Inserati i« sprejeuiajoin volji tristopna vrsta: 4 kr., č« a* tiska lkrat, 1 v i 1 * it n ii n - »i ,» j, n n 3 ,, večkratnem ti h k h nji ae • ena primerno imanjna. Rokopisi ■e ne vračajo, neirankovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administraci ja i in ekspedieiia i:a Starem treu n, »t. 16 Političen list za slmisli narofl. Po pošti prejeman veha: /.a ueic ,eu, . 10 ji. »r. ih poi iirta 6 ,, — ., i.a četrt ieta - ,, V administraciji velia /.a i-.eto ieto . . jI gi. 40 kr. ca poi ieta 'JO 10 ca četrt ieta . V l.jnbiiani na dum pošiljat velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je na Bregu hišni štev. 190. izhaja po trikrat na teden toreit . ':etrt«k in • I)OOH Shod v Solnogradu. Časniki si glave belijo, kaj sta se Bisuiark in Andrassy v Solnogradu pogovarjala; kar jih ima bolj dolga ušesa, vejo celo na tanko povedati, o čem se je sukal Ipogovor in kaj je bilo sklenjeno. Mi tega ne moremo, ker nam spoštovanje do naših čitateljev ne dopušča, da bi si kaj izmišljevali, in za resnico prodajali reči, o katerih istinitosti sami nismo in ne moremo biti prepričani. Kakor o marsikteri zadevi, mogoče so tudi glede shoda v Solnogradu le kombinacije, in po teh se zamore nekoliko ugibati in uganiti pravi namen. Kaj je trocarska zveza? Ona je prijateljstvo Nemčije, Rusije pa Avstrije, zvezano z moralnim pritiskom, da naj se samovoljno nobena nikar ne gane, če neče kaj neljubega doživeti. Tako razlagajo to zvezo Francozje in Anghži, kakor tudi Italijani. Brusi se ve da govore o istinitem prijateljstvu, ter imajo dosti sladkih besedi za Avstrijo, pa nam bi se skoraj dozdevalo, da imajo zapadne vlasti prav v svoji sodb', čeravno se je ,,Fretnden-blatt' hudo razjaril nad francoskem listom ..Journal de Debatts", koje ta trocarsko zvezo tako razlagal, kakor smo zgoraj omenili. Državniki čutijo, da je trocarska zveza le po siljeno zelje, in da pruskemu prijateljstvu ni verjeti, za to jih pogosto obhaja skušnjava, izviti se iz naročja dvomljiv.h severnih prijateljev. Turško — avstrijsko — francozko — angležka zveza bila bi mnogim veliko bolj všeč, posebno pa Madjarom, katere slabosti obhajajo, kedar se spomnijo, da morajo podpirati rusko politiko. Ni slučaj, da so se ravno za shoda solnograškega vršile na Ogerskem velike turkoljubne demonstracije: z uj mi hoteli so Madjari pritiskati in vplivati na svojega rojaka Andrassya, da bi se Bismarku in njegovi rusoljubni politiki odpovedal. Madjari so jezni sedaj tudi na Blsmarka, čeravno jim je leta 18G7 do samostojnosti pomagal, sploh črtijo vsacega, kdor ni sovražnik Rusije. V Berolinu pa se trdno drže ruskega prijateljstva, ne da bi Nemec Rusa ali Slovana ljubil, a sprevidijo, da boljšega, močnejega in bolj zanesljivega zaveznika ne dobijo z lepa, kakor je Rusija, in dobro vedoč, da imajo mnogo sovražnikov po vsej Evropi, potrebujejo močnega zaveznika. Posebno jih navdaja strah pred francozko jezo, ter jih sili k ruskemu prijateljstvu. Pa navzlic ruskemu prijateljstvu znala bi se Nemčiji slaba goditi, če bi Avstrija sedanjo priložnost, ko ima Rusija s Turkom dosti opraviti, porabila , ter v zvezi s Francosko in Anglijo napadla Nemčijo. Tej zvezi bi se lahko pridružilo tudi dansko in švedsko kraljestvo. Na strani Prusije pa bi bila edina Italija, ker se Rusija skoraj ue more na dva kraja vojskovati, ko ima samo proti Turčiji pol miljona vojakov na nogah, kateri neizmerno veliko stanejo. Priložuost bi bila tedaj prav lepa, da bi se vse po Prusiji poškodovane države sedaj maščevale, ter v zvezo zoper njo stopile. To nevarnost v Berlinu