L 6ITATELJI! Prosimo, poglejte a« Številko polog naslova sa dan, ko ^ ročnina poteče. V teh časih ^ povišanja cen, potrebn-sodelovanje. Skušajte v V lino vnaprej plačano. GLAS No. . % i 1,07. Lisf^slo^effsldhJelavccrr Ahioffl. tttk. 1M* at the M OffW •• Nmp Tni N. T, m AH «C ■a. maj vnc KOV1 na dan dobfvmfs., s C 'GLAS NARODA" ro rodu nabatnosi na dom 6ITAJTB, SLAB VAS ZANIMA S (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JUNE 4, 1943. — PETEK, 4. J UNIJA, 1943 VOLUME LL ~ LETNIK M PREMOGARJI MORAJO NA DELO CehoslovaSka legija v busui Predsednik Roosevelt,ie včerai popoldne ukazal kopačem mehkega in trdega premoga, da se morajo v ponedeljek vrniti na delo, opozorec jih, da delajo za vlado pri važnem vojnem delu in da je vsled tega njihova dolžnost in sicer mc manj kot dolžnost njihovih sinov in bratov v armadi, da izvrže vojno dolžnost To povelje je izdal kot pred-sednik in »kot vrhovni poveljnik vojske. V svojem povelju je predsednik šel preko glav premo-garskih voditeljev ter je pre-mogarjem obljubil, da bo njihov fepor Obravnavan po pravilni poti, kakor v vseh sličnih slučajih. V povelju pravi predsednik dalje, da so nastale stavke po mnogih rudnikih brez ozira in v kljub vladi Združenih držav. Zato je naročil notranjemu tajniJku Jekesu, ki upravlja rudnike iz» vlado, cla rudnike odpre. Notranji tajnik bo vodil Obrat rudnikov po starem kon-t rak tu, medtem pa se bodo pogajanja nadaljevala taiko dolgo, da bo sklenjena nova pogodba, premogarji pa bodo dobili po novi pogodbi plačano vso plačo od 1. aiprila dalje. "Kot predsednik in vrhovni poveljnik,*' se j^lasi predsednikovo povelje, "zahtevam in zapovedujem, da se majnerji, ki sedaj ne delajo v rudnikih, vrnejo na svoje delo v ponedeljek, 7. junija, 1943. Majner-je opozarjam. da delajo %& vlado v vefevaŽnem vojnem delu in je zato njfhova dolžnost, nič manjša, kot pa dolžnost njihovih sinov in bratov v armadi, V češki legiji je več čeških in da izpolnijo svojo dolžnost." Borbe v Jugoslaviji London, 27. maja. Po poročilu, ki ga je sprejel Washington Post iz Londona ixvenio, da nemški radio zatrjuje, da pomagajo angleška letala jugoslovanskim guerilcem v njihovem boju proti zasedbenim silam osišča. 'Beograjsko Novo Vreme piše, dfe «0 guerilski ujetniki izpovedali, da so Angleži obljubili pomoč v zraku in da je tudi "nekaj angleških letal prišlo." Nekatera so bila uničena, a druga zopet so prinesla le neko malo propagandnega ma-terijala. Londondci krogi te vesti nočejo komentirati. Polkovnik Svoboda, poveljnik češke legije na ruski fronti, je bil za svoje veliko junaštvo, ki ga je pokazal na fronti, odlikovan z najvišjim sovjetskim Leninovim redom. Češka legija je bila organizirana v juliju le- slovtaških častnikov in navadnih vojakov, ki so pred Nemci pobegnili v Rusijo, predno je nemška armada vkorakala v Prago. Rusko poročilo z dne 2. aprila posebno potovalno omenja češki oddelek pod porooni- New Yortc, 3. junija. — Vsa dežela je dane« pričakovala kakega ukrepa od strani predsednika Rooeevelta v zadevi tri dni trajajoče stavke premoga rjev. Tak ukrep, so meni-li v"vladn?h krogih, bi zadostoval, da bi se vrnilo 553 tisoč stavkujočih premogarjev riazaj na delo v pondeljek. No-vodealski krogi so bili celo prepričani, da bi bil trfcrep lahko dovolj krepak, da bi zdrobil Lewi sovo moč nad majnerji o-zi roma nad njihovo unijo. Van IBitner, eden od članov WLB., ki so koriferirali s pred feednikom, je dejal, i se tudi moralo pri tem prekršiti kWko privite WLB. ta 1JH1 v sporazumu a čehoslo-rkom Jlarošem, da je držal neko žko in rusko vlado. 8- popolnim j važno vas proti mnogim uio-odobravanjem Čehoslov. vlade čnim nemškim tančnim napa-ee ta legija bori proti Nemcem »dom. Sovjetska unija je neda-že od januarja letošnjega leta. vno 87 Čehoslovakom podelila visoka odlikovanja. Iz Jugoslavije Zatemnitev na Hrvaškem Madžarski list Pester Lloyd poroča v svoji številki od 22. prila, da je hrvaška vlada odredila na vsem svojem ozemlju ponovno uvedbo zatemnitve in sicer počenši od devetih zvečer do šestih zjutraj. —JIC. * Razpoloženje v Jugoslaviji London. — Londonski Evening Standard poroča o prihodu člana jugoslovanske narodne skupščine, kateremu je u-epelo, da se izmuzne iz rok Gesta pe in pobegne v London. Dopisnik angleškega lista, ki se je razgovarjal s pobeglim jugoslovanskim poslancem, piše: 44 Dejal mi je, da ga vtznemir-ja, ker toliko ljudi v Londonu misli, da vladajo med onimi Ju- John L. Lewis je skoro istočasno v pismu naslovljenem)- Omenjeni na notranjega tajnika Ickesa obdolžil WLB., da je njegovo postopanje v zadevi premogarjev neutemeljeno in nelegalno. V pismu konštatiita:, da je bil na konferenci med operatorji in majnersko unijo že sikoro dosežen sporazum, ko je stopil na pozorišče WLB in odredil, da se morajo pogajanja prekiniti. Ta odredba, pravi Lewis, je proti Wfeignerjevemu narodnemu delavskemu zakonu, ki dovoljuje poravnavo delavskih sporov potom kolektivnega pogajanja. Opazovalci situacije so tudi dejali, da je bilo oči vidno, —iPrefekt splitske province, vznemajoč v obzir, da so se pojavili na meji hrvaškega ozemlja pri Omišu slučaji pegastega legarja, in da se prebivalstvo občine O miš cesto sestaje s prebivalstvom Brača, Hvara in Knina, odre-juje: 1) prebivalcem OmSša je prepovedano, da prekoračijo tmejo splitske province po suhem ali po morju. 2) potniki, ki prihajajo iz otokov Brač in Hvar, ali iz kninskega ozemlja, je prepovedan vstop v splitsko provinco. — JIC. BALTIŠKE DRŽAVICE SE NAGIBLJEJO K SOVJETSKI BUSUI Stockholm, 2. junija.—Semkaj dospela poročila iz treh baltiških državic, Litve, Estonije in Latvije, se glase, da se ljudsko mnenje v teh deželah o-•brača odkar je bila razpuščena kominterna. Mnogi opazovalci so tudi prepričani, da bo z ozi-rom na ta nov ruski korak zelo važno, kako bo Rremelj ravnal z baltiškimi državicami. Naciji so s svojim brezobzirnim in krotim; postopanjem povzročili v treh zasedenih deželah veliko in splošno nezadovoljstvo in posledica j«, da se ljudstvo vseh treh deželic po-, lagoma ozira nazaj proti Rusiji, ker vidi v Sovjetih manjše zlo. Tako pravijo begunci, ki so dospeli pred kratkim od tamkaj. f Voditelji odpora se nagibi jejo k tendenei sprejetja kompromisa z Rusijo, ako se jim zagotovi avtonomijo. Poleg dru gega pa se vse tri male državice zdaj čeizdalje bolj Zavedajo dejstva, da spadajo geografsko v sfero ruskega vpliva, ter cfia Rusija ne bo odnehala s svojim gospodarskim pritiskom. ki teži za kopnim izhodom do Bbltika. Novi umori v Bolgariji Ankara. — Kakor se glase zakasnela nesmška poročila, ki so dospela semkaj, je bil v So-}fiji ubit načelnik policije, M. Plovdiv, dalje njegov asistant Malev in član zbornice Kla-vikovV ! V FRIDAY, JUKE 4, 1943 GLAS NARODA" 4TPICB Mr OvMd UMI Ptae* a m (A Corporation BoM, Treuonr; Jowpb Lopatia, Bm. ct'Vb* oofporatlan and iddre—m ot »bor« otfioan: 50th Year Naroda" fa SobaerlptftM T early 9«. wj day «soept SttoMtn Soudan and HcUdays. 