Filozofski vestnik Letnik/Volume XXI • Številka/Number 1 • 2000 • 179-194 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI FILIP GRGIČ 1. Uvod Med dogodki v svetu obstajajo nekateri dogodki, ki se upirajo dokončni razla- gi. Če kdo vpraša, zakaj s e j e tak dogodek pripetil, ni mogoče odgovoriti s sklicevanjem na neki določen vzrok. Nekateri izmed teh dogodkov so takšni, da so se lahko pripetili zaradi razumskega načrtovanja ali po naravni poti, in če so se pripetili na ta način, potem bi lahko pravilno rekli, d a j e bil za to, da so se pripetili, odgovoren (cdtiog) neki smoter, ki bi ga potemtakem lahko poimenovali njihov vzrok ali razlaga (odila). Takšne dogodke, ki bi se lahko pripetili zaradi razumskega načrtovanja ali po naravni poti, imenuje Aristotel spontani dogodki oziroma spontani izidi (tet aj to Tai)TO|xaTOu), njihova podvrsta pa so spontani dogodki na področju človeškega delovanja, ki se ime- nujejo naključni dogodki oziroma naključni izidi ( t a cuto TI^S) . 1 Neki dogodek j e potemtakem naključni dogodek, če j e takšen, da bi se lahko pripetil zaradi razumskega človeškega delovanja. Če bi kdo vprašal, za- kaj se je zgodil, potem ni mogoče reči, da se je zgodil zavoljo nekega smotra, kar bi bil pravilen odgovor, če bi dogodek ne bil naključni dogodek. Naključ- ni dogodek bi se lahko zgodil zaradi neskončnega števila vzrokov, od katerih pa se nobeden ne nanaša na smoter, in edini primerni odgovor na vprašanje, zakaj s e j e zgodil, j e »zaradi naključja«. Kakorkoli že, Aristotelovo stališče v Fiziki 2.5 je, da naključni dogodki vendarle so zaradi nekega smotra (cilja), četudi se ne zgodijo zaradi nekega smotra v smislu, da ta smoter uravnava 1 Beseda avrofiarov iz Phys. 2.4—5 je rabljena v dveh pomenih: v širšem pomenu, ki vključuje naključje, in v ožjem pomenu, omejenem na naravne pojave. V drugih besedi- lih, kjer j e beseda TV r̂/ rabljena v veliko širšem pomenu kot pa v Phys. 2.4-6, Aristotel ponavadi ne razlikuje med Tvxf] in avrofiarov (glej, na primer, An. Post. 2.11, 95a3-9). Seveda bi bilo treba pripomniti, da, ko Aristotel reče nekaj takšnega kot Tvy_r/ xai (oziro- ma r)) amonarov {De Caelo 1.12, 283a35-6; Metaph. Z.7, 1032a29; A.3, 1070a6-7, itd.), ni popolnoma jasno, ali sploh razlikuje med tema dvema terminoma ali ne. F I L I P GRC.IČ proces njihove dogoditve, se pravi, da jim pripisuje lastnost, da so »zaradi nečesa«. Menim, d a j e Aristotelovo stališče naslednje. Vzemimo primer, ki si ga bomo natančneje ogledali pozneje. Če grem nakupovat na tržnico, in če tam srečam prijatelja, ki sem ga želel srečati, a ga tam nisem pričakoval, tedaj je ta naključni dogodek (kasneje bomo videli, kaj natanko j e v tem primeru naključni dogodek) po Aristotelu »zaradi nečesa«, saj - ko t j e rečeno v opisu tega dogodka - sem si želel srečati prijatelja in dogodek mi je mojo željo izpolnil. Po drugi strani pa, če grem na tržnico z namenom, da bom tam srečal prijatelja, pri čemer vem, da bo on tam, j e potem tudi ta dogodek - dogodek, ki je rezultat »resnično« teleološkega procesa - »zaradi nečesa«. Če Aristotel zares verjame, da lahko naključne dogodke označimo kot »biti zaradi nečesa«, potem bi se lahko upravičeno vprašali, kako j e v to mogo- če veijeti in kateri so njegovi razlogi, da v to verjame. Med številnimi drugimi eksegetskimi in splošnimi filozofskimi problemi, ki spremljajo Aristotelovo razpravo o naključnih dogodkih v Fiziki 2 A-6, je ta problem nemara najtežji. Aristotel namreč običajno strogo zoperstavi naključne dogodke in dogodke, ki so »zaradi nečesa«.2 Potemtakem je očitno, da ima v Fiziki posebne razloge za to, da naključne dogodke prilagodi teleološki vrsti razlage, in nek poseben način, za katerega meni, d a j e to mogoče storiti. Komentatorji obiczyno priv- zamejo, da bi morali, ko Aristotel naključnim dogodkom pripiše lastnost »biti zaradi nečesa«, frazo »zaradi nečesa« razumeti v njenem nevzročnem oziro- ma nepojasnjevalnem pomenu.3 Razlikovanje vzročnega oziroma pojasnjeval- nega in ne-vzročnega oziroma ne-pojasnjevalnega pomena fraze »zaradi ne- česa« ima v besedilu prav malo opore, nadaljnji problem pa prinaša dejstvo, da Aristotel v Fiziki 2.4-6 ne poda nobenega pojasnila glede možnih alterna- tivnih rab te fraze. V pričujočem prispevku bom predlagal nekaj razlogov, zakaj Aristotel vztra- ja pri tem, da naključne dogodke postavi v kontekst teleološke razlage, tako da zanje lahko rečemo, da so »zaradi nečesa«. Omejil se bom na pojem na- ključja, svojo razlago pa bom opiral v glavnem na tisto, kar Aristotel pove v Fiziki 2.5. Čeravno Aristotel meni, da tisto, kar velja za naključne dogodke, prav tako velja tudi za spontane dogodke (2.6, 197;i36-b2), se mi zdi, d a j e razmerje med naključnimi in spontanimi dogodki veliko bolj zapleteno, kot 2 Prim.: Protr. B 12 Düring, An. Post. 1.12, 95a8-9; PA 1.5, 645a24-5; Rhet. 1.10, 1369'32- l ,l. 3 Prim.: Lennox, str. 60: »Pri Aristotelu ima evepca rov nek vzročni in opisni smisel, in ... spontani procesi so »zaradi njihovih rezultatov« samo v nevzročnem smislu. Prav ti 'bi lahko bili zaradi premisleka ali narave', medtem ko resnično teleološki procesi so.« Prim. tudi: Simplicius, in Phys. 335.33-336.5; Ross, str. 517-519; Charlton, str. 106. Prim. tudi: Judson, str. 77-78, ki meni, da bi »£ je zaradi nečesa v nepojasnjevalnem smislu« v naj- boljšem primeru lahko razložili kot ».E dejansko prinaša neko korist«, tj. » £ j e per se vzrok neke koristi«. Prim tudi 4. razdelek našega prispevka. 