http://www.mandrac.si, uredmstvo@mandrac.si
tednik
1068
ČETRTEK, 4.SEPTEMBER 2014 / ŠTEVILKA 1068, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
»H7896 12H44067 1
(9 STnobil
iko	Pn\ /cii nolzoi Ion on a
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Mandrač pokličite na:
040 211434
asm,
Nogomet je pametnejši od države
Nekoč so bili nogometaši simbol preprostih športnikov, nogometna organizacija pa ni imela ravno velikega ugleda. Danes je NZS resna organizacija, NK Maribor pa podjetje, ki je v marsičem uspešnejše od vlade.
Muha
Jaz sem oljčna muha, tista ki ga kdaj zakuha da v oljčnikih je cel preplah še ministra grabi strah ker bodo spet subvencije pele, češ, da smo muhe ves pridelek vzele.
Pa v resnici vse kar naredimo je to, da za otroke poskrbimo. Saj sem vendar skrbna mati in jih moram nekam dati. Oljka jih lepo nasiti, jih pred vetrom skrbno ščiti. Oljka se bolj oljkarja boji, ker jo zmelje in ji stre kosti. Jaz oljki le otroke prepustim, pa se jim tak škodljivec zdim.
(Mef) Saj se še spomnite, kako nogometaši nekoč niso znali spraviti iz sebe treh normalno povezanih stavkov, ko so jih postavili pred televizijsko kamero. Danes je drugače. Nogometaši so postali zvezde in tudi voditelji televizijskih šovov, celo polepšali so se in jasno jim je vse, od nogometne igre do pravil prestopanja med klubi in odškodnin oziroma nadomestil zanje. Vedo tudi to, da obstaja pravilnik o registraciji in statusu igralcev v katerem so jasno zapisani pogoji odhoda igralcev v tujino in kakšna bo cena tega prestopa.
Dejstvo je, da je igralec bil deležen ustreznega športnega znanja, ki ga je pridobil v vrtcu, šoli, na igrišču, v klubu in na tekmovanju, kar pomeni, da je neko okolje za njegovo športno rast namenilo kar nekaj denarja, ki ga, vsaj deloma, z odhodom igralca v drugi klub ali v tujino pač mora dobiti nazaj.
Tako nogometaši in verjetno tudi ostali športniki. Kaj pa naši mladi izobraženci, znanstveniki oziroma takoimenovani “možgani", ki zadnje čase menda množično odhajajo v tujino. Koliko država iztrži za njihov odhod? Nič.
Pa je tudi v njihovo izobrazbo ter usposabljenje država vložila veliko denarja, od vrtca in osnovne šole, do fakulete in podiplomskega študija. Toda, za razliko od nogometašev gredo naši “možgani” brez vsake odškodnine k tujim delodajalcem. Pravzaprav, oni dobijo plačo, vsi, ki so sodelovali v procesu vzgoje in izobraževanja pa nič. Kot da je državi vseeno.
Nogometaš ne more v tujino brez certifikata, o katerem odloča Nogometna zveza. Šolskemu ministrstvu in vladi kaj takega na pamet ne pride. Kot da jim je vseeno.
Vreme sploh ni poletno in celo začimbam primanjkuje sonca. Pa vendar je tudi 6. bazilikijada postregla z veliko dobrotami.
WWW.NAKUPI.NET
mn
BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Na ekoloških kmetijah nimamo druge možnosti, kot da oljčno muho lepo prosimo, naj gre kam drugam.
Martina Klodič, kmetija Olea
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za
KALIFAT SLOVENIJA
Sedeli so modri in pametni akademiki, filozofi, škofi in nadškofi, nosilci in trosilci znanja vsega sveta in reševali hude neznanke tega sveta. Ena, o kateri so razpravljali cele mesece je bila: koliko zob ima konj? Hudo so se sporekali in debatirali in nikakor ne najdejo rešitve. Pa je eden med njimi, malo mlajši in z manj akademskimi titulami, predlagal: zakaj pa ne bi šli na bližnje dvorišče, kjer so stale kočije z vpreženimi konji in - prešteli koliko zob ima konj. Požel je najhujše obtožbe o neznanstvenem pristopu, bogokletnem empirizmu, skoraj bi ga razglasili, če bi takrat, v 13. stoletju to obstajalo, še za bogohulnega komunista. Srečo je imel. Ne vem v katerem (znanstvenem) stoletju živim, vendar me na ta dogodek danes, pa nismo ne v 13, ne v 19. ne v dvajsetem stoletju, spominjajo razprave, debate in medsebojna obtoževanja naših pravnikov o tem ali je človek, obsojen na zaporno kazen, lahko poslanec?
Precej pred današnjim časom, tam nekje okrog leta 600 našega štetja, je živel znani kalif Harun al Rašid, ljubitelj vina, lepih žensk, pesmi in poetov. Sedež je imel v Bagdadu, v katerem ni več ne Sadamovega, ne Bushevega spomenika, ampak so ostali spomeniki Rumiju, Omaru Hajamu, Ibn Sine (znanega kot Avicena), Firdusija, ki so pisali najlepše rubaije na svetu, ki se še danes dobro berejo v družbi mladih žensk in starega vina. Kalif je bio direkten božji namestnik in naslednik. Bil je zakon in je ostal v zgodovi-neskem spominu po tem ali je sam spoštoval lastnonapisane zakone, ali pa je bil nad njimi. O kalifu in kalifatu sta znani strip o kalifu Harunu in velikem vezirju Iznogudu napisala in narisala Rene Goscinny in Jean Tabary. Kalif je bil dober do državljanov, revne je hranil in jim dajal stanovanja, pustil jih je, da brez davkov delajo kar in kakor znajo (danes bi to bilo delo na črno). Veliki vezir Iznogud je vse to obdavčeval, jemal deleže in samo tistim, ki so mu te deleže dajali je dovolil, da delajo, da bi tako dobil nove deleže. Imel je samo jedno (nikoli uresničeno) željo - da postane kalif namesto kalifa.
Tako je to bilo v, tudi danes aktualnem stripu. V Sloveniji je še posebej aktualen. Nekdanji veliki vezir tudi danes iz zapora blokira življenje parlamentu, sodstvu, družbi. Samo zaradi želje, da postane (in ostane) kalif, namesto kalifa. Pri tem je sam sebi zadosten, čeprav ga je napadal absolutni deficit izkušenj vladanja in upravljanja. In presežek arogance pod katero se je skrivalo neznanje.
Demokracije, seveda, ne sestavljajo samo neodvisne veje oblasti in parlamentarna demokracija, ampak tudi kompetentnost za opravljanje del in nalog ki jih vladi zaupajo volivci. In ker tega ni, se nadaljuje socialna destrukcija, uvajanje konfliktne teorije namesto kooperativnega, harmoničnega modela modernizacije, razvoja, inovativnosti. Za kakšne spremembe se zavzemajo - za spremembe družbe, ali spremembe znotraj družbe?
Za vdemokracijo in vladanje je potrebno znanje, a tega znanja očitno ni, saj tudi v parlamentu prevladuje negacija sposobnosti tistih drugih, ki (ni) so na oblasti, in model napredovanja s pomočjo nasprotovanja. To je čas devetnajstega in ne enaindvajsetega stoletja, čeprav smo že bili v dvajese-tem. To velja za vse Iznogude, ki nam krojijo usodo v tej državi. Pravzaprav bi jim težko rekli Iznogud. Prej so He's no good.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Na proslavo pripravljeni
V torek so organizatorji proslave ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili potek uradnega in spremljevalnega dela proslave, ter tudi vse logistične težave za izvedbo le te.
Proslava ob državnem prazniku 67. obletnice priključitve Primorske matični državi bo v soboto, 13. septembra, v Izoli. In ne čudi, da organizacija tako visoko protokolarnega državnega praznika, na katerem pričakujejo do 10.000 ljudi, ni kar tako.
Spremljevalni program proslave bo namreč potekal na več prizoriščih. Na Velikem trgu se bo začelo ob 9.00 uri z nastopom Ženskega pevskega zbora Sinji Galeb, sledil bo nastop Ženske vokalne skupine Tamariska, Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Jagodje - Dobrava ter glasbenih skupin Ne me jugat in Mef in NOB.
V parku Pietro Coppo bo nastopil pihalni orkester Izola, na Lonki pa Rok Kleva Ivančič z Manu-elom Šavronom, ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte, moški pevski zbor Izola in Lovski pevski zbor Dekani, Marjetka Popovski s skupino Cvet v laseh ter Trio turn. Prizorišča bo povezovalo sejmišče in slikarske delavnice na Sončnem nabrežju, kjer bo potekal tudi slikarski ex-tempore, vinarji in oljkarji pa se bodo predstavili, medtem ko bo na Carinskem pomolu od 9.00 ure dalje na ogled vojaška ladja Triglav.
Seveda pa ne smemo pozabiti na osrednjo predstavo, ki bo med
11.00	in 12.30 na Lonki, ampak ne na odru, kjer se čez poletje dogajajo koncerti, temveč na velikem odru ob Srednji šoli Izola. Na tem odru se bo, poleg uradne proslave, na katero so povabljeni vsi protokolarni gostje, ki jih lahko pričakujemo ob največjih državnih proslavah, tudi Orkester Slovenske vojske. Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič, Združeni otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper in podruž-
nice Izola, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Koper ter Lara Jankovič, Tinkara Kovač, Lea Sirk, Iztok Mlakar, Rudi Bučar in še nekateri ustvarjalci iz Primorskega.
Za varnost na proslavi bo poskrbeli 83 prostovoljcev in redarjev, pridružili pa se jim bodo tudi policisti in mestni redarji. Največ dela bo z iskanjem parkirnih prostorov, a bodo za to poskrbeli člani varnostne službe. A ker organizator pričakuje vsaj 70 avtobusov, predlaga tistim, ki bi se proslave radi udeležili, da pridejo v Izolo čim prej, saj jo bodo sicer, po vsej verjetnosti, zamudili. Sicer pa bo za parkiranje osebnih avtomobilov organizirano na klasičnih parkiriščih, za avtobuse pa na Rudi, na eni strani cestišča Industrijske ceste ter ceste A (ob študentskem kampusu v Livadah). Vseeno pa vodja za logistiko Emil Čebokli prosi Izolane za strpnost ter da se na dan proslave, če so že primorani v vožnjo z avtomobilom, izogibajo glavne prometnice, ki vozi skozi središče mesta.
Proslava je sicer težka 60.000 evrov, Občina Izola od tega prispeva 20.000 evrov, ostale občine (k sofinanciranju je menda pristopilo 20 od 23 Primorskih občin) pa odvisno od velikosti in možnosti od 400 do 1200 eur. Na žalost pa, kot je povedal predsednik izolskega borčevskega združenja Slobodan Radujko, se za finančno pomoč niso odločili pri Primorskih podjetjih, saj med 30 vabili za donacije, po njegovih besedah, niso dobili nič, kar bi bilo vredno omenili. "Očitno je, da na Primorskem nimamo več ne primorskih podjetji, kot tudi ne Primorcev na vodilnih položajih. ”	AM
Pravila objav v času volilne kampanje
Skladno z zakonodajo, ki ureja volitve, tednik Mandrač določa obseg, pogoje in način dela časopisa ter njegove spletne strani ob lokalnih volitvah. V uredništvu skladno z zakonom in svojo uredniško politiko zagotavljamo korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov. O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o kampanji, kandidatih in volitvah odloča uredništvo samostojno in v skladu z uredniško politiko. Uredništvo v času volilne kampanje (od 5. septembra do 2. oktobra) ne bo objavljalo člankov, katerih avtorji so kandidati in bo zavrnilo vse prispevke bralcev, ki bi imeli predznak predvolilne kampanje.
Občinske volitve
Ankete niso dale odgovora
Vse pomembnejše ali bogatejše stranke v občini Izola so v teh dneh izvajale ankete o tem, koga bi izolski volilci podprli na volitvah župana in občinskih svetnikov, ponujale so svoje in tuje prave in namišljene kandidate, vendar vse kaže, da ankete še niso dale zadovoljivega odgovora. Nedvomnbo bodo volitve v Izoli bolj presenetljive, kot se zdi.
Nekatere stranke so izvedle ankete med svojim članstvom, da bi preverile upravičenost svojih izborov, toda prav nikjer, po neuradnih informacijah, niso dobili zagotovil, da predlagajo prave kandidate. Nedvomno bodo zadnjo besedo, tako kot vedno, imeli volivci.
Cerarjevi se organizirajo
Nič novega ni, da so priprave za ustanovitev občinskega odbora stranke Mira Cerarja potekale že nekaj časa, vendar so se koordinatorji soočili z nekontroliranim prilivom članstva, tako da so morali poseči po kar drobnem situ, da so se lahko odrekli nekaterim zainteresiranim kandidatom. Izvršni odbor stranke je med prvimi ustanovil Lokalni odbor v Izoli, za predsednico lokalnega odbora pa je bila imenovana zdravnica Marisa Višnjevec Hr-Ijak, dr. med., spec. šolske medicine. Za podpredsednico so imenovali magistrico znanosti, Vesno Hrovatin, za podpredsednika pa univerzitetnega diplomiranega politologa Gregorja Periča. Gre za nove ljudi in nove obraze v lokalni politiki, ki pa, kot so zapisali v sporočilu, ustrezajo vrednotam, stališčem ter načelom stranke Marisa Višnjevec Tuljak kot zdravnica že 30 let dela v Zdravstvenem domu Izola, leta 2011 pa je bila razglašena za »naj pediatrinjo Slovenije«. Doslej ni bila članica nobene stranke, ali bo tudi kandidatka za županjo Občine Izola pa še nismo izvedeli.