dobro vidijo, ter se je ue bojijo malo, in od todi izhaja velika prijaznost pruska proti Avstriji, in glavni 1 1 ...v namen Bismarkovega prihoda v Solnograd/bij je gotovo ta, ohraniti Avstrijo v trocarsfci" zvezi, in odvrniti jo od vsake zveze s kako drugo državo. Nadalje ima Bismark s Turčijo svoje namene. On bi rad , da bi se Avstrija razširila proti jugoizhodu , da bi se pomnožila s turškimi deželami, ker bi potem veliko več upanja imel Prusiji pridobiti nemške dežele avstrijske. Središči Avstrije naj bi bila Pest in Zagreb, ona naj bi postala madjarsko-slovanska država. Iz tega namena dela Nemčija ali prav za prav Bismark na propad Turčije , in poleg Rusije je Bismark najnevarnejši dušmauiu za Turke. Jasno je, da s to politiko ne more vgajati Madjarom, ker oni bi radi Turčijo ohranili ter jo, če mogoče, še okrepili, in ni se čuditi, ako pruski listi prav srdito pišejo o madjarskih demonstracijah. Da se Prusi ne bodo ustrašili madjarskega vika, to se samo po sebi umeje, in Andrassy je imel v Solnogradn priliko, nekoliko zagovarjati svoje rojake pred Bismarkom, kar ga je pa gotovo težje stalo, nego zagotoviti pruskega kanclerja svoje osebne vdanosti. Dokler je Andrassy minister vuaujih zadev, tako dolgo se nemarno bati, da bi Avstrija Prusiji napovedala vojsko. Če bi bilo to tudi v koristi Madjarev, o čemur pa dvomimo, je vendar Andrassy na Bismarka preveč navezan po sponah hvaležnosti, da bi se mu kot sovražnik postavil nasproti. Kakor siten je tedaj tudi bil položaj Andrassyev v Solnogradu, kakor težko mu je bilo kot Mad-jaru in pri tolikih demonstracijah, odobravati O cerkveni zgovornosti. O tej stvari se je že mnogo učilo in pisalo. Kako lepo je pisal o cerkveni zgovornosti na pr. ranjki Slomšek. Pa je res tudi tako važna, da se nikdar o njej dosti napisati ne more. Slovenskim cerkvenim govornikom donaša že od 1. 1855 „Slovenski Prijatelj" jiridig in krščanskih naukov; Hrvatje so nedavno dobili svoj „Propovjednili". Vrednik njegov se je obrnil bil do prevzvišenega škofa J. J. Stross-mfayerja, kteri slovi kot govornik, iu ta mu pošlje en govor svoj s posebnim pismom, ktero utegne koristiti tudi Slovencem, in se poslovenjeno glasi takole: „Ljubi moj brat v Jezusu! Jaz težko pisarim, zato kac h dvajset in več let svojih pridig ne pišem. Vašemu ,,Propovjedniku" na ljubav napisal sem vendar pridigo, ktero sem govoril pretekli Božič. Tu jo imate. Ko bi pri nas bili brzopisci, rad bi Vam poslal vsako svojo pridigo; sedaj pa morate se zadovoljiti, ako Vaui poleg svojih silnih opravi I sini ter tje ktero pošljem. Prav drago mi je, da se je v našem du-hovstvu resnobno jelo govoriti, kako bi se bolje ozuanovala beseda božja. To je gotovo ena najvažnejših skrbi, ktere nam nalaga sveti poklic duhovski. V besedi božji oglaša se Jezus sam s sveto s-krivnostjo božje resnice in zveličanja našega. V besedi božji prebva posebna moč, ktero veliki apostelj primerja meču dvoreznemu, kteri seka tje do dna duše in srca. Nemarnost v oznanovanji besede božje rodi vselej spet nemarnost v sami veri in preobrača vse bogočastje v golo vuanjost, ktera ne seza do srca in v življenje. Duhovniku se nikdar dosta živo priporočiti ne more skib, da besedo božjo oznanuje vredno in spodobno. Njemu je v tem uasledovati Jezusa samega, kteri je s sveto besedo svojo množico toliko vnel, da je od radosti zaklicala: Blaženo telo, ktero je tebe nosilo, blažene prsi, ktere so tebe dojile. Povedati nam je res, da smo v tem obziiu precej zaostali. Velikrat mlajši duhoven, tudi bolje obdarovan in učen, ne \e siromak kod iu