Stev. m Posamezna številka stane 1 Din. V umni, v nedello dns 4. novembra 1923. Leto LL Naročnina 1 > za državo SHS i do preklical l) po poŠti mesečno D!a U I); dostavljeno na dom mesečno....... za inozemstvo i mesečno Oin 23 Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji ..... Oin 20 t Inosamstvn ..... „ <0 M»0*n« tnstratomifli Hnostuipas petltn* vrsta maO oglaal p« Dla t*50 la Oln. »•—^ »sliki oglasi aad <5 mm n-ftin« po Oln. 2 60, poslana Itd. po Oin. Pri večjem naročilu popust Izbaia vsak dan IzvzemJI ponedeljka ln dneva pu praa> nlko ob 5. ari zjutraj. r Uredništvo ja v Kopitarjevi nllol itev. 0/I1L Bokoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma sa na sprejemalo. Oredn. telet štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v Kopltarlavl ul. 6. — Bačun poštne hran. Ijabljanske št. 650 za naročnino In št 349 sa oglase, cagreb 39.011, sarijev. 7563, prašne In duna]. 24.797. Pozdravljeni! Danes se začenjajo v Ljubljani zbirati zaupniki SLS in zastopniki vseh političnih ter stanovskih organizacij, ki stoje na njenem programu. Po zborovanjih delavske, županske, kmetske in obrtniške zveze, ka-era se vrše danes, se sestanejo v ponde-jek zaupniki stranke, da slišijo poročila strankinih funkcionarjev o njihovem političnem delu v pretekli dobi in sklenejo resolucije o smernicah stranke za bodoče. Ne da bi prejudicirali sklepom stran-dnega parlamenta, lahko z vso sigurnost-o rečemo, da bo zbor njenih zaupnikov mogočna manifestacija avtonomistične misli, koje nositelj je bila v naši državi od njenega početka SLS, ki je z njo stopila v našo državo, jo dosledno zagovarjala in jo kljub vsem težavam z nezlomljivo energi-o zasleduje dalje. Uresničenje centralistične ustave po srbskih radikalih, ki so jim »magali predvsem prečanski demokrati in samostojneži, vsled vztrajnosti in neomaj-aosti SLS v borbi za pravice slovenskega naroda ni zadušilo avtonomistične ideje, marveč jo je le okrepilo, ker je praktično izvajanje te ustave kmalu pokazalo, da je nemogoča in da tira državo samo v politično in gospodarsko pogubo. SLS je misel politične in gospodarske samouprave tako [loboko zasidrala v slovensko ljudstvo, da e prekvasila vsakega posameznika in vse stanove ter prisilila tudi najbolj zagrizene pristaše velesrbskega centralizma, demokrate in Pucljevce, da so začeli zdaj hinavsko piskatj na avtonomistično piščalko „.. To je uspeh, ki znači začetek konca cen-ralizma in napoveduje preobrat, kateri bo »stavil našo državo na zdravo podlago po-itične enakopravnosti, gospodarske samostojnosti in samoupravne svobode treh jugoslovanskih narodov. Ker je SLS svoj program vedno z vso oslednostjo zastopala, se ni nikdar od njega za las oddaljila in šla vedno ravno pot, so njene vrste trdno strnjene in konsolidi-rane, tembolj, ker stranka tudi nikoli ni iskala demagoških efektov in svoje delo aslanjala vseskozi na politično zavednost n izobrazbo svojih v vedni idejni borbi utrjenih pristašev. Obsegajoč vse stanove, ih SLS trdno veže medseboj z vezjo krščanske socialne solidarnosti; čut resnične demokracije onemogočuje v stranki fsako klikarstvo, separatizem in samovoljnost ali nadvlado kakršnekoli struje; v dvomnih vprašanjih svoboda diskusije} v odločivnih trenotkih svobodno izvoljena že-ezna disciplina: to je vedno odlikovalo slovensko ljudsko stranko. Ta njena moč bo našla svojega izraza tudi na predstoječem uboru strankinih zaupnikov. Ta zbor bo predvsem diskutiral poli-icni položaj v državi, ki se nahaja na razpotju: ali naprej po centralističnem kolo-ozu do razkroja ali pa potom samouprave narodov, poštene uprave in zdravega razmaha gospodarskih in socialnih sil do kon-olidacije. Ni dvoma, da zastopniki našega judstva pravilno ocenijo veliko, trudapol-io in vztrajno delo »Jugoslovanskega klu->a« za osamosvojitev Slovenije, za ohrani-ev njenih kulturnih naprav, za pravice njenih delovnih stanov in obrambo njenega lospodarstva pred grabežljivostjo belgrajskega centralizma in njegovih pomagačev. Oprti na zaupanje širokih slojev slovenskega ljudstva, bodo poslanci SLS v odločnih trenutkih, ki čakajo naš narod, svojo zgodovinsko borbo privedli do zmage, & bo tem trajnejša, čim težja je bila. Nič menj ne bodo važna posvetovanja "organizaciji stranke, ki obsega najrazličnejše stanovske organizacije, katere bodo Judi vsaka zase zborovale in dokazale, kako so v SLS raznoliki interesi strnjeni med-^boj v skladno enoto. Zborovanje strankina parlamenta 4. in 5. tega meseca bo tožen dogodek v razvoju stranke, važen do-Nek v politični zgodovini celokupnega »ašega naroda in dokaz velike politične fozorclosti našega ljudstva, kojega zastopnike danes prisrčno pozdravljamo, želeč "jiliovim uosvetovanjem obileaa uspeha! KRITIKA FINANČNE UPRAVE OD STRANI POSL. PUŠENJAKA- — DR. KULOVEC ZA POLICIJSKE STRAŽNIKE. — NEVEDNOST VISOKIH FUNKCIONARJEV MINISTRSTVA. Belgrad, 3. novembra. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes pretresala proračun finančnega ministrstva. Poslanec Pušenjak je grajal neprestana nova imenovanja uradnikov v finančnem ministrstvu, ki jih minister nastavlja kljub sklenjeni redukciji, in se nikakor ne strinja z visokimi honorarji, ki jih ti gospodje prejemajo za čezurno delo in za nebrojne komisije. V smislu predstavke »Društva finančnih konceptnih uradnikov za Slovenijo« zahteva tudi za finančne konceptne uradnike izven ministrsiva primerne dohodke. Z nejevoljo omenja tudi slučaj tiskanja formularjev za obveznice državnega dolga, za kar se je plačalo mnogo previsoko ceno. Za geodetski kurz zahteva izdatnejši kredit. Na to zahtevo je finančni minister pristal in je dotična postavka za Belgrad in za Ljubljano zvišana za 900 tisoč dinarjev. Glede cen raznih predmetov monopolne uprave se čudi, da se cene vedno dvigajo, dohodki monopolne uprave pa ostajajo na stari višini. Graja tudi sestavo upravnega odbora državnih monopolov, kjer sedi celo zastopnik znane Blee-rove skupine, čeprav država ni prejela od te finančne skupine izgovorjenega zneska. Predlaga znižanje nagrad za upravo, čemur je minister pritrdil. Nagrade so znižane za 1,200.000 dinarjev. Druga sekcija je razpravljala proračun ministrstva za socialno politiko, ki je bil z manjšimi spremembami sprejet. Tretja sekcija je nadaljevala proračun ministrstva za notranje zadeve. Krediti za Črno goro so bili sprejeti neizpremenjeni, z manjšimi spremembami tudi krediti za Bosno in Hercegovino. Zanimivo je, da se nahaja v proračunu za Dalmacijo še vedno kredit za predsednika pokrajinske vlade in za štiri odbornike. Proračun za Hr- Atentat na našega vsja! v Belgrad, 3. nov. (Izv.) Tekom današnjega dneva je bil izvršen na našega vojaškega atašeja v Sofiji generalštabnega podpolkovnika Krstiča predrzen atentat. V njegovo stanovanje so prišli trije neznanci s pretvezo, da imajo za podpolkovnika neko pismo. Sluga, kateremu so se neznanci zdeli sumljivi, je zahteval, naj izroče pismo njemu. V tem hipu pa so neznanci planili nanj in ga težko ranili. Na njegov krik je vstopil v sobo podpolkovnik in razvila se je ostra borba, tekom katere je dobil podpolkovnik več poškodb. Neznancem se je posrečilo uiti. Ostra flemarša naše vlade v Sofiji. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Danes od 5; do 7. ure je zasedal ministrski svet pod kraljevim predsedstvom. Predmet razprave je bil atentat na našega vojaškega atašeja v Sofiji. Vlada je sklenila napraviti v Sofiji ostro demaršo, zahtevati odšodnino in bo povabila tudi ostale zastopnike tujih držav v Sofiji, da se njenemu koraku pridružijo. intervencija Jugoslavije in Anglije na Grškem, Belgrad, 3. novembra. (Izv.) Naš poslanik v Atenah g. B a 1 u g d ž i č je obiskal včeraj grškega ministra in mu sporočil, da Jugoslavija in njene zaveznice nc bi mogle ostati ravnodušne, če bi prišlo v Grčiji do izpremembe sedanjega monar-hističnega režima. Tudi angleški poslanik je jako energično interveniral v prilog mo-narhizma in izjavil, da bi angleška vlada gledala v takem slučaju na Grčijo z velikim vznemirjenjem. O tem koraku našega in angleškega poslanika v Atenah so danes v Belgradu mnogo razpravljali. ZAKON O USTROJSTVU SODIŠČ. Belgrad, 3. novembra. (Izv.) Zakonodajni odbor jc sklenil izvoliti pododbor vatsko in Slavonijo bodo razpravljali šele na prihodnji seji. V debato o proračunu za Slovenijo je živahno posegel posl. dr. Kulovcc. Zahteval je znatnp zvišanje kredita za obleke slug in policijskih stražnikov. Dalje je zahteval primerno zvišanje stanarin •za ona stanovanja, ki jih ima država v najemu od zasebnikov. Pomočnik ministra je obljubil, da bo te zahteve pri določanju naknadnih kreditov upošteval. Dolga razprava se je razvila glede ukinjene postavke za poškodovance po elementarnih nezgodah. Dr. Kulovec je zahteval, naj se postavi v proračun vsaj stara svota, možna je pa tudi višja, ker je bi! tozadevni kredit finančnemu ministrstvu zvišan od 1 na 5 milijonov dinarjev, od čegar mora znaten del dobiti tudi Slovenija. Pri kreditih za policijo je zahteval poslanec dr. Kulovec priznanje policiji v Sloveniji vsaj tistih dnevnic, ki jih prejema policija v Zagrebu. Sklenjeno je, da mora finančni minister to postavko v smislu predloga posl. dr. Kulovca izpreme-niti. Finačni minister je obljubil, da bo ta sklep v najkrajšem času izvršen. Tudi vprašanje izplačila nadur, ki so ga .vedno odlašali, je obljubil finančni minister po-voljno reŠati. Nato so bili krediti za Slo-vM-iijo,v znesku 15,151.254 dinarjev sprejeti. Krediti za Vojvodino so bili odobreni v neizpremenjeni obliki. Tudi pri teh razpravah se je pokazalo znova, da visoki uradniki v ministrstvih absolutno ne poznajo uprave celokupne države in posledica tega je bila, da na številna vprašanja poslancem niso mogli dati nikakih pojasnil. — Prihodnja seja prve in tretje sekcije je v ponedeljek, druga pa nadaljuje v torek. za presojo novega zakona o ustrojstvu sodišč. Kot zastopnik Jugosl. kluba je izvoljen v pododbor posl. dr. Hohnjec, OBISK NAŠIH PARLAMENTARCEV POLJSKI. Belgrad, 3. novembra. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja klubskih načelnikov zaradi potovanja naših parlamentarcev na Poljsko. Odhod bo 10. t. m. in sicer preko Dunaja. Število udeležencev je sporazumno določeno na 26, in sicer po 13 od vlade oziroma od opozicije. Od opozicije se udeleže potovanja tudi trije zastopniki Jugoslovanskega kluba. Skupno s parlamentarci potuje v Varšavo tudi — dr. Ilešič kot poznavalec poljskega jezika. HRSS. Zagreb, 3. nov. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z uglednim članom vodstva HRSS. Na vprašanje, v kateri smeri se sedaj giblje Radičeva akcija v inostran-stvu, je dobil odgovor, da je smer Radičevega delovanja neizpremenjena. Njegova naloga ie bila in je, da informira angleško javnost o stanju na Hrvatskem. V Zagreb je prišlo 27. pismo Radičevo, v katerem poroča o vtisu njegovega predavanja v delavski stranki. Rezultat tega predavanja je sklep, da se Radičevo predavanje razmnoži, da bo dobil vsak član parlamentarnega zastopa delavske stranke po 1 izvod. — Na vprašanje, kako presoja HRSS trenotni politični položaj, je dobil odgovor: Mi smo pripravljeni. Čim prej volitve, toliko bolje! Konferenca o plačilni zmožnosti $emsij8, HUGHES O POINCAREJF.VEM STALIŠČU. BELGIJA ZA ANGLEŠKI PREDLOG. London, 3. novembra. (Izv.) Iz New-Yorkn noročiijo, da je izjavil državni tajnik Hughes, da se Amerika nc bo udeležila konference, če obstane Poincare pri svo- jih zahtevah, ki jih je izrekel v svojih zadnjih govorih. Konferenca mora razpravljati o plačilni možnosti Nemčije brez pridržkov in omejitev, sicer je nepotrebna. London, 3. novembra. (Izv.) Listi poročajo, da je vlada Zedinjenih držav sporočila francoskemu poslaniku, da se ne udeleži konference za presojo plačilne možnosti, če bi bil delokrog konference omejen. Pariz, 3. novembra. (Izv.) Angleška vlada je sporočila svojemu poslaniku lordu Crewe pojasnila, zakaj ne more sprejeti francoskih pridržkov glede sklicanja konference, ker bi tako konferenco Amerika odbila. Bruselj, 3. novembra. (Izv.) Vlada je sprejela angleški predlog za sklicanje konference za določitev nemške plačilne možnosti z malimi pridržki. ANTANTA PROTI PORENSKIM SEPARATISTOM Pariz, 3, novembra, (Izv.) Medzavez« niška nadzorovalna komisija je pozvala separatiste, da zapuste javna poslopja. NOVI NEMŠKI BANKOVCI. Bsrlin, 3. nov. (Izv.) V kratkem izide« jo novi bankovci po 500 miljard mark, Kruh stane v Berlinu 25 miljard. Berlin, 3, nov, (Izv.) Vlada bo v krat* kem določila stalno razmerje med papirnato marko in med trdno vrednostjo. ŠTRAJK POŠTNIH USLUŽBENCEV V POLJSKI. Varšava, 3, novembra. (Izv.) Poštni uslužbenci so stopili v štrajk. Človeku zastaja sapa... ali živi al) sanja... Saj je v današnjih demoralizira-nih in zmaterializiranih časih mogoče marsikaj, naši živci so otopeli, naša koža je postala podplat in želodec postaja neobčutljiv, toda kar je preveč, je preveč. Znani hipercentralistični >ideolog« dr. Franc 