PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7-.
C
T.
rn
7-
ro
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 265 (12.297)
Trst, torek, 26. novembra 1985
z
Š
r_
H
Z
H.
a
CD
«


O-
o
8
8
o
Šestdeset mrtvih in trideset ranjenih v najtežjem obračunu kake preusmeritve
Krvavi razplet na malteškem letališču vzbuja grozo v vsej svetovni javnosti
LA VALLETTA — Vsa svetovna javnost se je včeraj po sobotni ugrabitvi in nedeljskem krvavem napadu pripadnikov egiptovskih e-litnih oddelkov na egiptovski »boeing 737«, z grozo spraševala, kam vodi tako stopnjevanje nasilja. Šestdeset mrtvih je eden najhujših o-bračunov v zgodovini zračnega piratstva. Še nikoli prej niso ugrabitelji pokazali take zločinske odločnosti in slepega nasilja kot v sedanjem primeru.
Streljanje talcev, da bi od oblasti izsilili gorivo, je nevaren precedens, ki bi se lahko ponovil. Dva talca so tako hladnokrvno ubili, njuni trupli pa odvrgli iz letala, tretji pa se je čudežno rešil, kor ga je krogla samo o-plazila.
Togo odločnost pa so pokazale tudi oblasti. Že sam pristanek na letališču v La Valletti je to nesporno dokazoval. Malteške o-blasti so namreč ugasile vse letališke luči, da je letalo pristalo v skoraj nemogočih pogojih, saj piloti niso imeli druge izbire, ker jim je že primanjkovalo goriva. Dvajset potnikov so ugrabitelji izpustili, a v zameno niso dobili goriva. Malteške objasti so namreč zahtevale, da morajo predhodno osvoboditi vse potnike. Pogajanja s pozicij sile so se tako nadaljevala. Medtem pa je v dogovoru med malteško in egiptovsko vlado pristalo v La Valletti egiptovsko transportno letalo s pripadniki elitnega oddelka »Saaka« (Strela), državi sta se torej odločili za vojaški poseg.
Kaj je botrovalo temu sklepu, je težko od-
govoriti. Poveljniku letala je v trenutku nepazljivosti ugrabiteljev uspelo sporočiti kontrolnemu stolpu, da je položaj na letalu brezupen, da teroristi ubivajo talce in se znašajo nad potniki.
Pred napadom v nedeljo ponoči pa so ponovno zatemnili letališče, kar je nedvomno opozorilo teroriste, da se nekaj dogaja. Presenečenje se je torej izjalovilo. Ko so egiptovski vojaki vdrli v letalo, je teroristom uspelo odvreči med potnike dve ročni bombi. Eksplozijam je sledil požar in splošna zmeda. Ko se je vse končalo, so v trupu letala prešteli 58 trupel, med njimi tudi trupla petih teroristov, štirih Palestincev in enega Sirca.
Tragičen epilog je takoj sprožil vprašanje, ali ni bilo drugih možnosti? Dobršen del zahodnih vlad je včeraj opravičeval egiptovski sklep. Tudi Francija in Italija, ki sta v preteklosti dosledno zagovarjali prožnost in pogajanja, ne dajeta sodb.
Sedaj pa se vsi sprašujejo, kdo je vodil u-grabitelje tega nesrečnega kitala, ki so ga že dvakrat prej ugrabili, leta 1976 libijski agenti, 10. oktobra letos pa ameriška bojna letala, ker je imel na krovu ugrabitelje potniške ladje »Achille Lauro«. So bili iz vrst »Egiptovske revolucije« ali Abu Nidalovih palestinskih skrajnežev? Nedvomno je le dejstvo, da so se v zadnjih urah do skrajnosti skalili odnosi med Egiptom in Libijo, da je Kairo že poslal na mejo vojaške enote.
SPDT odlikovano z Bloudkovo nagrado
LJUBLJANA — Slavensko planinsko društvo iz Trsta je sinoči na slavnostni skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije prejelo najvišje slovensko priznanje za dosežke na področju telesne kulture — nagrado Stanka Bloudka.
Podeljevanje Bloudkovih priznanj in plaket (skupno je bilo podeljenih 25 plaket in 10 nagrad posameznikom in organizacijam) je bilo na slavnostni seji skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij v prostorih skupščine SR Slovenije, na kateri so predvsem proslavili 40-letnico telesne kulture v svobodi.
To je že 21. zapovrstjo, ko najbolj zaslužnim na športnem pod-ročju podeljujejo to prestižno priznanje, zamejci pa so jo tokrat prejeli tretjič: pred mnogimi leti ŠZ Bor, leta 1983 ZSŠDI, letos pa SPDT. Slavnostni govornik sinočnjega večera je bil predsednik ZTKO Ljubo Jasnič, ki je poudaril sončne pa tudi senčne plati telesne kulture v Sloveniji, na kar je predsednik TKS Slovenije Tone Florjančič Podeljeval priznanja. Najprej so bile na vrsti plakete, nato pa še osrednje nagrade. Delegacijo SPDT je vodil njen predsednik Aleksander Sirk, ki je tudi nagrado prevzel. V motivaciji nagrade je med drugim rečeno takole: Slovensko planinsko društvo Trst: za uspešen Tazvoj planinstva in telesnokultume dejavnosti med zamejskimi Slo-venci na sploh. Ustanovljeno že leta 1904 iz izrazito narodnoobramb-nih vzgibov, je Slovensko planinsko društvo Trst to svojo vsebinsko značilnost ohranjevalo vseskozi, vse do današnjih dni. Z učinkovitim Prapagandnim in prepričevalnim nastopom ter z veliko delavnostjo, 3e to planinsko društvo oplajalo zavest slovenskih ljudi.
Na podeljevanju je bil med drugimi prisoten tudi predsednik ZS SLI dr. Odo Kalan. Po zaključku slovesnosti je sledil sprejem pred-sednika izvršnega sveta SR Slovenije Dušana Šinigoja.
Cumpeta in Scarano pri podtajniku Amatu
Podaljšanje goriške proste cone ter »paket« za Trst in Gorico
SANDOR TENCE
RIM — Vlada bo v zelo kratkem času, morda že prihodnji teden, odobrila dekret, ki bo za določen čas (verjetno za eno leto) podaljšal veljavo zakona o go-riški prosti coni. To je sinoči zagotovil podtajnik pri predsedstvu vlade Giuliano Amato predsedniku goriške pokrajine Cumpeti in županu Scaranu, ki sta ga na srečanju v palači Chigi opozorila na najbolj pereče in aktualne probleme posoškega gospodarstva, župan je visokemu predstavniku Craxijeve vlade Obrazložil nedavno resolucijo občinskega sveta, ki se po eni strani zavzema za podaljšanje zakona o prosti coni, po drugi pa za njegovo čimprejšnjo prilagoditev novim družbeno -ekonomskim razmeram v pokrajini. Omenjeno resolucijo so prejšnji teden podprle vse pobtične sile, z izjemo PLI in predstavnika »zelenih«. Zakon o goriški prosti coni zapade konec leta in dekret, ki ga bo vlada odobrila, ne bo samo podaljšal njegove veljave, ampak bo tudi odprl pot reviziji celotnega normativa, za katero se odločno zavzemajo vse goriške politične sile in družbene komponente.
Cumpeta in Scarano, ki ju je spremljal goriški poslanec Rebulla, sta se pri Amatu pozanimala tudi o
poteku postopka za odobritev znanega »paketa« za Trst in Gorico ter predlagala nekatere vložke v podporo po-soški ekonomiji. Poslanska zbornica bi morala »paket« odobriti že jutri, novi goriški predlogi bodo zato skoraj gotovo prišh v poštev v senatni razpravi, ki jo bo vlada kar se da pospešila, tako da bo osnutek uzakonjen še pred koncem leta Med zanimivimi predlogi, ki jih je izdelala ožja delovna komisija poslanske zbornice, sodi, kot smo že poročali, tudi ustanovitev prve goriške univerzitetne fakultete in sicer inštituta za izpopolnjevanje visokih kadrov v diplomatskih in upravnih vedah, ki bo formalno spadal pod okrilje tržaškega vseučilišča, dejansko pa bo samostojen. »Paket«, ki je doslej naletel na podporo vladnih strank in komunistov, predvideva tudi reformo rotacijskega sklada za gospodarske posege na Tržaškem in na Goriškem (FRIE) ter se hkrati zavzema za pospešitev ekonomskega sodelovanja z Avstrijo in z Jugoslavijo.
Na sestanku z najožjim Craxijevim sodelavcem je tekla beseda tudi o zakonskih predlogih za gospodarsko ovrednotenje obmejnih področij Furlanije - Julijske krajine, ob koncu pa sta Cumpeta in Scarano uradno povabila Amata na obsik v Gorico, do katerega bo pri-šlo v bližnji bodočnosti.
Po pisanju »Piccola« o trebenskem vrtcu
Danes na naših športnih straneh
Na lazi je treba reagirati
STOJAN SPETIČ
Hjl® lekarnar prodaja strup ali magoni zaprejo. Podobno je s ti-■ M zastruplja ozračje s svojimi iy s-ietinami in sovraštvom. Najbrž Ifyj kl.iučje, da so zavezniki od leta »J>i <J° 1954 prepovedali izhajanje dr,, .a« in so ga zato tiskali pod ske»lni 'm('nom. Med sklepi italijan-odporništva je bil namreč tudi b.L.a je treba preprečiti nadaljnje f^ie časopisov, ki so bili steber '«na.
V'rioi zapisal zato, da bi mladina ^1. tf 'n ^1 mi kdo ne spet oči-Itàjjjj Nasprotujem svobodi tiska. V JI Predvideva zakon tudi zaščito
javnosti pred objavljanjem lažnih in tendencioznih vesti, še posebej če o-grožajo javni red.
Prav to se je zgodilo pred meseci ko je Piccolo objavil laži o repenta-brskem vrtcu in se zagnal v svojo doslej najbolj umazano protislovensko kampanjo. Takrat so pisali, da v slovenski občini ne dajejo hrane italijanskim malčkom, medtem ko jih je le mati odpisala, ker ni hotela plačevati refekcije. In vendar je Piccolo tedaj dosegel svoj cilj. Fašisti so pomazali repentabrski vrtec, neki pisun je to vključil v svojo knjigo o »slovanski nevarnosti«, nato še drugi, tretji itd. Sedaj se razni dopisniki Piccola sklicujejo na tisti izmišljeni dogodek, ga dopolnjujejo z novimi, prav tako izmišljenimi podrobnostmi
in tako še naprej prilivajo olja na ogenj protislovenske mržnje. Kajti Tržačanom je sveto, kar piše njihov časopis, edini, ki ga berejo, čeprav so ga v preteklosti že imenovali »mali lažnjivec« (bugiardello).
»Brala sem v časopisu...« pomeni v Trstu isto, kot če bi nekaj objavil u-radni list republike: je sveta resnica, vsaj za množico naivnih in povsem zasvojenih z mamilom dezinformacije, ki jo ta dnevnik širi že celo stoletje.
Tak sistem dezinformacije ni posebnost naših krajev. Tudi velesile se ga občasno poslužujejo, ko dosežejo objavo neke ne.'esnice ali polresnice v kakem malem nepomembnem listi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dokaj uspešen vikend
Ta športni vikend je bil za naša moštva dokaj uspešen. Na odbojkarskih igriščih smo želi skoraj same zmage. V 2. ženski italijanski ligi je Meblo kar nadigral od bojkarice iz Vivenze, uspešna sta bila ludi predstavnika v ženski C 2 ligi (Bor Friulexport in Sloga), slovenski tretjeligaški derbi na Goriškem pa se je končal z zmago odbojkarjev Vala.
Košarkarji so tokrat igrali spremenljivo. Jadran je v drugi italijan ski liki zamudil lepo priložnost, da bi doma premagal celo enega od vo-
dilnih moštev, Spondilatte iz Cremane. Kljub porazu pa so naši košarkarji v tem srečanju pokazali napredek, kar je spodbudno pred nedeljskim gostovanjem v Bustu Arsizio. V promocijskem prvenstvu sta bila Breg Adrialherm in Kontovel Electronic Shop uspešna, Bor Radenska in Dom pa sta ostala praznik rok.
Za lep podvig je poskrbel Benečan Evelino Matlelig, ki je kot navigator pilotu Aguzzoniju, osvojil prvo mesto na avtomobilskem rallyju po Krasu in Vzhodnih Brdih.
Slovenski derbi v 3. nogometni a-materski liki je osvojil Kras, ki je premagal proseško Primorje in tako prevzel prvo mesto na skupni lestvici. Novi prvenstveni točki sta v 2. AL osvojili Zarja in Vesna.
Osnntek sporazuma za javno osebje
RIM — Minister Gaspari je včeraj podpisal s sindikati osnutek sporazuma o novih delovnih pogodbah javnega osebja, ki zadeva draginjsko doklado, skrajšanje umika, spodbude za produktivnost in zaposlovanje. Dra-ginjska doklada bo popolnoma krila pred inflacijo plače do 580 tisoč lir mesečno, ostanek pa za 25 odstotkov. Zaračunali jo bodo vsakih 6 mesecev, vsak september pa bodo preverili, ali je inflacija narasla nad predvidevanji vlade in v tem primem prilagodili plače. Tedenski delovni čas bodo do konca leta 1987 skrajšali na efektivnih 36 ur. Dokončno besedilo bodo podpisali decembra in bo osnova za obnovitev delovnih pogodb 3.600.000 javnih uslužbencev.
Sklepni dokument na srečanju bivših borcev sosednih dežel v Vidmu
Gradnja miru in sožitja v svetu se pričenja s priznanjem pravic manjšin v našem prostoru
VIDEM — V občinski palači Ajace v Vidmu se je v nedeljo zaključilo dvodnevno srečanje borčevskih organizacij in organizacij žrtev vojne v prostoru Alpe Adria. Srečanja, ki je bilo že deseto po vrsti, so se udeležile delegacije Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvatske, Koroške in Štajerske. Na sklepnem zasedanju so bili prisotni zastopniki krajevne oblasti, med temi tudi videmski župan Bressani, predstavniki pobtičnih strank in vojaška oblast.
V posegih, ki so si sledili v zaključnem delu dvodnevne razprave, so bile prisotne teme, lei so letos označevale vsebino srečanja. Predvsem mir in razorožitev ter predlogi, ki v prostoru Alpe Adria — stičišču narodov in kultur, lahko dajo zgled mednarodnemu sožitju v svetu. Od tod zahteva po uresničitvi brez jedrske cone, pa tudi zahteva po zaščiti manjšin in izboljšanju gospodarskih in turističnih stikov med sosednimi deželami.
Med posegi, ki so se dotaknili teh vprašanj, velja omeniti nekaj misli iz govora Dušana Košute, tajnika tržaškega pokrajinskega odbora VZ PI-ANPI. Košuta se je spomnil desetletnice podpisa osimskih sporazumov in neizpolnjenih obvez do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Navezujoč se na problematiko miru v svetu je dejal: »če hočemo uresničevati kulturo univerzalnega miru, ki predstavlja problem življenja ali smrti za celo človeštvo, je naša dolžnost, da kolikor moremo, to kulturo čimbolj razvijemo v naših sosednih deželah, kar pomeni kazalec za odnose med našimi državami.« Brez spoštovanja pravic narodnostnih manjšin, ki živijo v sosednih deželah, je nadaljeval Košuta, bodo vsi pozivi za mir in sožitje padli v prazno. Navedel je podatke o prisotnosti Slovencev v Trstu v začetku stoletja in posledice, ki jih je imela raznarodovalna politika fašizma ter izrazil željo, da bi pravični
zaščitni zakon enkrat za vselej zaključil to črno poglavje in postavil pogoje za resnični mir in koristno sožitje.
Udeleženci srečanja so zatem odobrili sklep; no resolucijo, v kateri so povzete vodilne misli razprave. Močno je poudarjena zahteva po miru in sožitju v svetu in zavzetost za razoroževanje. V tem okviru, je rečeno v sklepnem dokumentu, »je treba primemo upoštevati tudi temeljni element globlje in pravičnejše obrambe ter priznanja pravic manjšin, ki so nenadomestljiva komponenta v koristnih političnih, kulturnih in gospodarskih odnosih med našimi modernimi in demokratičnimi državami, in so faktor, ki bogati, ne pa siromaši večino.« Od tod poziv k uresničitvi politične h} socialne vsebine osimskih sporazumov, kot tudi dunajske državne pogodbe, ki nalagajo državam podpisnicam dolžnosti, katerim se ne smejo izneveriti z zamudami in zavlačevanjem.
V Rimu 217 škofov in mnogo laičnih slušateljev
Izredna škofovska sinoda pregleduje duha koncila
RIM — S tradicionalnim liturgičnim obredom v baziliki sv. Petra se je v nedeljo zjutraj uradno pričela izredna sinoda, posvečena 20-letnici drugega vatikanskega koncila, ki se je udeležujejo predsedniki škofijskih komisij iz skoraj vseh držav sveta. Gre za zelo pomemben škofijski cerkveni zbor, ki ima po eni strani nalogo, da izdela obračun teh pokoncilskih let, po drugi strani pa, da preveri aktualnost tistega zgodovinskega dogodka, ki je tako globoko vplival na notranje cerkveno življenje z velikimi učinki tudi na družbeno stvarnost.
Škofje bodo morali v dveh tednih zasedanj in konferenc skušati odgovoriti na vprašanje ali je sedanja Cerkev v svojem vsakdanu ostala zvesta koncilski reformi ali pa se je postopoma podredila mrzlim vetrovom »re-
stavracije«, ki so začeli pihati, ko je bil za Petrovega naslednika izbran poljski papež. Odgovor bo vse prej kot lahek in bo ostal, kot že napovedujejo izkušeni vati-kanisti, tudi vnaprej zavit v tančico dvoumnosti in neiz-rečenosti, ki sta značilni za podobna cerkvena zborovanja. Za kulisami se vsekakor obeta oster spor med različnimi »dušami« katoliške skupnosti, ki je prišel do izraza že med samimi pripravami na sinodo.
Sinode se udeležuje 217 škofov (165 od teh ima volilno pravico) ter precejšnje število uglednih laičnih slušateljev, med katerimi je najbolj poznana mati Tereza iz Kalkute. Zborovanju sledi tudi rekordno število časnikarjev, med katerimi je kar tristo tujih, kar priča o velikem zanimanju za sinodo, ki vlada po svetu, (st)
Delegacija SFRJ v Lesotu
MAŠERU — Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar z2 zunanje zadeve Raif Dizdarevič, je včeraj končala obisk v Lesotu, neodvisni državi na jugu Afrike, ki jo obkroža ozemlje rasistične Južne Afrike. Delegacija se je včeraj dopoldne sešla z najvišjimi predstavniki te države, ki so v zvezi z zunanjo politiko Lesota poudarili, da je neuvrščenost edina realna politika, ki državi omogoča prihodnost.
Po obisku v Zimbabveju in Lesotu je jugoslovanska delegacija včeraj odpotovala in se bo predvidoma ustavila še v Džibutiju. (dd)
Druga smrt za AIDS v Jugoslaviji
BEOGRAD — Na vojnomedicinski akademiji v Beogradu je umrl drugi bolnik v Jugoslaviji, za katerega so ugotovili, da je obolel za zloglasno boleznijo AIDS. Kot so sporočile zdravstvene oblasti, je bil pacient Afričan in je zelo pozno prispel na zdravljenje v VMA. S posebnim testom v ljubljanskem laboratoriju so ugotovih, da je v resnici šlo za AIDS, vendar je bolnik umrl prej, preden je pristojna zvezna komisija popolnoma obdelala primer ter izdala uradno sporočilo. Prvi uradno registrirani bolnik z AIDS je bil petintridesetletni intelektualec iz Beograda, Id se je smrtno ponesrečil v tujini, (dd)
• Na laži je treba reagirati
NADALJE VAN JE S 1. STRANI
ču nekje bogu za hrbtom, nato pa obesijo na veliki zvon, če ni nihče reagiral na objavljeno laž.
Isto se dogaja pri nas. Napisali so, da v Dolini zapirajo italijanske šole, da v Repentabru in v vseh slovenskih občinah imajo dvojno tarifo za hrano (nižjo za slovenske, višjo za italijanske otroke), pisali so še o tem, da v Trebčah nočejo italijanskih malčkov. V občinskem svetu smo razkrinkali Piccolove laži, a urednikom v Ul. Silvio Pellico ni prav nič mar. Vodi jih znano pravilo »Klevetaj, klevetaj, nekaj bo že ostalo«. Večina ljudi bo verjelà tem izmišljenim vestem prav tako, kot še danes verjame izmišljeni krvoločni živali, ki naj bi jo dvojica tržaških turistov prinesla iz Afrike in ki naj bi požrla dve mački... vsa vest je bila izmišljena, od prve do zadnje vrste, vendar so ji v Trstu mnogi verjeli.
Tako so lahko vsi preverili naivno
lahkovernost tržaških bralcev, ki se še niso naučili primerjati različnih informacij iz različnih virov. Kaj storiti? Posebno še, ker so Trebče bile povod za novo kampanjo proti zaščiti slovenske manjšine in so bile o-čitno za to naročeni tudi članki in pisma. Če bi od vsega začetka tožili Piccolo za vsako objavljeno neresnico, zahtevali skladno z zakonom, naj objavi popravek, bi Repentabor in Dolina ne bila že na knjigah kot primera rasizma do Italijanov. Nekaj več poguma potrebujemo, kje je Sindikat slovenske šole, da bo ščitil vsaj prizadete šolnike? Kje razne domače organizacije z vzhodnega Krasa? Mar nimamo Slovenci bojevitih in politično angažiranih advokatov, ki znajo sukati pero, poznajo kazenski zakonik in vedo napisati tožbo, da bo zalegla in zamašila gobec lažnjivcem?
Ali se ne zavedamo, da bodo današnje izmišljotine čez sto let... uradna zgodovina, če jim ne bomo zaustavili poti v svet?
STOJAN SPETIČ
Vrsta potresnih sunkov v Črnogorskem primorju
TITOGRAD — Naprave republiškega seizmološkega zavoda v Titogradu so zaznale v nedeljo ob 13. uri in 54 minut močan potres z epicentrom na območju med Budvo in Cetinjem. Moč potresa je v epicentru znašala 6,5 stopnje Mercallijeve lestvice.
Dve minuti po tem potresu so zaznali še enega, enake moči, z epicentrom na istem področju. Potresa so zaznali na vsem Črnogorskem primorju.
Na tem področju so ob 14. uri in 45 minut zaznali še tretji potres, moči 6. stopnje Mercallijeve skale. Po prvih informacijah je nastalo nekaj škode, na cesti Cetinje - Budva pa se je odkrušilo pecej kamenja, tako da so cesto zaprli za ves promet. Številni stanovalci Tivta, Kotorja, Hercegno-vega in drugih obalnih mest so se po potresih preselili na ulice in v parke. Nihče ni bil ranjen. Pred popoldanskimi potresi so titograjske naprave zaznale ob 2.45 zjutraj potres 5. stopnje z epicentrom 60 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Črne gore v predelu severne Albanije, kjer se tla tresejo že deset dni. Na tem področju so v zadnjih treh dneh zaznali 12 potresov med peto in šesto stopnjo Mercallijeve lestvice.
Ob 16. uri in 7 minut so v črnogorskem primorju zaznali še en potres pete stopnje po Mercallijevi lestvici. Občinski štabi civilne zaščite poročajo o poškodbah starejših stanovanjskih objektov v Budvi in Petrovcu na moru. (dd)
Za prehod madžarske meje treba zamenjati več dinarjev
SUBOTICA — Jugoslovanski državljani, ki potujejo na Madžarsko, morajo od sobote na mejnih prehodih zamenjati 5.400 namesto dosedanjih 5.000 dinarjev. Za ta znesek dobi]0 tako kot prej 760 forintov. Tudi pot' niki z maloobmejno prepustnico m°' rajo pri vstopu na Madžarsko zam°' njati po 2.700 namesto 2.500 dinarje0 in za omenjeni znesek dobijo 380 f°~ rintov. Obvezna zamenjava dinarje0 ne velja za otroke, če potujejo s pot' nim listom staršev in za Jugoslovan0’ ki prek Madžarske potujejo v tranzitu in to samo z ladjami, vlaki letali. Za tranzitne potnike z osebnimi avtomobili izjema ne velja. Sklep o povečanju zneska zamenjave din0' ijev za forinte je posledica spremen1' be tečajne liste valut, (dd)
Nov napad na sile ZDA v Zahodni Nemčiji
Ogromna škoda in 38 ranjencev ob atentatu na veleblagovnico
BONN — Policija nima še nobenega sledu za atentatorji, ki so v nedeljo pred ameriškim nakupovalnim centrom v severnem delu Frankfurta povzročili močno eksplozijo razstreliva, skritega v prtljažniku avtomobila, ki je bil parkiran na ulici pred centrom. Ranjenih je bilo 38 oseb in povzročena velika gmotna škoda.