1 8 0 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI bi iz omenjenega lahko sklepali, zaradi česar nisem pripravljen trditi, da se sklepi, do katerih bom prišel, nanašajo na vse procese, usmerjene k nekemu smotru, in ne zgolj na človeško delovanje. Primer človeškega delovanja ima- mo namreč lahko za nekakšen zgled, ki nam pomaga razumeti vlogo sponta- nosti v Aristotelovi filozofiji nasploh. V prvem delu prispevka se bom osredotočil na sam pojem naključja. Ari- stotel pravi, d a j e naključje vzrok akcidentalno (xara OV[IFIEFIRJY.og), tj., da lahko naključne dogodke uvrstimo v širši razred dogodkov, ki se zgodijo akci- dentalno. Ker je skupna poteza tako naključnih kot akcidentalnih dogodkov nasploh v tem, da ne ene ne druge ne moremo označiti kot nekaj, kar se zgodi vedno ali večinoma na isti način, bom najprej preučil pomen označbe »niti vedno niti večinoma« ter predložil poseben način, kako lahko to označi- tev pripišemo naključnim dogodkom. Moja naslednja naloga bo pokazati, kako Aristotel razlikuje med akcidentalnimi in naključnimi dogodki, tako da uvrsti naključne dogodke v skupino akcidentalnih dogodkov, ki so »zaradi nečesa«. Na koncu bom pojasnil, kako se naključni dogodki ujemajo z Aristotelovo teleološko razlago človeškega delovanja: skušal bom dokazati, da naključne dogodke ne le lahko smiselno označimo kot »biti zaradi nečesa«, temveč da tudi dejstvo, da so »zaradi nečesa«, v nekem pomenu ohranja prvenstvo teleo- loške razlage človeškega delovanja - da Aristotelova teleologija dejansko po- trebuje naključne dogodke, ki so »zaradi nečesa«. 2. »Niti vedno niti večinoma« Aristotel vpelje pojem naključja tako, da v polju dogodkov začrta dvoje razlikovanj. Prvo razlikovanje je razlikovanje med dogodki, ki se vedno ali večinoma zgodijo na isti način, in dogodki, ki se na isti način ne zgodijo niti vedno niti večinoma: Najprej je, ker vidimo, da nekatere stvari nastajajo vedno na isti način, druge pa večinoma tako, očitno, da se naključje ali njegov rezultat ne imenuje vzrok nobene od teh - tj. tistega, kar je po nujnosti in vedno, oziroma tistega, kar je večinoma. Ker pa obstajajo druge stvari, ki nasta- jajo poleg teh, za katere vsi pravijo, da so rezultat naključja, očitno ob- staja nekaj takega, kot je naključje [tyche] in spontanost [automaton]; saj vemo, da so takšne stvari rezultat naključja, in da so rezultat naključ- ja takšne stvari. (2.5, 196b10-17) 1 8 1 F I L I P GRC.IČ Prva značilnost naključnih dogodkovje potemtakem to, da se ne dogodi- jo niti vedno niti večinoma na isti način.4 Aristotel ima frazo »niti vedno niti večinoma« ponavadi za specifično potezo akcidentalnih dogodkov nasploh.5 Vseeno pa obstaja še nek poseben pomen, v katerem se ta fraza nanaša na naključne dogodke. Po Fiziki 2.5 se naključni dogodki pojavijo na področju človeškega delo- vanja. Očitno se na področju človekovega delovanja nič ne zgodi vedno na isti način, tako da so naključni dogodki zoperstavljeni dogodkom, ki se večinoma zgodijo na isti način. Toda Aristotelovo rabo fraze »večinoma« ponavadi ome- jujejo na naravne dogodke, ne pa na človeško delovanje; »večinoma« in »po naravi« ima Aristotel običajno za sinonimna.1' Potrebujemo torej razlago nači- na, na katerega lahko človeško delovanje označimo za nekaj, kar se večinoma dogaja na isti način. Aristotel se o tem nikoli eksplicitno ne izjasni, čeprav lahko potegnemo nekaj sklepov, še zlasti, če premislimo vlogo »večinoma« v odlomku, o kate- rem bomo v nadaljevanju razpravljali (2.5, 197a4). Vzemimo Aristotelov pri- mer in predpostavimo, da se nekdo loti zbiranja denarja za praznovanje, pri čemer pa ve, da je denar na Egini. V tem primeru j e očitno mogoče reči: »Večinoma (če zbira denar, gre na Egino).« Kaj v tem primeru označuje fraza »večinoma«? Zbiranje denarja je smotrni vzrok delovanja neke osebe, med- tem ko je odhod v Egino sredstvo, ki ga izbere v procesu analize možnih sred- stev (EN3.3). Potemtakem lahko domnevamo, da v tem primeru fraza »veči- noma« označuje razmerje med smotrom in sredstvi: če neka oseba po preu- darku izbere določena sredstva (odhod na Egino) za dosego določenega cilja (zbiranja denarja), potem ji bodo ta sredstva v večini primerov omogočila doseči cilj (smoter), pod pogojem, da privzamemo Aristotelov pogoj iz neke- ga drugega, čeravno podobnega konteksta, da vmes ne poseže nič zunanjega (Phys. 2.8, 199a10-ll; 199b18, 26) in da si medtem ta oseba ni premislila. Po- temtakem se ljudje večinoma obnašajo na isti način, ker svoje cilje (smotre) v glavnem dosežejo z uporabo sredstev, ki sojih izbrali. Pomembnoje poudariti, da tako razumljena fraza »večinoma« ne naznačuje pogostnosti. Če neka oseba, 4 Za vlogo »vedno ali večinoma« pri Aristotelu glej predvsem Mignuccija. Njegovo inter- pretacijo spodbija Judson, str. 82-89. 5 »Ker so torej med bivajočimi stvarmi nekatere takšne, da so vedno v istem stanju in iz nujnosti ... nekatere bivajoče stvari pa ne bivajo iz nujnosti niti vedno, temveč večinoma: to je počelo in to je vzrok biti naključja; kar namreč pač biva, a niti vedno niti večinoma, to pravimo, d a j e pripetljaj.« Metafizika E.2, 1026''27—33, nav. po prevodu Valentina Kala- na: Aristoteles, Metafizika, zbirka Philosophica — series classica, Založba ZRC, Ljubljana 1999, str. 152. 11 Prim.: An. Pr. 1.13, 32b4-13; De Caelo 1.12, 283a2-3; 3.2, 301 "7-9; Rhet. 1.10,1369a32-b2. 