Leto L —štev. 11 Celje, 15. maja 1948 Cena 2 din Pošmina plačana v gotovini DA DOSEŽEMO VEČJE IN BOLJŠE REZULTATE PRI GRADNJI ZA- DRUŽNIH DOMOV, MORAMO AKTI VIZIR ATI VSE DELOVNO LJUD- STVO, MORAMO UTRDITI POLITIČNO IN GOSPODARSKO ZAVEST NA- ŠEGA KMETA, MORAMO VZBUDITI VEČJI ČUT ODGOVORNOSTI KRA- JEVNIH UPRAV DO LJUDSTVA IN FRONTE. Teden zadružnih domov bo vnesel na naša gradilišča še večji polet Ko smo proslavljali 1. maj v vasi Šešče »kupno z graditelji zadružnega doma, ki je danes pod streho, se je človek, ki ni neposredno sodeloval pri vseh naporih graditeljev, vprašal, kaj je pripomoglo graditeljem, da so dosegli tako velikanske uspehe le v nekaj dneh. Brez dvoma ne bomo nikoli dovolj podčrtali pri gradnji zadružnih domov, kakor pri vsaki drugi akciji enotnosti delovnega kolektiva, ki si je zadal nalogo zgraditi kakršen koli objekt. To pa velja še posebno za gradi- telje zadružnih domov. Kdor je pa bil na gradilišču samem vsaj eno samo uro, se je lahko prepričal na lastne oči o požrtvo- valnosti vseh vaščanov od najmlajših pa tja do sivolasih starčkov. Mislim, da iz- raz požrtvovalnosti za vse to kar se je dogajalo in se še dogaja na tem gradili- šču, je preskromen, kajti io se lahko po pravici imenuje množično herojstvo de- lovnega ljudstva na vasi, ki se nadalju- je in stopnjuje z nezmanjšanimi napori graditeljev. Mislim, da je ravno ta primer gradite- ljev v Šeščah dal duška in tekmovalnega poleta tudi graditeljem v Libojah, Vrbju, Št, Pavlu, Petrovčah, Lisičnem in še ne- katerim, ki so do danes dosegli že zelo lepe uspehe. Vprašati se pa moramo, kaj je z ostali- mi gradilišči, od katerih bi človek opra- vičeno pričakoval vsaj enakih uspehov kakor že od omenjenih, če že ne večjih. Upravičeno se vprašujemo, kaj mislijo uprave na Planini, v Št, Vidu, v Dobju, Frankolovem, Vojniku, Škofji vasi itd. Ali ti kraji in njihovo delovno ljudstvo ne želi svojega zadružnega doma? Če se le po- govarjaš nekaij minut s človekom, na ka- teri koli naših vasi in mu omeniš zadruž- «i dom se mu obraz razlcze od zadovolj- stva, ko pomisli na to, da je tudi njego- vemu kraju prišel čas boljšega, lepšega In kulturnejšega življenja, kar je bilo za aašo vas nekoč le v meglo zamotana ne- dosegljiva želja. Ob tem se moramo pa še vprašati kako dosegajo naša gradilišča plan in kako vz- poredno z gradilišči dosega svoj plan Okrajna uprava kot celota pri gradnji za- družnih domov, ki smo si ga postavili. Pokazalo se je, da cela vrsta gradilišč ■i še zdaleka vodila dovolj ostre borbe za ■abavo materiala iz lastnih virov, tu je , treba podčrtati nabavo lesa, ki je najbolj otežkočcna. Ravno takšno vprašanje se pa postvalja v zvezi z delovno silo, stro- kovnimi kadri, povezavo in neposredno pomočjo okrajne uprave s krajevnimi, pri tem pa še posebno razumevanje ali bolje rečeno nerazumevanje nekaterih gradbe- nih strokovnjakov, ki so prevzeli skrb za posamezna gradilišča, sedaj pa ne poka- žejo dovolj volje ,do pomoči tej naši ve- liki skupni akciji. Če se končno ozremo še na pomoč in sodelovanje množičnih or- ganizacij, ki jo nudijo, oz. bi jo morali nuditi pri tej akciji, bomo videli, da stoji- mo danes zelo daleč za pripravljenostjo in borbenostjo naših delovnih ljudi na vasi. Da pa bi z dosedanjimi napakami te- meljito obračunali, je sklenil Okrajni od- bor OF, da skupno s svojimi množičnimi