Zahodnonemške oblasti jemljejo atentat tako resno, da je preiskavo prevzel zvezni kriminalni urad na čelu z vrhovnim tožilcem Rebmannom. Predstavnik zveznega tožilstva je izjavil, da so atentat verjetno izvedli levičarski teroristi. Sum se obrača proti njim, ker je ta atentat v nekih pogledih podoben atentatu na vojaškem ameriškem delu frankfurtskega letališča 8. avgusta letos, ko je eksplodiral avto, napolnjen z razstrelivom. Takrat sta bili dve osebi ubiti, 20 pa je bilo ranjenih.
Tudi glede nabave avtomobila so podobnosti z atentatom na frankfurtskem letališču. Avtomobil, ki je v nedeljo eksplodiral, je BMW 525 z oznako AB-CH 350, ki ga je v soboto na privatnem avtomobilskem semnju v Gravenbruchu kupil domnevni Marokance. Avgusta je avto, ki je eksplodiral na frankfurtskem letališču, kupila neznana temnolasa ženska, stara 30 do 35 let. Policija jo še vedno išče.
Hessenski notranji minister Horst Winterstein in frankfurtski župan Walter Wallmann sta prišla na mesto atentata in sta izrazila sožalje ameriškemu poveljni-
ku mesta generalu Robertu Wetziu.
»Zagledala sem strahovito jarko svetlobo, ki se mi je naglo bližala, in potem so začeli deževati stekleni drobci,« je povedala mlada prodajalka v ameriškem nakupovalnem centru. Dodala je, da je mislila samo na beg. Kako močna je bila eksplozija, dokazuje škoda, ki jo je povzročila. Prostor, ki leži med ameriško veleblagovnico PX, bencinsko črpalko in avtomobilsko pralnico je opustošen. Uničenih je 47 avtomobilov in dele zidov in steklo je eksplozija raznesla na razdaljo do 250 metrov. Od avtomobila, v katerem je eksplodiral naboj, je ostal samo kup skrivljenega železja. V zidu avtomobilske pralnice je nastala več kvadratnih metrov velika luknja. Sreča v nesreči je bila, da se ni vnelo 50.000 litrov bencina, uskladiščenega pod bencinsko črpalko. Vnelo se je samo nekaj bencina, ki so ga gasilci naglo pogasili. Policija domneva, da so atentatorji morda računali s tem, da se bo vnel bencin pod črpalko, kar bi povzročilo neprimerno hujše opustošenje.
Zahodnonemški zunanji minister Hans-Dietrich Gen-scher je danes pozval države k tesnemu sodelovanju v boju proti terorizmu in je ostro obsodil frankfurtski atentat. Izrazil je sožalje ameriškemu veleposlaniku Richardu Burtu in izjavil, da ta gnusni atentat ne bo skalil ameriško - nemškega prijateljstva. Tudi drugi zahodnonemški politiki so obsodili atentat.
BOŽIDAR PAHOR
OLIMMC
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902
ZA SMUČANJE
ue ROSSIGNOl
A
K2
appada
V CENI SMUČI JE VKLJUČENO ZAVAROVANJE R. C. ALI SKIPASS ZA SAPPADO
Izmenjava izkušenj in napotki za delo
Na Trbižu prvo srečanje socialistov Furlanije-Julijske krajine in Koroške
TRBIŽ — Bujni rdeči nageljni na zasneženem Trbižu. S seboj so jih Prinesli ugledni, boljo rečeno, najbolj odgovorni v socialistični stranki (PSI) dežele Furlanije - Julijske krajine in »socialisti avstrijskokoroške socialde-ttiokratske stranke SP6«. Razdelili so jih številnemu zboru udeležencev prvega posveta socialistov dveh sosednjih dežel, zato zbranemu v Kulturnem centru, da bi preveril in ocenil dvostranske in v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran tudi večstranske odnose na političnem, gospodarskem ih kulturnem prizorišču, odnose, ki zaradi kraja in časa, v katerih se o-blikujejo (in pri tem imamo v mislih predvsem poženevske pogovore med Velesilama), presegajo zgoraj začrtani okvir in se vključujejo v širši evropski in svetovni prostor. Ljudje, ki so si kot člani socialistične internacionale zbrali nagelj za svoj simbol in ga vnesli tudi v svoje partijske zastave, so hoteli splošnemu življenju in dogajanju na tem prostoru vtisniti svoj pečat, ker sodijo, da i-niajo kot ljudje skupnega idejnega izhodišča posebna sporočila za sedanjo rabo, ki so bila vsa sprejemljiva, razen tistega, ki izhaja iz avstro-Tarksizma.
To za izhodišče in za začetek. Ob tem pa so zborovalci zadostili še celi vrsti potreb. Tako so se želeli Sestati na Trbižu, kjer je po prehodu Polovice socialdemokratov iz PSDI (zaradi globoke krize v stranki) v PSI Craxijeva stranka na Trbižu s svojimi sedanjimi stotimi člani dosegla »zgodovinski cilj«. Sestanek je nadalje pokazal, da so zanj zainteresirani fur-tanslii (in delno goriški) socialisti, niedtem ko tržaški veliko manj ali nič; kako naj si drugače razložimo njihovo odsotnost.
Svoj pomen je posvetu vtisnila prisotnost (socialističnega) ministra za delo De Micheflisa in njegova ugotovitev, da Evropa ne more niti ZDA in niti SZ pooblastiti, da krojita usodo Evropi, v kateri imajo zlasti članice delovne skupnosti Alpe-Jadran svojo zgodovinsko odgovornost, da iz o-srčja Evrope navzven širijo idejo Vse tesnejšega vsestranskega sodelo-vahja in tabo utrjujejo mir. Takšna Politika je toliko važnejša, je izjavil be Michelis, ker se bo po mnenju mno-IPh ob òsi Ren - Rodan začela ustvarjati vzhodneje postavljena nova os “altik - Jadransko morje. Od tod — dodajamo — izhajajo nove odgovomo-sti članic Alpe-Jadran in zlasti njenega »zgodovinskega jedra«, ki ga Predstavljajo tri republike, dežele in fogije, Slovenija, Koroška, Furlani-in - Julijska krajine, tri pripadnice neuvrščene, nevtralne in zapadnoblo-kovske politike.
Zasedanja so se udeležili glavar Koroške Wagner s svojimi najbolj tesnimi sodelavci- na oblasti in v straneh z italijanske strani pa član vsedržavnega vodstva sf na tor De Carli, Podpredsednik deželnega odbora Ren-žnlli, odbornik Zanfagnini, deželni tajnik Trombetta in pokrajinski predsednik iz Gorice Cumpeta. Posvet je vodil deželni odbornik Vespasiano, ki j^zbrane na posvetu ogovoril v obeh
Kakšna so bila poglavitna obravnavana vprašanja? Na prvem mestu bil promet (Avstrijci so dali prednost železniškemu), sicer pa so z za-oovoljstvom ugotovih, da bo prihod-'F leto odprta avtocesta po Kanal-jki dolini in bo tako med Rimom in
Onajem vzpostavljena neprekinjena avtocestna povezava. Avstrijska stran ■n zadovoljna, ker so na posredovanj v komisije Alpe-Jadran Italijani
odpravili -zastoje v carinjenju blaga na Kukovem. Avstrijska zvezna vlada je pristala na gradnjo predora pod Karnijskimi Alpami (čeprav Tirol temu nasprotuje). Gospodarski organizmi na Koroškem priporočajo krogom, ki se ukvarjajo s tranzitnim poslovanjem, naj se v vačji meri poslužujejo tržaškega pristanišča. Avstrijska stran je prav tako zainteresirana za večje vključevanje dežele F-JK v izgradnjo zimskošportnega središča na Mokrinah (Pramollo), in sicer zlasti z izgradnjo sodobnejše ceste iz Tablje na sedlo. Kar zadeva turizem, je beseda tekla tudi o kandidaturi treh sosednjih dežel za o-limpijske igre. Če pa bi ta zamisel ne šla v klas, ostajajo še vedno priložnosti za prirejanje svetovnega pokala (21. in 22. decembra, denimo, bo svetovni poklal v nordijskih disciplinah op. ur.).
Sicer pa je bila delovna skupnost Alpe - Jadran sila prisotna v razmišljanjih razpravljalcev na Trb,ižu. Njena pristanišča, pa turistična propaganda na tretjem tržišču so teme, ki so bile predmet zadnjih zasedanj v Benetkah, na Brionih in bodo prihodnji mesec tudi v Zagrebu. Itali-
janska stran se navdušuje, da bi v tej skupnosti poleg Lombardije, postala opazovalec tudi zahodnomadžar-ska dežela, ki sicer sodi v vzhodnoevropsko SEV. Opazovalec je tudi Bavarska, dežela, ki si brez nje (zaradi njene gospodarske moči) ni mogoče zamisliti nikakršne dobre odločitve na tem prostoru.
Deželni glavar Koroške Wagner je v svojem sklepnem govoru predlagal, naj bi bilo prihodnje (drugo) srečanje na Koroškem, kjer naj bi nadaljevali pogovore in jih razširili še na druga področja, med katerimi je Wagner o-menil tudi vprašanje narodnih manjšin, ki živijo na območju Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Iz njegovih (prevedenih) besed ni bilo mogoče razbrati, če je pri tem mislil na Slovence ali pa na Nemce, živeče v Italiji in najbrž tudi v Kanalski dolini in morda celo na oboje.
Pričakovali smo, da bodo narodne skupnosti vsaj omenili, če ne že poglobljeno govorili o njih, italijanski socialisti. Žal tega nismo dočakali, ampak si je, vsaj takrat in tam, v naših očeh točko pridobil nekdo, ki si je objektivno ne zasluži.
GORAZD VESEL
Brecht na odru PDG
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je pripravilo za drevi ob 20. uri svojo drugo premiero v sezoni 1985/86, dobro znano OPERO ZA TRI GROŠE Bertoka Brechta in Kurta Weilla. Besedilo je prevedel Matjaž Šekoranja, songe pa Ervin Fritz. Predstavo je zrežiral gost iz Poljske Jan Skotnicki, sceno in kostume sta zasnovala Juk in Micha Kowarski. Dramaturginja uprizoritve je bila Darja Dominkuš. Nastopa celoten ansambel PDG, okrepljen z zunanjimi sodelavci	(Slika: M. Zavadlav)
Koncert v Pliberku prava manifestacija skupnega slovenskega kulturnega prostora
CELOVEC — »Skupni kulturni prostor ne ogroža nikogar, razen tistih, ki želijo ločevati ljudi in narode«, je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wie-ser na sobotnem večernem koncertu pobratenih moških zborov iz Trža škega. Koroškega in Slovenije. Med pokrovitelji prireditve, ki je bila v glavni šoli v Pliberku, sta bila namreč poleg priberskega župana Franca Mikuscha tudi predsednik obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Wieser in Matevž Grilc (Narodni svet Slovencev).
»O besedi ločevanje pa žal ne moremo mimo koroške politične realnosti. Gre za manjšinsko šolstvo. Model, ki ga predlaga deželna via
da in ki izhaja iz tega, da hočejo napraviti konec zapostavljanju otrok, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, pomeni pravzaprav le vsebinsko potrditev več kot desetletne gonje nemškonacionalnih sil proti skupni vzgoji slovensko in nemško govorečih šolarjev,« je poudaril Wieser in nadaljeval: »Znano je, da smo Slovenci skupaj s celovško univerzo predlagali, da se najprej uvedejo tako imenovani šolski poskusi, in naj . r,e potem razpravlja o. spremembi dvojezičnega šolstva.«
Pobrateni moški pevski zbori »Tabor« z Opčin, »Franc Zgonik« iz Branika, »Zarja« iz Trbovelj in »Vres« iz Prevalj so prišli v goste k slovenskemu prosvetnemu društvu »Edi-
Danes seja deželnega sveta
TRST — Načrt del deželnega sveta je za v prihodnje natrpan z dogodki, saj se bodo seje vrstile kot na tekočem traku in to v raznih komisijah in v deželnem svetu samem. Že danes bo tako na sporedu seja deželnega sveta.
Predsednik odbora Biasutti bo svetovalcem poročal v zvez; s kontakti z zunanjim ministrstvom, glede priznanja naše dežele kot dežele obmejnega območja, na dnevnem redu pa so še druga vprašanja.
Že ta petek pa bo predsednik Biasutti orisal komisiji za proračun razvojni načrt, finančni zakon in poslovanje za leto 1984.
V Celovcu pripravljajo Kurenta
CELOVEC — Krščanska kulturna zveza v Celovcu pripravlja za v nedeljo, 8. decembra, premiero dramatizacije Cankarjevega Kurenta. Delo, ki ga je priredil za odrske deske Marjan Belina, bo ob 110-letnici Cankarjevega rojstva uprizorila na novo nastala skupina Oder Obace, ki jo je za nastop pripravil režiser Franci Končan.
Dogodek spada brez dvoma med odmevne kulturne manifestacije koroških Slovencev, ki iščejo tudi na gledališkem področju svoj obraz. In ni naključje, da so pri KKZ izbrali prav Kurenta, saj »večna in vsak dan globlja resnica o človeku in slovenskem narodu, ki jo je tako odkritosrčno, prizadeto in prepričljivo zapisal Cankar v svojem Kurentu, je resnica, do katere bi se moral ozaveščeno opredeliti vsak razmišljujoči človek«.
nost« iz Pliberka in k tukajšnjemu moškemu pevskemu zboru »Foltej Hartman«. Njegov nastop v prepolni dvorani — med mnogim; poslušalci z obeh strani meje je bil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič — se je razvil v pravo manifestacijo skupnosti slovenskega kulturnega prostora, skupnosti nekega naroda, ki sicer živi v štirih sosednjih državah, vendar čedalje bolj pogumno črpa moč za svoje kulturno snovanje iz tiste .skupnosti, iz katere je zrastel. Ali kakor je dejal Wieser: »Seveda se moramo vprašati, ali smo zamejci dovolj samozavestni, da se bomo tudi v prihodnjih desetletjih, kljub pritiskom germanizacije, italijanizacije, ohranili kot sestavni del slovenskega naroda. Na takšno vprašanje moramo odgovoriti z jasnim da, saj se je zavest o skupnem slo venskem kulturnem prostoru krepila :n na novo rojevala v pregnanstvu, v taboriščih smrti, v gozdovih in to v vseh tistih krajih, kjer Slovenci živimo že stoletja.«
Prihodnje leto bodo pobrateni moški zbor; prišli v goste k zboru »Tabor« na Opčine, razmišljajo pa tudi o organizaciji koncerta, na katerem bo vseh pet združeno zapelo deset pesmi. Osem so jih že naštudirali.
BARBARA GORIČAR
Sau potrjen za predsednika Unije Italijanov
PIRAN — Temeljni cilj Unije Italijanov z Reke in iz Istre je zavzemanje za kakovosten prehod od preproste zaščite narodnosti (koncept, ki zmeraj terja neke vrste »nadvlado«) k podružbljanju vprašanja narodnosti, kot zgodovinsko pomembenemu dejanju, ko s široko zastavljeno družbeno akcijo omogočimo celotni skupnosti ponovno pridobitev narodnostne jezikovne, kulturne in družbene dediščine, so med drugim zapisali v svojih programskih usmeritvah delegati pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji, ki so se konec tedna sešli (tokrat v Piranu) na tretji konferenci Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
Govorili so predvsem o minulem delu in programskih načrtih. Zavzeli so se, da bi vzgojno izobraževalni proces omogočal še učinkovitejše učenje jezika okolja, predvsem pa spoznavanje vrednot dvojezičnih, narodnostno mešanih območij. Večje poenotenje naj bi dosegli tudi na področju oblikovanja statutov, programov, pravilnikov, ki jih pripadniki narodnosti v narodnostno mešanih občinah dveh republik še zmeraj premalo enotno oblikujejo. Prav tako bi morali doseči večjo uveljavitev dvojezičnosti v združenem delu.
Na piranski konferenci so delegati pripadnikov italijanske narodnosti sprejeli tudi predlagano spremembo statuta, ki omogoča dvakratno (po dve leti dolgo) izvolitev predsednika. Tako so po dveh letih za predsednika ponovno izvolili Silvana Saua iz Izole.
(B. Š.)
DOMA IN V SVETU Slovenijales DOBRO POZNAN
■---Marko Waliritsvh ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH
ŠOL V GORICI
1.
1. oktobra 1885 se je v stavbi v Ulici sv. Klare št. 4 v Gorici, last goriškega Slovenca Budala, pričel pouk v novoustanovljeni slovenski osnovni šoli, ki jo je odprlo in vzdrževalo Politično društvo Sloga na pobudo dr. Antona Gregorčiča, Bila je to dvorazredna dekliška šola, odprta dve leti, potem ko je bil v isti stavbi na jesen 1883 odprt slovenski otroški vrtec. Iz tega vrtca in te osnovne šole, prve izključno v slovenskem jeziku v mestu, se je razvilo močno slovensko šolstvo v Gorici in vzgoji tisočev slovenskih deklet in fantov v
slovenskih šolah, tako zasebnih kot državnih, se je treba zahvaliti, da je narodna zavest Slovencev v Gorici še vedno živa.
Pričujoči spis je avtor sestavil na podlagi lastnih spisov, ki so bili že objavljeni v nekaterih spominskih publikacijah ter v periodičnem tisku, kot na podlagi novejših izsledkov, še zlasti upoštevajoč doslej neuporabljene arhivske vire.
V številnih priložnostnih spisih, ki so1 bili še zlasti v zadnjih letih objavljeni tako v spominskih brošurah, ki so izšle ob priliki poimenovanja nekaterih osnovnih šol na Goriškem, kot tudi v periodičnem časopisju ter zbornikih, je prišla do izraza pomembnost, ki j0 že več kot sto let imajo slovenske osnovne šole na tem najbolj izpostavljenem zahodnem robu slovenske zemlje. Šole, najprej tiste na podeželju, kjer je bil pouk dokaj nereden in tudi neobvezen, potem pa osnovne, ki so jih ustanavljale občine, upoštevajoč takratno zares napredno avstrijsko zakonodajo, kasneje še srednje vseh stopenj in vrst, so zaradi prizadevanja učiteljev in profesorjev ter vseh, ki so jih v tem podpirali, dale slovenskemu človeku na Goriškem tako veliko možnost kulturnega osveščanja in delovanja, da lahko še da-
nes, po več kot sto letih pozitivno občutimo takratna prizadevanja. Še v zaičetku druge polovice prejšnjega stoletja delno nepismeno ljudstvo, se je že kmalu po avstrijskem šolskem zakonu iz leta 1869, ki je določal obvezno osemletno šolanje, tako oklenilo novoustaliavljajočih se šol, da smo na Slovenskem, torej tudi na Goriškem, ob narodnostni meji morda še bolj kot tam, kjer ni bilo nevarnosti za asimilacijo, že ob koncu stoletja lahko ugotavljali, da je nepismenost izginila vsaj v dveh najmlajših generacijah. To trditev lahko opiramo na pregled arhivske dokumentacije o podeželskih posojilnicah in zadrugah. Še v letu 1872, ko je bila ustanovljena prva slovenska kmečka posojilnica v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, je bila velika večina ustanovnih članov nepismenih. To je moč ugotoviti iz ustanovne listine, po notarju overovljenega statuta, ki ga hrani sodišče v Celovcu. Na listini so se skoro vsi ustanovniki podpisali s križem. Čisto drugače so bile razmere četrt stoletja pozneje na Goriškem, ko so se pri nas že pred obratom stoletja pričele ustanavljati posojilnice in druge zadruge. Na vseh ustanovnih listinah so člani ustanovniki lastnoročno polno podpisani, čeprav je pri marsikaterem čutiti, da je bil napisan z muko in trudom.
V Saležu je bila v nedeljo osrednja proslava ob 40-letnici kulturnega društva »Rdeča zvezda«
»Slovenci smo bili v dobi fašizma in tudi prej marsikomu trn v peti. A naša zavest, ljubezen do našega jezika, do naše zemlje so nam in nam še danes dajejo moč in pogum, da smo še tu in da lahko brez bojazni govorimo naš materin jezik. Del te pridobitve gre pripisati kulturnim društvom in organizacijam, ki so k temu
Rast cen v Trstu manjša kot drugod
Občinski statistični urad je na podlagi začasnih podatkov sporočil indekse gibanja cen na drobno za letošnji november. Za osnovo je bilo vzeto leto 1980 (indeks = 100), v letošnjem novembru pa naj bi ta indeks znašal v Trstu 199,7, kar je 0,3 odstotne točke več kot v oktobru.
Če te' podatke primerjamo z rastjo cen v nekaterih drugih italijanskih mestih ugotovimo, da so v novembru cene v Bologni narasle za 0,4 odstotka, v Milanu za 0,6, v Turinu za 0,7 in v Genovi za 1 odstotek. Tudi pri letni rasti cen je Trst med temi mesti na zadnjem mestu po draginji. V Trstu so cene v prvih enajstih mesecih narasle za 7,5 odstotka, v Turinu za 7,7, v Bologni za 8,1, v Genovi za 8,7 in v Milanu za 8,8 odstotka.
Če pogledamo rast cen v novembru po posameznih področjih ugotovimo, da je tudi tukaj rast cen najnižja v Trstu. Tako so se prehrambeni proizvodi podražili za 0,1 (največ v Genovi 0,6 odstotka), oblačila za 0,2 (v Genovi za 1,6 odstotka), energija za 1,1 odstotek (v Milanu 1,5 odstotka), različni izdatki pa so se v Trstu povečali za 0,3 odstotka (v Genovi za 1,2 odstotka).
• Jutri ob 18. uri se na Proseku sestane zahodnokraški rajonski svet. Jutri, ob 19.30 se na sedežu na Rotondi sestane tudi svetoivanska rajonska skupščina, medtem ko bo rajonski svet za Novo mesto zasedal v četrtek, 28. novembra, ob 20.30 na sedežu v Ul. Battisti 14.
pripomogle. Naše društvo je prav taka organizacija, ki sloni na sodelovanju, složnosti in teži po združevanju ljudi.« S temi besedami je v nedeljo predsednik KD Rdeča zvezda iz Saleža Rado Milič pričel svoj slavnostni govor na osrednji proslavi 40-letnice ustanovitve društva, ki se je odvijala v telovadnici šaleške osnov-
ne šole Lojze Kokorovec-Gorazd. Govornik je poudaril skrb za primemo vzgojo naše mladine in otrok. Že v prvih letih svojega življenja naj spoznajo navado in bogastvo naroda, kateremu pripadajo. Da to kulturo vzljubijo, jo morajo pač dobro poznati. »In 40-letno delovanje našega društva dokazuje, da so v njem delovali člani, ki so ljubili svoj rod in da so to ljubezen posredovali svojim otrokom in vsem tistim, ki za njimi gojimo kulturo v domačem kraju.«
Milič je nato podal zgodovinski prerez kulturnega delovanja KD Rdeča zvezda. Pravzaprav segajo zametki kulturnega udejstvovanja kar 71 let nazaj, ko je bilo 17. junija 1914 v Saležu ustanovljeno PD Bratska sloga. V društvu so delovali pevski zbor, dramska skupina, tamburaški zbor in knjižnica. Leta 1927 je fašistični režim uradno prepovedal delovanje društva, vendar pa sloven ska pesem in beseda nista v Saležu kljub strogi prepovedi zamrli niti v tem mračnjaškem obdobju, člani zbora so namreč v tem času peli v cerkvi, saj je bilo samo tam dovoljeno petje v materinem jeziku. Pevci iz vse občine so se na skrivaj učili tu-
di narodnih pesmi pod vodstvom cerkvenega organista Hermana Miliča, ki je bil kasneje zaradi tega tudi interniran. Med vojno so v Saležu prirejali kulturne večere in pripravili prizorčke, ki jih je pisala in režirala Gizela Budin - Pegan.