Desus v pričakovanju
Zadnji dan za vložitev kandidatur na občinsko volilno komisijo je sreda 10. septembra do 19.00 ure, dvomi znotraj stranke Desus pa bodo morda razrešeni le nekaj ur pred tem. V torek 9. 9. naj bi mandatar predstavil ministrsko ekipo in takrat bo šele jasno ali bo, namesto bodočega ministra za okolje in prostor, Tomaža Gantarja, poslansko mesto zasedel izolski kandidat Branko Simonovič. V tem primeru bo Desus v županski boj poslal Danila Markočiča, direktorja turističnega združenja in piarovca nekdanje županje Brede Pečan.
Vendar pa je neznank še zelo veliko, saj se v Ljubljani še vedno zapleta glede ministrskih mest, problem pa je tudi to, da Branku Simonoviču bolj diši županovanje v Izoli kot parlamentarna funkcija v Ljubljani.
Samozavesten župan
Aktualni župan Igor Kolenc se je v boj za drugi mandat podal precej samozavestno, prepričan, da je s svojo ekipo dobro opravil delo in da ga Izolani nedvomno podpirajo. Tudi zato se je lotil zbiranja podpore kot neodvisni kandidat, čeprav v SD zatrjujejo, da podpirajo njegovo kandidaturo. Nedvomno aktualni župan lahko računa na glasove podeželja, saj je tja usmeril večino aktivnosti v tem mandatu, vendar je vprašanje ali bo to dovolj za zmago v prvem krogu volitev. Če se bo zgodil drugi krog pa se lahko zgodi marsikaj.
IJN je za povezovanje
V	stranki Izola je naša skušajo doseči čim širšo podporo svojemu kandidatu Alojzu Zorku in se glede tega dogovarjajo s strankami, ki nimajo svojega kandidata oziroma se o njem še odločajo. Alojz Zorko je gotovo izkušen politik in gospodarstvenik, za nekatere morda celo preveč odločen in zahteven, slišati pa je, da ga je življenje v zadnjem času kar precej zmehčalo.
Oljka odločno po svoji poti
V	Oljki, stranki slovenske Istre gredo na volitve samozavestno s prepričanjem, da bodo okrepili svoj položaj. Tri kandidate za župane treh občin bodo danes predstavili v izolskem hotelu Marina, izolskemu kandidatu, Vojku Ludviku, pa napovedujejo izboljšanje rezultata z zadnjih volitev.
SDS računa na mlade
Z županskim kandidatom nove generacije, Sašem Glavašem, SDS računa tudi na glasove mladih, vendar je vprašanje ali jim bo uspelo ponoviti rezultat iz državnozborskih volitev. Pred dvema mesecema so namreč bili tretja stranka v Izoli, tako da z njimi ni šale.
Združena levica nima kandidata
Združena levica je v Izoli na državnozborskih volitvah dosegla izjemno dober rezultat, vendar pa jim je zmanjkalo časa za organiziranje na lokalni ravni, tako da nimajo županskega kandidata niti kandidatne liste, zato se o sodelovanju pogovarjajo z listo Mef in Izolani.
Izolani spetz Mefom
Izolani se, temeljito pomlajeni vendar izkušeni, podajajo na tretje volitve, tokrat spet pod imenom Mef in Izolani, saj želijo preprečiti, da bi na voliščih prihajalo do zmešnjave zaradi še nekaterih list, ki imajo v imenu Izolo. Z mladimi, izobraženimi a izkušenimi kandidati v listi Mef in Izolani želijo dobiti vsaj 4 sedeže v občinskem svetu, tako da bi lahko predstavljali pomembnega igralca v političnem odločanju in v javnem življenju izolske občine.
O dogajanja v drugih strankah in listah pa doslej niti Mandrač nima kolikor toliko zanesljivih podatkov, zato bo treba počakati do začetka volilne kampanje.	ur
Dobrota je sirota
Navajeni smo že, da se predsednik izolskega društva invalidov jezi na uredništvo, če kdaj pozabimo objaviti katero od njihovih vabil. Tokrat nam je namenil kar ogorčeno pismo, ki ga objavljamo v celoti, skupaj s pojasnilom. ZADEVA: Brezplačna obvestila Izolanom iz društva invalidov Izola Spoštovani glavni urednik, Aljoša Mislejl
Društvo invalidov Izola deluje v Izoli že dolga leta. S svojim delom želi invalidom in njihovim prijateljem, družinskim članom in podpornim članom popestriti vsakodnevno življenje z raznimi aktivnostmi.
Na tednik Mandrač smo se že velikokrat obrnili s prošnjo za objavo naših dejavnosti. Žal se dogaja, da naših objav ne oglašujete. Zavedamo se, da so objave brezplačne, poudariti moramo, da smo društvo in delujemo le s skromnimi sredstvi. Zato naj velja, Mandrač je tednik Izolanov in naj bo namenjen Izolanom.
Tudi v bodoče želimo svoje dejavnosti oglaševati in z njimi seznaniti prebivalce Izole, med katerimi so naši člani.
Spoštovani predsednik Društva Invalidov. Lepo ste napisali, da želite v Mandraču brezplačno oglaševati vaše dogodke in jih tudi oglašujete. Po naši evidenci smo v zadnjem letu in pol brezplačno objavili kar 34 vaših vabil in obvestil oziroma v vsaki drugi številki Mandrača. Sami lahko izračunate kolikšnemu prihodku smo se odrekli, ker se zavedamo, da je delovanje prostovoljnih društev izjemno pomembno. Res je tudi, da je Mandrač tednik Izolanov, vendar le po vsebini, ne pa tudi po statusu. V Izoli namreč izhaja še en občasnik, ki ga financira in ureja občinska uprava. Ne vem, zakaj njih ne izkoristite za vaše objave, saj vendar izhaja s pomočjo vašega, proračunskega denarja.
Obstajajo besede in dejanja zahvale za brezplačno pomoč. Teh, z vaše strani, doslej nismo bili ravno vajeni. Pa dobro delo vam želimo. Aljoša
^Izolajenaša
Stranka IJN - Izola je naša se zelo resno pripravlja na bližajoče volitve v Občini Izola. Želimo si spremembe z namenom normalnega in spoštljivega dialoga z občankami in občani. Smo lokalna stranka, alternativa v Izoli, brez skrajnih političnih usmeritev s široko paleto strokovnih članov in pristašev, ki so sposobni samostojno ali v sodelovanju z sorodnimi strankami voditi občino v korist občanov. Pridružite se nam na naših srečanjih ali na našem sedežu Pittonijeva ul. 2. Oglejte si našo spletno stran (http:// www.izolajenasa.si/). Podajte svoje predloge in mnenje. Vabimo vas, da se pridružite naši sredini in našemu programu.
Posebej vas vabimo, da se udeležite volitev v čim večjem številu. Le tako lahko upamo na bolj prijazno in bogato občino.
Jagodje
Skladišče orožja sredi Jagodja
Za razliko od mestnih krajevnih skupnosti imata obe podeželski svoja praznika. KS Jagodje Dobrava bo praznovala v soboto in ponedeljek, tudi z odkritjem spominske plošče tajnemu skladišču orožja.
V soboto, 6. septembra ob 18. uri bodo namreč ob stanovanjski zgradbi Boža Haupta, v ulici Na griču 7, odkrili spominsko ploščo, saj je bilo v spodnjih prostorih stanovanjske zgradbe v času Osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1990 - 1991 tajno skladišče orožja Teritorjalne obrambe.
Božo Haupt, ki je danes zaposlen v Slovenski vojski, je povedal, da se je o ureditvi tajnega skladišča v njihovi hiši dogovoril oče z območnim štabom teritorjalne obrambe. "Lepega dne, jeseni 1990, me je poklical, naj pridem pred območni štab v Drevoredu 1. maja. Tam je bil že parkiran kombi njihove firme Repako, ki je imela prostore v ladjedelnici in v ta kombi so naložili različno orožje, ki so ga nato prepeljali k nam domov. Vse skupaj je potekalo zelo hitro in neopazno, tako da, razen naših domačih in ljudi iz štaba, nihče ni vedel, kaj smo pripeljali k nam.”
Dogajalo se je takrat, ko so v JLA že posumili, da se teritorjalna obramba oborožuje in so bili zelo pozorni na orožje, ki je bilo v uporabi enot TO. Z zapletanjem položaja v nekdanji državi pa je bilo ravnanje Ha-uptovih še posebej nevarno. “Živimo v zaprti ulici, kjer lahko vidimo vsak avtomobil, ki zapelje u ulico, tudi jaz sem vsake toliko naredil obhod s kolesom, da bi videl ali kdo opreza kje v okolici, vendar ni bilo nikogar in počasi je izginjal tudi strah, potem pa seje vrnil z začetkom spopadov.”
Skladišče pri Hauptovih so izpraznili šele potem, ko je TO že vpoklicala svoj sestav in tudi Božo je moral v enoto. “V skladišču je bilo orožja za dober vod, vključno z avtomatskim orožjem. Spomnim se, da so najprej odpeljali samo orožje, potem pa je mama zahtevala, da odpeljejo še lesene zabojnike, saj so bili na njih napisi v cirilici in jih res ni bilo za metati kar tako v smeti.” Pri odkritju spominske plošče sodeluje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska Istra« in člani OZVVS iz Izole.
V	sklopu praznovanj bo v soboto na balinišču pri gostilni Jasna, mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 11:00 uri, ki ga organizira Balinarsko društvo Jagodje - Dobrava. Sodelujejo ekipe iz Tržaške pokrajine, Kvarnerja in Hrvaške Istre ter Slovenske Istre.
V	ponedeljek, 8. septembra bo v Loretski cerkvi ob 15:30 maša v italijanskem, ob 17:00 pa še v slovenskem jeziku.
Ob 16:00 uri se bo v dvorani KS Jagodje Dobrava začel turnir v taroku, ki ga organizira sekcija tarok iger DU Jagodje - Dobrava, sodelujejo pa društva iz vseh treh obalnih občin. Nato bo ob 19:00 slavnostna seja Sveta KS Jagodje - Dobrava, zaključek praznovanja pa bo na terasi gostišča »Jasna« kjer bo poskrbljeno za zabavo s plesom. ur
Bistvo našega delovanja je,
da delamo v dobrobit občanov /Izolank in Izolanov
INTERVJU z Mariso Višnjevec Tuljak, predsednico lokalnega odbora Stranke Mira Cerarja (SMC) v Izoli
Na fotografiji: Marisa Višnjevec Tuljak, predsednica Lokalnega odbora SMC Izola in Tilen Božič, izolski poslanec v Državnem zboru RS
Ga. Marisa Višnjevec Tuljak, Izolani Vas poznamo kot izredno žensko, prepoznavno Izolanko, kot človeka s sočutjem do sočloveka, dobro zdravnico; zdravnico, ki je prejela častno nagrado »Naj pediatrinja Slovenije«-Kaj Vas je privedlo do tega, da ste se odločili za vstop v politiko in sprejeli funkcijo predsednice ter s tem vodstvo lokalnega odbora Stranke Mira Cerarja (SMC) Izola?
Stanje, v katerem je Slovenija, kaže, da je pri nas poleg gospodarske krize tudi kriza vrednot, socialna kriza in kriza pravne države. Doseči moramo višjo raven politične kulture in etičnega delovanja na vseh ravneh ter drugačen način delovanja družbe, politike, tako na državnem kot tudi na lokalnem nivoju. Na podlagi tega in pa po dolgih letih opazovanja in pasivnega udejstvovanja v izolski politiki, ko meje veliko Izolank in Izolanov že večkrat nagovarjalo, da se vendarle vključim v politiko, sem se sedaj odločila, da
sprejmem ta izziv. Menim, da je to moja državljanska dolžnost, da s svojim znanjem, izkušnjami ter angažiranjem aktivno pripomorem k napredku, razvoju ter k »boljšemu jutri«.
Vstopili ste v politiko. Zakaj prav Stranka Mira Cerarja (SMC) in ne druga stranka?
Samo ta stranka zaenkrat izpolnjuje visoke kriterije etike, morale in pravne države. To, kar sedaj potrebujemo, ne samo v Izoli tudi širše v Sloveniji. Menim, daje v idejah stranke SMC moč najti odgovore na izzive prihodnosti, in sama želim prispevati k njihovemu uresničevanju.
Ali menite, da lahko s svojimi osebnostnimi lastnostmi, strokovnostjo, vztrajnostjo in prepoznavno energijo ter s svojimi dosežki tako v poklicnem kot družbenem življenju pripomorete k RAZVOJU in NAPREDKU IZOLE?
Seveda, zato sem se pridružila in sprejela ta izziv. Menim, da je celo skrajni čas za to. Ljudem je potrebno povrniti dostojanstvo, medsebojno spoštovanje, prav tako je nujno vzpostavitev in uveljavljanje pravne države, vse to tudi na lokalni ravni. Zato si bom aktivno prizadevala. Zato sem pripravljena sodelovati in prispevati s svojim delovanjem k razvoju in napredku ter spremembam v občini Izola. Ocenjujem, da je potrebno, da presežemo razlike, da se povežemo skupaj, da sodelujemo in skupaj pripomoremo v dobrobit vseh občanov Izole. Vse to pa je možno le z novimi, neobremenjenimi ljudmi, novo energijo in novimi idejami.
Kot predsednica lokalnega odbora Stranke Mira Cerarja v Izoli, kaj bi sporočili vašim občanom in občankam?
V Stranki Mira Cerarja (SMC) Izola smo in bomo vedno odprti za sodelovanje, povezovanje, iščemo sorodnosti z vsemi strankami in ne izključujemo nikogar. Bistvo v našem delovanju je, da delamo v dobrobit občanov /Izolank in Izolanov. To je naše vodilo. Smo odprti za vse pobude in predloge naših občanov. Ob tej priliki pozivam vse Izolanke in Izdane k sodelovanju, da se nam pridružite, da se povežemo in stopimo skupaj ter pripomoremo v dobro vseh občanov Izole in (so)ustvarimo boljšo Izolo, lju- u dem prijazno Izolo. Sprejmimo odgovornost in združeni prispevajmo k spre- 2 membam, vsak posameznik ima moč, da to stori. Menim, da imamo dovolj | poguma za ta izziv.
Božo Haupt-danes major SV