kam. Kadar mu je seme besede božje tako sejati, da pade v dobro zemljo in donese stoteri sad, seže po tuji knjigi, ktera velikrat ni nič vredna, in odreče se vsake sa-mosvojnosti. Ni čudo, da mu pridiga ostane mrtva beseda, ktera se ne obzira na prave potrebe. Proti tej pomanjkljivosti ne pomaga nobeno znanstvo. Zato je učitelju blagorečja ali lepe zgovornosti najprej prizadevati si o tem, da se mladi bogoslovee moči svete vere in resnice božje sam zaveda ter jo živo čuti. To je prvi in nenadomestljiv pogoj vsaki lepi zgovornosti. Samo tedaj postala bo beseda naša plamen, kteri sega do srca, ako se sveta resnica v našem lastnem srcu razgreje iu vname v živo žrjavico. Srce naše je prva in uajpotrebuiša knjiga, iz ktere je treba zajemati pravo zgovornost. Sv. Pavel apostelj je človek čudovite zgovornosti. V eni sami njegovi izreki je velikrat več moči iu kreposti nego v celem kupu bukev; ali zato je vsaka beseda v njegovih listih živi ogenj, ki je gorel nekdaj v srcu njegovem, in torej tudi greje in vžiga še danes dušo iu srce naše. Treba je nadalje učitelju cerkvene zgovornosti skrbeti, zato, da mladi duhoven živo spozna iu čuti moč in zgovornost božjo v svetem pismu. Dobro bi bilo, da v zgledih svojih porabi nekako celo sveto pismo, vzlasti pak govore Jezusove, evangelij in liste sv. Janeza aposteljna, iu sv. Pavla, kterega so se v.-i veči cerkveni govorniki, n. pr. sv. Janez Zlatousti, sv. Auguštin, in Bossuet posebej učili, in ga sto in sto potov omenjali v svojih pridigah. Sploh se nikdar ne povzdignemo do nikakoršne svete zgovornosti, ako se ne zaljubimo v sveto pismo; ako se z njim ne lira- rusoljubno politiko Bismarkovo, ter zavezati se za nevtraliteto avstrijsko, tako vendar ne dvomimo, da je skrb pred nemško vojno mof jo in osebno prijateljstvo med obema državnikoma premagalo ozir na madjarske želje po vojBki za Turčijo, da ne govorimo o dunajskih turko-ljubih, katerih gotovo še v misel nista vzela. Tako ostanemo najbrže še v prihodnje nevtralni, in če bi naposled posredovali, ne bomo posredovali na korist Turčije. Reči se mora, da Bismark, če se mu je v Solnogradu to posrečilo, zasluži zahvalo ne samo nemškega ampak tudi ruskega naroda. Z bojišča. Osman paša je za nekaj časa rešen iz hudih zadreg. Primanjkovalo mu je že stre-Ijiva in živeža, pa v nedeljo mu je Šefket-paša srečno pripeljal obojega in razun tega še 10.000 mož spravil v Plevno, ki so za jako oslabljeno vojsko Osmanovo velika pomoč. Rusi so se sicer dolgo ustavljali in so hoteli Šefket pašo od Plevne odrezati, pa Osman paša je bil vdaril iz trdnjave in Rusi od^ dveh strani napadeni, so se morali umakniti. Šefket paša je ostal v Orhaniji in tam napravil vtrjen tabor. Nekteri listi sodijo, da bo Osman vsled došle mu pomoči zopet prijel Ruse, na drugej Btrani pa se kaže, da bodo tadi Rusi zdatneji prijeli Osmana, ker jim je dozdaj došlo že 12000 mož na pomoč, in jih pričakujejo še več. Od treh gardinih divizij, ki so došle v Bjelo poslale ste se namreč dve proti Plevni, ena pa na Jantro. Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Bukarešta, so Turki na rumunski zemlji nasproti Silistrije zaseli neki od topov silistrijskih zavarovan kraj, ter mislijo pretrgati železnico med Bukareštom in Galacem. Tudi vtrjujejo most med turškim obrežjem pri Silistriji in otokom Salganom. Dosedanje brezvspešno vojevanje zbudilo je na Ruskem, kakor piše neki dunajski list, veliko nevoljo, toda v tem so vsi edini, da Rusija vojske ne sme končati, dokler ne doseže svojega namena. Vsled tega se delajo velike priprave za vojsko čez zimo. General Totleben vtrjuje kraje, kjer bode vojna ostala čez zimo, in pa mostove čez Donavo, ktere bodo napra vili iz železnih čolničev tako trdno, da jih tudi ledovje po zimi ne bo poškodovalo. Tudi se za vojake izdeluje zimska obleka, in pri nekem berolinskem kupcu naročilo seje 4,500.000 kil svinca za krogle, bombe itd., kterega mora še to leto izročiti vladi ruski. 