28. avgusta 1945 so uradno ustanovili Rdečo zvezdo. Pri društvu je delovala dramska skupina, v povojnih letih je nekatere igre režirala Gizela Budin - Pegan, za zahtevnejše postavitve sta na vaje prihajala tedanja igralca narodnega gledališča iz Trsta Zora in Just Košuta, pomagala pa je tudi domačinka Celesta Sardoč. V prvih povojnih letih je društvo imelo svojo knjižnico in razpolagalo z 52 knjigami. Nekaj časa je obstajal tudi stenski časopis. Ponovno se je zbral tudi tamburaški zbor, vendar le za kratek čas. Pevski zbor je začel z vajami že konec julija 1945 pod vodstvom Janka Obada in je nastopal po okoliških vaseh na partizanskih mitingih in prireditvah. Leta 1948 je pomenilo prelom kulturnega delovanja in v vasi sta začasno nastala dva zbora. Pomemben dogodek na področju zborovskega petja je bila ustanovitev mladinskega pev-
skega zbora v letu 1972. Najprej ga je vodil Janko Obad, od leta 1976 p® sedanji zborovodja Janko Simoneta-Od leta 1973 prireja društvo redne občne zbore in doslej se jih je zvrsti lo že 7. Leta 1979 je začela delovati otroška folklorna skupina, pri kateri je sodelovalo doslej 109 otrok iz cele občine in tudi izven nje, vodila pa jo je do lanskega leta vaditeljica Neva Ferluga. Leta 1980 je bila ustanovljena tudi mladinska folklorna skupina. Pod vodstvom vaditeljice Ljube Vrtovec je skupina plesala 3 leta, v zadnjih dveh sezonah pa je zaradi pomanjkanja vaditelja dejavnost o-hromela. Iz tega razloga je delovanje folklorne skupine trenutno pre' kinjeno, splošna želja je da bi ponovno zaživela tudi otroška folklorna skupina, ki letošnjo sezono ne deluje zaradi pomanjkanja plesalcev. V 40 letih, je edinole zbor deloval neprekinjeno in že sedaj mislijo na nara; ščaj, zato so ustanovili otroški pevski zbor, ki ga vodi Mara Milič. Sedaj pripravljajo brošuro o društvenem delovanju in predsednik Milič je p°' zval bivše člane naj dajo na ra?; polago svoje zapiske, iz katerih bi lahko črpali dragocene informacije-
V nabito polni dvorani je vseskozi vladalo praznično vzdušje kot se za tak okrogli jubilej spodobi. Marsikdo, predvsem starejši člani niso mogli zadržati solza od ganjenosti, v vseh pa je zavladalo prepričanje, kako je Rdeča zvezda vzklila spontano kot kulturna in narodna potreba v naših osvobojenih krajih, po tolikih grenkobah, ponižanjih in prikrajšanju. Njeno poslanstvo' in izročilo Pa je še danes aktualno in potrebno.
Po začetnem pozdravu odbornice Darme Purič, ki se je še posebej zahvalila za prisotnost zgoniškemu županu, predstavnikom SK Kras, Kraški dom, Tabor, Prosek - Konto-vel, Vesna, Igo Gruden in Vigred» krajevne skupnosti Komen in Radia Opčine, je bil najprej na sporedu nastop otroškega pevskega zbora Rdei ča zvezda, ki ga požrtvovalno vodi Mara Milič. Po izvajanju društvene himne so otroci ob harmonikarski spremjlavi zapeli partizansko »V gorl zeleni«, Jerajevo »Pevec«, Kuharjevo »Spomin na počitnice« in Bitencoyo »Kje je luna«. Osrednji protagonist večera pa je bil moški zbor Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Janka Simonete občuteno in ganljivo izva' jal celovečerni koncert, ki je obsegal 12 pesmi. Občinstvo je izvajanje obeh zborov nagradilo z burnim pl°' skanjem in odobravanjem.
Pozdrave in čestitke je najprej v imenu zgoniške občinske uprave Prl' nesel župan Miloš Budin, ki je z zadovoljstvom ugotovil, kako se kultuT' na tradicija društva prenaša od u-stanoviteljev na mladi rod. Poklonil je v dar Spacalovo sliko s preprl Čanjem, da jo bodo že čez leto dn' lahko razobesili na obnovljenem drU' štvenem sedežu. Neprecenljivo druZ' beno poslanstvo Rdeče zvezde je p0®' črtal tudi predsednik Krasa, Zvonk0 Simoneta, ki je podaril prav ta^° Spacalovo sliko. (B. S.)
Z zborovanja LpT opozorilo strankam naj spoštujejo lanski majski sporazum
Pred polno kinodvorano Capitol, kar dokazuje, da je še vedno zmožna zbrati precejšnje število somišljenikov, je Lista za Trst na nedeljskem javnem zborovanju poslala jasno opozorilo strankam, v prvi vrsti KD, a ne samo njej, naj spoštujejo sporazum, ki je bil podpisan maja lani glede upravljanja tržaške občine in pokrajine.
To opozorilo je poslala s »komemoracije« (tako jo je imenoval Cecovini, na njej pa so govorili še politični tajnik Giuricin in odgovorni urednik njenega glasila La voce libera Marchio) 10. obletnice podpisa osimskih sporazumov, ki jih je obarvala z že poznanimi in obrabljenimi tezami in frazami v vendar umirjenejšem ozračju in tudi v milejših tonih govornikov, kot smo jih bili sicer vajeni. V tem okviru je LpT ponovno postavila zahtevo, naj se iz njih dokončno izbriše prosta industrijska cona na Krasu, ker je Trst z omikanim protestom ni sprejel v zameno za žrtvovanje dela italijanskega ozemlja. Sedaj pa mesto pričakuje italijanske gospodarske ukrepe znotraj italijanskih meja; kateri pa so ti ukrepi za LpT? v prvi vrsti posebni kontingenti blaga, za katere so tudi včeraj pred kinodvorano zbirali podpise in pa vrnitev prvotne vloge tržaški luki.
Pred številno publiko, katere poprečna starost je krepko presegla 60 let, sta Cecovini, predvsem pa Giuricin s precejšnjo dozo vitimizma v odnosu do rimskih oblasti in poceni demagogije požela več aplavzov; tudi takrat, ko je Cecovini ponovno postavil zahtevo o preštevanju slovenske manjšine predno se ji uzakonijo njene pravice in pa takrat, ko je Giuricin po svoje zagotavljal, da LpT zahteva za zaščito slovenske manjšine isto kar predvidevajo osimski sporazumi (!).
Nedeljska manifestacija je bila za Listo tudi priložnost, da se izreče o sedanjem političnem položaju v mestu. Lista je z zborovanja poslala jasno opozorilo strankam, naj spoštujejo lanski sporazum, po katerem naj bi na prihodnjih proračunih moralo priti do »štafet« na občini in pokrajini (Richettija bi moral zamenjati Cecovini,
predsednika pokrajine pa predstavnik KD), Lista pa bi morala istočasno vstopiti v deželni odbor. Zavezništvo (bila je »trpeča odločitev« je dejal Giuricin) z ostalimi strankami ne pomeni »poroko, ampak pogodbo«, je komentiral Cecovini, in zato jo je treba spoštovati. V nasprotnem primeru bo LpT znala sprejeti primerne ukrepe, je opozoril Cecovini in pozneje Giuricin pristavil, da bi se v takih okoliščinah ponovila taka politična situacija, kot je bila pred leti z manjšinskimi upravami, komisarji in podobnim.
Jasno opozorilo KD, ki se je pred dnevi zavzela za potrditev župna 'Richettija in torej za »poglobitev« (kakšni mojstri sintakse so ti demokristjani, je pri tem ironiziral Cecovini) lanskega sporazuma; na to »poglobitev« pa Lista ne bo pristala.
Na manifestaciji so govorniki tudi skušali demantirati nekatere govorice o domnevnih sporih v vodstvu te politične grupacije, s tem v zvezi pa gre zabeležiti pomenljivo Gambassinijevo odsotnost.
In še nekaj. V svojem poceni iskanju odobravanja in aplavzov se je Giuricin jezno obregnil na tiste, ki iščejo Trst drugod z očitnim namigom na pariško razstavo »Trou-ver Trieste«, za katero bo občinska uprava morala odšteti kake tri milijarde lir. Sedaj vidite, kako se trosi denar, ki bi ga bilo bolje uporabiti v Trstu, je dodal, publiki pa je pozabil povedati, da tudi Lista za Trst sodeluje pri upravljanju občine. Tudi ni povedal, kako bo LpT glasovala o potrebnih upravnih sklepih, ki jih bo moral občinski svet še sprejeti v zvezi z razstavo. Bo mar glasovala proti finančnemu kritju? In če ga bo s svojim glasom podprla, kaj bo prejela v zameno? Ali pa ni morda res, da je to »protivrednost« že prejela s tem, da je bila podoba Trsta na pariški razstavi prikazana izkrivljeno brez prave prisotnosti Slovencev, kot je na eni zadnjih občinskih sej komentiral komunistični svetovalec Mon-falcon? (as)
V'
O občnem zboru sklada »Mitja Cuk«
Želimo razširiti našo dejavnost v korist otrok, ki imajo oviran normalni razvoj
V	petek zvečer je imel v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah svoj občni zbor Sklad »Mitja Čuk«. Lepa u-deležba članov, še bolj pa udeležba številnih predstavnikov kulturnih, športnih in drugih društev ter šolskih ustanov in socialnih delavk, so bili najboljši pokazatelj, kako je sklad med našimi ljudmi zaživel, kako se pomena njegove dejavnosti vsi dobro zavedamo in kako se vse bolj širi krog tistih, ki bi se želeli v njegovo dejavnost vključiti na tak ali drugačen način.
Organizatorji občnega zbora so pripravili za to priložnost v dvoranici, kjer je zbor potekal, lepo razstavo fotografij in časopisnih člankov o delovanju sklada, ki so si jih udeleženci lahko še pred začetkom zbora ogledali in ki kažejo, kako .pestra, bogata in razvejana je bila dejavnost sklada, ki se ponaša z vrsto uspelih prireditev V korist in pomoč otrokom, ki imajo oviran normalni razvoj, zaradi psihičnih. fizičnih ali socialnih prizadetosti.
V	tem lepo urejenem ambientu so nato stekla poročila, ki jih je začela Marta Košuta s čitanjem dveh pisem, sledili pa so pozdravi predstavnikov raznih društev in organizacij.
Predsedniško poročilo je podala Jel-
ka Cvelbar, ki je orisala začetek sklada, ki je nastal, je dejala, pred šestimi leti kot denarni sklad, nato pa osredotočil svojo dejavnost v moral no in materialno pomoč prizadetim o-trokom. Omenila je v svojem poročilu vse, ki so na kakršen koli način podprli delo sklada in s tem prispevali je poudarila, da je geslo »Pomagajmo otrokom« prišlo v zavest naše skupnosti, ki »upošteva enakopravno tudi vse tiste, ki imajo težave pri svojem razvoju«.
Tajnica Stanka Čuk je v svojem poročilu naštela številne prireditve in pobude, ki so prispevale k popularizaciji delovanja sklada, med katerimi je še posebej omenila poletni center na Opčinah. Ko se je za pomoč zahvalila vsem, tudi našemu dnevniku, je še posebej omenila številne darovalce, katerih imena so objavljena v rubriki »Darovi jn prispevki«, še posebej pa Hranilnico na Opčinah. Medtem ko je Sergij Pe-taros podal izčrpno blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, koliko je sklad namenil za razne podpore, za poletni center, za razne prireditve, značke in nalepke ter druge pisarniške potrebščine, je Dorica Filipčič spregovorila o progra-
mu sklada za prihodnje mesece, med katerimi je omenila:	prireditev s
ŠD Kras in KD Rdeča zvezda iz Saleža, koncert v openski cerkvi, nastop šentviškega zbora iz Ljubljane, koncert ricmanjske godbe na pihala, prireditve za otroke v sodelova nju s KD Primorec itd. »Načrtujemo tudi tesnejše sodelovanje s sloven skimi društvi onkraj meje, predvsem s Sežano in Strunjanom, kot tudi z revijo »Naš zbornik«. Razširiti želi mo naše spoznavanje s podobnimi organizacijami v drugih krajih Jugoslavije, Italije, pa tudi v Nemčiji in Belgiji; radi bi razširili svojo dejavnost tudi na goriško in videmsko pokrajino, ustanovili no možnostih svojo delavnico in si pridobili svoj sedež. Tudi prihodnje leto bomo organizirali poletni center ter bomo skušalj kupiti vozilo za prevoz otrok in inštrumentarij za Orff glasbo.«
N.L.
• Ob prisotnosti tržaškega podžupana
Traunerja in predstavnikov občinske redarske službe so v nedeljo na trgu Unità predstavili nova vozila, Id bodo odslej ojačila tukajšnjo redarsko službo.
Na nedeljski svečanosti na Gradu sv. Justa
Priznanje za Kmečko zvezo in Zadružno kraško mlekarno
V nedeljo so na Gradu sv. Justa proslavili 5-obletnico delovanja trža-1’;1 enogastronomične skupine GET (Gruppo finogastronomieo Triestino), ki ,rl1 za cilj valorizacijo pridelkov v tržaški pokrajini.	r(r
Na nedeljski svečanosti so ob predstavnikih sorodnih organizacij i2 , e riške, Vidma in Veneta sodelovali tudi predstavniki Kmečke zveze in Zadry^j,
kraške mlekarne, ki je predstavila svoj sir Tabor. Na prireditvi so preds^; vili tudi kraška vina, ki bi prišla v poštev za vina DOC, nato pa so si oS^' tudi posestvo člana Kmečke zveze Zorana Parovela.
103 ii
[edaU
«»“S
Zoranu Parovelu je predsednik GET Cuccano izročil diplomo o ^ članstvu v tej organizaciji, (na sliki) posebni priznanji pa sta prejeli Kmečka zvtza in Zadružna kraška mlekarna. Ob tej priliki so se predstav^ KZ, Zadružne kraške mlekarne in GET dogovorili za tesnejše sodelovanj6 večjo valorizacijo slovenskih kmetijskih proizvodov:
Pri Trgovinski zbornici umestili pokrajinsko gospodarsko konzulto
Posvet socialistov o razvoju na Tržaškem
PSI napoveduje ostro opozicijo na tržaški občini in pokrajini
V veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice so včeraj svečano umestili pokrajinsko gospodarsko konzulto, posvetovalni organ zbornice, ki predstavlja vse gospodarske komponente mesta. V uvodnem poročilu je predsednik posl. Giorgio Tombesi izhajal predvsem iz demografskih sprememb in njih posledic za celotni gospodarski ustroj mesta in pokrajine.
Ni se namreč zmanjšalo število zaposlenih samo v primarni, temveč tudi v sekundami dejavnosti, narašča Pa delež zaposlenih v terciarni dejavnosti. To je tudi rezultat tehnološke obogatitve, avtomatizacije proizvodnje in vedno večje zahteve po sodelovanje in po zviševanju kakovosti življenja. S tem je tudi povezano naraščanje povprečne starosti in zmanjšanje števila prebivalstva.
Posl. Tombesi je ugotovil, da je to splošna svetovna težnja, saj je na Primer terciarna dejavnost v vseh razvitih evropskih državah mnogo višja kot v Italiji. Opazen je bil padec trgovske dejavnost, ko se je ^manjšal dotok obmejnega prebivalstva, vendar pa se je stanje kaj
kmalu normaliziralo, kar dokazuje tudi povečanje števila bančnih okenc.
V	nadaljevanju je Tombesi orisal posamezne gospodarske sektorje. Tako je poudaril velik prispevek mesta v dotoku tujih valut in v tej zvezi tudi izreden pomen specifične pristaniške dejavnosti, saj je kar devetdeset odstotkov prometa za in iz tujine.
V	zaključkih, pa tudi v celotnem poročilu je kot rdeča nit, ponovno poglabljal ugotovitev, da smo že v postindustrijskem razdobju, ko se industrija razvija v državnem merilu, pri nas in drugod v Evropi pa se ohranja samo proizvodnja z visokim deležem tehnologije. Ta proces je obnovitev gospodarskega razvoja po letih 1982-83 samo še pospešil in je neizbežen. Pri tem pa igra že zlasti v Trstu posebno vlogo kapital z državno udeležbo in obveze, ki jih je sprejel IRI. V tem kontekstu je Tombesi govoril tudi o tržaškem paketu in drugih ukrepih za pospeševanje tržaškega gospodarstva, kot še zlasti o raziskovalnem središču in drugih znanstvenih središčih, o katerih se tako
mnogo govori. V zaključku je Tombesi omenil tudi dobre sosedske odnose z Jugoslavijo, Avstrijo in drugimi državami, ki niso članice EGS in kar je pogoj za uspešne pobude na raznih gospodarskih področjih.
V včerajšnjo dopoldansko razpravo je posegel predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je dejal, da je treba ponovno razmišljati o statusu naše dežele. Doslej je bil ta razvoj ugoden na osnovi krepitve infrastruktur in pospeševanja industrijske proizvodnje, s čimer je dežela po eni strani izkoriščala, po drugi pa reševala probleme nastale zaradi njene geografsko-obmejne lege. Znala je na uravnovešen način reševati tako težka vprašanja, kot jih je predpostavljal potres in psihološke in druge posledice osimskih sporazumov. Prav na tem temeljijo tudi bodoče možnosti in med njimi je Biasutti omenil vključitev naših obmejnih področij v obmejno področje EGS kot tudi uveljavitev Trsta kot glavnega mesta dežele.
Razprava se je včeraj nadaljevala in bomo o njej in o zaključkih še poročali.
Socialisti bodo izvajali ostro in brezkompromisno opozicijo proti tržaški občinski in pokrajinski upravni koaliciji. Zavzeli se bodo za osnovanje širokega, do vseh političnih sil odprtega upravnega zavezništva, ki naj bi ob izredni deželni in državni podpori dalo pobudo in izpeljalo gospodarski preporod na Tržaškem.
Tako izhaja iz javnega posveta o gospodarskem in zaposlitvenem stanju na Tržaškem in o vlogi krajevnih uprav, ki ga je sinoči priredila socialistična stranka v konferenčni dvorani hotela Jolly in na katerem so med drugimi posegli pokrajinski tajnik PSI Augusto Seghene, deželni odbornik za načrtovanje in proračun Gianfranco Carbone ter član vsedržavnega vodstva PSI in državni poslanec Francesco De Carli.
Uvodničar Seghene je izhajal iz u-gotovitve, da bi sedanja globoka in vsesplošna kriza lahko v nekaj letih privedla Trst do dokončnega propada, ga zreducirala v vlogo gospodarsko in kulturno povsem obrobnega mesteca. V tem smislu so nadvse zaskrbljujoč» demografske težnje, po katerih'bi Trst že v dobrem desetletju lahka padel pod mejo 200 tisoč
Opozorili tudi na krizo rafinerije Aquila
Parlamentarci radikalne stranke proti gradnji centrale na premog
Poslanska zbornica bo danes začela obravnavati revizijo državnega energetskega načrta iz leta 1981, ki je doslej ostal v marsičem le na papirju zaradi velike zmešnjave pri naj-važnejših energetskih izbirah in za radi še nerazčiščenega spora med pristaši in nasprotniki jedrske energije. Razprava v parlamentu bo gotovo sPet odprla tudi vprašanje gradnje Oovih termocentral na premog, ki od blizu zanima tudi našo deželo, posebno pa Trst. Državni energetski načrt (PEN) namreč obvezuje Furlanijo - Julijsko krajino, da poskrbi za lokacijo termocentrale, česar pa ni še Oaredila. »Kandidatov« za sprejem teSa objekta je bilo več, najresnejši Pa ostaja še dalje naše mesto, če-Prav je večina krajevnih političnih sil Proti gradnji centrale, ki bi bila gospodarsko nekoristna in bi vrh tega Se zelo onesnaževala okolje.
Proti gradnji centrale na premog nu Tržaškem so se včeraj odločno iz-fekli parlamentarci radikalne stranke, ki so mnenja, da bi ta obrat zadal smrtni udarec itak že zelo revnemu krajevnemu gospodarstvu. Posladke Melega je na tiskovni konferen-ct' na kateri so se radikalci spet iztekli proti jedrski usmeritvi, opozoril .ddi na hudo krizo rafinerije Aquila *d izrazil zaskrbljenost in bojazen, *da se ob umirajoči žaveljski rafi-
neriji že kujejo načrti za namestitev megacentrale na premog«. Kot znano, se o negotovi usodi Aquile zanimajo parlamentarci skoraj vseh strank, ki so s tem v zvezi predložili ministru za industrijo Altissimo številne interpelacije, na katere pa vlada ni še odgovorila, (st)
V četrtek proslava 29. novembra in predstavitev Babičeve knjige
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV organizirata vsako leto ob tem času prireditev, posvečeno 29. novembru, dnevu ustanovitve nove Jugoslavije.
Tudi tokrat sta se organizaciji o-dločili za takšno proslavo, ki bo v četrtek, 28. t.m., ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Smrtna nesreča Tržačana v Istri
Mlad Tržačan se je v nedeljo smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Istri, dva njegova prijatelja, ki sta se peljala z njim, pa sta bila lažje ranjena.
Ferruccio Zeper, tako je bilo 29-letnemu nesrečnemu (stanoval je v Ul. S. Maurizio 11), se je v nedeljo skupaj s prijateljema, 27-letnim Manliom Saporitom, sinom bivšega predsednika tržaškega košarkarskega prvoligaša Pallacanestro Trieste, in 32-lelnim Michaelom Charlesom Haigom, odpravil na obisk sorodnikov v Istro. Nesreča se je pripetila popoldne ob povratku proti Trstu, na odseku ce-
mladcniču ime
ste med Bujami in Kaštelom. Po vsej verjetnosti je Zeper v enem od ovinkov izgubil nadzorstvo nad svojim renaultom 20. Kot je pozneje izjavil Saporito, ki se je peljal na prednjem sedežu ob vozniku, je eno od desnih koles avtomobila zavozilo čez rob ceste; avto je začelo takoj zatem zanašati s cestišča, po nekaj metrih pa je močno treščil v obcestno drevo.
Ferruccio Zeper je bil pri priči mrtev. Saporita in Haiga so z rešil-cem prepeljali v izolsko bolnišnico. Ker njihove poškodbe niso bile hude, so ju včeraj odpustili. Haig se je ob vrnitvi v Trst zatekel v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zaradi raznih poškodb in udarcev v prsni koš sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh. Saporito se je ranil po čelu in se udaril v prsi.
Gost tokratne prireditve bo znani družbenopolitični delavec Branko Babič, katerega nova knjiga »Odmevi«, ki jo je izdalo prav v teh dneh Založništvo tržaškega tiska, skupno z Založbo Lipa, je že v prodaji v Trstu ter bo o njej spregovoril avtor sam.
Nova knjiga, o kateri bo govor na četrtkovi proslavi, predstavlja nekakšno pisateljevo oceno in njegov pogled na razne knjige, ki so v tem povojnem času izšle prav v zvezi s tržaško politično problematiko.
Združenje aktivistov, ki je z Založništvom tržaškega tiska in odborom Zveze vojnih invalidov NOB, organizator predstavitve, je poskrbelo tudi za kulturni program, ki bo prireditev obogatil in na katerem bodo nastopili: mešani pevski zbor Jadran iz Milj, ki ga vodi Rihard Lahajnar, z recitalom partizanskih pesmi pa Kostanca Filipovič, Drago Gorup in Joško Lukeš, ki jih bo na kitaro spremljal Marko Feri.
Obe organizaciji vabita svoje člane, da se te pormlmbne proslave, povezane s tako bogatim programom in s srečanjem z Brankom Babičem, polnoštevilno udeležijo.
• Krožek »Che Guevara« prireja v petek, 29. novembra, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 predavanje prof. Margherite Hack o repatici Halley.
prebivalcev. Tej perspektivi se socialisti odločno zoperstavljajo, je dejal Seghene, za preokret pa je potreben izreden napor na državni, deželni in predvsem na krajevni ravni. Prav tu, na krajevni ravni, pa manjkajo odgovorni in sposobni upravitelji, je naglasil pokrajinski tajnik PSI. Trst je mogoče rešiti le v okviru širokopoteznega načrta, pri izoblikovanju in uresničevanju katerega bi morale odigrati pomembno vlogo zlasti družbe z državno soudeležbo.
