Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah. :• ■ ■ ■ Velja za vse leto. .. $3.00 •: Ima 10.000 naročnikov GLAS !lj The only Slovenian daily in the United States list slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Torki N- Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLAJTO NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 30, 1914. — TOREK, 30. JUNIJA, 1914. II Veliki nemiri v Sarajevu. 200 oseb je baje mrtvih. t -:- : NAD MESTOM JE PROGLAŠENO VOJNO STANJE. TRUPLO PRESTOLONASLEDNnLA IN NJEGOVE ŽENE PREPELJEJO NA DUNAJ. CESAR FRANC JOŽEF JE DOBIL Z VSEH STRAN BRZOJAVKE, V KATERIH MU IZRAŽAJO SOŽALJE. VELI-KGSRBSKA ZAROTA UMIRAJOČA VOJVODINJA JE POSKUŠALA REŠITI SVOJEGA SOPROGA. POGREB SE VRŠI V SOBOTO. ZADNJE BESEDE PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Danes zjutraj je vrgel neki mladenič na tla bombo, nakar je za-<"<>lo hrvaško in mohamedansko prebivalstvo demonstrirati po mestu. Ljudje so nosili v sprevodu sliko eesarja Franca Jožeta, peli avstrijsko himno in grozili Srhom, da se bodo strašno maščevali. Na več mestih je prišlo do krvavih spopadov. Nad mestom je proglašeno vojno pravo; ko so prispeli demonstranti do pro štora* kjer je bil izvršen atentat, so pokleknili in začeli moliti za pokojnika. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je atentator ustrelil prestolonaslednika po naročilu neke zarot»iške družbe v Betgradu. Bombi, katero je vrgel <»abrinovič, sta bili napravljeni v neki belgrajski tovarni za strel ji vo. V atentatorjevem stanovanju so našli precejšnjo svoto denarja, katero so mu poslali zarotniki iz Helgrada. Ra z>n Principa in Gabrinoviea, so «e nahajali v Sarajevu še najmanj trije napadalci. V slučaju, da bi odšel prestolonaslednik srečno smrti, bi atentatorji razstrelili vlak, s katerim bi se peljal na Dunaj. Cesar Franc Jožef je prisostvoval danes zjutraj ob štirih tihi maši, ob šestih je pa odpotoval v Sehoenbrunn. Meti vožnjo ni spregovoril nobene besede in ni pogledal ne na levo ne na desno. Nesrečni vladar je dobil z vseh strani sveta brzojavke, v katerih mu izražao različne ugledne osebe svoje sožalje. Ljudje se čudijo, da ni bila tragična smrt vojvod i nje Hohen-berg proglašena obenem s smrtjo prestolonaslednika. Amtshlatt je priobčil danes r.jutraj oficielno poročilo o umoru prestolonaslednika in šele v poznejši izdaji omenil, da je bila umorjena tudi njegova iena. Na prošnjo bosenskega deželnega glavarja, ki se boji nemirov, bodo že danes zvečer odpeljali tra-~pli umorjenih iz mesta po železnici v Metkovie, odtam pa z vojno ladijo 4Viribus Unitis' v Trst. Pogreb bo v soboto v Arstetten, kjer je prestolonaslednikova rodbinska rake v. Danes je bilo izdano ofieielno poročilo o umoru, ki se glasi proti koncu takole: Vojvodinja Hohenberg je o-raahnila na stran svojega soproga in ga hotela s tem obraniti napadalčevih krogelj. Feldcajg-majster Oskar Potiorek je mislil najprej, da se je od strahu onesvestila. Nato je takoj zapove-dal šoferju voziti proti governer-ski palači. Medpotoma je še enkrat pogledal prestolonaslednika in zapazil na njegovih ustnicah kri. Ko je dospel avtomobil do palače, je padel Franc Ferdinand v nezavest in četrt ure pozneje umrl. Trupli so nato balzamirali. Streli so bili oddani iz neposredne bližine; Princip mora biti izvrsten strelec, ker se mu ni pri atentatu nič tresla roka. Aretirali so več srbskih dijakov, ki so baje rekli, ko so izvedeli da se je napad posrečil: — Uvala Bogu. sedaj so drugi napravili mesto nas! Stavec Gabri-novič je bil pred dvenri leti izgnan iz Sarajeva. Sarajevo, Bosna, 29. junija. — Proti večeru so Hrvatje razdejali preko 200 srbskih trgovin, gostiln in drugih kavarn. V Mosta-ru je baje padlo v nekem pretepu med .Mohamedanci in Srbi | preko 200 oseb. Policija je veliko preslaba za vzdrževanje miru. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Minister za Bosno, Bilinski, je poročal danes cesarju o protisrb-skih demonstracijah. Srbsko poslaništvo in srbski konzulat sta močno zastražena. Danes se je ustrelil sarajevski policijski komisar Gerba, ki je bil odgovoren za osebno varnost prestolonaslednika in njegove žene. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Bodočnost Avstrije je veliko odvisna od zdravstvenega stanja oziroma življenja in smrti cesarja Franca Jožefa. Za vse bi bilo slabo, če bi zasedel sedaj prestol neizkušeni Karol Franc Jožef. Obila letina v Kansas. Topeka, Kans., 29. junija. — Glasom danes objavljenega poročila državnega poljedelskega komisarja F. D. Ooburn-a bo znašala letina pšenice v državi poljedelskega komisarja F. D. Co-burn-a bo znašala letina pšenice v državi Kansas 154,000,000 buš-ljev. Veled tega bo za 60,000,000 bušljev večja kot je bila kedaj v državi. Dolgotrajen polet. Berlin, Nemčija, 29. junija. — !Werner Landmann, mlad nemški avijatik, ki j® dovršil včeraj polet, trajajoč 21 ur in 49 minut, je rabil pri svojem poletu Alba-troa-dvokrilnik r motorjem 75 konjskih sil. Imel je pri sebi 570 litrov bencina, 50 kil petroleja in tri baterije za signalne svetilke. V srak se je dvignil v soboto zve« čer ob poide ve tih. Sprva je krožil nizko ob tleh, pozneje se je pa pričel digati vedno višje. V b treh popoldne, je do-e 10 arami in 11 minutami a je eetal v zraku ie do V celoti je poleta ee je -i ■mu Vožnja "Imperatorja". Parnik "Imperator", ki je od-plul v soboto iz New Yorka z največjim številom potnikov, kar jih je imei kedaj parnik na krovu, vozi s povprečno hitrostjo 24.15 vozljev na uro. Ako bo vreme u-godno, bo to rekordno potovanje. Protest proti dohodninskemu davku. Detroit, Mich., 29. junija. — Tukajšnje zvezno sodišče je odklonilo danes predlog tvorničar-ja Dodge Bros., da prepove zvezna vlada potom ustavnih povelj pobiranje dodatnega davka na podlagi postave o dohodninskem davku. Povratek generala - Ville v Torreon. Villa se je vrnil danes iz Zacate-cas v Torreon, kjer ga čakajo zastopniki Carranze. USTAVLJEN POHOD. Pohod proti mehiškemu glavnemu mestu se je preklicalo. Zadnji poskus poravnave. —o— El Paso, Tex., 29. junija. — iz Torreona so došla danes poročila, da je vse pripravljeno za konferenco med generalom Villo ter zastopniki Carranze. Villa je dospel danes iz Zacatecas v Torreon. Nameravanok onferenco s:> reon. Nameravano konferenco se stvo, da je ustavljen pohod proti jugu. Medtem pa se je nasprotje med pristaši Ville in onimi Carranze tako poostrilo, da je pričakovat' skorajšnega prekinjenja vseh vezi. El Paso, Tex., 29. junija. — Radi pomanjkanja municije je generalu Villi nemogoče nadaljevati s pohodom proti jugu in radi-tega se je moral s celo svojo armado vrniti v Torreon. To je pa le ena domnev. Bolje poučeni so prepričani, da je njegovo stališče napram Carranzi pravi vzrok u-stavljenja kampanje. Nasprotje pa se je tako poostrilo, ker ne dovoli Carranza Villi, da bi se izvažalo preko Tampiea orožje za njegove ljudi. Tampico pa je edino pristanišče, preko katerega je niogoiie. uvažati municijo. Pri Zacatecas je baje Villa porabil celo svojo municijo. Vera Crux, Mehika, 29. junija. Med federalno armado je opaziti toliko dezercij, da so pričeli ino-zemci v Mexico City zopet misliti na samoobrambo. Neki Anglež, ki je dospel semkaj iz glavnega mesta, je mnenja, da bo najmanj v desetih dneh izbruhnil upor. Poraz pred Zacatecas se pripisuje dejstvu, da je 5000 mož, ki so stali pod poveljstvom generala Medina Barron, desertiralo ter celo streljalo na svoje tovariše. Kljub težavni situaciji pa se domneva, da bo skušal Huerta držati glavno mesto do 5. julija, na kateri dan se bodo vršilo splošne volitve. Monterey, Mehika, 29. junija. Poročila, da se namerava odgo-diti posredovalna pogajanja v Niagara Falls, smatrajo tukajšni konstitucijonalisti kot zmago njihov estvari. VOLUME XTTT — LETNIK XX3L Preprečena nesreča. Quincy, Mass.. 29. junija. — Pri nesreči, ki se je dogodila danes v napravah Fore River Ship Building Co., je več delavcev komaj ušlo smrti. Par velikih jeklenih plošč je padlo na krov nove argentinske bojne ladije "Riva-davia" ter povzročilo škodo več tisoč dolarjev. Čudež. Včeraj so aretirali v Brooklynu 30-letnega Josepha Manheima; ko so ga peljali na stražnico, se je vsem smilil, ker ima revež levo roko pri komolcu odrezano. Na stražnici so pa zapazili, da ima pravzaprav dve levi roki. Prva, katero si je napravil iz papirja, je v rokavu, drugo zdravo, pa previdno skriva na hrbtu. Na ta način je par let sleparH pain beračil Odvedena deklica. Trije mladiči so odvedli v avtomobilu neko Antonino Danna, a so že na varnem. Brooklynska policija je aretirala včeraj v Rockville Centre, L. I. tri možke, ki so včeraj zjutraj odvedli 19-letno Antonino Danna iz East New Yorka ter se pri svojem dejanju poslužili avtomobila. Danna se je nahajala na poti na delo, ko so nenadoma planili nanjo trije možki ter jo skušali potegniti v pripravljen avtomobil. Deklica se je branila z vso silo in tudi njen svak, ki jo je spremljal, je pošteno udrihal po napadalcih. Kljub temu pa se je napadalcem posrečilo izvesti njihov načrt. Aretirani napadalci so Italijani in vsi iz Brooklyna. Eden njih je bil baje snubač Antonine, a ga je ona odklonila. _ D. C., 29. junija. Predsednik Wilson je danes izjavil, da je vae urade, kateri so sedaj v rokah črncev, zopet zasesti > črnci, ako bodo potrebne kake ~ je baje obljubil je na- Preiskava preti naselniškim uradnikom. Večina obdolžitev je sedaj ofieielno potrjenih. Zvezni delavski delavski tajnik Wilson. OFICIELNA IZJAVA. Obdolženi so, da sprejemali od Kitajcev-naseljencev dragocena darila. Washington, D. C., 29. junija. Tajnik zveznega delavskega de-partmenta, Wilson, je naročil danes okrajnemu pravdniku, da naj preišče koliko so resnične obdol-žitve proti nekaterim naselniškim uradnikom. V afero je baje zapletenih tudi nekaj drugih oseb. Sleparije jih dolži Frank A. Ains-worth, liaselniški nadzornik v San Francisco, gradniki so kupovali za naseljence hrano in dobivali pri tem od trgovcev precejšnje podkupnine. Delavski department je podal danes ofieielno izjavo glede sledečih obdolžencev: F. H. Larneda, pomožnega generalm-ga Jiasednijškega komisarja; naselniškega nadzornika Roger O'Dannellat, nadzornika J. II. Tavlora in nadzornika R. II. Ileberla. Larned je obdolžen, da je vedoma izbral nepriprav-lio mesto za zgradbo naselniške postaje v Baltimore, da je sprejemal od kitajskih naseljencev dragocena darila in da je v dveh slučajih nepravilno obvestil department o pridržanih osebah. Inšpektorji so mu šli pri teh sleparijah seveda kolikormogoče na roko in gledali, kje bi se dalo na lahak način zaslužiti kaj denarja. Nadzornik Heberle se bo moral zagovarjati, ker je uničil več knjig in statistik. Boji v San Domingo. Amerikancem je naročeno, naj posredujejo le v najskrajnejšem slučaju. Washington, D. C., 29. junija. Tukajšni vladni uradniki so da nes zvečer namignili, da je priča kovati ameriškega vmešavanja v boje v Santo Domingo le v slučaju, da bo ogroženo življenje in imetje Amerikancev in drugih inozemcev. Dominikanci so to že opazili, ko je ameriški kanonski čoln "Machias" nameril svoje štiripalčne topove na pozicije artilerije predsednika Bordas, ki je obstreljeval pristaniššče Puerto Plata. Za enake slučaje so pripravljene štiri ameriške bojne ladije, ki se nahajajo v dominikanskem vodovju. Ve pa kaže, da nemirov ne bo konec, dokler ne postane vlada deležna carinskih dohodkov ter je ustašem mogoče dobiti svežo municijo. Obup matere. Izvršila je samomor, ker ji je že drugič ušla hčerka. Skok v glo-bočino. Poughkeepsie, N. V.. 29. junija. Vsa iz uma vsled dejstva, da ji je že drugič izginila hčerka Ma-bel, se je vrgla Mrs. Geo. Schol-der iz tretjega nadstropja Saint Fi ■ancis bolnice na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Nesrečnico so oddali v bolnico, ker je doma že dvakrat poskušala izvršiti samomor. Prekanila je strežnico s tem. da je zahtevala žepni robec in neko drugo s tem, da je poželela kozarec vode. Kakor hitro je opazila, da je brez vsakega nadzorstva, je skočila skozi okno v glo-bočino. Njena hčerka je ušla z nekim Ralph Davis-om iz North Caroline, a se je kmalu zopet vrnila v hišo starišev. V soboto pa je drugič izginila ter pustila doma svojo mater v največjem obupu. Parnik "California" v nevarnem položaju. Pri reševanju potnikov se je pripetila samo ena nesreča. 