Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 21. JULIJA 1960 Leto XII. — Štev. 29 Cena din 10.-—
OB DNEVI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
BOJ ZA MIR
    Preteklo nedeljo je bila v Begunjah na Gorenjskem proslava ob 15-letnici osvoboditve internirancev iz taborišča v Begunjah. Podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva je na proslavi med drugim dejala:
    »Ko bi pretreseni stojimo pred drobnimi zapiski o duševnih in telesnih stiskah, v katere je človek pognal človeka, ko se zamišljamo v strahotne številke ubitih, mučenih, uničevanjih na najgrozovitejše načine, v trpljenje, v muke milijonov mož, žena, mater in končno v načrtno uničevanje samih malih otrok, potem raste z nezlomljivo silo danes odpor človeštva proti vsem poskusom, da bi se vrnili ljudje in časi, ki so povzročili taka dejanja. Z vznemirjenostjo in budno spremljamo pojave oživljanja fašizma, poskuse, da bi komaj po petnajstih letih od konca druge svetovne vojne še isti ljudje, ki jim poraz ni izbil iz glave rasističnih idej o »Herrenvolku«, pridobili mladino, zaledje za nove pohode po svetu! V Zahodni Nemčiji se zopet krepi nacionalistično gibanje, nacistični in fašistični elementi poskušajo dvigniti glave v Avstriji in Italiji. Še so dežele, kjer najdejo vojni zločinci varno zavetišče.
    Ti pojavi so posledice politike prikrivanja preteklosti pred lastno mladino, zamolčevanja fašističnih zločinov. Toleriranja dejavnosti vojnih zločincev, ki so še vedno v vladi, vojski, sodstvu, na vodečih mestih v javnem življenju Zahodne Nemčije. Pravkar smo bili priča čudnemu in težko razumljivemu poskusu, da bi vznemirili mednarodno javnost s postavljanjem vprašanj o zakonitosti postopka proti vojnemu zločincu Eichmannu, človeku, ki ima na vesti milijone in milijone življenj. Resnično lahko le zahtevamo, da pridejo pred zakonita ljudska sodišča zločinci, ki še danes uživajo zaščito raznih dežel po svetu.
    Naši spomeniki in muzeji, naše spominske proslave, naj odkrivajo naši in mladi generaciji vseh dežel, kam je mogel v XX. stoletju, zavesti človeka fašizem, ki je gojil blazne ideje o veličini enega naroda na račun drugih, ki je podpihoval mladino in ji vcepljal brezobzirnost do sočloveka, ki je naravnost gojil idejo in oblike izkoriščanja človeka po človeku. Ko danes skušamo ohraniti živ spomin na vsa ta dejanja in dejstva, nam ne gre le za maščevanje, ne gre le za pravično zahtevo, da z združenimi močmi poiščemo in kaznujemo vse vojne zločince. Gre za veliko reč. Gre za vzbujanje vesti človeštva, gre za odpiranje oči o strahotah, ki jih ima lahko za posledico politika sile in nasilja. Gre za zmago v gigantskem boju za ustvaritev trdnega in trajnega miru, čigar zakleti sovražnik je fašizem.
    Res so se danes odnosi sil v svetu popolnoma spremenili. V drugi svetovni vojni je doživela popoln zlom ideja o vladajočih in podjarmljenih državah in narodih. Mnogi narodi so se otresli tujega jarma. V vrsti dežel je zmagal socializem, kolonijalni sistem razpada, do včeraj odvisne dežele Azije, Afrike, Južne Amerike terjajo svoje enakopravno mesto v svetu. Socializem postaja svetovni sistem.
    Epohalna znanstvena odkritja, modema tehnika, osvajanje vsemirja — prepričljivo dokazuje ne samo preživelost vojn. marveč tudi to, da bi tretja svetovna vojna lahko pomenila fizično uničenje človeštva.
    Zato narašča odpor proti vsem tistim pojavom, dogodkom, proti vsaki taki politiki, ki bi gradila na oboroževanju in pripravah na vojno. Miroljubna stremljenja delovnih ljudi širom po svetu najjasneje razkrinkujejo povezanost reakcionarne zunanje politike z reakcionarno notranjo politiko. Priprave na vojno pomenijo beg od reševanja notranjih problemov dežele, hujskanje k nasilnim rešitvam mednarodnih problemov omogoča krepitev reakcionarnih sil. Zato je boj za mir. za aktivno koeksistenco, danes ofenzivna pot k zmagi socializma v svetu.
    Naše spominske proslave preteklih bojev in žrtvovanj naj torej ne bodo povod samo za komemoracijo, marveč so za, nas nenehni viri krepitve in nadaljnjega razvijanja vseh tistih najplemenitejših idej in lastnosti naših borcev, uresničevanja vseh tistih sanj in načrtov, ki so jih skušali s fizičnim uničenjem v bunkerjih, celicah v zimi in blatu, na moriščih in v plinskih celicah zadušiti, ki pa so zato še silneje zaživele. Vizija o osvobojenem človeku v osvobojeni družbi, za katero je človeštvo stoletja dajalo ogromne napore in žrtve, se tako pri nas uresničuje.
    Izvrševanje naših bodočih nalog o gospodarstvu v graditvi našega socialističnega družbenega sistema, v vzgajanju naših državljanov v aktivne upravljalce svoje socialistične skupnosti naj bo naš trajni spomenik žrtvam preteklih bojev in naš ofenzivni odgovor reakciji in fašizmu.
POTREBE IN

MOŽNOSTI
    V prihodnjih petih letih naj bi znašale investicije v trgovini okrog 840 milijonov dinarjev. Tolikšne so potrebe, kot so ugotavljali med drugim tudi na nedavni seji sveta za blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru. Investicije naj bi se nanašale predvsem na novogradnje: manjše blagovnice, skladišča in opremo. Dosedanji način delitve dohodka v trgovini kaže, da trgovska podjetja kljub povečanemu prometu ne bodo ustvarila predvidenih sredstev, v kolikor se ne bo spremenil način dohodka, o čemer razpravljajo tudi republiški organi.
   Podobno kot v trgovini je tudi v gostinstvu: precejšnje potrebe — malo sredstev. Zato bo prav, če postavi novi perspektivni plan kot nujne le tiste investicije, ki bodo imele pogoje za realizacijo, upoštevajoč ustvarjena sredstva v naslednjih petih letih. Tako mnenje je prevladovalo tudi na seji omenjenega sveta.
   Potrebe kažejo, da bi morati zgraditi v prihodnjih letih nekaj večjih trgovskih lokalov in to v Murski Soboti, Lendavi in Radgoni. Za nemoteni blagovni promet pa bodo potrebna tudi primerna skladišča. Po predlogu trgovinske zbornice naj bi znašale investicije za gradnjo im ureditev skladišč 280 milijonov dinarjev. Ob vedno večjem prometu s kmetijskimi proizvodi je gradnja skladišč za kmetijske pridelke prav tako važna kot gradnja skladišč za ostalo potrošno blago.
   Kako zadostiti vsem tem potrebam? Vse pozornosti je vredna pri tem pobuda, naj bi dajala za izgradnjo in urejanje trgovskih lokalov tudi industrijska podjetja, ki so zainteresirana na prodaji svojih izdelkov.
   Še teže kot za potrebe v trgovini bo zbrati dovolj sredstev za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma. Tu bi bilo najbolj primerno, če bi se posluževali podobnih akcij kot pri urejanju počitniških domov: združevanja sredstev. Le tako bo najlaže urediti gostišča in campinge pri negovskem jezeru in ostale turistične objekte drugod. Turizmu v prid bi bila tudi primerno urejena manjša gostišča, predvsem v vinorodnih krajih, kjer je vse polno zidanic, katerih ureditev ne bo terjala tolikšnih finančnih sredstev kot za gradnjo hotelov, ki pravzaprav ne pridejo v poštev drugje kot v Radencih ,in morda še v Murski Soboti. Kaže, da so se v pojmovanju turizma ukoreninila v nekaterih krajih in organih
podobna gledanja kot pri investicijski izgradnji v našem šolstvu, kjer je bilo vprašanje
sredstev prav tako problematično vse dotlej, dokler si ni otrl poti paviljonski tip zgradb. Paviljoni, na prvi pogled niso tako monumentalni, toda lični in kar je še važnejše — cenejši. Kaže, da bo moral ubrati podobne poiti tudi naš turizem. Ob gibčnosti, iz-najdlji vesti in z izkoriščanjem vsake najmanjše možnosti bo moč urediti mnogo več kot lahko pričakujemo ob pičlih sredstvih.
   Gostinska zbornica predvideva, naj bi v prihodnjih letih uredili soboško Zvezdo, novo restavracijo na železniški postaji, v Lendavi hotel Park, v Ljutomeru hotel Jeruzalem in v mnogih drugih krajih kot so Železne dveri- Kapela, negovsko jezero, bukovniško jezero
pa primerna gostišča. Gradnjo hotela so predvidevali tudi v Radgoni, vendar so tam mnenja, da Radgoni pravzaprav ni potreben toliko hotel s tujskimi sobami, kot pa primerna restavracija.
   Nekatera vprašanja s področja blagovnega prometa, gostinstva itn turizma so postala z uvedbo maloobmejnega prometa s sosedu jo Avstrijo toliko bolj aktualna. Predvidevanja, da sc bodo v prihodnjih petih letih povečale no-čitve turistov v Pomurja skoraj za polovico, glede na stanje v letu 1959, zahtevajo vso pozornost občinskih ljudskih odborov in da vprašanje turizma obravnavajo kot enakovreden faktor vsem ostalim dejavnostim.
Božidar Jakac: Pohod partizanov na Štajersko
       Žetev na družbenih posestvih gre te dni proti koncu. Na posestvu v Rakičanu in v Lendavi so dosegli naj višji hektarski donos 66 in 60 q, vendar to le na manjših parcelah: r Rakičanu, na delovišču v Lemerjih in na Petanjcih s sorto produttore, v Lendavi pa s san pastore. Iz Ljutomera poročajo, da so dosegli najvišji hektarski donos 55 q, docim so pridelali v Šalincih na parceli, ki meri 7 hektarov, po 53 q na hektar. Najvišji hektarski donos v Beltincih je znašal 47,5 q. Računajo, da se bo gibalo povprečje pridelka na družbenih posestvih med 40 in 42 metrskimi stoti na hektar.
Slovo Prlekije od revolucionarja Aleksandra Pirherja
     V trenutkih se je v petek, 15. t m. opoldne razvedela r Ljutomeru in dalje po Prlekiji in vsem Pomurju žalostna vest, da je po težki in mučni bolezni preminil sekretar občinskega komiteja ZKS, tovariš Aleksander Pirher — Aco. Vest je globoko prizadela ne le njegove ožje sodelavce, marveč vso prebivalstvo Ljutomera in Prlekije.
   Že od soboto dalje, ko so preminulega tovariša Aleksandra položili na žalni oder v Domu kulture v Ljutomeru, pa vse do pričetka pogrebnih svečanosti v nedeljo popoldne, so prihajali k žalnemu odru delovni ljudje iz Ljutomera, iz bližnje in daljinje okolice, da bi poslednjič videli im se poslovili od svojega dolgoletnega voditelja in uglednega političnega delavca. Prostor okrog žalnega odra je bili že v soboto ves 'pokrit s cvetjem in venci in še so prinašali nove, vse do pričetka pogreba: v častni straži ob truplu pokojnika pa so se h kraju razvrstili njegovi najožji sodelavci, ljudski poslanci iz Pomurja in člani okrajnega komiiteja ZKS.
   Nekaj pred trinajsto uro so prenesli krsto s truplom pokojnika na ploščad za domom, kjer se je zbralo k žalni svečanosti okrog 1500 ljudi. Po-
   (Nadaljevanje na 2. strani)
S pogrebne svečanosti v Ljutomeru
Od četrtka
   OKRAJNI ODBOR SZDL RAZPRAVLJAL O ŠOLSTVU, STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH, PORAVNALNIH SVETIH IN ŠOLSKIH ODBORIH Včeraj je bila v Murski Soboti pod predsedstvom Rudija Čačinoviča redna seja Okrajnega odbora SZDL, ki sta ji prisostvovala član Glavnega odbora SZDL Franc Kimovec-Žiga in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Člani odbora in ostali so preti začetkom seje z enominutnim molkom počastili spomin pred dnevi umrlega člana Aleksandra Pirherja, nato pa sta Sida Podlesek in Franc Šebjanič s poročili načela razpravo o delu stanovanjskih skupnosti, šolskih odborov in poravnalnih svetov ter o problemih šolstva in izobraževanja. Več članov je o teli problemih obširno razpravljalo ter dalo več koristnih in tehtnih pobud za njihovo reševanje.
     Okrajni odbor SZDL je na seji kooptiral med člane odbora Sava Rapla, dr. Vilka Beguša in Avgusta Bedekoviča ter razrešil dolžnosti predsednika dosedanjega predsednika Ivana Rosa in izvolil za novega predsednika Franca Škoberneta, dosedanjega člana Okrajnega odbora SZDL in organizacijskega sekretarja Okrajnega komiteja ZKS.
TOČA V POMURJU PRIZADEJALA VELIKO ŠKODO
     Nedavna toča je po nekaterih krajih Pomurja prizadejala precej občutno škodo. Zlasti močno je uničila poznejše sorte pšenice in koruzo. Kot poročajo, je najbolj uničila polja v okolici Vanča vesi in Tišine, kjer je uničila pšenico do 50, koruzo pa tudi do 90 odstotkov. Močno je '»pustošila tudi polja v okolici Nemčavec, Brezovec, Puconec, Fokovec in Martjanec.
     Manjši del parcel, ki so bile v kooperaciji, je zavarovanih, zato so imele komisije Državnega zavarovalnega zavod a v minulih dneh precej dela.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL LN PRIPRAVLJALNEGA ODBORA V RADGONI
     V    minulem tednu so imeli v Radgoni sejo občinskega odbora SZDL in pripravljalnega odbora za proslavo občinskega praznika. Na prvi seji, katere se je udeležila tudi sekretarka okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek, so razpravljali o formiranju novih odborov po vaseh ter sklenili, da bo v radgonski občini samo 15 organizacij SZDL. O tem sklepu bodo v teh dneh razpravljali še po posameznih vaseh. Na seji pripravljalnega odbora za proslavo občinskega praznika pa so sklenili, da bodo na dan praznika, to je 14. avgusta ob obletnici ustanovitve prvega odbora OF v radgonski okolici, pripravili večjo proslavo s primernim kulturnim programom, konjskimi dirkami in fizkultunimi nastopi.
SESTANKI SZDL V LENDAVSKI OBČINI
    V nekaterih vaseh v lendavski občini so v minulih dneh formirali nove iniciativne odbore SZDL. Na teh sestankih pa so člani SZDL živahno razpravljali tudi o perspektivnem planu. Na sestankih v dubrovniški okolici so se zavzemali predvsem za ureditev Bukovniškega jezera v turistične namene ter se zanimali za gradnjo nove šole. Tudi drugod so bile živahne razprave. V nekaterih vaseh pa so istočasno ustanavljali tudi kmetijske sekcije, ki bodo razpravljale o hitrejšem razvijanju živinoreje in o ostalih kmetijskih vprašanjih v občini. Nekateri iniciativni odbori so imeli že prve seje.
SEJA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET
    V    soboto je Svet za blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru razpravljal o pripravah za sestavo perspektivnega plana na področju trgovine, gostinstva in turizma. Glede na oceno realizacije za letošnje leto naj bi se povečal promet v trgovinah do leta 1965 za 3,5 milijarde dinarjev, ob čemer bodo potrebne tudi nekatere investicije, predvsem za gradnjo sodobno urejenih blagovnic.
    Svet je med drugim razpravljal tudi o pripravah za izvajanje meddržavnega dogovora o maloobmejnem prometu, ki je stopil v veljavo pred nekaj dnevi. Glede na to so obravnavali potrebe po urejanju nekaterih trgovskih in gostinskih lokalov.
SEJA OBČINSKE KOMISIJE ZA SESTAVO DRUŽBENEGA PLANA
    Na seji Komisije za sestavo petletnega družbenega plana v industriji in obrti pri občinskem svetu za gospodarstvo v Murski Soboti so razpravljali o družbenih planih podjetij Proizvodnje kremenčevega peska in Opekarne v Puconcih.
    Podjetje Proizvodnja kremenčevega peska namerava v kratkem odpreti še tri nove obrate, enega na desnem, dva pa na levem bregu Mure, Opekarna pa bo med drugim že leta 1962 zgradila umetno sušilnico.
SEJE SVETOV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU V LENDAVI
    V    Lendavi so imeli v minulem tednu več sestankov. Na seji sveta za družbeni plan in finance so imenovali komisijo za pripravo družbenega plana, razpravljali pa so tudi o jamstvih gospodatskim organizacijam za najemanje posojil.
    Na seji sveta za komunalno dejavnost so govorili o izdelavi urbanističnega načrta za Lendavo. Na seji sveta za industrijo in obrt pa so razpravljali o perspektivnem planu v teh dveh panogah ter o lokacijah za gradnjo nove pekarne v Lendavi.
         TEČAJI ZA GOSTINSKE DELAVCE Preti dnevi je po 6-mesečnem tečaju, katerega je organizirala Gostinska zbornica v Murski Soboti, opravilo izpite za kvalifikacijo 14, za visoko kvalifikacijo pa 13 gostinskih delavcev. Gre predvsem za vodilno in strežno osebje v pomurskih gostinskih obratih.
    Gostinska zbornica namerava z izobraževanjem kadrov še nadaljevati. Tako bo jeseni organizirala tečaje tujih jezikov za strežno in ostalo gostinsko osebje ter razne tečaje za gostinske vajence.
GORIČKI ZADRUŽNIKI NA EKSKURZIJI
     Pred nedavnim so bili člani zadružnega sveta Kmetijske zadruge Šalovci na poučni ekskurziji po Slovenskih goricah. Ogledali so si posestvi Apače in Zavrč, ptujski grad, nazadnje pa so se ustavili pri Vidmu ob Ščavnici, kjer so se seznanili z delom poskusnega centra za elektrifikacijo podeželja.
RAZPRAVA O POSLOVANJU KMETIJSKE ZADRUGE
     Minulo nedeljo so imeli v Kuzmi sestanek SZDL. na katerem so razpravljali o ustanavljanju podružnic SZDL v Kuzmi, Gornjih Slavečih in Doliču. Sklenili so, da se bosta tem organizacijam priključili še organizaciji Trdkova in Matjaševci.
     Na seji so tudi predlagali, naj bi kmetijska zadruga kupila mlatilnice, saj si jih mora letos še sposojati. Govorili so tudi o zboljšanju poslovanja kmetijske zadruge.
-ma
do četrtka
Skrb za delovnega človeka
mu je bila vodilna misel
   (Nadaljevanje s 1. strani!)
log svojcev pokojnika in njegovih najožjih, sodelavcev iz občinskih in okrajnih političnih organizacij, ljudskih odbornikov in ljudskih poslancev, so se zbrali ob krsti predstiaivniki CK ZKS, GO SZDL Slovenije, delegacija Ljudske skupščine LRS, predstavniki iz Maribora in Celja; med njimi Janez Hribar, Ivan Regent, Tone Šušteršič, dr. Heli Modic, Vladko Majhen, ing. Pavle Žavcer, Jan Ros, Miloš Ledinek, Franc Simonič, Franc Tramšek, Franc Lubej, Ivan Kreft in številni drugi. V imenu Občinskega ljudskega odbora Ljutomer se je od pokojnika poslovil predsednik občine, TONE TRUDEN, za njim pa je spregovoril FRANC ŠEBJANIČ, predsednik sekcije Kluba ljudskih poslancev LRS za Pomurje.