Deželni odbornik Carbone je dejal, da so socialisti pripravljeni vstopiti v vodstvo tržaške občine in pokrajine, a pod določanimi pogoji. Po njegovem je treba temeljito premisliti strategijo za uspešno upravljanje Trsta v okviru deželnih, državnih in mednarodnih gospodarskih ter kulturnih tokov. Zaključke je na posvetu povzel posl. De Carli, ki je podčrtal posebno pozornost, ki jo Craxijeva vlada posveča Trstu. V tej zvezi je omenil sporazum med italijansko in avstrijsko vlado, po katerem naj bi Trst postal preferenčno pristanišče za Avstrijo, kakor tudi »paket« za Trst, Id bi ga morala jutri odobriti pristojna parlamentarna komisija. Te posebne pozornosti, ki jo kaže do Trsta vlada, kakor sicer tudi deželni odbor, pa tržaški upravitelji ne znajo izkoristiti. V tej zvezi je De Carli ostro kritiziral predvsem Listo za Trst, ki da je izraz »nemočnega in shizofrenskega protestništva« in ki je po 10 letih od nastanka v popolnem razsulu. Kljub tem kritikam pa socialisti ne odklanjajo upravnega sodelovanja z LpT, češ da bo probleme Trsta mogoče rešiti le s prispevkom vseh političnih sil.
S kričanjem je ženska spravila v beg roparja
Z veliko mero hladnokrvnosti je 40-letni Silvani Prevarin iz Ulice Ro-manin 16 uspelo predsinočnjim spraviti v beg mlada zlikovca, ki sta jo hotela oropati. Prevarinova je nekaj po 20. uri zaprla svojo trgovino z oblačili in se z inkasom dneva odpravila domov. Ko je v bližini stanovanja izstopila iz avtomobila, sta jo obkolila okrog 15-18 let stara mladeniča. Bila sta srednje postave, oblečena v puhovki, eden je nosil volneno kapo, oba sta skrivala obraz v volnen šal. Zelo odločno sta ji ukazala, naj jima izroči inkaso in naj ne kriči. Ženska, čeprav hudo prestrašena, pa je naredila prav nasprotno: začela je otepati s torbico in klicati na pomoč.
Roparja je njena reakcija iznenadila; s silo sta jo prijela za ramena in medtem ko jo je eden trdno držal, ji je drugi pokazal nož ter ji zabičal, naj preneha kričati. Ženska pa je trdovratno vztrajala pri klicanju na pomoč, tako da roparjema ni preostalo drugega kot beg.
Odnesli so blagajno, električni in dva žepna računalnika
Tatovi v Zadružni mlekarni na Colu
. Zadružna kraška mlekarna na Colu ie bila v noči med nedeljo in pone-jljkom tarča neznanih zlikovcev. Ta-“vi so skozi okno vlomili najprej v ^r°izvodni oddelek, kjer pa niso od-^sli ničesar, nato pa še v urad. Tu si prilastili kovinsko blagajno, v Interi je bilo nekaj gotovine in če-^0vne knjižice, električni računalnik, , va žepna računalnika in žiga mle-Y Ule, razbili pa so tudi okno garaže, bednost ukradenih predmetov in ško-3 ki so jo storili pri svojem tatin-kern dejanju, znašata skupno približ-0 dva milijona in pol lir.
Zlikovci so izvedli tatvino med poltjo in drugo uro zjutraj. Ko je nam-3 nočni čuvaj opolnoči pregledal po-p°Pje, ni opazil nobene nepravilnosti.
0 svojem običajnem izvidniškem kro-Tj se je vrnil na Col spet malo pred k u§o uro zjutraj. Tokrat je takoj z&-jjjkil sledove vloma na oknih z notra-3 strani poslopja. Takoj je obvestil .dcijo. Ob prihodu policistov je bil ka kraju tudi sirar Darko Briščak, ^stanuje v poslopju mlekarne. Agen-<3 Je povedal, da ni slišal ničesar, dih *rna stanovanje v traktu ob ura-fnedtem ko so zlikovci vlomili v deli; ''e sk°z* °kno proizvodnega od-
^Vto mu je zgorel očmi
gA'jnb hitremu posegu ni tržaškim nc«m uspelo preprečiti velike ško-
de, ki jo je povzročil požar na avtomobilu A 112 47-letnega Renata Štefanija, ki stanuje v Ul. Campanelle 124. V nedeljo popoldne je avto u-pravljal njegov 23-letni sin Mauro, Id je bil z njim namenjen proti središču mesta. Ko je prispel na Reško cesto, je v višini št. 155 z zaprepadenostjo opazil, da se iz motorja dviga gost dim, kmalu nato pa so se pokazali še ognjeni zublji. Fant je takoj zapustil avto in poklical gasilce, a preden so prišli, so plameni povsem uničili vozilo. Po vsej verjetnosti je o-genj nastal zaradi kratkega stika.
Silovito trčenje pri Repnu
Odsek ceste, ki iz Repna pelje na Opčine, je bil v nedeljo malo pred polnočjo prizorišče hude prometne nesreče: simca, ki je vozila v stik’ ri proti Opčinam, je silovito treščila v zidek ograje repen.ske.ga nogometnega igrišča.
V nesreči se je najhuje poškodoval 24-letni Fabio Capilli iz Ul. Mon-colano 12. Mladenič, ki je sedel ob vozniku, je ostal dalj časa ukleščen v razbitinah avtomobila. Šele po posegu gasilcev so ga lahko izvlekli iz ostankov avtomobila. Capilli je utrpel odprt zlom desne noge, udanl se je v prsni koš in si zlomil nekaj kosti na obrazu, zdravniki pa domnevajo, da si je tudi zlomil desno stegnenico.
S pridržano prognozo so ga sprejeli na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice.
Voznik, 30-letni Roberto Trisciuzzi iz Ul. Lloyd 4, si je zlomil desno roko. Okreval bo v 30 dneh.
V avtomobilu sta se peljali še dve dekleti, ki sta se le laže ponesrečili. 23-lotna Monica Campanacci s Furlanske ceste 109 se je porezala po obrazu in rokah. Zdravila se bo dva tedna. 20-letna Sabrina Puntaferro s Senenega trga 5 se je udarila v desno ramo in se ranila po obrazu. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Preprečil je trčenje a je padel z vespe
Predvčerajšnjim popoldne so v ka-tinarski bolnišnici sprejeli na začasno opazovanje 43-letnega gasilca E-milia Rapotca, ki stanuje v Miljah v Ul. Serbatoio 14/a. Gasilec se je udaril v glavo in druge dele telesa, ko je z vespo vozil po Ul. Flavia in je nenadoma zavrl, da ne bi trčil v spredaj vozeči avto, a je pri tem izgubil ravnotežje in težko padel na asfalt. Zdravniki domnevajo, da bo ozdravel v mesecu dni.
• Zasebna radijska postaja Teleantenna bo danes predvajala ob 19. uri in ob 23.40 (ponovitev) razgovor z načelnikom tržaške sekcija Amnesty International Giulianom Prandinijem.
Tatovi izpraznili boutique Nad 100 milijonov lir škode
Tatovi, ki so med soboto zvečer in ponedeljkom zjutraj nenapovedano o-biskali malo trgovinico z originalnimi usnjenimi oblačili na Trgu Unità 4/B, so se morali verjetno poslužiti nič manj kot tovornjaka, da so lahko odpeljali vse tisto, kar so med svojim vlomilnim podvigom nagrabili. Lastnica boutique, 72-letna Nives Santin-Svagelj je namreč izročila policijskim agentom dolg seznam raznobarvnih in seveda precej dragih usnjenih plaščev, jop, hlač in kril, ki so čez noč zamenjah lastnika. Skupna vrednost ukradenega blaga presega 100 milijonov lir. Za Nives je bil udarec, ki ga je doživela včeraj zjutraj, ko je dvignila rebračo svoje trgovinice in odkrila krajo, še hujši, če upoštevamo, da blago ni bi-io zavarovano. Ker jim sama oblačila še niso bila dovolj, so tatovi vdrli tudi v blagajno in iz nje ukradli 600 tisoč lir, kolikor je pač bilo v njej.
Policija je sedaj uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdaj in kako so tatovi izvedli svoj »podvig«. Lastnica je povedala, da je trgovino zaprlo v soboto zvečer. Vanjo se je vrnila včeraj zjutraj in jo našla prazno.
Božična drevesca na mestnih trgih
Ob božičnih praznikih bodo tudi letos na glavnih mestnih trgih »zrastla; božična drevesca. Tokrat jih bodo \ naše mesto pripeljali z Innichna na Južnem Tirolskem. V okviru turistič-
nih izmenjav med Trstom in Innich-nom bodo namreč 13. decembra pripeljali v Trst tri velike jelke (največja bo merila kar 16 metrov), dan kasneje pa bo v restavraciji Bottega del vino večer južnotirolske kuhinje.
Zapustil nas je naš dragi
Miloš Kovač
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
žalostno vest sporočajo: sestri Vanda in Majda, svaka Glauco in Giorgio, nečaka Luka in Andrej in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 26. novembra 1985
Ob izgubi dragega očeta Jožefa izreka ŠD Zarja sinu Pavlu Miliču in družini občuteno sožalje.
Jadralni klub Čupa izreka iskreno sožalje svojemu članu Pavlu Miliču ob izgubi dragega očeta.
V Prosvetnem domu na Opčinah razstava grafik Fabia Smotlaka
V petek so v Prosvetnem domu na Opčinah otvorili razstavo mladega grafika Fabia Smotlaka (na sliki prvi z leve). V prisotnosti izredno številnega občinstva je razstavo v imenu KD Tabor otvorila Magda Tavčar, umetniško delovanje Fabia Smotlaka pa je v besedi in sliki predstavil predsednik Društva zamejskih likovnikov ing. Sergij Cesar
Rajši prej kot potem...
Kmalu bodo petdesetletniki
Prejšnjo soboto so repentabrski petinštiridesetletniki priredili praznično srečanje. Pozno popoldne so se zbrali pred spomenikom v Repnu, kjer so z vencem počastili spomin na vaške padle. Nato so z zakonci in harmonikarjem odšli v osmico in nato v Društveno gostilno na Kontovel, kjer so s petjem in splošnim veseljem zaključili nadvse uspel večer
^»SKO "GLEDALIŠČE
V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
Premiera jutri, 27. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU.
Popoldanske' ponovitve v četrtek, ob 14. uri, v petek, ob 14.30 in v soboto, ob 16. uri.
Matineje za šole vsak dan od srede, ob 9.30.
ABONENTI SI LAHKO OGLEDAJO KATEROKOLI PREDSTAVO.
gledališča
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 26. t. m., ob 20. uri v dvorani v Solkanu: B. Brecht & K. Weill »Opera za tri groše«. Za red premiera in izven. Ponovitev jutri, 27. t. m.
VERDI
Jutri, 27. t. m., ob 20. uri bo šesta predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red F/E.
ROSSETTI
Danes 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L’Alcalde di Zalamea«. Režija — Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Pretti.
TEATRO CRISTALLO
V	četrtek, 28., v petek, soboto ob 20.30 ter v nedeljo 1. decembra ob 16. uri bo na sporedu v gledališču Cristallo komedija v tržaškem narečju »El complesso de 1’arciduca«. Režija -Mimmo Lo Vecchio.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih.
V	petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih.
razstave
Razstava o avstrijski avantgardi je odprta v galeriji Moderne umetnosti v muzeju Revoltella vsak dan od 9.30 do 13. in od 15.30, do 19. ure. Ob praznikih od 9.30 do 13. ure.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 2. decembra. ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert violinista THOMASA GOLDSCHMIDTA in pianista WOLFRAMA LORENZENA.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Režija Ettore Scola, igrata J. Lemmon, M. Mastroianni.
Eden 15.30—22.00 »Woman and ani-mals« in »Morbide calde labbra«. Oba filma prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Space vampires«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Exeelsior 18.00 — 22.15 »Ritorno al futuro*. Film za vsakogar.
Exeelsior IL 17.15 — 19.30 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.00 »Le dolci intimità di Annette«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Fandango«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »Cocoon«. Režija R. Howard. Jutri ob 18.00.
Capitol 16.30 — 22.00 »Tex e il signore degli abissi«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La gabbia«. Laura Antonelli, Toni Musante, Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Venti«. Barbara Streisand
Alcione 16.00 — 22.00 »Un mercoledì da leoni«.
Radio 15.30 — 21.30 »Love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
SPI-CGIL iz Nabrežine priredi jutri, 27. t. m., ob 16. uri na sedežu CGIL na nabrežinskem trgu predkongresno zborovanje. Vabljeni!
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bosta informativna sestanka za tečaja vinogradništva v Lonjerju in Križu vršila danes, 26. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Lonjerju in ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom v petek, 29. t. m., ob 20.30 »Zapojmo si pesem veselo«. Srečanje ženskih pevskih zborov KD I. Grbec, KD Prosek - Kontovel in SKD Tabor. Vabljeni!
KD F. Venturini - Domjo — Gostovanje kultumo-športnega društva »Kostel« iz vasi Fara pri Kočevju. Celovečerni program s petjem, glasbo, folkloro in. . . V soboto, 30. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda prireja ob 40. obletnici ustanovitve koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta v samatorski cerkvi v nedeljo, 1. decembra, ob 20. uri. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine — silvestrovanje 85 — od 2. decembra dalje rezervacije v društvenem baru (urnik obratovanja) do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
KD LIPA priredi jutri, 27. trn., ob 20.30 v Bazoviškem domu srečanje z novinarjem Stojanom Spetičem ob izidu njegove knjige »Rimski mlini«. Sodelovala bosta urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos in pevski zbor Lipa. Vabljeni!
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet dne 8. decembra na jugoslovanski Kras — k Severinu. Odhod ob 9. uri z Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobot, ob 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011.
čestitke
Danes, 26. t.m., praznuje v Dolini 13. rojstni dan ALENKA BANDI; njena sestrica VALENTINA pa praznuje 10. decembra svoj 8. rojstni dan. Iz srca jima želimo obilo zdravja, sreče in veselja in mnogo uspehov v šoli nona Dorka, nono Mirko, teta Neva in Loriano, mamica, očka ter vsi, ki ju imajo radi iz Koštabone.
Na pravni fakulteti v Trstu je doktorirala naša prof. CIRILA BEVETTI. Iskreno ji čestita IV. A DTTZ Žiga Zois.
A	“
Pretekli teden je na pravni jakulteti diplomirala
SUZI LOZAR Čestita ji
Ema
Danes praznuje v Komnu 92. rojstni dan mama
PEPCA BANDELJ Ob visokem jubileju ji čestitajo otroci z družinami.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. novembra KONRAD
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26 — Dolžina dneva 9.07 — Luna vzide ob 15.41 in zatone ob 6.12.
Jutri, SREDA, 27. novembra BERNARD
Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1007,5 mb pada, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje.
Plimovanje - napovedi za danes
Ob 1.59 najnižja —17 cm, ob 8.06 najvišja 51 cm, ob 15.03 najnižja —57 cm, ob 21.28 najvišja 23 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuliana Orsini, Stefano Gridelli, Còline Denise Lollis.
UMRLI SO: 76-letna Ida Glatti, 79-letni Giovanni Bortolin, 85-letna Milena Reni, 38-letna Dilia Cook por. Kobal, 94-Ietna Anna Pauletich, 64-Ietna Maria Corrente, 86-letna Anna Alti, 41-letna	Loretta	Laneri,	71-letni	Lino
Macovaz, 72-letni Rodolfo Ladic, 86-letni Giuseppe Gobet, Antonia Rocco, 85-lelna	Elena Floridan,	62-letni	Jone
Montin,	74-letni	Rinaldo	Cimprič, 76-
letna Giulia Bonino, 62-letni Miloš Kovač, 83-letna Adelia Marchi, 87-ktna Paolina	Ferfila,	82-letna	Emma	Klau-
ser, 70-letna Rosina Gennaro, 83-letna Ernesta	Barisi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. delTstria 35, Prosek, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
1945 - 2. december - 1985
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče Vas vabi na srečanje ob 40-letnici svojega neprekinjenega delovanja.
Srečanje bo v nedeljo, 1. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu v TRSTU, Ul. Petronio 4.
ZALOŽNIŠTVO
TRŽAŠKEGA
TISKA
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM
OBME VI
Iskanje resnice o dogajanju med vojno in prva leta po njej v delavskem gibanju Istre, Trsta, Julijske krajine. O narodnostnem vprašanju in kominformu.
ODMEVI Nova knjiga Založništva tržaškega tiska in Založbe Lipa:
♦	priložnost za srečanje in pogovor z avtorjem
♦	ob tem pa še kulturni program
BRANKO BABIČ bo z nami v četrtek, 28. nov., ob 19. uri
v Kulturnem domu v Trstu
VLJUDNO VABUENI!
mali oglasi
COMET 910 — za tvoj prosti čas na morju — prodam. Tel. od 20. do 21. ure na št. 229126.
POUČUJEM matematiko za vse stopnje. Informacije po telefonu 003865/ 21972 popoldne.
V NAJEM dajem pri Domju 3 skladišča: 90 kv.m., 70 kv.m. in 26 kv. m. Tel. 040/280959.
PRODAM telico 15 mesecev staro si mentalske pasme), tel. 040/229250.
PRODAM peč za centralno kurjavo, idealstandard iz litine na tekoče ali trdo gorivo, 30.000 kal. ter bojler 1501 malo rabljen. Tel. 040/ 200760.
PRODAM steklenice za vino in pletenke po ugodni ceni. Tel. 040/826-459.
OSEBI z dobro voljo do dela, oddam (z možnostjo majhnih mesečnih o-brokov) majhno čistilnico in likalnico v Križu. Praksa ni nujna. Tel. 040/912741 ali 200617.
PRODAM porcelanasti jedilni pribor. Po dogovoru zaposlim tudi hišno pomočnico, Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica (tel. 86349).
MLADI nogometaši iščejo dobrovoljnoga trenerja ali celo pokroviteljstvo društva za bodoče nastope v prvenstvu. Za informacije tel. 040/224407.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul 44 - Online Tr^t
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
prispevki
V	spomin na pok. očeta Neve Žuljan
Bandelj daruje cerkveni pevski zbor
sv. Jernej 70.000 lir.
V	spomin na pok prof. Avgusta Černigoja daruje Drago Sedmak 20.000 lir za galerijo v Lipici.
Namesto cvetja na grob Cvetke Trampuž iz Temnice daruje Ivanka z otroki 15.000 lir za pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine.
V	spomin na mamo Štefanijo daruje Berto Kralj - Carli (Trebče 137) 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 Ur za sekcijo KPI Z. Kralj.
Ob priliki »goda« daruje Karlo Grilanc 10.000 lir za Sklad M. čuk in 10.0000 Ur za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Josipa Jogana daruje družina Sandalj 100.000 Ur za Sklad M. čuk.
V	spomin na Josipa Jogana darujeta sestri Stanislava Kralj in Marija Hrovatin z družinama 20.000 lir za Sklad M. čuk.
Izšel je
ATLAS
SLOVENIJE
Dobite ga v
TRŽAŠKI
KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška, 20 Tel. 040 - 732487
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 6. dvomesečje 1985. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni
zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
oocreia lianam per t eseruzn delle Telecomunicazioni pa.
Slike, ki niso le spomin
Ena izmed najlepših tržaških razglednic, ki je obenem dokument socialne preteklosti, je Lloydova ulica. Na posnetku vidimo ženske, ki nosijo ladjedelskim delavcem kosilo. Takrat ni bilo delavskih menz, ki bi nudile topel obrok, zato pa so si drugače pomagali. S tem servisom so bili oboji zadovoljni: delavci v lad-
jedelnici in ženske, ki so s tem poslom pripomogle preživljati običajno številno družino.
Druga skupinska slika iz Skednja sodi tudi v socialno preteklost, ko se je bila bitka za — v tem primeru ške-denjski — vsakdanji kruh. Obe razglednici sta iz zbirke Adriana Mozetiča.
Ker smo že pri skupinskih slikah, ostanimo pri teh. Tovarna pohištva z vodno silo v Solkanu od Mizarske zadruge v Gorici je delček ekonomske 'n politične preteklosti v naših krajih, ki jo preučuje in o njej piše Marko Waltritsch. Njegovo publicistično delo na tem področju je izredno dra-
goceno in mimo njega ne bodo mogli zgodovinarji. Takih ljudi, ki bi brskali po arhivih, je malo, kar pa je žalostno, marsikdo trdi, da je tako početje nezanimivo in odveč. Morda ker se z novimi dognanji lahko poruši kakšna palača, zgrajena na nekritično sprejetih »resnicah«?
. Pri zadnji sliki se pozna, da smo 1° močno povečali: mularija na razglednici s pozdravi iz Trebč, ki je Potovala leta 1906. Kolikor nam je dano videti, so vsi s klobukom in v a boljši obleki, »dolge« hlače pa so *daj prekratke, zdaj predolge, gotovo
pa jih bodo nosili še nekaj let, dokler ne bodo razpadle ali dokler jih ne bodo dokončno prerasli, takrat pa jih bodo poverbali mlajši bratje. Zatorej gre tudi tokrat za dokument socialne preteklosti.
F. F.
radiotelevizija
italijanska
Prvi kanal
10.30	L’Andreana — 2. nadaljevanje
11.30	Taxi — TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 — Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca?