Cačovič tudi o prodaji Arga?
V knjigi Matjaž Čačovič opisuje poslovanje Droge od sredine osemdesetih, ko je bila pred finančnim zlomom pa vse do začetka tretjega tisočletja, ko je bila Droga največja slovenska živilska družba.
Na predstavitvi je avtor poudaril, da je skušal objektivno prikazati svojo petnajstletno menedžersko obdobje, vse od težkih začetkov, pa do uspehov in bleščečih nagrad ter nenadnega konca. V knjigi je moč prebrati mnogo stvari, ki doslej niso bile znani javnosti, pa tudi o zakulisju dogajanj, ki so pripeljale do njegove razrešitve.
Čačovič sicer pove, da knjiga ni nikakršno maščevanje tistim, ki so prispevali k njegovemu prisilnemu koncu kariere, čeprav je v njej, do njih, precej neprizanesljiv.
“Vsi, ki bodo knjigo vzeli v roko le zato, da bi izvedeli, zakaj sem bil odstavljen, bodo morda razočarani, čeprav sem skušal analitično odgovoriti tudi na to. A bolj kot to se mi zdi pomembno, da bodo bralci spoznali, kakšna pot je bila prehojena od tiste Droge pred stečajem v sredini osemdesetih let do največjega slovenskega živilskega podjetja na začetku drugega tisočletja.”
Seveda je z Drogo močno povezana tudi Izola in izolska prehrambena industrija. Na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi se je namreč leta 1976 podjetje Droga združilo z DOHP Delamaris Izola in TP Koloniale Piran. Nastala je HP Droga prehrambena industrija, Portorož katere del so postala izolska podjetja oziroma TOZD-i: Argo, Delamaris in Riba.
Februarja 1993 se je podjetje Droga preoblikovalo v d.o.o. z imenom Droga Portorož, živilska industrija, januarja 1996 pa se je Droga preoblikovala v delniško družbo. Proizvodnja in uprava podjetja Droga d.d. se leta 2001 preselita v novo tovarno v Izolo. Decembra 2001 je prodala prostore Začimbe v Seči, leta 2002 pa še podjetje Soline u d.o.o. in prostore tovarne Argo. s Prav prodaja zemljišča in tovar-i ne Argo je bila za izolsko občino f slab posel. Po oceni uredništva je ^ takratna občinska oblast storila | napako, ker tovarne in zemljišča ni ■i enostavno zamenjala za zemljišče j" v industrijski coni, kjer je zrasla §. nova tovarna Droga. Namesto tega 5 je občina sicer zemljišče prodala po zelo znižani ceni, izgubila pa prvovrstno zemljišče in objekte ob morju, do katerih še danes ne more, čeprav bi tam lahko rešila veliko svojih infrastrukturnih težav.
Ko bo knjigo, ki obsega 150 strani in nekaj slikovnega gradiva, moč kupiti bomo z zanimanjem prebrali kako je potekala ta prodaja in kdo je v tem poslu potegnil krajši konec. Zdi se nam, da to že vemo. md
Teodor Kolenc: Doro, moj življenjepis m dei
Danes objavljamo drugi odlomek iz knjige enega najbolj znanih, uspešnih a hkrati za nekatere kontroverznih Izolanov, obrtnika in podjetnika Teodorja Kolenca Dorota. Knjiga, ki bi marsikoga razjezila, ni v prodaji.
Spet so me odpeljali v zapor v Gorico, samo tokrat nisem šel v UDBOVSKI, ampak v navadni zapor, ki je bil ob glavni cesti v Solkanu. Tokrat nisem bil zaprt sam v celici, v sobi je bilo z menoj zaprtih še več zapornikov, ki so jih v glavnem zaprli zaradi prepovedanega prehoda meje.
Že takoj naslednje jutro me je obiskal odvetnik Vovk, ki je prinesel obtožnico in rekel: »Nič se ne boj!« Pogovorila sva se v posebni sobi, kjer mi je natančno razložil obtožnico. Ker so me imeli tri mesece zaprtega brez vsake obtožnice, so sedaj to morali nekako opravičiti. Obtoževali so me, da sem Zadrugo v Kanalu oškodoval za 345.000 dinarjev, samo za primerjavo, moja plača v Kanalu je bila samo 3.500 dinarjev. Ker v trgovini nikoli nisem imel nobenega primanjkljaja, so povsod drugje iskali kaj takega, da bi me lahko obsodili. Hodili so po vaseh, kjer sem odkupoval drva in poizvedovali, koliko drv sem odkupil, kdo je drva odpeljal, koliko so dobili plačano ...Takrat je veljalo neka pravilo, po katerem smo delali vsi, da morajo kmetje v gozdu drva za prodajo zlagati v višino 1,1 metra, obračuna pa se 1,0 metra, ker se drva usušijo. Na osnovi tega so izračunali, da je pri
1.000	m3 odkupljenih drv meni ostalo 100 m3 in to naj bi po njihovem izračunu zneslo 345.000 dinarjev.
Glavna razprava na sodišču je bila določena za začetek oktobra 1955. Na dan razprave sta iz sodišča prišla dva miličnika, me vklenila in me peš odpeljala približno dva kilometra daleč na sodišče v Novo Gorico. V sodni dvorani sta me posedla na klop, mi snela lisice in sedela ob meni, vsak na eni strani. V sodno dvorano so prišli še sodniki s kompletno poroto, zapi-sničarka in na koncu še priče:
Prva priča, Janko Kralj, predsednik občine Kanal je o meni govoril same najboljše: Da sem imel samo petnajst let, ko sem šel v partizane, da je cela naša družina zavedna in poštena, da sem bil pet mesecev na udarniškem, da me v Kanalu vsi spoštujejo, da sem svoje delo v Zadrugi opravljal dobro in pošteno.
Druga priča, Anton Paravan, sekretar KP občine Kanal, je ponovil vse povedano in dodal, da sem bil kot član KP dober in pošten, tistega pripetljaja s partijsko knjižico pa sploh ni omenil.
Tretjo pričo, Mirka Križniča, so kot predstavnika KZ Kanal vprašali o načinu dela pri odkupu drv in zlaganju v višino 1,1 metra. Povedal je, da pri tem ne more nastati razlika, za katero so me obtoževali. Nato jih je zanimalo, zakaj sem na Srednjem izstavil dobavnico na 2 m3 + 3 m3. Povedal je, da smo tako delali zaradi dvigovanja denarja v KZ, saj je vas Srednje od Kanala oddaljena dvajset kilometrov in da ne bi dva kmeta morala po denar v Kanal sem napisal eno skupno dobavnico za 5 m3. To so razumeli kot prekršek »Nepravilno izstavljanje dokumenta«.
Sodišče pa me je obsodilo na štiri mesece pogojne kazni za dobo enega leta samo zato, da bi opravičilo neupravičeno aretacijo in mesece, ki sem jih po krivici in brez obtožnice že preživel v zaporih. Odvetnik je želel napisati pritožbo, pa mu nisem dovolil, da me ne bi kasneje obtoževali še česa drugega. Že naslednji dan sem šel v Izolo, da bi nastopil delo. Direktor Brankovič me je dal spet kot pomočnika v trgovino Alle Porte, ker do pravnomočnosti sodbe ne morem biti poslovodja.
1. januarja 1956 sem prevzel poslovalnico številka 2 na Kristanovem trgu. Za pomočnico sem imel gospo Antonieto Tul in eno vajenko. Trgovina je delala zelo dobro, tudi z drugimi v podjetju sem se dobro razumel. Kljub temu so me proti koncu leta 1957 zvabili v podjetje Pivo promet, kjer sem delal kot skladiščnik in komercialist. Plača je bila 20.000 dinarjev in tam sem ostal dve leti. Naša družina je rasla, mi pa smo se morali seliti, ker je hišo, v kateri smo stanovali, kupil Kaligarič. Šli smo v njegovo stanovanje na Cankarjevi ulici 9. V majhnem kolektivu Pivo prometa sem delal dve leti, vsega skupaj nas je bilo pet delavcev in imeli smo dva kamiona. Zadolžen sem bil za skladišče in prodajo na terenu.
Ko pa se je sprostilo delovno mesta poslovodje v knjigarni LIPA v Izoli, sem odšel tja. Plača je bila višja, delo pa lažje. UDBA me je še naprej redno zasledovala in nadzorovala. Vsakič, ko se je Tito na Brione peljal skozi Izolo, so me poklicali na Postajo Milice in me tam zadržali kaki dve uri, ravno toliko časa, da se je Tito s spremstvom odpeljal naprej. Ob takih priložnostih mi je na Postaji Milice vedno delal družbo Ante - Dalmatinec, ki je bil gradbeni tehnik na Komunali v Izoli. Včasih pa je UDBA poskrbela, da je bila tam zbrana še bolj številna družba »protidržavnih elementov«.
(naslednjič: Delo žene Marije)
----------------------------------------------------------Prireditve
Bazilikijado ima še vreme rado
6. tradicionalna Bazilikijada v Ljubljanski ulici je bila letos posebej srečne roke. Zgodila se je na enega nabolj sončnih dni v avgustu, obiskovalcev je bilo veliko, a ne preveč, ponudba specialitet z baziliko zelo raznovrstna, gostje pa letos še posebej zanimivi in strokovno podkovani.
Tako kot vsa leta doslej so Bazilikijado pripravili stanovalci starega mesta in društvo Izolani v sodelovanju z Občino Izola. Tokrat je v pripravi jedi z baziliko sodelovalo 52 kuharic in kuharjev, ki so skupaj pripravili 67 različnih jedi in pijač pri katerih so kot pomembno sestavino uporabili kraljico začimb, ki ima v Ljubljanski ulici pomembno mesto, saj tam uspeva kar 32 različnih vrst bazilike.
V	strokovnem delu Bazilikijade, ki je služia kot uvod v konkretno srečanje z baziliko, so sodelovali: nona Marija in Rosana iz Turističnega društva Šparžin iz Kort, ki sta, ob tradicionalnih kroštolah, v živo prikazali pripravo mišk z baziliko. Skorajšnja doktorica agronomije, Martina Klodič iz izolske družinske kmetije Olea, je predstavila bogat asortiman olj in izdelkov iz oljčnega olja, ter postopek destilacije različnih zelišč, vključno z baziliko.
V	soseščini je zadišalo po Fior naravnih milih, ki jih izdelujejo v izolskem podjetju Teus, kjer se prav tako lahko pohvalijo z novimi izdelki njihove blagovne znamke. Znani slovenski popotnik ter guru divje hrane, Dario Cortese je predstavil svoje številne knjižne izdaje, ki so na knjižnih policah marsikatere izolske družine, posebej pa je predstavil izjemno zanimivo knjigo Masanobuja Fukuoke, Revolucija ene slamice, ki je izšla pri njegovi založbi Porezen. Knjiga je zanimiva ne le za vse, ki jih zanima permakultura in naravno kmetovanje, ampak ima tudi globlji, če ne kar trajni in večni pomen, saj je prežeta s »filozofijo niča« in nič manj kot zenovskim pristopom do kmetovanja, prehrane in življenja
nasploh. Petra Sladek iz Zavoda Raznolikost je prišla iz Gabrovke na Dolenjskem in s seboj spet prinesla nekaj zelo ekzotičnih rastlin in sadik pa tudi izjemno zanimiv bazilikin sirup.
Za predavateljski del prireditve je tokrat, na svoj, retorično brezhiben in hkrati preprosto zabaven način poskrbel dr. Marjan Simšič z Biotehnične fakultete, ki je prisotne razveselil tudi z ugotovitvijo, da je bazilika kralj in ne kraljica začimb, saj ji (mu) v Brdih pravijo bašlik, pripisal pa ji je sladko pekoč značaj, tako kot prevajalki, pesnici in predvsem pevki Klarisi Jovanovič, ki je, prireditvi v pozdrav, odpela dve istrski ljudski pesmi.
Idej pa ne zmanjka
Toda, kakorkoli je zanimiv uvodni del Bazilikijade, je pozornost obiskovalcev vendarle namenjena predstavitvi jedi pri katerih ima bazilika pomembno, če ne kar najpomembnejšo vlogo. Domačini in poklicni gostinci so tokrat dejansko pripravili jedi, ki bi presenetile tudi preizkušene kuharske mojstre. Med bolj nenavadnimi kombinacijami je bila Sandrina fižolova mineštra s hobotnico in baziliko ter Christophovi popečeni paradižniki, ameriški tacos in indijski Naan.
Novost je bil piščančji curry z baziliko, tapas z baziliko, takoimenova-ni „minutarji“, ki so jih pripravili v Šoleri, različne polente z baziliko, rolada z namazom iz pedočev in baziliko, kanapeji z baziliko, številne vegetarianske rolade z bučkami, skuto in dodatki bazilike, polnjene palačinke z baziliko in seveda različne vrste pašte s pestom iz bazilike ter fuži s tartufi in baziliko. Presenetljivo je odžejala Bogdanova ..izolska viagra", prava limonada z baziliko, limeto in kapljico vodke. Zaradi logističnih težav so obiskovalci tokrat ostali brez izvrstnega sladoleda z baziliko, ki ga sicer pripravljajo v gostilni Istra, vseeno pa so lahko uživali v celi vrsti sladic, ki jim bazilika doda poseben mediteranski pečat. Med njimi so bile Bor-kine fige v refošku z baziliko, ki so jih pripravili pri Perotu, krostata z baziliko itd. Pri Sidru so spekli odličen kruh z oljkami in baziliko, Vesna iz Bujola pa je dodala polpete s hobotnico. Skratka, ničesar ne bi bilo brez vseh teh ljudi, ki vedo, da moramo ravnati kot skupnost in na ta način graditi prijazno podobo našega mesta.
Malo je veliko
Tudi zato organizatorji Bazilikijado vsa leta skrbno ohranjajo na ravni lokalnega, saj se zavedajo, da bi njena širša promocija pomenila tudi bistveno spremembo samega koncepta, saj bi potem težko prepričali Izolanke in Izolane, da iz lastnega zadovoljstva pripravijo in prinesejo na ogled jedi, ki bi jih potem obiskovalci enostavno razgrabili. Zato je bila Ljubljanska ulica na sončno zadnjo soboto v avgustu sicer polna, vendar v še vedno obvladljivih dimenzijah, tako da že diši tudi po naslednji, sedmi Bazilikijadi v Ljubljanski ulici.	ur
Dario Cortese in dr. Marjan Simčič sta delila celo avtograme.
S Šolere so prišli “minutkarji”.
Tacos from USA in sadna juha iz U.
Rolada s pedoči iz Ljubljanske in polpeti s hobotnico iz Bujola.
Naan z baziliko iz galerije Katrca.
Mlakarjevi svitki in zavitki.
Fuži s tartufi in viagra iz Caffe bara Oljka