1 8 2 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI ko se loti zbiranja denarja, ve, d a j e denar na mestih a, b in c, potem bo šla, če izbere, da bo šla v a, »večinoma« zbirat denar v a, četudi to ne pomeni, da gre pogosteje zbirat denar v a kot v ž» in c (v resnici bi lahko običajno šla v b)? Kako naj potem interpretiramo Aristotelovo vztrajanje pri tem, da se na- ključni dogodki ne zgodijo niti vedno niti večinoma na isti način? Delna reši- tev problema se nahaja v dejstvu, da Aristotel praviloma uporablja negativno formulacijo »niti vedno niti večinoma«; nikoli pa ne uporabi kake pozitivne fraze, kakršni sta »redko« ali »izjemoma«. Naključni dogodki so nedvomno redki in izjemni, četudi j ih njihova redkost in izjemnost v razmerju do celot- nega števila dogodkov v svetu ne naredi za naključne dogodke. Recimo, da se neka oseba loti zbiranja denarja in ve, d a j e denar v a, ne ve pa, d a j e v b. Recimo nadalje, da se ukvarja z zbiranjem denarja ob treh priložnostih, in da ga vsakič, ko ga zbira, tudi zbere: enkrat tako, da gre v a zato, da bi ga zbrala, dvakrat pa tako, da gre v b, toda tja ne gre zato, da bi zbrala denar, temveč zaradi kakšnega drugega razloga. Nabiranje denarja v b bo Aristotel označil kot naključni dogodek. Vendar v takšnem primeru ne moremo reči, da so dogodki zbiranja denarja v b redki, saj predstavljajo večino v razmerju do na- mernega zbiranja denarja z odhodom v a. Prav tako ne moremo reči, da z odhodom v b oseba zbira denar večinoma na isti način v aristotelskem pome- nu besede. Kljub temu pa lahko rečemo: »Večinoma (če neka oseba zbira denar, gre v a)«, saj je polna oblika antecedensa »Če neka oseba zbira denar in ve, d a j e denar v a« oziroma »Če neka oseba zbira denar in se odloči iti v a, ker ve, d a j e denar v a«. To pomeni, da moramo Aristotelov opis naključnih dogodkov »ne veči- noma na isti način« brati kot skrajno negativni opis: kot indikacijo nemožno- sti tega, da bi naključni dogodek predstavili v pogojniku tipa »večinoma (če B, potem A)«, pri čemer je B nameravani cilj (smoter), A sredstva, ki so izbra- na po preudarku, in »večinoma« neke vrste operator, ki označuje razmerje med njima. To tudi pomeni, da ga ne moremo parafrazirati kot »redko (če neka oseba zbira denar in ne ve, d a j e denar v b, gre v b)«, saj se tu »redko« razteza čez celotni pogojnik in označuje samo, da je dogodek, za katerega gre, redek v razmerju do vseh drugih dogodkov zbiranja denarja. 7 Isto velja za procese, ki temeljijo na r¿xvt]: če gradim hišo in se odločim, da bom uporabil opeke, potem j e večinoma tako, da bom hišo zgradil iz opek, ni pa nujno, bodisi zato, ker so opeke kot materija, iz katere je hiša, takšne, da dopuščajo, da so lahko druga- če (npr., lahko se izkaže, da so tako slabe kvalitete, da iz njih ni mogoče zgraditi nobene hiše), bodisi zato, ker se lahko medtem premislim. 1 8 3 F I L I P G R C . I Č 3. Akcidentalni in naključni dogodki Potemtakem obstaja posebni pomen, v katerem je lastnost dogajanja »niti vedno niti večinoma na isti način« pripisana naključnim dogodkom. To j e prva značilnost, ki razlikuje naključne dogodke in akcidentalne dogodke na- sploh. Da bi našli še drugo značilnost, si oglejmo začetek Aristotelove razpra- ve v Phys. 2.5: Od stvari, ki nastajajo, nastanejo nekatere 'zaradi nečesa', nekatere pa ne. Od prvih so nekatere v skladu z izbiro in nekatere ne, oboje pa so med stvarmi, ki so 'zaradi nečesa'. Tako je očitno, da so med stvarmi, ki niso niti nujne niti večinoma, nekatere, ki so lahko 'zaradi nečesa'. (196'T7-21) Aristotel argumentira takole: Naj bo C razred vseh stvari, ki se zgodijo, Cj njegov podrazred, ki vključuje stvari, ki se zgodijo vedno ali večinoma na isti način, C 2 pa podrazred, ki vključuje stvari, ki se ne zgodijo niti vedno niti večinoma na isti način. Tako po Aristotelu sledi, da v primeru, če lastnost »biti zaradi nečesa« lahko pripišemo nekaterim članom C-ja, j o lahko prav tako pripišemo nekaterim članom C2, rečeno drugače, obstajajo nekateri ak- cidentalni dogodki, ki so zmožni biti »zaradi nečesa«.8 Iz dejstva, da lahko lastnost »biti zaradi nečesa« pripišemo nekaterim ak- cidentalnim dogodkom, seveda ne sledi, da dejansko obstaja akcidentalen dogodek, ki je »zaradi nečesa«. Zato Aristotel na 196b21-4 pove, kdaj ta last- nost pripada akcidencam: Toda stvari 'zaradi nečesa' so tiste, ki bi mogle biti stoijene kot izid premisleka ali narave. Ko take stvari nastajajo akcidentalno, tedaj pravi- mo, da so [nastale] po naključju. Primerjajmo tudi sklepno opombo v Phys. 2.5: Kot smo rekli, sta torej tako naključje kot spontanost vzroka na akciden- talen način [kata symbebekos] za stvari, ki ne morejo nastati niti eno- stavno niti večinoma, in za takšne [stvari], ki bi lahko nastale 'zaradi nečesa'. (197a32-5) Dogodek je torej »zaradi nečesa«, če j e takšen, da bi bil lahko storjen kot rezultat premisleka ali narave.9 Očitno je, da obstajajo takšni akcidentalni do- 8 Prim.: Ross, str. 517. Tako Charlton pravilno reče na str. 106 o logiki Aristotelove argumentacije, da »bi moral to (cf. An. pr. I 29a6-10) bolje domisliti«. 'J Torstr ikje predlagal, d a j e na 196b21-2 (ecrti d' EVEKO. TOV ooa TE dno diavoiag av 7tQaxOELT] xal ooa and (pvaeuojg) treba spremeniti besedo noayJ)nir] v ngax9fj, saj Aristo- tel običajno pravi, d a j e »zaradi nečesa« tisto, kar j e strnjeno s premislekom ali po naravi, ne 1 8 4 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI godki, da bi lahko bili storjeni kot rezultati premisleka; potemtakem jejasno, da obstajajo akcidentalni dogodki, ki so »zaradi nečesa«, in ti akcidentalni dogodki so naključni dogodki. Aristotel na 197a32-5 pove isto: tu, znotraj razreda akcidentalnih dogodkov, razlikuje dogodke, ki niso le akcidentalni, temveč tudi takšni, da bi j ih lahko opisali kot dogodke, ki so »zaradi nečesa«; in ko j ih dejansko označi na takšen način, jih potem poimenuje naključni dogodki.10 Takoj pa nastopita dve težavi. Vse prej kotjasno je, prvič, kaj v tem prime- ru pomenijo akcidentalni izidi; drugič, nejasno je, kaj je kriterij, s pomočjo katerega lahko za nek akcidentalni izid rečemo, d a j e »zaradi nečesa«, saj j e »tisto, kar je lahko storjeno kot izid premisleka«, dovolj široko, da prikrije mnoge akcidentalne dogodke. Za razrešitev teh težav predlagam najprej premi- slek Aristotelovega primera na 2.5, 