Štev. 133. d UiMlul u sredo, M12. junija 1901 Leto XXXV. ■ »ini—i usm tns. » -■': ——n^a^—i.......... i. i«. < ..... imt- <.», rrv qeaEB*rr fwi iiiim I _ leta „ „ HB §jj§8(|^BB M H ^^^M ■ RHn ^^^^Hl za enkrat leta „ „ —i BH BB ^^^^BB BBT^ za dvakrat .... en mesec „ „ ^^^L ^ HM ^B ■■ ^B ^B ^B ^B ^B za ^^^ H H H mL m ^■■b BVHjj HB H celo leto K 20-- ^^B ^^B ^^B ^B ^ enostopna garmondvrsta leta „ „ ^^B ■■ ~ ■■ ^B ^B^B ^B ^^B ^B večkratnem BLAbJ W M I ^^ «- Posamezne Slev. 10 h, ^^^^^ ^^^ ■ Uredništvo I« V Kopitarjevih ulicah St. 2 («hMi «u Ik^lSlSSA«* U«! — M .1 -..-a-- —I,S UpraVniŠtVO i? « Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - Političen list zo slovenski narod —ss:::..... Militarizem. Za bodoče delovanje socialne demokracije v našem parlamentu je zanimivo vedeti, kakšno stališče bo zavzemala v načelnih vprašanjih in kakšna bo njena taktika. Ali bo prevladevala kričavost iu napetost »marksi-stov.skih« teoretikov ali pa revizionistiška struja? Ali bodo sodrugi delovali pozitivno ua socialnopolitiškem polju ali bodo vse odklanjali. vse zanikoval! in zavrgli, kar se ne sklada s teorijo o »splošnem posiromašenju^, ki je že zdavna ovržena, po kateri se pa .fanatiki stranke še zdaj ravnajo? .Ali bodo sodrugi tudi pri nas socialnodemokraško gibanje izkušali podpreti in utemeljiti s teorijo, da vedno bolj naraščajo mezdni delavci, prole-tarci, da jc beda vedno večja, vsaj relativno, da srednji stanovi popolnoma izginejo in se bo v kratkem času nastopil čas, ko bo na eni strani le malo veJikili lastnikov produkcijskih sredstev, na drugi pa nepregledne vrste proletarcev. Treba torej samo proletarce pridobiti zase in zmaga socialne demokracije bo gotova. Toda v resnici dogaja se nekaj čisto drugega. Srednji stan narašča, namesto da bi po teoriji propadal; Jtar.ašča in se vriva, med kapital in .proletariat in zna tudi glasovati proti .socialnim demokratom, kakor so Izkazale zadnje volitve na Nemškem. Socialna demokracija je primorana začeti premišljevati o novi taktiki in politiki glede na srednje stanove in v nasprotju s svojo teorijo priznati, da zasebnokapitalrstiške male obrti in kmečke posesti družabni razvoj ne bo odpravil. Mesto »revolucionarne fraze« — kakor piše socialni demokrat Edmund Fischer v »Soc. Monatshefte« bo treba s pomočjo pametnih in času primernih reform v soglasju z meščanskimi iu agrarnimi strankami delati tudi za tiste stanove, ki vkljub marksistovsk.i teoriji obstojijo. Podobno je 7. vojaškim vprašanjem. Ka-ko zelo se je socialna demokracija izpreme-niia glede na militaristiški problem. Ljudje, ki državno-nacionalnega patriotizma nočejo priznati, ki imajo svoiega Karola Liebknedhta, ki je pisal ostro brošuro proti vsakršni obliki militarizma, ki podpirajo internacionalno pro-tivojaško gibanje na Francoskem, Ruskem in v Italiji, so v Nemčiji prišli do tega, da pri-ziiavijio militarizem za nujno potreben vsaj v slučaju, kadar treba odbiti sovražnika, ki preti integriteti države! Tako sta izjavila nedavno v nemškem parlamentu Bebel in Noske. Nasaale so polemike. Zagrizenci stranke >o trdili, (da sta Bebel in Noske »izdala strankin program« — ponekod, zlasti na Francoskem — so sodrugi dejali, da ovirata, antirm-litaristiško propagando. Kajti — tako pravijo LIKCK. Pred možitvijo. Spisa! Vladislav Orkan. — Iz poljskega pre-vel Fr. Virant. (Dalje.) »Ti ne govori nič, ampak poslušaj, kaj ti oče pove! Nikar ne bodi modrejša od nas, kajti mi smo žc dolgo gledali v svet! — Sai hi vendar vsaki oče iz srca rad privoščil ognjišča za svojega otroka. Samo poslušaj stariše, nc svoje volje, da ne boš kdaj obžalovala! Povem ti pa naprej, kadar pride Tine v stricem na oglede — da ne pokažeš ne-p olje!« Roza sc ni več odzvala, ker ni hotela nadaljevati neprijetnega razgovora. Stari so se 6-pravljali k počitku. Tudi ona jc razčesala dol-l'i, svetle lase, zvezala jih s trakom, pomolila iu šla v postelj. i Neprijetne misli so sc ji podile po glavi. IHtitela je v snu z mislijo priklicati pred oči ■Voiteha — nekako hudobni duh ji jc postavil J domišljijo nabrekli obraz Tineta. Nazadnje e neko bolestno čustvo iztisnilo solze v oči ' srca; zavila jc glavo v blazino in plakala Jolgo, dolgo, da jc ni sen prijatelj objel z lah-\itni rameni in jo zazibal. Komaj jc drugi dan izšlo solnce, vzdignila se ie Roza iz postelje in zavivši se v belo ■ nto, pohitela v laze — po maline. Med tem ko kuha mati kosilo, nabere ona polno košaro agod. nezadovoljni sodrugi — zviti diplomati bodo vedno lahko dopovedal) ljudstvu, da so oni provocirani in da je vojska, ki jo mislijo začeti, obrambna vojska. Potem pa bodo morali sodrugi, kakor sta zagotavljala Bebel in Noske, vzeti puške na ramo. Tem prenapetnežem pojasnjuje dejanski položaj znani socialnodeinokraški revizionist Eduard Bernstein v zadnjem, junijskem zvezku »Sozialistische Monatshefte«. Bebel ima prav, izvaja Bernstein. Patriotizem je tudi za socialnega demokrata potreben. Tako-le izvaja : »Dasi moderne nacionalne države in cesarstva niso organično nastala, so vendar deli velikega skupnega organizma, ki ga imenujemo; kulturno človeštvo in ki je preobsežen, da bi zamogel tvoriti eno samo državno enoto. In sicer so danes države nujni organi, .-/a važne cilje človeškega razvoja največjega pomena. ------Nacionalizem je dandanašnji postal sociološka funkcija in kot tak je napreden in zato mora in more ,v tem smislu biti socializem naroden. To ni nikakor v nasprotju s kozmopolitiško zavestjo, ampak njena nujna izpopolnitev. Internacionalizem, ta lepa pridobitev kulture, postane brezznačajen, ako ni v zvezi z nacionalnimi nalogami in dolžnostmi, ki jih ima vsak do svojega naroda . . . Ena prvih dolžnosti nasproti državi pa je, varovati njeno neodvisnost in nedotakljivost. Zanimivo je, kaj Bernstein sodi o avstrijski -socialni demokraciji kar zadeva njen patriotizem. Bernstein meni, da bo socialna demokracija v Avstriji močna protiutež proti razdirievacem domovine in da bo patriotiška. Da — že zdaj imenujejo avstrijsko socialno demokracijo meščanske stranke, predvsem vsenemci, ki' hočejo državno enoto razdreti, zaničijivo: c. kr. avstrijsko socialno demokracijo. .Res je •— Avstrijo bo rešil in vzdržal patriotizem delavstva, ljudstva, proletarcev. To delavstvo bo nastopilo za pravično politiko napram narodnostim, bo razvilo sociološko narodnostno idejo in varovalo resnično mirovno politiko. Zato pa treba priznati militarizem. Socialna demokracija sc bori zgolj proti tistemu militarizmu, ki pomenja posebno vojaštvo, katerega vzgojijo v nasprotju s težnjami ljudstva, ne more in ne sme pa biti nasprotna militarizmu, ki znači vzgojo ljudstva, tla postane za vojsko sposobno in je v stanu uspešno branit se proti zunanjemu sovražniku napadalcu. Tudi kanone treba dovoliti, če so potrebni! To ni p roti ljudsko. Taka politika mnogo bolj pripomore k svetovnemu miru, kakor pa brezumna protivojaška propaganda. Tako socialist Bernstein. Ako se bo socialna demokracija razvila v tem smislu, se je nam jii treba bati. Bilo je prekrasno jutro. Solucc se je ravno razlilo na vrhove bližnjih gor, svetlo-ro-žasto, in že ie pogledalo v vse bajte, zadelo je z žarki ob šumečo vodo potokov in skri-stalilo vse kaplje, leteče z visokih skal. Bilo je svečano jutro. Gozdovi so se razgrinjali iz lahke nočne megle in začele so izstopati različne barve dreves: svetlih bukev, zelenih jelk in črnih smrek. Temnejši pasovi nižjih delov lomijo svetlobo, kakor podolgaste gube na temno-zeleni suknji. Bilo je čudodelno jutro. Z enakomerno zeleno travo odsevajo baržuuaste poljane, živo odbijajoč se od temnih tal lazov. Tudi umazani »baca« (»baca«, paznik čez pastirje v planini v Tatrah), je pomolil okajeni obraz iz nizke kolibe in se ozrl radovedno proti lazom, »kje neki pasejo ovčarji, hej!« Ovčarjev ui ugledal, morali so dalje pognati. Ugledal je |ia dve srni, paseči se na parobku svobodno, in ugledal je še kosmati rep lisice, ki je potuhnjeno izginila v grmovju. »Baca« jc stopil pred kolibo, če bi kje saj kako ovčlco uzrl... Toda lazi so pusti, kakor daleč sega oko — samo nad vrhom kroži veličastno kraljevi orel — hej! . . . V potoku šumi voda, padajoč peneč po opolzkih skalah, pod jezovi na tolmunih pa švigajo hitro kakor blisk srcbrnoluskc postrvi ter rišejo ena za drugo z repom svetle proge po površini . . . Nad potokom pelje ozka steza v laze... Po stezici koraka, smelo in svobodno kretaje, svetlolaso dekle. Belo rutico je vrgla čez ramo — lahki vetrič se igra z njo po zraku, vzdiguje in razpleta svetle lase; dekle pa sto- KomunistišHi predlog Jornm Clemenceau je ostal sredi pota. Viničar-sko gibanje je postavilo vlado in njenega so-cialnodemoklaškega ministra Brianda pred usodno vprašanje, ali naj izvede svoj socialistični program ali naj pa ostane vse pri starem »buržoazijskem družabnem redu«. Jaures pa je dosledno šel dalje. Iz Pariza poročajo danes: Pariz, 11. junija, .lanres bo v zbornici predlagal: Od I. julija 1907 naj postanejo vsa francoska zemljišča, kjer se obdeluje vino, nacionalna last. Podržavi naj se počenši z istini terminom vsa velika in srednje velika trgovina z vinom, fabrikacija in čistilnice sladkorja ter vsa alkoholska produkcija. Način razlastitve naj se določi v posebnem zakonu. O tem predlogu dunajska »Neue Freie Presse« izvaja nekako sledeče: Kako naj se izvrši ta predlog? Kako visoka bo odškodnina, ki jo bo morala država plačati dosedanjim lastnikom? Odkod se bodo vzela za to sredstva do I. julija? »Dariiber schweigt des Siin-gers Hoflichkeit.