Šolsko obzorje. \z Zagreba. Vabilo k hervaškemu ačiteljskemu zboru 83. avgusta 1. 1871. v Zagreb. Vi ffojile iskru, nad kotn sile nije, Premda svud okolo glupost crna klije, lskru Ijndskog mozga, um — svjetilo s neba, K poslu dakle smjelo, da nas mrak nestigne, Da u rohslco narod glupost nam neprigne, I buducnost da mu duiman neuvreba! J. F. S terni besedami pozdravil je tiaš vredni tovarš J. F. hrvaške učitelje, ko je poročal o dunaJNkem zboru neinških učiteljev, — in glej, v kratkem času je priložnost, da vas zopet tako pozdraviti muremo. Ali je pač treba lepšega pozdrava od tega? Da ren, mi gojimo iskro, nad ktero ni nioči, uin — svečavo nebesko; pa če vse in povsoil, kar je napj/ednega sveta, misli, smije, sovetuje si in dela, da ee omika širi , pa če vidiino, kuko pri tem suovanju, posvetovanju in zlo/.nem delovanju uapreduje omika in blagor človeštva; ali tnoremo roke kri/.em držati, mi — kteriin je narod zaupal um in srce svojega plemena — največi zaklad, kar ga je pod Bolnceni! Ne, bratje, — ampak misliino, smijmo, posvetujmo se in delajmo, rla bo tudi naše sveto delo naprcdovalo. Znano je pa , <ia kar posaniesni ni pomi.slil, še manje pa dovrsil, (o stori vzujeniiio kolo delalcev; zalo stopimo tudi nii v tu kolo k zložoemii deiu — čas je! Stopimo tedaj v zložno kulo, saj so tudi naši tovarši v vseb kulliiniib narodih tako dclali in da mi to v ncmar puščaino, padla bi na nas krivica in sramota za vso, kar bi slabega moral riaš aarod zavolj nase brezskrbnosti trpeti! In ker vse to občulimo v svojih prsih, kakor (udi vi bralje iri tovarši, gotovo občutite, storili sino prve korake, da se (o našega stanii dostojno a za narod naš potrebno delo dovrši. Pooblašeeni tedaj mi zdaj z dovoIjenjem kr. deželne vlade kraljeviu dalmatinske, hrvaške in slavonske, vabimo vas vse, karknli vas je učiteljev i n učiteljk v Hrvaškej, Slavonskej, vojaškej granici in Da I m a t i n s k e m, 23. a v g u s t a t. 1. v glavno me8to Zagreb k prvemu splošnemu hrvaskemu učiteljskemu zboru in razstavi učnih pripoinočkov. Pa tudi Vas učitelji sosednih in vseh drugih dežel, ki gojite siinpatije za naš narod in njegov napredek, vas, ki delate na ravno tem polju narodne omike in za naobraženost vseg-a človeštva, — vse vas vabiino k temu prvemu hrvatskemu učiteljskctnu zboru, da nam tudi Vi pomagate se sovetom in delom pri tein svetem početju. Nikarte se oglušiti, biatje, (emu vabilu, pripravljajte se na zbor, od kterega narod veliko pričakujo, ter posebno pomagajle, da pri prvej, hrvaškej, učiteljskej razstavi učnih pripomočkov povzdignerno irae hrvaškoga ueileljslva in hrvaške^a narodal Vse natanjko o zboru in razstavi se bo zglašalo v ^Viestniku", ki bo od zdaj redno izhajal kod prilosa šolHkemu našemu časopinu wNapredkn". Ob enem prosimo vsa sl. vredništva hrvaških, srbokih in slovenskib časopisov, da to vabilo v svojih časopisih razglasijo. V Zagrebu 35. februarja 1871. Centralni odbor prvega splošncga hrvaškega učiteljskega zbora. — 0 težavi učiteljskega stanii čitateljem tega lista ni treba delati dolzega vvoda. Nc le, da se odgojitelji nježiie mladine že toliko časa kakor sini puščave v velicem in širokem svetu povzdigujejo v javnosti za inaterialniin pnbdljšanjein svujega stanii, ne le, da je naš učileljski svet od vseh etrani obkuvan z verigami pn.sluha, ktere mu ne punčajo svobodnih nriisel iz navdu.