196b33-197a5: Nekdo, na primer, zbira prispevke za praznovanje (xo/xi£oftevog tov egavov). Če bi vedel, bi prišel z namenom dobiti denar. Dejansko pa ni prišel s tem namenom, a zgodilo seje, daje prišel in tako postopal zara- di zbiranja prispevkov (TOV xo(iioao9ai evexa). To pa, četudi ni priha- jal na to mesto niti večinoma niti nujno. Smoter, prispevek, ni zanj eden izmed vzrokov, temveč predmet izbire in izid premisleka. In v tem pri- meru za njegov prihod pravimo, da je izid naključja, medtem ko, če bi izbral in prišel s tem namenom, in bi mesto obiskal vedno ali večinoma, medtem ko bi zbiral prispevke (x0fiL^0fiEV0g), bi tega ne imenovali re- zultat naključja." pa tisto, kar bi moglo biti povzročeno s premislekom ali po naravi (str. 445-446). Torstrikov predlog bi morali zavrniti ne le zato, ker ga ne potrjujejo rokopisi, temveč tudi zato, ker ne upošteva celotnega konteksta. Aristotela na 196h21—2 v prvi vrsti ne zanima opis narave »resnično« teleoloških procesov, temveč podajanje premise argumenta, da naključni do- godki so »zaradi nečesa«: so »zaradi nečesa«, ker bi jih lahko povzročil premislek. 10 To je pomembno omeniti, saj nekateri poznavalci Aristotela domnevajo, da j e Aristo- telov poudarek v tem, da so naključni dogodki dogodki, ki so zmožni »biti zaradi nečesa«, oziroma, da obstajajo dogodki (se pravi, naključni dogodki), ki so »zaradi nečesa« v po- menu, da so zmožni »biti zaradi nečesa«, in da Aristotel na tem mestu »zaradi nečesa« uporabi v širšem smislu kot običajno. Prim, na primer: Sauvé Meyer, str. 808. " T u j e pomembno opozoriti na nekatere tekstovne težave, saj je razumevanje primera odvisno od tega, katero različico teksta izberemo. Glede na to, da sem se oddaljil od Rosovega teksta, je potrebno določeno pojasnilo. Na mestu XOUI'ÇÔUEVOÇ na 196b34 drugi viri omenjajo xofiL'Çofiivov (ki ga sprejema Ross), xofiioauêvov in xo/Moôfievoç. Problem s KOUI'QO/IEVOV ')c v tem, da vpelje drugega delujočega, dolžnika {y.o/ji'Çofiévov TOV EQCLVOV. »ko j e njegov dolžnik zbiral prispevke«), kar pomeni, da Aristotel uporablja isti glagol za dve različni dejanji: dejanje dolžnika in dejanje tistega, ki je prišel na omenjeno mesto. Sam predlagam branje xofiiÇôjuevoç, saj se mi zdi, d a j e vpeljava drugega delujočega od- večna in brezpredmetna glede na Aristotelove poglavitne namene in za povrh tudi zelo dobro osmišlja in se obenem sklada s tistim, kar Aristotel pravi na 197al in 197a35-6, da bi, 1 8 5 F I L I P G R C . I Č Mož j e prišel do omenjenega mesta ( imenujmo ga Egino12) iz nekega določenega razloga, denimo da zaradi tega, da bi šel v gledališče; potemta- kem njegov prihod na Egino kot pr ihod na Egino ni akcidentalni izid. Nada- lje, glede na to, da se j e lotil zbiranja prispevkov za praznovanje, j e popolno- ma naravno, da potem, ko je prispel na Egino zaradi tega, denimo, da bi šel v gledališče, pridobiva denar; potemtakem tudi njegovo pridobivanje denar ja ni tisto, kar se zgodi akcidentalno. Po mojem mnen ju j e na jpr imerne je pred- postaviti, d a j e omenjeni akcidentalni dogodek povezava pr ihoda in pridobi- vanja denarja.13 Aristotel akcidentalne izide pogosto opisuje kot povezave, ki niso samo če bi dogodek ne bil izid naključja, mož prišel zaradi zbiranja prispevkov. (Morda bi bil xoflicrôfiEVOÇ še primernejši, toda pri Aristotelu bi morali pričakovati xofuovfievoç, prim.: EN 8.14, 1163'18; 9.7, 1167b24 in Wagner, str. 469.) KOfuÇÔf.i£VOç sprejemata, na primer, Hardie in Gaye, v: Works of Aristotle translated into English, W. D. Ross (ur.), Clarendon Press, Oxford 1930. Naslednja težava j e s TOV xofiloaoOai ëvexa (196b35-6): Bonitz, str. 240, in Torstrik, str. 448, sta predlagala izbris teh besed, medtem ko j e Charlton, tako na str. 48 kot v prevodu, predlagal (sledil m u j e j u d s o n , str. 77 in op. št. 3), da bi morali brati TOVTO [TO] rov xofiloaodai evexa. Končno je Torstrik, str. 449f., ki m u j e sledil Ross, predlagal izbris xo/XLÇôfievoç na 197a4-5. Z branjem xoui'ÇôfiEvoç na 196''34, TOV xo/uíaao6ai evexa lahko ostane kot je , kakor tudi xo/ui^ójuevog na 197a4—5 (glej tudi spodaj, op. 18). 12 Prim. Metaph. A.5,1015a25-6, kjer se Aristotel morda sklicuje na isti dogodek kot tu, v Fiziki. 15 To potrjuje »zgodilo seje , d a j e prišel in to storil« (ovvéfir] avTcô èXdeïv, xal jtoifjaai TOVTO, 196b35), saj je, po mojem mnenju, še najbolj verjetno, da »to« napotuje na »dobiti denar« (196b33-4) in »zgodilo seje« kot napotevanje na »prišelje in to storil«, ne pa zgolj na »prišel je«. Aristotelov običajni način sklicevanja na akcidence j e z rabo oblike izjave » x s e j e zgodil y-u«, pri čemer »x« zastopa dogodke ali stanja stvari, in »y«, praviloma v tretjem sklonu, pa osebe (prim, izvrstno razpravo v: Ebert, str. 138-139). V pr imeru iz Metaph. A.30, 1025a25-7, se j e nekomu pripetilo, d a j e prišel na Egino, ker g a j e tja priti- ral vihar, oziroma so ga zajeli razbojniki, v tem primeru pa bi, v nasprotju z našim prime- rom iz Fizike, lahko rekli, da se m u j e zgodil prihod na Egino. Temu bi lahko ugovarjali, da Aristotelove besede na 2.6, 19VT8—22 predlagajo, d a j e prihod na Egino akcidentalen (tj., naključen dogodek), medtem ko j e zbiranje prispev- kov njegov izid: »Očitno j e potem, da na področju stvari, ki se normalno (ânXwç) zgodijo zaradi nečesa, pravimo, če se nekaj zgodi, a ne zaradi tistega, kar rezultira, in če ima zunanji vzrok, da j e spontani izid; če j e takšen izid za nekaj možen izbire in če j e predmet izbire, ga imenujemo rezultat naključja.