« Tu gre za milijarde, ki jih pa država nima. Gotovo bi bilo za to treba deset milijard. In če bi se to posrečilo, koliko državnih funkcionarjev bi bilo treba, da vodijo ta podjetja! Kaj pa bodo dejali lastniki in viničarji. Ali mislite, da si bodo pustili meni nič tebi nič vzeti svojo posest? Sicer so v teoriji socialisti, komunisti v praksi pa niso. Sicer pa, ako prihodnjič padejo cene žita, kakor se jc sedaj zgodilo, bo morala država dosledno razlastiti šc ostale kmete. Ali bo to šlo? Skratka -- to je fantazija. Tudi mi sodimo, da bi sc ta komunistiški načrt, tudi ako bi se dal izvesti, ne obnesel. Da razumemo položaj, objavimo nekaj številk. Francoski vinogradi so leta 1905 produ-cirali 57.857 milijonov hektolitrov. Skoro v vseh departementih se prideluje vino. Največ ga je v Heraultu, Aude, Girondi. Gardu in vzhodnih Pirenejah. Vzlic temu je uvoz vina na Francosko večji kot izvoz. Leta 1905 se je uvozilo 5'17 milijonov hektolitrov, izvozilo pa le 2 6 milijonov. Vrednost izvoženega vina iznaša 227 6 milijonov frankov. Največ ga gre v Ameriko. Kar se tiče sladkorne produkcije, zavzema Francoska za Nemčijo in Avstrijo tretje mesto v svetovni produkciji. V Šanipa-niji se je leta 1905/06 pridelalo 1,020.000 ton sladkorja. Izvoz rafiniranega sladkorja znaša 170.000, sirovega sladkorja pa 180.000 meterskih ton. Pesa se ie pridelovala v Šampaniji leta 1905/06 na 262.866 hektarjih zemlje, dočim se je 1904-05 pridelala pesa na 191.000 hektarjih zemlje. AVSTRIJA. Stranke. Dne 12. t. m. se vrši ustanovni shod nove nemško-demokratiške stranke. V stranki bodo sedeli člani bivše nemško-napredne stranke pod vodstvom barona Hocka. Glavna naloga nove stranke bo »protiklerikalstvo«. — Šest poljskih socialnih demokratov bo tvorilo sredi socialnodemokraškega kluba posebno av-tonomistiško skupino. Krščanski socialci so ponudili mandat v notranjem dunajskem mestu bivšemu- železniškemu ministru Witteku, ki je kandidaturo sprejel. - Pristaši nemškega katoliškega centra, ki so se spojili s krščanskimi socialci v en klub, so svoj dosedanji program opustili ter se bodo držali izključno krščanskosocialnega programa. Sanacija deželnih financ. Dunaj, 11. junija. Na konferenci vseli avstrijskih deželnih odborov so zastopniki sklenili: Državnozborski poslanci naj takoj začetkom zasedanja vložijo nujni predlog, v katerem poživljajo vlado, naj predloži predlog o temeljiti sanaciji deželnih financ in naj se predlog da deželnim odborom na znanje. Država naj nadaljuje s podržavljenjem železnic, monopolizacijo rudnikov in vodnih moči. »Skupni « češki klub po Mtisurykovili mislili« Poslanec Masaryk je povedal svoje misli o skupnem češkem klubu judov od »Neues VViener Tagblatta«. On je proti onim, ki hočejo iz skupnosti narediti jednoto. To je le sk upnost strank, ne pa skupnost poslancev. On napoveduje, da bo delal odločno protikle-rikalno politiko, in žc zdaj namiguje, da bo katoliško-narodnim poslancem nemogoče biti skupaj ž njim. Na Češkem so se torej »klerikalci« prvi pokazali pripravne za skupen klub. Odgovor, ki ga dobivajo od svobodo-miselcev, je pa skupnosti malo prijazen. Češki socialni demokrati na Dunaju. Na dan otvoritve novega državnega zbora bodo priredili češki socialnodeinokraški delavci na Dunaju dvanajst shodov, na katerih vsakem bodeta nastopila po dva češka so-cialnodemokraška državna poslanca. Nemški socialni demokrati niso zadovoljni s tem, ker se jim zdi tako postopanje separatistiško. OtiRSKA. Položaj. Položaj je zelo kritičen. Cesar je odpotoval nenadoma iz Budimpešte; vzrok, ki ga navajajo uradno, je seveda le pretveza. Cesar zahteva, da sc preje uvede splošna volivna pravica, kajti ogrska vlada se jc v prestolnem govoru zavezala to izvesti, cesar sam pa se nikoli ni zavezal, sankcionirati »ustavne garancije«. Baje je Andrassy od cesarja, ko .ie pa s košarico v roki, lahko, komaj zemlje se dotikaje s prsti ... Ko se pa skloni nad vodo, vidi se v zrcalu gozdna boginja s svetlimi lasmi v beli obleki iu vitke postave. V vodi, porednem ogledalu se zrcali resnica. Gozd je bil že blizu. Dospela ic na brv, zbežala brzo kakor divja koza čez njo in izginila po gozdni stezici . . . Kdor bi gledal, zdelo nin bi se, da jc videl prikazen v sanjah, ki mu jo je resnost gozda odnesla izpred oči . . . Nezadržno je plaval po drevju, šelestel in letel dalje zveneči glas pesmicc, ki so jo listi listom ponavljali: Ni pustila mati moja Gledati čez prag Rekla mi je: »Sklede umivaj Piskrc briši!« — Ah! Oj piskrc briši! Ali! Mati moja, draga moja, Dela ne vkazuj! Lenko svojo — njene roke, Malo uvažuj . . . Oj, malo uvažuj ... Zadnje besede so se odbile dvakrat ob nasproti ležeči gotuje k velikim vojaškim vajam na Koroško. + Dijaški štrajk v Novem mestu. Včeraj v jutro ob 9. do 10. uri (torek) štrajkali so vsi sedmošolci pri gospodu profesorju Maslu pri IHJiiku v latinščini. Vzrok strogost gospoda profesorja. Dijaki in profesor pridejo v preiskavo. Šli so na kapiteljski hrib. Tam so ležali do 10. ure. Ob 10. uri zbrali so se zopet polnoštevilno v šolski sobi. Štrajk v latinščini se bo nadaljeval. > Delavski štrajk je izbruhnil, kakor smo včeraj omenili, pri opekarni reške kreditne banke v ponedeljek opoludne na Mali Buko-vici pri Trnovem na Notranjskem. Delavci so zvečine Hrvatje, le maloštevilni so domačini. Delati morajo na dan 10 inpol ure. Moški dobijo plače po 2 K 40 v: ženske pa po 1 K 50 v. Med delavci so fantje po 16 let. Ce pomislimo, da podjetje veliko dobička na leto prinaša, in da je draginja živil prav v zadnjem času znatno poskočila, je res sramotno, da se delavcem ne povišajo plače. Povrh je pa delo pri opekarni silno naporno in čudimo se, da opekarna nc jemlje v delo telesno odraslih ljudi in najema fantiče, ki morajo delati za bornih 70 krajcerjev na dan ravno tako delo, kakor odrasel delavec plačan po 2 K 40 v. Tudi se zadovoljuje to podjetje, da morajo delati po trije delavci, kjer so bili popreje štirji. Na ta način si ljudje pač še mrzle vode ne bi mogli zaslužiti. Delavstvo se tudi kaznuje z denarnimi globami za prazen nič. Ce je deževno vreme, jim tovarna ne plača nič, in delavstvo mora živeti od zraka, ker prihraniti si more pač težko kaj. Tudi se z delavci obnaša, kakor bi bili kje med Culukafri iu ne v Fvropi. Kriči se nad njimi kakor nad kako živino, posebno se odlikuje v tem neki Kraus. Silno čudno se ravna tudi z odpovedjo delavca. Pozornost vzbuja tudi to, da se nobenemu delavcu nikoli ne zmoti pri plačilu, da bi kdaj kdo več plače dobil ob plačilnem dnevu, pač pa se baje večkrat zgode pomote v škodo delavcev. V tem oziru bi si želeli od podjetja natančnejših podatkov, ako so take govorice resnične. Za danes na.i zadostujejo lc te vrstice, ki pričajo kako se zgodi lahko z delavstvom, ako ni združeno. Odkrito pa povemo že danes, da bodemo vso zadevo silno pazno zasledovali in posvetili prav čvrsto ne samo podjetju, temveč tudi vsem drugim javnim činiteljcin, ako menijo stati na strani podjetja in ne pomoči delavstvu, da bi vsaj živeti moglo. + Organizacija poštarjev, poštnih oficijantov in aspirantov. Pretekli teden je sklica! osrednji odbor poštnih oficijantov in aspirantov shod na Dunaj v prostore hotela »Post«. Pozivu so se odzvali skoraj vsi deželni in krajni odbori. Vsled tega jc bilo zborovanje od zastopnikov cele Avstrije prav močno obiskano. Obenem so pristopila češka društva, katera so imela dosedai svoj osrednji odbor v Pragi. Dosegel se je lep, nepričakovan uspeh. Navzoči zastopniki osrednjega odbora poštarjev so bili pooblaščeni izjaviti, da so pripravljeni v slučaju sporazumljenja se združiti v eden osrednji odbor. Sklenilo se je po daljši razpravi, postopati skupno. Nova organizacija, v kateri bodo odslej združeni vsi poštarji, ofieijanti in aspiranti cele Avstrije, je sprejela soglasno načrt organizacije, sestavo zakona o uravnavi službenih razmer ter se za slučaj strahovanj zastopništva naših stanovskih zanimanj izrekla popolnoma skupna. V kratkem priredi osrednji odbor organiza-torični shod v Ljubljani, kateri sc iz taktičnih vzrokov sedaj še ne objavi. Kakor razvidno iz načrta, želeti bi bilo, da se tega poziva udeleže vsa društva in krajni odbori poštarjev, oficijantov in aspirantov kranjske, koroške, spodnještajerske in istrske dežele po svojih zastopnikih. Vabilo na CL1I. odborovo sejo »Slovenske Matice« v Ljubljani, v petek, dne 14. ržnega cveta 1907. leta, ob polšesti uri popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 151. odborovi seji. 3. Poročilo o izidu dopolnilnih volitev na letošnjem občnem zboru. 4. Volitev predsednika, I. iu 2. podpredsednika, blagajnika, dveh ključarjev iu odsekov. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Razgovor o oddaji letošnjih tiskarskih del. 7. Eventualia. - V Ljubljani, dne II. ržnega cveta 1907. leta. — Umor. V nedeljo dne 9. t. m. so se v Cebularjevi gostilni na Javorniku pri Koroški Beli tovarniški delavci med seboj prepirali in so ga nadaljevali tudi na cesti, kar je povzročilo medsebojno ruvanje in pehanje. Slednjič udari nekdo 19-letnega Petra Belca, pristojnega v občino Sora, z nekim krajnikom po glavi, da mu odleti z glave klobuk. Ko Peter Belec pobira klobuk, pridrvi nadenj Janez Jerman, pristojen v občino Smlednik, z velikim krušnim nožem in ga niu v hrbet mej rebra z vso močjo zasadi. Malo ie manjkalo, da ni nož na drugi strani prišel skozi kožo. Ranjeni je takoj padel po tleh in vsled notranjega iz-krvavenja v nekaterih minutah umrl. Prenesli so ga v mrtvašnico na Koroško Belo. ■i Sestanek kmečkih gospodarsikh '.vez se je vršil na Dunaju. Sklepalo se jc o ustanovitvi trga za živino na Dunaju po hambur-škem zgledu. 4- Izpremembe v finančni službi. Davčni adjunkt Henrik Kette jc premeščen iz Loke v Kranj, davčni praktikant Ivan Cerkovnik pa iz Kranja v Krško. 4- Nova stranka v Dalmaciji? »Hrvatska« se toplo zavzema za ustanovitev «Kr-ščansko-socialnc stranke v Dalmaciji«, h kateri naj bi zlasti pristopili tudi duhovniki. 4- Občinske volitve v Pulju. »Tagespost« poroča, da je prišlo pri shodu »hrvaško-so- cialne« stranke do izgredov. Udeležniki so metali na laške meščane krožnike, kozarce in kamenje. Streljalo se je iz samokresov in ranili so enega meščana. Tudi nekaj policajev so pretepli. Konečno so Hrvate potisnili iz dvorane. Slovenska opera v Serajevu. V nedeljo so peli Parmovo »Ksenijo« in »Lepo Ga-lačanko«. Uspeh je bi! lep. »Slovensko omizje« je podarilo gosp. Skalovej in gdč. Koče-varjevej krasne šopke. »Glasbeni Matici« je naklonila posojilnica v Logatcu znesek 50 kron. Turistovsko društvo »Adrija«. Ustanovilo se jc novo turistiško društvo »Adrija«, ki bo pospeševalo promet turistov ob obali Jadranskega morja. Proglas je podpisan od dalmatinskega in štajerskega namestnika in mnogih drugih uglednih oseb. Članarina znaša 10 kron na leto. Priglase sprejema K. W. Gawalo\vski, arhivar deželne knjižnice v Gradcu, Schlogclgasse 9. Imenovanja pri sodiščih. Pisarniška oficijanta Albin Prcpeluh pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani in Josip Mehora pri c. kr. okrajni sodniji v Rudolfovem imenovana sta c. kr. sodnim kancelistom in sicer prvi za okrajno sodnijo na Brdu. drugi za Metliko. Pisarniškim oficijantom in pomočnikom dovolilo je justično ministrstvo stalni letni dopust in sicer prvim do 14 dni, drugim do 10 dni, ako službene razmere k temu dopuščajo. Samoumor. Pri nekej rodbini v Reki .ie bila v službi Ivana Tone iz Ilirske Bistrice. Pretekli petek, ko sta prišla gospodar in gospodinja zvečer domov, našla sta jo z njenim ljubimcem. Senjanom mrtvo v postelji. Pred posteljo je stala posoda, v kateri je še tlelo žareče oglje. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen. — Dalmatinsko paroplovno vprašanje. Življenjsko vprašanje za Dalmacijo še vedno ni rešeno. Dva predloga bila sta že odklonjena; Hribarjev jc bil onemogočen, drugi, strnjenje dalmatinskih paroplovnih društev v zvezi z Lloydom je imel nekoliko nade, da se uresniči, a bil je kmalu pokopan. Vstvarili so provizorij, ki pa je paroplovno zvezo med posameznimi kraji in Trstom ter Dalmacijo preje poslabšal kot pa izboljšal. Sedaj se kuje tretji načrt, po katerem naj bi Lloyd prevzel vso brzoplovno zvezo med Dalmacijo in Trstom. obenem pa obdržal vse dosedanje trgovske proge. Dalmatinska paroplovna društva na.i bi obdržala svoje postranske proge, a bi morala zajedno vpeljati pri svojih parnikih večjo ^brzino in dogovoriti z Lloydom glede cen. Cc se to zgodi, bi mogla tudi dalmatinska društva dobiti kaj iz skupne podpore 1,500.000 kron, drugih 1,800.000 kron dobi pa Lloyd sam kot brezobrestno posojilo, vrhutega pa še monopol na vse važnejše potniške in trgovske proge. — Da vesti o tej novej uredbi paro-plovstva v Dalmaciji niso prenagljene, dokazuje dejstvo, da »Dubrovniško paroplovno društvo«, ki je v jako dobrem gmotnem stanju in je predložilo vladi zelo ugoden projekt že v prvi polovici maja, a še do danes ni dobilo odgovora. Dalmatinsko paroplovno vprašanje je važna preporna točka, ki se bode morala vsekako rešiti v novej zbornici. Da se čimpreje reši, ni želeti lc iz narodno-gospo-darskih. ampak ttidi iz strategiških ozirov. — Sprejemne izkušnje na c. kr. umetno-obrtni dunajski šoli se vrše 9. in 10. julija. Zglasiti se morajo učenci osebno 8. julija pri tajništvu, Dunaj I., Stubenring št. 3. Stavbinsko društvo za zgradbo uradniških in delavskih hiš v Zagrebu. Hrvaška vlada je potrdila sklep občinskega sveta zagrebškega, da se podeli stavbinskemu društvu, ki gradi hiše s cenimi stanovanji za revnejše sloje, iz občinskih sredstev 150.000 K podpore. Ljubljana, kje si? Občinski odbor občine Jarše je v svoji seji dne 8. t. m. izvolil velespoštovanega gosp. Petra Maidiča, veletržca v Zgornjih Jaršah, zavoljo premnogih zaslug za občino svojim častnim občanom. Slovenske vesti iz Amerike. Umrl je v Willocku Jakob Jtirman iz Cerknega na Goriškem. V premogovniku se jc prevzdignil ter si nakopal s tem neozdravljivo bolezen, za katero je po šestih mesecih umrl. Bil je predsednik dveh in odbornik tudi dveh društev. — V Vaukeghanu sta sc poročila gosp. Karol Drobnič in gdč. Frančiška Keržič. — V Lead-vilic jc padel v rudniku velikanski kos rude na Josipa Sajeta iz Cešnjice v mirnopeški župniji ter ga ubil. — Iz Košane se nam poroča, da je veselica »Košanskcga pevskega društva« prav dobro uspela. Petje, igra, deklamacija, tambu-ranje, vse jc zelo ugajalo. Društvo je doseglo s to prireditvijo lep moralen in tudi gmoten uspeh. Veselico je obiskalo mnogo odličnega občinstva iz okolice, a tudi domačini so pokazali naklonjenost društvu. Čast vsem, zlasti tistim, ki so poleg vstopnine še za zastavo prispevali posebne zneske. — Strelsko društvo v Škofji Loki je napravilo pretečeno nedeljo s svojim načelnikom notarjem Lenčkom izlet v Gorico. Ker so pa morali tako zgodaj odhajati, da niso mogli udeležiti sc jutranje običajne maše, so naprosili našega gospoda župnika, da bi iim dal brati posebno mašo, kar je gospod župnik tudi radovoljno storil. Ob pol 5. uri so bili naši vrli strelci že pri sv. maši in sc ob 5. uri odpeljali. Ta pobožnost jc posnemanja vredna in za to lepo stvar se je najbolj zavzel ekonom mesta gospod Rafael Taler. Nenadne smrti jc umrl včeraj U. junija gosp. Ivan Ofner, stražmojster pri žreb-čarjih. Prišel jc ob 5. uri v Št. Jernej na inšpekcijo ondotne žrebčarske postaje z bi-cikljem. Naenkrat se zgrudi in umre. Bil jc blag mož in štel mnogo prijateljev tudi pri duhovnikih. — Tiskarski škrat. V poročilu o konte, renči krškega okraja se je vrinila tiskovna po. mota — »škodovali« — mesto obedovali pn gosp. O. Severju. — Za ubogo rodbino od strele ubitega Damijana Koprivca z Ilove gore, občina Račna, so došli na Srečko Zalokarja, orga. nista na Kopanju, pošta Grosuplje, sledeči da. rovi: Fr. Šoukal, pred Škofijo 2 kroni; »Do-brotnik« (neimenovan) iz Sušaka 5 kron. Blagim darovalcem povrni Bog! — Spomenik cesarici Elizabeti bodo v kratkem postavili v Trstu v vrtu pred postajo Južnega kolodvora. Poizkus samoumora. 9. t. rn. je prišel v Trstu v bolnico sv. Magdalene neki 18-letni delavec obiskat svojo ljubico, ki boleha na jetiki. Pozdravil jo je, potem pa trikrat usta. lil nase. Ranil se je precej težko. — Iz gradiške jetnišntee je pobegnil neki Zupan. Iz Ljubljane je oddal dopisnico, kjer se norčuje iz jetniškega nadzornika. — Artilerijsko strelišče v Kočevju. Komi-sije so dognale, da pri Kočevju ni ugodnega prostora za artilerijsko strelišče, ki so ga nameravali prirediti v Kočevju. — Mrliča moškega spola, starega 40 do 45 let, so izvlekli iz Save pri Rcnkah. Utop-ljenec je velik 142 cm, srednje močan, s kratkimi brkami. Lasje so že izpadli. Mrlič je ležal v Savi žc približno 14 dni. Jubilejske pismene znamke. Ob šest-desetletnem cesarjevem vladarskem jubileju se uvedejo prihodnje leto umetne pismene znamke. Izdela jih prof. Kolo Moser. Znamka za 1 h kaže podobo cesarja Karola VI., za 2 h podobo cesarice Marije Terezije, za 3 podobo cesarja Jožefa II., znamke po 5 in 10 h podobo cesarja Franc Jožefa, znamke po 20, 25, 30 h kažejo podobe Leopolda II., Franca in Ferdinanda. Višje znamke nosijo podobo cesarjevo v raznih slikah. Posebna znamka za 10 K bo kazala celo cesarjevo podobo. — Hrvaška domobranska častniška šola. Pretekli ponedeljek je bila zaključena letos v Zagrebu otvorjena častniška šola za starei-še nadporočnike. Obiskovalci, 15 nadporoč-nikov, se poda na učno potovanje čez Reko in Pulj v Trst, odondot v Soško dolino in Gorico. Učni jezik v šoli je hrvaški, poveljnik pa generalni major Ivan pl. Ratkovič. — Ponudbeni razpis. C. in kr. vojaški stavbeni oddelek vojaškega poveljništva v Zadru naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da, se bo zaradi zagotovitve zidarskih del, dobav in drugih del za stavbo novih vojašnic za infanterijo, artilerijo in pijo-nirje v Teodo v južni Dalmaciji dne 1. juliia t. 1. ob 10. uri dopoldne v pisarni gori navedenega oddelka vršila pismena ponudbeua razprava. Eden izvod ponudbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. ^ — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne zeleznice v Beljaku naznanja trgov ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo ponudbenim potoni oddala dobava za čas od 1. januarja 1908 do 31. decembra 1908 kemijskih m naravnih pridelkov, barv, lepa, firne-za, laka in dr. Ponudbe je vložiti pri navedenem ravnateljstvu najpozneje do 30. junija t I., do 12. ure opoldne. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. v — Ustanova grof Reichenbach-Lessonik-seva v višini 100 kron jc razpisana od 1 januarja 1907 nadalje. Pravico imajo invalidi ki so se udeležili bitke 9. maja 1804 pri Hel-golandu in vdove ter sirote onih, ki so padli v tej bitki. Prošnje do 31. julija 1907 na tržaško mornariško poveljništvo. Šahovski turnir v Pragi. Iz Prage se nam poroča: V nedeljo se je vršil na sokolski telovadnici letni veliki šahovski turnir Bil ie alegoričen turnir in je predstavljal boj med nustti m cesarsko armado. Žižka pade s Kut-ne Hore in zasleduje kralja Siegmunda. Dne 2. januarja 1422 pride do bitke pri Habru v kateri prisili Žižka Siegmunda, polastivši se Nemškega Broda, da zapusti Češko. Bil ie krasen prizor na slikovite skupine. Žižkovi so bih beli, Sieginiindovi pa črni. Figure so bile krasno maski rane. — Prvi splošni češkoslovanski sestanek kolesarjev bo 29. t. m. v Pragi. .— Konkurz Je Proglašen nad imetjem grofa Karola Schonborna na Češkem _ — Zdravje hrvaškega bana, grofa Peia-cevica se jc začelo izdatno boljšati. Ban more zapustiti že posteljo. — V Savi utonil je lOletni Pero Mihalinec, ko se jc kopal v neki stranski strugi Save pri Zitnjaku. — Tržaška trgovska in obrtna zbornica oo poslala na Dunaj zbornična svetnika Budi-niclia m Economa, da na pristojnih mestih posredujeta, da sc odpomore velikemu pomani-kanju prostora na obrežju in pomolih Nezgoda. Kmet Peter Hoiak iz Ce-povana je 9. t. m. padla z voza, ko se ie peljal v Grgar. Splašili so se namreč konji, ko je pridrvel mimo niotorbicikeli. Kmet si je zlomil desno roko. , — Ukradel je 23. maja služabnik barona Coronini-Cromberga, Anton Passinger za 150j bankovcev. 6. t. m. so ga aretirali v Mariboru " — Petletna deklica Jožefina Aloisi v Trstu, ki ic nedavno padla, igrajoč se blizu vile »Emme«, iz višine 6 metrov, je 10. t. m. v bolnišnici umrla. Zanemarjena mladina. 10. t. m. zvečer sta hodila po tržaških kavarnah dva otroka, desetletna deklica iu osemletni fantič. Dckl ica se je v kavarnah producirala v umazanem trikotu. fantiček pa .ie pazil pri vratih, da niso prišli policaji. Deklica je dejala, kamor je prišla: »Pozor gospodje!« in izvajala preproste akrobatske vaje, potem pa je pobirala krajcarje, rekoč: »per la fabbrica deli' appetito« — za naš apetit! Ko so deklico vprašali, kaj so njeni starši, je dejala* Oče je šel iz Trsta, mati pa živi z drugim. Midva ma-, teri pomagava.« Končno je otroka zalotila policija v kavarni »Rosa« ter ju odvedla na inšpetorat. Tjakaj so poklicali tudi njuno mater. ki bo morala dati odgovor za toliko zanemarjenost otrok. — Na Mali Bukovici pri opekarni občina Trnovo na Notranjskem je ugriznil tovarniški pes učitelja gosp. Šuligoja v nogo. Zahtevamo radi varnosti od oblasti, da se ta mr-cina odstrani, katera bi se že morala, ko je bil pasji kontumac, in je bila brez nagobčnika, kar javni oblasti ni neznano. — Občinske volitve goriške. V tretjem razredu so izvoljeni, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati, kar brez tekmecev, po gospodujoči stranki postavljeni kandidati, namreč Karol Seppenhofer z 241, dr. Ahil Venier z 239 in Josip Juch z 237 glasovi. Vpisanih je v tem razredu 916 volivcev, od katerih je glasovalo 242, torej komaj 25 odstotkov. Ker se je magistratna gospoda bala velike blamaže. videča, da izven ostalih svetovalcev, mestnih uslužbencev in par brakov noče priti nikdo na volišče, poslali so zadnje s tiakerjt po že poprej določene volivce, katere so z veliko silo in še s cvenkom vlačili na volišče. Ta volitev je najjasnejši dokaz, da goriški mogotci, ki že toliko let tlačijo ljudstvo, zginejo iz površja za vedno, kakor hitro se jim kdo postavi v bran. Prebivalstvo čaka tega odrešenika, a zastonj, ker se vsakdo boji prevzeti odgovornost za grehe drugih. Prej ali pozneje mora priti vladni komisar na krmilo, da očisti Avgijev hlev. — Roparski napad z nožem, (iospod Peter Palimini, ki stanuje v ulici Antonio Caccia št. 10 v Trstu, je prijavil včeraj na policiji sledeči dogodek: Ko se ie on predminolo noč ob 2. uri vračal domov, sta ga v ulici della Scorzeria napadla dva neznana zlikovca. Eden teh dveh mu je nastavil na grlo dolg in oster nož ter mu rekel: »Ce vpiješ, je ta nož zate!