LETO XLIV, ŠT. 13
Ptuj, 28. marca 1991
CENA 10 DINARJEV
Umrl je na križu, da bi nastal najbolj skrivnosten čudež vseh čudežev: vstal je
od smrti v večno življenje. Trpljenje zaničevanega in mučenega do okrutne smrti, je
sprejel za odrešenje človeštva.
Gotsko podobo Žalostne matere božje z mrtvim sinom v naročju, je neznani
avtor ustvaril v začetku 15. stoletja. Umetnino lahko občudujemo v severni kapeli
Proštijske cerkve. I. C.
Danes o gospodarjenju
m proračunu
Danes, 28. marca, ob 12. uri se bodo delegati vseh treh zborov Skupščine
občine Ptuj sestali na 1.3. skupnem zasedanju.
V osrednji točki bodo razpravljali o rezultatih ptujskega gospodarstva v le-
tu 1990 in pretresli razvojne možnosti v tekočem letu. Ta razprava bo v skladu z
zahtevo svobodnih sindikatov in z delegatskimi pobudami na prejšnjem zaseda-
nju. Vzporedno s tem bodo razpravljali še o socialnem programu občine Ptuj.
kljub številnim pripombam k osnutku proračuna občine Ptuj, ki jc bil v razpra-
vi na zasedanju 19. marca, je Izvršni svet pripravil predlog odloka o proračunu
občine Ptuj za leto 1991. Na današnji seji lahko tako pričakujemo dolgo in raz-
burljivo razpravo. JB
Sporočilo
za javnost!
Zakaj so poslanci SDP glasovali
proti spreiemu zakona o ZAVO-
DIH!
— Ker so bili zavrnjeni vsi
amandmaji, ki bi lahko bistveno
izboljšali zakon in spremenili
njegovo koncepcijo,
— ker zakon ne predstavlja
demokratičnega posodabljanja
nekdanjih družbenih dejavnosti,
— ker v zakonu ni soupravlja-
nja (participacije) in ker je do
skrajnosti omejen vpliv uporab-
nikov,
— ker z njim dobiva oblast
neomejeno politično pozicijo in
praktično kontrolo nad zavodi.
— ker je z zakonom večji ael
slovenske inteligence postal »dr-
žavni uradnik«,
— ker pomeni zakon prevlado
politike nad stroko, vključno z
univerzo,
— ker od avtonomije stroke in
kadrovskega vpliva v zavodih ni
ostalo nič,
— ker je zakon pod civilizacij-
sko ravnijo, ki bi jo v družbi po-
trebovali in ker je skregan tudi s
trendi na zahodu glede urejanja
teh vprašanj.
Ti naši ugovori, protesti in ze-
lo jasne izjave so bile javnosti
več ali manj prikrite. Zato vam
iih pošiljamo v informacijo in
kot primer kako vladajoča koali-
cija z uveljavljanjem glasovalne
premoči izničuje pobude, kon-
struktivne predloge in amandma-
je poslancev, predvsem, če so iz
vrst naše stranke, pa delno tudi
iz vrst drugih opozicijskih
strank. kLUB POSLANCEV
SDP PTUJ
Elektrokovinar
že v stečaju
v ponedeljek je mariborsko sodišče
že kar na prvem naroku, odločilo za
uvedbo stečajnega postopka v ptuj-
skem Elektroicovinarju. Stečajni upra-
vitelj je Franc Kolenc iz Maribora.
Od torka je torej IMP v stečaju, de-
lavci pa so že prejeli obvestila o pre-
nehanju delovnega razmerja. Stečajni
upravitelj bo v naslednjih mesecih
poskušal sanirati stanje tega podjetja.
Poznavalci napovedujejo, da bi bilo
mogoče doseči prisilno poravnavo.
d, 1.
Utrinek z modne revije, ki jo Je organiziral MIR Ptuj v soboto v Kidri-
čevem. Foto: Langerholc
^-UVODNIK-v
Z zaporo
do pravice?
Štihurni protestni shod krajanov Zlatoličja in Slovenje vasi, ko so pri
tem še za dve uri s traktorji zaprli magistralno cesto Maribor Zagreb, je
vzbudil različna razmišljanja in ugibanja — od podpore in razumevanja do
nasprotovanj in odkritih ocen o izsiljevanju na neprimeren način. Ta ni bil
uporabljen prvič, tako da se lahko zgodi, če se iz tega ne bomo kaj naučili, da
ne bo zadnjič.
Množičen shod, od najmlajših do najstarejših, je bil dobro pripravljen in
zagotovo ni nastal prek noči. Očitno livarna krajanom v njihovem okolju ni
po godu ter .w to povedali in pokazali na način, kije uresničil njihove zahte-
ve. Tudi številni transparenti, v roke so jih dobili otroci, so livarno predstavili
kot ekološko bombo, popolno zaupanje zbranih v organizacijski odbor (Od-
bor za varstvo okolja Zlatoličje) pa je hitro dalo vedeti, da bodo vztrajali do
konca, brez kompromisov. Še zlasti, ker so najprej predstavniku, nato pa
predsedniku ptujske vlade, dokazovali, da so bili v postopku postavljeni oh
stran in da stvari okrog livarne niso takšne, kot so jih želeli predstaviti.
Ob popolni podpori zahtevam krajanov ali odbora - to sedaj več ni po-
membno, in napetem vzdušju je razumljivo, da je predsednik vlade s podpi-
som sprejel vse zahteve. Še zlasti, ker je takoj v začetku poudaril, da v okviru
svojih pristojnosti ne bo dovolil ekološke sporne proizvodnje. Ali je livarna po
tej plati sporna ali ne, se na shodu seveda ni dalo strokovno in mirno razjas-
niti. Za to je bil čas prej, pa ga odgovorni očitno niso izkoristili. Ali pa niso
pričakovali takšnega shoda! Kdo bi vedel! To naj bo prava izkušnja s petko-
vega shoda in zapore prometa v Slovenji vasi! Ob tem pa ne smemo pozabiti
tudi resnice, da nas odpiranje samo trgovin, butikov ali bifejev ne bo izvleklo
iz gospodarske krize.
Ludvik Kotar
Pri Bolfenku
11 -metrski presmec
v župniji svetega Bolfenka v Slovenskih goricah so na cvetno nedeljo po-
stavili kar 11-metrski presmec in ga pred bogoslužjem tudi blagoslovili. Ob tem
so potarnali, da je na cerkvi, ki je lani slavila vsa bleščeča svojo 200-letnico, že
pritrjenih nekaj reflektorjev, ki bi lahko ta čudovit kulturno zgodovinski spome-
nik osvetljevali tudi ponoči. V Ptuju pa za to žal ni denarja.
-OM
Odkrili glavno rimsko
cesto proti Savariji
Ptujski arheologi so skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz
Maribora že lani pričeli z raziskovanjem terena ob novogradnji ptujske bolniš-
nice. Kot je povedala arheologinja Mojca Vomer-Gojkovič, so že lani naleteli
na ostaline velike lončarske in opekarske delavnice iz rimskih časov. Tako so
odkrili ostanke zidov velike stavbe delavnice, ostanke sušilnice keramičnih iz-
delkov ter več opekarskih in lončarskih peči. Ob koncu lanskega leta so odkrili
tudi rob rimske ceste v dolžini okoli 40 m. Z deli so nadaljevali letos februarja
in tako odkrili štiri faze starejše rimske ceste, obdane s kamnitim lomljencem.
Zanimivo je, da so na cesti odkrili po štiri kolesnice na vsaki strani zaradi česar
so prepričani, da gre za ostaline glavne rimske ceste, ki je povezovala Italijo s
Panonijo. V konkretnem primeru gre za odsek te ceste, ki je povezoval Poetovio
(današnji Ptuj) s Savarijo (današnji madžarski Szombathely). Del ceste je še
pod ornico in pričakujejo, da jo bodo še letos dokončno raziskali.
-OM
2 — DOMA IN PO SVETU
28. marec 1991 - TEDNIK
Velikonočni čas
čas, ko se zima poslavlja, je čas številnih opravil na polju, v vino-
gradu in še kje. To je tudi čas silovitega prebujanja narave, kar pa je bi-
lo za človeka od pradavnine sila skrivnostno. V ta čas sodi tudi prazno-
vanje velike noči. Z gotovostjo lahko trdimo, da slovenski človek nobe-
nega praznika ni obdal s toliko simbolike in s toliko običaji, kakor veli-
ko noč, ki po svoji vsebini presega človekovo spoznanje in vsako izku-
stvo. Da bi bilo sporočilo praznika bolj spoznatno, nazorno, lažje ra-
zumljivo in sprejemljivo, so si ljudje že od predavnih časov pomagali s
simboli in običaji.
Prav o tem je tekel pogovor z
mariborskim škofom dr. Francem
Krambergerjem. Povedal je, da je
prvi zgovorni simbol takoj po
pustu, s pričetkom postnega ča-
sa, ki je zaznamovan s priljublje-
no ljudsko pobožnostjo križe-
vega pota, kar je v ljudski knji-
ževnosti rodilo znamenite pasi-
jonske igre. Te v zadnjem času
ponovno oživljajo. (Škofjeloški
pasijon, ki so ga lani mladi upri-
Dr. Franc Kramberger: Vesele in blagoslovljene velikonočne paznike.
(Foto VT)
zorili v Laškem). Bogata izvir-
nost ljudskih običajev postane
vidna na cvetno nedeljo pri blago-
slovu oljčnih vejic, butar ali »pre-
smecev«, kakor pravijo v Sloven-
skih goricah. Velikonočni običaji
dosežejo svoj vrh in najbogatejši
izraz na samo velikonočno soboto
in nedeljo. Tu je še posebej opo-
zoril na ljudski božji grob v žup-
nijskih cerkvah, ki ga drugi naro-
di ne poznajo, njegovo postavlja-
nje pa je pri nas rodilo posebno
zvrst umetnosti. Zelo zgovorno
je tudi blagoslavljanje velikono-
čnih jedi ali »velikonočni žegen«.
Študije kažejo, da so za ta blago-
slov bile pomembne neke vrste
obredne priprave v domači hiši,
kjer se je iz roda v rod izročala
bogata vsebina.
Nekaj posebnega je bila veli-
konočna košara, v kateri so nosili
jedila k žegnu, imenovali so jo
jerbas. Simboliko so imela tudi
živila, ki so jih polagali v košaro
po določenem pravilu. Zelo spo-
ročilen je pomen velikonočnih
jedi.
Posebno praznično razpolože-
nje naredijo kresovi po gričih kot
sporočilo o Kristusovem vstaje-
nju iz kraja v kraj. Pokanje in
streljanje z možnarji pa spominja
na potres in govorico narave, po-
sebno melodičnost pa daje vsem
običajem ob velikonočnem praz-
novanju pritrkovanje ali trjanče-
nje, ki ima v slovenski literaturi
svoje mesto, posebno pri Ivanu
Cankarju. Njemu je velikonočna
zvonjenje posebna govorica in
oznanilo praznika, hkrati pa tudi
izpoved vere slovenskega člove-
ka v velikonočno skrivnost.
Dr. Franc Kramberger, mari-
borski škof, je svoja razmišljanja
o velikonočnem času in običajih
ter navadah sklenil z naslednjo
mislijo: To vsebinsko bogatstvo je
navdihnilo skozi stoletja tudi, naj-
večje umetnike: pisatelje, pesnike,
glasbenike, slikarje in kiparje, da
so na svoj način izrazili vsebino
velikonočnega praznika in v njej
dosegli vrh umetnosti kot govorici
duha in srca.«
Vida Topolovec
PO PROTESTNEM SHODU IN ZAPORI MAGISTRALNE CESTE
Livarne v Slovenji
vasi ne bo!
v petek popoldan se je v Slo-
venji vasi blizu 500 ogorčenih
krajanov te vasi in Zlatoličja
zbralo na protestnem shodu, na
katerem so ostro protestirali pro-
ti obratovanju livarne firme Me-
tal, lastnika Rada Snežiča. Zah-
tevali so spremembo namembno-
sti objekta, livarne, v ekološko
čistejšo in zdravju neškodljivo
proizvodnjo. Pod vodstvom od-
bora za varstvo okolja Zlatoličje
so se zbrali ob 16. uri pred ne-
kdanjimi skladišči Mipa v Slove-
nji vasi, pri mostu in v vasi ob
magistralni cesti pa so čakali
traktorji, da z njimi zaprejo cesto
do izpolnitve njihovih zahtev.
Zaporo so tudi izvedli malo po
sedemnajsti, saj jih pogovor s
članom ptujske občinske vlade
Francem Ivanušo ni zadovoljil in
so zahtevali ljudi z večjimi poo-
blastili.
Malo pred pol sedmo je pri-
spel predsednik ptujskega izvrš-
nega sveta Branko Brumen, po-
govori in prepričevanja sprva ne-
koliko vstran, nato pa na tribuni
pred krajani, so trajali do deset
minut pred osmo, ko je predsed-
nik s podpisom zagotovil, da
sprejema njihove zahteve. Takoj
za tem so protestniki odpravili
blokado, ob kateri so miličniki
odlično opravljali svoje delo pri
obvozu in pokazali, da so opozo-
rila krajanov edini vzeli dovolj
resno. Razburjeni krajani so po-
Protest proti livarni
vedali veliko pikrih in žolčnih na
račun ptujskih upravnih organov
in takoj dali vedeti, da bodo
vztrajali do izpolnitve njihovih
zahtev in to brez kompromisov.
To so ob koncu tudi dosegli, saj
je v podpisani in sprejeti izjavi
zapisano, da livarne v omenje-
nem objektu ne bo in da bodo
skupaj poiskali drug program ali
pa bo prišlo do licitacije objekta.
Skratka, v objektu ne sme biti
ekološko sporne proizvodnje,
kot je po njihovem mnenju livar-
na sekundarnega aluminija kljub
predvidenim čistilnim napravam.
Zapisali so tudi, da bo poseb-
na komisija iz krajevne skupno-
sti vsak mesec preverjala izvedbo
dogovorjenega. Naj še dodamo,
da so se krajani na shod zelo do-
bro pripravili, kar pa ne velja za
odgovorne, ki opozorila pred
shodom, razen miličnikov, niso
vzeli dovolj resno. Kljub ustrez-
nim pripravam pa je na blokadi
v Slovenji vasi prišlo do nesreče,
ko je osebno vozilo zapeljalo mi-
mo ustavljenega tovornjaka in
treščilo v traktor. 1. kotar
Prvo srečanje številčnejših
družin uspelo
Dvorana Narodnega doma v
Ptuju je bila na cvetno nedeljo,
24. marca, odeta v eno samo ve-
selje in radost, ki sta žarela iz
obrazov prek 200 mater, očetov
in otrok 32 številčnih družin z
območja ptujske občine, zbranih
na prvem tovrstnem srečanju v
počastitev materinskega dne.
Na prvem srečanju je sodelovalo 32 številčnih družin.
Zbrane je pozdravila Božena
Čačkovič, organizatorica tega
srečanja in predsednica komisije
za delo z družino pri Krščanskih
demokratih v Ptuju. Besede do-
brodošlice je številčnim druži-
nam z vsaj štirimi in največ enaj-
stimi otroki namenil tudi ptujski
župan Vojteh Rajher. Ljudska
pesnica Erna Meškova pa je v
svojem razmišljanju opozorila na
mater kot nosilko štirih hišnih
vogalov, ter na materinski dan in
srečo številčnih družin.
Po prisrčnem nastopu otroške-
ga zborčka Sv. Viktorina iz Ptuja
(foto: M. Ozmec)
pod vodstvom Natalije Čačkovič
in ob spremljavi kitarista Jožeta
Cačkoviča, pa so se udeleženci
razdelili v dve skupini. Otrokom
se je z lutkovno igrico predstavil
književnik Feri Lajnščak, starši
pa so na okrogli mizirazpravljali
o družini danes ter o težavah šte-
vilčnejših družin. O tem sta ob-
širneje govorila tudi Nace Polaj-
nar, predsednik komisije za dru-
žino pri republiški skupščini, ter
Žarko Markovič iz ptujske Zveze
družin. Več o vsebini in sklepih
te okrogle mize pa prihodnjič.
"-OM
OPTE: IZGUBA NA RAČUN NEPLAČANIH RAČUNOV
Lani prvič izvozili v Italijo
Ptujska opekarna je proizvod-
njo zmanjšala za 17 odstotkov,
prodajajo pa le še za plačila vna-
prej. Lansko leto so namreč za-
ključili z desetimi milijoni izgube
na račun neplačanih računov,
vse terjatve pa so nad šestdeset
dni. Medtem ko proizvodnja
opečnih izdelkov v glavnem ne
pozna zastojev, pa je upadla
proizvodnja nosilcev in kerami-
Opte načrtuje na prostoru se-
danjega skladišča gotovih iz-
delkov gradnjo tovarne rusti-
kalne fasadne opeke. Investi-
tor naj hi hila neka francoska
firma, ki Je pripravfjena vfožiti
85 odstotkov potrehnega de-
narja.
čnih izdelkov. Nosilce in prekla-
de pa so lani prvič izvozili v Ita-
lijo, letos se pripravljajo, da bi
izvažali tudi v Avstrijo.
Kljub težavam, občasni bloka-
di žiro računa in zmanjšani pro-
daji še niso odpustili nobenega
delavca, čeprav so delavci obča-
sno tudi na »čakanju«. Sanacij-
sko - razvojni program podjetja
temelji na sanaciji stare opekar-
ne za opečno proizvodnjo, na
proizvodnji prenapetih preklad
in nosilcev ter na izgradnji nove
tovarne za izdelavo rustikalne fa-
sadne opeke. Z obstoječo tehno-
logijo ne bodo prišli daleč, vpra-
šanje pa je, ali bo dovolj denarja
za posodobitev obstoječih pro-
gramov in za nove proizvodnjo.
Poleg prodaje za vplačilo vna-
prej rešujejo svoje likvidnostne
težave tudi s prošnjami bankam
za reprog-^miranje kreditov. Za
tekoče poslovanje so bili prisilje-
ni najemati kratkoročne kredite.
Okrog mešanja galvanskega
mulja v glino za opeko je bilo že
precej govora. Opekarna ima iz-
delane že vse potrebne študije in
poskusi tečejo dalje z Institutom
Jožef Štefan in z Dinosom. Ima-
jo tudi potrebna dovoljenja, iz-
daja gradbenega dovoljenja pa je
v pristojnosti republike. Zbrali
so tudi potrebna soglasja, negati-
vno je bilo le tisto od krajevne
skupnosti Rogoznica, na območ-
ju katere je opekarna.
Direktor Marjan Pišek pravi:
»Z mešanjem galvanskega mulja
v glino izboljšujemo opeko, stro-
ški proizvodnje se bodo zmanjša-
li najmanj za trideset odstotkov.
Ko se opeka žge v peči, galvan-
ski mulj ne zgori, ampak se zape-
če in s tem se ustavi oz. imobili-
zira kemijski proces. Gre za po-
stopek reciklaže. Na tak način iz-
delujejo opeko že v Novem me-
stu, Lendavi, Karlovcu, Zagrebu,
enak postopek pa uporablja tudi
20 opekarn v Nemčiji.« Za to
proizvodnjo nameravajo sanirati
staro opekarno in zgraditi zaprto
deponijo gline in galvanskega
mulja. Investicija je vredna pet-
najst milijonov. Denar naj bi
zbrali tako iz razvojnega (40 od-
stotkov) kot ekološkega dinarja
(30 odstotkov); ostalo naj bi pri-
spevali sovlagatelji in ptujska
opekarna sama. NaV
PRED POPISOM ^   Popisujemo lahko tudi pod hruško
Letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev bo trajal od
prvega do petnajstega aprila. V ptujski občini so se nanj dobro pripravili. V teh dneh potekajo še
zadnje inštruktaže popisovalcev. Skupaj Jih je 290, popisovali pa bodo v 405 okoliših. Popisovalci
so v glavnem študentje in nezaposleni. Sesti povojni popis v Sloveniji bo stal 56 milijonov dinar-
jev, v ptujski občini pa 1,9 milijona dinarjev.
Podatki iz popisa služijo izključno statisti-
ki. Uporaba za druge namene je kazniva. Ne
glede na informacije, ki jih imajo ljudje o le-
tošnjem popisu (zadnji je bil pred desetimi
leti), ga sprejemajo z določeno mero neza-
upanja. Prepričani so, da bo podatke iz popi-
sa država s pridom uporabila: to naj bi se po-
znalo že pri davkih v letu 1^92. Ob tem zelo
prepričljivo zvenijo besede Irene Vidovič iz
Grajene, ki je s svojo skupino popisovalcev
trdno prepričana, da bo davke država že zna-
la na drugi način pobrati in ne bo čakala po-
pisa. Popisovalci se bodo trudili, da bodo
prijazni, prepričljivi, predvsem pa strokovno
pripravljeni. Ljudem bodo zaupali na bese-
do, zato tudi ni nujno, da bi morali v stano-
vanje. S popisovalcem bo moč sesti tudi pod
hruško in izpolniti popisni material. Popiso-
valci na terenu ocenjujejo in ne merijo.
Jožica Klep, svetovalka za informiranje v
Zavodu Republike Slovenije za statistiko, je
odgovorna za popis v ptujski občini. S pri-
pravami je zelo zadovoljna. O dvomih ljudi
pred popisom je povedala: »Statistika ne
vprašuje po ne vem kakšnih intimnih in
skrivnostnih zadevah. Na popisnih obrazcih
so samo tiste stvari, o katerih tudi že sosedje
vse vedo. Ce vedo ti, zakaj teh podatkov ne
bi poznala še statistika, ki pomaga pri načrto-
vanju razvoja in boljšega življenja vseh nas.«
Zakaj potrebujemo podatke iz popisa?
»Najpomembnejše je, da dobimo zaneslji-
ve podatke za nižje teritorialne enote, za ob-
čine, naselja in podobno. Pri kmetijstvu ima-
mo, na primer »zanesljive podatke samo za
območje republike. V Sloveniji organizira,
vodi in izvaja popis Zavod Republike Slove-
nije za statistiko.«
Popisi so vedno okrog letnic, ki se končajo
z ničlo. Od naših sosedov bo imela letos po-
pis tudi Avstrija. Lani so imeli popis na Ki-
tajskem, kar je bila zelo odmevna akcija. Se-
daj poteka popis tudi v Turčiji. Večina držav
popisuje na klasičen način, tako kot pri nas
— s popisovalci. Ponekod pa že uporabljajo
evidence registra.
Letos popisujejo poleg prebivalstva tudi
gospodinjstva, stanovanja in kmečka gospo-
darstva. Tako bodo popisovalci zajeli vse de-
mografske in socioekonomske znake pri vseh
stalnih prebivalcih in tistih, ki so v Sloveniji
zaradi šolanja in dela. Pri popisu prebival-
stva se pojavljajo tri povsem nove stvari: ve-
roizpoved, pogovorni jezik v družini in pogo-
vorni jezik v okolju.
Gospodinjstva so za statistiko vse družin-
ske in druge skupnosti oseb, ki izjavijo, da
skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje
dohodke za kritje osnovnih življenjskih stro-
škov.
Prvič po tridesetih letih se lotevamo tudi
popisa kmečkih gospodarstev. Zadnji popis
je bil leta 1960. Od takrat dalje ni zanesljivih
podatkov, s katerimi bi lahko opredeljevali
zmogljivosti zasebnega kmetijstva. Kmečko
gospodarstvo pri popisu je tisto, ki uporablja
najmanj deset arov obdelovalne zemlje oziro-
ma manj, če ima določeno število živine ozi-
roma čebeljih panjev.
Pri popisovanju uporabljajo popisovalci
tudi kartografsko tehnično dokumentacijo.
To so po oceni republiške instruktorice Joži-
ce Klep v ptujski geodetski upravi zelo dobro
pripravili.
.....MG
IRAK: Tudi po končani vojni
so oči javnosti uprte v to arabsko
državo. Ameriški predsednik je
pred nedavnim izjavil, da ne bo
miru, dokler bo v Iraku na obla-
sti Husein. Iraški predsednik pa
dokaj »uspešno« ureja notranje
zadeve. Med drugim je v soboto
sestavil novo vlado. Prvi minister
vlade je sedaj šiit Sadam Huma-
di, ki seje pridružil dvema drugi-
ma šiitoma, ki sta že v vladi. Ta-
ko je, vsaj na videz, popustil va-
jeti vladanja. Vendar poznavalci
trdijo, da je ta, izvolitev le for-
malno dejanje, ki naj zabriše dej-
stvo, da o vseh vladnih zadevah
v bistvu odloča Husein.
Boji iraške opozicije se kljub
temu nadaljujejo, iz Bagdada pa
prihajajo vesti o pouličnih bojih
med privrženci diktatorja in
uporniki iz notranjosti države.
• • •
TIRANA - SKOPJE: Val al
banskih beguncev se je od Italije
preusmeril v Makedonijo. Sedaj
prestopajo mejo pri Resnu. Al-
banski graničarji so ob prestopu
meje ustrelili pet Albancev, več
pa so jih tudi ranili. Med pogla-
vitnimi zahtevami beguncev je
predvsem odprta meja. Preko
meje naj bi namreč prihajali
predvsem Makedonci iz Albani-
je, ki naj bi s tem od albanske in
makedonske vlade dosegli spora-
zum o liberalizaciji potovanj Al-
bancev čez mejo. Albanski Ma-
kedonci naj bi hodili na obisk k
svojim sorodnikom in se zdravili
v makedonskih zdravstvenih do-
movih ter dosegli izobraževanje
v makedonščini in vlaganja Ma-
kedonije na območja, kjer živijo
albanski Makedonci. Posodobili
naj bi tudi cestne zveze.
• • •
BERLIN: Konec minulega
tedna so Nemčijo, natančneje
Berlin, zajele demonstracije. V
soboto seje na Aleksanderplatzu
zbralo čez 30 tisoč ljudi. Nezado-
voljni so z rastočo brezposelnost-
jo in uvajanjem tržnega gospo-
darstva v vzhodni del države.
Prav toliko ljudi se je zbralo tudi
v Wolfnu, kjer naj bi v kratkem
zaprli kemično tovarno, zaradi
česar bi izgubilo delo čez 30 tisoč
ljudi. Demonstracije so se ta te-
den nadaljevale še v Leipzigu.
Med demonstranti seveda ne
manjka takih, ki zahtevajo Koh-
lov odstop a!i vsaj oblikovanje
koalicijske vlade ali vlade narod-
ne rešitve. Vendar legitimno iz-
voljena oblast možnost take
spremembe odločno zanika.
• • •
PRAGA: Prvo zasedanje ev-
ropske konfederacije bo od 12.
do 14. junija v Pragi. Nanj bodo
povabili okoli 150 osebnosti iz
33 evropskih držav, vendar med
njimi naj ne bi bilo uradnih no-
silcev političnih funkcij. Tako
sta se pred nedavnim dogovorila
češki in slovaški predsednik Vac-
lav Havel in francoski predsed-
nik Francois Mitterrand. Na ju-
nijskem srečanju naj bi se pogo-
vorili o oblikah povezav med ev-
ropskim vzhodom in zahodom.
Konkretno pa naj bi se pogovar-
jali o projektih na področju ener-
getike, ekologije, transporta in
komunikacij ter o pretoku idej in
strokovnjakov.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: Mno
žična stavka, ki je zajela 240 sov-
jetskih rudnikov, zahtevajo ru-
darji predvsem ureditev social-
nega položaja zaposlenih v ru-
darstvu in metalurgiji. Nedavni
referendum o ureditvi Sovjetske
zveze je med drugim pokazal, da
ima Gorbačov podporo pred-
vsem na podeželju, slab pa je bil
zanj rezultat v večjih mestih. Jel-
cin je že napovedal miting bloka
Demokratične Rusije. Moskov-
ska vlada ga je sicer dovolila,
vendar je zvezni parlament spre-
jel odklonilno stališče do njego-
vih organizatorjev. Med drugimi
aktivnostmi Borisa Jelcina velja
opozoriti še na njegov obisk v
Gruziji, kjer se je dogovoril, da
bosta ruska federacija in Gruzija
aprila podpisali dvostranski spo-
razum in ustanovili skupne var-
nostne sile, ki bi energično razre-
šile zapleten klobčič državljan-
ske vojne v Gruziji.
d. 1.
TEDNIK
28. marec 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
TEŽAVE GOSPODARSTVA SE STOPNJUJEJO
Lani prvi stečaji tudi v ptujski občini
Po podatkih ptujske podružnice Službe
družbenega knjigovodstva je nelikvidnost go-
spodrstva terjala prve žrtve tudi v ptujskem
gOspodrstvu. V letu 1990 je služba predlagala
uvedbo 3 stečajnih nostopkov za podjetja, ki
so imela več kot 60 dni neprekinjeno bloki-
ran žiro račun. Poprečno dnevno število blo-
kiranih podjetij se je večalo iz meseca v me-
sec, tako da je v decembru služba blokirala
račune poprečno dnevno že 9 družbenim in
zasebnim podjetjem.
Nič boljše ni na področju industrijske pro-
izvodnje. Lanski obseg industrijske proizvod-
nje je bil v ptujskem gospodarstvu za 4,6 %
pod obsegom iz leta 1989. Število novih inve-
sticij pa )e lani upadlo na vsega 13 (v letu
1989 so investitorji prijavili pricetek 36 inve-
sticij).
FINANČNI REZULTATI V LETU 1990
Zaključne račune za leto 1990 je predložilo
36 družbenih 106 zasebnih in 1 inesano pod-
jetje. Po visokem deležu izvoznih prihocfkov,
s katerimi so podjetja v prvih treh mesecih
lanskega leta ustvarila celo 23,7 % vseh pri-
hodkov, se je delež izvoznih prihodkov v
skupnih prihodkih ptujskega gospodarstva
ob Koncu leta zmanjšal na 17,8%. Skupni
prihodki, doseženi na tujih trgih, so znašali
1.697 milijonov din, ob tem pa velja poudari-
ti; da prodajo ptujske izvoznice na konverti-
bilne trge 97,1 % vsega izvoza in da je bilo
lansko pokritje uvoza z izvozom v ptujskem
gospodarstvu še vedno ugodno — 187,5 "o.
Skupni prihodki ptujskega gospodarstva
so znašali lani 9.527 milijonov din. Obraču-
nani odhodki so ob koncu leta obsegali že
97,9 % vseh prihodkov, torej bistveno več kot
leto poprej, KO so obsegali še 93,3 % prihod-
kov. Ob tako neugodnih razmerjih seveda ni
bilo moč pričakovati pozitivnih rezultatov.
Akumulacija je skoraj izginila iz finančnih iz-
kazov gospodarstva. V ptujskem gospodar-
stvu je znašala lani le 39 milijonov din oziro-
ma so podjetja namenila za akumulacijo
skromna 2,2 % razporejenega dohodka.
Na drugi strani je gospodarstvo lani pride-
lalo 146 milijonov din izgub, kar je bilo kar
4-krat več oclizkazane akumulacije. Z izgubo
je zaključilo poslovno leto 34 podjetij. Ki so
zaposlovala skoraj polovico vseh zaposlenih
v ptujskem gospodarstvu, natančneje 46,7 %.