« Kajti pr ihod na Egino se ni zgodil zaradi tistega, kar rezultira (zbiranje prispevkov za praznovanje), temveč zaradi nečesa drugega (obiska gledališča, na primer) in zbiranja prispevkov za praznovanje, ki se normalno (oziroma simpliciter oziroma, kot to postavi Charlton, na splošno - pomen àjilùjç na tem mestu ni ravno jasen) zgodi kot rezultat preudarka, ima zunanji vzrok, saj ni notranji delujočemu (prim.: 2.5, 197 ; 'l-2). Ce to sprejmemo, moramo kljub temu povedati, da ni prihod sim- pliciter tisti, ki ga lahko opišemo kot naključni dogodek, temveč prihod in zbiranje pris- pevkov, ali prihod zaradi zbiranja prispevkov. Ker Aristotel eksplicitno omenja pridobitev denarja kot nekakšnega posrednika med pr ihodom na Egino in zbiranjem prispevkov, j e nemara primerneje primer konstruirati, kakor smo ga konstruirali zgoraj. 1 8 6 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE v ARISTOTELOVI FIZIKI po sebi umevne.14 Toda povezava prihoda na Egino in pridobitve denarja je posebna vrsta povezave. Prihod na Egino ima svojo lastno vzročno zgodovino, ki je neodvisna od vzročne zgodovine pridobivanja denarja: ni se zgodil zaradi pridobivanja denarja. Pridobivanje denarja, četudi seveda sledi prispetju na Egino, ni povezano z vzročno zgodovino prihoda na Egino v pomenu tistega, zaradi česar pridemo na Egino. Skratka, omenjena povezava je takšna, da v teleološkem smislu ni samoumevna, to pa je prva značilnost, ki jo razlikuje od drugih vrst akcidentalnih povezav. Ko Aristotel pravi, na primer v An. Post. 1.4, 73b10-13, d a j e povezava hoje in strele akcidentalna, saj se ena stvar ne zgodi zaradi druge (ko udari strela, medtem ko nekdo hodi, in strela ne udari zaradi tega, ker nekdo hodi), omenjena povezava ni takšna, d a j e ne-samou- mevna v teleološkem smislu. Isto velja za povezavo kopanja in sončnega mrka (Phys. 2.6,197h27-8). Aristotel podaja v Phys. 2.6 preprost preizkus, na osnovi katerega lahko določimo, ali j e povezava akcidentalna v teleološkem smislu ali ne: če so členi povezave v takšnem medsebojnem razmerju, da ni mogoče reči, d a j e en člen v razmerju do drugega nepomemben, potem povezava ni akcidentalna v teleološkem smislu.15 Drug način, na katerega se povezava prihoda na Egino in pridobivanja denarja razlikuje od ostalih akcidentalnih povezav, je v tem, d a j e kot celota »zaradi nečesa«, namreč zaradi zbiranja prispevkov za praznovanje.10 Ali je neka povezava, ki ni samoumevna, takšna, da ni samo akcidentalen ampak tudi naključni dogodek, je mogoče ugotoviti zgolj iz opisa situacije, ko t je to v našem primeru. Če takšen opis umanjka, potem lahko dogodek, za katerega gre, opišemo hkrati kot akcidentalni in kot naključni dogodek. Dober primer je, ko nekdo odkrije zaklad, medtem ko koplje luknjo za rastlino. Aristotel pravi oboje: da gre za ovfi/3£/3r]x6g [to j e za akcidentalni dogodek] v širšem pomenu besede (Metaph. A.30, 1025a15-16), in da gre za naključni dogodek (EN 3.3, 1112a27; Rhet. 1.5, 1362a8-9). Če je najdba zaklada takšna, da bi se lahko zgodila kot izid razumskega načrtovanja, potem je ta dogodek »zaradi nečesa«. Če hoče na primer neka oseba obogateti, ali pa če ima velike finan- čne težave, v katerih lahko pomaga le še evzv^ia, oziroma, če se ta hip loteva 14 Prim. Kirvvan, str. 181; prim. tudi: Sorabji, str. 4ff. Ideja akcidence kot povezave, ki ni sama po sebi umevna, je, po mojem mnenju, najboljjasno izražena v Metaph. A.30,1025a21- 4: »Tako da ker potemtakem nekaj, kar je pripadajoče, obstaja in pripada nečemu, toda nekatere izmed teh lastnosti pripadajo samo nekje in kdaj, bo naključje tisto, kar sicer utegne pripadati, toda ne zaradi tega, ker je bil to ta določen osebek ali sedaj ali na določenem kraju.« (Nav. po prev. Valentina Kalana, op. cit., str. 144-145.) 15 Prim.: 197h22-9. Preizkus je zares nenavaden; toda Aristotelov namen je opozoriti na povezavo besed fiazr/v (»nepomemben«) in avrofiarov; četudi je njegova etimologija najverjetneje napačna (glej: Ross, str. 523), je razlaga komajda sporna. 111 Cf. rov xouiaao0aL evexa 196b35-6; eori de TO zeXo<;, r) xopndr) 197T. 1 8 7 F I L I P G R C . I Č iskanja zaklada, tedaj je dogodek, če pri tem, ko koplje luknjo za rastlino, odkrije zaklad, resnično »zaradi nečesa«: lahko bi se zgodil kot izid razumske- ga načrtovanja, saj je ta določen z opisom okoliščin in delujočega. Če p a j e na drugi strani tisti, ki najde zaklad, medtem ko koplje luknjo za rastlino, Sokrat, potem pa bi le težko rekli, da bi se Sokratova najdba zaklada lahko zgodila kot izid razumskega načrtovanja, saj Sokrat ni takšna oseba, za katero bi pričako- vali, da se bo lotila načrtnega iskanja zaklada. Končno je tudi očitno, zakaj se naključni dogodek, o katerem teče raz- prava, ne zgodi niti vedno niti večinoma na isti način v pomenu fraze »niti vedno niti večinoma«, ki smo jo razložili zgoraj: ne moremo preprosto reči »večinoma (če nekdo zbira prispevke za praznovanje, gre na Egino [ne ve- doč, da j e denar tam] in dobi denar)«. Če nekdo, vedoč, d a j e denar naEgini , izbere odhod na Egino zato, da bi ga dobil, potem bi lahko rekli, d a j e večino- ma tako, da gre na Egino zavoljo zbiranja prispevkov.17 Preučimo sedaj primer iz 2.4, 196a3-5. Ta primer j e zanimiv, ker tu Ari- stotel ponazori stališče nekaterih filozofov, ki zanikajo obstoj naključja. Ko potem mi pravimo, daje bilo to, da je nekdo prišel na tržnico in tam srečal nekoga, ki gaje želel srečati, ni pa pričakoval, da ga bo, rezultat naključja, oni trdijo, daje bil vzrok v tem, daje nekdo želel iti na tržnico po nakupih. Če upoštevamo stališče Aristotelovih nasprotnikov, je jasno, da fraza »re- zultat naključja«, podobno kot v prejšnjem primeru, poveže prihod nekoga na tržnico in njegovo snidenje s prijateljem. Zanimivo je, da se Aristotelu ni zdelo nujno predstaviti nobenega argumenta proti njihovi trditvi. Reče le to, da po njihovem mnenju obst£ya določeni vzrok vsega, za kar mi pravimo, da se zgodi po naključju (196 