   »Ko se poslavljamo od tovariša Aleksandra Pirherja,« je dejal, »veljajo naše besede, misli in čustva, tako političnemu funkcionarju kot človeku — skromnemu, požrtvovalnemu in poštenemu človeku, ki je zaradi svojih osebnostnih kvalitet in vrlin svoje borbenosti, svojega dela, svoje zvestobe ljudstvu in neomajne vere v socialistično graditev domovine kot zastopnik delovnih ljudi ljutomerskega okoliša pred letoma že drugič prestopil prag najvišjega predstavniškega doma slovenskega naroda.«
  V (imenu ljudskih poslancev iz Pomurja se mu je zahvalil za njegovo delo v skupščini, rekoč, da bodo poslanski tovariši, njegovi volivci, tisoči in tisoči delovnih ljudi v svojih srcilh ohranili spomin na dragega in spoštovanega tovariša, ki ga je zahrbtna bolezen sredi nenehnega snovanja in poletnega dela prezgodaj iztrgala iz naših vrst.
  Težko so odmevali zvoki žalne koračnice po Ljutomerskih ulicah, koder se je odvijal žalni sprevod v središče mesta, na Glavni trg. Tu se je poslednjič ustavil pokojni sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov in tu se je poslovilo od njega mesto, v katerem je živel in snoval celih štirinajst let.                           
  »Upal je, da bo ozdravel. Občudovali smo ga v tem njego-
vem upanju in strastni želji, da bi še kaj naredil v dobro delovnemu človeku. Pretresljiva je bila ta njegova želja. Toda zgodilo se je. Tiho je zaspal in se poslovil od svoje družine, od žene in treh sinov, poslovil se je od tovarišev, s katerimi je delal, od Ljutomerčanov. Umrl je človek v letih, ko bi lahko še mnogo ustvarjal; umrl je komunist, ki mu je bila skrb za delovnega človeka vodilna misel, umrl je družbeni delavec, kateremu so bile pravice delovnih ljudi del njega samega...«
   To resnico je po vedal o pokojnem članu okrajnega, komiteja ZKS, organizacijski sekretar komiteja, FRANC ŠKOBERNE. V imenu Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota., čigar dolgoletni član je bili pokojni Aco, se je od njega poslovil podpredsednik OLO, JOŠKO SLAVIČ. Govoreč o nadvse prizadevnem in pomembnem delovanju Aleksandra Pirherja, ljudskega odbornika, je med drugim dejal:
   »Z vso pravico smemo reči, da je za njim ostala velika vrzel. ki jo bo težko nadomestiti ne le v vrstah domače občine, marveč vsega okraja. Temu področju je v času dolgoletnega delovanja na aktivni revolucionarni poti posvetil glavni del svojih sil. Zapustiti nas je moral tovariš — revolucionar, ki je vedno jasno poznal in delal za najvišje cilje človeškega prizadevanja, zanje pridobival in k njim vodil tudi druge. Zato nam bo spomin na njega drag in svetel, zato bo večno zapisan v naših srcih in njegova dela bodo poznana še prihodnjim generacijam teh krajev...«
   Po poslovnih besedah podpredsednika Ljudske skupščine LRS, dr. HELIJA MODICA, je dolga kolona avtomobilov, kamionov 'in avtobusov, z venci in cvetjem ter žalnimi prapori krenila na poslednjo pot z mrtvim tovarišem Pirherjem po njegova občini, skozi Ormož im Ptuj do poslednjega bivališča — v Zgornjo Koreno v Slovenskih gonicah. Na stotime ljudi ga je spremljalo na tej poti iz Ljutomera v Koreno. Tu so položili krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika na žalni oder
v prostorih krajevnega urada in od tu so ga ponesli člani Okrajnega komiteja ZKS M. Sobota k poslednjemu počivališču na pokopališču v Zg. Koreni.
   Od pokojnika sc je najprej poslovil član OO SZDLS v Mariboru, tovariš FRANC ROGL. Govoril je o delovanju Ace Pirherja v (tem predelu Slovenskih goric, kjer je pred 22 leti začel delati kot učitelj. Po poslovilnih besedah predstavnice krajevne organizacije Zveze borcev, je o pokojniku, vzornem prosvetnem delavcu in o njegovem delovanju na področju šolstva in prosvete spregovoril JANKO BELEC, predsednik Društva prosvetnih delavcev občine Ljutomer. Posledinjič so zazveneli zvoki žalne koračnice in pesem borcu partizanu na kratki poti do pokopališča.. Tu je govoril o borcu-partizanu Acu — Aleksandru Pirherju, njegov tovariš im soborec-partizan, FRANC ZALAZNIK-LEON. Še slovo
lovskega tovariša im častnt salva ter zadnje besede slovesa, ki jih je v 'imenu komunistov iz ljutomerske občine povedal mrtvemu sekretarju komiteja tovariš ŠTEFAN TOMPA, organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS Ljutomer — in krsta s pokojnim tovarišem, revolucionarjem, komunistom Acom Pir-herjem, je zdrsnila v družinsko grobnico.
   Zelenje, rdeče rože na grobu bodo ovenele, rdeči trakovi bodo zbledeli — toda spomin nanj in njegova dela bo ostal. V plejadi visokospoštovanih imen soborcev teh krajev, od Mavriča viničarja, do Kerenčiča im netilcev upora krivicam, do Aljaža sekretarja in Jureševega Cirila, ki je na ljutomerskem trgu pred junaško smrtjo napovedal skorajšnji konec fašistom, — se bo kot svetilnik, ki ga oplaja ogenj odločnih src, svetilo tudi ime revolucionarja Aleksandra Pirherja — Aca.
ALEKSANDER PIRHER-ACO
   Življenjska pot tovariša Aca ni bila lahka. Saj se je rodil v kmečki družini v težkih gmotnih razmerah. Ko so bili otroci še majhni, jim je umrl oče in se je morala mati sama mučiti z osmimi otroki na 3 ha zemlje. V takih razmerah je doraščal Aco, ki se je o šoli
dobro učil. Hotel je študirati. Toda. kako? Odločil se je za učiteljišče zato. ker je imel doma knjige starejšega brata, ki je bil tudi na učiteljišču, in zato, da bi tako čimprej prišel do kruha zase, želel je pa tudi drugim čimprej pomagati. Med študijem se je preživljal z instrukcijami. Od doma ni mogel pričakovati ničesar. Vendar je diplomiral z odličnim uspehom, toda želja, da bi prišel do kruha, se mu s tem še ni uresničila. Po diplomi je ostal brez službe še cela štiri leta. Za tisti čas je v svojem življenjepisu napisal: »Takrat sem na lastni koži občutil nepoštenost kapitalistične družbe in pokvarjenost ter krivičnost družbenega reda.< Ko je končno le dobil učiteljsko mesto, so se že bližali oblaki fašističnih grozot. Bil je poklican o vojsko, kjer so ga kmalu zajeli na jugoslovansko -bolgarski meji ter odvedli v ujetništvo.
  Po povratku iz nemškega ujetništva se je 1943. leta aktivno vključil v Osvobodilno fronto. Kmalu je bil tudi sprejet v Partijo. Sam pravi: »Občudoval sem vztrajnost, odločnost in predanost komunistov, ki so se borili o narodnoosvobodilni borbi. Bili so mi za vzgled, prizadeval sem si, da bi jim pri delu sledil. — Velik notranji doživljaj je bil zame sprejem v KP«.
  Od leta 1943. — 17 let je to — je tovariš Aco ne samo sledil vzgledu komunistov najtežjega obdobja, pač pa je kot komunist s svojim delom o okupiranem Mariboru, Slovenskih goricah in po osvoboditvi o Ljutomeru tudi sam postal človek jeklenega značaja, ki ga moramo spoštovati zaradi njegove vztrajnosti, odločnosti, predanosti in skromnosti.
  V teh zadnjih sedemnajstih letih svojega življenja je ose njegovo delo zavestno usmerjeno. Nobena naloga ni bila zanj pretežka. Nikoli ni omahoval ali bil neodločen. Z velikim zaupanjem je gledal boljšo prihodnost tudi takrat, ko so mnogi omahovali. Njegova predanost je dajala novih moči mnogim ljudem in kot takega so ga komunisti izvolili za svojega sekretarja in ljudstvo za svojega poslanca. Veliko zaupanje je užival tudi pri prosvetnih delavcih, kakor tudi sploh pri vseh ljudeh.
  Sedaj, ko vemo, da ga ne bo več med nami, ko se poslavljamo od pokojnika, ki je bil zvest in dober tovariš, požrtvovalen in vztrajen družbeni delavec, odločen in revolucionaren borec za pravice delovnih ljudi, vzgleden in pravičen prosvetni delavec ter človek z velikim razumevanjem za vsakogar, nam je težko pri srcu ob izgubi človeka s tako plemenitimi revolucionarnimi čustvi.
Žalna seja okrajnega komiteja ZKS
   V soboto dopoldne je bila v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru žalna seja okrajnega komiteja ZKS v počastitev spomina preminulega člana komiteja, Aleksandra Pirherja. Na seji — vodil jo je F. Škoberne, organizacijski sekretar okrajnega komiteja — je o življenju, delu in liku pokojnika, govoril član sekretariata okrajnega komiteja, Štefan Antalič.
   Poleg članov OK, okrajnega odbora SZDL, občinskih političnih organizacij Ljutomera, okrajnih in občinskih odbornikov ter številnih predstavnikov ljutomerske občine, so bili
na žalni seji navzoči tudi zastopniki naj višjih republiških političnih in oblastvenih forumov, med njimi: član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Tone Šušteršič, člam predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije Janez Hribar, pod predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Heli Modic, predsednik Republiškega zbora LS LRS ing. Pavle Žavcer, tajnik Zakonodajnega odbora Republiškega zbora LS LRS dr. Sonja Kukovec, dalje zvezni ljud. poslanec Ivan Kreft, predsednik OLO Rudi Čačinovič, sekretarka okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek ter predstavniki vseh pomurskih občin.
 Industrijska proizvodnja v prvem polletju
 Za četrtino več kot lani
      Podatki o gibanju industrijske proizvodnje ob koncu prvega polletja kažejo, da se je industrijska proizvodnja povečala v enakem obsegu kot v prvih treh mesecih in je bila za 20,8 odst. večja kot v prvem polletju lani.
   Proizvodnjo so povečala skoraj vsa podjetja razen Proizvodnje nafte Lendava, v industriji gradbenega materiala križevske opekarne, ljutomerska opekarna, tovarna usnja v Ljutomeru, v živilski industriji pa Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti. Zastoj v industriji gradbenega materiala so povzročile rekonstrukcije, dočim je primanjkovalo tovarni mesnih izdelkov živine. Brez Proizvodnje nafte Lendava se je povečala proizvodnja za 24,4 odst. glede na lansko prvo polletje, kar je za 4,6 odst. več kot predvideva okrajni družbeni plan.
   V posameznih panogah je stanje naslednje: proizvodnja premoga se je povečala za 7,5 odst., proizvodnja nafte se je zmanjšala za 6,3 odst. proizvodnja kremenčevega peska se je povečala za 15,3, proizvodnja v kovinski industriji za
50,7, proizvodnja opeke za 11,5 izdelki tekstilne industrije za 4.4. v industriji usnja in obut-
ve za 188, v živilski industriji za 23 in v grafični industriji za 101 odstotek. Podatki kažejo zadovoljiv rezultat proizvodnje v prvem polletju. V drugem polletju je pričakovati močno povečanje proizvodnje pri opekarnah, mineralni vodi (obratovanje novega obrata v Boračevi), kar daje že sedaj ob polletju zagotovilo, da bo planirana proizvodnja v industriji ob koncu leta močno presežena.
   V posameznih panogah industrije je zabeležen največji porast v (industriji obutve, t grafični industriji predvsem zaradi povečane proizvodnje kartonaži in v kovinski industriji zaradi povečane proizvodnje kmetijskih strojev in predmetov za široko potrošnjo. Letos je čutiti skoiraj v vseh industrijski h obratih boljšo preskrbo z reprodukcijskim materialom kot lani. Vendar bi bila proizvodnja še večja, če od časa do časa ne bi primanjkovalo cementa, žice, jamskega lesa, pločevine, svile, razne-ga tekstilnega blaga, usnja in živine. Preskrba s pogonsko energijo je bila zadovoljiva, pa tudi pri prodaji 'industrijskih proizvodov mi bilo večjih težav.
   Na povečanje proizvodnje je vplivalo tudi povečanje števila zaposlenih. Po nepopolnih podatkih je bilo letos v prvih mesecih zaposlenih do 15 odstotkov več ljusi kot lani. Primerjava porasta proizvodnje im števila zaposlenih pa kaže tudi na povečano delovno štoralnost, ki se je povečala za 5 do 6 odst. Vendar je prekomerno zaposlenje v nekaterih podjetijiiih neugodno vplivalo na formiranje skladov, pa tudi na delovno storilnost.          F. S.
Sestavljanje UKV in TV anten pri Elradu v Radgoni
5
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
ZMAGA KUBANCEV
   Odlok Varnostnega sveta, da bo razpravljal o kubanski pritožbi, da ogrožajo Američani s svojo politiko, pritiskom in bojkotom varnost in mir v Karibskem morju, je izredno pomembna zmaga kubanske diplomacije. To je istočasno odgovor na prizadevanja Sveta organizacije ameriških držav, da bi razpravljali o Kubi, kot o primeru komunističnega gibanja. Ta ameriška poteza je doživela zaenkrat polom, ker so Kubanci zelo odkrito povedali, da so Ekvadorci sprejeli pravkar precejšnje ameriške kredite in da so samo zato pristali na ameriško zahtevo, da zagovarjajo njihovo politiko in da poskušajo prikazati dejanja Kubancev kot komunistična.
   Vse kaže. da Američani v svoji protikubanski politiki ne bodo uspeli, ker sta Mehika in Brazilija že povedali, da se sicer ne strinjata povsem s kubanskimi notranjimi ukrepi, vendar podpirata njeno zunanjo politiko in odločno nastopata proti intervenciji. Kubi grozi namreč nevarnost intervencije, če Svet organizacije ameriških držav ugotovi, da je zašla Kuba v tako imenovane komunistične vode in da grozi ameriškemu delu sveta komunizem. To vprašanje so zastavili tudi na sestanku sveta, ker pa perujski delegat ni mogel pojasniti, ali so vzroki hladne vojne v sovjetski podpori Kubi ali pa imajo svoje vzroke predvsem v ameriškem kontinentu, so razpravo preložili.
   Vsem je dokaj razumljivo, zakaj je Amerika tako hladna do Kube. Že pred revolucijo je Fidel Castro v svojem skromnem programu šestih točk napovedal nacionalizacijo tujih podjetij, obenem pa je nakazal, da se bo nova družba borila za socialno izenečenje vseh revnih in bogatih Kubancev. Nekaj mesecev pred zaključkom revolucije so Američani okoli ovinkov povedali, da niso za Castrov režim in da ga radi tega tudi ne bodo popolnoma podprli. Brž, ko je Castro vkorakal v Havano, so v ZDA že začeli s prvimi drobnimi propagandističnimi izpadi proti novi vladi. Kmalu za tem so dovolili polete iz ameriških oporišč.
   Ko je Castro nakazal prve
obsežnejše ukrepe, kot je nacionalizacija in agrarna reforma, je bila mera polna. Dokler so bile akcije še majhne, ni nihče govoril o intervenciji, ko pa so poiskali Kubanci nove kupce za svoj sladkor in to Sovjete, obenem pa dobili z njihove strani veliko politično podporo, so Američani uvideli, da kubanski poskus novega socialnega reda ogroža trdnjavo ameriškega kapitalističnega sistema. V časopisih so se že pojavile trditve, da bo Kuba prva ljudskodemokratična država v obeh ameriških kontinentih. Šli so celo tako daleč, da so govorili o možnostih, da bi Sovjeti zgradili na Kubi svoja raketna izstrelišča.
Američani so začeli s svojo ofenzivo. Najprej so napoveda-
li, da bodo zmanjšali uvoz kubanskega sladkorja, ker so računali, da ga dežela ne bo mogla prodati in bo tako zašla v škripce. Na drugi strani so lastniki rafinerij zavrnili zahtevo države, da predelajo sovjetsko nafto. S tem svojim bojkotom so hoteli podpreti ameriško politiko, toda Castro je odgovoril zelo odločno — nacionaliziral je rafinerije ter s tem še pospešil prehod v drugačne družbene odnose, kot so običajni v ZDA. Američani s svojimi postopki samo silijo Kubance v odločnejše ukrepe. To bržda tudi hočejo, da bi lahko kasneje opravičili morebitno intervencijo-
   Ne glede na sklepe Sveta organizacije ameriških držav, imamo še Združene narode in
svetovno javnost, ki se bo bržda v primeru Kube prav tako izjasnila za Kubo, kot se je sedaj za Kongo in pred leti za Egipt. Američani bodo morali temeljito spremeniti svojo politiko v odnosu do južnoameriških držav, kajti v obratnem ne more nihče jamčiti še hujših zapletov.
   V Na prošnjo Konga in po odloku Varnostnega sveta so prve mednarodne čete prispele v Leopoldville, glavno mesto Konga, kjer bodo prevzele položaje belgijske vojske.
ITALIJA V PRECEPU
    Kriza italijanske vlade bo trajala se naprej, ker bodo po odstopu sedanjega premiera Tambronija zopet sestavil začasno vlado. Kako dolgo bo trajalo takšno stanje, je težko predvidevati, vsekakor pa je to dokaz, da v italijanskem političnem življenju ni vse v redu.
   Osnovni spor v sedanji politiki je v razporeditvi političnih sil in v težnji meščanskih strank, da se uprejo naprednejšim strujam v gospodarstvu, v socialni politiki, v prosveti in podobno. Zato so ▼ zadnjem času številne vlade doživete polom, ker niso dobile potrebne podpore s strani strank ali pa so se naslonile kot Tambronijeva, na fašistične sile, kar je seveda najmanjše jamstvo, da bo vlada uspešno izvedla vse reforme, ki bi jih morala že pred več leti.
   Z začasnimi vladami ne morejo doseči nobenega napredka, ker jo imajo zgolj za opravljanje najvažnejših državniških poslov, toda brž ko bi hotele izvesta kakršnekoli reforme, bi jih zamenjali z drugo. Osnovna težava je v tem. da so centralne in desne sile v parlamentu tako številne, da leve sile vseh strank ne uspejo. To je seveda odraz osnovnih razrednih nasprotij, kajti del meščanstva, in to monopolisti, se upirajo vsakemu posegu države v gospodarstvo. Italija pa bo svoje težave rešila le na ta način, da bo preko države
uredila vrsto problemov, od razvitih im nerazvitih področij, od monopolov in do nezaposlenosti.
