SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. "NUe veste jatr1 Sl Zedin-iene države la, pa . . industrijska deže-taJ.3e Počasno z industri. leta laso10 tUdi PoIjedelstvo-tik' k 6 na Pr™er' v Cof"116 Z6mlje k°maj že 55 7f0Pa 30 je bil° ,eta V '55? štiri» JE TALIJA__ Vdala se je brezpogojno - Eisenhower dovolil premirje - Naše čete se že izkrcavajo po Italiji SO OS1- »ot4ol'n0rnice napadle v več lad. ca.Hh zavezniške bolni- %doV!f jih potopile! dje , ' ceprav so imele ^ naslikane velike rdeče! določa mednarodna ^ G1" stan zaveznikov v Afriki. 8. sept. -kjjj 'kl tudi govori da take!Cjeneral Dwight D. Eisenhower je danes H* smei°-biti napadane' yr'iaznanil brezpogovno vdajo italijanske ar-fcCelCajih so sovražne podmor ;made' kar Je g°tovo največja zmaga zavete v J? !bstreljavale )rodolom-!zn'kov v tei voin'- Poveljnik zavezniških "'h. čet je naznanil, da je dovolil Italiji vojaško * * * premirje. iJa briška bojna ladja Članica Berlin-Tokio-Rim osi je mora-i^^nj 30 radijskih opera- Pristati na zahtevo predsednika Roose-'1 sprejemajo ali odpoši- velta in premierja Churchilla — brezpogojne in , . no vdajo in nič manj. ln Povelja ob vsaki \ let * % je bilo v ameri- naproda->kakih Me bii, Zdravil- Leta 1940 ze nad 100,000. 1. * * * [^te si nežni sPo1 bar- rokah in na nogah, « rokah. Zdaj so pri-Jim bnSOtlCe na drugo ide-■ 0 Pomagala vzbujati «m nase- Nekdo . je nam-! lde3o, da bi bili .ce bi se jih m v10 Porcelanasto Vldite- kako se kra- boste vedeli, eckrat umteno nare- t Ml ^Sori * * * Sati!6 ameriške železni. ^ Jaško estijo neko ame" 2 Vso . 0 edinico 60,000 vo- SifTo-80 potreb°- J* 1.850 potniških >CkTh V0Z ter 330 vojaških kuhinj. V 'Viških čet po že- V Vest o vdaji Italije je prišla istočasno kot poročilo, da se omalodušeni italijanski vojaki trumoma vdajajo angleškim in kanadskim četam, ki prodirajo severno po Kalabrfji. Istočasno je italijanska vlada ukazala armadi, da se neha vojskovati proti zavezniškim armadam, toda da se mora upreti vsaki drugi sili (Nemcem). General Eisenhower je javljal,, da so Ze-dinjene države, Anglija in Rusija dovolile Italiji premirje. Premirje je bilo podpisano še zadnji petek je -bila. podpisano-.*> -suui-. petek v Siciliji, to je prav isti dan, ko so zavezniške čete udrle v južno Italijo. Italija, ki je podpisala pogoje, je tudi pristala na to, da bo ta pogodba stopila v veljavo v najbolj ugodnem trenutku. "In ta trenutek je zdaj tukaj," se glasi uradno poročilo. Italija se bo morala ukloniti vsem političnim, ekonomskim in finančnim odredbam, ki jih bodo zavezniki odredili pozneje. Poziv na Italijane, da poženo Nemce iz dežele Eisenhower je apeliral na Italijane, naj se pridružijo zaveznikom ter pomagajo pognati Nemce iz svoje dežele. V tem bodo dali zavezniki vso pomoč. Da bo morda Italija obrnila orožje proti Nemcem, sodijo nekateri iz tega, da je maršal Pietro Badoglio izdal apel na italijansko armado, naj se ne bori proti zaveznikom, ampak naj se upre vsaki drugi sili. General Eisenhower je tudi poslal potom radija apel na italijansko bojno mornarico, naj ladij ne uniči in naj jih ne dovoli zajeti Nemcem. Tiste ladje, ki se nahajajo v Sredozemlju, naj plujejo v Gibraltar, Tripoli, Malto, Haifo, Aleksandrijo ali Sicilijo. Tiste, ki se nahajajo v Črnem morju, naj za-plujejo v kako rusko pristanišče, Badoglio je izdal sledeč razglas na narod: Maršal Badoglio, italij anski ministrski predsednik, j£ izdal na narod sledeč razglas: "Italijanska vlada, ki je spoznala nezmožnost nadaljne borbe proti premoči sovražnika in v namenu, da prepreči nadaljne in težje udarce narodu, je prosila generala Eisenhower j a, vrhovnega poveljnika angleško-ame-riških armad, tea premirje. T d prošnja je bila uslišana. ' "Radi tega bodo italijanske bojne sile prenehale z vsemi sovražnostmi proti angleško-ameriškim armadam, kjerkoli bi se ž njimi srečale. Toda uprle se bodo vsakemu napadu od katerekoli druge strani." V Italiji je še vedno dosti Nemcev V Italiji je še vedno izdatno število nemških čet. Dogodki v prihodnjih dneh bodo pokazali, kaj bo s to nemško armado. Italija je bila-^emčiji v veliko pomoč radi svoje zemljepisne lege, ker so morali imeti zavezniki prav radi tega v Sredozemskem morju veliko bojno mornarico. Zdaj je oproščeno Sredozemsko morje sovražnika, enako tudi Jadransko morje. Zavezniki se s svojim bojnim brodovjem lahko krečejo, kamor hočejo, ker Nemčija tukaj nima bojne mornarice. Za zaveznike zdaj ni prosta samo italijanska