19. t. m. pa je došlo po železnici Deutz-Giessenski 20 vozov smodnika na Rusko. Ob enem se mladi ljudje vadijo v vojaštvu in kmalo jih bode zopet 100.000 odšlo na bojišče. List „DailyNews" naznanja, da so na Angleškem naročili železne hišice za stotine tisuč mož, ki bodo imele prostora za 25, 50. 100 in 500 mož, ter se bodo ruski vladi izročile v Antwerpenu. M.ehmed Ali se je neki pomaknil nazaj proti Kara-Lomu, ker mu deževje ne dopušča, prijeti Ruse. Na Balkanu so pa Rusi boje hoteli predreti Trojansko brdo, kar jim je pa Sulejman paša boje zabranil. Črnogorci so osvojili trdnjavo Goransko ter dobili tam zopet 3 topove in 500 pušek, mnogo hrane in streljiva in so ob enem vjeli 300 turških vojakov. Tudi Piva in strelnica Cirkvica se jim je vdala in so zaseli vse kraje doFoče. 2000 Črnogorcev prišlo je celo že prav blizo do Trebinja, in so od tamošnjih srenj zahtevali, da naj se v 24 urah vdajo. V Trebinji se je oklical obležni stan. Vstaši so 21. t. m. Turke natepli na Lelkičkem brdu nad Novijem, zapalili vas in ubili 10 Turkov. Sami so imeli 3 mrtve in 7 ranjenih. Ravno tisti dan palo je na Jezerskem 20 Turkov, in mnogo ranjenih, vstaši pa so imeli 4 mrtve in 10 ranjenih. Dobili so tam mnogo orožja in drobnice ter oslo-bodili ženo in 4 otroke, ki so jih bili Turki lansko leto vjeli. — „Obzoru" se poroča, da je v Podovih k pravoslavni veri prestopil Turek Ibrahim BrkiČ, trgovec iz Novega, ki je pri krstu dobil ime Miloš. Iz Azije se ne poroča nič posebnega, razun da je v Trapezunt došlo okoli 28.000 Abhazov, ki se hočejo iz suhumkalskega okraja preseliti na Turško. Iz Carigrada se naznanja, da so se vnanji poročniki z vlado turško pogovarjali o pogojih premirja , da se pa vraduo v tej reči še ni prav nič storilo. nimo kakor z vsakdanjim kruhom; ako vsaki dan ne beremo kaj iz svetega pisma. Sveti naš Jeronim pripoveduje, da je brezštevilno-krat zaspal nad svetim pismom, a vzbudivši se je nadaljeval sveto branje. Pri tej priliki naj nekaj opazim. Velika je nezgoda za nas, da še nimamo svetega pisma tako prevedenega, da reči moremo: consummatum est. — Jaz v želji, da ta post preberem ves novi zavet, jamem Citati našega Škariča. Bože^moj! kolika muka zastonj I More se reči, da pod slabim prevodom je pomanjkljivo samo sveto pismo, čitajoč po Škariču sv. Pavla zaklical sem velikrat: ah sveti |moj in neumrli Pavle, jesi-li ti to? je-li to oni tvoj ognjeviti govor, s kterim si ukrotil tudi samega divjega leva (Nerona)? To je mnogotero vzrok, da se mlademu rodu ali naraščaju ne priljubi sveto pismo. To je še tista velika naloga, ktero mi duhovni rešiti imamo. Kdor bode prestavil sveto pismo izvrstno v naš jezik, vstregel bode neizmerno ne samo sveti veri in cerkvenemu govorništvu, temuč tudi jeziku in narodni književnosti. Prava narodna izobraženost je pri vseh narodih s tim pričela. Nemci so z biblijo, znanstveno v svoj jezik prestavljeno, temelj postavili ogromni svoji narodni književnosti. Pravi jezik in prava književnost talijanska pričenja se z neumrlim Dantejem, kteri je v svoj divni epos nekako prevel samo sveto pismo. Tako če biti tudi pri nas. Ali prevod sv. pisma je zelo mučno delo; treba je k temu popolnega znanja semitiških