Dopisi. Iz Celovca. (0 Einspielerjevi slavnosti.) Kakor ae kaže, bode Einspieierjeva slavnost dne 26. t. m. velikanska, kajti ne aamo iz Koroškega, tudi iz Goriškega, Kranjskega in Stajarakega obetajo rodoljubi, da se je bočejo udeležiti. Tako je tudi prav, kajti pokojni vodnik in učenik Koroškib Slovencev, po vsem alovanskem avetu znani rodoljub, msgr. Andrej Einapieler je zaalužil, da ae ga Slovenci bvaležno spominjamo. On se je sam neuatrašeno nasprotnikom v bran poatavljal, ko je bilo slovenskib rodoljubov na Koroškem še pičlo število in 8e ni imel na koga naslanjati. Vae puščice ao takrat letele le na-nj; vse zabavljice, vse aovraštvo je sam nosil na svojib krepkih ramab; preatal pa je vse naakoke in danes že se kaže po širnem slovenskem Korotanu sad njegovega možatega, a neustrašenega delovanja in truda. Ne samo v deželDem zboru, ampak tudi v svojib političnib liatih, ki jih je izdajal z mnogimi žrtvami, zagovarjal je politične in narodne pravice koroškib Sloyencev. Mi hodimo zdaj po njegovi sledi, po cesti, katero nam je že on, kolikor toliko uravnal. S svojo besedo v zborib, s avojimi spiai v ,,Miru" je narod alovenaki yzbudil, da se zaveda svojib pravic; nam je valed tega delovanje olajaano, ker se labko že naslanjamo na avoj narod, katerega vodi že veliko število rodoljubov, ki ao prišli skoro vai iz politične šole Einapielerjeve. Toraj imamo uzroka dovolj, apomin tega moža slaviti. Pribitite tedaj rojaki iz vseh alovenskih pokrajin dne 26. t. m. v Celovec, da slavimo skupno spomin moža, ki si je stekel za probujo alovenskega naroda na Koroškem nevenljivib zaslug! Iz Ljutomerske okolice. (Naše razmere.) Zadnji dopis iz našega trga je dregnol v sršenovo gnezdo. Povedal je golo, če tudi žalostno istino. Mi okoličani opazujemo že več časa toto čudno izpremembo v našem trgu. Naši odlični narodnjaki nemajo veS tiste goreče navdušeoosti za narod in njegove pravice. kabor smo jo videli v prejšnjih letih. Kako ognjeno delavnost, kako gibanje, pa tudi kako možato odločnoat ter neustrašenost videl si takrat. Z največo hvaležnostjo in z najgioblješim spoštovanjem apominjamo se tistib možakov, ki so naa neutrudljivo budili j-\ dramili kakor: dr. Klemenčič, Zarnik in Lapajne ter še mnogo drugih. Kak razloček takrat in zdaj. Narodna atvar spi zdaj pozabljena v zadnjem kotu in dosti praba že leži na njej. Nekaj let še, in nikdo ae nje ne bode več spominjal, Pri nas je že navada, da vsaka javna stvar nosi nemško ,,larvo". Tako je tudi žalibože bilo pri otvoritvi železnice. Rea je, da nas je okoličanov dosti privrelo. Videti pa smo morali a svojimi očmi, da je Nemec na naši zemlji prvi, da je nemščina imenitnejši jezik; slovenščina pa je v svoji biši zadnja dekla. Slovenskib zastav niamo dobili do oči. Govori se, da so se naši voditelji pogovorili z nemčurji, da niti pruskib niti alovenskih zastav ne bodo postavili. Tega vendar ne morem verjeti. Ali ima pruska zaatava v Avstriji ravno tiste pravice, kakor slovenska? Ne morem verjeti, da bi se naši narodnjaki tako daleč spozabili. Na avojib tleh imamo svoje pravice, dane od večnega Boga ter potrjene od presvitlega cesarja. Cuvati si jib moramo z vaemi avojimi močmi proti vsakemu aovražniku pri vsaki in tudi pri najmanjai priliki. Kakor dozdaj, tako pač ne sme več iti. Nemčurji napenjajo yse moči, da bi naa vniČili. Njihovo delovanje je tibo mirno, pa tudi složno. Vae uporabljajo za svoje namene. In ker je mlačnost na slovenski atrani velika, tem bitreje širi se nemčurstvo po našem trgu. Celo po okolici bi že rado tu in tam pognalo svoje kali. Gospodje nemčurji naj bodo potolaženi, da v naši okolici niso ugodna tla za njihovo nepošteno in židovsko delovanje. Za danes proaimo avoje narodne voditelje, naj naa v tem budem boji ne pustijo aamib. Kaj boče še tako izurjena vojaka brez složnega vodstva, brez odločnib, neustrašenih voditeljev? Vi, ki ste oeiveli v totem budem boji, katere smo videli leta in leta v prvi bojni vrsti, poatavite se drugoč pred naa, vzdignite zopel pozabljeno zastavo in peljite nas v vojsko za naše avete zakonite