Naj še navedemo poprečni čisti osebni do-
hodek na delavca v letu 1990. V ptujskem go-
spodarstvu je znašal 5.190 din in je porasel v
primerjavi i letom 1989 za 371,8 %, torej j3re-
cej manj kot cene življenjskih potrebščin,
kjer je znašal porast 451,6%.
POMEN ZASEBNIH PODJETIJ
Čeprav je ob koncu leta predložilo bilance
že 106 zasebnih podjetij, je njihov delež še
vedno skromen v skupnih finančnih rezulta-
tih ptujskega gospodarstva. V poprečju so za-
sebna podjetja obsegala 2,2 % prihodkov in
zaposlovala 176 delavcev.
Spodbudna je ugotovitev, da je delež za-
sebnih podjetij lani naraščal skozi vso leto.
Naj spomnimo, da so v prvih treh mesecih
lanskega leta zasebna podjetja ustvarila le
0,7 % prihodkov ptujskega gospodarstva.
MANJ TEŽAV V ORMOŽU
Ob gospodarski stagnaciji, prisotni v slo-
venskem prostoru, moramo ugotoviti, da se
ormoško gospodarstvo ne otepa s tolikšnimi
težav ami.
Stopnja rasti industrijske proizvodnje je
bila pozitivna, podjetja so proizvedla za
1,9 % več kot v letu 1989, dokaj uspešno pre-
magujejo tudi likvidnostne težave, saj so oile
lani blokacije žiro računov v ormoški občini
prej izjema KOt pravilo, služba pa v lanskem
letu ni prijavila niti enega stečajnega postop-
ka.
Ob delnem zmanjšanju izvoznih prihod-
kov v skupnih prihodkih na 5 "ii (v letu 1989
5,45 %) je ormoško gospodarstvo ustvarilo
1.554 milijonov din prihodkov. S prodajo na
tuja tržišča pa 79 milijonov din.
Razmerja med samimi finančnimi rezultati
so nazadovala tudi v Ormožu:
— delež odhodkov je ob koncu leta obsegal
že 97.45 % prihodkov, (91,32% v letu
1989),
bruto dobiček je upadel na 3 % prihod-
kov (8,7 % v letu 1989),
— akumulacija pa je obsegala le še 0,3 %
prihodkov (2.4% v letu 1989). Znašala je
vsega 5 milijonov din.
V ormoški občini spremljamo nekoliko
manjšo aktivnost pri ustanavljanju zasebnih
podjetij. Na dan 31. decembra (990 je bilo
registriranih 17 podjetij v zasebni in 3 v me-
šani lasti. Sicer pa je relativno manjše število
zasebnih podjetij ustvarilo večje deleže skup-
nih rezultatov kot v občini Ptuj. Oblikovala
so 4,66 "(1 prihodkov, zaposlujejo 7,89% za-
poslenih, vendar so prigospocfarila tudi veči-
no izgub (65.96 %).
Naj navedemo tudi poprečni mesečni čisti
osebni dohodek. V ormoškem gospodarstvu
je bil že drugo leto zapored višji kot v gospp-
darstvu sosednje — ptujske občine. Znašal je
5.226 din in je porasel v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem za 399,1 %.
Ob koncu članka naj opozorimo še na ne-
kaj dejstev. Pri kontroli zaključnih računov
smo zasledili veliko število vsebinskih in ra-
čunskih napak, kar v precejšnji meri zmanj-
šuje njihovo kvaliteto, poudariti pa tudi ve-
lja, da spretni računovodje lahko v skladu z
veljavno zakonodajo pnkrojujejo finančne
rezultate potrebam pocijetja, talco da postaja-
jo zaključni računi v veliki meri le še osnova
za odmero davkov in precej manj realen
odraz položaja v podjetjih. ^   . ,    „   ,
^       '     H   J J     Borislav Presker
Matere vseh dežel, združite se
Letos torej poleg osmega mar-
ca, za katerega se ni vedelo, ali
se praznuje ali ne in če je povšeči
novi oblasti ali ne, praznujemo
še materinski dan. Krasno, vsaj
enkrat na leto, po toliko letih,
spoštovane matere, ste si »pribo-
rile« svoj dan. Dan, ko vam bo-
do otroci nosili šopke in darila,
ko bodo možje ali pa nihče, če
živite z otrokom same, morda
bolj pozorni do vas, do matere
svojih otrok. Ponekod vas bodo
povabili na takšno ali drugačno
srečanje in oči se vam bodo oro-
sile ob številnih nagovorih in pe-
smicah o mamicah in ob tisti
znani, že povsem oguljeni krilati-
ci, da »ženska podpira tri hišne
vogale«.
Zakaj toliko ironije? Taisti, ki
so spet privlekli iz naftalina ma-
terinski dan, dvigujejo v parla-
mentu roko za davek na otroška
oblačila, obutev, za to, da neka-
tera od zdravil, pa čeprav za
otroka, morate plačati. Spreje-
majo tudi proračun, v katerem je
znaten del denarja namenjen za
to, da se bodo naši sinovi naučili
ravnati s puško ... O materin-
skem dnevu govore taisti, ki so
hoteli »rešiti« družbo tudi na ra-
čun porodniških dopustov, ki
vam za vaše materinstvo (beri; za
otroka) priznajo v vaši dohodni-
ni le borih 8 (z besedo: osem)
odstotkov davčnih olajšav, raz-
mišljajo o podaljšani delovni do-
bi .. .
Krasen materinski dan! Zakaj
biti mati ni samo stisniti otroka k
sebi in ga poljubiti za lahkonoč,
biti mati pomeni otroka tudi na-
hraniti, obleči, ga spraviti h kru-
hu ... Pa se sliši, da naj bi pričeli
»šparati« tudi pri tem ali bodo
otroci še lahko imeli v šoli kosi-
lo, da o govoricah, po katerih naj
bi vpeljali participacijo tudi v
šolstvo, sploh ne govorimo . . .
Otroci pa imajo tudi očeta.
Brez znanstvenih razprav se ve,
daje za srečno otroštvo potreben
tudi on, da skrbi za otroka tudi
on . . . Zakaj torej »izpostavlja-
nje« le enega od staršev? To mi
»smrdi« po tistem, da naj bi žen-
ska šla spet za štedilnik in prev-
zela vlogo ljubeče ženske, ki zju-
traj stoji nasmejana na hišnem
pragu in maha otrokom in mo-
žu .. .
Vse skupaj smo spravili na kaj
čuden imenovalec, ki z resničnim
življenjem nima nič skupnega.
Zavili v celofan sentimentalnosti
in krščanskega nauka, ki se je že
vse prevečkrat izrodil. Zgodovi-
na pa se ponavlja. Že tako ali ta-
ko smo v zadnjih letih vse, kar se
je vrtelo okrog otrok, »naprtili«
ženskam, s tem da smo kdaj pa
kdaj le slišali, da je za otroka
dolžan skrbeti (in tudi skrbi) še
kdo. Zdaj se mi zdi, da bodo ma-
tere spet lahko le matere in še
ljubeče žene, poklic pa, saj veste,
niso še daleč časi, ko se je vede-
lo, kakšna je mati, ki se posveča
tudi poklicni karieri. In kot za
piko na i jemljejo materam (tudi
očetom) pravico, da same odlo-
čajo o tem., kdaj in kolikokrat
bodo matere ...
Materinski dan? Ne, hvala!
Nataša Vodušek
P. S.
Za bolne otroke, ki jim je mati
še kako potrebna (ali oče), pa ali
podpišete izjavo, da nimate v go-
spodinjstvu drugih članov, ki bi
bili sposobni negovati obolelega
otroka ali pa, da z menjavo de-
lovnega časa ni mogoče zagoto-
viti ustreznega varstva, sicer ste
primorani pustiti otroke kakšne-
mu sorodniku ali pa samim sebi,
če se vam porodijo »pregrešne
misli«, da bi ta družba ob mate-
rinskem dnevu lahko udejanila
vsaj eno skrb za otroka, da bi ka-
terikoli starš lahko brez posebne
izjave, na predlog zdravnika, po-
skrbel za bolnega otroka.
Popoldanska dežurna
ambulanta znova v Čučkovi
Pred leti so se ptujski zdravstveni delavci zaradi racionalizacije
in zmanjšanja stroškov odločili, da bo pozimi dežurna popoldanska
ambulanta za bolne predšolske in šolske otroke na Potrčevi, od po-
mladi do jeseni pa v Čučkovi ulici. Starši so takšno odločitev z razu-
mevanjem sprejeli.
Od prvega aprila do jeseni bo tako za bolne predšolske in šolske
otroke znova skrbela ambulanta v Čučkovi ulici. MG
Manipulacija z otroki
Dogajanja ob protestnem zbo-
rovanju proti obratovanju livar-
ne v Slovenji vasi (skladišče
MlP-a) in zapori magistralne ce-
ste ob najkritičnejšem času (mo-
čno povečan promet zaradi pri-
hajajočih praznikov) meje priza-
delo do takšne mere, da moram
osvetliti ta primer tudi z druge
zelo zaskrbljujoče strani.
Za uvod navajam prepis obve-
stila o organiziranju zborovanja.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da organizira-
mo protestno zborovanje proti
obratovanju LIVARNE RADA
SNEŽIČ na lokaciji k. o. Slove-
nja vas (skladišče MlP-a), ki bo
v petek. 22. 3. 1991, ob 16. uri.
V primeru, da se upravni or-
gan SO Ptuj, ki je izdal gradbeno
dovoljenje za omenjeni objekt
(Sekretariat za urejanje prostora
in varstvo okolja), zborovanja ne
udeleži, bomo vse do njegovega
prihoda zaprli magistralno cesto
M3 (za ves promet) na odseku
elektrarna Zlatoličje — skladišče
MlP-a.
Priporočeno s povratnico
ODBOR ZA VARSTVO
OKOLJA ZLATOLIČJE
Ker sem prišel na mesto zbo-
rovanja ob 15. uri in 55 minut,
sem poleg tega, da sem bil služ-
beno prisoten, opazoval priprave
na »veliki dogodek« tudi z druge
plati, in sicer kot oče otroka po-
dobne starosti, kot so bili otroci
na zborovanju oziroma večina
teh otrok, ki jih je bilo prav goto-
vo preko sto.
Vprašal sem se, ali ti otroci ve-
do, zakaj so tu v tem hrupnem
okolju. Bili so prijazni, nasmeja-
ni in sploh prava druščina vesele
mladeži, ki je z velikim številom
transparentov z izbranimi napisi
igrivo mahala in se veselila pri-
hajajočega dogodka. Vse to bi
lahko tudi potekalo kot opozori-
lo, če se dogodki ne bi odvijali
nasprotno smislu prisotnosti
otrok v napačno, bolj rečeno, ža-
lostno smer.
Najprej so imeli priliko opazo-
vati svoje starejše vzornike, ver-
jetno srednješolce, ki so veselo
srkali in praznili steklenice »mo-
čnega«. S samim pričetkom zbo-
rovanja je seveda vzdušje posta-
jalo iz minute v minuto bolj akti-
vno in zanimivo. Starši, sosedje
in sokrajani teh otrok so postaja-
li čedalje bolj aktivni tudi na zu-
naj s svojimi zahtevami. Od za-
četka je še bilo potrebno prišepe-
tavanje gesel, potem pa nič več.
Tuljenje, metanje kamenja, su-
vanje in prerivanje, grožnje s
pestmi, kletvice, poskusi s tran-
sparentnimi latami mahniti po
tako imenovanem nasprotniku in
neregularna zapora prometa so
bila sredstva za dosego cilja, to
je podpisa listine na licu mesta,
ki govori o spremembi namemb-
nosti objekta.
Vsemu temu so seveda otroci
sledili s sebi lastnim ostrim ču-
tom za opazovanje. Svojo pre-
prosto in nepokvarjeno dušo so
pokazali na končuj ko so po
podpisu listine poljubili predsed-
nika IS.
Ne vem, kakšne občutke so
imeli zborovalci, »veliki vzgled-
niki« tistih malih otrok. Tesno-
ba, ki se je v petih urah nabrala v
meni, je tudi vzrok, da sem se lo-
til tega pisanja. Spomnil sem se
namreč grozljivih TV posnetkov
s Kosova, ko so otroci stali med
do zob oboroženo policijo in
oboroženimi demonstranti.
Uvedli smo demokracijo, graja-
mo balkanski način doseganja ci-
ljev, istočasno pa se tu v domači
deželi obnašamo najmanj enako.
Vprašujem se. kdo so ljudje, ki
uporabljajo takšne metode, kdo
jim je dal pravico, da lahko ma-
nipulirajo z otroki.
Franc IVANUŠA
FRANC FIDERŠEK
2.
Iz kapitulacije
v upor
NAPAD BREZ NA-
POVEDI VOJNE
V drugi polovici marca in prve dni
aprila 1941 je bilo vreme lepo in to-
plo. Vse je kazalo na zgodnjo po-
mlad. Vinogradniki so s kopje že sko-
raj končali in modrovali, da bo to leto
malo »žegnane kopi« (to je kop, ki
ostane za po Veliki noči). Kmetje so
orali za spomladansko setev. Mnogi
so hiteli tudi zato, da opravijo delo
prej, preden jim »vojska pobere ko-
nje«. Povsod je bilo čutiti dih vojne.
S ponedeljkom, 31. marca, je bil uki-
njen pouk v vseh srednjih šolah in v
večini osnovnih šol, ker so šolske
zgradbe namenjali za vpoklicane vo-
jake. V občinskih uradih so ponekod
še razdelili nakaznice za kruh in mo-
ko, ki so bile uvedene nekaj mesecev
prej, ponekod pa niti tega ne. V ura-
dih se nikomur ni zdelo smiselno še
kaj delati. Največje bilo ugibanja, ali
bo naša obrambna linija ob severni
meji vzdržala ali pa se bo fronta pre-
maknila na rezervno obrambno črto,
ki je tekla ob Dravinji in po obronkih
Haloz. Tako bi se naši kraji znašli sre-
di bojnega meteža. »Trdna meja —
varna domovina«, so nekateri po-
smehljivo ponavljali naslove iz časni-
kov, ko so gradili obrambni pas.
Nedelja, 6. april
Zjutraj ob svitu sem šel k prvi maši
v farno cerkev v Žetalah. Pihati je za-
čel rahel sever in prinašati oblake, kar
je napovedovalo, da se bo vreme
spremenilo. Med mašo je ljudi vzne-
miril močan hrum letalskih motorjev.
Precej moških, največ mlajših, je od-
hitelo iz cerkve. Toda letala so hru-
mela nad oblaki od severa proti jugu.
Daleč za Macijem je bilo slišati nekaj
zamolklih eksplozij. Organist je pustil
pevce na koru. da so peli brez sprem-
ljave orgel in odhitel na orožniško
postajo, da bi zvedel, kaj se dogaja.
Ker je bil tudi uradni razglaševalec,
je ob koncu maše pod cerkvijo lju-
dem povedal, da je bil zjutraj bom-
bardiran Beograd, da se je začela voj-
na in dodal naročilo stražmojstra, da
naj ljudje ostanejo mirni in naj izpol-
njujejo naročila oblasti.
Res, tisto jutro je na stotine letal —
dvomotornih bombnikov in enomo-
tornih strmoglavcev (Štuk) — silovito
bombardiralo Beograd. Letalski na-
pad je imel izključno zastraševalni
namen. Temeljil je na presenečenju.
Prebivalce, ki so ob alarmu mislili, da
gre le za vajo, je presenetil na domo-
vih in ulicah. Bilo je izjemno veliko
žrtev. Razmesarjena trupla so ležala
povsod po ulicah, mesto je bilo zavito
v ogenj in dim.
Z vseh strani so tisto jutro okoli 4.
ure vdrle na jugoslovansko ozemlje
enote nemške armade, in to brez voj-
ne napovedi. Nemške radijske posta-
je so začele obja\ijati »firerjev poziv
nemškemu ljudstvu ob vojnem poho-
du na Jugoslavijo in Grčijo«.
Odločneji odpor nemškim četam, v
glavnem z lahkim orožjem, so nudile
obmejne enote. Ta odpor je bil že pr-
vi dan strt, bunkerji zavzeti in enote
kraljeve jugoslovanske Vojske so se
začele umikati. Nemci prvi dan na
slovenskem ozemlju niso izvedli glo-
bljih vdorov. Na našem območju so
zbrali glavne sile pri prehodih čez
Muro v Radgoni in pri Cmureku. Čez
naše ozemlje pa so ves dan letele jate
nemških bombnikov, spremljane od
številnih lovskih letal, ki se pozneje
niso vračala čez naše območje. Nebo
se je čez dan precej zjasnilo.
Manjše skupine letal so nizko kro-
žile tudi nad našimi mesti in prome-
tnicami. V Ptuju so mitraljirala voja-
ške kolone čez ptujski most in na Tur-
nišču. Pred magistratom v Ptuju,
Florjanov trg, danes Trg MDB, se je
predpoldan zbralo veliko ljudi, .sja so
prav takrat prihajali ljudje od maše v
proštijski cerkvi. Z balkona magistra-
ta je ljudem spregovoril mestni župan
dr. Alojzij Remec, odvetnik in pisatelj
v Ptuju, izvoljen jeseni 1936 na listi
SLS, združene v JRZ. Prav tedaj je
nad mesto pritulilo nekaj štuk, ki so s
svojim značilnim zavijanjem povzro-
čila preplah med zborovalci in tistimi,
ki so šli od maše, da so se razbežali
na vse strani. Tudi govornika dr.
Remca je zmedlo, končal je sredi go-
vora z recitacijo iz Prešernovega Kr-
sta pri Savici: »Manj strašna noč je v
črne zemlje krili, kot so pod svetlim
soncem sužni dnevi...« Popoldne so
štuke izvedle še »strašilni« napad na
ptujske vojašnice.
V Gradcu je na ta dan z vso silovi-
tostjo začel delovati propagandni
center z radijsko postajo. Po etru so
sipali ogenj in žveplo predvsem na
Srbe in Slovence. Ponavljali so tudi
besedila, ki so bila natisnjena na leta-
kih, s katerimi so letala obsipavala
vojaške kolone. Med drugim je na
njih pisalo: »Srbi, če vam je kaj do ži-
vljenja, se nehajte bojevati proti
Nemcem. Za vsakega Nemca, ki bi
bil ustreljen ali ubit, bo ustreljenih 10
Srbov!«
Z okrožnega komiteja KPS iz Mari-
bora je Maks Gašperič prinesel na-
log, da se morajo vsi komunisti in
skojevci, ki niso bili mobilizirani, pro-
stovoljno javiti v vojsko. Večina je te-
mu ukazu takoj sledila. Tudi druga
narodno zavedna mladina, predvsem
iz vrst sokolske organizacije in gim-
nazijcev je hitela v vojašnico in se
vpisovala med prostovoljce. Radi so
jih vpisali in vsakemu dali uniformo
in čelado, le orožja niso imeli. Prijavi-
lo seje okoli 90 komunistov in simpa-
tizerjev in čez 360 mladih fantov, ki
so želeli braniti domovino. Vodil jih
je Jože Lacko (Vida Rojic, Ptuj v boju
za lepše dni, str. 31).
Ponedeljek, 7. april:
Zgodaj zjutraj me je nenadoma
prebudil hrup letalskih motorjev. V
leseni hišici je vse drhtelo in šklepeta-
lo. Ni bilo časa, da bi skočil na dvo-
rišče. Skozi okno opazim dvomotorni
bombnik s črnimi križi na krilih, ki je
letel izredno nizko pod gostimj obla-
ki. Izginil je za vrhovi dreves. Čez ne-
kaj minut zaslišim več močnih eksplo-
zij, ki so odmevale od Boča in Donač-
ke gore. Bombe, ali pa se je zaletel v
kak hrib in eksplodiral - sem ugibal.
Še isti dan sem od znanca zvedel, da
je letalo odvrglo bombe na Rogaško
Slatino. Potem je bilo o tem vse tiho.
Šele po vojni sem nekje prebral, da je
bil to razbojniški napad - namenjen
štabu dravske divizije, ki ga je pripra-
vil Abvvehr v sodelovanju s svojimi
plačanci v Rogaški Slatini. Udarec pa
je šel v prazno, ker se je štab iz ozna-
čene zgradbe v teku noči že umaknil
proti Brežicam.
Zaradi goste oblačnosti je bilo tega
dne v zraku manj letal. Napredovala
je predvsem kopenska vojska. Nem-
ški vojaki so prišli že do Lenarta, Lju-
tomera in predmestja Maribora. Kot
drugod so tudi v Ptuju začeli mrzli-
čno prazniti vojašnice. Skupaj z voja-
ki so šli tudi prostovoljci proti Koz-
janskemu in naprej proti Novemu
mestu, kjer so čez nekaj dni spoznali,
da je vse izgubljeno. Potrti so se v
manjših skupinah prebijali v zavetje
domačih ognjišč.
Torek, 8. april:
Čez noč je dež prešel v sneg in za-
čel beliti Pohorje in haloške hribe. Iz
Maribora so se čez noč, enako z leve-
ga brega Ptuja, umaknili še zadnji ju-
goslovanski vojaki. Mostovi čez Dra-
vo so zleteli v zrak. Ob desnem bregu
Drave so poskušali organizirati od-
por.
Eden od »junaških« ptujskih kul-
turbundovcev se je že dopoldne od-
peljal z motorjem nemški armadi na-
proti do Urbana (Destrnik) in v Ptuj
pripeljal v izvidnico nemškega častni-
ka. Popoldne pa je na kolesih prispe-
la prva skupina nemških vojakov. Sle-
dile so jim številne motorizirane eno-
te. Podobno je bilo tisti dan tudi v Or-
možu, kamor so pridrli nemški vojaki
iz ljutomerske smeri.
Tako v Ptuju kot v Ormožu so pri-
padniki nemške manjšine, med njimi
večina organiziranih v Kulturbundu s
pretežno fanatičnimi nacisti, pa tudi
številne »slovenske prodane ali zape-
ljane duše« okupatorjeve vojake nav-
dušeno pozdravljali. Nemški vojaki
so bili baje presenečeni nad takim
sprejemom. Postanek v Ptuju jim je
pomenil oddih. V trgovinah so za nič-
vredni papir — Kriegsmarke — po-
kupili vse. Trgovine zavednih Sloven-
cev so sicer ostajale zaprte, večino
njihovih lastnikov pa so že naslednji
dan domači kulturbundovci zaprli in
pretepali v zaporih.
Na mesto Ptuj so še od časa do ča-
sa padale granate osamljene topniške
enote, ki je bila nekje v gozdu med
Hajdino in Strniščem. To »zmagoval-
cev« ni dosti vznemirjalo, morda ne-
koliko le pionirje (inženirce), ki so
polagali mostnice čez porušeno ogro-
dje železniškega mostu in pripravljali
opremo za pontonski most za prehod
čez Dravo. Ponoči so v mesto prihaja-
le vedno nove vojaške enote. Močne
napadalne enote tujih zavojevalcev so
se zbirale tudi v Mariboru, manjše pa
ob prehodih čez Dravo na levem bre-
gu celotnega njenega toka po sloven-
skem ozemlju.
Sreda, 9. april:
Dan je bil oblačen, hladen, skoraj
zimski. Dopoldne sem šel v Žetale, da
bi poizvedel če je morda prišel čas-
nik, na katerega sem bil naročen. To-
da nič, od nedelje naprej ni bilo no-
benega slovenskega časnika več. V tr-
govini so ljudje na široko razpravljali,
da »naša vojska povsod beži«. Trgo-
vec pa je pomembno poudarjal, da se
ljudem ni treba ničesar bati, saj bodo
»naši zagotovo zmagali«. Zdelo se mi
je sumljivo poudarjanje »naši«. Te-
daj še niti slutil nisem, da je bil tisti
trgovec eden od 106 registriranih za-
upnih mož, ki so pokrivali vse občine
ptujskega okraja in nacistom pripra-
vljali prevzem oblasti. Med njimi je
bilo največ trgovcev in veleposestni-
kov.
4 - MORDA VAS ZANIMA
28. marec 1991
TEDNIK
MILENA TURK
Življenje
lukarjev
(23. nadaljevanje)
VIRI
Franc Milošič: Luk je gledal pod žen-
ska krila. Delo 11. julija 1984
Matija Murko: Se nekaj o Priekih,
Slovenec 66/1938
Vinko Moderndorfer: Novoletne šege
in običaji v ptujski okolici. Ptujski
Tednik II/1958, št. 51
Srečko Niedorfer: Lukarji o čebuli,
Večer 32/1976, št. 12
Vilko Novak, Nove knjige. Mladika
1936, št. 6
Josip Pajek: Črtice iz duševnega žitka
Štajerskih Slovencev, Ljubljana
1884, zal. Matica Slovenska, nat. J.
Blasnikovi nasledniki
Anton Slodnjak: Kritika, Sodobnost
1938, št. 9-10
Vlado Smole: Lukarski praznik. Pri-
morski dnevnik 26. julija 1975
Vlado Smole: Przanik v LiJkariji. De-
lo 20. julija 1977
Ervin Starkelj: Seminarska naloga —
Današnja podoba in oblike ljud-
skega poljedelstva na Ptujskem po-
lju, Ljubljana 1975
INFORMATORJI:
Mara Čuš, roj. 29. julija 1916, upoko-
jena računovodkinja in kmetoval-
ka, Dornava
Gera Frankovič, roj.  13. decembra
1926, upokojena uslužbenka in
kmetovalka, Dornava
Franc   Kolarič,   roj.   24.   decembra
1927, upokojeni računovodja, Mar-
kovci
Silva Kolarič, roj. 18. oktobra 1928,
upokojena učiteljica, Markovci
Angela Korpar, roj. 24. aprila 1913,
kmečka upokojenka, Dornava
Marija Kvar, roj. 1911, kmečka upo-
kojenka, Moškanjci
Martina Obran, roj. 1942, kmetoval-
ka, Moškanjci
Ivanka Peteršič, roj. 4. aprila 1934,
kmetovalka, Dornava 71/a
Marjeta Segula, roj. 15. julija 1937,
branjevka, Dornava 103
Alojz Segula, roj. 27. maja 1926, kme-
tovalec, Dornava
Angela Šegula, roj. I. januarja 1922,
kmetovalka, Dornava
Elizabeta Šegula, roj. 22. decembra
1911, kmečka upokojenka, Dorna-
va
Konec
MOBILIZIRANI SLOVENCI - VABLJENI!
Pridite na ustanovni zbor pododbora društva mobiliziranih Slovencev v
nemško vojsko 1941 —45 za območje občin Ptuj in Ormož, ki bo na veliko-
nočni ponedeljek.
1. aprila 1991 ob 10. uri
v Narodnem domu v Ptuju, Jadranska 6,
Na zboru boste zvedeli zakaj društvo in slišali pravno razlago, kako začeti
uveljavljati pravice, ki nam gredo iz dejstva mobilizacije in invalidnosti.
Opravljen bo tudi vpis v članstvo društva. Vpisnina in članarina znaša
200,- din.
Obvestite o tem tudi zainteresirane znance in svojce padlih ali umrlih. V
slogi je moč!
VABI PRIPRAVLJALNI ODBOR
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
MARIBOR, Cankarjeva 3
objavlja oglas
za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s
polnim delovnim časom za opravljanje del
ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE ZASTOPA 31-131,
LESKOVEC v Halozah pri Ptuju.
Poleg splošnih pogojev se za opravljanje objavljenih
del in nalog zahteva srednješolska izobrazba (V. ali
IV. stopnja) ekonomske ali tehnične smeri in 1 leto
oz. 1 leto in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo 3 mesece na poskusnem delu.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o šol-
ski izobrazbi na Zavarovalnico Maribor d.d. v roku 8
dni po objavi oglasa.
Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v
30 dneh po poteku objavnega roka.
Dober den in veselo pisanko van želin vsen, ki male jajca rdečo, ze-
leno, sivo ali kak drgačik poforhane. Mislin seveda na strankarske forhe
za kere pa sen itak že dugo prepričani, da vsi po vrsti radi v vejkonočno
korpačo segnemo in nas pri tem nihena forba ne moti. Tudi mija z Mico
srna vse pripravla za loti proznik kak se .uka. Tudi hčer Jula in jeni Hanz
prideta iz Dojčianda na obisk. Tudi police so pripovlene, pa smolenjoki
za kurjenje vejkonočnega kresa tudi. Moja Mica se že veseli gdo bode ce-
la družina za mizo vsela. rada pa bi tudi mojo vstajenje doživela . . . Pa
lepo se mejle in dobri praznujte . . .
Tudi v privatnih in družbenih štacunah so se dobro pripravili na
svetke. Tudi cene so pojorbane. To ovi den sen bija priča enemi zanimive-
mi dogodki: v štacun so prišli tak že boj v letih oča, meni podobni, in
zahtevali od prodajalke deset kil belega kruha. Trgovka se je začudila in
mu rekla: »Oča, trde bode van groia . . .<< Oča pa ves veseli nazaj: »Če je
tak in če bode resen trdi, le pa mi dajte kar dvajsli kil. . .!« Ja. lak je to,
neje dobro, če je vse irdo in neje dobro, če je vse mehko. . .
To ovo večer v prejšjen ijedni sen bija v Cirkovcah na listen zbori ra-
zlaščencev neupravičeno odvzetega premoženja. Meni se le zdi, ke nas lo-
ti novi oblastniki glih lak forbajo z vročajon zemlje, kak listi prejšnji, ki
so nam zemljo vzeli. Naj mi nihče ne kože lune v vodi, če pa jo jaz vidim
na nebi. Če bi si radi eni s loga politični kapital naredli, le jin moren jaz
glasno povedali, da so ga pri meni že zgubili, glih tak kak jaz zemljo, ki
je nikol nemo doba nazaj. Jaz svoje že ne, saj jo je moj tretji sosid pošte-
no kupil in Je čista zagvišno nede da nazaj. Saj bi tudi nor bija! Pa sre-
čno vaš razlaščeni Lujzek.
Posvet članov SDP v Ormožu
Minuli četrtek je bil v Ormožu eden izmed
rednih posvetov oziroma srečanj članov
stranke demokratične prenove občine Or-
mož. Gost srečanja je bil Franci Pivec, glavni
tajnik SDP Slovenije.
Beseda je tekla o stanju v stranki po kon-
gresu, o njenem načinu organiziranja in delo-
vanja ter o delovanju  poslancev, članov
stranke, v republiškem in občinskih parla-
mentih.
SDP meni, da Skupščina Republike Slove-
nije neupravičeno odlaga sprejem nove usta-
ve in da nekatere zakone, ki so za slovenski
narod vitalnega pomena, rešuje s sprejema-
njem raznih zakonov z navadno večino. Miš-
ljeni so zakoni o privatizaciji, denacionaliza-
ciji in še kateri drugi.
Svoje redno srečanje je članstvo Stranke
demokratične prenove občine Ormož skleni-
lo s seznanjanjem na priprave za tretji občin-
ski samoprispevek občine Ormož.