   Kaj bo napravila nova vlada Amintona Fanfanija? Kaže, da zelo malo, saj je Fanfani izpraznil mesto Tambroniju. Začaran krog!
   LETALSKA AFERA PRED VARNOSTNIM SVETOM
   Sovjeti so se pritožili pred Varnostnim svetom, da so Američani z letalom »RB-47« kršili sovjetski zračni prostor. Razprava pred VS bo v kratkem. Čeprav Američani odločno zanikajo, da bi bili nad sovjetskim ozemljem, je iz njihovega ugovora razvidno, da niso povsem sigurni, če letalo le ni zašlo malo predaleč. Sovjeti tudi tokrat ne bodo dosegli posebnega uspeha, toda uspeh bo že to, da bodo govorili o ameriškem vohunjenju.
  TIHA ZAROTA
AMERIŠKA RAKETA »POLARIS« IN ZAHODNONEMŠKI BUNDESWEHR  KAJ SE SKRIVA ZA OBISKOM OBRAMBNEGA MINISTRA STRAUSSA V ZDA IN NEDAVNIM ZADRŽEVANJEM AMERIŠKEGA MINISTRA ZA KOPENSKO VOJSKO V BONNU
     Američani se ponašajo s svojo medcelinsko raketo »Atlas«. Vendar pri njej ugotavljajo eno slabo lastnost za sodobno strategijo. Izstrele jo lahko le iz nepremičnih, stalnih izstrelišč. Američani imajo tudi raketo, ki jo lahko poženejo v zrak celo s podmornic pod morsko gladino. To je znana raketa »Polaris«. Baje bodo že jeseni izdelali dve podmornici, od katerih ho vsaka opremljena s 16 takimi izstrelki. Letele bodo lahko 1.200 mil j daleč, po letu 1965 pa se bo ta razdalja povečala za novih 1.500 milj.
   Toda sama raketo ne bi bila tako zanimiva — kaj podobnega bodo imeli, če še nimajo, tudi na drugi blokovski stra-
ni —, če ne bi ameriški strategi iz mornariških krogov pripravili načrt o sistematični oborožitvi svojih evropskih za-
veznikov s takim orožjem. Rakete bodo lahko izstreljevali, kot pravijo, »od koder koli in kamor koli«, ker jih bo nosil premični objekt. Med prve zaveznike, ki bodo prejeli to orožje, sodi tudi Zahodna Nemčija. In prav ta resnica je v času, ko v Bonnu oživljajo revainšistične težnje, toliko pomembnejša za ves svobodoljubni svet.
    Sredi junija se je mudil v ZDA zahodnenemški obrambni minister Strauss in si na povabilo ameriškega vrhovnega štaba, Pentagona, ogledoval ameriške vojaške naprave. Dobro obveščeni krogi so tedaj govorili, da so zahodnonemškega gosta posebno zanimali »Polarisi«. Strauss pozneje ni o njih govoril. Omenil je le, da si Zahodna Nemčija ne metre »dovoliti (luksuza, da bi rakete sama izdelovala«. Zadovoljna bo, če jih dobi v okviru Atlantskega pakta.. Tedaj je samo imenoval rakete srednje daljave »Honest John«.
    Pozneje so nekateri ameriški komentatorji sporočili, da so ZDA ponudile Franciji 300 »Polarisov«. Minister Strauss pa se je med svojim obiskom pritoževal, da Nemci le težko prenašajo one določbe pariških sporazumov, ki jim prepovedujejo posedovanje lastnega raketnega orožja. Ali ne bi zavezniki spet malice popustili, kakor so večkrat doslej?
    O blisk ameriškega vojnega ministra Bruckerja v Bonnu je pred dnevi marsikaj pojasnil. Uradno so sporočili, da je prišel inšpicirat ameriške kopenske čete v Zahodni Nemčiji, v bistvu pa se je prišel že pogajat za nakup ameriških raket »Polaris«. Gre sicer za tajno dogovarjanje, vendar si minister ni mogel kaj, da se ne bi na tiskovni konferenci dotaknili tudi raket. Po njegovi sodbi naj bi Zahodna Nemčija prejela te vrste raket, seveda v okviru Atlantskega pakta. Ta organizacija naj bi sploh odločala o samem orožju, katere-
ga ji ZDA ponujajo. Pozneje so v uradnem sporočilu o razgovorih omenili, da »ni razlike med mnenjem ameriškega ministra in bonnsko vlado«. Zahodna Nemčija bo sprejela rakete, če ji bo Atlantski pakt, v katerega je, vključena, to oborožitev dodelil kot svoji članici.
   Kako naj bi zahodnonemški Bundeswehr tudi zavrnil ponudbo organa, na katerega se tako naslanja, posebno še, ker igrajo v njem Američani, zahodnonemški zaščitniki, glavno vlogo?
   Pozneje je socialdemokratska opozicija, ki je pred nedavnim nenadoma prešla v svojih zunanjepolitičnih nazorih na pozicije vlade, zahtevala od Straussa pojasnila, ta pa je dejal, da bo zahodno-nemška vlada povedala svoje mnenje, ko bo za to primeren čas.
   Raket »Polaris« še ne izdelujejo v serijah, toda že resnica, da so Američani pri Francozih, ki takih raket nočejo, in Angležih, ki mislijo na lastne rakete, skorajda dosegli, da privolijo v oborožitev nemške armade s tem orožjem, vzbuja med svetovno javnostjo mnogo pozornosti in odpora. V Bonnu kažejo željo, da bi svet ostal v napetem položaju. Le tako bodo lahko prejeli od svojih zaveznikov, posebno pa od ZDA, moderno oborožitev za »obrambo pred nevarnostjo z Vzhoda«, kakor pravijo.
   Doslej so že v marsičem uspeli. Tako so že izposlovali od ZDA v okviru vojaških načrtov NATO taktično atomsko orožje, sedaj pa naj bi še dobili tudi strateško orožje. In vendar ni še minilo mnogo 'let od dne, ko je nacistični vojaški škorenj pričel gaziti evropske dežele. Kancler Adenauer in njegov obrambni minister Surauss želita sedaj obstreljevati Moskvo z raketami.
   Na to bi morali misliti na Zahodu bolj kot na kar koli drugega...
»MLADI« NA POTI
   Vzdevek povsem drži, kajti gre za 43-letnega predsedniškega kandidata v ZDA Johna Kennedyja, ki so ga pred nedavnim izvolili na konvenciji demokratske stranke v Los Angelesu. Čeprav v bistvu program opozicijske stranke ne obeta velikih sprememb in se ne razlikuje mnogo od republikanskega, pričakujejo od mladega in prodornega človeka, senatorja iz Massachusetta zelo veliko.
   Za tokratne ameriške volitve je tem večje zanimanje, ker Eisenhomer iz zdravstvenih razlogov ne bo mogel ponovno kandidirati, ker je Amerika s svojo politiko prišla v položaj, v katerem je potrebno v osnovi spremeniti zunanjo in notranjo politiko.
   Demokratska stranka v zunanji politiki obljublja nadaljnjo utrditev Atlantske zveze in ostalih vojaških organizacij, istočasno pa se zavzema, da bi morali doseči v NATO poleg vojaškega sodelovanja še tesnejše gospodarske, politične in kulturne stike. Glede tega so nekoliko korakov naprej.
   V notranjepolitičnem programu korakajo složno s republikanci, le da se razlikujejo v podrobnostih. Najprej poudarjajo, da bodo razširili gospodarstvo z agresivnimi in ekspanzivnimi akcijami, kar pomeni večjo vlogo zveznega načrta ter povečanje javnih sredstev, razvoj šolstva in zna-
nosti,  poboljšanja  položaja
prosvetnih delavcev, razmah gradbeništva in podobno.
  Bolj kot program nas zanima. kako ga bodo izvajali in kako se bodo od prihodnjega leta razdelile silnice v ameriškem življenju in kako bo sve-
tovna politika vplivala na ameriške odločitve v notranji in zunanji politiki. Povedati moramo, da so razlike v republikanski in demokratski stranki malenkostne in da gre v obeh primerih za kapitalistični stranki, ki pač zagovarjata le drugačne metode pri izva jan ju politike.
John Kennedy — demokratski predsedniški kandidat
DRAMA V KONGU
TAKOJ PO PROGLASITVI NEODVISNOSTI SO SE BELGIJCI ZOPET ZAPLETLI V NOTRANJE ZADEVE NOVE SVOBODNE DRŽAVE KONGO — ZARADI SVOJIH KAPITALISTIČNIH IN KOLONIALISTIČNIH INTERESOV SO DOSEGLI ODCEPITEV NAJBOGATEJŠE POKRAJINE KATANGE.
      Dramatični dogodki po proglasitvi neodvisnosti republike Kongo so se odvijali s takšno hitrostjo, da tega niso pričakovali niti najbolj zagrizeni zagovorniki kolonialistične politike. Le nekaj dni po proglasitvi neodvisnosti so belgijski vojaki zasedli najvažnejša kongoška mesta, češ da je črnsko prebivalstvo začelo terorizirati tamkajšnje bele priseljence. Za to akcijo se je dejansko skrivala belgijska namera, da v sedanjem trenutku, ko država še ni dovolj močna, izsili odcepitev najbogatejše pokrajine Katange, v katero so vložili v zadnjih desetletjih ogromno kapitala. Z zunanjimi obtožbami o terorju so menili, da bodo preslepili svet, toda tudi tokrat so se kolonialistične sile zmotile.
   Na kongoško pritožbo se je sestal Varnostni svet in na pričakovanje takoj odločno interveniral. Preko noči so sestavili posebne mednarodne oddelke, ki bodo v kratkem zamenjali tamkajšnje belgijske čete, tako da bodo zagotovili red in mir, obenem pa bodo zajamčiti novi republiki po-pollmo neodvisnost. Čete so že prispele v glavno mesto Leopold vitle in šele čez nekaj dni bomo zvedeli, kako bodo sprejeli mednarodne čete OZN v Katangi, kjer so medtem že progsili neodvisnost.
   Pokrajinska vlada v Katangi je dejansko pod vplivom belgijskega kapitala in ker pred neodvisnostjo Konga, niti na pogajanjih o bodočnosti kolonije, niso dosegli posebnih sporazumov o posebnem položaju Katange, so se odločili za takšen korak. Ker so sedaj videli, da so najnovejši poskus kolonialističnih sil obsodili, so Čombi naročili, da začne z veliko protikomunistično gonjo in z dokazi, da sta Lumumba in Kasavubu pod vplivom Vzhoda in da sta obljubita, da bosta zaprosila za tehnično pomoč predvsem na Vzhodu. Ker so Američani za takšne propagandistične izjave precej dojemljivi, pričakujejo, da bo tovrstna akcija dosegla uspeh in da jih bodo Američani v njihovi težnji podprli. Poteg tega računajo, da bodo dobiti ustrezno podporo od tistih ameriških kro-
gov, ki imajo v Kongu in to predvsem v Katangi, svoj kapital.
  Kljub ameriškemu imperializmu, moramo povedati, da so Američani vedno nastopali proti najbolj enostavnim in grobim kolonialističnim pote-
zam, kot je okupacija ozemlja. Ameriški kapital se je v svoji imperialistični politiki oslanjal vedno na drugačne metode t. j. metode finančnega podjarmljenja narodov, ne pa ozemeljskega zaseganja. Že zaradi takšne osnovne misli ameriške politike je razumljivo, da
bržda ne bodo priznali neodvisnosti Katange. Tudi Britanci so že namigniti svoj negativni odgovor. Ostala je samo Belgija sin ta bo doživela popoln potom svoje politike.
   Zakaj lahko trdimo, da je Čomba belgijska lutka? Poglejmo malo na pogajanja v Bruslju letos pozimi. Takrat so kolonialistični krogi hoteli razbiti pogajanja z gospodarskimi vprašanji, obenem pa iz-siliti zagotovila, da se po proglasitvi neodvisnosti ne bo ničesar spremenilo, torej da bodo kapitalisti vladali nemoteno naprej. Kongožani na to niso pristali in ker je belgijska vlada hotela na zunaj pokazati svojo miroljubno in napredno
politiko, so se domenili, da bodo o gospodarskih zadevah razpravljali kasneje.
   Katanga je najbogatejša pokrajina Konga. V njej je zbrano vse rudno bogastvo, ki je najbogatejše na svetu. Poleg tega so hoteli doseči na konferenci razporeditev svil. Vodji
dveh najmočnejših strank, Kasavubu in Lumumba sta najnaprednejša, vse ostale manjše stranke pa so dejansko pod vplivom Belgijcev. Ena teh strank je tudi tista, ki jo vodi Čomba v Katangi. Že takrat je govoril o tem, da bi priznali Katangi nekakšen poseben položaj, v katerem bi polagoma prišli v neodvisnost. To so bile dejansko zakulisne igre belgijskega kapitala. Kasavubu in Lumumba sta že marca opozarjala na nevarnosti, če bodo Belgijci še naprej podpirali težnje majhnih probelgijskih strank. Njun strah se je uresničili še v večji meri, kot sta sama pričakovala, kajti nikakor si nista mogla zamisliti, da bi Je nekaj dni po neodvisnosti intervenirali Belgijci na tako grob način.
   Hitrost je pravzaprav razumljiva, kajti po neodvisnosti so vse osrednje funkcije prešle v roke domačinov, izobraženih pa je zelo malo. Zaradi belgijske politike ni bilo v kungoški vojski niti enega črnskega oficirja in tako je lahko postal vodnik general nove kongoške armade. Sto tisoč belcev je imelo v rokah vso oblast in vso tehnično vodstvo v državi. Nova država je prevzela posle brez ustrezajočega kadira, z najrazličnejšimi političnimi koncepcijami in težnjami in tako je napad povsem logičen. Hitreje kolt bodo ukrepali, teže se bodo Kongožani branili, saj nimajo niti vojske, niti državnega aparata, miti inženirjev, niti mednarodne zaslombe, ni-ti zdravnikov in učiteljev, kaj pa šole diplomatov in izurjenih pravnikov. Tako so menili v Katangi in v Bruslju, niso pa računali, da se bo ves svet potegnil za tiste, ki so komaj dobili neodvisnost.
   Hitra akcija Združenih narodov je samo še enkrat pokazala, da so sedanji narodi proti nadaljevanju kolonialistične politike in da bo vsak podoben poskus obsojen že vnaprej na propad.
Nemiri v Kongu — Vojaki na ulicah Leopoldvilla razganjajo množico
SOVJETSKA PRIZADEVANJA V GOSPODARSTVU
   Na zadnjem plenumu CK KP Sovjetske zveze so razpravljal predvsem o industrijskem razvoju v zvezi z uvedbo tehničnih novosti v industrijo. Na tokratnem plenumu so kritizirali prizadevanja posameznih republik in celo pokrajin, da nasprotujejo kooperaciji ter specializaciji. Posamezne pokrajine hočejo izdelovati vse same, zaradi tega pa trpi celotna industrija in vse gospodarstvo. Stroji niso dovolj izkoriščeni in ker ne potrebujejo toliko kapacitet, kolikor jih imajo na razpolago, zavračajo uvedbo tehničnih novosti. Govorili so tudi o nagrajevanju in o pos-
peševanju lahke industrije, predvsem pa so se menili, da bi s posebnim sistemom spodbudili proizvajalce za boljši asortiman blaga.
AGRESIJA BUNDESWEHRA?
   Pred nedavnim je pobegnil v Vzhodni Berlin že tretji oficir zahodno nemške armade. Tudi ta je potrdil, da se pripravlja Bundeswehr na agresijo proti Vzh. Nemčiji. Celo na zemljevidih je pokazal, prav tako, kot njegova dva predhodna kolega iz zahodne vojske, kje so koncentracije nemške vojske iin v katero smer naj bi šel glavni napad.
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
3
NAMESTO REPORTAŽE
Izlet v preteklost
     V Rankovcih sta se v potoku kopali dve gosi. Mlad fant je prišel mimo in videl ob potoku obleko. Vzel je obleko in jo odnesel. Ko sta gosi to opazili, sta stekli za njim in ga kaznovali. Vzeli sta mu jezik. Tako sta se coprnici, spremenjeni v gosi, maščevali nad fantom.
     To se ni zgodilo pretekli teden, niti letos. Pravzaprav se sploh nikdar ni zgodilo, toda ljudska domišljija je ustvarila to zgodbo, ki se je ohranila vse do današnjega dne. Zdaj je zgodba že prišla v arhiv sobuškega muzeja in se bo tako še dolgo ohranila.
     Ekipa ljubljanskega etnografskega muzeja v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem za Pomurje, je te dni obiskala nekatere kraje na levem bregu Mure, kjer je zapisovala stare ljudske običaje ter raziskovala materialno in socialno kulturo v preteklosti. Pretekli teden se je ekipa mudila v Krogu. O tem raziskovanju govori naš sestavek.
   Jesen življenja se mu pozna že po hoji. Počasi usmerja korake in si zraven pomaga s palico. Osem desetletij nosi s sabo in vsi dogodki v tem času so mu ostali v svežem spominu.
   »Ne, te slamnate hiše ne pomnim!«, se je ustavili pred slamnato streho in pokazal s palico. Vse druge hiše pomnim. Teh zidanih hiš še takrat ni bilo.«
   Počasi stopamo proti njegovemu rojstnemu domu in Šebjamkov Ivan pripoveduje dalje. Pripoveduje o nekdanjih belili lanenih oblekah, o hudih tericah, ki so rade ponagajale moškim, o skrinjah, kjer so imeti spravljeno obleko in se jih on komaj spominja, o Ciganu Musonji, ki je prihajal v vas s svojo potujočo kovačnico, o...
   Ves se je preselil v svojo mladost in pripovedovanje o davnih časih ga tako prevzame, da spregovori včasih kar v sedanjem času.
   Krog je bil te dimi kakor izumrla vas. Lop dan so vaščani izkoristili in so hoteli čim -prej končati z žetvijo. Doma so ostali samo starejši ljudje.
   Ustavili smo se pod brajdo in Šebjanko naenkrat poveže sedanjost s preteklostjo: »Najsi žanjejo. Štirje so šli in pol orala bodo kmalu opravili. Dedek mi je mnogo pripovedoval o žetvi. Štirni žamjice, povreslar in vezalec. Dolgo je takrat trajala žetev. Ko je bilo vse končano, so naredili dožnjak, venec spleten iz poljskih cvetlic in klasja, v sredini pa je bila steklenica vina.. Dali so ga gospodarju na glavo in ga je tako nesel domov.
   Medtem, ko stari Šebjanko pripoveduje o mlačvi, ki se je včasih zavlekla vse do kolin, o svoji nekdanji obrti — cimpranju hiš in o denarju, ki so ga pri gradnji hiše položili na prvi vogal, da bi prinašal srečo, etnografinja Šarfova zapisuje njegovo pripovedovanje, tehnična risarka Šibila riše pročelje hiše, stani vodnjak in
sploh vse, kar se je ohranilo iz davnih časov. Tako ohranijo vso preteklost v muzejskih arhivih.
   Najtežje je z raziskovanjem duhovne kulture. Sem spadajo vsi podatki o vörkih, merarjih im comprnicah, ki so vedno škodovale ljudem. S tem poizvedovanjem ima največ težav Vlasta Korenova. Ljudje nočejo več misliti na tiste čase in na vprašanja o compirnicah ne odgovarjajo radi. Pri vsem tem vlada precejšnje nezaupanje, kakor da poizveduje o vsem tem Ivan Radel, da bi potem napisal senzacionalni članek »Eldorado zaostalosti. Ljudje so pri tem skopi z odgovori in tako gre v pozabo narodno blago.