obal, ampak tudi grška in dalmatinska. Zavezniki so metali letake po Italiji Komaj je general Eisenhower naznanil, da se je Italija podala, so se dvignili zavezniški bombniki nad Italijo, ne da bi spuščali bombe, ampak da so prinesli Italijanom novico, da je zanje vojna končana. Letaki so bili sledeče vsebine: "Italijani! S kritjem zavezniške moči ima Italija zdaj priložnost, da se maščuje nad nemškimi tla-čitelji ter pomaga izgnati vednega sovražnika z italijanske zemlje." Zdaj nastanejo druga važna vprašanja Zdaj, ko se je Italija brezpogojno vdala zaveznikom, nastane vprašanje: koliko italijanskega ozemlja bo poskušal Hitler držati? Kaj se bo zgodilo z Balkanom? V tem trenutku se pojavljajo sledeča vprašanja, na katera bodo odgovorili razvijajoči dogodki: 1—Kaj se bo zgodilo z italijansko bojno mornarico, ki se nahaja deloma v Pulju na Jadranskem morju in deloma v Speziji na zapadni italijanski obali? 2—Ali se bodo Nemci umaknili od reke Pad, kjer imajo baje od 15 do 20 divizij? 3—Kaj se bo zgodilo z 25 do 30 italijanskimi divizijami, ki so na Balkanu in v Franciji? In kaj bo z onimi 250,000 italijanskimi delavk v Nemčiji? 4—Kako bo vplivala vdaja Italije na balkanske satelite: Madžarsko, Romunsko, Bolgarijo in Hrvaško? Italija je stopila v vojno 10. junija 1940 in je bila v vojni tri leta, dva meseca in 29 dni. Zdaj bo najbrže prva na vrsti Madžarska, ki je vedno gledala na fašistično Italijo za pokroviteljstvo. S padcem Italije ne morejo Madžari ničesar pričakovati od Nemčije. Ako se bo vdala Madžarska, ji bo sledila najbrže Romunska. Toda ne bosta se tako lahko izvili iz Hitlerjevih krempljev, ker Hitler potrebuje madžarsko pšenico in romunsko olje. Morda bo Bolgarija kmalu stopila iz vojne, ker je v tesni zvezi z Italijo. Bolgarska kraljica Joanna je namreč hči italijanske kraljeve hiše. Toda dokler so nemške armade v Grčiji, se Bolgarija ne more ganiti. Padec Italije bo gotovo porazno vplival na nemški narod, kateremu so naciji vedno zatrjevali, da je Hitlerjeva Evropa tako tesno povezana med seboj, da je ne more zlomiti nobena sila. No, zlomilo jo je ameriško in angleško orožje, ki bo kmalu trkalo na sama nemška vrata. Zavezniki so se izkrcali v Neaplju Najnovejša poročila javljajo, da so se zavezniške čete izkrcale pri .Neaplju, ki šteje v mirnem času do 1,000,000 prebivalstva. Tako so prišli zavezniki za hrbet onim Nemcem, ki se'še nahajajo v južni Italiji. Prva se je izkrcala pri Neaplju 7. ameriška armada. Druga poročila zopet trdijo, da so se zavezniki izkrcali na raznih krajih zapadnega obrežja Italije, kot v Neaplju, Genovi, Civita Vecchio^in da so zasedli tudi Sardinijo. Neka depeša iz Stockholma trdi, da je italijanska garnizija na otoku Korziki razorožila nemško posadko, ki se je nahajala z Italijani na tem otoku. 'C*21*, ker X>sti apartment se jo kot ta-v najem radi RUSI SO VRGLI NEMCE OD DONEČA; STALIN0 VZET Ce*ore'vPredelati se Je ' t v] * v tanjša stano- aa ne dovoli več K V; .ft00 Hiše PredelaV0 ene po- i,1** 54 s«b, " Ulj lahko 0 v*nsko klet, C vin7^avi do 10,000 V«Hov'J hl5i Je 68 hiš- SSeV1 Shramb j, HCna a nebi bila lA ,o0 leži reši- V 202,000 an 1 * °V 111 123,000 fran- 'tli London, 8. sept. — Ruske ar-, made so zavzele mesto StalinoJ glavno mesto v bazenu reke Doneč. Rusi so počistili ves bazen Doneča nacijev ter okupirali na-daljnih 150 naselij. Tako se je glasilo danes poročilo iz Moskve. » Maršal Stalin je javljal danes zavzetje Stalino in vsega bazen;) ob Donecu, kar je bila posledica spretnega manevriranja ruskih poveljnikov v zadnjih šestih dneh. Na operaciji „ % Mrs. John Hochevar iz 19110 e>,iški Chicasaw Ave. je prestala težko Id ^iai^na ^^ijonarni j operacijo v Glenville bolnišnici ^ iti !V 8ene/1U'a dala toli-j in istočasno povila krepkega sin- (1j!'U Washing-j čka. Dete se dobro počuti, mati btH • ni tako; je pa slaba in obiski zato niso do- V Hu, d,mla "zadnjih! voljeni. Mrs. Hochevar je hči kot Nemci so poročali, da so izpraznili Stalino ter uničili v tem važnem industrijskem mestu vse važne naprave. Drugo rusko poročilo se glasi, da so ruske čete presekale železniško progo, ki veže ibazen Doneča z Dnjepopetrovsk, 115 milj zapadlio od Stalino. Stalino, ki je štel pred vojno 500,000 prebivalcev, so vzeli Nemci v oktobru 1941. Od takrat ga niso mogli Rusi nikdar vzeti nazaj. Vsled ugodnih železniških mrež imajo Rusi zdaj odprto pot za pogon proti jugozapadu, da preženo Nemce iz Kubana in polotoka Krima. :u>iia. Pa država