v Gonars. Vpisovanje sprejemajo na sedežu zveze še danes, 7. decembra od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Avtobus bo iz Gorice, s Travnika, odpeljal ob 9. uri ter bo vozil čez pevmski most v Podgoro, štandrež in Sovodnje.
športno društvo «Juventina» iz Štandreža priredi v nedeljo, 9, decembra avtobusni izlet na tekmo, ki jo bo e-rajsterica odigrala v Trstu s Sant'Anno. Prijave sprejemajo v gostilni Romana. Avtobus bo odpeljal z glavnega vaškega trga ob 12.30.
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» pohod v štmaver, Id bo v nedeljo, 9. decembra. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 10. uri. V primeru slabega vremena pohod odpade.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Miklavževanje na Verdijevem korzu
Miklavž bo danes popoldne obiskal tudi otroke, ki se bodo zbrali v dvorani na Verdijevem korzu. O troke bo bogato obdaril z darovi, ki so si jih sami želeli in zaradi katerih so poslali pisemca staremu možu.
Pred obdarovanjem bo na sporedu otroška odrska predstava, v kateri bo nastopil sam Miklavž.
Organizatorja, Komisija za dora-ščajočo mladino pri SKGZ in Mladinski krožek Gorica, vabita starše naj prinesejo darove za svoje malčke v Prosvetno dvorano pred mi-klavževanjem, ki bo ob 16. uri.
Zdravstveni delavci iz Nove Gorice pokrovitelji bolnišnice «Franja»
Bolnišnico v Šempetru bodo poimenovali po partizanskem zdravniku dr. Francu Dergancu
Zdravniki iz bolnišnice v Šempetru ter Zdravstvenega doma v Novi Gorici, so nedavno obiskali nekdanjo partizansko bolnišnico «Franjo» pri Cerknem. Šlo je za prvi ogled te vrste, ki je tudi uspel, saj se je obiska udeležilo okoli 40 zdravnikov. Potem ko so si ogledali objekte in naprave bolnišnice, ki jih vsako leto obišče okoli 20 tisoč ljudi domala z vseh dežel sveta, sta jih dr. Franja Bojc-Bidovec (po njej se bolnišnica v soteski nad Cerknem tudi imenuje) ter dr. Pavla Jerina seznanili z organizacijo, možnostmi, vlogo in delovanjem partizanske sanitete.
Udeleženci tega obiska, ki ga je pripravila goriška podružnica Slovenskega zdravniškega društva, so med razgovorom v Cerknem sklenili, da bodo zdravniki -n drugi zdravstveni delavci s širšega področja Nove Gorice prevzeli pokroviteljstvo nad bolnišnico «Franjo». Le-to naj bi se izražalo na razne načine. Predvsem bi se zdravniki skupaj z drugimi organi, denimo idrijsko občino in službo za Spomeniško varstvo, prizadevali, da bi objekti «Franje» ostali čimbolje oh-
ranjeni, da torej ne bi propadali. Razmišljajo na primer, da bi ustanovili posebno delovno skupino sestavljeno iz študentov medicinske fakultete v Ljubljani, ki bi sodelovali pri obnovi te slovite partizanske bolnišnice.
Vsi udeleženci srečanja v «Franji» so ob tem podprli pobudo, da bi splošno bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici poimenovali po dr. Francu Dergancu. Pred meseci umrli dr Derganc je bil med narodnoosvobodilnim bojem predstojnik kirurškega oddelka IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske Slovenije, po vojni pa se je izpopolnil v uglednega ; stv' ika in zdravnika praktika. Vse do svoje smrti pred meseci je ohranil tesne stike s par-tizar ' imi ranjenci, ki jih je zdravil, pa tudi z mnogimi ljudmi na obeh straneh meje na Primorskem, ki je z njimi prišel v stik med vojno. Predsednik Delavskega sveta bolnišnice v Šempetru dr. Irislav Margan je povedal, da bo ta samoupravni organ kmalu razpravlial o poimenovanju bolnišnice po Francu Dergancu. Takšno poimenovanje
podpira tudi Zdravniško društvo Slovenije.
Prihodnji teden v Gorici simpozij
o abnormalnih otrocih
V dvorani pokrajinske uprave bo prihodnjo soboto in nedeljo, 15. in 16. decembra, na pobudo pokrajinskega konzorcija za pomoč subnor-malnim otrokom, dvodnevni seminar, na katerem si bodo strokovnjaki izmenjali mnenje o dosedanjem delu z abnormalnimi otroki. Uvodne besede bodo v soboto dopoldne spregovorili deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini, predsednik pokrajine dr. Chientaroli in predsednik konzorcija Bottegaro. Sledila bodo nekatera strokovna poročila in diskusija.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Rosselli, tel. 72340.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—21.00 «Toni Arzente». A-lain Delon in Carla Gravina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO: 16.15—21.00 «Teresa la ladra». Igra Monica Vitti in F. Fiorentini. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—21.00 «Tutti figli di mamma Santissima». O. Muti in P. Calizzi. Barvni film.
VITTORIA 16.00-21.00 «Ultimo tango a Zagarol». F. Franchi in M. Besuich. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00-21.00 «Libero di crepare». F. Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 16.00—20.45 «Paolo il caldo». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—21.00 «Tony Arzen-ta». Barvni film.
PRINCIPE 16.00-20.30 «Mio fratello Anastasia» Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Cizum — kralj rančerjev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA «Lawrence Arato ameriški barvni film ob 17.00 in 20.30.
DESKLE «Srebrna maska», mehiški barvni film ob 19,30.
PRVACINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel 2124.
7. decembra 1973
PORTUGALSKA, «POSLEDNJI BRANIK KRŠČANSTVA» V MOZAMBIKU
Za profite tujih kapitalistov ljudje spremenjeni v sužnje
Petsto veleposestnikov ima več zemlje kot 500 tisoč malih kmetov ■ Najvišja dnevna plača domačinov od 300 do 500 lir ■ Za tuje monopoliste kv. km zemlje po 3500 lir ■ Odpor FRELIMO in portugalsko divjanje
Menimo, da nesrečnim portugalskim vojakom v Mozambiku ne teče po žilah krvava uničevalna sla; dejansko gre za preproste sinove revnih kmečkih družin, ki jih je Lizbona rekrutirala z obljubo, da bodo bajno plačani ipd. Mnogi so odšli v Mozambik v prepričanju, da bodo v zahvalo prejeli nekoč krpo lastne zemlje... Zakulisje pokolov, ki so jih opravili reveži na račun bogatih, ki si nikoli ne mažejo rok s krvjo neposredno, kaže na vse drugačne interese.
Mozambik je skoraj dvakrat večji od Italije. Tam živi 7 milijonov duš, od tega odnadeta le 2 odst. na belce. Poprečni letni dohodek po osebi znaša 200 ameriških dolarjev. Petsto veleposestnikov poseduje več zemlje kakor vseh 500 tisoč malih kmetovalcev (domačinov), a 45 odst. vse obdelovalne zemlje je v rokah posestnikov, ki tvorijo komaj 4 odst. vseh zemljiških lastnikov! V industriji je zaposlenih okrog 130.000 oseb. katerih dnevna plača se suče okoli 500 lir; težaki in preprosti uslužbenci na področju storitev pa prejmejo dnevno največ 300 lir... To je le nekaj skopih podatkov o social-nogospodarskem položaju Mozambika, kjer s« od 1. 1964 bije trda osvobodilna borba pod vodstvom vo-jaško-politične organizacije FRELIMO, kateri je doslej uspelo osvoboditi nekako 30 odst. koloniziranega, torej zasužnjenega ozemlja.
Portugalska ne brani v Mozambiku toliko umišljenega «civilizacijskega poslanstva» kolikor dejanske in potencirane gospodarske interese tujih družb, ki so v tej deželi naložile velikanske kapitale. V ta namen porabi lizbonska vlada nič manj kot 40 odst. vsakoletnega državnega proračuna; s tem denarjem vzdržuje vojaški aparat v Mozambiku. Izvzemši premog je sicer ta dežela doslej oddala kolonizatorjem razmeroma malo bogastva, toda naravne vire slednjega izkorišča v prvi vrsti tuj kapital. Premog koplje podružnica neke belgijske družbe; vrtanje za nafto imajo v rokah Američani, Francozi in rasistična južnoafriška vlada (zajetnost
■MIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlllltlllllllllumilllll
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Razstavljata Ragusinova in O. Griselli
Figurativno slikanje po vzorih realistov izpred obeh vojn si zadnja leta pridobiva mnogo nadarjenih začetnikov. Nekateri od teh so izšli kot dobri slikarji najprej iz Tostijeve in nato Babudrove delavnice. Tokrat pa se jim pridružuje še Giovanna Pecorari Ragusin, učenka znanega pokrajinarja in marinista Ottona Grisellija. Njena razstava v galeriji degli Artisti izpričuje barvno nadarjenost in temperamentnost enako v slikah morja kakor tudi v oljih, v katerih oživlja lepote alpskih krajev od Tri-denta do Pustriške doline. Njih pro-storninska resničnost v pestrem trepetanju svetlobe zasneženih gora, smrekovih gozdov, zelenih lazov, ki prevladujejo, je na zadovoljivi višini. Vmes pa so še boljše podobe z večjimi podrobnostmi značilnih hiš iz omenjenih krajev. O-dlična je tista kmečkega dvorišča in s krepkim pincgaverskim konjem. Ragusinova posebno dobro slika razgibanost gorskih voda, hudournikov in slapov, obeta pa lepo tudi kot marinistka, saj ji je učitelj bivši morjeplovec Griselli;
Tudi ta ima ravnokar v svoji delavnici, v Ulici Lavatoio lastno razstavo na pariški način, katero je ob otvoritvi obiskalo mnogo občinstva, kajti v treh sobah in na hodniku je prikazanih precej več podob kakor na običajnih razstavah. In vse so spet na odlični ravni podajanja morja in pokrajin. Posebno tistih iz tržaškega zaledja, z notranjskega Krasa, od koder je bil slikarjev ded, in ki jih Griselli slika s tolikšno ljubeznijo. Tu so prav velika platna a tudi zelo male sličice, ki pa po učinkovitosti ne zaostajajo za prvimi. Taka razstava v delavnici je zelo privlačna, ker razne slike po policah in stojalih, sredi barv in čooičev, podčrtujejo umetniško vzdušje, ostale pa se kažejo tako, kakor da bi visele na stenah našega doma.
MILKO BAMBIČ
Zakaj bolhe tako dobro skačejo?
Skupina angleških in izraelskih •enjakov je nedavno opravila vr-
0	poizkusov na bolhi, strokovno lenovani «xenopsylla cheopis», ki vi kot parazit na podganah. Pod ikroskopom so ugotovili, da se v etjem paru nožič, ki jih bolha »rablja za odgon pri skakanju, ihaja kaplja elastične proteinske ibstance, imenovana rezilin. Ko iruje, se bolhi večkratno skrajša lišica, ki obkroža to kapljo, ta-) da se ta nahaja pod določena pritiskom. Preden odskoči, pa dha to mišico sprosti, kaplja relina pa hipoma poveča svoj obseg
1	se tako spremeni v neko vrsto ka-ipulta, ki bolho bliskovito požene v •ak. Rezilin je zaslediti tudi pri ;evilnih drugih krilatih insektih.
naftnih ležišč še ni bila natanko ocenjena, domnevajo pa, da je precejšnja); radioaktivne rude kopljejo švedske in spet francoske ter južnoafriške družbe; nazadnje je v rokah tujcev tudi avtoprevoz-ništvo.
V sedanjem trenutku dišijo portugalske vojaške operacije z omenjenimi pokoli v Mozambiku odločno po nafti... Tuje petrolejske družbe (začenši seveda z ameriškimi), ki so pokupile vehkanska zemljišča v Mozambiku po neverjetni ceni 3.500 lir za kv. km, «forsi-rajo» namreč na vse pretege iskanje naftnih ležišč oz. njih izkoriščanje; isto velja tudi za ležišča zemeljskega plina. Za pravočasno in kar najbolj dobičkonosno uresničitev svojih načrtov pa potrebujejo te družbe (pravzaprav zahtevajo) dvoje: popolno izpraznitev vseh vasi, ki leže nad naftnimi nahajališči in popoln «socialni red» (!). Skratka, biti hočejo obvarovane pred sabotažami, požari ipd., kakor tudi pred sleherno sindikalno zahtevo od strani domačih delavcev - sužnjev.