Sola in zdravje-----------
Tudi v Izoli več prvošolcev
Letošnje poletje je itak deževno, ampak takšno nadaljevanje tradicije z dežjem ob koncu drugega dne praznika pa res že preseneča. Napovedi so bile za oba dneva slabe, na koncu se je vse izšlo po željah organizatorja in obiskovalcev, ki jih je bilo, kljub številnim prireditvam vse naokrog, vendarle dovolj.
Letošnji prvi september je kar 161 izolskih prvošolčkov prvič sedlo za šolske klopi. To je 13 več kot lani, a zanimivo, izjemno povečalo se je predvsem število prvošolčkov v tradicionalno manj obiskanih osnovnih šolah, v podružnici OŠ Vojke Šmuc v Kortah in v OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri. V Kortah bodo namreč letos šteli rekordnih 14 prvošolčkov, v Dante Alighieri pa bodo prvič v povojnem času imeli dva prva razreda, saj je vpisanih kar 30 učencev.
Tako kot veleva tradicija je tudi letos prvošolčke pospremil v prvi razred zanimiv program na tera-
si Srednje šole Izola, kjer jih je med “velike” sprejel župan Igor Kolenc, manjkala pa ni niti velika torta.
Varneje v šolo
In ker so ravno prvi šolski dnevi tisti, najbolj nabiti z emocijami, na Občini še posebej v tem obdobju prosijo voznike za nekaj več strpnosti na cesti. Sicer pa so za varnost in varne poti do šol poskrbeli tako policisti, kot tudi občinski redarji, prostovoljni gasilci in upokojenci.
Od 7.30 do 8.30 ter od 11.30 do
13.30	policisti in občinski redarji skrbijo za varno pot otrok na bolj obremenjenih križiščih v občini, prostovoljni gasilci in upokojenci pa so prisotni na prehodih za pešce na Cankarjevem drevoredu,
Referenčna ambulanta končno v Izoli
Pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 so po novem od oktobra vabljeni v referenčno ambulanto ZD Izola, kjer jih čakata kar dve referenčni ambulanti.
Od oktobra dalje bodo pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 vabljeni v referenčno ambulanto, saj je Zdravstveni dom Izola z aktivnim angažiranjem uspel pridobiti kar dve referenčni ambulanti.
S tem se bo nadgradilo dosedanje delo v ambulantah družinske medicine, kjer se bo ekipi zdravnika in medicinske sestre priključila še diplomirana medicinska sestra. Le-ta bo s časoma prevzela vodenje urejenih pacientov s kroničnimi obolenji. Me prvimi bodo tako vključeni pacienti s sladkorno boleznijo, saj je prvi izobraževalni modul za diplomirano medicinsko vsebinsko usmerjen v krepitev vloge le-te pri preprečevanju, odkrivanju in vodenju sladkorne bolezni tipa 2 v referenčni ambulanti družinske medicine.
Dinamika vključevanja ostalih kroničnih pacientov v referenčno ambulanto pa bo sledila izobraževalnim modulom, saj bodo pacienti vodeni po izdelanih protokolih, sama obravnava pa bo temeljila na kakovostni obravnavi z opredeljenimi kazalniki kakovosti.
Referenčno ambulanto sta pridobila zdravnika Anton Pejič ter zdravnica Karja Brozina Occhi-ena in vanjo bodo avtomatično vključeni vsi opredeljeni pacienti omenjenih zdravnikov. Ambulanta bo delovala v prostorih medicine dela, prometa in športa, v pritličju zdravstvenega doma.
Drevoredu 1. maja, Prešernovi cesti, ulici Oktobrske revolucije, Južni cesti in v Kortah.
Kot so povedali v sporočilu za javnost, so na Občini v zadnjih tednih poskrbeli, da so pred novim šolskim letom na novo pobarvane talne označbe, predvsem v okolici šol, postavljene opozorilne table, ki označujejo šolske poti, in sveže prebarvane modre ribice na pločnikih, ki označujejo varno pot v šolo.
Občinski inšpektorat z začetkom šolskega leta izvaja poostren nadzor nad prometom tudi s samodejno napravo za merjenje hitrosti vozil, predvsem na območju šol, šolskih poti in igrišč vrtcev. Z napovedanimi meritvami hitrosti želi občina umiriti promet znotraj naselij, zato voznike pozivajo, da vozijo v skladu z omejitvami in tako prispevajo k varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok.
ur
V ambulantah trenutno pripravljamo registre kroničnih pacientov. Pričeli pa smo tudi s preventivnim presajanjem s ciljem zgodnjega odkrivanja pacientov s kroničnimi obolenji ter s prisotnimi dejavniki tveganja. Pomembna pridobitev referenčnih ambulant je , da bodo pacienti veliko prej povabljeni na presejalne teste za sladkorno bolezen, za srčno-žilne bolezni, povišan arterijski tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, depresijo, osteoporozo in benigno hiperplazijo prostate. Doslej smo preventivne preglede pri moških opravljali po 45. letu starosti in pri ženskah po 40. letu starosti, zdaj pa se starostna meja pri obeh spušča na 30 let, kar pomeni hitrejše odkrivanje in preprečevanje bolezni.
Zaposleni verjamemo, da bo s pridobitvijo referenčnih ambulant še dodatno izboljšana kakovost dela in pa zadovoljstvo pacientov.
SZJ


