Holiday« ILL., TOREK, IS. AVGUSTA (AUGUST) 191« IZ DELAVSJKA SVETA UspeU klavrimh delavcev. rKV PRTMltTKNIH SLBPABJBV. - OTSTA SMBffL - tB-LKZNIAKK DBUtBB SI ZDRtJtUJBJO. - SUŠA JB »KODO VALA BOMBAŽ!VIM NASADOM. - STRAftNA VROČIVA V KAK8ASU - RAZSTRBLBA V TOVARNI ZA RAZSTRELIVO VOLILNI MANEVER DEMOKRATOV V SENATU. -ŽETVI POPLAVI SS MNOŽB. ANOLBlKB ČETE POONANB B NEMŠKIH STRELSKIH JARKOV. - PRODAJA DANSKIM OTOKOV V ZAPADNI INDIJI V ZBORNICI SPREJETA. - ANOLBŠKI RAZRUftBVALBO POTOPLJEN - NAPAD AVSTRIJSKIH LETAL NA TALI-JANSKB POZICIJE. - FRANCOZI SO PREPREČILI NAPAD IZTOČNO OD HRIBA ITEV. 304. — KLANJE V AFRIKI. KlnvaUki dalavd se gibljejo, frevajo orgsnisirsni dalavoi. Neka Philadelphia, Pa., 14. avguaU) Sens, ki je večkrat ie bivala v — Stavko klsvniikik delsveev ^jftotelu Continental, je padla v ve-tukajinjem mestu vodi Rudolpk tyko lukujo v sobi, ki jo je na-Modest, glavni organizator orgaJ JJels. nisaeije klavniikih delavcev. jlf Is te luknje se je videlo v aobo, V New Yorku ao klavniiki deM kateri sta preje bivala William lavei pred kratkem dosegli d«eti|J). Makom, predsednik unije eeet-odstotno povišanje mesde. ifcolslssniikih usluižbenčev, in WU- Klsvniiki delsvei in mesarski jfcim Collins, organizator "Ameri-pomočniki se gibljejo povsod. v|Bke detsvake federscije". St. Louisu so isvojevsli prsvioojt Komaj sta bils unijska odbor-do organizacije od mogočnih (pika v hotelu, sta dvs detektivs tvrdk kot Armour, Swift in Mor- f d privatne detektivske posredo-ris, poleg pa ie majhno poviianje slniee nsjela aobo nsd njimi. ls-mezde. To je prva velika zmaga sfgla sta luknjo v tleh hi na/pra-klavniikih delavcev od leta 19&I. Ha majhno luknjico ravno tik Prizadetih je 5000 delavcev. tandeiabTa, da ata videla in ali- V Philadelphiji ao že tri četrti- • ala, ksj se godi v dolenji sobi. ne tvrdk podpiaale pogodbo s or-' Ko je bila dne 8. avgustk stav-ganizacijo. 11 a končsns, sta ipijons hitro s V Chieagu je tvrdka Swift da-' ireprogo pokrila luknjo in odlla. r ovala $2,000,000 v pensijski sklad William B. Fitzgerald, vodja svojih uslužbencev. Vsak rasaoden Itavke, je nato izjavil, mi smo ve-delavec razume, da kapitalisti Stli. dh amo obdani od ipijonov, a vstanovljsjo tske penzijske skls- toga smo tako vsjeni, ds nsN več de, da bi delsvee izneverili organi" |e vanemirjs. zsciji. Cssi, ko so tska aredstvslf - pomagala kapitalistom, so mino^tttptttlji, ki so vbili itrajkarjs so li. __fr prosti. --M Calumet, Mich., 14. svguata. — Velik pohod delavoov. [Edwin W. Polkinghome, deputij Ottawa, IU., 14. svgints. — Ned »okraju Houaton, jc dsniss prost 4,000 orgsnizirsnih delsveev ss je Bovek. Sedel je v ječi Marquette včeraj udeležilo pohoda v lasalt-ftdt vboja, ker je bil zapleten v Skem okraju, da izrečejo tsko evo-ffero, ko ao bili trije itrejkarji je slmpetije itrajkarjem v eemoa- »biti v stavki v letu 1914. Kassn tovnsh. Odborniki * Ameriške de^np ni bila odpuščene, ampak je lavske federacije" so uastppittjKeMfmn, kar je ekorej enako. je vrnil v hiio, kjer ao aretirali dve ženaki in enega moškega, rdečelaaec in doljbiiea sta jo popihala. Beiiia, via Lenten, 15. avgusta. — Neatika peddje aa sommlkl trotM so kile ginoč isposUvljsns kadim napadom. Hudi naskoki bolgsrskih posicij s nsrslčejočo silo in včsrsj ds so aevesniike ie* ts osvojile "več mest" v bliiini hribs Doirsn. Ofenziva se vHU ne petinšestdeset milj dolgi fronti ml Bitolja do Vardere. Kuska ofsnslvs v Galieiji ss ne-dsljujs s velikimi vspehl. Neuradno poročajo Ia !*etrograda, da Bual silno napadajo armado generala Bothmerja, kateri ss js po-msknil od reke Htripe kakih de-act milj proti aapadu v aadujlh par dneh. Nejliujii nspsdi ss vrle v okolici llsliče in vsst ss glasi, ds so ruski koaskl Is okupi-rsll lislič. V zadnjih itlrllndvej-aetih urah ao Rusi okupirali sledeča valne mestsi Jessrns, med rekama Strips in Bsret ih ksklh B2 milj julnoistočno od Lvovai Podhsjoi, ob reki Koropiol okrog SO milj severnoistoino od Hteal-slsva in ssino 15 milj julno od Brsssany ; Horoaonka, ki js sapa-dno od Zlote Lipe in dssst milj aevsrno od llellČa; M a ris m pol ob Dnjsstru ln deset milj julnoistočno od Hallča. Ia tega je reevi-dno, da je Helič Is ubkrolefejl) da ae v splolnem vse msks ofe?t* eivna limite v UalUji sbližujs e Omaha, Mak, 14 avgust*. — A. W. Kingston is Ksnsas Cityja spada med tiate ljudi, ki jih tel-ko areča pamet v njih življenju. Ko je priiel v mesto, se je seznanil z nekim javnim dražileem, ki mu je predetavil tri nesnance, ki ao dejali, da so člani žitne borze. Povedsli so mu, da lahko zasluži lepo vsoto denarja, če atavi na konje v dirki. Kingaton jim je povedal, da ima $3,000 in da prav rad atavi, če ao aigurni, da dobi. "Seveda, seveda," so hiteli ne-zneni gentlemen! in Kingston jim je izročil densr v nadi, da sanj dobi $9,000. Ko so ptički imeli denar, so izginili in po daljiem čakanju ae Kingstonu šele zasvetilo v glavi, de je padel med aleperje. Naznanil je avoj dogodek polioiji, kl mu pe tudi ne more vrniti denarje, ampak mu je le obljubila, da po-lovi sleparje, če jih issledi. eo vstopil« e jarke na glasovala aa predajo danskih otokov v Zapadni Indiji Zn je bile oddanih #4 glaeov, proti pa 44. Berila, poten breeilčnsga bran-Jave prek Sejrvills, N. Y„ 16. av-ruta. — Avstrijsko uradno pore-čilo ed nedelja ee glasi, 4a se najhujši boji vrle vshodno ed Oorl-oe. Sedemkrat so Talijenl naskoči 11 vieoMae, pa so bili odbiti Av-•trije! se vjeli 1000 Italijanov, od-kar ja priMa ion ofemdva. ItaHjaai se aepet mMK i vsa silo nalo novo fronto med morjam Ia sv. Oebrijetom. Vshodno ad Niagara Fallen, in Arthur Me King. V motornem čolnu ata hotela križati Niagaro, ko je naenkrat motor odpovedal in je tok pograbil čoln in ga vlekel proti slapovom,kjer ju je čekela neizogi bna amrt. V tem oaodepolnem tre-notku jima je priiel ne pomoč E-ric Krueger, ki je križeril ns e-meriški štreni nad otokom Gost, in potegnil čoln k obrežju. armada generale Behaeove dnse- gle Olejov, ki je oddeljen 58 mlD od Lvovs. V Karpatih ni posefmia bojev, ksjti Berlin jih v svojsm krstkem poročilu sploh ns oiha-njs, medtem ko Dunaj nima a^ benegs poročila Ia ruske fronte. ltslljani, kl so včsraj poroiell, ds so nalsteli na močan odper Avstrijcev latočno od tioriss, po-ročsjo danes, ds se njihovo prodiranje na vse strani nadaljuj* »talno, čeprav bolj počaai. Ki m poroča neuradno, da ao ItallJaNeke ie* te le prillo v predmestje Tolmina, ki je zadnja močneJis postojanka ob Koči še v rokah Avstrijcev. DunsJ poroča ns drugi štreni, de so zsčeli Italijani nspsds-ti us novi fronti med JsdrenekUa morjem in goro Hsn (iabrisle. Ue* Ije pravi Dunaj, ds so bili odbiti vsi nspsdi ns fronti pred Vipev sko dolino. Ns Francoskem ae neprenehoma bije jo ob Homiiii Iii pred Verdu nom. Ffsneosi poročijo o novih pridobit vsh mod Comblesom Iii Peron no, medtem ko so Angleži pridobili neksj ra kopov blizo Posleress, pa ao jih sopet IsgU* bili. Kdlno Turki so le v ofensivf proti Kusoin v Perziji In v iztočni Armeniji, tods Petrogrsd prs-vi, ds so vsi nspsdi večidel odbiti. rad ue poroči Is alede t Francosko porodile. Psris, 14. s v g. — Severno od Homme Je bils ost rs kanoiiade r okolišu Maurepasa. Južno od Homme smo raztegnil! nsie post* eije Južuesspsdno od Ketrsesa s okupseijo mnogih zakopov na levi strani «eete Psy-Dculeeourt. Dobili smo tudi neksj v jetnikov. Med reksms Oiee In A is ne so kill topniški dvoboji v okolišu Moulin Hous-Tou vsot. Ns levem kresu Msec (Verdun) je bilo nsk«J apopsdov s ročnimi srsnstami pri utrdbsh Avo«ourta. Nemški ne-psd na naie posieljs istoino ed hribs štev. WM je bil preprečen e ognjem i« naših strojnih puik. Ns desnem bregu Msee so osli VO-Jskl s lahkoto odbili dva nspaše ns vss Flew?. Ns ostsllii boji-ičik se ponsvljs kanonads. (Nsdsljevsnjs an I. strani. podpirali v boju proti mogočnemu trustu za cement. Stsvks že dolgo trsjs, katere glsvni cilj je, ds se odprsvi dva-najsturntf delo,ki vbija delavec na duši in na telesu. vboja, bo v kratkem parollran. Kapitalisti ne pozabijo avojih ljubljencev. ( m i ■■ Superior, Wis., 14. avgusta. — Stavka pristaniičnih delsveev ns pomolu, ns ksterem rssklsdsjo premog, ie vedno trsjs. Prsvijo, da bi mogoče llrajks-joči delevei sprejeli kompromis 30c na uro in 40c ob nedeljsh ss nedčss in de se sprejme vse delsvee v delo, ki sedsj stsvksjo. Washington, 14. avgusta. — Delavci, ki delajo v zveznih led-jedelnicah so upravičeni do plače 45 dni v letu, četudi ne delajo. 