Strakaty zapel prvikrat Škroupovo „Kde domov muj", ki je po letu 1860 splošno priznana kot češka narodna himna. Ustanovnik in dolgoletni predsednik „Dramatičnega društva" v Ljubljani, dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteniški, je umrl dne 31. dec. 1909 v starosti 76 let. Bleiweis je bil svojčas tudi eden ustanoviteljev čitalničnega pevskega zbora, iz katerega se je pozneje izcimila „Glasbena Matica". Lev Funtek v Wiburgu na Finskem je predaval s tamošnjim filhar-monskim orkestrom Lisztovo „Hunsko bitko", Wagnerjevo „Siegiriedovo idilo" in Brucknerjevo simfonijo št. 2. Dnevniki hvalijo Funtkovo znanje in diri-gentovsko spretnost. Češka akademija znanosti in umetnosti v Pragi je razdelila sledeči nagradi: 1.) O. Ostrcil (za opero „Kunalovy aci") 2000 K. 2.) Ivan Kune (godalni kvartet op. 9) 800 K. Razun tega so dobili štipendijev in podpor sledeči skladatelji: Rudolf Karel (500 K), dr.O.Zich in V. Stepan (po 300 K), Jos. Konba (400 K) in Em. Jaros (200 K). Na belgrajski operi je angažiran Slovencem dobro znani poljski tenorist Orželski. Istotam sodelujeta v zboru bivši članici Slovenskega dež. gledišča v Ljubljani, Amalija Juvanova in Marija Pavletova. Tenorist Ernest vitez Cammarota je zopet angažiran za tri leta kot član Zagrebške opere. V Cesarsko-ruski glasbeni družbi so bili izvoljeni za častne člane: S. Tanejev, Anatol Liadow, S. Rahmaninov, Aleksander Skrjabin, Aleksander Veršbilovič in sledeči inozemski umetniki: /. Svendsen, Engelbert Humperdinck, Giovanni Sgambati, Hans Richier, Eugene Ysaye, I. Pade-rervski, Jos. Hofmann, L. Godowsky. Grof Sergej Tolstoj, najstarejši sin slavnega pesnika, je dobil prvo nagrado (500 Rb) za uglasbitev Burnsovih besedil pri razpisu „Maison du Lied" v Moskvi. Drugo nagrado (200 Rb) so izročili P. A. Vidalu. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga 176 (Zagreb 1909) prinaša konec Kuhačeve razprave o „Osobinah narodne glasbe, osobito hrvatske. Listnica uredništva. Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, vzlasti pa one gg. avtorje, ki si žele natančnejše presoje vposlanih a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, odgovarjamo izključno le v listnici. — Č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah. Mnogim c. dopisnikom. Naravnost deževalo je najlaskavejših pri-znalnih izrazov. Presenečeni smo bili, ker takega navdušenja za stvar in nezavidne hvale nismo pričakovali. Bodite prepričani, da nismo tako domišljavi, da bi nas pohvalni superlativi mogli motiti v spoznavanju našega nivoja in v stremljenju po spopolnjevanju. A veselilo nas je vendar Vaše toplo priznanje, ker dokazuje, da vživajo naša prizadevanja ne samo pri pretežni večini strokovnjakov temveč tudi pri širšem občinstvu čim dalje večjih simpatij, da imajo torej bodočnost. Najiskrenejša hvala Vam vsem za Vaše priznanje. Tudi mi ga včasih potrebujemo kakor solnce. Sicer se čutimo še dosti čile in krepke za nadaljni boj; da, za boj! A vendar se tudi v nas javijo semtertja želje po miru. Delavci se pač prej utrudijo kakor govorniki. Raditega Vas vse, ki ste nam izrazili svojo naklonjenost, in sploh vse prijatelje domače umetnosti srčno prosimo, da nam izkazujete Svoje simpatije tudi dejansko: s pridnim naročanjem (pa tudi plačevanjem naročnine!), s propagiranjem lista, s prednašanjem naših skladb, s sodelovanjem pri prilogi, osobito s poročanjem o vseh zadevah, ki se tičejo naše