pravice. Narod vas prosi, narod vas kliče! Kakor jeden mož ustali bomo vsi teršli za vami in izdajalca ne bo med nami. Iz Vuhreda. Na vernib dua dan, ko se po katoliškem svetu obbaja apomin naših rajnib bratov in sester, ki so se preaelili v ve5nost, bilo je v tukajšnji župniji letos prav živahno gibanje. Dopoldne je bila navadna služba božja za veeni blagor pokojnih farmanov in vernih duš v vicah, popoldne pa se je na pokopališče pomikala neizmerno dolga procesija, ki je k zadnjemu počitku spremljala dale5 okoli znanega premoinega dob^tnika, očeta Fraaca Pahernik, kateri je valed opešanja telesnih moči dne 31. oktobra okoli polnoči v 85. letu avoje staroati dokončal pozemeljsko potovanje in se preselil v večnoat. V ponedeljek okoli 2. ure popoldne zbrala se je od blizo in daleč obilna množica pred hišo pokojnega in je njegovo v trdni z venci okinčani krsti počivajočo truplo, s prižganimi vošeenimi avečami v rokah, spremljala v cerkev. Ondi je v kratkih potezah slavnoznani govornik č. g. Ribniški župnik v prostorni natlačeni hiši božji navzočim nariaal izgledno življenje pokojnega, ki je vedno bil zveato krštanakega mišljenja, se po krščansko pripravil na smrtno uro, in si s avojo dobrotljivostjo poatavil neumrljiv spominek, ter je dušo rajnega priporočil pobožni molitvi zbrane množice. Po skončanem ,,Libera", odpetem od 12 e. g. duhovnikov, ki so ae seali iz peterih dekanij naše škofije, preneala ae je krsta na pokopališče, kjer se je zapela navadna pesem za slovo, in hladni grob je sprejel teleane oatanke rajnega. Bil je pokojni zares veliki dobrotnik na vse strani, kajti le z njegovo darežljivoatjo se je zamogla pozidati krasna nova cerkev, v katero je rad zahajal, dokler so mu telesne moči pripuščale. Pred nekaterimi leti izročil je tukajšnjemu župnijakemu predatojništvu 1000 fl. za uatanovo, da ae s 5 % obreatmi vsako leto ob božiču revnim šolarjem nakupuje obleka in obuvalo. Pomagal je tudi rad iz denarne zadrege maraikateremu goapodarju, da si je ohranil avoje po8eatvo, in si ačasoma opomogel, ko ao ae goapodarske razmere zboljšale, zato ao pa tudi tukajšnji srenjčani imeli spoštovanje do njega, in je poaebno uplivu Pahernikove familije pripiaovati, da se volitve v tem kraju zvrsijo v katoliško-narodnem duhu, ker volilci poslušajo modra naavetovanja avojega dobrotnika. Naj mu tedaj uamiljeni Bog dodeli, da, kakor je njegova dobrotljivost bila priznana od svitlega našega cesarja, in odlikovana z zaslužnim križcem, ter je pokojnega ime nad vratmi žagreda tukajšnje cerkve zapiaano z zlatimi 5rkami, se tudi njegovo ime zapiše v bukve večnega življenja. Iz Ptuja. (Dijaška kuhinj a.) Za tekoče šolsko leto 1890/91 ao naatopni p. n. častiti dobrotniki darove poalali: G. Bezjak Fr., učitelj pri sv. Križi pri Slatini 6 fl., g. dr. Čuček Josip, odvetnik v Ptuji 30 fl., g. Raiap Ferdo, umir. oakrbnik grof. Herberatajnake 10 fl., g. dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuji 5 fl., vlč. g. Meško Jakob, knezoškofijski duh. svetovalec in župnik pri av. Lovrenci v Slov. gor. po č. g. Majcenu 10 fl., al. družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 30 fl., č. g. Crnko Marka vikar v Ptuji 1 fl. 5 kr., č. g. Bratuša Alojz, beneficijat v Ptuji 1 fl. 5 kr., č. g. Šalamon Frančišek, meatni kaplan v Ptuji, 1 fl. 5 kr., e . g. Majcen Ferdo, veroučitelj v Ptuji, 1 fl.; g. Cilenšek Davorin, prof. v Ptuji 1 fl., č. g. Slekovec Matevž, župnik pri sv. Marku pod Ptujem 5 fl., vlč. g. Suta Ruprt, dekan v Zavrču 10 fi., č. g. Meško Davorin, župnik v Kapelah pri Radgoni 5 fl., č. g. Grabar Miha, umir. župnik pri sv. Urbanu v Slov. gor. 2 fl., na primiciji č. g. Strakla Mateja pri sv. Križu pri Ljutomeru ae je nabralo 3 fl. 60 kr., goap. Kranjc Vekoalav, notarski kandidat v Ormoži, 1 fl., g. Mikl Alojz, trgovec v Ormoži 5 fl., g. Pernat Štefan, koncipijent v Ormoži 1 fl., g. Ferenčak Frančišek, respicijent v Ormoži 50 kr., g. Porekar Anton, nadučitelj na flumu 1 fl. Vsem blagim dobrotnikom in iskrenim prijateljem mladine izrekamo priarčno zahvalo in atoterni: ,,Bog plati!"