4udT«rtlaan«nt mm Za eelo lato valja Hat 4» Ameriko la Kanado sa pol leta •«.—1 aa **rt leta fLSO.. — Za New York m celo leto ST.— : aa pol leta «840. Za lnoaenatro aa celo lato |7.—; aa pol lata $8.00. "Qiaa Naroda" vaJti daa laraemB aobot , nedelj la praaalkor. "glas naroda' 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. CHebea.S—1241 a a 0 * - a a^ č 4 i Razae novice iz Qrisholma, Minn. —«—.__ Danes je 31. rnaja ali^pomjn-Vala sama iti zaabrafci nekaj §Ju dan, ki se praznpje tufkaj denarja, da je mogla nadalje-kot smo praznovali v stari do-j vati svoje študije. Podala se morvini na dan Vernih duš, da je leta 1937 v Cleveland, O. in smo ali na grobove in okrnili tam delala eno (leto, da si je igrobove naših dragih. Jaz nekaj prihranila. Potepi se je sem šla na grob svoje drage vpisala y Drake University v matere, ki mi jemmrla, ko sem Ites Moinee, Iowa za š&ri leta bila stara deset let, ali danes in je gradnirsaja leta 1942 z naj umorom biti samo v duhu tapi. višjo odliko. Bila je prva žena Sam Bog ve, ali mi bo m dano na Drake University da je po-dostikrat položiti cvetlice na «ta3a urednica in upravnica njen grob, ali ibo kruti sovraž- lista na tej univerzi. Ona je nik razdejal vso ' našo drago tudi večkrat predavala na ra-d orno vino. idio v Des Moines. Lansko le- Danes se tudi tukaj prazpu-' to se je vrnila domov in je bila je-bolj žalostno Spominski dan, tukaj pri lokalnem listu urod-ko naši sinovi umirajo na boj- niča. " " * ' KRITIČNI ČAS SE BLIŽA ♦Junij je mesec, ko se v kaki evropski vojni Obnove najlju-teiši boji. Tudi eedaj vse kaže, da se bodo v kratkem Času prišle ogromne borbe na vseh frontah in še posebno na ruski fronti. Vse priprave za velike 'bitke so izvršene tako v Eusiji kot v Sredozemlju. V Sredozemlju zavezniki pripravljajo vpad in z zračnimi upadi skušajo najti slabotno sovražnikovo točko. Naravno je, aa bodo zavezniki skušali najprej zasesti Plantellerijo, ki je si-eer majhen otok, ki pa je pri vsem tem prvi prestopni kamen z »Sredozemsko morje na Sardinijo in Sieilijo ter slednjič v Italijo, Nekatera poročila naznanjajo, da se v pristanišču Bizerti, jo 3icer razdejano, nahaja že celo krdelo zavezniških motor-j.ih majhnih ladij, s katerimi se bo zavezniška vpadna armada •epeljala čez morje na italjanske otoke. Že dal j časa naznanja/jo poročila, da je vpad nia italjanske »toke in tudi v Italijo samo mogoče pričakovati vsak dan, <$& ' i o vsako uro. Vendar pa so za prevoz armade iz Tunizije l»otreba pristanišča, toda pristanišče v Bizerti in Tunieu je razbito in neporaibno za ladje.Pristanišča je treba najprej popraviti, da bodo uporabama za večje vojaške operacije. Na ruski fronti morejo vsak čas vdariti Rusi ali pa Nem-< i Vojaški opazovalci so še pred nekaj tedni pričakovali veliko 1 ask o ofenzivo okoli Harkova, toda do tega še ni prišlo. Samo jugu so Rusi nekaj poskušali pregnati Nemce s Kavkaza, pa večjih bojev dosedaj Še ni. Vsak dan sicer pride do manjših prask, ki pa so le krajevnega pomena. In Nemci še vedno trdno drže pokrajino okoli Novorosiska. Zadnja poročila naznanjajo, da feldmaršal Guenther von TCluge zbira močno armado na osrednji fronti in ima 96 divizij, ki so največ razpostavljene okoli Orela in Brijanska. Feldmaršal Fritz Erich von Mannstein pa je svojih 50 divizij razvrstil SONart rekordi Lepe Melodije! St. MS71—Na Harijance, p*'*« Kje «0 moje raCtce MariOta pegla—polka Dnquesne University tamborica orkester St. M57S—-Terezlnka polka Na planlncah—valček Jerry Koprhftek In otkeatar Za to*, cenik in cene plod* ae obrnite na: JOHN MAR8ICH, Ine, 463 W. 42od St, New \erk nih poljanah. Koliko ge nas mater, ki ne bomo vedele, kje grobovi naših sinov, da bi jih mogLe okrasiti s cvetlicami na Spominski dan. Upamo, da bo letos zadnji Spominski d«™ ko se nahajamo v vojni in da bo po tej vojni zasijala svoboda vsem narodom po svetu. •Moram tukaj tudi poročati veselo vest, da je tukajšnji lokalni 'list Ghisholm Tribune Herald prinesel zadnji teden aliko in poročilo, da je postal lieutenant ein našega rojaka in naročnika "Olasa Naroda" Mi. Louisa Vidmarja, Frank Vidmar, ki je graduiral na Army Training Center na Randolph Field, Texas in je sedaj na velikih bomlbnikih za pilota. Jaz smi čestitam, da je.dosegel to čast. Njegov oče je doma iz Ur-anih Sel, fara Toplioe, mart-i je pa doma nekje od Kranja na Gorenjskem. Vidmarje^ imajo še dva druga sinova v armadi, ki se 'bore na različnih krajih. Upam, da se bodo vsi trije vr nih edrarvi domov. Sedaj moram pa poročati še en dogodek od tukaj, ki je mislim, edini, Ikar je meni znano, kar je dosegla naša Slovenka, gospodična Vida Ponikvar za vojno poročevalko za government in radio komentator 3 TRST (Nadaljevanje) 1<5,169 Slovencev, Italijanov, 21; okraj Podgrad, 16,595 Slovencev, Italijanov, 7; okraj Vo-losko, 31,275 Slovfencev, Italijanov, 946. "Te staitistike kažejo, da je 'bilo v goriškem okraju, (flwez mesta) komaj 6.5% Italijanov in v voloakem samo 3%, v sedmih drugih pa niso dosegli niti enega odstotka. "V šestih okrožjih, (Kobarid, Cerkno, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče) je bilo 74,G10 Slovencev in nič I-tali janov. "Okrog in okrog Trsta je torej čisto slovanska dežela, brez kakih rasnih primesi. "Položaj je nekoliko drugačen v Istri, toda tudi ta provinca je pretežno slovanska. V mestih in naseljenih na za-padni obali, je prebivalstvo po večini italijansko, z večjimi ali manjšimi slovanskimi manjšinami. Pred več stoletji so te kraje zavzeli Benečani, ki so bodo morali biti rešenf na med!t irina*S[ iih odrezali od slovanskih kra- narodai podlagi "vzajemnosti' . Tekom ^»je vojne in pri jev, da so tako preprečili njih svobodnih ljudstev." .mirovni konferenci v Parizu, je gospodarski razvoj ter tako za- ■ Zanimiva je bila tudi izjava! itali^ailska Propaganda nagla- varovali pred trgovsko kompe. govoren, tehnično naobražen in izučen človek, pa naj jbo to navaden sleparski od/vetnilk, pri-ložnoatm inženir, ali pa nacij ski gawleiter. Po mnenju tega profesorja