Jl-3), ter njihovo stališče enostavno zoperstavi svoje- mu. Glede na samo formulacijo njihovega stališča, kakor tudi glede na dejs- tvo, da Aristotel na 2.5, 196''14 omenja, da vsakdo pravi, da naključni dogodki dejansko obstajajo, pa je jasno, da ima stališče svojih nasprotnikov za nedvom- no napačno. Njihovo stališče, četudi j e na tem mestu bistveno nepojasnjeno, bi lahko imeli za podobno stališču determinista v Metaph. E.3, ki vztraja pri tem, da iz dejstva, da lahko vsak dogodek dojamemo kot člen vzročne verige, sledi, da se vse dogaja po nujnosti.1S Ker je srečanje prijatelja na tržnici člen 17 Tu lahko vidimo razlog, zakaj je ohranitev xofu^o[ZEVog na 197u4-5 nujna, pa brez zamereTorstrik in Ross. Ključno ni, ali nekdo vedno ali večinoma (oziroma pogosto) obi- skuje Egino, niti ali jo vedno ali večinoma obiskuje tedaj, ko zbira prispevke (prim.: Jud- son, str. 86), temveč ali jo vedno ali večinoma obiskuje tedaj, ko zbira prispevke, in ko izbere odhod na Egino kot sredstvo za to. 18 Kljub temu j e treba pripomniti, da determinist v Metaph. E.3 argumentira pod pred- 1 8 8 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI vzročne verige, ki neakcidentalno sledi iz odhoda na tržnico, ki zopet neakci- dentalno sledi iz želje po nakupovanju, Aristotelovi nasprotniki sklepajo, da to pomeni, da ima prvi člen verige za posledico nujno tudi zadnji člen. Druga- če rečeno, Aristotelovi nasprotniki predpostavljajo, da j e vzročna razlaga pre- hodna in d a j e to razlog, zakaj srečanje prijatelja ni naključen dogodek, tem- več ima določen vzrok.19 Če pa njihovo stališče konstruiramo na ta način, je očitno, da j im Aristotel ne more odgovoriti niti tako, da reče, d a j e odhod na tržnico rezultat naključja, saj j e dejansko rezultat želje po nakupovanju, niti tako, da reče, d a j e to srečanje prijatelja, saj je to dejansko rezultat prihoda na tržnico zaradi nakupovanja. Tako pa je to, kar na tem mestu preostane, isto, s čimer smo imeli opravka v prej obravnavanem primeru: tisto, kar je akciden- talno, je povezava odhoda na tržnico in srečanje prijatelja.20 Ta povezava se izmika razlagi deterministov: ti ne morejo odgovoriti na vprašanje »Zakaj je nekdo odšel na tržnico in srečal svojega prijatelja?«, predpostavljajo pa, da lahko - ker lahko odgovorijo na vprašanje tipa »Zakaj?«, postavljenega za vsak člen povezave - razložijo tudi samo povezavo. Aristotelovo stališče, drugače kot stališče njegovih nasprotnikov, priznava, da to povezavo lahko dojamemo kot tisto, kar j e »zaradi nečesa«, namreč zaradi izpolnitve želje, ki jo ima nek- do, da bi srečal svojega prijatelja. Tako pa lahko tudi v tem pogledu primer konstruiramo podobno primeru iz 2.5.21 4. Naključje in »zaradi nečesa«: zakaj Aristotel potrebuje naključje Potem, ko smo proučili način, na katerega so nekatere akcidentalne po- vezave »zaradi nečesa«, se lahko vprašamo, zakaj Aristotel pri tem vztraja. Zelo verjetna domnevaje , da j ih lahko opišemo kot »biti zaradi nečesa«, ker dejav- niku prinašajo nekaj vrednega ali dobrega;22 Aristotel se nenazadnje na smo- ter (cilj) navadno sklicuje kot na nekaj dobrega. Vendar pa v tem primeru postavko, d a j e vzročna veriga neskončna, medtem ko je v Phys. 2.4 vzročna veriga dom- nevno končna. Za takšno interpretacijo Metaph. E.3, prim.: Grgič. 10 Za pojem prehodnosti prim.: Owens, str. 15-19. 20 Prim. tudi: Wagner, str. 467. 21 Tako je vloga »nekoga, ki ga j e želel« (196''4) vzporedna vlogi »moža, ki se loti zbira- nja prispevkov za praznovanje« (2.5, 196''33). 22 Ta tip rešitve predlaga Lennox: »Moj predlog je v tem, d a j e Aristotel pripravljen opisati spontane procese kot »zaradi njihovih rezultatov«, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji. Ko Aristotel pravi, da so zaradi nečesa brez določitve, toda ne zaradi tistega, kar dejansko rezultira [197^18—20) ], po mojem mnenju meni naslednje: rezultat ni bil odgovoren za proces (ni ahia procesa), ki pripelje do njega; kljub temu je bil rezultat za povzročitelja koristen, in je takšna vrsta stvari, ki jo tipično dosežemo s k smo- tru usmerjeno dejavnostjo« (str. 58). Prim. tudi:Judson, str. 77-78 in op. št. 3, zgoraj. 1 8 9 F I L I P GRC.IČ nastopi problem, kako se to ujema z dejstvom, da Aristotel deli naključne dogodke na primere dobrih naključij in slabih naključij (2.5, 197a25-30). Obravnavani primeri so primeri dobrih naključij, a zlahka bi j ih prilagodili primerom slabih naključij. Nekdo gre, na primer, na tržnico nakupovat in tam sreča prijatelja, ki gaje želel srečati, pa ga tam ni pričakoval, toda vmes se je njegovemu prijatelju zmešalo in ga ob srečanju ubije. Sedaj se vprašanje glasi: ali j e ta primer v skladu s tem, kar Aristotel imenuje naključni dogodki v strogem pomenu besede? Če je, tedaj naključni dogodki niso »zaradi neče- sa« samo zato, ker so za delujočega nekaj vredni, koristni ali dobri. Če ne, potem nismo daleč od .sklepa, da Aristotelova razprava o naključnih dogod- kih v Fiziki ne pušča nobenega prostora za slabe naključne dogodke.23 Daje ta primer v skladu z Aristotelovo razlago o naključnih dogodkih, j e jasno, takoj ko spoznamo, da lahko samo srečanje na tržnici imenujemo na- ključni dogodek v pravem pomenu besede ne glede na to, kaj se lahko pripeti kasneje. Po srečanju lahko možakar in njegov prijatelj prijazno pokramljata, tako d a j e to za našega možakarja dobro naključje, lahko pa se njegovemu prijatelju zares zmeša in ga ubije, tako d a j e to zanj slabo naključje oziroma v resnici veliko zlo (2.5, 197a28). Toda slabo naključje oziroma nesreča s e j e zgodila šele potem, ko je akcidentalna povezava povzročila dosego smotra oziroma cilja (srečanje prijatelja): če bi ta smoter ne bil dosežen, se slabo naključje oziroma nesreča