organizacijami skupno z Okrajno upravo za gradnjo zadružnih domov organizira Teden zadružnih domov ki bo trajal od 30. maja do 6, junija. Na- men tega tedna ni samo, ds. z izkušnjami, ki smo jih pridobili pri dosedanjem delu v času, ko se borimo z vsemi težkočami, odpravimo vse napake, ki smo jih dosedaj delali, ampak je namen tega tedna mnogo širši in globlji po značaju in vsebini, V tem tednu moramo vso pripravljenost, borbenost in predanost naših delovnih kolektivov na vasi in predvsem na vasi pravilno organizacijsko zajeti, tako da bomo s to pripravljenostjo v tem tednu in pa v pripravah na ta teden naredili tako velik korak naprej, da bomo tisti čas, ki smo ga dosedaj zamudili, dohiteli in prehiteli. To se pravi: v pripravah na ta teden se naj razvije široka agitacija in mobilizacija materiala iz lokalnih virov, delovne sile na vasi, strokovnjakov, predvsem pa velja to za tovariše gradbe- ne strokovnjake in za aktiviste, ki so od- govorni za posamezna gradilišča, da bodo napeli vse sile in skoncentrirali vso po- zornost za dosego res vidnih uspehov pri gradnji zadružnih domov, V pripravah za ta teden moramo vsi podcsetoriti tempo priprav in samogradnjo zadužnih domov pod geslom: »Teden zadružnih domov naj bo velika ofenziva za izpopolnitev vseh naših na- log in obveznosti na naši vasi.« B, S. BORBA PROTI KOLORADSKEMU HROŠČU Skrbno presledovanie krompirjevih nasadov • naša važna in odgovorna naloga Akcija proti koloradskemu hrošču se je začela in ponekod posebno v že lani ogroženih krajih, že pregledujejo krompirišča. V našem okraju se do- sedaj še nI pojavil, toda nad tem dej- stvom se ne smemo uspavati. Pri nas ni kmetovalca, ki ne bi imel precej- šnjega dela svoje obdehne površine zasajene s krompirjem. Posebno ma- lim in srednjim kmetom je krompir najvažnejši pridelek in zato našemu ljudstvu osnovna hrana. Dopustiti torej, da bi ta, tako važen pridelek uničeval njegov najhujši sovražnik, bi pomenilo zadsui našemu gospodar- stvu velikansko nepopravljivo škodo. Da bi pojav koloradskega hrošča lahko v kali zatrli, je predvsem naj- važnejše, do stalno pregledujemo krompirjeve nasade. Cim bii bil ne- kje opiižen, bi potem lahko oblast z uporabo vseh za uničevanje potreb- nih sredstev organizirala iztrebljenje škodljivca. Zato je dolžnost vsakega kmeta, da najm£:inj tedensko pregle- da svojia krompirišča. Za kontrolo nad tem, če so kmetje res temeljito pregledali ves zasajen; krompir, pa, bodo množične organizacije OF vsa-j kih štirinajs: dni masovno pregledo- vale vsa krompirišča. Prvi mesovni pregled krompirjevih nasadov bodo izvedle množične organizacije v obeh okrajih v nedeljo 23. miaja. Toda po nekaterih izkušnjsh iz lanskoletnih pregledov, moramo letos doseči, da bodo čiani množičnih org:'nizacij preglediaili krompirišča tako skrbno, da bomo lahko sigurni, da na pregle- danem področju ni bile opaziti hro- šča. Zato je potrebno pregledati vsak krompirjev grm posebej, posebno pa na spodnji sirani listov, kamor zne- sejo zamice jajčeoa. Koloradski hrošč je dolg približno en centimeter, torej nekaj večji od pikapolonice in ima po hrbtu rjave podolgovate črte. Ličinka tega hro- šča je najprej rdeča, pozneje pa po- stine nekoliko bolj rumenkasta. Dol- gSi je približno en cenimeter. Sami- ca odloži po 18 do 20 jaijčec, ki so po- marančno rumene barve. Ko