15 dni se jim isplsča v bolezni, 30 dni pa za počitniee. Do tega zaključka so priili na konfereneah kongresne zbomiee in zveznegs senatu Ribbing, Minn. Klissbets O. Flynn je ns shodu v finski dvorani (dne 11. t. m.) izjsvlls, ds Je moralo mnogo rudsrjev na Range kupovati delo od kspitsnov in ds so ss ti slednjič žsljivo obnsisll nasproti soprogsm delsveev. Dsjela je nsdslje, ds prebivsl-stvo ne Range ravne kot ptič noj, ki vtika glavo v pesek. Ljudstvo vidi lepe šole, psrke Itd. ns vidi pa škandaloznih razmer v kterih ss nehejejo rudsrji. Pomstsči od I. W. W. ne bodo rabili srebrne krtaČiee, ampsk vzeli bodo ostro mstlo in pometli te rssmere. — Is je vi le je tudi, ds bodo kmslu delsvei vseh železnih rudnikov v deželi na Hrajku Virginia, Minn, Aliee Areola bila je od sodni k s J. P. Csrey ob eojena ns $102 50 kazni, sil ps 00 dni zapora, ker je policaja V. Kish vgriznils v roko. Njen sago-vomik odvetnik I/uke V. Burne, je Ik jn vf I, ds bo speliral na di-atrlktno aodUčs. - skem bojišču poroHlo pravi: Na Jngovshodnem bojišču je bila navadna aktivnost le ob spodnji VoJi4 v Albaniji. Berila, potom brssUAnsga brso-Java prek Sagrvllle T., 18. av gusta. — A vvtro-ogrska mornarii-ka letela so v noil 9. avgusta s uspehom bombardirala sovrnlno baterija ek ustju Sede Ia poetajo aa mornacMkn letela v Oredu. D-paaM je bilo, de Je več bomb ea-dslo. Nala momariika letala io se vrnila nsiellsndevsns, kljub temu, da se Ni moino obstreljevana. London, 1». avgusta. — Admire-Uteta nesnenje vredno, da se Je pbgrenfl englelkl rearnlevelee ob holandskem obreljn. Sedel je ne ■dno, eM je pe bU torpedlran. Carigrad, 15. avguste. - (Kav keiko bojiiie). - Nele levo kri-lo je pregnelo sovražnika s viiln Jum\A Tetnana, pedač ga proti iiHrju v direksijl preti AkhlaUl, ld'lmo ja iMein. V dlstriktu BltUse se nehejejo ruska late milj proč Na sevral no konjiee smo naleteU pri Flra viju, severno ad Mule. ZepodlU smo jo pra« aeverju v smeri Knm knma In vjeli nekaj konjenikov. Dunaj, 15. avgusta. (Vshodno bojiiie). - Ne osti irtl od Dnje •trn In do dletrikte Zeloee je priiel sovražnik v tesne JU bel s ne Umi četami. Oen. ven Boehm Br-moU je jegoeopedao ed Podke-miena odbil sovretal napad v ma- New York, 14. avgusts. — A. B. O arrets oti je isjavll, da železniški ualužbenci pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti, da bi ae Vpraianje oeemumega delavnika in 50 odst. doklade sa nadčas izročilo rassodiiču. Zahteva je bila mesece predložena železniikim družbam, ne da bi družbe prišle s kakinim protipredlogom na dan. "Popolnoma opravičeni amo" je dejal Garretson, "ds oklonimo razaodiiče in proglasimo atavko". Neki drugi zsstoipnik železničarjev je dejsl, ds bi druibe rade odvrnile sts v ko, pa ae ne morajo odločiti, ds bi priile a protipredlo-gi na dan. 1 tsMiiiorjI so pripravljeni sa stavko. Cleveland, O., 14. svgusta. — Is glsvnega atana železničarjev poročajo, da Je vse pripravljeno zs stsvfco, da Jo Ishko progisse vsak trenotek, če prissdevsnjs predsednike Wileons ss porsvns-vo spora ponesrečijo. Železničarji so prepričani, da stavka ne bo dolgo trajale. Ce pride do stavke, bo proglaiens oh enem ki istem čaau hkratu na vach Železnicah. Železniške družbe zo|»et upajo, da bo predsednik akuial z gro* ti jami odvrniti atavko. Kapitalisti govore, ds bo drŽava poddržsvila železnice le sa čsaa etavke in hr Skušala obdržati promet z vojait-vom. Te Je popolnoma bosa, ker tudi predsednik ns more mobilizirati železniikih uslužbencev, v armadi ps ni zadostno itevilo ^»osob-nih ljudi za železniiko služIm. Ns dalje tudi predsednik ni tsko neu-mm, ds bo tik pred volltveml vse delsvee nshnjsksl proti sebi. frv*«"> sredstev se posHJejejo New York, 14. avgusts. — Hko si nezgodo so priili ns sled., kak inik sredstev se poelttfcijajo špi joei v slnžbi kapitslistov, ds bi ob iaao stavke Isvnbell, kaj name Pittsburgh, Pa., 14. avyaste. — ' Pennsylvsnla železniška družbs i uvsžuje načrt sa združenje njenih < južnozapadnih prog in takih, ki < jih ima v najemu. Nečrt obsegs < Pittsburgh, Cincinsti, Chicsgo k | St. Louis (Panhandle) progo; železniiko progo Vandelia; železni- < ško progo Pittsburgh, Wheeling 1 k Kentucky; želesniiko družbo Chicago, Indiana k Eastern in 1 več drugih msnjiih železnic. 4 _ < Ohioesha, OWa., 14. ^avgt^ia. ' — Suis js napravila v južni klahomi mnogo škode na bomns-ževih nasadih. Pravijo, ds js suis uničils eno četrtino pridelka in preden pade dež, bo skoraj polovice uničens. Topka, Kens., 14. avgusta — Prsvl pssji dnovi so bili koncem ! zadnjega tedns. Toplomer je aple-ssl v Emporiju ns 105 stopinj, v Grest Bendu 107, v Belini 102, v 1 Newton u 100 in v Topiki 102. Prek osrednjegs Ksnsssa je pihal vroč veter, ki je sproti sušil od pk>h zmočena IUl da ao zijala, kakor hi ne pedl* kaplje de- 1 Je. Kelbolj vroč dan t tednu je bil Philadelphia, Pv 14 evguete. r Stsriie, ki ee ne bodo osirali na ksranWASke4 predpise,kstere Je h^l drdVnl^ nfavstvenl urad proti otročji pWiflzi, čaka ječs.: Otročjs psraliss ss sopet Mri in prijsvljenih je bilo 17 novih slu-čsjev. Sanlt Ste. Merie, Mšeh 14 avguste. — V gosti megli je prf Whitefwh Pointn nsswlsl psrnlk Vsn H mm. Psmik "Nettletoo" je nssedel t H milje nad Whitefieh Pointorn Po trdem delu sta se parnik a /o pet ...vobodda Chicago in okolica: Nalivi in ne-koliko gorkrj«> v torek; v sredo lepo vreme; lahko južnovzhodni vetrovi, ki postanejo spremenljivi. flUista: Nslivi io nekoliko gor. keje r lorek, v sredo v splošnem lepo io gorkeje, Tsf erstsrs v Okleefu; nsjvii-ji TI, asjniljs 40 stopinj. Zavezniške srmsde neprestano pritisksjo na e#ntrai«e sile ns vseh bojiščih in pritiek Je vedno večji. To potrjujejo ursdns pero čils dsn za dnevom ZdsJ ps so ssvesniki pritisnili ie ns Balks nu Is Kolona poročsj#», ds se ns-daljuje aploini bombs ndement PROSVETA ^'tsaessisu^' ■Mi !■ cm* ^ NMI*I M t M, tar ta* fllk • "FROiVETA" Ml« ft*. Crawfocd Cllaage. Mt THE EHtSmi^S^ Or cm W Hm lUmU Wed—I •PROSVETA" Mit k. Cnvfd Awe* Roiarfi zahtevalo pra-vieo 4» organizacije. mm Zadnje tedne je opaziti isnedno gihenje v južnem delu Colored*. Duh potrebe ra strokovno orfdnl-zseljo ac topet širi In čimdalje o-či vidnejše poataja, da je takosva-II« Roekafellerjeva unija le posto-janka Ee goapodarje, ki ne more obenem alužitl delavcem in goepo-darjam. Po enoletnem životarenju Rn-ckefellerjeve unije vatopujo rudarji topet pod prapor prave delavake unije in iščejo obrambe v rudarski orfaniaaeiji U. M. W. of A. 1 It udar ji v južnU Colored! delajo v razmerah kakerlne ao vnave-dl, kjer delavei fflao organlslrani. ('i l al i ao o uapehlb, ki ao jih dosegli organizirani rudarji drugod večina mirnim potom ln brez zadnjega orožja — štrajks, ln tako ao aponiall, da morajo vatopiti v pravo delavsko gibanje, ker unija, v kateri imajo beaedo gospodarji iu Iskorilčevslel, ne more služIti delavaklm Intereaom. Dejatvo, da ao rudarji v Htark-vlllu, Kopriau, Tobaaeu, Berwin-du, Tollerlmrgu in v drugih ru-daraklh aellh obdržavali m h ode in ae združujejo v lokalnih orgaftlaa-eljah, je povzročilo mnogo diskusije in aovrežuHti delsistvs ao so-pet pričeli zastrupljati Jsvno mnenje. Ns ulicah in cestah so na-atoplll govorniki, ki pripovedujejo vaakemu, ki Jih hoče poslulati, ds ustanovltsv lokalnih rudarakih organlsscij pomeni atavko v Južnem delu Cnloradc. Resume se, ds ti govorniki, plačani od gospodarjev, govore ss Intersae goapoderjev in prlkase vajo stvsr v luči, ds koristi goa podarjeni lu škodi rudarjem. Kaj je na celi at vari T Huda r JI v južnem delu Colore tie al prlavajejo t late pravioe kot gospodarji ln do katerih ao popol noma upravičeni, (loapodarji ao organizirani, da varujejo avoje intereae. Ce ae goapoderjem pri ra to pravieo, ii ka&uega vzroka naj bi ne bilo potem rudarjem do voljeno