je nevarnost, da &e bo pojavila po vojni generacija ciničnih in dobro izurjenih znanstvenih tehnikov, kateri ne bodo imeli nobene socialne zavesti in jim ne bo nič do tega, da ee ustvari •boljši svet, za katerega tudi ne bodo hoteli deiati. Taka "mo- "Olavni argument Italije, na katerega je polagala svoje zahteve glede Trsta, ter ostale Julijske Krajine, je bil, da hoče rešiti svoje otroke izpod avstrijskega jarma in jih združiti z rodno deželo. Kaj pravijo k teran dejstva? "Trst je bil povečini italijanski, toda je imel veliko slovansko manjšino. Toda od enega milijona prebivalcev cele Julijske Krajine, je bilo dve tretjini Slovencev in Hrvatov. Trst je bil takorekoč otočič na jugoslovanski zemlji. Od vseh strani ga je obdajalo slovansko ljudstvo. Pol milje od Trsta se je govorilo samo slovensko. Še yeq, od 10 tisoč štirijaških kilometrov je bik) manj kot tisoč Julijski okoli Harkova. Vse to kaze, da bodo Nemci skušali pregnati i junija v Smith College v North- Ruse okoli Kurska in pritisniti proti Moskvi od joga. Vreč ofenzivnega znatJaja pa kaže zavezniška zračna sila. Zlasti Angleži so si zastavili nalogo, da z zračnim bombardiranjem i zgladijo pot do zmage. Angleži in Amerikanci Zadnja dva tedna posebno bombardirajo nemške industrijske kraje v Porushrju, kjer se nahaja am(pton, Mass. za nekaj mesecev, da se še bolj izpopolni za svoj poklic. Sedaj morpm pa malo bolj opisati Vido. Ona je hči tu-kajŠnih Slovencev Mir. in Mrs. Zadnje tri mesece pa je bila zaposlena v St. Paul, Minn, kot poročevalka y - House of Representatives. To je kratek ži>vilje©jepis Vide Ponikvar, kakor bi ee reklo po naše, dekle, ki se je z lastno močjo vzdignilo na tako visoko stopinjo izobrazbe, iki bo kot prvA Slovenka poslana čez morje, da bo poročevalka in radio (komentatorska. Moje čestitke, Vida, Tebi in Tvojim etar-šdm. , Z vremenom se še ne morem nič pohvaliti. Danes dež vliva celi dan in tudi mrzlo je tako, da bo vse pomizlo, kar je zelenega. Dela ae tukaj s polno paro, tako da so vse etare moči pobrali na delo. ki so bili Žei v pokoju ali po 65 tet stari. Mladi fantje gredo v armado,' dr^^rka A^MavL d^elrtl^ai*8^ da Julijska Krajina tičijo beneške trgovce. tako morajo starejši zavzeti t_____*„ J ^ . , J umešan teritorii radi U^r- iJ "Dn m*™^« iJWiMi Letos se bo moglo Italijani in Slovani. Toda na naselja, Avstrija je zgradila v podlag avstrijskih statisk je !Poli (Pnlj, močno mornariško to črto kaj labko potegniti, če- bazo in mesto je štelo 50 tisoč prav Avstrija ni bil« naklonje.1 prebivalcev. Pred prvo sveto-na Slovanom. Seznam ljudske-j vno vojno so imela mesta na ga štet ja iz leta 1910 kaže, da .zapadni istrski abali — Capo-v provincah vzhodno od reifce distria, Pirano, Buje, Parenzo, ralna izolacha" je svariL profesor je pravtako nevama, ka- ZT ™ " ^ T kor "moralni impenSn,-'^tr0V t, v ki hoče, da Amerika v^v'^1^ . s\Toje roke vodstvo pri «*eva- ^ astala ^ndjaT ^ b!la nar°-nju pogojnih problemov sveta j ^ J^lovanov Ti problemi, je rOkel profesor, | f10^. ™ \ ^ bodo mornli Kifi r^ni no meri « J ne rude od tukaj. Ker se je moj dopis že precej potegnil, prosim urednika malo potrpljenja. FranceB Lukanich, Chis4io!m. Minn. poglavitna nemška vojna industrija* Raizibili so že Kruppove John Ponikvar, k so naročniki "Glasa Naroda'*. Vida pohajala tukajšno public šolo. Leta 1937 je gradoirala k tukajšnje ^isje šole z odliko, da je dobila dve leti prosto šolnino še za naprej »študirati. Ker je bila pa takrat depresija, ei je mo- tovfyne v E s senu in druge vojno nad vse važne tovarne v C'ortrnundu in Oue&selldorfu in drugod. Letos so Angleži in Amerikanci na razna nemška mesta rgli povprečno 8000 ion bomb na mesec in več, kot pa so vrgli Nemci v 9Q dneh na Lorfdon. Zavezniki napadlajo z velikimi krdeli bombnikov in zasledovalnih aeroplanov, tako da so kraji kar posuti z bombami. Aeroplani so v tako gostih formacijah, da morajo piloti zelo ji evidno voditi svoje aeroplane, da se mecbaboj ne zadenejo. Nek letalec je rekel, da bi mogel seči v roke letalcu v drugem tieroplanu, tako blisu sta si bila aeroplana. Zavezniška poletna kampanja ima namen z zelo močnimi razstrel ji vi razbili tovarne in mesta, v katerih se nahajajo vojne industrije. Tako bombardiranje bo mogoče zlomilo nemško odporno silo, ali pa jo bo še-bolj razvnelo, da bo še z večjo jezo vdari-1 na dan. Zbveeniki sedaj to preisknišajo in upajo, da bo s ovražna sila ravno z zračnimi napadi zlomljena. Vse fronte so zelo važne, vendar pa je najbolj važna 20Q0 milj dolga ruska fronta, (kjer si stoje nasproti največje armade, ki jih je še kdaj videl svet. In dokler na lej .fronti ne pride do končne odločitve, zmaga ne bo dobljeni*. PROFESOR OŽIGOSAL OSISČNE ZNANSTVEHUCE (Prof. Harold A. Lairabee, ki poučuje na Union kolegiju, je pred nekaj dnevi govoril v Ethical Culture Building ter je ob tej priliki ydaril po današnjih "opičjih moronih, oboroženih z vojaškimi puškami in Messerschmitti." To je merilo na znanstvenike v osiscnih de želah, ki niso imeli toliko poguma niti moralne volje, da bi se uprli ko so videli za kake zločinske namene se je njih znanstveno delovanje uporabljalo. ! (Prof. Larrabee je delal, da je prekletstvo svoje dobe vsak premete^, todp socialno pieod- je dejal, da mednarodni značaj znanosti obljublja postati eden važnih faktorjev v povojni vzajemnosti narodov. ^Razpravljajoč o vplivu verske in domače vzgoje mladine, je koj za dr. Mayo nastopil dr. Teeters, ki je rekel, da je do- Italijanov, razen v. Bovigno, Dignano in Pola maiča vtz^oja še vedno najvaž- me9^ Oorica, Trst in Reka. skupno kakih sto tisoč italijan-nejsa, kar je očkno že iz dej- Slovencev in Italijanov skih prebivalcev, > slovanskimi ^ 8PISANA V ANGLEŠČINI ^ VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO ' HlUHlItIHIIHIIIlillitIHlIlItillllHIlHIHIl O BOJ H V JUGOSLAVIJL (JIC.) — Agentu ra Renter poroča braojavno iz Moskve, da je sovjetska časniška %gen-tnra citirala ve^ti iz Jugoslavi jt, glasom katerih so gueriLski oddelki, ki se bore v vzhodni Bo?ni. ubili 258 sovražnih vo-'sl *" in oficirjev, in to v teku i.rupadov, do katerih je pri % dybi 3 mesecev. Guerilci h > 18 težkih strojnih p. ok, 2#2 pušk in 4.000 strelov mtmicije. Uničili so dva vlaka in pognali v zrak več zalog ram-nicije in hrane . Iz neke druge brzojavko iz Moskve, ki je datirana od 24. aprila, posnema agentura Renter naslednje: Ouerilci so zafvaeM v Jugoslaviji več krajev in zaplenili; ekupaj 500,000 streCov mamici- strelnega