družine Globočnik iz 426 E. 160. EftS. »a ki U, i Je bil slikan z r**vW -rbil kardinal ' ik%jH Vlikil visi v H Treviso, Ita- ll*>a 31 dr- St. ve Ivana. Pišejo mu, da so zdravi in da žive v vasi sv. Križ pri Devetnajsta obletnica V petek ob sedmih bo darova na v cerkvi sv. Vida maša za po kojnim Matijem Petkovškom v j Kostanjevici, spomin 19. obletnice njegove Frank Banič, 1132 E. 63. St. smrti. I je tudi prejel potom Rdečega Slovenski vojak umrl V Elkins, W. Va., se je smrtno ponesrečil Pfc. Stanley Jer-šan, star 22 let, ki je služil eno leto v armadi. Njegov dom tukaj je na 583 E. 95. St. Rojen je bil v Eldred, Pa. Tukaj v Clevelandu zapušča očeta Franka, mati Mary mu je umrla pred 15 meseci, tri brate Sgt. Edward, Cpl. Anthony in Henry, dve sestri, Sophie in Mildred Mostar. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Filipa Neri, St. Cbir Ave. in Ansel Rd. ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. —--o-- Odhod iz Clevelanda Mrs. Josephine Prebevšek, ki Vest iz domovine je preživela več časa v Clervelan- John Zakrajšek, 7004 Hecker du, odhaja zdaj nazaj na svojo Ave. je prejel potom Rdečega i dcmadjo v Olcan, N. Y. Pred od-križa iz" domovine pismo od svo- hcdcm naroča pozdrave na vse je soproge Mihelce ter pozdra-l sv°ie številne znance in prijate-od hčerke Teje in sinčka ^e. Mrs. Prebevšek je dala tri Za gospodinje šesta obletnica V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška maša za *jveč država1 spomin 6. obletnice njegove I smrti. •Vv8ozda'ki je Uje )(1 yseh 31 dr-1 pokojnim Vincentom Savnik v križa pismo od svoje hčere Ka-roline iz sv. Križa pri Kostanjevici. Edini sin Frank je umrl, drugi pa da so zdravi, pravijo. Frank Banič je doma iz Šutne pri sv. Kdižu. sinove Stricu Samu in sicer je korporal Louis v Avstraliji, Pvt. Frank je tudi nekje preko oceana in Ludwig je pa pri pa-rašutarjih v Georgiji. Vabijo na piknik Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ vabi prihodnjo nedeljo popoldne na piknik na 6818 Denison Ave. Zabava in postre žba bo prvovrstna. V starih dobrih časih so imele gospodinje navado, da so kupovale največ koncem tedna za ves prihodnji teden. K temu so jih navajali celo trgovci, ki so imeli koncem tedna posebno znižane cene na raznem blagu. No, tisti časi so zdaj minili. To pa največ radi tega, ker trgovcem primanjkuje osobja, da bi streglo večjemu navalu od-je malcev ob petkih in sobotah. Zato je priporočljivo, da kupujete tudi začetkom tedna, najboljše je pa, če kupite vsak dan nekaj. Tako imate vedno sveže blago doma, trgovcem pa tudi pomagate, ki nimajo pomoči za prodajalno mizo. To velja zlasti za tiste, ki gredo lahko vsak dan v bližnjo prodajalno in si tam izberejo po mili volji in dobe sveže, najboljše blago. Winant, Eden in Maiski pri skupni mizi London. — Prvi sestanek za stopnikov Zed. držav, Anglije in Rusije, odkar je bila sprožena Quebecu ideja za skupno konfe POT GRE V BERLIN, TOKIO, PRAVI MR. ROOSEVELT Pot k zmagi je še dolga in težavna, toda skrajšali jo bomo in manj žrtev bo, ako posodimo vladi denar, apelira predsednik Roosevelt na narod. Washington, 8. sept. — Predsednik Roosevelt je danes govoril na radiju in poudarjal, da je premirje z Italijo sicer ogromna zmaga za Združene narode, toda preostaja nam še naloga izgnati Nemce iz Italije, Francije in drugih zasužnjenih dežel, nato pa udariti na Nemčijo na njeni lastni zemlji. Predsednik je apeliral na na-, rod, naj se odzove inpodpiše za J Pismo iz domovine $15,000,000,000 tretjega vojnega, j0hn Zalar, tajnik društva posojila, da dosežemo zmago. j France Prešeren št. 17 SDZ, sta-Vojna ne sme zastati niti za,nuj0č na 1038 E. 70. St. je pre-trenutek zdaj, ko so naše arma-( jel s posredovanjem Rdečega da na ofenzivi," je izjavil Mr. križa pismo od brata Jožeta, ki Roosevelt. "Naš glavni cilj je in prebiva v Ljubljani, pred škofi-cstane še vedno Berlin in To-j j0 §t. 11. Mr. Zalar je doma iz kio." j vasi Kranjče pri Begunjah nad "Apeliram na vas," je poudar-| Cerknico. Brat piše, da je hiša jal predsednik, "da imate to ve- doma zaprta, brat Tone je umrl, ilno pred očmi in da imamo še j mama živijo zdaj v Begunjah, dolgo dolgo pot, predno doseže-( Ančka poroč. Zakrajšfek je v Tomo cilj ni zmago. j polu št. 15 pii Novi vasi in An-, "Velika novica, ki ste jo sliša-.gela poroč. Blos je v Ravnah !i od generala Eisenhowerja,} št. 14 pri Novi vasi. Pismo je renco teh treh velesil, je bil vče- vam še ni dovolil, da bi se našlo-j bilo oddano v Ljubljani na 8. :aj, ko so sedli h kosilu angleški, nili udobno nazaj in rekli, da je aprila letos, minister Eden, ameriški posla-j zdaj že vse doseženo in da že lah nik Winant in ruski komisar j ko praznujemo zmago. Maiski. Pczor 10 in 47 SžZ Nocoj bo posetila sejo podružnice št. 10 SŽZ Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, v soboto pa sejo podružnice št. 47. članice naj se udeleže v velikem številu. 