se adružltl lu varovati Nveja Interese? tioHpodarji in nasprotniki delavstva ne morejo navesti niti e urita moralnega ln pravuega va roka, ki bi delavatvu odrekal pra-viee do rdruženja v obrambo njih interesov. Pravzaprav jc v uatav Združenih držav ja*no iu določno povedano, da imajo rudarji pra vieo se organizirali z paiueuom •In z boljšajo avoje raimere. In če ifMtpotlnrji nimajo moralnih ill prnvnib vznikov, da bi nastopili piot i delavski orguniraciji in u-hI ava in wno priznava pravieo do delavske organizacije, je očivid* no, ) rudarji, prielučkujejo ln vlclajo na Mlaa. Pri Um prisluškovanju, aprsševsnju so s dušo in telesom« dn eelo pozabijo, ds sa prlAIft v radarsko hišo ponujati svojo kramo na prodsj. Ns is ns-čin doba informaciji, ki so zs gos- 1 it pra v se risarji v južnem de-lu aržave Colorsdo ne bshsjo s inteligenco ali da so pohajali na univerze, vendar ločijo pra? dobro najetnga karamarja od pravega trgovea in spoznajo v kramarju, ki zastopa magazine, časnike in biblijski zavod, najetega ogle-duha. Gospodarji igrajo sopet staro Igro, M ao jo IgraH vaikdar, če so ae rndarji ratgovarjali med ssbo, da se motajo organisirsti, ako hočejo kaj dosaAi. Rudarji v okrajih Ua Anitnae in Huerfano ni-majo nič prikriti. Dalo organi sadje sa vrti javno in podnevu in ne v umi, nn tajnik sbsjalilS.lk, in rudaijt vodi tiati dtth, ki njp: daja delavce iiroro sveta, da ae morajo združiti, če hočejo sbolj-šali svoj poloiaj. Ča sa rudarji orfsflistrajo v rudarski organiaaaijl ti. M. W. of A., le niao proklamirali atavko in je tudi ne bodo, dokler gospodarji na prično teptati njih pravic. V delavskih organizacijah ee delavci ne uče sirova sile, to najdemo le pri kapitalističnih nsjent-niklh. V delavskih organizacijah prevladuje inteligenca in vaakl apor, ki ai pojavi med delodajalci ki de-Uvstvom, ae vravna mimo, če de-odajaleev ne zapusti pamet. Rudarji v Coloradu nočejo stavke, ampak saktevajo pravico do take organicaclje, v kateri vi* da enakopravnost, či razpravljajo o avojih Inlaitaih. jetništvu. To ae vrši v prvi .vrati v etrokovuih organizacijah, ki *b|r rajo bojna aredatva, da jim ta a^ laau sUvk sli isporpv dajejo trdno oporo. Po centih ae stekajo prispevni v blagajni in naraščajo na iniljone dol. B pomočjo napolnjene bojne blagajne ao strokovna organizaeije v atanu uapešno voditi boj proti 'prevzetnemu kapita-izmu, odvračati napade izkoriščevalcev in same napadati. Seveda je mogoče v atrokovnih organizacijah zbrane moči še ojačiti in rasiiriti. Tudi konaumne zadruge ao pripravne, da izkoriščevalcem Moč pstfetalksv la mW% VOlvCCv« Moč podjetništva ja velika in mnogokrat nevidesno nepremagl jlvs. Toda mol deUvstva je mno-to valja in bo premagala moč po djetniltva. Ta saveat zmage prole IsrijaU ja sila, ki goni proletar-ake vraU poraaom in sgubam i vedno nove boje. Moralo m je ei eer moč delavtsva Iele najti in jo pokaaati masam, toda dandanss je naša naloga jo mavijati, ojačiti in spraviti v določano smer. To nam omogoči modama pravna podlaga, ker nam moderno pr4vo otvarja vrata do moli. V tem osiru daleč nadkriljirjemo proletaree prešnjlh časov. TI so posnsli le naslletvo kot bojno aredstvo in i svo jiti bojih ao bili vedno na alahletu, ker ao njih aovraž-niki bUi mogočnejši hi nasilnej U In v svoji brezobzirnosti niso čuvan ne žensk ne otrok. Vsled tega je bilo žrtvovanega toliko člove Akega življenja, radi tega je tek lo toliko krvi, na ba bi ae bilo He daj poarelilo streti jarem sužsuj stvs in ai priboriti svobodo. Dan dsnea ae bojujemo pod praporjem pravice in povidlgs apodnjih pls •ti Je očividns. Imamo koalicij sko prsvo, ki nam omogoči, de zbi ramo mase in jih sdtaiejcmo »vrho Isvojcvsnja gospodarskih političnih in izobrazbenih amo trov} imamo volilno previeo, nam omogoči vpliv v državnem zboru. Imamo pa tudi kolikor toliko thorovalnega prave, ki nam nudi priloinoat, da zbiramo okrog sebe zatirane in Jim osnanjamo e-vangelij aocialivma. Poleg vi lege pe imamo še Čaaopiee In rss ne druge pmpomočke,polom kale rib razširjamo proletarako miaei med meeeml. In vsak teh previa se prolitnriat v veliki meri poeiužu-Je. Koder imamo oe(M. amagonos-no orožje, hI bilo neumestne, ako bi poeegii v orošarniao preUkleeti in ia nj« vlačili akrlta mol surove sile n* dan, prefcAariaft al mora s orožjem prsviee iavojevati goapo tiarake, |H.lit»čno ln duševno moč in (totem bo v atanu premagati ka pilalltem ln al priboriti Človeško pravo. Kdo upa trditi, de te način ni pravit Ake sloni goapodaretka moč podjetništva na denarnem ' laklju. aleni meč deUvatva na admleve nju. Meso morajo avoja nasteri jelna aredetva slolili in na tu na Photo br Amsrlosn Pr#at Asse«|atWw . . ' ___ < Zastopniki ^fflrtb n^ulbanoav na aborovanju v New Yoricn. Zastopniki pravijo ošabni delavnik, če ne, bo »tarka. . Kar se tiče duševne moči, danih mnogo možnosti, da se ojači moč delavstva. In v resnici oprs-vljs^o dsndsnes delavske organizacije obsežno izobraževalno in peučno delo. Delavatvo je apoena-lo da aoeialno vprašanje ni je vpre tanje želodca in politike, temveč da se je razvilo v izobraževalno in vzgojevelno vprašanje. Kakšen .vpliv ima delavako , čaaopiaje že dandanes na delavske msse in ks-ko bi se ta vpliv šc lehko rszši-ri I PoUm predavanja in razne dru gs priredbe, ki stremijo zs tfm, ds se ljudstvo izobrssi in poučil In pristrižejo kremplje in zlomjjo go- mladinska organizaeije, ki skrbi-spodsrsko premoč kapitala. Ajco jo zs to, da se mUdi naraščaj vzgo združi proletarijat kupovalno moč Ji v duhu aocralizma in oprosti na-possmesnih delavskih družin v ku mvslno moč maa, ako poaUvi kqT nzum v službo delavskega gibanji}, ter uredi in organizira razdeltyiV sadnjaškega vpliva rasnih takto ev, ki bi najraje potianili kolo ^sa sa par stoletij nszaj. Prole ta rak o icobraževalno delo ss seve- hlsgs, si s tem ustvsri moč, ki je <$s ns fme omejiti-le na revolucijo kapiUlismu že dsndaues groma, feapje glav, temveč mora vrtiU Ako pa sačnejo konaumne sa4ru- ^i vigojevalno delo. Značaj mo- Ako pa začnejo konsumne . .• • - _ . ge seme proisvsjsti in pridoWvatf derniga proleUroa mom bi« iso- laatnih b'o^en, čut solidarnosti negovan vo^a utrjena.. Proletaraka pm čilo moč delavatva. Mnogovralne »veat m mom družiti z moč It rok o goepodarakega življa Ae ČA- ^vestjo dolžnoati, poeebno pa kajo, da a« jih posluži prolaUr- *(lobraževslno ska oranizacija. Pred vsem pa je W ^'ttatih delayskih slojih, ki so --------1 delevskemu gibsnju le ali pa celo sovražni Te nlo-je, ki tvorijo vsrnostno stražo ka jiKaU in ki branijo kapital proti potrebno, da is diUvakih glav ja- jaPrHin gina vera na goapodarako .onemo- gloat proletariate, ker neepamet na je miael, da brezpoaeatni prole tarec nima druzega nego avojo delavno moč in je valed tega goapo Aarsko brezmočan. Iskulnja je že davno ovrgla to,prej vsčkrat izra leno teorijo. Dokas tsga so vsli-ka podjetja, ki računajo z milijoni in katere ao uatanovili rasredno zavedni delavoi. /lastnim razrednim tovarišem, moramo pridobiti za naa. Podjetništvo, ki ae naslanja ravno na te alo je, m niora oaamiti in zgubilo bo velife del avoje moči. Tako torej vidimo na vseh pol jih javnega življenja, da moč dela vstvs sicer počaei tode trsjno ns Ns političnem polju je moč pod l*koriičevslei instinktivno čutijo bližan je proletsrakih mss in radi tega ss brsnijo a pogumom obupa. Uresobzirnost, s katero na Hiopajo proti delavskim organise Q^am, jaano kaže njih atrah in brezupnoat. Proletarijat pa kora-ki nepioteno' naprej, zbira avoje moči in kuje njih kladivo, a kate r\m bo zdrabil glavo zmaja kapi talisma. jetništva dandanea aeveda še jako velika, toda političen vpliv delavatva narašča od dne do dne. Pra. viea aoodločevanja v državi in v Občini ae vedno glaanaje in burne-je zahteva in merodajni krogi ao vkljub trtlovratnemu uporu pri-morani boljinobolj opuščati aamo-goepodat vo v javnem življenju. Razvoj demokracije poataja pov-sod očlviden in delsv|ki rszred jc že nsatsl činitelj, s ksUrim mora-jo vlade računati. Notranja poli-| tiks, posebno ps soeislns politika ss suče v hits! vii okrog dslavatva, katerega vliv na zekodajo