« A mej tem mu je drugi prebrskal vse žepe ter mu vzel mošnjiček, v katerem je imel 12 kron denarja. — Nesreča na delu. 44-letni premikač državne železnice Ivan Rebec, ki je služboval v svobodni Inki in je bil tam zaposlen pri premikanju železniških vozov z volom, je včeraj v jutro ob 6. uri in pol ponesrečil pri delu. Neki vagon mu je namreč stisnil obe nogi ob zid, da je bil precej težko ranjen. Pozvan je bil k njemu telefoničnim potom zdravnik s zdravniške postaje, ki niti je podelil najnuj-nejo pomoč in ga dal potem odvesti v mestno bolnišnico. — Slovensko gledališče v Trstu. Tržaško dramatično društvo je sklenilo na občnem zboru 1. t. m., da ustanovi že prihodnjo sezono stalno slovensko gledališče s stalno nastavljenim osobjem in slovensko dramatično šolo. — Sin okradel očeta. V Reki je Franc Do-dich naznanil policiji, da mu je njegov sin Jožef s ponarejenim ključem odprl skrinjo in ukradel 190 kron. — Zob je izbil na Reki Hrvat Melle Italijanu Coradiju iz Ankone, ker se mu je ta za-ničljivo smejal. Ljubljanske nouice. lj Dr. Tavčar in občni zbor »Dijaške kuhinje«. Ljubljanska inteligenca ima zdaj priliko videti in primerjati, na kateri strani je več olike in dostojnosti: na naši ali pa na njihovi. Dr. Tavčar, ki je požrtvovalne in delavne dame iz odbora »Dijaške kuhinje« na občnem zboru opsoval s »prokletimi babami«, zdaj nadaljuje v »Narodu« svo.ie sirovosti. Ali je že kdaj kdo pri nas v javnosti tako grdil ženstvo, kakor je to storil dr. Tavčar in kakor zdaj nadaljuje »Narod«? Cc je dr. Šusteršič v odkriti vroči bitki vrgel v obraz moškemu nasprotniku težko bojno kopje, so se zasol-zili vsi »inteligentniki« nad to »sirovostjo«. Ce pa dr. Tavčar dame podi proč od mize, pri kateri imajo v prvi vrsti one pravico sedeti in kamor se jc on vsilil, da jih izpodrine, po vrhu šc ozmerja s »prokletimi babami«, pa bodo vsi molčali, in še tržaška »Edinost« bo pozabila, da ima pripravljen cel vodnjak solza, da se joka zoper »sirovosti« ljubljanskih seveda le klerikalnih — voditeljev. Kje so zdaj tisti vitezi, ki »rešujejo žensko čast«? Ne bodo na javni cesti pretepli dr. Tavčarja! Kie ste zdaj, zagovorniki dostojnosti proti »Slovencu«? Mi čakamo, da se oglasite . . . Dr. Tavčarju je vse na tem ležeče, da bi njegova Franja — ne, lx)diitio dostojni, kajti dr. Tavčar sme sramotiti gospo Jos. Kosovo, mi pa ne njegove Franje — da bi torej njegova gospa soproga šumela po »Ljudski kuhinji«, se dala častiti in da bi namesto gorke juhe točila dijakom liberalno vodo. Samo za to se gre. in zato mora dr. Tavčar one dame, ki so na poti njegovi gospej soprogi, zmerjati s »prokletimi babami«, da jih izženc iz društva. Zato zmerja zdaj v »Narodu«: »temne poštenjakinje«, »iz norišnice ušla«, »copcrnica s Kleka«, »se ostudno obnaša«, »razsaja«, »brani svoj globoki lonec pri Ljudski kuhinji«« Ali ni taka pisava sramotna? Kar piše dr. Tavčar o duhovnikih, ki so odkrili nameravano sleparijo, kaže Ic njegovo izobrazbo in koliko ima on pravicc sc sploh prištevati med inteligenco. A njegov nastop proti ženstvu treba ožigosati z vso silo, da se vendar enkrat zdramijo otii, ki požirajo iz »Naroda« debela bruna, a sc sramežljivo zgražajo, če zagledajo drobno trsko v »Slovencu«. — Kar sc tiče občnega zbora, je dejstvo, da je bil zbor sklican na pol 7. uro. Dokaz za to: original vabila, ki jc lastnoročno podpisano od vseh odbornikov in odbornic. Napačno naznanilo po listih .ie sleparstvo in spada v kriminal. V »Narodu« se proglaša, da .ie za listo Franje dr. Tavčarjeve bilo oddanih 28 glasov, za odborovo pa 21. To ni res, kajti za Franjo dr. Tavčarjevo ni bilo oddanih 28 glasov. Da je pa za odborovo listo bilo oddanih mnogo več glasov, priča 34 podpisov, ki so jih takoj na občnem zboru navzoči člani, ki so glasovali za odborovo listo, dali na protestno polo. Mnogo jih je pa odšlo. Kako je to bilo mogoče, o tem se bo dr. Tavčar še zagovarjal. To nasilstvo v sobi na smrt bolnega predsednika pa predlagmo celi javnosti v razsodbo! Res, globoko je padla liberalna stranka, da si mora, kakor se je na shodu reklo, na račun ubogih lačnih dijakov |)odal.išati svoje nesrečno, žalosti in togote polno življenje Dr. Tavčar, ki je kot reven dijak sam ponižno vžival farovški kruh — in da, mu je teknil, to priča, da rabimo izraz, ki ga je on vpeljal v žurnaiistiko, njegova obsežna »posoda«, ki pa ni duhovna — ta dr. Tavčar hoče ubogim dijakom preprečiti nadaljno podporo duhovščine. Sani se je odebelil kot dijak v farovški kuhinji in podedoval farovški denar, zdaj pa iz »Dijaške kuhinje« z inzulti izganja duhovnike. Naj to sodi vsakdo, kakor mu drago! Solze lačnih revežev bodo žgale vest onih, ki so sodeležni takega početja! Ij Delniške stavbinske družbe »Union« občni zbor se vrši 26. junija ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red je: 1. Poročila upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1906. 2. Poročilo nadzoroval-nega sveta. 3. Volitev enega člana v upravni svet za dobo dveh let. 4. Volitev 5 članov nadzorovalnega sveta. 5. Eventualni predlogi delničarjev, kateri se pa morajo vsaj 8 dni prej naznaniti predsedništvu, da pridejo na dnevni red. Delničarji, ki hočejo svojo volivno pravico izvrševati, moraje pet dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni »Union«, Frančiškanske ulice, od 11. do 12. ure dopoldne. lj Ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo ima svoj redni občni zbor delničarjev v četrtek, dne 27. junija 1907, ob II. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. lj Polkovnik 27. pešpolka g. Martin Ra-dičevič je od virtemberškega kralja odlikovan s komturskim križcem II. razreda virtemberškega reda Friderika I. Ij »Alarm«. Na I. mestni ljudski šoli je bil danes med poukom »alarm«. Učenci se namreč vadijo, kako je treba kolikormoč hitro izprazniti učne sobe, ako bi bil potres, ogenj ali kaka druga enaka nezgoda. Deset razredov s poprečno 60imi učenci je bilo na prostem v treh minutah. Ij V spanju ga okradel. Včeraj popoldne sta prišla v »Zeleno jamo« delavca Urban Prosen in Jernej Lcvstek, kjer sta zaspala. Ko se je pa Prosen prebudil in vedel, da ima prijatelj Lcvstek denar, mu je segel v žep in mu ukradel 16 kron denarja. Pri tem se je Lcvstek prebudil in ko je opazil, da nima denarja, ga je takoj zahteval od Prosena. Ta je pa, mesto, da bi bil denar vrnil, Levstika »nabunkal« in ga poškodoval. Levstek je takoj zadevo naznanil policiji, ki je »dobrega prijatelja« kmalu izsledila v neki žganjariji in ga aretovala. Pri njem so dobili skoro šc ves denar. l.i Vtihotapec. Včeraj popoldne se je v stanovanje ključavničarja Rudolfa Mahniča v Razpotnih ulicah priplazil neki neznanec in odprl sobna vrata s silo. Ker je pa bil v Malmi-čevi sobi pes je nepridiprava prepodil. lj Pobegnil je prostak c. in kr. topničar-skega polka št. 7, Jožef Illar. Izpred sodišča. Slabo tolmačen fantovski ponos. V noči od 12. na 13. aprila t. 1. sta bila brata Jakob in Andrej Capuder v Vidmu tepena. Tepeža so se udeležili fantje Franc Capuder ter brata Lovrenc in Janez Berk iz Vidma. Vsi priznavajo. da so s poleni oboroženi čakali na bližajoča se njim okvar.ienca in da je France Capuder Jakoba in Andreja Capudra po enkrat po glavi s polenom udaril, da sta se zgrudila nato pa še na tlnh ležečega Jakoba z nogo suval in brcal. Obdolženci trde, da se tepe-nima fantoma zaradi tega niso izognili, ker jim je to storiti branil fantovski ponos. Za kazen so prejeli Franc Capuder 3 mesece, Lovrenc in Janez Berk pa vsak po dva meseca težke ječe. Svinja mu je dišala. Filip Mrak, 19 let stari hlapec, je svojemu gospodarju Jožefu Gnezdi v Gor. Kanomlji izmaknil iz zaklje-njene kleti nadevan svinjski želodec in eno gnjat. Ko se je še učil kovaškega obrta pri Janezu Lemtitu v Vrhpoliu, poneveril mu je 48 K 28 vin. Dne 13. majnika t. I. zasačila sta ga orožnika v neki gostilni v Idriji, in ker njima je bilo o Gnczdovi tatvini znano, poklicala sta ga na odgovor. Tu jima ic povedal napačno ime, češ, da se piše Jože Crnologar. Napovedala sta mu aretacijo, zdajci se jima je pa obdolženec po robu postavil, suval proti njima z rokama in nogama ter ju psoval. Enega od orožnikov je dvakrat v levo nogo zadel. Sedel bode za to 10 mesecev v težki ječi. Prilika se ji je nudila. Dvakrat radi tat-tivne vže kaznovana Uršula Škrabc, delavka v Trstu, je prišla dne 17. aprila 1907 mimo Garzarollijevega odprtega poda na Razdrtem, v katerem se jc sušilo nekaj perila. Ker ni bilo nobenega človeka blizu, je hitro pobasala nekaj perila v vrednosti 11 K 20 vin. Slučajno jc prišla domača dekla na pod, ter zapazi tujo žensko, katera se je ic vidno ustrašila. Škrabe ji jc začela praviti, da sc jc prišla na pod vedrit in se je skrila svojemu možu, ki jo tepe ter bo kmalu prišel za nio. Dekli se ie zdela obdolženka nekako sumljivo široka, obenem pa zapazila, da nekaj perila manjka. Zahtevala je od nje, naj ukradeno blago takoj vrne. kar .ie ta tudi storila. Orožniku je rekla, da ji je ime Alojzija. Sodišče ji jc naložilo za kazen pol leta težke ječe. Stara jeza se mu je vzbudila. Ignacij Novak, kočarja sin v Kranju je jezen na Janeza Ravnika, zasebnika v Kranju, ker ga je ta nekoč pokaral zaradi neke nerednosti. Dne 13. aprila t. I. zvečer je Ravnik srečal Novaka in ga ogovoril: »Nace, nocoj si pa malo pijan.