14.15	II mondo di Quark — dokumentarec
15.00	Italijanska kronika
15.30	Šola in vzgoja: Zgodovina — Knjižnica
16.00	Smučanje: World Series
16.30	L’amico Gipsy — TV film
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	H fiuto di Sherlock Holmes -— risanke
17.50 Grisù il Draghetto — risanka 18.10 Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Parola mia — vodi Luciano Ri spoli
19.35	Almanah — Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico bis — glasbeno -nagradna oddaja
21.00	La piovra — 3. del TV priredbe
22.05	Dnevnik
22.15	La piovra — 4. nadaljevanje
23.25	Sodobni umetniki
24.00	Dnevnik 1 — Zadnje vesti
Drugi kanal
9.55 Smučanje: World Series
11.15	Televideo
11.55	Cordialmente — dnevna rubrika
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 — Oddaja o han-dikapiranih
13.30	Capitol — TV serija
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
Ljubljana
lCi.25 Sestriere:	svetovna serija v
alpskem smučanju
12.25	Sestriere: 2. del teka
15.15 Teletekst RTV Ljubljana
15.30	Šolska TV: Rokomet, odbojka, poklici v elektrogospodarstvu
16.30	Poročila
16.40	Svetovna serija v alpskem smučanju
17.40	Jesenska serenada v Trubarjevem antikvariatu
18.05	Miti in legende: Savel in David — nanizanka
18.25	Koroški obzornik
18.40	Rdeči cvet — dok. film
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.06	J. Hubač: Ptice selivke — drama
21.50 Dnevnik
Koper
13.00	Smučanje
14.30	TV Novice
14.35 Sonce vzhaja na Vzhodu
15.00	Film
17.30	Pleme vran — TV film
CANALE 5
9.50 General Hospital — TV roman
10.45	Facciamo un affare — kviz
11.15	Tuttinfamiglia — kviz
12.00	Bis — kviz
12.40	R pranzo è servito — kviz
13.30	Sentieri — TV roman
14.30	La valle dei pini — TV roman
15.30	Una vita da vivere — TV roman
16.30	Hazzard — TV fUm
17.30	Doppio slalom — kviz
18.00	II mio amico Ricky — TV film
18.30	C’est la vie — kviz
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Zig Zag — kviz
20.30	Dallas — TV film
21.30	Falcon Crest — TV film
22.30	Nonsolomoda — tednik
23.30	Premiere
23.50	II grande caldo — film
RETEQUATTRO
9.40 Lucy Show — TV film
10.00	I dritti — film
11.45	Magazine — oddaja za ženske
12.15	Vicini troppo vicini — TV film
12.45	L’isola delle mille avventure
14.15	Destini — TV novela
15.00	Piume e paillettes — TV novela
15.40	Mi piace quella bionda — film
17.50	Lucy Show — TV film
18.20	Ai confini della notte — TV film
18.50	I Ryan — TV film
19.30	Febbre d’amore — TV roman
20.30	Dio li fa, poi li accoppia — film
22.30	Tre cuori in affitto — TV film
23.00	Alfred Hitchcock — TV film
24.00	Agente speciale — TV film
ITALIA 1
9.00 Quella casa nella prateria
9.50	Fantasilandia — TV film
10.50	Operazione ladro — TV film
11.45	Quincy — TV film
12.40	La donna bionica — TV film
13.20	Help .— kviz
televizija
16.00	Šola in vzgoja: il martin pescatore — 1. del
16.30	Pane e marmellata Squadrone tuttofare — risanta
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
17.35 Iz parlamenta
17.40	Danes in jutri: kronika in aktualnosti
18.30	Dnevnik 2 —- Šport
18.40	Le strade di San Francisco Meteo 2 — Vremenske napovedi
19.45 Dnevnik 2 .— Poročila*
20.20	Dnevnik 2 — Šport
20.30	I falchi della notte — film
22.10	Dnevnik 2 — Večerne vesti
22.20	Filmske novosti
22.25	Dnevnik 2 — Dossier; Dokument tedna
23.30	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.40	Nočni kino: Il giovedì — film
Tretji kanal
11.55 Smučanje: World Series
12.40	Televideo
14.00	Jezik za vsakogar: Francoščina
14.30	Jezik za vsakogar: Ruščina
15.05	W. A. Mozart — simfonični koncert
16.00	Kinoteka: Znanstveni filmi
16.30	Vzgoja in dežele: Mladinska literatura
17.00	Dadaumpa
18.10	L’Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželne vesti
19.30	Dnevnik 3 — Deželni programi C’era una volta l’uomo — 1. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja: Načrt za o-starele
20.30	Tre sete — aktualni tednik
21.30	Ludwig van Beethoven — simfonični koncert
22.50 Dnevnik 3
23.25	I Buddenbrook — 5. nadalje vanje
18.00	Rdečelasa Zora — TV film 18.30 Pacific intemational airport 18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki TRŽIČ — Protesti v ladjedelnici zaradi odločitev uprave TRST — Namestitev pokrajinske gospodarske zbornice VIDEM — Priznanje znastveniku Rubbii
ŠPETER — Za valorizacijo obrtništva VIDEM — Uspela prva presaditev srca
OPČINE — Občni zbor sklada »Mitja Čuk«
GORICA — Revija pevskih zborov cecilijanka
TRST — Predstavitev pesniške zbirke Drazzodura
18.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	V precepu — TV film 21.00 Raziskovalci — dok. oddaja 22.40 TVD Vsedanes
22.50	Richelieu — 1. del
23.50	Odbojka
postaje
14.15 Dee Jay Televisdon
15.00	Chips — TV film
16.00	II tulipano nero — risanka
17.50	Quella casa nella prateria —
18.50	Gioco delle coppie — kviz
19.30	Happy Days' — TV film
20.00	Kiss me Licia — risanka
20.30	A-Team — TV film
21.30	Simon and Simon — TV film
22.30	Hardcastle & Mc-Cormick —
23.30	Da uomo a uomo — film
TELEPADOVA
13.00	R ritomo dell’uomo tigre
13.30	Transformer — risanka
14.00	Innamorarsi — TV film
15.00	Da qui all’eternità — TV film
16.00	I nuovi Rookies — TV film
17.00	Carletto — risanka
17.30	II magico mondo di Gigi — risanka
18.00	Transformer — risanka
18.30	H ritorno dell’uomo tigre — risanka
19.00	Anna dai capelli rossi — risanka
19.30	Carmin — TV film
20.30	Pendulum — film
22.40 Tutti gli uomini di Smiley — TV film
23.45 Šport: Basket
TRIVENETA
10.00	TV film
11.00	TV film
11.30	Film
13.00	Forza Sugar — risanka
13.30	Risanke
14.00	TV film
15.00	Monitor
15.30	TV film
17.00	Disperatamente tua — TV film
17.30	Forza Sugar — risanka
18.30	Monitor
20.00	Disperatamente tua — TV film
20.30	Film
22.00	TV film
23.00	Film
radio
RADIO IRSI A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.30 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja: Saverio Mercadante: Prisega (drugo dejanje); 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom; Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba: zbor »Ivo Lola Ribar« iz Beograda; 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia: Tan-kred Dorst: »Prepovedan vrt«.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spx>minjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Kop>er; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: spored dalmatinskih pjesmi; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna;
15.00	Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popx)ldanski koncert - s festivala Muzička tribuna v Opatiji; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.03 Nobelove ijagrade; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pop>evka tedna; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Neuvrščeni; 14.40 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Gledališka predstava; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski oder; 17.00 Praktična navodila pri nakupovanju; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen;
18.30	Znani dirigenti; 20.00 Nočni spored.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io '85; 10.30 Popevke; 1110 Moj prijatelj: Skrivnosten svet živali; 11.30 Provenienza - 8. nadalj.;
12.03	Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije;
15.03	Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 11 Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz;
18.05	Programi pristopanja; 18.30 Od Tamagna do Pavarottija; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 1985: 15 let do leta 2000 ; 20.48 Glasbeni odmor;
21.03	Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročita; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programov; 8.18 Še o oddaji Fantastico 6; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può! - dnevni tečaj; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Disco-game tre; 15.00 Za prijetno popolne; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 -nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki;
14.05	V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; Mladinski pevski festival Celje ’85; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja
18.45	Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert mladinskega simfoničnega orkestrla »Paščam; 21.05 Radijska igra, Pavel Lužan: Gora ni nora; Glasbeni intermezzo; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe;
ja t/os lo va n sli a televizija
zasebne
Okrniti nameravajo tudi sektor vojaških gradenj
Hud udarec zaposlenosti v ladjedelnici: do pomladi kar 1.400 ljudi brez dela
Nobelov nagrajenec v svojem mestu
Rabbia: Smo sredi velike tehnološke revolucije
Zaskrbljujoče vesti o zaposbtveni ravni v tržiški ladjedelnici prihajajo iz tega kraja. Kar o dveh vprašanjih je bil včeraj govor v ladjedelnici. Na skupščini delavcev v dopolnilni blagajni so sindikalisti povedali, da je ravnateljstvo tovarne u-radno obvestilo predstavništvo delavstva, da bo povprečni nivo delavcev v dopolnilni blagajni do konca maja prihodnjega leta 1400 enot. V menzi pa je bila, istočasno s stavko uradnikov vojaškega sektorja v tovarni, tiskovna konferenca na kateri je sindikat protestiral proti prenosu vojaških kompetenc ladjedelnice iz Tržiča v Genovo.
Najprej o številu delavcev v dopolnilni blagajni. Svojčas, ko je bilo javljeno, da je ravnateljstvo ladjedelnice dobilo zahtevo dela za gradnjo pomorske ploščadi Micoperi, je bilo tudi povedano, da se bo v roku enega leta vseh več kot dva tisoč delavcev v dopolnilni blagajni vrnilo na delovna mesta. Očitno pa ni tako. Zaradi nekaterih zakasnitev v dobavah surovin in materiala se je vračanje delavcev na njih mesta vršilo prepočasi. Sedaj pa, kar na lepem, mrzla prha. Do 25. maja prihodnjega leta jih bo v dopolnilni blagajni ostalo poprečno vsak dan po 1.400. Več kot polovica tistih, ki
Praznik goriških krvodajalcev
V Gorici je bil v nedeljo praznik krvodajalcev, članov goriške sekcije, ki združuje nad tisoč krvodajalcev, od katerih je v zadnjem obdobju darovalo kri nad 400. Zborovanje je potekalo v kongresni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu; pred tem pa so se udeleženci položili venec v spominskem parku ter prisostvovali verskemu obredu.
Predsednik društva, Sergio Mene-guzzo, je v pozdravnem govoru opozoril na vrsto vprašanj, ki tako ali drugače pogojujejo dejavnost v negativnem smislu. Odprto ostaja vprašanje primernega sedeža v ožjem mestnem središču, zaviralno vplivajo predpisi o prepovedi pošiljanja krvi izven pokrajine. Potrebe po plazmi so na Goriškem majhne in tako krvodajalci brez težav zagotavljajo dovoljno količino, medtem ko je stanje v drugih krajih precej drugačno.
Na zborovanju, med katerim so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim darovalcem, so govorili tudi predsednik pokrajinskega združenja sekcij krvodajalcev Bragagnolo, ravnatelj transfuzionalnega centra Bancheri in deželni odbornik Brancati. Po zborovanju je bila na sporedu tudi družabnost; igrala je godba na pihala iz Vileša, ki jo sestavljajo v glavnem krvodajalci.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ulica E. Toti 52, tel. 72701.
Ko je častitljivi osemdesetletni o-čak Ubald Vrabec stopal s težavo po prestrmih lesenih stopničkah na oder Katoliškega doma v nedeljo popoldne se je iz zadnjega kota čul močan glas tržaških pevcev, ki so mu zapeli v počastitev njegovega visokega življenjskega jubileja, njegove osemdesetletnice. Ubaldu Vrabcu je bila tudi posvečena letošnja Cecilijanka, revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Darilo ZSKP mu je izročil predsednik dr. Damjan Paulin, potem pa se mu je pridružil še Štefan Mauri, ki mu je čestital v imenu komornega zbora iz Nove Gorice. Kmalu po tej kratki slovesnosti pa je Prešernovo Zdravljico v Vrabčevi priredbi zapel goriški moški zbor Mirko File j, ki je bil prav takrat sredi svojega nastopa. Sicer pa so tudi drugi zbori počastili skladatelja tako, da so v svoje programe, med tri pesmi s katerimi so nastopili, vključili tudi njegove skladbe.
Nad 700 pevcev se je zvrstilo na odru Katoliškega doma v soboto zvečer in nedeljo popoldne. Dvorana je bila polna kot je sicer običajno ob lakih množičnih nastopih. Večina zbo-
so bili doslej brez dela, dobivali pa so socialni nadomestek. To kljub temu, da je ravnateljstvo ladjedelnice dobilo novo naročilo za gradnjo 100 tisoč tonske petrolejske ladje od družbe SNAM. To naj bi pričeli graditi prihodnjo pomlad. Kam torej z odvečno delovno silo, se sprašujejo sindikati. Na včerajšnji skupščini so izrazili odločen protest.
Včeraj dopoldne so stavkali tudi u-radniki in tehniki oddelka za vojaške gradnje. To zato ker je ravnateljstvo podjetja premestilo deset tehnikov iz Tržiča v Genovo. Ob preustroju italijanskega državnega ladjedel-stva je bilo določeno, da bodo v Tržiču osredotočili trgovsko ladjevje, v Genovi pa vojaško. Vendar pa je ta porazdelitev veljala le za načrtovanja, ne pa izvajanja. V Tržiču so desetletja gradili vojaške ladje, v zadnjem času predvsem podmornice. Zadnja ladja pa je največja ladja sodobnega italijanskega vojnega ladjevja, križarka Garibaldi, ki je pripravna tudi za pristajanje in vzlete helikopterjev in letal. To pomeni, da so v Tržiču zelo pridni tudi v gradnji ladij. V tem sektorju je zaposlenih približno 400 delavcev.
Na včerajšnji skupščini in istočasni tiskovni konferenci so zastopniki FLM (tajnik Bon) in drugi sindikalisti iz
Bilo jo pričakovati, da bodo upravitelji goriške Krajevne zdravstvene e-hote odgovorili deželnemu odborniku za zdravstvo Renzulliju, potem ko je ta, kot odgovor na tozadevni poseg predsednika KZE Calzolarija v trži-škem občinskem svetu, napisal, da go-riška KZE stane veliko več kot druge podobne ustanove v deželi in da imamo pri nas na Goriškem boljše strukture kot drugod. Pa še, da dvajsetmi-lijardnega letošnjega deficita dežele ne bo krila.
Upravni svet goriške KZE je tisku poslal poročilo, ki je zelo ostro do deželnega odbornika. Soglasno so ga podpisali zastopniki KD, PSDI, PRI in KPi.
Iz tega tiskovnega poročila izhaja, da je letos KZE od dežele dobila 3.751.000.000 lir manj kot lani, pa čeprav so potrebe, zaradi naraščajočih stroškov, večje za skoro dvajset milijard, torej za 14,5 odstotka, od lanskih 118 milijard na letošnjih 135 milijard. Za osebje naj bi v tem letu porabili 6.630.000.000 lir več kot lani, za razne servise 5.527.000.000 več, za farmacevtsko oskrbo pa 3.340.000.000 vež.
Kar se tiče 9,2 odstotnega povišanja stroškov za osebje je treba to pri-
rov je bila iz Goriške, prišli pa so tudi zbori s Tržaškega, iz videmske pokrajine, iz Slovenije ter iz Koroške.
Na sporedu so bila tudi podeljevanja priznanj. ZSKP je počastila s priznanjem goriški mešani zbor Lojze Bratuž in pevovodjo Hermana Srebrniča za njune nastope na Ce-cilijanki, ki jih je doslej bilo že petnajst. Že lani, ko so priredili že petindvajsetič Cecilijanko, so neka-
tovarne izrazili protest proti takemu premeščanju uradnikov iz Tržiča v Genovo. Boje se, da bi v Tržiču popolnoma opustili gradnjo vojaških ladij in s tem seveda še zmanjšali število zaposlenih v ladjedelnici.
V tej se število zaposlenih itak stalno niža, kajti ne zamenjajo tistih, ki jih upokojijo. Kljub temu pa je število delavcev v dopolnilni blagajni visoko. Če bi zaprli še oddelek za vojaške gradnje, kjer doslej v glavnem niso imeli težav, potem bi bila zares zaposlenost v Tržiču hudo ogrožena.
Interpelacije KPI o otroških jaslih
Komunistična svetovalka Liliana Ardit je goriškemu županu poslala interpelacijo s katero zahteva, da bi občinski svet čimprej potrdil člane upravnega sveta za otroške jasli, potem ko so vsa predvidena združenja že imenovala njih predstavnike.
Ista svetovalka ugotavlja, da niso v občinske jasli V Ulici Virgilio sprejeli dvajset otrok, ker ni bilo zanje dovolj prostora. Svetovalka meni, da bi morala občinska uprava odpreti jasli v Ulici Fabiani, saj je bila tista stavba pred leti zgrajena v ta namen.
pisati izključno poviškom, ki so v zvezi z delovno pogodbo. V prvih desetih mesecih letos so namreč znižali število uslužbencev za 62 enot, od 2.822 na 2.760. V treh letih je bilo število uslužbencev znižano za 210 enot.
Kar 27,6-odstatni povišek za servise je treba pripisati povečanju služb tako v kirurškem oddelku kot v oddelku za hemodializo v goriški bolnišnici kot tudi aktivizaciji laboratorijskih služb v novi bolnišnici v Tržiču ter tudi zamenjavi nekaterih zastarelih tehnoloških instrumentov. In še, 27 odstotni povišek stroškov za farmacevtsko oskrbo je treba pripisati splošnemu porastu cen zdravil.
Kar se tiče odbornikovega očitka, da imamo na Goriškem 19 zdravstvenih uslužbencev na vsakih tisoč prebivalcev, poudarjajo v krogih goriške KZE, da je to rezultat pretekle zdravstvene politike, saj je treba vedeti, da so pri nas zdravstvene naprave zelo dobre in trdno zasidrane, drugod pa tega ni. Ni torej kake »krivde« s strani sedanjih upraviteljev KZE. Bilo je že povedano, da se je število uslužbencev znižalo. Ni pa moč tistih, ki so sedaj v službi enostavno odpustiti.
Potem pa še polemični pripis. Tudi V drugih krajevnih zdravstvenih eno-
tere zbore in pevovodje nagradili na podoben način. Poleg tega pa so z Gallusovimi priznanji ZKOS nagradili tudi pevovodjo Maksa Debe njoka za njegovo življenjsko delo in mešani pevski zbor Rupa - Peč za njegovo petdesetletno delovanje.
Na letošnjih koncertih revije Cecilijanka je bilo, kot že rečeno, veliko ljudi. Med temi tudi zastopniki ZK OS, tukajšnjih izvoljenih oblasti ter številnih kulturnih ustanov.
Potem ko je v soboto na videmski univerzi dobil diplomo honoris causa in še istega dne, prav tako v Vidmu visoko priznanje deželne vlade, je Nobelov nagrajenec prof. Carlo Rubbia, prišel v nedeljo v Gorico, na županstvo, da bi se tu srečal s prijatelji in s predstavniki tukajšnjega javnega življenja. V rojstnem mestu je namreč lanski Nobelov nagrajenec za fiziko kar doma. V dvorani goriškega občinskega sveta se je sešel z nekdanjimi sošolci. Župan Scorano, podpredsednik deželnega sveta Tonel, deželni odbornik Brancati, pokrajinski odbornik Bevilacqua so Nobelovca počastili s pozdravom njihovih ustanov.
Zatem pa je spregovoril prof. Rub-
tah v deželi imajo deficite, ne le v goriški. Treba pa je dokončno urediti vprašanje finansiranja zdravstva, je še rečeno v tiskovnem poročilu goriške KZE.
Povejmo še, z naše strani, da so o-sebje kirurškega oddelka v Gradežu, po zaprtju, deloma premestili v bolnišnico v Tržič oziroma v druge službe v samem Gradežu. Prav tako je bilo potem ko so zaprli porodniške oddelke v Krminu. Tržiču in Gradežu.
V	načrtih deželne vlade je, da bi v Krminu pustili oddelek za hitro pomoč. Tu pa naj bi odprli oddelek o zdravstveni informatiki za vso deželo. Zaposlenost torej ne bi bila okrnjena, naprave bolnišnice bi torej koristno u-porabili. V Gradežu pa naj bi prav tako pustili oddelek za prvo pomoč, razširili pa naj bi sedanjo termalno službo.
V	Gradežu *pa medtem prihaja do ostrih političnih sporov. Krajevni vodstvi PSDI in PRI sta mnenja, da sta KD in PSI sprejeli tezo deželne vlade o zaprtju bolnišnice in sta zaradi tega sklenili, da svoje odbornike umakneta iz občinskega odbora. V Krminu pa je občinski svet o tem razpravljal včeraj zvečer.
Mladinska sekcija SSk o protislovenskih lepakih
Tajništvo Mladinske sekcije SSk nam je poslalo v objavo izjavo v zvezi s protislovenskimi lepaki. V njej je rečeno: »Tajništvo mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz Gorice o-stro obsoja protislovenske letake, ki, jih podpisujejo zveza za zaščito itali-janstva Gorice in desničarska stranka MSI in grobo žalijo slehernega Slovenca in trdijo neresničnosti v zvezi z našim zgodovinskim obstojem. Besede, ki jih omenjata desničarska stranka in protislovenska zveza niso niti sramotilne in brutalne do manjšinskega pripadnika, kaj šele omikane, spoštovanja vredne in miroljubne. Take kršitve, ki javno in sramotilno žalijo dobro ime in čast Slovencev bi bile včasih zares vredne kaznive in pravne obravnave s strani slehernega slovenskega društva ali ustanove ali sploh vsakega zavednega Slovenca.«
Nesreča v Štandrežu
Mesec dni se bo morala zdraviti 18-letna Linda Petean iz Sovodenj, Butkovičeva 6. Ranila se je včeraj popoldne v prometni nesreči v štan drežu, ko je s skuterjem trčila v ford fiesta, ki ga je upravljal 48-letni Luigi Selva.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52. tel. 83349.
bia. V glavnem je ponovil dan prej izrečene misli na videmski univerzi pred tamkajšnjim akademskim svetom. Tehnološka revolucija bo v nekaj desetletjih docela, spremenilo naš način življenja. Smo sredi revolucije, ki je večja od industrijske v začetku prejšnjega stoletja. Ne smemo zaostajati za Američani in Japonci, ki v tem prednjačijo. Vse to pa bo privedlo do večjih motenj v socialnem ustroju naše družbe, saj bo vedno manj delovnih mest v kla-* sičnih oblikah zaposlitve, vedno več pa bo potrebnih specialistov v informatiki in drugih službah. Politične oblasti bodo morale resno pomisliti kam z odvečno delovno silo, kako razviti terciarni sektor. Seveda so te od profesorja Rabbie izrečene, misli zelo zaskrbljujoče, ni pa moč zaustaviti tehnološkega razvoja.
Po tem srečanju v prepolni dvorani občinskega sveta so v neki drugi sobani na županstvu sorodniki profesorja Rabbie darovali občinski u-pravi portret njegovega prednika Francesca Verzegnassija, ki je bil v prejšnjem stoletju goriški poslanec v dunajskem parlamentu. Rubbia P11 je svojo zlato medaljo Nobelovega nagrajenca daroval goriški občini-Sledila je še svečanost pred Rubbi-jevo rojstno hišo v Ulici Corsica, kjer so odkrili spominsko obeležje-
razna obvestila
Vpisovanje v tečaj smučanja je na sedežu SPD Gorica vsak dan od 17-do 19. ure.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaj smučanja. Vpisujejo na sedežu društva vsak dan od 17. do 19. ure do vključno petka, 29. t.m.
Ob naraščanju zanimanja za p°' slovenjenje slovenskih imen v slovenščino, Mladinska sekcija iz Gorice nadaljuje sestavljati seznam zainteresiranih. Za morebitne informacije kličite 884141 od 18. do 19. ure ali obrnite se do naših predstavnikov. Mladinska sekcija Gorica.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Sex inferno«-Prepovedan mladini pod 18. letom-CORSO 18.00—22.00 »Starman«.
VERDI 16.30—22.00 »Passaggio in India«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »La migliore difesa è la fuga«.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava Puškinovega dela »II festino io tempo di peste«, v režiji Jurija Lju' bimova.
Nova Gorica
SOČA 18.00—22.00 »Divje noči gosp6 O«.
SVOBODA 19.30 »Poltergcdst«. DESKLE 19.30 »Skozi plamen Nikaragve«.
POGREBI
Danes v Gorici, 9.30 Giovanni Lutman iz bolnišnice Janeza od Boga-ob 11.00 Rodolfo Krainer iz cerkv® S. Giusto, ob 12.30 Nivea Rupd lZ splošne bolnišnice.
Dragi Patriciji in svojcem izrekaj® vodstvo firme Friulexport in koleg' najgloblje sožalje ob prerani izg11*1' ljubljene mame Emilije.
KD Jezero ter člani moškega PcV akega zbora Jezero izrekajo Vilk®'" in Jožetu Frandoliču globoko sož® Ije ob izgubi sestre Julijane.
Učno in neučno osebje osnovne š®'6 v Doberdobu izreka svojcem najiskP’ nejše sožalje ob smrti predrage LIANE FRANDOLIČ.
Oster odgovor upraviteljev KZE deželnemu odborniku Renzulliju
Počastili so Ubalda Vrabca ob njegovi 80-letnici
700 pevcev v Katoliškem domu na letošnji reviji Cecilijanka
KOŠARKA : v nedeljo v Trstu v osmem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva
Jadranovci zamudili lepo priložnost
G. Cabrini: »Ne zaslužite zadnjega mesta na lestvici«
JADRAN — SPONDILATTE CREMONA 72:77 (32:34)
JADRAN: K. Starc 5 (1:1), Žerjal 5 (3:4), Ban 28 (6:7), Rauber 4, Čuk 12, Daneu 6 (0:3), I. Starc, Zarotti 3 (1:1), Gulič 9 (0:2), Lokar.
SPONDILATTE CREMONA: Bigot 20 (4:5), Manzin 8 (0:2), Abbiati, Seno, Giommi 6 (2:2), Tirel 6 (2:2), Galli, Bellone 13 3:04), Marella 12 (0:2), Gre-gorat 12 (2:2).
SODNIKA: Teodoram in Mufloni (Cesena). PROSTI METI: Jadran 11:18; Spondilatte 13:19. OSEBNE NAPAKE: Jadran 21; Spondilatte 20. PET OSEBNIH NAPAK: Žerjal (36), Ban (36), Bigot (40). 3 TOČKE: Gulič 3; Ban 2.
GLEDALCEV: 1.800.
Jadranovci so v nedeljo pred domačim občinstvom zamudili lepo priložnost, da bi osvojili drugi prvenstveni par točk. In to kar proti e-nemu od vodilnih moštev italijanskega drugoligaškega prvenstva, proti Spondilatteju iz Cremone.
Naši fantje so sicer izgubili častno (s petimi točkami razlike), pokazali so zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. In vseeno so številni gledalci razočarani zapuščali tržaško športno palačo. Priložnost za prese-
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: K. Starc 2:8; Žerjal 1:4; Čuk 6:13; Zarotti 1:1; Gulič 0:2; Rauber 2:7; Ban 8:13; Daneu 3:9. 3 TOČKE: Gulič 3:5; Ban 2:7; Daneu 0:1. SKOKI: Čuk 6 v obrambi, 1 v napadu; Zarotti 2,1; Gulič 0,2; Rauber 6,2; Ban 5, 1; Daneu 3,2.
IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1,0; Žerjal 9,1; Čuk 2, 2; Gulič 2, 2; Rauber 0, 1; Ban 1, 3; Starc 1,2. BLOKADE: Čuk 1. ASI STENCE: K. Starc 1; Žerjal 2; Gulič 1; Ban 1.
nečenje je bila zares velika. Zmaga bi ne samo pripomogla, da bi jadra-novci zapustili zadnje mesto na lestvici, bila bi predvsem dragocena za vzdušje v ekipi pred gostovanjem v Busto Arsiziu, kjer jih čaka Fa-c>t>a, ki je doslej kot naša ekipa pri dnu lestvice.
Košarkarji iz Cremone sicer sestavljajo dobro uigrano celoto, ki Predvaja trezno igro v napadu in je v obrambi dokaj čvrsta. V Trstu pa to moštvo ni pokazalo nič posebne 8a in čudi nas, da je s Citrosilom lri Panapesco kar na vrhu prvenstvene lestvice. Verjetno prav »pod-zavestna bojazen« pred zelo močnim
nasprotnikom je preprečila našim fantom, da bi si že v prvem polčasu priigrali zanesljivo prednost. Prvič so namreč grešili pri metu, da bi lahko spravili na kolena izkušene in taktično dobro pripravljene goste, ki so mimo in strumno krožili žogo okrog Jadranove conske obrambe, poiskali ugoden položaj za met ter nato v glavnem z meti od daleč dosegali koše. Od naših je bil v tem prvem delu gotovo najboljši Marko Ban, ki je dosegel kar 19 točk. Delni izidi 3’ - 0:4; 5’ - 9:8; 10’ 17:18; 14’ 21:26; 16’ - 23:32; 18’ - 28:34 in 30:34.
Tudi v nadaljevanju so bili naši povsem enakovredni gostom in v 32’ celo povedli za 4 točke (60:56). Od-
V prvi italijanski ligi se je kar šest tekem na osem zaključilo z neodločenim izidom. To očitno dokazuje, da popolnoma šibkih ekip ni, saj sta in še bosta npr. zadnji dve uvrščeni ekipi na lestvici Como in Lecce trd oreh za vse, takb doma kot na tujem.
Derbi kola med Interjem in juve",-tusom se je zaključil brez zmagovalca. Vendar je treba pri tem dodati, da so imeli Interjevi igralci zvrhano mero smole in bi si verjetno zaslužili zmago. Trener Mario Corso je torej znal po zadnjih razburljivih dneh v svoje igralce vcepiti prepričanje vase, ki so ga že pred časom izgubili.
Videmski Udinese pa je Napoliju nepričakovano, a zasluženo iztržil dragoceno točko. Protagonist v pozitivnem in negativnem smislu je bil Ma-
tično se je obnesel Štefan Gulič, ki je s tremi »bombami« za tri točke vnesel v naše moštvo in med gledalci novega navdušenja, žal, pa sta le tri minute pozneje morala zaradi petih osebnih napak na klop prej Peter Žerjal, nato še Marko Ban. Gostje so si kaj kmalu zopet priborili prednost petih točk (68:63), 2’ in 35” pred koncem celo devetih (72:63) in velika želja po nepričakovanem slavju je splahnela.
Nedeljsko srečanje pa je pokazalo, da so naši košarkarji že dobili večje samozaupanje, da se predvsem na domačem igrišču, lahko vsakemu moštvu postavijo po robu. Igrali so bolj sproščeno in tudi v skoku so pakazali napredek. Žal, so bili pomanjkljivi pri metu (23:57), večkrat so bili tudi prepočasni pri premikanju v conski obrambi in niso uspeli preprečiti gostom, da so metali iz ugodnih položajev. Še vedno premalo izkoriščajo protinapad.
Po našem pa je za jadranovce zelo pomembno, da so spoznali, da se v tem prvenstvu nimajo nikogar bati, predvsem doma. Verjetno je to le skromna uteha, vsekakor pa pomembna pred nadaljevanjem prvenstva. (B. Lakovič)
radona, ki je najprej povedel svojo ekipo v vodstvo, nato pa se je povsem naivno pustil izključiti.
IZIDI 11. KOLA: Atalanta - Verona 0:0; Como - Sampdoria 2:2; Fiorentina - Bari 0:0; Inter - Juventus 1:1; Lecce - Avellino 2:2; Napoli - Udinese 1:1; Roma - Milan 2:1; Torino - Pisa 4:1.
LESTVICA: Juventus 19, Milan, Napoli in Inter 14, Roma, Fiorentina in Torino 13, Avellino, Atalanta in Verona 10, Sampdoria in Udinese 9, Pisa in Bari 8, Como in Lecce 6.
PRIHODNJE KOLO (1. 12.): Avellino - Atalanta; Bari - Napoli; Como - Torino; Juventus - Fiorentina; Milan - Inter; Pisa - Lecce; Sampdoria - Roma; Udinese - Verona.
»Pričakovali smo, da bomo v Trstu dobili nasprotnika, ki se želi oddolžiti svojim navijačem za dosedanje domače poraze. Nismo pa pričakovali, da bo Jadran igral proti nam tako borbeno, požrtvovalno, dobro,« nam je uvodoma po tdkmi dejal trene; moštva iz Cremone Guido Cabrini.
»Ste z igro svojih košarkarjev zadovoljni?«
»Nismo igrali najbolje, toda moram dodati, da smo med tednom imeli velike težave s poškodbami in boleznijo.«
»Kaj pa o Jadranu?«
»Vedeli smo, da je Ban najnevarnejši Jadranov košarkar. In to je ta igralec tudi v tej tekmi dokazal. Dobro pa je igral tudi Čuk, zunanji igralci so zelo živahni, skratka vsa Jadranova ekipa me je ugodno presenetila in si ne zasluži mesta, ki ga zaseda na lestvici.«
»Ključ vaše zmage v tem srečanju?«
»Moja košarkarska filozofija je, da preprečimo nasprotniku, da doseže veliko število točk. Dobra obramba je jamstvo za zmago. Jadran je doma dosegel le 72 točk, kar pomeni, da smo dobro branili in tabo tudi zmagali.«
»Že osem kol je mimo, boj na vrhu lestvice pa je še vedno zelo izenačen. V konkurenci za najvišja mesta ste tudi vi...«
»Da smo celo med prvimi na lestvici, je odvisno tudi od tega, da smo doslej imeli dokaj ugoden spored tekem. Mislim pa, da so Citrosil Verona, - Panapesca Montecatini in Ca-giva Varese boljši od nas.«
V Jadranovem taboru se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so zamudili tako ugodno priložnost. Skoraj vsi po vrsti, igralci in odborniki, so kimali z glavo: »Kakšna priložnost!«
Tudi Jadranov trener Andrej Žagar je tega mnenja: »Košarkarji iz Cremone so bili favoriti, toda po situaciji na igrišču smo imeli lepo priložnost za presenečenje. Po mojem tiči vzrok za naš poraz v prvem polčasu. Ob normalni realizaciji bi lahko povedli
za 8-10 točk in tekma bi se verjetno drugače razvijala. Ko pa je v končnici tekme izid tesen, potem navadno zmaga bolj izkušeno moštvo.«
»Kljub zamujeni priložnosti pa lahko rečemo, da je bil pri našem moštvu viden rahel napredek...«
»Nedvomno smo v obrambi bolj kompaktno igrali, žal pa smo se prehitro odločali za met.« (bi)
B LIGA
IZIDI 8. KOLA
JADRAN - Cremona		72:77
Panapesca - Treviglio		106:97
Pordenone - Maltinti		91:81
Bergamo - Ferrara		67:77
Faciba - Vicenza		77:79
Victors - Citrosil		66:80
Cagiva - Arese		81:84
Kidland - Montebelluna		97:65
LESTVICA		
Citrosil VR	8 7 1	752:614 14
Panapesca	8 7 1	773:684 14
Cremona	8 7 1	589:530 14
Cagiva VA	8 6 2	702:653 12
Ferrara	7 5 3	500:480 10
Pordenone	8 5 3	697:634 10
Arese	8 5 3	685:684 10
Maltinti	8 4 4	640:617	8
Treviglio	8 4 4	542:525	8
Kidland PD	8 3 5	659:661	6
Vicenza	8 3 5	606:668 6
Victros Monza	8 2 6	479:554	4
Faciba	7 1 6	493:585	2
JADRAN	8 1 7	640:722	2
Celena BG	8 1 7	630:722	2
Montebelluna	8 1 7	550:678	2
PRIHODNJE KOLO (1.12.) Faciba Busto Arsizio - JADRAN; Ferrara - Kindland PD; Cremona -Panapesca; Montebelluna - Cagiva; Maltinti - Victors; Pordenone - Čelana; Treviglio - Vicenza; Citrosil VR -Arese Viaggi.
Jadranovi strelci
Ban 189 (34:40); Čuk 124 (12:18); Rauber 75 (16:21); Zarotti 71 (11:20); Daneu 62 (15:27); K. Starc 53 (5:11); Gulič 32 (7:18); Žerjal 28 (8:10); Sosič 3 (3:5); Klobas 2; I. Starc 2 (2:2).
Na domači tekmi Napolija z Udinesejem
Maradona izgubil živce
/
V 1. in 2. jugoslovanski ligi
Partizan ni več nepremagan
Derbi kola druge italijanske lige brez zmagovalca
Ascoli upravičil svoj sloves
Pripravil:
FRANCI BOŽIČ
Po petnajstih kolih jugoslovanskega n°gometnega prvenstva ni več nepo-raženega moštva. Kot zadnji je »pa-del« Partizan, premagala ga je Rijeta in tako pomagala Crveni zvezdi, da se je povzpela na vodilno mesto. \9rtšča so bila tokrat blatna, zato tyre predzadnjega kola niso bile po-Sebno zanimive.
Tudi na Kantridi ni bilo drugače. Predvsem po zaslugi doslej vodilnih Beograjčanov je bila igra bleda, toda Skoblarjevi fantje so se borili kot \eviy in več kot zasluženo zmagali, grelec zmagovitega gola je bil Jan kovič, Malbaša pa je zamudil še dve Ijedni priložnosti. Crvena zvezda je ze v soboto zlahka opravila s Sutjesko, kar tri gole pa je dosegel Mrke-T Zagrebški Dinamo je z Osijekom d°ma že četrtič zapored remiziral, trener Blaževič seveda ne more biti [adovoljen, Osijek je celo vodil z 1:0, lZenačil pa je Pesek. Pri Dinamu ko-t^aj čakajo na premor in na mini pre-sI°pni rok, v katerem bo Blaževič i^ošai kar najbolj okrepiti moštvo. Največ je razočaranje prvenstva je nedvomno Željezničar, ki je tokrat iz-Oubil celo doma. V sarajevskem ta-očitno nekaj ni v redu, zato je Pričakovati odstop trenerja Osima, j Hajduk je nepričakovano izgubil v jnici, čeprav je igral z vsemi svoji-d osi. Splitčani so prejšnji teden iz-?adli iz pokala, zdaj pa so izgubili e vse možnosti za prvo mesto, kajti postajajo že za sedem točk. Njihovo dino upanje je pokal UEFA, v kate-erri bodo v sredo igrali v gosteh s Jtvjetskim Dnjeprom. Vojvodina je za cfco zmanjšala zaostanek za pred-l^dnjim, remizirala je namreč v Vin-Novosadčanom pa je pri tem „datno pomagal vojvodinski sodnik QesHn, ki se ga je Dinamov trener ^Solj bal že pred tekmo. Strah ni jjl: odveč, poročevalci pravijo, da je J najzaslužnejši za uspeh gostov — s°dnik.
lestvici strelcev z 11 goli še
naprej vodi Vinkovčan Čop, Bursač (Sutjeska) se mu je približal na gol razlike, prebudila pa sta se tudi Mr-kela (Crvena zvezda) in Panjčev (Vardar), ki imata šele pet golov.
V drugi ligi je Koper osvojil prvo točko v gosteh. Ferličevi fantje so se na blatnem igrišču v Kikindi hrabro borili, z golom Hrovatiča pa so že po petih minutah vodili. Domači so hitro izenačili, nato pa zastreljali še U-metrovko, vendar je uspeh Ko prčanov kljub temu povsem zaslužen.
IZIDI 15. KOLA V 1. ZNL: Crvena
zvezda - Sutjeska 4:2 (2:0), Sloboda Sarajevo. 1:0 (1:0), Dinamo (V) - Voj vođina 1:1 (1:1), Rijeka - Partizan 1:0 (1:0), Željezničar - Velež 1:2 (0:0), Čelik - Hajduk 1:0 (0:0), Vardar Bu dučnost 2:1 (2:0), Dinamo (Z) - Osijek 1:0 (0:1), Beograd - Priština 2:1 (0:0).
VRSTNI RED: Crvena zvezda. Par tizan 23; Velež 19; Dinamo (V) 18; Hajduk, Sarajevo, Dinamo (Z), Sutjeska, Priština 16; Osijek 15; Sloboda 14; Čelik, Verdar 13; Rijeka, Beograd 12; Željezničar 11; Budućnost 10; Vojvodina 7.
PARI PREDZADNJEGA KOLA (1.
12.) : Sutjeska - Vardar, Priština - Cr vena zvezda, Sarajevo - Beograd, Velež - Sloboda, Osijek - Željezničar, Partizan - Dinamo (Z), Vojvodina -Rijeka, Čelik - Dinamo (V), Hajduk -Budućnost.
ŽIDI 15. KOLA 2. ZNL ZAHOD: iar - Novi Sad 2:1 (1:1), Split ->tar 0:2 (0:1), Kikinda - Koper 1:1 l), Iskra - Spartak 1:0 (0:0), Je-stvo (Br) - Šibenik 2:0 (1:0), Je-stvo (Bi) - Borac 2:0 (0:0), Gošk - Zadar 1:0 (1:0), Vrbas - Pro-:r 0:0, Famos - AIK 0:0.
RSTNI RED: Leotar 22; Spartak Iskra 19; Proletar, Šibenik, Ru-■ 17; Novi Sad, Jedinstvo (Br) 16; ik Jug., Borac 14; Famos, Vrbas. C, Koper 13; Kikinda, Split 12; linstvo (Bi) 11; Zadar 10.
'ARI PRIHODNJEGA KOLA (1. i: Koper - Iskra, Novi Sad - AIK, Jeter - Famos, Zadar - Vrbas, -ac - Gošk Jug., Spartak - Jedin-o (Br), Šibenik - Jedinstvo (Bi), ytar - Kikinda, Rudar - Split.
Triestina - Ascoli 1:1 (1:0)
STRELCA: v 26. min. Di Giovanni, v 61. min. Barbuti.
-TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Di Giovanni, Romano (v 66’ Bagnato), lachini.
ASCOLI: Corti, Destro (54’ Dell’O-glio), Cimino, lachini, Perrone, Trifunovič, Bonomi, Pasinato, Vincenzi, Incocciati (59’ Marchetti), Barbuti.
SODNIK: Pezzella iz Frattamaggio-reja.
Derbi 12. kola drugoligaškega prvenstva se je zaključil brez zmagovalca. Triestina in Ascoli sta si razdelila točki, kar mnogo bolj ustreza vodilnemu Ascoliju, kakor pa Triestini, ki mora že sedaj misliti na zasledovanje najboljših, če hoče res računati na napredovanje.
Rezultat je popolnoma pravičen in bi lahko ceio rekli, da bi Ascoli lah-
ko tudi dosegel kaj več, ko bi z večjo doslednostjo iskal zmago. Triestina pa si je zapravila zmago v prvem polčasu, ko je De Falco pri rezultatu 0:0 zapravil enajstmetrovko in ko je negotovost obrambe dopustila Ascoliju, da je izenačil.
Triestina je v tej tekmi pokazala nekaj napredkov v primerjavi s prejšnjimi tekmami, kljub temu pa ni zadovoljila. Veliko težav imajo Tržačani predvsem pri gradnji igre, kjer je vse prepuščeno improvizaciji in premalo preštudiranim shemam. Poleg tega je De Falco še vedno precej oddaljen od zadovoljive forme, tako da je za tržaško moštvo zelo težko spraviti v težave obrambe nasprotnikov.
Videti je sicer, da se stanje postopoma izboljšuje, upati je le, da b,o Triestina v kratkem prišla ponovno do zmage, saj bi lahko ta slabi trenutek imel negativne posledice na
upe tržaškega društva.
I. Pavletič
IZIDI 12. KOLA: Arezzo - Brescia 1:1; Bologna - Campobasso 2:1; Cremonese - Empoli 4:0; Genoa - Perugia 1:0; Monza - Lazio 0:0; Palermo - Cagliari 1:1; Pescara - Catanzaro 0:0; Sambenedettese - Catania 2:1; Vicenza - Cesena 0:1.
LESTVICA: Ascoli 16, Cesena in Sambenedettese 15, Brescia 14, Vicenza, Lazio, Genoa, Bologna in Triestina 13, Empoli in Cremonese 12, Catanzaro, Perugia, Pescara in Monza 11, Arezzo, Palermo in Catania 10, Campobasso 9, Cagliari 8.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Pescara; Bologna - Arezzo; Brescia -Monza; Cagliari - Catanzaro; Campobasso - Sambenedettese; Catania -Palermo; Empoli - Triestina; Lazio -Genoa; Perugia - Cesena; Vicenza -Cremonese.
v
Stolpec »totocalcia« (še drevi) ludi z izidi prvih polčasov
ancono
PARTITI DEL J7-1HI (MwcoiadO
‘AL SMVIZIO
DILLO SPO
3
	•quadri 1* «qu^dr» 2*		® ® ®	® • •	« ■ D	®
1	Inter Legla Varsavia (1° t)	om	© ® ©	©® ©	© ® ©	©
2	Inter Legla Varsavia (r, f.)	mm	© ® ©	©® ©	© ® ©	©
3	Athletc Bilbao SportngL. (1° t)	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
4	Athletic Bilbao Sporting L. (r.f.)	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
5	BorussiaM. Real Madrid (1° t)	M	© ® ©	© ® ©	© © ©	©
	BorussiaM. Real Madrid (r.f.)	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
1?	Dniepr	Hajduk Spalato	mm	© ® ©	©® ©	© ® ©	©
8	Dundee United Neuchatel X.	mm	©®@	© ® ©	©® ©	©
8	Hammarby Colonia (1° t)	H	© ® ©	© ® ©	© ® @	©
10	Hammarby Colonia (r. f.)	Hi	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
11	Waregem Milan (i« t)	hh	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
12	Waregem Milan (r. f.)	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
Ul 3	Stella Rossa Betg. LingbvCooen	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©
Pokal UEFA in C. zvezda
Jutri bodo na sporedu prve tekme osmine finala pokala UEFA in pa zaostala tekma pokala pokalnih prvakov med Crveno zvezdo in Lingbyjem (Fin.).
Krok uvrščenih ekip se je že dokaj sllsnil, tako da lahkih nasprotnikov ni več, kljub temu pa so lahko Milan, Inter in Hajduk z žrebom še kar zadovoljni. Splitčane čaka spopad s sovjetskim Dnjeprom, prednost pa je v tem, da bodo igrali povratno tekmo doma, tako da jim jutri zadostuje že delitev točk ali tesen poraz, vendar ne z 1:0. Približno isto velja tudi za Milan, ki bo v Belgiji igral z Waregemom. Drugačne so ambicije Inter ja, ki mora Poljakom Legie nasuti čimveč golov. Toda za Corsove varovance naloga ni lahka, saj bodo najbrž še zmeraj igrali brez Rummeniggeja, povrhu pa gotovo brez Fanne in Selvaggija, ki sta se poškodovala med derbijem z Juventusom. Inter torej nima napadalcev, tako da bo vsa odgovornost padla na Altobellija.
Evropski »totocalcio« tokrat upošteva tudi nekatere izide prvega polčasa, saj bo vsega le devet pokalnih tekem, v stolpcu pa ni srečanja med Nantesom (Fr.) in Kolnom (ZRN).
V A-2 ligi presenetljiv domači poraz Segafreda s povprečno Annabello
S porazom v Brescii (kljub Colemanu) Stefane! na dnu
Spet poraz Stefanela! Sedaj je že na zadnjem mestu lestvice in glede na to, da bp prihodnjo nedeljo igral doma z Arexonsom iz Cantuja ter se nato podal v Bologno, kjer se bo pomeril z Granarolom, bo verjetno na tem mestu ostal tudi mnogo časa.
Poraz tržaške ekipe s sicer solidno ekipo Silverstone iz Brescie je do neka mere celo nerazumljiv. V prvem polčasu je igral odlično, zato pa je v drugem popustil na vsej črti. Ta negativna metamorfoza je povsem nerazumljiva, saj so nasprotniki pravzaprav ostali... isti. Tokrat je v tržaških vrstah debitiral Ben Coleman, ki je svojo nalogo opravil zadovoljivo, dobro pa je igral tudi drugi Američan Shelton, ki je pač hotel dokazati, da je boljši od odpuščenega Ter-O'ja. Vitez je dal 16 točk, v metu pa je bil petdesetodstotni (6 na 12). Po-
polnoma pa je odpovedal play Fis-chetto.
V A-2 ligi, so Goričani Segafreda povsem nepričakovano izgubili z povprečno ekipo Annabella iz Pavie. Spodrsljaj, ki je povsem zaslužen, je toliko bolj pekoč, saj bi se v primeru (predvidene) zmage, uvrstili na drugo mesto začasne lestvice.
Silverstone - Stefanel 100:83 (43:46)
SILVERSTONE: Cavazzana, Ri tossa 15, Palumbo 2, Lasi, Motta 11, Brown 35, Vicinelli 2, Branson 28, Te-renzi 2, Pagani.
STEFANEL: Francescatto 5, Fis-chetto, Coleman 17, Riva 4, Vitez 16, Shelton 29, Bertolotti 10, Lucantoni 2, Bobicchio, Golmani.
IZIDI 9. KOLA: Scavolini - Simac 104:110; Bancoroma - Riunite 83:89;
Arexsons - Marr 89:74; Granarolo -Berloni 102:91; Benetton - Di Varese 94:96; (po podaljških); Silverstone -Stefanel 100:83; Pali. Livorno - Mo-bilgirgi 90:97; Mulat - Viola 106:90.
LESTVICA: Simac 16, Arexons 14, Berloni, Mobilgirgi, Riunite 12, Di Varcise, Granarolo, Scavolini, Bancoroma 10, Silverstone, Marr 8, Pali. Livorno 6, Viola, Benetton, Mulat in Stefanel 4.	»
PRIHODNJE KOLO (1. 12.): Ber-loni - Silverstone; Mobilgirgi - Mulat; Di Varese - Bancoroma; Viola -Benetton; Pali. Livorno - Granarolo; Riunite - Simac; Marr - Scavolini; Stefanel - Arexons.
A-2 LIGA
Segafredo - Annabella 77:81 (41:54)
SEGAFREDO: Biaggi 5, Marušič 10,
Sfiligoi 2, Ardessi 30, Jackson 10, Stramaglia 4, Bullara 4, Catchings 12; Zuliani, Valenti.
ANNABELLA: Radizza, Giroldi 16, Ponzoni 15, Di Maio 2, Ohrđgas 12, Saiermi, Grange 17, Zeno 19; Mossini in Menudo.
IZIDI 9. KOLA: Jollycolombani -Giorno 79:86;; Segafredo - Annabella 77:81; Fermi - Mister Day 104:94; Ippodromi - Pantani 109:105 (po podaljških) ; Rivestoni - Lib. Livorno 86:99; Popper - Sangiorgese 10, Giorno, Rivestoni, Fabriano 8, Annabella, Mister Day, Jollycolombani 6, Fermi, Liberti 4.
PRIHODNJE KOLO: Yoga - Lib. Livorno; Fantoni - Popper; Fabriano -Jollycolombani; Giorno - Segafredo; Sangiorgese - Rivestoni; Mister Day -Ippodromi; Annabella - Liberti; Filanto - Fermi.
NOGOMET:	MEDDEŽELNA LIGA
Gorizii točka
Conegliano - Gorizia	0:0
GORIZIA — Ermacora, Grazzolo, Rugo, Bertolutti (Lazzara), Macuglia, Grillo, Grop (Brugnolo), Giacometti, Dreolini, Beltrame, Voljč.