vedno nerašča. Te vpliv hi bil aeveda lah ko še mnogo večji in proletarijat bi že dandenes bil v atanu, preob-raziti zakonodajo v svojim smislu, ako bi se bolje pealuleval avoje volilne pravice kot doaedej. Vendar pa tudi tukaj opasujemo, da ee je obrnilo na moramo tudi drjatvo, da eo ehla-ati prlmorane, se nekoliko bolj o Združene drŽave le pred vpadom nanje zunanjega aovrgži)ika. Odklonitev obeh dodatkov dokazuje, da ne gre za to, da ae drŽava priprav?; da odvrne od aebe tujo aovražno ailo, ki bi jo akominjalo po Ame riki, ampak da napade tujo državo, če Uko zahtevajo kapitalistični interesi. To ni oboroževalno pripraylja-nje, kot so ga slikali, ljudstvu, in tudi ne tafco, za kakerlno bi bilo ljudstvo. Zakaj ao prišli a takim oboroževalnim pripravljanjem na danf Ej, potrebujejo ga za obrambo kapitaliatičnih interesov I jo Martin tudi ^ 1, ko sU se vežhala, da tr£ na pomoč kVanejoiefu, mH' eti božji klaven in mJri« ~ stnjskemu in tudi mesto kjer 1 is uo* prelivala dragem, Ir£ kri "za domovino." Iskren pozdrav vsem tainkaiš nim rojakom, poaebno p. ,)rijl,, I ju, Rihtarju iti na zopet no tg/Mp Ohiaholm, Minn Dne 10. Avpuau iroeli siao ta v finski dvora tli velik javen Ijud liLrhtHl,u kJtreKa 8e 1200 oseb. Govorila je naša uu na sgititorlca E. G. Flynn, od i W. W. unije in več drugih Kovor-nikov, v različnih jezikih s, shod je imel prost vstop vaak ker b bil nslsšč za to sklican, (lovori-la je celo uro, ožigosala druiho ln dokazala, da ae sedanji boj ne bije samo za interese delavec ampak, tudi za interese trgovew Ml obrtnikov. Čim več delavee ia-aluži, tem boljše je tudi za delav-ce in obrtnike. Govornico je vse z velikim rani-manjem poslušalo in sledilo je burno pritrjevanje. Na tem »hodu je bilo tudi povedano, da je 700 naših sobojevnikov na Cayuna Range zaštrajka-lo, dne 8,-avgusta. Dva rudniki že popolnoma počivata. V par dneh vršilo se bo na Virgin i ji zborovanje med odposlanci zveznega delavskega departmenta v Washingtonu, med operatorji in zaatopniki rudarjev. Kako bo it-padlo, poročam pozneje. Pozdrav 1 J. B. DOPISI. kaljs asloaa naie iserasrke. Večina v senatu je pokazala z odklonitvijo, raznih predlogov in dodatkov k mornariški predlogi v kakšne namene naj služi mornarica. fšenator La Kollette je predlagal dodatek, da ac ameriške mnr- blKTg^tavTU "nif 1*r»i)i,i » vgnje dolgov ameriških državljanov in korporacij. Dodatek jr bil tirati na orgsnisimne deUveke " mese a tem, tla ae po možnoati ogi hI je jo mik rite ga in jasnega pra-vnega gibanja. Vendar pa ao pritožbe o pristranosti oblaatl še vedno upravičene, strah pe jih Je vae eno, pred preočitnim kršenjem de lovakih pravic. Moderna država hi'Monjen. Aeuotnr Morris je predlagal dodatek, da nm mornariee nc sme v porabil i za izUrjcvauje privatnih dolgov, dokler niao vsa aod-u i Jaka ln razatMlisena nrediitva izčrpana. Tudi la dodatek je bil od- ai aama podkopela tla. ako bi pre-očitno kršila temeljno načelo e. le tega aledi, da Je večina v ae natu za to, da poMane morneriee rml snks »els agent je, ki ponuja .limine! *e rt 11 pre|iHti| pmtl M nakopravnosti vseh državljanov imaretlovalnien za iztirjavanje V tem oziru je politična moč dela dolgov in da iztirja dolgoVe, če vakega razreda vzgojevelno vpil | je treba s silo, ako jih dolžnik v vala na državne organe in to moč mneeniaivu noče platati/ ae lahko še razširi a tem. da ar i\ nr mornariea izrablja v ta-maar bolj brigajo aa politično il k« namene, je potem m'-ividno, de vljenja In za stvarco, amotmo d^ »hleva povečane mornarice ne lavsko politiko prihaja is nsmena, da fcl hranila Vtytor, Oolo. Vozečega ae iz dhicage proti zapadu, ma je na poti najprej pozdravil alovenako ameriški Him: Joliet. Srečne oči, aem rekel, vendar vidim ftikrat naš alovenaki Rim. Papež*} pa nisem videl, Če ga namrc^ aplAh imajo, ker me jc lukamatija prehitro odpeljal naprej. V državah.Iowa in Nebraaka vidijo ae veUkanaka, nepregledna polja, pšenice, ovaa in koruze. Vai pridelki ao brli videti izredno lepi. Daai je bila nedelja ao farmarji pridno želi zrelo pšenico in o-vea. To kaže, da ae preklicano ma- lo menijo zato, kaj je rekel Mozea ali pa Peter Skala, pa spravljajo bogate pridelke takrat, kadar ao zreli in je vreme ugodno, ne oziraje se ali je petčk ali svetek, ker vedo, da bo Itak dovolj praznikov čez zimo.' V Belleville, Neb. prišla je na vlak neka Žena in cul aem, ko je pripovedovala aopotnikoni, da ao tam v bližini, btuulltje že dvakrat vstavili in oropali, vlak in aieer nedavno temu. Zdaj sc z vsakim oactyiiiu vlakom pelje nekaj, miličarjev do gotovč točke, kjer izstopijo nakar se z drugim vlakom peljejo nazaj. Drugo jutro priapel sem v Denver, ki je eno najlepših mest na zapadu. Z Union Depot sem jo takoj a prvo karo pobrlaal v Glo-bcvllle, kakor se imenuje tisti del mesta, kjer biva največ Slovencev in Hrvatov. Vstavil aem ae pri mojih starih prijateljih, družini •fartz, kjer aein bil zelo prijezno in irostoljubno apre jet. Delevske razmere v okolici Denverja. to je v Loniaville in La-fayete, ao pod ničlo in zato ne bi nikomur avetovad' aeui hoditi za delom. Is- Denverja mahnil sem jo.. v Colorado, meato nliljonarjev, .ml tam pa v Cripple Creek- GOldfield in Victor. Tam sem našel ned vae prijasnegs rojak s M. Mikljičs, ki me je zelo goetoljubno aprejel v aveji pečleraki reaidenei, ter mi razkazal vae znameMtostf tet zlitih hribov, ter me ob enem nežna nil a rojaki, kterih večkia je naseljenih ne Whiakeygold, to je nekak Črni Graben mg) Victor in OokUi«idoa.04kod ima to tempe-reačnn itn*, nieem mogel zvedeti. V vili "RihUr" ava a kučegaado Martinom maraibtem rekla, po aelmo ave pa obdelavaU mojege pred potnika Toneta TSrbovreve-ge (Hej sem vedel, ko ae mi je tsk.i kofcela? Op pata ured ) Pri Zszshsvoio kratek ta * Na vajah. Genersl zapazi dva vojaka, mirno apavajoča v senei. V sveti jazi zagrmi: "Kako morate aedaj spati, ko ao vaši bratje v najhujšem og-nju!", "Goapod general" — odvrne«-den — "mi predstavljamo mrtve." • • • Podčaatnlk (opazi vši vojaka, kateremu manjka gumb na pla- Mu): "Kako je ime tistemu oalv, ki le deloma atoji v drugi vrati t" a a o Podčastnik : "Tri sto vra*or! Ali aU zabiti I Imate kaj neater ali braUvt" Vojak: "Imam jednega brata." Podčastnik • "jc li tudi on tako neumen, kot ste vi?" Vojak: "O, on je še neumnej-li." Podčastnik: "Tako, kaj pa j« U bedakf" Vojak: "On je podčastnik." o a • Novinec Miklavž (svojemu prijatelju): "TI Janez naš kaprol mom biti zelo izobražen Človek. Cel prirodopia ti zna na pamet." It vojašnice. Podčaatnlk (novincu): "D«n" sem opazil pri vežbanju, da »te kihnili, a kmalu nato je kHinil goapod poročnik. V bodoče »i " pomnite, da najprej ima kihnitj goapod poročnik, šele potem vi. • a a Stotnik (vojaku, kateri zi j« dal prekratko oatriči lase); "T« je proti predpisu, glejte, da tega jutri ne bode." Ni tako kodo. Poročnik: "Kako si pa M*1 U kavof Popolnoma je motna « goste I" Sluga: "Na povelje, *o*pod poročnik, cedilo za kavo je ne, pa sem preeedil akozi copata Poročnik: "Zs vrsjra H Sluga: "Ali, gospod poročni to je bila popolnoma atara eop* Lapa primera » — Po čim ae razlik«* ml poročnika, novinee CrrvdjT — Tega ne znsm, gonpod mojster. .. .1,1 na rr oda d — Tako, niti tega ne tnni 0 se mi, da ti ne rszloči* -1 vols I Pri raporte Kspml pripelje vejaka aa port. Stotnik vpraša Kaj T* r mož zakrivil f ^ Kapralt Ooapml alotmk. pokorno, da aem danes tega pripeljal zato sem. ker P bil pijan; odide kadar ie« r gn, napije ae. kadar f r'«* le hnjle gWoWJe dela. P«^ kakor da H bil efleirt iaoEenske iS* f akMko P*0**1* Lan, 11 avg. — Južnoisfco-Couillemont* je izvršil eo-C* bombni napad, toda bil je f s$ uašaia drene« krilu ji L nekaj lokalnih praak blizo Ejakeir* kozka. Severno od Usa >0 opazili naši letalni, L /hitijo Nemci v večjem šte-L iioiMisiiretovo farmo. Te Lo namerili topove na tiato Lin učinek je bil dober. So-Lk * j« razpršil in napada L V ravnotiati okolici amo [netili kakih 200 Nemoev, ki L«Ji zakope, a strojuiu* pu-fin jih mnogo jiobili. V oata L vrši živahna kanonada na btjib fronte. Naši letalci ao lli več daljših poletov in Lxdirali železniške