Vida Topolovec
V vrtu
v SADNEM VRTU pospeši-
mo opravila pri rezi sadnega
drevja, saj se najprimernejši čas
rezi že nagiba h kraju. Pozna rez
za rast in razvoj sadnega drevja
sicer ni škodljiva, saj je dobro
znana tako imenovana zelena
rez, ki jo opravljamo v času vege-
tacije. Vendar pri tej zapozneli
pomladanski rezi zaradi že mo-
čnejše zbrstelosti poškodujemo
popje. Z odrezanimi vejami pa
zavržemo tudi hranljive snovi, ki
so ostale kot prihranek od lanske
vegetacije ter bile s pomočjo
rastlinskih sokov prenesene v ra-
stne vršičke.
Nemudoma je potrebno po-
škropiti breskova drevesa in nek-
tarinke, da preprečimo razvoj
BRESKOVE KODRAVOSTL
Kot vse vrste rastlinskih bolezni
tudi breskove kodravosti ni mo-
goče več odpraviti, ko je breskev
že okužena po tej uničujoči bole-
zni.
Kodravost je posebna bolezen,
pri kateri glivica prezimuje na
drevesu in se listje okuži le ob,
brstenju. Napadeni list izgubi
barvo, postane mehurjast, me-
hurji pa se obarvajo bakreno
rdeče in vijoličasto. Ker gnijejo,
močno smrde, pozneje se posuši-
jo in kmalu odpadejo. Vse to me-
njavanje oblike in barve lista je
le posledica okužbe brstov, ki se
je zgodila ob brstenju.
Pred kodravostjo obvarujemo
rastline z dvakratnim škroplje-
njem z bakrenimi pripra\ki, in to
v jeseni, ko listje odpada, da
zmanjšamo število na lubju pre-
zimujočih spor, pozneje ob brste-
nju pa brste zavarujemo pred
okužbo.
Za škropljenje nam je na voljo
mnogo bakrenih pripravkov: ba-
kreno apno, kupropin, bakreni
antracol, modra galica v obliki
bordoške brozge, kuprablau ali
podobni. Ker so navedeni pri-
pravki anorganskega izvora, so
lahko uporabni kot ostanki iz
prejšnjih let od škropljenja proti
fitoftori paradižnika, krompirja
ali peronospori vinske trte. Ven-
dar so taki pripravki uporabni le,
če so bili hranjeni na suhem pro-
storu.
Pomembnejša od izbire pri-
pravka je p • kakovosti izbira ča-
sa škropljenja. Najprimernejši je
trenutek, ko so listni brsti pripra-
vljeni na odpiranje. Škropljenje
proti kodravosti bo učinkovito,
če smo drevo temeljito poškropi-
li, da se škropivo zalije v sleher-
no pazduho brsta, to pa bomo
dosegli, če škropimo v popolno-
ma brezvetrnem oziroma mirnem
vremenu, ko ne zmrzuje ali dežu-
je, da se škropivo na lesu dobro
posuši.
Ko pomladi v ZELENJAV-
NEM VRTU pripravljamo zem-
ljišča za setev ali saditev vrtnin,
cesto obstajajo nejasnosti o pra-
vilni prehrani rastlin, ki jih bo-
mo gnojili. Pri tem se zmeraj
sprašujemo, kdaj, s čim in koliko
je potrebno gnojiti. Vprašanji, s
čim in koliko gnojiti pa cesto ni-
sta samo strokovni vprašanji,
temveč gre tudi za to, kje se da
potrebno gnojilo dobiti, kot je na
primer nenadomestljivi sveži
konjski gnoj za tople grede, in
po čem se nekatera pretirano
draga gnojila, ki nimajo vedno
ustrezne protivrednosti v pridel-
kih.
Pri gnojenju z organskimi gno-
jili kolobarimo tako, da je tretji-
na gred pognojena s hlevskim
gnojem, kompostom, šoto ali z
ustrezno organsko mešanico vsa-
ko tretje leto. Tak kolobar tudi
najbolj ustreza posameznim vr-
stam vrtnin, ki ne prenašajo sve-
žega gnojenja.
Z rudninskimi gnojili pa lahko
gnojimo le, če je bila zemlja
predhodno pognojena z naravni-
mi organskimi gnojili, in to v ko-
ličinah, ki posameznim vrtninam
najbolje ustrezajo. Rudninsko
hrano pripravljajo rastlinam v
tleh mikroorganizmi, ki žive od
preosnove organske snovi. Rud-
ninska gnojila je koristno pora-
bljati večkrat, običajno pri obde-
lavi tal, ter v majhnih odmerih,
da ne škodujemo posevkom niti
plodnosti tal.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo za podtalne plodo-
ve, šele v dneh od 8. do K), apri-
la, za nadtalne plodove so pripo-
ročljivi dnevi od 26. do 28. mar-
ca ter 4., 6. in 7. aprila. Rastli-
nam za list ustreza čas od 24. do
26. marca ter 3. in 5. aprila, oljni-
cam in rastlinam za cvetje pa 2.
in 5. aprila. Po biokoledarju je
ob koncu zadnjega tedna v mar-
cu neugoden čas za kakršno koli
delo na zemlji in z rastlinami,
kar je letos tudi v čast velikemu
tednu in velikončnim praznikom.
Miran Glušič, ing. agr.
Ko za mizo smo zbrani . . .
NASVETI ZA VSAK DAN
»VCZEN« ALI VELIKA NOČ
Tako slovesno kakor veliko
noč pri nas na Slovenskem ni-
smo obhajali nobenega praznika.
Veliki noči pravimo tudi »vii-
zen«.
Kresovi po gričih, odmevajoče
pokanje in slavnostno vzdušje
razglašajo radost zaradi Kristu-
sove zmage nad smrtjo in zaradi
konca dolgega posta.
Povsod na Slovenskem je na
veliko noč zjutraj na mizi žegen.
Od sobote popoldan čaka v ko-
šari in se ga nihče ne dotakne,
preden se ne zbere vsa družina
pri mizi, ko se vrne v nedeljo zju-
traj od maše.
Velikonočni žegen se pri nas
običajno servira na skupnem
večjem lesenem krožniku ali ova-
lu. Je pa se le z roko, nikoli z vili-
cami in nožem.
Ko so mati »korpo«, ki je bila
običajno pokrita z belim, lepo
vezanim prtom, odkrili, so se po-
kazale same dobrote. Največ po-
zornosti nam vzbudi rdeče sočno
kuhano celo pleče ali šunka, ki
nas s še posebej dobrim okusom
mesa, ko ga odrežemo pri kosti,
spominja na naše mlade dni.
»Risanke« — lepo pobarvana
jajca, klobase in dobra domača
salama, napolnjena v debelo čre-
vo, nam z nastrganim hrenom in
s kolačema domačega črnega in
belega mlečnega kruha ter z rja-
vo zapečeno potico lepo zaokro-
žijo spomine na mladost.
Hišni gospodar pa ob lipovem
čaju, ki mu ponavadi izboljšamo
okus z vinom ali pa domačo sli-
vovko, postavi na mizo tudi liter
dobrega domačega vina.
Spoštovanje do »žegna« se ka-
že v pravilih o vedenju za mizo.
Vsakdo mora skrbno paziti, da z
vsemi jedmi dostojno ravna.
V Prekmurju dobro pazijo, da
nič ne pade na tla. Vse odpadke,
jajčne lupine, kosti, drobtine
spravijo na posebno mesto v
»košari«, nakar jih gospodinja
vrže v ogenj.
Pri nas ponekod še danes jaj-
čne lupine potresejo okoli hiše,
da bi se obvarovali strupenih
kač.
Čudno bi bilo, če bi se okoli
tako velikega praznika ne nabra-
lo tudi obilo navad, običajev in
praznoverja. Jedro teh navad se-
ga v predkrščansko davnino, pr-
votni smisel pa je zbledel, če že
ne povsem izginil.
Pred sončnim vzhodom na ve-
liko noč zajeta voda iz bistrega
potoka je veljala za zdravilo.
Kdor se je z njo umil, je ozdra-
vel.
Živimo na vinskem področju,
zato naj omenim še tole: Kdor
na veliko noč natoči v steklenico
dobrega vina, jo zamaši, zako-
plje v mravljišče in steklenico
odkoplje naslednje leto ob vsta-
jenju, bo imel pijačo, ki ga bo
naredila silno močnega, če jo bo
po malem pil.
Velika noč je spomladanski
praznik, zato naj bo ta pomlad
vidna tudi na praznični mizi. Na
njej ne sme manjkati cvetja, »pi-
sanke« pa bomo naložili v koša-
rico za kruh, okrašeno z zele-
njem. Seveda jih bomo kar se da
živo pobarvali, posebej najmlajši
bodo tega dela zelo veseli.
Otroci naj uporabijo za barva-
nje tempera barvice in poslikajo
jajca po svojih zamislih. Najbo-
lje bo, če boste jajčka z eno bar-
vo obarvali sami, potem pa naj
otroci nanje rišejo razne okraske,
metulje, cvetice in podobno. Iz
barvnega samolepilnega papirja
lahko izrežejo poljubne vzorčke
in jajčka obiepijo. Iz jajc je mo-
goče narediti prav zanimive
obraze. Če jih malčki postavijo
na podstavke iz tršega barvaste-
ga papirja in okrasijo s klobučki
in ovratnicami iz enakega papir-
ja, jim bodo prikupne figurice še
dolgo v veselje.
Zelo lepa so jajca, ki jih obar-
vamo z »naravnimi sredstvi, to-
rej z rdečo peso, koprivami, rde-
čim slezom. Zelišča prevremo in
pustimo stati 10 minut, nato v
mešanico za 10 minut potopimo
trdno kuhana jajčka. Ohlajena
premažemo z oljem, da se lepo
svetijo.
Priporočal pa bi vam, da jih
letos poskusite pobarvati z lupi-
nami stare, po možnosti rdeče
čebule. Pobarvamo jih tako, da
damo v posodo lupine čebule,
jih zalijemo z vodo in zavremo.
Vodo solimo ter dodamo malo
kisa in jajca (z žlico, da se ne raz-
bijejo). Kuhamo jih okrog 10 mi-
nut. Odcedimo in še vroče nama-
žemo z oljem., da dobijo lesk. Jaj-
ca pa lahko, preden jih damo ku-
hat s čebulnimi olupki, obložimo
Sezamov venček
z različno zelenjavo in cveticami,
na primer z vejicami petršilja, re-
grata in podobno. Nato vsako
jajce trdno zavijemo v gazo, na
obeh straneh zavežemo in skuha-
mo. Na lupinah bomo dobili ču-
dovite odtise rastlin.
V »korpi« pa vsaj pri nas ne
sme manjkati poleg potice še be-
lega kruha.
Zato sem izbral zanimiv recept
za pripravo pletenega velikono-
čnega venčka s sezamom.
SEZAMOV VENČEK
Iz moke, kvasa, mleka, seza-
ma, margarine, sladkorja, soli,
kardamona in ingverja zamesi-
mo kvašeno testo, pokritega pu-
stimo 1 2 ure vzhajati. Testo raz-
delimo na tri enake dele. Z roka-
mi jih oblikujemo v trakove, dol-
ge okrog 50 cm in spletemo v ki-
to. Iz kite oblikujemo na pomaš-
čenem pekaču venec in ga pusti-
mo vzhajati. Premažemo ga s ste-
penim jajcem in kondenziranim
mlekom, potresemo s preostalim
sezamom in damo v ogreto peči-
co peč.
Pečemo ga pri 200 stopinjah C
okrog 35 minut.
Za pripravo smo porabili:
60 dag moke
4 dag kvasa
1/4 1 mlačnega mleka
10 dag sezama
7 1/2 dag margarine
I jajce
1/2 čajne žličke kardamona
2 čajni žlički mletega ingverja
sol
Za premaz:
1 rumenjak
I jedilno žlico kondenziranega
mleka (zgoščenega mleka)
maščobo za pekač
Želim vam vesele velikonočne
praznike, veliko lepih »pisank«
ter prijetno praznovanje v krogu
svojih najbližjih.
V naslednji številki Tednika
boste spoznali predlog menija in
recepte za pripra\o brezmesnega
pomladanskega kosila pod ge-
slom: KO ZA MIZO SMO
ZBRANI . . .
Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— turizem in gostinstvo
Ptuj
TEDNIK - 28. marec 1991
NEKOČ IN DANES — 5
JOŽE MAUCEC
(Analiza za obdobje
1986-1990)
1. nadaljevanje
m. TEMELJI SAMOUPRA-
VNE ORGANIZIRANOSTI IN
DELEGATSKEGA SISTEM A
V KRAJEVNI SKUPNOSTI:
Samoupravno organiziranost KS
določa njihov statut.
Zbori občanov:
So najširša oblika samouprave
v KS. Uveljavili so se predvsem
v tistih KS, kjer so se obravnava-
la vprašanja, ki so neposredno
zanimala krajane. V letih
1986-1990 jih je bilo sklicanih
439, povprečno 13 na eno kraje-
vno skupnost.
Zavest o potrebnosti odloča-
nja o najpomembnejših vpraša-
njih za življenje in razvoj KS v
okviru zbora občanov še ni pro-
drla do vseh, tako tistih, ki so
dolžni organizirati take zbore kot
tudi do tistih čbčanov, ki naj bi
sodelovali v tem procesu samou-
pravnega odločanja. Na udelež-
bo na zborih občanov je močno
vplivala določitev dnevnega reda
oziroma sposobnost organizator-
ja voditi in spoznati pereča vpra-
šanja svojega območja ter jih na
primeren način reševati v svojem
okolju. Zbori so bili učinkoviti,
kjer so bili sklicani za ožja ob-
močja KS (ulični zbori, vaški
zbori . . .).
Skupščina KS:
Skupščina KS je osrednji or-
gan samoupravljanja v KS. Se-
stavljena mora biti tako, da se v
njej lahko uveljavljajo najrazli-
čnejši interesi delovnih ljudi in
občanov, ki živijo ali delajo na
območju KS. Skupščine KS šte-
jejo do 40 delegatov. Sej skup-
ščin je bilo v 5 letih 419 ali letno
povprečno tri na krajevno skup-
nost.
Skupščine KS so se uveljavile
kot osrednji organ samoupravlja-
nja, kar potrjuje dejstvo, da so
bila vsa pomembna vprašanja
obravnavana na skupščinah KS
ob sorazmr.Tno visoki udeležbi.
Ob dejstvu, da so ponekod ista
vprašanja obravnavana tako na
zborih kot tudi na skupščinah
KS, se postavlja vprašanje smotr-
nosti ustrezne vsebinske razmeji-
tve obravnavanih vprašanj na
zborih in skupščinah KS.
Skupščine KS so delegatsko
ustrezno oblikovane, vendar je
vprašanje, kako se uresničujejo
delegatski odnosi delegatov po-
sameznih sredin.
SVET KS:
Svet KS je izvršilni organ
skupščine KS ter izvaja njene
sklepe in odločitve zborov obča-
nov, pripravlja gradivo za te
sklepe in odločitve ter opravlja
še druge naloge, ki jih določa
statut KS. Sveti KS štejejo od 7
do 13 članov. V krajevni skupno-
sti je povprečno letno sklicanih 7
sej. Sklepčnost je bila okoli 80%.
Vseh sej svetov je bilo v letih
1986-1990 1224.
Položaj in delovanje krajevnih
skupnosti v občini Ptuj
Glede identinčnega obravna-
vanja posameznih vprašanj sveta
KS z drugimi organi KS se ugo-
tavlja, da sveti uresničujejo skle-
pe skupščine zborov. Tako svet
ne predstavlja krajanom odtujen
organ, saj sprejema odločitve, ki
so v skladu z njihovimi interesi.
Od leta 1990 svet KS opravlja
funkcijo delegacije KS za organi-
zirano udeležbo pri opravljanju
funkcij Skupščine občine Ptuj.
Ob obravnavanju vprašanj iz pri-
stojnosti Skupščine občine Ptuj
sodeluje v svetu skupščine dele-
gat KS, izvoljen z neposrednim
in tajnim glasovanjem.
Komisije in drugi organi v KS:
Za uspešno delo sveta KS na
posameznih področjih njegove
dejavnsoti so imenovana določe-
na delovna telesa (komisije).
Njih število je od KS do KS raz-
lično.
Opazna je izrazita korelacija
med številom ustanovljenih ko-
misij in številom sej (komunala,
sociala . . .) kar kaže na interese
krajanov za ta vprašanja.
Socialno delo v KS:
Sprejetih in obravnavanih je
bilo 9149 vlog SPN-I in SPN-2
za štipendije iz združenih sred-
stev, prav tako za denarno po-
moč otrokom, za subvencije za
stanarine ter za stalne, začasno
in enkratno denarne pomoči.
Evidentiranih je bilo preko 1190
novih socialnih primerov. V 7300
primerih je bilo opravljeno sve-
tovalno delo, stranke so bile več-
krat obiskane na domu, v 1016
primerih so bii podani predlogi
za postavitev skrbnika za pose-
ben primer in stalnega skrbnika
in 219-krat seje izvršil popis pre-
moženja in zapečatenje stano-
vanj. V 1110 primerih se je nudi-
la pomoč pri urejanju stanovanj-
skih vprašanj, prisotno je bilo so-
delovanje s patronažno službo
pri urejanju laične nege ter sode-
lovanje z mladinsko delovno bri-
gado in z osnovnimi šolami pri
posameznih socialnih primerih.
Komisije za socialna vprašanje v
KS so zasedale povprečno 6-krat
letno.
Po neurju julija leta 1989 so
komisije za socialna vprašanja v
haloških krajevnih skupnostih
opravljale vsa dela, kot jih pred-
videva socialno delo v izrednih
razmerah. Skupaj s socialnimi
delavkami Centra za socialno
delo Ptuj so hodili po terenu in
zapisovali nastalo škodo. Ugota-
vljali so tudi preskrbo s hrano,
pitno vodo, oblačili, živinsko kr-
mo itd. Komisije za socialna
vprašanja so se sestajale po po-
trebi, ki absolutno presega po-
prečje, ki je že navedeno v poro-
čilu.
V letu 1990 je Center za social-
no delo Ptuj pričel izvajati javna
dela v obliki »gospodinjske« po-
moči starejšim občanom na nji-
hovih domovih. Socialni delavki
s sedežem v Skupnih službah KS
občine Ptuj, ki je koordinator te-
ga dela sta bili v veliko pomoč
Komisiji za socialna vprašanja
mesta Ptuj, saj poznata proble-
mastiko starih še iz srečanj s sta-
rejšimi krajani, v svojih KS. V le-
tu 1988 so člani komisij prav ta-
ko v sodelovanju s Centrom za
socialno delo Ptuj anketirali vse
občane starejše, od 70 let o
umestnosti organiziranja take vr-
ste pomoči. Ankete so bile izve-
dene v vseh KS mesta Ptuj.
ŠTEVILO VLOG PORAVNALNIM SVETOM
PO   KRAJEVNIH   SKUPNOSTIH   V   OBDOBJU
Teden starejših krajanov:
Za krajane starejše od 70 let (v
KS občine Ptuj jih je okoli 4436)
so bila vsako leto organizirana
t. i. »Srečanja starejših kraja-
nov«. Za vse je bil organiziran
kulturni program, predavanje s
temo zdravja in pripravljena
manjša zakuska. Udeležba va-
bljenih je znašala okoli 50 %.
Obisk dedka .Mraza:
Dedek Mraz je obiskal in ob-
daril ob novoletnih prireditvah v
posameznih KS vsako leto okoli
500,0 najmlajših krajanov.
Akcija »ZELENI IN ČISTI
PTUJ«
Odpeljanih je bilo 791 keso-
nov (3955 m') raznega odpadne-
ga materiala. Opaža se pomanj-
kanje zainteresiranih, tako hiš-
nih svetov kot posameznih go-
spodinjstev v sami akciji in nizka
ekološka   osveščenost  številnih
Poravnalni sveti:
V letih 1986-1990 so porav-
nalni sveti obravnavali 1025 vlog
in jih pozitivno rešili 490 (48%).
Podatki kažejo, da imajo vse kra-
jevne skupnosti ustanovljen svoj
poravnalni svet. Število sej kaže,
da so bili nekateri poravnalni
sveti precej aktivni in uspešni.
Med najpomembnejšimi obrav-
navanimi vprašanji so bila na-
slednja: poravnava sosedskih
odnosov, motenje posesti, obre-
kovanje, razžalitve. (Tabela 2).
krajanov. »Zelenemu in čistemu
Ptuju« je potrebno dajati več po-
zornosti skozi vse leto.
Oddaja vrtov:
Na 13,10 ha je v najemu 870
vrtnih površin. Enako kot v dru-
gih krajih Slovenije je tudi v Ptu-
ju poraslo zanimanje krajanov za
obdelovanje nezazidalnih in ne-
kultiviranih površin pri stano-
vanjskih blokih oz. na površinah,
ki so sicer dolgoročno namenje-
ne za zazidavo. Zelenjava z do-
mačega vrtička je zdaj že znaten
prihranek, obenem pa veselje
nad rastjo, ki so jo spodbudile
lastne roke.
Pogrebni govori in pokopališča:
Zadnji pozdrav s strani kraje-
vne skupnosti je v petih letih bil
izrečen 4113 krajanom. S poko-
pališči upravlja 20 krajevnih
skupnosti.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ *|
Program proslav
ob 50. obletnici
Letos poteka petdeset let, od-
kar so nacifašistične sile 6. aprila
1941 napadle in okupirale Jugo-
slavijo, razkosale Slovenijo, naš
narod pa zapisale uničenju. V
odgovor na to genocidno odloči-
tev fašističnih zavojevalcev je bi-
la 27. aprila 194| ustanovljena
Protiimperialistična fronta, ki je
bila kmalu za tem preimenovana
v OF slovenskega naroda. Njeni
ustanovitelji so bili najzavednejši
Slovenci, sposobni združevati
vse Slovence in jih voditi v obo-
rožen upor proti okupatorjem.
Zgodovinsko nujno in pošteno
je, da dogajanja pred pol stoletja
kar najbolj dostojno obeležimo.
Občinski odbor ZZB NOV
Ptuj je na seji 27. februarja spre-
jel program za obeležitev 50.
obletnice in je k sodelovanju pri
izvajanju programa povabil
ustrezne organe občinske skup-
ščine, kulturno-prosvetne institu-
cije in društva, medije obvešča-
nja in politične stranke, ki želijo
pri tem sodelovati.
V program prireditev in pro-
slav so zajeti:
— Udeležba na osrednji pro-
slavi, ki bo 27. aprila v Ljubljani
z velikim ljudskim zborovanjem
in slovesno akademijo. Zagotov-
ljen bo prevoz udeležencev z av-
tobusi ali s posebnim vlakom iz
Maribora.
— Slavnostna akademija ob
prazniku mesta Ptuj, 9. maju, s
priložnostno razstavo narodnost-
nega boja Slovencev v Ptuju v le-
tih od 1848 do 1945.
— Proslava občinskega praz-
nika, 8. avgusta, z organizacijo
pohoda »Po poteh upora«
Ptuj —Mostje. Podrobnejši pro-
gram bo določila Skupščina ob-
čine Ptuj.
— Srečanje izgnancev, inter-
nirancev in drugih udeležencev
NOB na gradu Bori — v prvi po-
lovici septembra 1991.
Prireditelji načrtujejo za julij
1991 tudi slavnostno sejo občin-
skega odbora ZZB NOV Ptuj in
domicilnih odborov, tako Lacko-
vega odreda in aktivistov OF ob
sodelovanju tabornikov, teritori-
alne obrambe in JLA. Predvide-
no je tudi srečanje ob dnevu iz-
gnancev 7. julija 1941 v Maribo-
ru, — ko je na ta dan pred 50 leti
odpeljal prvi transport izgnancev
v Srbijo, kar bi povezali tudi s
prihodom »Vlaka bratstva in pri-
jateljstva«.
Pri uresničevanju programa
bo borčevska organizacija najtes-
neje sodelovala s Pokrajinskim
muzejem Ptuj, Zgodovinskim ar-
hivim Ptuj, Ljudsko in študijsko
knjižnico, ZKPO in DPD Svobo-
da Ptuj.
V sodelovanju z Zavodom za
šolstvo ter s srednjimi in osnov-
nimi šolami bodo spodbujali, da
se kar največ mladih udeleži obe-
ležitev ob 50-letnici ustanovitve
OF in začetka NOB. Prav tako
vabijo k sodelovanju medije ob-
veščanja.
Proslave in prireditve naj bi
usklajeval poseben koordinacij-
ski odbor pri občinskem odboru
ZZB NOV Ptuj, za konkretno iz-
vedbo pa naj bi skrbeli posebni
prireditveni odbori. Ob tem se
borci zavedajo, da bo vse prire-
ditve treba izvajati v okviru
stvarnih materialnih možnosti.
Naj k temu dodamo, da se
uredništvi Tednika in Radia Ptuj
vključujeta v ta program s tem,
da bomo v obeh medijih redno
poročali o vseh prireditvah in
spodbujali kar najboljšo udelež-
bo. V Tedniku pa smo že začeli z
objavljanjem feljtona »Iz kapitu-
lacije v upor«, v katerem bomo
poskušali predstaviti dogajanja
pred pol stoletja in dogajanja, ki
so do tega pripeljala, nekoliko
bolj sproščeno in ne po kalupih,
ki smo jih bili vajeni doslej.
FF
VELIKA NEDEUA
Uspel referendum
Na cvetno nedeljo so se krajani velikonedeljske krajevne skup-
nosti odločali o nadaljevanju krajevnega samoprispevka. Ob dobri
udeležbi na glasovalnih mestih — 92,6 odstotkov, se je za nadaljeva-
nje samoprispevka odločilo 61,44,, proti pa je bilo 31,11 odstotkov
upravičencev.
V naslednjih petih letih, do konca marca 1996, bodo iz sredstev
samoprispevka in še z dodatnimi pogodbami, ki jih bodo sklepali s
krajani ali posameznimi vaškimi sveti, dogradili mrliško vežo, dovo-
zno cesto do pokopališča ter obnovili fasado, ostrešje in sanitarije za-
družnega doma. Opravljali bodo tekoče vzdrževanje komunalnih in
drugih objektov, sofinansirali redno dejavnost krajevne skupnosti, as-
faltirali krajevne ceste v dolžini 4250 m ter program.e vaških svetov.
Vida Topolovec
V. K. -   1
SPOMINI NA BORL
(74. nadaljevanje)
Še danes, po toliko letih,
sem prepričana, da sta mi ja-
bolki, ki mi jih je prinesla, vrni-
li zdravje in mi rešili življenje,
saj sem bila tako slaba, da si
nisem mogla z ničimer poma-
gati in tudi s pograda nisem
mogla.
V taborišču se je med politi-
čnimi internirankami uveljavila
resnična solidarnost, resnična
medsebojna pomoč, kar je
mnogim jetnicam rešilo življe-
nje. S hvaležnostjo s^e pri tem
spominjam Štefke Štiblerjeve
iz Slovenj Gradca, ki je poma-
gala vsem, ki so bile pomoči
potrebne, če je le mogla. Vsem
je vlivala pogum pri premago-
vanju težav ter vero v zmago
nad nasiljem, nad fašizmom.
Skrbela je za zdravila in injek-
cije za bolne. Pri tem je bila
povezana z moškim delom ta-
borišča. S pomočjo Maksa Či-
hala, Štefana Žibrata, Darka
Čaterja in še nekaterih je s te-
žavo utrla prepovedano pot do
zdravil, obleke in hrane za bol-
ne. Štefki Štiblerjevi dolgujejo
mnoge taboriščnice trajno za-
hvalo za vse, kar je zanje stori-
la. Tudi sama je bila kakor vse
druge interniranke lačna, pod-
hranjena, vendar pa vedno pri-
pravljena na žrtve za sotrpina.
Svoj košček kruha je brez po-
misleka delila s tovarišico, ki jo
je izčrpala bolezen. Večkrat se
je izpostavljala nevarnosti, da
jo kaznujejo, kajti tudi sama je
bila v očeh nacistov le njihova
sovražnica, zaznamovana s šte-
vilko. Vsak esesovecjo je lahko
po mili volji tepel, žalil ali dru-
gače mučil, zasramoval in po-
niževal. Vedno ji je bilo hudo,
če ni mogla katere jetnice rešiti
iz objema smrti.
NAŠ MAKS
Na jesen leta 1942 se je od
časa do časa pojavil v našem
taborišču Maks Cihal, doma s
Hajdine pri Ptuju. Dobro se ga
spominjam, kako je prihajal v
naš slovenski blok, šel od koje
do koje in se pogovarjal s Štef-
ko Stiblerjevo in ostalimi,
predvsem z ženskami, doma iz
Ptuja in okolice. V naše žensko
taborišče je prihajal z moško
delovno kolono, priključen zi-
darjem, tesarjem, pa tudi skrit
v vozu, s katerim so dovažali
hrano v taborišče. To je bilo ze-
lo nevarno, kajti voz so pri
vhodu velikokrat točno pregle-
dali. Ko sem Maksa prvič vide-
la, sem se začudila, od kod mo-
ški v ženskem taborišču. Mo-
čno se mi je vtisnilo v spomin,
kakšen je bil v zebrasti obleki,
čuden brez las, pa vendar z zla-
to verižico okoli vratu. Pomisli-
te, z zlato veližico v tem peklu,
kjer so nas ostale vsega oropa-
li. Čudila sem sem, kako je
sploh lahko prišel v žensko ta-
borišče.
Sprva še nisem vedela, da
prihajajo moške kolone v naše
taborišče. Gradili so namreč
nove barake in širili taborišče
za nove jetnike. Prav tako še
nisem vedela, da je bila Štefka
že povezana z Maksom in s
tem z moškim taboriščem, kjer
je delovala močna taboriščna
organizacija medsebojne po-
moči. Štefki je prinašal zdravi-
la, pa tudi čevlje, obleko in pe-
rilo. Seveda je moralo biti to
skrajno previdno, pri tem si
moral biti zelo pogumen in ču-
titi veliko dolžnost, da si za ce-
no lastnega življenja pomagal
sotovarišu v stiski in trpljenju.
Maks se je z vso požrtvoval-
nostjo in zavestjo vključil v to
delo. Ves čas, do svojega odho-
da domov v letu 1944, je bil po-
vezan s Štefko in jo oskrboval z
zdravili in ostalim. Bil je ne-
ustrašljiv, izreden organizator
ter na vsakem koraku nesebi-
čno pomagal svojim sotrpi-
nom. Bil je velika dobričina in
plemenit. Danes je že mrtev in
naj mu bo lahka slovenska
zemlja, ki jo je tako ljubil.
V moškem taborišču je bil
povezan z jetniki, ki so delali v
KANADI, to je bila skupina
blokov — skladišč, v katerih so
urejali odvzete predmete, ki so
jih interniranci prinašali s se-
boj. Tudi sam je nekaj časa de-
lal v tem skladišču. Od tam mu
tudi zlata verižica, kako dolgo
jo je nosil, ne vem. Kar je pri-
našal v naše taborišče: zdravi-
la, perilo, obleke, čevlje in dru-
go je »organiziral« v tem skla-
dišču. Zdravila in injekcije si je
skril v hlačnice. Ker pa so pri
vhodu v taborišče pregledovali
in tudi slekli došle jetnike, je
bilo to zelo nevarno. Zato so ti
nekatere esesovce, stražarje,
podkupili z zlatom ali alkoho-
lom, tako pa jim je lažje uspelo
prenesti zdravila in drugo v
žensko taborišče. O tem nam je
Maks mnogo pripovedoval
pozneje v svobodi.