Gorizia je z novim trenerjem Fede-lejem iztržila neodločen izid v Cone-glianu. Uvodoma pa je treba povedati, da so si Goričani zaslužili več, tako glede prikazane igre, kakor tudi glede števila priložnosti za gol.
Očitno je zamenjava trenerja vplivala na igralce, ki so igrali precej motivirano in bili vseskozi nevarni za domačo obrambo. Janez Voljč, denimo, je dvakrat streljal v vratnico, sodnik pa ni gostom dosodil pravične 11-metrovke.
LESTVICA: Chievo in Bassano 15; Valdagno 14; Pescantina in Opitergi-na 13; Fontanafredda 12; Cittadella 11; Benacense in Tombolo 10; Gorizia in Manzanese 9; Passirio 8; Vittorio Veneto in Conegliano 7; Rovereto 4; Trivignano 3.
Odbojka: po
Meblo že v
tretjem kolu ženske B lige
krogu boljših ekip
V deželnih odbojkarskih ligah
Naše ekipe tokrat odlične
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
IZIDI 3. KOLA
Lestvica ženske odbojkarske B lige se čedalje bolj izoblikuje. Vse kaže, da bosta kmalu nastala dva kakovostna razreda, kvečjemu tri, kar pa je najvažnejše, Meblo tudi letos nedvomno sodi v zgornji razred. Po treh kolih so nepremagane le ekipe Mo-bilcataloga, Nervese in Coneghana, po dve zmagi pa imata le Meblo in padovski Tregarofani. Ostale ekipe so že doživele več porazov, kot zmag. Iz tega zadnjega kroga ekip se bo izvlekla najmanj še ena šesterka (OMA Armes, Spinea?), vsem ostalim je menda usojeno, da se borijo za goli obstanek, na dlani pa je, da je razlika v kvahteti med boljšimi in slabšimi ekipami ogromna, pravo brezno, o čemer so se Meblovi navijači lahko prepričali že po tekmah z Mo-glianom in zlasti z Vicenzo.
Izidi tretjega kola so povsem v skladu s pričakovanji, edino presenečenje je zmaga prerojene Spinee nad OMA Armes, zlasti glede na to, da. so Tržačanke že vodile z 2:0 v nizih.
Če se povrnemo k sobotnemu Me-blovemu nastopu treba poudariti, da je Vicenza gotovo igrala slabše, kot zmore, saj ni mogoče, da bi s takšno igro, kakršno je pokazala v Nabrežini, lani osvojila prvo mesto v C-l ligi. Res pa je, da so »daljšo agonijo« moštva iz Veneta preprečile tudi naše igralke same z odličnimi in močnimi servisi, ki so zbijah že tako krhko samozavest nasprotnic. V ttm elementu se je tokrat še posebej
MEBLO - Fiamma Vicenza 3:0 (15:4, 15:9, 15:2); Spinea - OMA Armes 3:2 (13:15, 9:15, 15:10, 15:7, 15:11): Mobilcatalogo Pordenon - Pu-tinati Ferrara 3:0 (15:10, 15:0, 15:11); Tregarofani Padova - Fratte 3:1 (15:7, 8:15, 15:10, 15:5); Volley Conegliano - Volpe Fiesso 3:0 (15:11, 15:10, 15:5); Mogliano Veneto - Nervesa 0:3 (12:15, 13:15, 12:15).
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
Volpe Fiesso - MEBLO; Fratte -Fiamma Vicenza; OMA Annes - Mogliano Veneto; Spinea - Tregarofani Padova; Putinati Ferrara - Volley
izkazala kapetanka Kraljeva. Žal moramo ugotoviti, da tudi tokrat številni, a hladni gledalci, niso znali cehiti teh in drugih potez slovenskih igralk in so raje podčrtali napake nasprotnic. Če nasprotnik zgreši sprejem servisa, ni rečeno, da je to samo njegova krivda. Za mnogo manj atraktivne akcije svojih ljubljenk na ostalih dru-goligaških igriščih navijači kar norijo od veselja in pri svojih igralkah ustvarjajo pravo razpoloženje za zmago. če tokrat tega ozračja ni bilo
Conegliano; Nervesa - Mobilcatalogo Pordenon.
LESTVICA
Mobilcatalogo	3 3 0	9:0	135:66	6
Nervesa	3 3 0	9:2	157:98	6
Conegliano	3 3 0	9:2	147:115	6
MEBLO	3 2 1	8:1	155:99	4
Tregarofani	3 2 1	7:4	131:111	4
OMA Armes	3 1 2	6:6	131:152	2
Spinea	3 1 2	5:8	146:166	2
Volpe Fiesso	3 1 2	3:1	100:118	2
Putinati FE	3 1 2	3:7	104:141	2
Mogliano Ven.	3 1 2	3:8	124:147	2
Fratte	3 0 3	3:9	118:157	0
Fiamma VI	3 0 0	0:9	58:135	0
potrebno ustvariti, pa je na dlani, da bo Meblo v prihodnjih domačih nastopih proti močnejšim ekipam potreboval vso pomoč svojih zvestih navijačev.
AVTOBUS V FIESSO Za sobotno gostovanje v Fiessu Um-bertianu prireja vodstvo Mebla avtobusni izlet. Odhod s Trga Oberdan ob 12. uri, iz Sesljana pa ob 12.30. Prijave in informacije v društvenih prostorih ŠZ Bor (tel. 51377).
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Klemše in Maver 17; Markovič, Kralj in Žerjal 15; N. Grgič 8; M. Grgič 5. (Upoštevajo sc točke, ki jih posamezna igralka doseže z napadom, na servisu ali v bloku).
Košarka: promocijska liga na
Tržaškem in Goriškem
Kontovelcem novi točki, domovai poprečni
NA TRŽAŠKEM Lav. Porto — Kontovel Electronic Shop 62:66 (29:31)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 5, Grilanc 7, Ušaj 4, Kojanec, Lisjak 18, Čuk 13, Starec 9, Sedmak, Gruden, Štoka 8.
SODNIKA: Ruaro in Esopi.
Kontovelci so v 5. kolu promocijskega prvenstva vknjižili novi točki, s prikazano igro pa niso zadovoljili. Predvsem so tokrat odpovedali visoki igralci, poleg tega je naše moštvo prejelo preveč košev iz protinapadov.
V drugem polčasu so Kontovelci i-grali nekoliko bolje in tri minute pred koncem srečanja povedli za 11 točk (64:53). Domačini so tedaj z agresivno obrambo skušah nadoknaditi zaostanek. Zaradi brezglave igre naših
jim je tudi uspelo zmanjšati razhko, zmaga Kontovelcev pa ni bila v dvomu.
V našem moštvu je bil gotovo najboljši Henrik Lisjak, ostali pa so igra-k pod svojimi sposobnostmi.
(D. Starc)
NA GORIŠKEM
Polisontina — Dom 71:64 (42:28)
DOM: Uršič 18 (3:4), Mauro Dornik, 10, Coretti 18 (6:6), Ziani, Cej 10 (2:2), Terčič, Ugo Dornik, Golob 8 (2:6), Nanut, Corsi.
PON : Mauro Dornik in Cej (40). ON : Polisontina 20, Dom 26. 3 TOČKE: Uršič 3, M. Dornik 2.
Domovci so v Pierisu proti skromni Polisontini zasluženo izgubili, saj so vsi povsem odpovedali. Res škoda, saj
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
IZIDI 5. KOLA
Breg Adriatherm - Ferroviario 80:79 Lav. Porto - Kontovel El. Shop 62:66 Intermuggia - Bor Radenska 80:79 Libertas - Scoglietto	69:81
Santos - Fruttetna	75:82
Saba - Alabarda	77:88
PRIHODNJE KOLO (30.11. in 1.12.)
Bor Radenska - Breg (30.11. ob 17.00 na 1. maju); Libertas - Saba; Kontovel Electronic Shop - Intermuggia (30.11. ob 20.15 na Proseku); Fruttetna - Ferroviario; Alabarda -Lav. Porto; Scoglietto - Santos.
LESTVICA
Alabarda	5	5	0	467:407	10
Scoglietto	5	4	1	392:349	8
Fruttetna	5	3	2	406:391	6
Libertas	5	3	2	388:381	6
Santos	5	3	2	385:382	6
Kontovel E. S.	5	3	2	383:381	6
Ferroviario	5	2	3	382:380	4
Bor Radenska	5	2	3	407:414	4
Intermuggia	5	2	3	397:410	4
Saba	5	1	4	394:399	2
Breg Adriath.	5	1	4	328:381	2
Lav. Porto	5	1	4	353:408	2
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 119; Pieri (Bor Radenska) 78; Zobec (Breg Adriatherm) 76; Čuk (Kontovel Electronic Shop) 68; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 67; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 66; Starc (Kontovel Electronic Shop) 62: R^e	Adriatherm) 58; Barut (Bor Ra-
denska) 55; Korošec (Bor Radenska) 42.
so v nedeljo imeli »belordeči« edinstveno priložnost, da bi ostali na vrhu začasne lestvice. Kar se tekme tiče, lahko povemo, da je bil našim gotovo usoden prvi polčas. Obramba je bila pod vsako kritiko, saj so domačini polovili skoraj vse odbite žoge. Če dodamo še slab odstotek pri metu na koš, potem je bil poraz neizbežen.
V drugem polčasu so sicer Gojkovi-čevi varovanci z ostrim »pressingom« nekohko nadoknadili zamujeno, toda ni jim uspelo dohiteti nasprotnika, ki je tako zmagal bolj po zaslugi nerazpoloženosti naših kot pa po lastni zaslugi.
Trener Gojkovič je bil po srečanju potrt: »Slabo smo igrali. Zlasti v o-brambi smo popolnoma odpovedali. Krepko se je poznala odsotnost Krist-jančiča, ki bi gotovo imel levji delež pri lovljenju odbitih žog. Poslal sem na igrišče vse razpoložljive igralce, toda dokler ne bodo vsi pokazali večjo zagrizenost na igrišču, nam bo zmaga vedno ušla.«
IZIDI 2. KOLA
Grado - Virtus Julia Auto 92:84, Ardita - Corridoni 71:66, Polisontina -Dom 71:64, Pom - Petrolifera Goriziana 81:75, Alba Mobilcasa - Edera 76:67.
LESTVICA
POM in Ardita 4; DOM, Goriziana Petrolifera, Polisontina, Grado, Corridoni, Alba Mobilcasa 2; Virtus Juha Auto in Edera 0.
PRIHODNJE KOLO
Corridoni - Virtus Julia Auto; Petrolifera Goriziana - Alba Mobilcasa; DOM - Ardita (v soboto, 30. 11. ob 20.00); Polisontina - POM; Edera -Grado.
DOMOVI STRELCI: M. Dornik 37, Cej in Uršič 21, Coretti 18, Golob 14, U. Dornik 8, Corsi 4, Ziani 2.
M. čubej
Pripravil G. FURLANIČ
V	deželnih odbojkarskih ligah je bilo 2. kolo za slovenske odbojkarje in odbojkarice izjemno uspešno, saj sta izgubili samo dve šosterki in sicer Sovcdnje Centralsped na gostovanju v Fontanafreddi in Sloga (D hga) v mestnem derbiju s C US. Pri tej na-
1 ši statistiki pa seveda nismo upošte-vah sobotnega osrednjega srečanja na naših igriščih, goriški derbi v Štan-drežu med Valom in Olympio Terpin. Medtem ko so bili domačini v prvem kolu prisiljeni počivati, je vrsta O-lympie Terpin zlahka opravila z Volley Ballom iz Maniaga. To pot je bilo povsem drugače, saj so Štandrež-ci pokazali boljšo igro in imeli vajeti igre stalno v rokah, če seveda izvzamemo drugi niz. Vso pohvalo zaslužijo tudi igralci Bora JIK Banke, ki so pospravih drugi zaporedni par točk s tesnim 3:2, a tokrat na gostovanju v Maniagu. Dosedanji razpleti obetajo, da bo sobotni drugi letošnji derbi v Trstu med borovci in zastopniki Vala sila privlačen, ker bo padla še ena odločitev glede letošnje nepremagljivosti. Vehko slavje štandreških odbojkarjev C-2 lige so dopolnili mladi igralci v D hgi z uspešnim nastopom prav tako v derbiju z ekipo Pastificio Crisci. Prvi popoldanski obračun v štandreški občinski telovadnici je bil vehko bolj izenačen in negotov prav do zadnjega sodnikovega žvižga, saj je padla končna odločitev šele v petem nizu in končnem izidu 15:13. Drugi slovenski zastopnik v D ligi Naš prapor pa je v soboto počival, ker je po odstopu tržaškega Volley 80 samo 11 ekip.
Kombinirana postava Bora Friul-exporta v ženski C-2 ligi slej ko prej ne bo odigrala podrejene vloge v tej konkurenci. Prva dva nastopa sta bila dokaj spodbudna, čeprav posamezne igralke in ekipa kot taka še niso pokazale vsega, kar zmorejo, če bo bitka za vrh sila izenačena, ne bo prav nič drugače na dnu razpredelnice ob dejstvu, da se bo presehlo v nižjo ligo kar pet ekip. Sila dolgo prvenstvo pa lahko marsikomu prekriža račune, ker bo bržkone padla odločitev šele v končnici boja za točke. Pomlajena vrsta Sloge je izbojevala prvi točki, Sovodnje Centralsped pa plačujejo davek novinca.
V	ženski D hgi sta Dom Agorest in Kontovel Electronic shop izbojevala prvi dve točki v gosteh. Sloga je z zmago v enem setu dosegla morda še več kot je bilo pričakovati, saj je tržaški CUS eden od favoritov za napredovanje.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 2. KOLA
Rozzo! - Volley Bali Videm 3:2; Volley Maniago - BOR JIK BANKA 2:3; VAL ŠTANDREŽ - OLYMPIA TERPIN 3:1; Nuova Pallavolo Trst -CUS Trst 1:3; Libertas Sacile - Vivil 3:1 (Inter 1904 Trst je počival).
LESTVICA
Bor JIK banka	2 2 0	6:4	4
Val Štandrež	1 1 0	3:1	2
CUS Trst	1 1 0	3:1	2
Liter 1904 TS	1 1 0	3:1	2
Olympia Terpin	2 1 1	4:3	2
Nuova Pali. TS	2 1 1	4:4	2
Rozzol TS	2 1 1	5:5	2
Libertas Sacile	2 1 1	4:4	2
Volley Bali UD	1 0 1	2:3	0
Vivil	2 0 2	2:6	0
Volley Maniago	2 0 2	2:6	0
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
Vivil - Inter 1904; CUS - Libertas Sacile; Olympia Terpin - Nuova Pallavolo; Bor JIK banka - Val Štandrež; Volley Bali Videm - Volley Maniago (počiva Libertas Rozzol).
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 2. KOLA
Ceramiche d’Arte - Virtus Vigono-vo 2:3; Sangiorgina - Libertas Krmi» 2:3; Fontanafredda - SOVODNJE CENTRALSPED 3:1; BOR FRIULEX-PORT - Pastificio Crisci 3:1; SLOGA-Killjoy 3:2; Gorian Tržič - Celinia Maniago 2:3 (Colori Latisana je počival).
LESTVICA
Bor Friulexport	2 2 0
Celinia Maniago	2 2 0
Libertas Krmin	2 2 0
Colori Latisana	1 1 0
Virtus Vigonovo	1 1 0
Pastificio GO	2 1 1
Sangiorgina	2 1 1
Fontanafredda	2 1 1
Sloga	2 1 1
Killjoy TS	2 0 2
Gorian Tržič	2 0 2
Sovodnje Centralsped	2 0 2
Ceramiche d’Arte	2 0 2
6:2 4 6:2 4 6:2 4 3:1 2 3:2 2 4:3 2 5:3 2 3:5 2 3:5 2 3:6 0 3:6 0 2:6 0 2:6 0
PRIHODNJE KOLO (30. 11. in 1. 12.)
Celinia Maniago - Colori Latisana; Killjoy Trst - Gorian Tržič; Pastificio Crisci - Sloga; Sovodnje Centralsped -Bor Friulexport; Libertas Krmin -Fontanafredda; Virtus Vigonovo ' Sangiorgina (počiva Ceramiche d’Arte).
IZIDI 2. KOLA
CG S. Sergio - Pallavolo Mossa 1:3; VAL ŠTANDREŽ - Pastificio Crisci Gorica 3:2; Colori Sikkens - Julia Auto Torriana 3:1; Fincantieri Tržič - Ka-talan Trst 1:3; Libertas Turjak - Pa*' la volo Trst 3:1; Intrepida - DOM AGOREST 2:3; (BREG AGRAR je počival) • LESTVICA
4 4 4 Z Z Z 2 0 0 0 0
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
Katalan Trst - Libertas Turjak; JJ1' lia Auto Torriana - Fincantieri Tržič; Pastificio' Crisci Gorica - Sikkens Trst; Pallavolo Mossa - Val Štandrež’ Pallavolo Gradež - Naš prapor; (poč*' va San Sergio).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 2. KOLA
Le Volpi - Pieris 0:3; CUS Trst ' SLOGA 3:1; Corridoni - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 2:3; Volley Clu» Tržič - Nuova Pallavolo Trst 3:1; ^ trepida - DOM AGOREST 2:3; (BRE^ AGRAR je počival).
LESTVICA
Libertas Turjak	2 2 0	6:0
Pallavolo Mossa	2 2 0	6:1
Colori Sikkens TS	2 2 0	6:2
Julia Auto Torriana	2 1 1	4:3
Crisci Gorica	2 1 1	5:4
Katalan Trst	2 1 1	4:4
Val Štandrež	2 1 1	3:5
CG San Sergio	2 0 2	1:6
Fincantieri Tržič	2 0 2	1:6
Naš prapor	10 1	0:3
Pallavolo Gradež	1 0 1	0:3
Volley Club Tržič 2 2 0 6:1 CUS Trst	2 2 0 6:2
Pieris ‘	110
Breg Agrar Corridoni
Kontovel Elee. Shop Sloga
Dom Agorest GO Intrepida Le Volpi
Nuova Pallavolo TS
PRIHODNJE KOLO (30. IL) Dom Agorest - Breg Agrar; > Pallavolo Trst - Intrepida; Konl®... Electronic Shop - Volley Club Trži! Sloga - Corridoni; Pieris - CUS 1 (Le Volpi Trst počivajo).
110 3:2 5:4 4:5 4:5 3:4 4:6 2:6 2:6
2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2
obvestilo
n
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODs® j priredi zimovanje v Kranjski SOT1 eS; 21. do 28. decembra. Vpisovanje 26. t.m. od 19. do 21. ure v P0 A. Sirka v. Križu.
Zmaga Aguzzonija in Benečana Matteliga
Prihod na Trg Unità in v okviru Evelino Mattelig
Goričan Roberto Aguzzcni in Benečan Evelino Mattelig na lancdi 037 sta zmagovalca 11. izvedbe avtomobilskega rallyja po Krasu in Vzhodnih Brdih. Uveljavila sta se tako na absolutni lestvici, kot tudi na lestvici razreda B za avtomobile z več kot 2000 ccm. Odločilno prednost sta si nabrala že na začetku po startu s Trga Unità v Trstu in v spretnostnih vožnjah po čedajskem. Za goriško -beneško dvojico sta se uvrstila porscheja 911 Pasuttija in Daneluttija ter Pavidorija in Spallina.
Dirka je privabila ob rob proge veliko število ljubiteljev rallyjev, kljub temi in mrazu, poznavalci pa pravijo, da je končni vrstni red zlasti odvisen od pravilne izbire pnevmatik pred začetkom vsake posebne vožnje. Za izkušenega navigatorja Evelina Matteliga in njegovega pilota Aguzzonija je zmaga na tem rallyju ponoven izraz njunih sposobnosti.
totocalcio
Rimini - Modena	X
Como - Sampdoria	X
Siena - Livorno	1
Roma - Milan	1
Genoa - Perugia	1
Fiorentina - Bari	X
Atalanta - Verona	X
Napoli - Udinese	X
Lecce - Avellino	X
Triestina - Ascoli	X
Arezzo - Brescia	X
Torino - Pisa	1
Inter - Juventus	X
KVOTE
13 ( 1.303 dobitnikov) - 5.899.000 lir 12 (34.900 dobitnikov) -	219.000 lir
totip
1.	— 1.	Indo	2
2.	Biossido Red	1
2.	— 1.	Cirillo	2
2.	Cosquino	X
3.	— 1.	Astro Pra	X
2.	Ciac Bi	X
4.	— 1.	Baluze	2
2.	Bamonte	1
5.	— 1.	Bulawayo	1
2.	Scaccomatto	X
6.	— 1.	Jessamine	X
2.	Riccardo J	2
KVOTE
12 (	13	dobitnikov)	-	33.167.000	lir
11 ( 674	dobitnikov)	-	625.000	Ur
10 (8.731	dobitnikov)	-	47.000	lir
NEDELJSKI STOLPEC TOTOCALCIA (1. 12.)
Juventus - Fiorentina; Lazio - Genoa; Sampdoria - Roma; Casarano - Messina; Como - Torino; Catania - Palermo; Bari - Napoli; Udinese - Verona; Campobasso - Sambenedettese; Avellino - Atalanta; Trento - Ancona; Pisa - Lecce; Milan - Inter.
V IO. kolu 2. amaterske nogometne lige
Podvig Vesne, tudi Zarja odlična
Danes v Sestrieresu svetovna serija
SESTRIERES — V Sestrieresu se bo danes večina svetovne alpske e-lite pomerila na tekmovanju za svetovno serijo, ki valja kot nekaka generalka pred štiri mesece trajajočo predstavo alpskega smučanja. Tekmovanje, ki se je izmuznilo olimpijski Bjelašnici in zaradi neusklajenosti Jugoslaviji nasploh, uradno šteje kot ekipno za moške in ženske, glede točk FIS pa je na ravni svetovnega pokala.
Grosar in Perko vodita
v PORTOROŽ — Na mednarodnem šahovskem turnirju Portorož ’85 so včeraj odigrali 5. kolo, v katerem so dosegli naslednje izide: Perko - Laco 1:0, Žnidarčič _ Kolja 1:0, Veber -Grosar remi, Marton - Kovač remi, Štelcer . Godnjavec in Vasič - Flego Prekinjeno.
_ VRSTNI RED: Grosar in Perko 4, Štelcer 3, Kolja, Marton in Laco po 2 točki.
Isonzo — Vesna 1:2 (1:0)
STRELCA: Marassi v 20', R. Can-dotti v 63’, Potasso v 85’.
VESNA:	Negrini, Tucci, N. Sed-
mak, Varbich, Penco, Pipan, Flori-dan (v 46’ R. Candotti), Potasso, Kostnapfel, Pisani (v 46’ Bruno) in Picchieri.
Vesna je zmagala kljub skrajno neugodnim okoliščinam. Križane je hudo oškodoval sodnik, ki je najprej izključil Kostnapfla, nato pa še kapetana Pipana.
Zato so Križani predvsem v prvem polčasu igrali precej zmedeno, čeprav so stalno a neurejeno napadali in si zapravili tri zrele priložnosti, Isonzo pa je povedel zaradi neprevidnosti in neprisebnosti kriške obrambe.
V drugem polčasu je Vesna borbeno nadaljevala in izenačila po zaslugi odličnega R. Candottija. Isonzo bi lahko znova povedel, ko je njegov
srednji napadalec z glavo zadel prečko. A Križani se niso vdali, značajno so vztrajali in ob koncu je bil njihov trud poplačan, ko je Potasso /. izredno izvedenim prostim strelom svoji ekipi zagotovil zmago. (A.K.)
S. Luigi — Zarja 0:1 (0:0)
STRELEC: E. Fonda v 51’:
ZARJA: Del Bello, Tognetti, Grgič, Franco, Borelli, Križmančič, Ražem, Bon, Pischianz (v 64’ Zeugna), Sul-čič, Fonda.
SODNIK: Zudini iz Trsta.
Po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu je Zarja prišla do nove zmage, tokrat na račun povprečnega toda nevarnega S. Luigija. Zarjani so stopili na igrišče z namenom, da odnesejo točko, tudi zato, ker so nastopili brez nekaterih standardnih igralcev. Zato so igrali skrajno previdno. Po začetni rahli premoči do-
mačinov pa so odločno prevzeli pobudo ter z odlično igro na sredini zaustavili vse poskuse Tržačanov in imeli lepi priložnosti s Tognettijem (vratnica) in Egonom Fondo. .