poataje L učinkom. Sovražni letalci Lgibali boja, toda enega emo UiJi. Kden naš letalec ae po- [ Nemško poročilo. Hin, 14. avg. — (Brezžično Ly ville). V nedeljo je bila h bilka med Ovillersom in letom, ki ae je proti noči U v splošno bitko na celi čr-ld Thiepvalom in Sommo. [je bila izgubljena za Angle io imeli velike izgube. Da-L-oti jugu ao bili vroči boji Ue granate a Francozi, ki t|>a*a in iztočno od Hema se staoo ponavljajo napade, tanje se ae vrši. Boji blizo te. Napad na Hiachea, južno mirne, ae je izjalovil, iz dru-kolišev zapadno fronte ni po-i poročil. Sovražne letalce, vohunili nnd našimi črtami, )r(gnuli iu angleški biplan iKtrelili zapadno od Bapau-to dejanje je bil odlikovan nt Franki. oeno bojišče). Nameravano ranje Rusov severno od (ona in blizo Ljuhaševa je rez vapeiia in odbiti so bili ipadi zapadno od Zsločev. »nti nadvojvode Karla Hfl|n-biii ruski napadi deloma u-fni zapadno od Monastirska-iistrice ter južnozapaduo od lava. emka, k, je namera v si P„ti a iJno «d jezera Doiran i. ditigi dan ao N8t°kr bi,°,ufkaj ki ho ae pa ciw Z!IT L T ^pw!; mtriU ,,red mm™ iop eye, toda ml amo jih • protinapadi nlšketa orni* i ' u ' protinapadi zagnali nazaj v zakope. — General Saharov je vjel od 4. do U. avgu* ata 11.804 ao vraž a m vojakov in 307 čaatnikov ter vplenil štiri to-pove, 47 strojnih pušk in 1« bombnik mortar jev, General ftarbačev danea 53. kov Avitrijiko poročilo. iaj, 14. avg. — (Italijansko r). Močni italijanski napadi pojavili na novi fronti med min goro San Uabriele. Iz-od Valouake doline smo po pi boju odbili napade. Od-je začela italijanska ofenzi- 0 vjeli 500 Italijanov. Zad-ik' M) naši pomorski aeropla-mbardirali vojaške naprave fu, baterije pri izlivu Soče, uu in San Canciann ter po-»m razdjali delavnice za ae-if v fampaltu. Naši letalci vsi vrnili. tako poročilo. [•Pad, 14. avg. — V okoli- '»ovogrodcka, florodišev in «o bombardirali sovražni toti naše pozieije. Vrgli so tomb na bolnišnico za ra-v Adainovu, nedaleč od avijMtik Kruten je na-neioAki aeroplan, ki je letel *tom Nesvilj in ga zbil na h rf* k i Se ret prodirajo naše »prej, podeč pred seboj- ao-ik« iz utrjenih pozicij, in so •He na črto, kjer se nahaja-u Zvijen, Olejov, Brezovica klkovci. N«m» prodiranje ze SinjH, j,, prisililo Movrsžnl- 1 j'' zapustil mnogo utrjenih m. General Šcrhačev je o- misto .Ic/erna in prodira I proti zapadli oh reki Seret. y vas llsvnčno Velsko 'on-tslje do IMotičev, kjer 'koračil ,,a /spsdni breg. .lu-' netičev amo dospeli v va-Zlota in I * vse ter pri-J ■"I" Podhajei * vasjo " »' fkoliri. <>,0f ki w p^. . r"k" K-.r^iro, S« osvoji-""" »■»rj'-nc 4io/.,eija na hri-k^pno, /.Into I. i f mi in _ ............ v. prodrle! '' *jrM.n,|Mds pri Ihijestrn.! P™ " Nadvornaska-I Solotvina gradimo ; u f,r"ho,| nnsili čet, ki se' »a desni breg. Hov rež- je vjal od 136 mož ih' ^^ vplenil 55^ kaosov, fri strojnih pušk iu bombnih mortarjev General Učimki je vjel od i. do 10. avfuetm|Bi&Q mož; h> Jtl čaatnikov ter l#*il M MUM. — Bl Paao, 14. avgusU. — Car-ranzino glasilo "EI Nnoional", či-gsr zadnja številka je dospela danea semkaj, poroča o velikih nemiri^ ki ao ae godili zadnji teden v Menico Oity. Delavci meatne e- lektrarne in pocestne železnice so . . zaštrajkali in vlada je odredila "l*"*'' Mtrylsnd, Massachusetts, Turško poročilo. Carigrad, 14. avg. — Oddelek angleških Čet, ki je napudel naše prostovoljce v okolici Masiriehs jri Eufratu, se jc umaknil po dve-urni bitki in oatavil večje število mrtvih. V Perziji smo pognali Ruse iz pozicij zspsdno od Ksnksve-ra; umaknili so ae po hamadaki cesti proti fisadodqbsdu. 3. avgusta so naše čete pregnale aovrsž-nika is prelasa iztočno od Songu-ra in osvojile prelaz. Juino od Psutana amo po^snili Ruse proti severu, kjer se še nshsjsjo ns desnem bregu jezers Van. Ozemlje od reke Muhad, severno od Mue-ba, smo popolnoma počistili in sovražnik se je umaknil zspadno od Kighi. V cent rumu jc zsčel sovrsžnik delsti zakope na več krajih, toda naše čete ga ovirsjo pri tem delu. 9. a* gusts je britiška cavslerijs in infsnterija s pomočjo nekaj kosov topništva napsdls naše pozieije v okolici Katijc. Bitka je trajala trinajst ur in Angleži ao se z velikim izgubami umaknili proti Romani. Boji v Afriki London, 14. avg. — Od 9. do 11. avgusta so imele nsšc čete devet bitk v okoliših Mhonda in Mama-tonds. Končno je bils sovrsžns si-s zdrobljena m Nemci so pobegnili. Dalje proti zspsdu je Isjt-nsnt Vandeventer okupirsl s svojimi četami Kilinstkide, Dodoms n Kokombo ns eentrslni železnici in prodrl iztočno čez Kvanjs-gslo po glsvni cesti do Mpwapwe. Zvečer 11. avgusta je naletel ns poaebne vojaške patrulje, ki so korakale po mestu in rszppršile atiYkarje, kjerkoli so se zbirali. Prišlo je tudi do spopsdov med delsvei in vojski in zadnji so stre-ljsli na prve; o kakih žrtavh ni poročila. Federacija sindikatov, ki jc organizirala štrajk, je poslala zateoporke h Carranzi s prošnjo, da naj poaredujc v prid delsvesv, tods Carranza jim je odgovoril, da je njihov štrajk nepatrijotičen (!). Socialno uezadovoljatvo v Mehiki, ki se pojavlja zadnje ča-ac, pripisujejo socialističnim agitatorjem, toda glsvna faktorja sta pomanjkanje hrane z vedno večjo draginjo in pa hrezpoaclnost. — KI Paso, 14. svg. — Privatno vesti iz Chihuahua City sc glase, da je dal gen. Trevino ustreliti Jose Inez Salazarja, ki ga je obdolžil sveže z zarotniki zoper mestno vlsdo. — Fort Ssm, Huston, Tez., 14. avg. — Kapitan John P. Scheying, adjutant druge infanterije is lllir noisa, je reeignirsl svojo vojsško slu*bo iu s njim vred je ostavilo armado le nekaj častnikov. Schey inf js bil 80 let v srmadi in vtled tega je njegova ostavka vzbudila veliko presenečenje v vojaških krogih. Najnovejši ukaz višjega poveljnika glede nekih discipli narnih prenaredb jc povzročil- re-sigtiacijo._* • Ameriške vesli. (WsesUarwIs n KT« •trasi) Charleston, w. Va., 14. avg. — Atevilo žrtev vsled povoduji narašča. Najnovejša poročila se gla-ae, da jc povodenj zahtevala 73 človeških življenj. Milica, ki pomaga pri reševalnem delu, aploh že ni dosegla vseh pirk katerih je drvila poplav« Delati morajo eeate in po ta, da pridejo do njih. Minilo bo Še nekaj dni, da ae izve za natančno |(pvilQ žrtev. " WgRhlnglaa. 11 avgusta. — Sfrložnl zvezni zdravatveni urnd je n« konferenci razpravljal o situaaiji, ki jo je napravilu otro-4ja pgrshza v New Yorku. Na poziv zveznega zdravatve-naga urada je odgovorilo 2« držav,da se udeleže konference dne 17, avgusta, ki ae bo bavila z o-tfpČjo paralizo. * če države ao imenovale delei is. lows, Kentucky, Loui Slivwld lirolM M|n Mnoti Oslsaevi|sna 6. aprila lakarp. 17. iuaija IIM7 V dri. Ulinoia GLAVNI STAN t GHIQAOO. ILLINOIS. Michigsn, Minnesots, Missouri, Miaaiaaippi, New Hampshire, New York, North Carolina, Oregon> Pennsylvania, Rhode Island, South (proline, South Dakota, Virginia, West Virginis, Wisconsin, Illinois, Arksnsas, Connecticut, District of Columbia, Dels-ware snd Florida. Ksaneje ae je prijavilo še pet držav. Vseh držav je zdaj 34. Oil Oity, Pa., 14. avgusta. -Msrljs Hillhrook je snedla kos i tlečega traka in zdsj trpi za zastrupljen jem krvi. Njen hrbet in prsu postajajo tako rdeči, kot je bil trsk. PreMnik»Joku Vogrift, has 114, Lagalle, Ul. L Podpredaednik j l Bratkovič, R. P. D. 4, b. 8«. Oiranl, Kans. II. Podpredeednik i Jožef Kuh.lj, 646» Swing »v«. S. Chicago, IU. Tajniki Jaha Verderbar, 2706 8. Lawndale Ave., Chicago, UIT • i suoJ Telephone "Lawndale 4633 Blagajniki Anion J. Tsrbovee, P, a Bos 1, Cicero, Ul. leplenikar t John Molek, 4006 W. »lat ti, Ckioago, lli MADIO&in ODSBK: Jože Ambroži«, 851 has, Canonakurg, Pa. Paul Berger, 741-lat St. U Salle, Di F. & Tauehar, 674 Akaaj Ata., leek Springa, Wjo. Anton Hrast, 611 60th Ar«, New Dnlutk, Minn. Anton Peterlin, 6807 8t Clair Ara., Olaveland, O. Joža RadiAek, 67» bas, Smltkon, P« Rudolf PletarAek, 486 kan, BrtdgevilK Pa. Albin« Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mich. UBBDIVXK "PBOSVBTB" Jola Zavertnik, 8011 Se. Oravfard Ah* Gk&aago, Hi Kansas Oity, Kana., 14. ^rgnsta. — izvedenci izjavljajo, da je padanje oen sa nsrsvno olje nsvs-dhs igra truata zs olje, ki vaako leto sniža cene, da po niski cenil napolni avoje nsbirslnike za olje. Iavedenec pravit "Stsndsrd Oil družba ima mnogo praznih nabiralnikov in bo treba miljone ga-lon olja, da ae jih napolni. Seveda jih hoče družbe napolniti po najnižji ceni in ko bodo polni, pojde cena za olje kviško." Wilmington, Dal., 14. avgusta. ~ Sajnevarnejše delo je dands-nes v tovsrnah zs strelivo. Ne mine skorsj teden, ds bi brzojsv ne poročsl o razstrelili v kakšni tovarni za strelivo. V začetku vojne je trust za strelivo obešal take razstrelile nemškim špijonom na vrat, da bi tako prikril malomarnost v tovarnah za atrelivo. Te ve- sti so vlekle le neksj časa, potem sovražno postojanko v Tsehungo,!