Božič 1942
Ves dan smo s topimi lopata-
mi podirale drevesa, velike hra-
ste, ki so bili tako debeli, da jih
nismo mogle objeti. Nekatere
so tudi pospravljale ruševine
porušene hiše. Mraz je neusmi-
ljeno pritiskal. Prsti so nam
otrpli, obute pa smo bile le v
lesene cokle, lesenjače, v glav-
nem brez nogavic in toplega
perila. Naše delovišče je bilo
oddaljeno približno šest kilo-
metrov od taborišča. Hodile
smo mimo Rajskega, to je bilo
podružnično taborišče Birke-
naua. V tem taborišču je bila
velika vrtnarija, kjer so gojili
trsnice, okrasno grmičevje in
grozdičevje (ribez) ter uredili
biološki raziskovalni inštitut.
Sestavljali sta ga dve baraki,
kjer so bivali jetniki, in upra-
vno poslopje — bivša šola.
Z dela smo se vračale proti
večeru kot vsak dan. Bil je bo-
žični večer. Budili so se nam
spomini na domače, na topel
srečen dom, na prijetne in ve-
sele praznike, na domovino.
Zemlja je bila zmrznjena, brez
snega. Ko smo prispele v bliži-
no taborišča, smo opazile, da
se v taborišču dogaja nekaj po-
sebnega. Vzdolž taboriščne ce-
ste — Lagerstrasse — so bile
postavljene v primerni razdalji
na vsaki strani velike smreke.
Vpraševale smo se, kaj to po-
meni in kakšno presenečenje
nam pripravljajo. Jetniki, elek-
tričarji, so napeljevali žice in
obešali žarnice na smreke. Na-
šo kolono so po vstopu v tabo-
rišče postavili pred blok kot
običajno v vrste in mirno stojo
za apel. Stale smo vse premra-
žene z otrplimi udi, kot da nam
je kri zaledenela in se več ne
pretaka po žilah. Čakale smo
do polnoči. Le za hip, ko se je
esosovka odstranila, smo se hi-
tro podrgnile s hrbti, da smo se
malo pogrele in omehčale trde
ude. Spominjam se, da sva se
tako ogrevali s Stiblerjevo Štef-
ko. Ves večer nas je proti volji
spremljal spomin na domovi-
no, topel dom, družino, mir in
domači kraj. Nebo je bilo obla-
čno. Opolnoči zaslišimo zvoke
tiste lepe, nam znane božične
pesmi, ki nam je še bolj razvng^^
la čute. Lagerska godba, sesta-
vljena iz jetnic, je zaigrala ne-
žno božično pesem z globokim
občutkom. V njeno melodijo je
izlila vso bolečino, gorje in kri-
vico ponižanega jetnika — suž-
nja. Tedaj so se na smrekah za-
svetile lučke — kakšna ironija.
Kot v posmeh so se združili le-
pi spomini in krut sadizem. Po-
tem so nas prezeble in lačne
spustili v mrzle barake. Mama
je na pogradu hudo zajokala.
Jaz sem se pa skrila v njeno
okrilje in razmišljala, kje sta
moji dve sestrici (ukradeni
otroci!). V sami baraki je bila
sicer peč, vendar je bila mrzla,
saj ni bila nikoli zakurjena.
Proti jutru je začelo snežiti in
na sam Božič je zapadlo veliko
snega. Za kosilo sva z mamo
dobili eno zajemalko redkega
zelja in štiri drobne krompirje,
od tega dva gnila.
IGMANSKI MARŠ V
AUSCHVVITZU
Zima 1942/ 1943 je bila zelo
ostra. Vso zimo smo odhajale
po sneženi, mrzli pokrajini na
delo proti Rajskemu in dalje.
Naša kolona je imela 120—150
jetnic. S topimi lopatami smo
podirale drevje in hiše ter čisti-
le ruševine. Pokrajina, vsa v iv-
ju in soncu, se je belila v svoji
novi preobleki. Spominjala je
na lepo zimsko idilo v domovi-
ni, ki smo jo nekoč toplo oble-
čene opazovale in občudovale.
Pot kolone je bila moreča iz-
redno težka.
Se nadaljuje
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. marec 1991 - XEDNIK
REPUBLIŠKI POSLANEC - MIRAN POTRČ
Funkcije sem vedno
jemal kot delo, kar
so v resnici tudi bile
Diplomirani pravnik, ki je študiral v Ljubljani, Štajerc, Maribor-
čan na »začasnem« delu \ Ljubljani, ki bo proti koncu marca star
53 let. Poročen, ima 24 let staro hčerko, in dedek osem mesecev
starega vnuka. \ Mariboru živita mama in edina sestra. Sam pra-
vi, da ga je politika našla zelo zgodaj, opravljal je številne funkcije
na ravni republike in kasneje tudi na zvezni ravni.
Na Štajersko stran zaide naj-
večkrat konec tedna, v Maribor
ali pa po svoji funkciji bodisi v
Ormož, Slovensko Bistrico, Ptuj
ali Lenart. Potrč je tudi predsed-
nik poslanskega kluba SDP v
skupščini Republike Slovenije.
Zaradi stiske s časom sva po-
govor opravila kar po telefonu.
Koliko časa je .Miran Potrč,
Mariborčan, ifstajerc, na »začas-
nem« delu v Ljubljani in kako se
tam počuti?
Miran Potrč: Dolgo, zelo dol-
go. Od leta 1973, če natančno
razmišljam, bo 1. aprila minilo
natanko 18 let. Kako se poču-
tim? Potrebno je reči, da odhod
pri takšnih letih iz rojstnega kra-
ja, v katerem si živel in hodil v
šolo, ni nekaj najbolj prijetnega.
Zaradi dela, ki ga opravljaš, do-
Miran Potrč ob obisku našega studia
biš tudi v novem kraju veliko
znancev, malo pa prijateljev. Ob-
čutek, tistega iskrenega prijatelj-
stva je bližji tam, kjer si rojen,
kjer imaš šolske in športne tova-
riše, to pa je v Mariboru.
Kdaj sta se našla politika in
Miran Potrč?
Miran Potrč: Ja, to pa je dolga
zgodba. Lahko bi rekel, da je po-
litika našla mene in ne jaz njo,
bolj sem bil povabljen k sodelo-
vanju, kot pa sem se silil. Temu
so botrovale učiteljice v osnovni
šoli, ko sem postal pionirski na-
čelnik, nato pionirski načelnik v
Mariboru, med drugim tudi pro-
glašen za najboljšega maribor-
skega pionirja, kar se je potem
vleklo v mladinska, dijaška in
študentska leta. Aktivneje sem se
s politiko pričel baviti, ko sem
bil zaposlen v mariborski Livar-
ni, kjer sem deloval v sindikatu,
pa tudi v zvezi komunistov, čisto
»zares« pa leta 1969, ko sem bil
predlagan in potem tudi izvoljen
za sekretarja mestnega komiteja
ZK v Mariboru. Da sem prišel v
to funkcijo, je posledica spleta
raznih okoliščin.
Katere funkcije ste opravljali
na ravni republike in kasneje tudi
na zvezni ravni?
Miran Potrč: Veliko jih je bilo.
Za sedanje prilike, pa tudi za ti-
ste prejšnje (45 let boljševizma)
jih je precej, lahko bi rekel, celo
preveč. Jemljem jih kol delo, za
kar pa nimam nobene slabe ve-
sti. Pet let sem bil član predsed-
stva CK ZKS. Lahko rečem, da
je to bit čas, ko sem imel naj-
manj možnosti uveljavljati svoje
poglede na oblast. Dve leti sem
bil podpredsednik republiškega
sveta zveze sindikatov Slovenije,
kjer je bilo prijetno in sem tam
zares rad delal. Lno leto sem bil
tudi predsednik Zveze sindika-
tov Jugoslavije. Tudi na ta čas
imam prijetne spomine. Beograd
ni bil današnji Beograd, Slovenci
smo bili takrat izjemno spoštova-
ni. Kot predsednik zveznih sindi-
katov sem spoznal veliko kolekti-
vov po vsej Jugoslaviji, in to je
tudi razlog, da na sedanje do-
godke gledam nekoliko drugače,
kot tisti, ki niso prestopili slo-
vensko-hrvaške meje. V teh kole-
ktivih sem srečal veliko poštenih,
delavnih '.-^ odkritih ljudi. Štiri
leta sem bil vodja slovenske de-
legacije v zboru republik in po-
krajin skupščine Jugoslavije. To
je bil že čas postopnega uvelja-
vljanja Slovenije za njeno večjo
ekonomsko samostojnost, po
drugi strani pa čas poznavanja
konkretnih gospodarskih in poli-
tičnih razmer v Jugoslaviji, skrat-
ka, čas, ki mi je omogočil, da
sem približno izvedel, iz kakšnih
objektivnih razlogov imajo neka-
teri takšne ali drugačne poglede.
Štiri leta sem bil predsednik slo-
venske skupščine. To je bil čas,
ko je ta skupščina sprejemala
slovenske ustavne amandmaje,
ko smo se v Beogradu že temelji-
to borili, da ne bi prišlo do cen-
tralizacije, kar je bila ena od ta-
kratnih teženj. To so bile glavne
funkcije ali pa dela, ki sem jih
opravljal do sedaj.
Lansko leto so bile prve povoj-
ne večstrankarske volitve. Kako
ste se znašli v teh novih razmerah,
prej ste bili predsednik skupščine.
sedaj ste poslanec, enak drugim
poslancem?
Miran Potrč: V tem pogledu
nisem imel nobenih problemov.
Mogoče je bil problem v tem, da
nisem želel kaj dosti hoditi v
skupščinsko stavbo, razen na se-
je skupščine, da ne bi kakšnemu
prijatelju, ki jih imam v tej stav-
bi, delal težav, ko bi kdo videl,
da se prijazno pogovarja z mano.
To je bila tudi edina težava.
Mnogokrat sem imel precej razli-
čen položaj, a me nobena proto-
kolarna zadeva ni nikoli tako
okupirala, da bi jo čutil kot ovi-
ro. Moram pa povedati, da sem
bil v začetku zelo razočaran, ko
je Demos vodil svojo kampanjo,
kot da se v minulih 45 letih ni
naredilo nič, razen samo kaj sla-
bega, kot da v zadnjih letih v
Sloveniji ni bilo že veliko demo-
kracije in naprednih zamisli, ko
smo v skupščini že delali posku-
se, podobne sedanjim, za po-
stopno osamosvajanje Slovenije
in njen čvrstejši položaj. Že od
prvega dne, ko sem sedel v po-
slanski klopi, sem želel sodelova-
nja s poslanci različnih strank, ki
sicer imajo različne politične po-
glede, niso pa neki nasprotniki,
ker imamo skupno odgovornost
pred volivci. Delovati hočemo za
dobro slovenskega naroda in
smo ravno zato dolžni med sabo
sodelovati in iskati najboljše re-
šitve. Začetek pa je bil, žal, obra-
ten, ko marsičesa nisem mogel
prav razumeti. Mnogo tega se je
ugladilo. Danes je v mnogočem
že vse normalnejše, seveda navz-
ven, v srcu pa se bojim, da osta-
jajo stvari takšne, kot so bile na
začetku.
Cisto za konec bi vas vprašala
še nekaj osebnega. Kako je s pro-
stim časom, kako ga i/rabljate.
ali veliko berete, hodite na spre-
hode, se ukvarjate s športom?
Miran Potrč: Prostega časa
imam sedaj nekaj več, kot sem ga
imel v prejšnjih letih, sicer ne bi-
stveno več. Ze od študentovskih
let, pa tudi kasneje, sem navajen,
da delam cele dneve. Ko sem
prost, grem na sprehod, vendar
sem nehal smučati, zaradi po-
manjkanja časa. Na Dolenjskem
imam vikend, gobarim, malo se
ukvarjam z vrtičkarstvom, kar je
moj hobi. Seveda pa rad vzamem
v roke tudi dobro knjigo in jo z
veseljem preberem.
Vida Topolovec
(Foto Martin Ozmec)
1. ZBOR LIBERALNO DEMOKRATSKE STRANKE PTUJ
Novi predsednik Gabrijel Berlič
v dvorani \arodnega doma so se » petek, 22. marca, sestali na I.
letnem zboru člani in simpatizerji Liberalno-demokratske stranke Ptuj.
Blizu 40 udeležencem je govoril tudi podpredsednik lO republiške
stranke Mile Šetinc, pozdravne nagovore pa so jim namenili tudi Ivan
Jurkovič, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Ptuj, Slava
Šare iz Stranke demokratične prenove ter Branko Brumen, predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj.
Dosedanji predsednik LDS
Ptuj, Vlado Fridl, je kritično oce-
nil aktivnosti stranke v enolet-
nem obdobju ter poudaril, da ne-
kateri še vedno nočejo priznati,
da je LDS druga najmočnejša
stranka ptujskega parlamenta.
Vsi so volilcem obljubljali v svo-
jih programih hitrejši razvoj,
boljše življenjske pogoje, razbre-
menitev gospodarstva itd. Sedaj,
ko pa je potrebno to realizirati,
pa prihaja do nasprotovanj, di-
rektnih diskvalifikacij in podob-
no.
Končni rezultati predvolilnega
boja LDS je šest poslancev v ob-
činskem zboru DPZ in eden
(Mirko Vaupotič) v republiškem
zboru DPZ. V enoletnem obdob-
ju so v stranki pripravili in priče-
li realizirati tudi več projektov.
Tako so dali pobudo za ustano-
vitev Haloške zveze, za javno
razpravo o ustavi ter o Ptuju kot
regijskem središču, pripravili pa
so tudi več okroglih miz o stano-
vanjski problematiki, izobraževa-
nju, turizmu, o adaptaciji bivše
šole na Rodnem vrhu itd.
Na volitvah so v nadaljevanju
zbora izvolili za novega predsed-
Novi predsednik ptujske LDS Ga-
brijel Berlič.
nika Gabrijela Be. iča. Vlado
Fridl pa bo odslej opravljal pro-
fesionalno funkcijo sekretarja
stranke. Izvolili so tudi 3-članski
nadzorni odbor in 47-članski
svet stranke.
Gabrijel Berlič je ob predlogu
o aktivnostih v prihodnjem ob-
Delovno predsedstvo stranke LDS med govorom M i leta Šetinca
(foto: M. Ozmec)
dobju poudaril, da se bodo po-
leg velikih tem v LDS lotevali tu-
di vseh malih. Lotili se bodo člo-
veka kot posameznika in svobo-
de njegove osebnosti. Opozarjali
bodo na vse tiste majhne, na vi-
dez nepomembne, a  potrebne
stvari. Pri tem pa se bodo zavze-
mali za demilitarizacijo Sloveni-
je, za regionalizacijo in pred-
vsem za decentralizacijo, ki je
očitno že prisotna. Ob vsem tem
pa ponujajo roko sodelovanja
vsem strankam, čeprav so opozi-
cija. Pričeli oziroma nadaljevali
bodo z izdajanjem svojega glasi-
la Ogledalo, v kratkem pa bodo
ustanovili tudi sekcijo mladih li-
beralnih demokratov.
Mile Šetinc je med drugim opo-
zoril na znane Školjčeve besede,
da ima LDS vse možnosti za zma-
go na volitvah. Te besede so bile v
predvolilnem boju utopija, danda-
nes pa so resničnost. »In pripra-
vljeni moramo biti, da bomo na
pogorišču Demosa zakurili nov,
močnejši ogenj,« je še dodal.
-OM
S SKUPŠČINE OBRTNEGA ZDRUŽENJA PTUJ
nPri preoblikovanju gre
za vsebinska vprašanja . . ./r
Aa 20. jubilejni skupščini Obrtnega združenja Ptuj in obenem zad-
nji v tej obliki, so ptujski obrtniki analizirali svoje delo med dvema
skupščinama ter sprejeli nov program in finančni načrt za letos. Posebej
skrbno so razpravljali o preoblikovanju Zveze obrtnih združenj Sloveni-
je v obrtno zbornico in občinskih v občinske obrtne zbornice. Trenutno
je v ptujski občini 780 rednih in 260 popoldanskih obrtnikov.
Predsednik Obrtnega združe-
nja Roman Tomanič je v svojem
izredno skrbno pripravljenem
poročilu spomnil na aktivnosti v
prejšnjem letu. Vlado in druge
organe so najpogosteje opozarja-
li na previsoke dajatve, na oseb-
ni dohodek delavca in obrtnika
ter na previsoke osnove osebnih
dohodkov delavcev. V Združe-
nju in Zvezi pa so se poleg tega
ukvarjali z velikimi finančnimi
težavami.
V prejšnjem letu so dokončno
uredili poslovne prostore v Vo-
šnjakovi ulici 13, kupili nekaj
opreme, uspešno organizirali
oortniški ples in piknik ter leto-
vanje. Uspeli so v prizadevanjih,
da bi v občinski vladi dobili pro-
fesionalca za področje obrti in
podjetništva. Za uspen si štejejo
sedaj tudi to, da je njihov mini-
ster postal predsednik občinske
vlade. Do izvolitve novega bo
področje obrti in podjetništva v
ptujskem izvršnem svetu zasto-
pal obrtnik Viki Cvetko.
V zadnjem času so bili sloven-
ski in ptujski obrtniki uspešni so-
govorniki vlade, ko je bilo po-
trebno spreminjati nove davčne
zakone in nekatere odloke.
Uspeli so uresničiti zahteve za
znižanje akontacij davkov za le-
tos, ukinjen je bil prometni da-
vek za repromaterial in osnovna
sredstva, poleg tega jim je omo-
gočeno, da zaradi pomanjkanja
denarja plačujejo davke in pri-
spevke zunaj določenih rokov.
Še vedno pa bijejo bitko za
uveljavitev večje davčne olajšave
pri reinvestiranju v osnovna
sredstva in investiranju. Trenut-
na lO-odstotna olajšava je po
mnenju obrtnikov odločno pre-
nizka! Slovenski obrtniki tudi
zahtevajo olajšave pri vsakem na
novo zaposlenem delavcu, ukini-
tev ali vsaj časovno omejitev po-
poldanske obrti, poleg tega pa
tudi ukinitev plačevanja davkov
in prispevkov za delavce v času
bolniškega staleža do trideset
dni.
Program Obrtnega združenja
oziroma po novem Obrtne zbor-
nice je bolj ali manj enak prejš-
njim. Temelji na sodelovanju z
republiško in občinsko vlado pri
načrtovanju in uresničevanju
razvoja clrobnega gospodarstva
oziroma obrti. Letos bo združe-
nje organiziralo tudi jubilejno
Slovesnost ob 20-letnicI dela in
razstavo obrtnih izdelkov. Precej
dela pa bo namenilo vsebinske-
mu preoblikovanju v Občinsko
obrtno zbornico. Z novo organi-
ziranostjo postajajo obrtniki ena-
kopravnejši partner vladi.
Na petkovi skupščini so skle-
nili, da bodo javno razpravo o
osnutku statuta Obrtne zbornice
Ptuj podaljšali do 15. aprila, no-
va skupščina pa naj bi bila do 22.
V prejšnjem letu so boli ali
manj dobro delale vse sekcije
združenja. Nekatere so pričele
delati na novo, zato so bila nji-
hova poročila o delu kratka.
Predlagali so tudi, da bi ustano-
vili še eno sekcijo, in to sekcijo
zasebnih podjetnikov.
V razpravi je bilo precej govo-
ra o popoldanskih obrtnikih —
ali jin ukiniti ali vsaj časovno
omejiti. Ptujski predlagajo, da bi
čas dela za popoldanske obrtni-
ke omejili največ za dve leti. Sta-
nislav Žavec, direktor Uprave za
družbene prihodke, je obrtnike
seznanil z možnostmi, ki jih po-
nuja Zakon o spodbujanju raz-
voja demografsko ogroženih ob-
močij v Slovenije. Branko Bru-
men, predsednik občinske vlade,
je prepričan, da so realne mož-
nosti zaposlovanja presežkov de-
lovne sile v tem trenutku le v
kmetijstvu in obrti. Občina bo
pomagala ustanoviti sklad za
razvoj drobnega gospodarstva in
obrti. Obrtnike pa je opozoril tu-
di na možnosti, ki jih imajo pri
skladu za razvoj demografsko
ogroženih območij in skladu za
razvoj malih in srednjih podjetij.
Gre za republiška sredstva, ki pa
jih je mogoče pridobiti le na os-
novi strokovno izdelanih razvoj-
nih programov. Ce bodo na pri-
mer investirali na demografsko
ogroženih območjih, lahko dose-
žejo do 50-odstotno sovlaganje.
V ptujski občini je več sposobnih
podjetnikov, ki so zmožni pripra-
viti strokovne programe za sode-
lovanje pri natečajih za sredstva
iz republiških skladov.
Na petkovi skupščini so spre-
jeli novo višino članskega pri-
spevka po prvem juniju, ko bo
končano preoblikovanje občin-
skega združenja v Obrtno zborni-
co Ptuj. Glede prispevkov za
podjetnike in zadruge, ki se po
novem lahko prostovoljno vklju-
čijo v ObčinsKe obrtne zbornice.
naj bi se odločili po Skupščini
Zveze obrtnih združenj Sloveni-
je.
Ciril Pišek je predlagal, da bi
odgovorni ponovno razmislili o
tem, da se povrne klasično izo-
braževanje za potrebe obrti. Ro-
-man Tomanič je odgovoril, da se
na tem že dela. Franc Štrucl se je
jezil nad kupi papirjev, ki jih
mora imeti obrtnik, ko nabavlja
repromaterial. Ali ne bi bilo bo-
lje, če bi kupoval s posebno kar-
tico? Zanimalo ga je tudi, kaj je
z zdravimi programi propadlih
ptujskih pocy.etij in kako se bo v
bodoče razvijala ptujska občina.
Po njegovem bi bilo veliko bolje,
če bi vlada bolj gledala na go-
spodarstvO; kot pa da se ukvarja
s simboli in podobnim. Martin
Kokol pa je med drugim imel po-
misleke glede članskega prispev-
ka. Janez Rižnar je povedal, da
bodo v bodoče obrtniki za občin-
sko in republiško obrtno zborni-
co plačevali manj. Skupna obre-
menitev je manjša za 0,11 odstot-
ka.
MG
Sejem na cvetni petek
ORMOŽ
Ivan Kramberger ob prenovljenem bugatiju (Foto VT)
Velika ponudba suhorobarskih izdelkov (Foto VT)
Od treh sejmov, kolikor jih je
od številnih," ki so bili svojčas
znani v Ormožu, še ostalo po ob-
činskem odloku, je tudi sejem na
cvetni petek.
Zanimivo je, da pride ta dan v
Ormož iz okoliških krajev veliko
ljudi, ki prodajajo in kupujejo
ali pa samo »prodajajo zijala«.
Lahko bi rekli, aa je bila po-
nudba pestra in bogata. Največ
je bilo raznih oblačil^ od novih
do ponošenih, ki pa jih posame-
zni prodajalci ne znajo pravilno
(lepo] ponuditi. Ponudba na tleh
razloženega blaga je vse prej kot
estetska. Sadjarji, ki se bavijo s
prodajo sadik, so, lahko bi rekli,
prodajali na vsakem vogalu se-
jemskega prostora »prvovrstne«
sadike po bolj ali manj enotni
ceni 60 dinarjev.
Na ormoški cvetni sejem je za-
šel tudi Ivan Kramberger, z ob-
novljenim bugatijem in prodajal
knjige ter razne obeske. Ljudem
je zatrjeval, da prinašajo srečo.
Kolikor pa so ljudje verjeli v to,
ni znano. Kot vedno je bila tudi
tokrat bogata ponudba suhe ro-
be, od raznih košar pa do vil in
grabelj, ki jih na tem kmečkem
območju ljudje v zgodnji pomla-
di že pridno uporabljajo.
Tudi za žejo in lakoto je bilo
poskrbljeno. V Skolibrovi ulici,
kjer je z odlokom določen sejem-
ski prostor, seje s svojim potujo-
čim bifejem ustavil gostilničar iz
sosednje Hrvaške, na Kerenčiče-
vem trgu pa Janko Sire iz Pod-
gorcev. Vida Topolovec
TEDNIK
— 28. marec 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
V GORNJI RADGONI OD 1. 00 5. APRILA GRADBENI SEJEM
Predstavitev »slovenske hiše«
Razstavni del šestega Mednarodnega sejma
gradbeništva in industrije gradbenih materialov
bo predstavil celotno gradbeništvo od prostorslce-
ga planiranja in projektiranja, gradbenih materia-
lov, mehanizacije, opreme in orodij do gradbene
operative. Med razstavljalci je prišlo do precejš-
njih sprememb. Veliki razstavljalci so postali
manjši ali razdeljeni v več firm, veliko je povsem
novih firm in predvsem zasebnikov. Tako bo letos
na sejmu prisoina tudi konkurenca, kar daje sejmu
živahnost in pestrost.
Na področju projektiranja bo zanimiv prikaz ar-
hitekture in urejanja podeželja ali ohranjanja ljud-
ske arhitekture do načrtovanja ekološko kakovost-
nega bivalnega prostora. Pri gradbenih materialih
je poudarek na izolacijskih in naravnih materialih,
kot so opečni izdelki iz gline, keramika, les in ka-
men. Gradbena operativa predstavlja letos sisteme
sanacij od hidroizolacije zidov, sanacije streh do
toplotne izolacije. Predstavljeni bodo tudi sistemi
montažnih objektov kmetijskih, industrijskih in
stanovanjskih objektov. Med slednjimi bo še pose-
bej zanimiva predstavitev »SLOVENSKE HISE«.
Mehanizacija, stroji, oprema, orodje so tisti del
razstave, kjer se predstavlja največ tujih firm. Na
sejmu pa bodo tudi ocenili gradbene materiale.
konstrukcije in stroje, kar bo pokazalo kaj je grad-
beništvo doseglo na področju inovacij in izboljšav
v zadnjih dveh letih.
Kongresni oziroma strokovni del šestega Med-
narodnega sejma gradbeništva in gradbenih mate-
rialov v Gornji Radgoni bo zastavljen pod motom
Pot v Evropo. Pod pokroviteljstvom republiškega
Komiteja za industrijo in gradbeništvo bo organi-
zirana okrogla miza o aktualnem trenutku v grad-
beništvu. Odgovorila naj bi predvsem na vpraša-
nje o novi stanovanjski politiki in na vprašanje o
prilagajanju na tem področju evropskim normam
in standardom. Sicer pa so strokovna srečanja raz-
deljena v naslednje vsebinske teme: Arhitektura
gradnja in obnova vasi. Uporaba računalnika v
gradbeništvu. Kako oblikovati in upravljati sodob-
no gradbeno podjetje. Gradnja stanovanj sta-
novanjsko zadružništvo v Evropi in Sloveniji, Pri-
laganje pravne regulative v graditeljstvu v Evropi
1992.
Na sejmu se bo predstavilo 300 razstavljalcev.
Iz tujine prihaja v Gornjo Radgono 44 firm iz de-
vetih držav (Avstrije, Švice, Nemčije, Kanade . . .).
Na sejmu bo mogoče določene izdelke tudi kupiti.
Sejem gradbeništva bo od 1. do 5. aprila, vsak dan
pa bo odprt od 9. do 18. ure.
NaV
Že drugič praznik družine
ORMOŽ
Velikonedeljska športna dvora-
na je bila na letošnjo cvetno nede-
ljo nabito polna obiskovalcev. Pri-
šli so od blizu in daleč, na prosla-
vo, ki so jo v počastitev družine že
drugič po vojni organizirale Slo-
venska kmečka zveza — Ljudska
stranka. Slovenski krščanski de-
mokrati in Slovenska demokrati-
čna zveza.
Letošnje geslo praznika druži-
ne je bilo »Za družine na poti«.
Slavnostni govornik na letošnji
prireditvi je bil ormoški župan
dr. Jože Bešvir, ki je še posebej
poudaril vlogo in pomen družine
kot osnovne celice družbe, ki je
sestavljena iz žene — matere, ki
po slovenskem pregovoru podpi-
ra tri hišne vogale. Pomembna je
tudi vloga moža očeta kot va-
ruha in rednika, pa tudi otrok ~
naraščaja, ki prinaša v družino
srečo, veselje in zadovoljstvo. Ko
je ponazoril gledanje na vlogo
družine skozi zgodovino, se je
dotaknil tudi sedanjega časa, ki
smatra oba — očeta in mater —
za enakovredna partnerja, z ena-
kimi pravicami in dolžnostmi v
družini. »Na žalost je to bolj teo-
rija, ki se v praksi vsakdanjega ži-
vljenja vedno ne izteče in ne spo-
štuje. Ravno nasprotno, v druži-
nah prihaja do pravih dram in ce-
lo grozodejstev, do izkoriščanja
posameznih članov družine, pač
odvisno od okolja. Pri nas so še
posebej obremenjene žene — ma-
tere, ki morajo pogosto poleg po-
klicnega dela opravljati še doda-
ten »šiht« v gospodinjstvu, od ku-
hanja, pospravljanja, skrbi za
otroke in še marsičesa.«
V nadaljevanju je še povedal,
da moderne družbe poskušajo te
razlike v odnosu med posamez-
nimi člani družine čimbolj
zmanjševati in tako vsem članom
družine zagotoviti srečno, enako-
pravno življenje v krogu družine.
To naj bi bila tudi osnova za
vzgojo srečnih ljudi, sposobnih
za kasnejše normalno življenje in
učinkovito vključevanje v druž-
bo.
V pestrem kulturnem progra-
mu, ki ga je pričel Pihalni orke-
ster iz Ormoža s šopkom prije-
tnih melodij, so nastopili tudi
malčki iz ormoškega, velikone-
deljskega in podgorskega vrtca,
pevska zbora iz Tomaža in Pod-
gorcev, mladi recitatorji, Veko-
slav Kumer s skečem o življenju
v družini v novih razmerah (ma-
ma je poslanka in je pet dni v
tedni odsotna). Dragica Kladnik
iz Celja, ki je zapela Ave Mario
in Andrej Rakuša z zmagovalno
skladbo z republiškega tekmova-
nja saksofonistov. Program je
sklenil Pihalni orkester Ormož
obenem z ormoškimi mažuretka-
mi, ki so še posebej požele obilni
aplavz.
Prireditev so omogočili števil-
ni sponzorji iz občine Ormož.
Prostovoljne prispevke, ki so jih
zbirali, pa bodo dali socialno
najbolj ogroženim družinam v
občini. Imena teh družin je zbra-
la Karitas.
Vida Topolovec
Zgodovinarji
in ljubitelji
zgodovine
o svojem delu
Zgodovinsko društvo Ptuj bo
čez dve leti praznovalo 100-letni-
co svojega uspešnega delovanja.