Portugalskim oblastem je doslej uspelo le delno ugoditi tema zahtevama. Vasi so dale res izprazniti in pregnati nesrečne domačine v pravcate «lagerje» ter jim vsiliti prisilno delo; ni pa jim uspelo (in jim tudi menda ne bo nikoli) zajamčiti popolnega «reda», kajti privrženci FRELIMA nenehno odpirajo nove fronte. Prav zaradi tega pa je Lizbona ukazala vojaščini, naj kolje vsevprek..., torej zaradi negotovosti in strahu.
Približno polovica dela zmožnega mozambiškega prebivalstva med 18. in 55. letom starosti je podvrženega prisilnemu delu vsaj 6 mesecev na leto. S tem sistemom črno najete delovne sile skušajo Portugalci ugoditi kmetijskim velepodjetjem, ki zahtevajo poceni delovne moči, na katerih ramenih bajno zaslužijo.
Najbolj odvratna podoba portugalskega kolonializma pa je tale; kolonizator «prodaš vsako leto 200 tisoč domačinov Južni Afriki, kjer morajo kopati zlato rudo. Na podlagi ustreznega sporazuma med Portugalsko in Južno Afriko zasluži mozambiški guverner okrog 3.500 lir za vsakega oddanega delavca. Mezdo, ki pritiče slednjemu (približno 20.000 lir mesečno), izplača pristojna južnoafriška oblast guvernerju, ta pa jo sam izroči delavcu, vendar le za prvih 9 mesecev njegovega dela v rudniku; prejemke za poslednje tri mesece v letu (delavci gredo namreč v najem za leto dni) pa obdrži na račun nove «delovne pogodbe», če je seveda nesrečnežu do nje (v nasorotnem primeru tega denarja sploh ne prejme). Ker pa je mezda za kmečko delo v Mozambiku nad polovico nižja od mezde v zlatem južnoafri-
škem rudniku, večina «črnih sužnjev» privoli v novo enoletno pogodbo in na takšen način je ustvarjenih že 20 odst. dohodkov mo-zambiške kolonije...
Portugalci se zdaj v Mozambiku vneto pripravljajo na uresničitev vehkopoteznega gospodarsko - rasističnega načrta. Zgraditi nameravajo velikanski, 300 metrov dolg jez Cabora Bassa, ki bi jim z ene strani omogočal preskrbo električne e-nergijg po izredno nizki ceni, z druge pa namakanje ogromne doline Zambezija, katere površina ustreza nekako polovici vsega italijanskega polotoka; končno naj bi tam naselili milijon belih kolonov in tako vzpostavili « pravilno ravnovesje med rasama, ki je nujno potrebno za razvoj skladno urejene družbe », kakor rad ponavlja vrhovni poveljnik portugalskih okupacijskih čet. Za uresničitev takšnega ravnovesja so Portugalci odgnali nad 25.000 domačinov iz njihovih vasi, in to z uporabo strahotnih, vseuničujočih bomb in plinov, kakršne so uporabljali ameriški «varuhi miru» v Severnem Vietnamu.
Osvobodilni boj se je v Mozambiku pričel 25. septembra 1964. Prva leta so borci osvobajali svojo zemljo (!) razmeroma brez težav, toda kmalu so se morali soočiti s težkimi problemi politične organizacije ter obnove osvobojenih področij. Organizacija FRELIMO je tedaj začela posvečati kar največjo pozornost izobraževanju osvobojenih domačinov, kar so bili seveda Portugalci namenoma zanemarih.
Organizacijski in pohtični problemi so se v organizaciji FRELIMO nagnetli sorazmerno s širjenjem o-svobojenih ozemelj. Preprost upor je v nekaj letih prerastel v pravo vojno in fronta se nenehno širi. Portugalci se partizanom krčevito upirajo, za to imajo pač na razpolago zadostna denarna sredstva in dovolj orožja.
FRELIMO s« vsekakor mudi o-svoboditi Mozambik od portugalskega okupatorja. Zaveda se, da bo ljudstvo moralo toliko dražje plačati dosežke osvobodilnega boja kolikor dlje bo ta trajal; strah ho namreč prisilil kolonizatorske čete k novim pokolom. Prav zato na predstavniki FRELIMA že več let romajo od države do države, da bi si pri njih zagotovili, če že ne gmotno pomoč vsaj solidarnost. Če bi svet resnično pomagal mozam-biškim. rodoljubom, bi to koristilo vsem: možambiškemu ljudstvu, ker bi prenehalo trpeti; dobro nahranjenemu človeštvu, ki se zgraža nad portugalskim početjem, a ničesar ne ukrene, ker se mu ne bi bilo treba več spraševati, ali ni morda sokrivo za to tragedijo; slednjič pa tudi Portugalski, ki bi se tako otresla problema, ki jo iz-črpuje in sramoti pred svetom.
— s g —
tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllllllllllillHIIIIIIIlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllttlllt
USTANOVITEV MLADINSKE ČETE
12-letni fantiči borci NOV
V teku narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov je marsikdaj prišlo do izrednih dogodkov. Bil je to tudi izreden čas. Eden takih dogodkov je bila u-stanovitev mladinske čete, ki so jo sestavljali mladi fantiči, skoraj otroci iz Nikšiča. Ta četa je bila priključena štabu Primorske operativne cone.
Ko je vojna še besnela po gorah okrog črnogorskega mesta Nikšiča, so se v mestu samem skupine fantičev po ulicah igrale vojno z lesenimi puškami. Nihče od teh otrok si ni mislil, da bo že kmalu pravo vojno zares okusT, svojo otroško puško pa zamenjal za pravo, ki je v mnogih primerih bila višja od njih samih.
Spričo okoliščin, v katerih se je domala vse črnogorsko ljudstvo, torej tudi v Nikšiču, dvignilo v boj proti okupatorju, so ti malčki kmalu postali partizanski kurirji in sodelavci, zbirali so zanje orožje, hrano, oblačila, zdravila, bili obveščevalci itd. Toda okupator jim je kmalu prišel na sled in grozila je nevarnost, da jih uniči. Zato je vodstvo osvo-bod lnega gibanja v tem kraju odločilo, da se umaknejo na osvobojeno ozemlje.
Toda, kaj naj napravimo s temi otroki, so se vpraševali partizanski komandanti. Končno je bilo sklenjeno, da iz njih sestavijo nekakšno deško četo, vključeno v redno enoto NOV, t.j. v eno od brigad. Tako, so menili, jih bo lažje nadzorovati in obvarovati. Opravljali naj bi posle kurirjev, stražarjev magacinov v zaledju.
Ko je ta četa v sestavi svoje enote potem korakala skozi eno ali drugo naselje, so se ljudje čudili, gledajoč te otroke, oborožene s puškami in bombami. Kar verjeti niso mogli svojim očem in so govorili, kako nenavadna, res nenavadna četa! ...
Ti otroci so po sili razmer morali biti možie. Ker vojna ne u pošteva otroštva. Namesto otroških iger so se udeleževali pravih bojev, šli so se igro jeklenih in svinčenih krogel, kjer so padala tudi n.vhova mlada življenja. Ni jih padlo malo.
Pripadniki te čete so bili stari največ 12- 16 let. Spričo svoje mladosti in navdušenja niso ime-
li občutka za nevarnost, niso poznali strahu. Prištevali so jih med najbolj drzne borce, bombaše, izpolnili so malone vsako nalogo, ki jim je bila poverjena. Komandir te čete je bil Bato Grujčič (danes predsednik občinske skupščine Nikšič), komisarja Dj do Brač-kovič in Tomo Kovačevič (prvi je danes direktor nekega kombinata v Titogradu, drugi direktor jugoslovanskega predstavništva J AT). Ti so takrat bili menda e-dini stari nekaj okrog 16 let.
Na gornji sliki pogled na del gledalcev v mali dvorani Kulturnega doma, kjer so v torek predvajali Klopčičev barvni film «Cvetje v jeseni». Na spodnji levi sliki sta scenarist Mitja Mejak in Urban Koder, ki je film opremil z glasbeno spremljavo. Na desni: M. Košuta, predsednik SK, in S. Grmek, filmski
kritik našega lista
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
Rešujmo svoje eksistencialne probleme, dokler so rešljivi
Prvi sadovi v boju za Usto okolje v Sloveniji
Primer nove tovarne podjetja «Iskra» v Laborah pri Kranju - Zaščita kraških jam - Soška dolina in Soča bosta spet čisti - Posnemanja vreden primer perutninarskega kombinata «Pivka» v Neverkah
Človek je del narave, eden njenih najvažnejših temeljev. Zato morajo biti razmerja med njim in drugim živim svetom ter ostalo naravo pravilna, usklajena, torej taka, da so zagotovljeni obstanek, bivanje in razvoj vsem. Seveda na so se ta razmerja zmeraj prila-, gaijala družbenemu napredku in gospodarskim potrebam, vendar tako, da najvažnejša ravnotežja v naravi niso smela za daljše obdobje biti spremenjena oziroma prekinjena.
V tem času naglega razvoja znanosti in tehnologije, ki po svojih dosežkih in njihovemu pomenu nimata primere v n ob-nem še tako velikem odkritju v preteklosti, pa je človek začel pozabljati na sooodvisnost posameznih zakonitosti in pojavov v naravi oziroma na pravilna razmerja, ki morajo obstajati med njim in o-koljem, ki ga obkroža in v njem živi. To oddaljevanje ljudi od narave, se je odražalo in se še kaže v naziranju, ki je seveda hudo enostransko in zato navzdržno, da namreč ljudje ob uporabi ogromnih možnosti, ki so nam na voljo v prosvetljenem dvajsetem stoletju, lahko po svoji volji in željah usmerjamo tudi naravo pa njene vzvode in zakone.
Potem ko so v razmerju do narave in okolja že bile napravljene velike napake in bile povzročene škode, ki jih morda nikoli ne bo moč povsem odpraviti oziroma nadomestiti, pa se je vendarle začelo obdobje iztreznjevanja in osveščanja. Nekateri znanstveniki in javni
Del mladinske čete ob pogrebu padlega tovariša
delavci trdijo, da se je človeštvo prvič zdrznilo in se pričenjalo zavedati posledic, ki bi jih neodgovorni posegi v naravo imeli, že ob eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem ob koncu druge svetovne vojne. Gotovo je, da so reakcije ljudi po vsem svetu tedaj izražale predvsem skrb in strah za fizično usodo človeštva, torej za življenje ljudi, manj pa bojazen zaradi uničevanja ostale narave. Ta bojazen je nastala in postajala vse večja šele v poznejšem obdobju, ko so posamezne dežele stremele po čim hitrejšem razvoju gospodarstva in napredku civilizacije.
Osveščanje o tem, da moramo povsem spremeniti oziroma izboljšati svoj odnos do narave in okolja, ima različne oblike in načine. Kaže se, denimo, v prirejanju najrazličnejših konferenc, tudi pod okriljem ali na pobudo Organizacije združenih narodov, na temo «zaščita narave in okolja ter človeka», v organiziranju posebnih političnih in upravnih organov na ravni vlad, ki se ukvarjajo s to problematiko, z raznimi zaščitnimi ukrepi proti onesnaževanju morja, jezer in rek ter zraka, pa s prosvetljevanjem ljudi in še na najrazličnejše druge načine. Glede na učinek dosedanjih ukrepov in upoštevajoč tudi druge pridobljene izkušnje je očitno, da so uspehi boja za zaščito narave oziroma proti onesnaževanju človekovega okolja odvisni od sistematične in široko načrtovane politike, ki združuje tako praktične ukrepe na raznih področjih kot tudi prostovoljno sodelovanje predhodno že osveščenih ljudi.
Takšna politika in usmeritev za zaščito narave in človekovega okolja doslej sicer še nista dali nekih velikih rezultatov, toda v mnogih okoljih in organizacijah so opravili veliko najrazličnejših majhnih izboljšav in izdali ukrepe, ki so spodbudni in mnogo obetajo. Sedaj je potrebno, da ti primeri in vzori dobijo čimveč posnemal-cev, saj je očitno, da je marsikaj mogoče napraviti skoraj le z dobro voljo in zavzetostjo ter brez velikih sredstev oziroma stroškov.
