Rešitev koračnice v 2. štev. Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, ' . ¦ veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj. Simon Jenko. Prav so jo rešili: Ferdo Košar, Teharje, p. Štore; BorLs in Branko Kmet, Kranj; Gvidon Hrašovec, Novo mesto; Miro V.ani, Ruše; Slavko Rossner, Celje; Zdenko Jamšek, Breg pri Ptuju. — 2reb je določil najavljeno darilo Gvidonu Hrašovcu v Novem mestu. — Danes razpisujemo dar: E. Gangl, Fantje od fare. — Med rešilce v 2. štev. pridejo še: Verica Fiirstova, Rečica v Sav. dol.; Marko Šetinc, Vrhnika; Vida Vrezčeva, Ribno pri Bledu; AIojz Patočnik in Marija Kokolova, Sv. Barbara pri Mariboru; Sabina Fistrova, Ovšiše pri Podnartu; Boris Menard, Ljubljana. «"=------ -------------- ¦¦¦ 93 ZVONČEK XXVII—3 Dva psa. počasi! Perje se vam res lepo leskeče v Jan Ft. Hruška ' solncu, toda kar se tiče petja, ste z menoj vred veliki siromaki! Če sije solnce še to» Grajski buldog, ki je bil tako debel, da liko na vas — slavčevega glasu ne dobite je jedva hodil. se je posmehoval mlekar* nikoli!« skemu psu, vpreženemu v voziček, na ka» Na to vesela jata liščkov ni vedela od* terem je bilo več težkih vrčev. govora, pa je potihnila, naglo odjadrala »Kako vendar, da ne uideš iz take suž* Preko doline in se skrila za Prvim g"čem. nosti!« je začel. »Mene poglej, kako sem »Kakor je pač običaj vseh gizdalinskih ' prost: nič ne delam, ležim, kadar in koli* blebetačev... saj sein vedela.. .« se je kor dolgo hočem, pa dobre hrane imam skrivnostno namuznila vrana in tudi sama več ko zadostil« odletela s topala. Jernej Popofnik. " »Samo ležati, dobro jesti in nič delati — _ to imaš ti za prostost?« se je zavzel mle= "rva Pomoc- karski pes in ostro pogledal na buldoga. Spisal dr. Mavricij R u s, mestni fizik in »Jarem na tilniku — to je -vendar očitna zdravnik šef rešilne postaje v Ljubljani. S ' sužnost!« se je izgovarjal buldog, da bi se 40 slikami. Založila Učiteljska tiskarna v izognil odkritosrčnemu odgovoru ter še Ljubljani. Cena 32 Din. — Človeka preganja odurno pristavil: »In poleg vsega moraš še sto in sto nesreč na dan in lahko podleže vlačiti takle voz!« " smrti, če si ne zna pomagati. Mnogo ljudipa »Jarem na tilniku,« je resno pripomnil lahko rešimo smrti> če Jim Pravočasno pri* mlekarski pes. »je potrebno orodje za moj skočimo na pomoc in ce jim znamo poma< posel, od katerega živim. Težke vrče vlačim ^1- V to s.vrhL J? sP.lsal d.T: Rus kn^° samo, kadar je treba. Ti pa vlačiš nepo» >)Prva pompc«. Knjiga je vehkega pomena , trebno breme ogabne svoje debelosti in ga za P°uk. ^*11.6. v so1'.' ,za P°hud™ P^ • ne moreš odložiti niti za trenutek. Ti si yanJa' kl ^h lahko, vsakdo; napravi na pod» suženj lenobe!« — la^ te knl^e> za Ijudske m solarske knjiz« ^osl Jos Gruden nice' ker Je kni'Ža pisa"a tako poljudno, % da je razumljiva vsakomur. Obsega pa tudi Liščki v solncu. ¦ vsa poglavja, ki jih mora znati vsakdo, kdor (Basen.) ' ^°^e priskočiti na pomoč ponesrečenemu človeku. Učitelji jo potrebujejo, ker se jim Solnce je sijalo nanje, da so se jim les pri telovadnem pouku ali pri ročnem delu sketale razpete perutnice, kakor z blešče* lahko ponesreči otrok, ki mu morajo po» čimi dragulji posute. Leteli so nad dolino magati. Najprej knjiga opisuje, kako je po» v gugajoči se črti, veseli, žvrgoleči, in se stopati z vsakršnimi ranami, krvavitvami iz pogovarjali med seboj. ran, iz nosa in pri opasnosti izkr\-avljenja Prvi je rekel: »Najlepši ptiči na svetu sploh. Kako nam je postopati z opeklinami smo mi liščki! Posebno če sije na nas in oparinami, z razjedinami, ozeblinami? solnce: kakot zlati kraljički se leskečemo!« Kako napravimo umetno dihanje, če kdo Drugi je rekel: »Gosposki ptiči smo mi, ponesreči? Pri poškodbah po blisku in v visoko družbo spadamo — na sirote v elektriki. Nadalje obsega še vsa važna po« siromašnih suknjicah, kakor je recimo slas glavja, ki jih moramo poznati, ako hočemo vec, se še ne ozremo.« nesrečniku nuditi prvo pomoč. Za vse Tretji je rekel: »Kaj bi se ozirali po» slučaje nam pove dr. Rus, kako se jih ob« • sebno še na slavca, kakor da nam je kaj varujemo in kako je postopati s takimi bol» do njegovega petja! Saj smo vendar naj» niki. Knjiga je edina te vrste v naši knji» boljši pevci mi sami!« ževnosti. Pisana je poljudno in opremljena Slišala pa je vse to vrana, ždeča na vrhu s slikami, iz katerih je razvidno. kako je samotnega topola sredi doline, in zasmejala postopati v posameznih slučajih s i>onesre« • se je s svojim hripavim glasom na vse čenimi in obolelimi ljudmi. Tudi mladini grlo: »Oj vi, gizdalinčki ošabni — počasi, to prekoristno knjigo toplo priporočamo!