hrošča, ličinko, ali jajčeoa od- krijemo, jih je treba takoj uničiti. Kdor pregleduje nasad naj ima v posodi s seboj vssj vodo. Najboljše pa je imeti s seboj denaturirani špi- rit ali petrolej, v katerega spusti dob- ljenega škodljivca, jajčeca ali ličin- ko. Vsako okužbo mora laslnik ali kdor koli jo je opazil, nemudoma ja- viti na Krajevni ljudski odbor, ali tovarišu, ki v tem odboru odgovarja za izvajanje akcije uničevanja kolo- radskega hrošča. Ta pa mora takoj obvestiti Okrajni ljudski odbor, ki mora takoj podvzeti vse potrebno za uničenje zalege. Parcelo, ki je oku- žena je ireba takoj označiti, prav ta- ko grmiče. Vsak kmet je dolžan v začetku svoje njive pritrditi tablico kamor mora beležiti vse svoje pre- glede, preglede masovnih organizacij in drugih kontrol. V vsaki vasi, vsakem KLO-ju je odgovoren tovariš za akcijo pri uni- čevanju tega škodljivca. Prav tako imajo množične organizacije v svo- jih vodstvih za to zadolžene tovariše. To pa še ni vse. Razgibati moramo vse članstvo, posebno pa kmete kot posameznike ali zadrugarje v naj- doslednejšo borbo proti lemu naj- večjemu škodljivcu. Na zborovanjih, sestankih in povsod moramo vsemu ljudstvu prikazati veliko gospodarsko važnost te akcije. V akcijo posebno i pri pregledih lahko prav koristno pritegnemo tudi šolsko mladino. Velika resnos; tega problema, saj gre tu za očuvanje našega prirodnoga in narodnega bogastva in navsezad- nje za očuvanje interesov vsakega kmeta kot posameznika ali cele za- druge, nam jcsno nakazuje, da mo- ramo v akcijo za uničevanje kolorad- skega hrošča pritegniti vse ljudstvo in le na ta način bomo lahko dosegli zaželjene uspehe. Pri podjetju „Beton" teicmujejo Odnosi do tekmovanja pri gradbe- nem podjetju »Beton« so se v zad- njem 6:bu znatno poboljšali. Podjetje je napovedalo tekmovanje raznim gradbenim podjetjem v Sloveniji, z drugo strani pa prevzelo napovedano tekmovanje od vseh gradbenih pod- jelij Slovenije. Tekmovalo se bo po naslednjih točkah: 1. Katero podjetje bo prvo pričelo z gradnjo na vseh gradiliščih, za katera so pripravljeni projekti. 2. Katero podjetje bo prvo uvedlo pri svojih delih stoodstotno akord. 3. Kalero podjetje bo prvo imelo zadostno število delovne sile in ka- tero podjetje bo zaposlilo največ žen- ske delovne sile. 4. Katero podjetje bo nTjboljše iz- polnjevalo normative. 5. Katero pKxijetje bo organiziralo največ brigad. Za letošnje lekmovanje se opaža veliko zan;manje, tako med delav- stvom, kakor tudi med nameščenci podjetja. Kakor so se že v začetku gradbene sezone izkazale mladinske brigade »Betona«, kot najboljše, je pričakovati, da bo zgledu mladincev sledilo tudi ostalo delavstvo. Tako bo dalo tekmovanje koristi ne ssmo tek- movalcem siamim, nego bo imelo splo- šen pomen za čimprejšnjo izvedbo letnega plana. Druga obveza podjetja »Betona« je prostovoljno delo pri čiščenju ruše- vin mesta Celja in pri gradnji Za- družnih domov. Vsi delavci in n:me- ščenci so obljubili, da bodo prispevali mesečno vsak po 8 ur, skupno v le- tošnji sezoni pa najmanj po 50 ur. Z ozirom na stanje delavcev in name- ščencev podjetja bo znašalo to pri- bližno 4.500 ur. S prostovoljnim delom se je že pri- čelo in je udeležba prav zadovoljiva. Nameščenstvo »Betona« dela na za- družnem domu v Medlogu in na ru- ševinah, med tem ko opravlja delav- stvo svoje udarniške ure na gradili- šču