Morda najpomembnejši primer odgovornosti in skrbi za varstvo narave in človekovega okolja v Sloveniji, je nova tovarna telekomunikacij Združenega podjetja «Iskra» v Laborah pri Kranju. Že pri načrtovanju te organizacije, ki uporablja najmodernejšo tehnologijo so določili postopek in naprave za čiščenje odpadnih
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiifiiiiiuiiiiiuniiiiiniMiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiimHiiiiMiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obveznosti, ki ste jih prevzeli, terjajo celega moža. Preveč se zapirate vase in v preozko družbo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmere so kot nalašč, da uveljavite svoje zamisli. Pismo ali vest od ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Čemu bi ne upoštevali tujih zamisli, ko vendar veste, da so pozitivne. Isto velja tudi za razmere v drtizmi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo vas skuša spodnesti. Prijetno srečanje, ki bi se znalo spremeniti
v veliko več.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V splošnem se bo vse dobro končalo, toda često ste površni. Ne vsiljujte svojih teorij.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delo, ki ga sedaj opravljate, terja več sil, kot jih zmorete. Ne bodite vsiljivi, ker to odbija.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prijetno se boste počutili v delovnem okolju in posli vam bodo u-speli. To razpoloženje se bo pre-ner-' » na družino.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Veliko dela in upov, toda malo bo
pravih uspehov. Preveč ste nervozni. To vpliva na bližnje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi odpravili neko profesionalno napako, ugotovite, kdo jo je zakrivil. V čustvenem pogledu bo vse prav.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) II : računajte na zaslužek. Bolje bi bilo, da se dela ne lotite. V družini več odločnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko naporov in stroškov, veliko manj po v 'oščenj. Osebi, ki vas ima rada, posvetite več pozornosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več diplomacije, da ne zrušite tega, kar ste s težavo zgradili. Počitek iščite med svojci.
voda in odstranjevanje škodljivih snovi iz ozračja v obratih. V obratih, galvanike tiskanega vezja in Reedovega kontaktnika se formira vsako uro okoli 15’ tisoč litrov odpadnih voda, ki vsebujejo veliko najrazličnejših kislin, soli in drugih sestavin škodljivih za človeka in naravo. V proizvodnem ciklusu vsako vrsto odpadne vode posebej usmerjajo v naprave, ki ji odvzamejo nevarne snovi, jo s tem nevtralizirajo ter jo potem po posebnem poldrugi kilometer dolgem kar nalu vodijo v reko Savo. Še prej iz vode po posebnem postopku iz-ločijd mehanske odpadke, ki jih na filter stiskalnici oblikujejo v nekakšne brikete. Te odlagajo na primerno mesto, kjer briketi z mehanskimi odpadki ne onesnažujejo narave. Pri vsem tem je seveda najvažnejše to, da odpadne vode iz nove tovarne v Laborah pri Kranju pridejo v Savo očiščene in torej neškodljive za kakovost reke ter za rastlinski in živalski svet v njej.
Zanimiv je tudi postopek za čiščenje zraka napolnjenega s strupenimi hlani. V novi tovarni čistijo ozračje s posebnimi filtri, prečiščen in torej neškodljiv zrak pa potem po posebni izhodni cevi pošiljajo v zračne plasti zunaj tovarniških zidov. Tako očistijo okoli 550 kubičnih metrov zraka na uro. čistilne naprave pa so tako popolne, da iz ozračja lahko izločijo celo do 99,99 odst. strupenih hlapov.
V novih tovarnah je za zavarovanje narave in človekovega okolja laže poskrbeti, ker potrebne čistilne in druge naprave lahko predvidijo že v projektih in investicijskih programih. Teže pa je takšno varstvo in ukrepe zagotoviti v starejših obratih in industrijah, kjer so v ta namen potrebna znatna dodatna finančna sredstva. Pa vendar tudi v takih primerih ugotavljamo prve spodbudne premike in sadove. V jeseniški železarni so na primer v zadnjih šestih letih uspeli močno zmanjšati količino strupenih in drugih škodljivih snovi, ki jih pošiljajo v reko Savo. Število enot onesnaženja vsebovanih v odpadnih tehnoloških vodah, ki jih u-smerjajo v reko, so v omenjenem obdobju zmanjšali od 250 tisoč na 73 tisoč. To število pa bodo kmalu zmanjšali še za polovico. Prah iz plavžev z ostanki rude in kovin sedaj očistijo že v okviru tehnologije oziroma proizvodnje in zato tega prahu, ki je bU velik povzročitelj umazanije ne spuščajo več v Savo.
Pomemben je nadalje prispevek, ki ga bo za čistočo krajine in reke Soče dala tovarna cementa in salonita «Salonit» v Anhovem. V obrate bodo kmalu vgradili 8 velikih filtrov za odpraševanje o-zračja. S to investicijo, ki bo veljala okoli 20 milijonov dinarjev, bodo odpraviti cementni prah iz dimnikov in drugih virov, ki že desetletje kvari lepoto krajine ter škoduje zdravju ljudi na območju Anhova. Tovarna pa je tudi že naročila načrte za zgraditev dveh bazenov za odpadne vode. V njih bodo zbirali vse odpadne vode, ki jih zdaj spuščajo v reko Sočo. Potem bo ta naša alpska reka v
M. DROBEŽ
(Nadaljevanje na 6. strani)
PETEK, 7. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	POLJUDNA ZNANOST Profili protagonistov STALIN
13.00	Portret avtorja
13.25	Vremenska navoved
13.30	DNEVNIK
Včeraj v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine
15.00	Francoščina
16.00	- 17.00 ŠOLA
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Na sporedu so trije risani filmi
17.45	PROGRAM ZA MLADINO
V	deželi mavrice Peta epizoda
18.15	Ded pripoveduje
18.45	POLJUDNA ZNANOST: ženski tisk
Zadnje nadaljevanje se zaključuje z nekakšnim obračunom v zvezi s tradicionalnimi vsebinami in novimi pobudami, ki so jih pred kratkim sprejeli časopisi, številne ankete o zaposlenosti mladoletnih, o družini, o smrtnosti otrok v Italiji pričajo o naporu, ki ga nekateri «ženski» časopisi vlagajo v svojem prizadevanju, da bi bili bolj socialno angažirani. Po drugi plati pa ne morejo odpraviti molka glede nekaterih političnih in socialnih problemov, ki se zdi, kot da bi bil nepremagljiv v časopisih, namenjenih ženskam. O tem bodo v intervjuju spregovorile tri poslanke, predstavnice edinih treh strank, ki imajo v parlamentu svoje žensko zastopstvo
19.15	Ital. kronike Danes v parlamentu Napoved vremena
20.00	DNEVNIK
20.45	Posebne reportaže Kam drvi svet?
V	zandjem nadaljevanju oddaje «Kam drvi svet?» se Piero Angela ukvarja s svojo priljubljeno temo, z možgani, da bi na tej osnovi nato pristopil k vprašanju ekonomskega razvoja, razčlenjujoč ga s pomočjo možganskih mehanizmov. Ta novi način gledanja na družbene probleme je danes predmet preučevanja mnogih raziskovalcev: biologov, matematikov, psihologov, ki skušajo odkriti, kako predstavlja obnašanje ljudi osnovo mnogih odločitev tudi v družbenem in gospodarskem življenju. V teku oddaje bodo spregovorili znani raziskovalci, kot so Delgado, Skinnes, Laborit, Rosen
21.50 Glasbeni program
22.30	DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
16.00	Evrovizijski prenos iz Francije Zimski šport:
Smučarsko tekmovanje za svetovno prvenstvo
17.00	- 18.00 Vzgojna oddaja
18.45	Športne vesti
19.00	SALTO MORTALE Prva epizoda Hamburg
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	NI ČAS ZA KOMEDIJO
Gledališko delo Samuela Nathaniela Behrmana, katerega je za televizijo pripravil Leonardo Cortese Kot je razvidno iz samega naslova oddaje, predstavlja ta komedija nekakšno razlaganje o moralnih odgovornostih tea tra v odnosu do družbe in zgodovine. Kot taka izraža tudi skrbi in dvome svojega avtorja, v določeni meri pa tudi skrbi in dvome vseh tistih Amerikancev njegove generacije, ki so si ob prvem znaku katastrofe, katera bi se utegnila zrušiti na svet z zadnjim svetovnim spopadom, postavili vprašanje, kakšen naj bi bil smisel njihove dejavnosti, a niso pri tem prišli do ustreznega odgovora. Avtor Samuel Nathaniel Behrman, katerega dela so vselej bolj temeljila na prikazovanju sugestivnih ženskih podob -in čustev, si je prvič utrl pot k novim vsebinam 1. 1934 z delom «Pioggia dal cielo», ki je predstavljalo nekakšen poizkus polemične drame proti grožnji fašizma
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25	in 14.35 TV v šoli
11.00	in 16.10 Angleščina
17.45	VESELI TOBOGAN: Cerknica
18.15	OBZORNIK
13.30	REKREACIJA;
Zlati klub
18.40	Rrianka
18.55 Pet minut za boljši jezik
19.10 400 let slovenske glasbe; Jakob Jež
20 00 TV DNEVNIK
20.25 Propagandna reportaža
20.40	DOKTOR V DILEMI
Angleški film po istoimenski drami Bernarda Shawa. Režija Anghony Asquith. V glavnih vlogah nastopajo Dirk Bogarde, Leslie Caron, Alestair Sim in Robert Morley
22.15	POROČILA
22.20	Umetnost in človek — barvna oddaja
KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	POROČILA 20.35 Vojna in mir
10. del dramatiziranega romana — v barvah
21.20	BREZ PRIJATELJEV
Film iz serije «Človek s kovčkom» — v barvah
22.15	STARE MELODIJE: Grčija
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročilo; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Sodobni skladatelji; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Enodejanka; 16.15 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Baročna glasba; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, pojutrišnjem; 15.00 Tretja stran; 16.30 Ital. zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Primorski dnevnik; 19.30 Naši zbori pojo;
19.30	Prenos RL; 20.00 Dober večer; v glasbi; 20.45 Tops-hits;
21.30	Simf. koncert; 22.35 Zabavni ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Program z Rosan-no Schiaffino, 15.10 Za vas mlade — plošče; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanska glasbena oddaja; 17.55 «Trije mušketirji»; 19.10 Ekonom-sko-sindikalna oddaja; 20.20 «Andata e ritorno» z Mino; 21.10 Koncerti.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Rosanna Fra-
tello in Ciro Dammicco; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.50	Nadaljevanka «Trije mukše-tirjj»; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.00 Hit ! «rade; 13.50 Kako in zakaj?;
15.00	Program s Silvanom Gian-nellijem; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebne reportaže;
17.50	Telefonski pogovori; 19.30 Strnjena komedija; 20.10 Popevke; 22.40 V diskoteki.
Ili PROGRAM
9.30	Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Radio za šole; 11.40 Koncert; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 16.00 Resna glasba; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Stara in nova mamila; 22.30 Glasba po željah.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
18.00,	19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Teden dni na adiu; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 14 10 Iz mladih grl: 10. mladinski pevski festival v Celju; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje tenorist Anton Dermota; 16.00 Vrtiljak; 17.10 O-perni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa; 18.50, Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranici;
20.00	Tops-pops 15; 21 ”5 Oddaja o moriu in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
7. decembra 1973
smučanje
KRITERIJ PRVEGA SNEGA
Pròllova začela sezono z zmago
V prvi deseterici je kar šest Avstrijk, ki so tudi ekipno na prvem mestu lestvice
VAL D’ISERE, 6. - Avstrijka Annemarie Proli je gladko zmagala v prvem letošnjem smuku, veljavnem za ženski svetovni smučarski pokal, na «Kriteriju prvega snega» v Val d’Iseru.
Dvajsetletna Prdllova, ki se je pred kratkim poročila s Herbertom Moserjem, ki deluje v smučarski industriji in je odličen nogometaš, je takoj v prvem nastopu dokazala, da ni zgubila nobene od svojih odličnih sposobnosti, ki jih je pokazala na tekmovanjih prejšnja leta. Takoj je gladko odpravila svoje nasprotnice. K njeni zmagi je botrovala tudi zamrznjena proga, ker so nekatere tekmovalke zgubile dragocene sekunde v višjem delu proge. Prollova ai je zagotovila odlični naskok že v prvem delu tekmovanja in je za 2”17 prehitela rojakinjo Gfdlnerjevo. To tekmovanje je zopet potrdilo premoč avstrijskih smučark, ki so zasedle prva tri mesta in so uvrstile še tri tekmovalke med prvo deseterico. Presenetila pa je s svojim četrtim mestom olimpijska zmagovalka Švicarka Nadigova, ki je znova prišla v formo.
Tekmovanje se je odvijalo v sončnem vremenu in pri temperaturi 10 stopinj pod ničlo. Proga je bila dolga 2150 metrov z višinsko razliko 555 metrov.