   Tam, kjer se ob Muri vrti kolo Cipotovega mlina, je zapisovala podatke o socialni
kulturikov. Zupančičeva. Pripoveduje. kakor bi sama preživela dalj časa ob Muri. Svoje zapiske o mlinih je začela tako:
    •Mlin počiva na kumpih. Kump ima spodaj dno, ob strani stranice. Stranice veže z dnom rigeu. Mlin je povezan na obrežje z velikimi lanci.«
Tako gre naprej, točno z besedami, ki jih ljudje uporabljajo za posamezne dele mlina.
   V njeni beležki je ostalo še mnogo gradiva o grofih, na-mešnjakih, kmetih, želarjih in kučarjih, zapiski o tem, kako so delali pri mlinih oljovo, o petanjski veščini in še o marsičem.
   Tam zraven, kjer Zupančičeva pripoveduje o nekdanji socialni kulturi in o preteklosti, se vrti mlinsko kodo. Vedno naprej v eno smer. Tako se je tudi kolesje časa zavrtelo in marsikaj že zdrobilo pod sabo. Edino stari ljudje, kot so Šebjankov Ivan in še nekateri so rešili s svojim spominom vsaj nekaj stvari tega kolesja. Ta konzervirana preteklost, ki so jo zapisali etnografi, bo ostala vedno v muzejskih arhivih.
                           B. B.
Šibila M. — Ognjišče
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
  V soboški kino dvorani Park bodo prihodnji teden predvajali češki barvni film Zvečer nastopamo«, ob koncu tedna pa bo na sporedu italijanski vistavision film v
barvah »Benetke, mesečina in ti«.
   V Križevcih pri Ljutomeru bodo v kratkem predvajali italijansko inačico ruskega pisatelja Dostojevskega, presajeno na italijanska tla. Gre za italijanski film »Bele noči«, za katerega nekateri kritiki trdijo, da je uspela scenarijska, režiserska in igralska zamisel filma, medtem, ko so drugi drugačnega mnenja. Drži pa, da je režiserju uspelo ustvariti v filmu svojevrstno vzdušje, pa tudi Maria Schel in Marcelo Maistroiani sta ustvarila v filmu prikupen ljubavni parček. Film si bodo križevski ljubitelji sedme umetnosti prav gotovo z zadovoljstvom ogledali.
   Prihodnji teden bodo v Gornji Radgoni predvajali domači film »Dobri stari pianino«, ki se sestoji iz štirih zanimivih zgodb, ki jih povezuje usoda starega pianina v narodnoosvobodilni borbi. Kritiki očitajo filmu slab dialog igralcev Sotlerja in Ježka. Glasba je
dobra. V filmu nastopa v glavni vlogi mlada Ptujčanka Vida Kuharjeva.
   V začetku prihodnjega meseca bo v Soboti na sporedu francoski film »Črni dosie«, ki ga je nabavilo distribucijsko podjetje »Zeta-film« iz Budve.
V KRATKEM PO POMURJU
   PROSENJAKOVCI — Pred kratkim so imeli poveljniki 11 gasilskih društev območja Prosenjakovce sejo, na kateri je bila glavna tema razgovorov priprava na sektorska tekmovanja, ki bodo v začetku septembra.
   HODOŠ — Vaške organizacije v Hodošu s Socialistično zvezo na čelu se že dalj časa zavzemajo za ureditev otroškega vrtca, saj je v kraju okrog 30 otrok, ki so potrebni varstva. Kaže, da se jim bo to ob pomoči občinskega in okrajnega odbora SZDL kmalu posrečilo. Pri preurejanju prostorov bodo pomagali tudi s prostovoljnim delom.
   Žene zadružnice na Hodošu so si uredile na zemlji, katero jim je dodelila zadruga, lepe vrtove. Na teh pridelujejo letos različno zelenjavo. Jeseni nameravajo pripraviti večje količine marmelade in sadnih sokov za mlečno kuhinjo.
   BOGOJINA — V prejšnjem tednu so v Bogojini imeli zbor volivcev, na katerem so govorili o letošnjih donosih pšenice, o oblikah kooperacije s KZ, pregledali pa so tudi nove kandidate za nadomestne volitve v občinski zbor proizvajalcev.
   VERŽEJ — V torek je imel zadružni svet v Veržeju sejo, na kateri so razpravljali o polletnem planu KZ, o novem pi-
tališču in o prevzemu gospodarskega poslopja v Veržeju in zadružnega doma na Grlavi.
   FOKOVCI — Mladina iz Fokovec in Sela je preteklo nedeljo priredila plesno veselico, ki je dobro uspela.
   Kakor poročajo iz Petrovec, bodo tudi tu lepo proslavili Dan vstaje. Proslavo bodo imeli pri gostilni Horvat v Petrovcih, sodelovala pa bo tudi mladina in predvojaška vzgoja. Ob tej priliki bo mladina uprizorila igro »Via mala«.
   LENDAVA — Za Dan vstaje bo strelska družina v Lendavi organizirala tekmovanje — patrolni tek po Lendavi.
   BELTINCI — V soboto je imel občinski komite ZK v Beltincih sejo, na kateri so se člani komiteja kritično pomenili o pripravah za sestavo novega perspektivnega plana.
   Dan vstaje bodo tudi v Beltincih lepo proslavili. Že v četrtek zvečer bodo imeli kresovanje, ob kresu krajši govor, na proslavi bo sodelovala tudi godba na pihala, mladina pa bo priredila zabavo.
Stara zibelka
Kmečka kuhinja nekoč
  SODOBNO
GOSPODINJSTVO“
(Štev. S)
   Peta letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva« poroča obširno o razstavi Družina in gospodinjstvo 1960«. Tina Maležič piše o novih nalogah, ki stojijo pred nami v zvezi z delovanjem šolskih mlečnih kuhinj. Pripraviti je treba vse potrebno, da jeseni ne bo nobenega šolskega otroka brez malice v šoli. O pravem času objavlja revija napotke staršem, kako naj opremijo otroka, ko odhaja na letovanje. Gospodinjam, ki perejo v mehaniziranih hišnih pralnicah, bodo dobrodošli recepti za pranje v Rimo pralnem strojil. Zanimiv je prispevek o novem izdelku Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je pričela izdelovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnimi koriti. Potrošnikom sta namenjena tudi prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanju in o možnostih reklamiranja pri nakupu tekstila.
   Ta številka objavlja tildi izide preizkušenj golaževih konzerv, ki jih je preizkušala grupa prehranskih strokovnjakov. Strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvaliteti konzerv, embalaži, ceni in uporabnosti, so priključeni tudi preizkušeni recepti za pripravo golaževih konzerv.
   Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstvu v Ljubljani, Gradišče 2/III Izhaja mesečno. Letna naročnina znaša 500 dinarjev.
  DOKUMENT, KI PRIPADA ZGODOVINI
  Pred dnevi (točno 10. julija) je pod številko 232/2-60 Obrtna zbornica za okraj Murska Sobota poslala pristojnemu organu pri okrajnem ljudskem odboru poročilo o nagrajevanju po delovnem učinku d družbenem sektorju obrti, v katerem beremo:
  »Specifičnosti obrtnih organizacij Pomurja je o glavnem pripisati sorazmerno majhen napredek pri nagrajevanju po učinku. Že itak maloštevilna delovna sila ima prilično visoko starostno dobo in tako kolektivi rajši vidijo nagrajevanje po času kot po učinku, kajti v drugem primeru bi strokovno mlajša delovna sila imela možnosti priti do večjega zaslužka, kar jasno ne odgovarja starejšim delavcem v organizacijah. Da je temu tako, nam jasno kaže delo okrog sprejemanja tarifnih pravilnikov v lanskem letu, kjer so skoraj vse organizacije obrtnega sektorja skušale doseči razpon pri tarifnih postavkah in s tem omogočiti starejšim delavcem višjo tarifno postavko. Razumljivo je. da organizacija, ki zaposluje v glavnem starejšo delovno silo, ne kaže posebnega interesa za uvedbo nagrajevanja po učinku. Značilno za Pomurje pa je, da mlada strokovna delovna sila noče ostati doma in išče zaposlitve širom Slovenije, da, celo o ostalih predelih naše države, kjer je iz kakršnihkoli razlogov stimulacija neprimerno boljša. Pri tem odigrava nemajhno vlogo tudi mentaliteta pomurskega (verjetno: prekmurskega, op. Š. B.) delavca, ki je že skoraj zgodovinsko poznana (pod. Š. B.), da želi iti v svet...«
  Sicer ni mogoče odrekati obrtni zbornici pravice ugotavljanja značilnosti pomurskega delovnega človeka, čeprav bi ji lahko zapisali ,obrtniških rek »da naj čevlje sodi kopitar«, toda zdi se nam le potrebno opozoriti na metodološko zgrešenost pri tem njenem raziskovanju in bi ji zato priporočali, če hoče pri uvajanju nagrajevanja po učinku upoštevati značilnosti, ki so že »zgodovinsko« poznane, da organizira poseben zgodovinski oddelek. Ta oddelek bi omogočil, da bi (verjetno z velikim presenečenjem) ljudje v obrtni zbornici spoznali presenetljivo (za njih morda senzacionalno) odkritje, da so o svetu od že zgodovinskih značilnosti »vandrovske« mentalitete pomurskega delovnega človeka bolj znane zgodovinske značilnosti obrtništva kot so cehovstvo z izkoriščanjem mladih in sposobnih delavcev (kar se odraža tudi v zoperstavljanju uvajanja nagrajevanja po učinku dela) in da so pa zaradi tega znane tudi »zgodovinske» posledice: da ljudje zaradi tega gredo tja, kjer je teh zgodovinsko značilnih mentalitet obrtništva manj ali pa jih sploh ni.
  Sicer pa moramo še enkrat poudariti, da bi se naj z raziskovanjem zgodovinskih specifičnosti našega obrtništva ukvarjat le poseben oddelek, kajti zdi se nam, da bi nastala nepopravljiva škoda, če bi se zbornica posvetila izključno temu delu. Zdi se nam namreč, da tudi kadrovsko še ni pripravljena za tako delo, kar priča omenjena (morda niti ne prva?) zgodovinska razprava, ki jasno kaže po svoji pomanjkljivosti na izredno pomanjkljivo in površno raziskovalno delo ter zaradi tega obstoji poteg izkrivljanja dejstev še nevarnost, da bi se obrtna zbornica kmalu spremenila v ustanovo, ki bi pripadata zgodovini in za katero bi lahko (morda pa že tudi danes?) lahko ugotavljali, da boluje na že »zgodovinsko poznanih mentaliteti, enako preživeli kot zgodovinska mentaliteta obrtništva.
Štefan Balažič
S seje Sveta za delo pri OLO Murska Sobota
Razvoj gospodarstva in plan kadrov
   le od srede maja in tudi n prihodnjih mesecih vse do konca leta bodo najrazličnejši organi razpravljali o novem petletnem perspektivnem planu gospodarskega razvoja in o ukrepih, ki jih bo potrebno storiti, da bo ta plan in pa tudi zaželjeni gospodarski razvoj dosežen ter tudi presežen. Razpravljanje o teh ukrepih ima tudi neprimerno večji pomen kakor pa samo odpravljanje dosedanjih pomanjkljivosti.
   Toda čutiti je, vsaj iz doslej zbranih podatkov, da pa, in to skoraj v večini gospodarskih organizacij, te razprave ničesar ne pomenijo. To ne izvira samo iz tega. ker morda v teh podjetjih premalo čutijo razne pomanjkljivosti, temveč iz silne neodgovornosti do lastnega podjetja. iz pomanjkanja odločnosti, da bi pomanjkljivosti odpravljali in hkrati tudi iz premalo poglobljenih proučevanj razvoja podjetja in njegove, bodočnosti. Ta pojav zasledimo pri upiranju uvajanja nagrajevanja oziroma določanja osebnih dohodkov po učinku dela, kar ni nič čudnega, saj lahko opažamo, kako se v nekaterih gospodarskih organizacijah težko poslavljajo od starih, že pri vajenih načinov dela, zanemarjajo še neizkoriščene proizvodne zmogljivosti itd., novi način določanja osebnih dohodkov pa nujno zahteva odpravljanje vseh teh ovir, podrobno preštudirano organizacijo dela. nenehno izboljševanje tehnoloških postopkov itd.
    Podoben odnos kažejo v nekaterih gospodarskih organizacijah do vprašanja kadrov. Kadar je govora o njihovih težavah, o pomanjkljivostih in sploh o problematiki je vedno že kot nekak pripev uvodoma tarnanje: Nimamo kadrov. Kadri so naša boleča točka. Vse bi bilo v redu, če bi imeli te in te strokovnjake, take in take. Sedanji kader je slab, ne moremo ničesar z njim itd. Na koncu se pokaže, da pač če ne bi bilo direktorja, ki je tak in tak strokovnjak (bolj po sili prilik in zaradi svoje direktorske avtoritete), bi podjetje razpadlo.
    Toda danes, ko se doslej v najširšem merilu in tudi v največjem obsegu razpravlja o kadrih in ko je jasno, da je zaradi bodočega razvoja našega gospodarstva potrebno zagotoviti tudi primeren strokovni kader, pa naenkrat ugotavljamo, da v mnogih gospodarskih organizacijah. kjer vedo tako čudovito tarnati nad pomanjkanjem kadrov, danes sploh ne vedo, kake kadre potrebujejo. To pa ne samo zaradi tega. ker se jim zdi škoda denarja za štipendije ali zgolj iz bojazni za razne stolčke in s tem povezanim strahom pred novimi ljudmi, temveč preprosto iz tega, ker jim tudi ni jasno, kako se naj njihovo podjetje razvija. Sicer ne vzbuja začudenja, če Dežnikoma v Lendavi ne planira nobenih novih strokovno usposobljenih ljudi, ker nam majski dogodki kažejo, da jim ti niso potrebni. ker direktor, računovodja in ostali
ljudje iz uprave lahko napravijo vse, seveda če se jim pri tem ne zatakne. Preseneča nas, da n. pr. ljutomerska lica ne predvideva nobenega izobraževanja in še precej drugih podjetij, za katere lahko ugotovimo, da so bolj potrebna strokovnega kadra kot tista, ki ga še predvidevajo. Kako silno neodgovorno je tako podjetje, nam kaže v tem pogledu primer tovarne perila Mura v Murski Soboti, ki je pred leti sporočila svojim štipendistom, da jih bo sicer štipendirala do konca študija, vendar jim pa ne more zagotoviti, da bi se zaposlili o podjetju. Danes pa ravno tak kader išče.
   V nekaterih podjetjih pa zopet to planiranje jemljejo zelo neresno in z ozirom na to. da pač zadostijo »formalnostim«, kar tako mimogrede napišejo zdravnika, pravnika, ekonomista itd. Značilno pa je, da skoraj v nobenem podjetju ne predvidevajo delovnih mest za socialne delavce in to kljub temu. da je o pomenu socialne službe bilo že toliko govorjenega.
   Naj zaključimo, da je vsako razpravljanje o kadrih brez povezanosti z dejanskimi potrebami in razvojem podjetja jalovo in nekoristno in je razpravljanje o tem vprašanju nujno potrebno povezati s celotnim razpravljanjem o razvoju podjetja in to tako z gospodarskim razvojem kakor tudi z razvojem in spreminjanjem samih družbenih odnosov v podjetjih.
-nc
OBVESTILO
   V petek, 22. julija bo dopoldan odprt Pokrajinski muzej Murski Soboti in oddelek za NOB v Ljutomeru.
   Vabimo prebivalce, da si v čimvečjem številu tega dne ogledajo zanimive muzejske zbirke!
Pokrajinski muzej Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
4
V     KRATKEM PO POMURJU
   SLATINA RADENCI — V soboto so v Radencih odprli obnovljeno gostilno zraven pošte. Kakor je znano, je to gostilno prevzelo in uredilo Zdravilišče.
V  nedeljo pa so imeli veliko tombolo.
   VELIKA POLANA — V petek je bila v Veliki Polani konferenca SZDL, na kateri so formirali iniciativne odbore SZDL zn tamkajšnjo okolico. Razpravljali so tudi o perspektivnem planu ter ustanovili živinorejsko in kmetijsko sekcijo.
   MARTJANCI — V četrtek je imel mladinski aktiv v Martjancih sestanek, na katerem so razpravljali o urejanju novega športnega igrišča ter o nadaljnjem športnem udejstvovanju mladine. Novo igrišče bodo uredili s prostovoljnim delom na zadružni parceli.
   V   nedeljo je bil v Martjan-cih sestanek sekcije zadružnic, na katerem so se te pogovorile o tečaju za vkuhavanje sadja in sadnih sokov. Prvi tečaj te vrste se bo v Martjancih začel čez nekaj dni, pozneje pa bodo žene vkuhavale sadje tudi za šolsko kuhinjo.
   KOG — S Koga so nam sporočili. da je imelo tamkajšnje TVD Partizan v nedeljo telovadni nastop. Kot omenjajo, imajo na Kogu telovadne nastope v poletnih mesecih bolj poredko.
   VIDEM OB ŠČAVNICI — Gasilci pri Vidmu ob Ščavnici so v teh dneh dogradili v surovem stanju novi dom. Z deli še nadaljujejo. Pri Vidmu tudi omenjajo, da žanje poravnalni svet pri svojem delu lepe uspehe. V nedeljo je uspešno rešil 8 spornih zadev.
   MAČKOVCI — Na sestanku SZDL v Mačkovcih, ki je bil v ponedeljek, so formirali nove iniciativne odbore ter razpravljali o številu organizacij v mačkovski okolici. Predlagali so, naj bi se združili vasi Poznanovci in Prosečka vas v eno organizacijo.
   Za tem so na sestanku govorili še o ustanovitvi nekaterih sekcij. Navzoči so se najbolj zavzemali za ustanovitev sekcije za zadružništvo, komunalna vprašanja ter sekcijo za šolstvo in prosveto, ki bo prav tako imela precej dela.
   Na tem sestanku so se pogovorili tudi o praznovanju Dnevu vstaje ter grajali poslovodje nekaterih podjetij, ki se jim ne zdi potrebno, da bi ob praznikih obesili zastave in okrasili okna. Tak primer je med drugimi tudi poslovalnica »Prekmurski magazin« v Mačkovcih, podobno pa je tudi ponekod drugod.
   PUCONCI — Tudi v Puconcih so imeli pred dnevi sestanek, na katerem so govorili o ustanavljanju in združevanju vaških organizacij SZDL.
   ROGAŠOVCI — Pred dnevi se je v Rogašovcih konstituiral krajevni odbor organizacije Socialistične zveze. Na seji so razpravljali tudi o sklepih, ki jih je sprejela občinska konferenca SZDL, in o formiranju podružnic. Govorili so tudi o ustanavljanju sekcij.
   V    nedeljo bo Ljudska tehnika v Rogašovcih organizirala v okviru Dneva vstaje ocenjevalne vožnje motornih vozil.