11 e š i č je objavil v zadnji, 93. številki belgrajske revije »Misao« pod naslovom: >Slovenački avtonomizam« spis, ki je šel mimo sence vsakršne znanstvenosti in si ga ne moremo tolmačiti drugače kot prosto denuncijacijo naših najuglednejših znanstvenikov. Mislimo, da ga v Sloveniji ni časopisa, ki bi si upal tak v Sloveniji dosedaj nezaslišan napad proti našim znanstvenikom objaviti. Ker nepreračunljivili spisov tega moža niti lastni pristaši ne jemljejo več resno iu jim ne dajejo v svojih listih več prostora, ne bi na ta spis reagirali, ako ne bi bil našel mesta v sicer najuglednejši srbski revjji, ki je z objavo tega spisa izgubila v očeh znanstvenikov svoj prejšnji ugled. Nismo kompetentni dajati lekcije redakcijam drugih narodov, toda pribiti moramo v obrambo naše narodne časti, da bi takega spisa, take »razprave« ne priobee-val pri nas noben list, kaj še-le kaka revija. Če jih priobčujejo v Belgradu najuglednejše revije, je to stvar njihovega okusa in stvar Srbov samih je, če hočejo s tako publicistiko prepričati tujce, da so kulturen narod. Prav tako bi nam bilo za silo še razumljivo, če bi kaj takega napisal kak zakoten plačanec, stoječ v službi kakega belgrajskega »Balkana«, a da je padel tako nizko Slovenec, celo Slovenec, ki se je prerinil do naslova vseučiliškega profesorja, to presega vse meje verjetnosti. Pa kaj je sukus najnovejšega ilešičev-stva? Težko je razbrati iz teh gnilih otrobi sploh kako misel, kajti celo slepec mora z obema rokama otipati zgolj misel, ki izzveni v to, da je treba čim prei razgnali ljubljansko univerzo, kajti dr. Prijatelj je avstrijakant, rektor dr. Kidrič je bil avstrijski žandar, univ. sekretar dr. šmalc je v unionski kleti dirigent srbofobske godbe, narodni socialist in univ. prof. dr. šerko da komaj čaka, da pridemo Slovenci pod Italijo, z eno besedo, vsa univerza je neke vrste zarotniška družba, ki pripravlja odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Da no manjkajo v tej družbi tudi publicisti dr. Glonar, Franc Erjavec, dr. Lončar, Prepeluh itd. je samoobsebi umevno. Ali je dr. Ilešič izlil tu ves svoj gnev, ker ga ljubljanska univerza ni marala — iz znanstvenih razlogov kajpada — poklicati in mu na njej zaupati stolico? Najsi je bil motiv tega llašičevega spisa katerikoli, eno je gotovo, da je dr. Ilešič odslej v Sloveniji, zlasti pa med aka-demičnimi krogi docela nemogoč; a prepričani smo, da s tem stvar še ne bo opravljena. Pričakujemo, da bodo znali na energičen način obračunati z njim njegov' zagrebški tovariši in tudi v belgrajske akademič-ne kroge za sedaj š« toliko zaupamo, da bodo v nedvoumni obliki obsodili tako »znanstveno« delovanje, naperjeno proti stanovskim tovarišem. ZaumiFlKom !n orpnl-zacljim SLS. Dne 4. in 5. novembra se vrše ta-le zborovanja: V nedeljo: Ob 9. dopoldne plenarna seja I. S. Z. (Kongresni trg 2). Ob 2. popoldne občni zbor podružnice Županske Zveze za poiitični okraj Ljubljana (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstr.). Ob 4. popoldne zborovanje delegatov organizacij SLS (Akademski dom, poleg Uniona, Miklošičeva cesta 7). V pondeljek: OS 9. dopoldne seja vodstva SLS (Akademski dom). Ob pol 11. dopoldne zbor zaupnikov (velika dvorana »Uniona«). Ob 3. popoldne občni zbor Jugoslovanske Kraetske Zveze (velika dvorana Uniona). Ob 3. popoldne zborovanje zaupnikov Delavske Zveze (prostori I. del. kons. društva, Kongresni trg 2). Ob 3. popoldne zborovanje Jugoslovanske obrtne zveze (Rokodelski dom). Ob 4. popoldne seja načelstva SLS (Union). Tajništvo SLS. Turška repuhlika. Ustava je končno sprejeta. Turčija jo demokratična, republikanska, nedeljiva država, islamske vere, turškega jezika z glavnim mestom Angoro. Vsaka štiri leta so volitve v Narodno skupščino. Predsednik republike je izvoljen po skupščini za dobo petih let in ima pravico do »veta«. Če je tak zakon, proti kateremu je predsednik izrekel svoj »veto«, nanovo sprejet z večino dveh tretjin, postane pravomočen in definitiven. Mustafa Kemal paša Zmagoviti je bil soglasno izvoljen za predsednika republike. Bivši turški zastopnik v Lausanne Is-met paša je pa imenovan ministrskim predsednikom. Toda že se javljajo razne težave. Čuti Se pomanjkanje izvežbanega osobja, potrebnega za obrt, trgovino in celo za kmetijstvo. Mesto Carigrad je nakupilo plošče za tlakovanje na Švedskem, ima pa v Cyziku blizu Bospora znane kamnolome. Grki, ki so bili tu zaposleni, so odšli, domačini so pa za to delo nezmožni. In tako jih stane sam prevoz skoro dvakrat toliko kakor domači kamen. Že pred vojno se je čutilo v Anatoliji pomanjkanje delovnih sil; po odhodu kristjanov je gospodarski položaj jako kritičen: velikanski kompleksi zemlje leže neobdelani. Najmodernejši poljedelski stroji ne koristijo mnogo, kajti domačini se ne umejo posluževati teh strojev, njih živi- na je pa preslaba. — Ze nad tisoč let so bila različna dela razdeljena med Turke in kristjane; po odhodu zadnjih bo prepuščeni samim sebi. Zato iščejo novih delavcev in te dobe seveda pri Nemcih. 6. oktobra so zavezniki zapustili Carigrad, 14. so se že sprehajali novodošli nemški delavci po Peri. Več ko osem tisoč prošenj nemških in nad tisoč prošenj laških delavcev je predloženih Angorl. Prosijo, da se jim dovoli priselitev. To pomanjkanje delavcev bo dolgo trajalo; kajti Turki imajo le malo otrok in to radi prenapornega delU njih žena. Nova republika šteje 7 do 8 milijonov prebivalcev, ki ne znajo pridelovati niti zelenjave, niti negovati dreves, sadja, živine. Prisiljena bo, da kolonizira tujce in to bodo zopet Nemci. P.o!!t!č!H6 vest!« T Vsi na plan! S tem bojnim klicem vabi načelstvo samostojne kmečke stranke vse kmete, vse obrtnike in vse, ki žive od dela svojih rok, na velik protestni shod, ki se vrši danes v nedeljo v Ljubljani. Protestirati nameravajo proti visokim davkom, kar je v stvari popolnoma v redu in pravilno. Ni pa v redu in ni pravilno, če vabijo na protestni shod »vse, ki žive od dela svojih rok«, ljudje, ki ne žive od dela svojih rok in pa ljudje, ki v Ljubljani sklicujejo protestne shode, v Belgradu pa za nove davke glasujejo! Pravijo, da bo na samostojnem kmečkem zborovanju imel prvo besedo g. Pucelj. Ali bo g. Pucelj na tem shodu povedal svojim vernim poslu-šavcem, da on sam ni glasoval proti zviša-nim taksam in zakaj ni glasoval? Ali bo g. Pucelj povedal, da je njegov klub glasoval za trošarino? Ali bo g. Pucelj povedal, da nam v Belgradu ravno zato lahko nalagajo davke v poljubni višini, ker je belgrajski gospodi dala vso moč v roke ravno vidovdanska ustava, za katero je glasoval baš on, junaški gospod Pucelj, s svojimi »kmetijci« vred? Ali bo g. Pucelj vse to povedal javno, na protestnem zborovanju? Če imajo cenjeni poslušavci g. Puc-lja res kaj poguma in samozavesti, naj le pridejo na njegov shod in naj prav ognjevito protestirajo, ampak protestirajo naj ne le proti novim in starim davkom, ampak v prvi vrsti proti tistim, ki so za skledo ministrske leče in za prijazne poglede g. Rade Pašiča glasovali za vidovdansko ustavo in s tem dali belgrajskim gospodom v roke pravno legitimacijo, da nas izmozgavajo do zadnje srage. To bi bil umesten protest na zborovanju samostojnežev, oziroma ljudi, ki bodo prišli na shod, ker strašno občutijo krivično in neznosno odmerjeno težo davkov, ne občutijo pa, da stranka, lci je so-kriva teh neznosnih razmer, sklicuje zdaj protestni shod, da bi odvalila v očeh javnosti krivdo od sebe. 4- Prazne marnje. »Orjuna« trdi v zadnji številki, da je akcijski odbor za pripravo manifestacij odklonil predlog, da se povabi k sodelovanju tudi organizacija Orjune. Ker smo o sklepanju in razpravah akcijskcga odbora slučajno dobro poučeni, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da takega predloga v akcijskem odboru sploh ni bilo stavljenega in torej tudi ni mogel biti odklonjen. V akcijskem odboru so bila zastopana samo narodnobrambna društva in k sodelovanju so bile izrecno povabljene samo stranke. Orjuna pa ni niti narodno-obrambno društvo niti politična stranka. Pa tudi ni nobenega povoda, da bi se na take manifestacije posebej še vabile posamezne organizacije, ki jih ni malo, ker kdor zarec nacionalno čuti, je že itak vedel, kje da mu je treba manifestirati, da bo manifestacija impozantna, kakor je dejansko bila. Saj je bil povabljen vsakdo, ki čuti nacionalno, četudi brez orjunaškega patenta, ki v svrho resnosti manifestacij navadno ni niti priporočljiv, kakor kažejo izkušnje. + O jugoslovanskem problemu je objavil general Thomson precej obširen članek v londonskem »Observeru« 28. oktobra tega leta. Potem ko navaja številčno razmerje strank v skupščini, najde edino opra-vicbo za abstinenco Hrvatov v tem, da bi »desno krilo« demokratske stranice v tem slučaju centralistično vlado podpiralo. Kljub temu pa je položaj vlade prekeren in splošne volitve se po generalovem mnenju ne bodo dale dolgo zavleči. Ako do tega pride, bo v bitki med centralisti in federalisti udeleženih »šest jugoslovanskih tipov in štiri vere«'. Nositelji centralizma so Srbi, ki vsled svojih vojnih zaslug zahtevajo strogo centralizirano oblast, ki naj združi v sebi vse idealne in materialne sile države, obkrožene od mogočnih sovražnikov. Še celo srbski zemljoradniki so centralisti, ker bi se dvakrat premislili, preden bi dali Hrvatom oblast, da bi izpodrinili srbske produkte iz trgov centralne Evrope. V obče so Srbi pri vseh svojih vrlinah nestrpni, trdi in nezaupni. Federalizem je doma med Slovenci in Hrvati, ki so vajeni lokalne samovlade izza avatro-ogrskega režima. To je najmenj, kar zahtevajo, dočim gre Radičev program za svobodno federacijo s kraljem Aleksandrom kot simbolom zveze jugoslovanskih plemen. Škoda, da se federalistični program ni zastopal z večjo notranjo izde-lanostjo in praktično umerjenostjo in da Radič ne zastopa svojega koncepta v parlamentu, kjer bi ga podpirala mogočna opozicija Hrvatov, Slovencev, Bosancev in »levega krila« demokratske stranke. Nekaj časa se je že mislilo na možnost Davidovič-Radičevega bloka s federalistično platformo, toda poslanci H. R. S. S. so nevedneži in neizkušeni politiki, s katerimi ni nič početi; najbrž pa bo tudi Radičeva odsotnost njegovo stranko razkrojila. S tem pa ni rečeno, da bodo Hrvati od svojih federalističnih zahtev odnehalL Ni pa verjetno, da bi se Hrvati spustili kdaj v resničen boj za popolno neodvisnost, ker so menj idealni od Srbov in imajo pred seboj bolj trgovske interese nego idealno-politične. O Slovenski ljudski stranki pravi general, da deluje samostojno. Končno meni, da bi mogel samo Pašič Srbe prepričati o neoportuniteti centralistične politike, v kar seveda general sam ne verjame. Kralj Aleksander je zelo popularen in resnega republičanstva v Jugoslaviji ni. General konča svoja premišljevanja, rekoč, da je vprašanje, bodo li Jugoslovani postali pravi državljani dobro urejene skupne države ali pa bodo dalje tonili v borbi medsebojne zavisti in intrig. f Politični obiski v Belgrada. Minister n. r. g. dr. Gregor Žerjav se zadnje dni mudi v Belgradu. Različne politične in gospodarske skrbi so ga napotile tokrat v Belgrad. Naivna kampanja mlado-demokratskega časopisja v Sloveniji proti SLS ga je spravila v nemalo zadrego, ker je demokratske izmišljotine pustil na cedilu g. Svetozar Pribičevič. »Jutro« bi ga bilo rado proglasilo za borca slovenske avtonomije, SLS pa za centralistično. To je bilo celo že g. Svetozarju preveč, s katerim je dolgo časa konferiral g. dr. Žerjav. G. Žerjav je pa imel še druge skrbi, ki jih je razlagal na sestankih z gg. Pra-protnikom in Antonom Kristanom, skrbi o nadaljnem finansiranju demokratskega časopisja v Sloveniji. G. Kristan se je 2 g. dr. Žerjavom popolnoma strinjal, ne pa g. Praprotnik, ki ima druge interese. Razen imenovanih gospodov je ▼ Belgrada tud minister n. r. g. dr. Zupanič. Napredn blok bi bil torej v Belgradu kompleten a kakor stvari kažejo, bo ostal samo tvor ba želja. Dnevne novice. —Razdelitev uradništva na skupine ti kategorije. Državno uradništvo je imeli včeraj svoj veliki dan. Včeraj so namre izšlo ^Službene Novine«, kjer je bila objav ljena razvrstitev državnega uradništva p< novem plačilnem regulacijskem načrtu Istočasno s »Službenimi Novinamk so ob javili novo razvrstitev tudi belgrajska »Po litika« in »Vreme« in izvlečke nekatei drugi Usti. Glede Belgrajčanov smo poro čali včeraj, da je napravil novi načrt nanj nadvse mučen vtis in da že pripravljaji protestna zborovanja. Kako je bil spreje najnovejši produkt vladne modrosti v Za grebu, v trenotku, ko pišemo te vrstice, š ne vemo. Vemo pa, da ljubljanski uradnik silno zmajujejo z glavami nad to odredbe ker so našli v njej toliko pomanjkljivosti ii nereda, da se tudi s pomočjo najstarejšegi »šimeljna« živ krst ni spoznal pred kateri jasli ga oodo privezali. Tako n. pr. spadaji »tajniki /seučilišč« v prve kategorije Je trto skupino, 50 odstot. »mlajših tajniko vseučilišč« v šesto skupino prve kategorije Kdo