orožja in bencina: Več od sto mož izgub je imela sovražna kolona, katero so razbili guerilci, !ko so mesto Novoeinje, kaitero so popolnoma očistili od okupatorjevih čet. . . - V Sloveniji so guerilci izvršili napade na več italijanskih utrdb. Ubili so 80 Italijanov, ter napravili preoej ujetnikov in plena Amerikanci so začeli 3>iti vino Američani so pričeli piti vino, ker je vojna povzročila pomanjkanje žganih pijač, -na katere je zvezna vlada tudi razpisala visoke davke. Sedaj bo za nadaljne davčne po viške na vrsti vino, kakor so izjavili tozadevni uradniki administra je in precejšnje kfilifiine granat, cije. ___ Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: - , $3.50 y LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI mifl Skoro 1400 strani — 760 Slik Popolni voditelj za vaii vojni vrt. Združeni narodi potrebujejo ves odvisni ii-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos bbdelati VICTORY VRT Pripravite se sa to delo že sedaj! novih Ilustracij! NOVE nwvi TnlcaJ Je v eni farni knjigi vse, kar vam je treba vedeti 0 tem—kar Celite pridelati ! 10.000 flankor vam podrobno poja-■ni vse « rrtnarstro, o saditvi in wjanjn, • gnojenja In oskrbi vrta. Najnovejše p a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe sa nnKevanJe škodljivcev, gojenje divjih nstlip, nove sestavine evetfiel — Abecedno kazalo vam pove tekaj, kar idtte. Prirejene sa vsako penebje v Zdrnž enih dria vab, ta vsako temi jo in EDINA VRTNARSKA ENCZKLO-PEPUA ZA DOMAČO POTREBO! Nit visokih besed — vse Je Jasno, r»z- To knjigo Je uredil E. L. D SEYMOUR, B. S. An poznana «cba v vrtnarstvu, ki 9 eenljs vrtnarski iz-vedcneL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING Op. 216 West 18th Street New Tork 11, N. y. stva, da verska vzgoja ne more v ^ dtstriktih Julijske Kraji-zaustavrti vala kriminalnosti n€ T "lMO sledeče-: med mladino — znanost pa tu-4 '' Okraj Kanal, 14,940 Sloven-di zdaj služi predvsem vojni in oev' Italijanov, 23; goriški o-•se Italijanov, 2734; Aj-^-zgojno koristna za ljudstvo dovščina, 14,091 Slovencev, v splošnem. , Italijanov, 9; manjšinami. Vsa ostala provinca je bila kompaktno Slovanska. V celi provinci je bilo 223.31S Slovanov in 147,319 Italijanov — to po ljudskem štetju v letu 1910. 44Po avstrijskih statistikah MR. RA1NEE HLACA NEVARNO BOLAN. »rST^oV K ?F0me71ije živolo v Trstu 118,958 Itali- 1^042 Slovencev, K^anov,]^. in 59>319 Slovanov. Do. jfioO; W Slo- datno k iemu je bilo v auestu t vencev, Italijanov. 93, okraj ^ tigoč italijaD&kai naseljen- ; Bovec (Flemo) 5529 Slovencev,i H ^ ^ državljani L- Xewyor^knn Slovencem zelo Italijanov, 8; Tolminski <*raj,| Italije Ko ^ i2?bruhni. dobro poznani Mr. Rarner EELa-ca je zelo nevarno bolan in se nahaja v Columbus bolnišnici' 227 E. 19th St. (Pred kakimi 3 meseci ga je zadela kap, pa je nekoliko o-krevalj tako da je mogel nekoliko hoditi okoli. Sedaj pa ee ga je lotilo krvavenje na možganih in ni nobenega upanja da bo okreval. |la v letu 1915 vojna med Av-jstrijo in Italijo, so morali ii-i-J talijanski naseljenci zapustiti :Trst, kot sovražni tujci, Ali ^B^P treftia je omeniti, da je bilo na 'Chunking. — Kitajske čete tisoče Slovanov, katere so ob-neprenehoma napadajo japon- iagt| napačno vpisale, kot Ita-ske postojanke na fronti ob Ujane." KITAJCI SPRAVILI JAPONCE V PAST. no- Naciji prianavaja moč partizanov Nemška prokooceanska vinarska agencija je zdaj priznala, da štejejo jugoslovanski partizani 30 tisoč mož, to kljub temu, da bo naciji že .tolikokrat dali v svet vesti, da so parti zane popolnoma uničili in zatr li njih gibanje ter zlomili njih odpor. To zadnje poročilo je po vzelo BBC omrežje in OBS -1—H- IVAN PAJK UMRL. V Connemaugh, Pa., je dne 23. maja po (kratki bolezni u-mrl Iva^ Pajk (John Pike) član in ustanovitelj tamkajšnjega drditva št. 36 ABZ in splošno znan bivtši trgovec v Connemangh. Pokojnik je bil rojen 25. decembra 1877 v Vi§-nji gori Dolenjskem in je prišel v Aaneriko leta 1901. Zapnšca soprogo, v starem kra-ju'pa dvft brata in sestro. SQBABICA dobi službo pri Residence Cltib; S ur na dan; nedelja prosta. Plača $18 na teden. Vprašajte na 46 1Mb St., (Mrs. M. Jones), New York. 4, 7 zgorn jem delu reke Yangtze. V j provincah Hupeh \ii Hunan so! kitajske čete spravile v past' več japonskih čet in to past se-daj zaožujejo. Pobili so 30 ti-' soč mož. Tokio — T- 300 Balje prihodnjič.) Studenec Blagoslova! r>q i^rmn rta «« Tu i300 »VETIH MAS LETNO, za ilv« »n pa pravi, aa so Ja-;wrtv. 4,an# Maine Zvex#. ^nirin. » ponci v teh predelih uspešno v«ako oui» *ivo an umno zse. (Nikdar zaključili svoje vojne operaci- J S obnovit, ) Upli,u V,i" kar pomeni, da nočejo pri-' družba sv. petra klaverja ^ ' i M ■frikan»te m I al Jona Oepartmant G 1 3624 W. Plna Blvd.. St. Lotila. Mo. t /f vA .r u/; š , je znati poraza svojih čet. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations recepti vseh narodov Stane samo $ 2." t^Kujige je trdo vezana in ima 821 stranica Recepti ao napisani t anglelkem jeaikn; ponekod pa so tndi ▼ jejdku naroda, ki mn je kaka jed postno ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, td se ranima J o za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj isvefbati in Izpopolniti. -—-—-d Naročite pjri KNJIGARNI SLOVENIA PTTBLfSHING CO. 216 West 18th Street . Mew York 11, N. T. "GUB NAKODA" m FRIDAY, JUNE 4, 1943 TRMOlUn B> Kratka Dnevna Zgodba K1SAVER MEŠKO: ' - * 1 7 " = * i Odlični slovenski možje ANTON AŠKERC rojen 9. januarja X856, umrl 10. junija 1912 ' V Ljmb jtmi, v Llojdpvem Jeklenem salonu. Pri okrogli mizi v najskrajnejšim kotu — tam je človek najbolj varen pred prepihom edi igost, čokat, prej majhen Ko velik, z dolgo, povsem rusko brado, z lasmi strlečimi uporno v vit, kakor bi bil slednji las poosebljena uporna mi-ol močne okraje glave. V roki drži jedilni list. napeto ga sa študira. Žive oči se za hipe kakor v velikem začudenju široko h azpro, a že mu veke zlo-voljno zlezejo skupaj da strmita v list samo dve podolgovati črti. Nekaj zloveščega zre iz teh napol zaklo^jenih oči. Zdaj zdaj polglasno zapiha skozi nos kakor razdražen slon: "Gospodična!" •4Ali ste že izbrali, gospod Aškerci" vpralša natakarica mhko in kar mogoče vljudno. "Prinesite mi najprej nocojšnjega "Slovenca." Važno za naročnike Poleg naslova je razvidno do kda imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni metsee, druga dan in tretja pa leto. Ua nam prihra nite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da »kuSate prt vočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravjjost nam att jo pa plačajte našemo zastopniku t Vaiem krajo. Zntopnik ko Vam iiročil potrdilo za plačano naro-" enioo. California: Kan Francisco, Jatttli l^iu^bln* Colorado: Pueblo, Peter CnliK Walaeubnrg, M. J. Bajuk* Indiana: Indiana p« iliis: Fr. MarkicL Illinois: Chicago. Jos**pb Bevčič* Chicago. J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) .1 o lie t, Jennie ttainbleh Iji SaUe. J. Spelicb Mascuntab. Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, iiath •• WarSek Gospodična se nasmehlja komaj vidno, za spoznanje bridko, in obenem vdana v svojo usodo, ki je ne more izpremeni-•ti. Ore. *V rokah je, gospod Aikerc,' ja\d z rahlim smehljajem, ko se vrne iz sosedne sobe, "'Čudno. Kadarkoli ga hočem imeti jaz, je v rokah." Zdaj dal vrata že popraviti W*r vcerkev, to J. prSo odposlanstvo. Pa pravi: ::Ma- iskrenejšilh resnic vere (V službah ni bit nepriljubljen Bil je v miladih letih lep molž. dni'hovit, ki je znal svojo duhovitost tudi podati. Ko je kaplanoval pri Sv. Ix)vrencu, so hiodili ce'o iz Donnave, kakor mi je prarvil neki tamoSnji moj sošolec, k njegovim pridi- počakajte, ,bom prec nazaj." — "Kotmaj pmo se malo ogledali okoli oeAve, je že .prižel od maše," so pripovedovali pozneje. Pa, ne s posebnim spoštovanjem. (Nadaljevamje prihodnjič) KAKfiNA NAJ BO PRIHODNJA JUGOSLAVIJA FRANK FEBJAN Chicago, 111. '•Pa nimate jetrc,?" ;— - —----* ----- i "'Ali jih ni na jedilnem li_ s^nil. Kakšen red pa je to?'' stu f1 / ali bilo bi jih pa mogoče na i stotine, ko /bi se vsi oglasili. _ . Rekla mi je, da je morala ves .Leta 1936 sem. šel v atari Jaz sem kajpada molčal. Ou- denar položiti na mizo in po- kraj ua abiak in ko pridem na ■ dil pa sem; se, da ga more taka tem ji je rekla dotična usluž- Jeseiiioe, seim videl, da se jo lanpa sem se, aa ga more iaKa tem ji je reikla doticna usluž- Jesemoe, sdm videl, da se je •"Tedaj jih ne bo, "pnipo- malerfkost tako tsjlno razbur-jbcuka, naj se obrne, da jo tudi stvar na carinici izboljšala in • 1 J• *_______i jati in ozlovoljiti - r>H VStdu i Kavama tnn_ nuniraa,nT>uili>aAali »w,/»t r>tw minja gospodična z napol obupanim, napol tolažečim glasom. ■"Sndči so bile.. Ko pa bi jih človek rad, jih seveda ni." *'»Morda pa si izvolite kaj drugega, gospod Aškerc?" od zadaj preišče. Seveda dd- niso več pit obračali žepotv, preja žena nič hudega sluteča, se gledali so le prtljago. Kei se Večkrat sem se vprašal in se C>brni'*"a 1x1 P1^ žen-(Orient Express vlak ni ustavil irnMiiipm s« "VtJ^* je z eno roko otipavala po na Javorniku, — to je prva po- staja proti Ljubljani, — sem Torej čisto enostavno. naročil šoferju in ee odpeljal Z odločno in nevoljno kret- vi na"ravi? Toda duhovnik^in' ^^ **** to enemu av-njo porine jedilni 'Ust proti ^ u moral vendar 6a , atrijskemu trgovcu, kateri je njej, povsem na konec mize. Z ^^ 6ebe toliko krotiti, da ne'fT1 P?lef mene, m Je mize ibi padel, če ga ne bi go- bi svoje zle volje kazal preoči-i'° da & dvajset vprašujem še danes spet: "Kje\ ZS* » v je STvtenk A^erXvi nJ!|ll"btU- z drug0 pa ~ ~ dovoljnosti?" Ali res v njetgo-J to. in v malenkostih. Ali je spodična z vso naglico prestre- w „w.v„«wvm, gla- - bila le odsev in odtenek niego-' .^ron, ker avstrij- "Saj ni nič pametnega. ve dušne razrvano^ti. Zakaj to '"ka, kmn^ 36 .bdf na Javornik k moji sestri, pri kateri sem mislil ostati malo dalj čatsa. Ali komaj sem se malo oddahnil, je že prišla hiš- auneriških dolarjev en milijon na gospodinja s polo papirja in Kttzmiller. Vodopivec Michigan: Detroit, L. Plankar* MinoiMta! Cblsholm, J. Lukanicb Ely, Job. J. Peahel E velet h. Louis Ooute Ollbert, Louis Vessel Montana: Roundup, &I. M. Panian Waahoe, L. Champa I ~__i, • , ■ malo vredna, in da bi on takoj 1 je gotovo: odkar je zeval pre- v . . , J ___A__J ___■ • I sel nazaj *Ali odeovonl sem ni me Morda pozneje." _ -Pa pozneje gospod Mere.',^^ sTttzboht ^ ,A]{ odgovoril senj Gospodična si oddahne. I^ovkn mišljenjem, rairen. zado-'^ f d?kaza; . (KJmalu nato pristopi k miri voljen več ni roogel biti. ft,111 ^o sem hil tuk^ v Ameriki drug gost. mlad, velik in ritek, manj srečen ,pnbhzno eno l^to, sem bral v s ščifpahrikom. j |uO!asu Naroda", da je neka »Dlober večer, gospod Aškerc! | '^>3ika tragfka n]egowga ži- rojakinja, ko je šla v stari kraj . 'Elober večer ^o^pod doktor.', ^-.i^nja j^ bil ta razdor v nje-' na obisk obdolžila dotično ose- ne pride zopet hišna gaspodin-Dr. Goimir Krek ie. Igavi duši. Tragika rodi sicer bo, da ji je denar ukradla. Ali ja * mi reikla, naj jo takoj izpolnim da mie prijavi občini Malo se mi je čudno zdeifo, ker sem domačin in me skoraj vsak poena, posebno starejši ljudje. Ostal sem na Javorniku le deset dni, potem sem čel v Zagreb m ko pridem v stanovanje, katero je bilo že pripravljeno za me- pri pesnikih večkrat zlat sad ;i kaj se je zgodilot Amerikan-pri Aškeicn je brio z malimi ko so na stražnici pridržali. Za-izjeuianii nasprotno V tem je IkajT Zarto, ker ni bilo dokaza. Omenim naj še to, da se je to »godilo za-dnje minute pred odbodom vlaka, tako da oseba (Pričneta kramljati. Oospod doktor pripoveduje vesel dogodek, ki ga je doživel prav da- tra^ka nj^oVega" peiknišk^a nes. Aškerc se veselo smeje, delovanja Taja se, ogretva ee. Pripove-| ^daj se je pričelo to gorje? __________________________ duje tudi on Doživljaj tea, Aji ni ^ ^ ko ^ du-| ni imela ča^a misliti na kaj prL^vrfč^t i»««NlttllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIII|j|im Omaha, P. Broderick New York: Gowanda, Kart Strniaha* Little Falls, Frank Mule* Worcaater, Pater Hod«* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Sobek, Charted Karlingee*. Jacob Beenik Glrard, Anton Narode Lorain, Lonla Balant, John KumSe Yoongstown, Anton Klkelj Oregon City, J. Kobiar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Cooemaugh, J. Breaovec* Covenisle In okolica, Jos. Paternel Export, Lonla SupeoW* Farrdl, Jerry Okom svojih mnogih potovanj• Govo-j hovTlik J)QStal1 m0fS0iSe_ Ka-' drugega. To sta dva lučaja, n vsadanje, z nekako raskavimj glasom. vanju na pripovedovaflcevih oib, v nj§gwvib svetlih oloeh je, gs toliko šegavosti in neponare-| = jenega domačega humorja, da S se ddktor smeje 'bučno in grom-! ko.. Gostje od sosednjih miz = radovedno pogledujejo v kot.