Že letos
ASFALTNO CESTIŠČE
OD LENARTA DO GORNJE RADGONE
Prihodnje leto: Dela na cesti Rakičan-Lendava
      Nova trasa Lenart—Benedikt, ki jo gradijo mladinske delovne brigade, bo za več kilometrov krajša od stare ceste. To pa je le ena njena prednost. Znano je, da stara cesta ni bila sodobna, hkrati pa so bili zanjo značilni zmrzlinski pojavi, nepregledne krivine, dva zelo velika vzpona, itd. Vrh vsega je imela stara cesta le 5 m cestišča s 6 m planuma. To pa sodobnemu prometu vsekakor ne odgovarja.
   Pri upravi za ceste LRS, na gradbišču Benedikt nam je inž. Smrekar povedali, da bo cimeta nova cesta 6 m široko cestišče in 8-meterski planum. Na stari cesti je bilo 14%, na novi pa bo maksimalni vzpon 6 %. Cesta je projektirana za brzino 80 km na uro. Vse kaže, da bo nova cesta od Lenarta do Benedikta asfaltirana že letos.
   Kar zadeva cesto od Benedikta do Gornje Radgone, gre za dve skupini del. Tu velja omeniti predvsem korekturo trase za bralno 80 km na uro. Projektant je podjetje »Projekt — nizke gradnje« iz Ljubljane, oziroma inž. Dimitrijev. Na tej cesti bo ikopa in nasipa, 35.000 m3 (na trasi Lenart —Benedikt 50.000 m3). Dalje bo dobila ta celotna trasa zaščitni sloj gramoza (povprečno 45 cm, v lokih ustrezno več). Za to je potrebnih 40.000 m3 gramoza, ki ga dobiva Uprava za ceste iz dveh lastnih gramoznic. Te dni bodo že pričeli asfaltirati del ceste od Podgrada do Lomamoša. Od 11,7 km ceste je pripravljenih za asfaltiranje že skoraj 6 km. Za asfaltiranje obeh odsekov bodo imeli dve bazi: v G. Radgoni in na Pesmici pni Mariboru. Predvidevajo, da bo stal kilometer ceste z asfaltom blizu 16,000.000 dinarjev im še več.
   Projektant inž. Dimitrijev bo pripravil čez zimo projekte za cesto Rakičan—Lendava in dalje do hrvatske meje. S tem v zvezi je omenili v razgovoru predvsem korekture ceste skozi vasi. Na več mestih bo tekla cesta po novem izven vasi. Inž. Smrekar iz Uprave za ceste LRS pa je izjavil, da so na odseku Lenart-Benedikt mladinske brigade najtežja dela že (Opravile in pripravile traso za strojno delo. Vsa težja zemeljska dela bo opravil namreč stroj — buldožer. Mladinske brigade bodo opravile tudi okrog 4000 m drenaž. To spričo potrebnega odvodnjavanja.
   Med objekti na novi cesti Lenart—Benedikt velja omeniti novi most pri Lenartu, most pri Benediktu (zgrajen že lani letos ga bodo le dogradili), nekaj mostičkov in več manjših cevnih propustov. Od hiš v območju korigirane trase bodo morali podreti 2 do Benedikta in 4 naprej do G. Radgone. Na odseku Benedikt —G. Radgona bodo morali prestaviti v dolžini 3 km telefonske in električne drogove in vode, na trasi Lenart—Benedikt pa v isti dolžini telefonske. Vsi so namreč v območju korigirane trase.
   Z delom mladinskih delovnih brigad je strokovno vodstvo zadovoljno. Tudi s strokovnega gledišča je njihovo delo že mnogo boljše kot v začetku. Sicer pa je pri vsaki četi mladih graditeljev po en gojenec cestarske šole. Šolo vodi prof. inž. Franjo Rendla.
Bj. Š.
Naš domači         «
    V razmahu turistične sezone, ko se v slovenskem središču spet trkajo na prsi, da so se premalo pripravite na letošnjo sezono in so jih tujci s svojim množičnim obiskom zelo presenetili, v krajih ob Muri ugotavljamo čisto nekaj drugega. Naši »turistični uradi«, ki so skozi vse teto aktivni, s0 v sezoni še bolj »namagnetili« svoje kompase. Žal se magnetne igle večkrat pokvarijo in pokažejo iz Skakovec smer na jug, proti Murski Sabati. Tu se pričenja naša resnična potopisna zgodba.
    Srečali so se v gostilni na robu Murske Sobote. Ta zadnji sestanek na domači zemlji so zalili z nekaj litri vina. Nekje daleč pod nemškimi rudniškimi jaški jih je menda že čakal avtomobil s svetlečim bičem. »Turistični« vodič Alojz Felbar iz Strehovec je določil smer: Črnelavci—Gederovci—Skakovci. Vas Skakovci, ki po imenu spominja na glagol skakati, je bila njihov končni cilj.
    Vodič Felbar je imel tega dne v svoji skupini naslednje turiste: Franca Mesariča, Štefana Majcna in Veroniko Bohnec.
    Skakovci so jih sprejeli lepe poletne noči, ki je pa niti opazili niso, kajti preveč so bili zaposleni z najpomembnejšim nemškim stavkom in ga nenehno ponavljali: Wir sind arme Leute aus Jugosla-wien.
    Tam, kjer se za Skakovci poslovi cesta za Cankovo, se je »ekspedicija« ustavila. Felbar jih je preštel: »Ena, dva, tri. Petnajst tisoč po komadu. Skupaj 45 tisočakov. manj pet tisoč popusta.«
    Četvorka se je napotila s ceste na zapad. Po sto metrih so se ustavili in vodič Felbar jim je razložil: »Dragi moji turisti, v Avstriji smo! Zdaj pa mirno naprej in
srečno!« Zadnje besede je povedal takrat, ko je že sedel na kolo in hitel s svojim zaslužkom proti ovinku.
    Mesarič. Majcen in Bolinecova so se z velikimi upi napotili proti tistemu znamenitemu zaporu, kjer se na spominskem zidu že blešči toliko naših domačih priimkov. Ko so razmišljali o tem začasnem stanovanju, jih je iz teme napadel glas: »Stoj!« Obstopili so jih graničarji.
    Tu se naša potopisna zgodba konča. Felbarjeo »turistični urad« jim je naredil neprijetno presenečenje, saj je zaradi nepoučenosti izbral najbolj zastražen prehod, razen tega pa je pred svojo skupino odmeril del skakovskih polj sosednji Avstriji.
    Zgodba še ni končana, končan je le potopis. Žalostni, da jih je Felbar kljub velikemu denarju pustil pred mejo in nezadovoljni, ker jim niso bili dosegljivi tuji rudniki, kjer domačini nočejo delati, so se napotili nazaj o Mursko Soboto. S svojimi kolesi, ne z avtom, ki bi imel ob strani svetel bič.
    Zgodbo je končal sodnik na Okrožnem sodišču o Murski Soboti. Med izredno tišino omenjenih turistov je bral razsodbo:
    Felbar Alojz, po členu 303/2 Kz, na eno leto in šest mesecev zapora;
    Mesarič Franc, po členu 505/1 Kz, na štiri mesece zapora;
    Majcen Štefan, po členu 303/1 Kz na šest mesecev zapora.
    Spet je šel v likvidacijo en »turistični uradi. Ko bodo iz inozemstva prihajala k nam resnična pisma o tamkajšnjem življenju naših ljudi, bo naš domači ,turizem«, ki škoduje ugledu države in tistim, ki ga zganjajo, popolnoma zamrl. »Turistični uradu bodo spustili rolete.
B. B.
Reporterjevi zapiski iz lendavske občine
NOVI VAŠKI DOMOVI
IN TELEVIZORJI
     V številnih vaseh lendavske občine gradijo letos vaške domove. Povsod prispevajo vaščani precej gradbenega materiala, ponekod pa so zbrali tudi denarna sredstva. Ker bodo ti domovi služili vsem vaškim organizacijam, je tudi občinska gasilska zveza v Lendavi namenila skoraj vsa razpoložljiva sredstva za vaške domove.
   Med prvimi bo letos dograjen novi dom v Pincah ob meji, za katerega je gasilska zveza doslej prispevala okrog 800 tisoč dinarjev, precej pa so pomagali vaščani s prostovoljnim delom ter gradbenim materialom. Pravijo, da bodo imeli otvoritev že prihodnji mesec. Enak dom gradijo tudi v Brezovcih, kjer so vaščani poka-
zali za gradnjo veliko zanimanje, pa tudi občinska gasilska zveza je za gradnjo dodelila že okrog pol milijona dinarjev. Ta dom bodo dogradili šele prihodnje leto. Tudi gradnja vaškega doma v Radmožancih se hitro bliža kraju. Za to gradnjo so nekaj sredstev prispevali poleg gasilske zveze tudi vaščani, ki so veliko pomagali tudi s prostovoljnim dedom. Material za gradnjo novih domov pa pripravljajo tudi v Čentibi in Dolgi vasi. Ta dva domova bodo začeli graditi že jeseni ter jo dogradili v prihodnjem letu. Za gradnjo teh domov im doma v Radmožancih je dal nekaj denarnih sredstev okrajni odbor SZDL, znatnejše dotacije pa tudi občinska gasilska zveza. O gradnjah pa so začeli razpravljati tudi v ostalih vaseh lendavske občine, v Palami, La-košu in drugod.
   Skoraj povsod so si nove domove zamisliti kot žarišča kulturno-prosvetnega in družabnega življenja. Vaške organizacije s Socialistično zvezo na čelu težijo za tem. da bi domove čimprej opremili s tele-vizorji, radijskimi sprejemniki in kinoprojektorji, ponekod pa so začeli razmišljati tudi o ureditvi manjših knjižnic. Tam, kjer za gradnje domov nimajo možnosti, pa nameščajo televizorje po gasilskih domovih in šolah. Okrog teh se po napornem delu vaščani kaj radi zbero. Doslej je kupilo televizor že gasilsko društvo na Kapci, kupile pa so jih tudi vaške organizacije v Dobrovniku in Petišovcih. Televizorji torej že služijo svojemu namenu, čeprav v teh vaseh še nimajo najprimernejših prostorov. V lendavski občini ugotavljajo, da se začenja z izgradnjo vaških domov in s televizorji na vasi novo, pestrejše življenje.       -ko
BRALCI NAM PIŠEJO
Soboška tržnica - izjema ?
   Dobili smo pismo bralca T.K. iz M. Sobote, ki piše med drugim naslednje:
    - le od spomladi spremljam cene na tržnici v M. Soboti in v Ljutomeru in ugotavljam, da so povrtnine in sadje na soboški tržnici mnogo dražje kot v Ljutomeru. Tukaj primerjava cen zadnjih dni:
          Ljutomer M. Sobota krompir      25            40
jabolka      50        80
grah         40        60
hruške      40        100
marelice    90        140
fižol       60        120
kumarice    70         80
   Teh nekaj primerjav je menda dovolj, da si potrošnik lahko ustvari svoje mnenje. Med
drugim moram reči, da so tudi v Mariboru povrtnine cenejše kot o M. Soboti. Vprašam, ali je soboška tržnica res izjema?
  PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Zanimali smo se glede cen pri tržni inšpekciji na občinskem ljudskem odboru v M. Soboti, kjer so nam dejali, da cene na tržnici ne bi smele biti višje kot so v trgovini s sadjem in zelenjavo pri kmetijski zadrugi. Zato smo poizvedeli, kakšne so cene v tej trgovini in ugotovili, da prodajajo večino pridelkov ceneje kot na tržnici. Končno pa, zakaj na tržnici ni cenika?
Jezikovni bič
   Komaj je ?. julija t. I. izšla številka našega lista, ki v eni izmed beležk opozarja na trpinčenje in pačenje našega knjižnega jezika, že se je na črensovski zadružni dom obesil (od žalosti seveda!) še hujši »literarni zločinec«. Kino Velika Polana obvešča prebivalstvo o svojem programu v nekem čudnem jeziku, ki je podoben edino pokojni ilirščini. Ta zgodovinski dokument, ki se upravi polanskega kina prav gotovo ne zdi nič nenavadnega, a tepe vsakega, ki ima vsaj malo posluha za slovenski jezik, ima do potankosti tako besedilo:
   KINO VELIKA POLANA
Predvaja Jugoslovanski borbeni film iz 11 svetovne vojne z Nemci na (Suteski) »Kros granje nebo«
   Film se predvaja o Soboto zvečer ob 1/2 9 uri in o Nedeljo ob 5 popoldan, toje 8. +9.
   Filmi se predvajajo-vsako Nedeljo-ob 5 uri popoldan
   17 VII. Lov na pume Ameriški barvni
   24 VII Obično nepoznati lopovi«. Angleški
   51 VII »Vučja noč« Jugoslovanski
   Če uprava kina ne more dobili človeka, ki bi bil vsaj malo več kot polpismen, bi lah-
ko vsaj naslove filmov pisala o slovenskih prevodih, ki jih najde o vsakem domačem časopisu. Veliko površnost in neodgovornost pred občinstvom dokazuje tudi oblika obvestila, še bolj pa to. da je polanska roka napačno prepisala celo naslove filmov o srbohrvaščini. Tak književni invalid prav gotovo ne more biti o ponos polanski kulturni ustanovi. Razumljivo je sicer, da vsak ne more obvladati pravopisa in slovnice, toda to, kar gre na javno mesto, mora biti vsaj malo jezikovno prečiščeno. Polanska uprava kina bi se morala zavedati, da tak spaček visi tudi po več tednov in ga prebere mnogo ljudi. B. B.
Pionirji iz kolonije v Tolminu pišejo
   Iz počitniške kolonije v Tolminu, kjer preživlja vesele počitnice okrog 200 pionirjev iz Pomurja, so nam sporočili, da se počutijo dobro in da so zdravi. Zelo všeč jim je slikovita okolica sredi planinskih vrhov ob bistri Soči. V pismu sporočajo prav lepe pozdrave vsem domačim ter se zahvaljujejo organizatorjem kolonije:    okrajnemu  in občinskim
ljudskim odborom ter odsekom za zdravstvo in socialno varstvo. Pionirji pa so se v pismu zahvalili tudi upravi našega lista, ki jim je poslala večje število časopisov.
POZDRAVI VOJAKOV
   Pomurski fantje, ki služijo kadrovski rok v Dugem selu pri Zagrebu, pošiljajo ob Dnevu vstaje tople pozdrave in lepe čestitke staršem, bratom, sestram, dekletom ter vsem delovnim ljudem Pomurja. Posebne pozdrave pa izrekajo kolektivoma Tovarne perila »Mura« in ČZP »Pomurski tisk«. Franc Ferenc iz Veržeja, Štefan Tompa iz Črne-lavec in Franc Lukač iz Kroga.
   Ob Dnevu vstaje pozdravlja vse domače, posebno pa ženo s hčerkami in ostalo prebivalstvo Pomurja Vlako Kocbek, ki služi vojaški rok v Boki Kotorski.
Krvav obračun v Logarovcih
    V Logarovcih pri Ljutomeru je prišlo prejšnjo sredo do krvavega obračuna med 25-letnim Milanom Žnidaričem in 58-letnim Markom Makovcem. Usoden prepir je nastal tega dne zvečer v gostilni Vršič v Logarovcih, kjer se je mudil Marko Makovec, ki je prinesel s sabo tudi lovsko puško.       
   CANKOVA — V okviru proslav Dneva vstaje bodo na Cankovi organizirali partizanski pohod, na katerem bo sodelovala mladina, pripadniki JLA in LM.
    Medtem je prišel v gostilno tudi Milan Žnidarič. Ob tej priložnosti se je pošalil z Makovcem, češ če se namerava ustreliti. Že nekoliko vinjen je Makovec začel Žnidariča zmerjati, vendar je le-ta ostal tiho.
    Kmalu potem je Makovec odšel iz gostilne na cesto, za njim pa tudi Žnidarič. Pri slučajnem srečanju nedaleč od gostilne sta se začela prepirati. Žnidarič je Makovcu iztrgal puško iz rok in ga z njo večkrat močno udaril po glavi in po telesu. Poškodbe so bile tako hude, da je Makovec nekaj ur zatem umrl. Prave vzroke tega krvavega obračuna še pristojni organi raziskujejo, Žnidariča pa so aretirali.
VELIKA POLANA
SPORAZUM 0 MALEM OBMEJNEM PROMETU V VELJAVI
   V petek je začel veljati sporazum o ureditvi obmejnega prometa med FLRJ in Avstrijo, ki je bil podpisan 18. marca letos v Beogradu ob obisku avstrijskega ministra za zunanje zadeve Bruna Kreiskega. Širina obmejnega pasu načeloma obsega 10 km na vsaki strani, v bistvu torej tisto področje, ki ga obsega tudi sporazum o dvolastnikih. Razlika je v tem, da so pravice prehoda čez mejo razširjene na vso prebivalstvo, ki je stalno naseljeno v območju obmejnega pasu. V Pomurju so po tem sporazumu na obmejnem področju med večjimi kraji Gornja Radgona, Slatina Radenci, Videm ob Ščavnici, Minska Sobota in drugi, na avstrijski strani pa Jennersdorf, Radgona, Mureck itd.
   S posebno stalno obmejno prepustnico bodo lahko po tem sporazumu jugoslovanski in avstrijski državljani, ki so stalno naseljeni v obmejnem pasu, potovali štirikrat na mesec
v sosednjo obmejno področje in se tam lahko zadržali do 60 ur. Otroci do 16. leta starosti bodo lahko šli čez mejo samo v spremstvu staršev ali drugih ljudi le, če bodo vpisani v njihove stalne obmejne prepustnice. S prepustnico bodo lahko potovali čez obmejne prehode, ki bodo v njej navedeni, državno mejo pa bodo morali prestopiti v obeh smereh preko istega obmejnega prehoda. V slučaju, da nekoga doleti na sosednjem obmejnem področju neka zapreka (bolezen itd.), bo na tem območju lahko ostal toliko časa, dokler zapreka ne bo odklonjena, o tem pa bo moral obvestiti pristojne državne organe.
Za prenos blaga čez mejo je določeno tako, da bodo lahko
jugoslovanski državljani odnašali in prinašali v sosednjo Avstrijo v enem mesecu vsoto do 3500 dinarjev v bankovcih od vključno 100 din navzdol.
Za pravilno uporabo tega sporazuma bodo organizirali stal-
no mešano komisijo, ki bo reševala vprašanja, ki bi nastala v zvezi s tolmačenjem in uporabo sporazuma. Kdor bo šel s stalno prepustnico čez državno mejo, se bo moral med svojim bivanjem v sosednji obmejni ceni ravnati po predpisih o prijavljanju, ki tam veljajo, ne bo pa dolžan imeti dovoljenja za bivanje, ki je predvideno za inozemce.
   Obmejne izkaznice in obmejne dovolilnice bodo izdajala tajništva, odnosno oddelki za notranje zadeve. Tehnične priprave za izdajo prepustnic so že v teku.                 -rj
  PETROVCI — V nedeljo je bil v Petrovcih občni zbor ZROP, na katerem so med drugim izvolili tudi 7-članski odbor. Na občnem zbora so sprejeli tudi predlog o osamosvojitvi ZROP Petrovci, ker so do-sedaj bili združeni z ZROP v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
5
  Še ena točka za republiško prvakinjo Ljiljakovo (desno) o borbi z Butalovo.