1016 pa-sažirjev. NOBENE PANIKE. Sunek ni bil posebno močan. Parnik je zadobil v boku precej ve liko razpoko. Londondery, Irsko, 29. junija. Danes so tukaj izkrcali 348 potnikov s parnika 'California"', ki je nasedel pri Tory Islandu na irski obali. Vseh skupaj jih je bilo lOlti; nekateri se nahajajo z drugimi parniki na poti proti Glasgowu. "California" je nasedla v soboto zvečer. Pasažirji so izjavili, tla je bil sunek malenkosten in da ni nastala na krovu nikaka panika. Rešilne čolne so pripravili, v vodo jih pa niso spustili. Kapitan je dal takoj znamenje za pomoč, in res sta dospela ob eni uri zjutraj angleški torpedni rušilec ter parnik Donaldson črte "Cassandra7'. Ka-korhitro se je zdanilo, se je za čelo z rešilno akcijo. S "Cali-fornije so napeljali na 'Cassan-dro7 debelo vrv in v vzpenjaei prevedli potnike na 'Cassandro'. Pri tem se je ponesrečila same ena oseba. Parnik je zadobil veliko razpoko v boku in tudi krmilo je precej poškodovano. Splo-vili ga bodo brez vsakega velikega napora. Vsekakor bi bilo boljše, če bi nasedel v pesek kot pa na pečine, ker bi- v tem slučaju gotovo ostal popolnoma nepoškodovan. Rekord v zraku. Vodljivi zrakoplov. "Adjutant Vincenot" se je držal 35 ur in 20 minut v zraku. Toul, Francija, 29. junija. —. Francoski armadni vodljivi zrakoplov "Adjutant Vincenot" je dosegel pod vodstvom pilota Georges Joux nov svetovni rekord za trajne polete vodljivih zrakoplovov. Zrakoplov je ostal v zraku 335 ur in dvajset minut. 'Adjutant Vincenot' se je dvignil v soboto zjutraj v Toulu v zrak ter je preletel obširno ozemlje. vštevši okolico Pariza. Za BtNIDIK, Tre—arer. of the corporate on and of above officers : m Oartlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y Z* eeio leto velja list z«. Ameriko in Caoado........................$3.00 ............. 1.60 to xa meeto New York........ 4.00 " pot lata u mesto New York ... 2.00 M Evropo u vse leto...........4.60 * 4 pol leta.............2.56 - ' " "Četrt leta............ 1.70 "mrnrnm.mm mm ........ , i "CLAS NARODA" izhaja v*ak dan f i#r«emii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") evarj day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00. t on i Dspisi. W. Va. — Z delom se ne morem posebno pohvaliti. De- bL V Montani se še pnrej doltro zasluzi. Letina prav dobro kaže. Pozdrav! — Janez Tereek. Cmi, Wash. — Potrebno se mi je zdelo izjasniti rojakom tu- hre« podpisa in osobnoati ee na ;jnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. 9M spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinjc MvalUSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopfsom in pofiiljatvam naredite ta naslov: ' v »GLAS NARODA" * B9 Cortland t St., New York City. la se vsak dan. pa se komaj toli- kajšnje delavske razmere. Zadnje ko zasluži, da se pošteno preživi-j meseee sem veliko prepotoval in rao, na jecmenovec nam pa se mi-] lahko rečem, da tako slabih de-sliti ni treba. Živila so čedalje Savskih rafznit-r. kot so sedaj, ni dražja, plača pa čedalje manjša, j bilo še nikoli. Brezposelnih ljudi. Tukaj je osem slovenskih družin ki bi radi delali samo za hrano in in dosti samcev, ki imajo peelar- stanovanje, je povsod veliko šte-ski klub. Društva nimamo nobe- vilo. Temu smo seveda tudi sami nega, čeprav nas je okoli 30 Slo- nekoliko krivi. Pri mestu Chelia-vencev. Tukajšnji fantje so do- lis se dela nova železniška proga, bili veliko veselje do zakonskega j Plača je dva dolarja. Delati se stanu. V petek 12. junija se je mora od deset do enajst ur na poročil rojak Jožef Firbas z gdč.'dan. V Beliham je par žgalnie, v Terezijo Zrinšek. Bilo srečno! V katerih naravnost nesramno pla-kratkem se bo poročil rojak Jakob Martinčič z gdč. Fany Vidic. Tako bomo obhajali v ca jo. V Charlestonu popravljajo ulice, pa se dela ne dobi. V me-kratkem stu Duxpoint so tovarne za sraod- času kar tri svatbe. Pozdrav! — Tony Rudolf. nik. Dela se od štirih do pet dni na teden, toda dela ni mogoče do- Cleveland, O. — Cenjenim od- Mesto Camas je precej pri-jemalcein v Clevelandu priporo-J*azno' skoda. da je v njem toliko čara svojo prenovljeno trgovino,! brezposelnih. Tukaj ni dosti Slo- ki je seda i razdeljena v dva dela. •vencey' mlshm- da samo dva sam" Železnina, posoda, barva, steklo ea m ena <1™Ž»»». Do mesta Port-in druge k temu spadajoče stvari,|landa stane vožnja 25 centov, za-so v prvem, pohištvo je pa v dru-|to S€ Pa veekrat zatečemo tja, gem oddelku. Sedaj mi je mogo-'k-ier 80 vse ^stilne dobro pre-/ če popolnoma zadovoljiti vsakega i skrblJene s doflm vlada odjemalca. Moja trgovina obstoji tukaJ prohibistična suša. Sem za--že deset let. in se je v njej proda- enkrat se ne svetujem nikomur jalo vedno poštenim potom dobro',lod,tl- Pozdrav! — Vincencij K ialoigri v Sarajevu. Tu mora čakati kakor prejstraža, dokler ne pridem z vojsko. Župa- poslali kot svojega pov-rjenegaj častit«-ga X. ter zapovedujemo. nijski buzar naj takoj odhiti v da dobi povsod Klasnik. Kcehler, N. Mex. — "Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih", je rekel Kristus in te besede veljajo tudi za nas. V naši naselbini je kakih tristo premoga rje v, toda žal, da jih dela samo petina. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker tudi v naselbino nikogar ne puste. če nima tukaj kakega dobrega prijatelja ali znanca, ki bi ga postelje (brass bed) lahko!priporočil. Dela se dosedaj stal blago in poleg tega zelo poceni. Ako hočete kupiti res dobro robo, pridite k meni. Sedaj po leti imam v zalogi več posebnosti, katere morem priporočiti rojakom, kakor: omare za led, brez katere ne bi smela biti nobena družina; vozičke za otroke različnih velikosti po raznovrstnih cenah; "fine blazine; žimnice (mattrese) z gu-gali; pavolnate (cotton) blazine; lepe dobite najceneje za $8. V zalogi Avstrijski prestolonaslednik in'imam tudi raznovrstne postelje, ki ho železne, pa izgledajo kot da bi bile iz lesa. To je najnovejša moda. Nadalje imam veliko zalogo miz, stolov, gugalnih stolov naslonjačev. Najnovejša posebnost je takozvana "zofa naslonjača', ki se da lahko prirediti za posteljo. Ne smela bi manjkati v nobeni hiši. Razen za posteljo se nadvojvoda Franc Ferdinand d* Este in njegova soproga, knegi-nja Sofija Hohvnberg, sta postala v glavnem mestu Bosne, ponosnem Sarajeva, žrtvi političnega umora. Vest o umoru je razburila celi svet, a obenem obsvetlila razmere, katere morajo vladati v ve- liki habsburški monarhiji, posebno pa v novoanektiranih deželah, I lahko uporabi tudi za stol, za na- Bosni in Hercegovini S Francem Ferdinandom bo padel v grob Ilabsburžan, o katerem so bila mnenja kaj različna. I^Iekateri so ga smatrali za moža slonjačo itd. Peči, brez katere se veda ne more biti nobena družina, imam veliko zalogo. Če imate v stanovanju fino peč, bo tudi gospodinja točna in prinesla ob ča- velikih zmožnosti, dalekovidnega's« na mizo kosilo. Glede peči se pogleda, ki se je le iz potrebne lahko kosam z vsako drugo trgo-obzirnost) napram staremu eesar-jvino. Oe kupite pri meni, boste ju držal nekako v reservi, ki pa'imeli popravila zastonj. Peč, ki jo je posebno v zadnjem času odlo Čevalno vplival na notranjo in zu- kupite, vam postavimo z vsemi cevmi brezplačno v stanovanje. nanjo politiko habsburške raonar- Gospodinje bi morale to upošte iwje. Drugi so ga pa smatrali za pre- vati in prej pri meni pogledati, predno bi kupile drugje. Pri nas cej omejenega, bigotnega, ki je je najcenejše, poleg tega pa tudi stal popolnoma pod vplivom svo-jjam^mo za vsako stvar. Velika je morganatične soproge Sofije. izbera linolejskih preprog (kar-Naj bo že stvar kot hoče: nekaj ;petov). Zrcala, slike, okvirje in je gotovo, on je bil osebnost, ki drugo. Velika zaloga barv. Neka-je z nekako magično silo vplivala tere hočem razprodati po 65 cen% na vsakega, ki je prišel z njim v tov galona. Priporočam se tudi za dotiko. [naročilo avtomobile v in kočij za Nihče ne ve, kako bi se razvile' krste, poroke in druge prilike, stvari, ako bi v resnici zasedel, Vsako stvar lahko telefonično na-hababuraki prestol. Ako bi bilo ročite podnevu in ponoči. Cuya-staremti cesarju usojenih še mno-'boga Princeton 1381, Bell East go let, kar ni povsem nemogoče, 11881. Če bi hotel kdo izmed roja-poteti bi Franc Ferdinand sko- kov izven Clevelanda kupiti kako rajgotovo n.kdar ne prišel do via-j stvar, naj se pismeno obrne name, de. Odstopil bi v prid svojemu nakar mu bom točno sporočil vse ne«"aku, nadvojvodi Karlu Fran- podrobnosti. Se vljudno priporo-ctr Jožefu, trt" se s tem izognil eam Anton Grdina, trgovec in povsem prepirom radi nasledstva in fcrebnik, 612T St. Clair Avenue, vpliva svojiih morganatičnih o- Cleveland, Ohio. (Adv.) South Chicago, m. — Pretekli tfok. Ako bi pa nastopil vlado, •potem bi zadobila notranja in zu- no, samo ne vemo, koliko časa bo to trpelo. Prihraniti se seveda nc more veliko, ker je naravnost ne-vrjetna draginja. Jz Colorada je poskušalo priti sem veliko delavcev, toda posrečilo se je malokomu, in le redki so, kateri so dobili delo. Ko se razmere kaj pre-drugačijo, bom že sporočil. Na kake zabave niti ne mislimo ne, ker nam ne nese toliko, da bi se mogli zabavati. Prosti čas si preganjamo s čitanjem dobrih slovenskih listov. Pozdrav! — Na* ročnik. teden sem bral dopis iz naše na- nauja politika Avstro-Ogrske po-Ulbfne, ki mi je prav zelo -a] pomoma drugačno lice. Da bi bi- Tudi jaz sem dopisnikovega mne-lo temu res tako, kažejo že seda-' ja> in prosim cenjena društva, »ji znaki. |na i ehiaja, so ugibanja brez bi spregovorili premišljeni možje šel?" " •Irero gtvame podlage. i in napravili kaj koristnega za K. "Zdi se, da ni nikogar vpra- Da bi se pa ne smeh* nadalje- S. K. Jednoto. Pozdrav] — M. K. dosedanjo, pa kaže grozni Mfflaton, Wis. — Ker le malo-v Sara jevu, ki je skoro brez kedaj čitam kako poročilo iz na-reademi, sieer dosti ža- «e naselbine, sem sklenil napisati zgodovini. j par vrstic. Letos se obeta prav relikoarfacka propaganda je ob-'dobra letina, posebno sadje bo iz-ila krvave sadove. Naj je na- vrstno obrodilo, seveda, če ne bo >e napram monarhom ta- kake vremenske nezgode. Vreme ali tako : uspeha, katerega so je izvanredno .krasno. V prostih {HTMakavali od krvavega urah se zberemo pri kozarcu jeclja, ue bo imel dvojni umor menovca in zapojemo kako doma-pod nobenim pogojem. Za čo. Rojak Iffnaeij Petyu (?) si je ideje narodnosti in celo- postavil zelo lepo hišo. Hvala nje-bori z drugimi sred- mu in njegovi gospej za vso po-kot pa a podlimi, zavratnimi strežbo. Rojakom bi svetoval, da prinesejo nobenega bi se malo bolj zanimali za farme, ppa sramoto in *aui- ker v premogorovih in tovarnah ki ao vdeleženi pri nimajo prav nobene bodočnosti. I Pozdrav! — I. Mlakar. Mralaka, Mont __ Tukaj v naši naselbini je prav prijetno. £ofcho-6« kdo izmed rojakov ia «e