Iz njegove dejavnosti sta zrasli
za Ptuj dve pomembni ustanovi
— Pokrajinski muzej in Zgodo-
vinski arhiv, s katerima društvo
tudi tesno sodeluje. Društvo ima
165 delavnih članov, vpisanih v
članstvo pa jih je čez 250.
Na programsko volilnem zbo-
ru, ki je bil 22. marca v Domu
učencev v Ptuju so ocenili delo v
minulem letu, potrdili vsa poro-
čila in izvolili za nadaljnji 2 leti
svoje organe. Večino nosilcev vo-
dilnih dolžnosti so ponovno iz-
volili. Predsednik bo še naprej
prof. Bojan Terbuc, tajnica Ma-
rija Matjašič in blagajnik Marjan
Čeh, predsednik nadzornega od-
bora pa prof. Janez Janžekovič.
Nekaj dopolnitev in zamenjav je
bilo le med člani izvršnega odbo-
ra.
Najpomembnejši del zbora je
bil sprejem programa dela za le-
tošnje leto. Načrtujejo dve stro-
kovni ekskurziji, prvo v Benečijo
in severno Primorsko, drugo pa
po Notranjski. Precej dela bo na-
menjenega pripravam na 100-le-
tnico društva. V ta namen bodo
organizirali posebno predavanje
za javnost, izdali posebno kroni-
ko, pripravili gradivo za šesti
Ptujski zbornik in sodelovali z
drugimi kulturnimi ustanovami.
Posebej bodo v Ptuj povabili
znanega zgodovinarja dr. Janka
Pleterskega, ki naj bi pred širšo
javnostjo govoril o pogledih zna-
nosti na problematiko osamosva-
janja Slovenije. Poskrbeli bodo
tudi, da bo društvo organizirano
v skladu z novim zakonom o
društvih in pridobivali nove čla-
ne.
V razpravi so člani opozarjali,
da mora Zgodovinsko društvo
tudi dejavno sodelovati pri delu
komisije za preimenovanje ulic
in trgov, bolj se zavzemati za
ohranitev vsega zgodovinskega,
kar imamo v Ptuju, bolje organi-
zirati turistično dejavnost in po-
dobno.
Ob koncu so avtorji z besedo
in diapozitivi predstavili — Sto-
jan Kerbjer, Ivan Lovrenčič in
Kristina Šamperl-Purg — turisti-
čno publikacijo Vodnik po Or-
možu in okolici. FF
Šolska knjižnica
— mediateka
šolska knjižnica — mediateka,
kot jo vse pogosteje imenujejo v
prenovi šole, ima v sodobni šoli
vse bolj pomemben položaj. Vse
pogostejši so tudi priročniki in
druga strokovna literatura, ki po-
magajo knjižničarju pri delu v
šolski knjižnici in ki spodbujajo
poenoten strokovni razvoj šol-
skega knjižničarstva z namenom
vzgojiti samostojnega uporabni-
ka knjige in drugih sodobnih vi-
rov informacij.
Tako so se pri Lenartu sestali
šolski knjižničarji in slavisti. Pri-
družila se jim je tudi Breda Zor-
ko, vodja Matične knjižnice Le-
nart, ki je s svojimi pogledi in
strokovnim znanjem pomembno
prispevala v razpravi.
Ugotovili so, da ne morejo biti
zadovoljni z doseženim, da zara-
di pomanjkanja sredstev nabava
dobesedno stagnira, da na večini
šol še vedno delajo knjižnice v
neustreznih prostorih in zgolj
kot izposojevalnice, le v izjemnih
primerih lahko najdemo poskus
vključevanja knjižnice v vzgoj-
no-izobraževalni proces (Zakon
o osnovni šoli, 37., 38., 93., 99. in
148. člen).
Razočaranja vredna ni samo
ugotovitev, da zaostajamo za
vsemi predeli Slovenije, ampak
predvsem dejstvo, da nam stan-
dardi in normativi dovoljujejo
pa tudi nalagajo precej več, kot
imamo:
Šola s 16-20 oddelki in 3000
knjigami bi morala imeti samo-
stojnega knjižničarja, na manjših
popolnih šolah pa mora imeti
knjižničar vsaj polovični delovni
čas. Pretežna ali delna delitev
del in nalog mora biti razvidna iz
letnega delovnega načrta o de-
javnosti šolske knjižnice, kjer je
točno opredeljeno, kakšne nalo-
ge vse opravlja knjižničar. Šolska
knjižnica je odprta vsak dan ves
čas pouka ter vključuje tudi indi-
vidualno delo z bralci ob izposo-
ji. Med šolskim letom deluje
knjižnica v skladu s šolskim ko-
ledarjem pa po letni razporeditvi
nalog v delovnem načrtu knjižni-
ce. Šolski knjižničarje kot peda-
goški delavec član učiteljskega
zbora osnovne šole.
Namerno sem se razpisala le o
normativih, ki govorijo o knjižni-
čarju. Ta je, tako so ugotovili tu-
di na posvetu pri Lenartu, prvi
pogoj, da damo šolski knjižnici
drugačno vsebino. Sedaj imajo
knjižnico, še vedno na kriteriju
interesne dejavnosti, najbolj
obremenjeni učitelji na šoli —
slavisti ali učitelji s polno obvezo
(po 2 — 5 ur), kar pa pomeni, da
od njih niti ne moremo zahtevati,
da bi izvajali vse potrebno po
standardih in normativih, tj. pri-
pravljali šolske ure v knjižnici,
naravoslovne in kulturne dneve,
pravljične ure itd. . . To zahteva
včasih celo več kot »navaden«
pouk. »Saj ne bomo zahtevali ra-
čunalniško vodene opreme (če-
prav tudi ta ni redka v Sloveni-
ji),« so sklenili pri Lenartu, »po-
skušali bomo doseči za začetek
le to, da bi bil na manjši šoli (teh
je 6) zaposlen knjižničar, tako
kot jim po normativih pripada
(šole imajo različno število od-
delkov), na šoli v centru občine
pa najmanj en samostojni knjiž-
ničar. Na tem in obstoječim gra-
divu lahko začnemo graditi dru-
gačno delo v knjižnici, ki jo bo
tudi novi zakon menda uvrstil v
zagotovljeni program.«
Tako so sklenili in zapisali v
zaključke ter jih odposlali na vse
šole skupaj s še drugim gradi-
vom (primerom letnega delovne-
ga načrta, s seznamom literature,
analizo statističnih poroči' . . .), s
priporočilom, da bi se šole do
novega šolskega leta opredelile,
kako bodo organizirale delo v
knjižnici. In zakaj je mediatečna
vzgoja tako pomembna?
Povzela bom misel Iva Zrim-
ška, ki jo je izrekel na seminarju
v Mariboru.
»Države z najboljšimi izobra-
ževalnimi sistemi bodo zavzele
položaje, ki so jih doslej imele
najrazvitejše industrijske drža-
ve.«
Marija Šauperl
SLOVENSKA BISTRICA
Srečanje
z Nado Gaborovič
Pred več kot dvajsetimi leti je takratni ravnatelj slovenjebistriške
knjižnice dr. Josip Vošnjak, pričel prirejati v knjižnici kulturna srečanja
in razstave. Videl pa je tudi, da je takratna elita na oblasti cesto pozabi-
la na preprostega človeka, zato je ob mednarodnem dnevu žensk organi-
ziral srečanja žensk in deklet ter nekdanjih aktivistk in bork. ISa njih je
bilo lepo in prijetno in ženske so si takšnih srečanj vedno znova želele.
Tudi letošnje srečanje, organi-
zirano je bilo 15. marca, je bilo
uspelo. Za duševno hrano so de-
lavke slovenjebistriške knjižnice
povabile pisateljici Nado Gabo-
rovič in Jelko Sernec, ki se prire-
ditve zaradi zdravstvenih razlo-
gov ni mogla udeležiti. K dobre-
mu razpoloženju so pripomogle
tudi impolske ljudske pevke, na-
stopile pa so tudi delavke knjiž-
nice.
Ravnateljica slovenjebistriške
knjižnice Meta Pristovnik je vo-
dila pogovor z Nado Gaborovič
o knjigi Jelke Sernec »O času in
ljudeh«, ki se je domačemu slo-
venjebistriškemu občinstvu pred-
stavila za slovenski kulturni
praznik.
V pogovoru o svojem delu je
pisateljica Nada Gaborovič še
posebej poudarila, da je s srcem
Pohorka in da so Pohorci poseb-
ni ljudje, ki po besedah profesor-
ja Ramovša govore enega najsta-
rejših slovenskih govorov, ki ima
svoje korenine v davnih časih,
domnevno že v keltskih. Na Po-
horju je bilo vedno tudi mnogo
jezikovnih in pevskih ljudskih
umetnikov. Žal pa je danes vse
manj časa za naravno ljudsko
pristnost, kar je še posebej vidno
v Mariboru, ki je po vojni kot
vsa druga velika mesta po svetu
začel izgubljati svoje pokrajinske
in narodne značilnosti, ker nima
več pravih, klenih, ljudskih kore-
nin. Domačini in novi priseljenci
v duhu novega potrošniškega ča-
sa hiaslaio samo za materiialni-
mi dobrinami, pri tem pa poza-
bljajo na duhovne vrednote. Še
posebej vpliva na to bližina meje
in potrošniški izleti preko nje.
»Vsi želimo, da bi bil Maribor
zopet to, kar je bil pred vojno.
Zatoje naloga malih krajev okoli
Maribora, da podpirajo kleni,
slovenski ljudski značaj, ga kre-
pijo in vplivajo na veliko mesto,
da ga ne izgubi«, je še menila pi-
sateljica Nada Gaborovič.
Imetju ljudskih pevk iz Impola,
ki so prepevale stare pohorske
pesmi, so pritegnile še pova-
bljenke in se tako spomnile svo-
jih mladih dni. Čas je hitro tekel
in ob slovesu so marsikateri žen-
ski tekle solze po licu, ker so se
dobro zavedale, da ko bodo pre-
stopile prag knjižnice, bodo po-
- novno v surovi stvarnosti, ki pa
ni bila nikoli preveč naklonjena
slovenski ženi ali dekletu.
Vida Topolovec
Občinski odbor LDS Lenart
ima novo vodstvo!
V ponedeljek. 18. marca 1991, se je
zgodila konsolidacija LSS-ovcev v
naši občini, dobili smo novo vodstvo.
To se je zgodilo brez tresenja gore (na
srečo). Novo vodstvo glede na usme-
ritve LDS ne pomeni radikalnih zasu-
kov! Še naprej bomo ostali »tečni
mladinci«, saj nas tako imenujete,
mar ne? Novi predsednik je postal
Matjaž Majcenovič, študent Tehniške
fakultete v Mariboru, sicer pa »pro-
blem ( hild« na občinskem politi-
čnem odru. Ob svoji izvolitvi je pove-
dal, da bo ostal zvest svojim načelom
in obljubam in »aprilskega volilnega
cirkusa 90«.
Sekretarka Monita Spasovski je
razmeroma novo ime, seveda le za ti-
ste, ki je ne poznajo kot liberalne de-
mokratke. Je študentka Ekonomske-
poslovne fakultete in pravi naslov za
probleme žensk, ki ne sodijo v anoni-
mat.
Tudi v izvršnem odboru je nekaj
novih imen, ki bodo osvežila delo s
svojimi idejami. To so: Tanja Slana,
Breda Slavinec, Romeo ŠtrakI, Jolan-
da Žnuderl, Mojca Bezjak, Aljoša Fe-
konja. Stanislav Hudovernik, Danijel
Kovačič in Bojan Mihelič. Vsi so bili
v izjavah enotni »We"ll make it«,
(uspelo nam bo)!
Novi »angeli varuhi«, ki bodo skr-
beli, da bo delo potekalo, kot je treba,
so Mirko Žmavc, Bronja Lešnik in
Tatjana Rojht. Vsi so stari mački z
znanjem in izkušnjami, torej imamo
tokrat res pravi nadzorni odbor.
V imenu starega vodstva je novemu
zaželel dobro in uspešno delo dose-
danji predsednik Mirko Žmavc, »od
novih« pa se je starim zahvalil Mat-
jaž Majcenovič. Ta dan smo pa za-
ključili z besedami pričakovanja no-
vih skupščinskih volitev in rekli:
»Operacija ZMAGA se začenja zno-
va!«
Ma-Tič
Ime AMD MOTOTURIST
LENART vam je večini
že znano
Spet lahko slišite o nas! Tokrat prirejamo v nedeljo, 3L marca
1991. ob 14. uri, mednarodno dirko v motokrosu na stadionu Osek.
Popestrite si praznike, naredite kratek izlet v naravo in pridite na
našo spomladansko dirko v motokrosu.
AMD Mototurist Lenart
Mercator-Izbira Panonijad.o.o.
62 250 Ptuj, Srbski trg 6
Mercator Izbira Panonija Ptuj, Srbski trg 6, razpisuje javno dražbo
za zemljišče, ki ga tvorita pare. št. 260/23 vrt in stavbna parcela
št. 171, v skupni meri 1493 m', pripisani k vložni številki 232 k.o.
Skrblje.
Prodaja obsega:
1. Stanovanjska stavba Breg št. 19 — ju-
žni del
po izklicni ceni 312.632,80 din
2. Stanovanjska stavba Breg, št. 19 — se-
ver, del
po izklicni ceni 207.684,30 din
3. Prizidek skladišča pri hiši Breg št. 19
po izklicni ceni 141.518,20 din
4. Stanovanjska stavba Breg št. 17 —
severni del po izklicni ceni 194.460,30 din
5. Stanovanjska stavba Breg št. 17 —
južni del — po izklicni ceni 154.753,70 din
6. Prizidek pritiklin na južni strani
hiše Breg št 17, po izklicni ceni 7.126.80 din
Pogoji prodaje:
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Pred
javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % iz-
klicne cene in jo nakazati na žiro račun št. 52400-601-12024 pri
SDK Ptuj v dobro Mercator Izbira Panonija Ptuj z namenom: Var-
ščina za javno dražbo.
S potrjenim prenosnim nalogom se ponudnik izkaže pred pričet-
kom javne dražbe.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino po od-
bitku stroškov. Ostalim ponudnikom bo vrnjena takoj po končani
dražbi brez obresti.
Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo v osmih dneh od dneva
javne dražbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne
pogodbe in plačal celotne kupnine v postavljenem roku, bo pro-
daja razveljavljena, plačana varščina pa bo zapadla v korist proda-
jalcu.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
Javna dražba bo 17. 4, 1991 s pričetkom ob 9.00 uri, v prostorih
stanovanjske hiše Breg št. 19, p. Majšperk. Informacije so intere-
sentom dosegljive v poslovnih prostorih podjetja Mercator Izbira
Panonija Ptuj, Srbski trg 6, telefon: (062) 776-401 dnevno od 7.
do 15. ure.
8 - OD TU IN TAM
28. marec 1991 - TEDNIK
(Posnetek: OM]
Ptujčanka Jasna ima
kavarno v Rogaški Slatini
Ptujski gostinci že dolgo snujejo načrte o ureditvi kavarne, udobno ureje-
nem gostinskem lokalu, ki nudi tople in hladne napitke, slaščice, enostavne in
hladne prigrizke ter brezalkoholne in alkoholne pijače razen odprtega vina in
piva. KIjuD številnim prednostim takšnega lokala se raje odločajo za najrazli-
čnejše »fast foode« in podobne lokale. Zasebniki s podobnimi željami imajo
voljo in denar, ne pa tudi prostorov, Ptujčanka Jasna Krajnc je želela urediti
kavarno s slaščičarno v Ptuju, vendar ni dobila primernega lokala. V Prešernovi
ulici so ji ga sicer dodelili, a premajhnega za niene načrte.
Zato pa je bila uspešnejša v znanem slovenskem zdraviliškem kraju — Ro-
gaški Slatini. Pred dobrim letom je na Zdraviliškem trgu 4 odprla posebej lepo
urejeno kavarno s slaščičarno. Zdravilišče ji je lokal, tega je morala predhodno
na novo urediti, dalo v najem za deset let. Najemnina za lokal ni previsoka, saj
plačuje osem nemških mark po kvadratnem metru, kar je manj kot v Ptuju. Zato
pa so visoka druga plačila.
Jasnina kavarna s slaščičarno »Kristal Klub« je znana po izredno kako-
vostnih slaščicah in drobnem pecivu, koktajlih in buteljčnih vinih. Gostje se še
posebej navdušujejo nad italijanskimi slaščicam^ terramizu, šarlotami... Po-
sebnost njene slaščičarne je tudi drobno čajno pecivo. Peče ea petnajst vrst,
kupcem pa je na voljo v lični embalaži. Naročite ga lahko po zdraviliškem tele-
fonu: 063/811-711, int. 493, v Ptuju po telefonu: 775-788. Poleg tega Jasna pri-
pelje na dom vse drugo pecivo in torte.
Za uspeh v Rogaški Slatini se je potrebno še posebej truditi. Odloča le ka-
kovost. Jasna se tega zaveda. Njena slaščičarna bije hudo konkurenčno bitko,
saj je na razdalji petdesetih metrov več istovrstnih lokalov.
Njena velika želja pa je še vedno — odpreti kavarno v Ptuju.
MG
Podatki iz popisa
pred 60 leti
Zadnji uradni popis prebivalstva v prvi Jugoslaviji je bil opravljen v letu
1931, drugega v letu 1941 je onemogočila vojna in začasno razkosanje države.
Nekaj podatkov iz tega popisa:
V takratni Jugoslaviji je živelo 13.300.000 ljudi. Po zakonu o razdelitvi dr-
žave z dne 3/10-1929 (po uvedbi diktature) je bila država razdeljena na 9 bano-
vin in samostojno enoto Beograd z Zemunom in Pančevim.
Dravska banovina je obsegala večino Sk)venije, ki je no prvi svetovni vojni
bila pridružena v Jugoslavijo, razen okraja Črnomelj (23.828 prebivalcev), kije
spadal k savski banovini. V dravsko banovino pa je bi! vključen okraj Čabar s
6.747 prebivalci, pretežno Hrvati. Pred ustanovitvijo banovin sta obstajali v Slo-
veniji ljubjanska in mariborske oblast.
Po popisu leta 1931 je bilo v dravski banovini 1,037,838 prebivalcev, od te-
ga Slovencev 958.109 ali 92,32 %. Od tu najbrž tudi K. D. Kajuhu misel za zna-
no »Samo milijon nas je ...« Od ostalih narodnosti je bilo takrat v dravski ba-
novini največ Nemcev 40.920, od tega na širšem kočevskem območju okoli
13.000. Srbohrvatovje biio 17.638 (takrat sploh niso hoteli ločiti Hrvatov od Sr-
bov), Madžarov 14.426, Cehoslovakov 2.932, Rusov 1.619 in le 701 Italijan.
Ptujski okraj je takrat obsegal celotno območje današnje občine Ormož in
pretežni del ptujske občine, razen male občine Biš, ki je spadala pod okraj Ma-
ribor-levi breg in območij sedanjih KS Žetale in Stoperce. kjer je tedaj bilo še 6
malih občin z okoli 3.30() prebivalci in je spadalo pod okraj Šmarje pri Jelšah.
Zato pa je k ptujski občini spadalo območje sedanje KS Starše.
Popis je takrat pokazal, daje v ptujskem okraju leta 1931 živelo 71.013 pre-
bivalcev, med njimi 867 Nemcev, od tega v samem Ptuju 542, o drugih narodno-
stih nisem zasledil podatkov. Iz tega je razvidno, da danes živi samo v ptujski
občini toliko ljudi kot pred 60 leti na območju celotnega okraja. Kljub vojni in
precejšnjemu izseljevanju je število prebivalcev poraslo za okoli 35 odstotkov.
S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Tudi socialni program je samo program preživetja
Slovenija želi postati suverena in gospodarsko trdna država. Prehod na tržno gospodarstvo
spremljajo številne težave, predvsem se povečuje število brezposelnih in tistih, ki potrebujejo eko-
nomsko in socialno varnost. Zato si Slovenija v tem prehodnem obdobju tudi prizadeva za social-
ni mir, kot za enega izmed pogojev za izhod iz krize. V ta namen je poleg razvojnega programa
opredelila tudi socialnega. Z njim zagotavlja najnujnejšo socialno varnost ljudi v okviru nacional-
no oblikovanega programa.
Ptujski občinski socialni program je zelo
obsežen in je napisan na 23 straneh. Pripravi-
li so ga v Sekretariatu za zdravstvo in social-
no varstvo. Izvršni svet občine je na petkovi
seji ugotovil, da je skrbno pripravljen in do-
bra osnova za reševanje čedalje hujših social-
nih težav. Število nezaposlenih strmo naraš-
ča. Konec februarja jih je bilo 3325. V Sekre-
tariatu ocenjujejo, da bo število nezaposlenih
doseglo vrh sredi leta 1993, ko naj bi jih bilo
5500 ali 24 odstotkov vseh zaposlenih. Letos
jih bo do konca leta okrog 4800. V primerjavi
s Slovenijo ima ptujska občina trenutno naj-
več nezaposlenih, okrog petnajst odstotkov
aktivnega prebivalstva. Da gre v občini za
resnično zaskrbljujoče razmere, pove tudi po-
datek, da 17 odstotkov občanov prejema eno
ali več socialnovarstvenih pomoči. V republi-
ki je ta odstotek znatno nižji.
Boris Horvat, sekretar Sekretariata za indu-
strijo in gradbeništvo občine Ptuj, je na pe-
tkovi seji ocenil, da je občinski socialni pro-
gram podobno kot proračun program preži-
vetja. Povedal je, kako načrtno delovati, da
bi bilo socialno ogroženih občanov v ptujski
občini čim manj.
Sekretariat za industrijo in gradbeništvo je
skušal zbrati kar največ podatkov o tem, kaj
se dogaja v občinski industriji. Prišel je do za
današnje razmere presenetljivih podatkov: v
podjetjih še vedno pričakujejo, da jim bo pri
reševanju težav pomagal nekdo od zunaj. V
to so prepričani tako vodilni kot delavci. An-
keta je tudi pokazala, da podjetja vidijo iz-
hod iz težav le v zmanjšanju števila zaposle-
nih. Le slaba tretjina pa tudi ve, kje bo pre-
sežke delovne sile zaposlila. Zaskrbljujoče je
tudi to, da so podjetja brez programov za
prestrukturiranje.
Silva Čerček, sekretarka Sekretariata za
zdravstvo in socialno varstvo, pripravljalka
občinskega socialnega programa, je prepriča-
na, da bi o teh težavah morali razmišljati v
slehernem občinskem sekretariatu in skladno
z možnostmi tudi zagotoviti denar za posami-
čne programe.
Branko Brumen, predsednik občinskega iz-
vršnega sveta, je prepričan, da se delegati
skupščine na današnjem zasedanju ne bodo
zadovoljili z branjem še tako skrbno pripra-
vljenega socialnega programa. Zanje je edino
sprejemljivo, da se jim pove, kakšne so mo-
žne konkretne rešitve. Te so v razvojnem pro-
gramu, socialni program ni rešitev, je zgolj
gašenje. Potrebuje veliko denarja, vprašanje
pa je, od kod ga dobiti.
V obdobju pomanjkanja delovnih mest bo
potrebno narediti vse, da se vzpodbudi go-
spodarski razvoj, z nastajanjem novih delov-
nih mest pa omogoči zaposlovanje. Zato bo
občinski izvršni svet podprl aktivnosti na po-
dročju aktivne politike zaposlovanja. Potreb-
na sredstva pa zagotovil v občinskem prora-
čunu — v postavki o razvojnih programih.
Idejni projekt za realizacijo izvajanja aktivne
politike zaposlovanja v ptujski občini je že iz-
delan in vključuje delovno angažiranje 60
brezposelnih oseb. Zajema spodbujanje raz-
voja podjetništva v občini, usposabljanje in
svetovalno delo za podjetništvo, investicijska
vlaganja za širitev zaposlitvenih možnosti, ja-
vna dela pri vzgoji in varstvu otrok, skrbstvu
in zdravstvu ter pri urejanju arhivov in vzdr-
ževanju objektov. Pri uresničevanju idejnega
projekta mora sodelovati družbenopolitična
skupnost. V občini Ptuj pa je možno razvijati
javna dela tudi na nekaterih drugih področ-
jih.
S sofinanciranjem pripravništva naj bi le-
tos zaposlili okrog 350 pripravnikov. V pro-
gram usposabljanja in izobraževanja bodo
vključili 250 brezposelnih, okrog 500 presež-
nih delavcev pa v program preusposabljanja.
Načrtujejo pa tudi druge oblike oziroma
možnosti zaposlovanja. Med temi velja pred-
vsem omeniti ustanovitev invalidskih delav-
nic.
Viki Cvetko, zunanji član ptujskega izvrš-
nega sveta, je predlagal, da se ugotovi, kje so
v občini največje socialne težave, kako se jih
lotiti in kako dolgo človeku pomagati. Z
»borzo idej« naj bi aktivirali znanje brezpo-
selnih. Podobno idejo je že pred dobrim le-
tom dal občinski Sekretariat za industrijo in
gradbeništvo, vendar odziva ni bilo.
Razprava v občinski vladi je pokazala, da
se bo mogoče socialnih težav lotiti s politiko
piajhnih korakov.
Za slovenske delavce je ustanovljena
delavska hranilnica
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je skupaj z občinskimi sindi-
kati, sindikati podjetij in dejavnosti ter z Zvezo upokojencev Slovenije,
Zvezo invalidov Slovenije in ČZP Delavska Enotnost Slovenije uresniči-
la idejo o ustanovitvi Delavske hranilnice, sprejeto na 1. kongresu
ZSSS. Da bi z vsebino in namenom te hranilnice seznanili čim bolj širo-
ko množico delavskega razreda so v teh dneh pripravili po raznih krajih
Slovenije delovne pogovore z vršilcem dolžnosti direktorja Delavske
hranilnice, Jožetom Stegnetom. Tak pogovor je bil v četrtek, 21. marca,
tudi v Domu sindikatov v Ptuju.
KAKŠEN JE NJEN
NAMEN?
v svojem poslovanju hranilni-
ca že opravlja bančne posle, kot
zbiranje sredstev v različnih obli-
kah in plasiranje sredstev. Pri
zbiranju finančnih sredstev so že
uspešni v pretoku sindikalne čla-
narine prek hranilnice. To pome-
ni, da skrbijo za kvalitetno go-
spodarjenje s članarino, zbrano
od članov sindikatov, ki jo glede
na višino sredstev obrestujejo po
obrestni meri od 35 do 45 odsto-
tkov. S tem neposredno prispe-
vajo, da sindikalna sredstva
ohranjajo realno vrednost. Sindi-
kati podjetij in sindikati na dru-
gih ravneh so tako finančno bo-
gatejši in v sodelovanju s hranil-
nico uspešno uresničujejo svojo
vlogo.
Na povsem drugačen način se
bodo odslej lahko sindikati
vključevali v delitev socialne po-
moči svojim članom, v delitev
kreditov za potrošniške dobrine,
v nakup ozimnice, šolskih po-
trebščin, v reševanje stanovanj-
skih problemov delavcev, v po-
moč brezposelnim, v dodatno
izobraževanje in usposabljanje, v
reševanje vprašanj rekreacijske
in počitniške dejavnosti ter v
oblikovanje različnih skladov.
Vse te dejavnosti bodo tako
bolj bogate in pestre, kolikor več
sredstev bo usmerjeno prek dela
hranilnice. Gre torej za pretok
vseh omenjenih sredstev prek
hranilnice, ne pa za njihovo od-
tujevanje. Vsak pretok sredstev
je pogodbeno urejen in vezan na
odpoklic.
Jože Stegne je poudaril, da je
skrb Delavske hranilnice pred-
vsem varno gospodariti z zbrani-
mi sredstvi in jih nuditi v upora-
bo vzdrževalcem, kadarkoli se
po tem pojavi potreba. V ta na-
men pa poleg pogodbenih obvez-
nosti zagotavljajo tudi ustrezno
zavarovanje za zbrana sredstva.
Poleg omenjenih oblik zbira-
nja sredstev pa ima hranilnica
namen razvijati tudi različne
oblike varčevanja, ki morajo biti
v večjo korist delavcev in obča-
nov, kot jo poznamo v poslova-
nju bank in poštne hranilnice,
zatrjuje Jože Stegne. Razvili bo-
do stanovanjsko varčevanje in
stanovanjsko kreditiranje, ki mo-
ra biti drugačno od sedaj veljav-
nega in oderuškega. Razviti na-
meravajo tudi prostovoljno obli-
ko pokojninskega zavarovanja,
ki jo poznajo nekatere razvite ev-
ropske dežele.
Vse delavce in občane obveš-
čajo, da bodo pričeli z varčeva-
njem dinarskih sredstev po po-
godbi z 2. aprilom, in sicer za ve-
zavo nad 1 mesec po 30-odstotni
letni obrestni meri; za vezavo
nad 2 meseca po 35-odstotni le-
tni obrestni meri, za vezavo nad
3 mesece po 40-odstotni letni
obrestni meri, za vezavo nad 6
mesecev pa po 45 odstotni letni
obrestni meri.
Izvedbo mnogih dejavnosti
bodo približali delavcem in ob-
čanom. Pogodbe o vezavi sred-
stev, kreditne pogodbe, vplačila
in izplačila sredstev bodo opra-
vljali na območju sindikalnih pi-
sarn, ali po dogovoru prek dru-
gih finančnih organizacij, ki naj
bi bile zametek bodočih ekspozi-
tur.
-OM
Kmečka mladina po svoje
Zveza kmečke mladine — po-
družnica Ptuj, je bila po ustano-
vitvi samostojna organizacija,
pozneje pa se je nekako spojila s
Kmečko zvezo. Sicer so njeni
člani še naprej aktivno delali,
vendar o njihovem delu ni bilo
kaj dosti slišati. Ker pa na mla-
dih svet stoji, je kmečka mladina
v ptujski občini znova strnila
svoje vrste. Odločili so se, da bo-
do prisotni povsod, kjer se kroji
bodoča usoda kmetijstva, saj jo
bodo prav oni v prihodnje naj-
bolj občutili na lastni koži.
V pogovoru s predsednikom
ptujske kmečke mladine Jankom
Zavcem smo izvedeli med dru-
gim za njihovo stališče do razvoj-
nih projektov za razvoj Haloz in
Slovenskih goric. Mladi kmeto-
valci, brez namena, da kritizirajo
dosedanja prizadevanja, menijo,
da je potrebno priprave pospeši-
ti. Ko bodo znani pogoji in ko
bodo na voljo sredstva, moramo
biti pripravljeni. Menijo tudi, da
je potrebno zagotoviti bolj ugod-
ne pogoje za pridobivanje sred-
stev. Po sedanjih kriterijih na-
mreč znaša obrestna mera za do-
mače kredite 40 do 50 odstotkov,
tuji dajalci kreditov pa zahtevajo
le osem ods"^tne obresti. Proble-
matična je tudi udeležba, petde-
set do sedemdeset odstotkov in-
vesticije si namreč ne more pri-
voščiti nobena kmetija, pred-
vsem ne kmetija z mladim gospo-
darjem.