umetnosti. Če nam je pohvalna beseda solnce, ki nas prijazno obsveti, nam bo ono dejansko priznanje luč, ki nam daje tudi gorkote in življenja, ki ni samo lepa temveč tudi rodovitna. V tem zmislu Vam kličemo: Več luči, vzlasti pa več plodonosne toplote in delavnega priznanja! Glasbenim društvom sirom naše domovine. Naši v prvem sešitku izraženi prošnji za sodelovanje se je do sedaj le malo število pevskih društev odzvalo dejansko. Tako žalostnega vspeha bi se pač pri vsem svojem pesimizmu ne bili upali pričakovati. Vsako društvo šteje vendar gotovo več delavnih mož med svoje člane (v prvi vrsti bi bili to odborniki), ki so za glasbo, za napredek našega naroda, za svoje društvo toliko vneti, da samim sebi nalagajo mali trud poročanja ali vsaj pošiljanja programov in pospešujejo s tem vse tri omenjene smotre. Vzdramite se torej! Dokler še manjka le eno društvo med našimi sotrudniki, ne morejo naša poročila biti popolna. (Morda bodo „N. A." svojčas glavni dokument, iz katerega bo zgodovina posnemala, kaj se je delalo na glasbenem polju, in kdo je kaj delal. Vsako društvo si naj šteje v dolžnost, da si pridobi častno mesto v zgodovini slovenske glasbe in hkratu tudi pospešuje naš list in s tem posredno zopet glasbo sploh. Zato še enkrat: Vzdramite se! Pokažimo že vendar, da nismo le rodoljubi z besedo, da nam narodni blagor ni komedija temveč resni cilj, o katerem smo si svesti, da ga z domoljubnimi frazami ne bomo nikdar dosegli. Vzdramite se! Ne najdem času in položaju bolj primernih in krasnejših besed, kakor so one, ki jih je pel Wagner v svoji velikanski apoteozi glasbenega napredka, v svojih „Mojstrih-pevcih Norimberških": „Wach' auf, es nahet gen dem Tag, ich hor' singen im griinen Hag ein' wonnigliche Nachtigall, ihr' Stimm' durchklinget Berg und Thal: die Nacht neigt sich zum Occident, der Tag geht auf von Orient, die rothbriinstige Morgenroth' her durch die triiben Wolken geht!" Ali slišite? Glasbena zora! Dani se! Čas je! Vzdramite se! G. J. B. v B. Skladatelji načeloma ne dobivajo brezplačnih izvodov našega časopisa, ker se lahko zahteva, da je vsak glasbeno na-obraženi Slovenec naročnik „N. A." Honorar za Vaš prispevek Vam je gotovo že došel. Slednjič vposlani mešani zbor pride o priliki na vrsto, ako ga nam prepustite brezplačno. Prejema vposlanih skladb v bodoče ne moremo posebej pismenim potom potrjevati. Prosimo torej vse pošiljalce, da pošiljajo skladbe priporočeno, ako se boje, da nam ne pridejo v roke. »Mak žari ..." v Vel. L. „Kratka in odkrita ocena" bi bila: Nadarjenost, a pomanjkanje temeljite šole. Oglejte.si neznosno enoličnost harmonij v mešanem zboru, ki se izraža posebno v basovih korakih : g, h, g, d, a, d, g, d, g, d, a, d, g, d, a, g, c, g i. t. d. Nemogoči so kvintni postopki kakoršni so v 19. in 20. taktu, razvez terekvartakorda v 29. in 30. taktu, pisava glavnega četverozvoka v g-duru m :S*c namesto EP3 V primeru k temu oblične pomanjkljivosti že ne pridejo tako v poštev. Tudi moški zbor »Hrepenenje" kaže velikih grehov zoper oblikoslovje in harmo-nijoslovje. Kvinte v 1. in 2. taktu nas motijo občutljivo, ravno tako neznosen je konec v b-duru (namesto v g-molu). Brez solidne teoretične podlage je vsak trud zastonj. Nabavite si Foersterjevo izvrstno knjigo „Harmonija in kontrapunkt" (Cena 3 K 20 v) ter pridno preštudirajte vsaj prve tri dele. Potem se zopet oglasite s kako pesmijo „za poskusno", ki jo bomo radi pregledali