^ izgubile svojo prevlečno deset milj zaipsdno od Mpwspwc. mo<-.> ^ dokszslo, da ao iz- Sovreinik jc bil premagan in sije umaknil z velikim izgubami. Na jugu ae približujejo naše čete I-ringi. Ne jezeru Tanganyika emo okupirali otoka Kirsnde in Kate. Na eeati in Biamarckburga vspo 'thlo redne s istočnim obrežje« jeaera L ^ so Belgljei okupirali Kare ino, 30 j milj severno od Kirsnde. Jiwnft od jezera Vietorie Njranse potiskajo anglažko-belgijake čete Nemee proti Tabori, p mišljene. V tukajšnji tovarni za razstrelivo, ki jo lasiuje Du Pont Powder Co., ae je zopet dogodila raz-strelba. ki je zshtevala troje človeških življenj, dve osebi sta pa Washington, 14. avgusta. — Predsednik Wilson jc podpisal predlogo, ki določa 61,223,000 za vojaško akademijo. Zopet pojde en miljon v milita-rističnb žrelo. Independsnoe, Wis., 14. avg. — HBletni Lawrence Kiusella je šel krpiiti, živino na farmi njegove-m sina Pri tem gs je napadel bik IM* ranil tako težko, da je par ur ksaneje umrl. Vorkville, Dl., 14. avgusU. - Po enotedenski gonji so prijeli blizo Leeja, 111. Guy Ohrleua, ki je ustrelij avojo bivšo ljubico Ido Torke Uotiovo. P. J. Kern, M. D., 6108 Bl Olalr ava., Ctovaland, Okla. Vaa denarne zadeve tai stvari, ki aa tft6nja gUvnega urada, se Imajo pošiljati na gl tajnika. Mtožbe gleda nerednega poalovanja na predaadnlka nadsornega odseka Jola AmbroSču. Zadava prepirljive vsebine pradaadaikl peretnsga odseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo sUk g "Prosveto", isvsemšl spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa "Prosveti", 3010 So. Crawford Ave., Chisago, lli Ww York, 14. avgusU. — Tuksj sc owsnizirnjo trgovski pomočniki, ki delajo v prodajalnah, v katerih prodajajo hlago na drobno. Semkaj je prišel Kdward K. Baker, gl. predsednik unije trgovski hpomočnikov, da pomaga pri organiziranju. Prod kratkem je bila ustaiiovlje. na organizacija v Newarku iu Jersey Cityju. Virginia, Minn, fttrajkovua situacija jc nespremenjena. Poliui- Aahtvilla, K. 0., 14. avgnsU. - Jez jesera Toxawsy jc ipočil in poplavs je nSstala v jugoza-pndni smeri Karoline. Telefonična in hr-zojavna svarila ao poslali na vse strani. Memphis, Tonn., 14. avgusta. — Prek vzhodnega Arkansa je drvil vihar-vrVhiec. V Rdmundsouu, Ark., je fiodrl dvsnsjat hiš. Pet o-sel. je vbitih in 17 ranjenih. * Ohioago, Dl., 14. avgusta.— Rev. R. II. Gsirdner, zs ksterim je čre-da v Anatinu žalovala, čme ovc ao mu pa podtikale slabosti, se je vrnil v Chicago. Čreda js zdsj srečns, da ims svčjega pastirja in vae je pozsb-Ijeno. rudnik, pozdravljali z ''izbrani ml" imeni kakoršuc gospodje stavkolomilcl zaslužijo. Druge nesreče ni bilo. Državni delavski statistik Le-sohoimer is St. Paula in Martin Oolo iz Dulutha, ki sta preiskala stavkovuo situacijo za državni de-lavaki department, sta se odpelje-Is v Duluth. Predno sts odpoto-vsls, sts kouferirsla z uradniki zveznega delavskega departments. Ksr sta pronašlA, bosta poročala državnemu delavskemu komisarju liouku, ki bo najbrž to poročilo dal v javnost. tudi redno vdelelujcjo. Na te seje Imajo vstop ssmo tisti, ki se izkažejo s knjižicami od 1. W, \V unije, drugi ne. Poročevalce. — Kako sa lsračl klet? Klet 'ju možno Izzrsčiti le tako, dn prlhn js v klet hladnejši zrak, kakor jo oni v kleti. Čini gurkejši Je zrak, tem redkejša je v njem vlažnost in čim hladnejši je yrak, tem go stejša je v njeni vlaga. Ako srn člš~klet toplega dne, postsne klet ja je razpršila kakih 30 moških ji k vlsžuejšs, kor se topli zrak žensk in otrok, ki so slpbe gro^PČ, Pomešs s hladnim, pml« Ua stene na delo v Lincoln In- Franklin [m tis ter Balkansko bojiš*. Solun, 14. avg. - Prsntoski vrhovni poveljnik je izdsl slede Vertakooa Najvič Vmmb je padlojn^UI, da se naloži de^atot.io|ker w zasramuvali in pluva iI- v. .ifcltinil eolnitui na profit, ki ga daje atre J^tojN.vi ,,„ (|rMli ,irr Imajo politi iearlileHia entente Immbardirala virenju amerllke trgovine « vso črm mo/• v rokah kapitaliati, ali, tL polije j^in Juinoza,«d.|.tr..g«rtjo. To je prvi Ugelui ko-^njlk lsvolj«»eL v Rdečnga ! kTmmsds v 'ds pride J.......n tegs dsvks do nll vsem okeliin^jezera Doiran, ki 64.vn0n,(«0 v zvezno blagajno vedno bolj narašča. Naročite se aa dnevnik "PROSVETA" Nsj boljši slovenakl dnevnik v Zd« državah. List priuašs dnevno dobre, peduHjive šlaaka, neviee ia starega kraja ln Aaserike, sploh eeiega svata, saniasiva romana b sabavno čtUo • ,Vhtn i t Nsročnios stana aa eela Mo 18.00, paš Ma 61 M m Zd. države. Za nsn>čaike Uren Zd. držav, Igvaea^i Canada, ataue sa eelo leto 64.30, sa pol Ma 63J6. Bavaoiako stane sa eelo leto 64 00 in pol UU 62 26 v meatu CbUago in Se. Chicago. aaalove la aaretmae paMljajU na sledačt naslov: UPKAVKlSTVO "PSOSVETA", 8616 So. Orawford Ave., Ohieago, m. Vae peMaa deaarae aakaaaUa - Moaer Ml lake aa aaj aaslavt aa "PraeveU" S. K. KaM Vaa aaialjla Order, P. J. Ke rakiU Saje dsage vetje apravalžtvo I MMMMMM BU i« mrzel dan t novembru. Ksrolins je ukazovala bsrvsrju, da naj aamo uaaije posiiksne al ene v rsvusUljski »obi, ko ji prinese slušsbnies vizitko in pove, da hoče neki člo vskivtveek .as čin govoriti s njo. Na vizitki, atari in »msssni, jr bilo tiakano ime: Bunch. Ime ji je bilo neznano iu rekla je služabnici, da ga naj privede v bratovo delavnieo, kjer je navada« »prejemale obiefco-valce. . , \]>t 4/.1K i. 4*<,la&* . De je Busch čakal e veliko ^tfpežljivostjo šest mesecev in da ni doelej izkoriatil avojega izrednega odkritja glede Ssksrdevega sins, je imel tehten vzrok, ktgs jc videl ie v nsprsj. Stsri li-sjsk je dobro zusl, da za bornih ieststo frsnkov se ni vredno potiti, s ds bi dobil ve«, sej psr tiso-čskov, as to ni mogsl upsti. Ssksrd je bil vdovec in kot tsk je bil vsren pred vsskim družinskim šksndslom, ksteregs bi mu Uhko naprtil Busch. Ksko gs tors j ugnsti v kozji rog T Ksko ga more prisiliti, ds plsčs drsgo, ksdsr izve, ds ims otro-ks, ki si gs ni nikoli želel in ksteri jc srasel v bls-tu s ksljo tolovaja in morilcsf Mechsinovs je skrbno nsredila velik račun izdatkov, ki jc zne-ial okrog ie* t tisoč frsnkov in vscbovsl vae zneske, ki jih js ons posodils svoji nesrečni aorodnici Bo-zaliji, materi otroka, potem stroške, ki so nastali med boleznijo in ob smrti dekleta in kar jc etaio negovanje groba; končno je bila dolga vrsta i^d*-, tkov glede Viktorja, sa katerega je morala skrbeti Mechsinovs: hrsns, obleka in neštete druge reči. Ali bilo je vprsianje, da li bo hotel Sakard priznati, ds jc oče otroka.. Lahko se zgodi, da njega, Bu-schs in Mechsinovo požene čez prsg, kajti na vsem svetu ni bilo drugegs dokszs kskor to, da mo je deček aelo podoben. In nevpeaednje Sakard morda plača le znesek ns obteznicsh, sko jih sploh prizna za veljavne. Drugi vzrok jc bil njegov brat Sigismond, ki je že itirinejet dni ležal v postelji ssrsdi jstikc. Dva tedns sts minuls, odkar js grozni oderuh o. pustil svoje tirjatvs in zsnemsril tisoč drugih načrtov. Nič več ni Busch hodil okrog borze in po-zshil je ns vss dolžnike, ko je moral sedeti pri po-stslji bolnika in «a čuvati kakor mati otroka, ln vzlic temu, da je bil strašno skop, js poklical nsjboljie sdrsvnlke v Parizu in drage volje bi bil plačsl najdražja zdravila v lekarni, samo čc bi hils povrnila zdravje brstu. Zdravniki so pre-povedsli Sigismondn vsako delo. Ker sc ps bolnik ni hotel pokoriti, mu je puseh skril vae knjige vse knjige in plameni