Jutri bo na sporedu ženski slalom, v katerem bo skušala Prdllova prekositi samo sebe (saj to ni njena specialna disciplina), da bi si tako zagotovila dvojno točkovanje, ki je zagotovljeno prvim desetim uvrščenim.
Lestvica prvega tekmovanja v ženskem smuku za svetovni pokal je naslednja:
1.	Annemarie Proli (Av.)	1’29”42
2.	Ingrid Gfdlner (Av.)	1’31”59
3.	Wiltrud Drexel (Av.)	1’31”95
4.	Marie T. Nadig (Švi.) 1’32”08
5.	Irmgard Luasser (Av.) 1’32”53
6.	Clifford (Kan.)
7.	Debernard (Fr.)
8.	Rouvier (Fr.)
9.	Ranner (Av.) in Totschnig (Av.)
It. Eberle (Av.)
12.	Ray (Fr.)
13.	Schroll (Av.)
14.	Mittermaier (Zah. Nem.) 1’33”82
15.	Serrat (Fr.)	1’34”01
Ekipna lestvica je po prvem nastopu naslednja:
1.	Avstrija	točk 72
2.	Švica	11
3.	Francija	7
4.	Kanada	,	6
Jutri bodo startali y okviru tega
tekmovanja tudi moški, in sicer v veleslalomu.
1’32”65
1’32”75
1’32”88
1’33”08
1’33”45
1’33”49
1’33”54
Lloyd — Bor 88:61 (36:37)
BOR: Parovel 1, Renato Furlan 2, Mazzucca 11, Žerjal 10, Košuta 4, Ražem 10, Bruno Furlan 13, Siega 8, Ciuffi 2, Simčič.
Prosti meti: 15:30.
Borovci so v sredo odigrali tekmo proti Lloydu, ki je trenutno prvi na lestvici, skupno z Inter-jem 1904. «Plavi» pa niso naleteli samo na težkega nasprotnika, ampak tudi na sodnika Giacomija. Tud) tokrat je &iac<?mi opravil svoj «show», šgj je piskal kar 58 osebnih napak, prisodil štiri tehnične napake, 37-krat je žvižgal korake, ' 21 krat pa sekunde. Le tako si lahko razlagamo, da PANAMA, 6. — Kolumbijski bok-, so borovci v prvem polčasu vogar Antonio Cervantes je ohranil dili za eno točko, v drugem delu naslov svetovnega prvaka super lah-1 igre pa so zgubili kar s 27 toč-
BOKS
ke kategorije po srečanju z Japoncem Tecudo Furuyamo, katerega je premagal po točkah. Japonski predstavnik je večkrat spravil v zagato svetovnega prvaka, vendar pa je zaključil srečanje z oteklim očesom in je dvakrat padel na tla v četrtem in štirinajstem krogu.
ALASSIO, 6. — V soboto bo italijanska amaterska nogometna reprezentanca igrala v Alassiu proti Avstriji v tekmi, veljavni za izločilno skupino pokala UEFA. V tej skupini nastopa tudi Jugoslavija, ki
se je že uvrstila v višje kolo.
* * #
BUENOS AIRES, 6. — Slavni brazilski nogometaš Pele je na turneji po Argentini govoril tudi o svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji. Izjavil je, da je ta manifestacija precej zgubila na zanimanju zaradi izločitve reprezentanc, kot so Madžarska, Anglija in Sovjetska zveza. Po njegovem mnenju pa ima tako Brazilija možnost, da četrtič osvoji svetovni nogometni pokal, čeprav ima trenutno nehomogeno ekipo, ki pa potrebuje le dosti skupnega dela.
Še do lani so take čelade nosili le smučarji, ki so nastopali v Cervini! v tekmovanju «Leteči kilometer». Letos pa jo nosi v Val dTse-ru že na običajnem tekmovanju v smuku italijanski reprezentant Ervin Stricker. Iddi čelade je treba pač prilagoditi visokim hitrostim
KOŠARKA
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Poraz Crven« zvezde
Beograjska Crvena zvezda je v prvem košarkarskem srečanju osmine finala tekmovanja za pokal pokalnih prvakov zgubila proti francoskemu moštvu Alsace de Bagnolet s 94:92.
Rezultati drugih srečanj osmine finala:
Zbrojevka Brno - Bruxelles Moe-lonbeck 114:83 (napreduje Brno); CSKA Sofija - Olympiakos 79:69 (CSKA Sofija); Steaua Bukarešta -Sparta Bertrange 117:77 (Steaua Bukarešta) ; Estudiantes - Atsum Wells 89:65 (Etsudiantes).
POKAL POKALNIH PRVAKINJ
Spartak Budimpešta - PCB Barcelona 60:48 (Spartak); LPS Brno -Gerbe 81:61 (Brno).
NOGOMET
Z GRČIJO ZA SP
Kot predvideno:
SFRJ v Atenah
ATENE, 6. — Grška nogometna zveza je danes potrdila, da bo tekma z Jugoslavijo za uvrstitev v finale svetovnega nogometnega prvenstva redno na sporedu 19. decembra v grški prestolnici. Medtem pa so grški reprezentanti remizirali v prijateljski tekmi proti Solunu z 1:1.
.* * *,
FORT AU	6. — Nogo-
metne tekme v srednjeameriški izločilni skupini za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu se odvijajo kot na tekočem traku. Danes so Antilje in Gvatemala igrale neodločeno 2:2.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
JVaša moštva bodo v nedeljo odigrala več zanimivih tekem
Od naših ekip je najvišje uvrščen Breg med mladinci
															
MLADINCI
Skupina B
V prejšnjem kolu te skupine sta bili odigrani le tekmi Campanelle — Breg (0:2) in Costalunga — Au-risina (2:1). Brežani so potrdili, da so trenutno v dobri formi. Presenetila pa nas je zmaga Costalun-ge nad Aurisino, ki je pred nekaj nedeljami sama zasedala prvo mesto na lestvici. Nabrežinci od nedelje do nedelje slabšajo svoj položaj na lestvici, kar gre v korist Bregu in Costalungi, ki še vedno upata na vstop v finale in sledita Nabrežin-cem na lestvici. V nedeljo bodo Brežani sprejeli v goste Esperio od Sv. Alojzija. Predvidevamo, da bod? zmagali. Gaja in Primorje se bosta že drugič srečala. V Padri--čah so zmagali gajevci z visokim izidom in menimo, da se bodo Pro-sečani tokrat «maščevali». Zanimivo bo srečanje med CGS in Aurisino, saj če bi CGS odpravil Nabre-žince, bi lahko Brežani znatno izboljšali svoj položaj na lestvici.
PRIHODNJE KOLO: Primorje -Gaja, Costalunga — Campanelle, Libertas Sv. Sergij — Ldbertas Sv. Marko, Breg — Esperia Sv. Alojzij, CGS — Aurisina.
LESTVICA: CGS 20, Aurisina 18, Costalunga 17, Breg 16, Libertas Sv. Marko in Primorje 10, Campa-
iiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiunrnmvmmiiimimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
NAMIZNI TENIS
V SOBOTO IN NEDELJO V RIMU
Zasluzen uspeh Lloyda nad Borom
Več sprememb v tekmovalnih urnikih
Na 3. jesenskem sprehodu SPDT so se udeleženci na poti od Obeliska do Padrič povzpeli tudi na razgledišče «Alice»
kami razlike. Res pa je, da sodnik ni bil pristranski, s svojim sojenjem pa je seveda oškodoval tisto moštvo, kj je igralo agresivno obrambo (v tem primeru Bor).
Po tekmi pa je Giacomi izjavil, da tokrat ni bil v najboljši formi in je vsekakor žvižgal premalo.
Za borovce bi dejali, da so igrali v prvem polčasu dobro, v drugem pa so vidno popustili. Lloyd si je tako povsem zasluženo priboril zmago. Med borovci so bili najboljši Bruno Furlan, Siega in delno Ražem.
» « * *
Košarkarska zveza je sporočila, da se bo začel drugi del prvenstva naraščajnikov v nedeljo, 16.12. V prvem kolu bo Bor, ob 18.15, igral v telovadnici v Ulici Monte Cengio proti ekipi Centro Giovanile Studenti. Kontovel pa ob 14. uri, v telovadnici v Ulici Della Valle proti Interju 1904.
MLADINCI
Košarkarska zveza je tudi sporočila, da bodo vse tekme 6. kola prvenstva mladincev odložene na kasnejši rok zaradi težav pri delegiranju sodnikov. Polet torej ne bo igral prvenstvene tekme proti Radici Arte B, ki bi morala biti na sporedu v nedeljo, 9.12, ob 11. uri.
b. 1.
BOSTON, 6. — Na teniškem turnirju prvakov v Bostonu je prišlo danes do novega presenečenja: Jan Smith je podlegel svojemu ameriškemu rojaku Connorsu s 6:0, 3:6, 7:6 in si tako zapravil vsako možnost za uvrstitev v polfinale. Drugi rezultati izločilne skupine: Okker -Orantes 6:1, 6:3, Nastase - Kodeš 6:4, 2:6, 6:4, Newcombe - Gorman 3:6, 6:2, 6:2.
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
Start Krasove ekipe v A ligi
Naša dekleta bodo s težavo ubranile naslov državnih podprvakinj, ki so ga osvojile lani
V soboto in nedeljo se prične žen- I vrednimi igralkami. Poleg prvoka-sko ekipno namiznoteniško prvenstvo tegomic Dodijeve in De Mitrijeve A lige. Pravico do nastopanja ima sledečih osem društev: CSI Milan.
CUS Turin, Lazzaretto Seregno,
Marbert Rim, Regaldi Novara, Marioli Rim, UNLA Molletta Bari in ŠK Kras iz zgoniške občine. Kot je razvidno, so moštva zemljepisno zelo oddaljena in bi tekmovanje po sistemu «vsak z vsakim» povzročilo preveliko finančno breme za nastopajoča društva. Zato je federacija razdelila ekipe v dve skupini po štiri. V prvi bodo nastopale ekipe iz severne Italije: CUS Turin, Lazzaretto Seregno, Regaldi Novara in ČSI Milan, ki se bodo po dvakrat pomerile med seboj. V drago skupino pa je federacija vključila poleg Krasa še etìjto.tiNLA Molletta Bari,
Marbert Rim in Paridi Rim. V prvem kolu, ki bo na sporedu 8. in 9. t. m. v Rimu, se bodo vse ekipe prvič pomerile med seboj. Povratno kolo bo 2. februarja prihodnjega leta v S. Elpidiu, kjer se bodo iste ekipe še enkrat srečale. Končni zmagovalec te skupine se bo srečal z zmagovalcem severne skupine za podelitev naslova državnih namiznoteniških prvakinj. Na tak način bo Krasovo društvo zelo omejilo svoje izdatke, saj bo ekipa odšla največ trikrat na pot.
Razvrstitev posameznih ekip v obe skupini je realna. CUS Turin, ki si je lansko leto po zaslugi Francesce in Marcelle Marcone zagotovil državni naslov, nastopa v zelo lahki skupini in ne bi smel imeti težav z osvajanjem prvega mesta. Igralke Krasa, ki branijo naslov podprvakinj, pa bodo imele težjo nalogo, saj je predvsem rimski Marbert zelo nevaren nasprotnik in bo poleg tega še nastopil pred lastnimi navijači. Lani je sicer Kras tesno premagal Marbert, vendar sta takrat sestavljali ekipo po dve igralki in tekmovanje je potekalo po sistemu Davisovega pokala. Letos pa sestavljajo vsako ekipo po tri igralke in igra vsaka z vsako, dokler eno izmed obeh moštev ne doseže petih zmag. Na papirju je Krasova ekipa oškodovana, ker bo morala poleg rutiniranih Miličeve in Vesnaverjeve uvrstiti v svoje vrste še eno neizkušeno igralko. Nasprotno pa ima rimski Marbert zelo homogeno moštvo, saj razpolaga s tremi enako-
ima še mlado drugokategomico Gre-cijevo, tako da so Rimljanke kot celota res vredne vse pozornosti.
Zato malo je verjetno, da bi kra-sovke ohranile lanski prestižni naslov državnih podprvakinj. Sicer je res, da kakovostno ne zaostajajo za ostalimi in lahko pripravijo prijetno presenečenje, vendar bi bila v državnem merilu tudi slabša uvrstitev (do četrtega mesta) še vedno lep uspeh.