dobiti pride. nikogar vpra šal", je odgovoril Skrlec. "Slišal je na konferenci, da kmetje nameravajo preko Lonja in kreniti proti Božjakovini, pa se je zbal za svoja posestva, ki leže v bližini." . • * ' "Pri moji duši, ta Človek je znorel!" se je jezil.viceban. "Odkod je dobil ljudi, s katerimi je udaril na kmete?" "Njegov zet, kapitan Nikola Matlekovič", je rekel Škrlee: "mu je privel iz Želina Erdody-jev banderij, dujel" "Malediatus furbo!" je zavpil viceban, ki se je žele aedaj razjezil nad Petkovicem, ko je zvedel, da ima s seboj oborožene, vešče ljudi, a bi mogel a tem vicebanu zmanjšati slavo, ki se je je nadejal. "Prosira vat, amice, sorjjj temu norcu, da Pošta v srednjem veku. Ko je propadlo veliko svetovno rimsko cesarstvo, je propadla z njim tudi ena največih tehničnih pridobitev tega cesarstva, namreč-pošta, ki j- bila do najmanjših detajlov organizirana in ki so jo imenovali cursus publi-cus. Kljub temu poštna služba nikakor ni popolnoma prenehala. Novi vladarji, ki so zavladali dotlej rimskim pokrajinam, so prav kmalu spoznali koristi posameznih poštnih zvez in tako so se še še stoletja ohranile poedine proge starega rimskega poštnega sistema. Pred vsem so prevzeli Go-ti zvezo s severom. Poleg raznih novih ureditev pa so. izprenienili tem poštnim z,vezara tudi ime v curs-uale ministerini ter so imenovali nadzornike teh pošitnih zvez sajones. Pod Langobardi, ko je bila Italija razdeljena v mno-go^iiasprotnih si državic, je trpela posta največ, tako da je imel Karel Veliki mnogo opraviti, predno je to službo spravil vsaj kolikor toliko v red. Najprej je moral popraviti zanemarjene in deloma razrušene rimske ceste dite tier napi ne ter velike poštne proge v Italijo, kateremu zapove-[ Nemčijo in na Špansko. Te ceste pa so bile zelo nevarne, vsled česar js bil Karel Veliki primoran, da: je dal visokim uradnikom, ki bo imelr skrb za te cestfe, velike privilegije. Miasi, dominici, ki jih je pošiljal po svoji držav na Špansko, v Rim ali Milan, so ime-li- posebne privilegije. Tako določa eden njegovih dekretov siede-iz Uozjafcoviao. ®e: ^ imenu božjem smo Vam. ve: Dobi naj konje, kolikor jih ž*-!i. b-1 kruh. kozarec vina. , ivo. j o!j«\ dovolj oeta. popra, kumna. { srnokev, soli. oliv in ~n fniir vo:>-| ka. Razen t.*ga les, bakije in železo za konje. Vse to pod kaznijo j naše jez* na poti tja in nazaj. Poj ^ in rt i Karla Velikega j* prešla poštna siužha v roke velikih dostojanstvenikov. Pošta je bila pr:-vileg. V nekem ediktu, ki je izšel po osvojitvi Milana, imenuje Barbarosa poleg drugih regaiij tudi angarie in panangarie. V tem času se je promet zlasti močno dvignil vsled napredovanja mest in vseučilišč. V velikih evropskih centrih in zlasti v Parizu je bilo popolnoma mednarodno življenje. V Bologno je prihajalo kako leto po 13.000 dijakov iz vseh delov sveta in ti dijaki so ostali v zvezi s svojo domovino ter so prejemali pisma, denar in druge pošilja t ve. Še danes so obešeni na hodnikih tega vseučilišča grbi francoskih, nemških, indijskih in •perzijskih dijakov. Da bi prišlo čim več dijakov iz inozemstva v Bolo^iio, so jim dajali cesarji in papeži posebne privilegije, tako cesar Friderik Barbarossa. Friderik I!.. papež Honorij lir.. Bonifacij V11 T. in drugi. —.Magni nuneii so oskrbovali kreditna pisma neapolitanskih dijakov, parvi nuneii ali nuneii volantes so bili zapriseženi poštni kurirji v službi dijakov in profesorjev. Nuneii imiversitari pa so oskrbovali pošto med evropskimi vseučilišči. Poleg teli pa so imeli tudi samostani svoje poštne zveze. Veliki samostani so organizirali svoje pošte. Benediktinci s svojo centralo v Monteeassiim so imeli svo-io lastno poštno ladjo, ki j«- vozila ob obali Sredozemskega :tjo<--ja. kjer je bilo mnogo benediktinskih samostanov. Svoje lastne pošte so imele tudi velike trgovske rodbine. Viseonti v Milanu so im-li kurirje po celi Evropi. Med benečansko republiko in Berga-mom je leta 1200 ustanovila pošto v Bergamu živeča rodbina Tasso. Ta pošta se je razpredla do XIV. stoletja že v celo omrežje. Rodbina se je preselila na Tirolsko in Štajersko, se je imenovala Thurn in Taxis ter je -hi-la ustvariteljica poštne službe nove dobe. Mučenje makedonskih rekrutov v Srbiji Srbi si veliko prizadevajo, da bi zatrli bolgarsko narodno zavest v Makedoniji. Toda to ne bo šlo tako lahko in morda poslane še usodepolno za Srbijo. Make-lonski bolgarski rekruti so s prepevanjem domoljubnih pesmi prihajali v vojašnice, dasi so vedeli, da jih bodo za to kaznovali. Največ bolgarske narodne zavesti so pokazali rekruti iz Stipa, 'd so bili tako drzni, da so se celo branili priseči. Časopisi so pi->a!i, da so bile cele stotnije makedonskih rekrutov postreljene, toda Srbi te dogodke tako zakrivajo, da je težko zvedeti polno resnico. O dogodkih v Kragujev-cu so bolgarski časopisi dognali popolno resnico. Vsi rekruti iz Stipa so se branili priseči, češ, da 3ni kot Bolgari ne morejo priseči. k<*r meja še ni definitivno do-očena. Nato so jih srbski vojaki n častniki začeli pretepati in biti po glavah. Po teh krutostih je večina rekrutov prisegla, le 22 mladeničev se je branilo do kon-ea. Teh 22 rekrutov so zaprli in jih imajo pod najstrožjim nadzorstvom. Vsak dan jih dvakrat pretepajo. Zelo verjetno je, da noben izmed teh ne bo ostal živ. Enemu je bila prve dni prebita lobanja in je takoj mrtev obležal. Tako poročajo bolgarski časopisi. Češka denarna moč. V "Slav. Monatshefte" priob-čnje dr. J. Horak pregled češkega kapitala, osredotočenega v čeških denarnih zavodih. Akcijski kapitali, rezervni fondi in vloge teh zavodov znašajo skupaj 4 milijarde in 730 milijonov (4.730,000.000) kron ter pride na vsako češko dušo (Cehqv je 6,400,000) 739 K. Od tega kapitala je v poljedelskih zadrugah 140 milijonov, kreditnih zadrugah 900 milijonov, okrajnih kreditnih zadrugah 180 milijonov, hranilnicah 1 milijarda, liipote-karnih bankah 508 milijonov, deželni banki češki it, mora vs k i 743 milijonov, moravski deželni banki 172 milijonov in v 12 trgovskih bankah 1087 milijonov kron. ROJAKI NAROČAJTE"*® NA "GhAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. R Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik jj To nam opisuje pravkar izišla velfcz^niniiva knjiga: Življenje na avstrijskem dvoru. - ■ - . i Grof;.-a Lari»fc. «ortv2n>a zs.rr.rle iv(trj,ke te^arire ElLrabete. je pred r.c-davnln i'a«cm otrav.la svoje «pnr.int iz i:vl>r.ja. — Vtpnčn tratTK r.e uaocie te rr.iičenite na pratob in usonetac smrti njt-r.cg-a t-ina. c«m-j«viča Rudolfa, je vzbucha ta knjira pcveod velikansko zaniairnje. V Avstriji je prepovedana. ZakajKer je najti v njej vse intimnosti, ki ro «-e do^ajaie na avtitnj^keni tlvor-.i. Grofica Lar:»h piše o Sitirri Rudolfa, torej o predmetu, o L^terem so jc napisalo že ccle kupe knjijr. Da je njeno pisanje verodostojno. o tem tfvcduči njeno iir.e. K-jiea je liskic« r_» najficcji«™ pjplrjn tar ujlepu. kar jib jc Iccdaj irišlc t Ameriki t ifovcukca jrrito. Obsega 144 ttraaj ter tri ililce na po^bneia pipirju. ctiarice ELIZABETE. ceMrjcriča RUDOLFA ia nc-rečae ba-jnicc VETSERE, ljubimke deseti. Cena knjigi s poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order. NAROČILA JS K AS LOVITI NA; John Putrioti, 52Q E. 77 SI. Box 20. New York City. i M 3E3E 3EE3E AKO ŽELITE kupiti farmo na lahke obroka z ali brez živine in poljedelskega orodja, pišite meni. Prevzamete lahko tudi takoj farmo z vsemi pridelki. Ja/, sem prodal že več; farm Avstrijcem, kateri me bodo, priporočili. W. ir. Mnrdock, (30-6—3-7) Five reek, X. Y.j NAZNANILO IN VABILO. Vsem Članom društva sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown. 1 Pa., se naznanja, da se je na seji [dne 21. junija sklenilo prirediti PIKNIK, ki se bo vršil 5. julija popoldan na slovenskih lotili pod pokopališčem. # ^ Tem potom opozarjam vse čla-omenjenega društva, da se polnoštevilno udeležijo, ker vsak, kedor se nt? udeleži, bode moral plačati svoto $1.00; tudi člani s _________ niso izvzeti, ker to Kje je moj brat JOŽE~JAPELJ"'[J> n;il,nenjeno v korist ^agajne '/.;! izplačevanje uradnikov. Vljudno vabimo tudi vse rojake ISCEM SLUŽBO Ako kedo izmed Slovencev po-j ne trebuje deklo, naj piše na: Ivana Podobnik, R. F. D. 34, P,ox 73, _____Belle Vernon, Pa. I potnimi listi Pred 6. leti je prišel v Združene »države in se nastanil v Del-.- , ngua, Colo. Prosim cenjene ro- m /OJ"k,"371z h]aD* Golice, da jake, če kdo ve za njegov na-|p,kn,k V^-nu. slov, da ga mi naznani, ali naj, X »topmna za možke 2-", centov, s<- mi pa sam oglasi. — Johni^ame I""ost«*- Vs»* potrebno bode Japelj, Colo. A. V. S. < , Leadville, (30-U —2-7} preskrbljeno. O D BOK. 30-6—1-7) Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortland t Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obijubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee^ Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. TrJ svet se nahaja poleg- prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausankee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno preste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brečpotrebnem, tratiti. Kadar je kako draStvo namenjeno kopiti bandero, zastavo, regalije godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveeek, p rata a itd , n« kupite prej nikjer, da tndi mene za cen« vprašate. Cpralaeje'' Vm stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. m m MKM (JLAS NARODA. 30. JUNIJA, 1914. Preko življenja. Sj>isal Ivo Pcnizzi (Konec.) Joško j ' prižal zopi t cigareto, pnhni) tlim in jekleno trd obraz mu jt» zdajpazdaj podrhtaval. Verne j«- nadaljeval: . "Zgodil m1 .je rlldež. Ti v t*, da lie vt-rujem vanje, pa zgodil se je. Vseeno. V* te neme stene je stopila tujka — videl je nisem prej nikdar, a ljudj" tam zunaj ji pravijo sreea. Z Marico sva zaživela vuovir- in z vso silo. Ni mogla prenesti mojega trpečega pogleda, ni inogla iti mimo mene, da ne bi položila svoje roke na moje eelo iti mi govorila besed, kakršnih še nikdar ni izustila mati ob bolnem detetu, če je he tako milo iztezalo ročiee k njej. Kj, enkrat pride čas, poln miru tudi zame.. . " Temno mu je udarila kri v stisnjeno L'lavo in polagoma se je spuščal nazaj na blazino. Njegove trhle moči so izpuhtevale v drht nju mišje, in le smehljaj razlit »ez lier- pričal, da še živi to tKte, v bolnikovo sobico pa se je pri-kral večer in v njem je ugasnil oni sv. rniški smehljaj kot lučica, kadar jo pokrije vihar... Vrne se je zbudil v svežem jutru. Veja pri oknu j«« potrkala na šipo, da je srebrno zazvenelo, in zarja je potipala s svetlimi prstki bolnikove oči. Veličastno kot kralj se j,- dvignila zemlja in dihnila dolgo in globoko preko mastnih brazd, ki so čakale trepetajoč semen. I*o cesti so šli delavci z modrimi srajcami, fantovske pesmi pojoč; v njih obrazih j«* sijala sprava in veselje. Vrne je odprl okno in po njegovih kitah je šel svež, oživljajoč tok. Zamakni se je venkaj kot v veliki praznik. Saj je vendarle zunaj čisto in jasno, si je mislil. Vsaka bilka te pozdravlja ob poti, pa ti kliče v pozdrav; široko nebo plava nad teboj in solnee se smehlja po livadah in nikjer ni očesa, v katerem n»> bi bilo poln klobuk dobre volje. Govoriti je pričel na glas: "Ven pojdem, ven, pa Marica pojde z menoj. Tja do cerkvice lia gričku ni daleč in ona je tako dobra, pomagala mi bo; dva hodita lažje isto pot. Povedati ji moram toliko lepega, vem da Se bo čudila, kako bi se tudi ne! Za roko jo primera, prav v oči ji pogledam, pa jo povprašam: "Marica, kaj pa če bi bila ti moja navesta, kaj? Prav nič ne čutim v sebi slabosti, vrš, tako sem nekako močan sedaj, da boš lahko ponosna na svojega ženina." To me bo pogledala! V jamico na lieu ji bo smuknil začudeni smehljaj in vsa bo zardela. E — pa ženske se vedno čudijo, takrat ko je najmanj treba... Zasmejal se je i/, srca in se u-piral z obema rokama v posteljo in previdno stopil na tla. Kot novorojen človek je gledal okoli in kolena so se mu šibila. Na steni je viselo razbito zrcalo. Z drsa-jočiini koraki se je priplazil do njega in malo omahnil, ko se mu je naproti zažarela stisnjena, svinčenobleda glava. "Malo je še ostalo, malo", je Šepnil, pa Vesel je imel prav, ko me je gonil iz postelje; samo ta me je tako vzela". Prijel je velik vrč vode, stoječ pri črvivi mizi in ga hotel dvigniti, toda zastonj se je mučil. Znoj mu je pokril čelo, toda ni hotel poklicati stare gospodinje, ki mu je trikrat na dan prinesla jed, saiii se je hotel pokazati junaka. "Ta bi bila lepa, da bi te ne zmogel"', si je mislil in znova se je lotil vrča. Njegove izsušene prsi so votlo hropele, ko so drobne roke objemale železno posodo, a z dosledno trmo ni odjcnjal, vrč se mu je zdel osebni sovražnik. Že ga je prinesel do robu mize, ko mu je naenkrat omahnila roka: z ropotom je zletela posoda ca tla. Vrne je poblodel in omahnil nazaj, okolj usten so se mu nabirale krvave pene, v čudnem mraku so mu izginile oči in debe-Ja čila je šla preko njegovih ic... jeste je odmevalo življenje imen karneval. V velikih vozovih so drveli po cesti naučeni harlekini in klovni... Iz zlatih ladij, vpreženih v čiste belce, so letele oranže in sladki bonboni med sme joče se gledalce, evet-lične Venere so se priklanjale in v hipodromu so drveli junaki med glasno hravuro ceste... Res pravo, v divjem metežu kaljeno življenje je zazvonilo tam zunaj. Kakor krik je to, ki ga podi odmev sveta v svet, dokler ne izzveni v mogočen disakord, ki združuje zvok in odmev. Deklice so iskale smehljajočih se obrazov iti trenotkov sladkih kupic, \^šje so splavale grudi, kadar je šel mimo lep mladenič in z ognjenimi očmi presodil postavo signori-ne in njeno vrednost, a v gnječi so bili vsi brez mask... Debel pierot se je sukal v krogu živahnih Spanjolk iu hotel je imeti vse naenkrat, neprestano kričeč.... Spanjolke so mu mašile v usta melone in smeh je plul čez množico, davečo se v uživanju... Marica je bila pri Venetu. Zastrla je okno. da ni udarjal šum karnevala k bolniku. Mehko mu je zravnala zglavje in mu tesno obvezala glavo. On jo je gledal v -s srečen in vdan. Veš, to kmalu preide", ji je šepnil, "potem bo pa za naju vse, lepše, ko se pokaževa med ljudmi samosvoja in brez trpljenja. Kaj n -, da ozdravim kmalu? Le reci, saj vem, da ti je na jeziku. . ." Plaho ga je pogledala in poki-mala. **(!otovo, gotovo...!" Zrla je proč... "Povej, Marica, ali me ljubiš? Zakaj gledaš v stran, ko so pa tako dobre oči, da bi neprestano gledal v njihovo blagost, vedno ni tedaj odleže..." "Molči, ne govori o tem — iii o ljubezni", je odvrnila Marica. "Veš, tako tesno mi je, če te vidim, ko trpiš, pomagala l>i rada vsem, vsem, ki si sami ne morejo... Se nekaj tednov ostaneš v postelji, potem te pa popeljem k cerkvici... Ureze delajo s?nco in kosi zopet pojo..." Pogledala ga je, in vstala. Njene besede so bile izgovorjene sunkoma in plaho, a bolnik je imel veliko, živo vero. "Kako si dobra, tako sladko je v meni, samo malo truden sem. .. " Zop^t je zatisnil oči; bil je mrak. Takrat se je Marica odpravila, njene oči so bile rosne. •Odšla je po cesti in tam med I»olji jo je čakal lep, močan fant. Veselo jo je pozdravil, jo prijel pod pazduho, pa sta šla v objemih večera s svojo mlado srečo življenju liaprot. "Srečna sem, da je miren vsled mene", mu je rekla Marica. 'Naj inu bo moje usmiljenje nekaj, kar m a morem dati od svojega bogastva". Lica so ji zaplamtela, tesneje .;e j«- nagnila k fantu in njegove ogromne prsi so se dvignile više. Izginjala sta v temnili pasovih somraka; zoreče žito je zadehte-lo v zdravju in moči. Na postelji pa je sanjal takrat bolnik čudakrasne sanje. Dviga-val je vreče po sto funtov in ljubico je nesel na vrh Brezij in nazaj. Z Veselom sta tekla do zvezd iu se lovila po planetih in sami prijatelji so hodili k njemu in mu čestitali, on pa je začel zopet pisati in postajati slaven... Nebo se je razvnelo v žaru noči, po cestah so se odzivali sledovi karnevala in življenje se je v velikem loku izognilo Vrnetovem oknu, hotelo mu je biti pravično z ma s If o. Naslednji dnevi so se mu topili v sladkem miru; pričakoval je nekaj. Ž njim je šlo h koncu. "Kar na enkrat pride", je pomislil. "Iz noči me pogledajo tople oči in v svežem poljubu pojde preko mojega življenja dan, ki me bo poklical. Zakaj ne bi prišel? Ali je bila moja mladost toliko zagrešila? Le nasmehni se, moja dušica, vsa hudomušna boš plavala po karnevalih in se veselila z veselimi. Zadnjič je Joško zmajal z glavo in se nasmehnil. Razumem ga, razumem. Mislil si je pač: Kje neki vzame ta človek toliko humorja in živahnosti? Jn Marica? Noče govoriti o ljubezni in maju in vem zakaj ne. Ljudje so tako radi škodoželjni, če staknejo dva, ki imata čisto drugo bogastvo kot so njih umazani mošnjički. t Kašelj ga je je! daviti in oči so se mu izbuhnile, brezbarvni o-'braz se je skrčil v dolge, sive gube. Tisti hip je vstopil Joško. "No, ali boš izkašljal vse upe in vse lirično premoženje?'* je bridko pozdravil Vrneta, gledaje ga ob robu postelje. i* "Nepoboljšljiv si, Joško", mu je s silo odvrnil bolnik, "pa povej mi raje kaj od zunaj, že dolgo te ni bilo in mnogo se ustavi pri tebi." "Pri bedakih imam srečo, ljubi moj", se je zasmejal Joško. V življenja karneval se moraš pomešati pa igrati glupca. Smejejo se divje okoli tebe, te vlečejo za masko in za harlekinske kra-guljčke, ti se pa priklanjaj in se jim reži pod nestvorom, ki ti pretvarja obraz. Ko prideš domu. pa preste j. . . in ne boš se zmotil v računih; facit jte presenetljiv. Park rat sicer človek takole zakol-ne, ko pride iz obrti domov, pa s časom se otrese tiste jeze. Ne kaže drugače. Samo sajati nikdar, sicer si naprej izgubljen. Sanjal sem tudi jaz v svojih letih. Pil sem osemnajst letni fantalin, ko sem očetu povedal na uho, da hočem postati enkrat slavna glava. Takrat so* se moje sanje sprijaznile z voljno očetovo brezov-ko in v slavni glavi je ostal samo strahopeten spomin. Nekoč — to je pač moderno — da si fantje izbirajo ljubice — nekoč sem zahajal pod okno lepega dekleta in ji spuščal rakete hiperkatalektič-nih akrostiliov. Z junaškim samo-zatajevanjem sem ji vsak večer naklatil za par milijonov zvezd iu prav sladko se je smehljala, kadar je poljubila "svojega pesnika". — Vesela in ji je nato povedal bajko o zakleti kraljičini in o treh lilijah... In tako dalje. Danes se ziblje na njenih mehkih grudih kuštrav filister, ki je imel to dobro lastnost, da ni imel prevelike'ga zaupanja v zvezde in tako reč. Zavrisnil sem takrat, da je solnee inrkalo, pa sera odšel po beli cesti, kot stoji zapisano. Sedaj ti pa še povem, kako sem srečal narodno navdušenje. .. " Prenehal je, ker ji' opazil, da je bolnik zaprl oči in čudno za-grgral. Vstal jf in mu dvignil glavo nazaj. Okoli usten se je Vr-netu razlila redka kri. Tisti hip je prihitela v sobo Marica. Vsa je pobledela, ko je videla bolnikovo kri. Joško se je tiho odmaknil v kot in si podprl brado. Vrne je menda slutil, da so v bližini sami ljubljeni ljudje. Iz temnih očesnih jam so se raz-pele mrke oči. "Prišli ste, vsi ste prišli — na svatbo", je zašepetal. Njegovo lice je dobilo zopet oni svetniški sijaj. "Marica, vedel sem, da prideš", je nadaljeval, "pred kratko minuto je prišel tako težak spanec, da mi je bilo vse temno pred očmi... Zdelo se mi je že, da hodim s teboj po zelenečih tratah... Čuj, zapeli so zopet..." Marica je pokleknila in zaihtela, njeno srce je bila molitev usmiljenja. "Zakaj plakaš, nevesta moja?" je dihnil bolnik, "saj me ljubiš in kje je smrt, da bi prišla med naju? Glej, kako se pelje maj mimo. Voz... samo cvetje, solnee je prijelo vajeti.. V soln-cu si ti... Drobni biseri gore lia tvojih ustnih. Oči mi odpiraš, da bolje vidim... Težak je spanec in mladost se bori ž njim... Ze omahuje tema... Nekaj se svetlika z višin... Srce je tako polno in mehko... Razliva se v rubi-nastordečo meglo in plava... Više in više gre... Pri raju je... Marica, ko ozdravim — — Sanjam... dan..." Zahropel je... Kot lok so se mu izbočile prsi, nekaj se je utrgalo v njih in se izlilo iz smehljajočih se ust. Obraz, bel kot marmor je zasijal v mračuobledem lesku in potapljajoči se žarki solnca so zlili svojo zadnjo glori-jo čez bolnika. Zunaj pa je mirovalo življenje. Iz kota se je bližal Vesel k iliteči Marici. "Vstanite!" ji je dejal, ta tukaj se je poslovil s smehom žive vere na licu. Šel je odtod z mislijo, da je pod solncem kraj, kjer cveto in zore sanje mladih ur v lepi, topli luči... Videl ni karnevalov tam po cesti, hodil še ni stranpoto\% ker ni poznal temne, zločeste roke, ki nas zadene takrat, kadar je najbolj vroče prepolno srce. Preko življenja je šla njegova pot in čudokrasna laž je bila ta pot. .. Tudi v meni je živel nekoč ta človek, ki ga sedaj ni več, a že dolgo, dolgo je izdihnil in se pokopal, ker je oko gledalo naravnost v svet in videlo je preveč... Od takrat sem se smehljal in se smehljam še, a on še sanja in srečen je..." Marica se je plaho ozrla v tega tujca in v njegov neizprosni obraz, zaslutila je za hip strah, ^ kot če se naše sreče dotakne hladna roka. Zravnala s eje in podala Veselu desnico. Vedela sta o-ba, da ju kliče zopet glas tam zu- naj mogočen in neizprosen: čutila sta prav poleg sebe življenje. V solzah Marice se je prelivala mavrica toplih solnčnih žarkov in na veji pri oknn so se zazibali težki sadovi... Tiho je spal bolnik. Njegova duša je hitela po zelenih tratah in iskala neveste in petja velikonočnih zvonov... POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakoV ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, "eno in točno postrežem. FRANK SAKSER, 32 Cortlandt St., New York. N. Y. Amerika in Amerikanci. REV. Spisal J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev, J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York, N.Y. KAJ JE "PULMOTOr? Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. : Citajte razlago te besede v : Premier Dictionary pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabi jen ja v narkozi, prekinjen ju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. GENUINfi LIMP LEAT* iElt Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni Posebno na krasno strani in na lepo vezbo opozarjamo ' ilustrovane Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. HARMONIKE bodisi kakoršnekoll vrste izdelujem ln popravljam po najnižjili cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZfL, 1017 F. 62nd St.. Cleveland C. 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar pošljite po Money Order ali v zoamkah. Rajae Money Order. 