« To jc obdolženca, ki je bil res nekoliko vinjen, tako razkačilo, da je letel po sekiro, in se spustil za Ravnikom, kateremu se je posrečilo se zateči k orožnikom. Novak ga jc šel s sekiro v roki iskat v njegovo stanovanje in v stanovanje učiteljice, ki v isti hiši stanuje, kričeč, da more nocoj Ravnika ubiti. Sedel bo zato 6 tednov v težki ječi. Razne stvari. Cesarjev 60-letni jubilej in dunajski občinski svet. Dunajski občinski svet je soglasno sklenil, da izroči občinski svet ob jubileju cesarju udanostno izjavo. Dunajsko mesto da kovati spominsko svetinjo. Za zgradbo novih bolnišnic na Dunaju se določi 10 milijonov kron. Izda se oklic na prebivalstvo cele države, naj posveti novim bolnišnicam ustanove in darove. Mesto podari stavbišče za zgradbo obrtne nadaljevalne šole za mehaniško tehniško smer. Dunaj priredi slavnost, ob kateri se pokloni vladarju šolska mladina. Dne 1. decembra 1908 se priredi na Dunaju razsvetljava. Po dunajskih šolah sledi 2. decembra 1908 slavnost. Da se slavnosti izvedejo, se dovoli razven vsote za bolnišnico šc en milijon kron. Ponarejevalci bankovcev. Na Dunaju so zaprli bivšega faktorja v nemški državni tiskarni Karola Sturma in pa njegovo ženo, ki je razpečavala napačne bankovce. Zeno so zaprli, mož je to videl iu zažgal doma vse ponarejene bankovce. Zvečer so ga zaprli. Zaprli so tudi Sturmova sokrivca čistilca oken Antona Schiedbauerja in bakrotiskarja Rudolfa Schona. Judje in dunajska občina. Dunajska občina je prepovedala klanje po judovskem načinu, ker se muči živina. Državne oblasti so odpravile prepoved. Dunajska občina se je pritožila na upravno sodišče, ki pa jc odklonilo pritožbo. Proti viharju je zvonilo v Dalmaciji več kmečkih fantov. Strela je udarila v stolp, kjer je bilo spravljenih 15 kilogramov smodnika, ki se je vžgal. Stolp se ie podrl. En fant je mrtev, štirje pa nevarno ranjeni. Milijonar goljuf. Trikratni milijonar \Ville z Meissna pri Lipskem je pobegnil, ker ima 2 milijona mark meničnega dolga. Predsednik kodanjskega najvišjega sodišča justiciarij Koch ie umrl. Pesnik in poslanec Clovis Hugues je umrl v Parizu, star 56 let. Sneg poleti. Iz mnogih krajev na Ogrskem, zlasti iz Lipto Szent-Miklosa, poročajo, da je zapadel debel sneg. (irozen umor. V okrožju Kerekegyhaz so našli orožniki mrtvega posestnika Kovacsa z odrezanimi ušesi in iztrgnim jezikom. Moderna mladina. Neki trinajstletni deček jc v NVolkersdorfu napadel in natepel dva svoja sotičenca. kar je videla mati enega izmed teh dveh. V pravični jezi mu .iih je na-metala za kazen nekaj gorkih. Mladega vro-čekrvneža jc to tako razkačilo, da je tekel domov, vzel bratov nabiti samokres in se skril v kočo kmetice, ki ga je kaznovala. Ko je zvečer družina sedla k večerji, .ie deček iz svojega skrivališča pomeril na ženo in dvakrat ustrelil nanjo, a jo le lahko ranil, nato pa ubežal. Mož je tekel za njim in mladi zločinec je še bežeč streljal na svojega zasledovalca ter mu tako ušel. Ko so ga prijeli orožniki, je predrzno povedal, da je hotel ženo ustreliti, ker ga ie napadla. Tatvina v cerkvi. Iz božjepotne cerkve pri Miednievicah na Ruskem Poljskem je bila ukradena dragocena slika Matere božje z zlatim okvirom, ki je bil bogato okrašen z dragim kamenjem. Cenijo jo na 300.000 rubljev. O tatovih ni nobenega sledu, i V smrt radi ženske časti. V Kleinzebenu na Ogrskem sta šla profesor na piaristovski gimnaziji Kaim in neki davčni uradnik skupaj v gostilno. Ko jc bil profesor že močno vinjen, začel jc uradnik siliti vanj, na.i mu pismeno potrdi, da ima razmerje z njegovo soprogo; ko in ii je še svečano obljubil, da te izjave nikomur ne pokaže, razun pri sodišču, ker se hoče ločiti od svoje žene, se je profesor končno vdal. Joda takoj drugi dan je uradnik kazal Kaimovo izjavo vsakomur, kdor jo je hotel videti. Ko je Kaim za to izvedel, ga je tako peklo, da se je ustrelili. Pred smrtjo jc napisal še pismo, ki v njem svečano trdi, da je čast soproge uradnikove neomadeže-vana in .ic dotično izjavo podpisal lc v hudej vinjenosti. ., Novo razstrelivo. V severoangleskih premogovnikih so začeli uporabljati kot razstrelivo tekoči zrak. livo tekoči zrak. Poizkuse so delali več let. tudi pri vrtanju simplonske-ga predora, a brez posebnega uspeha, ker so tekočemu zraku primešali druge vnetljive snovi. Sedaj ga uporabljajo čistega in izkoriščajo njegovo lastnost, da se začne pri do-ločenej temperaturi izpreminjati v paro. Pritisk. ki nastane v posodi, čc je dobro zaprta, jc velikanski. Eksplozija nastane žc pri navadni temperaturi, kajti izhlapevanje tekočega zraka se začne že pri 100 stopinj pod O. Z vsako patrono se razstreli povprečno 30 ton premoga v kosih, ki so največ 60 cm. debeli. Roparski umor? Brnsko orožništvo je dobilo zaupno obvestilo, da je aprila meseca lanskega leta v gozdu pri Rostrev bil umorjen neki Amerikanec, ki je izstopil na postaji Strelic iu da mu je bilo uropanih 4000 dolarjev. Truplo je pokopano v gozdu. Uredništvo oblegano od vojakov. Med ruskim upornim vojaštvom se je najbolj odlikoval urupski polk in bil zato prestavljen na Kavkaz, da si tam nabere tudi v bojih z vstaškimi gorjanci lavorik. Toda tudi v tem kraju so napravljali vojaki izgrede in si dovoljevali razna protipostavna dejanja, da so celo kavkaški listi poročali navzlic izvanredno strogi cenzuri o naravnost nezaslišanih činih. Tudi peterburški časopisi so prinašali ostra poročila o tem razbojniškem polku, ki niti ne ve, kaj je vojaška disciplina. Kar pride nekega dne v uredništvo lista »Zarja« odposlanstvo častnikov urupskega polka, ki so energično zahtevali, da ne sme časopis prinašati o polku nikakih i>oročil, da se v tem oziru uredništvo pismeno zaveže in strogo molči o prihodu častnikov. Ako se v 24. tirali nc ugodi njihovim zahtevani, bodo nastopih s silo. Uredništvo ni izgubilo poguma, ampak takoj brzojavilo min. predsedniku Stolipynu in voj. ministru Ro-digerju, celo stvar pa priobčilo v listu. Dva dni kasneje jc prišel v uredništvo poveljnik urupskega polka in hotel prisiliti urednika naj sprejme popravek. Ker je ta to zahtevo odločno odklonil, so takoj kazaki obdali celo poslopje; uredništvo se jc seveda moralo pričeti pogajati in se zavezati, da priobči v prihodnji številki popravek, tičoč se izgredov urupskega polka. Kazaki so se na to odstranili, poveljnik pa je dejal uredniku: »Vaša moč obstoji v peresu, naša pa v pesti.« Častniška afera v Segedinu. V Segedinu sta ptišla inžener Kozina in častnik Haunar z večjo družbo v gostilno. Med pogovorom pa sta prišla do nasprotij in končno do ostrega prepira. Haunar je v razburjenju dal Kozini zaušnico; ko mu jo je inžener hotel vrniti, potegnil je častnik sabljo in tako dolgo udrihal po Kozmi, dokler napadenec ni bil ves v krvi. Prijatelji so Haunerja hoteli pomiriti, kar se jim pa ni posrnčilo. Častnik pride pred vojno sodišče. Napad na ladje. Blizu Forzana v Rdečem morju so Arabci napadli usidrano angleško ladjo »Kilborn« in jo popolnoma oropali. Roko zlomil na odru. V dunajski dvorni operi so peli opero »Hugenoti«. Dvornega opernega pevca Šlezaka, ki ie pel vlogo Rau-la, zadene v boju kroglja, nakar mora pasti. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da si je zlomil roko. Kako se na Nizozemskem ubranijo beračev po poklicu. Nizozemsko jc najnaprednejša poljedelska država v Evropi in zato tudi ljudi, ki so prebivalcem nadležni, kot berači po poklicu in potepuhi, uporablja v prvi vrsti za obdelovanje zemlje. Kakor hitro oblasti zapazijo koga, da hoče prosjačiti, četudi bi lahko delal, oddajo ga na eno izmed številnih vzornih kmetij, da se seznani z gospodarstvom, nato pa dobi v najem malo kmetijo, katero obdeluje. Za potepuhe so ustanovljena posebna gospodarstva, na katerih morajo delati kot kaznjenci. Grof Sternberg — pisatelj. Sternberg je izdal v »Dunajski založbi« roman pod naslovom »Krščanski Bog in Bog Zidov.« Snov jc vzeta iz življenja dunajskega plemstva. Vsebina je v glavnih potezah sledeča: Veleposestnik Švandor, zapustivši ženo in otroke, zapelje neko igralko, se vda hazardni igri, proda posestvo nekemu svojemu upniku ter se ustreli. Kako črnci love opice. Ncle med ljudmi jih .ie mnogo, ki si »ga« radi privoščijo često črez mero, tudi živali ne odklanjajo alkohola. Lastniki zverinjakov trdijo, da ljubi slon tako opojne pijače, da je mnogokrat ozdravel bolan velikan, ako so mu dali bodisi žganja, vina ali piva. Tudi konjem dajo ponekodi žganja, da so bolj iskri. Najbolj pa hrepene po žganju opice. Črnci so kmalu spoznali slabo stran Haecklovih pradedov človeškega rodu in jo tudi izkoristili. Ponoči v gozdu nastavijo posodo z alkoholom, ki jo opice kmalu zavohajo. Slastno pi.io žganje toliko časa, dokler posoda ni prazna. Nasledki se kmalu pokažejo, kajti fiziološki učinek alkohola jc pri njih isti kot pri človeku. Živali postanejo vesele, oko ne vidi več dobro in ne razloči črnca od opice. J'ega trenutka počakajo lovci, potem pa se oklenejo nekaterih opic za podpazduho ter jih peljejo v svoje koče. Druge opice pa se primejo same za roke in jim skakaje slede. Na domu jih seveda zvežejo, ter, ko prespe mačka, prodajo v zverinjake. Ce jc Haecklova metoda resnična, tedaj so gotovo naši »bratci« podedovali to napako od svojih pradedov. Odtod tudi najbrže nemške rečenica »Ich hab' 'nen Af-fen,« če je človek pijan. Novo streljivo za našo pehoto. Ze od začetka leta 1906. poizkuša naša država da sestavi patrono, ki bi imela isto precizijo in ra-zanco kot francoska, ne da bi bilo treba vpeljati obenem nove puške. Poizkusi z novo patrono so se obnesli, kajti tudi pri 1000 strnlih jc ostala .cev popolnoma nepoškodovana. Začetna hitrost novih krogclj znaša 866 m v sekundi. Obenem bodo prenaredili tudi nastavek (Aufsatz). Nova opera Leoncavalla. Slavni skladatelj »Cavalcria rusticana« jc zložil zopet novo opero »Maja« v treh dejanjih, ki so zelo kratka. Vsebina jc sledeča: Prvo dejanje: Maja kmečka deklica, ljubi sina bogatega posestnika. Dasiravno jo snubi drug kmet. ona odločno odbija njegovo roko. Ko pa jej zatrjuje. da srcc njenega ljubimca gori za drugo in da ne poroči nje. mu obljubi, da ga vzame, ako se prepriča o nezvestobi prvega. Drugo dejanje: Trditev drugega ljubimca se uresniči, Maja pobegne ž njim, postane njegova soproga. Ta zaroka prvega je bila samo navidezna, da ugodi svojemu očetu, potem pa takoj pusti zaročenko in se poda k Maji, ne vedoč, da ie odšla v svet. Tretje dejanje: Prvi ljubimec končno najde Majo z njenim možem. Vname se prepir in Maja pove resnico. Moža se pričneta biti in Majin soprog obleži mrtev. Na mesto poboja pribiti množica in Maja, ljubeč še vedno prvega, ga reši s tem, da ga spravi na ladjo, samo sebe pa proglasi za morilko. Novi rektor dunajske akadmnije umetnosti za prihodnji dve leti je profesor Žiga L' Allemand. Prorektor postane profesor Edmund Hellmer. Tatinske hijene. Tatje so vdrli na pokopališču v Sanaryju pri Toulonu v rodbinsko rakev milijonarja Michela, ki jc bil turški admiral in so pokradli vse nakitje. Soc. demokraški agitatorji pred sodiščem. Na zahtevo državnega tajnika Dernburga je uvedlo kazensko sodišče v Gothi kazensko preiskavo zoper osem soc. demokraških agitatorjev, ker so baje razžalili kolonialne uradnike. Zdravstveno stanje Chamberlaina. Londonski listi in očividci zatrjujejo, da jc bivši angleški minister za kolonije ob svojem po-vratku z juga izgledal zelo slabo. Brez pomoči ni mogel vstati ali se premakniti, šc celo od-zdravljal je težko. Pismo, ki je došlo iz njegove okolice konservativnemu klubu, je poročalo, da bo Chamberlain po nasvetu