V drugem polčasu je Zarja že po nekaj minutah prišla do gola po lepi akciji Bona s končnim strelom Egona Fonde, do konca pa bi lahko izid še zaokrožila. (Big)
Fischetfo na operacijo
TRST — Francesco Fischetto, play Stefanela, mora na operacijo meniskusa desnega kolena. Tako je sporočil predsodnik tržaškega košarkarskega prvoligaša Cosulich po zdravniških izvidih, ki so jih opravili v Pavii. Fischetto tako vsaj mesec dni ne bo igral.
Za tržaško peterko, ki itak preživlja težke trenutke, je to nov hud udarec.
3. AL na Tržaškem: Kras še edini nepremagan
Kras — Primorje 2:0 (1:0)
v STRELCA: v 23’ Granata, v 83’ Košuta.
KRAS: Mezzavilla, Sugan, Gnesda, Blazina (v 19’ R. Purič), Villalta, Cinque, Granata, Puntar, Košuta, Vidah, Padovan.
. PRIMORJE: Micor, Lombardo, Ro-Jac, Milani, Samese, S. Olivo, D. Oli-y°, Antoni (v 71’ Caharija), Pascon, Livan, Mlinzin (v 79’ V. Husu).
OPOMIN: Livan, Vidah, R. Purič, "adovan, Mezzaviha, Košuta.
Kras ostaja edina nepremagana e-alpa v letošnjem prvenstvu. Gostje se sicer hudovah nad sodnikom, c*š da so zašli v krizo, ko je v 22. b>in. dosodil 11-metrovko v korist Krasa, čeprav ni najstrožja kazen 'Tlivala na rezultat, saj je strel Grajate vratar Micor ubranil. V .prvem Polčasu je imelo prav Primorje nekoliko več od igre, ki se je v glavarin odvijala na sredini. Kras je pobrile! v 23. min. po lepo kombinira-111 akciji z Granato in podaji Padova.
. V nadaljevanju se je ponovila slika 2 prvega dela, kljub medlim napa-oom Primorja, pri katerem se je zla-izkazal Rojac. Velja še omeniti bfosti strel Granate, ki je zadel vrat-pOo. V upanju na izenačenje se je ' rirnorje precej odprlo v obrambi m
Kras je dosegel še en gol s Košuto.
ELL1NI (trener Krasa) : »Mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena, saj nas je Primorje v vsem srečanju le enkrat spravilo v težave. Igrali smo zelo pametno in požrtvovalnost igralcev na treningih se nam je tudi tokrat ob*3stovala. Vsekakor nima smisla, da se Primorje pritožuje nad 11-metrovko, saj zadetka nismo dosegli iz najstrožje kazni.«
KANTE (predsednik Primorja) : »Po mojem mnenju rezultat ne odraža dogajanja na igrišču. Žal mi je, da je po srečanju prišlo do manjših izgredov na igrišču. V prvem polčasu smo igrali boljše, v nadaljevanju nekoliko slabše, vsekakor se ne strinjam z dosojeno 11-metrovko v korist Krasa.« (Z.S.)
Union — Primorec 0:1 (0:0)
STRELEC za Primorca: Fakin v 74’.
PRIMOREC:	Serra, Carotta, M.
Kralj (v 78’ Canziani), Florean, lan-narelli, Coppola, E. Kralj, Walter Milkovič, Mauro Kralj, Husu (v 85’ Borelh), Fakin.
Po prvem prvenstvenem porazu v derbiju s Krasom je bilo logočno, da Primorec brezpogojno starta na zmago proti ekipi, ki ni predstavljala nevarnejšega tekmeca. Veliko vlogo pa je pri Trebencih odigrala živčnost; saj so imeli nekaj zelo ugodnih pri-
ložnosti in bi lahko že predčasno zaključili tekmo v svojo korist.
V drugem polčasu so napadi Tre-bencev postali še silovitejši, Union pa je postal nevarnejši s protinapadi v razredčeni obrambi gostov. Fakin je z osebno akcijo končno prišel do gola in odtlej je Primorec branil tako zaželeno in z vsemi močmi priborjeno zmago, ki bi brez živčnosti bila morda dosti razvidnejša. (Kralj)
Aurisina — Gaja 2:1 (1:1)
GAJA: Zemanek, Stranščak, Kalc, M. Rismondo, Gabrielli, Viviani, Du bani (v 80’ Somma), Alfieri, Lenar-duzzi, Bačar, Vrše.
Kljub porazu proti Aurisini so si gropajsko-padriški nogometaši ustva-rili vrsto priložnosti za gol, tako da bi bil neodločen izid najpravičnejši. Zeleno-rumeni bi lahko povedli že v 20. min. z Alfierijem, vendar je bil njegov strel netočen. Aurisina je tako povedla 10 minut kasneje s strelom Bortolottija, gajevci so se takoj podali v napad in po prekršku nad Alfierijem tudi izenačili. V drugem polčasu se je igra precej zaostrila, tako da je sodnik pokazal kar 3 rdeče kartone, najprej Bačarju in veznemu igralcu Aurisine zaradi nekorektne igre, potem še Alfieriju, kar je precej oškodovalo Gajo. Zeleno-rumeni bi lahko povedli v 80. min., a je
Viviani zamudil izredno priložnost, tako da so domačini iz prostega strela v 85. min. premagah vratarja Ze-maneka in obdržali obe točki. (Kalc)
S. Marco — Breg 2:0 (0:0)
BREG: Hrvatin, Peroša, Germani, Lovriha, Pavletič, Strnad, Jež (v 70’ S. Olenik), Mondo, Albertini, Klun, Sancin (v 80’ Tul).
Tekmo, ki je odločala o vlogi Brežanov v tem prvenstvu, nam je vratar »plavih« Nevio Hrvatin takole opisal: »Res je bilo srečanje za nas zelo važno, tako da smo stopili na igrišče preveč napeti, kar se nam je maščevalo. Že od vsega začetka je kazalo, da bo naša naloga zelo težka. Do skrajnosti pikolovski sodnik pa je pripomogel, da je tekma postala še bolj napeta. Vsekakor se je prvi polčas končal brez večjih nevarnosti za naša vrata, a tudi naši napadalci si niso ustvarili kako nevarne priložnosti.«
»V drugem polčasu se stvari niso spremenile. Gol smo prejeli na dokaj čuden način, morda v nasprotnikovi najmanj odločni akciji. Povedati je tudi treba, da smo izgubili naša dva standardna vezna igralca in rezultata nam ni uspelo več spremeniti. Pohvahl bi Strnada, ki se je v vlogi libera res odrezal.«
(M. Tul)
3. AL na Goriškem: rešila se je samo Ju ventina
^ventina — Medea 4:0 (3:0)
STRELCI: avtogol Medee, Lauri, 11 vo. Germino.
TUVENTINA: Kuštrin (Di Dioni-'°L Costa, Sturm, Medeot, Chizzoli-■ Germino, Del Negro, Panico, Lau-’ Olivo (Tavčar).
Ju ventina je pokazala lepo igro in s°ko premagala Medeo. Že od vse-
ga
MU
začetka so domači igralci nasto-f ' odločno in spravljali v težave Gansko obrambo, ki ni dobila pra-isu rešitve, kako zaustaviti štandre-ke napade.
J^ odlično režijo Laurija so do-Sf v*ni že v prvem polčasu odločili Vranje, ko so dosegli tri zadetke. igr nadaljevanju so nekoliko umirili (j. M a so kljub temu v protinapadu pgli še četrti zadetek.
Vr, 0 tem uspehu je Juventina pod rin lestvice in trenutno edina od
treh slovenskih ekip še v teku za napredovanje.
Torriana —1 Sovodnje 1:0 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Čevdek (R. Petejan), Visintin, Marson, Bicciato, E. Petejan, Grilj (Sambo), Florenin, Butkovič, M. Fajt, A. Fajt.
Sovodenjci so doživeli tretji zaporedni poraz, tokrat v Gradišču proti solidni Torriani. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi si belo-modri zaslužili vsaj izenačen izid, saj so v drugem polčasu povsem nadigrali domačine. Na žalost tega ne moremo trditi za prvi polčas, ko so Sovodenjci zaigrali povsem neučinkovito m premalo odločno, da bi lahko upali v zmago. Mislimo, da gre tako slabe izide Marsonovih varovancev pripisati deloma smoli, v večji men pa značaju, ki je vse prej kot zmagovit. (I.P.)
Fincantieri — Mladost 2:1 (1:1)
STRELEC za Mladost: Cianci v 23. min.
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Gergolet, Devetak, Jarc, Cianci, Clausero, Delutti (Kosič), Lavrenčič, Černič.
Kraševci so izgubili veliko priložnost, da bi z gostovanja v Tržiču odnesli vsaj točko. Domačini so se sicer izkazali kot sohdna ekipa, dobro razporejena na igrišču, toda Mattius-sijevi varovanci so jim bili kos skoraj vseh 90 minut, posebno v prvem delu igre.
Stvari so se za naše nogometaše precej zapletle že v prvih minutah, ko so nasprotniki povedli. Reakcija Kraševcev pa ni takoj obrodila zaželenih sadov, ker so nasprotni branilci dobro opravljah svojo nalogo.
Matiussijevi varovanci so vsekakor izenačih s Ciancijem, ki je spretno zaključil osebno akcijo. Po golu so pobudo prevzeli Kraševci, toda rezultat se ni spremenil.
V drugem polčasu je Mladost igrala bolj pazljivo, saj bi bil neodločen izid že lep uspeh. Domačini pa so jim račune prekrižah v 20. min. ; tudi tokrat so na zatožni klopi branilci, čeprav je bil strelec domačinov morda v nedovoljenem položaju. Matiussijevi varovanci so ponovno poskušali odgovoriti, a njihovi napadi niso bili tako prodomi kot v prvem delu igre. V 80. min. so imeli sicer enkratno priložnost, da izenačijo: sodnik, ki je na splošno dobro opravil svoje delo, jim je namreč dosodil najstrožjo kazen zaradi prekrška nad Gergoletom, Clausero pa je z 11 metrov streljal v vratarja. (Z.F.)
rezultati
2. AMATERSKA Skupina F	LIGA
IZIDI 10. KOLA	
Arrigosport - Fortitudo	1:1
San Luigi - Zarja	0:1
Muggesana - Opicina	2:1
Isonzo - Vesna	1:2
Domio - Fogliano	1:1
Vivai Busa - Begliano	2:2
San Sergio - Libertas	1:2
Stock - C.E. Prisco	0:2
LESTVICA
Vesna	10	4	5	1	18:10	13
Muggesana	10	4	4	2	16:10	12
Zarja	10	6	0	4	12:11	12
Fortitudo	10	4	4	2	10:9	12
Fogliano	10	4	4	2	12:7	12
San Sergio	9	4	3	2	13:9	11
Stock	9	4	3	2	12:9	11
Opicina	10	5	1	4	13:11	11
Libertas	9	4	2	3	10:10	10
Vivai Busa	10	3	4	3	13:13	10
C.E. Prisco	9	3	3	3	9:8	9
Isonzo	10	3	2	5	12:14	8
Begliano	10	1	6	3	9:13	8
San Luigi	10	0	6	4	10:14	6
Arrigosport	10	1	4	5	12:25	6
Domio	10	1	3	6	8:17	5
PRIHODNJE KOLO (1. 12.)
C.E. Prisco - Libertas, Arrigosport - Vivai Busa, Zarja - Vesna, Fortitu-do - Begliano, Isonzo - San Luigi, Dormo - Muggesana, Opicina - Fogliano, San Sergio - Stock.
3. AMATERSKA LIGA	
Skupina M IZIDI 9. KOLA	
Aurisina - Gaja	2:1
San Nazario - CUS	3:0
Campanelle - Chiaritola	2:1
Kras - Primorje	2:0
Union - Primorec	0:1
San Marco - Breg	2:0
LESTVICA	
Kras 14; Primorec 13;	Primorje
12; Aurisina 10; Breg in San Marco 9; San Nazario in Gaja 8; Campanelle 7; Chiaritola 6; Union 5; CUS	
1 točka.	
PRIHODNJE KOLO (1.	12.)
Primorec - Breg, Primorje	- Union,
Chiarbola - Kras, CUS - Campanelle, Gaja - San Nazario, Aurisina - San	
Marco.	
Skupina 1 IZIDI 9. KOLA	
Juventina - Medea	4:0
San Lorenzo - Fossalon	2:1
Torriana - Sovodnje	1:0
Fincantieri - Mladost	2:1
Romanu - Poggio	0:1
Azzurra - Staranzano	1:2
Piedimonte - Sagrado	0:1
LESTVICA	
San Lorenzo 14; Torriana in Sta-ranzano 13; Poggio 12; Juventina in Sagrado 11; Fossalon 10; Sovodnje, Mladost, Fincantieri in Medea 8; Pie-dimonte 7; Romana 2; Azzurra 1.
PRIHODNJE KOLO (1. 12.)
Poggio - Medea, Sovodnje - Romana, Fossalon - Sagrado, Mladost - Juventina, Fincantieri - Azzurra, Sta-ranzano - Torriana, San Lorenzo -Piedimonte.
Alen (lancia) v vodstvu
NOTTINGHAM — Po 25 posebnih vožnjah prve etape avtomobilskega rallyja po Angliji sta v vodstvu A-len in Kivimaki (Fin. - lancia delta S) pred dvojicami Pond - Arthur (VB - austin), Toivonen - Wilson (Fin. / VB - lancia), Sundstroem - White (Šve./VB - peugeot) ter Eklund - Ce-derberg (Šve. audi quattro).
Združena mladinska ekipa Friul-export in ženska članska ekipa Bora čestitata svoiemu sponsor ju EVELDSRJ MÀTTELIGU ob zmagi na rallyju po Krasu in Vzhodnih Brdih.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoći račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske kraime se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zdaia L JziT
m tiska Trst
Član kailjanska zvare Easoptenih založnikov F1EG
26. novembra 1983
Operirali so ga v soboto v Vidmu
Človek z novim srcem je včeraj že kolesaril
VIDEM — Mehanik iz Veneta Valentino Rigo, ki so mu v noči od petka na soboto vsadili srce 18-letnega Gianfranca Bellama, je včeraj sam stopil s postelje in se spravil na sobno kolo, dar trgovcev Ul. Cavour v Vidmu. Valentino Rigo, ki je v nedeljo opravil terapevtske vaje, jasno odgovarjal na časnikarska vprašanja in se pogovarjal z družinskimi člani, je včeraj prvič vadil telo. Sedel je v naslanjač in sam jedel. Po vsem tem je mogoče sklepati, da se po operaciji vrača v normalno stanje.
Zdravstveni delavci oddelka za srčne bolnike v Vidmu medtem pišejo navodila, kako naj se obnaša ja bolničarji v oddelku za anestezijo, oživljanje in intenzivno zdravljenje. Ta navodila pišejo na podlagi izskušenj prve presaditve srca. Predstavili jih bdo na 4. kongresu bolničarjev za intenzivno nego, ki bo v Sieni.
V ZDA odkrivajo tuje vohune
WASHINGTON — Bivši uradnik severnoameriške ustanove za varnost države, 44-letni Ronal Pelton, je v zapori pod obtožbo vohunjenja v ko rist Sovjetske zveze. Vest je sporočil FBI, federalna policija.
Od prejšnjega četrtka je Pelton že tretji državljan ZDA, obtožen špijo-naže. Pred njim so aretirali Pollarda, tehnika v mornariški informativni službi, obtoženega, da je vojaške tajnosti posredoval Izraelu in Pakista-nju, in Larrya Wu Taj China, nekdanjega uslužbenca CIA, ki je delal za Kitajsko.
Po poročilih FBI je Pelton od 1965 do 1979 delal pri ustanovi za varnost države.
Falklandski otoki »plavajo« na nafti
BUENOS AIRES — Na Malvinskih (Falklandskih) otokih v južnem Atlantskem oceanu je 23 odstotkov svetovnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Ta podatek, ki ga je objavil argentinski tisk, je.hranila neka ustanova poprejšnjega vojaškega režima. Če vemo zanj, potem postanejo razumljivejši razlogi, zakaj je Velika Britanija 1982. leta z vojno odločila, da to otočje pripada njej in da tako preprečj stoletnim prizadevanjem Argentine, da bi nad njim uvedla svojo vrhovno oblast, kot bi ji to pripadalo.
Kakor je znano, svetovne rezerve nafte hitro usihajo in v ZDA so jih že dodobra izčrpali. Od tod neprestano oziranje te države (in tudi drugih) po drugih virih črnega zlata.
Švedi se ne čutijo enake pred sodniki
STOCKHOLM — Več ko4 polovica Švedov je prepričanih, da niso enaki pred zakonom, ker sodniki upoštevajo poklic in vlogo obtoženca v družbi. Tretjina ima več ali manj ali sploh nima nobenega zaupanja v sodstvo. To izhaja iz ankete osrednjega statističnega urada, ki je izpraševal več kot 1.200 Švedov v starosti od 16 do 74 let.
Več ko polovica anketiranih ne verjame, da bi bilo sodstvo imuno pred vladnimi pritiski. Poleg vlade izvajajo, po njihovem, uspešne pritiske na sodstvo še poslovni krogi in sredstva javnega obveščanja. Najbolj kritične odgovore so dali najmlajši in najstarejši anketiranci, za katere imajo na sodnike še največji vpliv javna občila.
Velika večina anketirancev (80 odstotkov) je ocenila švedsko sodstvo na podlagi vesti, ki jih je prebrala v dnevnem časopisju, in le 6 odstotkov ima neposredne izkušnje, od teh pa kar 88 odstotkov trdi, da so bili do njih sodniki »korektni«.
Objestnost
močnejšega
SYDNEY — Zadeva v zvezi z dvema francoskima tajnima agentoma, 36-letnim Domdniqueom Prieurom in 35-letnim Alainom Mafartom, ki ju je visoko sodišče v Auclandu obsodilo na 10 let zapora zaradi potopitve ladje Reinbow Warririr ekološkega gibanja »Zeleni mir« in soodgovornosti za u-mor člana posadke, še vedno vznemirja novozelandsko in avstralsko javno mnenje.
Tudi tukajšnje časopisje proglaša za »galsko zaničevanje« obnašanje francoskega notranjega ministra Paula Quìlesw, ki je ob objavi razsodbe izjavil, da »bo z ustreznimi ukrepi na hiter način rešil primer obsojenih francoskih agentov, zaprtih v Auclandu«. Z ogorčenjem se ljudje sprašujejo, kaj je razumeti pod besedami »hitro rešiti«. Po njihovem je stvar »že rešena z obsodbo«.
Časniki nadalje obsojajo »francoski kolonializem«, ki proglaša te, od Pariza oddaljene kraje za »manj vredne«. Avstralci zlasti obsojajo namero Francije, da nadaljuje z jedrskimi poskusi na atolu Mururoa
Ob koncu tisočletja bo po umrljivosti prva bolezen
Pohod alkoholizma v svetu
WASHINGTON — Alkoholizem stane podjetja in via de na svetu več kot 100 milijard dolarjev letno. Pred 20 leti velika večina podjetnikov sploh ni zaposlovala ljudi, zasvojenih z alkoholom; če pa je podjetnik med uslužbenci odkril takšnega človeka, ga je brž odslovil.
Družba American airlines sodi med prve, ki so uvedle poseben program za borbo proti alkoholizmu. Njeno vodstvo meni, da je mogoče žgoči problem reševati samo in izključno na osnovi sodelovanja med delodajalcem in alkoholiziranim delojemalcem, seveda ob primerni zaslombi sindikatov pa tudi ustreznem so-cialno-fiimnčnem kritju izdatkov za rehabilitacijo nesrečnikov.
Med družbami, ki so na tem področju doslej najbolj napredovale, sta npr. zahodnonemški Siemens (elektronika) in Scherling (farmacevtika in kemija) v Veliki Britaniji pa Debenhams, Marks & Spencer, Boots, British airways in General electric, mimo teh pa še državna poštna uprava in vodstvo državnih železnic, ki je že zdavnaj opozorilo na dejstvo, da visok odstotek njegovega osebja podleže cirozi.
Razsežnosti tega problema so nesluteno široke, česar se zaveda tudi ameriška vlada: izračunala je, da je v ZDA okrog 10 milijonov takih, ki pretiravajo z uživanjem alkohola, in da v proizvodnji povzročajo v enem letu 19 milijard dolarjev škode, čemur gre dodati 14 milijard dolarjev v obliki bolniških doklad.
Londonske oblasti pravijo, da alkoholizem povzroča vsako leto izgubo 10 milijonov delovnih dni, medtem ko znaša število izgubljenih delovnih dni zaradi stavk samo 2 milijona.
Kaj pa v Italiji? Poizvedovanje zavoda Ispes (Istituto di studi politici e sociali), ki se nanaša še na leto 1980, kaže, da je bilo zaradi alkoholizma zgubljenih več kot 7 milijonov delovnih dni v letu, kar je državo stalo ogromno milijard. Odtlej se je stanje v tem smislu veliko poslabšalo, sicer ne le pri nas, temveč v svetu nasploh. Povsod, od Francije pa do Japonske in
Sovjetske zveze, zadobiva problem alkoholizma sila zaskrbljujoče razsežnosti: v Kongu se je ta pojav desetkratno pomnožil v zadnjih 20 letih, v SZ pa je Gorbačov, kot znano, sprožil zelo ostro kampanjo zoper uživalce pretiranih doz alkohola, ki zaradi množičnosti pojava prizadevajo delo in proizvodnjo.
Koga lahko označimo (čeprav »cum granu salis«) kot alkoholika? Prevladuje mnenje, da tistega, ki po prvem kozarcu ne ve, kdaj bo prišel na vrsto zadnji kozarec. Ne gre v bistvu za nekakšno razvado, marveč za bolezen, ki doleti, družbeno gledano, vsakogar, od odvetnika, mornarja in gostinca pa do časnikarja, sodnika in politika, čeprav kaže, da so temu še najbolj podvrženi vodje podjetij. Podpredsednik ameriškega Medicai council on alcoholism. Max Glatt, je pojasnil, da dobršen del alkoholu podvrženih (kar spet stoodstotno ne ustreza pojmu o alkoholizmu kot nepovrnljivi bolezni) sodi v krog ljudi, ki so nadpovprečno inteligentni, žilavi v vsakdanjiku in delu, podjetni in poklicno dokaj sposobni; pripomnil je, da to velja seveda le za tiste, katerim alkohol ne omrači uma.
Svetovna organizacija za borbo proti alkoholizmu napoveduje, da bo leta 2000 ta pojav skupaj z njegovimi bolezenskimi učinki vodil lestvico dejavnikov, ki povzročajo človekovo smrt; srčni napad in rak bosta takrat šele na drugem in tretjem mestu lestvice. Dodati gre, da ta napoved velja za prebivalstvo najbolj industrializiranih držav, kar je kajpak značilno.
□ BONN — Med 13. in 15 septembrom ukradena slika ruskega slikarja Vasilija Kandinskega (1866-1944) je bila zavarovana za 650 milijonov lir. Slika »Globoki krožnik« je zginila med prevozom iz Hamburga v Miinchen. Vest je včeraj sporočila policija v Kolnu. Zavarovalna agencija daje na voljo visoko vsoto tistemu, ki bo pomagal najti sliko, ki je zaradi svoje znamenitosti ni mogoče prodati. Narejena je bila leta 1930 in sodi v abstraktno slikarstvo. Pripada galeriji Thomas v Miinchnu.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
ELITE
Casa delle Aste
TRST
Nabrežje Mandracchio 4 v čudovitih salonih hotela
Savoia Excelsior Palače DRAŽBA ANTIKVARIATA
oprema, kompendiji, umetniški predmeti, slike od XV. do XX. stoletja
RAZSTAVA
vsak dan od 22. novembra dalje umik: 10 - 13 in 15 - 21. Tel. 040/7690
DRAŽBE
Danes, 26. novembra ob 21. uri Jutri, 27. novembra ob 21. uri
28.	novembra	ob	16.30	in	21.	uri
29.	novembra	ob	16.30	in	21.	uri
30.	novembra	ob	16.30	in	21.	uri
KATALOG V RAZSTAVNIH PROSTORIH
Pri organizaciji je sodelovalo podjetje
MATTARTE
Mattarle s.r.l. — Ul. Torino 12 Verolengo (TO) — Tel. 011/914177
S TOTOCALCIOM ZADENEŠ
TUDI V SREDO
27 novembra novemora
lotocalcfo
»V SLUŽBI ŠPORTA«
9Š9 m