Žensko šahovsko prvenstvo Slovenije
SAMO TRIJE REMIJI
      V Murski Soboti so se pretekli teden zbrale najboljše šahistke iz vse Slovenije. Zaradi pozno končanih okrajnih prvenstev in nekaterih turnirjev, na katerih so šahistke sodelovale, se je prvenstvo začelo precej pozno. Ob soboških šahovskih deskah so se zbrale šahistke: Mira Piberl, Marija Koren, Metka Piberl, Milka Ljiljak, Herma Švarcer, Sonja Supančič vse iz Maribora; Kranj zastopata Lojzka Pongrac in Marija Butala; iz Ljubljane pa sodelujeta Ivanka Rebolj in Nuša Vodopivec. Razen teh sta dobili pravico nastopa na prvenstvu še domačinki Vera Herlič in Marija Viher. Tako lahko trdimo, da se je v hotelu Central res zbrala ženska šahovska elita in manjkajo samo Štrucova in Osterčeva iz Ljubljane ter Štekarjeva iz Nove Gorice.
  Prvenstvo je skuipno z Šahovsko zvezo Slovenije organizirala Okrajna šahovska zveza. Glavni sodnik na prvenstvu je Dionizij Hari.
  Okrajna šahovska zveza je naredila zelo koristno potezo, ko je prevzela organiziranje letošnjega republiškega ženskega prvenstva. S tem je naredila lep korak k popularizaciji šahovskega športa v Pomurju.
  Naslov republiške prvakinje brani članica »Maribora« LjiIjakova, ki pa si je zaradi poraza s Pongračevo precej omajala upanje na ponoven podvig. Talko je letos najresnejša kandidatinja za prvo mesto njena klubska kolegica Piberlova, ki si je na lanskoletnem državnem prvenstvu priborila naslov mojstrske kandidatinje.  Piberlova doslej edina še ni izgubila nobene točke in so ji v turnirsko tabelo vpisali šest zmag. Nevarno ji sledi Švarcerjeva, ki je poleg nje še edina nepremagana na tem turnirju, zaostaja pa zaradi prekinjenih partij in pne remizirane partije.
  Vsekakor bosta o prvem mestu odločali dve srečanji in to Piberlova.—Ljiljakova in Švarcerjeva—Piiberlova. Po teh dveh dvobojih bo ves rebus o letošnji prvakinji razvozlan.
  Republiško prvenstvo v Murski Soboti je eden izmed najmlajših turnirjev, saj je pov -prečna starost nastopajočih 24 let Najmočneje je zastopan
Maribor in lahko že zdaj zagotovo trdimo, da bo prvo mesto osvojila ena izmed članic tega kluba.
   Soboški igralki Viherjeva in Herličeva zaostajata za konkurentkami tako po točkah, kakor po letih. Viherjevi so doslej sodniki zapisali v tabelo le šest ničel, Herličeva pa je z zmago nad Butalovo osvojila edino točko.
  V torek so imele šahistke prost dam, včeraj pa so igrale že sedmo kolo.
  Najresnejša kandidadinja za prvo mesto Mira Piberlova, je o organizaciji turnirja izjavila: »Prvi dan smo imeli precejšnjo zmedo, toda v nadaljevanju turnirja je postala organizacija vzorna.«
  Za zmagovalko sta Šahovska zveza Slovenije in Okrajna šahovska zveza pripravili lepe nagrade.
  Kako ostre so borbe na tem turnirju, dokazuje tudi to, da so se doslej le tri partije končale neodločeno. Stanje na tabeli je po šestem kolu naslednje: Mira Piberl 6 točk, Lji-Ijalkova 5, Švarcer    in ena
prekinjena partija, Supančič 4, Koren 3 1/2, Pongrac 3 in ena prekinjena itd.
SREČANJE PRED NASTOPOM
  Malo pred nastopom cvenskega TVD »Partizan« v Gornji Bistrici, kjer so priredili telovadno akademijo, smo srečali načelnika Branka Babiča in še nekatere člane tega društva. Pogovor z njimi nam je odkril marsikaj o delovanju tega društva.
  Brez pretiravanja lahko trdimo, da je to eno izmed najbolj delavnih društev v Pomurju. Čeprav imajo v svojih vrstah polovico kmečke mladine, niso popustili niti v času žetve.
  Cvenski telovadci ne puščajo svojega znanja te med zidovi telovadnice, ampak sodelujejo s svojim programom ob vsakem državnem prazniku. Nastop na Pomurskem festivalu telesne kulture v Murski Soboti jim je prinesel lepe uspehe. Razen tega so doslej
priredili samostojne akademije na Razkrižju in v Ljutomeru.
   Velika skrb, ki muči to društvo, je to, da bodo ob takih razmerah kmalu ostali brez naraščaja. Učitelji, ki so prevzeli vadbo pionirjev, so svoje delo precej zanemarili, kar bo lahko imelo čez nekaj let resne posledice v članskih vrstah. Vse premalo pomoči ima to društvo tudi od množičnih organizacij.
   Člani društva vadijo dvakrat tedensko, kar se pri njihovih vajah izredno pozna. Po nastopu so jih bistriški gledalci navdušeno pozdravili. Žalostno je le to, da je ostalo v dvorani precej praznih mest.
Visoka zmaga Nafte
Nafta:Tabor (Sežana) 9:1 (6:1)
  V Lendavi so zadnjo nedeljo gostovali nogometaši Tabora iz Sezane. Srečanje je bilo v okviru kvalifikacijskih tekem za vstop v SCL.
  Lepo zeleno ploščo je v dopoldanskih urah namočil dež, vendar pa je sončno vreme popoldne omogočilo, da se je razvila prava borba za točke, kjer so domači slavili veliko zmago. Ljubljanski sodnik Radonjič je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici:
  TABOR — Metiljak—Stopar, Plamiinšček—Kocijan,  Rešeta,
Vukomamovič—Kovačič,      Ko-
bal, Zivkovič, Štoka, Čok.
  NAFTA — Huzjan—Kepe, Lebar—Bači, Varga, Šimonka —Pintar, Dominko A., Posedel, Kulčar, Bači I.
  Prve minute so kazale, da bodo domači odločno posegli v borbo, vendar je Pintar v 3. minuti z 2 metrov razdalje zgrešil vrata. Pintarjev strel v 10. minuti so gledalci videli že v mreži, vendar pa je domači igralec Bači I. spremenili smer in žoga je odšla mimo
prečke v kot. Napako je Bači popravil že v naslednji minuti, ko je iz neposredne bližine presenetil vratarja gostov in dosegel prvi gol za domače. Kulčarjev strel v 15. minuti gre mimo desne vratnice, a v 19. minuti Bači I. strelja pravo bombo, ki zatrese mrežo tik pod vratnico. Ploskanje se še ni poleglo, ko v naslednji minuti Posedel, potem ko preigra celotno obrambo Tabora, že tretjič strese mrežo gostov. Nafta je še vedno v kazenskem prostoru gostov in v 22. minuti reši goste vratnica. Gostje v 25. minuti prvič resneje ogrozijo vrata domačih, vendar Huzjan sigurno odkloni nevarnost. V naj večji premoči domačih, so gostje v 31. minuti po krivdi domače obrambe dosegli svoj prvi in
častmi gol. Idealno priložnost za povišanje rezultata je imel Kulčar v 34. minuti, ko je iz enega metra oddaljenosti streljal vratarju v roke. Tri minute pozneje so domači po Pintarju dosegli četrti gol. Požrtvovalni Dominko je v 43. minuti pripravil peti gol za Nafto, ko je preigral najprej krilsko vrsto, nato ožjo obrambo in nesebično porinil žogo Kulčarju, ki mu mi preostalo drugega, da je poslal žogo v mrežo. V zadnja minuti prvega polčasa je Kulčar z efektnim udarcem povišal rezultat na 6:1.
   Tudi drugi del igre pripada domačim. Gostje se le branijo.
V 66. minuti Pintar, pozneje pa Kulčar zapravita idealni priložnosti za zvišanje rezultata. Minuto pozneje Kulčar napako popravi in rezultat je že 7:1. Gol, ki smo ga videli v 69. minuti, nihče ni pričakoval, niti igralci ne gledalci Bači II. je vodil žogo do sredine igrišča proti vratom gostov in s 30 metrov nepričakovano s topovskim udarcem osmič zatresel mrežo.
   Gostje so po tem golu zamenjali vratarja, vendar je minuto pozneje bila žoga spet v mreži Tabora, ko je iz kota streljano žogo Posedel usmeril z glavo v mrežo in dosegel uajllepši gol dneva. Še so bile priložnosti, da bi domači dosegli dvoštevilčni rezultat, vendar pa se je žoga v 78. in. 79. minuti kar trikrat odbila od vratnice in nikakor ni hotela najti poti v mrežo.
V  zadnjih minutah se je gostom spet nasmejala sreča, da bi znižali rezultat, vendar je Huzjan s padcem pod noge razčistil kritično situacijo.
   Nafta je zadnjo nedeljo znova upravičila, da sodi med vrstnike SCL.             F-jo
KROŠKI »PARTIZAN« GRADI ŠPORTNE OBJEKTE
   Kroški mladinci so v zadnjih letih pokazali v okviru sro-jera Partizana lepe uspehe, tako pri športu, kakor tudi pri organizacijskih poslih. Trenutno jim je glavna skrb uredili svoja igrišča in športne objekte. Njihovo dosedanje delo je bilo plodno, saj so si z udarniškim delom zgradili že odbojkarsko in rokometno igrišče, skopane pa imajo že jame za skok v višino im daljino. V načrtu imajo tudi atletsko stezo.                B. R.
SE NEKAJ UPANJA ZA NAFTO
   Zdaj so vse stvari jasne: v slovensko ligo sta se plasirala ljubljanski Slovan in celjski Olimp. Nafti niti izdatna zmaga nad Olimpom ni rešila položaja.
   Vse upanje lendavskih navijače d se je zdaj preselilo na Branik. Mariborski črno-beli so lepo premagali proo oviro za vstop o drugo zvezno ligo in jih zdaj čaka še težka preizkušnja. V slučaju, da bo Branik v nedeljskem drugem srečanju s Karlovcem doma uspešen, dobi vstopnico za drugo ligo, s tem bo pa ugodil lendavski Nafti.
   Slovenska liga bo namreč v slučaju prehoda Branika o višji razred potrebovala še enega člana. Pri osem tem ima torej še besedo Branik.
ŠPORTNI PREGLED
   Čeprav so bili pretekli teden pomembni športni dogodki, so še vedno prevladovali komentarji o pariškem srečanju. V borbi za evropski nogometni pokal je jugoslovanska reprezentanca v 113. minuti predala orožje in evropska pokal Sovjetski zvezi, ki se je tako povzpela na prvo mesto. Zgodilo se je tako kljub boljši igri naših reprezentantov, kajti sovjetska vzdržljivost je premagala jugoslovansko tehniko. Osrednji nedeljski dogodek
je bil prav gotovo v Karlovcu, kjer se je mariborski Branik pomeril z domačini, kdo izmed njih zasluži vstop v drugo zvezno ligo. Tehtnica se je nagnila v korist domačinov, toda tu še mi vse končano. Dva gola prednosti, ki so si jih Karlovčani priborih doma, bodo morali v nedeljo opravičiti v Mariboru. Branikovci so kljub porazu še vedno optimisti in upajo pred svojo publiko na dostojno zmago. Ta tekma bo pomembna tudi za Pomurje, ki bo v slučaju Branikove zmage dobilo še eno moštvo v SC ligi.
 Oči ljubiteljev atletike so bile preteklo soboto in nedeljo uprte v Ljubljano, kjer je bilo slovensko atletsko prvenstvo. To prvenstvo je prineslo nekatera presenečenja, ki jih je malokdo pričakoval. Mariborčanu Ginku je prvič uspelo, da je premagal v teku na 100 metrov Celjana Lorgerja. Na tem tekmovanju so gledalci spet po dolgem času videli met krogle čez 15 metrov, ki ga je izvedel Novomeščan Penko. Na tem atletskem prvenstvu so obenem proslavili štiridesetletnico slovenske atletike.
   Vsekakor je treba povedati nekaj tudi o novem rekordu, ki ga je dosegel Ljubljančan Hafner. V teku na 3000 metrov z zaprekami je dosegel čas 8:53.0, kar je nov slovenski rekord, obenem pa tudi vstopnica za Rim.
   Ljubitelji motornega hrupa so preteklo nedeljo pohiteli v Škofjo Loko, kjer so bili priča hitrostnih avto-moto dirk za prvenstvo Slovenije. Ogorčena borba je bila predvsem v disciplini motorjev do 250 ccm. Junak dneva je bil najhitrejši motorist na prvenstvu Edo Čuden, ki je izboljšal svoj lanski rekord te proge od 99,6 km na uro na 100.4 km na uro.
   Na startu se ni pojavil Leon Pintar, vendar ga je uspešno zamenjal njegov brat Janez, ki so ga gledalci nagradili z burnim ploskanjem.
Zadnja Test
   Po prostem dnevu v torek, ko so si udeleženke ženskega šahovskega prvenstva ogledale soboško industrijo, pozneje pa Negovsko jezero, Slatino Radenci in Kapelo, so včeraj spet sedle za šahovnice. Sedmo kolo se je končalo takole:
Butala — Supančič 0:1, Pongrac — Piberl Mira 0:1, Piberl — Rebolj 1/2:1/2, Viher — Vodopivec 0:1, Koren—Herlič 1:0 Srečanje med Ljiijakovo in
Švarcerjevo, ki bo odločalo o mestih pri vrhu, še v času, ko to poročamo, ni končano.
   OBVESTILO BRALCEM Današnja številka Pomurskega vestnika je izšla z zamudo zaradi nekajurne prekinitve električnega toka danes ponoči. Bralce, ki dobijo časopis po pošti, prosimo, da nam to nevšečnost oprostijo.
Uredništvo
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
od 24. do 31. julija
Nedelja
   8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matočec: Po sledi ladijskega dnevnika; 8.57 Iz albuma otroških pesmi; 8.50 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante; 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Vasja Ocvirk: Za vozom boginje Talijo; 10.30 Iz narodne skrinje; 11.30 Stefan Kuhar: Vojvodinski mozaik (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II; 15.30 Za priletno popoldne; 16.00 Zvočni mozaik; 17.00 Stodvajset minut športa iin glasbe; 20.05 Glasbeni variete; 21.00 Športna poročila; 21.10 »Intermezzo«; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktalj pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek!
Ponedeljek
   8.05 Polke in valčki; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornbjorn Egner: Roparji iz Kardemomma — II.; 8.35 Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Melodije za vas; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Duet iz 1. de.japja opere Madame Butterfly; 11.15 Naš podlistek — Med prebivalci avstralskih puščav — I.; 11,35 Leoš Janaček: Na zaraščeni stezi: 12.00 Vaški kvintet z Božom in Miškom; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Silva Stante: Uporabna vrednost semena; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 14.00 Glasbene razglednice; 14.50 Prireditve dneva; 14.35 Mihovil Logar: Pomladne slike — Marijan Vodopivec: Rapsodija za violino in orkester; 15.40 »Rož, Podjuna, Žila«; 16.00 Naši popotniki na tujem — Vladimir
Mušič: Med piramidami in tropskimi projekti; 16.20 Skladbe slovenskih skladateljev; 16.40 Parada plošč; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Mala revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasne; 20,35 Bedrich Smetana: Moja domovina, simfonični ciklus; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Italijanski pevec Cino Latilla in zabavni ansambel Gualdi v dvorani Slovenske filharmonije; 23.45 Prijeten počitek!
Torek
   8.05 Jutranji spored solistične glasbo; 8.30 Europa express; 9.00 Poje mladinski mešani zbor gimnazije Celje; 9.20 Koncertirajo Rimski virtuozi; 10.10 Zabavna glasba in film; 11.05 Radi jih poslušate (znani pevci); 11.30 Oddaja za otroke — a) Le Gran: Zakaj kavboji v Texasu pojejo, b) Naši glasbeni umetniki igrajo in pojo otrokom; 12.00 Soldaške narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lucijan Krivec: Kako pri nas napreduje vzreja švedski prašičev; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z dravskega  polja:  13.30 Naši operni
pevci pred mikrofonom; 14.10 Kmečka godba vam igra; 14.30 Prireditve dneva; 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo: 15.40 Ritem v duru in molu; 16.00 Listi iz domače književnosti — Dmitar Solev: POST POD LOZJEM; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkester: 17.10 Razgovor z volivci: 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in teh-nike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Poje zbor Radotelevizije Beograd; 20.30 Radijska igra — Neoomucčne Jon-rpjillei Nenavadna prigoda gospoda Bicha; 21.50 Plesni zvoki velikih mest; 22,15 S popevkami po svetu;
22.40 Jazz! 23.10 Nočni komorni koncert del Paula Hindemitha.
Sreda
    8.05    Poje Koroški akademski oktet; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornbjorn Egner: Roparji iz Kardemomma — III.; 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.00 Harry Belafoute in calypso; 9.31 Zavrtimo našo zabavnoglasbeno ruleto; 10.10 Ciklus velikih simfonij — VL oddaja — Johannes Brahms: Prva simfonija; 11.00 Zvočni kalcidoskop; 11.50 Dva prizora iz Čajkovskega opere »Pikova dama«; 12.00 Pesmi in plesi iz Bele Krajine; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Ro-
*van:   Katere  napake odkriva kme-
tijska inšpekcija v poljedelstvu najpogosteje: 12.25 Kitara in hammond orgle; 12.40 »Otroci pozdravljajo«; 13.30 Ženski Komorni zbor RTV Ljubljana; 13.50 Popularno melodije iz orkestralne glasbe; 14,30 Prireditve dneva; 14.35 Izbrali smo za vas;
15.40 Zabavni zvoki; 16.00 Novost na
knjižni polici — Peter Abrahams: Divji pohod: 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi:  18.45  Radijska univerza
— Franc Cimerman: Pomen čebel za opraševanje kulturnih rastlin: 20 00 Majhni zabavni ansambli; 20.20 »Popularne opere s plošč«; 22.15 Jules Massenel:   thais   (nadaljevanje) —
3. dejanje; 22.50 — Glasbeni inter-mezzo; 23.10 Plesna glasba z vsega sveta; 23.50 Prijeten počitek!
Četrtek
    8.05  Edvard Grieg:     4 norveški
plesi; 8.25 »Naši uspehi v preteklem šolskem letu«; 8.55 Majhen glasbeni
kabaret; 9.12 Od valčka do rock’n rolla; 10.10 Od melodije do melodije: 11.30 Oddaja za cicibane — a) Gustav Strniša:        Lisice, b) Spored
pesm:c o gozdnih živalih; 12.00 Trio Rudija Bardorfcrja; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože FerČej: Pomen kontrole proizvodnosti in rodovni-štva; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Blaž Arnič: Slike iz mladosti; 16.00 Iz svetovne književnosti — James Farrell: Stads lonigam; 16.20 Kopalcem v zabavo: 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18 00 Iz oper Bodricha Smetane; 18.30 Šport in športniki; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Zadovoljni Kramjci s pevcema Branko Stergar in Božom Grošljem, Ljubljanski vokalni oktet, Celjski instrumentalni kvintet s novcema Marijanom Roblekom in Brankom Dobravcem; 20.50 A. S. Puškin: Cigani (ponovitev); 21.28 Glasbena medigra— 21.30 Iz Schubertove ski-citrke; 22.15 Popevke se vrstijo; 22.40 Moderna plesna glasba; 23.10 Nočni koncert.