svojih zdravnikov ostal toliko časa na jugu, dokler toliko ne okreva, da bode mogel zopet poseči v javno življenje. Vendar se ta nada ni povsem izpolnila. Navzlic temu poučeni krogi zatrjujejo, da se zasedaj ne namerava odtegniti javnosti in da tudi njegova rodovina upa najboljše. Ruska bojna ladja »Ihnen« se je potopila na poti v Peterhof zadevši na skale. Na krovu je bil ruski mornariški minister Dikov, kateri se je rešil na ladjo »Peterburg«, ki je prihitela na pomoč iz Kronstadta. Ponesrečena šala. V Barceloni se je dvignil v zrak zrakoplov grofa Mendozc. Dva delavca sta zagrabila za vrv visečo iz gondole, češ da ga bodeta zadržala. Toda zrakoplov je oba dvignil seboj v zrak. Eden se je iz višine osem metrov spustil na tla, druzega pa je zrakoplov držečega se za vrv odnesel seboj. Napeli so vse moči, da ga potegnejo v gondolo a brez uspeha. Nesrečnež je padel 400 metrov globoko in bil na mestu mrtev. Truplo ponesrečenca je bila ena sama kepa mesa in krvi. Železniška zveza med Azijo in Ameriko. Car je že dal dovoljenje, da se Azija in Amerika zvežeta z železnico, ki naj bi tekla po predoru pod Beringovim prelivom. S to velikansko zgradbo bode mogoče iz Evrope po suhem priti v Ameriko. Osnovo za to železniško zvezo je napravil Francoz Lobcl. Po njegovem načrtu naj bi se na azijski strani zgradila kopna proga od postaje Kansk. kjer se konča sibirska železnica do rta Dešneva. Od tod nai bi se izvrtal pod morskim dnom predor, dolg 45 km do rta Prince of Wales na Aljaski, odkoder bi peljal ameriški del nove železnice do postaje Vancouvcr ter se tako zvezal s kanadsko pacifiško železnico. Novozgrajena proga bode dolga 7500 km in sicer v Sibiriji tri četrtine, na Aljaski pa ena četrtina. Baje so amerikanski kapitalisti takoj obljubili, da vlože v novo podjetje 1,300 milijonov kron: zahtevali pa so od ruske vlade, da smejo v širokosti 12 vrst ob železniški progi izkoriščati podzemeljske zaklade. Temu pogoju pa se je odločno uprla ruska vlada in najbrže so Amerikanci precej popustili od svojih zahtev, da so si pridobili naklonjenost Rusov. Podjetniki bodo začeli graditi železnico na obeh koncih zajedno, velik del potrebščin naročili v Rusiji ter se pri trasiranju proge kolikor mogoče ozirali na vladine želje in krajevne razmere. 5000 km bodo zgradili ruski delavci. Pobegli roparski morilec. V Norimbergu je ušel iz ječe roparski morilec VVeisskopf, ki ie bil obsojen v dosmrtno ječo. Popolnoma golega so dobili na ccsti pri Dunajskem Novem Mestu človeka, ki govori več jezikov. Pri zaslišanju je povedal, da je turški častnik in da se je podal v Avstrijo, kjer je nameraval vstopiti v vojsko, medtem pa so mu pošla vsa sredstva. Na vprašanje, zakaj ni oblečen, ni mogel odgovoriti. Umor zaradi osem vinarjev. V bližini Petroszenija na Ogrskem jc napadel rudar Raabli delavca Dragosa, ga s sekiro umoril ter oropal. Pri žrtvi svojega zverinskega čina je dobil samo osem vinarjev. Morilec jc bil še isti večer prijet v neki gostilni, svoje dejanje je odkritosrčno priznal ter izjavil, da je Raab-li.ia umoril le radi tega, ker je menil, da dobi pri njem višjo vsoto. Nesreča. Posestnik Štefan Šiftar iz Va-daroeza na Ogrskem je peljal s kamenjem težko obložen voz. V neki soteski pa se voz prebme in, ker se Šiftar ni mogel umakniti, mu je popolnoma stri prsi. 2IDJE V NOVEM DRŽAVNEM ZBORU. Med novoizvoljenimi poslanci bode sedelo v državni zbornici tudi 20 Zidov, ki so izvoljeni v Galiciji, Bukovini, na Češkem in na Dunaju. Po strankah so razdeljeni sledeče: 4 zionisti, tvoreči židovsko narodni klub (Adolf Stand, dr. Straucher, dr. Mahjer in dr. Gabel); v Poljskem kolu so štirje Židje (dr. Louenstein. dr. Kolischer, dr. Gold in Gall); med socialnimi demokrati ie sedem Zidov (dr. Adler, dr. Ellenbogen, Freundlich, Lieber-mann, Pich in Spitzer); nemški svobodomisleci imajo v svoji sredi tudi štiri Zide (dr. Licht, dr. Kuranda, dr. Redlich in dr. Ofner). Eden Zid, dr. Gross namreč, je divjak. Telefonska in Drzoiauna poročilo ZA DR. BENKOVIČA. Brežice, 12. junija. Tu so sc na shodu izrekli za solidarno postopanje naših poslancev. Dr. Benkoviču se je izreklo popolno za-upanie. CESAR. Dunaj, 12. junija. Semkaj je dospel cesar iz Budimpešte. BIVŠI NADVOJVODA IVAN SALVATOR. Pariz, 12. junija. Neki senator urugvaj-ske republike je v Parizu izjavil, da je v mestu videl bivšega avstrijskega nadvojvodo Ivana Salvatorja, sedaj Ivana Orth. Orth se baje namerava podati na Angleško. NEMČIJA. Berolin, 12. junija. Naučili minister Studt. katerega strastno sovražijo liberalci, bo v kratkem demisijoniral. SOCIALNA POLITIKA NA OGRSKEM. Budiinpeš ta, 12. junija. Minister za notranje zadeve je razpustil zidarsko organizacijo in veliko organizacijo poljedelskih delavcev. NAGLA SMRT. L o n d o n, 12. junija. Pri gala-predstavi ua čast danski kraljevi dvojici je nenadoma umrl neki stari angleški general. Angleškega kralja o dogodku do konca predstave niso obvestili. Stanovanje £ tiklinami išče družina s 5 otroci za avgust, če mogoče v pritličju. Cena ne čez 400 K. Ponudbe na upravništvo »Slovenca«. 1284 3 -3 Sobotna izdaja »Slovencu" stane celoletno K 7-— Naroča se pri upravniStvu v Ljubljani. 2 učenca se sprejmeta takoj pod jako ugodnimi pogoji. I za slaščičarja, I za brivca. Ponudbe na Fran-a Tobik-a, brivca v Opatiji. 1242 med drugim garnitura, fin pianino, se radi preselitve ceno 1320 proda. 3-1 Več se poizve v Gosposki ulici 5. i II. Sprejme se le dobro izurjena § šivilja: v trajno delo. Plačilo najmanj 2 K na dan. Marija Rihar Poljanski nasip št. 14 desno, II. nadst. Proda se lepo, obširno poieit^o z obdelanim poljem in z vsem gospodarskim poslopjem in orodjem ter z velikim gozdom na Sp. Štajerskem. — Več se izve pri lastniku Alfonz Šket-u v Dramljah na Sp. Štajerskem. 1274 3-3 MniM aH prodajalka, 1322 6-1 dobro izurjena v papirni in galanterijski stroki, katera je že več let delovala, želi službe v LJubljani. — Ponudbe blagovolijo se naj vposlati pod šifro: »Blagajničarka« na upravo tega lista. Izurjena gospodinja za mlekarstvo in maslarstvo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, v starosti 35 do 40 let, zdrava, zaupanja vredna, se sprejme v trajno službo. Ponudbe pod »M. K.« na upravništvo „Laibacher-Zeitung." 1324 3-1 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutju po\odom nenadne, pre-rane smrti našega ljubljenega in nepozabnega sina, oziroma brata g. ijuic-a izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, ti 00. frančiškanom in vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa se zahvaljujemo slavnim kamniškim društvom, ki so tako mnogoštevilno in častno spremljali blagega pokojnika na zadnji poti: slav. Narodni Čitalnici, I. slov. pevskemu društvu „Liti" za ginljivo petje, tel. društvu „Sokol', Mestni godbi, gg. članom trgovskega društva, prostovoljnega gasi:tiega društva, gg. uradnikom in cenj. meščanom; posebej izrekamo srčno zahvalo še vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika sp sredstvo. 1 steklenica 20 vin. -———— Naročila se točno izvrSe proti povzetju. _____—— 426 40-29 F. P. Vidic & K o m p., LJubljana opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih stresnikou -v ..Sistem HflMOLfl" (stransfalzzlesel) ..Sistem HflRZOlfl" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strežno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Občinski suet ljubljanski. Ljubljana, 11. junija. Zupan Hribar se spominja rajnega ljubljanskega meščana Ivana Vilharja, ki je sodeloval v raznih narodnih društvih, bil blagajnik Matice Slovenske« in daroval mestnemu iibožnemu zakladu 1000 kron. Nadalje prečita zahvalo »Mladike«, ker se je prepustil društvu v porabo glasovir in oprava. XXX Občinski svetnik Plantan poroča v imenu personalnega iu pravnega odseka o zadevi javnih uličnih napisov v Ljubljani. Kakor znano, sklenil je občinski svet 31. decembra 1902, da se imajo nekatere ulice in trgi imenovati sainoslovenski. Med temi so: Kopališke, Ze-Ijarske ulice, Galjevica, Rakovniške ulice, Tobačne ulice. Sv. Petra trg in drugi. Zupan je pisal 7. decembra 1904 odseku z ozirom na določbo deželnega odbora, da morajo biti vsi napisi dvojezični, naj izposljuje odsek nemška imena dotičnim ulicam in trgom. Vsled tega poziva ic imel odsek priliko, da se peča z zadevo, ki se vleče v občinskem svetu že nad 15 let. Da je mogoče razsoditi občinskemu svetu o pravnem položaju vprašanja pojasnjuje nato zgodovino ljubljanskih uličnih napisov in rekapitulira dotične sklepe ljubljanskega občinskega sveta. Občinski svet je sklenil 24. junija 1902, da sc imena nekaterih ulic izpremene in da se napravijo za te ulice sainoslovenski napisi. Ugovora proti dotičiicinu sklepu občinskega sveta ni bilo nobenega. Kranjska deželna vlada je pa z odlokom z dne 24. julija 1892 nastopila proti temu sklepu občinskega sveta in ga je razveljavila glede na posledice v katastru in v zemljiški knjigi. Ministrstvo je z odlokom z dne 3. novembra 1892 potrdilo odredbo deželne vlade. Upravno sodišče je pa razveljavilo odredbo deželne vlade, in razglasilo v nagibih te razsodbe, da ima občina pravico sklepati v lastnem področju in v občinskem okrožju glede na imenovanje ulic, cest m trgov. Občinski sklep iz leta 1892 je postal torej pravokrepen in obstoji še danes. Kasneje 5. junija 1894 je sklenil občinski svet, da se dvojezični napisi izpremene v sa-moslovenske. Deželni odbor je razveljavil 15. avgusta 1894 ta sklep in upravno sodišče je potrdilo sklep deželnega odbora. Dne 3. oktobra 1899 je dal župan nabiti sainoslovenske tablice po ulicah ob levem bregu Ljubljanice. Občinski svet je odobril ta županov korak. Na pritožbo Uhla Dzimskega in drugov je izrekla deželna vlada, da ker si ie izposloval župan naknadno potrdilo občinskega sveta, ne razveljavi sklepa, pač pa si mora pridobiti občinski svet potrdilo kranjskega deželnega odbora. Znano je še vsem, da je vztrajal deželni odbor na svojem prvotnem stališču in da so ostale brezuspešne pritožbe na ministrstvo in na upravno sodišče. Ker je sklep upravnega sodišča iz leta 1893 pravokrepen, je pravni in personalni odsek mnenja, da se imena sprejeta v občinski seji 31. decembra 1892 obdrže in ni treba nemških prestav. Prepričal se je pa nadalje odsek še, da kaže, naj se to vprašanje končno reši. Ljubljana ima pravico, da določa v svojem okrožju imena ulic, trgov in cesta. Resnica je, da se mora ozirati pri tem na določbo upravnega sodišča in da ne more enostransko delati in nc kršiti sklepov deželnega odbora. Personalni in pravni odsek glede na to predlaga: 1. Glede na pravnoveljavni sklep občinskega sveta z dne 24. junija I. 1892 se sklene, da se ne uvidi potreba določiti nemška imena /a v občinski seji dne 31. decembra'1892 določene ulice, trge in ceste. 