'Nihče ne ve, kdaj bomo dose- Na operaciji V Glenville bolnišnici je bila včeraj operirana na slepiču Miss gli totalno zmago. Uspeh 3. vo.K Lucille Zgonc, najmlajša hčerka nega posojila bo znak, da sej poznane družine Mr. in Mrs. Amerika zaveda trdega in na-' Louis Zgonc iz 885 E. 232. St., pornega dela pred seboj in da ne bo odnehala, dokler ga ne izgo-tovi." .Euclid, O. Nahaja se v vardi št. 1, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axc*pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto (6.60. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta |4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl četrt leta 12.26 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto 16.60, pol leta 13.60, četrt leta (2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: D ni ted State* and Canada (6.50 p«r year. Cleveland by mall (7.60 per year tJ. S. and Canada (350 lor 6 months. Cleveland by mail (4.00 for 6 months D. S. and Canada (2.00 for I month«. Cleveland by mall (2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier (6.60 per year, (3.50 for 6 months. (2.00 for I months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 212 Thur., Sept. 9, 1943 Veliki uspehi zaveznikov Vse izgleda, da se bo zavojevanje južne Italije izvršilo tako kakor zavojevanje Sicilije. Doslej so naletele zavezniške oziroma angleške čete na prav šibko opozicijo. Italijani se predajejo v velikih skupinah. Civilno prebivalstvo pozdravlja Angleže in Kanadce z veselim vzklikanjem in ploskanjem. O Nemcih pa ni nikjer ne duha ne sluha. Nič ne more bolj nazorno pokazati učinka zavezniške živčne vojne kakor dejstvo, da se niso Nemci doslej nikjer v južni Italiji uprli izkrcanju zaveznikov. Po vsej priliki se sloveča Hermann Goeringova divizija, ki je bila neusmiljeno premlačena v Siciliji, še ni utegnila na svojem umikanju proti severu združiti z glavno nemško armado ob reki Pad (Po). Obramba južne Italije je bila prepuščena Italijanom, kar pomeni toliko, kakor da v južni Italiji sploh ne bo nobene obrambe. Italijani se namreč — in sicer vojaki kakor civilisti — ne samo počutijo srečne, da so rešeni nemške nadvlade, temveč so tudi nezadovoljni z Badoglijevim režimom, ki ni v ničemer izboljšal stanja, kakršno je vladalo v Italiji, ko je slednji gospodaril Mussolini. Nemci ne utegnejo braniti svojih italijanskih zaveznikov, ker morajo skrbeti za obrambo drugih, važnejših točk na južni obali Evrope — za obrambo Francije in Balkana. Z vojaškega stališča bi dobra stretegija zahtevala nemško obrambo južne Italije. Toda Nemci nimajo dovolj moštva, ki bi zadostovalo za obrambo vsega obroča Evrope. Nemci so šli zdaj končno-veljavno v defenzivo. Nemci so nervozni, o tem ni dvoma. Pred vsem jih zdaj skrbi to, kje se nahaja ameriška sedma armada in kam namerava slednja udariti. Dalje razglabljajo in se čudoma čudijo, kaj bo storila peta armada in za kakšen smoter so pripravljene vse številne francoske čete v Severni Afriki. Da Ije vedo, da ne bo dolgo, ko bodo slišali o akcijah angleške 9. in 10. armade, ki sta zdaj nekje na Bližnjem vzhodu. Vrhu vsega tega pa je še neka "malenkost": kaj bo storila izborno opremljena armada treh milijonov mož, ki čaka zdaj pripravljena v Angliji? Poleg skrbi nad potencialno nevarnostjo, ki jim preti od juga in zapada, pa povzroča Nemcem velike skrbi tudi neprestan pritisk velike ruske ofenzive, to je operacije, ki silno omejuje moč nemškega moštva, ki bi se ga sicer lahko uporabilo za obrambo drugih točk v Evropi. Ako pomislimo, kako je angleška osma armada z relativno lahkoto udrla v južno Italijo, kjer je zavzela več važnih krajev, vidimo, da so zavezniki na pogonu za Nemci ne samo v vojaškem, temveč tudi v'moralnem smislu. Železni vijak zavezniške vojaške moči se neizprosno privija na Hitlerjev Tretji rajh. Operacije na "palcu" Italije so predhodnice onega, kar ima priti in kar bo zapečatilo usodo osišča. Podprimo vojni napor! Naše armade napadajo danes na vseh svetovnih'frontah. In ne samo napadajo, ampak tudi uspešno