je sedaj »tajnik«, kdo je 50-procentn tajnik« šeste in kdo je »50-procentni mlaj ši tajnik« sedme skupine? Tu ima pro svetna uprava na stežaj odprta vrata a vsako poljubno samovoljo. In takih sluča jev kar mrgoli v novi uredbi, tako da bi morala ali vlada sama ali pa parlamen včeraj objavljeni načrt še enkrat koreniti predelati in pregledati. Če je pa resnico vest, da včeraj objavljena uredba ni pra vilna, ampak da izide šele danes ali jutr ista uredba v novi, popravljeni izdaji, po tem naj pa naša vrhovna državna upravi rajši danes kot jutri likvidira, kajti če ji ta informacija točna, ne moremo takega na čina objavljanja velevažnih zakonov ozna čiti z drugo besedo kakor z edino umestni — škandal! — Naši novi generali. O naših novi generalih belgrajski listi nimajo najbol, šega mnenja. Po splošnem mnenju je spra vila te ljudi na generalska mesta »Bela ro ka«, ki je danes absolutni gospodar v ar madi in za katero ne velja noben zakon ii noben predpis. »Politika« pravi, da je kva lifikacija mnogih novih generalov sledeča Namesto kremeni tega značaja in vojnih m Slug so to z zločini omadeževani ljudje; tere bi bili morali že pred 20 leti vreči -vojske in ki bi bili v vsaki drugi armffi kot častniki nemogoči. Med njimi so taki ki vojne sploh ne poznajo in katerim a morali vzeti poveljstva, ker so s svojii strahopetnim obnašanjem demoraliziral čete. — In zaradi takih junakov so reduci rali 600 zaslužnih častnikov, ki so 20—"i let vestno vršili svojo službo, zaradi takil ljudi so morali na cesto zaslužni, sposobni značaj ni možje, zaradi takih ljudi so izro čili bedi in obupu nešteto družin. Ali rei ni moči, ki bi armado, ki jo vzdržuje ljud stvo s svojimi žulji in svojo srčno krvjo osvobodilo iz žrela »belih« volkov? — Z Dobrove pri Ljubljani. Tu ji umrla po dolgem trpljenju še ne 17 le stara Urška Kušar s Sujice. Bila je tud članica Jugosl. Matice na Dobrovi. Če tud mlada — pa je zelo ljubila svojo domači zemljo in zasužnjene brate. Zato naj mir no spava v Bogu, in njenim žalujočim pi naše sožaije. — Uredništvo šibeniske »Narodne Ste že« je prevzel dr. Ante Živkovič, odvetniffl kandidat. Triglavski: Hudič. (Odlomek Iz politično komedij'«.) (Dalje.) Minister (vidno polaskan in raz-Veseljen); Hvala vami (Čita z velikim interesom.) Jako dobro ... vrlo lepo ... zelo simpatično pisano... Toda, dovolile — zakaj omenjate tu o moji rojstni vasi, da leži v Sloveniji. Kje pa je ta Slovenija? Vidite, to že diši po separatizmu! Sploh se mi že od raznih strani očita, da je moj list nekamo slovenofilen. Pišite v takih stvareh; ali na Kranjskem ali na Štajerskem.. Urednik (pikiran); Torej nazaj v ?ase pred 1848! Minister (grajajoče): Magari tisoč Tet nazaj, dragi gospodine, kjer gre za idejo! Urednik: Po eni strani tisoč let naprej, po drugi pa tisoč let nazaj — velika je tu praznina vmes, gospod minister! Minister (izpod čela): Kaj ste hoteli s tem reči, gospodine? (Razburjen vstane.) Sploh... kaj Vam je nocoj? Kateri hudič Vas je obsedel? (Od zgoraj dol.) Pozabljate menda distanco — Urednik (predrzno); Tisočletno I Min i Q t a r />fl'rlj-nr;An\ • Vi oic. mi IU . U . M , V . \ - " *---.... — i. y . . X ' J1 V. lit, HV. dolgo sumljivi! (Gromko.) Vi ste prikrit separatist! Urednik (hladnokrvno): Čisto od- krit separatist sem in torej protidrzaven element — kakor Vi, gospod minister! (Minister lovi sapo.) Urednik: Saj vendar izdajava list na slovenskem jeziku K (Minister prašno v prisrčen smeh in urednik z njim. Oba se valjata v foteljih in grohotata. Na stranskih vratih se je pojavil hudič v podobi potujočega tujca z angleško pipico v ustih in mapo pod pazduho, gleda vesela gospoda in se široko reži.) Minister (ga zagleda in se osup-ljen vzdigne. Uredniku na uho): Kdo je to? Urednik (ministru na uho): Znamenit amerikanski žurnalisl. Wilsonov zaupnik. (Samoljubno.) Moj prijatelj... (Nemo predstavljanje. Minister se hudiču spoštljivo prikloni, hudič mu krepko strese roko.) Hudič: Veseli me, very delighted, da imam the honour s tako prominent slo-venian statosman ... (Režijska opazka: Hudič govori angleško po kran jsko zeto da ga minister zastopi.) (Minister se globoko prikloni.) H ti "i č: ... in direktorom c" tako re-spected slovenski žurnal, ki in America it bas tali interes. Urednik: (se ponovno prikloni in šeptic uredniku): S prvim Var" povišam plačo. (Urednik r e razveseljen prikloni.) Minister (ljubeznivo hudiču): Ča*t ie samo na moji strani, Mister... (a sloves- no državniško pozo). Pozdravljam zastopnika dežele, ki jo ves svet občuduje kot domovino resnične demokracije in svobode in kateri se imamo tudi mi Slovenci... eeee ... Jugoslovani zahvaliti, da nas je osvobodila... (Urednik ga skrivaj pocuka za rokav.) Minister (neomajljivo); No, kar je res, je res: da ni Amerika posegla vmes, ne bi bilo danes naše Jugoslavije. Ho! (Urednik se popraska po glavi.) FI u d i č (ki pridno notira in prikimava); AH right! Zelo simpatična declara-tion. Thank You, sir, (Venomer pišoč v svoj notes.) Vi minister of the slovenian homerule - party? Vi hočete federation? How? Minister (šepne uredniku); Ta je bral naš list menda narobe! (Urednik skomizgne z rameni.) Hudič (ostro faksirajoč ministra"): How? Minister (v veliki zadregi in ves konfuzen); Dovolite, Mister..^ namreč mi Slovenci..., to se pravi, mi Jugoslaveni ... takorekoč ... v smislu seveda... Urednik (sekundira); V smislu seveda! Hudič (notirajoč); Well| Vi stojite na principle of Mr. Wilson? Minister in urednik (istočasno); Živio Wilson! Hudič: Ali right! Slovenci so very svmpathetic nation... in Amerika verv respected ,;. very intellgent nation., grand culture ... very delaven and pošte — dumned pošten nation. Yes, Minister (se razkorači); Ho, o Slovenci —- to pa to! Urednik; To pa to! Hudič (zapre svojo mapo): Than You, gentlemen, for interview ... jako it teresting. Quick letim na telegraph-ofiic te report for New-York. Good bye! (hi ne kot bi trenil.) Minister (strmi nekaj časa 1« perpleksen za njim. Potem se udari p čelu): Moj duš! Ta hudičevi Amerikane utegne napraviti največjo kozlarijo. B< jim se-- Urednik (s skrbnim obrazom); T sto, gospod minister, kar ste rekli o Aro1 riki, namreč, da nas je pravzaprav of osvobodila, bi zares utegnilo ... Minister (prebledi): Pri bradi P šičevi — moj portfelj jc v nevarnosti! (P grabi klobuk.) Za njim! Moram zapleti: njegovo brzojavko. (Zdirja ven, hip pozne tuli njegov avto po ulici.) Urednik (se smeja za njim): Mir strski stolček — ošpičen kolček. Haba! Kratka pavza. Pozornica se je me tem zatemnila kakor v začetku. V sobo smukne toli lepa koli ema cipirana gdč. Meta, literatka. Meta: Servus, doktorček! Kaj P* neš? Kie oa je gospod minister? — Nesreče. Pri upravi gornjegrajskih josestev ljubljanske škofije v Marijengradu e delavcu Francu Milavcu padel na nogo ežak hlod in mu zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. — Omulec Karol, pleskarski pomočnik pri jleskarju Alojziju Manko v Radencih je padel pri pleskanju hiše 6 m visoko z lestve jn se je težko poškodoval na desni nogi. — 'ri polaganju desk na mizo pri cirkularni jagi Gregorja Mačka v Logatcu je nakla-dalcu Francu Hrenu vrgla žaga desko v evo stran dimelj. — V papirnici v Goričanah je padel delavcu Francetu Luštreku >ri razkladanju voza na progi tvorniške ieleznise hlod na desno nogo in ga precej joŠkodoval. Ravno tam se je ponesrečil de-avec France Štalc. Pri pritrjevanju streš- a žleba na strehi tovarniške hiše mu e na strehi spodrsnilo, ko se je hotel apreti, da ne bi padel, je z vso močjo udaril na rob žleba in zadobil močno ureznino na laktu desne roke, vsled česar je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. — Debelaka Jožefa, drvarja, kateri se je vračal iz dela iz Planine na svoj dom v Podlog, sta srečala dva nepoznana fanta. Debelak, kateri e bil precej dobro razpoložen, ju je izzi-ral, vsled česar ga je eden izmed njiju s colom udaril in mu zlomil levo roko. — lož je dobil zasluženo plačilo. — Ključavničarskemu vajencu -Avg. Remsu je padel ? tovarni ^Bistra« v Domžalah pri struženju matice drobec železa v desno oko in mu poškodoval roženico. — V Sirc-Rantovi trgovini v Kranju je pri razkladanju železnih sodov raz voza poškodovalo hlapcu {udolfu Gašperlinu prste na levi roki. — Zidarju Antonu Grašiču pri stavbeniku Ivanu Slokanu v Ljubljani je padla iz višine 5 m posoda za malto na glavo. Mož je eadobil precejšnjo poškodbo na temenu ;lave. — V tovarni vžigalic in kemikalij v hišah pri Mariboru je delavca Leop. Gradišnika zagrabil stroj za struženje lesa za levo roko ter mu poškodoval štiri prste. — V kartonažni tovarni Benčina in drug v Mariboru je delavka Štandeker Štefanija zašla z desno roko v stiskalnico, pri kateri priliki je dobila močne ureznine na roki. — Pri podiranju smrek se je usekal v levo dlan drvar Jakob Gcdak. — V Ragoznici pri Ptuju se je pri prekrivanju strehe idrla delavcu Vincencu Mežnarju prepere-la deska na kateri je stal, vsled česar je mož padel 3 m visoko in zadobil težke poškodbe na desnem komolcu in desnem fcolku. — Vulkaničen pojav v Kaspiškem morju. Minole dni se je v Kaspšikem mor-fu blizu Asperona dvignil v zrak visok ste-šer vrele vode, pomešan s pepelom in drugimi vulkaničnimi snovmi. Vse ribe v obsegu dveh morskih milj naokolo so poginile, 'oplota vode se je dvignila v celem jezeru, ravno tako se je ogrelo tudi ozračje. Na mestu, kjer se je dvignil steber, se zdaj po-agoma vzdiguje otok. Moskovska vlada je !>dposIala na lice mesta znanstveno komisijo. — Promet s Sušakom. S podaljšanjem frometa na reški železnici do sušaške po-ituje Brajdice hoče vlada ustreči nujni za-ltevi krajevne potrebe in splošnega interesa. Prevažanje blaga z bakarske postaje na Sušak je silno drago in zvezano z mnogimi ovirami, tako da vsled tega trpi vsa trgovina, a konzumenti p^čujejo dragi ra-čim. Razentega je nevarnost, da nam Ita-ija, ki je na kraških progah znižala tarife za tranzitno blago, potegne ves promet na irogo Postojna—Reka. Zato je nujno, da se na naši strani otvori zveza s Sušakom. Brajdiska postaja ima 15 tirov in se more tu vršiti promet s 5000 vagoni. — Trbovlje. Vlada nam Je poslala novega i gerenta uradnika iz Ljubljane z nalogo, da izvede občinske volitve. Pokrajinska uprava oz. radikalna stranka je storila to iz razloga, ker se je dosedanji gerent Koren z večino tukajšnjih radikalov priključil Štefanovičevi opoziciji, ki pa je pogorela in ž njo vred tudi Koren in njegovi. Tudi naši demokrati so napeli vse sile, da pospešijo Korenov padec, ker jo vsled raznih ugodnosti, ki jih lahko nudi občina, precej njihovih pristašev prestopilo k radikalom. Ravnotako je bolela demokrate redukcija ženskih pisarniških moči. Ker je radi tega demokratsko časopisje napadalo tudi naše ljudi, naj stvar pojasnimo. Že dobro leto sem je bila splošna nevolja radi prevelikega števila nastavljencev v obč. pisarni. Ko je naš zastopnik raditega interpeliral bivšega gerenta Plavšaka, mu jo ta odgovoril: >Kadar boste pa vi vladali v občini, boste pa svoje nastavljali.< Vendar se je pozneje na seji sosveta sklenilo tdui z glasovi demokratov, da se dve pisarniški nastavljenki odpustita, a gerent Plavšak tega ni nikoli izvršil. Ko so zadnji čas demokrati po časopisih očitali Korenu, da razsiplje občinski denar, so radikali odgovorili z redukcijo ženskih nastavljenk, ker sta med njimi hčerki dveh najglasnejših demokra tov. Koren pa je delal največjo reklamo /.a radikale s tem, da je naredil konec cincanju in zaspanosti, ki je vladala na občini za časa demokratov, ki bi že davno lahko izvedli volitve, pa jih niso hoteli. In sedaj prihaja spoznanje, a je že prepozno. — Sirotišee sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano se toplo zahvaljuje neimonovamu vsakoletnemu dobrotniku za lep dar 800 K. — Tržič. Danes ob 8. uri zvečer igra v »Našem domu« dramatičui odsok J. D. Petrovičevo igro »Duše«, ki je polna srčnih lepot. Igrajo sami izurjeni igralci. — V Šmartnein pri Litiji bo v nedoljo, 4. t. m., ob 3. uri popoldne v Društvenem domu predstava »Mlinar !n njegova hči«. — V Št. Vidu nad Ljubljano priredi Blaž Potočnikova Čitalnica, oziroma dekliška Marijina družba in orliški krožek v nedeljo 4. novembra po krščanskem nauku šolski telovadnici tombolo. Čisti dobiček _e porabi za novi dom. Tablice se bodo prodajale tudi pred tombolo. — Pogorclki Mariji Kadnnčevi z Ilovico je predsedstvo pokrajinske uprave dovolilo pobirati v Ljubljani in ljubljanskem okrajnem glavarstvu milo darove. Nabira lahko sama ali pa njeni sinovi. Nabiraleo se mora seveda legitimirati z uradnim do-volilora. — V krsti oživela. Te dni ja v mestecu Vittoria ua Španskem umrlo mlado dekle. Bilo je tik pred pogrebom in krsto so že zabili. Tedaj je prišla še neka sorodnica, ki je pravkar dopotovala. Prosila je, da ji krsto odpro, da so poslovi od pokojnice. Res so krsto odprli in sorodnica je poljubila mrtvo na čelo. Tedaj se ji jo zazdelo, da so pokoj-ničine oči pregibajo in da jo pozorno gleda. Opozorila je okolu stoječe, ki so sedaj istotako opazili, da se v truplo vedno bolj vrača življenje. Bojazljivejši so nato pobegnili, drugi so pa poklicali zdravnika, ki jo »mrtvo« dekle kmalu popolnoma obudil - življenje. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmeni dražbi dne 6. decembra t. 1. ca 3.000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbo so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. 7064 — Trgovec Z. Kopitar v Planini pri Rakeku je svojo pred Jetom kupljeno trgovsko hišo od ge. Kušlan docela prenovil ter isto zdatuo povečal kamor se v sredi novembra iz dosedanjih lokalov preseli. 2e-leči mu v novih lokalih obilo srečo ga cenj. bralcem našega lista najtopleje priporočamo. '081 Urednik: Njegovo ekscelenco je ravnokar hudič vzel! (S patosom.) Na mojo osebno željol Meta (se smeje vrže v fotelj in si prižge cigareto; nato z resno-prezirljivim pogledom); Triumf hlapcev) Sram te bodi, doktorel Urednik (jej sikne v obraz). Molči --ti — sladka kanaljica! — in nikar me vedno ne izzivaj. On je brez mene ničla. In jaz sem svoboden mož. Meta: Moški ni nikdar svoboden, »vobodna je samo ženska. Urednik: Svobodna dekla p. n. gospoda soproga kajpak! Le vdaj se za Njegovo Ekscelenco, ako te namreč blago-izvoli maratl Meta: Bedak ljubosumni! Če se bom sploh kdaj omožlla, bom vzela mace-donskega pastirja. Jaz sem dosledna Jugo-slavenka-demokratinja. • Urednik: Potem imaš samo eno kbiro: bosanskega muslimana, ta ni ne ne Hrvat ne Slovenec. Ideal Jugosla-vena, haha! (Meta cepeta nervozno z nožico. — Iz femnega ozadja se je počasi izločil hudič — eleganten, bled, lep gospod.) Hudič (se jej pokloni): Čital sem, gospodična, vaš prekrasni podlistek o ju-Soslavcnskem vzor - možu, to visoko pesem Slovenke na Slovenca... in dovolite, ta položim vedno vdano srce pred vaše taažestne noge. Vi ste moi ideal slovenske žene, ki ga že dolgo iščem... (Meta mu prepusti roko v poljub in se sanjavo smehlja.) Urednik (razburjen hudiču): Oprostite, gospod, vi se zelo motite... Vi ste zašli tu na čisto krivo adreso: gospodična je Jugoslavenka dušom tijelom in odklanja principielno vsakega Slovenca — Meta (ostro): Gospod doktor, mislim, da je to moja privatna zadeva! Urednik (besno): Potem ste sepa-ratistka, protidržaven element! Hudič: Politika celo v ljubezni! Prijetna dežela, ta naša Jugoslavija! Meta (užaljena vstane)) Surovosti — mislim — tudi po ustavi nisem dolžna poslušati. (Hudiču.) Prosim, gospod, spremite me odtod. (Hudič jej kavalirsko poda roko. Hladen priklon uredniku. Oba proti izhodu, kjer se je isti čas pojavila korenjaška postava slovenskega fanta v domači noši.) Fant (razigrano-dobrodušno): Dober večer vsem skupaj! Kdo pa so urednik tega-le časopisa tukaj? Urednik: To sem jaz. Kaj bi radi, prosim? Fant (počasi bliže): Nič. Rad bi samo poznal tisto učeno gospodično Meto, ki je napisala tisto o naših ženskah, tisto namreč, da naj bi nikar ne jemale Slovencev ... zato da bi bila prej tista mešanica skup, s katero se ima popraviti svet. IKonec sledi.) PrimersRe novice. p Italijanske šole v Jugoslaviji. Na slovenske proteste proti poitalijančenju slovenskih šol jo zloglasni izdajica Baudelj v svoji »Novi dobi« opozarjal, kako da Jugoslavija zatira svoje narodne manjšine. Toda v Jugoslaviji imajo vse narodne manjšine svoje šole in posebej 4490 Italijanov, ki žive šo v Jugoslaviji, iina 4 ljudske šole in sicer: v Splitu trorazrednico s 3 učitelji in veroučiteljem za 108 otrok; v Kor-čuli dvorazrednico z dvema učiteljema in veroučiteljem za 42 otrok; v Šibeniku pet-razrednico s 4 učitelji in veroučiteljem za 32 otrok, na Hvaru dvorazrednico z 2 učiteljema. Nad pql milijona Slovanov v Italiji pa nima niti ene osnovne in še manj seveda srednjo šole. To si mora vsak izmed nas dobro vtisniti v srce. p Novi tržaški škof še no nastopi svojega mesta. Novi tržaški škof dr. Fogar je svoj odhod v Trst odložil na nedoločen čas. Temu bo vzrok nezadovoljnost italijanske vlade z njegovim imenovanjem. Vlada njegovega imenovanja Še ni potrdila. p Fašisti in občinska oblast. Koncem minulega mesca so se v Avče pripeljali fašisti iz Kanala. Šli so k županu in mu ukazali, da skliče občinsko sejo. Ko se je to zgodilo, so fašisti prišli na sejo in izsilili izjavo, da občinski svet obsoja >protidržavno« propagando, ki jo neki razširja »Izobraževalno društvo« v Avčah. Od občinskega odbornika Avgusta Ko-vačiča, ki je obenem odbornik Izobraževalnega društva, so zahtevali, da odstopi. G. Kovačič je pozval fašiste, naj podajo dokaze o njegovem protidržavnem delu in predlagal, naj vse >protidržavne elemente« izroče enostavno sodišču. Fašisti o tem niso hoteli slišati in so ostali pri svojem nasilju. Kazni se jim seveda ni treba bati, dasi so voditelji fašizma še nedavno poudarjali, da se fašisti ne smejo vtikati v posle oblasti. p Pred novimi udarci? »Iftarska Riječ« je priobčila članek, naslovljen na tri julijske prefekte povodom ukinjenia ukaza o dvojezič-nosti slovanskih listov. List opominja prefekte, naj v bodoče ne verjamejo več g. Mayerju v Trstu, t. j. »Piccolu« in naj se ogibajo prevelike gorečnosti. Sicer so pa, pravi člankar, Slovani dovolj bistroumni, da vedo in občutijo, da pride sedaj že zopet kaj drugega, še hujšegal Toda »... mi smo balkanci, a to se pravi v prvi vrsti fatalisti. Kar ima biti — bok Ali se skriva za temi besedami že uekaj konkretnega? p Po devetih letih iz Rusije. Pred kratkim se je vrnil iz Rusije v Gorico sin tamkajšnjega ranjkega trgovca z ogljem — g. Ciril C e j. Svetovna vojna ga je leta 1914. zasačila v Pragi, ko je končal tretji letnik tehnike. Moral je k vojakom in po treh mesecih je prišel v rusko ujetništvo. Tam je živel do zadnjega. Domov je bil pisal mnogo pisem, a domači jih niso prejeli in so ga smatrali že za mrtvega. p Izginil je 25 letni Franc Brumat s Solkanske ceste v Gorici. 18. m. m. je odšel od doma in od tedaj manjka za njim vsaka sled. Domači se boje, da je postal žrtev zločina. Poizvedbe so bile doslej brezuspešne. k Slovenski glasovi ob zadnjih volitvah. Po uradnih poročilih je bil ob zadnjih volitvah v avstrijsko narodno skupščino izid za Slovence v posameznih okrajih naslednji: Sodni okraj Šmohor: oddanih glasov 1939, od teh 295 slovenskih (pri volitvah 1. 1921 113); sodni okraj Borovlje: oddanih glasov 5551, od teh 1505 slovenskih (1660); sodni okraj Celovec: oddanih glasov 7600, od teh 1489 slovenskih (1457); sodni okraj Rožek: oddanih glasov 4258, od teh 1273 slovenskih (6287); sodni okraj Podklošter: oddanih 3736, od teh 282 slovenskih (174); sodni okraj Beljak: oddanih glasov 3797, od teh slovenskih 867 (917); sodni okraj Pliberk: oddanih glasov 2826, od teh slovenskih 1356 (1383); sodni okraj Dobr-la vas: oddanih rdasov 4035, od teh slovenskih 1348 (1436); sodni okraj Železna Kapla: oddanih glasov 1404, od teh 468 slovenskih (389); sodni okraj Velikovec: oddanih glasov 6114, od teh slovenskih 985 (1051). Vseh slovenskih glasov je bilo oddanih 9868, leta 1921. pa 9869, izguba znaša torei en glas. k Politika v uradu. V davčnem uradu v Velikovcu visi strankam na razpolago izdajalska > Koroška Domovina«. Tako so tudi v davčnem uradu uganjali agitacijo za volitve. > Sejmi v Gor. Radogni. Opozarjamo na razglas županstva Gor. Radgone glede novih sejmov za živino in kramarsko blago. s Prijet ropar. Svoječasuo smo poročali, da je napadel neznan ropar na poti med Rušno in Poljanami pri Kozjem pos. Franceta Laha, Udaril ga je z dolgim nožem in ko je Lah poklical na pomoč soseda Franceta Grmška jo tudi tega ropar pošteno ob-grizel po rokali in pobegnil >T šumo. Ropar je napadel Laha z besedami: Stoj iu daj kar imaš. jaz sem Kristusov ravbar. Tega človeka .ie izsledilo orožništvo v Brežicah. To je neki Martin Erestovšok i.. Tromolj pri Brežicah, ki sedi v zaporu in čaka na prihodnjo poroto, kjor bo dobil za svojo nesramnost zasluženo plačilo. Gospodarstvo. Vlad. Pušenjak: Gospodarstvo v državnih podjetjih. (Konec.) Največjo vrednost predstavljajo državne šume in rude v Bosni, Hrvatski in Sloveniji. Izdatki za šume iu rudnike v Bosni s Senjskim rudnikom vred znašajo nad 250 milijonov Din, dohodki pa nad 345 miljonov Din. Dohodki iz bosanskih šum in rudnikov bi se lahko podvojili, če ne potrojili, ako bi iste eksploatirali po nasvetih strokovnjakov. V Bosni je država lastnica premogovnikov v Kreki z elektrarno in opekarno, Ugljeviku, Bukinju, Majevici, Zenici, Kaknju, Brezi, Ba-njaluki, Maslovarah, Mostaru, Suhači, rudoko-pa (železa) v Ljubiji, železarne v Varešu, solarne v Kreki in Siminoni-Hanu. Na Hrvaškem znašajo izdatki za šume is premogovnik v Vrdniku, 33.7 milijonov Din, dohodki pa 81.2 milijona Din. Izdatki premogovnika v Vrdniku samega so znašali £7.5 milijonov Din, dohodki pa 20.8 milijonov Din. V Sloveniji obstoje državne šume in domene, šume verskega fonda (okrog Bleda in Radovljice), premogovnika v Velenju in Za-bukovci ter cinkarna v Celju. Izdatki za.vse šume in rudarska podjetja znašajo 26 milijonov Din, dohodki pa 33.4 milijone Din. Izdatki za oba premogovnika so znašali 22.7 milijonov Din, dohodki pa 27.4 milijone Din. Cinkarna v Celju je lani izkazovala izdatkov nad 9 milijonov Din, dohodkov pa nad 26 milijonov Din, sedaj pa, ko se je dala v zakup — izkazuje le 200.000 Din dohodkov. Za šume verskega fonda so proračunjeni stroški na 1,815.000 Dinarjev, dohodki pa na 5,107.001 Din. Državne šume in domene izkazujejo izdatkov 339.000 Din, dohodkov pa 615.000 Din V proračunu se nahaja rudarska šola v Celju in do sedaj še neustanovljena gozdarska šola v Mariboru. Za Slovenijo je radi obsežnega gozdnega gospodarstva nujno potrebna nižja gozdarska šola. Z ozirom na to, da obstoji poleg vseh vrst srednjih šol v Mariboru vinarska in sadjarska šola ter srednja kmetijska šola, bi bilo gotovo umestnejše, da se taka šola ustanovi v okraju Gornjigrad, v katerem je umno gozdarstvo zelo razvito, obstoji cvetoča lesna industrija in trgovina, splavarstvo ter bi gotovo zasebni interesenti pospeševali na vse mogoče načine ustanovitev nižje gozdarske šole. Največ dohodkov donašajo državni blagajni monopoli. Dočim so bili v prejšnjih proračunih izdatki in dohodki monopolov izkazani po posameznih pokrajinah, so v predloženem proračunu isti centralizirani tako, da se ne more več opozarjali na veliko razliko, katera vlada glede dohodkov iz monopolov v posameznih pokrajinah. Izdatki za monopol-ske predmete znašajo 1.006,850.000 Din in sicer: za sol 93.8 milijonov Din, za petrolej 31.9 milijonov Din, za kolke in vrednostne papirje 19.8 milijonov Din, za vžigalice 17.5 milijon. Din, za cigaretni papir 21.4 milj. Din, za saharin 250.000 Din, za tobak 822.2 milj. Din. Dohodki iz monopolov znašajo 2.235.8 milijonov Din in sicer: za tobak 1.530 milj. Din, za sol 289 milijonov Din, za vžigalice 162.6 milijonov Din, za petrolej 130 milj. Din, za cigaretni papir 99.G milij. Din, za smodnik in dinamit 23.85 Din, za saharin pol milijona Din. Država ima poleg velikega števila majhnih posestev (trtnic, drevesnic, vzornih posestev) tri večja posestva in sicer Bel je, To-polovec pri Sisku in Topčider. Izdatki za posestvo Belje (nekdaj last nadvojvode Friderika) znašajo 144.5 milij. Din, dohodki pa 169.6 milij. Din. Izdatki posestva Topolovec znašajo 6.2 milijona Din, dohodki pa 6.6 milij. Din. Izdatki posestva Topčider so preračunani na 1.073 milj. Din, dohodki pa na 1.4 milij. Din Dohodki teh posestev so mnogo prenizki. Poleg raznih manjših gospodarsldh pod* jetij je država lastnica treh tiskarn v Sarajevu, Cetinju in Belgradu in tovarn svile v Pan-Cevr, Novemsadu i Turški Kaniži. Skupni izdatki vseh tiskarn znašajo 28 milij. Din. Dohodki tiskarne v Belgradu znašajo 26.8 milij. Din, tiskarne v Sarajevu pa 7.2 milij. Din. Tovarne svile izdatki znašajo 24.2 milij Din, dohodki pa 32 milij. Din. Gotovo bi bil dohodki teh dobičkanosnih podjetij mnog« večji, ako bi bila v rokah zasebnikov. Izhod v nemškem denarnem gospodarstvu. K vsej nesreči, ki je prišla v zadnjih tednih nad Nemčijo, se je pojavil še zastoj v pre skrbi z denarjem; ljudstva se je polastila ve lika vznemirjenost, ker je zastoj v preskrbi ? denarjem naenkrat zavrl ves gospodarski promet. V prvi vrsti je to krivda vlade, in sicer zlasti zato, ker niso zuali pravočasno operirati s tehničnim aparatom. Le prav malo previdnih trgovcev si je po propasti marke oskrbelo denarna sredstva za izplačilo plač in mezd. Večino obratov in vso industrijo je pa razvoj presenetil. Državna banka pravi, da bi bilo mora.o državno finančno ministrstvo bolj hiteti z izdajo rentno marko, ker pri najboljši volji plač ia izdatkov no more več kriti s papirno marko, in če je natisnejo še toliko milijard. Treba jo samo za en teden natisniti toliko bilijonov, da jih ne zmore uiti najboljši aparat. Ministrstvo pa zvrača krivdo na banko itd. Državna banka more natisniti na dan potom državne tiskarne samo 400.000 bilijonov, če tiska prav veliko bankovce