Poleg državnih reprezentantk Sonje Miličeve in Silvane Vesnaverjeve bo branila Krasove barvale nadebudna Anica žigonova, ki je v tem zadnjem obdobju zelo napredovala. Ekipa Molletta iz Barija, nima v svojih vrstah boljših igralk, zato ne bi smela delati našim zastopnicam večjih težav. Trši oreh bo vsekakor rimski Parioli, za katerega nastopa solidna Piccini jeva, ostali dve igralki pa na državni rang-lestvici nista visoko kvotirani.
Najhujši nasprotnik bo za naše ping-pongašice že omenjeni Marbert. Po predvidevanjih bi se moralo medsebojno srečanje zaključiti s tesnim izidom 5:4, vendar obstaja vprašanje, v čigavo korist. Miličeva naj bi osvojila tri zmage, Vesnaverjeva in Žigonova pa se bosta morali potruditi, da dosežeta skupno dve zmagi. Naloga Krasovih deklet je zelo težavna, vendar ne brezupna.
— b s —
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
Lloyd Adriatico — Kontovel 58:52 (31:27)
LLOYD ADRIATICO: Devòto, Patriarca, Massarotto 6, Grisoni,
Granieri 5, Brandi 2, Spreafico,
Sanzin 15, Schillani 15, Fabi 15.
KONTOVEL: Klavdij Stare 13,
Regent 2, Ivo Stare 9, Čuk 7, Ivo Nabergoj 20, Aleksander Nabergoj L
Prosti meti:	Uoyd Adriatico
6:26, Kontovel 5:18. Sodnik:	Di-
vidi iz Trsta. Pet osebnih napak:
Ivo Nabergoj (54:52), Ivo Starc (54:52) in Klavdij Starc (56:52).
Kontovel je zaradi slabe igre nepričakovano podlegel Lloydu. J konkurentov za končno zmago. Poudariti pa je treba, da so Kon-	Mig.
toveld pred tekmo peš prehodili pot s Kontovela do Barkovelj zaradi stavke avtobusov. Poleg tega na tekmo nista prišla Ukmar in niti bolni Perini, Ban pa še ni okreval. Tako se je predstavilo na igrišču le šest kontovelskih igralcev.
Prve minute tekme je kontovel-ska peterka dobro igrala, nato pa je popolnoma odpovedala. To so nasprotniki spretno izkoristili, tako da se je prvi polčas končal z Lloydom v vodstvu.
V dragem polčasu so Kontovel-ci prav tako slabo igrali. Toda dve minuti pred koncem so se nasprotnikom približali do 54:52. Takrat pa je moral zapustiti igro zaradi petih: osebnih napak Ivo Nabergoj, takoj za njim pa še Ivo in Klavdij Starc. Tako so na igrišču ostali v treh in razumljivo je bilo, da ne bodo zmogli sami premagati nasprotnikov.
I. S.
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
«Plavi» presenetili
Libertas Rocol — Bor 0:3 (6:15, 6:15, 13:15)
LIBERTAS: Ballarin, CSmadori, Granieri, Marrone, Rossman, Lu-ghi, Pinamonti, Miccichè, Hubbard.
BOR: E. Kralj, Kodrič, Nadlišek, šiškovič, Žerjal, Požar.
SODNIK: Zacchigna.
V prvi tekmi prvenstva so mladinci Bora gladko premagali borbeno šesterko iz Roccia. Naši predstavniki so slavili zmago predvsem zaradi učinkovitosti ob mreži, medtem ko so bili v polju nekoliko slabši. Sicer pa lahko ocenimo ta nastop borovcev kot pozitiven, saj je bila to njihova prva letošnja tekma. Z večjo uigranostjo bo ta ekipa lahko dala društvu in navijačem še veliko zadoščenja. Med «piatami» se je v tej tekmi odlikoval predvsem Kodrič, vendar zaslužijo prav vsi igralci pohvalo saj je Rocol vsaj na papirju eden izmed najresnejših
nelle in Libertas Sv. Sergij 7, Gaja 5, Esperia Sv. Alojzij 4.
Skupina A
Tudi v tej skupini sta bili odigrani samo dve tekmi, ki nista važni za višji del lestvice, in sicer: Crem-caffè — Inter SS (5:1) in Libertas Trst — Giarizzole (1:2). V prihodnjem kolu se bo vodeča Muggesa-na spoprijela z Libertasom iz Trsta. Miljčani bi morali zmagati. Libertas Rocol pa bo šel v goste k Koia-neseju. Tekma bi morala biti zanimiva in zelo odprta.
PRIHODNJE KOLO: Roianese -Libertas Rocol, Giarizzole — Crem-caffè, Inter SS — Rosandra, Mug-gesana — Libertas Trst in De Ma-cori — Edera.
LESTVICA: Muggesana in Libertas Rocol 18, Cremcaffè in Giarizzole 15, Rosandra 13, Roianese 11, Edera in Libertas Trst 7, De Ma-cori in Inter SS 4.
NARAŠČAJNIKI
Skupina A
Podlonjerci so zopet zapustili poraženi igrišče. Tokrat so bili žrtev Cremcaffeja. Klonili so z visokim izidom. Jasno je, da so Podlonjerci žs dalj časa v krizi. Zakaj je prišlo do te krize ni jasno. Mogoče lahko iščemo glavni vzrok v dejstvu, da ekipa nastopa redkokdaj v popolni postavi. Vsekakor slabi rezultati Uniona presenečajo, ker so naši nogometaši začeli prvenstvo zelo dobro. O tem kolu naj še povemo, da sta prvi Fortitudo in drage Giarizzole odpravila De Macori, oziroma Libertas Trst in je zato stanje na vrhu lestvice nespremenjeno. Tekma med Bregom in Ter-gestejem je bila prenešena. V prihodnjem kolu se bo Breg spoprijel s tržaškim Libertasom. «Plavi» bi lahko zmagali. Union pa bo sprejel v goste zadnjega na lestv'ci Don Bosco. Menimo, da bodo igralci U-niona po dolgem času zopet okusili slast zmage.
IZIDI: Cremcaffè — Union 4:0, Libertas Trst — Giarizzole 1:2, Fortitudo — De Macori 3:1.
PRIHODNJE KOLO: Cremcaffè -Giarizzole, Breg — Libertas Trst, Fortitudo — Tergeste, Union — Don Bosco, De Macori — CGS.
LESTVICA: Fortitudo 21, Giariz zole 20, CGS 16, Libertas Trst 13, Tergeste 11, Cremcaffè 10, Breg, Union in De Macori 8, Don Bosco 0.
Skupina B
V tej skupini ni bila v prejšnjem kolu odigrana nobena tekma.
ZAČETNIKI
Zimski del začetniškega prvenstva se je zaključil prejšnjo soboto. Bili pa sta odigrani samo dve tekmi, in sicer-Fortitudo — Breg (1:1) in Giarizzole — CGS (2:0). Ostale zaostale tekme bodo odigrali najkasneje ob koncu februarja. Lestvico vodita Giarizzole in Esperia Pio XH, ki sta v teku prvenstva dokazala, da sta razred boljša od vseh ostalih. V tem delu prvenstva sta se dobro izkazali tudi enajsterici Soncini in Tergeste, ki zasedata tretje, oziroma četrto mesto. Najmlajši Brežani so se po slabem začetku prvenstva nekoliko opomogli in trenutno zasedajo zlato sredino lestvice. Ekipa «plavih» je zelo mlada in smo prepričani, da nam bodo v nadaljevanju prvenstva ti fantje pripravili več zadoščenja kot doslej.
LESTVICA: Giarizzole 24, Esperia Pio XH 23, Soncini 18, Tergeste 10, Ponziana 13, Libertas Rocol 12, Fortitudo 11, Opicina Supercaffè 10, Breg 9, CGS in Rosandra 8, Muggesana 7, Zaule 6, Cremcaffè 3.
Jok)
NOGOMET
Po ods*" i mesta trenerja
Bonafin opazovalec
Odstavljeni trener Triestine Giulio Bonafin bo še vedno ostal v službi tržaškega tretjeligaša. Vod-
stvo Triestine ga je namreč postavilo za opazovalca, medtem ko je novi trener Tržačanov Frane Cer-goli že pričel s pripravami. Danes so trenirali skoraj vsi igralci, z izjemo napadalca Schilliroja, ki je počival zaradi poškodovanega kolena. Pripravljati pa sta se zopet pričela Fera in Cattai ter kaže, da ju bo Cergoli lahko kmalu uporabil.

MADRID, 6. — V osmem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Španiji je danès jugoslovanski predstavnik Ljubojevič remiziral in ohranil šesto mesto, medtem ko je Planinc zgubil in si deli 10.-12. mesto. Na začasni lestvici pa vodi sovjetski šahist Furman.
OBVESTILA
ZSŠDI sporoča, da bo avtobus za delegate, ki se bodo jutri,
S.	t.m. udeležili 3. rednega občnega zbora v Trstu, ustavljal v raznih krajih po naslednjem redu: Gorica (Travnik)	7,45
Štandrež	7.55
Sovodnje	8.10
Doberdob	8.20
Nabrežina	8.35
Zgonik	8.50
Prosek	9.00
Trst	9.15
Delegati se bodo z Istim avtobusom po zaključku občnega zbora lahko vrnili tudi domov.
* * *
SPDT priredi v nedeljo, 9. decembra
7. JESENSKI SPREHOD
Zbirališče bo v Ulici Beccarla pri avtobusih za Bazovico ob 9.15 ali pa v Bazovici pri lekarni ob 10.20. Od tam bodo udeleženci krenili čez Jezero v Glinščico do Botača, k spomeniku Comicija in do Bolinnca, kjer se bo sprehod zaključil.
* * *
SPDT obvešča, da je zaradi pomanjkanja snega smučarski tečaj preneslo na nedeljo, 16. decembra. Če tudi v nedeljo (16. decembra) ne bo snega, ali bo avtobusna stavka, bo tečaj januarja po novoletnih praznikih.
• • •
ŠZ Bor obvešča, da se otroška in korektivna telovadba redno nadaljuje po starem urniku.
Darko Grgič sodi med standardne gralce nogometne enajsterice bazoviši Zarje
SPECTATOR:
MAFIJA
| VČERAl in DANES
No, znano je, da so vrhunski ameriški gangsterji vedno zakriti na ta način kot kaki pošteni biznismeni.
Odvetnik Piazza je tiste dni veliko delal, da bi Russa rešil deportacije, mobiliziral je lokalne politike, harangiral meščane in kmete, usmerjal delovanje mafije, pa tudi obiskoval Russa v zaporu, da bi se menda z njim dogovoril o načinu obrambe. Novinarjem je pripovedoval:
«Cavaliere Russo je v hudem zdravstvenem stanju, bolan je na očeh, pa tudi drugače se dobro ne počuti, fizično je slaboten, toda duševno še vedno borben. Dejal mi je: To komunisti hočejo likvidirati mojo osebo, toda boj se nadaljuje. V meni so hoteli zadeti političnega človeka in borca vseh tistih, ki ogrožajo svobodo naših ljudi. Čeprav sem že skoraj oslepel, boril se bom do konca in v sram bom spravil tiste naše demokristjane v Rimu, ki so nasedli komunistom. Tako mi je govoril moj klient, jaz pa sem prepričan, da bo zmagal. Ne izključujem, da bo 14. februarja oproščen krivde in da bo iz preiskovalnega zapora prišel poštenejši kot je bil, sodišče pa bo prisiljeno, da se mu bo opravičilo za neugodnosti, ki mu jih je bilo storilo.»
Ni bilo malo v Italiji tistih, ki so bili prepričani, da so »pet enkrat dvignili mnogo prahu, rezultat pa da bo enak ničil.