napredujejo. Ni vprašanja, da gredo naši fantje nasproti sijajni zmagi nad osiščem. Toda vsa ta njih hrabrost, vse njih žrtve bodo zastonj in brez pomena, če ne bomo mi doma skrbeli, da bodo dobili naši fantje od doma vsega, kar potrebujejo na bojnem polju, kar jim je potrebno, da porazijo sovražnika. Borijo se in žrtvujejo svoje življenje za nas in za vse zasužnjene narode sveta. Borijo se in umirajo za boljši svet. za svobodo in pravico. Mi jim moramo dati od doma moralno in gomotno podporo. Dati jim moramo hrane, obleke, zdravil in orožja. Vse to pa stane denar, ker brez denarja ne bo zmage. Naša vlada mora imeti denar, da more vzdržati to našo silno armado in da pomaga armadam naših zaveznikov. Ta potrebni denar nam vlada noče vzeti, ampak nas prosi, naj ji ga posodimo na dobre obresti s tem, da kupimo vojne obveznice. Danes se je začela po vsej deželi ogromna kampanja za tretje vojno posojilo. IKampanja bo trajala do 30. septembra. Vsak posameznik je naprošen, naj posodi svoji vladi denar, naj kupi vojne obveznice. Nikjer na svetu ni naš denar tako varno naložen kot pri Stricu Samu, ki nam bo za posojeni denar plačal dobre obresti in na zahtevo nam bo vse pošteno vrnil do zadnjega centa. Vsak razpoložljiv dolar naj gre v vojne obveznice ali bonde! Louis Adamič: "A Very Valuable Document" Objavlja P. Ambrožič OFM (Nadaljevanje.) Nemci so podtalno širili glasove, da je Pavelič prevaril Hitlerja, ko mu je zatrjeval, da je Bosna do 95% hrvatska. Tudi so raznašali, da je Pave-ličev minister Lorkovič doživel v Berlinu zelo neprijazen sprejem. Tudi da bo vzhodno Bosno dobila Srbija, češ da je tam večina srbska. Vse te govorice so pospeševale misel, da je treba nastopiti v Bosni, in prišlo je do akcij zoper ustaše. To borbo je vodil v glavnem major Dangič. Po porazu komunistov v Srbiji so skušali njihovi ostanki preiti v Bosno. Major Dangič jih je s svojimi četami pričakoval ob Drini in jih sproti uničeval. To se je zgodilo kot naravna posledica komunističnih napadov na Mihajlovičeve čete: Že koncem minulega leta (1941) so Dangičeve čete operirale v Bosni in so skoraj vso vzhodno Bosno vzdolž Drine držale v svojih rokah. Majorju Dangiču se je ponudilo prilič-no število Hrvatov in musli-mov, da vstopijo v njegove odrede. Dangič je pa to ponudbo odbil in s tem vsekako napravil veliko napako. Oni ljudje so potem začeli deloma posebne akcije na lastno pest, deloma so se podvrgli režimu (Pave-liču). (Kolikor je znano, je prejemal (Dangič) municijo od dediča, za kar mu je v zameno dajal govedo. Z Nemci se je dogovarjal dvakrat—v kolikor je to znano v Belgradu. Od njih je prejel pooblaščenje, da se bori proti komunistom. Odlikovanje Karadjorgeve zvezde z meči menda ni dobil, ker bi mu to hodilo navzkriž pri dogovorih z Nemci. Znano je, da je bil (Dangič) prej med Mihajlovičevimi borci in je vsekako prve operacije nemško-ruske vojne so tudi tu ibruhnili upori proti Lahom, v katerih so imeli uporniki sprva dosti uspeha. Osnovala se je celo jugoslovansko-črnogorska-sovjetska republika. Na čelu te usta je je bil baje komunist Jernej Pijade iz Belgrada, slikar po poklicu. Lahi so ustajo zadušili z požiganjem, bombardiranjem in drugačnimi represa-lijami. Preostali uporniki so se umaknili v hribe, koder Italijani ne operirajo. Z nastopom pomladi je tudi v Črni gori izbruhnilo obračunavanje med komunisti in nacionalisti, pa rezultat teh bojev ni znan. Početkom aprila so dospele vesti o krivosiljski usta j i, pa podrobnih podatkov ni. Slovenija Iz dela, ki so ga anektirali Nemci, je izseljenih preko 150,-000 Slovencev na Poljsko, v Slezijo itd. Sprva so Nemci izseljevali Slovence v Srbijo in Bosno, toda s tem so kmalu prenehali, ko so videli njihovo globoko narodno zavednost. Izseljevanje se baje vrši po spisih plebiscita po prvi svetovni vojni. To se prai, da so porazdelili Slovence po teh zapiskih v več skupin in čiste Slovence izselili. (Plebiscit se je vršil samo na Koroškem, o čemer naš Srb očividno ni dosti poučen. (Opomba prevajalca.) Nekaj Slovencev se je izpod nemške okupacije zateklo v oni del, ki ga drže Italijani. Poročila, da je Gestapo začel z aretiranjem teh beguncev, nisem mogel do konca ugotoviti. Italijansko ravnanje z ljudmi v Sloveniji je isto kot v drugih krajih, ki jih drže Lahi pod svojo okupacijo. Zaključek Smatram z^ svojo dolžnost, da opišem dogodke tako kot sem jih sam videl, oziroma, da podam zaključke, ki sem priše v Bosni vodil po navodilih Mi hajloviča. Pozneje, ko