in klasiških jezikov; treba je izvanredne da-rovitosti in železne vztrpljivosti; zahteva se ves človeški vek ali celo življenje v muki in v trudu obavljeno; hoče se popolno poznavanje našega jezika skupej s staroslovenščino; zahteva se k temu, da ob kratkem povem, drugi sv- Jeronim z umom, svetostjo, ogromnim znanjem iu trudom njegovim. Svečenik ali duhovnik, kteri bi dovršil to čudovito delo, ima se roditi in od Boga samega nekako že v zibeli za to odločiti in posvetiti. Jaz sem, mislim, že večkrat rekel in sedaj ponavljam: Svečenik, kteri to nalogo vredno in dostojno reši, je vreden, da mu sami angelji božji na glavo postavijo krono neumrlosti in pravičnosti, o kteri govori sv. Pavel. Pa naj so že naši prevodi kakoršni so, prebirati nam je sveto pismo in premišljevati noč in dan, ako hočemo, da se sveta zgovornost v nas povzdigne do one visokosti, ktera se spodobi ceni in moči neumrlih božjih resnic. (Konec sledi.) Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 28. septembra. Cesar in cesarica se podasta 20. t. m. k konjskim dirkom v Pardubicah na Češkem. Kakor poročajo dunajski listi, se bosta pri tej priliki en dan mudila tudi v zlati Pragi. Vendar vradni listi trdijo, da obišeta samo cesarico Marijo Ano. — Cesarjevič Rudolf je 24. t. m. došel na Tirolsko, da se vde-leži svečanosti pri blagoslovljenji nevega vodnjaka v Inšjiruku, ki se bode po njem imenoval Rudolfov vodnjak. Nekteri listi poročajo, da bode potem ostal v Inšpruku in se pod vodstvom c. namestnika, grofa Taaffeta praktično učil državnega vradovanja. Državni xb«r je v seji 25. t. m. zavrgel nasvet davkarskega odseka, da bi bile prihodninskega davka oproščene tudi dežele, okraji in srenje, kterih dohodki se potrebujejo za občinske potrebe, ter je sprejel §. 3 po nasvetu vladinem, po kterem sta tega davka prosta le vladar in država. — Da bi naši poslanci ne zaostali za madjarskimi, sprožili so po zgledu Madjarov neko interpelacijo o vzhodnih zadevah. Ministerska predsednika sta na dotični interpelaciji včeraj odgovorila , da država bode tudi zanaprej ostala nevtralna ter se na nobeno stran ne bo okrenila. Avstrijski poročnik v Carigradu se je te dni sultanu poklonil, ki je pripoznal, da je Avstrija dober sosed cesarstva turškega. Temu nasproti, omenja „Reform", bi se bil pa smel grof Zicby pritožiti, da je Turčija slab, sosed, ker so njene roparske druhali že tolikokrat prestopile meje avstrijske in našim prebivalcem prizadejale silno veliko škode. V Hrvatskem saboru je 25. t. m. Kukuljevič interpeliral vlado, zakaj da se je protipostavno pri železnicah, poštah in finančnih vradih vpeljal madjarski vradni jezik, ter je opomnil, da bodo Madjari ponovili leto 1848, čigar nasledek pa bo popolna ločitev Hrvatske od Ogerske. Tudi je sabor sklenil ves svoj vpliv pri kroni in madjarskem ministerstvu porabiti, da se bode madjarski načrt krajiške železnice odstranil, premoženje grauice zavarovalo ter porabilo za potrebe krajiške, in da bode imela tudi hrvatska vlada govoriti pri sostavi krajiškega proračuna. Vlada bode tekom tega zasedanja saboru poročala o svojem vspehu. 26. t. m. je predsednik saboru naznanil, da se zborovanje za nekaj časa preloži, ter si je izprosil pravico, sabor o svojem času zopet sklicati. Najvažnejša postava, namreč načrt novega občinskega reda, ostala je zopet nerešena. Madjari se menda boje, da bi sabor ne obravnaval kakih sitnih reči, zlasti o vzhodnem vprašauji, kar bi bilo glede dotičnih interpelacij v ogerskem zboru čisto opravičeno in naravno, ter so mu nenadoma usta zamašili. UT a J?It«