Petek
    8.05 Dve operni uverturi; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornbjorn Egner: Roparji iz Kardemomma — IV.: 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.00 Frane M l-činski    Potovalni urad: 10 10 Sklad-
be za violončelo in violo; 10 40 Plesni orkester Ted Heath: 11.00 Črnske duhovne pesmi poje kvartet »Do«; 11.15 Naš podlistek — Med prebivalci avstralskih puščav — II.; 11..35 Blaž Arnič: Zapeljivec; 12.00 »Dobra volja je najbolja« — Spored pesmi za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti
— Dr. Oskar Bolim: Zajedavske bo-leizni pri vzreji mesnatih prašičev; 12.25 V tričetrtinskem taktu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Arije iz oper Christopha Willibalda Glucka; 15.40 20 minut s Slovenskim oktetom; 16.00 Humoreska lega tedna — Fran Milčinski: Letoviščarska;  16.20 Parada
plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Antonin Dvorak: Koncert za klavir in orkester; 18.00 Pojo »Los Paraguavos«; 18.15 Gorenjske polke in valčki; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Veliki zabavni orkestri; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Od comba do big banda; 23.10 In-termezzo z godali: 23.20 Pojte z nami (Posebna oddaja Radia BBC); 23.50 Prijeten počitek!
Sobota
   8.05 Ritmi Latinske Amerike; 8.20 Pionirski tednik — 8.40 Skladbe za kitaro Isaaca Aibeniza; 8.55 Pesmi, ki so jih peli naši partizani; 9.15 S
sprejemnikom na dopust; 10.10 Od tu in tam; 11.30 Družina in dom; 11.40 Sovjetska zabavna glasba; 12.00 Češke narodne pesmi; 12.15 Kmetijski naisveti — Ing. Emilija Letonja: Maslo dn margarina; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorji; 13.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 W. A. Mozart:   Koncert za violino in
orkester; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 18.00 Umetne pesmi; 18.20 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 »Pojmo na Štajersko«; 20.25 Sobotni mozaik — a) Revija jugoslovanskih pevcev — Sodelujejo: Anica Zubovič, Jelka Cvetežar, Mirna Gubik, Beti Jurkovič, Gabi Novak, Nada Knežcvič, Olga Miller, Marijana Deržaj. Marko Novosel, Djordje Marjanovič, Vice Vukov, Stjepan Stanič in Ivo Robič ter Ljubljanski jazz ansambel, ansambel Mojmirja Sepeta in Kvintet Jožeta Kampiča — b) Ritmi s Polinezijskega otočja; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23 .10 Zaplešimo še enkrat!
Radio Murska Sobota
SOBOTA
   17.00   Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA
   12.00   Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12 40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
TOREK
   17.00 Lokalna poročila, obvestila
in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku.
ČETRTEK
   17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«.
   Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
6
IZLETNIKI
    Osem jih jo bilo: nekaj Hanzekov, Micik itd., kar pa ni toliko razno. Važnejše je to, da so bili zadružniki in so imeli popust na železnici.
    Nekega dne — posušili so že seno, silje pa je bilo še prekilavo, da bi ga želi — so sklenili, da se odpeljejo malo na morje.
    »Zakaj pa se tudi mi, ubogi hudiči — zadružniki — ne bi šli malo .gospode' in se odpeljali na morje, namakat noge v osoljeno vodo!« so se zakleli.
    Tisti večer preden so odšli, in so žene cvrle popotnico, so se možakarji zbrali pri ročki jabošnice. Proti dvanajsti so ugotovili, da tako dobre pijače že dolgo niso pridelali, zato se jim ni mudilo sipat.
    »Kaj bomo! Ob treh moramo itak na v laik. Naj nas babe kar tukaj poiščejo!«
    Potem so v tistih nekaj urah najmanj petkrat premleli vso svetovno politiko in ko so slednjič ugotovili, da v primeru vojne, sovražnik na Rakitje ne bo vrgel atomske bombe, so se morali odpraviti na pot.
    Kot namazano je šlo potem po vlaku: založili so se s piceki in žganico, če bi spotoma katerega kulika. Če je kdo malo zadremal, so ga hitro podprli s požirkom kačje sline in ojunačili z bodrilnimi besedami :
    »Kaj boš spal, če greš na izlet!«
    Kdor se vozi v poletni vročini z vlakom, dobro ve, da je to zelo pri-
jetno, posebno še, če človek ni dovolj naspan.
   Proti Reki so se počutilii že kot božji mantrniki. Kajti, če greš na izlet, ne smeš biti žejen, če pa nisi žejen, moraš med drugim tudi peti. In naši izletniki so ta slovenski aforizem dosledno izvajali.
   Ali je bilo veselje, ali presenečenje? Morje se jim je zdelo od daleč kljub sončnemu jutru nekam megleno. Potem so nekako našli prvo gostilno. Ženske so se naslonile na mizo in zaspale, možje pa so popili na korajžo nekaj črnine.
   Pa so naredili prav, kajti vino jih je navdihnilo z modrostjo in Hamzek, ki je prvi ugotovil, da stane vlak od Reke do doma prav toliko kot od doma do Reke, je svetoval :
   »Najbolje bo, če kupimo karte in se vrnemo!«
   Predlog je naletel na splošno odobravanje. Žreb je določil Martinčka, da kupi karte. Ta je odkolovratil na postajo in se zrinil nekam v sredino dolgega »repa« pred blagajno. Neka gospa so se sicer razburjali, ko pa so videli, da Marti-nek misli čisto zares, so utihnili. Ko se jo nekako zdrenjal do blagajne, se je staremu blagajniku izpovedal, da potuje v Rakitje. Mož za okencem je pobrskal po kartah, potem je potegnil izpod pulta nekakšen zaprašen katalog, se počohal po pohoblani glavi, ki so je najbrž še
spominjala Marmomtove Ilirije in nazadnje izginil v sosednjo sobo, od koder se ni vrnil tako dolgo, da je imej Martinok dovolj časa vprašati sopotnike, če imajo tudi v Reki koloradskega hrošča, in jim povedati, da v Rakitju pridelajo zelo dobro jabočnico, da sicer nimajo tramvaja. pač pa hodijo v sosednjo vas na vlak, če se hočejo potegniti kam v svet.
   So noben davčni izterjevalec ali občinski inšpektor Martineka v življenju ni tako kislo pogledal kot tistikrat blagajnik, ko se je vrnil pred okence. Saj niti v izpopolnjenem registru iz le-ta 1916 ni našel železniške postaje Rakitje. In ko sta z Martinčkom končno ugotovila, da hoče karte pravzaprav samo do Hraščice. je blagajnikov obraz dobil mavrične barve.
   Ali je vlak zaradi tega moral najmanj četrt ure čakati, ali pa je ostala polovica potnikov brez vozovnic, tega se Martinek kasneje ni spomnil. Da bi pregnal neprijetno tesnobo iz srca, ko so se poslavljali od morja, je razsodil:
   »Figa, pa takšno morje!«
   Najbrž bi se razjokal, če ga sosed ne bi popeckal po rami in potolažili:
   »Nič nismo izgubili. Slama ali neslana: voda je voda. Razlika je le v tem, da morje hitreje teče kot Mura!«
                                 JUŠ
Petek, 22. julija — Dan vstaje Sobota, 23. julija — Branislav Nedelja, 24. julija — Kristina Ponedeljek, 25. julija — Jakob Torek, 26. julija — Ana Sreda, 27. julija — Natalija Četrtek, 28. julija — Zmago
MURSKA SOBOTA — Od 22.-24. julija ameriški film:       »Kovinska
    zvezda«; od 25.—26. julija ameriški film: »Mata Hari«; od 27.-28. julija češki barvni film: »Zvečer nastopamo«.
LENDAVA — Od 22.—24. julija francoski film: »Gubiah«; od 26.—27. julija japonski film:       »Poslednje
    žene Sajpena«.
BELTINCI — Od 23.-24. julija francoski fijm: »Mihael Strogov«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Od 23.-24. julija italijanski film: »Bele noči«; samo 27. julija ameriški film: »Ostran v gozdu«.
LJUTOMER - Od 23.-24. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Zeleni ogenj«; od 27.—28. julija ameriški film: »Poročno ko-
SLAT1NA RADENCI — Od 24.-25. julija italijanski film: »Simfonija ljubezni«; samo 28. julija jugoslovanski film: »H-8«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - Od 25.-24. julija ameriški barvni film: »Prišel je iz Laramija«.
VELIKA POLANA — Samo 24. julija angleški film: »Navadno nepoznani lopovi«.
Seminar podmladkarjev RK
       Od 13. do 20. .julija je bil na Debelem rtiču seminar za poverjenike — aktiviste podmladkov Rdečega križa na šolah. Organizirati ga je Glavni odbor Rdečega križa z namenom, da poživi delo podmladka na šolah. Udeležilo se ga je tudi 12 prosvetnih delavcev in 16 učiteljiščnikov iz Pomurja.
       Letos pripravlja Glavni odbor Rdečega križa v Pomurju posebno zdravstveno akcijo, ki bo skušala potiskati vzroke pogostejših bolezni ter najti način, kako te bolezni omejiti. Posebnim ekipam bodo seveda poagali tudi domači kadri. Potrebno pa je, da pomagajo pri tem tudi šolske ustanove skupno s podmladkom Rdečega križa. Potrebno bo
predvsem uvesti zdravstveno vzgojo, ki naj bi bila del pouka.                      bv
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 4. do 16. julija 1960
   Janez Weisbacher — drugič. Pristava, Marija Stclcer — drugič, Murski vrh; Stefan Matjašec — četrtič, Brezovica; Ana Matjašec — drugič, Brezovica; Viktor Karoli — Rakičan; Dušau Jenko — sedmič, Rakičan; Vera Jenko — tretjič, Rakičan; Irena Rogač, Barbara Vajne — sedmič, Julija Kodila., Franc Flisar, Helena Gergorič — drugič, Jolanka Kranjec — šestič, Marija Cigit, vsi iz Murske Sobote; Olga Gaber iz Rakičana; Marija Vogrinčič iz Ba-kovec; Marjeta Grah — drugič, iz Petanjec; Vera Jelenovec — drugič, iz Kroga; Štefan Plej iz Dokležovja; Vera Bežan — drugič, iz Vanča vesi; Ljudmila Cmor — četrtič, Sido-nija Sparaš — četrtič, Terezija Vu-čina — drugič, Jožef Horvat — drugič, Cecilija Šoštarič, vsi iz Murske Sobote.
   V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
    GORNJA RADGONA — V Radgoni bo občinski odbor Zveze borcev priredil na Dan vstaje slavnostno akademijo. Po slavnostnem govoru bodo nastopili tudi radgonski pevci in recitatorji. V programu bodo sodelovali še vojaki in obvezniki predvojaške vzgoje. Krajevne organizacije Zveze borcev bodo ob tej priložnosti položile vence na grobove in spominske plošče padlih borcev. Proslave bodo še v Apačah, Radencih in pri Vidmu, kjer prav tako pripravljajo primerne kulturne programe. V okviru praznovanja gostujejo »Dobri znanci« iz Celja z veselim večerom »Šumijo gozdovi domači«.
DNE 19. JUNIJA 1960
som izgubil ključe v usnjenem etuiju. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi v »AG-ROMERKURJU« Murska Sobota                D-799
ZAHVALA
  Zahvaljujem se dr. Štefanu Vučaku, mlajšemu, zdravniku internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti, za izredno skrb in trud ob času mojega zdravljenja, kakor tudi bolniškim sestram sobe št. 11.
Marija Borko
VAJENCA za mlinarsko obrt sprejmem z vso oskrbo. Franc Šaruga, Mele, Slatina Radenci            M-790
MOTORNO KOLO »DANUVIA« 125 cem, popolnoma novo (tombolski dobitek) ,prodam za 200.000 din. Drago Mesarič, Precetinci, p. Buč-kovci                            M-793
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, z električno napeljavo in 2 ha zemlje, prodam. Sodišinci 39, p. Tišina                        M-794
MOTORNO KOLO »PUCH« 250 ccm. dobro ohranjeno prodam za 80.000 din. Vinko Bauman, Zagajski vrh št. 1 (Sp. Ščavnica) p. G. Radgona M-777
NEMŠKI DROBILEC (šrotmašin) dobro ohranjen, ugodno prodam. Vinko Baiuman, Zagajski vrh št. 1, (Sp. Ščavnica) p. G. Radgona
M-778
KUPIM sejalnico 12 ali 13-vrstno. Štefan Filo, Markovci 65, p. Sa-lovci                            M-779
HARMONIJ s 4 registri nem. znamke, malo rabljen, v dobrem sta-nju, ugodno prodam. Franc Zrim, Kocljeva 5, Murska Sobota M-800 IZGUBIL se je pes volčjak, rjave barve, po imenu »Tarzan«. Najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi na naslov: Ernest Baranja, Črnelavci 25, p. Murska Sobota                             M-781
VELIKO POSESTVO v izmeri 5.50 ha v okolici' Maribora prodam. Možnost živinoreje. Ivan Žerdoner, Stara gora 11, p. Šentilj v Slovenskih goricah                      M-787
HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo prodam. Genovefa Černjavič, Vučja vas 32, p. Križevci pri Ljutomeru                         M-791
VAJENCA ZA MIZARSKO STROKO sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljena. Javite se v mizarstvu Evgena Kutošija, Bogojina. STARO LESENO HIŠO za podreti in gradbeni tesan les prodam. Boračeva 8, p. Slatina Radenci. M-806 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.                           M-807
ODSTOPIM tovarniško novi NSU MAK 175 ccm ter PRODAM uvoženi, malo rabljeni NSU SUPER Fox 125 — 4-taiktni. Poizvedbe pri Trgovskem podjetju »MERKUR«, Križevci pri Ljutomeru. M-808 DELOVODJA za nizke in visoke gradnje išče ustrezno zaposlitev. Naslov v upravi lista.           M-805
VREMENSKA NAPOVED od 21. do 24. julija
  Približno do 24. julija bo pretežno lepo vreme. Nekako od 25. julija dalje bo zopet nestalno s pogostimi padavinami in pozneje tudi po jesensko hladno.
          POMURSKI VESTNIK
List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70
SPREJMEMO DVA USLUŽBENCA
s popolno srednjo šolo oziroma srednjo strokovno izobrazbo na delovno mesto
KNJIGOVODJE
im
KONTROLORJA INKASA
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po odločbi UO DOZ. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje na DOZ, podružnica Murska Sobota do 1. avgusta 1960.
D-S02
DEKLE
za kmečka dela sprejmem takoj. Franc Mežan, Zagorice 25, Bled               D-779
PREKLIC
   Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel preti tov. ŠTEFANU DJUBANU iz Sodišinec.
Franc Sapač, Sodišinci
       Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Lendava razpisuje naslednje
    1. NA GRADBENI FAKULTETI — II. letnik
    2. NA GRADBENI SREDNJI ŠOLI: a) I. letnik; b) za II. ali III. letnik
    3. NA GRADBENI DELOVODSKI ŠOLI — I. ali n. letnik
    Prednost nimajo prosilci iz bližnje okolice podjetja.
    Svojeročno napisani prošnji, ki naj vsebuje splošne podatke, je treba priložiti potrdilo o premoženjskem stanju staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala.
    Prošnje poslati, upravi podjetja.
0-783
     Komisi ja za sprejem in odpust delavcev pri Trgovskem podjetju »PREKMURSKI MAGAZIN« v Murski Soboti Zvezna ul. 4 razpisuje na podlagi 144. člena ZDR in sklepa upravnega odbora z dne 1. julija 1960 delovno mesto
POSLOVODJE
v poslovalnici »TEKSTIL« v Murski Soboti, Slomškova 9
Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec galanterijske ali mamufakturme stroke ali kvalificirani trgovski delavec s 5-letno prakso na položaju poslovodje.
     Nastop službe 1. septembra 1960 ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja v upravi podjetja do 10. avgusta 1960.                                0-792
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
razpisuje naslednja delovna mesta:
    1. RAČUNOVODJE PODJETJA
    2. MEHANIKA-ŠOFERJA
Pogoji:
    Pod točko 1. — srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v knjigovodstvu, po možnosti v kmetijstvu. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
    Pod točko 2. — kvalificiran delavec-mehanik s šoferskim izpitom in s 3-letno prakso.
Prošnje poslati na gornji naslov do 31. julija 1960. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.  0-786
   Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »KONSTRUKTOR«. Maribor, Sernčeva ul. 8
SPREJME VEČJE ŠTEVILO
ZIDARJEV, TESARJEV
IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za gradbišča v Mariboru
     Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
0-784
   Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš delovni tovariš
ŠTEFAN SMODIŠ kvalificirani zidar
Dolgoletnega vzornega delavca in priljubljenega tovariša bomo ohranili v lepem im trajnem spominu.
Delovni kolektiv in Sindikalna podružnica Gradbenega podjetja »SOGRAD« v Murski Soboti
OTROŠKI VRTEC V MURSKI SOBOTI OBVEŠČA,
da bodo z ozirom na omejeno število vzgojnega kadra v naši ustanovi im premalo prostorov sprejeti v ustanovo samo otroci zaposlenih mater im otroci iz socialno ogroženih družin. Prednost imajo, otroci, ki bodo obiskovali vrtec do 14. ure. Za na novo sprejete je potrebno predložiti zdravniško spričevalo. Sprejeti so samo otroci, ki so dopolnili 3 leta starosti.
OPOMBA: Za otroka, ki bo v šolskem letu 1960/61, vključno do aprila dopolnil 3 leta starosti, morajo starši izpolniti prijavo v začetku šolskega leta.
    Otroci lahko prihajajo v vrtec od 6.30 do 8.30. Odhajajo pa po dogovoru s starši.
    Glede prispevka se bo obravnavalo na prvem roditeljskem sestanku.
0-785
  KMETIJSKA SREDNJA ŠOLA RAKIČAN, p. M. Sobota objavlja RAZPIS
ZA SPREJEM 80. UČENČEV
v I. razred Kmetijske srednje šole Rakičan v šolskem letu 1960/61
    Pogoj za sprejem je dokončana osemletka.
    Prošnje za sprejem, kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 10. avgusta 1960.
    Prošnji je treba priložiti:
        a) rojstni List;
        b) zadnje šolsko spričevalo;
        c) zdravniško spričevalo;
        dl) mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata.
    Prijavljenci se morajo zglasiti osebno na šoli dne 13. avgusta 1960, kjer bodo zvedeli o sprejemu oziroma o morebitnem sprejemnem izpitu, v kolikor se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Pri sprejemu bodo imeli prednost absolventi nižjih kmetijskih šol.
0-801
        ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto ZOBARSKEGA ASISTENTA in
    ŠTIPENDIJO ZA ŠOLANJE NA ŠOLI ZA SANITARNE TEHNIKE
Pogoj : za zobarskega asistenta dovršena šola. za zobarske asistente
Prošnje poslati upravi Zdravstvenega doma Murska Sobota do 30. julija 1960
0-798
 Trgovsko podjetje »GORIČANKA«, Šalovci razpisuje delovno mesto
 POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE-KINJE
 Plača po dogovorni, nastop službe možen takoj.