se je | do niih na podlagi razgovora z spuščal" bolj in bolj v razne '.ljudmi vseh skupin in vsakega borbe, se dogovarjal z Nemci in j stanu Nikar se ne čudite, ako TO IN ONO Govori se, da so vzeli Nemci Mussolinija v zaščito. Naj-brže se Hilter boji, da ne bi imel druščine, ko bo stal pod vislicami. Hitler se hoče dosledno ravnati po nemškem reku: Zusammen gefangen, zusammen gahengen — kar se pravi po naše: skupaj vjeta, skupaj bosta visela. To bo zares krasen par! Da bi jima le dal ljubi Bogec zdravje do tega časa, da bodo naši fantje primarširali gori v Berlin. Nedičem ter agitiral za Veliko Srbijo, je prišlo do nekega od-tujenja med njim in centralno akcijo (Mihajlovičevo). To je bilo pa le na škodo skupni stvari. Komunisti niso mogli pozabiti na Dangičevo akcijo proti njim in so se celo zvezali zusta-ši in laško-nemškimi formacijami, da bi ga likvidirali. To se vidi iz njegovih proglasov ,v feb-ruarju in marcu na (bosanske Srbe, kjer jih pozivi je, naj obrnejo hrbet komunistom in se pridružijo njemu za boj v varstvo srbstva. Tako se je zgodilo, da ga je zadel napad od strani prej omenjenih "zaveznikov," in sicer najprej pri Han Pjesku, nato pri Srebrnici, Vlasenici in tako dalje. Moral se je umakniti pred premočjo. Ob tej priliki se je pridružila ustašem, Italijanom itd., neka grupa Črnogorcev, baje komu nistov, pod vodstvom generala Ljude Novakoviča. Bosna — ta zakleta kraljičina — je danes najbolj krvav in boleč del jugoslovanskega telesa. Tod so bili največji boji nevštevši ustaških zverstev, naperjenih proti golorokemu narodu. Koliko ljudi je pri tem poginilo, ni znano, toda vsekako presega število žrtev — po podatkih srbske vlade — število 250,000. V kaosu medsebojnih borb se pa vse bolj pogosto dogaja, da se narod ustavlja in trezno spoznava, kam vse tc vodi, namreč v grob. Bolj in bolj spoznava narod, da so vsega tega krivi v prvi vrsti Nemci, potem Italijani, da se mora torej vse zediniti v eno bojno vrsto zoper te največje sovražnike našega naroda. Črna gora Italija je proglasila Črno goro za neodvisno. Po izbruhu nekateri dogodki v mojem poročilu niso dovolj povezani, ali če vam situacija iz teh podatkov ni ja?na. Vzemite v poštev da je državljanska vojna,, ki je divjala in še vedno divja po nekaterih pokrajinah, in pa istočasni odpor proti okupatorju in uzurpatorju naše domovine, pogosto privedla do nepričakovanih zasukljajev. To je vzrok, da se položaj ne more vedno pravilno pregledati in oceniti. Dosedaj nisem omenjal razpoloženja naroda in njegovih stremljenj, zato naj vsaj sedaj na kratko poudarim nekatere reči, brez katerih bi ne bilo mogoče imeti kakega pojma o današnjem položaju v domovini. Vse do začetka tega leta (1942) ni bilo mogoče dobiti prave slike o tem, kaj prav za prav misli in kako čuti narod To je tudi kaj lahko razumljivo. Dogodki so se morali razviti do konca in doseči svoj višek, šele potem se je mogla izkrista lizirati težnja ljudstva in se pokazati pomen vseh dogodkov za presojanje, naše narodne in državne bodočnosti. (Dalje prihodnjič) --o- Politična seja v 32. vardi [Radi izrednih časov, v katerih živimo, se vrši seja slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi v nedeljo popoldne, to je, 12. septembra, v dvorani št. 3 Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Začetek ob dveh popoldne. Na to sejo so vabljeni vsi člani in članice, ki so prejšnjo kampanjo tako agilno delovali za izvolitev naših sedanjih zastopnikov pri naši mestni vladi. Časi ao zelo resni in je zopet naša dolžnost, da se snidemo pred volitvami. Na to sejo pa so vabljeni tudi kandidat je, za katere bomo volili. Prilika bo dana vsakemu, da bo lahko povedal svoje smernice. Zato pa bo ta seja tem bolj važna za vse državljane v 32. vardi. Pridite ! ' Za odbor, M. I. Lah. Kje boste kupili bonde? V soglasju z razglasom ogromne kampanje, ki se pričenja s tem tednom za nakup državnih bondov tretje kampanje, apeliram, v imenu di-rektorija in v imenu vseh delničarjev banke, da se poslužujete domačega podjetja, da kupite bonde v vaši lastni domači banki. Bančno podjetje sicer nima od tega ničesar drugega nego delo brez vsake plače. Banke radovoljno sodelujejo v ta namen, da pomagajo vladi pri iz-vdševanju dela, ki je v zvezi, da se pripomore do zmage v vojni, kjer je že v službi toliko naših slovenskih sinov. In, ker je s tem v zvezi tudi korist našega celega naroda z našo staro domovino vred, je naša dolžnost ta, da se vsi opri-memo