podjetja in s tem presežkom pla- čuje kvalificirane moči za zadružne domove. Vsi se zavedajo, da bodo le s prid- nim delom in z dobro organizacijo dosegli svoj le.ni plan, za katerega so dali obvezo, da ga bodo izvršili do 15. decembra 1948. Kdo je kriv, da so v okraju Celfe-ofcolica še vedno neobdelane potršine plodne zemlje Bilo bi predolgovezno, da bi nava- jali potrebo obdelave vsakega koščka zemlje. Takoj po osvoboditvi se je stalno poudarjalo to vprašanje. Zgo- dilo se je, da so nemarneži izgubili zemljo, kajti pri nas se je končno uveljavil zakon: »Zemlja je last ti- stega, ki jo obdeluje!« Medlem, ko se po vsej zemlji bije boj za boljši življenjski standard de- lovnega ljudstva, se je zgodilo marsi- kje, da se je zaradi malomarnosti za^ nemarilo še precej rodovitne zemlje. Res je, da so se ponekod pojavile težkoče, vendar ni rečeno, da se te težkoče ne bi dale premositlli, če bi jih ljudje in odgovorni organi prej opazili. Ni čudno, če se je problem opazil prepozno in če je bila rešitev prepozno utemeljena, da je navse- zadnje res vse prepozno. Po poročilu iz okraja Celje-okolUca smo ugotovili, da je v okraju ostalo še 250 ha neobdelane zemlje. Koliko so ti podatki točni, ne moremo stood- stotno potrditi iz naslednjih vzrokov: 9. maja se je po vsej Sloveniji vršil pregled zemlj'lšč. To važno nalogo bi bilo treba vestno izpolnili, medtem pa fio se v okraju Celje-okolica storile napake, katere je treba obsojati. Kra- jevni ljudski odbori Kuretno, Rifen- gozd in Debro sploh niso bili obve- ščeni, da se pregled mora tega dne izvršiti. Verjetno je takih odborov še več. V KLO Sv. Jurij ob južni želez- nici je bil za pregled ogroženih po- vršin zadolžen tov. Plavštajner Edo. On pregleda sam ni izvršil in je na- logo prepustil KL odboru, ki pa se tudi ni zmenil za to. Iz tega je razvidno, da zgoraj na- vedeno poročilo tudi ni povsem toč- no, ker verjelno se bo v teh KLO jih odborih našlo še dosti napak, za ka- tere bi bilo treba poiskati povzroči- telje. Nekaj prilmerov, ki jih navaja*- mo, bo dokazalo dejstvo, da se je pregled vršil šele potem, ko je prišel ukaz, namesto da bi sproti v času selve kontrolirali delo. Komu bi pripisovali krivdo, da je na primer v KLO Ljubečni še 3 ha neobdelane površine. Omenjena, zem- Ijai nima lastnika. To je KLO verjet- no vedel že poprej. Morda so pre- pozno zaprosili OLO, naj dodeli to zemljo KLO, da prošnja še ni re- šena. V KLO Rifengozd so se tudi pre- pozno spomnili, da nimajo ljudi za obdelavo. Tudi tam je 5,84 ha zemlje neposejcne. Šele sedaj so zaprosili za pomoč sindikatov. Se mar ne bi moglo to prej urediti? KLO Galicija dobro ve, da lastnik 1,05 ha zemlje, ki ni obdelana, zara- di lenobe ni posejal. Lastnik je od KLO dobil nalog, da zemljo v teku sedmih dni poseje, ali pa se zemlja odvzame. Cez teden dni bo pa za setev že zelo pozno. Zgodili so se tudi primeri, da so lastniki posestev že onemogli. Jasno je, da se jih siliti k delu ne more. Čudno pa je, da očividci nilso že prej videli onemoglosti teh ljudi, kalerim je vaška skupnost že po človečanskih dolžnostih dolžna pomagati. Isti slu- čaj je s kmeti, ki nimajo vprežne ži- vine. Ce ne več, že iz tega stališča bi morali poskrbeli za popolno obdelavo vse orne zemlje, saj vendar dobro vedo, da se obvezna oddaja predpiše na količino plodonosne zemlje. Torej bo breme