Mafija se je vrgla na zbiranje podpisov na peticijo, da bi
Genca Russa oprostili. To pravzaprav niso bili podpisi na neki dokument, temveč je sleherni podpisnik podpisoval poseben tiskani formular, ki je bil naslovljen na predsednika sodišča v Caltanissetti. Zanimivo je, od katere strani je prišla javna pobuda, za katerimi stoji mafija z vso svojo močjo. Pobudniki so bili demokrščanski občinski načelnik v Mussomelliju Santo Vario, duhovnik don Pasquale Canalella, ki je tudi direktor banke, v kateri je glavni delničar Russo, pa Giuseppe Sorge, predsednik občinskega odbora za pomoč revnim in njim podobni. Formular, ki ga je bilo treba podpisati, a na katerem ni bilo označeno, v kateri tiskarni so ga natisnili, se je takole glasil:
«Gospodu predsedniku sodišča v Caltanissetti! Jaz, spodaj
podpisani .......... izjavljam Vašemu presvetlemu gospodstvu
pod polno odgovornostjo, da gospod cavaliere Giuseppe Genco Russo iz Mussomellija uživa polno spoštovanje med tem prebivalstvom in med prebivalstvom celotne pokrajine zato, ker je svoje življenje vedno posvečal delu in delal dobro samo vsem meščanom ne glede na politično mišljenje in družbeni položaj ter ni kratil svoje nesebične pomoči nikomur. Vse svoje življenje je žrtvoval svoji družini. Praktično je bogaboječi vernik - katoličan. Nikoli se ni zatekal k dejanjem, ki so v nasprotju z meščanskimi, moralnimi in verskimi načeli in ta načela je vedno in na vsakem mestu javno izpovedoval. Postavljen na javne dolžnosti je vedno dajal dokaze za svoje sposobnosti, korektnosti in nesebičnosti. Podpisani istočasno o* pozarja vaše gospodarstvo, da je pripravljen, če je to potrebno, priti pred sodišče 14. februarja 1964 in pod prisego izjaviti to isto, ko se bo razpravljalo o usodi tega odličnega meščana.»
Takšnih izjav je bilo podpisanih okrog 20.000, zalile so sodišče v Caltanissetti. Tiste dni so ekipe notomih članov mafije obiskovale mesteca in vasi in zbirale podpise. Nihče se ni drznil zavrniti podpisa. Kadar gre za mafijo, ni nobene šale. Ponekod sploh niso bile potrebne omenjene ekipe, občinski na-
čelniki so preprosto dali papirje policajem, pa so oni to opravili. V nekaterih cerkvah so župniki zahtevali podpise. Niti ni bilo potrebno groziti s prepovedjo vstopa v cerkev onim, ki bi to zavrnili. Pri tem dejanju so se odkrito izpostavili tudi številni lokalni predstavniki demokrščanske stranke.
Socialistični organ «Avanti» je pisal:
«Ni treba poudarjati, s kakšnimi metodami zbirajo te podpise in čisto izključeno je, da bo sodišče vzelo to kot izraz mišljenja množice podpisnikov. Nasprotno, omenjena množica papirja, ki zaliva predsednika sodišča v Caltanissetti te dni je samo še očiten dokaz več o nevarni moči mafije, ki jo je treba zares udariti po glavi, glava pa je Genco Russo. To je plebiscit, ustvarjen s terorjem in izsiljevanjem. Gre samo za neko novo kampanjo proti državi in sodstvu, proti svobodi državljanov, proti časti Sicilije. Mafijski, očitno pa tudi politični krogi poskušajo na ta način izvesti pritisk na sodstvo. Toda treba je pokazati, da to ne uspeva več. številne stvari so se v Italiji v novejšem času spremenile, tisto, kar je bilo mogoče storita pred nekaj leti, danes ne sme biti več mogoče. Sodišče mora vzeti to kampanjo v nasprotnem smislu, kot nov dokaz o terorju mafije, ki jo je treba likvidirati.»
Čeprav so trdili, da so sicilijanski eksponenti vladne demokrščanske stranke nasprotni centrali v Rimu, pa da bodo vse storili, da bo Russo oproščen, so si vendar prizadevali, da bi to ne bilo čisto jasno, kot sta zagovornika Piazza in Salerno pričakovala. Samo nekateri izmed vidnejših demokristjanov so se za to javno zavzeli.
V obrambo Russa je nastopil odvetnik Vincenzo Noto, sekretar sekcije demokrščanske stranke v Mussomelliju, ki je tudi član direktorija stranke za Sicilijo. Zahteval je od predsednika sodišča v Caltanissetti, naj ga pokliče kot pričo v korist Russa. Noto je novinarjem pravil :
«Lahko vam rečem, da je demokrščanska stranka takoj intervenirala, da bi se pojasnil izreden nesporazum, ki je na-
stal okrog osebnosti cavaliera Genca Russa.»
Vendar ni samo rimska centrala dvignila roke od Genca Russa, kar je bilo zanj usodno, temveč je bila tudi stranka na Siciliji v njegovem primeru razcepljena.
Emanuele Carfi, sekretar federacije Komunistične partije za pokrajino Caltanissette je takole ocenil zadržanje demokrščanske stranke:
«Mi vemo, da znotraj demokrščanske stranke v pokrajini Oaltanissetta obstajajo sile, ki že nekaj časa, čeprav ne z veliko uspeha, vodijo boj, da bi osvobodile svojo stranko prisotnosti mafije. Toda pokrajinski sekretariat demokrščanske stranke, ki sprejema mišljenje in usmeritev poslanca Caloge-ra Volpeja, čeprav smo ga mi naravnost pozvali, naj javno nastopi glede vprašanja Russa, ni sodil za potrebno, da bi to storil in povedal, kako stoje stvari in kaj je resnica o zvezah med stranko in mafijo.»
Odvetniki, zagovorniki Genca Russa, so postavljali zadevo pred javnost po neki zanimivi logiki. Poglejmo, kako :
«Uporno nasprotne politične stranke, zlasti komunistična stranka, trdijo, da so skoraj vsi politiki neke določene stranke, to je vladne, demokrščanske stranke, imeli koristi od sodelovanja z družino Genca Russa od leta 1943 dalje, če je to res, tedaj lahko zaključimo, da so bili vsi ti politiki zavestno ali slepo povezani z mafijo in kriminalom, toda to je preprostro neverjetno, pa je treba zaključiti, da so pravilno ocenjevali Genca Russa kot dobrega demokristjana in poštenega človeka ter je bilo sodelovanje na temelju skupnih idealov in programov v dobro Sicilije in ljudstva.»
Genoa Russa so postavili pred sodišče 14. februarja 1964. leta. Pripeljali so ga v svetlomodrem avtomobilu iz preiskovalnega zapora v sodnijsko poslopje, bil je v verigah in dobro obkoljen od večjega števila karabinjerjev. Pred sodiščem Je bilo veliko fotoreporterjev, televizijskih in filmskih snemalcev.
(Nadaljevanje sledil
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročmna za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» y. .Q. Posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno.180. din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
7. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
V ZNAKU SPORA NA VLADNI IN POLITIČNI RA VM
Pri Ascotu začetek konference za ureditev ulstrske krize
Zagotovljen sporazum kljub nasprotnim stališčem ■ Gverila
v porastu
LONDON, 6. — Demes se je začela v Sunningdalu pri Ascotu v Berkshiru tričlanska konferenca o ureditvi severnoirskega vprašanja. Na konferenci so bili navzoči predstavniki južnoirske republike (EIRE), predstavniki angleške vlade ter predstavniki dveh najvažnejših političnih skupin v Severni Irski, se pravi unionistične stranke (protestantske večine) ter socialdemokratov - laburistov, ki v določeni meri predstavljajo katoliško manjšino v Severni Irski.
Kot se je že predvidevalo, je prišlo na konferenci sami do' o-strih nasprotij med stališči ul-st-ske protestantske večine in angleške vlade s stališčem južnoirske republike, ki v določeni meri precistavlja katoliško manjšino v Ulstru
Na prvem zasedanju konference je južnoirski predsednik vlade Liam Cosgrave govoril sicer na splošno, toda glede vprašanja u-stanovitve irskega sveta je bil zelo odločen. Cosgrave je zahteval, naj ne bi bil vseirski svet nekakšno središče diskusij, pač pa bi moral postati, seveda postopoma, politično telo, ki naj bi pripadalo izključno Ircem. To telo naj bd na višji upravni ravni zagotovilo sodelovanje med jugom in severom oteka. Ustanovitev takega telesa bi praktično pomenila zbrisanje razmejitve med jugom in severom, ki je bila sprejeta pred 50 leti. Novo politično in u-pravno telo, naj bi postalo sredstvo za zedinjenje Irske. Uresničenje take zamisli bi pomenilo izključitev vpliva Velike Britanije iz dogajanj na irskem otoku.
Cosgrave je izvajal svoje zamisli tudi pod pritiskom številnih političnih sil v Južni Irski. Med drugim je zahteval, naj angleške oblasti prekličejo razne ukrepe
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiuviiiiiiii
Boj za čisto okolje v Sloveniji
(Nadaljevanje s 4. strani)
vsem svojem toku lahko spet čista in lepa.
Naravnim pejsažem v Sloveniji dajejo svojski značaj in barvitost tudi kraške jame in brezna. V Sloveniji jih je skoraj 4 tisoč, po mnenju izvedencev pa je nekaj tisoč jam in brezen še neodkritih. Tudi v ta podzemeljski svet je v zadnjih letih posegla neodgovorna roka civilizacije. V jame so razna podjetja in posamezniki začeli metati odpadke, od starega papirja in krp do ostankov avtomobilov in poginulih živali. Vanje so začeli usmerjati tudi odpadne vode iz tovarn in obratov, s čimer je nastala nevarnost okužbe podzemeljske vode na Krasu, ki jo uživajo ljudje. No. posredovanje raznih organov je preprečilo poslabšanje razmer in zdaj so tudi sprejeli prve in najnujnejše ukrepe za ohranitev našega podzemeljskega sveta. Iz jam odstranjujejo odpadke in drugo navlako, zlasti tiste, ki so največje in najbolj dragocene in zanimive pa bodo tudi bolje zaščitili in zavarovali pred zunanjimi posegi. Jamarska zveza Slovenije je jame razvrstila v kategorije, pač glede na njihov značaj in pomen, hkrati pa določila tiste organe, ki bodo zanje odgovorni. Tako poleg turističnih jam, kot je na primer Postojnska. jamarji zahtevajo tudi zaščito jam pomembnih za arheološke raziskave, potem jam, ki so važne za zgodovino narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter jam ledenikov.
Enega največjih uspehov v boju za ohranitev podzemeljskega sveta na Krasu, so dosegli pred kratkim. Perutninarski kombinat «Pivka» v Neverkah je namreč prenehal z odlaganjem ostankov zaklane perutnine, kot so drobovje, kosti in perje, na kraške vrtače in v jame. Sedaj te ostanke vozijo v Zagreb, kjer jih predelujejo v beljakovinska krmila za živino. To je gotovo velikega pomena, saj je kombinat «Pivka» menda odlagal na Krasu letno celo do 40 tisoč kilogramov ostankov zaklane perutnine.
Prav gotovo so še drugi primeri, ko so razne organizacije in prebivalci uresničili prenekatero nalogo ali pobudo za zaščito narave in človekovega okolja. To so dokazi o tem. da se spoznanje o življenjski odvisnosti človeka od narave in okolja širi in poglablja. Varovanje življenjskega okolja seveda ni zgolj tehnično vprašanje, marveč predvsem političen in socialno - etični problem z mnogimi razsežnostmi. Sicer pa bosta novi ustavi Slovenije in Jugoslavije prvi na svetu vsebovali tudi posebna določila o pravici človeka do zdravega življenjskega okolja ter o nalogah družbene skupnosti in posameznikov za zagotovitev te pravice.
Po bližnjem sprejemu obeh novih ustav bodo vsi napori za zavarovanje narave in človekovega o-kolja imeli za svoje družbeno -politično in pravno izhodišče v temeljnih dokumentih jugoslovanske družbe, s čimer bodo razna prizadevanja na tem področju lahko še bolj učinkovita in uspešnejša.
glede varnosti v Severni Irski.
Kot tretjo točko svojih zahtev je Cosgrave postavil vprašanje irskega sveta, kot ustavnega organa. Ta zahteva zadeva neposredno vprašanje bodočnosti Ulstra. Tako Angleži kot ulstrski protestanti so gluhi za to zahtevo. Nadalje je Cosgrave zahteval, naj londonska vlada vloži vse svoje napore, da bi prepričala ulstrske protestante, naj sprejmejo ustanovitev irskega sveta tako, kot jo zahtevajo severnoirski katoličani in dublinska vlada.
Spor med jugom in severom ter med Dublinom in Londonom je postal takoj očiten, ko je spregovoril novoimenovani predsednik severnoirske vlade Brian Faulkner. Ta je zahteval, naj bo pogoj za vsakršno obliko sodelovanja med jugom in severom, začenši z irskim svetom, polno in formalno priznanje s strani Dublina pravice ulstrskega prebivalstva do samoodločbe. Faulkner je tudi zahteval poostritev ukrepov proti gverilcem organizacije IRA.