Xz°'S\£ki
prvosoic^
™~'5gXXZftl&
SsssssB
rEFBr^i t5t5š:.«arsa
Vejinovič
sSiE^r-1
»■.g81«™ >»»»« vi:“c* t*» 4B& fe 6S'“?'*»
SK;er:F“£
Vanessa Mulalin Tiie^o6 3 Mahovac, Prutki, Ana Dea Rarin Prervo,šek' EnaJ Tina Turk Lani Vikič Y ?’£Velyn Rudl’ Zagode	VlklC' Jak°b Volčič, Nik
w
5|i :: r


--'■""rt
l

11 y



—i|t S.S,., .sat.
H' : J?
n
> v
F ASVI


f.':

52fa^E’"‘=X,77
a»S £,a a* =^X"

„ I

bstiSsr55$/.Ss

S:«a»SSS»»w"”
r.
--1	~?i


®Š L/vade -la,
Razredničarka , razred
kraicar Ste//a / a^Ur Ga,a, K/m Tim Gre~
Rojc GrLa Qa’ RadWto Wto p^.^drej, P/a Tulil o Sedr"anuka %Rescič H

OŠ Livade-l.B ra"e^rin y Drugi Razredničarka. M patricija Pečar
učiteljici: JasnaJ:r .di persolja
/ jtaljanščino uc Gardne .. peteri
U Matej, BematnPta,Bkob c
Burnič Lana, rhrjsdcjis Sebastian,
dis Wexander, Gh^	Frančeskrn
rs-tEšte^
ft«^gh55$
MiaŽ-.,SeSaso^Rebeka

dakov
N
Lr
IN .X

e
»k. SE DAN« »-'“"“"'ettrt W“"'e"»“ ' " ”
S^!»@Si5S65S
1' i- -j

m
CapoS AF^nHIERl ,sOLA / ciacc
SršeF|MaWč/,^»
L/a, Pasna ' 'n Kr0rnl>an^ Ursu/a ,n Ch.ev M/kha//
■* k %»’ 4 5sgjg|4 «SWf'
I
Kultura
19.00	Galerija Alga otvoritev razstave
KMETIJA članov KDLU LIK iz Izole
5.9. petek
19.00	Galerija Insula in ob 19.30 Manziolijeva palača
Odprtje skupinske razstave
FRANCESCO IMBIMBO, VERA MAURI, ENZO BORTOLUSSI ITALIJANSKI UMETNIKI (CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE) in MIRA LIČEN KRMPOTIČ, MAJK MULAČEK, UUBO RADOVAC SLOVENSKI UMETNIKI ( DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV INSULA)
17.30	GRBCI
5., 6. in 7. september ob 17.30 ter 12. in 13. september ob 17.30
Oljčno gledališki sprehod skozi čas KULTUROLKA
Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Izoli ob 17.00 Ogled predstave in prevoz na prireditev sta brezplačna.
Rezervacije in informacije: zavod.publika@gmail.com
20.00	pod dimnikom v Argu (Arrigoni)
PESEM ULICE- POD DIMNIKOM - ARRIGONI ENZO HROVATIN & Klapa SEMIKANTA'
z gosti: DEAN SEMOUČklavir- MARTINA FERhvokalMATEJ BARIčklaviature
PRINESITE Sl SVOJ STOL S SEBOJ
8.9. ponedeljek
17.00	Muzej Parenzana
8. septembra je bil med Izolo in Koprom potopljen REX, v tridesetih letih najmodernejša in najhitrejša potniška ladja na svetu.
Ob obletnici dogodka bo Mitja Lamut, dober poznavalec ladjarstva na Jadranu,
predstavil svojo knjigo
Parniki Jadrana na razglednicah
predstavljen pa bo tudi priložnostni poštni žig.
20.00	Manziolijeva palača Izola
Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« Marjan Kralj
Gost srečanja bo Marjan Kralj, Izolan, ki ljubi veliko vsega - od športa, umetnosti, turizma.... Gost večernega klepeta bo na dan, ko so zavezniki pred 70. leti bombardirali čezoceanko Rex, ladjo, ki ji je posvetil zajeten kos svojega življenja.
Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
Glasbeno bo večer pospremila kantavtorica Marjetka Popovski.
Galerija Insula
Palača Manzioli
Vabimo vas na otvoritev skupinske razstave
ki bo v petek, 5. septembra ob 19. uri v Galeriji Insula in ob 19.30 uri v Manziolijevi palači v Izoli.
FRANCESCO IMBIMBO, VERA MAURI, ENZO BORTOLUSSI
ITALIJANSKI UMETNIKI (CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICE)
MIRA LIČEN KRMPOTIČ, MAJK MULAČEK, UUBO RADOVAC SLOVENSKI UMETNIKI (DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV INSULA)
Razstava bo na ogled do 18. septembra 2014.
Galerija Alga
V četrtek, 4. septembra, ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave
KMETIJA
članov KDLU LIK iz Izole.
Galerija Plač
razstava risb Erike Gregorič
Muzej Parenzana
Razstava o izolski čipkarski šoli