ne bi zgodila. Skratka, Aristotelova razlaga naključ- nih dogodkovje nevtralna, dokaj splošna in nedoločna glede vprašanja, ali j e dogodek za akterja dober ali slab. To pa samo po sebi seveda ne pomeni, d a j e narobe reči, da so naključni dogodki »zaradi nečesa«, ker so, med drugim, dobri, kajti »dobro« ne pomeni nujno »veliko dobro«. Toda poan ta je v tem, da to ni glavni razlog, zakaj so označeni kot »biti zaradi nečesa«. Da bi razumeli, zakaj Aristotel dejansko vztraja pri prilagoditvi naključ- nih dogodkov teleološki strukturi, bi morali problem premisliti v širšem kon- tekstu. Aristotelova razprava o naključnih dogodkih se opira na tri predpo- stavke, kijih ima za nevprašljive. Prva predpostavka je, da do naključnih do- godkov prihaja: obstajajo neki dogodki, za katere »vsi pravijo, da so rezultat naključja«, tako da »očitno obstaja nekaj takega, kot je naključje in spontanost; saj vemo, da so takšne stvari rezultat naključja, in da so rezultat naključja tak- šne stvari« (2.5, 196b14—17). Druga predpostavka je, da so vzroki takšnih do- godkov akcidentalni, tj. nedoločni. Tretja predpostavka, k i je Aristotel v Phys. 2.4-6 ne omenja, ki pa jo ima za nekaj gotovega v vsakem kontekstu, kjer razpravlja o vzrokih, je metodološka predpostavka, da so izhodišča vsake razi- skave pojavi - v našem primeru naključni izidi - in da šele potem, ko dokaže- 23 To j e Mansionov sklep, str. 307-308; prim. tudi:Judson, str. 77-78, op. 12. 1 9 0 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI mo pojave, lahko govorimo o njihovih vzrokih, tj. postavimo vprašanje: »Za- kaj?« (PA 1.1, 640a14). Potemtakem j e naše izhodišče naključni izid. Kar je naravnost očitno, je, da ga je povzročil naključni dogodek, kije njegov (delujoči) vzrok perse. Toda to ne zadostuje: da bi podali polno razlago, moramo spoznati, da j e naključni izid član nekega širšega razreda stvari, drugače rečeno, d a j e stvar takšne in takšne vrste. Ce tako poznamo vse relevantne okoliščine, lahko vidimo, d a j e naše izhodišče takšna vrsta stvari, ki j o običajno označujemo kot »tisto, zaradi česar [je nekaj]« (rd ov evexa), potem pa lahko sklepamo, da v primeru, če je takšna, nujno obstaja nekaj, kar j e »zaradi tega« (O TOVTOV evexa). Zbiranje prispevkov za praznovanje, izhodišče naše raziskave, je član razreda stvari, katerih skupna poteza je, da so »tisto, zaradi česar [je nekaj]«, tako da mora obstajati nekaj, kar je »zaradi tega«. In edini dogodek, ki je na takšen način v razmerju do zbiranja prispevkov za praznovanje, je naš naključni dogodek - akcidentalna povezava-, saj j e takšne vrste dogodek, ki ga normalno opišemo kot »biti zaradi nečesa«. Ker je tako naključni izid neka takšna stvar, ki j o normalno opišemo kot »tisto, zaradi česar [je nekaj]«, lahko naključni dogo- dek opišemo kot tisto, kar je »zaradi tega«. To bi lahko formulirali tako, da bi rekli, da, četudi se naključni dogodek ni zgodil »zaradi nečesa«, je »zaradi ne- česa«, saj j e to, cesa r j e vzrok per se, neka stvar, ki je »tisto, zaradi česar [je nekaj]«. Obstaja še en, globlji, razlog, zakaj Aristotel potrebuje naključne dogod- ke s takšnimi lastnostmi: tako opisani naključni dogodki ohranjajo na ne-ne- posreden način prvenstvo teleološke razlage človeškega delovanja. Da bi to dokazali, predpostavimo zavoljo argumenta, da imajo Aristotelovi nasprotni- ki iz 2.4 prav: vse, vključno s tistim, za kar se zdi, d a j e naključni izid, ima določen vzrok. Predpostavimo dva nadaljnja dogodka: (1) Mož gre na tržnico nakupovat in tam sreča prijatelja, ki g a j e želel srečati, katerega pa tam ni pričakoval. (2) Mož gre na tržnico zaradi tega, da bi tam srečal prijatelja (ve, da bo njegov prijatelj tam) in ga tam sreča. Posledica determinističnega stališ- ča je, da - ker imata oba dogodka določen vzrok, ta vzrok v obeh primerih proizvede dosego istega cilja, srečanje prijatelja - , deterministi nikakor ne morejo pripoznati prvenstva kateregakoli od njiju. Kajti če bi priznali prvens- tvo smotrnega vzroka, k i j e odgovoren za dosego cilja pri (2), bi ne mogli trditi, d a j e bil (1) naključni dogodek. Vendar pa v tem primeru sledi nekaj še bolj problematičnega. Dogodek, kakršnoje naključno snidenje na tržnici, lah- ko razložimo na nedoločeno mnogo načinov: srečala sta se, ker je nekdo šel na tržnico nakupovat, ker j e nameraval njegov prijatelj na tržnici imeti javni govor; tema dvema razlagama lahko dodamo razlage tipa »nek možje zapu- stil svoj dom ob 10.30 zjutraj, tržnicaje kakšen kilometer vstran...«, itn. Toda 1 9 1 F I L I P GRC.IČ poanta je v tem, da v primeru, če ignoriramo prvenstvo smotrnega vzroka, j e potem na tak način mogoče razložiti vsak dogodek, tj., možnoje navesti nedo- ločeno mnogo vzrokov, ne da bi kakršnemukoli od njih prisodili prvenstvo. In ker j e tisto, kar ima nedoločeno mnogo vzrokov, spontani ali naključni dogodek, se izkaže, d a j e vsak dogodek spontani ali naključni dogodek. Če domnevamo, d a j e to nasledek stališča Aristotelovih nasprotnikov, lahko njihovo stališče primerjamo z stališčem določenih predsokratskih filo- zofov, ki so tarča Aristotelove kritike v Phys. 2.8 in ki skušajo razložiti naravne procese preprosto v terminih materialnega in delujočega vzroka: vse naravne stvari se po njihovem mnenju obnašajo tako, kot se, ker imajo materialni ele- menti, iz katerih so sestavljene, določene nujne lastnosti. Kar j e v takšnem pristopu po Aristotelovem mnenju med drugim napačno, je njegova razlagal- na moč, ki jo ima Aristotel za prešibko, pa vse do tega, da se ta sprevrne v svoje nasprotje, namreč v spontanost. Če želimo razložiti, zakaj imajo, na primer, ljudje takšne zobe, kot jih imajo - sprednji zobje so ostri in primerni za grize- nje, zadnji zobje so širši