šenih pcrs, ne le — praviin — da rnora gledati velikanske naptedke narodov v pnliličnein, socialnem, industrialnem iu modernem življenju, a sebe le zmiraj vidi v starej ropotarnici, ne le, da si ima 8 potom svojega obraza pičli zaslu/.ek iskali, ampak še celo s te/.avo, da z dolgo in la.sliid težavo piide do priložnoali, da se pred svelom pokaže vendar le kot ud deržave, kod korpoiacija, delajoča v prid in napredek vsega. Hr- vaški narod zdi se mi kod bogat zaklad, kterega pokriva gosta megla, — megla, ktero še ni predrla naobraženost naprednih narodov, kajti, ako pravo reči hočemo, naše tukajšnje šole osnovane in še zdaj obstoječe na Bachovi sistemi, začele so le v zadnjih letih nekoliko napredovati in sicer po lastnej marljivosti naših učiteljev. Sicer je res, da se ini tukaj nimamo boriti za vpcljavo mateinega jezika v šole, kakor Vi na Slovenskem in da ni človcka, ki bi morebiti pri nas drugi kteri jezik v šoli za potrebniši povdarjal, ali dosti je drugih nfedostalkov, dosti drugih zelo žalostnih uapak, v kterih vzdihuje naša šola. Tudi je nadaljc res, da že nekaj let marljivi hrvaski pedagogi povzdigujejo v javnosti glas za premeinbe solske sisleme, ali saj veate, da učiieljnki glaBOvi ostajajo večidel na papirju, pa ako slučajno tudi pridejo kaceinu ,,velikanu" v roke, večidel zabrenei nad njimi, ter se se čudi nučiteljskej prenapetosti". Tacim ,,velikanom" je vse potrebniši, nego narodna šola, njim je celo potrebniša lovska postava, nego postava, po kterej se ima odgnjevati nedolžna mladina. Ali pokaj bi vam našteval žalostinke? Prestopim rajši na veselo stran v našem ueiteljskem življenju. Kakor gotovo se pri nas tudi dobrih šol najde, tako gotovo iniamo izvr.-<tiiib učiteljskih moči, — saj si pae dober učitelj zamore po potrebi in lastnej previdbi sistemo tudi sam prenarediti, — in ravno tem dobrim učiteljem nasini zahvalki se je, da se tudi hrvaško učiteljstvo primikuje napredovanju. Leta 1865. osnovali so inarljivi in zavzeti hrvaški učitelji po lastnem uagibu društvo ,,učiteljsko zadrugo" za podporo učitcljskih vdov in sirot, in glej — že je glavnica čez 19 000 gold. narania; pred nekoliko mesecev združilo se je nekaj učiteljev v pedagogijsko-literarno društvo, ktero se bode z izdavo pedagogijskih del pečalo in ktero nam obeta veaelega sadii, ker nosi podpise nekterih učiteljcv, ki so napolju književncm že tudi zuani, a krona je menda vhoiiiu temu dozdanjema podvzetju pervi splošni hervaški ueiteljski zbor, združen z razstavo ačnih pripomočkov, kar so namrcč osnovali zgolj zagrebški učitelji. Kakor marljive bčelice shajali so se že več časa poprej v soiske sobane, prevdarjali in svetovali, kaj in kako početi, da tudi hrvaški učitelji enkrat na javni oder stopijo. Narede prošnjo, ter jo vlaili pošljejo. In v kar jih veliko ni verjelo, zgodilo se je. Hrvaška vlada ne 4e daje dovolila prvi hrvaški učiteljski zbor, ampak tudi potrebno denarno potHOČ zagotovila j c osnovateljem lega zbora dati, kakor hitro se jej troškovni proračuni pošIjejo, ter je ob enem to plemenito natnero zagrebških učiteljev priporočila vHcstran s ko v podporo inestneinu starešinstvu zagrebškemu. Najpotrebniše je torej doseženo; ostane nain tedaj druga stran, slran dušnega dela za ta prvi hrvaški učiteljski zbor. Iri kdor pozna čisto zvest in dober duh hrvaškega učitelja, gotovo se bo Ie sjajneiiiu vspehu nadati mogel. Razstava učnili pripomočkov prične 19. avgusla t. 1., a dnevi zborovanja bojo koj perve dni med 19. in 25. avgustoin. Upati je, da