VPIS V GLASBENO ŠOLO IZOLA ZA ŠOL. L. 2014/2015
Glasbena šola Izola obvešča, da sta prosti še 2 mesti za harmoniko.
Več informacij na vvww.glasbena-kn.net
PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE MUSIČA IN STRADA-MUSICA IN STRADA-MUSICA IN STRADA-MUSICA IN STRADA
POD DIMNIKOM - SOTTO IL CAMINO - ARRIGONI
ENZO HROVATIN & K LAPA SEMIKANTA’
z gosti /con ospiti:
DEAN SEMOLIČ:klavir/piano- MARTINA FERI:vokal/voce MATEJ BARIČiklaviature/claviature
7.9.2014 - 20.00 - POD DIMNIKOM V ARGU (ARRIGONI)
PRINESITE SI SVOJ STOL S SEBOJ / PORTATEVI ONA SEDIA
PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE-PESEM ULICE MUSIČA IN STRADA-MUSICA IN STRADA-MUSICA IN STRADA-MUSICA IN STRADA
Mestna knjižnica Izola
da bo s 1.9.2014 knjižnica za uporabnike odprta po sledečem urniku : od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 13.00.ure.
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
’ • četrtek, 4.9. ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK KMETIJA;
•	od četrtka, 4. do sobote, 6.9. ob 20.00: koncerti JESENSKE SERENADE v sodelovanju z GML in Občino Izola. Cerkev sv. Marije Alietske, 4.9.: Capella Carniola: DE ARTE SALTANDI, Palača Besenghi (Glasbena šola Izola), 5.9.: Vokalna skupina Gallina KURJE GOSPE, 6.9 Mihael Hustelj Trio VEČERNO SOŽITJE .top pi
•	nedelja, 7.9. ob 20.00, Lonka: koncert JONAS SIMONSON & TETRA (Švedska), h Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO...
•	sobota, 13.9. od 9.00, Lonka, Park Pietro Coppo in Veliki trg: državna proslava PRIKLJUČITEV PRIMORSKE MATIČNI DOMOVINI Nastopili bodo MoPZ Izola MoPZ DU Jagodje Dobrava, ŽPZ Sinji galeb, Marjetka Popovski in Cvet v laseh, Trio Turn, Mef & NOB, Ne me jugat Osrednja slovesnost bo ob 11.00 na Lonki, ob 18.00 koncert Bunkerfest. V sodelovanju z ZBV NOB Izola, Občino Izola in J5KD Izola. Vstop prost. * 1
GALERIJA ALGA IZOLA
1 Septembra je na ogled razstava KDLU LIK KMETIJA.
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO MORJE Uiww»» M UKj* inljviMfco otKtobi*
»Andragoško društvo Morje Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola vabi k vpisu v novo študijsko leto 2014/15.
Vpis bo potekal na sedežu društva v Izoli, Verdijeva št. 1
-	V ponedeljek, 8. septembra 2014 od 9,00 do 12,00 ure
-	V torek, 9. septembra 2014	od 9,00 do 12,00 ure in
od 17,00 do 19,00 ure
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 4.9. ob 18.30: družinska komična pustolovščina ANTBOV;
•	četrtek, 4. in sobota, 6.9. ob 20.30, petek, 5., nedelja, 7., torek, 8. in sreda, 9.9. ob 18.30: biografska drama GLOBINA;
•	petek, 5. in nedelja, 7.9. ob 20.30, sobota, 6.9. ob 18.30: predpremiera francoske
drame GRAD V ITALIJI
•	ponedeljek, 8.9. ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dtama NEVIDNA ŽENSKA:
•	ponedeljek, 8.9. ob 20.30: PONEDEUKIZAZAMUDNIKE: komedija NEBRASKA;
•	torek, 9. sreda, 10.9. ob 2030: pustolovska drama VSE JE IZGUBLJENO
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitatU
ŠTM www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzota
www.facebook.com/art.izota	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 18.00-20.00, sobota 10.00-12.00; Art kinoOdeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-2030.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Od bluesa do pametne elektronike
Morda ni bilo veliko sonca, ampak izolski ljubitelji kulture, predvsem glasbene kulture, so letošnje poletje vsekakor prišli na svoje. Že tako bogat programje “šolsko” poletje zaključilo zavidljivo število dogodkov.
Šinobusi iz Novega Sada. Blues^rockinjroll in orglice
V sredo se je v Hangar baru začel štiridnevni Hangar blues and rock festival, na katerem so nastopili, the Bullets, Spoonful, Ivo Tuli trio, Matjaž Strehar trio, El Kachon band, Jimmy Joe band iz Trsta, Mojo band in novosadski Šinobusi. Koncerti so bili odlično obiskani, jasno, posebej v petek, ko je nastopil mojster kitare Jimmy Joe in v soboto, ko so publiko obnoreli najprej domači Mojo band, za konec pa še “par-tibrejkerski” Šinobusi. Hangar se je v letošnjem poletju dokazal kot lokal z izvrstnim potencialom za kakovostne koncerte in kjer poslušalci pričakujejo dobro glasbo, ki ni le okras sobotnemu pivu.
Če je Hangar blues and rock festival zaokrožil celotno dogajanje, pa niso bili nič manj zanimivi koncerti ostalih prizoriščih. V četrtek so v parku Pietro Coppo nastopili, že tradicionalno, bi lahko rekli, domači JazzLessNess,
že naslednji dan, v petek, pa sta prizorišče izkoristila Tubo Furla-nič in Marino Legovič v izvedbi Rock the pop.
Na isti dan, v petek, se je zgodil velik, pa čeprav promocijsko nekoliko (pre)omejen dogodek v letnem kinu Arrigoni. Tam sta Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav, ki kot vizuelna umetnika nastopata pod psevdonimom Izland, organizirala prvi festival
IZZA, na katerem so se predstavili JunesHelen, Ohm Fat, Lee-majik, Kleemar in Somelelse v audio vlogi in Virgin visuals, Kaja in Lea, Vjboc ter sami Izland v video vlogi. Festival je glasbeno povezoval še en domač artist, Je-susonecstasy ob vizuelni pomoči MTT stran 22.
Dogodek je bil prava poslastica za ljubitelje “pametne” elektronske plesne glasbe, pogrešali pa smo
le nekoliko glasnejše ozvočenje, ob katerem bi pretkano skovane sintetične glasbene teksture lahko prišle še bolj do izraza in, kot že omenjeno, nekaj več promocije, saj je bilo v Arrigoniju prastara za še več ljudi.
In končno smo prišli do sobote, ko so na Lonki nastopili Europe-an Symbolic Orchestra, projekt Bojana Cvetrežnika, člana Terre folk, v katerem se izmenjuje veliko šteivlo pretežno klasično izobraženih glasbenikov iz vse Evrope, ki so tudi v Izoli predstavili široko paleto glasbenih zvrsti, ki jih ponuja Evropska tradicionalna glasba. Poslušalci so koncert pospremili z navdušenjem, kar je glasbenikov vlilo še dovolj elana, da se le-ta, koncert, namreč, ni zaključil na odru, temveč kar na trgu. Kot je za tradicionalno glasbo, ki je nastala med ljudmi, za ljudi, tudi prav.	am
Izolski inovator David Kocjančič je zavihal rokave in izdelal prototip avtomata, ki povsem sam pripravi sladoled.
David Kocjančič je izolski podjetnik in inovator, ki je pred nekaj leti za enega svojih projektov, sistem inteligentnih hiš, prejel zlato nagrado na mednarodnem sejmu inovacij, za katero je dobil čestitke tudi od tedanjega predsednika države. Takrat smo se z Davidom pogovarjali o tem, kaj
danes pomeni biti inovator in povedal nam je, da moraš pač stalno o nečem razmišljati in nekaj “tuhtati”. Takrat je za konec prišepnil, da že razmišlja o novem izumu, avtomatu za sladoled, ki naredi vse sam. Očitno je od takrat minilo ravno prav časa, da se je ideja spremenila v stvarnost in prototip avtomata, menda je prvi tovrsten avtomat na svetu, že stoji v nakupovalnem centru Tuš v Kopru.
Pri tem zadnjem izumu gre namreč za prototip naprave za izdelovanje in serviranje sladoleda, ki je popolnoma avtomatiziran in tako deluje le s pomočjo robota ter brez pomoči osebja ali strank, upravljanje pa poteka skoraj v celoti preko mobilnega telefona. Produkt, ki je pred nekaj tedni ugledal luč s postavitvijo v največjem koprskem nakupovalnem centru, je že v uporabi in žanje izjemno dober odziv.
Avtomat bo David predstavil v petek, 5. 9. 2014 ob 13h v nakupovalnem centru Tuš v Kopru.
AM
Koncert pod dimnikom
V nedeljo 7. septembra bo Enzo Hrovatin s prijatelji pod dimnikom Arrigoni pričaral prav poseben glasbeni večer, ki se bo začel ob 20.00 uri.
Naslov niza treh skupnih koncertov, ki jih je Enzo Hrovatin v tem poletju pripravil ob pomoči glasbenih prijateljev je “Pesem ulice”. Prva dva sta se že zgodila. Najprej je v sklopu prireditve Izola pod volti nastopil, pod voltom v Alietovi ulici, nato pa teden kasneje še pred cerkvijo sv. Mavra. Sklop koncertov “Pesem ulice” se bo tako zaključil v nedeljo na magični lokaciji pod dimnikom nekdanje tovarne rib Arrigoni. Na ploščadi, kjer tovarne že zdavnaj ni več, a jo Izolani nosimo v srcu kot kraj, kjer so delale neštete pridne ženske roke. Enzova skladba »El porton«, z zgoščenke »Volana dismentegarte«, za katero je tekst napisala pesnica Dorina Beržan, je bila navdih za ta večer, saj poje prav o tem kotičku Izole.
Ponovno bo nastopil s Mapo Semikanta’, v goste pa je povabil še nekaj glasbenih prijateljev: Pianista in skladatelja iz Izole, Deana Semoliča, pevko Martino Feri, klaviaturista Mateja Bariča. Martina in Matej sta tudi člana zasedbe » Negratenera«, s katero je Enzo izdal zgoščenko »Enzo & Negratenera live« in z njimi tudi veliko nastopa. Za glasbo bo torej poskrbel Enzo s prijatelji, za stol pa boste morah kar sami, zato ga ne pozabite prinesti s seboj.	ur
Izdani na Festivalu slovenskega filma
Čez slab teden se začne 17, festival slovenskega filma v Portorožu in tudi letos se bo na festivalu v različnih vlogah predstavilo nekaj Izolanov. V tekmovalnem programu bodo med kratkimi eksperimentalnimi filmi predvajali film ( Davorina Marca, v spremljevalnem programu pa bosta Elvis Šahbaz in Paride Di Stefano “igrala" v dokumentarnem filmu Sosedje platna.
V sredo 10. septembra se bo začel uradni del 17. festivala slovenskega filma, neuradno pa bo festival dan prej o tvorila projekcija kratkega filma Žarka Petana, Na slikoviti obali in filma Zarota Francija Križaja.
Na letošnjem tekmovalnem programu bodo v kategoriji igranih celovečernih filmov predvajali filme: Avtošola Janeza Burgerja, Drevo Sonje Prosenc, Inferno Vinka Mdderndorferja in Pot v raj Blaža Završnika, v koprodukcijski kategoriji pa še Barbari Ivana Ikiča.
Na letošnjem festivalu bo v tekmovalnem programu, v kategoriji kratkih eksperimentalnih filmov predstavljen film ( , izolskega režiserja Davorina Marca, ki ima sicer še dva filma v spremljevalnem programu [Last few frames in Ellen). Med kratkimi dokumentarnimi filmi spremljevalnega programa, pa bomo lah-
ko videli tudi film Sosedje platna, režiserjev Simone Jerala, Aljoše Toplaka in Vesne Lutar, v katerem nastopata Elvis Šahbaz in Paride Di Stefano, (izolska ustvarjalca, ki sta na Kinu Otok predstavila skupinski glasbeno-vizuelni projekt “(cre)AZIONE” katerega del je sicer tudi Davorin Marc) ter Lojze Pečan, ki je bil posnet poleti v Izoli.
Ob bok uradnemu festivalskemu
programu bo v bivšem skladišču soli ob promenadi med Portorožem in Bernardinom predstavljen nabor filmov iz sodobne domače produkcije, ki so letos sicer zdrsnili skozi selektorsko rešeto, a jih nikakor ne gre tako zlahka odmisliti. Poleg izčrpnega pregleda široke slovenske odvisne in neodvisne produkcije bomo dodatno obeležili dogajanje v Monfortu s posebnimi predstavitvami. Tako bomo v če-
trtek skupaj s Podobo-glasbo pod drobnogled vzeli videospotovski aspekt skupine Laibach, petek bo posvečen Grossmannovemu festivalu fantastičnega filma in vina ter kratkemu žanrskemu filmu domačih avtorjev, sobota pa bo v znamenju lanskega dobitnika Vesne za posebne dosežke, krške Luksuz produkcije, in jagodnega izbora venomer družbeno angažiranih dokumentarcev z Luksuz delavnic. V sodelovanju z društvom Kraken in Obalnimi galerijami Piran.
Manjkal pa ne bo niti glasbeni program. V četrtek bodo nastopili Fake Orchestra. Mojster kitarist ter skladatelj gledališke in filmske glasbe Igor Leonardi s svojim glasbenim kolektivom slovenske in druge ljudske pesmi odeva v funk, rock, soul in afrobeat. V filmski svet pa je že kot mladostnik vstopil basist zasedbe Nino de Gleria, ki ga lahko ta dan ob 10.00 v glavni dvorani gledamo na platnu kot Roka v filmu Sreča na vrvici. V petek bodo nastopili Repetitor, glasniki mlade uporniške generacije iz Beograda. Trio preigrava mešanico post-pun-ka in garažnega rocka. V soboto pa bodo glasbeni del festivala zaključili Katalena, zasedba, ki velja za slovenski glasbeni fenomen, am
KuituROika
OLJČNO GLEDALIŠKI SPREHOD SKOZI CAS
IL TEATRO NEGLI ULIVETI -UNA PASSEGGIATA NEL TEMPO
GRBCI
BENESA
FORMA VIVA
5., 6. in 7. september ob 17.30.
12. in 13. september ob 17.30. Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Izoli ob 17.00.
II5,6 e 7 settembre 2014 alle 17.30. II12 e 13 settembre 2014 alle 17.30. Partenza dalla stazione principale dilsola alle 17.00.
20. september ob 17.00. Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Kopru ob 16.30.
II20 settembre 2014 alle 17.00. Partenza dalla stazione principale di Capodistria alle 16.30.
27. september ob 17.00. Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Piranu ob 16.30.
II27settembre 2014 alle 17.00. Partenza dalla stazione principale di Pirano alle 16.30.
Publika