| = Znanci se smehljajo, kakor da = se še oni vesele z možema v, S kotu; zakaj pri vseh rces nekaj. S veljata. Tujci zro v kot s ti- g him, vprašuj očim začudenjem. I gs Tako je kassal Aškerc oelo v vsakdanjem življenju, ob naj-navadnejšTh prilikah, v gojilnicah, čudno, r^kel -bi, tragično stran svoje duSew disharmonijo nemirno , samozavestno nezadovoljnost, a ob lepih hipih epefc blago erce. Prava pokora je postajala « časom za okolico ta nezadovoljnost, ki je fear iskala malenkost, da ee zadene ob n«je„ se znese oto njih. Zato v nofo«ri goaHlnifli -ni ostal -dol NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščena naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je preminil dne 6. maja, 1943 moj ljubljeni me*'—' - - JOHN KEBE Rojen Je Ml leta 1872 v Dolenjem jeneru pri Cerknici. i>ol£noqt me veže4 da se najpri&rčoejfse zahvalim vsem, ki so ga obiskovali v času njegove dolge bolezni in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz te okoMee, pooehno pa onim 1z oddaljenih krajev, kakor lz Cleveland, Pittsburgh, Homer City, Greuneburg, Canonbnrg. Oak-dale, Bl«tifli> in M use, ki so se potrudili vkljub težavnim potovanjn v sedanjem Času, ter se prišli porilo\-it od nJega, ko je ležal na mrtvaškem odru, v tako velikem Številu, da t**ga nisem pričakovala tn mi je bilo in ml je to de sedaj v veliko tolažbo. i Posebno zahvalo sem dolžna njegovemu neC-aku Frank Kebe, ki Je tsiko nesebično žrtvoval svoj čas ter vse potrebno ukrenil za pokojnikov pogreb, njegovi eoprogi Mary lz Moon Run ter nečakinji Margaret iz Cliff Mine, kl »o nama bili požrtvovalno v pomoč ln u-teho v času njegove bolezni, ter so mi ie vedno v neprecenljivo pomoč v teh težkih časih. .. Prisrčna hvala naslednjim sorodnikom in prijateljem, ki so mu poklonili toliko kr&Hnega cvetja v zadnji pozdrav, namreč: Družine bratov Joseph Kebe in Frank Kebe lz Greenaburga; družina Anton Kebe iz Cliff Mine, ter družina sestre Mary S uri t h iz Homer City. Družinam nečakov in nečakinj: Frank W. Kebe iz. Moon Run, Joe A. Russ in Joseph Urban iz Homer City, Joseph Piazza 1» Latrobe, Tony Klancher iz Beadllng. Joe Klancher iz Clifton. Drn-Sinam sorodnikov Mrs. Mary Klauciier iz Clifton, Anton Martinfič. Josip Modic in Matej Martinčič lz Cleve^anda. Družina prijateljev Matej Pangersis iz Oakdale. John Eržen iz Imperial. Dr. J. B. Reed iz Crafton, W. H. Uell>rl^el iz CHfton, Sam Illar iz Carnegie, Louis Palčič, John Lakota in Tom Sheffler iz Greensburg. Najlepša hvala naslednjim družinam, ki so darovali za sv. maže: Martin Smith, Anton Kebe, Joseph Rush. Louis Fink, Joseph Urban, Fred Race. Anthony Pisek, Joseph Modic- (Cleveland), Frank Mar-tinčič (Cleveland), John Martinčič. Frank Martlnčič. (StrahaneK John 8. Ropina. John Salomon, Joseph Modic (Homer City), John Stocklwn. Rusovi otroci, otroci slovenske šole v Pitteburghu, M4ss Mary Dallas in Miss Matilda Debelak. Srčna hvala bratu pokojnika, župniku Rev. Matej Kebe za o-pravljene pogrebne obrede V hiši žalosti, za daritev svete mage zadnjice ln za ganljiv poslovilni govor ob njegovi krsti. Hvala vsem, Id so mi podali pismenim potom izraze sožalja. "— Nadalje vsem sosedom, ki so mi bili v veliko pomoč v težkih urah. Sr&ia hvala nečakom, Id so ga nosUi ua zadnji poti, in vsem. ki so se udeleilli pogreba. Ti pa dragi nepozabni mož in brat, poOvaj v miru v svobodni ameriški zemlji, katera naj Ti bo lahka. Saj križ nam sveti Rovori. Da rid'mo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANCES KEBE, žena; JOSEPH. FRANK, ANTON in REV. M. F. KEBE, bratje-in MARY SMITH, šestim. — NEČAKI In NEČAKINJE. Coraopolia, Pa^ 2a |naja,-1W8, f s . A w Btod nikar Oreensburg, Prank Novak Hotnsr CHy. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Baldch ~ Johnstown, John Polantz* Krayn. Ant TauželJ Lnserne, Frank Bailoch Midway, John Žust* Pittsburgh Jn okolica, Philip Progar Steel t on. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrer* West New t op, Joseph Jovan Forest City, Matt Kamin*, Frank ^ stalno J preveč 6o ferpeK Milwaukee. Wsst Al Ms, Frank Skok* S&eboygan, Joseph Kakei* Wyoming: Book Springs. Louis Tauchar* DtamondviDe, Joe Rolich (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena so upravičeni obiskati tudi druge naselbine t njih okraj* kjer je kaj nafiih rojakov naseljenih.) ta, k»lv» Ji _ ^ 9rip*r*feune<—Uprava MGlas Naroda' usInSbenod pod njegovo oblastno earcrdwljnostjo- Xsto malenkost je kazal pri stanovanjih. Nobeno mrcr ni %ik> po wlii. Ko sem Ibil še l?aplan, eva Sla neko^po-meaki. T neki hiSi je gledala lepa gospa pn odp^eni oiam na do. 23di se tni da je "biia ^rospa d-r. Zbašnikova. Pa'ypra-Sa: "Oof*pod ASkerc, ali «te 6 wdanjim staiwvanfcm: «asdovo- ljeii? "'Kako oaj Jbo» Eadwoljoi, fco 5» Je pcepat p tii ofcnjh m fosi ^d wihiP' — ftspa se 29 « ^o aacmejala. Vedela je paž: "V TOafcem etajwswiju vtan^rdrja prepih!" — "A sem Prva knjiga9 ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tiqpega vpada v domovino "Ko smo šli v T . J »- % moije bridkosti Spisal REV. KA7.TMTR ZAKRAJŠEK •J? 1 Vedezyipdartiv^ topjiga o razmerah in trpljenju a^šega oproda v atari, damaviui.—Dosti nafiih rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dla-la jasijo in pregledno sliko o strašnih do-, godkiii, ki eo spa^fnentfld lepo in cvetočo Sloverajo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori nas slovenski narod na nje^wiolituatni zemlji. * * *' Knjigo lahiko naročite pri : KNJIGARNI jSLpVENIC PUBLISHING r* X - COMPANY' ^ ' 216 West tatfc Street N^w York U, H. & puk> papirja, da moram, izpolniti i>n takoj prijaviti na policiji. Ali tam ni šlo tako gladko, kakor doma na občini. Zahtevali so dve moji sliki/ sliki, katerih .seveda nisem Lma^ in sem moral takoj k slikarju. Čalkal eem tri. dni na slike, in šele potem so me vpisali na prijavnem uradu. Ko me vpraša uradnik, koliko časa mislim ostati v Zagrebu, mu odgovorim, da dva meseca. Ali on mi odgovori, da mi ne more fda£i več kakor za sest tednov, in da maj se prijavim t žeetih tednih, da mi bode potem zopet podaljšal dovoljenje. In ko je preteklo aeet tednov sem zopet sel, da bi dobil podaljšanje. Dobil sem ga le za dva tedna. Uradnik mi pravi, at o pa hočem »»tati m dalj časa da bo-dem moral lastnoročno napisati prošnjo, osakaj hočem ostati še dalj časa, kaj delam in od česa živim. Vse to ae mi je videlo == nepotrebna izguba Časa za mene, kakor tudi za uradnika, posebno, ko eem videl, da cela vrsta čaka, da uredi svoje prijave. Torej namesto enkrat sem moral iaguibiti čas, dvakrat ali trikrat zaradi ene in iste stvari. Ali meni se je videlo, da se ni Slo toliko za natančnost policijske službe, ka •kor da se kar največ mogoče nabere dinarjev. Ker pri vsakem podaljšanju je morala vsaka oseba plačati gotovo vso to za državne kolke. (Ko sem bil ea tisti Ikratek čas aia Javorniku, sem govoril s prijatelji in eem omenil, da Ibi šli malo na Bled pogledat, ker je jako lepa peš hoja skozi Vintgar, ali nobeden ni hil dosti zato Vprašal sem za vzrefc. Odgovorili so mi:4 rVeS tam je tolike detektivov, da človek skoraj ne upa seči v žep po rofbec in se manj pa kaj dosti govoriti." Poevetilo se mi je takoj v glavi. stvo ima tam letovišče. In obe- nem eem rešil tndi vprašanje, zakaj "Gias Naroda1' nikoli ne priporoča Bleda in le Bohinjsko jezero. Potem tudi jaz nisem več mislil na Bled in sem šel šele, ko je minula sezona in takrat sem tudi prvič in zadnjič videl pokojnega ministra Ur »Korošca, ko je ravno pred mojo ženo in menoj vlekel ea tisti čudodelni zvon. Prijatelj me je tudi opozoril, ako me kdo vpraša, kad mislim o Jugoslaviji, naj rečem, da je lepa in da boljše vlade ne more biti. blago samo hvali.. Ker sem imel v Zagrebu dosti časa, sem rad zahajal v restavracijo nasproti glavnega kolodvora, kjer so imeli mize zunaj na pločniku in sem od tam lablko opazoval vrvež prihajajočega in odhajajočega ljudstva. Opazil sem tam gručo približno kakšnih petdesetih (brezposelnih, kateri so čakali, da ibi, ako piogoce, dobili vsaj kako priložnostno delo, da bi si eden ali drugii mogel kupiti štnuoo kruha. Ali kaj se je Jako čuden na svet, ali ne? Ker [zgodilo? pregovor pravi, da ise dobro I (Nadaljevanje prihodnjič.) » SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2. so Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" ea $...... Moje ime - St., ulica ali Box št.-Mesto in država — Naročite lahko to knjigo pri: . KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK U. N. Y. t 232353234853235323532323 FRIDAY, TUNE 4 1943 Visoška kronika BOSXAX - Bpisa] Dr. WAS TAVC-AB. 1 llflltttllllllllll ltd If llltl UHlllllt 111 IIH**" Bodil sem se v Gospodovem letu 1664 na dan sv. Izidorja in sioer ravno tu na Viaoki-m. Oče mi je bil Polikarp Khallan, tudi ElhaHain, lastnik dveh kmetij na Visokem, mati pa mi je i>ila Barbara Khallanin, tudi KHiallainin, rojena na Suhi kot druga hči ondotnega kmetovalca Volka Wulfinga. V mali cerkvi sv. Martina me je na ime svetnika Izidorja i rati 1 gospod Karel Ignacij Oodelli, takrat žnfjaiik v Poljanah. O krstu se je govorilo po vsej dolini. Imel sem osem botrov: t tiri moškega in štiri ženskega spola. A pri kletni pojedini s: je spilo toliko črnikalskega vina, da sta se boter Kožuh s biiba Sv. Sobote in boter Hmeljinec s hriba Sv. Volnika spo-rekla in .-Skoraj do krvi stepi a. Zaradi tega ©o previdne ženske že tedaj govorile, da ot ročic, ravnokar rojen in na Kristovo vero krščen, ne bo imel sreče na svetu. Ta govorica — boaji Porodnici bodi pot o ženo — se je pozneje dobro izpolnila, kar bo vsakdo iapre videl iz tega mojega pisanja, h kateremu sem se odločili, ko sem bil, kaikor drevo v zimi, brez listja in soka Boga pa hvalim, ker mi je podelil toliko moči, da mi m odpadlo pero, dokler ni bilo zapisano, kako eem grešil, kako klical božjo jezo nase in kako sem delal premalo pokore zase iu tudi za tsvojega očeta Pdlikarpa Kihallana, ki ni živel nel je dogodilo isto. pravično, ne Bogu dopadljivo. . Med temi daserterji se naha- Ze otroška leta so mi bila v nadlego, m težo življenja sem 1 občutil na sebi ko breme, mučno in grenko. * t, ^ l * * * 4_^ i_j V -_v . , , , .let prevažajo s fronte na fron- U vsem tem takrat ®e nisecar nisem vedel, samo to sem ^ ■■>• . • A , > občutil, da je bdi Polikarp Kballan trd, teman in bieosncen)^ Mussol^ Zd ** ^ gospodar, kateremu ni nikdar posijalo solnoe v dušo. ČSree' nuja. aj so uvi e- mmm mmm MALonrr&NosT v vrstam ITALIJANSKE VQJSKE. (JIC.) — Iz nekega verodostojnega poročila iz Jugoeiari-je posnemamo naslednje: V zadnjem času je opaziti, KONVENCJA V. P. z. "BLED." (Nadaljevanje.) Br. Novak prosi za besedo se je polafiftila i vojaštva posebno po uničenj« laških armad na vzhodnem bojišča in seveda, po porazu v Severni Afriki. Lan i so italijanski deserter ji pobegnili v mesta in se tam ekrivali. Italijansko vodstvo je poskušalo preprečiti odbet-gavanje s tem, da je krivce obsojalo na t mirt. Jugoslovanska javnost se spominja ustrelitve 8 italijanskih vojakov v Mostam in 15 v Ljubljani. 'Zdaj pa italijanski vojaki kar ^prostovoljno prehajajo na »atfo 'stran. V bližini Koče*vja je pobegnilo 6 italijanAih vo-jaflcov k partizanom — s seboj pa fco prinesli dva metalca min in še drago orožje. Blizu Ljubljane so prešli k parti^n^m 3 vojaki. Tudi v BeJj KrŽjini Be vse mere je delal grdo s svojo zakonsko ženo, kater« mu rodila mene in pet let midjšega brata Jurija. Naša hiša bila hiša božjega blagoslova. Imeli smo več nego drugi, posedovali smo vsega dosti, a pod nobeno streho ee ni tako malo molilo in tako obilo preklinjalo, kakor ravno pod našo. Gospodar je poznali kletvine celega sveta. Preklinjal je v jeziku, kakor ga govori ljudstvo v tej okolici, ali hudiča je klical tudi v jezikih, katere govore narodi po tujih deželah. Pozneje, ko roe je zaneslo med tujce, sem se zavedel, da je preklinjal po nemško, po laško in cele po špansko. Ko je umrl, jr nesel torej s sabo na koše samih krvavih grehov, tako da če danes ma im, da bi v nebesih iapregledali Polikarpu Kbal-lanu njegove grehe, ker drugače ne vem, kako naj izhaja na onem svetu pred svojim SodnUkom Ko sem se začel zarvedati svojega življenja, je bil oče že petdeset let star. A visok je bil kakor jablana in hrust feasor medved, ki trga ovce po Blegašiu. Govoril je malo besed, pa nobene prijazne, in na hlapce in dekle je prežal, da niso postopali in zanemarjal dela. Kogar je zalotil brez dela, ta je bil tepen, da se je Bogu smilil in da je dostikrat komaj življenje odnesel. Bog mi je p rita, da je ibila mati Barbara najboljša gospodinja in da je z varčevanjem na vse mogoče načine množila i metek svojemu gospodarju. - Ta pa vse ni sramoval pred otro ki in pred posli udariti jo mnogokrat po tankem obrazu, da se ji je vlila rdeča kri po lieu in isuhih čeljustih. Koliko je prej jokala ta mučena en.