In kakšni so načrti ptujske po-
družnice Slovenske kmečke mla-
dine?
Janko Zavec: »Sodelovali bo-
mo pri vseh aktualnih dogaja-
njih. Našo organizacijo namera-
vamo razširiti, akcija bo stekla v
podružnicah. K delu bomo prite-
gnili tudi učence kmetijske šole v
Ptuju, tam, torej v srednješol-
skem  centru, bomo  ustanovili
Predsednik Zveze slovenske
kmečke mladine, podružnice Ptuj
.lanko Zavec.
svojo sekcijo. Pri reševanju pro-
blemov bomo tudi v prihodnje
tesno sodelovali s kmečko zvezo
— ljudsko stranko in vsemi insti-
tucijami, ki delujejo na kmetij-
skem področju.«
Mladi kmetovalci ste zavzeli
svoje stališče tudi do osnutka za-
kona o denacionalizaciji.
Janko Zavec: »Osnutka v
predloženi obliki ne podpiramo
in upamo, da bo glede na pri-
pombe ustrezno spremenjen in
dopolnjen. Takšen, kot je bil
predložen, zakon namreč ne daje
možnosti za dejansko vrnitev
odvzete lastnine. Zahtevamo, da
se bivšim lastnikom vrne odvzeta
lastnina v vseh primerih, ko je to
možno. Ne podpiramo možnosti
vračanja v obliki obveznic in del-
nic, saj živimo v državi in v prav-
nem sistemu, kjer vrednostni pa-
pirji še nimajo prave veljave.«
Kakšni so vaši načrti pri izo-
braževanju članov?
Janko Zavec: »Skupaj s
Kmečko zvezo ljudsko stran-
ko bomo organizirali sedemdne-
vno ekskurzijo na Nizozemsko
in tri- do štiridnevno potovanje v
Švico. V Švico bomo šli v začet-
ku maja, na Nizozemsko pa juni-
ja. Na obe ekskurziji vabimo
čimveč mladih kmetovalcev, da
se bodo na lastne oči prepričali,
kaj je mogoče v kmetijstvu dose-
či in kako živi zasebno kmetij-
stvo v sistemu, ki ima že stoletje
organizirano učinkovito zadruž-
ništvo. Cena potovanja bo sto
nemških mark na dan.«
JB
w
Statenberg — samostojna
delovna organizacija
Baročni dvorec Statenberg pri Makolah, ki so ga lansko leto pono-
vno vrnili »v prihodnost«, je z letošnjim začetkom leta doživel statusno
spremembo. Prej je bil vključen v poslovno enoto Gostinstvo in turizem
slovenjebistriškega Impola, sedaj pa je samostojna delovna organizaci-
ja, ki jo je skupaj z Impolom ustanovil Ibris iz Slovenske Bistrice. Le-
tošnjo sezono so pričeli z osmomarčevskim praznovanjem.
Pogovor smo opravili z direk-
torjem Nikolajem Murkom. Zani-
malo nas je, kakšen je program
prireditev vse tja do poletja.
Pogled na dvorec Statenberg z notranjega dvorišča.
»Po osmomarčevskih priredit-
vah smo s 15. marcem pričeli z
drugim delom abonmajskih kul-
turnih prireditev, ki smo jih po-
vezali z naslovom »Štatenberška
srečanja s kulturo«. Začeli smo
jih z nastopom Nevv Swing Quar-
teta iz Celja. 12. aprila se bo
predstavila Pro musica tipicina
iz Maribora z gostjo Svetlano
Cursina. V maju se bo občinstvu
predstavil Marko Cvahte s pridi-
gami Janeza Svetokriškega, v ju-
niju bomo abonmajske večere
sklenili z večerom večno mladih
melodij, ki jih pripravlja ansarn-
bel DE HOLDIS iz Avstrije. Ob
vsem povedanem pa bomo pri-
pravili vsako soboto na Štaten-
bergu plesni večer. V aprilu pri-
pravljamo skupaj z delovno or-
ganizacijo Preskrba iz Poljčan tr-
govski ples. Mislim, da bomo tu-
di sami s kakšno prireditvijo po-
pestrili štatenberške večere. Tako
kot lani pričakujemo tudi letos
večje število obiskovalcev ob raz-
nih obletnicah mature, valetah in
sindikalnih izletih, ki jih doslej
ni manjkalo.«
Program prireditev je pester,
nas pa je zanimalo, kako je z na-
daljnjo ureditvijo dvorca.
O tem Nikolaj Murko: »Dvo-
rec je od novega leta dalje samo-
stojno podjetje. V tem času se
trudimo najti koga, ki bi se bil
pripravljen z denarjem vključiti v
nadaljnjo obnovo dvorca. Ekipa
petih ljudi, ki dela v tej novi de-
lovni organizaciji si prizadeva,
da bi zagotovila tekoče poslova-
nje in normalno delo ter vsaj te-
koče in redno vzdrževanje dvor-
ca. Primarna naloga pa je iskanje
nekoga, ki bo še dodatno pripra-
vljen vlagati sredstva, da bi tako
lahko širili ponudbo v samem
dvorcu.«
O tem, če že imajo kakšno »že-
lezo v ognju«, pa je Nikolaj
Murko povedal, da so že prišli
tujci, ki bi bili pripravljeni vlaga-
ti v dvorec, vendar je trenutno
politično stanje pri nas takšno,
da zunanjim partnerjem ne nudi
večje varnosti pri njiho\ih nalož-
bah.
Za dvorec sta se zanimala dva
dokaj resna partnerja iz Švedske,
ki sta dvorec našla v knjigi Gra-
dovi na Slovenskem, podobno je
bilo tudi s Korejci.
»Lahko rečem, da pri nadalj-
njih vlaganjih trenutno računa-
mo samo na slovenjebistriška
Impol in Ibis. ki sta tudi sousta-
novitelja. Ta nam bosta pomaga-
la, kolikor bosta pač lahko«, je
sklenil svoja razmišljanja o na-
daljnji usodi Štatenberga Niko-
laj Murko.
Vida Topolovec
TEDNIK - 28. marec 1991
OD TU IN TAM - 9
Ali vas moti zvezda v slovenski zastavi?
v Tedniku, št. 9/91, je bil pod zgornjim
vprašanjem objavljen intervju novinarke g.
MG s petimi Ptujčani (2 ženski, 3 moški), ki
so vsi odgovorili z ne. V tej zvezi se je v Ted-
niku, št. 10/91, oglasil g. Jakob Emeršič in
zapisal, da ga niti postavljeno vprašanje niti
odgovori intervjuvancev ne motijo, sam pa
misli, da izraža prepričanje mnogih Ptujča-
nov, da naj bo slovenska zastava brez zvezde.
Iz vsebine polemičnega članka g. Emeršiča
izhaja tudi da ga moti, ker nič ne vemo, na
kakšen način je novinarka MG izbirala in-
tervjuvance, kaj je sprejela in kaj izločila. Na
interesantno načelno vprašanje, na kakšen
način in koga se naj izbere za intervjuvanca,
bi se dalo obširno razpravljati. Po mojem
mnenju je bistveno, da spraševalec postavi
jasno vprašanje slučajno izbranim osebam,
glede katerih pa ne ve, kakšen bo odgovor.
Ali je v konkretnem primeru novinarka res
želela, kot to pravi g. Emeršič, pripeljati bral-
ce žejne preko vode, naj, kolikor je to še po-
trebno, medsebojno razčistita omenjena no-
vinarka in g. Emeršič.
Podpisani pa o slovenski zastavi želim za-
pisati sledeče:
Strankarske zastave
Strinjam se z mnenjem g. Emeršiča, da si
naj stranke svobodno izbirajo svoje zastave,
v kakršnikoli barvi se jim zijubi in z zverino,
ki jo imajo pač rajši, pa čeprav nalepijo na
zastavo tele ali kozo ali kisle kumarice. Isto,
kot velja za politične stranke, velja tudi za ra-
zlična športna in druga društva itd. Take za-
stave se na isti način, kot so nastale, lahko tu-
di spremenijo, za kar niso predvidene kazen-
ske sankcije, pa tudi ne za nepriznavanje ali
celo zasramovanje takih zastav.
Državne zastave
Kot je znano, ima vsaka država svojo za-
stavo, ki je, kolikor je meni znano, vedno do-
ločena v ustavi. Zunanji odnos državljanov
oz. narodov do svojih zastav je različen. Ne-
kateri narodi, kot Angleži in Amerikanci, so
na svoje državne zastave zelo ponosni, po-
vsod jih nosijo in z njimi manifestirajo svojo
državljansko zavest. Ponekod, zlasti v drža-
vah, v katerih bivajo različni narodi, pa mno-
gi za skunno državno zastavo niso preveč
navdušeni. Tako imajo ripr. narodi in narod-
nosti, ki živijo v Jugoslaviji, rajši svoje nacio-
nalne zastave kot pa skupno državno.
Slovenska državna zastav*a
9. člen Ustave Republike Slovenije iz leta
1974 se glasi: »Zastava Republike Slovenije
je belo-modro-rdeča z rdečo peterokrako
zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dol-
žino zastave je ena proti dve. Barve zastave
se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po tem-
le redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zav-
zema po širini tretjino prostora zastave.
Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in
zlatorumeni rob. Središče zvezde je v prese-
čišču diagonal zastave. Gornji krak zvezde
sega do polovice belega polja, tako da imata
spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rde-
čem polju zastave.
Tu pripominjam, da se mi zdi potrebno s
citiranjem zadevnega člena predočiti natan-
čen opis slovenske državne zastave, kajti v
praksi cesto naletimo na odstopanja od v
ustavi določene oblike.
•Tako kot vsaka država ščiti svojo državno
zastavo tako je zaščitena tudi slovenska drža-
vna zastava. Glede na določbo v 112. členu
slovenskega kazenskega zakona se lahko ose-
ba, ki sramoti slovensko zastavo kaznuje z
zaporom do treh let.
V osnutku ustave Republike Slovenije,
sprejetem dne 12/X. 1990, pa je v 8. členu za-
pisano le, da je slovenska zastava belo-mo-
dro-rdeča s tremi enakimi vodoravnimi polji.
V varianti k temu členu je še dodano, da o
morebitnem simbolu na zastavi odloči javna
razprava.
Ker pa se bo sprejem nove slovenske usta-
ve očividno zavlekel, je bil uveden postopek
za takojšnjo spremembo sedanjega 9. člena.
Tako je bil od 24/1. 1991 v javni razpravi
100. amandman, ki se je glasil: »Zastava re-
publike Slovenije je belo-modro-rdeča. Raz-
merje med dolžino in širino zastave je ena
proti dve. Barve se vrste vodoravno od zgoraj
navzdol po tem redu: bela, modra, rdeča.
Vsaka barva zavzema po širini tretjino pro-
stora zastave.«
Ne nameravam naštevati navedb in razlo-
gov, ki so se v javni razpravi culi in brali o
zastavi z zvezdo in proti njej, niti opozarjati
na zadevna stališča političnih strank, temveč
želim le poudariti, da je dne 20/11. 1991 slo-
venska republiška skupščina zavrnila zgoraj
citirani 100. amandman, kar pomeni, da še
vedno velja sedanja ustava in bo veljala vse
dotlej, dokler ne bo na demokratičen, parla-
mentaren in pravni način spremenjena.
Ali je potrebno upoštevati in spoštovati seda-
njo slovensko državno zastavo?
Ker je zastava določena v ustavi, bi.bilo
treba zastavo upoštevati in spoštovati vsaj ta-
ko kot ustavo. Izgovori, da nekaterih ustav-
nih določb, med njimi tudi določbe o zastavi,
ni potrebno upoštevati, ker jih je pregazil čas
oz. ker niso več v skladu s sedanjimi politi-
čnimi in gospodarskimi pogledi, ne bi smeli
biti upoštevani v demokratični in pravni dr-
žavi, kjer se pač ve, na kak način sprejemajo
oz. spreminjajo ustavne določbe. Na žalost
pa poznamo več primerov, ko so mnogi
ugledni politični funkcionarji in drugi veljaki
manifestirali svoje prepričanje z zastavo brez
zvezde ter s tem ignorirali v ustavi določeno
zastavo. Znan je primer, ko je neki poslanec
v Mariboru z občinske zgradbe izobesil zasta-
vo brez zvezde. Še bolj pa je bodlo v oči, ko
je televizija prikazala slovenskega zunanjega
ministra in pred njim stoječo zastavico brez
zvezde, čeprav se je naš minister službeno
pogovarjal s svojim hrvaškim kolegom. Slo-
venski zunanji minister seje ob tej priliki raj-
ši odločil za kršitev ustave, kot pa da bi se iz-
neveril stališču predsedstva svoje stranke to
je SDSS, ki je na svoji seji dne 26/2-1991
sprejelo in objavilo (glej Večer, 28/11-1991)
sledeče stališče: »V zvezi z nedavno razpravo
v Skupščini Republike Slovenije, ali naj se z
zastave Republike Slovenije odstrani zvezda
ali ne, sporočamo javnosti, da bomo na svo-
jih prireditvah dosledno uporabljali tribarv-
nico brez zvezde in pozivamo vse svoje člane
in državljane, da ravnajo enako.«
Če bodo tudi druge politične stranke, ra-
zne politične skupine in posamezniki ravnali
enako kot ravna oz. priporoča predsedstvo
SDSS, potem bomo ob slovenskih državnih
praznikih in ob drugih prilikah videli plapo-
lati zastave z zvezdo, brez zvezde, z lipo, pan-
terjem itd., kar po mojem ne bo v ponos dr-
žavi Sloveniji, ki želi kot demokratična in
pravna biti v krogu evropskih držav.
Mirko Kostanjevec^
Učenci — prometniki
v preteklih letih smo se že skoraj navadili na pojav pionirjev pro-
metnikov, ki so na prometnih cestah v modri uniformi urejali promet
in skrbeli za varen prehod učencev preko ceste v šolo. Pa smo pomi-
slili na nevarnost, ki soji bili izpostavljeni?
Skupščina občine Ptuj je 19/2 1991 obravnavala v točki dnev-
nega reda o prometni varnosti tudi poročilo o delu in program dela
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V programu dela se
je ob dobro zasnovanih akcijah in aktivnostih znašla tudi točka, proti
kateri ostro protestiramo. V 3. točki programa SPV je zapisano »vodil
bo aktivnosti za organiziranje pionirske prometne službe v vseh os-
novnih šolah.«
Že na zasedanju Skupščine občine Ptuj je bilo izraženo nasproto-
vanje zahtevam, ki postavljajo osnovnošolske otroke v položaj, ki mu
niso dorasli. Ker je Skupščina sprejela program dela Sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu v predlaganem besedilu, obveščamo
o našem stališču širšo javnost.
Urejanje prometa je nevarno opravilo, ki zahteva strokovno
usposobljenost in osebnostno zrelost človeka. To pa osnovnošolski
otrok vsekakor ni; Pri tem moramo upoštevati, da je uniforma in ob-
čutek pomembnosti otroku ob koncu osnovne šole izziv, ki povzroča
včasih neracionalno in celo hrabro obnašanje pri tem opravilu. Cestni
promet pa vsekakor ni mesto za izkazovanje poguma. Pri tem pa zara-
di fizične nezrelosti lahko celo kdo spregleda učenca prometnika, ozi-
roma ga posamezni vozniki celo ignorirajo.
Zaradi navedenega ne pristajamo na zahtevo, da ravnatelj OŠ
odloča o varnosti naših otrok. Protestiramo proti sklepu SO Ptuj in
SVP, ki zahtevajo od šol, da opravljajo delo namesto prometne polici-
je. Poslanci Skupščine občine Ptuj s tako odločitvijo zavestno izposta-
vljajo otroke nevarnosti težke telesne poškodbe ali celo smrti!
Do prve prometne nesreče ni težav. Po njej bi otroka dobile dru-
žine. Pravno odgovornost bi prevzel ravnatelj šole. Kaj pa poslanci?
AKTIV RAVNATELJEV OŠ
OBČINE PTUJ
Ervin HOJKER
ZVEZA DRUŽIN PTUJ
Žarko MARKOVIČ
OBVESTILO
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV PRI
ZASEBNIKIH V OBČINI PTUJ
obvešča
svoje člane, da organizira LETOVANJE V BUNGALOVIH
V KUKLJICI — Zelena punta in na otoku Ugljanu.
Za polni penzion — protivrednost v dinarjih:
od 1.5. do 30. 6.1991 24 DM na dan
od 1.7. do 31. 8.1991 32 DM na dan
od 1. 9. do 10. 10. 1991 24 DM na dan
Otroci:
do 7 let — pred sezono in po njej, če spijo s starši 12 DM na dan
v sezoni od 1. 7. do 31. 8. s starši 16 DM na dan
do 10 let, če spijo sami — pred sezono in po njej 17 DM na dan
v sezoni 22,5 DM na dan
Turistična taksa v ceni ni vračunana — otroci do 10 let ne plačajo
takse.
Prijave sprejemamo vsako sredo od 14. do 16. ure v pisarni sindi-
kata, Vošnjakova 13.
Zadnji rok prijave je 24. april 1991.
Sindikat delavcev pri zasebnikih v občini Ptuj
10 — OD TU IN TAM
28. marec 1991 - TEDNIK
Poslovili
smo se od
Staneta
Grabnerja
Delovno vsakdanjost je pretrgala
tragična vest, da je nenadoma premi-
nil Stane Grabner, dolgoletni športni
delavec in prijatelj. Od njega smo se
poslovili v petek na rogozniškem po-
kopališču.
Ko se je po tragičnih dneh revolu-
cije preselil iz rodne Savinjske doline
v Ptuj, se je takoj vključil v vrsto
Stane Grabner
aktivnosti. Najbolj aktiven je bil na
športnih področjih. Mnogi se ga spo-
minjajo kot nogometnega sodnika in
tudi padalca; najbolj pa bo ostal v
spominu ptujskim kegljačem. Kot
dolgoletni predsednik kegljaškega
kluba Drava Ptuj, se je v kegljaškem
športu lotil sprememb, ki so se v se-
demdesetih letih m.nogim zdele nes-
prejemljive. Tudi takrat so bili v go-
spodarstvu težki časi, vendar je Stane
s svojim požrtvovalnim delom omo-
gočil, da je starodavni Ptuj naposled
dobil toliko želeno avtomatsko ke-
gljišče in s tem spodbude za nadaljnji
razmah ptujskega kegljanja. Po Sta-
netovi zaslugi je kegljanje eden naj-
bolj razširjenih športov v Ptuju.
V ptujskem športu bo ostala prazni-
na in spomin na športnega delavca in
prijatelja Staneta.
Kegljaški klub Drava
Ivan Pučnik
Milan Kodrič
Maks Hohler
Danilo lltenkar
Alojz Kocjančič
Predstavljamo vodstvi slovenjebistriške
skupščine in vlade
Po skupščinski in vladni krizi* ki je v Slovenski Bi-
strici nastopila takoj po novem letu, vzrok so bili previso-
ki poračuni osebnih dohodkov občinskih voljenih in ime-
novanih funkcionarjev, sta odstopila takratni Izvršni svet
in občinski župan, podžupanu pa so občinski poslanci iz-
glasovali nezaupnico.
14. februarja so poslanci z večino glasov izvolili Iva-
na Pučnika (rojenega 1927), kmeta iz Črešnjevca, člana
SKZ — LS za predsednika občinske Skupščine. Funkcijo
bo opravljal neprofesionalno. Na skupščinski seji, II.
marca pa so za podpredsednika občinske Skupščine izvolili
Milana Kodriča (rojenega 19.51) iz Poljčan, direktorja
Gradbenega servisa v Slovenski Bistrici, člana LDS, ki bo
funkcijo opravljal prav tako neprofesionalno. Na osmi
skupščinski seji 11. marca, so z večino glasov izvolili tudi
novo občinsko vlado. Za predsednika je bil izvoljen Maks
Hohler, dipl. ing. lesarstva (rojen 1959). Njegov izvršni
svet ima šest poklicnih in enega nepoklicnega člana.
Danilo Utenkar (rojen 1947), po poklicu novinar, za-
poslen pri ČGP Delo Ljubljana v gospodarski redakciji,
doma iz Slovenske Bistrice, vodi Sekretariat za občo upra-
vo in družbene dejavnosti in je obenem tudi podpredsednik
IS.
Alojz Kocjančič (rojen 1934), dipl. ing. strojništva,
zaposlen v DO Impol — razvojna služba. Zgornje Bistri-
ce, vodi Sekretariat za gospodarski razvoj in finance in je
obenem tudi podpredsednik IS.
Janez Bradan, še iz prejšnjega sestava IS (rojen
1947), dipl. ing. geodezije in komunale, iz Slovenske Bi-
strice, vodi sekretariat za varstvo okolja in urejanje prosto-
ra.
Tudi Srečko Gorišek (rojen 1958), dipl. ing. elektroteh-
nike iz Poljčan, je še iz prejšnjega sestava IS. Prevzel je
kot v prejšnjem IS občinski Sekretariat za notranje zadeve
in ljudsko obrambo.
Martin Modic, tudi iz prejšnjega sestava IS (rojen
1947), pravnik, iz Zgornje Bistrice, je direktor uprave za
družbene prihodke.
Irena Majcen (rojena 1958), dipl. ign. agr., doma iz
Ritoznoja, vodi upravni organ za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
Nepoklicni član slovenjebistriškega izvršnega sveta,
Ivo Šoštarič (rojen 1942), samostojni obrtnik iz Slovenske
Bistrice, pa je pristojen za področje obrti in podjetništva.
Vida Topolovec
(Foto Samo Brbre)
Janez Bradan
Srečko Gorišek
Martin Modic
Irena Majcen
Ivo Šoštarič
TEDNIK - 28. marec 1991
MORDA VAS ZANIMA - 11
POSLANICA HfROSHI NAKAJIME, M. D.. PH. D.. GLAVNEGA DIREKTORJA SVETOVNE
ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Za svetovni dan zdravja 1991
v letošnjem letu proslavljamo triinštiride-
seto obletnico Svetovne zdravstvene organi-
zacije. V zadnjih desetletjih smo doživeli ve-
lik napredek v zdravstvenem, socialnem in
ekonomskem razvoju. Vendar pa je bil ta na-
predek znova in znova prekinjen in zausta-
vljen zaradi katastrof, ki jih je povzročil člo-
vek, ali zaradi naravnih nesreč. Ne moremo
nadaljevati naših dolgoročnih prizadevanj za
zdravje za vse, ne da bi posvetili pozornost
temu svetovnemu problemu.
Svetovna zdravstvena organizacija je ne-
srečo opredelila takole: »Sleherni dogodek,
ki povzroči škodo, gospodarski polom, izgu-
bo človeškega življenja in poslabšanje zdrav-
ja in zdravstvene službe v taki meri, da upra-
vičuje izjemno reakcijo izven prizadete skup-
nosti ali območja.« Glede na tako opredeli-
tev se skoraj vsak dan nekje na svetu zgodi
kaka nesreča. Prav glede na tako opredelitev
je jasno, da mora reakcija na katastrofo zaje-
ti vse vladne resorje in celotno skupnost.
Na žalost je dejansko nemogoče preprečiti
večino nesreč. Vendar pa lahko preprečimo
ali olajšamo mnoge najhujše posledice tako,
da jih predvidimo in smo nanje pripravljeni.
Skrb Svetovne zdravstvene organizacije je,
da zmanjša škodljivi vpliv katastrof na člove-
kovo zdravje s pripravljenostjo in z uporabo
prave tehnologije na pravočasen, usklajen in
učinkovit način v vsaki fazi operacije, to je
pri lajšanju rehabilitaciji in obnovi.
Del pripravljenosti za primer naravne ne-
sreče kot tudi za katerokoli drugo stanje ne-
zdravja je, da znamo trezno presoditi epide-
miološko situacijo in da smo sposobni pred-
videti negativne dogodke. Svetovna zdrav-
stvena organizacija zasleduje v sodelovanju z
vladinimi in nevladinimi organizacijami ter z
drugimi organizacijami in telesi sistema
Združenih narodov zgodovino hujših kata-
strof glede na čas in kraj ter obseg učinkov.
Ti podatki kažejo, da je bilo na primer sa-
mo v letu 1988 skupno 74 večjih poplav, 5 ci-
klonov, 11 orkanov, 34 hudih viharjev, 17 ze-
meljskih udorov, 17 potresov, 18 suš in 162
večjih nesreč, ki so zaradi svojega obsega
presegale moči krajevnih in nacionalnih
oblasti, ki bi jih same obvladale. Poglejmo
sveže primere: potres v Iranu je v juniju 1990
zahteval 40.000 življenj in vzel domove pol
milijonu ljudi. V kitajski provinci Hunan so
poplave, ki jih je povzročilo hudo deževje in
■silovite nevihte, prizadele okrog 20 milijonov
ljudi. Nepregledno gospodarsko škodo so
ocenili na 345 milijonov ameriških dolarjev.
Največ katastrof se pripeti v tistih deželah,
ki so že itak močno prizadete zaradi slabega
zdravstvenega in gospodarskega stanja. Veči-
na naravnih nesreč se navadno pojavlja v isti
deželi ali na istem področju. In z vso verjet-
nostjo lahko trdimo, da se bo število nesreč,
kot so poplave in suša, zaradi neprestanega
slabšanja okolja, vključno z uničevanjem
gozdov in napačno uporabo zemlje, v prihod-
njem desetletju še povečalo.
Če bolje opazujemo vreme in klimatske
vzorce skozi daljše obdobje, lahko nekatere
vrste nesreč predvidimo. Kadar do takih do-
godkov pride lahko zmanjšamo njih vpliv ta-
ko, da na primer pravilno načrtujemo in kon-
struiramo zgradbe, pri čemer začenjamo z
zdravstvenimi, ki lahko služijo kot model za
gradnjo. Vemo tudi, da se nekatere posledice
določenih vrst nesreč ponavljajo, na primer
epidemije diarealnih bolezni sledijx) popla-
vam, slaba prehranjenost ali celo lakota sle-
dita dolgim sušnim obdobjem, primeri ope-
klin so pogostni pri vulkanskih izbruhih ali
gozdnih požarih. To vedenje nam omogoča,
da se pripravimo in kar najučinkoviteje rea-
giramo na določene vrste nesreč.
Če reakcija ni pravilno usklajena, se lahko
zgodi, da je sicer dobronamerna pomoč po
eni strani preobilna, po drugi strani pa ute-
gnejo manjkati stvari, ki bi bile morda še naj-
nujnejše. V primeru reševanja določenih nuj-
nih stanj bi bili koristni standardni seznami
potrebnih stvari. Prav tako, kot je pomembna
takojšnja reakcija na nujno stanje, sta po-
membni tudi dolgoročna rehabilitacija in ob-
novitev prizadetega področja. In to je treba
upoštevati kot del pripravljenosti v primeru
takega nujnega stanja.
Za zmanjšanje škodljivih učinkov katastrof
sta nujna mednarodna solidarnost in sodelo-
vanje. To je razlog, da so Združeni narodi
proglasili 90-ta leta za Mednarodno desetle-
tje zmanjševanja naravnih nesreč. Zaradi te-
ga je zlasti primerno, da letošnji Svetovni
dan zdravja usmeri pozornost na zmanjševa-
nje vpliva nesreč. Zato je naše geslo:
BODIMO VEDNO PRIPRAVLJENI NA
MOREBITNE NARAVNE NESREČE!
Ob dnevu
brigadirjev
Vsako leto se ob I. aprilu —
dnevu brigadirjev mladinskega
prostovoljnega dela — naše misli
poglobljene vračajo v čas po os-
voboditvi, ko smo začeli z obno-
vo in graditvijo naše porušene in
gospodarske zaostale in izropane
domovine. To je čas, ki sodi v
preteklost, vendar je potrebno
stalno poudarjati, da smo takrat-
ne generacije z velikim samood-
povedanjem in požrtvovalnostjo
nosile najtežje breme graditve te-
meljev in pogojev za bogatejšo,
svetlejšo in svobodnejšo prihod-
nost našega ljudstva. To je bil
čas po končani drugi svetovni
vojni, ko smo s polnimi pljuči za-
dihali svobodo in v naših srcih in
zavesti čutili njene dejanske
vrednote, ki so jih v štiriletni na-
rodnosvobodilni vojni izbojevali
najpogumnejši in najzvestejši si-
novi ter hčere slovenskega naro-
da in vseh drugih jugoslovanskih
narodov. To je bil tudi čas, ko
drug drugega nismo spraševali
po nacionalnosti, veri in poklicu,
kajti povezovalo nas je skupno
delo, tovarištvo in spoštovanje
drug drugega. Prav v tem je bila
naša moč, da smo tudi ob po-
manjkanju hrane in vsega ostale-
ga zmogli nadčloveške napore
takratnega časa. Skupaj s starej-
šimi generacijami smo se mladi v
Ptuju spoprijeli z odstranitvijo
ruševin in obnove m.esta, nato pa
se podali na gradbišča mladin-
skega prostovoljnega dela sirom
po Jugoslaviji.
Leta 1946 so prišle v Dornavo
prve slovenske in ptujske mla-
dinske delovne brigade, ki so za-
čele s regulacijo reke Pesnice. Pr-
va ptujska mladinska delovna če-
ta je odšla v Bosno gradit mla-
dinsko progo Brčko —Banoviči.
Leta 1947 je pet ptujskih mladin-
skih delovnih brigad gradilo
mladinsko progo Šamac—Sara-
jevo, od katerih sta bili 3. in 4.
odlikovani z redom dela s srebr-
nim vencem. Tudi pri gradnji av-
toceste Zagreb—Beograd 1948.
leta in na vseh ostalih mladin-
skih delovnih akcijah, ki so sle-
dile, je mladina ptujskega ob-
močja množično sodelovala.
Skratka, mladina ptujskega ob-
močja je pri gradnji prog, cest,
hidrocentral, novih mest in veli-
kih industrijskih objektov po
vsej Jugoslaviji prispevala izred-
no dragocen delež, za kar ji je le-
ta 1949 četrti kongres slovenske
mladine podelil kongresno zasta-
vo. Tudi v novejšem času so ge-
neracije mladih sodelovale na
mnogih slovenskih in zveznih
mladinskih delovnih akcijah.
Vse, kar so mlade generacije
zgradile s prostovoljnim delom,
služi ljudem. Mnogo je bilo zgra-
jenega s krvavimi žulji in znojen
mladih ljudi, kar smo vedno dol-
žni spoštovati. Med te velike do-
brine mladinskega prostovoljne-
ga dela sodi tudi izgradnja vodo-
vodnega omrežja v Halozah in v
Slovenskih goricah, ki so ga gra-
dile mladinske delovne brigade,
pomemben delež pa so prispeva-
li tudi člani ptujskega Kluba bri-
gadirjev.