 Prošnje poslati gornjemu naslovu do 1. avgusta 1960
0-795
KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI razpisuje naslednje štipendije:
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA AGRONOMSKI FAKUTETI
2 ŠTIPENDIJI NA SREDNJI KMETIJSKI ŠOU
Interesenti naj pošljejo prošnje najpozneje do 25. julija 1960
0-796
GOSTILNA GORNJI PETROVCI razpisuje delovno mesto
KVALIFICIRANE ALI POLKVALIFICIRANE KUHARICE
Pogoj : dovršena gostinska šola v kuharski stroki ali 5-let-na praksa v kuharski stroki.
    Plača po pravilnih podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi gostilne Gornji Petrovci do 31. julija 1960.                       0-789
OBRTNA DELAVNICA MLIN IN ŽAGA LUCOVA razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoj: srednja strokovna šola ali nižješolska izobrazba s 5-letno prakso v knjigovodstvu sorodnih podjetij.
    Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovora. Pismene ponudbe pošljite upravi Obrtne delavnice Mlin din žaga Lucova do 31. julija 1960.
0-788
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
7
KDO JE OMOGOČIL EICHMANNU POBEG V ARGENTINO?
   Po končani vojni se je pisal Adolf Bath, potem Eckman, pozneje Otto Heninger in končno je ostal dolga leta skrit pod imenom Ricard Clement. Zdaj že nekaj tednov sedi v dobro zastraženi temnici v Tei Avivu. Poleg njegove jetniške številke je njegovo pravo ime in priimek: Adolf Eiehmann. eden izmed najstrašnejših nacističnih zločincev.
  Ko se je Eichmann nekajkrat uspešno rešil ameriških patrulj, se je odločil za pobeg.
S prodajanjem jajc je zaslužil nekaj denarja za pot in potem si je izbrali cilj: Genova.
Oglasil se je v nekem samostanu pri patru Francescu in ta mu je priskrbel vatikanski potmi list. Postali je Ricard Clement, španski državljan. Ob pomoči patra Leibera, ki je delal v sekretariatu papeža Pija XII., im še nekaterih kardinalov je bili a organizirana prava »nemška mreža«. Takrat pa so v Nürnbergu na zatožnih klopeh že sedeli vojni zločinci, zato Eichmann ni preveč zaupal nemški organizaciji.
   V senci kupole Svetega Petra je takrat naseli drugo skupino, ki jo je finansiral Ante Pavelič. Tu je deloval tudi Krunislav Draganovič, ki je Eichmannu pokorno služil vsa štiri leta vojne. Ta ustaška skupina je na Hrvaškem predala Eichmannu in njegovim krvnikom več sto Židov, ki se niso nikdar več vrnili.
   Ustaška družina se je v Rimu lepo udomačila im imela tesne stike z »antikomunističnimi begunci«. Draganovič je navezal tesne stike tudi s Peronovo vlado in talko za argentinsko vizo ni bilo nobene skrbi več. Razen tega je Dra-
ganovič poskrbel nemškemu krvniku še potni list Mednarodnega Rdečega križa in mu tako Argentino še bolj približal.
   Vse to je dokazano: Eichmann je imel List Mednarodnega Rdečega križa im se je vkrcal na ladjo, ki je peljala v Argentino v Genovi. O vsem tem je nedavno pisal tudi argentinski list »La Rason«. V Argentini je Eichmamn delal roko v roki s Paveličem ter še nekaterimi ustaši in jim je uspelo osnovati podjetje za finansiranje mednarodnih neofašističnih podvigov. Takrat pa je eden izmed ustašev, Sečen po imenu, pobegnil v Sam Domingo in odnesel s sabo ves denar te organizacije.
   Ko se je pred tedni raznesel glas o skrivnostmi Eiehmannovi aretaciji, je bivši njegov »ministrant« Dragamovič takoj odpotoval na tajni sestanek v Zapad.no Nemčijo. Na tem sestanku so v glavnem razpravljali o tem, kako pomagati vojnim zločincem, da jih ne doleti kaj podobnega.
   Medtem sedi Eichmann dobro zastražen v temnici v Tel Avivu in prihodnje leto meseca marca, ko bo že vse gradivo zbrano, mu bodo prebrali obtožnico.
NAJVEČJI STOLP NA SVETU
   V parku Ostankino v Moskvi bodo še letos začeli z gradnjo televizijskega stolpa, ki bo visok 510 metrov. Stolp bo zgrajen iz armiranega betona. Pri temeljih bo stolp meril v premeru 65 metrov, v višini 250 metrov bo premer 20 metrov, na vrhu pa sedem metrov. Moskovski televizijski stolp bo služil tudi v znanstvene namene, veliko korist od njega pa bo imela tudi meteorološka služba.
KAČE KOT SLAŠČICA
   Dvajset tisoč lovcev na kače je šlo na lov v severnoameriško državo Oklahoma, kjer so se kače izredno razmnožile. Lovci na kače niso šli na lov samo zaradi življenjske nevarnosti tamkajšnjih prebivalcev. Američani namreč zelo cenijo kače v konzervah.
      ZA REŠEVANJE UTOPLJENCEV. — V Londonu so imeli pred nedavnim kampanjo za preprečevanje nesrečnih primerov na vodi. Ob tej priložnosti so prikazali izum dr. Bernarda Lukasa: ročna »pljuča«, s katerimi je mogoče vrniti življenje utopljencu in osebi, ki se je zadušila s plinom.
      Na sliki: angleška plavalka Judy Grenhame prikazuje Lukasov izum.
„Bandit z rdečo lučjo“ prijel?
        Drugega maja letos je bil v zapora San Quentin usmrčen v plinski celici Caryl Chessman. Skoraj dvanajst let se je boril proti smrti, a je nazadnje vendarle moral kloniti. Ni ga rešilo niti to, da je v zaporu napisal nekaj knjig, s katerimi je zaslovel po vsem svetu. Chessman se je uporno branil proti obtožnici, ki mu je med drugim očitala, da je on »bandit z rdečo lučjo«. Na te napade je vedno odgovarjal: »Jaz nisem — bandit z rdečo lučjo — toda vem točno, kdo je. Moja dolžnost je samo, da branim sebe, ne pa da druge obtožujem.«
   Pred kratkim so agenti FBI ujeli v bližini Los Angelosa vlomilca, za katerega so po zasliševanju ugotovili, da se piše Charls Saverio Terano-w. Ameriški tisk je takoj za tem objavili, da je vlovljenj mož, ki ga Chessmanovi advokati dolžijo, da je pravi »bandit z rdečo lučjo«.
    Chessmanov advokat Georg Davis je že v aprilu dejal: »Trdno sem prepričan, da Chessman ni storil zločinov, ki jih pripisujejo »banditu z rdečo lučjo«. Od privatnih detektivov sem dobil vse podatke o pravem zločincu.«
   Že takrat so trdili, da se pravi zločinec imenuje Charls Saverio Teranova in da Chessman ne sme biti prej usmrčen, predno tega ne vlovijo.
    Chessman je bil usmrčen 2. maja letos in dva meseca po tem dogodku je prišel pod ključ Teranova, ki je čisto podoben prejšnjim opisom Chessmainovih zagovornikov: srednja postava, nepravilna čeljust, globoka brazgotina čez desno obrv. Chessmanovi advokati so že zahtevali od guvernerja Brauna, da razčistijo vse stvarni okrog Teranova.
   Odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav »bandit z rdečo
lučjo«, bo svetovni javnosti kmalu znan. Toda nobene vesti dejstva ne bodo več spremenile. kajti Caryl Chessman je že mrtev.
     METAN GROZI
    Majhni francoski vasici pod Pireneji Arans in Abidos sta do nedavnega bili priljubljeni letovišči, kjer so si premožni Parižani zgradili več vil. Takrat so prebivalci teh dveh vasi živeli brezskrbno in ribiči so potrpežljivo namakali trnke ter čakali na postrvi. Zdaj se je vse spremenilo.
    Prebivalci teh vasi zdaj ne smejo iz hiše brez plinske maske. Metan, ki izhlapeva, je zastrupili zrak. V začetku so upali, da bodo od metana imeli prebivalci korist, toda čim so začeli polagati cevi, je plin pokazal svojo besnost.
    ARANS in ABIDOS živita v večnem strahu, kajti metan nosi s sabo smrt. Nekaj ljudi se je že izselilo, nekaj pa jih še vedno čaka. Predsednik občine je izjavil: »Prepustili bomo te vasi Društvu za eksploatacijo metana, toda prej nam morajo preskrbeti streho na varnem.
    Ljudje se dušijo, kašljajo, nimajo apetita niti volje do dela. Obroči sodijo v razredu s
plinskimi maskami im čakajo, kdaj bodo kje dobili zračno šolsko sobo.
   Društvo za eksploatacijo metana je vložilo za opremo štiri sto milijonov frankov, toda država s svojo finančno pomočjo molči.
   Prebivalci so se odločili, da se izognejo temu nevarnemu kraju, saj so tu morali opustiti polja. Toda vsi čakajo odgovor na eno vprašanje: »Kam?«
   Tam na višjih mestih jim neprizadeto odgovarjajo: »Kaj hočete, napredek in tehnika se ne moreta ozirati na vse«. Prebivalci pa so v življenjski nevarnosti in zaman upajo na »obljubljeno deželo«.
VESEL DOGODEK
   V razred je prišel inšpektor. Učenci so imeli uro matematike.
   — Prosim, sprašajte tri najboljše učence! — je rekel inšpektor učitelju. Želim preizkusiti njihovo znanje matematike.
   Prvi učenec je prišel pred tablo. Naglo je izračunal dobljeno nalogo in zopet sedel. Pred tablo je stopil drugi učenec. Tudi ta je rešil nalogo in se vrnil v klop.
   Poklican je bil tretji. Nekam, v zadregi se je vzdignil in stopil proti tabli. Toda ko je vzel kredo in se pripravljal, da bi začel računati, je inšpektor ugotovil, da to sploh ni tretji učenec, marveč ravno tisti, ki je bil prišel pred tablo prvi.
   —    Zakaj si prišel drugič? — ga je povprašal inšpektor. — Ali me hočeš preslepiti? Kajne, da si danes že bil pri tabli?
   Učenec se je skesano nasmehnil in rekel:
   —    Oprostite, tovariš inšpektor, toda tokrat sem prišel namesto nekega drugega učenca.
   —    Namesto drugega! — je vzkipel inšpektor. — To je nesramnost, kakršna se mi še ni pripetila!
   Učenec je z občutkom krivde povesil glavo.
   Ves razred je utihnil D pričakovanju, da se bo zgodilo nekaj hudega.
   —     Namesto koga si prišel pred tablo? — je dalje spraševal togotni inšpektor.
   —    Namesto svojega najboljšega prijatelja, ki je odšel na tekmo ...
   Po teh besedah je inšpektor vstal izza mize in zahteval učiteljevo pojasnilo:
   —    In vi, tovariš predavatelj, kako lahko to dopuščate? Vi ste vedeli, da je ta učenec zdaj že drugič pred tablo. In vendar mirno podpirate njegov poskus. da bi me preslepil!
   Učitelj je zardel in se v zadregi začel opravičevati:
   —    Oprostite, tovariš inšpektor, toda jaz ne poznam učencev.
   Inšpektor je poskočil od osuplosti:
   —    Kako je to mogoče! — je zavpil. — Učitelj ne pozna svojih učencev!
   —    Jaz ne predavam o tem razredu.
   — Zakaj ste pa potem tukaj?
   —     Nadomeščam njihovega predavatelja, ki je ... odšel na tekmo...
   Inšpektorjev obraz je spreletel komaj zadržan nasmeh. Sklonil je glavo, molčal, zamahnil z roko in rekel:
   —    Srečo imate, zakaj tudi jaz zamenjujem kolega, ker je odšel na tekmo... Sicer se, glede na to, kako je strog, ne bi tako zlahka izmazali.
   PREDOLG LEVJI JEZIK
   Skupina štirih ponarejevalcev zavarovalnih polic je prodajala zavarovancem police angleškega zavarovalnega zavoda po polovični ceni v takih količinah, da je vsa zadeva postala že sumljiva. Policija, ki so jo poklicali na pomoč, je ugotovila. da se ponarejene police razlikujejo od pravih samo po tem, ker je jezik narisanega leva malo daljši od onega na originalu. Policaji so se preoblekli v voznike taksijev in tako so v skopih treh tednih vse ponarejevalce spravili za zapahe.
NOV OTOK V KASPIJSKEM MORJU
   Sovjetska raziskovalna ladja »Lomonosov« je odkrila v Kaspijskem morju nov otok, dolg 300 metrov in širok 250 metrov. Otok leži 180 km jugovzhodno od Bakuja in je najverjetneje nastal zaradi vulkanskih prelomov v morskih globinah.
KOKOS ZVALILA 360 PIŠČANCEV
  V vasi Osmakovo pri Pirota ima Nikolaja Zdravkovič nenavadno kokoš. Čeprav vse drage kokoši v tem kraju živijo lč 4-5 let, je njena letos praznovala že 14. obletnico. Nikolaja je izračunala, da je v tem času kokošja »babica« zvalila okrog 360 piščancev. Kar še bolj preseneča, je to, da ta kokoš še danes redno nese jajca.
JE TO NAPREDEK?
  Prometni problemi postajajo v mnogih državah izredno aktualni. Število vozil se naglo veča, vzporedno s tem pa tudi nesreče na cestah. Nedeljski izleti zahtevajo mnogo smrtnih žrtev. O tem so pred kratkim razpravljali v švicarskem parlamentu. Eden izmed strokovnjakov je ob tej priložnosti rekel: »Pred tridesetimi leti sem od Berna do Langethala vozil z avtomobilom 45 minut, danes pa rabim za isto progo eno uro, čeprav gradimo zdaj hitrejše avtomobile. Razen tega se ta vožnja lahko vsak trenutek spremeni v katastrofo. Cena napredka je torej zelo velika!«
SPOMENIK
  »Tukaj počiva Arso Markovski, rojen 1881. leta v vasi Lokov, ohridski okraj. Umrl je ...« Ta datum še ni vklesan, ker mož, ki je sam sebi naredil spomenik, še ni umrl. Spomenik, ki ga je začel delati že pred 14. leti, že stoji na pokopališču. Stari Arso pravi: »Upam, da bom pravočasno končal. Potomci naj napišejo potem to še datum mojega odhoda.«
  REKORD SOVJETSKEGA PADALCA
  Sovjetski padalec Pjotr Dolgov je skočil s padalom z višine 14.835 m in se brez težav
spustil na zemljo. Pilota so spodaj pričakali pastirji ter ga prisilili, da je stal nekaj ur z dvignjenimi rokami, ker so mislili, da je ameriški vohun. Iz tega nerodnega položaja je rešila pilota skupina oficirjev, ki so z avtomobilom hiteli pilotu nasproti, da bi mu prvi čestitali za doseženi svetovni rekord.
Z MLEKOM UGAŠENI POŽAR
Pred nekaj dnevi je Ljubica Gagrica iz vasi Kadine Glavice
napodila ovce na pašo. Ker je bil precej hladen dan, je zakurila ogenj, da bi se ogrela. Močan veter je čez nekaj časa razširil ogenj in plameni so dosegli suho travo. S strahom je Ljubica zbežala do prvih planinskih koč. Prebivalci so ji takoj prihiteli na pomoč, ker pa ni bilo v bližini vode, je vsak prinesel vedro mleka in so tako hitro pogasili požar.
»BUCKOVA« VILA
   Zaječarski mali hišni čuvaj »Bučko« je verjetno edini pes v naši državi, ki ima svojo »privatno« in izredno dobro opremljeno stanovanje. Uto mu je zgradil lastnik Jakov Lalevič, uslužbenec trgovskega podjetja »Rudar«.
   Pasja vila je na znotraj in na zunaj topo urejena. Notranje stene so tapecirane, v sobi pa je postavljena mala postelja, nad katero visi Buckova slika. Soba je opremljena z radioapa-ratom iz plastične mase, okna krasijo lepe zavese, razsvetljava pa je na baterijski tok.
   Edina skrb, ki muči malega »Bucka«, je ta, da bodo nekega dne točkovalci stanovanj potrkali tudi na njegova vrata.
V 24 URAH
   V New Yorku se zgodi vsakih 24 ur en umor, sedem posilstev, štiri aretacije trgovcev z mamili in 42 kraj avtomobilov.
   Iz istih statističnih podatkov, ki so jih nedavno objavili v Washingtonu, je razvidno, da so Američani preteklo leto pokadili 455 milijard cigaret, kar je za 20 milijard več kot v letu 1958.
TELEFON
   Nek gostilničar v Schonebergu, v predmestju Berlina, je vsak večer pred odhodom domov dvignil slušalko in poklical svoje stanovanje. Ko je prišel domov, je telefon še vedno zvonil. Na stanovanju je dvig-
nil slušalko in jo položil na nočno omarico.
   Nekega jutra je zaslišal iz slušalke glasno kričanje. Poklical je policijo, ki je v gostilni ujela dva tatova, ki sta pravkar preštevala denar iz blagajne in glasbenega avtomata. Zares neverjetno!
1961. IN 6009. LETO
   Zanimivo vprašanje je pred nedavnim sprožil nek bralec londonskega Timesa. Z ozirom na to, da se prihodnje leto 1961 lahko bere normalno tudi narobe, je želel zvedeti, kdaj se bo spet ponovila podobna letnica.
   Točnega odgovora še ni dal nihče, podoba pa je, da bo to šele 6009. Morda pa tudi prej?!
TRČENJE V ZRAKU
   Tudi zračne poti so postale ozke. V jugozapadnem delu države Illinois, v bližini mesta Felm, sta trčili dve reaktivni letali, eksplodirali in izginili v plamenih. Pri trčenju sta se smrtno ponesrečila dva pilota, medtem, ko je dvema uspelo, da sta se s padali spustila na zemljo. Reaktivci tipa F-101-B so dosegli brzino 1600 km na uro.
PREPRIČLJIVA OBRAMBA
   V nekem podeželskem francoskem mestu je bil pred nedavnim zanimiv sodni proces. Tožitelj je za svojega branilca najel uglednega pariškega pravnika, medlem ko je siromašnega toženca zagovarjal mlad, neznan podeželski pravnik. Čeprav je mladi pravnik vztrajno branil svojo stranko, nihče niti za trenutek ni pomislil na njegov uspeh. Kljub temu je bila razsodba zanj ugodna. Nekateri trdijo, da je porotnike ganil z zaključnimi besedami: »Sodniki in porotniki! Dobro veste, da človek, ki se ne počuti dobro, gre k lekarnarju in si kupi zdravilo, če zboli, bo poklical zdravnika, če pa je njegov slučaj brezupen, mora iz Pariza poklicati najuglednejšega specialista.«
    DVOJCKA V BELEM PLAŠČU. — Naša slika prikazuje dva Beograjčana: Pauna in Pantelijo, po poklicu študenta. Ko sla polagala izpit iz anatomije pri prof. Boškooiču, je profesor po končanem izpitu pri beleženju ocen presenečen in malce jezen vprašal: »Prosim vas, kdo izmed vas mi je predal svoja dva indeksa? Prosim, naj se takoj javi!«
    Slika prav tako kaže, da sta si dvojčka zelo podobna.
POMURSKI VESTNIK 21. JULIJ
8