2. Vse ulice, trgi iu ceste se označijo s samoslovenskitni napisi. Mestnemu magistratu se naroča, da izposluje za ta sklep potrdilo kranjskega deželnega odbora. Predloga obveljata soglasno. (Pritrjevanje med občinskimi svetniki in na galeriji). X X X O povabilu staroste kraljevega glavnega mesta Prage k udeležbi zastopstva mesta Ljubljane pri V. vsesokolskem zletu v Pragi poroča občinski svetnik Svetck. Povabilo naglaša, da je vsesokolski praški zlet 28., 29. iu 30. t. in. in 1. julija. Udeleže se ga poleg slovanskih tudi francoska, belgijska, lukseni-burška in inažarska telovadna društva. Sklene se, da zastopajo Ljubljano pri zletu župan Ivan Hribar in občinski svetniki dr. Triller, dr. Oražen, Franchetti in Mayer. XXX »Društvu zdravnikov na Kranjskem« se naknadno izplača prispevek 200 kron k Losch-ner-Maderjevi ustanovi za leto 1900. Poroča občinski svetnik Svetck. XXX Inštalacijska dela pri zgradbi »Cesarja I'ranča Jožefa I. višji dekliški šoli v Ljubljani« se izroče za vsoto 1230:34 kron tvrdki L. M. Ecker. Poroča občinski svetnik Hanuš. XXX Ugodi sc prošnji Josipa Rebola glede na izpremembo pri parcelaciji posesti parcele 51-18, 51-55, 51-17 kat. občine sv. Petra predmestje. Poroča občinski svetnik Hanuš. XXX Ugodi se prošnji Ivana Dacarja »Na stol-l)i« o napravi žične ograje mesto lesene ob njegovi posesti. Stroški za žično grajo so \ išji le za 70 kron. Ograja bo stala 348 60 kron. 1'oroča občinski svetnik Hanuš. XXX Davčna administracija je naznanila, da trg pred pehotno vojašnico, kjer zida hišo J. Accetto, šc ni imenovan. Dognalo se je na- dalje tudi. da nima še imena trg pred justično l>alačo. Imenovanje trga pred justično palačo še ui nujno; ko pride tja cesarjev spomenik, bo kazalo, da se imenuje trg. Zupan se je posvetoval glede na imenovanje trga pred pehotno vojašnico z zgodovinarji iu je nasvetoval, naj se imenuje trg »Tabor.« Obvelja. Poročal je podžupan dr. vitez Bleivveis. XXX O delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v I. četrtletju 1907 poroča tudi podžupan dr. vitez Bleivveis. Bilo je sedem poža-rov, reševalno društvo je poslovalo v 130 slučajih. XXX O poročilu klavničnega ravnateljstva glede na promet v mestni klavnici in o živinskih sejmih v L 1906 poroča podžupan dr. vitez Bleivveis. Število zaklane goveje živine se ic pomnožilo. Obstoje nedostatki v hlevu, ker je naval na sejtnu po zunanjih kupcih silen. Predlaga se, naj se zviša tarif za telice stare nad 1 letom od 1—4 K. Prešiči so nazadovali zaradi eksporta. Priporoča se vživanje konjskega mesa (!?!), ker srno nazadovali. Zeli se v interesu »nižjih« slojev, da bi sc pomnožilo vživanje konjskega mesa (Oho klici na galeriji) in pa da bi se zmanjšalo število kljuset, nad katerimi se škandalizira občinstvo (!!!). (Smeh na galeriji). Nadalje se naglaša v poročilu, da aprovizacija mesta ni vredna pohvale. Potrebna je mala postaja za živino pri klavnici. Končno predlaga poročevalec : 1. Ker se ne ve natanko število telic starih nad eno leto, se naroča živinozdravnikoina, naj sestavita natančno število zaklanih telic starih nad eno leto do konca t. 1. 2. Klavnina in vžitnina naj se plača v klavnici in naj pobirata živinozdravnika tudi vžitnino. 3. Nastavi naj se blagajničarka z mesečno plačo 60 kron. 4. Odpravijo naj se nedostatki v klavnični pisarni. Zupan: Otvarjam splošno razpravo, besedo podelim tov. obč svetniku Kozaku. Obč. svetnik Kozak. Jaz prav toplo pozdravljam predloge glede na tarif.« Zupan: »To spada v podrobno razpravo, pozneje.« Kozak: »A potlej«. Ker se k splošni razpravi nihče ne oglasi, naglaša v podrobni razpravi občinski svetnik Kozak, da se čudi ker niso požrtvovalni gospodje v klavnici že preje prišli pred občinski svet zaradi nedostatkov v pisarni. Nadalje omenja vžitninskega paznika pri klavnici ki nima nobenega prostora in trpi zato zlasti pozimi. Prisiljen je, da gre v Prcdovičevo gostilno, kar pa je zo^et težko pri mali plači vžitninskih paznikov. Zeli, da bi se kaj ukrenilo glede na užitninskega paznika. Pri glasovanju obveljajo poročevalčevi predlogi s Kozakovim dodatnim predlogom, da naj stopi magistrat v dogovor z vžitninskim zakupom glede na primeren prostor za vžitninskega paznika pri klavnici. XXX O prošnji »Delniške družbe Union« glede na odpis doplačila za električni tok leta 1906 poroča občinski svetnik Mally. Prošnja naglaša, naj se odpiše doplačilo 4286'33 kron. Največji odjemalec električnega toka je »Union«, ki je plačal v minulem letu zanj 46.640 kron. Mestna elektrarna je izvršila vsa inštalacijska dela, kljub temu se morajo žice premeniti. To povzroča družbi zopet nove stroške. Poročevalec prečita izjavo inž. Ciuhe glede na »Unionovo« prošnjo, ki je ne priporoča. Tudi poročevalec predlaga, naj se odkloni prošnja. Obč. svetnik Lenče predlaga, naj se zniža vsaj polovica, podpira ga obč. svetnik Kozak. Pri glasovanju se odkloni Len-četov predlog in obvelja predlog obč. svetnika Malega. XXX O ponudbi »Splošne avstrijske družbe za male železnice na Dunaju«, da odkupi mestna občina električno cestno železnico, oziroma, da se revidirajo cene za oddajo toka v že-Icznične namene poroča obč. svetnik Šubic. Vodstvo »Splošne avstrijske družbe za male železnice na Dunaju« je pisalo, da je culo, da namerava napraviti ljubljanska občina vzpenjačo na Grad. Ker bi morala sodelovati vzpenjača in cestna železnica skupno, predlaga občini, naj odkupi cestno železnico za vsoto 830.000 kron. Pismo naglaša, da bi občini prizadjala uprava manj stroškov, kakor družbi. Vodstvo bi sc lahko poverilo ravnatelju elektrarne. Namesto izprevodnikov hi se lahko uvedli avtomati. Končno bi lahko dajala občina tok na svoje stroške. Direktorij mestne elektrarne sc je posvetoval o ponudbi in je prišel do negativnega mnenja. Znano je, da so taka podjetja v občinski upravi dražja, kakor pri družbi. Pride birokratizem zraven. Uslužbenci zahtevajo zvišanje plač in ima občina glede na zvišanje plač veliko težavnejše stališče, kakor družbe. Dvomi, da bi se obnesli avtomati, dvomi, da je naše občinstvo žc zrelo dovolj za uporabo avtomatov. Kar se pa tiče oddaje toka za lastno ceno, bi to nc bil noben dobiček mestni občini. Vpoštevaje vse te razloge ne kaže sedaj kupovati tc železnice. Po 25 letih imamo pravico, da odkupimo železnico. po 50 letih pa dobimo tako železnico v svojo last. Ko bi imela občina na razpolago kapital, bi se dalo govoriti o nakupu železnice. ko bi znižala družba svojo ponudbo na 500.000 kron. Zdaj pa ne kaže, da se najame posojilo. Hvaležnost jc lepa stvar. Smo hvaležni družbi ker je dvignila promet v mestu. Ne moremo ji pa pomagati, da je družba res kakor se podomače pravi, not skočila. Pred- log da se odkloni nakup električne železnice obvelja. Nadalje se sklene tudi, da naj ostanejo cene za električni tok stare. Obvelja. Zupan nato zaključi javno sejo, kateri sledi tajna. Štajerske nouice. š Mariborsko porotuo sodišče, je oprostilo 36-letno Marijo Bezjak obtožbe deto-mora. Obtožena je bila, da je umorila novembra I. 1. svoje novorojeno dete. Prvotno so jo obsodili v enomesečni zapor, ker je zakrivala porod. Marca meseca je pa našlo več dečkov pri Dravi v cunje zavito moško dete. Dognali so. da se je dete zadušilo. Ker Bez-jakovi umora niso mogli dokazati, so jo oprostili. — Dne II. t. m. se jc pričela pred mariborskim okrožno - porotnim sodiščem razprava proti Alojziju Zinkoviču iu Matiju Zin-koviču, ki sta obtožena hudodelstva požiga. — Zaradi goljufije in krivde je bil obsojen v 18-mesečno ječo Frančišek Petelinz, njegovo ženo so pa oprostili. š Mariborska čitalnica priredi s čitalnicama v Ptuju in v Slovenski Bistrici skupen izlet v Frajhajm 16. t. m. š Ustanovni shod »Duhovskega pravo-varstvenega društva« se vrši danes 12. t. m. ob 4. popoldne v knezoškofijski pisarni. š Mariborski »Sokol« je priredil v nedeljo svoj prvi dobro obiskani javni nastop. Telovadilo se je dobro. Posebno sc je odlikoval predtelovadec gosp. lili. š »Katoliško delavsko društvo« v Mariboru je priredilo v nedeljo lepo uspeli izlet, s katerim so bili udeleženci zelo zadovoljni. š Glavna zaloga tobaka v Sevnici se odda 10. julija t. 1. pri c. kr. okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru. š Mesto poštnega ekspedijenta v Grižah je razpisano. Pojasnila se dobe pri občinskem uradu v Grižah. š Mesto ravnatelja na mariborski realki je razpisano začetkom šolskega leta 1907/08. Prošnje do 30. junija 1907 na štajerski deželni šolski svet. š Imenovanja v sodni službi. Graško višje deželno sodišče je imtmovalo višjim kan-clijskim oficialom kancelijskc ofictjale Pret-tnerja v Gradcu, Franca Urbančiča v Ljubljani iu Matija Sounika v Celju. š Sv. Jakob v Slov. Goricah. Boj za zastavo. Preteklo nedeljo je priredilo naše bralno društvo veselico, nad katero so se razjarili naši ueničurji. Kljubovali so najbolj Nan-de, Matijček, Tinč in kričavi Tone s svojim slugo, vzeli šiloma zastavo s hiše, čeprav sta g. nadučitelj in č. g. župnik nam dovolila porabiti šolske in cerkvene zastave. Vzeli smo torej eno slovensko, pustili pa šoli cesarsko m štajersko. Pa glej ga šmenta! Naši nem-čurji so jeli trditi, da je slovenska zastava last nemčurjev. Tudi nemški hlapec Matija ki se je vdinjal našim nemčurjem za slugo, je isto v spakedrani nemščini trdil. Da bi se ognili pretepu, sneli smo zastavo. Sramota pa nemčurjem — ki se še včasih štejejo med Slovence — da se v žaljenem samoljubju poslužujejo takih sredstev. Matija, kam si prišel, odkar sc pri tebi prebira »Štajerc« in celjska ovinkarska lista? š Zavraten umor. 29. maja t. 1. je šla viničariea N. Križman, vulgo Pustcrnjakovka, stanujoča na Poličkem vrhu v zgornjerad-gonskem okraju, s svojo pastorko kupovat mlade prašiče. Na nekem samotnem kraju je vrgla pastorko, 13-letno deklico, na tla, začela jo daviti in jo končno vrgla v mimotekoči potok, da bi tako zbudila sum, kot da se je deklica ponesrečila in utonila. Vendar so zločin kmalu zasledili in morilko zaprli. Sodijo, da je bilo pripovedovanje o kupovanju prašičev le pretveza, da sc na samotnem kraju iznebi pastorke, o kateri je mislila, da mora biti nanjo ljubosumna. š Maščevanje usiljevega ljubimca. Mesarski pomočnik Anton Vran v Gradcu je neprestano nadlegoval ženo nekega trgovca z deželnimi pridelki z ljubezenskimi ponudbami, nakar mu je trgovec prepovedal priti še kdaj v njegovo hišo. To pa vztrajnega fanta ni zmo-drovalo, ampak le razkačilo, da jc trgovcu zagrozil da ga umori. Iz škodoželjnosti je strgal s