Če k temu dodamo še, da je Gerard Fitt, ki je vodja socialdemokratske - laburistične stranke (katoliške) ter podpredsednik v novi ulstrski upravi, v bistvu pristaš načel in politične lin je južnoirske vlade, potem je popolnoma na dlani, da je konferenca zašla v hude težave. Stališča raznih strank, tako političnih na ulstrski ravm, kot vladnih na ravni Londona in Dublina, so si torej tako nasprotna, da je v sedanjih razmerah skoraj nemogoče predvidevati njen uspešen zaključek.
Pripomniti pa moremo, da so o teh zadevah že pred skoraj letom dni razpravljali južnoirski in angleški politični prvaki, ki so se v glavnem sporazumeli za postopno reševanje tega težkega vprašanja. Angleška vlada, ki je v zgodovini svoje diplomacije dokazala večkrat, da zna reševati zelo zapletena vprašanja, je med drugim pokazala, da je pripravljena na reševanje tudi ulstrskega vprašanja ob sodelovanju južnoirske republike. London ima seveda težave s protestantskim prebivalstvom v Ulstru, katerega ne more danes še prepričati, da bi se vdal zamisli sodelovanja s katoliškimi političnimi silami. Pomembno pa je, da je bivši minister za ulstrske zadeve Whitelaw prisilil protestante, da sprejmejo e-nakopravno sodelovanje s katoliško manjšino. Očividno je, da London izvaja premočrtno politiko in da je do sedaj ni sile, ki bi ga odvrnila od izvajanja teh na-
črtov. Zato je verjetno, da bo prišlo do ustanovitve irskega sveta, kjer londonska vlada ne bo imela več glavne besede, toda ta bo izvajala to svojo politiko tudi preko južnoirske vlade, s katero se je že v prvih mesecih tega leta dogovorila glede bodočnosti irskega otoka. To parnem, da gremo verjetno proti vedno izrazitejši integraciji Južne in Severne Irske, kjer pa bo London, pri vseh teh dogajanjih, ohranil svoj vladajoči položaj.
V teh razmerah ae bo seveda gverila v Ulstru še razbohotila. Z rastočo ihto bodo nastopali gverilci IRA, kakor tudi protestantski skrajneži organizacij UDA in drugih ločin.
Nemški zunanji minister Walter Sckeel (desno) je danes sprejel svojega poljskega kolego Olszovvskega,
je na obisku v ZRN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii}
NOV ŠKANDAL V RIMSKI SODNI PALAČI
U URADA SODNIKA ALIBRANDUA IZGINILI MAGNETOFONSKI POSNETKI 0 AFERI ANAS
Trakove, ki jih je neznani tat vrnil nekaj dni po tatvini, je sodniku izročit domnevni «gospod Pontedera», odvetnik Fabbri
RIM, 6. — Ponoven škandal v I Odvetnik Fabbri je bil tudi vpleten rimski sodni palači: niso se še po- v afero o protizakonitem telefon-
legle polemike po odkritju prisluškovalne naprave v uradu sodnika Squillanteja, ko je v rimski sodni palači spet vse narobe. Pred nekaj dnevi je namreč izginilo sedem magnetofonskih posnetkov, ki zadevajo preiskavo o izsiljevanju bivšega ravnatelja cestnega podjetja ANAS inž. Chiatanteja. Skrivnostni tat je vrnil posnetke v ponedeljek, kot vse kaže nedotaknjene.
Vodja preiskovalnega odseka rimskega sodišča dr. Galiucci je v tej zvezi sporočil, da je o zadevi že obvestil rimskega državnega pravd-nika dr. Siotta, generalnega državnega pravdnika pri prizivnem sodišču dr. Carmela Spagnuola in v š-ji sodni svet. 0 vsej zadevi naj bi dr. Siotto začel poglobljeno preiskavo.
Magnetofonske posnetke je hranil svojem uradu preiskovalni sodnik dr. Alibrandi, ki vodi preiskavo o zadevi ANAS. Izročil mu jih je letos poleti odvetnik Marino Giorgio Fabbri, ki je osumljen, da je pod psevdonimom «gospod Pontedera» izsiljeval inženirja Chiatanteja.
skem prisluškovanju in v tej zvezi ga je večkrat zaslišal tudi dr. In-felisj. Kaže namreč, da sta proti-zakon to telefonsko prisluškovanje in zadeva ANAS tesno povezani, oziroma da gre za dve plati iste afere.
Kdo se je vtihotapil v sodnikov urad? Kdo je imel interes, da trakovi izginejo? Zakaj jih je vrnil? Vprašanja so seveda brez odgovora, dejstvo pa je, da v zadnjih ča-s'h dokazno gradivo prepogosto izginja iz rimske sodne palače.
Kakorkoli že, dejstvo je, da v rimski sodni palači nekaj ni v redu. In tokrat verjetno ne gre naprtiti odgovornosti čuvajem. Sodnikov tajnik je namreč ob prejemu trakov sestav’1 podroben zapisnik, po katerem je v ponedeljek med drugim spoznal vrnjene trakove. Po pregledu zapisnikov, naj bi ugotovili še neko zelo pomembno okoliščino. Gre za druge posnetke, ki zadevajo brez dvoma izsiljevanje inž. Chiatanteja. Iz dokumentov jo namreč razvidno, da je Al'brandijev tajnik sestavil zapisnik o teh posnetkih in jih zapečatil. Nekaj dni
pozneje je nekdo odprl zavoj. Kdo je bil in zakaj je to storil? Da bi poslušal posnetek ali iz drugih razlogov? Na vprašanji ni doslej od govora.
In presenečenj še ni konec. Širi se namreč govorica, da sta se dva sodnika pred nekaj dnevi javila v sodni palači ob 6. uri, češ da imata veliko dela. Orožn ki jima niso dovolili vstopa, ker se sodišče od-
Libijski minister za petrolej Ezedin Mabrouk se je danes srečal z japonsko gospodarsko delegacijo, katero je razpravljal o možnosti dobave libijskega petroleja Japonski
KITAJSKE IGRALKE PROTI PORNOGRAFIJI
Ena od najslavnejših kitajskih filmskih zvezd Four Betty je pred časom podpisala pogodbo za ljubavnt film, v katerem bi se morala pokazati popolnoma gola. V zadnjem trenutku pa se je premislila in zahtevala dvojnico za najbolj erotične scene.
Tudi Jenny Chung, ki slovi tudi kot izredna pevka, je prav tako sramežljiva, čeprav so ji zagotovili, da bi v kratkem zaslužila bajno vsoto, če bi igrala popolnoma gola, je dekle zavrnila vse ponudbe. «Ne pozabite — je pripomnila — da moram za vsako interpretacijo prositi najprej za dovoljenje mater.»
NI ZA ŽENSKE
Po mnenju moških so nekateri športi izključno v njiho' vi pristojnosti. Zato branijo tudi z zobmi svoje predpravice pred napadom ženskega spola. Eden od takih športov je nogomet, ki je bil še do pred kratkim za ženske pravi tabu. Komaj pred nekaj leti je nežni spol sestavil prve izključno ženske enajsterice, a za ceno moškega posmeka. Da bi ženske pa lahko sodile na nogometni tekmi? Ne nakopljimo si takega zla, so menili odgovorni sodnijske zveze, ki so zavrnili prošnjo 16rletne Marie Pie Campanelle za vpis na tečaj za nogometnega sodnika.
Borbeno dekle pa se ne namerava vdati kar tako. Sklenila je, da se bo borila z vsemi svojimi silami proti tej diskriminaciji in za uveljavitev ustavnega dotočila o- enakopravnosti spolov, če bo treba bo zahtevala tudi poseg sodišča.
pre ob 8. uri. Gre pa le za govorico, ki so jo določeni krogi že demantirali.
Zadnja dogodka v rimski sodni palači dokazujeta, da so bile prekoračene že vse meje strpnosti. To je že tretjič, da posnetki izginejo in se nato spet prikažejo. Del teh po snetkov so orožniki zaplenili na sodnikov ukaz odvetniku Fabbriju. Nato so mu jih spat vrnili in nato jih spet zahtevali. Kaj pomeni vse to? Kako napreduje preiskava o zadevi ANAS? Zakaj se že tri leta vleče, ne da bi preiskovalci prišli do potrebnih zaključkov?
V zvezi z dogodki v rimski sodni palači so komunistični {»slanci Giancarlo Pajetta, Spagnoili, Mala-gugini in Coccia naslovili pravosodnemu ministru ustno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnilo o teh nezaslišanih dogodkih.
Protest radioamaterjev
MILAN, 6. — Predsednik milarebe zveze radioamaterjev «Aurelio Beltrami» je danes sporočil, da so o-rožniki v zadnjih dneh preiskali stanovanja številnih radioamaterjev in jim zaplenili radijske naprave. Predstavnik radioamaterjev je napovedal, da bodo člani tega združenja v prihodnjih dneh javno protestirali zaradi te nedopustne kršitve pravic vsakega državljana.
CESAI ZNANSTVENIK O TEM NE DVOMI
Kolioutkova zvezda repatica bleščeča kot Halleyeva
V Trstu bo verjetno vidna s prostim očesom v smeri jug-vzhod uro pred sončnim vzhodom
BONN, 6. — Kje je zvezda repatica Kohoutek, o kateri je svetovni tisk v zadnjih časih toliko pisal? Govorilo se je, da bo vidna s prostim očesom, sedaj pa jo tudi znanstveniki le s težavo izsledijo s svojimi mogočnimi teleskopi. Kaj se je torej zgodilo božični zvezdi repatici, ki so jo primerjali slavni Halleyevi kometi iz leta 1910?
Na vsa ta vprašanja je odgovarjal včeraj po telefonu mladi češkoslovaški znanstvenik Lubos Kohoutek, ki je odkril zvezdo repatico in po katerem je dobila ime. Astronom je dejal, da je kometa še vedno živa in blesteča, dodal pa je, da so bili nekateri znanstveniki prekomerno optimisti, ko so govorili o velikosti te zvezde repatice. Kohoutek pa je vsekakor prepričan, da njegova zvezda po blišču ne bo zaostajala za Halleyevo, čeprav kaže, da je rep za polovico krajši. Poudaril je tudi, da so sedanje težave dokaz, kako težko je točno preračunati tir, pr. katerem se giblje zvezda repatica.
Kohoutek je odkril zvezdo repatico skoraj po naključju marca letos ko je naperil svoj teleskop proti nebu. Doslej ni osebno sledil bli-žanju zvezde repat’ce. Temu delu so se posvetili njegovi kolegi hamburškega astronomskega laboratorija. Po njihovih računih bo zvezda najbolj bleščeča zadnje dni decembra, ko bo dosegla Soncu najbližjo točko. Žal tiste dni ne bo vidna, ker jo bo Sonce skrilo našemu pogledu. S prostim očesom jo bomo lahko spet videli 2. ali 3. januarja, 15. pa bi morala biti še vedno tako blesteča kot Jupiter ali Vega.
Zvezde repatice niso tako nenavaden pojav kot bi človek mislil spričo prostora, ki ga je svetovni tisk odmeril Kohoutkovi kometi. Že od
16.	stoletja so jih opazili kakih 400, danes pa j:h odkrivajo kar z ritmom od 3 do 10 na leto. Vsekakor pa gre še za malo doumljiv pojav. Vprašanje je predvsem kje in zakaj so zvezde repatice nastale.
Zvezda repatica sestoji iz treh delov: jedra, ki je najbolj bleščeče, glave, ki ga obdaja, in repa, ki se razprostira v smeri proč od Sonca. Velikost teh zvezd se znatno spreminja v času in od pojava do pojava. Premer jedra cenijo okrog nekaj tisoč km, glava pa je znatno večje. Leta 1811 naj bi na primer opazili zvezdo repatico, katere glava je imela 350-krat večjo prostornino kot Jupiter. Tudi velikost repa je zelo spremenljiva, pri nekaterih repaticah meri le nekaj milijonov km, včasih pa naj bi bil celo daljši od razdalje Zemlja -Sonce (150 milijonov km). Rep Hal-leyeve komete, ki je ostala ljudem v spom'nu zaradi njene velikosti, je bil dolg okrog 30 milijonov1 km, rep Kohoutkove pa naj bi bil za polovico krajši.
Kljub ogromni prostornini, ki jo zasežejo pa imajo zvezde repatice
stvo, da niso nikoli povzročile motenj v gibanju planetov okrog Sonca, medtem ko so planeti znatno vplivali na njihov tir. Jupiter je na primer s svojo ogromno maso kar «ujel» sveženj repatic, ki sedaj krožijo po bolj ali manj sploščeni elipsi okrog njega.