neobdelane zemlje prišlo na vse kmete. Omeniti pa moramo drugo, važnejše vprašanje, ki zade- va ta problem. Vsak državljan, vsaka delovna skupnost je dolžna nuditi čim več za dobrobit skupnosti. Dela- vec v tovarni se trudi, da napravi. čim več predmetov za trg. Kmet pa je dolžan storiti vse, da v naši novi državi ne bo kot po ostalih državah, ki so kapitalistično upravljane. Pri nas moramo skrbeti, da bo čim prej za vsakega delovnega človeka dovolj kruha. Na srečo takih prekrškov in nemarnosti ni preveliko in na srečo je zavest zajela največje število kme- tov. Zato so kmetje in organi ljudske oblasti dolžni opozarjati na težave in napake. Treba je težave pravočasno opaaJlti in jih premagati, ker se lah- ko zgodi, da se bo malomarnost ka- zala tudi pri obdelavi in pri posprav- ljanju pridelkov. Odpreti je treba oči in zavestno delati. Le na ta na^čin bo trdna vez med delavci in kmeti ostala res trdna, če bo vsak delavec, pa naj sSi bo na polju ali v tovarni, storil svojo državljan- sko dolžnost. Proglasitev udarnikov v Tovarni samotnih izdelkov v Storah v nedelio dne 9. maja ob 9 dopoldne so se delavci in delavke zbrali v delov- nem prostoru, da na svečan način pro- glasijo udarnike in nagradijo najboljše v svoji sredini. Ker se je tovarna samotnih izdelkov priključila železarni, je tov. predsednik sindikalne podružnice zaprosil upravo po- djetja železarne, da odstopi nekaj de- narja za nagrado udarnikov in nagrajen- cev. Podjetje je pristopilo na pomoč, ter iz svojega direktorskega fonda prispevalo 15.000 din. Kolektiv je proglasil iz svoje srede tri najboljše tovariše, ki so vse- stransko izpolnjevali pogoje za udarnika. Delali so marljivo, trudili se, po svoji spo- sobnosti, kako bodo prištedili čim več materiala in izboljšali delo kvalitetno in kvantitetno. Za udarnike so bili progla- šeni tov, Ščetiner Peter, Pevec Jakob in tov. Jervinšek. V Cellu smo dobiti nov mladinski dom Kjer so nekdaj šolske sestre zapirale mladino pred svetom, pred stvarnostjo, jo vzgajale v mlačne ljudi, tu se danes razlega vrisk nove mladine. Nekdaj vila šolskih sester je danes mladinski dom, kjer je našlo zatočišče okrog 50 otrok. Delno so to sirote brez staršev in so v popolni oskrbi v domu, delno enostran- ske sirote, katerih matere, žene padlih borcev, so zaposlene v produkciji. Dom nosi ime po naši hrabri talki Tončki Čečevi, ki je izšla iz vrst borcev za svobodo, iz vrst trboveljskih proletar- cev. Začudil sem se ob vstopu v dom. Le- pe svetle sobe, otroške spalnice z belimi posteljami, primerno urejena kopalnica, mala a zelo prijazna kuhinja, vse to sem zagledal sedaj po treh mesecih adaptacij- skih del. Mnogo truda je vloženega v tem delu. Brez dvoma ima pri vsem največ zaslug upravnica tov, Smagur Boža, ki je zelo skrbno pripravila otrokom udoben domek. Sicer gre pa velika zahvala tudi ženam III. četrti, ki so zelo pridno po- j magale pri čiščenju in urejevanju doma. Pred enim mesecem se je začelo tu 1 novo življenje. Spet smo rešili s, tem j marsikatero težko socialno vprašanje. Tu so mnogi otroci dobili svoj novi dom in j so s tem dobro preskrbljeni. Uprava do- j ma se trudi, da bi življenje teh otrok i čim prijetneje uredila. Dve učiteljici po- , magajo otrokom pri učenju, z njimi de- , lajo naloge, nudijo jim tudi razvedrilo s j fizkulturnimi igrami in podobnim. Če greš I