bo ta zbor ne le hrvaški, ainpak da se snidejo vanj tudi scrbski in slovenski učitelji, kteriin je mar do splošnega napredka. Delajmo tedaj zložno in pokažimo svetu, da učitelji iinamo cn cilj in eno nalogo pred očmi in da je v vesoljnern učiteljslvu le eno serce, ktero čuti io misli le za dušni naprcdck človeštva, neoziraje se nifi na vero, nili na narodnost, nili na nikakoršno političuo rni.sol. Kar je učiteljakcga Bveta pod solncem, eno je telo, ena naloga! Zdaj je tedaj pri- ložnoat za slovcnske učitelje, da pokažejo svojo bratovsko ljubezen do slovanskega učiteljstva, saj bo pač ta zbor pervi, na klerem bo tudi Slovenec v svojej laatnej niaternej besedi v aolski napredek ktero apregovoriti ningel. Pridite torej, vdeležite ae tega zbora, kolikor naj veo mngoče, a bodite preverjeiii, da znane gostoljubnosti pri Hrvatih tudi pri tej priložnosti manjkalo rie bode. Jaz bom tudi zanaprej pisal ,,Tovaršu" o sklepih, zadevajnčih ta pervi, hrvaški učiteljski zbor. *) Za zdaj razdelili so se tukajšnji učitelji v š t i r i odbore in aicer v odbor centraliio-pedagogički, v odbor za razstavo, za stanovanja in alDvesnost. Ako bi ae kdo slovenskih učiteljev želel na kterega od odbornikov nepo.sreiino s kacim vpraaanjem obrniti, navajam inu tudi imena dotičnih odbornikov: a) v ce ntralno - pedagogij skein odboru so gg.: Ivan Filipovič*, Josip Gal, Škender Fabkovič, Ljudcvit Modec, Venceslav Mafik, Tomaž Ivkanec in Anton Irgolič (Slovenec). b) v odboru za razstavo so gg.: Ljudevit Modec*, Cezar Hasek, Ivan Filipovič, Miha Verbanec in Ljudevit Toinšič (Slovenec.J c) v odboru za stanovanja ao gg.: Ferdinand Vukaanovič*, Venc. Mafik, Juri Kuten, Miha Verbanec in Anton Irgolič. d) v odboru za sloveanost so gg.: Jože Posavec*, Tomaž Ivkanec, Juri Kuten, Ivan Šah in Franc Šuler (Siovenec.) Do zdaj si je vsaki odbor izdelal oanovo, po kterej bo delal; vsacega tedna rma vsaki odbor sejo, a vsacega meseca se vsaj enkrat vsi odbori v splošno sejo snidejo. Hervaški zananji učitelji dobivajo v prilogi BNapredka'' vse sejne aklepe; tako, da vsak ve, kako se atopa do težavnega cilja. Vae to je pa ae le zatetek in do konca treba bo nevmoinega dela. Torej še eukuat: Slovenci! vdeležite se hrvaškega učiteljskega zbora, posebno pa razstave učnih pripomočkov, ktera bo bogatstvo naših šol pokazovala ! Lj. T. Iz Celja. (Učiteljsko društvu.~) Celjsko učiteljako društvo je 3. t. m. zopet zborovalo. \azočih je bilo 25 učiteljev. VTidi ae, da se to druatvo lepo opomore. Vpiaalo se je ta dan šeat novih družberiikov. Nadjati ae je, da jih bo pristopilo v kralkem še več, ker ae je znižal> za polovico donesek za učitelje vranskega, gornogiaškega, šoatanjskega in konjičkega okraja, ker so namreč ti učitelji uddaljeni od železnice in jih torej vožnja v Celje preveč atane. Sedaj iina že društvo 38 rednih udov in enega častnega uda. Na duevnem redu so bili nied drugim tudi učni načerti. G. Miklavec, učitelj (ukajšnje petraziedne šole, jc napravil učni načert za petrazredne šole, kterega je zbor tudi odobril. Učni načerti za eno- in dverazredae šole, ktere bndela gg. Valentinič in Sket izdelala, pridejo prihodnjič na versto. Učiteljsko društvo v Bielitz -Biala nam je po8lalo v pregled prošnjo na de/.elni zbor, naj bi se zasobne (privatne) šole po smislu nove šolske postave preatrffjile v očilne Ijudske aole — in riaa je prijazno povabilo, naj bi ae tudi nii tej prošnji pridružili. Ker nam je časa