in — če bo primerna — še rajše objavili. G. Jos. P. v Ljubljani. Izide v prihodnjem sešitku. Srčna hvala! Ad v D. (Dalmacija). Vaš „Intermezzo" sprejet. V drugem delu (d-mol) smo pri razvezu septakorda malenkost prenaredili. Moški zbor Vam je na razpolago, ker nam konec manj ugaja. Živeli! „Rosa" v Ljubljani. Veseli nas, da ste v obče zadovoljni z naša kritiko. Kar se pa tiče Bacha (velikega Sebastjana namreč) bi skoraj stavili, da bi Vam bilo nemogoče, dokazati Svojo trditev. Moški zbor kaže isto hibo. Vsled naglašanja dominantne harmonije (glavnega čveterozvoka) iz e-mola zgubljamo čut za tonaliteto (d-dur). Če bi ta nedostatek ne ¦ bil v Vaših skladbah naravnost kroničen, bi mu sploh ne bili posvetili toliko besed. Stvar se da seveda lahko popraviti, in če dovolite, storimo to mi sami. Z novim mešanim zborom se pa ne moremo sprijazniti. V obliki napravi vtisk raztresenosti radi množine večinoma neobdelanih motivov. Namesto okrožene oblike nam nudite bolj potpuriju slično sestavo različnih melodij. Kontrapunktna (imitacijska oziroma kanonična) mesta trpe skorej povsod pod ponavljanjem iste harmonije v dveh zaporednih taktih, h čemur Vas zapeljuje prepogostoma uporabljena imitacija v oktavi (Tako v 3. in 4., 6. in 7.,. 9. in 10., 11. in 12., 21. in 22., 27. in 28., 54., 55. in 56., v 59., 60., 61. in 62., v 69., 70., 71. in 72. taktu, boljše v 23. in 25. taktu). Tranquillo-stavek je bolj instrumentalnega (orgije!) kakor vokalnega značaja, spominja v fakturi nemala na nekatere Bachove predigre za orgije (n. pr. na ono o koralu „Es ist das Heil uns kommen her"), kar samo ob sebi seveda še nikak pregrešek ni; a za vokalne glasove se take legato-figuracije manj dobro podajejo. (Če bi se v tem oziru sklicevali na Bacha, bi imeli prav, toda v ravnanju s pevskimi glasovi nam ne sme veljati za vzor.) Sekvence v sekundah, kakoršne se nahajajo v 44., 46., in 48. taktu, so za današnja ušesa že nekoliko utrudljive. Ne zamerite! Mislimo, da pridete, uvažujč naše pripombe, do istega zaključka kakor mi. Moški zbor hvaležno sprejet. Z mešanim zborom blagovolite razpolagati. Naš poklon! G. Lačiški, Senj. Oba zbora sta neporabna. Brezlično vezanje anemičnih motivov, ki stoje vrhutega na slabih harmoničnih nogah! Taka bitja niso sposobna za življenje. Ker je tudi v stavku dosti napak, bi bilo za Vas in nas premučno, če bi se spuščali na podrobnosti. Kakor domnevamo, stojite preveč pod zadržujočim vplivom vsakdanje cerkvene glasbe. Podčrtamo: vsakdanje! Eminentni vzgojevalni pomen dobre cerkvene glasbe spoštujemo visoko. Navadno vsakdanje blago pa je domena nekaterih v formalistni tabulaturi tičečih organistov in cerkvenih zborovodij, ki jim teče iznajdba prav slabo. Ako nam ne zamerite, bi Vam ordinirali pred vsem dobro, tečno muzikalno hrano, kolikor mogoče različno, mnogo in samo dobro, in — last not least — vsak dan en prašek suhe teorije vmes. Potem zadobč Vaše melodije rudeča lica. Tedaj bomo tudi mi imeli pravo veselje z Vašo muzikalno deco, opazuje, kako čvrsto bo znala gibati svoje zdrave, krepke ude. G. I. L. v Št. V. Ako dovolite, da Vašo skladbo „Spomin" nekoliko pilimo, in če ne zahtevate honorarja, smo pripravljeni, jo o priliki objaviti pod pridržkom, da še ni bila nikjer natisnjena. Moški zbor „Na delo" Vam je na razpolago. O omenjenih pogojih se blagovolite izjaviti. (Sklep 17. feb. 1910). Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.