Kako nastanejo komete? Zakaj i-majo rep? V času so se teorije znatno spreminjale. Skoraj do 16. stoletja je obveljala domneva, da gre za atmosferski pojav kot je trdil Aristotel, čeprav se marsikateri tedanji mislec ni strinjal s to teorijo. Šele v začetku 17. stoletja je znani astronom Tycho Brahe dokazal, da so repatice kozmična telesa. Danes je dokaj razširjeno prepričanje, da so komete nastale iz iste nebuloze iz katere naj bi se razvili po kondenzaciji tudi planeti.
Zakaj pa rep? Tudi na to vprašanje so znanstveniki odgovorili z različnimi teorijami. Danes pa je najbolj razširjeno prepričanje, da gre za posledico pritiska, ki ga žarčenje izvaja na jedrske delce. Zaradi tega naj bi jedro «bruhalo» tokove nabitih delcev, ki bi nato sledili gibanju jedra pod vplivom sončne privlačnosti.
Kot smo že dejali so znanstveniki doslej zabeležili prehod velikega števila repatic. Od vseh je verjetno najbolj znana Halleyeva (seveda če izvzamemo tisto, ki se je po poročanju b blije pojavila nad Betlehemom ob Kristusovem rojstvu), ki se vrača priblžno vsakih 75 in pol leta. Ta kometa je bila tako ogromna in tako bleščeča, da je dobesedno terorizirala ljudi, ki so ji pripisovali zlovešč vpliv na Zemljane. Naprtili so ji celo odgovornost za epidemije kuge in drugih morečih naravnih pojavov.
Repatico je prvi opazil astronom Halley (po njem je dobila ime) leta 1682. Sumil je, da gre za komete, ki se je pojavila že leta 1607. Po njegovih računih naj bi repatica preletela svojo elipso v 75 letih in pol, zato je napovedal, da bo spet vidna leta 1758. Njegovi računi so bili tako točni, da se je pri napovedi zmotil le za mesec dni. Zvezda se je nato periodično spet vračala in zadnjič so jo videli leta 1910. S točnejšimi računi sta se znanstvenika Omeli in Crotrmell pri zadnjem pojavu zmotila le za tri dni ob napovedi datuma perihelija. Znanstvenika sta namreč upoštevala tudi vpliv Saturna in Urana, ki ju v 17. stoletju še niso odkrili, na gibanje repatice.
Kdaj pa bo vidna Kohoutkova repatica? Tega ni mogoče točno predvideti, vsekakor bi morala biti v zadnjih desetih dneh tega meseca vidna tudi s prostim očesom. Če koga zanima, bo kometa v Trstu vidna zgodaj zjutraj eno uro pred sončnim vzhodom v smeri jug -vzhod okrog 20 stopinj nad obzorjem. V januarju pa bo vidna eno uro po sončnem zatonu v smeri jug-
neznatno maso. Dokaz za to je dej- i zahod vedno višje nad obzorjem.
■miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimMiiiimimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmiiiiiimiimiimiimimummimtmiuunutiuHiHHiHHHiHutHiiiiiHiHHiiHuuuMi
Snoinji «Rischiatutto» neprivlačen zaradi nepripravljenih tekmovalcev
Profesorica Beatrice Mariani predala žezlo Ncapeljčanu Mariu D’Amatu
MILAN, 6. — Mario D’Amato, 35-letni Neapeljem samski, z univerzi-letni Neapeljčan, samski, z univerzi-avtomobilski industriji je novi prvak popularne televizijske oddaje Rischiatutto. Naslov prvaka je iztrgal profesorici Beatrici Mariani, ki bo ostala v «zgodovini» oddaje zaradi svojevrstnega rekorda: gre namreč za prvakinjo, ki je zaslužila najmanj s televizijskim kvizom ' (komaj 300 tisoč lir). Tretji tekmovalec je bil Gianfranco Moschin iz Latine, doktor literature, ki poučuje začasno
Pet otrok ob življenje zaradi požara v stanovanju
RENNES, 6. — Pet otrok — dva dečka in tri deklice — je izgubilo življenje v požaru svojega stanovanja v mestecu SL Benoit des Ondes v Bretaniji. Oče nesrečnih otrok si je zlomil nogo, ko je skušal rešiti otroke iz gorečega stanovanja, mati pa se je močno opekla, ko je rešila rajmlajšega sira, ki je star le tri
TUDI NA GORIŠKEM NAJ BI GA VIDELI
.............."""...............................n....i..i......................milili..............................................................................r..........
Britanski zunanji minister Douglas-Home o obisku v SZ
LONDON, 6. — Britanski zunanji minister Alee Douglas-Home se je sinoči vrnil v London po večdnevnem obisku v Sovjetski zvezi. Ob povratku je državnik izjavil, da so bri-tansko-sovjetski odnosi postali spet normalni po nekaj letih napetosti.
Dodal je. da besta državi odslej i-meli zelo pogoste stike na političnem in gospodarskem področju.
«Epidemija» letečih krožnikov zajela tudi Italijo
Po mnenju bratov Judica-Cordiglia so UFO le navadne strele okrogle oblike
TURIN, 6. Italijanski tisk je v zadnjih dneh obširno poročal, da so v nekaterih področjih, zlasti v okolici Turina, opazili še neidentificirane leteče predmete. Kaže, da je epidemija UFO (neidentificirani leteči predmeti, kratica angleškega «uni-dentified flying objects») zajela tudi naše področje. Krajevni italijanski dnevnik je v svoji današnji številki poročal, da so številni avtomobilisti opazili leteči krožnik blizu Majni-ce. Med temi naj bi bil tudi pilot civilnega letalstva, ki naj bi potrdil, da v nobenem primeru ni šlo za letalo. Kot vsi drugi UFO je tudi ger-ški letel izredno hitro in bliskovito spreminjal smer.
Kapetan Veroni, funkcionar deželnega ronskega letališča pa naj bi v zvezi še pripomnil, da je pred dobrim mesecem neidentificiran leteči predmet sledil nekemu civilnemu letalu med poletom iz Milana v Ronke. UFO
so opazili tudi tehniki kontrolnega stolpa ronskega letališča, na radarskih ekranih pa o skrivnostnem letalu ni bilo sledu.
Je postala tudi Italija zanimiva za nezemeljska bitja? Ko gre za ta vprašanja je težko dati odgovor, ki bi bil neizpodbiten, zelo verjetno pa gre za neke vrste epidemijo, za pozorno opazovanje pojavov, ki jih je mogoče znanstveno razložiti. Torinska brata Judica — Cordiglia menita, da gre po vsej verjetnosti za strele okrogle oblike.
Mlada znanstvenika poudarjata, da nista mogla neposredno slediti pojavu, ker snemata radijske oddaje a-meriškega vesoljskega laboratorija skylab, kljub temu pa sta prepričana, da gre za posebne električne pojave, do katerih pride v posebnih meteoroloških pogojih. Gre za bleščeče se krogle, ki se premikajo po točno določenih -tirih in ki zgubljajo
počasi energijo, kar naj bi med drugim razlaga za mežikajočo luč, ki jo oddajajo UFO in za kromatske spremembe te luči. Nastanek okroglih strel pa je sličen nastanku linearnih: iskra se sproži zaradi velike električne napetosti med Zemljo in oblaki.
Kaj pa pravijo tržaški znanstveniki o UFO? Ravnateljica tržaškega observatorija Margherita Hanck nam je pred časom izjavila:	«Prepričana
sem, da nezemeljska bitja obstajajo, ali vsaj zelo verjetno je, da taka bitja obstajajo. Naše Sonce je zelo preprosta zvezda in takih je v vesolju nešteto. Verjetno je torej, da so vsaj na enem, če že ne na več planetarnih sistemih, ugodni pogoji za razvoj življenja.
Kclikor je verjeten obstoj drugih razumskih bitij, prav tako majhna je mcižnost. da bi prišli kdaj v stik z njimi. Poleg tehničnih težav, ki bi
jih morali premostiti, bi morali biti obe civilizaciji na isti razvojni stopnji, da bi se razumeli med seboj. Vzemimo primer: ni mogoče, da bi skušali navezati stik z avstralskimi staroselci, ki zivxìjo še v kameni dobi, preko radijskih valov».
«Vprašanje je tudi — je pribila prof. Hanckova — kdaj bomo imeli na razpolago dovolj hitra prevozna sredstva. Doslej je tudi misel, da bi se lahko približali svetlobni hitrosti nepojmljiva».
Iste težave bi imela tudi morebitna bitja, ki bi hotela stopiti v stik z nami. Ali je verjetno, da bi iz razdalje stotine ali tisoče svetlobnih let ugotovila, da na tem peščenem zrncu, ki je naša Zemlja, živijo razumska bitja? Ali je mogoče, da imajo prevozna sredstva, ki bi bila hitrejša kot luč, ko je po najsodobnejših teorijah svetlobna hitrost zgornja mera vseh možnih hitrosti?
na zavodu Santa Maria in Aquiro v Rimu. Vprašanja na panoju (neapeljske popevke, iluminizem, veliki izumi, mitologija, kdo je, in Ken-nedyjevi) so bila zanj prava španska vas, tako da je ob koncu prvega dela igre zgubljal 250.000 lir in se je moral zadovoljiti kar s tolažilnim žetonom.
Bitka med Marianijevo, D’Amatom in Moschinom ni bila kdo ve kako privlačna. Tekmovalci, ki so bili vsi minipostave (poldrugi meter vključno s petami), niso bili dobro pripravljeni, kar dokazuje tudi nizka vsota, ki jo je osvojil prvak: 740.000 lir,; v skladu z varčevalnimi ukrepi italijanske vlade.
Tekma se je začela z majhnim incidentom. Ko je Mike Bongiorno pohvalil Marianijevo za lepo večerno toaleto, je bilo slišati s prostora za kroniste pikro pripombo na račun obleke. Sabina je takoj oštela šaljivca, ki pa je tako zmedel prvakinjo s svojo pripombo, da je pravilno odgovorila le na polovico začetnih vprašanj in s težavo zbrala
130.000	lir. Nekoliko bolje se je odrezal Moschin, ki je zbral 170.000 lir, in šele D'Amato, ki pozna zgodovino državne nogometne reprezentance kot lastni žep, je pravilno odgovoril na vseh deset začetnih vprašanj in zbral 250.000 lir. žal ni bil tako dobro pripravljen tudi za vprašanja na panoju. Kolebal je med napakami in pravilnimi odgovori, ob koncu pa je le zbral 370.00 lir.
Še slabše je šlo od rok Marianije-vi, ki jo je pikra opazka zelo prizadela. Med prvim delom tekme je zgubila 30.000 od bornih 130.000 lir,
Za 2.300.000 lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
ki jih je zbrala v začetku, še najbolj mila je bila sreča z Moschinom, kateremu je poklonila večino tveganj, jollyjev in superjollyjev. Profesor literature pa jih ni znal izrabiti in ob koncu -je zgubljal 250.000 lir. Tako si je zapravil tudi pravico do podvojilnega vprašanja.
Prvaninja je podvojila borno vsotico s pravilnimi odgovori na tri vprašanja o prvi Mussolinijevi vladi. Kljub pravilnemu odgovoru pa je morala predati žezlo D'Amatu, ki je vedel za rezultat (3:2), za strelce in za ime italijanskega vratarja v nogometni tekmi 20. julija 1939 v Helsinških, v kateri je italijanska reprezentanca premagala Finsko. V radosti je navedel še postavo reprezentance, v kateri je tedaj zadnjič igral Peppino Meazza.
Veliko petrolejsko ležišče odkrito v Severnem morju
LONDON, 6. — Petrolejska družba «Continental Oil Company» je sporočila, da je odkrila težišče nafte v Severnem morju 120 km severovzhodno od otočja Shetland. Kaže. da bodo iz novega ležišča lahko črpati vsaj deset tisoč sodčkov na dan, rezerv pa naj bi bilo vsaj za milijardo sodčkov.
Enajst ljudi umrlo v požaru gostilne
SEUL, 5. — Enajst ljudi je izgubilo življenje in devet jih je bilo ranjenih v požaru, ki je snoči uničil taverno v južnokorejskem pristanišču Pusan. Po prvih rezultatih preiskave kaže, da je požar podtaknil pijanec, ki naj bi zažgal taverno, da bi se maščeval natakarici, s katero se je sprL