tega dela, da bomo Slovenci pokazali našo ldjalnost do naše vlade in s tem bo po-magano tudi našim doma. iV ta namen bo osobje v obeh naših bankah z veseljem na razpolago. Dalo se vam bo pojasnila, kateri bondi so najbo-lji za vaše razmere in investicijo. Tajnik banke, Mr. Joseph L. Surtz, se vedno nahaja v banki za vsa pojasnila, moja malenkost je pa tudi pripravljena, v slučaju, da nimate prilike dospeti v banko, vas bom rade volje v takih slučajih obiskal na vašem domu. Vsi, ki ste zaposleni v času, ko je banka odprta, se v vsakem slučaju tudi lahko poslu-žite mojega urada na 1053 E. 62 Street, kjer bom rad na uslugo. Banka je pa tudi odprta vsak petek do osmih zvečer. Tako se vam nudi vsaka prilika, da si kupite najbolje vrste bonde te izvanredne ogromne kampanje, katere naj noben ne zamudi, da ne bi kar največ investiral v njo. Z našo podporo bo zmagala Amerika, zmagala pravična stran—demokracija. Anton Grdina, preds. The North American Bank—Telefon: HEnderson 6063. Podružnica št. 47 SŽZ . IČlanicam naše podružnice naznanjam, da se bo v soboto 11. septembra vršila zelo važna seja v navadnih prostorih ob pol osmih zvečer. Prošene ste, da se prav gotovo udeležite, kateri je le mogoče, namreč bo na dnevnem redu zelo važno glasovanje, glede povišanja asesmenta. Ko smo bile dele-gatinje poslane na konvencijo v Pittsburgh, ter smo seve prišle domov z novico, da bo po novem letu asesment višji, ker država tako zahteva in ker mora res že skoraj vsaka kolikor razsodna sama pripoznati, da iz nič se ne more več Zarje vzdržavati, da je treba za isto vsa£ zvišati, pa je v večjih krajih zagrmelo, da so bile gl. od-bornice na zadnjem sestanku odločile, da naj sedaj članstvo samo odloči in glasuje o tem na septemberrski seji. Torej bo o večjih zahtevah se glasovalo zato je vaša navzočnost na vsak način potrebna, seve se bo morala tudi sedaj manjšina podati večini, kot se je to zgodilo na konvenciji. Cela stvar vam bo na seji popolnoma po-jasnena ter bo vsaka sama po svoji volji glasovala, kajti nošeni se ne bo reklo kako more. Nobena naj se nikar ne čuti, da smo sedaj ta stare (kot se v večjih ozirih čuje) prezirane, torej tudi ta mlade ako bodo vzele $100 zavarovalnine bodo morale plačati ravno isto svo-to kot ME ta' stare. Nobeno se ne bo sililo, da mora vzeti višjo zavarovalnino, ako jo sama ne bo hotela vzeti in za isto plačevati 60 mesečno, toda zavedati pa se moramo, da če je oseba starejša, mora pri vseh organizacijah in zavorovalnih družbah plačevati več, če je stara 40 let kot pa ista ki je 16 let, če pa plačuje enako je pa tudi za manj zavarovana, v tem oziru pa se prav lahko vsaka prepriča pri eni ali drugi družbi. Zato se le nikar tako ne razburjajte, saj ni tako hudo kot si ene predstavljajo. V upanju, da bomo v bodoče še bolj aktivne in pa da bo naša edina SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA v Ameriki v bodoče še lepše napredovala, da bomo res lahko ponosne, da smo nje članice, vas prisrčno pozdravljam in kličem: Živele! Helen Tomažič, tajnica. oba potem tozadevno poloi| da so knjige tajnika ^ gajnika, povsem v redu M tako, kar se tiče Zvezine li- ne. Dl Ži Zapisnikar Grdina po«* obžaluje, ker zadnjič nir biti navzoč na glavni seji je vršila meseca januar]«i „ pa radi tega, ker je krat delati na "War f tion" v tovarni. Za porocj" ma nič, ker se tudi udejs • ni dosti radi zaposlenosti' vi, da zdaj napredovat^ mogoče, ker je pač vojna ša Zveza pa obstoji iz moških. Kjer so ženske ganizaciji, bodisi same Zapisnik polletne seje Slovenske moške zveze z dne 25. julija 1943 v Barbertonu, Ohio. red® ^Pl Glavni predsednik Anton Rudman otvori seji ob 10:40 v Klubovih prostorih cerkve Pre-svetega Srca Jezusovega. Pozdravi navzoče s primernim nagovorom, nakar pozove zapisnikarja, da prečita imena navzočih glavnih odbornikov. Navzoči so: Častni predsednik Fred Udovich, Anton Rudman, glavni predsednik; Frank Česnik, drugi glavni podpredsednik; Vincent H. Lau-ter, glavni tajnik; Jerry Župec, glavni blagajnik, ter Jože Grdina, glavni zapisnikar. Od glavnih nadzornikov: Nikola Klasan, prvi nadzornik; od finančnih odbornikov Joseph Piškur, prvi finančni odbornik; sobrat John Lintol, predsednik nadzornega odbora je umrl, ostali odborniki pa so povečini zadržani radi zaposlitve v tem vojnem času. Sledi poročilo odbornikov: Glavni predsednik Rudman poroča, da nima kaj posebnega poročati, ker stvar gre zdaj pri Zvezi bolj počasi naprej. Fante in može pobira vojna