prinianjkovalo, se je ta reč za prihodnjič odložila. Po nasvetu društvenega načelnika g. dr. G. A. Lindner-ja smo izvolili znanega deželnega šolakega ogleda, čast. goap. dr. Močnika za časlnega •) Nas bode zolo veselilo. Vredn. •*) Z zvezdico zaznamovani so predsedniki, a z razloženimi črkami natisiijeni tajniki dotičnih odkorov. Ostali so odborniki. uda. Vsak avstrijski nčitelj ve za nealevilne zasluge na učiteljskem polji tega izverstnega nolskega nioža. Sklenilo se je, mu prcdložili prošnjo, naj  bi svoje izverstne račanice za ljudske sole, kterih v druge jezike prestavIjati si je pravico za-se obderžal, v s 1 o v e n s k e m jcziku izdati blagovolil. Upamo, da bode gospod deželni šnlski nadzornik to našo proanjo vali.šal. *) Sklcnilo ae je tudi, da bodo društveni udje imeli vsakukrat pred zborovanjem (_od 10. do 11. ure) vaje v petji in gndbi pod vodslvoni gospoda Triebnik-a. Gosp. dr. G. A. Lindner riam je obljubil, da bode pri prihndnjeni zborovanji (ktero bo v torek po Veliki noči t. j. 11. aprila) govoril o svoji izverstni ,,Aiiachauang8lehre als Vorschule des Zeichnens und der geomeirischen Formenlehre" , ktero je letos izdal za Ijudske šole. Učitelji iz spodnjega Š(ajer-ja pridite prav obilo ta dan! — s. Iz Ljllbljane. Iz poglavitnega nazuanila o Ijudskih šolab razvidi ae, da je pretečeno lelo na Kranjskem bilo 247 ijudskih šol, med (emi 168 slovcnskih, 21 nemških, 58 pa slovensko-nein.ških. V teh šolah je podučevalo 241 učiteljev in 38 podučiteljev, vaeh šolskih mož (s kateheti vred) tilo je 528, učenic pa 52. Za šolo vgodnih olrok bilo je 48.259, v aolo jih je hodilo 32.392, (edej je bilo 15.867 otrok brez šolskega poduka — dokaz, da nam je na Kranj.skem treba še Ijudskih sol, in aicer ne le samo po večjih farah, teniuč (udi po boljaih podružiiicah, kakor se že tudi tu pa tam napravljajo n. pr. v Olševku, in v Vokleni v šentjurski fari (pri Kranji"). — Minister za bogočastje in nauk je po svojem nka/.u 22. dcc. 1870, št. 10.447 tudi za Kranjako ukaz 15. nov. 1869., et. 10.864 odobril in za učiteljsko apraaevanje Hplošnih Ijudakih in meščanskih šol vslanovil sprašcvanjsko komiaijo in ji z ukazom 24. preteč. m. za ravnatelja imenoval tu- kajanjega dež. šolakega nadzornika prošta dr. Antona Jarca in za njegovega natnestnika ravnatelja c. k. izobraževalnice «a učitelje B. Hrovatu, in še te-le ude: Fr. Lesjaka, Vil. Linharta in vit. pl. Gariboldita, prof. Vurneria, A. Praprotnika, Mat. Močnika in Iv. Tomsiča. Učircljsko spraaevanje za Ijudske in meščanske šole se bode pervikrat začenjalo že prihodnji meaec 26." aprila t. 1. — Za cerkveno postno pelje dalje atolni orglar g. Anton Foerster na avetlo ,,La nienta cij e" ali žaloatne peami Jeremija preroka, napev sfarocerkveni, čvetero glasen, in ,,Očitanje" (_,,0h! kaj sein (i etorii?) za sopran, alt, (enor in bas. (Izvirni njegov napev.) Pri pervi se zaznaijiek : ,,cantu8 firmus" močneje poje. — Dobiva ae pri skladatelju oboje za 40 kr. Ta žaloatna peaem, ki se poaebno veliki teden po cerkvah poje, bode gotovo vstrezala vsem cerkvenim pevcem, tedaj menimo, da se že saraa dovolj priporoča. — wUčiteljski Koledar" smo razpeslali vsem gg. okrajnim šolskim nadzornikom a proanjo, da naj bi ga razdelili društvenikom po svojem okraji. JVeudje ga dobivajo pri pervoaedniku uč. drušlva za 60- kr. Kupujte ga tedaj pridno, da druatvo pri zalogu nc bode imelo škude! *3 Kolikor mi vemo, se ta vaša želja že izpolnuje. Vredn.