Za vso opravljeno prostovolj-
no delo mladih generacij se je
trajno odolžila tudi ptujska ob-
činska skupščina, ko je sprejela
odlok o imenovanju Trga mla-
dinskih delovnih brigad v mestu
Ptuj. Na svoj trg smo udeleženci
mladinskega prostovoljnega dela
zelo ponosni, z njega smo odha-
(Foto: M. Izmec)
jali na gradbišča po Jugoslaviji
in se ob vrnitvah z njega vračali
na svoje domove, šole, polja in
tovarne. Prepričani smo, da bo
tudi nova oblast spoštovala naš
trg, da nam ga ne bo vzela s pre-
imenovanjem, kot to nekateri že
predlagajo. Prepričani smo, da
tudi nova oblast ceni minulo
prostovoljno delo in generacije,
ki so pri njem sodelovale, kajti
kar so zgradile služi za dobrobit
vseh ljudi. Zahtevamo, da dru-
žba spoštuje opravljeno prosto-
voljno delo vseh generacij, upo-
kojenim, ostarelim in onemoglim
pa zagotovi socialno varnost. Na
gradbišča mladinskega prosto-
voljnega dela, smo odhajali tudi
zaradi tega, da bi ljudje lepše in
bolje živeli, v jeseni njihovega ži-
vljenja pa da bi bilo zanje dovolj
sonca, kruha in lepe človeške be-
sede.
Teh nekaj misli naj velja kot
pozdrav vsem udeležencem mla-
dinskega prostovoljnega dela ob
našem prazniku — dnevu briga-
dirjev!
FB
PRED ZAKONOM O BEMACIONALIZACIJI
Nezaupanje do bodočih lastnikov?
l\a prvem zboru lastnikov razlaščenega premoženja, ki ga je v petek pripravil iniciativni odbor za ustano-
vitev ptujske podružnice tega vseslovenskega združenja, je prišlo kar 280 občanov in občank. Tisti, ki so se
zbrali v dvorani doma krajanov v Cirkovcah so dobili vse potrebne napotke, kako ravnati v času do sprejema
zakona o denacionalizaciji in kako se pripraviti na zakonito možnost pridobivanja odvzete lastnine. Optimisti
napovedujejo, da bo zakon stopil v veljavo do septembra. Postopki vračanja se bodo pričeli na predlog razlaš-
čenih ali njihovih dedičev. Vendar se veliko lastnikov boji, da bi v času do sprejema zakona o denacionalizaciji
na premoženju nastala večja škoda ali da bi bilo odprodano. Za čas do zakona velja, da so sedanji lastniki od-
škodninsko odgovorni za slabo gospodarjenje ali posege v premoženje.
SPORNI ČLEN O
FUNKCIONALNIH
KOMPLEKSIH
Podpredsednik slovenskega
združenja inž. Tine Jaklič je, sku-
paj s pravniki, ki delujejo pri
združenju, temeljito analiziral
Zakon o denacionalizaciji. Med
najspornejšimi členi osnutka te-
ga zakona je, kot meni vodstvo
združenja in številni kmetovalci,
ki so v petek razpravljali, 25 člen,
ki vračanje odvzetih zemljišč
omejuje predvsem z »neokrnje-
nostjo funkcionalnosti komplek-
sov«. Ob tem se seveda nihče več
ne spreneveda, saj ta člen pome-
ni, da kmetje in drugi ne bodo
mogli dobiti zemljišč, ki so v
sklopu Kmetijskih kombinatov
in zadrug in so jih ti dobili od dr-
žave.
S tem bi precej zemlje, ki je bi-
la neupravičeno odvzeta, ostalo
še naprej v lasti družbenih podje-
Na zboru lastnikov razlaščenega premoženja je Franc Bezjak,
sekretar za kmetijstvo v ptujski občini, sporočil najnovejše podatke
o razlaščenem premoženju: Preko agrarne reforme je bilo odvzetih
2466 ha zemljišč in 126 stavb, preko agrarnih skupnosti 573 ha, ki
so jih prijavili občani sami in še 348 ha na osnovi analize zemljiške
knjige. Z zakonodajo o zaplembi je bilo odvzetih 1311 ha zemljišč
in 69 stavb.
Na osnovi informativnih prijav so na občinskem sekretariatu
za kmetijstvo do 20. marca zbrali 577prijav upravičencev za 4697
ha in 295 stavb. Sekretariat je zbiral tudi podatke tujih državlja-
nov. Ti so prijavili 1585 ha in 111 stavb.
tij. Združenje razlaščenih lastni-
kov, pa tudi poslanci Slovenske
kmečke zveze — Ljudske stranke
se bodo še posebej zavzemali za
to, da se 25. člen iz zakona črta.
Zavedajo pa se, da bo preko
skupščinskih mehanizmov seve-
da deloval lobij družbenega
kmetijstva. Kmetje, ki so v Cir-
kovcah razpravljali, so ta člen
ocenili kot zagovarjanje Kolho-
zov. Skupaj pa so se zavzeli, da
od črtanja tega člena ne bodo
odstopili.
PRIVATNA
LASTNINA JE
OSNOVNA
PRAVICA
Podpredsednik slovenskega
združenja Tine Jaklič je še pose-
bej poudaril, da si slovenski par-
lament in vlada ne bi smela pri-
voščiti »polovičarskega« zakona
o denacionalizaciji, saj jima to
preprečuje tudi izjava o želji za
vstop v Svet Evrope. Znano je,
da ravno privatna lastnina in
pravna zaščita privatnih lastni-
kov predstavljata enega temeljev
zahodnoevropske civilizacije.
Združenje se bo zato zavzemalo
za enakost vseh ljudi pri vrača-
nju premoženja in črtanje loče-
vanja upravičenih za vrnitev pre-
moženja na kmete in nekmete.
Zavzemalo se bo tudi za vrnitev
čim večjega dela premoženja v
naravi, za dosledno upoštevanje
vseh primerov, predvsem pa, da
se istočasno z zakonom o dena-
cionalizaciji sprejme tudi ves pa-
ket zakonodaje, ki ureja lastni-
ška razmerja - Zakona o priva-
tizaciji. Zakona o ravnanju s
kmetijskimi zemljišči, zakonov,
ki urejajo dedovanje in posebej
tudi zakonov, ki urejajo druga
področja, naprimer ravnanje z
gozdovi. Ena od zahtev združe-
nja je tudi ta, da naj razlaščeni
lastniki dobijo v naravi tudi vr-
njene gozdove in da se ta delež
ne bi smel podržaviti.
V razpravi je bilo slišati, da bi
veliko bodočih lastnikov že pred
rednim postopkom, ki ga bo
predpisal zakon, želela zaščititi
svojo nekdanjo oziroma bodočo
lastnino. Pravniki so jim svetova-
li, naj počakajo ali pa se dogovo-
rijo s sedanjimi lastniki. Pokaza-
lo se je, da bodo razlaščenci še
kako potrebovali pravne nasvete,
kako ravnati. Pri ptujskem zdru-
ženju bo informativne brezpla-
čne nasvete za pričetek postopka
dajala odvetnica Božena Čačko-
vič.
Posebna pobuda zbora razlaš-
čencev ptujske občine je še ta, da
bi v občinskih komisijah, ki se
bodo oblikovale po sprejemu za-
kona o denacionalizaciji, sodelo-
vali tudi člani združenja razlaš-
čencev. D. Lukman
Toplina in izvirnost domače obrti
že ob obisku lanske oktobrske
razstave Oblikovanje v keramiki
— avtorice Marjetice Simoniti,
se je pokazalo, da je šolski mla-
dini in otrokom zadeva dokaj
privlačna. Zato so se v Pokrajin-
skem muzeju Ptuj odločili, da
bodo nekatere domače obrti
predstavili tudi nekaterim ptuj-
skim osnovnim šolam. Pod vod-
Lončar Malterič med prikazom izdelovanja iz gline na OS Franca
Osojnika v Ptuju, (foto: M. Ozmec)
stvom Majde Grah-Fridl, ki je v
muzeju kustos — pedagog, so že
pred osmim marcem v štirih
ptujskih osemletkah, podružni-
čni šoli na Grajeni in v OŠ Kidri-
čevo postavili posebne vitrine, v
katerih so razstavili najrazličnej-
še izdelke domače obrti.
Da bi šolarji lahko videli, ka-
ko posamezni izdelki domače
obrti tudi nastajajo, so pridobili
za prikazovanje ptujskega lon-
čarja Štefana Malteriča. ki se je
izučil te obrti pri mojstru Grandi
v Hočah. Lončar je obisKai solt*
in tam ob dopoldnevih med pou-
kom oblikoval izdelke iz gline, ki
jo je dobrodušno podarila Ope-
karna Pragersko. Učenci pa so
ob razlagi Majde Grah-Fridl z
zanimanjem spremljali nastaja-
nje lončenih predmetov. Želja je
bila, da bi si neprisiljeno izostrili
čut za izvirnost in domačnost.
Vprašanje pa je, če bo ob sploš-
nem navalu kiča in krame nave-
deno prizadevanje pri današnji
mladini še kaj zaleglo.
-OM
Demokratična stranka upokojencev tudi v Ptuju
Pred kratkim se je sestal inciativni odbor
Demokratične stranke upokojencev občine
Ptuj z nalogo, da takoj pristopi k ustanovitvi
stranke upokojencev. Na sestanku so se zbra-
li predvsem predsedniki društev upokojencev
iz občine.
V zadnjem času se je pojavilo med upoko-
jenci precej nemira in zaskrbljenosti zaradi
usklajevanja pokojnin. Uveljavljene so bile
ornejitve, ki smo jih nekam preveč pasivno
pričakovali. Tudi tu se je govorilo, da smo
odvisni od zmanjšanih možnosti našega go-
spodarstva.
Vzrok za začasno zm.rznitev rasti pokojnin
je tudi izredno kritično stanje v Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
kjer so v zadnjih mesecih redna izplačila po-
kojnin zagotavljali z najemanjem posojil.
Zadnje spremembe pa bodo bistveno zmanj-
šale socialno varnost in gmotni položaj upo-
kojencev, od katerih so mnogi na robu preži-
vetja.
Stranka upokojencev je demokratična in
neodvisna stranka in se ustanavlja z name-
nom, da preko članov upokojencev uresniču-
je njihove skupne interese. Stranka lahko so-
deluje na enakopravni podlagi in lastni odlo-
čitvi tudi z drugimi strankami, kadar je to v
njenem interesu. Interesi stranke so med dru-
gim uresničevanje ciljev in teženj upokojen-
cev na območju Ptuja in širše v skupni in. us-
klajeni dejavnosti, s tem da se upokojenci
aktivno vključujejo v tiste oblike družbenega
udejstvovanja, kjer bodo v čim večji meri iz-
koriščene njihove delovne in življenjske iz-
kušnje ter njihova pripravljenost za aktivno
sodelovanje v prizadevanjih za polnovred-
nost njihovega položaja.
Stranka upokojencev si hoče prizadevati
za izboljšanje gmotnega položaja v vsako-
dnevnem življenju svojih članov. Zavzemali
se bomo za reševanje stanovanjske problema-
tike, ter vplivali s svojimi stališči pri gradnji
domov starejših občanov oziroma domov za
upokojence.
Demokratična stranka za svoje člane ne
razglaša nobene lastne ideološke opredelitve.
Vsak upokojenec se samostojno odloča in de-
luje v okviru svojih lastnih pogledov na živ-
ljenje in sožitje med ljudmi.
Minulega dela upokojencev ni mogoče raz-
vrednotiti in ga postaviti v podrejen položaj,
zato se bomo dosledno borili za izvajanje ve-
ljavne pokojninske zakonodaje.
Včlanjenost je možna preko društev upo-
kojencev s posebno pristopno izjavo, ki se
dobi pri vsakem društvu.
S tako enotno postavljeni in jasnimi cilji
ter programom bomo v bodoče samostojno
in enakopravno nastopali z drugimi stranka-
mi ter se borili za vse pravice, ki nam g.edo
iz minulega dela.
Iniciativni odbor
Demokratične stranke upokojencev
12 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
28. marec 1991 -
TEDNIK
PREMIERA GLEDALIŠČA PTUJ - MLADINSKA SKUPINA
A me ljubiš
v torek, 2. aprila, se bodo ljubiteljem gledališča predstavili člani mladinske
skupine Gledališča Ptuj. Igro D. Lainga A ME LJUBIŠ so pripravili sami. Reži-
ja Romana Ercegovič, igrajo Urša Vučak, Nešo Tokalič, Maja Dolinar in Aljoša
Koltak. Luč Tomaž Bezjak. Predpremiero so imeli v okviru 14. srečanja gledali-
ških skupin v Ptuju, kjer jih je selektor izbral za območno srečanje, ki bo 11. in
12. aprila v Ravnah na Koroškem. Predstava bo ob 19.30 uri. NaV
Koncert Roka Klopčiča
v ponedeljek se je po dolgem času ptujskemu občinstvu upredstavil slo-
venski violinist Rok Klopčič iz Ljubljane. Izvedel je Brahmsovo Sonato v d mo-
lu, op. 108, Bachovo Ciaccono, Janija Goloba Seventh avenue blues, Manuela
de Falle Špansko suito in M. Ravela Tzigane. Za konec je dodal še Pjotra Caj-
kovskega Sentimentalni valček. Na klavirju ga je spremljala Vlasta Doležal-
Rus.
Koncert je organizirala Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, dvorana
Glasbene šole, ki ne sprejme ravno dosti poslušalcev, pa je tudi tokrat kazala
precej praznih sedežev. Škoda, saj koncertov naših vrhunskih umetnikov v Ptu-
ju ravno nimamo na pretek.
Rok Klopčič in Vlasta Doležal-Rus (foto OM)
Jutri ocenjevanje predlogov
za slovenski vinski kozarec
Akcija natečaja za izbor Slovenskega vinskega kozarca, razpisalo
ga je Turistično društvo Podgorci, gre v sklepno fazo.
Do 28. februarja, ki je bil v natečaju določen za zbiranje predlo-
gov, jih je prispelo kar rekordno število, 76. Predlagatelji so bili iz raz-
nih krajev Slovenije, od Gorenjske, Dolenjske, Ljubljane pa vse do
Podgorcev. Največ predlogov je prispelo prav iz našega, štajerskega
območja.
Predocenjevanje, kjer je posebna komisija enologov, vinogradni-
kov, vinarjev, potrošnikov in steklarjev izbrala 10, po njihovem mne-
nju najbolj originalnih predlogov za Slovenski vinski kozarec, je bilo
9. marca. Vzorce desetih predlogov je izdelala steklarna iz Rogaške
Slatine. Jutri bodo njihovo uporabnost, estetski videz in originalnost
ocenile tri komisije, v Rogaški Slatini gostinski delavci, v Ljubljani tr-
govci in v Ormožu kletarji in enologi. Vida Topolovec
17. revija pevskih zborov občine Ptuj, Narodni
dom, petek, dne 1. marca 1991 — II. del
UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
Dekliški PZ PD Vitomarci vo-
di Vida Toš. Ta mladi dekliški
zborček se je revije aktivno ude-
ležil že drugič. Pesem V. Mihelči-
ča: Roža na vrtu je bila podana
lepo in zvočno, žal pa so vsako
kitico pevke končale tako, da je
tretji glas zadnjih nekaj taktov
pel oktavo sopranovo melodijo
(»šuster-ljas«, kot se to folklorno
imenuje). Pri pesmi C. Preglja:
Kje so tiste stezice je bila pred-
vsem prva kitica preveč razseka-
na (Kje so tiste — vdih -- stezice
— vdih, ki so včasih). V nadalje-
vanju je bilo takšnih prekinitev
manj. Češka ljudska v priredbi J.
Šoupala: Tancuj, tancuj je bila
prav dobro zapeta. Zbor zveni le-
po in ima dobre glasove. V bodo-
če bo treba nekoliko bolj paziti
na dih in pravilno fraziranje.
Kljub tem manjšim napakam je
napredek zbora opazen.
Moški PZ PD Alojz Štrafela
Markovci pod vodstvom Janeza
Bezjaka se je predstavil s Foer-
sterjevo: Večerni ave, ki je precej
zahtevna, kar se je pri izvedbi tu-
di nekoliko poznalo, sfij je zbor v
drugem delu skladbe intonančno
rahlo zanihal. Tudi posamezne
linije v določenih glasovih niso
bile izdelane v zadostni meri.
Muzikalno lepo, sočno in smisel-
no je bila podana Bučarjeva:
Cveče mi polje pokrilo. S Ker-
njakovo: Juhe, pojdamo v
Škofče so Markovčani zaključili
svoj uspešni nastop.
Mešani PZ PD Franceta Pre-
šerna Videni, zborovodja Maks
Vaupotič. Motet J. Gallusa: Ecce
quomodo moritur iustus je po-
menil prvo srečanje zbora in nje-
govega vodje z renesančno glas-
bo, zato je bilo opaziti še nekaj
začetnih pomanjkljivosti. Ljud-
ska: Dekle na vrtu je zvenela le-
po ubrano, saj je zbor glasovno
ustrezno zaseden pri ženskem in
pri moškem delu. Simonitijevo:
Kolo je bilo dobro izvedeno. Pr-
vi, počasni del skladbe je zbor iz-
vedel s toplino, ki jo je še ople-
menitila solistka s svojim lepim
sopranom. V drugem, ritmično
razgibanem delu skladbe se je
solistka poleg zbora spet odliko-
vala ritmično in glasovno.
Moški PZ PD Grajena deluje
z zborovodjem Ladislavom Pul-
kom. Na sporedu so bile P. Li-
parja: Snubaška, Vilharja —
Kalskega: Zaroka in P. Jereba:
Moj deklic. Vse tri pesmi so ne le
po naslovih, temveč tudi po vse-
bini bolj fantovskega značaja in
so bile tudi tako podane. Zbor iz
Grajene razpolaga z odličnimi
prvimi tenorji, in kar je pri mo-
ških zborih posebna redkost, s
prav dobrimi mladimi drugimi
tenorji. Ob basa lepo dopolnjuje-
ta zvočnost tenorjev, čeprav bi
bila glede na zvočnost le-teh do-
brodošla še vsaj dva pevca pri
drugem basu. Pesmi so bile po-
dane skladno z njihovo vsebino,
zato je petje zbora tudi prepriča-
lo. Zborovodja Ladislav Pulko je
v interpretacijah pesmi pokazal
mnogo smisla za lep zvok, čisto
intonacijo, razgibano dinamiko
in zdrav humor.
Mešani PZ PD Franček Kozel
Cirkulane, ki ga vodj Jože Derni-
kovič, nam je zapel Švikaršičevo:
Sem šel, sem šel po dobravci, J.
Dernikoviča: Luna mila mi sose-
da in F. Cigana: Domov v slo-
venski kraj. Zbor iz Cirkulan
zveni sicer uglajeno, vendar mu
manjka predvsem pri moških ne-
kaj mladih svežih glasov, tako je
ženski del zbora glasovno enot-
nejši, saj je v svojih vrstah uskla-
dil zelo mlade in starejše pevke.
Zbor ima lep zvok, in čeprav se
je večkrat boril z manjšimi into-
nančnimi spodrsljaji, je zapustil
dober vtis. Res pa je, da sem Cir-
kulančane slišal že boljše zapeti,
predvsem na njihovi 90-letnici,
ki so jo slavili minulo leto.
Ženski PZ DPD Svoboda Ptuj
vodi Greta Glatz. Zbor je nasto-
pil s kvalitetnim sporedom. Sli-
šali smo V. Mirka: Hišca ob cest
stoji, A. Srebotnjaka: Kraška vas
in J. Močnika: Vse kaj lazi. Vse
tri pesmi so bile naštudirane na-
tančno, studiozno in z mnogo
muzikalne darovitosti zborovod-
kinje, kar se je odražalo že pri
prvi pesmi, posebn pa pri Sre-
botnjakovi. Iz Močnikove je zbo-
rovodkinja izluščila vso potreb-
no šegavost, saj je skladba polna
ljudskega humorja, oprta na
spreminjanje tempov, dinamike
in seveda na narečno besedilo.
Zbor je v vseh glasovih izenačen,
zveni v forte in piano in točno
sledi svoji dirigentki.
Mešani PZ DPD Svoboda Ptuj
je pod vodstvom Jožeta Derniko-
viča najprej zapel J. Ocvirka:
Eno samo tiho rožo, sledila sta
odlomek iz X. rukoveti St. Mo-
krajnca: Pušči me in P. Kernja-
ka: Sanje. Vse skladbe so bile
dobro naštudirane, morda bi lah-
ko omenil nekoliko neenotno za-
pete triole (soprani) pri Pušči me
in ne čisto točno menjavanje
akordov pri basih. Kot sem že
večkrat omenil, zveni zbor ubra-
no, zvok zbora je lep in plemenit.
Pevci nikoli ne prekoračijo svo-
jih glasovnih zmogljivosti, dobro
sledijo zborovodji, zato je njiho-
vo petje skladno in kulturno.
Mešani mladinski PZ SŠC
Ptuj se uveljavlja z zborovodki-
njo Darjo Koter. J. Gallus: Dul-
cis amica mea, E. Grieg: Ave
maris stella in Provencher: Hap-
py together so bile skladbe, s ka-
terimi seje predstavil. Mladinski
zbor, ki je po svojih pevkah in
pevcih zelo številen, prinaša v
dvorano mladost, razigranost,
veselje in optimizem, le kdo lah-
ko ostane ravnodušen ob takš-
nem mladem razkošju. Zbor zve-
ni polno, primerno mladinskemu
zboru. Nekaj intonančnih nejas-
nosti in glasovne neizdelanosti je
bilo opaziti pri tenorjih. Program
je bil dobro naštudiran. Gallus
sicer ni bil renesančno precizen,
vendar je bil intonančno, ritmi-
čno in zvokovno dobro izdelan.
Tudi Grieg je bil, če izvzamem
majhne tenorske nejasnosti,
skrbno naštudiran in dobro izve-
den. Provencher pa se s svojo
priredbo ni posebno izkazal, ta
je muzikalno zelo šibka in ni
ekvivalent prvima skladbama.
Nastop mladinskega zbora lahko
štejemo kot zelo uspešen. Le ma-
lokdo se zaveda, kakšno boga-
stvo imata Ptuj in njegova širša
okolica v tem mladinskem zboru.
Kaj pomeni več kakor to, da
mladina zopet poje, se vrača k
pesmi in jo vzljubi, da ji sčasoma
postane potreba. Žal, da ni bilo
na sporedu nobene slovenske na-
rodne ali umetne pesmi, saj je ra-
vno poznavanje teh pri mladini
najbolj pomanjkljivo, pa tudi
starši in drugi poslušalci težko
sledijo pesmi, katere besedila ne
razumejo. Z domačo pesmijo pa
bi zbor vrednost svojega dela po-
slušalcem še bolj približal.
Prvi del revije je smiselno, pri-
srčno in duhovito povezoval
predsednik Svobode Marjan
Sneberger, drugi del pa z enako
prisrčnostjo novinarka Nataša
Vodušek.
Pripis: Revija PZ občine Ptuj
ni tekmovanje!!!
Če bi šlo za tekmovanje, bi bi-
lo poročanje o posameznih do-
sežkih PZ bolj podrobno in siste-
matično v skladu z ustaljenim
kriterijem. Tako pa je le poroča-
nje ob upoštevanju različnih
možnosti delovanja posameznih
zborov, o zasedbi glasov, izbiri
programa, času delovanja itd. in
ne nazadnje od sposobnosti zbo-
rovodja, kajti le ta je sposoben
ustvariti dober zbor. Iz vseh na-
štetih razlogov lahko ugotovimo,
da je takšno poročanje lahko le
relativno.
Ali vas moti zvezda v slovenski zastavi
(Odgovor)
Prav slutil sem, da bom dreznil s polemiko
o zvezdi v osje gnezdo. Ne morem pomagati,
če ob tem pri marsikom govore čustva, če ne
še kaj drugega. Ne vem, kako bi vas imeno-
val, morda »tovariš«, če me že zaničljivo da-
jete v narekovaj kot »gospoda«. Pa še nekje
imate prav. Kaj bi se revež silil za gospoda!
Verjetno me poznate, gotovo ste se pozani-
mali in izvedeli iz »zanesljivih virov«, da sem
rastel v revščini, to se pravi, da sem se šolal
pod komunistično zvezdo, kot sami nekje
pravite, in dosegel višjo izobrazbo. No, na-
slednji dan po objavi mojega dvoma o super-
Ijubezni do zvezde, me je neka »državljan-
ka« Ptuja napadla po telefonu prav z istimi
(vašimi) besedami, in ko sem jo prosil, naj se
predstavi, je zabrusila, da to ni važno, zato
sem odložil slušalko. Vaša drža je sicer bolj
poštena, ker ste se javno podpisali, zato vas
ne mečem z dotično osebo v isti koš. Le čud-
no se mi zdi vaše sprenevedanje, ko se naj-
prej sprašujete, kje je bil ta »gospod Emer-
šič« v času NOB, malo naprej pa točno nave-
dete, da sem se šolal, da imam službo itd.
Kljub temu vam bom pojasnil moje prejšnje
besede, da morda res ne smem igrati gospo-
da. Rodil sem se v začetku te nečloveške sve-
tovne vojne nepismeni materi, očetu delavcu,
bil do leta 1948 viničarski otrok, ostal kmalu
po rojstvu brez matere, tako da sem si nabi-
ral NOB leta z lakoto in podraščenostjo. Že
kot dijak sem se potikal po hišah kot varuh
otrok, ker nisem imel moralnopolitičnih kva-
lifikacij za boljšo podporo in kot študent za
štipendijo, ki ni znesla niti polovice nepo-
srednih stroškov za hrano in stanovanje, kaj
šele za obleko ali plese ter »hausbale«, ki so
si jih privoščili otroci takrat rdečih funkcio-
narjev. Tudi pozneje v službi sem vračal di-
rektno ali indirektno vse študentsko posojilo.
Vsak dinar (kulturniški) sem si presneto tež-
ko zaslužil, pa tudi nikdar nisem koga zave-
stno ogoljufal. Tudi to, da mi je dala partija
(čeprav nisem bil nikdar njen član) službo,
hišo, avto, sem že nekajkrat slišal od ljudi, ki
so stali premoženjsko dokaj visoko, pa tudi
moralnopolitično, da me to že dolgočasi. Ti
so verjetno celo prepričani, da mi je dala ta
partija tudi ženo in kup otrok! Moram pa
priznati, da ni bil oče nikdar partizan, raje se
je skrival, 1. 1941 najprej pred Nemci in nato
1945 pred partizani, samo da mu ne bi bilo
treba v vojsko oziroma k vojakom, sicer pa je
imel razlog: 6 nedoraslih otrok in viničarski
kruhek. V bližnjem sorodstvu pa imam le žr-
tve Nemcev in ustašev, tako da me niti zdaleč
ne more kdo šteti k domobrancem, čeprav s
tem ne trdim, da so bili to same barabe, kot
jih poskušajo prikazati še danes nekateri ko-
munisti. In vi, ali upate pojasniti svoje delo
ali morda nedelo?!
Kar pa se tiče, da bom bolj resen, zvezde,
je ta na žalost, poleg tega. da so jo dejansko
nosili tudi pošteni borci, pošteni antifašisti,
enako krvav in uničevalen simbol kot kljuka-
sti križ in ni niti naša iznajdba, temveč se je
širila od oktobrske revolucije in mimo kitaj-
ske rdeče zvezde do ostalih socialističnih de-
žel. V njenem imenu so nastala, enako kot v
imenu kljukastega križa, koncentracijska ta-
borišča in strahotna morišča sirom po svetu.
S tem seveda ne trdim, da niso bili posamez-
niki mučeni in pobiti tudi pod zastavo brez
zvezde. Povsem jih razumem in tudi njihov
odpor, toda razumejo naj še drugo stran, ki
je bila morda še stokrat večja žrtev. Natoči-
mo si čistega vina! Kljub vsemu vidim slo-
vensko trobojnico brez zvezde kot simbol slo-
venstva. Strinjam se z vašim zaključkom, da
je treba bolj delati in manj razpravljati o tako
nepomembnih stvareh, a obenem se čudim,
da vi in cela plejada prenoviteljev, liberalcev
ter socialistov in morda še kdo vedno znova
spravlja na svetlo te probleme in se zaganja v
človeka, ki količkaj podvomi v zvezdo ali po-
misli na njen izbris, kot bik v rdečo ruto.
Sicer pa »tovariš« ali »gospod«, ali kaj ste
že, midva nisva izumitelja. Kar poglejte malo
natančneje dnevno časopisje (Večer, Delo,
Tribuno, Mladino idr.), pa boste naleteli na
ogromno člankov za zvezdo in enako tudi
proti njej. Mene je motilo tako ptujsko sto-
procentno navdušenje za to zvezdo in nič
več. Čeprav sem se morda nerodno izrazil,
nisem nameraval napasti novinarke MG,
temveč le način postopek, ki ga je uporablja-
la. Res je, škoda je o tem debatirati, a na vaša
zlonamerna podtikanja, sem moral odgovori-
ti. Nimam resnice v zakupu, kot ste si enosta-
vno izmislili, imam pa pravico tudi o teh
stvareh javno nekaj povedati, ali pa mislite,
da ne?! j. Emeršič
informacija o vpisu v srednje šole v Srednješolskem centru Ptuj
Letošnji vpis v \. letnik srednjega izobraževanja je Republiški sekretariat za
vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo objavil 19/3. v svojih Objavah, ki so
jih dobili učenci v vseh osnovnih in srednjih šolah.
Prijave za vpis v 1. letnik morajo izpolnili vsi, ki se namera\'ajo v .šolskem le-
tu 1991/92 vpisati v 1. letnik srednjega izobraževanja (to je obrazec DZS 1,20,
ki ga učenci dobijo na OS in tam tudi oddajo). Srednje šole bodo sprejemale
prijave za vpis do vključno 12. aprila. Učenci, ki so se prijavili kjerkoli in se bo-
do želeli prepisati na drugo srednjo šolo, lahko to storijo do 10/5. Po tem roku,
pa bodo učenci lahko prenesli prijave le še na tiste šole, ki bodo imele še prosta
vpisna mesta.
V primeru, da bo število prijavljenih učencev na šoli večja od predvidenega
števila vpisanih mest, bo šola vpis omejila in učence o tem seznanila do 1. juni-
ja. Šola bo določila preizkus znanja, ki bo enoten za vse programe in bo izve-
den na isti dan med 16. in 20. junijem v pisni obliki. Do 30. junija bo šola obve-
stila učence z izidom in odklonjene učence informirala, kje so še prosta mesta
za vpis.
Drugi pogoji za vpis so še samo v programu strojništvo in metalurgija, kjer
se zahteva zdravniško potrdilo, s katerim učenec dokaže ustrezno zdravstveno
stanje za opravljanje poklica, ter v programu elektrikar in elektrotehnik prav ta-
ko zdravniško potrdilo, s katerim učenec dokaže, da razlikuje barve, enako tudi
za poklic t ktrikar in elektrotehnik prav tako zdravniško potrdilo, s katerim
učenec dokaže, da razlikuje barve, enako tudi za poklic elektrikar energetik, da
je sposoben za delo na višini.
Učenec zaključi izobraževanje, ko uspešno opravi zaključni izpit, ki je dolo-
čen s programom.