**...**
Ogled predstave in prevoz na prireditev sta brezplačna. Rezervacije in informacije: zavod.publika@gmail.com
EK RP
Projekt »Kulturno Oljčna Rolka« sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna Kmetija Beno Bajda. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje.
Dializni športniki na lastne stroške
Rihterjevi niso imeli sreče. Po očetu, ki je bil ledvični bolnik so se z isto težavo srečali vsi otroci, trije bratje in sestra. Vsi živijo s transplantirano ledvico, Zvezdan in Sonja pa sta ob tem tudi dobra športnika in udeleženca evropskih športnih iger ledvičnih bolnikov.
Na nedavnih 8. evropskih igrah oseb s transplantirano ledvico in dializnih bolnikov je Zvezdan nastopil že drugič. Pred dvema letoma, ko so bile igre v Zagrebu je že osvojil nekaj medalj, tokrat se je s Krakovra na Poljskem vrnil s štirimi medaljami - tremi srebrnimi in eno bronasto.
-	Konkurenca je bila letos res huda, saj so sodelovali športniki iz kar 22-tih evropskih držav, vsega skupaj pa je bilo več kot 350 tekmovalcev. Tako kot je že v navadi smo tekmovali v zelo različnih športih, od kolesarstva in plavanja do atletike in takoimeno-vanih dvoranskih športov, kot sta bovvling in pikado.
-	V katerih panogah si osvojil medalje?
-	Uspešen sem bil v metanju žogice, pa dvakrat v bowlingu, žal pa mi je, da nisem uspel v metu krogle, kjer sem dobil medaljo pred dvema letoma v Zagrebu, vendar je bila tokrat konkurenca res huda in nekatere ekipe imajo trenerje ter priprave, jaz sem pa nekajkrat vrgel kroglo na njivi.
-	Kako ste se šli na Poljsko?
-	Z osebnim avtomobilom moje sestre. Kako pa. Tudi stroške prevoza smo plačali sami in delno tudi nastanitev, nekaj pa je prispevalo Društvo dializnih bolnikov Slovenije. Glede na to, da imam manj kot 400 eurov pokojnine si lahko mislite, kako sem moral varčevati, da sem privarčeval skoraj 1.000 Eurov za ta nastop.
-	Koliko vas je bilo v ekipi?
-	Slovencev nas je bilo 15, medtem ko je bilo Madžarov 70, Poljakov 65, enako kot Islandcev. V organiziranosti se ne moremo meriti z njimi in takšni so tudi rezultati.
Hit
Zahvala podjetju Live
Izolski Rdeči križ se javno zahvaljuje družbi Live d.o.o. iz Izole, ki je razumela stisko staršev šoloobveznih otrok. Podarila jim je 50 šolskih torb in jim s tem omogočila lažji vstop v šolo.	Rdeči križ Izola
-	Kaj pa tisti, ki so na dializi?
-	Organizatorji so poskrbeli, da so lahko šli na dializo ponoči med posameznimi tekmami.
-	Želje?
-	Da bi dobil skromnega sponzor-
ja, ki bi mi pomagal pri odhodu na takšna tekmovanja.	dm
Harmonikarji na morju
Potem ko so lani osvojili Triglav, s se je trideset harmonikarjev, kitaristov in basist glasbenega društva Bučar letos podalo na slovensko obalo. Prehodili so pot od nekdanjega mejnega prehoda Lazaret na Debelem rtiču, se ustavili v Ankaranu, Kopru, Izoli, Strunjanu, Portorožu, Luciji, Sečovljah in pristali pri Jorasovi hiši v Dragonji. Glasbeno društvo Bučarje leta 2011 ustanovil Simon Bučar (na posnetku v beli majici). Njegov namen je bil izobraževanje mladih harmonikarje in harmonikarjev. Na tokratni poti so se Bučarji pomešali tudi s kopalci v izolskem Simonovem zalivu, kjer so se pred igranjem sami osvežili v morju. Simon Bučar pa napoveduje tečaje diatonične harmonike tudi na Slovenski obali. L U.
Narava se zafrkava
Letošnje poletje je postreglo z obilico padavin, kar se je poznalo tudi na vrtu Šuštarjevih iz Jagodja pri Izoli. Tam so namreč zrasli celo do 2,7 m visoki in košati paradižniki, ki jih je bilo treba vezati kar s pomočjo lestve. In to ne bi bilo niti tako nenavadno, če ne bi to bili »pomidori samorastniki«, ki so se posejali kar iz domačega komposta, ki je bil razporejen okrog mladih sadik sadnega drevja (to je sedaj seveda v celoti prekrito s paradižniki). In ti paradižniki so bili bolj zdravi in so bolj obrodili od kupljenih, »šprica-nih« sadik....
Pa naj še kdo reče, da narava ne zna poskrbeti sama zase....
Dolores Š
Izolani osemkrat uspešni
in starejše, petek 16.00 - 17.30 OŠ Livade, letniki 2003 in starejše, petek 16.00 - 17.30 OŠ Livade, letniki 2004 - 2007.
Nogomet
MNK Izola: Adria 8:0 (5:0)
Izola, 30.08.2014, gledalcev 50 MNK Izola: Rupnik Anže, Gavrič Davor, Novak Luka, Brnadič Ivan, Vatovec Rok, Peroša Matej (Čosič Bernard 71’), Gavrič Sanjin, Mihailovič Nik (Čauševič Aro n 65’), Tomažič Tadej, Kremenovič Darko, Finkšt Niki (Knafelc Miha 60’) Strelci: 1:0 - Kremenovič Darko (2), 2:0 - Kremenovič Darko (5), 3:0 - Kremenovič Darko (9), 4:0 -Kremenovič Darko (19), 5:0 - Mihailovič Nik (41), 6:0 - Mihailovič Nik (49), 7:0 - Finkšt Niki (58), 8:0 - Kremenovič Darko (89)
Visoka zmaga na prvi domači tekmi
Za nami je prva domača tekma v prvenstvu. Visoka zmaga proti Adrii iz Mirna, 5 golov Darka Kremenovi-ča in suverena predstava. Naslednji teden gostovanje v Ajdovščini.
Že sam rezultat pove dovolj o dogajanju na tekmi 2.kroga prvenstva 3.SNL. Domače moštvo je pokazalo bistveno boljšo predstavo in nadigralo moštvo Adrie ter z navezo Mihailovič - Kremenovič, ki odlično sodelujeta v napadu 8 krat zatreslo mrežo nasprotnikov. 5 golov Kre-menoviča ga že v začetku prvenstva postavlja na vrh liste strelcev 3.SNL-zahod od koder ga bo ob podobnih predstavah težko izrinit. Moštvo deluje suvereno tako v obrambi kot pri pripravi akcij na sredini igrišča in v napadu, zato je bilo včerajšno tekmo užitek spremljati. Ekipa je zmago namenila našemu vratarju in kapetanu Anžetu Rupniku ob rojstvu sina, v nedeljo 7.9. pa se podajamo na gostovanje v Ajdovščino, kjer bomo ponovno lovili zmago in 3 točke.__________
Rokomet
V soboto bo ob 19.00 dvorana v Kraški po nekaj mesecih znova oživela. Začenja se namreč nova tekmovalna sezona v 1. NLB leasing ligi, v kateri kot edino primorsko zastopstvo sodeluje moštvo Istrabenz plinov Izole. O spremembah v ekipi, katero smo jo predstavili v prejšnjem Man-draču, smo že pisali. Pred startom nas je zanimal še pogled pogonske sile članske ekipe - trenerja Boruta Hrena na novo sezono. Jesenski del le te bo trajal od 6. septembra do 20. decembra 2014, pomladni pa od 14. februarja do 6. maja 2015. Letos šteje liga 14 članov.
-	S pripravami smo začeli konec julija, teden kasneje kot sem želel, a ni šlo drugače. Glede na okoliščine sem z njimi nekako 70 odstotno zadovoljen. Ekipo smo delali na novo, tako da uigranost še ni taka, kot bi si jo želeli. Nekoliko smo jo sicer izboljšali s pripravljalnimi tekmami in je za začetek prvenstva zadovoljiva, vendar raven še ni taka, kot bi si jo jaz in fantje želeli.
-	Kako so se novinci vklopili v ekipo?
-	Odlično. Peter Pucelj ima prepotrebne izkušnje v obrambi in upam, da bo z nami čim dlje, tudi Žan Popovič in Andraž Velkavrh predstavljata neko dodano vrednost. Žal se nam je poškodoval Amel Redžič in ga nekaj mesecev ne bo, veseli pa nas povratek Deana Dolenca, čeprav nanj sprva ne bomo mogli računati.
-	Prvi tekmec je Ribnica. Kakšen je sicer tekmovalni spored?
»Res je. Ribnica je bila lani četrta in je tudi letos vredna vsega spoštovanja. Vendar se v Kraški nikogar ne bojimo in startamo odkrito na zmago - kdorkoli je že nasprotnik. Točk ne bomo prodajali. Zatem gremo v Posavje in kar se Krškega in drugih gostovanj tiče: smo dovolj kvalitetni in izkušeni, da prinesemo točke tudi z gostovanj. Tekmece spoštujemo, a se jih ne bojimo. Gremo iz tekme v tekmo.
-	Spodbuda s tribun bo vsekakor dobrodošla.
-	Seveda. Jaz upam, da bomo tako kot lani imeli eno največjih gledanosti, želimo pa si razumljivo še več navijačev in dobrega vzdušja. Vem, da Ribari bodo z nami, to je sigurno in upam, da bomo prebudili tudi ostalo Izolo, da nas v čim večjem številu pride podpret.
Balinanje
Mednarodni balinarski turnir mladih U-14, v sodelovanju z BZS in občino Izola v izvedbi domačega kluba Korte, ki ga vodi predsednik Miran Kleva s sodelavci je bil imenitno organiziran. Dvodnevno druženje in tekmovanje mladih, je spremljalo lepo vreme in številni gledalci. Zmagala je reprezentanca Slovenije v postavi: Nik Švara, Gašper Polh, Žan Sodec, Matic Štraus, Jure Fabjan in iz domačega kluba Massimo Škrlič. Drugi so bili Hrvaška, tretji Monako, ter četrti Srbija. Balinarski klub Korte se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja.
Miran Kleva
Odbojka
Odbojkarski klub Izola vpisuje dekleta v društvo. Vse informacije so dosegljive na GSM 041-753 254 (Pe-šič) ali 031-886633 (Dragan), termini treningov so:
Ponedeljek 17.00 - 18.30 OŠ Vojke Šmuc, letnik 2003 in starejše, torek
15.30	- 17.00 OŠ Vojke Šmuc, letniki 2004 - 2007, sreda 16.00 - 17.30 OŠ Livade, letniki 2004 - 2007, četrtek 17.30 - 19.00 OŠ Livade, letniki 2004 - 2007, četrtek 19.00 -
20.30	OŠ Vojke Šmuc, letniki 2003
Skupina vadbe je, razen starosti, odvisna tudi od predhodnega znanja odbojke, fizičnih sposobnosti in drugih faktorjev, prehodi med skupinami so možni po dogovoru s trenerji, ravnotako so možne občasne vadbe v drugih skupinah v primeru zadržanosti v času vadbe lastne skupine.
Tarok
Tarokaši so pričeli z jesenskim delom tekmovanja 1.9.2014 v hotelu Delfin Izola. Odigrali so tri kola po 15 iger.
Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar, ki je osvojil maksimum 6 točk, sledita mu Marija Bolje in Novka Jenko s 4,5 točkami.
To je bil prvi jesenski turnir.sicer pa že 27. v tem letu.
Tarokaši so se tudi dogovorili, da se bodo udeležili turnirja v počastitev praznika Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, ki bo 8.9. v gostišču Jasna s pričetkom ob 16.00 uri.
V počastitev praznika Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava bo v ponedeljek, 8.9.2014 odprt turnir za posameznike v taroku v gostišču Jasna, Jagodje 24a.
Pričetek igranja bo ob 16.00 uri, žreb nasprotnikov bo 5 minut prej. Odigrana bodo 3 kola po 15 iger. Tekmovanje se bo odvijalo po pravilih Tarok zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo predvidoma okoli 20.00 ure , nakar sledi skupno druženje udeležencev turnirja. Ljubitelji taroka vabljeni.
Boris Debeljak
ŠPORTflR ŠOLfl R1RESTRRL
>PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE OD 1 - 6 LET
INFO:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM
Vztrajna oljčna muha
Potem ko je oljčna muha, ki ji letos očitno odgovarjata relativno vlažno vreme in temperatura, opravila svoje v strunjanskih oljčnih nasadi in še ponekod drugje - ter tam uničila okoli 20 odstotkov že tako skromnega letošnjega pridelka, se je množično preselila v Liminjan, kjer je nastal ta posnetek in tudi fotografija oljčne muhe s prve strani.
Kako deluje? Najprej zabode svoje ostro malo želo v lupino in vanjo spusti določeni odmerek kisline in nato jajčece, ki se hitro prelevi v rižu podobnega, a krepkega črvička. Ta požrešnež v nekaj dneh obkroži notranjost sadeže, poje maso in pod lupino pusti nekakšne rjavo-črne ostanke. Ko nima več kaj “za pod zob” zleze skozi črno luknjico, pade na tla, se zabubi v zemlji in naslednjo sezono vzleti v naravo kot nova muha. Oljkarji za zatiranje oljčne muhe uporabljajo insekticid perfekcion. Problem je nastal, ker ga tisti, ki nimajo posebnega izpita, (64 evrov) ne morejo dobiti. Pridelek oljčnega olja v Slovenski Istri bo za okoli 30 % manjši od lanskega.	fk
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole
Imela sem obdobja v življenju, ko sem se počutila tako melanholično in črnogledo, da sem kar šla na pokopališče, takrat se mi je to zdelo edino primerno mesto za moje počutje, in hodila med grobovi neznanih oseb. V tistem mirnem okolju, kjer sem lahko slišala pesem ptic, vohala močan vonj cipres, občudovala šopke lepo in z ljubeznijo urejenih rož ter slišala svoje lastne korake, sem gledala imena in priimke pokojnikov. Ne vem zakaj, ampak tista majhna črtica med letnico rojstva in letnico smrti me je najbolj gotovo prepričala o minljivosti življenja. V tisti, nekaj centimetrov dolgi črtici, je bilo zajeto vse življenje umrle osebe. V tisti črtici »od - do« so bile vse njene/njegove stiske, težave, bolečine, solze žalosti in veselja, lepi dogodki, načrti, izkušnje, skratka celo zemeljsko bivanje na tem čudnem svetu.
In prav ta črtica, nabita z dogodki, ki jih doživlja sleherni človek, mi je dala moč in me spodbudila, da sem se umirila, začutila dodatno pozitivno energijo, pospešila korake in šla boljše volje, ne več tako depresivna, iz pokopališča ven. Zdelo se mi je, da sem spregledala to nečimrnost, črnogledost, ki ti jo, če hočeš, življenje ponuja na vsakem koraku in vogalu tvoje usode. Moje razpoloženje se je spremenilo, postalo stabilno in začutila sem voljo do življenja, do izzivov, ki me še čakajo in so mi tako ali drugače usojeni na moji življenjski poti.
Saj bo nekega dne tudi moja črtica tam na pokopališču napisana in opozarjala drage osebe, sorodnike, znance in prijatelje o minljivosti življenja. Vse kar sem in kar še bom storila, vse moje slabe in manj slabe izkušnje,vse srečne in nesrečne dogodke, ki sem jih preživljala,vsa dobra in manj dobra dejanja, ki sem jih naredila in s tem prizadela ali osrečila meni znane osebe, vse bolečine in srečne trenutke, ki sem jih dala skozi - vse to bo napisano, ne samo v tisti črtici, ampak tudi v spominu oseb, s katerimi sem delila svojo življenjsko pot.
Zato se včasih sprašujem: »A mi je bilo treba to narediti? Je bilo nujno prizadeti to osebo? Je bilo neizogibno izreči žaljive besede, ko bi lahko uporabile druge, bolj spodbudne? Je bilo potrebno trmasto vztrajati pri izpolnitvi obljube, ki je bila težko breme za določeno osebo?«
In ko gledam in slišim kaj vse slabega delamo ljudem okoli nas, ko gledam kako jih hudo prizadenemo zaradi tega ali drugega razloga, morda zaradi kakšne zamere, napačne besede, neizpolnjene obljube, slabega dejanja ali prepričanja v drugačne vrednote, se sprašujem: »Zakaj to delamo? Zakaj postajamo neprizanesljivi do drugih? Zakaj jim ne verjamemo in onemogočamo uresničitev njihovih ciljev?
Ali z nesrečo drugega hranimo svojo samovšečnost in občutek moči? Je naše vodilo postalo imeti še več in vse tiste, ki so nam na poti do cilja in nas ovirajo zatreti?«
Oh kako si srčno želim, da bi naš cilj bil preživeti to kratko zemeljsko življenje srečno brez sovražnosti do drugih oseb s katerimi delimo usodo!
Vesela bom, če bo na mojem pogrebu veliko ljudi. To bo pomenilo, da sem bila oseba, ki so jo ljudje imeli radi. To bo pomenilo, da sem naredila kaj dobrega za sočloveka, sotrpina na tej kratki življenjski poti.
Za to se gre: Biti ČLOVEK. To je naše poslanstvo.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino. Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
-	Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tei. 070 902 430
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija. Tel. 041 281 948
ODDAMO
-	Oddam enosobno stanovanje, 39 m2 za daljše obdobje. 041 512 783
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	V centru Izole oddam sobo s souporabo kopalnice. Tel.: 041 925 976
-	Oddam stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel.: 041 312 887
-	Od 01.10.2014 do 26.06.2015 oddam 2-sobno stanovanje v starem mestnem jedru Izole zraven plaže Svetilnik. Cena za najem je 400Eur+120Eur stroški. Tel.: 030-939-472 ali na 040-902-290.