mimo, v njihovem prostem času, daleč sli- i šiš njihov vrisk, ko se podijo po dvo- rišču v okrilju sadnega drevja. Seveda , tudi prepir kdaj nastane in mora včasih I tudi tov, upravnica poseči vmes, toda to nič ne de; zdrav duh v zdravem telesu. Dom se je šele osnoval in je še v za- četku razvoja. Marsikaj bo še treba, da bo dom res najlepši, tako trdi upravnica, ki je zastavila vse sile za procvit doma in izboljšanje življenja naše mladine. Stran 2| CELJSKI TKDINIK Leto I. — Stev. 11 Gradnja zadružnih domov je preizkušnja požrtvovalnosti in zavednosti naših Icmetov iS tem, da je prvi zadružni dom v okra- ju Celje-ukolica dograjen, &o graditelji za- družnih domov v vsem okraju dobili no- vega poleta. Zmago graditeljev najboljše- ga gradiliišča v okraju imamo pripisati sa- mo izredna požrtvovalnosti vseh Šešča- nov in kmetov iz okoliških vasi, ki so dvignili ziidovje novega zadružnega doma do 1. maja. Dokončno zadružni dom v Še- ščah še ni dograjen, vendar so se gradi- telji z dosedanjimi uspehi uvrstili med najboljše graditelje v Sloven:i;d. Ta dogo- dek je izraz globoke privrženosti tam- kajšnjih kmetov k petletnemu planu in novi Jugoslaviji je dokaz neomajne skup- nosti in trdne vezi med delavci, kmeti in delovno inteligenco, v enotni paliiiični or- ganizaciji — Ljudski fronti. Na uspehih graditeljev prvega zadružnega doma v Okraju Celje-okolica, bi se morali učiti vsi graditelji v okraju, kajti čim več gra- dilišč se bo približalo uspehom gradilišča v Šcščah, tem prej bomo dovršili akcijo pri gradnji zadružnih domov. Med najvažnejšimi pripravljalnimi deli, ki so neobhodno potrebna za dokončno zgraditev zadružnih domov, so apnenice in poljske opekarne, V bližnjih dneh bo- do v okraju Celje-okolica zažgali neko- liko novih apnenic in sicer: v Strani- cah, na Marofu in Dobrni, Na Polzeli, Lju- bečni in St, Lovrencu pa so po dolgih le- tih na novo zagorele opekarne. Od polj- skih opekam in apnenic zavisi veči del vseh del na gradiliščih. Zaradi pomanjka- nja cementa se bodo morali zidovi zidati z malto, ki bo imela veliko količino pri- mešanega apna. Navedli bi lahko še nekaj gradilišč, kjer so graditelji pravilno razumeli po- trebo, da čim prej pripravijo ves gradbeni material. Material so pripravili pri Sveti Jederti, v Vrbju, Breg-Ločica, Petrovčah in še na nekaterih gradiliščih v okraju. Vendar ti uspehi še zdaleč ne dosegajo potrebne višine, če se bomo zavedali, ka- ko hitro mineva čas. Med tem, ko imamo na eni strani popolnoma dograjene za- zadružne domove, so na drugi strani gra- dilišča, kjer so delno začeli z delom ali pa graditelji skupno s krajevnimi upra- vami še niso pokrenili nič, da bi gradnjo zadružnega doma premaknili z mrtve to- čke. Ugotovili smo veliko pripravljenost in borbenost našega kmeta in ostalih delov- nih kolektivov. Toda postavlja se vpra- šanje, kako smo znali mi s pomočjo od zgoraj, konkretno okrajna uprava, to pri- pravljenost in borbenost pravilno kanali- zirati in organizacijsko zajeti. Mislim, da je pa prav ta točka pri nas najslabša. Kmetje hočejo delati, vendar si sami ne znajo pomagati, zato je okrajna uprava sklenila poiskati način, kako bi zajeli vse kmečke množice v skupno delo pri grad- nji zadružnih domov, V ta namen je okrajna gradbena uprava 5- maja sklicala sestanek vseh krajevnih gradbenih uprav. Sestanek je imel nalogo