in služijo žvečenju hrane —, tedaj bi, če ignoriramo razlago v terminih smotrnega vzroka, morali reči, da s e j e enostavno zgodilo, da so takšni, kakršni pač so. Toda obstaja še neka druga možna razlaga, teleo- loška razlaga namreč: ker so ljudje takšni in takšni, so zobje takšni in takšni zaradi takšne in takšne funkcije. Eden izmed razlogov, zakaj ima Aristotel teleološko razlago za primernejšo, najdemo na 198b29-32: V primerih, ko so se stvari dogodile tako, kot da bi nastale 'zaradi neče- sa', so - prikladno sestavljene kot rezultati spontanosti - , preživele; ko se niso, so propadle, in še propadajo, kot pravi Empedokles za teleta s človeško glavo. Če imajo predsokratski filozofi, kijih Aristotel kritizira, prav, nastopi vpra- šanje, kako je mogoče, da j e preživela takšna in takšna oblika zob, če je, kot so prisiljeni trditi, rezultat spontanosti. Na to niso zmožni odgovoriti; edino, kar lahko rečejo,je, d a j e to zato, ker so zobje (spontano) prikladno zgrajeni na takšen način. Vendar pa to ne more biti poln odgovor, saj ne ugotovi zakaj, na primer, teleta s človeško glavo niso preživela. Da bi odgovor dopolnili, bi morali reči, da so rezultati spontanosti preživeli zato, ker so bili prikladno zgrajeni na isti način, na katerega bi bili zgrajeni, če bi do njih prišlo »zaradi nečesa«, iz česar sledi, d a j e teleološka razlaga boljša od konkurenčne. Moč- nejši razlog njene premoči najdemo na 198a34-199;i5: takšna in takšna oblika zobje naravni pojav; naravni pojavi se, kot nekaj, kar je zoperstavljeno rezul- tatom spontanosti, bodisi vedno bodisi večinoma obnašajo na isti način; zato je takšna in takšna oblika zob, če ni rezultat spontanosti, »zaradi nečesa« (saj 1 9 2 NAKLJUČJE IN ČLOVEŠKO DELOVANJE V ARISTOTELOVI FIZIKI j e prejšnji argument pokazal, da obstajata le dve možni razlagi, »spontano« in »zaradi nečesa«). Vprašanje »Zakaj imajo zobje obliko, kakršno imajo, in zakaj je ta prežive- la?« je podobno vprašanju »Kaj j e običajni razlog zakaj srečamo naše prijate- lje na tržnici?« — obe vsako zase zadevata regularnost naravnih in človeških dogodkov. Zlahka je mogoče videti, d a j e stališče Aristotelovih nasprotnikov na 2.4 glede razlage človeškega delovanja skoraj enako kot stališče njegovih nasprotnikov na področju filozofije narave. Ker se ne menijo za vlogo smotr- nega vzroka pri razlagi človeškega delovanja, so prisiljeni vztrajati pri tem, da se preprosto zgodi, da na tržnici srečamo svoje prijatelje. Prav tako j e očitno, da se isti argument, ki ga Aristotel uporabi na 2.8 proti predsokratskim filozo- fom narave, nanaša tudi na naš primer. Nadalje, eden izmed razlogov za na- pačno razlago tako na področju človeškega delovanja kot na področju narav- nih procesovje sprevrnitev pravega reda razlage. Aristotel včasih zgodnje filo- zofe kritizira zato, ker ne izhajajo iz dejstva, d a j e explanandum takšna in tak- šna stvar, temveč iz načina, na katerega se je zgodil (PA 1.1, 64(P10-14). Če pri poskusu razlage naključnega dogodka izhajamo iz načina, na katerega se j e zgodil, tedaj sledi eden (ali oba) izmed naslednjih sklepov. Prvič, na podla- gi tega smo prisiljeni sklepati, da ima obravnavani dogodek določen vzrok, kar trdijo Aristotelovi nasprotniki na 2.4. Drugič, na podlagi tega smo prisilje- ni sklepati, da to ni »zaradi nečesa«, saj bi smoter, zaradi katerega bi se to zgodilo, če bi se ne zgodilo po naključju, ne vladal procesu njegove dogodi- tve. Če v naspro^u s tem za svoje izhodišče vzamemo dejstvo, d a j e naključni izid takšna in takšna vrsta stvari, potem se izognemo obema tema sklepoma. Aristotelova trditev, da so naključni dogodki »zaradi nečesa«, j e potemtakem naravna posledica konsistentne uporabe načel, kijih ponavadi priporoča filo- zofom narave; tako pojasnjen obstoj naključnih dogodkov pa potrjuje njego- vo prepričanje, da ima teleološka razlaga premoč nad vsemi ostalimi vrstami razlage. Prevedla Dragana Kršič Filip Grgič Inštitut za filozofijo Zagreb 1 9 3 F I L I P GRC.IČ Viri in literatura Bonitz, H., Aristotelische Studien /., Sitz.-Ber. d. K. Wiss., Phil.-Hist. Cl., zv. 39, Dunaj 1862. Charlton, W., Aristotle's Physics: Books I and II., prev. z uvod. študijo in opom- bami, 2. izd., Clarendon Press, Oxford 1992. Ebert, Th., »Aristotelian Accidents«, Oxford Studies in Ancient Philosophy, 16, 1998, str. 133-159. Grgic, F., »Aristotle against the Determinist: Metaphysics 6.3«, International Phi- losophical Quarterly, 38, 1998, str. 127-136. Judson, L., »Chance and 'Always or For the Most Part' in Aristotle«, v: Judson L., (ur.), Aristotle's Physics: A Collection of Essays, Clarendon Press, Oxford 1991, str. 73-99. Kirwan, Ch., Aristotle's Metaphysics: Books r, A andE, prev. z opombami, Cla- rendon Press, Oxford 1971. Lennox,J., »Aristotle on Chance«, Archivfur Geschichte derPhilosophie, 66,1984, str. 52-60. Mansion, A., Introduction à la physique aristotélicienne, 2. izd., Institut supérieur de philosophie, Louvain 1946. Mignucci, M., »a>ç èjtl TO JTOXV et nécessaire dans la conception aristotélicien- ne de la science«, v: E. Berti (ur.), Aristotle on Science: The Posterior Analy- tics, Editrice Antenore, Padua 1981, str. 173-203. Owens, D., Causes and Coincidences, Cambridge University Press, Cambridge 1992. Ross, W. D., Aristotle's Physics, tekst z uvodom in opombami, Clarendon Press, Oxford 1936. Sauvé Meyer, S., »Aristotle, Teleology, and Reduction«, Philosophical Review, 101, 1992, str. 791-823. Sorabji, R., Necessity, Cause, and Blame: Perspectives on Aristotle's Theory, Duck- worth, London 1980. Torstrik, A.: »jtegi rvyy]ç, xai avro/xâtov: Arist. Phys. B 4-6«, Hermes, 9, 1875, str. 423-70. Wagner, H., Aristoteles, Physikvorlesung, 5. izd., Akademie-Verlag, Berlin 1989. 1 9 4