'GREATLY REDUCED 'SIZE0FTHE$4-.00 BOOK/ Poglejte kupon na S. strani. — Le 6 jih je treba. RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI "GLAS NARODA" ROJAKI NAROČAJTE SE NA DRŽAVAH. GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ANK Glavni urad: 82 Cortlandt St.f New York, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. Podružnica: 6104 St. M Ave. N. E. Cleveland, 0. Prodaja parobr listke za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. M\ es GT^AS NARODA, 30. JUNIJA, 1914. iagssio^nsli S== =S Kate!. Jsrinita ~ - —a IfltefpodnMi dna 34. januarja 1901 v državi lCinnanot«. %m4<* ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: Predsedniki J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ay«., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAII, 422 N. 4th St., Kansas City, Kant. " JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 001, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOV At If, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii atve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožb* •m na predsednika porotnega odbora. » Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebodf ■ciralo. Drultveno glasilo: *'GLAS NARODA". vam od Helenice izporočiti pozdrav: piše, da pridite enkrat z Vladimirom---Toda že vidim, da ni drugače, kakor da vam moram pokazati to pisemce. Raznoterosti. Kako je razdeljen kapital V časopisu "Revue" poroča Poglejte, kako ljubo pisemce!' In Felissiers, da znaša tekoči kapi- Dvoboj, on j«- bil ves zmešan in preklinjal je usodo, ki ga je zapletla v to žalostno zadevo. "Pa naj m* kdo kaj zaupa tej vrtoglavi mladosti!" je dejala Pelagija z uljndnim nasmehom, ko se j«- vrnila k gostu. 41 Tu kuham čaj in si na vse načine prizadevam, da se ne bi kam zadela in da ga ne bi tako prebudila, a on. Hog vedi, kje je. No vseeno, v sedite se, prosim, Ivan Ivanovič, in izpijte čašo čaja. Saj vas že tako dolgo ni bilo pri nas. Mislila sem. da ste nas že popolnoma pozabili." Tn smehljaje je nadaljevala z glasom, ki se je tresel od radosti: "In vi ne veste, koliko novic je zadnji čas pri nas. Saj vam je gotovo Vlado že vse povedal. Morda sta se že vse domenila... i Včeraj, ko je tako dolgo hodil po Rusko spinal N. Telešov. Bilo j • zjutraj zarana. Vladimir Bori sovič Kladunov, vitki, Šele dvaindvajsetletni mladi mož, •e po; olnoma raladeniške postave, krasnega lica, kodrastih svetlih las, opravljen v vojaško oficirsko .uniformo, gologlav in brez plašča .je stal kraj gozda na za-snež nih tleh in gledal svojega nasprotnika, hrkastega oficirja £ rdečim obličjem, ki je ravnokar meril nanj s samokresom v oddaljenosti trideset korakov. Roke prekrižane na prsih, dr-ieč svoj samokres v desnici je Kladunov docela mirno pričakoval strela; lahki nasm h, izraz _ poguma, se v poigraval na nje-1 J*- broz dvoma zopet mislil govern nekoliko bled m licu. Ne- i na sv°j° Heleno. Zmirom je tako varnost, ki mu j«- grozila, in ne- r nJ'm J kadar tako hodi po no-primerna spretnost njegovega na- rl» VeU1' i'a odide zjutraj zarana sprotnika. napeta pozornost obeh | ^ Ivan Ivanovič, samo ».."Kumlanlov, ki sta molče stala'to Prosim Boga, da bi mi dal na tui strani, in mo/nost bližnje smr- sTar»* dni doživeti še to radost, ti j dajala teniu trenutku zna- ,1az 8ein stara ženska in ničesar e«j neeeia strašnega, s-kivnostne- ne Potrebujem : edino hrepenenje g«, oben. m tudi slavu ost n ga. ! m°j® o soba gori hurjtn mahaje s te, knko bi začel. je bil tu, toda brez kavcije — a sedaj je to vse v redu; pet tisoč sem zbrala, kolikor je potrebno, tako da zdaj ni njuni zvezi nič na poti. In Ke-lenica mi je poslala pisemce, ta ko ljubo pisemce, da mi je srce raz vse lilo--" Tu je vzela Pelagija Petrovna pismo iz predalčka in ga pokazala Golubenku, nato pa ga je zopet spravila. 'Tako ljubka, dobra deklica! Golubenko pa je sedel kakor na žerjavici. Hotel ji je seči v besedo, hotel ji je povedati, da je zdaj vsega tega konec, da ,ie Vlado ubit, da so prazne njene nade, toda vendar je poslušal nje no pripovedovanje in kadar je pogledal njeno ljubo, staro obličje, je čutil, kako se mu stiska grlo. "Toda kaj pa je danes z va mi?" je vprašala končno starica "Kako vendar izgledate?" Golubenko je hotel odgovoriti "Kako boste šele vi izgledali, ko vam povem, kar vam imam pove dati!" Toda namesto da bi ka_ rekel, se je obrnil in začel vihati svoje hrčice. Pelagija Petrovna tega ni za pazila in je nadaljevala, potop ijena v svoje lastne misli: 'Imanj Pelagija Petrovna je zopet odprla predal in vzela pismo iz kuverte in ga položila predenj. Golubenko je postajal v obraz čezda-lje, bolj teman in je hotel list potisniti proč, toda Pelagija Petrovna je bila začela že brati: "Draga Pelagija! O da bi kmalu prišel da n, ko mi Vas ne bo treba več tako imenovati, ampak ko Vas bom po pravici imenovala svojo drago, Ijuljeno mater? S hrepenenjem čakam tistega dne in upam, da je vse to že tako bli-, zxh da Vas že zdaj ne morem imenovati drugače, kakor svojo mater ---" Pelagija Petrovna je nehala či-tati in je pogledala Golubenka s solznimi očmi. "Kaj pravite k temu, Ivan Ivanovič?" ga je vprašala; toda ko je videla, da se mu ustne tresejo in da ima solzne oči, je vstala, poljubila ga lahno na čelo in za-šepetala: "Zahvaljujem se Vam, Ivan Ivanovič" — vsa ginjena — "vedno sem Tula prepričana, da si vidva z Vladom nista samo prijatelja, ampak se ljubita kakor brata —--Odpustite mi ---toda jaz sem tako neizmerno srečna!" Kolze so ji kanile iz oči in Golubenko je bil tako ganjen, da je prijel njeno koščeno, mrzlo roko in jo poljubljal. Solze so ga dušile, tako da ni mogel izprego-voriti ne ene esede, toda v tem izlivu materinega srca je čutil strašno očitanje, tako strašno, da hi rajši sam ležal s prestreljeno glavo na bojišču, kakor da bi moral poslušati hvalo o svojem prijateljstvu in bratovski ljubezni. Kaj poreče pa Pelagija Petrovna čez pol un>, ko izve popolno resnico, kako ga ho pa takrat imenovala? Da je on, najboljši njegov prijatelj, molče gledal in mirno stal, ko je bilo smrtonosno o-rožje namer jen o na Vladimirja ? Toda on je to storil — in sedaj sedi tu ta "prijatelj in brat", molči in nima niti toliko poguma. da hi opravičil svojo krivdo. Bil je ves zmešan; zaničeval je v tem trenutku samega sebe, toda besede ni mogel izpregovoriti. Njegova duša je bila kakor raztrgana n a dvoje; tako neizrečeno bolne so bile njegove misli. A čas je hitel... Spoznal je to, toda čim jasnejše je to spoznal, tem manj moči je čutil v sebi, da bi Pelagiji Petrovni razdrl poslednje lepe sanje. Kaj naj ji reče? Kako naj jo pripravi na žalostno novico? Golubenko* si ni znal na o odgovoriti. Tisočkrat je že v duhu proklel se prepire, vse tisto namišljeno junaštvo in vso "čast"; končno je vstal, ne da bi si bil na jasnem, kaj hoče: ali vse povedati, ali oditi brez besede. Molče je prijel Pelagijo Petrovno za desno roko, jo naglo dvignil k ustom in jo poljubil, na to pa je obrnil voje obličje, ki je bilo naenkrat vse mokro od solz, proč in hitel kolikor je mogel v predsobo, zgrabil svoj plašč s klina in bežal iz hiše, ne da bi se niti z besedo poslovil ... Pelagija Petrovna je gledala za njim začudeno in si je mislila: "Zares, tudi ou mora biti zaljubljen, ubogi revež! To je še dobro, da tem ljudem po kratkem trpljenju naenkrat zašije sreča!" In zop?t se je zatopila v sen o svoji bližnji sreči, ki jo je smatrala za neizogibljivo, popolno --- tal vsega sveta 850 miljardov frankov. Od tega premoženja odpade 520 miljard na Angleško, Zerdinjene države, Francosko in Nemčijo in sicer ima Angleška 150, Zedinjene države 140, Francoska 115 in Nemčija 110 miljard. Rusija ima 35, Avstrija 25, Italija 18 in Japonska IG miljard frankov. Na leto naraste bogastvo na Angleškem za 3, na Francoskem za dve in pol in v Nemčiji za 5 miljard. Angleška ima naloženih v tujini 100 miljard, Francoska pa 40 miljard, med tem ko potrebujeta še Nemčija in Zedinjene države svoje premoženje za razširitev domače industrije. Žene in bikoborbe. O španskih bikoborbah, ostanku barbarstva, se je že mnogo razpravljalo in pisalo. Skoro noben tujec, ki pride na ,Špansko, ne pozabi za časopise, ali pa* svojim znancem opisati to izrecno špansko navado, ki je Špancem skoro kakor naroden praznik. In najbolj čudno je, da so bikoborbe tudi zelo priljubljene pri Špankah. Ravno v tem oziru bi marsikdo mislil, da se bo ta krvava igra zagnusila nežnemu spolu. Toda kaj še! Mati kralja Alfonza ji1 bila sicer pro'ti bikoborbam, toda sedanja španska kraljica noče biti nepopularna in hodi gledat bikoborbe, kajti Španci hočejo, da bi ravno njihove žene in dekleta v pestrih oblekah in mantiljah, z rožami v laseh in s pahljačo v rokah tvorile dekorativni lesk gledališča. Velika priljubljenost bikoborb in dohodki, ki jih imajo toreadori, bikoborci, je dovedla 'udi nežni spol do tega, da je stopil med bikoborce. Še pred par leti so bile bikoborbe — toreadorke. Mlade, krasne deklice v tesnih hlačah do kolen so morile bike v zabavo tisočgla-vega občinstva.. . Toda k sreči je soeijalna zakonodaja, kateri se celo zapuščena Španska ne more popolnoma ustavljati, napravila konec 'toreadorkam. Toda treba je naglašati, da so biko-borbke zaslužile več nego njihovi tovariši. In zgodil se je slučaj, da je neki bikoborec z imenom Avguštin Rev?rte nastopal dolgo kakor žena z imenom Marija Salome. Tudi v aristokratičnih krogih je bila dama, kateri je ugajalo bikoborstvo, oziroma pobijanje bikov. Bila je to vojvodi-nja Alba, ki se je dala v svoji mladosti fotografirati — sedeča na biku. Zanimivo je, da so bile tudi nune bikoborbe. V zgodovini bikoborbe, ki jo je spisal grof de las Navas, dobimo sledeče podatke: "Jako veliko je število Špank, med njmii so plsmenita-šinje, meščanke, neporočene, poročene, vdove, da eelo nune, ki so se peš in na konju borile z biki." Na drugem mestu piše grof de las Navas: "Citatelj se ne bo čudil, če je bila za časa pobožnega kralja Ferdinanda VII. navada, da so se mlade deklice, ki so šle v samostan, udeležile bikoborbe ter se tako ločile od posvetnega življenja." Pisatelj Adolfo de Castro celo navaja, da se je ne ka nuna, predno je položila zadnjo obljubo, borila z biki v nunski obleki in sicer več ur. & H m i-j KRITIKA. "Ze spet ta Zajčeva tolpa. Kamorkoli greva, povsod nama pridrve ti ljudje v napotje." "Najbrže mislijo o nama ravno isto." ;iNo — arogantni so dovolj za kaj takega." Ponudba. Izprememba. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. KRACKERJEV' BRINJEVEC — Vase stanovanje je zelo mirno, kaj ne? — Da, bilo je pred časom. — Ali ste se preselili? — Ne, dvojčke s -m dcbil. Zavist. — Ta osel, ta tepec... je dobil red! Kako je to mogoče! Ali si moreš misliti, zakaj so mu ga dali? — Bržčas zato, ker... šc nobenega ni imel. Utemeljitev. Računar. — No, prijatelj, kaj ti je rekel zdravnik? — Rekel mi je sledeče: če bom kakor doslej izpil na dan 13 če-trtink vina, bom v treh mesecih pokopan; če izpijem vsak dan le eno četrtinko, bom živel še dve leti. — In kaj si sklenil. — Napravil sem sledeči račun : 2 krat 305 dni je 7:50 dni; 13 krat 90 da 1170. Po Umi računu bom raje, kakor doslej izpil 13 četr-tink na dan. Ni drugače. ' ' > I • p " -XX*vlisal -Nij -i*'.wvv. — No, ali ste opustili pijačo, kakor sem vam nasvetoval ? — Saj sem jo moral, ker je račun toliko znašal, da mi ni ničesar ostalo. / Pri posredovalcu za ženitve. J5 — Vaša hčerka gre toraj v mesto k gospodi ? — Da, za živino je preneumna. — Gospodična, nikar ne vstopite, saj je škoda plačati posredovalca. Ali hočet « postati moja žena ? — Ali veste, da imam denar? — To se vam vendar vidi na obrazu. O VRTOGLAVEM AVIJATIKU. — Žal mi je, gospod grof, da sem že zaročena. — Ali bi se ne mogli prihodnjič zaročiti z menoj? Gotovo. Poštama gospa velike obilno-sti gre počasi po cesti, kar se zaleti vanjo čez cesto pribegel mladenič, da bi jo bil skoro podrl. — Gospod, vi ste se nalašč vame zaleteli je jezno zavpila gospa. — Ne! je odgovoril mladenič. Nalašč se zaletim le v mlade in lepe ženske. Dober prijatelj. Služkinja beraču: — Gospoda se je preselila v tretje nadstropje, ker je bila v drugem previsoka najemnina. — Povejte gospej in gospodu, da jima bom ostal zvest, tudi če se preselita v peto nadstropje. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery- •e točno iaviiujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, sr. OJUB Am, CLEVELAND, 0. "Pomislite, gospod poročnik,mojo prijateljico Elzo je povabil Pegoud v svoj aeroplan za pa-sažirko.'' ^ "Da,.vsakdo meša na svoj način lepim deklicam glave." ifrmrimi. . n - r i - «.....-.-J^- ■...... " • ■ GLAS NARODA. 30. .Tt'NTJA, 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Ncvice iz Tržiča. Dne T. junija si- je prevrnil voz, na katerem, je sedelo več dobrovoljnih oseb. so ki [desnem železniškem tiru nek ne-I znanec. Vlak je strojevodja takoj ustavil. Osobje vlaka je spravilo neznanca, ki je bil nezavesten, s gii moža, brata in sestro ter skrbne sta riše. Dve vrli ženi umrli Marija na Žili. Maja smo pokopali pri nas dve vrli materi: Marijo Erat, ženo tukajšnjega cerkvenika in or- je že naveličala in ga je 10. junija spodila, ko je prišel k njej. To pa je Miletiea tako razjezilo, da je potegnil revolver in ustrelil na svojo bivšo ljubico. K sreči je ni zadel in mu je ušla na cesto. Mi- „ . . tira. Ko so ga spravili k zavesti, vračale iz izleta. Konj se je . ... . • • m: .... , je t Ozn, zakaj ga niso povozili, zaletel v zid blizu glavnega trga. ' . , - j i - i i , . ,-,.,.,. ces. da ima neozdravljivo holers, kaj ost-b je bilo Janko posko- 7J . . . -„„„1.: ^ /> • i- 1 - . , . , zen. Pravil je, da mu je sežanski Dne 6. juiiiia smo nesli k zadnje- dovanih, nevarno ranjen je bil,_,.......;mo ..........u. }[oraka. p. d. ganista Erata in mater medicinca let it- je skočil za njo, a ko je vi-Jožefa Erata, ter Berto Mortl, del, da ga zasledujejo ljudje, je vdovo bivšega nadueitelja Pavla pobegnil. Kmalu nato ga je poli- Mortla na Brnci. Pcgreb. Sv. Peter pri Vašinjali. ravnik rekel, da ima neozdrav- mu počitku Fl. ink čevljarski mojster tovarne ... . . . , , . | 1 J . , J ~ Ijivo bolezen m ce gre v bolnisni- Rteplna, na Siele-b. domu 111 Kozina, rodom t »li. — \ Borno- . . ... T -i; ■ I , . . . . ... - • eo. ga bodo pa itak obesili, lo je ob grobu mu je zapelo pevsko vih gozdovih je prt premikanju moža razburilo? Ja je šel dmštvo "Lisna". na most nad železniškim tirom, | Svatba. Sv. Peter pri Vašinjali. vzel vrvico, kakršna se rabi za po- Dne 8. junija se je poročil tukaj vezovanje sladkorja in se ž njo posestnik Jurij Volina iz Vaclno-obesil na vrhu mosta. Vrvica je)Vasi s Kogelnikovo hčerko isto-bila samo kak poldrug meter dol- tam. hlodov nekega delavca hlod nevarno poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Med procesijo Sv. Reš-njega Telesa se je vžgal zastor na oknu hiše trgovca škofica. Ogenj so hitro pogasili. Tcča uničevalka. Iz Šiange pri Liliji poročajo: Velika nesreča je zadela v sredo dne IU. junija v prvi popoldanski uri znano božje-potno faro sv. Anton v Stangi pri Litiji. Ravno, ko se je vse pripravljalo na praznik sv. Rešil ie-ga Telesa i:i farne žegnanje sv. Antona, so -e po soparnem pred-pnlduevti pridrvili pogubonosni oblaki od jugovzhoda, se zbrali rad Štnngo ter vsuli ledenega zrna na letos posebuj bogate poljske in vrtne pridelke s 1 ako vehe-nteittlio silo, da je bilo tekom slabe četrt nre vse pobeljeno kakor pozimi in pod kapom cele vozove toče. Letos s«- je iiitš revni kmet po vee zaporednih slabih letinah nadejal /oprt enki.it kaj boljšega pridelka tako na polju kakor zlasti bogate sadne letine, pa v teku ene četrt ure mu je zopet u- ga ter se je poti težo trupla takoj odtrgala, vsled česar je nesrečnež padel na železniški tir. Osebni vlak, ki pripelje ob pol 7. uri zvečer v Ljubljano, ga je pripeljal s seboj. Oddali so ga v deželno bolnišnico. Samomorilec je 471et-ni poljski delavec Josip Orel iz Vremskega Britofa. Pri nevarnem eksperimentu si je zlomil levo roko ter dobil tudi težke notranje poškodbe. Nesreča. Ko se je 1-1. junija zjutraj Fran Krašnja peljal v I>jub- ljano z vipavskim sadjem na vozu. se mu je med Vrhniko in Brezovico pri železniškem prelazu splašil konj. Krašnja je voz, ki se je hotel prevrniti, podpiral, medtem pa so zdrčale škatulje z voza, podsule Krašnjo in ga na glavi tako poškodovale, da je, dospev-ši v Ljubljano, moral iskati zdravniške pomoči. Pcvcdenj. Brdo v Zilski dolini. Letošnja zgodnja pomlad je bila za poljedelstvo jako ugodna. Njive, travniki in sadje, vse je obetalo prav ugodno letino. A mesec maj se je slabo obncsel. Ix* malo je imel prijetnih dni: sicer pa sta si mraz in dež odpirala vrata. 26. maja pa je začel naravnost liti sicer topel dež, kar pa je povzročilo otajanje snega v gorah, iz katerih so pridrveli potoki v vsej svoji grozi, podeč pred seboj in noseč s seboj strahovite množine eija našla in aretirala. da v niče,,H njegova nada. ŠTAJERSKO. Otrok utonil. Mesarja Skubeca ... otroci SO se igrali 10. junija blizo Nemci s<> skregali. Graški Kulpe. Štiriletni fantek je hotel N>mci so ^ sebo-J P0ste110 za škafom v vodo. Voda ga je iz- skregali. V pod,., sla. To videvši tega 5letna zastopniki uradnikov združili s • strica, skoči za bratcem in tudi socialnimi demokrati. Posledica njo voda odnese in ju nese nekaj teSa jfl blla- da so nemškonacio-KK> metrov daleč. Fant je ležal nalm mestni očetje, ki so v ob-na tM l.ulm. zalo j • utonil. Deklet- '"»nskem svetu v manjšini, odlo-ee pa j,, voda nesla na hrbtu na- SV0Je mandate. Tudi župan prej in so jo o pravem času re- (lr- Fleischhaker je zagrozil v i i. Mati otrok se je nahajala v bo odložil županstvo. (Kot smo Novem mestu. Prišedši domov, jeV't' k 26. junija na prvi strani nesreč,, /v«.....ta in si jc hotela tu- poročali, je graški mestni svet ™'vi poročajo: Res, kuga za na-denno »09» pri stopalih. Odrezali Dravsko dolino so elek- „., palec in tudi druge prste ^Iene naprave na Fali. Med de-pi , prvem členku. ilavstvom jih je mnogo pravih raz- Ncireča pri cstrem streljanju. Okrog št. Petra na Notranjskem se je pri ostrem streljanju pripetilo tudi več nezgod. Eden topni-. „ . .........., , •, , ___ger Zeitung pripisuje seveda to carjev si je nogo zlomil, drugega • ^ J . gramoza, s katerim so posuta vsa I>o]ja ob potokih ležečih vasi in uničeni sadovi poljskih pridelkov marsikateremu posestniku popolnoma. Ker je lil dež skoz tri dni in noči, j ' voda strahovito naraščala in Žila stopila iz svojih bregov ter poplavila vso dolino do 1.5 111 visoko. Vsled tega so travniki ob Žili vsi zaliti in posuti; paša je popolnoma uničena, sena bo jako malo in še kar ga bo, bo skvarjeno, ker bo blatno in bo smrdelo. Živino, posebno konje, občinskem svetu so so že sedaj prodajajo za sramotno grajačev in divjakov. V mraku, ko se delo konča, ni varen pred njimi ne možki, ne ženska, ne posameznik, up družba. ''Marbur- so povozili, tretjega so ranili na K1 a vi Vojaki so se vrnili zopet v svoje garnizije. Na poljih in goz-do\ih so napravili vojaki mnogo škode. Smrtna kesa v Ljubljani. Stari-noslovec Jernej Pečnik je 12. junija 7!» let star umrl v Streliški ulici št. MU zlasti po uspehom Slovencem, Hrvatom in Italijanom. Pa naj se le pomiri; mi, ki smo iz Selnice doma, že vemo. kateri so najhujši. To so nemški delavci iz vseh vetrov. Pri vsakem pretepu so Nemci poleg — mislimo le na pretep v Grušovnikovi ceno; vsled te povodnji pa bo padla cena na nič. Hlode, ki jih je odnesla povodenj, cenijo na 4 tisoč kosov. C. kr. vlada je po svojem odposlancu grofu Klari-činiju obljubila svojo pomoč, katere so vsi Ziljani nujno potrebni. Ko bi bila ta jiomoč le izdatna in pravočasna; kajti na vrata mnogoterih kmetov trka neverjetna revščina in strah pred novo po-vodnijo ni neopravičen, ker zopet skoraj neprestano močno dežuje 111 se je bati, da zapade naše planine sneg in še na planinske pašnike ne bomo mogli gnati živine. Fbogi kmetje so res usmiljenja vredni trpini. Ustancvni shed čebelarske podružnice. Sv. Peter pri Vašinjah. Na binkoštni ponedeljek se je u-stanovila čebelarska podružnica v gostilni pri Zlietku pod Lisno. Posetil nas je nadučitelj Fr. Ro-jina iz Kranja. Povedal nam je mnogo zanimivega. Posebno nas je opozarjal na trgovino s čebelami in odsvetoval prodajo čebel medarjem, ki plačajo dobro blago vse premalo, marveč čebele po Dol 10. Mož j •eleiu Kranjskem, ■njskem z velikim preiskaval prazgodovinska oziroma rimska grobišča in gomile ter izkopal marsikako dragoceno sl\ar. ki sedaj blešči v kranjskem deželnem muzeju Rudoifinum. Iz-kopnine je pošiljal nekaj časa tu- gostilni —, pri vsaki prireditvi prejšnja leta raot^° veaelje nemški delavci s'naj se prodajajo pravim čebelar-svojim hripavim in odurnim nem-jskim trgovcem, ki plačajo blago, akim petjem — mislimo le na pri-1kakor zasluži. Nadalje je nam o-reditev "Veteranen - Vereina". pisal čebelarenje z umetnim sa-Slovenci pa. kar jih je domači- Itovjem v Žnideršič-Albertijevem nov, gredo itak takoj domov; panju. Govoril je še o čebelnih drugi so pa ali iz Slov. goric, pre-, pasmah in o združitvi čebelarjev, cej iz Prekinili ja. nekaj s Kranj-j katera bo rodila za vse gotovo ti se pa obnašajo do- najboljši uspeh. Nž sk»*ga ; vsi j boljši uspeh. Navzoči so z ve kopniiic je pošiljal neKaj časa iu- ; . , . " . r V , <1, na Dunaj. Bil to markantna st,lJ"°- ^ o je resnica kate- hkim zanimanjem sleddi govor- oseba I/ skromnih začetkov in ™ HOtrjuje tudi zadnji žalostni niku, kljub temu. da niso bili vsi 1 aziii' r si je S svojim raziskava- k®Je V P^eteP« ^ čebelarji; da, celo ženskam je u- PRIMORSKO. Tifus med tržaškimi mornarji. njem znal pridobiti med starino- vehkemu Nemcu Hol- gajai0 ln pozabile so popolnoma -lovci ime in ugled. — Umrl je zlu trebuh In ce nazad- na strah pred čebelami. U j mi! ja popoldne po dolgi in nJe Marburgerca opozarja, da n U. ni bolezni gostilničar "Pri s<' napravah pri Kammci belem Kranjem" Mp Podržaj v P'^a na to, da izberejo samo do- _____ najlepši možki dobi, še ne prav 33 up„ delavce, tedaj jej mi po iz- pH Jiekem mornarju parnika let star. Prejšnji mesec mu je u- kusnji svetujemo samo to, naj, nerBriknn„ se je avil neke vrste mrla /ena in sedaj je tudi njemu J^1"™ razdivjanik ljudi iz tev- ^ sq ga takoj y infek. i•.i [ r;.\ila smrt tragičen konec. — slov' irf fLnt*A.lrop 'oVi T cUski oddelek bolnišnice pri Sv. i mrla je po dolgi in mučni bo- . ,... "J®**« Mariji Magdaleni. Sedaj so inter- senca pri Framu. Mi smo tudi • __. , . „„ -__ 1 nirali vec mornarjev, ki so imeli fantje korenjaki, ne samo oni tam1 nekje pri Ormožu, ko so jih toliko Letos nas bo v celi naši framski fari blizu 20 "rekrutov". KOROŠKO. skupno stanovanje v nekem pre-nočevališču Starega mesta. Šestkratni požar tekom 24 nr. Na domačiji kmeta Parenzana bližini Pirana je tekom 24 ur šestkrat izbruhnil ogenj. Prvič okoli pol 7. ure zvečer. Gorela je postelja. Ogenj so pogasili. Zatem b zni Fani Poka pl. Pokafalva, soproga Frana Poka pL Pokafalva, e. kr. poštnega kontrolorja v po- . . . . y ,|JN. _ V,/a Stefan, bivša bra- Po rdl!l ^ vojakom. Nas je slo k njevka 85 let. - Leopold Gor- n:,bor" 30 111 b 90 nas vzeh • janc, rejenec, mesece. — Terezija Trontelj, zasebnica, 73 let. — Fran Potokar, bivši mizar-hira-1 lec, CO let. — Ivna Rus, dninar,' . . 