in če delajo de-•avci ponoči in podnevi. Boljše je postalo šele 27. oktobra, koji dan pomeni važen korak na potu ozdravljenja nemških financ. Državna banka je bila preskrbela velebankam zadostne množine bankovcev na zlato posojilo in so jih onega dne začelo že občinstvu izdajati. Bankam izročena vsota je bila precejšnja, 100.000 dolarjev, oziroma 6500 bilijonov papirnih mark, po kurzu tistega dne. Občinstvu so dali možnost hitre preskrbe z novim denarjem na ta način, da so izdali predvsem manjša nakazila, na 1 dolar, na polovico, četrtinko in desetino dolarja. Industrijci in bančniki se posvetujejo obenem o izdaji industrijskega zasilnega denarja, občine so začele izdajati lastni zasilni denar v velikem obsegu. Mesto Berlin je izdalo za tri milijone zlatih mark denarja s stalno vrednostjo; eetrtinka dolarja je zlata marka. Pravtako je izdala zveza berlinskih kovinarjev lasten denar trajne vreduosti, po 25 in 50 centov, t. j. četrt in pol dolarja. Tako si vsak pomaga, kakor si more. Delavci zahtevajo sedaj povsod plače na zlati podlagi. Zlrtta valuta je edina oot k rešitvi. Kakor vihar divja sedaj v Nemčiji vojska «a snovjo, za nečem, kar se da prijeti. Najvažnejše življenjske potrebščine se ne dajo kriti več s papirno marko, beseda milijarda nima nobenega pomena več. Veliko obratov ie delo ustavilo ali pa omejilo, arir.ada brezposelnih raste, nezadovoljnost povsod, nemiri povsod. Zima prihaja in z njo lakota in mraz. Morebiti bodo omenjena sredstva samopomoči 3edo vsaj malo ublažila. * « * g Priglasitev irebcev k licencevanju. Lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji ple-menitni dobi, to je v letu 1924 svoje žrebce vporabljati za plemenitev tujih kobil in stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem, naj te žrebce najpozneje do 10. decembra 1923 priglase pri mestnem gospodarskem uradu v Ljubljani. Priglasi naj se pismeno ali ustno in naj se obenem naznani ime in bivališče žrebčevega lastnika, pasma in rod, starost in barva. — Za žrebce toplokrvnih pasem pod 4 leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila. — Kdaj bo licencevalna komisija pregledovala žrebce in dajala dopustila, se svoječasno razglasi. g Driavne finance. Po podatkih generalne direkcije računovodstva je prišlo v teku meseca junija 6195 milijonov dinarjev dohodkov. Izdatki so v istem mesecu znašali samo 578.8 milijonov. Vil mesecih finančnega leta 1922-1923 so državni dohodki presegali za 359 milijonov izdatke. Ker pa pridejo zraven še izredni in naknadni krediti v znesku 1200 milijonov, izkazujejo faktično državne finance skoro 1 miljardni deficit. g Žitni trg. Na novosadski borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 320—330 Din, oves 232.50 Din, koruza 275 Din, beli fižol 530 Din, pšenična moka št. >0« 525—535 Din, št. >6< 370 Din. Tendenca mirna. — Na zagrebški blagovni borzi pa sledeče cene: pšenična moka št. >0< 535 Din, koruza 245—255 Din, oves 250 Din. Tendenca nespremenjena. g Carinski dohodki v prvi desetini oktobra »o znašali 50 milijonov dinarjev napram 42 milijonom v istem času lanskega leta. g »Ujediojena banka ▼ Belgradu«. Kakor poročajo, je pri polomu Ujedinjene banke udeležena tudi Ljubljanska Kreditna banka, ki je zastopana r upravnem svetu. Angažirana je za 10 miljonov dinarjev. Istotako je udeležena tudi Narodna banka. Polom Ujedinjene banke se pripisuje lahko-umni voditvi poslov in v Belgradu bo radi tega oškodovana cela vrsta bank in drugih podjetij, s; Mednarodni sejem v Lyonn. V Lyonu se bo vršil mednarodni vzorčni sejem od 1. rio 16. marca 1924. Okrožnica upravo sejma n pogoji za razstavljale« je interesentom v pisarni trgovska in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Povišanje tarif oo na Madiarskem. Radi rastočega deficita so se tarife na madžarskih železnicah 1. t. m. zvišale za 60 odstotkov za osebni promet. g Železniški tarifi v zlatu v Nemčiji. Danes bo pričela uprava nemških državnih železnic obračunavati osebne in blagovne tarife v zlatu. g Nemška marka propada dalje in je dolar «opet narastel od 72 na 130 miljard, g Konjunktura v Ameriki. Eno izmed največjih ameriških podjetij United States Steel Corporation bo izplačalo za tromesečje letos ekstra-dividendo, ki je sicer malenkostna, a kaže na dober potek konjunkture. BORZA. Čarih, 3. novembra. (Izv.) Holandija 217.75, New York 563.25, London 25.09. Pariz 32.25, Milan 24.95, Praga 16.45, Pešta 0.00305, Bukarešt 2.70, Belgrad 6.58, Sofija 5.20, Dunaj 0.0079*4, avstr. krona 0.0079 Vo. Poravnajte naročnino! •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■UUM I^ffestaclle m Primorje Bled, Ob priliki dobro uspele uprizoritve »Naša kri« 28. oktobra, je g. dr. Be-nedik živo orisal nekulturno in barbarsko postopanje Italijanov napram Slovencem. Vse ljudstvo, ki se je zbralo tudi iz okolice, je ostro protestiralo proti nezaslisni krivici zoper slovenski jezik in kulturo. Občinski odbor v Šenčurju pri Kranju je v svoji seji dne 28. oktobra soglasno izrazil svoj odločen protest proti zatiranju narodnosti in kulture Slovencev v Italiji. UiiteSianslce norice. lj Plače mestnih delavcev. Iz krogov mestnih delavcev smo prejeli: »Slovenski Narod« poroča, da je vložilo ^Društvo ljubljanskih hišnih posestnikov« na pokrajinsko upravo »energičen in obširen protest zoper nezaslišano povišanje plač in draginjskih doklad mestnim delavcem in cestnim pometačem«. Mi, ubogi mestni delavci in mi, zaničevani cestni pometači, so res ne zavedamo, s čim bi se bili gospodom hišnim posestnikom tako zamerili, da nam ne privoščijo tistih kronic, ki nam jih je dcvolil sedanji občinski svet in sicer dovolil ne zastonj, ampak kot pošteno nagrado za naše pošteno delo. Naše skromno mnenje je, da je vsak delavec vreden svojega plačila in tisti, kdor ceste pometa in požira dan za dnem cele kupe nesnage v svoja pliuea, že celo zasluži pošteno in zadostno jed in vsaj snažno stanovanje, da ga jetika ne zruši v prezgodnji grob. Mi vemo, da mnogo liudi prejema za svoje delo manjšo plačo kot jo prejemamo mi. Vprašamo pa: Ali je to socialna politika, če človeku brez kravate dam kravato, ki sem jo vzel drugemu? Mi nismo nikomur nevoščljivi in želimo vsakemu njegovemu delti primerno plačilo, smatramo pa za zelo pro-tisocialno tako načelo, ki pravi: »Če nimam jaz, pa še Tebi ni treba imeti!« Tako mislijo le ljudje neplemenitih src. Upamo, da bo pokrajinska uprava imela za poštene delavce in če so to tudi le navadni cestni pometači, več srca in pokazala več socialnega čuta in več pravilnosti kot pa ljudje, ki gledajo v nas le zaničevano žival, za katero naj bi bilo vse dobro. — Delavci imajo prav. Dolžnost občine je, da svoje delavce pošteno plača, če pa država svojih ljudi ne plača, zato vendar ni treba stradati tudi še mestnim uslužbencem! Naj bo sit vsaj eden, če že ne moreta biti oba. lj Težka nesreča. Dne 3. novembra ob pol 9. zjutraj se je pri stavbi enonarlstrop-ne hiše na dvorišču Trboveljske premogokopne družbe na Miklošičevi cesti št. C11 zgodila velika nesreča. Med zidanjem se je porušil na eni strani stavbe v dolžini 10 m glavni še nedodelani zid, ki je padel na zraven stoječi oder, na katerem je delalo 5 zidarjev, ki so padli 8 m globoko na tla. Ponesrečene zidarje so hitro izvlekli iz kupa opeke, tramov in desk in so jih odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Na srečo poškodbe niso težke: 40 letni Ivan Sankovič iz Krtine trpi na bolečinah v hrbtenici in je ranjen na glavi; v Sp. Šiški stanujoči 26 letni Matija Ketiš je poškodovan na rokah; 72 letni Gregor Remš iz Krtine je poškodovan na desni nogi; 25 letni Fran Šebenik iz Notranjih goric je poškodovan na desni roki in 21 letni Miha Zrimšek iz Bizovika je poškodovan na glavi. Zadnje čase je bilo v Ljubljani več nesreč pri stavbah. Ne bi se mogel mestni stavbni urad za take nesreče malo več interesirati — preden se zgode? lj >Višji prosvetni tečaj* (pri uršulinkah) se prične v pondelek 5. t. m. ob 6. uri 15 min. Predavata vseuč. prof. dr. Ehrlich in gimnazijski prof. dr. Capuder. Prvi prične svoj cikel »Najaktualnejša poglavja iz apologetike«, drugi pa cikel »Dinamika v zgodovini«. Slušateljice se še vedno lahko vpišejo. Bo obilo zanimivosti in vredno, da vsaka inteligentnejša dama žrtvuje čas in malenkostni honorar za — dobro in nji koristno stvar! lj Prvo letošnje predavanje >Stolne Prosvete< bo, kot že objavljeno, jutri, pondeljek zvečer ob 8. uri v družbeni dvorani v Križankah. Snov prvemu predavanju je izbral gosp. predavatelj prav srečno, zato ne bo nikomur žal, da se je udeležil tega predavanja. lj Somišljenike opozarjamo na družabni večer, ki ga priredi ob svoji 15 letnici Šent-petersko prosvetno društvo danes ob 19 tih v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu je petje (»V Korotan«, »Ples kralja Matjaža«, »Koncertno kolo«), šaljiv prizor »Zaklade, deklamacije, srečolov z lepimi dobitki iu šaljiva pošta. lj Krekova mladina. Vsem članom in Slanicam naznanjamo, da so uprizori zopet >MikIova Zala* in se vrši prva skušnja v pondeljek, dne 5. t. m. ob 8. ur zvečer v društvenih prostorih na Starem trgu Sto v. 2, T. nadstr. — Prosmo vse tisto, ki so sodelovali pri igri, da se skušnje gotovo udeleže. Odbor. lj Frančiškanska prosveta priredi prihodnji torek ob 8. uri zvečer svoje redno predavanje. Govori g. urednik Fr. Terseglav. lj Rokodelski dom. V ponedeljek dne 5. novembra bo predaval v dvorani Rokodelskega doma prof. dr. Josip Jerše. Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer. VstoD prost. Po predavanju jo sprejem novih članov, — V četrtek, dne 8. nov. ob pol 8. uri zvečer se prične tečaj za obrtno tehnično risanje. Člani, ki se ga žel« udeleževati, imajo priliko, priglasiti s« Sc ▼ ponedeljek, po predavanja. lj Občni zbor ljubljanske kmetijske podružnice so vrši danes,vnodeljo, 4. novembra 1923 ob desetih dopoldne v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg št. 3-1. z običajno predpisanim dnevnim redom; na kar opozarjamo vse udo zaradi točno udeležbe. lj Večerni kuharski tečaj za boljšo kuho na dr. Krekovi kuh. gosp. šoli se prične v pondeljek, 5. t. in. ob 6. uri zvečer. lj Pelje v Krekovi prosveti. Krekova prosveta v Alojzi,jevišču (Poljanska cesta št. 4) vabi vse Jene in dekleta, ki imajo veselje do lepega petja in se ga žele učiti, k vaji v sredo 7. novembra ob 8. uri zvečer — K udeležbi vabi odbor. lj Družba sv. Elizabete v Ljubljani. Osrednji svet družbo sv. Elizabeto ima redno mesečno sojo prihodnji torek, dno 6. novembra ob 5. uri popoldnu (Jugoslovanska tiskarua). Ker je predmet posvetovanja aktualen .iti važen, jo obilna udeležba potrebna. Vse konferenco so nujno poživljajo, da pošljejo zastopnice. Ne pozabite! lj "Mlinar in njegova hči« sc uprizori na splošno željo občinstva šo danes v nedeljo točno ob 8, uri zvečer na Ljudskem odru. Občinstvo se opozori, da sc ta igra letos ne bo voč ponavljala. Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 9.—12. ure in popoldne od 3. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. lj Oder Krakovo-Trnovo, Kolezijska ul .1. Danes ob pol 8. zvečer »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. K obilni udeležbi vljudno vabi odlor. lj Pisarna Prvega društva hišnih posestnikov in Pokrajinske zveze društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani so je presolila v Sodno ulico št. 4, pritličje (Vodnikova hiša), kjer se nraduje Izključno od 4. do 6. ure popoldne. lj Policijska kronika. V »Glasbeni Matici« je bil ponoči od petka na soboto ukraden pisalni stroj sistema *Remington« model X. Stroj je vreden 20.000 kron. — Odvetniku dr. Ivanu Lovrenčlču je bila v neki kavarni ukradena zimska suknja »Reglan« zelenkaste drap-barve tn siva športna čepica. Škoda znaša 13.400 K. — Kolo znamke »St.yria« vredno 7000 kron jo bilo ukradeno gospodu Francu Skubicu. lj špeh in prt nazaj! Včeraj dopoldne od 9. do 10. ure je izginilo z mlekarskega vozička, ki je stal pri »čevljarskem« mostu — pod Trančo — 3 kg špeha in velik rdeč namizni prt. Voziček nosi črki H. S. Oseba, ki je tatvino izvršila, ni ostala neopažena — saj je stal v bližini stražnik. Da ne bo imela sitno-sti, naj ukradene stvari sama prinese ali pošlje v trgovino zlatarja Čuden-šelovina, in sicer tekom dveh dni. lj Opozarjamo na oglas g. Leop. Rijavca, ki je otvoril nov modni krojaški salon v palači »Vzajemne posojilnice«. lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358 Zadnje čase se je zgodilo več slučajev, da so sodnijsko ločeni katoliški zakonski prestopili v pravoslavno cerkev in se vnovič poročili z drugimi, ki so tudi prestopili v pravoslavno cerkev. Deželno sodišče v Ljubljani se je nedavno pečalo z enim takim slučajem. Meseca aprila letos se je sklenil med X. in Y. v pravoslavni cerkvi v Ljubljani zakon. Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da je zakon neveljaven in sta to neveljavnost zakrivila X. in Y. Dejanski stan je tak-le: X. se je poročil meseca julija 1910 z A. v župni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani po rimskokatoliškem obredu in sta bila oba zakonska ob času sklepa tega zakona rimskokatoliške vere. Meseca aprila se je s sklepom okrajnega sodišča v Kamniku ta zakon vsled sporazumno podane prošnje in na podstavi povedbe zakoncev, da sta se glede imovine in prehrane dogovorila, ločil od mize in postelje. X. se je poročil meseca aprila 1923 z Y. v pravoslavni cerkvi v Ljubljani, dočim žena prvega zakona A. v Ljubljani še živi. X. navaja, da že 12 let ni govoril s prvo ženo, se za njo ni nič brigal, pač pa je pred sklepom drugega zakona prestopil v pravoslavno cerkev, da je bil — krščen (v drugič?!) v pravoslavni kapelici vojašnice vojvoda MišiČa v Ljubljani, vložil je potem tožbo proti svoji ločeni ženi in je višji du-hovski sud v Sremskih Karlovrih njegov prvi zakon razveljavil in dovolil sklenitev drugega zakona. Predlagal je, da naj se drugi zakon, sklenjen z Y., izreče veljavnim. X. je zaprosil pri pokrajinski upravi Za Slovenijo za pozakonitev mesca septembra 1923 od Y. rojenega otroka. Pokrajinska uprava je doposlala omenjeno prošnjo sodišču v svrho razsodila glede veljavnosti zakona v smislu 8 94 občeea držav-lianskeca zakona. V razlogih sodbe navaja deželno sod šče v Ljubljani: Nesporno je in potrjeno po poročni i stini, da je X. sklenil kot katolik po prec pisih rimskokatoliškega obreda zakon riti skokatoliškega izpovedanja pripoznavajoč še sedaj živečo A., da je pa sklenil mesc aprila 1928 v pravoslavni cerkvi v Ljut ljani drug zakon z Y. Temeljno določa § 111 o. d. z., da g more vez veljavnega zakona med katolik ni razdreti samo s smrtjo enega zakonske ga druga, zakonski predpis § 62 o. d. z. pi da sme biti mož hkrati oženjen le z en ženo in žena omožena le z enim možem. L tedaj bi bila veljavnost drugemu zakon pripisovati, če bi se dokazalo, da žena pi vega zakona več ae živi, kateri slučaj | pomenil razrušitev prvega zakona. Ker sta torej potrjena zakonski zadi žek katoličanstva in dejstvo, da žena pi vega zakona A. še živi in je ta zadržek jav no pravnega značaja, ki povzroča nev< Ijavnost drugega zakona, je gornji izre utemeljen ter je le pripomniti, da na tet prav nič ne more priti v poštev od X. u trjevana okolnost, češ da je pred sklepoi drugega zakona prestopil v pravoslavn cerkev in da je »baje« višji duhovni su v Sremskih Karlovcih prvi zakon razvt Ijavil, ker je edino pravno veljavno up< rabljati za predmetni slučaj navedena za konska predpisa. Ker sta X. in Y. v e d o m a to nev< Ijavnost zakrivila, imata v smislu § 1 m kona z dne 2. februarja 1909 drž. zakon nerazdelno povrniti branitelju zakonsk vezi stroške. Tako sodba ljubljanskega deželneg sodišča. Po mnenju uglednih juristov p obstoja tudi možnost, da se bo moral X. za govarjati pred sodiščem zaradi bigamije.' enakem slučaju je namreč neki mož v kt ženski preiskavi radi bigamije na ovadb svoje prve žene. Iz slovansfcensi sveta. RADOSTNE VESTI IZ LUŽIC O današnjih težkih odnošajih na Nem škem, ko vse časopisje silno trpi zaradi gospo darske krize, tako da jih jo že večje števili prenehalo izhajati, prihajajo iz slovanske Lu žice veseli glasovi. Glavno glasilo Lužiških Srbov »Serbski Nowiny« so povečale format, izboljšale opr« mo in razširile obseg. Iz prvotnega ljudskega (nepolitičnega tednika se je razvil L 1848 politični tednik ki ga je urejal do svoje smrti zavedni Slova: J. A. Smolir. Po njegovi smrti je prevzel uredništi »Novin« njegov sin Marko, ki jih ureja 9 dandanašnji. »Srbske Novine« so srečno prebile svetoi no vojsko in po prevratu so postale dnevnik najmogočnejša opora v boju srbskega narod za svobodo lastne kulture. »Srbske Novinec imajo danes 7000 stal nih naročnikov in ako pomislimo, da so Srb po veličini poljedelci, je to število vsekaki častno za lužiške Srbe in značilno za njih kul turni napredek. »Srbske Novine« so danes največji in naj bolj razširjeni časopis v Lužici vobče in prina šajo tudi uradna poročila, a se ne morejo njimi meriti niti lužiški (mestni) nemški čas niki. Nalogo »Srbskih Novin« za Dolnjo Lužic izvršuje »Serbski Časnik« (založen v 1. 1848) ki je med vojsko prenehal izhajati, po pr« vratu pa zopet vstal v lepši in večji oprem Njegov večletni urednik je bil Guslav Šsvelf Danes ga ureja dclnjelužiška pesnica Min Witkojic. Glasnik srbske narodne zavesti dela jo z vso vnemo za to, da bi se ta list pretvori v dnevnik. Za versko vzgojo skrbita evangeljski & sopis »»Misionski Posol«, in »Pomagaj Bog ter za katoličane (15.000 izvodov) »Katholsk Posok, tiskan v latinici. Ta list se prištev med najboljše lužiške časopise vobče. Glasilo Zveze lužiškega dijaštva je pol mesečnik »Serbski Študent«, ki izhaja v la tinici kot priloga »Srbskih Novin«. Leposlovna srbska revija je četrtletni! »Lužica«, kjer se zbira okoli glavnega ured nika in pesnika Jožefa Novaka vsa literarni lužiška občina. S svojim slovanskim pregle dom spada k najboljšim slovanskim časo pisom. Arnost Muka, znani rodoljub in slavis (strokovnjak za študij polabskih Slovanov ureja in izdaja znanstveno revijo »Casopi Mačici Serbskije«. V navedenih časopisih je lahko proučit bogato lužiško literaturo, dela duševnih veli kanov Zejlerja in Cišinskega, ki sta doslej ta ko malo znana samo radi tega, ker sta sinovi po . številn majhnega naroda. Prosveta. ' Dr. Joža Glonar Knjižne redkosti. Po našem dnevnem časopisju je šl< zadnje dni dvoje notic, ki sta govorili < knjižnih redkostih. Vsebina teh dveh noti« in kar je ž njima v zvezi, ka^e, da glea* teh stvari pri nas še ni pravih pojmov in d« bo trajalo še Drecej časa, predno bomo znfl |i s knjigami pravilno ravnati. Pokazalo se je tudi tukaj, da je knjiga prav svojevrsten objekt, pri katerem se človek, ki ima opraviti ž njo, prav jasno pokaže s te ali one strani. Knjiga je kakor luč: enemu sveti temi, tocia nase vleče in vabi tudi razli-Sen mrčes, ki ni otrok luči — Jasno je pred vsem vsekakor dvoje: jnhtevati za izvirno Izdajo Val vazo rja, sestavljeno iz štirih različnih garnitur, izmed katerih je vsak zvezek tako d e f e k t e n , razbit in raztrgan, kakor da so se ž njim igrali nerazsodni otroci, v današnjih časih kar celih 9000 (devet tisoči) dinarjev, ni prav nič drugega, ko samo predrzen atentat na bogate žepe naših knjigoljubcev. Draga pa je v sledečem: v antikvarskem poslu velja danes — in ne od včeraj! — kot najprimitivnejša zahteva trgovske dostojnosti, da se ponujajo samo polni in dobro ohranjeni izvodi. Vsak, tudi najmanjši defekt se v oferti natančno navede; ta skru-puloznost gre celo tako daleč, da navajajo 0 s t o j n i antikvarjl celo take »defekte«, kakor je n. pr. podpis kakega prejšnjega lastnika na naslovni strani! Kak bi moral po vsem tem biti izvod Valvazorja, ki ga naš antikvar brez vsake opazke ponuja javnosti ne samo v časopisnih noticah, ampak celo na posebnih plakatih!! In kaj naj rečemo k dejstvu, da priporoča »komplet-noc serijo nekega slovenskega litera-ncga lista, kater* pa se na prvi pogled pozna, ne samo, da ni kompletna, ampak da je naravnost defektna! Izobraženo slovenska javnost — in k tej se vendar antikvarji s takimi ponudbami obračajo — bo tak primitiven atentat na njeno razsodnost smeje odklonila. Drugo plat našega razmerja do knjig kaže nolica, v kateri skuša mariborska »študijska knjižnica« potom javnosti zbrati 3000 (tri tisoč!) dinarjev, da bi si lahko nabavila neko »knjižno redkost«! Možje, ki 50 to notico spravili v svet, so s t- -n samo pokazali, da ne vedo, da so na^ge takih provincijalnih knjižnic vse kje drugje, samo ne v kupovanju dragih knjižnih redkosti, ki ostanejo pri njih samo brezplodne kurijozitete. Vse f' upaj, kakor tudi pojavi na privatnem antikvaričnem knjižnem trgu, pa nam je dokaz, da si je naša javnost še premalo na jasne*1, kaj knjižna redkost prav za prav je in v čem ie njena cena. Redkost kake knjige lahko izhaja sa-sia po sebi iz najrazličnejših virov. Redke .o pred vsem knjige, ki so se tiskale v ma- Iih nakladah, recimo, da vzamemo primer, d nam je blizu, debela Jensenova knjiga Gunduliču, ki je bila natisnjena samo ' 111 izvodih. Ali knjige z večjo naklado, 1 pa niso zbudile iz tega ali drugega vzro-ta v javnosti prave pozornosti ob svojem asu, n. pr. pesniški almanah, ki sta ga iz-ala Lipe Haderlap in Ivan Hribar. Redke o knjige, ki so bile takoj zatrte, n. pr. 1. zdaja Cankarjeve >Erotike«, ali knjige, ki io bile natisnjene izven kulturne sfere, na atero so se obračale, n. pr. Zofke Kvedro-'e »Misterij žene«, ki se je pred triinrlvaj-fitimi leti razgrnil v Pragi. Redke so knji-[e, ki so izhajale v zvezkih, n. pr. Geršako-'e »Čitavnice« edini letnik itd. itd. Redke io nazadnje knjige in tiski, ki a prior! niso lamenjeni za to, da bi se shranjevali, am-)ak samo da služijo neko dobo, po kateri lostanejo vsled zastarelosti neporabne, n. koledarji, adresarji, šolske knjige itd. Ta redkost, ki je ogromni večini ti-carskih produktov naravnost usojena, pa obi svojo čisto posebno noto tedaj, ka-ar postane opažena. To se lahko zgodi iz ajrazličnejših vzrokov: ali se kdor koli anima za vsebino dotičnega tiska ali pa za »ostranske okoliščine, ki so ž njim v zvezi. le ta opaženost redkosti dd dotičnemu isku tudi m a t e r i j a 1 n o vrednost. Sa-no dejstvo redkosti je popolnoma brez po-aena: ena največjih redkosti so danes re-mo stari velikonočni spovedni listki enklavške fare iz pretečenega stoletja. Ce- Matno čokolado je treba poskusiti, da prepričaš o njeni dobri kakovosti! MIRIM — MARIBOR. loS/8n za vsa dela, ki z"* (l'di ku-Myu hati, SPREJMEJO pri manj-rodbini brez otrok. —■ Oglasiti s« je KARLOVSKI CESTI Št. 30, I. nadstr., 4 8. do 10. ure dopoldne. 7071 tomerc, vodja 'ie primerno mesto v kaki tovarni al, (podjetju, najraje kot vodja pisarne. - | I, "^'J H«jl«JW %se poslati pod: »Dobra, __ 1000c na upravo »Slovenca*. zanesljiva 6003 SPREJMEM ia hrano in stanovanje va bolj priprosta gospoda (kot ^stanovalca). Plača mesečno 625 »arjev. — Sv. Jakoba trg št. 5. ne pa nimajo absolutno nobene, dokler si kedo ne vtepe v glavo, da mora imeti kak eksemplar iz določenega leta, ali mogoče celo serijo par deseletij! Ceno bodo kmalu dobila natisnjena letna poročila naših liranilnic in posojilnic, ki jih niti zavodi sami ne shranjujejo; brez njih pa bo večkrat naravnost nemogoče podati točno sliko zgodovinskega razvoja našega narodnega gospodarstva! Čas sam popolnoma naravno povečuje redkost knjig; čim starejša je knjiga, tem vočja je verjetnost, da je redka. Toda iz vsega, kar smo dosedaj razložili, izha> dejstvo, da starost sama po sebi tudi knjigi še ne daje nobene m a t e r i j a 1 n e cene. In ravno to prepričanje je med občinstvom najbolj vkoreninjeno. Kolikokrat mora n. pr. nastavljenec kake večje javne knjižnice z bridkostjo v srcu glodati, kako ugasnejo na obrazu kakega siromaka •jadnje nado pred njegovo kruto, toda resnično besedo: »Dragi moj, Vaša knjiga je res stara, celo zelo stara, toda vrednosti nima prav nobene!« Pri nas Slovencih izhaja red' ost lenjig ludi iz zgodovinskega dejstva, da se niso nikjer na enem mestu sistematično zbirale; raztresene so po javnih knjižnicah v Trstu, Gorici, Ljubljani, Celovcu, Gradcu in Dunaju. Kdor hoče videti pri nas danes popolno zbirko knjig Mohorjeve družbe, to tako izrazito slovenske publikacije, mora iti v — Celovec! Rapidna rast naših kulturnih potreb j s svoje strani tudi mnogo pripomogla k redkosti razmeroma mladih slovenskih publikacij. Danes so redke knjige, ki so jih ob svojem času založniki in pisci boječe dali v mali nakladi med svet, n. pr. Krekov >Socializemgnejo nepotrebnim opominjevalnim stroškom. V nedeljo, dne 4. t. m. vprizori se v operi Ko-varovičeva oper« »Psoglavci« v običajni zasedbi.. Drama pa igra ob 8. uri zvečer kot izven predstavo KUPIM manjšo peiiir Ponudbe ua upravništvo »Slovenca« pod: »Registrirka 7020«. pisarniški vodja Popolnoma samostojen knjigovodja - korespondent, vešč vseh pl«. del, išče primerno mesto pri kakem veC-jem podjetju v Ljubljani. - Ceni. ponudbe pod »Trgovec 5555« na upravo Usta. 6090 Kontoristinjo zmožno korespondence, stenografije (slov. in nemške) ter strojepisja IŠČEMO za pisarno v Ljubljani — Ponudbe pod «DOBRA MOČ 7070« na UDravo lista. Krščanskomaslečo žensko IšCEMO, ki bi vodila v društvu gospodinjski tečaj. — Pojasnila daje vsak dan od U— 2 ure ga. Golob. Prisojna ul. 1. Hnctiinn 1SCEM v NAJEM, event. UUMlinO tudi KUPIM. - Ponudbe pod: »GOSPODINJA ŽALEC 7065« na upravništvo »Slovenca«. Voznike iščemo »a prevažanje OPEKE. — Poizve se na DUNAJSKI CESTI Itev. 28. I. CERNE. 7084 KOVAČE sprejmejo pri industrijskem podjetja v Sloveniji. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravo «Slovenca« pod «Kovači 7060«. »Gospo z morja« pri kateri gostuje ga. Marija Vera ii Belgrada. Popoldne ob B. uri pa igrajo otroci mestnega liceja mladinsko igro »Povodni mož«. Cene za to predstavo so razvidne iz letakov. Cerkveni vestnik. c V Križankah danes zvečer nebo red-nega mesečnega shoda ondotne Moške in mladeniške Marijine družbe, ker bo v nedeljo dne 18. t. m. 2. glavni družbeni praznik in s tem spojeno cerkveno opravilo. o Kongregacija za učiteljice in kongregacija za gO«i»odične pri sv. Jožefu v Ljubljani imata v ponedeljek dne 5. novombra ob četrt ua sedem zvečer svoj redni shod. o Cerkev n. Joiefa. Danes zvečer ob 6. nrt pridiga z vsebino: Sroe Jezusovo, sladkost vseb svetnikov. Orlovski vestnikT Fantovski veter Št Jakobskoga »Orla« se vrši v pondeljek, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Prosvete. Ker je na dnevnem redu več važnih točk, zato se prosi brate, da se večera zanesljivo vdeležijo. > Vigred*, Stev. 5-6. je izšla in se bo prihodnje dni razposlala. List se za tekoči letnik ne more več naročati. Vsa nova naročila se bodo odložila do no-vegt. leta, ko prične izhajati nov letnik. Obenem opozarjamo na »Vlgredni teden«, ki ga naznanja pričujoča številka. Namenjen je agitaciji za »Vi-gred« (18.—25. novembra). — Nekateri naročniki še niso poravnali naročnine, čeprav so list naročili ali vsaj ne vrnili, ko so ga dobili na ogled. Nujno prosimo, da zamujeno takoj popravijo. Dijaški vestnik. ' d Društveni večer «Zarjc,< se vrši v torek, dne 6. t. m. ob 8. uri ivečer v lokalu društva. Spored društvenega večera jc oni, ki je bil določen na zadnjem občnena zboru. Opozarjamo tovariše, da so društveni veJSeri obvezni! — Turiste \n šport. Jutri nogometna tekmrr med rezervo »Ilirije« in L moštvom ^Slovana« ob 3. uri — Juniori »Ilirije« pa nastopijo proti rezervi »Slovana.- ob pol 2. Zelen šal se je izgubil iz Ljubljane skozi Rožno dolino in Vič v Slavčovas. Najditelj ga naj odda proti nagradi v trafiki Dolžan v Rožni dolini. Meteorologijo© poročilo. LJubljana 306 m n. m. vlš. l)as opUHO-vama Baro-ruetui v mm iormo-mutet v C iliteronco v O Meiio, vetrov fauavmu v mm 8. 11. 21 h /36-6 12 5 0-0 obl. s. 3./11 7 h 737-7 1 110 04 obl. s. v. 0-fl S./ll. 14 h 739-0 ! 1 m 05 deč V torek, dne 6. novembra ob 2. popoldne se vrši prodaja starega POHIŠTVA na Dunajski cesti štev. 9, li. nadstr., levo, 5. vrata. — Kupci vabljeni! 7039 Šped¥ uradnik 'SS? vodja in korespondent, želi sluibo preme-niti. - Pismene ponudbe pod; »Eksport« na upravništvo »Slovenci«. 7000 Službe išče visokošoiec z abilurieutskim tečajem drž. trgov, akademije, tu. Nastopi takoj. - Ponudbe na upravo lista pod šiiro: »TAKOJ«. 7080 Mlad trgovski pomočnik meš. strok«, vojaščine prost, vešč slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, išče službe. Ore tudi za potnika, znan no južni Srbiji (Macedoniji). Nastop službe takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Mešana trgovina 6087«. Kmečki mlin se vzame v NAJtM event. v NAKUP. • Ponudbe je poslati ua upravništvo »Slovenca« pod šifro: »KMEČKI MLIN«, z navedbo cene. kraj, in druge podrobnosti. dobro izvežbano v električni stroki, takoj SPREJMEM. — Ponudbe pod: »A. 2. 7033« na upravo »Slovenca«. Zastopnika ljubljanski okoliš IŠČEMO za pisalni stroj »Torpedo«, tovar. Weilwerke, Frank-furt a M. — Blago sc daje po ugodnih cenah samo resnim reflektantom z gotovino. Ponudbe na »MATADOR«, Zagreb, Ilica broj 5. 7015 Prnrtam • TRI OMARE za obleko, riUlkSIll * UMIVALNIK z marmornato ploščo in val. zrcalom ter DVE POSTELJI z modrocem. - POLflE, Stožice štev. 40 pri Ljubljani. 7024 Nnvo vila v MuMi«n*' * vscm kom- HUIU vtiu fortom, takoj prosta, naprodaj. Več «c Izve vsak delavnik od 1.2 na Aškerčevi c. 15, nasor. lek. Bohinc. Svarilo. Vsakogar, ki bi o meni razširjal laž-fljive in obrekljive vesti, bom tožil in mu dal pred sodiščem priliko, prepričati se, da proti meni ni tekla nobena kazenska preiskava, nego samo poizvedbe; a ludi te je državno pravdništvo ustavilo. Prosim, da se mi vsakega naznani, ki mi z neosnovauo govorico krade Čast. FRANC GORJUP, delovodja tobačne tovarne. IBB »Električna Zadruga« v ZAGORJU ob Savi razpisuje službo elektremonterja veščega samostojnega obratovanja vseh v to stroko spadajočih poslov (nizka napetost, sekund, tok 220/380). — Prošnje je nasloviti na načelstvo do 15. novembra. HHBBHaaamiaasaaaaaiiiZBaBaB ZAMENJAM STANOVANJE« soba in kuhinja s stanovanjem v mestu: 2 sobi in kuhinja ali velika »oba in kabinet. Kot nagrado plačani svoje stanovanje 3 leta naprej. • Ponudbe pod: »ZAMENJAVA 203« ua upravo lista. 7078 Na znanje! SrsJS^SS meniške«) se dobe po 3 Din izvod pri založ. J. SICHERL, org„ Domžale 105. 11 nt popolnoma nov, za samca ali za VO L par, CENO NAPRODAJ. ■ Naslov: Sl ROŽIC, kovač, RRF.ZOVlCA pri Ljubljani. 7087 Luksuzna BUKOVA DRVA, m po ............ 120 Din, kakor tudi 1000 komadov PREKELJ ZA FIŽOL, žc pri-: pravljene, po 0.75 Din. — Novi Vodmat j štev. 97 pri Zeleni jami. 7077 I Stanovanje 'dobi i kdor kupi HIŠO, 2 parceli, v Mostah, 5 ] minut od tramvaja. Solnčna lega. Cena ' Din 125.000. — Vprašajte: Hinko Priv-5ek, Miklošičeva ccsta 18, I. nadstr. 7074 priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.) BAKRENO KOTLARSTVOs PRVORAZREDNA in ra gospode, katera izdeluje event. tudi KITE, dobi takoj mesto, — Samo prvovrstne moči. — Ponudbe na BRANKO MRLJAK, Osijek I„ Desatičina ulica 20. Ker se širijo govorice, da so moje STRUNE in VIO- Svarilo. LINE zato tako poceni., ker so vtihoiap-Ijene, opozarjam razširjevalce teh laži, aa bom v vsakem konkretnem slučaju proti njim sodnijsko postopala. Cene so navzlic izborni kvaliteti zato tako nizke, ker mi vest ne dopušča previsokih dobičkov. Carinske deklaracije so vsakomur na razpolago. — MINKA MODIC, prodaja strun in glasb, potrebščin, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1 (tralika nasproti Jugoslovanske tiskarne). 7069 Zamenjam elektro motor 1 V> HP, ia elektro - motor od 3 do 5 HP, event. KUPIM. . TRIBUNA F. B. L., Karlovska cesta štev. 4, Ljnbljana. 7061 Naprodaj je velika e prostim lokalom in stanovanjem v prijaznem kraju na deželi za 1,400.000 K, ter manjše POSESTVO za 500.000 K. — Poizve se Sv. Jakoba trg štev. 5. 7032 Otroški vozički, dvoko-lesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika KS .eni: TRIBUNA F. B. L., Karlovska cesta štev. 4. Ljubljana. 7063 črna (hrastov les) radi odpotova- nja NAPRODAJ — Poizve sc pri upravi skladišča «BALKAN«, od 10,—12. in od 14.—16. ure. Lesni trgovci! Založil sera praktične tiskovine za prevzemanje različnega lesa, brez katerih ne more biti noben lesni trgovec. Tiskovine so v obliki knjig s kopirnim dvojnikom. Naroče se pri tvrdki RUDOLF ZORE &. Komp., Ljubljana, Gledališka ul. 7/II. Sprejmem PROVIZIJSKEGA ZA-STOPNIKA za prodajo teh knjig. Kostanjev Ses za tanin vsako množino kupujem stalno. Samo obvezne ponudbe z navedbo cene za franko vagon naklad, postaj je poslati na Rudoll Zori & Komp., Ljublj. I zelo solidno delo, NAPRODAJ. :na ugodna. — Naslov povedo v upravi -»Slovenca« pod štev. 7068. z 12. letnim jamstvom in IZGOTOV-LJENO OE!,EKQ ter OBLEKO po NAROČILU kupite najceneje in najso-lidneje pri L. REBOLJ, KRANJ. Vsled selitve NAPRODAJ po ugodni ceni: DVE OMARI (zlasti za knjižnico) po 2 m široki, 3.20 m visoki in 45 cm globoki, nekaj POHIŠTVA in DVA KINO-APARATA »Ernemaun, Dresden). Vprašajte pri upravi »Slovenca«, Jugosl. tiskarna, spodaj. 7047 Prodam kočijo H. „naa £ leajskem. Naslov pri upravi pod št. 6930. na periferiji mesta Ljubljane, 1 hiša: 3 sobe, 1 kuhinja, klet, hlev, shramba iu 1 oral sveta; cena 100.000 Din. — Dvonadstropna HIŠA v sredini mesta (v stranski ulici), lcupec dobi stanovanje, naprodaj. Cena 150.000 Din Pojasnila daje: FRANC SCHANTEL, konc. realitetna pisarna, Ljubljana, Mestni trg 18fl 7086 . krojaškega salona za gospode in dame Miklošičeva cesta, palača Vzajemne posojilnice, v IV, nadstr. Se priporoča LEOPOLD RIJAVEC. „Diamalt" Fabrikat Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu ra Jugoslavijo Eduarti Du!anec. Zagreb. Strossmayerova 10. - Brzojavni naslov: Diamalt, Zagreb. P o 7 o r! Cuvajts se potvoreb bodisi v prabhuli tekočini. - Zahtevajte samo originalni Diamalt. Pozor mesarji S Pitane VOLE in KRAVE I. vrste dobite vsak dan po najnižji dnevni ceni v bližini Mestne klavnice, BOSANCI. «Jugometalija«, Kolodvorska ulica St. 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ban Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgnr & Smerkol, Florijanska uL 13 Kom T., Poljanska cesta štev. 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE-. Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 14. 1 STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Liubljana, Mine štev. 2 MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalna in dm ge pisarn, stroj« popravlja in prenavlj Ludovlk Baraga, Šelenburgova ulica 6/1 PARNA PEKARNA: Jean Scbreva nasled. Jakob KAVčM Gradišče Stev. 5. SPEDICIJSKA PODJETJA: ičehoalavija« d. d.. Sodna ul. 3, Tel. 4« Ranzinger R, Cesla no luž železn. 7-< TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI; Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavec, pri cZlati lopatic, Valvi zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta štev. 1 Ui$n enonadstr., novo, z lepimi kletmi niaU ter večjim vrtom, v VIL okraju v Ljubljani, ob zel., zamenjam za enako v Mariboru event. tudi prodam. - Pojasnila daje iz prijaznosti gospa Franja C1ZEL, p^-r^-Vr =l!5=EI!=ISI=Sl!l=:l!l=lil=: Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst Stegu in drugi, VIČ-GLINCE 5. Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb DI. |||S|||S|||S|||S||1=IIISIII kompleten, pro- ____„ , dam (Engl. Rei- sekamera) velikost 21 X 27. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7026. 1. ptičarka, 3 leta, vajena, 2. ptičarka, 3 mesece, zbadljive dlake, rodovnik, in lovska trocevka 20 + 20 + 8, že nova, radi popusta lova, naprodaj. Vpraša se naj pri g. Kaiser, Šelenburgova ul., Ljubljana. 7009 Zahvala. Vsem, ki so spremili našega preljubega in nepozabnega očeta, odnosno soproga, strica, brata, svaka, gospoda Maksa Rasinger uradnika cementarne v Mojstrani k večnemu počitku v tako častuem številu, izrekamo tem potom naj-iskrenejšo zahvalo. — Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. ravnatelju Vinzigu, njegovemu uradništvu in delavcem za krasni darovani venec. gg. pevcem in pevkam za lepo in ginljivo nagrobno petje. GLOBOKO ŽALUJOČI SORODNIKI. Stavbenik | Rud. Ročak j v Trbovljah ! izvršuje vsa stavbena dela — laBtoo j j toaaliačo — izdelovanje stopnic jj Teraco-tlafc ; Brezkonkureučne cene! = Ar&SlteKt VKBMfttACO., Jesenice. (Gorenjsko). Stavbna vodstva: UnMgana. »©nižale. Zagreb. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune. : naCrie. cenitve, posebni : oddelek za arhitekturo. •. ^^■^UM^Bmu "* - -Ml Jetika! Zdravnik DR. PEČNIK zdravi bolne n pljučih ▼ CELJU, Cankarjeva ulica II II nadstropje — vsaki petek, tudi v če 'trtek, — Čitajtc njegove 3 knjige o jetikj PresliSKlei m flisio z velikim vrtom, oziroma lahko tudi samo stavbeno parcelo, PRODAM. — POLSt, Stožice 40 pri Ljubljani. _7023 (Anton Olo&ečnlk) SfraMCe pri Mranfo vsaho množino vseh vrsi Specialna trgovina za GODALA vseh vrst in godalnih potrebščin, STRUNE itd. — Popravila vseh vrst godal se izvršujejo točno, strogo strokovnjaško in ceno, — Specialist za MEDENA GODBENA GLASBILA. CELJE, Kralja Petra cesta 14. Snažno sobico SS ^uftjf miren gospod. — Ponudbe na upravništvo lista pod: »Čedna sobica«. 7025 r predmestju, s prostim stanovanjem, [M. — Ponudbe brez posredovalcev tudi v . KUPIM pod: »Amerikanec 7042« na upravo lista. BlSCSt enouadstropna, v me-H81&M stu Slovenije, naprodaj za 150.000 Din. • Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6996. KOČIJO, lepo, lahko in KONJA z opremo in dve plahti ceno proda JEMKC, Tržaška c. 8. 6917 Vllplno vrvico najboljšo (Ziindschnur) J. RAZBORŠEK, Šma »Bickiordovo« di najceneje pri Litiji. nu-Šmartno 69S2 za l&nmicc, tapelnlšha fn sediarsha deia. razna vinska POSO DA in pet velik hramnih SODOV, dokler traja zaloga. AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 23 NAZNANILO Slavnemu občinstvu naznanjam, da ser prevzela restavracijo in kavarn« BELLEVUE od g. ALOJZIJA ZAJCI ter pričnem z obratom v nedeljo, da 4. novembra. Prizadevala si bom po streči s cenimi in okusnimi jedili, izbor no kavo in najboljšimi vini. — Priporo čam se slav. občinstvu za mnogobrojei obisk tega tako idiličnega izletovišča. -Z velespoštovanjem Marija PETAN bivša go3tilničarka pri gosp. Pogačnik v Spodnji Šiški. Terezija Babšek roj. Ogorelec naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, odnosno oče, stari oče, brat, stric, svak in tast gospod Ivan na ljubljanskem pokopališču Sv. Križa. Dolžnost njegova je, oprav ljati posle CERKVENIKA in GROBARJA. — Nastop službe takoj Natančnejši pogoji in dohodki se izvedo pri podpisanem, kjer na se osebno oglase prosilci. Upraviteljstvo pokopaiiščnega sklada na pokopališču Sv. Križa pri LJubljani. Cio. Ble. Transatiantipe Francosko linija danes zjutraj po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek ob pol 4. uri popoldne iz splošne javne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Priporočamo ga molitvi in spominu. Sv. maša zadušnica se bo brala v Trnovski cerkvi. V Ljubljani, dne 3. nov. 1923. 