in tako skoro ne moremo nikamor. Dalje izrazi s o ž a 1 j e, nad umrlim predsednikom nadzornega odbora, John Lintolom. Poroča tudi glede mladinskega oddelka, da so tudi tam težko-če, ker gotovi odborniki podružnic ne sodelujejo kot bi bilo potreba tozadevno. Poroča častni predsednik Udovich. Njegovo poročilo je kratko. Kritizira glavni odbor, ker se tako malo zanima, zlasti ker se tako malo piše. On kot tak je skušal napraviti, kar je pač mogel in tudi pisal v Ameriško Domovino o Slovenski moški zvezi. Poroča glavni podpredsednik Česnik, ki pravi, da je težko zdaj z kakim napredkom, ker mladi gredo k vojakom, starejši so pa prestari. Pa si pomo-gaj! Poroča glavni tajnik Lauter o dohodkih in stroških, ki so sicer, kar se tiče glede izplačitve pogrebnih stroškov, precej visoki, a vendar blagajna dobro stoji, ter je bil preostanek v blagajni dne 30. junija $4,568.-34. Denarja je nekaj investiranega v U. S. vojnih bondih, nekaj na banki na hranilni vlogi ter na čekovnem računu. Dalje poroča glavni blagajnik Župec, da so njegove knjige v redu, vse tako kot pri tajniku, ter številke popolnoma soglašajo s tajnikovipii "v vseh ozirih. Knjige je pregledal prvi nadzornik Klasan, a ker je bil sam, je bil začasno v to imenovan finančni uradnik Joseph Piškur, da je skupno s Klasa-nom pregledal knjige ter sta venci j i priporočal, lje pri organizaciji P<® delek za starejše, ki W plačevali in bi tudi se !o dobili, a glavno P«^ .ke častno pokoplje> nec, pa še nekaj de"a ^ kor že. Mi vendar ne gledati na insurance zato so druge organiz^. ša Zveza naj združi može pod svoje oK stare. . . J& Mnogo jih je, ki ^ bili primorani PuSl'e j in razne organizacij ' stopiti vanje, so P8^. tako nimajo nik°ga ' pd poskrbel za dostoj ^ Za take je tudi tre ' pridobiti jih, pa P ^ devno napraviti & ^ ,.„ prispevke. Ker ta> j * ga sprejeti-na konj lahko vodijo te naP^ ^ 4 leg moških, je to že m pri nas pa ne. Vsak je nemogoč. Česnik je P vedal, da mlajše vza®e starejših dosti pa v cijo ne more, ker s®° ^ znižali starost; samo a° ' ta. To ne gre in ne^H Pravi, da je že na ^gai Žen; 29 To-le sem zanesljivih sloveli" Clevelandu 1 / woodu. Več ne sni ker se bojim za*/ Nek slovenski t J y ■odaja"1 svoji hiši prow^j- v>fu dajalnopalepo^/ terega drzi v ™ . gova pridna že^ca> Za trg0VC» d!l no zlasti ob V1 sk<> ga vzame samo P® v po stopnicah, V'1 \ ^ mrzli pijači, ka -voda, bi človek P in razsodil ii!l( , .i nek" Tako je bil zopet gori pn 1 . je šel ves sreče* doli v prodajaj J mu je zdelo, . po^ malo spil, ah Je važnega, ne ve^/ resnica je, se nje. ri> ti. gori v st Ko odpre kub*V ™ °dpreH P N den prizod. ™ . 0dP , L « i stala Prl„ fl/v niči, drzec v klenico "ta 11,0 J časa se sreč«1 gleda v splošn^ m ski se stekleni se k vito trese, ženica vendar 'Pa da ne l j/ jeclja: ifli3'!^ ■ šefi [-f. hote,. Pitij mo malo v je baksi. Sicer, da boš tako nj^ Kaj .';V malo , Jn j. r ¥ nazaj. Kaj t e siti firbec sem * ^ "I, ali sem opravičil soP^. pet doli po st0Vs r{ Mož Vpsof A hotela ženic* re v A p, naskrivaj, *en*tm\ vedela, če J1 ^o P je hotela res denico. 45 s H Hi AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9, 1943 DELO DOBIJO no po" ika kol redu hI5 rezine jii.ti a P1 jič ni ni seji januarja je m""1 Far PrcJ; poročaj udejsfr-enosti. P lovati ■» vojnaill! »ji 11 ss; ženske* same že ak i je P1 •za®e v on smo no doJ; ne ®ot| zadnji i pos< ki bi i sev e, se1 ženske za čiščenje wadov ponoči. Zglasite se 665 Society for Savings poslopje „__. (213) in ženske se Potrebuje za *na tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK 77i/2C na uro na uro Sin ®ilneti izkazilo držav-: Prestati zdravniško I Gasite se na pVment Office 1256 w. 74. st. Vatikan je dosegel svobodo za Slovence Washington. — Nadškof Am leto Giovanni Cicognani, ki je apostolski delegat za Zed. države poroča, da se je italijanska vlada podala zahtevi Svete stoli-ce in bo izpustila iz koncentracijskih taborišč vse civilne Slovence in Hrvate. Od 230,000 Slovencev, ki so prišli pod italijansko okupatorsko oblast, jih je Italija internirala najmanj 20 odstotkov. Rejenka Povest. Spisal dr. Ivan Pregelj Čebelarski strokovnjak napoveduje, da je mnogo čebel podhranjenih in bo treba letošnjo jesen preskrbeti zanje hrane. DELO DOBIJO ne ice . nizanj iži s okri'ie' s^ATol^ «JI NA STROJIH t in UČENCI laža od ure. rbon Co. Moški Inc. (216) >ndCap 21 E- 79. St. SjdKo1 (216) DELO | —o DELO i0> ni potrebo . ' zdai 6 111 overtime J' »aposleni v važni '