1.1 Matija Slivnik, c. in kr. Pcroka — smrtna kosa. Pli- Se je pojavil rdeči petelin vsake ].i\ec, 2\ let. Terezija Gestrin. ro- berka poročajo: Veselo so peli tri ure do 7. ure zjutraj. Vsako-jena Anderlič, :1K let. — Alojzija zvonovi naše farne cerkve v ne- krat so ogenj z velikim naporom, (\ 1 k, soproga učitelja, 46 let. deljo 19. maja, ko se je pomikal udušili. Domačinov se je lotil ve-Umrl je v Kamni gorici dne 13. lep sprevod iz Narodnega doma lik strah, ker niso znali, kdo jim junija zvečer posestnik Fr. Žvan. jv farno cerkev, da si tam oblju- zažiga. Slednjič so prijeli slabo-1.1 v.si dol go let 11 župan kamnogo- bita zakonsko zvestobo Ficlnova umno, histerično domače dekle i m oče Frana Žvana, župni- Len ca in pa Krese na &marjeti. Katarino Parenzan, ki je iz zaba-ka na P.ohinjski Bistrici. Po dokončani "ojhseti" v Narod- ve zažigala očetov dom. Spravili Umrla je v ženski bolnišnici v nem domu se je mladi Krese z ve-'so jo potem na varno. Novem m stu soproga Josipa Du-' selim srcem vrnil na svoj dom z1 Poixkuien samcmor. 10. junija lana posestnika in mlinarja v ljubljeno mlado gospodinjo. Ali je proti polnoči skočila neka ne-Va t a i. Truplo ranjke *q pre- božja previdnost je določila dru- znana ženska s pomola sv. Karla peljali iz Novega mesta na doma- gače. Žalostno so peli zvonovi li- \ Trstu v morje. Rešili so jo še < pokopališče v Vavtivasi. 1 buške podružnice dne 5. junija, pravočasno in jo prepeljali v bol Obesenec nad iolexniikim»ti- ko smo spremljali k zadnjemu nišnico. 13. junija popoldne ob pol počitku zemeljske ostanke komaj Poixkiuen umor. 271etni težak je zapazil strojevodja to- 18 let stare Lence, katera je po Peter Miletič je ljnbimkoval že 1 vlaka, vozečega iz Logat- preteku hude 14dnevne bolezni v^dalj časa z omoženo babico Tere- ___A. — Z /IA IASI nn n /\a 11 «a cr»\ A 1 A Mm^MA - * Z _ ^^^ - * ^ /~Vm A MM An !■ ■ Razne zanimivosti. Velika tatvina na pešti. V Krakovu v flaliciji so zasledili veliko poneverjenje poštnega uradnika Wilezeka. Poneveril je 190 000 K in pobegnil. Pri raz-iskavanju poneverbe je izsledila policija popolen komplot proti Ivovskeinu poštnemu ravnatelju Wopaterniju. Komplot je imel namen, da spravi ravnatelja ob ugled pri ministrstvu. V zvezi z razkritji so aretirali v Krakovu dva poštna uradnika, v Lvovu pa enega. Socialno zavarovanje v Belgiji. V belgijski poslanski zbornici so sprejeli zakon za bolniško, invalidno in starostno zavarovanj \ Zakon ni dosti prida. Največja krivica zakona je ta, tla marajo plačevati delavci dve tretjini zavarovalnih prispevkov. Predlog sodruga Huysmansa, naj ho starostno zavarovanje brezplačno, je seveda odklonila klerikalna večina. Tudi njegov pr.'dlog za povišanje starostne rente so o I-klonili. Židovsko gledališče v Parizu. Pred kratkim je hilo v Parizu otvorjeno židovsko gledališče. Trikrat ali štirikrat so predstave 11a t -den, katerih se udeležujejo obilo hebrejski -govorečih Pari-žanov. Naznanjajo se predstave po hebrejsko. Obse j eni socialisti. Varšavsko sodišče je izreklo strahotno sodbo nad 82 sodrugi, samo zato. ker so bili pristaši bojne organizacije soc. dem. stranke. 24 obtožencev so obsodili na težko ječo od 4 do 15 let. 30 je obsojenih v pregnanstvo, 14 je o-proščenih. Inštruktor organizacije, Sukenik. je bil obsojen na 12 letno ječo. Obscjeni na smrt. Pred porotniki v Solnogradu so bili Ivana Feichter in Železniki uslužbenec Ferdinand Kristan ter J. Kudrna, katera je Ivana Feichter nagovorila, da sta umorila njenega moža. železniškega sprevodnika Gabriela Feichterja, obsojeni na smrt, in sicer tako, da bodeta Kristan in Kudrna, če morilce cesar ne pomilosti, obešena najprej, nato še-le Ivana Feichter. Državni poslanec raznašalec li-stov. V Lillu na Francoskem se vidi vsak dan kolporterja Avgusta Raghebooma z vrečo časnikov 11a hrbtu, ki hiti od hiše do hiše ter razprodajal iste. Ta Ragkeboome je novoizvoljeni socialnodemokra-tični poslanec, ki bo imel kot poslanec dohodkov okol 15,000 frankov na leto, ali dokler ni sklicana zbornica, vrši svoj posel lepo dalje vsak dan. Obsojeni socialisti. V Berlinu so bili obsojeni štirje socialni demokrati, in sicer trije na l^letno ječo, četrti pa na lletno ječo. Začetkom marca so priredili socialisti "rdeči teden", v katerem so agitirali za svoje časopise. Ti štirje so pa agitirali s tem, da so namazali z rdečilom spomenik cesarja Friderika III. PRVA IN NAJVEČJA PRODAJA FONOGRAFOV. Ta izvrstni govoreči stroj ima najslajši, najjasnejši, najglasnejši in najčistejši zvok. Škatlja je prikladno velika ter iz hrastovine, 12 inčev visoka, ima veiiko črno emajlirano z rožami okrašeno trobilo, ter je jamčena za 15 let. Ta stroj se prodaja za $40.00, a radi velike zaloge prodajamo ta stroj sedaj po celih Zdr. državah in Canadi skupno s 12 najlepšimi slovenskimi napevi, katere si izberete iz našega kataloga ter s 500 iglami samo z m $ 15,- na lahke obroke 1, mesečno. I^totako prodajamo dobroznane ''VICTOR" govoreče stroje in "COLUMBIA" CTramofone. Pišite po naš iiustrovani katalog — pošljemo ga zastonj. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7th St., Dept. 133, NEW YORK, N. Y. Za udobnost odjemalcev v naM okolici imuno prodajalno odprto zvečer in v nedeljo. VABILO na SLAVNOST ob priliki petletnice slov. sam. podp. društva "Edinost"' v La Sal le. 111., ki se vrši v sobete dne 4. jnlija 1914 v na le cente; le malo kapitala potrebno: malo prostora; v.«clej »Krajino, triji takoj pri roki; pUi>e po majsko štev. naseda lista: natančna pojasnila tamkaj; cena l'Jc. Reliable iquab Joarail. VeruiUes.M« Kje je RAFAEL ČEPLAK? Doma je iz Gornjega grada. Išče ga njegov brat radi dedščine po umrlem očetu. Zvedel sem, da se nahaja nekje v Milwaukee, Wis., in prosim cenjene rojake, ako ve kedo za njegov naslov, da mi ga naznani. — Frank Hieplak, Box 80, Ca-nonsburg, Pa. (27-.*jO—G) OGLAS. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Mr. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York. N. Y. Cenjeni:— Naročeno harmoniko sem prejel. Prav veseli me, ko ste mi poslali harmoniko prav po moji volji in tako zelo prijetnega glasu, katera se še Angležem dopade. Ker je namreč izvrstno blago, se Vam pa za tako dobro postrežbo kar najtopleje zahvaljujem in o-tanem Vaš prijatelj. Anton llliš, i P. O. Box 41, Hanna, \Vvo. Cenjeni:— Tudi jaz sem poslano harmoniko model "K" v mojo popolno1 zadovoljnost prejel, posebno glas se mi jako dopade, pa tudi delo je zares krasno. Zahvaljujem se Vam za tako dobro postrežbo ter Vas bom vsakemu priporočal. S pozdravom Tonv Dolenc. P. O. Box 523, Hibbing. Minn. Iščem svoja znanca JANEZA in MARIJO ANŽLOVAR. Pred dvema letoma smo bili skupaj v "West Virginiji in sedaj mi ni znano, kje se nahajata, zato prosim cenjene rojake, če je komu znan nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Angela Poglajen, Box 64, Harviell, Mo. (30-6—2-7) 50 W. 37. St., Chicago, 111. postaji Verd, da leži na Gospodu zaspala. Zapušča mlade-'zij o Obrita v Trstu. Ona pa »c ga# - *— -------- Češko narodno-obrainbno društvo "Pošumovska Jednota" je pred kratkim slavilo svojo 30-letnico. Tekom teh let je društvo izdalo okroglo milijon kron za kulturne svrhe, to je šole, knjižnice, predavanja in drugo, 400 tisoč kron za naknp zemlje, nad pol milijona za eeSke gospodarske potrebe, 375,000 K za splošne češke narodne namene, 411,000 K za božične darove šolski deci, podpiralo je zgradbo delavskih stanovanj, osnovalo zavetišča za otroke, posredovalnice za delo itd. Pri tem treba pomniti, da je 'Pošumovska Jednota' le eno izmed mnogi^ deloma veliko večjih čeških obrambnih društev. Iščem svojega brata JOŽEFA KROMPAČNIK. Če kdo ve za njegov naslov, prosim ga,- da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Vary Breznik. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi SLOV. VICTOR GODBA na Moxham, Pa., v soboto dne 4. julija 1914. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstown in okolice, da se blagovolijo udeležiti te naše zabave. Za dobro zabavo in postrežbo bode izvrstno preskrbljeno. Vstopnina za možke $1. dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Začetek točno ob 1. uri popoldan. K veliki udeležbi vabi ODBOR. (27-30—6) Cenjenim rojakom priporočam ■voja NARAVNA VIHA iz najboljšega grozdja. Lan«ko rudeče vino po 401 gaL, staro rudeče vino po 45^ galona, 'ansko belo vino po 45^ gal. in najboljše staro belo vino po 504 gal. 100 proof močan tropinjeve« 4M> galone $12, 10 galoa pa $2«. Vino pošiljam po Sf8 in M gaL Vinar«» is distillerija bliso to-itaj« Pošljite vsa pisma na: Stephen Jackie, Br,- Iti. 8t. Helena. CaL Brinjevo Olje NA PRODAJ je 175 akrov obsegajoča farma radi smrti gospodarja. Na farmi jo hiša z 8 sobami, hlev. Šapa in druga potrebna poslopja. 8 krav, 2 konja, 2 svinji. 60 kokoši in vse potrebno kmetijsko orodje. Cena vsemu skupaj H;3000. Za vse podrobnosti obrnite se na naslov: Augustus Bach. (29-30—6) Warren ville. Conn. naravno. . $1.00 2.00 . . 8,00 čisto in Pint . Quart Gallon Vam je mogoče dobiti samo pri: The Ohio Brandy Distilling Go. 6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND :: OHIO. NAZNANILO. Uradniki Narodnega podporne ga društva "Slovenski Sokol" v Waukegan, 111., za leto 1914: sta rosta Mat. Varšek, 724 8th St., Waukegan, 111.; podstarosta Fran Jerina, 1412 Wadsworth Avenue, Waukegan, 111.; tajnik Ivan Divjak, 604 10th St., Waukegan, 111. blagajnik Ivan Sedej, 142 10. St.. North Chicago, 111. Nadzorniki: Janez Svetlič, 1103 McAllister Ave., North Chicago, 111.; Josip Sel ana, 1032 Lenox Ave., North Chicago, 111.; Jernej Slana, 142 10th St., North Chicago, 111. Načelnik: Mat. Varšek, 724 8th St., Waukegan, 111. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po...............70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 trallone za.................... fli 00 Brinjevec 12 steklenic zn................ $12.00 „ 4 galicne (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se pripoioča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio. , Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vel strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $L Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 1604 St. Clair Ave., N. E. METANJE PAŠNIKOV KEDAJ 0DPL0JEJ0 IZ HEW YORKA Pura Kaiser WUh. II La Savo i®..... Aqnitania..... Baltic ........ Pre«. Lincoln.. QUOm MM j oni j 30j Bremen julij 1 Rotterdam „ , 11 11 Liverpool » 2LWcrpo«l 2lti«*fcut parobrodno fiat k« m tu draga pojaaoila ofrnrita •e nas Frank Sakser, J_ _____ •r Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja JOSIP SVETE, 17SO-S2 E. 2StH St., Lorain. Ohio j Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročila je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čim. KUPON — za — Premier Dictionary 30. junija 1914. Ime........................................................................ Mesto .................................................................... Država.................................................................. Ky Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torei EF" dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna war posebej, ker je knjiga obširna. Za poitnino je piiložiti: Za 1. in 2. pas 6e; za 3. pas lOe; za 4. pas 15c- za 5 s„ „ 20c; za 6. pas 25c; za 7. pas 31c; za osmi pas 36c. — Za oas s*oje*a kraja'il ve ▼sakdo na pot ti. ■ ž 1 MB fpggf&R.'' I GLAS NAHODA. 