trgovčevega hišnega zida vinsko trto; ko mu jc gospodar hotel to zabraniti, je Vran nanj naščuval velikega psa, zakar bode sedaj v težki ječi sedel 4 mesece. š Prazgodovinske najdbe. Piše nam prijatelj slovanskih starožitnostij: V soboto ste poročali o prazgodovinskih najdbah v Hajdini pri Ptuju. Kakor je videti, pobrigala sta se za stvar profesorja Hoernes in Szotnbathy. Kaj pa je z okostnjaki? Ali so jih spravili in kje? To so menda najstarejši direktni ostanki naših pradedov iz časov njih prihoda na jug in bili bi lahko velikega pomena za antropologijo Slovencev. Opozarjamo torej rojake v Hajdini na to stvar ter prosimo, naj nam poročajo, kam so spravili kostnjake, to jc lobanje in druge daljše kosti najdenih ogrodij. KoroJke nouice. k Samoumor. Včeraj, 11. t. m. proti jutru sc je ustrelil v Celovcu v bližini Križne gore častniški sluga Fran Kraker 17. pešpolka, rodom iz Ccrmošnice, okraj Rudolfovo na Kranjskem. Vzrok samoumoru je bil baje, ker je bil pri superarbitriji prejšen dan izpoznan za sposobnega za vojaško službo, ter bi moral seveda še dalje pri vojakih služiti, da bi zadostil triletni službi, ker bi se pa le porabil za lahka dela. Ze na dan superarbitrije se je omenjeni proti tovarišem izrazil, da se bo ustrelil, ker nc pojde na dopust. To namero je pa proti jutru, žalibog brez vzroka, izpolnil. Kakor je štacijsko poveljništvo v Celovcu odredilo, bode pokopan brez vseh vojaških časti, in to je deloma tudi prav, ker do zdaj so bili vojaški samomorilci ravno tako pokopani, kakor če je kdo naravne smrti umrl. Čudom se prigajajo sledili čas samoumori pri 17. pešpolku, oziroma obče pri vojakih. Vzrok je-pa vedno ničeven, ali pa kaka malenkostna stvar, hi kaj bi bilo temu vzrok? Odgovor je lahek: vzgoja iu pa pomanjkanje vztrajnosti in potrpežljivosti. Saj pri vojakih zdaj ni tako težavno služiti, kakor je to bilo pred leti. Vojaška oblast se trudi vedno olajšati breme vojakov. Red seveda mora biti pa povsodi, posebno pri vojakih. Ako se komu krivica prigodi, sc lahko vedno pritoži. k Obsojeni celovški odvetnik. V neki vlogi na celovško sodišče je odvetnik dr. Mes-siner pisal o »Društvu sv. Jožefa«, da nastopa nekrščansko iu nevredno dostojnega trgovca. Sodišče je prisodilo zato dr. Messinerju denarno kazen 50 kron, oziroma tridnevni zapor. k Pozor ua jude! Agenti neke judovske tvrdke potujejo zdaj po Koroškem in ponujajo župnikom paramente. Pozor nanje! k Novi načrt mesta Celovec je izdelan in obsega tudi nameravane regulacije. Razpoložen je 30 dni v mestnem stavbinskem uradu. k Imenovanja v davčni službi. Davčni adjunkt Janez Krasser je imenovan za davčnega oficiala v Beljaku. Prestavljeni so: davčni oficial Jožef Fritz iz Beljaka v Zgornjo Belo. Davčni kontrolor Anton Zvan iz Zgornje Bele v Trbiž, davčni adjunkt Frančišek Marchetti v Beljaku k davčnemu referatu beljaškega okrajnega glavarstva, davčni oficijal Maks Trinker pri davčnem referatu v Št. Vidu h glavni davkariji v Št. Vidu, davčni adjunkt Karol VValdhauser v Št. Vidu k davčnemu referatu v Št. Vidu, davčni adjunkt Tomaž Rauter iu davčni adjunkt Oton Stram-mer pri davčnem referatu v Št. Mohorju menjata mesti, davčni adjunkt Simon Piko iz Pli-berga v Št. Pavel. Absolvent geodeškega tečaja Janez Tdgel je postal elev pri zemljiškem katastru v Beljaku. k Izpremembe pri finančni straži. Paznik Blaž Miiller je premeščen s postaje Pontabelj glavni carinski urad k postaji Pontabelj, paznik Leopold Johann iz Pontablja v Beljak; uadpaznik Karol Thomann in paznik Peter Patscha s postaje Pontabelj k postaji Pontabelj glavni carinski urad; paznik Karol Sack-niann iz Beljaka v Pontabelj, tit. nadpaznik Avguštin Mutz v Celovcu in Aleks. Hcrko v Borovljah menjata mesti. k Glavni celovški kolodvor. Dela na glavnem celovškem kolodvoru hitro napredujejo. Pokriti sta že obe krili osrednjega perona. Zdaj predelujejo še razne prostore. Ko pride cesar, bo kolodvor že dogotovljen. Seveda najeti morajo še precej delavcev. • Najcenejša ■ tiiiiti ji soMnift domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najbol|il kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ie preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = Pred škofijo šte». 19. — Stari trg itev. 4. Prešernove alice štev. 4. U-t« m Popravile tofino ia oene. mm V Kranjski gori se proda hotel pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1280 4 3 Zahtevajte zastal) la franko naj t.Ilkl, bogata Hi.tr.rra* ■lavni ctnlk . aad 3000 llkaal f.ak ml alkelaiatlk. arabratk la alallk ai i laaaika Boakaaf, laka, <>■*«», lekafflUaua, eiaafclM* kakor ladl rirb ml rolldalb alatala la atakada p« tntratk U Tir* lik (k Muk. Mikal, raaaal. ar*:......R »'— «4at. Roakopl patra! ara .... , I'-. . trna laki. r rlaCIca a« para la karab., U rr. talka . 1-ra.ka Tala alkal ara . .Idr* a .Laaa' kolrilra . . 10-M ara a kakarlc* K I SO, kadilka K I «, kablo|.ka ari R I — irarcrald.ka ara K ) N. la raako aro Mata« pirat.a. JaMtiral Rlkak rlalkol Eaaaaa doroUaaa, ali lliu aaaaj I Pm tovarna u ure Kana. Ko.ratf v Koptu Zlate sveiinje: Berlin, Pariz, Rim itd. IZajbol/. kosm. zobo- čis ti/. sred- \ stvo A» V-— ^^^Hzdelovatelj """""Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 Naprave za in gonilno moč Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje izdeijujejo. lehniski in elektrotehniški biro JPouis <3atz S (Bo. S) uit a j 860 26-9 VII.12., Kirchengasse 43. Iz proste roke se proda Krasno •t?ssštt^ posestvo obstoječe iz 2 hiš, katerih jedna se da poljubno razdeliti, gospodarskega poslopja, krasnega in velikega sadnega vrta, njiv in lepega senčnatega dvorišča. Posestvo je oddaljeno 10 minut od kolodvora, ter je pripravno za kakega podjetnega poljedelca, obrtnika ali kakega pen-zionista, kakor tudi podjetnika. Plačilni pogoji so jako ugodni. — Več se izve pri lastniku F. Flerinu, trgovcu v Domžalah. 1277 5 & C. kr. oblastveno potrjeno 20 to. 39 tieilišce za Krojno risanje branja <šesifi Ljubljana, Stari tri ft 28. • Dobi se tudi ktol po žlvolnl meri. © Službo kuharja išče tudi vseh drugih domačih del vajen mladenič v starosti 29 let. Najraje gre v kako župnišče. Nastopi lahko takoj. Ponudbe sprejema upravništvo. 1287 3-3 Prodaja na debelo in drobno. Firnež le lz kranjskega lanenega olja 1619 100-89 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar« flrnežev, lakov in steklarskega kie« ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj. Lepa birmanska daril Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le I. vrste. Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča. Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd. Nikel cilinder-remot. ura .... gld. 2 40 Srebrna „ „....„ 380 „ anker-remont. „ . . . . „ 5-— Srebrna verižica....... „ 1 — 14 karatna zlata ura...... „ 12 80 Čiitleia 13142 urar in trgovec na drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n i o n - u r v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi. ^"^IPiiiil Hotel lfega ■ Sp. Šiška. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam sporočiti, da sem poskrbel za svoje cenj. goste fl|«lfi(llf II* k> jim je vedno na razpolago. Ob nedeljah in t|la^UW■■ j praznikih je poskrbljeno za igralca. - Priporočam opetovano svoja izborna bizeljska in istrska vina ter priznano najfinejše vedno sveže mengeško pivo, kakor tudi priznano dobro kuhinjo. Velespoštovanjem udani AntOH Maver, hotelir. Obenem si usojam naznanjati, da imam v tem hotelu večje število sob za letovii&arje, ki jih oddam za primerno ceno. Eno izmed sob pa želim zameniti s primerno sobo v kakem obmorskem kraju, kamor želim poslati svojo obiteli. - 130' (3—2) O 6 \ Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev — vseh tesarskih del, — kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 44010 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. tSBSSižJ V LJ11J1 priporoča za čas prvega sv. obhajila sledeče knjige: Nagelschmitt, Die Feier der ersten heiligen Kommunion der Kinder. Predigten, Anreden und Skizzen. Vl-j-3Q0 str. K 3'84. Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste heilige Kommunion. XII-|-120 str. K — 80. NVacker, Geschichten fiir IMeukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten h. Kommunion. lV-j-319 str. vezano K 216. Beispiele und ErzShlungen zum Katechismus der kath. Religion fiir die Volksschulen nach den einzelnen Olaubensartikeln, den Oeboten und den heiligen Sakramenten (Walk.) K 216. Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkom-munikanten-Unterrichtes. X4~356 str. K 3 12. Schwillinsky-Gill, Anleitung zum Erstbeicht', Erst-kommunion- und Firmungsunterrlcht in ausfiihr-lichen Katechesen, nebst zehn Kommunionanreden und Gebeten. I V—j—184 str. K 1-50. Hermanu, Unterriohi fiir Erstkommunikanten in vollstandigen Katechesen. IV-|-170 str. K—90. Arndt, Der heilige Stanislaus Kostka. 255 str. K 180 Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend. Xll-f-311 str. K 4 32. Prvoobhajancem primerna darila: Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon 350-(-X str. Znižana Cena. Nova, zelo lična in trpežna vezava: rudeča obreza KI —, zlata obreza K 1'50, fina vezava, mehke vatirane platnice, zlata obreza K 2 -. -Najpopolnejši molitvenik za mladino s potrebnimi poduki itd. Med drugim obsega tudi šestnedeljsko in mnogo drugih pobožnosti k sv. Alojziju in sv. Stanislavu. Poleg tega je primeroma najcenejši molitvenik. Linžgar, Bogu, kar je Božjega. Jako fin molitvenik v zelo priporočni obliki, se dobi vezan v fine, pregibljive platnice za dečke in v fine vatirane platnice za deklice. Cene molitve-niku v vezavah za dečke : z rudečo obrezo 1 K, fino šagreno usnje, zlata obreza 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K. - Cene molitveniku v vezavah za deklice: fina vezava z zlato obrezo 1-80 K, fino šagreno usnje 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K. Zu Gott mein Kind! Belehruugen und Gebete ftir hirm-linge und Lrstkommunikanten von P Cčlestin Muff, vezano z zlato obrezo 156 K. « Der groBe Tag. Eine Lrinnerungsgabe den lieben Lrstkom-g munikanten, dargereicht von Bernard Arens S. J. vezano zlato 2 obrezo 3 60 K. Podružnica i v Spljetu. s Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i t Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani, Mm ume m. i obrestuje vlog« na knjižice in v tekočem računu od dna vloga do Q ■ mi ii ==- dne vzdiga po * 18 0. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe vezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 - in 10.000 z omenjeno za- Podružnica t v Celovcu* i i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i