Za letošnjo generacijo učencev, ki se bo vpisala v srednje izobraževanje, bo
pogoj za vključitev v višje in visoko izobraževanje le uspešno opravljena matu-
ra. Matura je enotna za vse učence in jo lahko opravlja, kdor je uspešno končal
zaključni letnik štiriletnega programa srednjega izobraševanja. Matura obsega
skupni in izbirni del. V skupnem delu so predmeti slovenski jezik s književnost-
jo, matematika in tuji jezik. V izbirnem delu učenec izbere d\ a izmed naslednjih •
predmetov: drugi tuji jezik ali latinščina, družbosknne predmete, naravoslovne
predmete ali strokovne predmete. Vsebine maturitetnih predmetov ter način
preverjanja znanja (pisno ali ustno) bodo opremljene v maturitetnem katalogu
znanj. Od obveznih predmetov je mogoče opravljati matematiko in tuji jezik na
dveh ravneh zahtevnosti. Vse pisne izdelke bodo ocenjevali tudi zunanji ocenje-
valci.
Programi za pridobitev izobrazbe v SSC
1. Dvoletni program poklicnega izobraževanja
V dvoletne programe poklicnega izobraževanja se lahko vpiše vsak, ki je iz-
polnil osnovnošolsko obveznost in uspešno končal vsaj 6 razredov osnovne šo-
le. Imamo dva programa, in sicer kmetijski delavec ter oblikovalec kovin vsak
po 30 učencev oz. po en razred.
2. Triletni program poklicnega izobraževanja
V triletni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali
skrajšani program srednjega izobraževanja oz. šolo po zakonu o poklicnem izo-
braževanju in urejanju učnih razmerij
V SSC imamo naslednje možnosti za vpis:
— program kmetovalec za poklic poljedelec — živinorejec, 60 učencev oz. 2
razreda
— program trgovec za poklic prodajalec, 90 učencev oz. 3 razrede
— program elektrikar za poklic elektrikar elektronik in elektrikar energetik,
120 učencev, oz. 4 razredi
— program predelovalec kovin za poklic livar, 30 učencev oz. 1 razred
— program oblikovalec kovin za poklic strugar, Irezalec. brusilec, orodjar,
60 učencev oz. 2 razreda
— program preoblikovalec in spajalec kovin za poklic konstrukcijski klju-
čavničar, varilec, klepar, avtoklepar, 60 učencev — 2 razreda
— program mehanik vozil in voznih sredstev za poklic avtomehanik, 60
učencev oz. 2 oddelka
— program strojni mehanik za poklic strojni mehanik, 30 učencev oz. 1 ra-
zred
3. Štiriletni programi strokovnega izobraževanja in gimnazija
V prvi letnik se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali skraj-
šani program srednjega izobraževanja oz. šolo po zakonu o poklicnem izobraže-
vanju in urejanju učnih razmerij.
V ptujskem srednješolskem centru bodo letos:
— program kmetijski tehnik za poklic kmetijski tehnik. 60 učencev oz. 2 ra-
zreda
— program ekonomsko komercialni tehnik za poklic ekonomsko komerci-
alni tehnik 120 učencev - 4 razredi
— program elektrotehnik za poklic elektrotehnik elektronik in elektroteh-
nik energetik vsak po 60 učencev oz. 2 razreda
— program metalurški tehnik za poklic metalurški tehnik, 30 učencev oz. I
razred
— program strojni tehnik za poklic strojni tehnik, 60 učencev oz. 2 razreda
program administrativni tehnik za poklic administrativni tehnik, 60
učencev, 2 razreda
— program gimnazija. 150 učencev oz. 5 razredov.
prof. Marjan Gojkovič
ravnatelj gimnazije
TEDNIK - 28. marec 1991
ŠPORT iN DRUŠTVA - 13
NOGOMET
Uspeh gostujočih ekip
v območni ligi so naše ekipe os\ojile točko. To je uspelo bistri-
škemu Impolu, ki je v Rušah igra! 0:0 z domačim Pohorjem. Središče
je z 0:4 izgubilo v Slovenj Gradcu, poljčanski Boč pa z 0:1 v Racah.
V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v prvem članskem
razredu medobčinskih lig so bili gostje zelo uspešni, presenečenji pa
sta poraza Drave in Gerečje vasi na njunem igrišču. Izidi: Gerečja
vas Skorba 1:3, Dornava- Stojnci 0:2, Hajdoše —Bukovci 1:3, Haj-
dina —Aluminij 0:2, Slovenja vas—Pragersko 2:1 in Drava-Markov-
ci 0:1. Aluminij ima na prvem mestu tri točke prednosti pred Stojnci
ter šest pred Slovenjo vasjo, Skorbo in Bukovci.
Rezultata polfinalnih pokalnih članskih tekem: Središče -Goriš-
nica 2:1 in Gerečja vas- Bukovci 0:1. V finalu sta torej Središče in
Bukovci.
V nedeljo se bo v območni nogometni ligi bistriški Impol pomeril
z Ojstrico, Središče z Racami, poljčanski Boč pa s Svobodo iz Brežic.
V soboto bo 13. kolo v 1. MNL. Ob 15. uri se bodo začela nasled-
nja srečanja: Drava —Gerečja vas, Markovci Slovenja vas, Prager-
sko—Hajdina, Aluminij Hajdoše, Bukovci Dornava in Stojnci —
Skorba.
1. k.
Uspešno na mednarodnem turnirju
vjudu za pokal »Ptuj 91«
v soboto, 23. marca 1991, je v špor-
tni dvorani Center judo klub Drava
Ptuj izvedel že tradicionalni medna-
rodni turnir pionirjev in juniorjev za
Pokal l*tuja. Udeležilo se ga je kar
180 tekmovalcev iz Jugoslavije in Av-
strije. Cez 200 gledalcev je uživalo v
kvalitetrijh borbah, med posamezniki
in v ekipni uvrstitvi pa so se izkazali
tudi mladi judoisti Drave, ki so osvo-
jili 7 kolajn in odlično ?>. mesto med
ekipami, za ekipama Mladosti iz Za-
greba in Impola iz Slovenske Bistrice.
Pokal za najboljšega posameznika na
turnirju je prejel Nenzel (Union —
Leibnitz) iz Avstrije, priznanje za naj-
boljšega domačega tekmovalca pa Čr-
tomir Munda. Organizatorje bil dele-
žen številnih priznanj na račun odli-
čne organizacije.
Rezultati: kategorija do 28 kg: Ho-
lez (Ivo Reya), Franc (Br.), Horvat
(Go.), KrempI (Imp.); kategorija do
3\ kg: Klanac (Ml.-Zg), Predikaka
(Dr.), Gašljevič (Dr.), Vinkovič
(Gor.); kategorija do 34 kg: Sevšek
(Imp.), Bunič (Ml.-Zg), Hrnčič (§.),
Pezdirnik (Jes.); kategorija do 38 kg:
Arar TMI.), Vogrinec (Dr.), Ferjan
(Ivo Reya), Planinšek (Š.): kategorija
do 42 kg: Košir (Hes.), Drkič (Ml.),
Kolednik (Dr.), Bunič (Ml.); kategori-
ja do 46 kg: Cvetko (Gol.), Radoše-
vič (Jes.), Petrak (Ivo Reva); kategori-
ja do 50 kg: Munda (Dr.), Vehab
(MS), Frankovič (Ml.), Hudrič (Jes.);
kategorija do 5.5 kg: Wenzel (U.-L.),
Ge\čak (Br.), Košir (Ivo Reya), Firha-
tič (Gor.); kategorija do 59 kg: Tro-
pan (Imp.). Sep (Imp.), Bunič (Ml.),
Knapek (Ml.); kategorija do 64 kg:
Leščič, Petek (Gor.). Starček (Dr.),
Trogan (Imp.); kategorija do 70 kg:
Stanislav TMI.), Mlinarevič (Ivo Re-
ya), Zavrtnik (Ml.), Medved (Sam.);
kategorija -I- 70 kg: Soršak (Imp.),
rogelj (Gol.),  Kores (Dr.),  Makuc
...............
Lep uspeh ptujskih
kolesarjev
v Avstriji
v soboto in nedeljo so ptujski kole-
sarji sodelovali na dveh mednarodnih
dirkah v Avstriji. V članski konkuren-
ci je na sobotni dirki član Kolesarske-
ga kluba Ptuj Sergej Gavrilko med
220 tekmovalci zasedel sijajno tretje
mesto za avstrijskima reprezentanto-
ma Zimmermanom in Schmidom, v
nedeljo pa je bil Gavrilko kljub pad-
cu sedmi, zmagal pa je naš Valter
Bonča, ki vozi za avstrijski klub.
Pri pionirjih so Ptujčani dosegli na-
slednje rezultate: osmi je bil Pihler,
deseti Križanič in štirinajsti Cernen-
šek, medtem ko je Kelner padel.
Pri mladincih je bil Čajič sedmi,
Mahorič štirinajsti. Lačen osemnajsti
in Polanec dvaindvajseti.
Na začetku sezone so to vzpodbud-
ni rezultati ptujskih kolesarjev. Člane
čaka že to soboto in nedeljo medna-
rodna dirka v Salzburgu kot zadnja
preizkušnja pred dirko za veliko na-
grado Beograda, ki bo čez štirinajst
dni.

Pomurje-Ptuj 2:3
Po več kot dveh urah razburljivega
in enakovrednega dvoboja so točki
zasluženo osvojile gostje. Ptujčanke
so odlično začele v prvih dveh nizih
in prešle kar hitro v vodstvo z 0:2. Vr-
sta Pomurja je dobro nadaljevala tre-
tji in četrti niz, kar pomeni da se go-
stiteljice niso predale. Posebno v četr-
tem nizu je prišla do izraza igra do-
mačink na mreži. Odločilni zadnji niz
s skrajšano igro so po nekaj preobra-
tih le dobile igralke iz Ptuja in pnšle
do novih, pomembnih točk, ki so jim
še bolj utrdile mesto pri samem vrhu
razpredelnice.
V naslednjem kolu bodo igralke
Ptuja ponovno igrale v gosteh, in to
pri ekipi Celja ter se skušale oddolžiti
porazu, ki so ga doživele na doma-
čem terenu.
I. Z.
Drava premagala vodilnega!
ROKOMET
V soboto so bila na našem ob-
močju tri zelo zanimiva rokomet-
na srečanja. Največ pozornosti
in obiska sta pritegnili srečanji
prve republiške moške lige, v ka-
terih so člani Drave v dvorani
Center s 24:20 premagali vodil-
nega Rudarja iz Trbovelj, Ormož
pa v Veliki Nedelji z 22:18 do-
mače člane. Tretji derbi pa je bi-
lo srečanje članic Drava —Novo
mesto, ki so ga v dvorani Center
s 30:21 dobile Ptujčanke.
Člani Drave so se v prvem pol-
času tekme z vodilnim Rudarjem
precej lovili, kot bi temu rekli,
od sredine drugega polčasa pa z
raznovrstno igro v napadu, do-
bro obrambo in odličnim vratar-
jem Koštomajem goste popolnd-
ma nadigrali. Igralci Rudarja ni-
so uspeli ustaviti leve strani na-
pada Drave, kjer- sta navdušila
Simac in Vrtarič, saj sta dosegla
kar 17 zadetkov. Seveda pa velja
pohvaliti tudi druge igralce, ki so
prispevali pomemben delež k ve-
liki zmagi nad vodilno ekipo.
Podobno je bilo v Veliki Ne-
delji, le da je tam Ormož takoj v
drugem polčasu povedel proti
nerazpoloženim domačinom in
razliko štirih zadetkov ob dobrih
obrambah vratarja Valenka ob-
držal do konca. Najboljša strelca
sta bila Sabo pri Ormožu in Me-
sarec pri Veliki Nedelji, dosegla
sta po devet zadetkov.
Tudi članice Drave so v dru-
Šimac je vodilnemu Rudarju z levega krila zabil kar osem zadetkov
gem polčasu zlomile odpor vo-
dilne ekipe iz Novega mesta, saj
se je prvi polčas končal neodlo-
čeno. V nadaljevanju pa so Ptuj-
čanke gostje popolnoma nadi-
grale in zanesljivo zmagale.
Mumlekova je dosegla 11, Pod-
padčeva pa 7 zadetkov.
V naslednjem kolu se bodo
člani Drave v gosteh pomerili z
Dobovo in Ormož s Krškim. Ve-
lika Nedelja pa bo v soboto v
svoji dvorani gostila igralce Še-
širja iz Škofje Loke. Članice
Drave se bodo v gosteh pomerile
s Šmartnim.
Starejši pionirji Velike Nede-
lje so v republiškem finalu, bil je
v Krškem, osvojili četrto mesto.
Republiški prvaki so mladi igral-
ci ljubljanskega Slovana. Ob tem
velja zapisati, da Drava in Or-
mož v tem tekmovanju nista so-
delovala, saj jih na začetno ni
nihče povabil (?)
Tekst in foto:
1. kotar
pismo »od daleč«        ^
Dogodek tedna Je vsekakor »srečanje na vr-
hu« med hrvaškim vrhovnikom Franjom Tudma-
nom in Slohodanom Miloševičem »nekje na meji
med Hrvaško in Srbijo.« Na jugoslovanski politi-
čni sceni, ki pogosto spominja na »Javno hišo«,
kjer politiki igrajo vloge klientov. državljani pa
so v njej stalno zaposleni, pravzaprav uresničuje-
mo maksimo »Nemogoče Je mOgoče«. V politiki
Je seveda vedno vse mogoče, še posebaj takrat,
koje potrebno reševati lastno kožo ali pa podalj-
šati vladavino za določeno obdobje. Omenjene
pogovore med Tudmanom in Miloševičem gre razumeti prav v tem
kontekstu, saj bi. recimo, padec Miloševiča v Srbiji nevarno zama-
jal tudi »nove demokracije«. ki so več ali manj antipod slovite osme
seje. kar Je seveda do neke mere Jasno. Liderja držav Srbije in Hr-
vaške sta takorekoč v vojni vihri izkoristila počitek bojevnikov, da
hi svoji »opoziciji, pučanstvu in predvsem tujini« dokazala svojo
pragmatičnost in pripravljenost za kompromis ter pogajanja, ki
krasijo vsako modro politiko. Kontrabanda. zaplembe premoženja
in seveda vse ostale oblike uvodov v resno vojno seveda dobivajo na
mahu. primeri INE, Varteksa, Bagata . . . pravzaprav niti niso več
na prvih straneh časopisov, temveč so le še pripomoček v pisanju
komentarjev. Nedvomno Je da smo blizu nekakšnega podpisa »mi-
rovnega sporazuma.« Seveda to ne pomeni, daje konec ostrih bitk
in taktičnih manevrov, predvsem v smislu dokazovanja suverenosti
in državnosti ter nasploh vse večjega osamosvajanja paradržavnih
entitet. Krizna žarišča »a la« Kninska krajina, Kosovo, Sandžak
bodo seveda samo drobiž v politični igri oziroma v pogajanjih. To-
da ne hi bilo dobro, da bi takšen drobiž postala tudi Slovenija. Bo-
doče politično dogajanje ho seveda predvsem v smislu zamenjave
Markovičeve vlade. Vprašanje Je, ali ho z Markovičem moral oditi
celotni koncept reforme, v kar seveda ne verjamem, saj Je ekonom-
ska uspešnost nujen in najpomembnejši pogoj verijikacije vsake po-
litike. Markovič bo v nekaj mesecih moral oditi z mesta zveznega
premiera, vendar za nJim nima smisla točiti krokodiljih solz. saj Je
bil predvsem politik, ne pa tudi pragmatik v ekonomiki, ki bi moral,
ko postane dogajanje pod mizo preveč umazano, ponuditi odstop.
Markovič tega seveda ni bil pripravljen storiti zato se zdi. da si Je
njegov kabinet tudi pod pritiskom razmer spričo okoliščin, na kate-
re ni mogel vplivati, preveč umazal roke za resen gospodarski ali
kakršenkoli že program. Po nekaterih informacijah naj hi novi pre-
mier postal Dagmar Šuster. Markovič pa namesto Mesiča zvezni
predsednik, kar Je sicer malo verjetno. Slovenija, kol Je že rečeno,
postaja vse bolj marginalna v bodočih »velikih kompromisih«, seve-
da pa hi bilo zanjo najslabše, če hi Jo namesto aktivne politike na
jezičku hrvaško-srbske tehnice enostavno pobrisala iz države.
VLADIMIR VODUŠEK
Lestvica
Ikrat 7
DOMAČA:
1. SMOKVICA - TAJCI
2. KOLIKO SOLZ - Božidar Volfand Volf
3. 10 TE AMO MARIA - Miran Rudan Band
4. TA CVET - Čuki
5. DEKLETA PA TAKA     Don Juan
6. MOJ DOM - Helena Blagne ^
7. NAŠ KUŽA - Hajdi Korošec
TUJA:
1. HELLO AFRICA - Dr Alban and Leila K
2. ICE, ICE BABY     Vanilla Ice
3. WHAT DO I HAVE TO DO - Kylie Minoque
4. TO LOVE SOMEBODV — Jimmy Somerville
5. FM YOUR BABY TONIGHT     Whitney Houston
6. THUNDERSTRUCK     AC/DC
7. ALL THE MAN THAT I NEED - Whitney Houston
Lestvica bo na sporedu Radia Ptuj v soboto, 30. marca, od 18.
do 19. ure. Sestavljena je na osnovi predlogov za uspešnice dne-
vov ter glasbenih želja po telefonu in po pošti.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
KEMIKALIJA
Vladimir Trstenjak
Jadranska 4, ® 772-707
OTVORITEV BO V SOBOTO,
30. MARCA 1991, OB 10. URI
NUDIMO:
razne vrste barv in lakov
čistila in pribor
vsako soboto od 8. do 10. ure brezplačno strokovno
svetovanje
pri nakupu nad 1.500 din — dostava na dom nad
3 km
Delovni čas:
vsak dan od 6.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.00 ure,
v soboto od 8. do 16. ure.
14 — TV SPOREDI
28. marec 1991 - TEDNIK
TEDNIK
— 28. marec 1991
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - OGLASI IN OBJAVE
28. marec 1991 - XEDNIK
TEDNIK - 28. marec 1991
OGLASI IN OBJAVE - 17
ČRNA KRONIKA
OBA VOZNIKA HUDO PO-
ŠKODOVANA
Po magistralni cesti od Lenar-
ta proti Mariboru je v četrtek, 21.
marca, okoli 9. ure vozil osebni
avto Jože Fras iz Spodnje Voliči-
ne 21. V naselju Ruperče je dohi-
tel osebna avtomobila, ki sta
zmanjševala hitrost zaradi zavija-
nja na lokalno cesto proti Male-
čniku. Frasov avto je trčil v zad-
nji del pred njim stoječega avto-
mobila, odbilo ga je v levo na
nasprotni vozni pas, kjer je čelno
trčil v osebni avto, ki ga je nas-
proti pripeljal Boris Potrč iz Mi-
klavža. Oba voznika sta se pri tr-
čenju huje poškodovala, sopo-
tnik v Potrčevem avtomobilu
Dušan Jug iz Dvorjan pa je dobil
le lažje poškodbe. Prepeljali so
jih v mariborsko bolnišnico.
TOVORNJAK SE JE PREVR-
NIL
Okoli 0.45 v četrtek je po ma-
gistralni cesti od Ormoža proti
Ptuju Gianpaolo Bartelotto vozil
tovornjak s prikolico italijanske
registracije. Prevažal je govejo ži-
vino. V ostrem levem ovinku v
Spuhlji je zapeljal z vozišča, trčil
in podrl zaščitno ograjo, drog
električne napeljave in studenec.
Nato se je tovornjak prevrnil na
bok, priklopnik pa je ostal na ko-
lesih. Voznik je ostal nepoškodo-
van, poginilo pa je več živali.
Materialno škodo ocenjujejo na
prek 200 tisočakov.
(Foto: M. Ozmec)
S TRAKTORJEM PRED AVTO
V četrtek, 21. marca, ob 14.10
je Jože Vaupotič iz Tržca 51 vozil
traktor po lokalni cesti od Lan-
cove vasi proti Vidmu. Pred kri-
žiščem z magistralno cesto se ni
dovolj prepričal, če je prehod va-
ren, temveč je zapeljal čez magi-
stralko in pri tem spregledal
osebni avto, ki ga je vozil Ivan
Prežeč iz Zagreba, "kljub zavira-
nju je osebni avto trčil v traktor s
tako silovitostjo, da se je traktor
prevrnil na desni bok. Pri tem je
bil Jože Vaupotič hudo poškodo-
van in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
TRAGIČNA NESREČA V
OPLOTNICI
V petek, 22. marca, ob 18.30 se
je 3-letna deklica T. k. iz Oplo-
tnice peljala z očetom in družino
v tovornjaku skozi Oplotnico.
Na Prešernovi cesti je deklica v
družbi 5-letne sestrice izstopila,
nameravali sta iti k bližnji niši.
Oče je nameraval tovornjak par-
kirati, zato je zapeljal vzvratno.
Deklica se je verjetno prestrašila
zaradi nasproti vozečega vozila,
stekla je in padla pod zadnja ko-
lesa očetovega kamiona. Pri tem
je 3-letna T. K. dobila tako hude
poškodbe, da je med prevozom v
bolnišnico umrla.
OSEBNI AVTO ZANESLO V
AVTOBUS
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Ptuju je v soboto, 23.
marca, vozila osebni avto Štefa-
nija Pasarič iz Zagreba. Na Haj-
dini je njen avto v desnem nepre-
glednem" ovinku zaneslo v levo
na nasprotni vozni pas, po kate-
rem je tedaj pripeljal avtobus, ki
ga je vozil Dušan Rorošak. Šofer
avtobusa je močno zaviral, ven-
dar trčenja ni mogel preprečiti.
Voznica Pasaričeva je bila hudo
poškodovana in sojo prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
DELOVNA NEZGODA V KI-
DRIČEVEM
V TGA Kidričevo se je v sre-
do, 20. marca, ob 7.45 med de-
lom pri peči za ulivanje alumini-
jastega traku hudo poškodoval
20-letni Evgen Muhic iz Gorišni-
ce 46. Tekoči aluminij mu je ste-
kel v čevelj in mu povzročil hude
opekline.
POŽAR IZ PREKAJEVALNI-
CE
V začetku prejšnjega tedna je
Alojz Kovačic iz Prese pri Maj-
šperku v svoji hiši na podstrešju
v lesenem prostoru nameraval
prekajevati meso. Najbrž pa je
preveč zakuril, maščoba in z njo
prepojen les sta se vnela. Ogenj
je zajel podstrešje lesene stano-
vanjske niše, ki je bila povrh še
krita s slamo. Ogenj je zaneslo še
na 5 metrov oddaljeno gospodar-
sko poslopje. Zgorelo je okoli 3
tone sena, motorna kosilnica, ro-
čna škropilnica, kmečki voz, pre-
cej orodja, sedem kokoši in seve-
da tudi okoli sto kilogramov pre-
kajevanju namenjenega mesa.
Spričo lesenih in s slamo kritih
zgradb ter vetra so bili gasilci
brez moči.
PRIŽGANA CIGARETA POV-
ZROČILA POŽAR
V sredo, 20. marca, je 31-letni
Janez Vogrinec, stanuioč v Iški
vasi pri Ljubljani, hodil po Halo-
zah, kjer so gostoljubni ljudje in
raste dobra vinska kapljica. Ja-
nez je postal utrujen in legel k
počitku v starejši nenaseljeni sta-
novanjski hiy v Strajni 14, last
Ane Kovač. Še prej si je prižgal
cigareto, nekajkrat potegnil in že
je zaspal. Cigareta pa je tlela na-
prej, vnela so se mu oblačila, kar
ga je prebudilo. Skočil je iz hiše,
pogasil tisto, kar je tlelo na njem,
pozabil pa na tisto, kar je ostalo
v sobi. Ogenj se je razširil na le-
seno, s slamo krito ostrešje, in hi-
ša v velikosti 15 krat 7 metrov je
pogorela do tal.
PREVIDNOST PRI VELIKO-
NOČNEM POKANJU
Nesreča, ki se je pripetila to
nedeljo pri streljanju z možnarji
v občini Šmarje, koso 26-letnega
moškega pripeljali v celjsko bol-
nišnico v kritičnem stanju, znova
resno opozarja na skrajno pre-
vidnost m tudi strokovno ravna-
nje. Najpogosteje so pri tem pri-
zadeti otroci, ki se ne zavedajo
dovolj nevarnosti pri teh zanimi-
vih opravilih. Nevarni niso samo
smodnik razni drugi eksplozivi,
(emveč tudi karbid in petarde.
Želimo, da nam v prihodnji šte-
vilki ne bi bilo treba poročati o
nesrečah in poškodbah s tega po-
dročja.
FF
^N|^BOBJ0. URI NA RADIU PTUJ
Orfejček
v nedeljo dopoldan bo tretja oddaja, ki jo imenuje-
mo Orfejček in jo z nami pripravlja Ljubo Huzjan. Ce ste
katero poslušali, potem že veste, kako bo šlo. Ce pa niste, ^
potem pa vas vabimo, da ji prisluhnete to nedeljo. Lestvi-;
co Orfejčkove stopničke boste oblikovali vi s svojimi;
predlogi, zato vas vabimo k sodelovanju. i
Predlogi za Orfejčkove stopničke:
MOJA GORENJKA - Krt i
KAJ JE LJUBEZEN - Vesna
EN LITER ZA MUZ'KO - Slovenija
DOMA ME ČAKAJO - Bratje iz Oplotnice
POVEJ DA SLOVENEC SI - Štajerskih 7
ZMERAJ BOM POMNIL - Štirje kovači
PRI VESELEM PTUJČANU - Mariborski kvintet
KO VRAČAM SE DOMOV - Metalurg
VINO JE KRIVO - Toni Hervol
KO MUZIKANT SLAVI - Celjski instrumentalni kvin-
tet
DOMOV — Brane Klavžar
ANSKI VRH - Zeme
VAŠKE KLEPETULJE - Marela
BODI Z MANO V DOBREM IN ZLU - Nagelj
LJUBEZEN ZA LJUBEZEN - Stoparji
Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio — Tednik,
Raičeva 6, 62 250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke.
POKROVITELJ ODDAJE:
TRGOVSKO PODJETJE
LIPA
Lipa—Izbira, Potrčeva 2,
Samopostrežna Stojnci, Skladišče gradbe-
nega materiala Stojnci
Nagrado pokrovitelja dobi: Vera Kaučevič, Draženci 59 a.
GLASOVNICA ,
V Kidričevem kozmetični
studio Artemis
Ob pizzeriji Atila v Kidričevem so v ponedeljek, 18. marca, odpr-
li sodoben in lično urejen kozmetični studio Artemis, ki ga vodi Da-
niela Druzovič.
Od kod ime? Artemida je bila grška boginja lova in zaščitnica
mladosti, mladih fantov in deklet. Zato se je kozmetičarka Daniela
Druzovič odločila za ime Artemis. Studio obsega sprejemnico s parfu-
merijo, oddelek za obrazno nego z dvema ležiščema, kabino za stimu-
lacijo hujšanja s sodobnimi medicinskimi aparati, kabino za pedikuro
in manikuro ter sobo za kozmetično in medicinsko masažo.
Kozmetičarka Daniela Druzovič (levo) se vsaki stranki posveča osebno,
za boljše počutje pa je v vsakem prostoru tudi umirjena glasba.
Priporočljiva je predvsem 8- do 10 dnevna kura pomlajevanja po
metodi Myoform ter 10- do 12 dnevna shujševalna kura. Novost je v
tem, da nudijo vse storitve tako za ženske kot za moške. Poleg kozme-
tičarke sta v studiu zaposleni še pedikerka in maserka. Med tednom
poslujejo od 9. do 19. ure (v soboto od 9. do 12. ure), ob nedeljah in
praznikih je zaprto. Sicer pa imajo tudi telefon, številka 796-225, in z
veseljem vam bodo povedali še kaj več.
-OM
Ptujski strelci na
državnem prvenstvu
v soboto in nedeljo bo v Zadru državno prvenstvo v streljanju s
standardnim zračnim orožjem. Iz SD Jožeta Lacka bodo nastopili:
Majda RaušI, Mateja Rozman, Mateja Rep, Branko Bojkovič, Gorazd
Selinšek, Tomo Sokolič, Vlado Lovrenčič, Alojz Trstenjak, Dragan
Milic in Slavko Ivanovič.
1. k.
osebna kronika
Rodile so: Renata Ošlaj, Jur-
šinci 47, Juršinci — Elvisa; Ma-
rija Muršič, Gabernik l/a, Jur-
šinci — dečka; Anica Petek, De-
senci 6, Destrnik — Marka; Ire-
na Kosič, Vuzmetinci 29, Ormož
— Denisa; Stanka Versič, Zidan-
škova 13, Ptuj — deklico; Sonja
Horvat, Prvenci 8/b, Markovci
— Roka; Amalija Štumberger,
Mezgovci 40, Dornava — dekli-
co; Ivanka Alt, Pristava 20/a,
Ljutomer — Nino; Jelka Jambri-
ško, Ul. 27. srpnja 40, Petrijanec,
Varaždin — dečka Nina; Brigita
Šribar, Moškanjci 106, Gorišnica
— deklico Nino; Kristina Pla-
nine, Lešje 8, Majšperk — dekli-
co; Mira Lovrenčič, Derbetinci
11, Vitomarci — Kristijana; An-
ka Lazar, Nadkrižovljan 22, Ce-
stica — dečka; Danica Bratuša,
Turški vrh 31, Zavrč — dečka;
Mirka Cvetko, Lešnica 52, Or-
mož — Daleo; Milena Erjavec,
Ul. 5. prekom. br. 5, Ptuj - de-
klico.
POPRAVEK: V prejšnji števil-
ki je bilo napačno objavljeno
otrokovo ime, pravilno se glasi:
Božena Horvat, Klepova 27 —
dečka Mateja.
Poroke v Ptuju: Miran Zunko-
vič, Hajdoše 2/a in Irena Lorber,
Ptuj, Zadružni trg 1; Vladimir
Ploh, Ptuj, Ormoška c. 4 in Darja
Lisec, Ruj, Ormoška c. 4; Jožef
Vidovič, Hajdoše 55 in Slavica
Vrbančič, Zagojiči 25.
Umrli so: Marija Murko, Po-
brežje 59, roj. 1923 — u. 13. mar-
ca 1991; Liza Rajšp, Hvaletinci
24, roj. 1910 — u. 17. marca
1991; Frančiška KristI, Zamuša-
ni 45, roj. 1946 — u. 21. marca
1991; Stjepan Šobak, Virje Otok,
Proletarskih brigada 21, roj. 1912
- u. 22. marca 1991.
Poroka v Ormožu, 16. 3. 1991
Štefan Cvetkovič, Otočci 51,
Mačkovci
Miroslava Perko, Hranjigovci
15, Tomaž pri Ormožu
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga Je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomo-
čnik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Člani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO —
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro,
čnina 500 dinarjev, za tujino
1100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor.
Oproščeno prometnega dav-
ka po obvestilu SKUPŠČINE
SLOVENIJE — IZVRŠNEGA
SVETA, številka 3132 z dne 28. 2.
1991.