30. JUNIJA, 1914. Skrivnosti Pariza IZ nižin ŽIVLJENJA. Bpiaal Eugene fine. Za "Gla« Naroda" priredil S. H. {Nadaljevanje.! J XII. Zaroka. Grofici MacGregor se je hila ktnalo potem odprla zopet rana, vsled eesar je padla v nezavest, in zdravniki so mislili, da je mrtva. Ker je bila pa silno trdne konstrukcije, je že enkrat zaplapolal v njej plamen življenja. Sedela je na stolu in premišljevala, kaj bo začela v bodočnosti. Naenkrat j^ stopil v sobo Tomaž Sevton. — Kako se počutiš? — Slabo; zdi se mi, da me bo kar naenkrat nekaj zadušilo. Zakaj vendar nisrMn umrla! — Sara, med življenjem in smrtjo si, zato bi ti pa vsaka razburjenost lahko škodovala. — Ne, ljubi brat, le povej, kar imaš na srcu. Mene ne more nobena stvar na svetu več presenetiti. — Kdo ve? — Sedaj mi je žal. da sem dala vtopiti svojo hčer. Sedaj šele, ko je nunam več, spre vidim kaj je mati. — Sara, ne prestraši se, tvoja hčerka živi. — Moj Bog. kaj bom storila, če jo bom srečala! Od sramu in obupa bi povesila pogled pred njo. Toda Tom, saj ni mogoče. Saj je vendar vtonila. — Kaj ti je sestra? Ali ti je slabo? — Nič. prestrašila sem se, preveč je veselja zame. Slednjič se bodo izpolnile moje najsrčnejše želje. — Ali boš ljubila svojo hčer? — Da, ljubila jo bom, samo če bom živela. Mislim, da bom. Poglej, kako sem inirna. — Zdi se mi, da je ta mir prisiljen. — Preslaba sem, da hi se silila. Kje je knez? ' II — Tukaj. — Rada hi ga videla. Skoraj gotovo je tudi moja hčerka tukaj. — Ne, njo bori videla pozneje. — No, saj je še dovolj časa. Reci knezu, da naj vstopi. — Ne vem, sestra, strašno slajto izgledaš... — Menda vsaj ne boš zahteval, da hi se smejala. Knez naj fcratopi. , ... Po kratkem premisleku je Tom odprl vrata in odšel. — Sedaj bi bila zadovoljna — je govorila Sara sama pri sebi, — če bi videla svojo hčer, — to ho seveda zelo težko. Rudolf mi gotovo ne bo hotel tega dovoliti, samo da bi me še bolj mučil. — Sedaj prihaja. f Rudolf je*vstopil in obstal na pragu. — Brat vam je povedal vse? — Vse. — Ali ste sedaj zadovoljili svoji pohlepnosti? — Da. — Duhovnik in priče so pripravljene. — Vem. — Ali jih lahko pokličem? — Še besedico bi govorila z vami. — Govorite. — Svojo hčerko bi rada videla. — To ni mogoče. — Rečem vam, da moram videti svojo hčer. — Ona je še slaba, in bi ji lahko škodovalo. — Mati jo vendar lahko poljubi. — Zakaj? Vi ste kneginja. — Sedaj še nisem in tudi ne bom dokler ne poljubim svoje hčere. — Rudolf jo je začuden pogledal. — Ali se vam to tako čudno zdi? — Gotovo. — Ali bom videla svojo hčer? — Toda... — Premislite... trenutki so mogoče šteti... brat pravi, da me ta kriza lahko reši ali pa vgonobi. Vse svoje moči sem zbrala za ta trenutek. — Svojo hčer moram videti. Samo roko ji bom podala. fV se to ne zgodi, in če umrjem, bo ostala nezakonski otrok. — Marije ni tukaj ampak moram šele poslati ponjo. Toraj takoj, in jaz bom vse privolila... Poroka naj se takoj vrši, medtem naj pa pride hči... — Marijo boste videli. Pisal ji bom. — Tam je pisalna miza. Ko je Rudolf pisal, si je brisala grofica pot s čela. Tako. Pismo bom izročil svojemu adjutantu. V teku pol ure je že lahko tukaj. Recite Murfu, da naj gre po priče. Knez je pozvonil, nakar je vstopila neka Sarina služabnica. — Valter Murf naj pride. — Žalostna bo ta poroka — je govorila grofica — zelo žalostna zame. Mogoče boste vi srečni? Jaz ne bom več dolgo časa živela. Takrat je vstopil 'Murf. — Ljubi prijatelj, naroči polkovniku, da naj nese to pismo moji heeri. Spremiti jo mora sem. Prosi duhovnika in priče, da naj pridejo v sosednjo sobo. — Moj Bog — je molila Sara, ko se je Murf odstranil, — daj m itoliko moči, da jo bom videla! Ne pusti, da bi umrla pred njenim prihodom. — škoda, da niste .bili vedno tako dobra mati!! — I {vala vam, da sem spoznala, .*aj je kes. — Hvala vam, da vem, kaj je samozatajevanje. — Sara! 1BB« H| — Rudolf, zadnja prošnja!... Dajte mi roko!... Ponudil ji je roko, katero je strastno poljubila. Čutim .. smrt se mi bliža... Kje je hčerka?... Kje je hčerka— Ali mi odpuščate?... Ah... povejte... Vpričo nje morate povedati... Kaj zato če me bo ljubila, ko bom že mrtva?.. — Pomirite se, ničesar ne bo izvedela. — Rudolf, oprostite, oprostite mi... Kako ste trdosrčni!... Ali mogoče nisem dovolj nesrečna? — Dobro. Bog vam odpusti vse, kar ste hudega prizadeli moji hčerki in kar ate prizadeli hudega meni... nesrečnica! ■— Ali mi od srca odpuščate? Od srca — je rekel knez s tresočim glasom. — Pokličite duhovnika in mu recite, da naj ostane pri meni, da me zapuščajo moči. priče in duhovnik. >red se je začel. ra Visokoat, ali hočete vzeti za ženo madamo Saro IfacGrefo?. — je odvrnil z odločnim glasom, je zmagoslavno pogledala po sobi. rekla Sara bratu: _ gospoda, naj gre a teboj v sosednjo sobo minut. . -,'^iM m-.: \ — Saj rada urarem, ker sem vojvodinja Gerolštajuska. Rudolf je ostal sam pri njej. — Moči me zapuščajo, vem, da bom umrla... Kako mi je žal, da je ne bom mogla več videti... Pomirite se °ara. saj jo boste videli... Ne, ne,. . . pred očmi se mi je začelo megliti. .. — Sara, poslušajte,... voz prihaja... Da, ona je... Vaša hčerka prihaja! — Kaj ne, Rudolf, da ji ne hoste povedali, da sem bila slaba mati ?... Na dvorišče je pridrdral voz. Grofiea ga ni slišala. Njene besede so bile podobne nerazločne mu jecljanju, njene oči so postale steklene. Odpustite., moja hči... oprostite že vsaj po smrti... To so bile njene zadnje besede. Na pragu se je prikazal Murf. — Kraljeva Visokost, princezinja Marija — Ne pustite je v sobo. Sevton naj pride z duhovnikom. — Nato je pokazal na Saro rekoč: — Bog ji ni izpolnil zadnje želje. Pol ure pozneje je grofica Sara za vedno zaprla oči. 'Dalje prihodmjii.) NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je ^fc vrife % i i i i i i š Po znižani ceni! ^ Amerika in Amerikanci. * Spisal Rot. J. M. Trunk Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana ▼ platno in za spomin jako priličnm. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. % % % % % Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. T. Corner Cedar St Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, - najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri Jedila) Z S center. Spavanje 25 ccntev. Z velespoštovanjem JANKO TUSKAN, lastnik. IjpF31 I POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH ik S KRANJSKIH KOS0 V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skeir. Iste se pritrdijo na kosisče z rinkcami. :-: e^B Cena 1 kose je 1.10. rife Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi B Q klepalno orodje iz finega jekla; □ □ cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, . 82 Cortlandt St^ : - s New York, N. Y. RED STAR LINE novltba med New Yorlcom In Antwerponrt Rains tedenska zveza potom poštnih pamiko? i brzoparniki na dva vijaka. UELLAND 11,304 ton« PiNLAHD 11,760 ton. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list ''Glas Naroda" in izdajati pravoveljav-na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" skozi Štiri mesece. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. KROONLA2TD • 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. L.APLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot ca potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko Hrvat* ■ko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvoina direktna želeiniike zveza. * Poeebno se le skrbi za udobnost potnikov medkrovje. Tretji razred obstoll od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. i ™u OD,w" Za nadeljne informacije, cene in volne listke obrniti se je nai RED STAR UNQ Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige im je sedaj eenj. rojakom na razpolago. -i, Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznik sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p? 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: V Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City. No. 9jBroadway New York. 94 State Strec- Boston. Mail. 1319 Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111. 1306 "F" St., N. W. Washington. D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. — 233 Main St. i Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Francisko. Cat. 121 So. 3rd St. Mineapoli*. Minn. 21 Hospital St. Montr losp] eal. Sa. <7 Fodpisaai f - A je iznaiditelj £t najuspešnej - lrau* A še tinkture na V rf SI svetu Alpen- ^ Uj|wJ Kg H tinkture Alpenpoaade - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo, zrastejo t Šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo osiveli Ravno tak« zraste možem' v iestih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rarie. opekline, bule, ture, kruta in kurja očesa, bradavice, potenje nog, zeb!ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravil« so registrirana v Washington u, znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabo moja zdravila brez uspeha, plačam $500. C0MPAGNIE GENERALE transatlantiqueT" (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta (2o 117X1, PARIZA, ŠVICE, INODGOITA Im LitJBLJAJTM. " Poštni parniki so: •X A PROVENCE" JTASAVOIE" mm dva vijaka !» dva vijaka **LA LORRAINE** na dva vijaka -LA FRANCE** •aitiri vijak* Expresni parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Ghesebrough Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. B. *LA SAVOTE 1. julija 1014. *LA PROVEXCE 22. julija 1914. *LA LrORAlNE 8. julija 1914. »LA SAVOTE 29. julija 1914. t FRANCE 15. julija 1914. *LA LORRAINE 5. avg. 1914 Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: * NIAGARA 11. julija 1914. »CHICAGO 29. avgusta 1914. t ROCHAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOURAIXE 5. sept. 1914. "FLORIDE" direktno do Bordeaux-a dne 11. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. Afstro-Amerikanska črt (preje bratje Coaulich) la|priprani|Sa ii aalaaaaisa paraferadaa ti ti za SleTanai laJHitata. N A I I lAaTOPNIRI. kateri oo pooolattenl pobirati narodnlno ga **aiaa Naroda" In knjlfla. kakor tudi r na (The Bank Saloon). Walaanburs, Col0.1 Anton Indlanopolia, Ind.: Frank Urajnar Dapue, III.: Dan. Badovlnae. Chleaso. Ml.: Frank Jurjoree. La balle. III.: Mat. Komp. J ol let. III.: Frank Laurich In John Zaletel. Mineral, Kane.: John Otala. Waukejan, ill.:. Frank Math OsHn. •a. Chloape, ill.t Frank •prlntfleld. III.: Matija Kana. -In okolico: Frank Mulbery. Kana. In okolleo: Martin Koa. Calumet, «llch In okollooi Pavel Rbaf In M. F. Koba. M lab. hi Cftleholm, Minn. Medved In Frank Duluth, Minn.: Kly, Minn. In ofcoWao« keb Okarjano ta M. L- O. in oko I loo i Aloas Colllnwood, Ohio. Math. Blapnlk. Lorain, o. in okolleo: John Kni Mth St. Youngatown. o.: Anton KlkaHL Orepcn City, Ore«.: M. Jnattaa-Alloflheny. Pa. in okolleo: M. Oar ■raddock. Pa.: Ivan Oerm. ■rldpevllle Pa.: Rudolf Flatorlak. •urdlne In okolleo: John Kav •ak. Conomaugh, Pa.: Ivan Pajk. Cfarldge. Pa.: Anton Jerlna. Canonaburg, Pa.: John Koklleh. Broupthon, Pa. in okolleo: Anton Bar. ■xport. Pa. In okolleo: John Prootor. Foroet City, Pa.: Karl Zalar In Fl Parrell, Pa-: Anton ValonttnBd. . Irwin. Pa. In okolleo: Vruk Da. dohnetown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Land«, pa.: Ooo. Sehulta. Moon Run, Pa. ,n okolleo: Fr. II Pittsburgh, Pa. 1 Ignacl] Podvi Igrnaz Magister, Frank Bambič In Z. Jakie. Unity Sta., Pa.: Joeeph Skertj. Oteelton, Pa.: Anton M. Pap Wlllock, Pa.: Frank Seme In Petem eL Utah: Louie B Waeb.: Or. W«ab.i Va. ta Wh^ Mitwanhpe, Wi«.: Jooip Tratnik^ John Vodovnlk In Frank Meh. iJi^ Hiilm to lUfuItraa foinj« Tri spodaj naveden! noti drodi na dva vijaka imajo brezžični bnojsT ALICE, LAUBX, KASTA WAEHINGTOH, ARGENTINA. OCEANIA, KAian FEANz jotam t Mm m šwm vijaka ^Vabvia WAsmn«iMi,,| med New Y orkom, Trstom fin Reko. m Ona vožnih listkov iz New Torka sa m. razred so do? TRSTA ...... LJUBLJANE . REKE ....... ZAGREBA ... KARLOVCA . OPOMBA. Cena karte za paraik Kaiser. Franz Joeeph I. ti Martha Washington znaša $4.00 več. H. razred od Marthe Washington in Kaiser Pran« Joseph L Od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. •..v«:«....-.»ri:>.<].iai $25.00 $28.18 vr.^r^.^.w^^.v,-^ $25.00 • • • Jiori;•. $26.06 • ••v,-.'.T«*,V.I $26.29