pspir. Tedaj se jc zgodilo, da je Busch, truden in onemogel, zespel pri po stelji, in čim je to opszil Sigismond, ki jc bil vea pot an in prckuhsn vsled mrzlice, jc poishal koč ček svinčniks in kos časopias, nsksr jc zopet računal ia delil bogatsvosvsta na temelj« pravičnosti, da bodo iflMli vsi ljndjs dovolj blagostsnjs in srs-če. Ko ss js stsrejftS brat prebudil in videl, kako se muči bolnik med kalijem in mrslico, gs jc zelo bolelo. Videl je, ds ss Sigismond ubijs asm. On mu je dojrolll, ds ss igrs s temi rečmi — kakor ee otrok igre s konjičkom, ki ims piako v osadju — doklsr je bil sdrsv; toda mučiti ss s tskimi sanjami zdsj, ko ga dsvi bolezen, je nsrsvnost bias-uoat. Naposled ss jc Sigiamond udal brstu in čea neksj dni ae mu obrnilo na bolje. Busch jc iel zopet ns svojs dslo in astn pii sebi js sklenil, da je pričel čas, ko mora poravnati Hsksrdovo afero, posebao tskrst, ko js Ssksrd s • pet zskrsljevsl ns borzi. Poalsl js Msehsinovo k njemu ns obisk in vrnila se je a dobrim poričlhm. Busch js nsmrei prsmiiljcvsl ksko bi nspsdel avojo žrtvo in Mechsinovs je izvohsla, ds je madetne Karolins gospodinjs v Hakardovem stanovanja bi ds se o nji pohvslno izražajo vsi trgovoi v sodnih prodsjslnicsh. Tedsj gs je občls arečns missl. Kaj ča bi bils Ksrollns tudi gospodinja njegovega srca T Dokaza ni imel nobenega, toda sam ssbi jc zsgotsvljsl, ds se ja vresničils že marsikatera njegova slutnja in zato je dobro poakusiti. In tako jc Museh aklsnil, ds obilče madarro Ksrolino. Zsčudile se je, ko je stopil pred njo v bratovi delsvnlsi majhen, čokat mož a neobritim, phšča* tirn in odurnim obrazom in v mastnem frakut Busch je naglo zapičil avoje oči v Ksrolino in v trs nntku je bil zsdovljsn, ds je nsicl, ksr jc iakal: visoko in zdravo damo s čudovitimi, belimi laami, ki wi obsevali njen ie mlad obras a izrazom dobre volje in mehkočutjs. Zlasti so mu ugajale njene drobne uatne. ki so israšsle dobrotljivost, in asto je sklenil, ds ji pove vse brea ovinkov, "Gospa, rsd bi govoril a gospodom Saksrtlom, uli povedsli so mi, ds gs ni doms." H use h se je zlsgsl. Niti vprslsl ni po ujem, kajti pazil je, kdaj bo Iel Hakard ns borzo, zato je vedel, ds ga ni doma. "Predrznil sem se torej do Vas, ker je anano, ksko stoje raamevc v hiii gospoda Hakarda. Zsde-je celo resns in delikstna ..." Karolins, ki mu sprvs ni, hotela ponuditi sede/s, je |>ostsls naenkrat radovedna in povabila ku je, da naj vsede. . ' (lovorite, gospod, jsa poslušam l!t l 4V lin srh previdno dvigne krsjce svojega fiaka, kakor da hi se bal, ds ss utaaže, a medtem je eem pri sebi trdno verjel, da je dsma pred njiin ga-k srdov s priležnica. . »■ j« pr "Stvar je selo kočljiva, gospa. Reši roersm, • Im nisem vedel v aadnjem hipu ds 11 bi Vsm asu-psi to reč sli ne. Upam ps, ds ms ne hort« aodili krivo. Mojs edin« želje je, ds gospod Ssksrd po rsvna stsre krivice." j Ksmlins je tsmshnlls s roko. Pričskovals je. ds je nsj brž tirjstev kakegs stsrega dolg«, in rsto je želels. ds hitro pove bres nvoda. Busch je as čel s svojo povestjo o Kosali ji, ki je bils posd jeua v uliei de Is llsrpe, o rojstva aferohs, ko je Hakard izginil, o smrti matere v bedi la propaloati 111 o Viktorju, ki je ostsl v oskrbi materine soro-d nice in rsssl v nsjvsčji aanemsrjsaMstl. Ksrolins je E$fw, ml1' katere nI pričekovela. Očividno je bila ganjena vsled nearešne usode dskleta ia kspušcenosti otroka. Takoj se je v nji oglasil sstrt materinski šat. ; "dOi Ste prepričani, da je rasniea, kar pripovedujete T" ga vpraša ona. "ZA take reči je treba dokazov, dobrih ^bkssov." . Busch se mpfci jc. . "ui "O, gospa I Večjcge dokaza ni treba kakor je izrsdns podobnost med dečkom in očetom. Basen tegs so datumi, vsa se nstančno v jama, da na more biti dvoma ", Karolina je vslrejfetsla in Buseb je to opazil. "Zdaj lahko razumete, gospa", nadaljnje BUseh po kratkem qiolku, "kako eitno mi ie govoriti o tej stvari s gospodom Sakardosa. Kar ae ti!« mene, nimate nobenega osebnega Jntargsa v Uj sadsvi, smpak jsz zastopam liaadsmo Iseehai-pOvo, aorodnico, luters sama ja lutein to arsčo, da js zaslsdila očeu otrekn. Cest mi je obvestiti Vas, ds je dvsnajst obvoznic po petdeeet frankov pod piasnih s imenom Sikavdot in U obvoznic« ji do-biU nesrečne Bosalija. Moj Bog, nikakor na maram biti sodnik v Uj aferi, ki ni edina v stntfnem življenju Psriz«! — «11, k«ker Ishko rasvidite, gospod Sakard bi morda krivo sodil moje nastopen j«. Zato eem eklenil, da Vam, gospa, zaupam vso stvar in se ravnam popolnoma po Vašem, navodilu, katero pot je treba zavzeti, kajti gnano mi je, da ee VI zanimate za gaspadn Sekarda.-. To je torej vaa Ujnost. Mislite li, da bi bilo ume atno, če g« počsksm in mu povem vsa še danost" . Ksrolins ss js ustrašila. "NOftjftS, *dsj £e ne —- morda enkrat po- ' . Ona sama js bila v največji zadregi; v prvem hipu ni, znala, kaj hi storila. Bussh js molčal in Študiral njen obraz, BU je skrajno zadovoljen, ko j« videl, da je nadvla4al mehko, arec te lanska in v mislih je računal, da bo g njeho pomočjo dobil veliko več kot bi hm kdaj dal Sakard. u v "Potrebno je, goepa, da pridemo do kakšne-«S zaključka." # "Dobro, j«s grem . , . Da, Um grem. Govoriti hočem s madamo Mechsinovo in videti: moram otroka. Nsjboljše jc, da se sama prepričam." Karolina sc jc hitro izdala. Njen sklep je bil, da natančno preišče vso ssdsvo, preden spregovori eno samo beeedo s Sakardom. In kadar spre-vjdi, d^ je magics, ima še sipirsj dovolj čsss« da rtu pove. Ali ni ona zato um, da pasi na njegovo hišo in d« glede, da ima Sakard kolikor mogoče manj skrbi f ' - ' - "Žali bog, da se etvar ne sme zs vleči", ' .;.,.„olglasno, večinoma pa šepetal, zgsnil vsčkrat rame, sageatikuli ral a desnico in se zagledaval predse, kakor v nekaj odločnega in sebi nasprotnega. "Živiš, kakor v trn javi goščavi. K«kor. hitro ae n* oprezno geneš, ae zbo^sš ns 4es-ni sli levi. Kar govoriš,) kar storil, kakor preetopiš, kakor izgovoriš, vae js razdrnpano, ras praska no, pohabljeno, neeignroo. — Ako ae anideš ž njo, nima* ulitka. Sto misli beži po glavi' Kje je on, na primer f Ksj dslaf Ali pi mogoče da bi ravno zdajle prietopilf Mor da je človek, ki te vidi š njo, aje-gov snansc, nemara nekak špion In za vraga, niti pisma ji na more 1 pisati I Kakor hitro ga izročiš rok, aplahuta nad te sto selenih akrbi. Kdo ga je izročil, kje ga jc ieročil, sli ga je nje j Izročil! In de ga dobil on v rohe, če ga slnčsjno ons kje pozabila, val vragi —1 Tako je to, vee neznosno Dokas jc vssk pomenek i njo si 1 I njim, vssk tvoj korsk, stori ga kjerkoli! Nlkjpr niči cal. Raakro* pljcn in rastepen na vee vetrova {pri celem teleeu! Drobec je tuka, drobec tem, drobec so tepe nekje novo skrbjo, kl jo jc povsroČ la mala neprevidnost včeraj a predvčerajšnjem. No, pa pneti) O brni hrbet, pokali podplate in sba goml ln zdaj, poglejmo, pri pogovorih, to js Tekla, tiete visoka, boj nostssa in črnolaaa s tisto bslo-motno kožo, s tistimi — na, ne I Ne pustiš je, nc pustiš 1 Živiš ssmo en hrat!" V letovišče sc je peljsl s strahom ln veseljem. S kolodvora js hitel v hotel, si vzel sobo, se umi in preoblekel v belo letno obleko In povprašsl takoj po šetalUču Mislil je, da najde Teklo Um. Hodil je naglo po peščenih potih vse križem, gledal s kukalom v oddaljene čolne, kjer so se vosMi po morju rasni tujci, in čakal pre< kopališčem. Našli so se šele svečer, ko je priredila letoviška godha promenadni koncert. Nekoliko eo rpili. Najprej v hotelu po večerji, potem v goatilni, pozneje še v ks v«rnl. 2 njimi je hodil ml«d in se lo (simp«tlčcn oficir, hi sU nju g« preda t s vil a sakonsks kot svojegs atarega prij«telj«. T« čaatnik nepretrgoma zabavaL Kar je po*e-dal,je bilo prepleteno s Ubkim pr jetnim humorjem, pa /iajn* je bh ia atvsr še tsko resna. Te* kla se je držala spočeUa gospoda Kolarja, ga izpraševa la, kaj je novega v njihovem krajo, v mestu in mu stisnils suns, ko so šli po oesti, večkrat na skri vaj roko, kar jc pomenilo z da sc veseli njegoveg« prihod« Posnsje, slssti ho so bili v ksvsrni ss je drlsl« oficirj«. Isrsbils js prilike vedno Uko, ds je aedls ko-likoh mogoče