rešiti vse proble- me po tem vprašanju in ustvariti jasno sliko o položaju gradnje v vsem okraju. Medtem pa so od 27 gradbenih uprav prisostvovali le predstavniki manjšega števila teh uprav in to iz Dobja, Petrove, Dramelj, Š.t, Jederti, Vrbja, Breg-Ločice in Ponikve pri Sv. Juriju. Z ostalih gradilišč pa ni bilo nikogar. Krivdo za tak malo- maren odnos do konferenc pa ne nosijo samo krajevne gradbene uprave, temveč tudi aktivisti na okraju, ki so zadolženi za poedina gradilišča. Jasno je, da je iz- kazovanje pomoči od okrajne gradbene uprave premajhno, če se aktivisti niso niti toliko potrudili, da bi prišli na sestanek ali pa obvestili tamkajšnje uprave. Kot prvi primer, kako so morali prostovoljci čakali na aktiviste in strokovnjake bo- mo navedli gradilišče pri Sv, Jedrti, za katerega je zadolžen tov. Kovač, iz okraj- nega ljudskega odbora. Drugega maja se je na določenem prostoru pri Sv, Jederti zbralo okoli 100 ljudi z namenom, da za- čnejo kopati temelje. Zemljišče ni bilo zakoličeno, a tov. Kovač in tov, ing, Veli- konja, ki sta bila zadolžena za to gradili- šče sploh nista poskrbela za to, da bi delovni prostovoljci lahko začeli delati. Če se je tov, Velikonja obvezal, da bo pomagal graditeljem zadružnih domov, kot 60 se za to obvezali vsi člani društva inž, in tehnikov, potem bi bilo to njegova dol- žnost in sedaj po njegovi krivdi gledajo ljudje z nezaupanjem na okraj, češ, da jim noče nuditi pomoči. Podoben primer se je dogodil tudi v Ločici pri Polzeli, in je prav lepo razviden v pismu odbora OF, okraijni upravi, katerega objavljamo. Drugi primer vam bodo vedeli povedati vaščani iz Dobja; Kmetje v Dobju so se obvezali, da bodo iz svojih gozdov dali ves potreben les, ki bo potreben za žga- nje opeke. Zemljo in prostor za izdelavo opeke je dal tov, Gračner Matija, med tem ko bo opeko žgal tov, Zelič Jakob, Preskrbeli so si tudi dva zidarja in pet tesarjev. Apno pa bodo dobili od sosed- nega gradilišča na Marofu, Za delovno silo pa so z obvezami poskrbele množič- ne organizacije v Dobju in bližnji okolici. Vendar se je vse delo ustavilo na enem edinem vprašanju in to je vprašanje grad- benega prostora, Vaščani so na svojem sestanku ugotovili, da je najugodnejši pro- stor last tamkajšnjega kmeta, gostilničarja in bivšega trgovca Gučka, ki je skušal zavreti gradnjo zadružnega doma s tem, da je odločno vztrajal proti oddaji ome- njene parcele. To že vemo, a zakaj stvar^ še ni urejena. Tajnik zadruge je imel na- logo ukreniti vse potrebno, da bo zemlji- šče prišlo v last zadružnikov in je vložil predlog za razlastitev, ki pa se je po nje- govem pripovedovanju »izgubil«. Zgublji- vega tajnika je lahko vesel samo Guček, medtem, ko bodo kmetje končno doka- zali, da ni preprek za gradnje, ki bodo dvignile gospodarski in kulturni nivo vse vaške skupnosti. Na vseh gradiliščih o katerih še ni bilo nič slišati, se bodo lahko našli primeri \ spvražpikov naše nove državne ureditve, napredka in blagostanja. Tov, Kardelj pa je v svojem govoru na II, kongresu OF odločno dejal: »Naše ljudstvo bo strnjeno v vrstah Osvobodilne fronte stalno sledilo delu j i protiljudskih elementov in jih bo že pri j j prvem koraku, ki vodi proč od naše poti, \ ! onemogočilo,« j I Zaradi tega se gradnja zadružnih do- j j mov ne bo zaustavljala pri takih poiz- kusih zavlačevanja nekaterih članov