7054 žalujoči ostali. s^s-ss a^pžarf"^'^:: tfe i- ■ ■■r.'.. .».-iiKi ■■ ...... Najkrajša in najndobnejša vožnja v Ameriko Havre-New York savno 6 dm Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska. banlca d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE ln tozadevna pojasnila daje: Ivan Kraker^ zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica £1< ......................................................................................................................................................iiniiHiiiiiiiiiiiiiHniiiH»liniiiiiHiiniii||jiiiiiirii||||i|j||MiMlHlWllMMiHllWHlinillllll»illllini>^^ IDEAL-ERIKA pisalni stroji najmodernejšega sestava dobavi tvrdka za pisarno in potovanje ^ na mesečne obroke THE REK Co. Srm Zahtevajte ponudbe in prospekte. vseh vrst v prvovrstni izvršitvi. Naprave modernih mlinov. — Preuredbe ie obstoječih mlinov, —Silosa in tavanjske žitnice ter naprave za transport žita dobavlja točno tovarna strojev in podjetje za zgradbo mlinov BRUCA MAM & vam M Pardubicc, Češkoslovaška. Glavno zastopstvo za SHS> Brača Fischerri. d. ZAGREB, Pantovčak 5. ——"I ® Specialna trgovina za fino damsko in moško perilo I fied.Sarc Ljubljana Selenburgova ul. 5 Platno za rjuhe, Sifoni, namizno perilo i. t d. najboljših znamk Najmoderneje urejena pralnica in svetlolikalnica V I l I 9 1 > Jugosl. importno in eksportni podjetje ing. r. Pežlin Stroji za vsako industr., lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-komobill iu motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa zastavbene in Konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarua za železo ln kovine F. Farič izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsa&o potrebo. Maribor Trubarjeva ulica 4. Telefon Interurban St. 82. 1 Rko še niste, pošljite naročnino! Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona obdržavati štiri leUie živinske in kramarske sejme, in sicer se ti vrše: 1. na dan 3. tcbruarja (na Blaževo). — 2. na dan 25. maja (na Urbanovo). 3. ua dan 10. avgusta (na Lovrenčevo). — 4. na dan 15. novembra (na Leopol- dovo) vsako lelo. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svojcčasno, in sicer se vrši: PRVI živinski in kramarski sejem dne 15. novembra 1923 na Leopoldovo. Živinski sejem se vrši na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Orisa. Živinski sejem je za govedo, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se laliko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leojx>!dovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalne in kupce. Županstvo trga Gornja Radgona, dne 1. novembra 1923. Zupan: Dr. Boezio. r SBHBT3 m, g d. d, Zasrelb Ilica 52 knjigarna, tiskarna m veletrgovina papirja in pisalnih potrebščin. PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim državnim in zasebnim uradom svoje bogato § skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPIR — ŠAPIROGRAF-aparate in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSKI papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGTSTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. — Prevzema vseh vrst tiskovine v izvrš^v po najnižjih cenah. 664' B P 31/18/275. Pri okrajnem sodišču na Brdu se bo oddalo dne 16. novembra 1923 ob 9. uri ">ba 5 v zakup na javni dražbi: 1. GOSTILNA, obstoječa iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne »hrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z utico in sovporaba hleva, dvorišča in vodnjaka z vsem gostilniškim inventarjem. 2. PRODAJALNA, obstoječa iz prodajalnice, skladišča in 3 lop, s sovporabo podstrešja, kozolca, dvorišča in vodnjaka ter prodajatniškega inventarja. Zakupna doba 4 leta počeuši s 1. 1. 1924. Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče Brdo, odd. I., due 5. oktobra 1923. Hna umora i drugim Telefon: 8t. 10 Internatlonalni , 71., ,170. prsfto železniške proge. Telefon: it. M., 71., 570. Spetilterjl. Transport pohištva d lastnin zaprtih vozovih. UVOZ, IZVOZ, e& PAPIR in pisalne poMšžiirc. 9]3(lPt!Il', Bi 5!B231 ZAGREB, Frankopanska ulica 8 in Prilaz 31. PAPIR in PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo. — LASTNA TOVARNIŠKA IZVRšITEVi TRGOV. KNJIG, NOTESOV _ PREPISNIII KNJIG - ZVEZKOV — RA-CUNSKIH KNJIG — RISALNIH BLOKOV — KORIAN-DOLI La SERPENTIN (zmajev) _ REGISTRATORJEV in FASCIIOJEV z« ureditev spisov. - BOŽIČNI NAKIT v veliki izberi. 6641 A Pozor! — Trgovci in tovarnar!! v Jugoslaviji! ZAČEL SEM IZDELOVATI različne zaboje po naročilu po primerni ceni po dogovoru. —Se priporoča tvrdka FRAN SVI-GELJ, LESNA INDUSTRIJA na bregu, pošta Borovnica. 6387 fessrna koZ in ejejjssbm d. «JM pro^alsStfa išis&ilcaa. poljanska cesta št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine solidno delo! 3480 nizke cene! napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega PISALNEGA STROJA, ki ga dobite na obroke pri THE REX & CO., Ljubljana, Telefon 268. GRADIŠČE ŠTEV. 10. 7051 I'I M Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šiviije. Krasna izbira voln. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic. Trikotaže vseh vrst. Moško, damsko in otroško perilo. Zaloga raznih kravat, posebno samoveznice po priznano najnižjih cenah. Na drobno« Na debelo. iz Southamptona - Cherbourga Leviathan 20. novembra, 15. dec. Iz Bremena čez Southampton m Cherbourg v New-Tork George Washington decembra Pr»s. Artbur Pre.. Rooaevelt S2. deo. Amoric* 1. decem. ft. januar)« 7. nov. 12. deo. Tras. Fillmore ti. novembra Pres. Harding 14. nov. 16. Jaji. Odhod iz Southamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih: Zastopstva: Beograd: Palata Beogradske Zadruge Preko Hote! Bristoin, Zagreb, Srodifinjo Savez Hrvatskih Soljačkih Zadruga, Mihanovlčevn uilca 2, Preko puta Kolodvora. Ljubljana, Biodarstvo Zjaclinjcnih Amsrlških DiSav, Dn- uajsša cesta 29. Sarajevo, Savez Hrvatsmlh Seij&čkib zadruga za Bosna 1 Horaepovinu, Aleksandrova nlica S2. Sufiok, Banka za Pomorslv. Garantirano popravljeni LelipmoKiili Wolf-Lanz 10—20, 15—25, 20—32, 26—43, SO—49, 40—65, 55—82, 70—100, 85 - 120, 100 — 150, 135-175, 145 — 195, 200-300, 300—400, 400—600 HP zgrajeni v letih 1913—1921. — Enoletno t-ror-nliko jamstvo. — Prvorazredno, generalno popravljeni. — Temeljito preizkušeni. — Se kurijo t vsakim gorivom. — OGLEJTE SI naše stalno ski*. dižče 20 LOKOMOBIL t Brača Fischer d. d. ZAGREB, Pantovčak 5. Ugodr.a prilika! — Vsled smrti prodam malo posestvo ^Lss* posebno ugodno za kakšnega rokodelca: kovača, kolarja, mizarja ali krojača, ker teh strok v celi občini nI. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št.ev. 6949. aBnBMttB&aaaftSHaaaaaBttueieun KISEIJAK ZAGREB Ilica št. 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30—05 Brzojavi: »Stroj« Zaloga LONCEV IZ GRAFITA za livarne. RetnaaBaaaas! Telefon 268. Krasno posestvo i na najlepši legi tik državne železnice Celje—Vojnik SE TAKOJ PRODA. Isto obsega 2 stanovanjski hiši v najboljšem stanju z električno razsvetljavo, ena sposobna za gostilno in trgovino. Prvovrstne njive, travnikov, pribL 12 oralov, nadalje kozolec, remiza, hlevi, mostna tehtnica, stiskalnica, 1 veliki voz, 1 švicarska krava, 2 prešiča. Cena 625.000 dinarjev. Pojasnila daje grad Višnavas, pošta Vojnik pri Celju. 7016 p. n. šivilje gospodinje opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji v vseli opremah. Pouk v vezenju ter krpanja perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri: ;ip Peteline Sv. Petra nasip. Vila Egper na Dobrni pri Celju na: upravitelja vile EGER na Dobrni JE NAPRODAJ. - Oferte in vprašanji Naznanilo. Vljudno naznanjam p. n. naročnikom i8 drugemu občinstvu, da sem prejel najnovejše angleške in francoske modne vzorce za moške obleke, površnike in zimske suknje. Izvršujem vse po najmodernejšem kroju in zmernih cenah. Za obilen obisk se jjriporočam Fran Malis, diplomiran krojač, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 29. I njinl • 4 X 6 m, z opremo, za špec L>UI\dl r obrt na Jesenicah, na prom. kraju za 35.000 K takoj NAPRODAJ. Cenjene ponudbe poslati na upravništvo »Slovenca« pod štev. 6869. Btaot Tmorušnal M I I I I I SLOVENEC, dne 4. novembra 1923, 1.1'PIUU Popolnoma varno naložite svoj denar pri TORINo ▼ Ljnbljani, r, z. z o. z. ki sc I« PRESELILO b hiše Uršulinskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v listno palato na Miklošičevi cesti poleg hotela nUW0N". Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rtntnega In Invalidskega dvvke. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S V8 %, vez. šatcil po & % % In višje po dogovora. Varnost za hranilne vloge Je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna pvsojilnlca večino delnic stavbne delniške drulbe hotela ..Union" v Ljubljani. Vrhutega Je njena last noua lepa paleča ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč In zemljišč v tu In inozemstvu. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. LJUBLJANA Telefon št, 588, CENTRALA HILŠERJEVA Ul,. 5 RIMSKA CESTA 2 PODRUŽNICE MESTNI TRG 25 DUNAJSKA C. 20 Maribor Tovarniška zaloga polnogmnllastih cbročev, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materij al a. Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev- Velika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurente. ustanovljena leta 1767, dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. OBLASTV. AVT. CIV. INŽ. gaaBBBBBBBBBBBgBBBBBaBBBnBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBflSgiBBH V nedeljo, dne 11. novembra ob 3. popoldne bosta prodajala Knez in Zupančič iz Ljubljane na prostovoljni javni dražbi m _ ____ _ $ 1 tehn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljublj. kred. banke). Projektira elektr. centrale, posvetuje obči-> ne in privatnike ter daje strok, mnenja. ♦»»»♦♦♦»««*»t« ♦»»♦+♦»»♦♦»♦««« »»»«Ofr»» nad bivšo Treo-tovo opekarno na Brdu pri Viču, kat. občina Zgornja Šiška. Parcele vsebujejo Credišče 19. Telefon 268, * Priložnostni nakup moške | ! rangianc in obleke i l od 500 Din nsprej, etemske | | konstume in obleke. | I Obleke za deco. ! I Trikotaža koluhovina. I | Ijublisna, Sestal trg 5—6. f >»»»80»»»«»» na kar se posebno opozarja. Naznanjamo, tis smo otvorUi ftledricn S Haage, Piasciižnesifaterm mm Pr^ Glavno zastopstvo ZAGREB, Račkoga ul. 7 a. Vse naprave za mesa je, ktoba-učarje m tvorv nlčarje salam. Stalno veliko skladišče strojev in sestavnih delov. Brušenje izvršuje takoj in poceni ne, ampak po izredno NIZKIH CENAH DOBITE vse vrste sukna, hiačevin, žameta, bar-henta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago v novootvorjeni trgovini Priporočamo se ceni. nafolonlenos« «er zogoJaifljamo Rajs©!Ms?fiJš< postrežbo. s spoštovanjem velvoda Flillžcs, ssasprotf spedlferin PanziKgerja. aBBBBaHgsaaaBBIBBBaHBaBBgBigHBBBBBBBBBBBBaBaBBBaaBBga« £>mmmmim!!iM! j;uiH.:iiiiiaiiiniiiiiiiniiiiiiiinitiimiiiuniiiitimHi!uiuiiiiHnniiiuii!!iiiii!iiiiiiuiiiiiiitiii!i iiiimn Jelačtfev trg 28 ZRCjREB Prvo nadstropje Ma debelo Ma drobno MAJZELJ & FAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg štev. 1 »bivša »Preskrbovalnica«) Samo dobro, solidno blago. — Postrežba točna. CENE KONKURENČNE. Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. Nikdo ni prisiljen kupiti. Na drobno! Na debelo! RQtterdEffl-N.ew~York Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev Hrvatska bacfea za promet s nekretninama d. d, Zagrtb, i.r»njski trej 8. J t., Odprava potnikov I., II. HI. raz- reda za Severno Ameriko In • Kanado z ogromnimi, najmo-/ I \tM<-§derneilmi brzcucznlmi pare- " brodi. Potovanje po odprtem Garniture za mize in posielje Preproge Tekači Tkanine za pohištvo ta vselej se Vam priporoča SAMO veletrgovina R, STERMECKI v Celju, ako hočete res DOBRO in POCENI KUPITI Volnena preginjala morju 6 do 7 dni. .Naiugadneja sigurna in brza vožnja. . ■ izvrstna kuhinja. Vsak teden ieden parobro^. Potniki trai- 'Mmš^^^m^^M iega razrda lmai'°posebne — * kabine z uzorno čistostjo. Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: Zastori SE3SH35H! St8res M ročno, domače delo, kakor tudi line p S tvorniške, obleke za ženske, moške « H in otroke, perilo, klobuke, pletene | | jope, čepice in šale, kravate, roka- tj 1 vice, nogavice in modno robo za da- j, B me in gospode. Trgovci engros-cene. p vmissaamnmsrinm&ssssmuaaBMms&mmatk | Podružnica: Lfubijana, Dutmfska cesta 21. ................................................................................................................................... Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica Stev. 1 (Kapital In reaerve Din 1^500.000*-) izvršuje vse bančne posle najtočneje ia najkulantneje. Brzojavke: Trgovska. Telefoni: 139, 146. 458. Izdaia konzorcij »Slovenca« Ekspoziture: Konjice Meia-Dravograd liiuiiiana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Lhibliani.