naravno tik njegs zs mizo. Pri tem se je zdelo, ds ji gre tudi oficir ns roko. Tik nje sli tik njeg« j« ostsl vedno ns ksk način presen stol in ns tiat«gs jc sedi« po potrebi ona ali on. Ves njen obras je tudi dokaaoval, d« sc za-bav« i« vrst no Hmejsls sc j* prostodušno, nekoliko preširoko, lica so il gorele in oči ao se ji blslčs-I«, že poano ponoči je oficir vsUl, posodil tenko, skoro šensko roko stotniku ln rekel s humorjem kakor vedno: "festitsml Z« ksj U-kegs, kskor je vsšs miloativa gospo so grogs, mors goreti vssk «• vstrijski patri jot!" "Hs, hs!" ne je gromko amejsl stotnik. ' U prehudo ne! Tudi ps trijotisem mors imeti svstrijske meje!" "Ali vi tudi!" je vprašala Tekla oficirja in to njeno vprsšanje jc prislonil Kolar k oficirjev! čestitki. Vssk pstrijoLjMOL^oreti sanja, ali o« tadi t "To je jasuo kskor moji dolgovi!" j« rekel oficir in Teki« mu , e stisnils preko mize roko. '' Hahaha 1M se je cmej«l stotnik, priigftl oigaso in kimal: "Dobro, dobro 1" Tudi Kolar se je cmejsl, sli ob enem mu jc bilo tsko, kskor bi sc bil razlil po njegovi duši žolč. N««nkrat, kskor bi jo vtrgai z dre vcane vej«, ki visi n| cesto in zbi-je potniku klobuk z glsve, ga je objel« z«vi«t in šc bojša njen« sestre ljubosumnost. Moža ni videl, nanj ni bil ljubosumen. On je po stal nenadoms kskor oče sli msti, >r«t ali sestra — nekaj Ukega, kar mora biti tik nje, ksr jc neizogibno. On je vendar ž njo poročen, nsnj jfe legitimno vezana, •li U tufkaj, U čaatnik, ki ji ni nič, U je k«j drugega I T« nenaden razlog mu je d«l zopet povod, da je šepetal in mrmral earn e seboj cele ure, se prepiral in pričkal in mahal z rokami »redss po prazni sobi. Že prej ga , c navzočnost in blišins Tekle vse (a prevzete čudne in vedno neko Uro nevarne razmere so gs raztr gale, de ni mogel biti pri nobeni stvari s vsemi svojimi mislimi, sdaj ss je pološsj zamotal ic huje }{opU je vmes — med njo in nje tf« — ml«d in lep oficir. Odkod je tMišel, k«kšen vrag g« jc prineaelf jMorda jc to njen znanec iz tistega meste v Dalmaciji, kjer je bivala zadnj« let« in se poročil«, torej po priliki ravno Uko, k«kor jc Kolar snsnee iz domačega mesta, kjer jc preživela svojo prvo mladost Kdo ve, kdo vcf Heine pravi, da pri ienski nikoli nc veš, kje se ne ha angel in prične vrag ali naro be! Tudi tukaj — poglejmo — ne veš! Kako1 jef AU je ona zaljubi jena vanj — v tega častniks, sli je samo on vanjo zaljubljen! In — sa vraga 11 Zaksj je ps mož tukaj, zakaj pa hodirž njo, ali nima oči t AU bo rca treba, da mu jih bodo šele drugi odprli, da ae bo izte gnil kak debel tuj kazalec in pokazal na njegovo ženof Vi — ha tale — vaša žena, ta vara vleče roge iz čela! Ali nc vidite, vi, sala menaki slepec f — ln tuc[i sam je hotel govoriti njo. Iskal je povsod ugodne prili ke, a dolgo zaman. Nekoč v mraku pa jo je našel samo v šetališču, in takrat, jc vzkipel, se tresel, govo rU hrapavo in naglo. "Torej —• po tako dolgem času — zi sc mi, da nalašč — godi sc mi krivica — kn va ai ti — kje bi bil mialilf" Od dahnil sc je in zsčel znova logi< neje: "Tekla, prišel sem zarad tebe, ti veš, kaj mi je do tega! In« sdaj, ali prav vidim f Ta čaatni ali sem dobro pogledslf Ves raz bit, razdeljen in razlomljen, kakor sem sam v sebi, gledam mor da prečrno, sodim prenaglo, de lam krivico. Ali zopet — z druge strani, čc se uvsžuje, da je v meni vse kskor živo srebno, da nimam miru, potem mi lahko oprosti vsa kol". Govoril je preglaano in Tekla mu je sapretila: "Ne tako glaano Ona dva sta nekje blizu 1" Ozrl ac je okoli in zamahnil roko. "Ni jih, aaj vidiš! In če tu di sta, če bi tudi bila, rečem ti od krito, da čutim v sebi pri vsem tem neksj poštenega in da se ne bojim ne boga ne ljudi. Čemuf Poglej val Ali nisem prišel jaz prej kakor on, kakor ta čaatnik s^i nisem jaz tisti, s katerim pn čenja in teče tvoja mladost f Či gsva js praviesf Ali ni mojsf" "Til" je rekls Tekla važno "Stopiva sem! Ravno zdaj, hip prej, ko si prišel, sts bils tuksj I Stopila sta s pota pod drevje in sc obrnils tsko, da bi Ishko videle prihajajoče. "Tsko, veruj mi, sc mi še ni godilo v življenju, ds se več ne spo-znsm nsnje. Vse je rszmetsno, vse raztrgsno — in vseeno Živim K«kor v hlsdni in obenem vroči ječi s neizprosnimi zaklenjenimi vra ti. Ns moram niksmor, Tekls. Tu sem, ravnsj, vodi, ukszuj, ssmo ne trpinčil Ljubosumnost v srcu je kskor strigsliea v ušesu! G loj« in gloj« 1" ., "Stoj!" je velele nensdoms pri dušeno Tckls in ohs sU se ozris. Zs njims — prsv blizu — med dre vjem je stsl« klop in n« njej sts sedele mladi častnik In stotnik, Te klin mož. V. Posno svečer so se vračali v ho- je rekel ••krat nič hadegs! ^!, »e to ponavljalo, potem Si ««*r •«», kaj Uk'«Ul.' 4 Kaj * je vprašal K«Ur Kuj bi ukrenil t N0 Vl4 teško stvar bi viteiko ^ Katero atv.r - "HsIimI" „ • p W,1U| »n 1 Maha! ae j,. posa^uiTJ u»km ai privihal deacon^ nih rjavih brk. "Vi ametT^ daljne, le prijateljske občujete, .1, tako.daoCu? jatslj njenega moža n7?W čel" Kolar je hotel govoriti doma je obripel. Glas »e i« drl in mesto, da bi kaj zakašljal. In spredaj n u prostodušni Teklm *meh zvenel skoro brez konca "N« rečem, da se s tem M poslavljam, ne! Vi „te mi di aimpatičen družabnik. Vi men, premeten človek, ju mo opozarjam. Ne bi rad, sera omenil, kako drugače!'" Oficir in Tekla sta priila « ma in vai so obstali pred t| hotela, kjer sta stanovala in njegova žena. Poslovili razšli, a Kolar ni nalel tisto miru. Najprej je šel k morji sedel v pripet čoln, ki ga jt rahlo plunkajoče obrežno vL Noč je bila tiha in hladna in ravna plast morja se je 1« daleč tja vanjo in ne apaj posled ž njo v eno samo tei nino. Nebo je bilo modro, zevzd, a brez lune. Odsevi so gledali v bližini iz monkt drne in se zibali na njej ktkorp dolgovati zlati kole&dki. tivetih kova rdeča luč je ležala po ju v dolgi, nemirni m raztrp črti, sestajoča iz kratkih in ntt povprečnih črtic, ki so «e a goma prerivale in ae prelivi druga v drugo. Med kaineajm bregu so grgali valovi, kakor se davili in topili. Prihajali n k ti, polzeli komaj slišno med d a nenadoma ječati, kakor bi bolela ločitev od neizmerna a ke gladine. V zraku, v rahli hi ni saipi, ki je dihala irnad nt na kopno, v temi, ki so jo pr rali žarki zvezd in luži, ki m rele v priatanu, je bilo nehaj tečega, živega, sličnegs duši, ki objema morje in kofni "Kaj, Ikaj!" je govoril prei Kolar in sedel sključen v hm *1 Ta človek me spominja pri n svoji vsakdanjoati na nekaj od čnega. Ta človek, vedi vrt«, I človek je »možen, da bi kara« očeta, če bi se proti njemu pragi Sil! Nekakšna ravna črta ji njem iin po tisti ravni črti | vae: misli in za njimi dejanja. Ol dno, da ne vidi njega, oficirja Stvar postaja težavna, nekif obeia nanjo, dela jo okorno tr radi tega postajai ie «an hj neroden in top. Komaj ae yilM Vzrok vsemu je gotove v pnji sti oficir, zaradi njega po|o»«l Teklo in nenadna priaotnoaUi nega moža, ki je sedel na klgM poslušal ..." Drugič je govoril dolgo »aal W, legel ve posteljo, prehriialj ke pod glavo in strmel vali Odkod so sence, ki »e njem t Ali gre spodaj po c^ J vek sli žival t Ali jutri odpn Ce odpotuješ, je rarmerje M no, ne moreš skoro več m atajati.se ž njim, a neprijetno. Zibljei ae, gow»p kor neroden in akesan dO«. Skozi okno je pihala v iaaa p« in Kolar jo je golih rokah m pnuh. Dej® neprijetno in aato je va»kj okno. Drugi v teh M» "J drugi, njemu enaki -/"JJ jet Svoja dekleta nnajo •-J svoja lepa, zdrava in <<«> ^ kleta, mislijo nsnje um« ^ celo pri njih. V teh n^ U-J do pijanosti omatne, vae a jih premore življenj«. «® > ^ 'razlago. A ti atr čuTU Z žensko, k. .s-•^ še tretjega, s si vender ssjjj maš pravico, da^r.xn,^^ obairov .. . . ... f Zaspal je in « prijetnim občutkom- PJ^ misli in bessd sa ni bilo P^ ^j.l slih, ne V besedah. I nhteževslo telo m ^ in , mM poi«4 elo aal iliai^ (Dslje pri hcdsjtf)- tel. Kolsr je nekoliko zsostsl čakal na Teklo, a pridružil se mu I ODGOVORNOST! " je stotnik in gs poteptsl po "Reči moram, ds se vedete ns-prsm ženaksm viteško. Vedno ste v ognju, borite se zs srce in tsko". Kolsr sc je zsčudiU pogledsl vprsšsj« vsaj in obstsl. | ^šmvJsI ir v*- Ml sil rH»