-	V starem delu Izole oddam dvosobno stanovanje od 20. 7. 2014 dalje za daljše obdobje. Tel.: 040 931 511.
-	Za daljše obdobje oddamo garsonjero v centru Izole. Tel.: 041 670 085
-	Oddam garsonjero v centru Izole za daljše obdobje. Tel.: 040 861 936
NAJAMEMO
-	V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961
-	Štiričlanska družina išče ena in pol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Cena do 400eur. Tel: 070 377-211
-	Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali Izoli, tel 070 530781-
Kupim zemljišče s pogledom na morje in manjšim objektom (do 30 m2) nad Izolo ali drugje na Slovenski obali. Plačilo takoj po ceni do 1.500 Eur za kvadratni meter. Ponudbe pošljite na uredništvo Mandrača - urednistvo@ mandrac.si ali Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola.
-	Ugodno prodam 3 hrastove sode velikosti, 90, 78 in 77 1. 031 73 73 47
-	Prodam ročni mlin za grozdje. Tel: 05 641 6316
-	Prodamo balirano seno (cca 150 bal) po ceni 2 Eur za balo. Lokacija: Šared. Tel. 041 721 220
-	Kupim pretvornik antenskega signala za staro TV. 070 702 454
-	Izredno ugodno prodam rabljeno kuhinsko pohištvo (smrekov les), manjši hladilnik, 2 masivni enojni postelji ter novo kuhinjsko mizo (bukev) ter 4 tapecirane stole in nov tiskalnik. Tel.: 06 411 72 75.
-	Prodam ribiški čoln Kvarnerpla-stika (4,5 m) z motorjem Jamaha 9,9 globinomerjem in_licenco za gospodarski ribolov. Čoln je privezan v izolskem mandraču. Tel.: 041 747 438
il 31. agosto e’ venuta a mancare al nostro affetto
Giovanna Juriševič
1931 -2014
Tutta la vita e’ stata circondata dai suoi čari. Prima dai cinque figli, poi dagli otto nipoti e infine dai sei pronipoti. Grazie p er essere giunti cosi’ numerosi, ed esservi uniti a noi per accompagnarla nel suo ul-timo viaggio nel cimitero di Isola dTstria.
Celo življenje je bila obkrožena z njenimi najbližjimi. Najprej s petimi otroki, nato z osmimi vnuki in zdaj še s šestimi pravnuki. Hvala vsem, ki ste jo, poleg nas, v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na izolskem pokopališču.
Ringraziamo commosi e riconoscenti tutti coloro che hanno espresso, in vari modi, la loro patecipazione in questo doloroso momento. In par-ticolare ringraziamo la dottoressa Mahne e il personale del IV. piano deli’ ospedale di Isola per averle allietato i suoi ultimi giorni dimostran-do grande umanita’.
I suoi čari - njeni najbližji Izola, september 2014
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
.5INL...ZUNAJ JE KAZPI5 ZA 5TIPENMJC...POMISLIL, PA BI TE PRIJAVIL,.
z vami od leta
I96l

Začetni tečaj fotografije z Zdenkom Bombekon

Izola, Gregorčičeva 21 začetek 18.9.2014 ob 17.00
ee;
Cin
O
Z
CD
CD

fe
5
o
o
Cm
2
z
3
info@lu-k

'Encrtitc dd s četrti
V petek 29. avgusta so v izolskem Muzeju Parenzana odprli razstavo o čipkarski šoli, ki je v Izoli delovala 55 let, od leta 1881 do 1936. Predstavljeni so dokumenti in veliko slikovnega gradiva s skicami za izdelovanje čipk ter vzorci teh izdelkov. Gradivo je bilo v veliki meri last Čipkarske šole v italijanski Gorici, katere predstavniki so se tudi udeležili prireditve. Še posebej je bila prisrčno sprejeta učiteljica čipkarstva in raziskovalka Rosita D’Ercoli, ki je tudi avtorica knjige o izolski čipkarski šoli. Ta razstava se je pridružila naši že obstoječi razstavi o idrijskih čipkah. Svoje so prispevale tudi sodobne izolske čipkarice z nizom svojih čudovitih izdelkov. Tako je v Muzeju Parenzana do 20. septembra na ogled verjetno sploh najbogatejša zbirka čipk v teh krajih doslej.
V organizaciji Radia Capris in Art Kina Odeon.so v izolski kinodvorani pripravili predpremiero dokumentarnega filma »Road trip na Eurosong«, ki prikazuje potovanje Tinkare Kovač in njene ekipe na tekmovanje za pesem Evrovizije na Dansko. Pred samo projekcijo je Tinkaro presenetil tudi kratek posnetek s še neobjavljenimi fotografijami iz Tinkarinega otroštva, izjavami njene mame Metke, glasbenega kolega Rudija Bučarja, radijskega voditelja Jana Jakopina in članoma njene skupine, Mitje in Marka Stropnika. Projekciji je sledil še pogovor s Tinkaro, vsi obiskovalci pa so uživali tudi v akustičnem nastopu, med katerim je Tinkara tudi premierno predstavila dve novi skladbi. Ocean in 2x2.