-ko, ve samo Mati božja, ki je štela * nočeh solze ponižne in v trdo usodo vdane moje matere. Usmiljenja ni poznal divji in razjedem visoški gospodar; kričal je pod težkim bremenom, ki si ga je bil sam navalil nase* tako da je tudi on v nočeh ječal in stokal, kakor da bi pri, živem telesu tieql globoko v črni zemlji. Odkar smo bili dobili Jurija, ni več spal pri svoji zakonski družici. Otroka z materjo sva prenočevala v gorenji hiši. Zase pa si je oče izibral svoje prenolčisče v kleti. V to klet je podnevi prihajalo le malo svetlobe pri dveh nizkih in zamreženih oknih, pri stenah pa je vlažnost silila iz ometa in. v debeCih kapljah letala po ornem zidov ju. — Tu si je — kmalu po rojstvu brata Jurija — stolkel nerodno ležišče, ki si ga je s«m poertiljal in h kateremu ni imela pristopa ne žena, ne dekla. Ko sem postajat starejši in ko me je včasih zvabila svetla luna s postelje, sem se pritihotapil pred Idet in omE sem, kako je oče k ričal v spanju, kako je odganjal nekoga od postelje, kako je tulil in hropel. Ni ga užival počitka v nočeh in nekdo je moral valiti 6kalo po njem, tako da je starec obupavaE pt>d njo, kakor da je zagazil pod mflinsfko kolo, ki ga je globoko v vodi trlo in stiskalo, da ni mogel premakniti uda in ne dati duška zaprti svoji sapi. Bil sem star dvanajst l«it. Takrat me je mati prvič peljala v mesto. Takoj pri Poljanskih vratih je tržil nekdo z orožjem. Prodajal je meče, težke muškete m železne čelade. Vse je bilo bolj staro in obrabljeno, ker je bilo ostalo iz vojne, katera je zavoljo krive vere razsajala po vsem svgtu, da so se povsod morili ljudje in zažigala človeška (stanovanja. Po tej vojni so ostaBa dolga pokopališča in celi tovori orodja. Nekaj tega orodja so zanesli odpuščeni vojaki in tudi preknpci y mesto našega Škofa. Tiste dni je bila gorka moja želja, postati vojščak, in kar pregrelo «e je. ko sem pri loškem! trgovcu ugledal samokres z debelim, svetlo cftovanim kopitom, ki pa je bil tako velik/ da bi ga r- Meletu, Moskvo. Tukaj je pristal z le-l. Šrt4-NarreikA. M, Vnih wrJeiddb rhtihdh rapaUft. Bofeanka, Rmmumhi, hn-•lmrtja. grikiu alwoim. azu«, tariui sthk Mum. AnUJa, VMh h kaj jih bova vsaki| $22.00 je menjan 22. febr. in ni obvestila, eem 23. fefcr. teiefo-lm,e6epT Ja mil odgovorim, da nikjer vpisan v tajnikov! kni-nično vprašal, če ura je gL pred niladmske knjige za leto nazaj'gi. Nato eva sla skupaj k «L ' " ' " fco trefca pregledati, oa. mi pa'tajnika in pronaslu, da ni po odgovori, da so k njige v redil- tajnikovem tri mesečnem xx>- 10 i® ^tve® ** ^ talvdot » seda) 810 v e n s k i : KVI&KU SRCE (ker. 366) Z%X3% inCer; ■tnal; ▼ belem celoUdn. Ona U centov 22* KVIŠKU SRCE (•ter. 415) 2%X3% iočer; •trud. Cena IS 224 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno ... Ko zalo-ga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. NEBESA SAŠ DOM («er. 415) 2%X4% infer - •• Cena 75 center rajski glasovi (Štev. 355) 2%X3K lnSev. -t belem celoUda: 384 rtnud.. • 15 Nato ura jaz tolmačim, da niso v redu, on pa mi odgovori: "Tako «vi rečete; pa eaj ei na <3haput Hhighes, pa jih uredi.T' jaz isem mn odgovoril, da tukaj sem jih uredil, da morava iti zdaj še k gl. tajniku in tam urediti. On mi pa odgovori, da ne pred 15. marcem. ITo je pa ibilo tisto njihovo delo ko so nas obtožili na gl. razsodSiČD 13. marca. Lahko sd mi slim, zakaj je refcel, da po 15. miarou, ko sem zvedel za nji hovo razsodišče, sem takoj videl njihove poteze in »rito delo. GLASOVI (iter. 408) 2%X4 InCe; 255 struni — VrterB Sr. K rite t Pot Cen »L5t aA^sin GLASOVI (Ker. 416) 2%X4 infer; 250 »tr mer« 8r. KriSer Pot flM NEBESA NAŠ DOM • Infier, (štev. 401) strani 374 Cena 15 Angleški : KEY or HEAVEN Pino rezano: prvovrstna izdelava; t ametaem usnja ............(L— Slovenic Publishing Slfr W. tffiXi j JKvw York V torek 6. aprila sem' eel eeibno k njeemu in "vpraJžam, kjdaj ibova knjig* pregledala^ on mi pa odgovosi, da z mano reeem, da &mo »bili trije; izvoljeni v nadzorni odbor, da hi saj dva ntorala skupaj knjige pregledati On mi pa odgovori, da on jih je že pregledal sam za dva meseca, pa jih bo še sa en mesec. Jaz da naj jih greni pa sam pregled at, ker eem tudi storil. 0D|ne 7. in 8. aprila eem pre-g-kxlal pri Magajnikn, 9, aprila pri tajnika in 13. aprila sem pa dokončal Tajnikova ee ni ujemala s bl&gajnikovo in "Z (baočno vlogo, kakor mi jo tudi blagajnik takoj prvi dan tajnikovem tri mesečnem poročilu nikjer vpisan, to je bilo 10. aprila. A v torek, ko sem 'bil pri gl. tajniku, me on vpraša, da kaj ni v redu, ali kaj manjfea, ali je preveč. Jaz ga vprašan*, da mi naj pokaže čekovno knjigo in 'bolniške pole, nakar se Grebene izrazi, da jih ima 'bolniški nadzornik P. Gre-goric. Tajnik pošl^a po nje, nakar jih 'bolniški nadzornik sam prenese. Začnemo pregledovati in pronajdemo, da je t>il ček na $22.00 narejen še v februarja m, br. Bogina iz Ti-minsa, a ker podatki na poli niso Ibili dovolj jasni, se je oek zadržal in se ni .uvedel v. knji&e niti tafcrat, niti pome je, dokler nismo to našli 10. aprila. Br Mele pa „ je knjigo pod nikamor ne Tgrer" Nato nan jaz J&sal« da so v redu prej, kot je pa ipregledaS pil blagajniku, da 'bi se prej prepričal, «© so reb v redu, kar p rica njegov podpis v mali gl knjigi, katerega sem videl pri pregledovanju knjig. O tem se lahko vsaki prepriča, kako je tasti ček uveden v knjigo pod njegovim podpisom. To je točnost našega predsednika nadzornega odbora F. MJeteta. Une 20. januarja eem šel k gL blagajniku da bi pregledaA zapisnike sej gl. odbora za ISeto 1942„ ker* nisem bU za neškf^j siguren, če je v katerem zapis- mi reiče, da on sam ne more pokazati brez gL predsednika Ml Speharja in predsednika nadzornega odbora F. Meleta. Jaz jt»u odgovorim, da kot član Zveze in olan nadzornega odbora, imam pravico pogledati, da na rabim Speharja in ne Meleta. Nato Grebene poSlje po Meleta. Ko on pride, mn reče Grebene, da bi jaz rad pogledal zapisnike od feta 1942. F. Mele me vpraša, ,kaj bi rad. Jaz mu odgovorim, da ako bom našel, bom povedal, ako pa najdem, ne bo nihče enal. F. Mele pa zakriči. "Tega pa ne! Zveza je zaklenjena!" Nato ga jas vprašam: /"Kdaj jo je kdo zaklenil? Si to ti, aH kateri drugi, 4»vej!" Nato im da tajnik vseeno sapisnike v pregled. 'Zdaj pa bratje cMesratje sami odločite in razsodite, če je mogoče delovati e takimi uradniki. • kakor jih ima naša Zvezal Zato eem tudi zrasiraj vstra-jaS, da se mora sklicati ievan-redna konvencija, da to reši. drog&Se se ne more se naiprej voditi posle. Zato vas prosim oeli gl. oclbor !n delegate kon-vemcije, da to vee skupaj rešite v pnd članstva in Tnrme. Frank PeBerič, član nadzornega odbora. nrthndnnJ povedal Nato sva a blag^}- idku zapisano. Ali gL tajnik kupite UNITED STATES WAR SAVINGS STAMPS 2348485353484853484848482348535353235348235323484848235348532348 532323234853234823484853