grad- benih uprav, ki so se zaradi tega vrinili i na vodilna mesta, temveč bo ljudstvo sa- 1 mo odstranilo vse nepravilnosti in ožigo- ! salo njihove povzročitelje, S ; Krajevni odbor OF L o č i C a Okrajnemu odboru OF Ceije'okoHca Odseku za gradnjo zadružnih domov Dne 29, februarja smo vas zaprosili za tehnična navodila pri gradnji našega za- družnega doma. Nekaj dni nato se je naš predsednik osebno zglasil pri vas. Oblju- bili ste, da boste še tekom tedna poslali v Ločioo arhitekta, ki nam bo dal tehnič- na navodila za gradnjo in odmerU zem- ljišče. Sedaj pa je od tega preteklo že več kot mesec dni, toda arhitekta še ni od nikoder. Mi bi radi pričeli z gradnjo, da bi bil lahko naš zadružni dom še letos dograjen. Če bi pa radi kakršnih koli teh- ničnih vzrokov ne mogel priti takoj, vas pa prosimo da naj vsaj čimpreje pride, da bomo zadružni dom vsaj do konca leta pokrili. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Tajnik: Predsednik: Pripravimo vse potrebno za še večji razmah odkupa po vezanih cenah po na- ših kmetijskih zadrugah Odkup kmetijskih pridelkov po ve- zanih cenah je v samem začetku mar- sikoga navdal z nezaupanjem; temu je bilo krivo nezadostno in nepravil- no tolmačenje nekaterih aktivistov, ki so imeli nalogo seznanili kmete z novim načinom trgovanja. Delno so pri odkupu delali težave kmetje, ka- terim se je način proste prodaje zdel bolj dobičkanosen, niso pa po- mislili na to, da s tem škodujejo skupnosti in navsezadnje tudi sebi.j Taki primeri so se pojavili v bližini' mest, kjer so kmetje billi navajeni v času vojne prodajati svoje poljske pridelke za drag denar. Nov način trgovanja pa je te nepravilnosti od- pravil. Poljski pridelki gredo nepo- sredno v uporabo delavcem v tovar- nah in mesdh, medtem ko se kmetom omogoča nabava vseh industrijskih predmetov. Zamenjava je zelo eno- stavna in kar je glavno, da pri tem ne vleče denarja v svoj žep nekdo tretji, ki je bil po naivadi grabežlji- vi špekulant. Kolikor se je v začetku pokazalo nerazumevanje, toliko se je zdaj sta^- nje popravilo in odkup po vezanilh cenah teče iz dneva v dan boljše. Kmetje prodajajo vse viške. Glavni artikli, ki prihajajo v kmetijske za- druge so fižol, krompir in jajca. Do sedsj so oddali 93.600 kg fižola, 39.000 kg krompirja, 174.000 jajc in tudi razna druga živila. Prihajajo razna semena: kot bučno seme, sonč- nice in laneno seme, kakor tudi žito in koruza. Med najboljšimi zadruga- mi, odnosno med najboljšimi kraji, kjer so zadruge zbrale največ polje- delskih artiklov so: Vojnik, Dobje, Dramlje, Žalec in Sv. Peler. Izmed 66 zadrug v okraju Celje-okolica so začele z odkupom po vezani ceni naj- prej one zadruge, ki so bile najmoč- nejše. Tudi sedaj te zadruge prednja- či j o pred ostalimi, kljub temu da se je tudi po vseh ostalih zadrugah za- čel odkup več ali manj dobro razvi- jati. Zadruge so dobro založene z indutsrijskimi izdelki in v kolikor jih kje primanjkuje, se bo poskrbelo, da dotični kraji dobijo polrebno količi- no robe. Dosedaj ljudje najbolj po- vprašujejo za tekstilnimi izdelki, za rutami, blagom za predpasnike in hlače vino. Težki primeri so s stroji v vrednosti nad 2000 din. Te stroje kmetje posamezno ne bodo mogli ta- ko lahko kupiti. Je pa mogoče, da se v eni vasi zbere nekaj kmetov, ki bo- do skupno kupili potreben stroj in ga tudi skupno izkorišoa