292. številka. Ljubljana, v četrtek 22. decembra 1904 XXXVIL leto. Istuna' vsa* dan svečar, atom oode^e m praamko, ter vetja po poilt prejeman aa avairo-ograka deSeie aa vee teto » a>% ae pol tet* 13 &, *a <3et*t leu 6 K 6U b, >a eden mesec s K sj a Za Ljubljano • tosujaiuca sa đon B*?setetoMK,Mpdl0tal2lLaa Četrt leta 6 K, aa eden meeee 9 K, Kdor bodi sam ponj, plača aa vee leto 28 K, « pol leta 11 K, aa četrt leta B K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 h Z* tuje delala tolike več, koakor anasa poštnina. - Efa naročbe brc* Istodobne vpofcirjatve naroCnine ae ne oaira — Za oznanila ae plaCuje od petaroatopne petit vrste po 1» bt Če aa oananilo enkrat tiska po 10 h. če se dvakrat, is po b b. št H trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj so tavolč franko vati — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovib ulicah ftt 0, is sicer nrednifttvo v 1 nadstropja, apravnistvc pa v pritličio Dpravnifttvn naj se blagovolijo posUjati naročnine, reklamacije, omenila, t. J, admiciatrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slov. ljudska stranka. iv. Slovenska masa ima tako malo narodnih kreposti, to je zavednosti, veselja do boja aa narodne interese, ljubezni aa svojo individualnost na gpn tja proti tujcem, vztrajnosti, delavnosti, požrtvovalnosti in discipline, da a ob o prav zaradi tega po pravici v skrbeh za prihodnjost. Tudt Slovenec ljubi svoj jezik, ali v boju za pravice tega jezika je mlačen; tudi Siovenec ne .jubi evoj h nasprotnikov, ali o t sti ljuti, požrtvovalni eneržiji v boju zoper tu,stvo in njega navale ni govora. Geslo »svoji k svojim«, ki je med Čehi in Poljski na gospodar skesa polju napravilo prave čudeže, je pri nas še dandanes brezpomembna fraza. Ki bi bilo to «lje kakor masa. Kar imamo, kar smo dosegli na vseh poljih, to je delo posvetnega r&zumništva in le posvetno razum-ntštvo nam more pomagati tndi naprej. Lahko bi ta izvajanj« še znatno popolmli, a!i že kar smo povedali, bo zadostovalo za spoznanja, da ia splošno narodnih nagibov ne kaže ogrevati se za splošno in enako volilno pravico. Soc. dem. jo zahtevajo, ker hočejo umuištro deposedirati in dobiti v roke oblast. Poljaki, Č^hi, Nemci Madjari nečejo nič vedeti o taki volilni pravici ne le iz strankarskih nagibov, marveč ker vedo, da bi njih mase nacionalno vprašanje potisnile med staro šaro. Z*to pa pravimo, da je neresnično, kar p še dr. Krek, da nam luč rešitve sveti edinote v ljudstvu. Splošna volilna pravica bi podprla in utr dila kicrikalstvo, za slovensko narodnost pa bi bila prava nesreča. S tem smo pri kraju s prvim pogojem, pod katerim se zdi dr Kreku mogoča ustanovitev enotne vseslovenske ljudske stranko. Drugi pogoj taki ljudski stranki je zveza vseh stanov, to je, da je sodelovanje v taki ljudski stranki onemogočeno vsem tistim, ki hočejo od nje izključiti kak stsn, v našem slučaju specialno duhovski stan. V tem ozira pravi dr. Krek: »Popolnoma umljivo se mi zdi s stališča moderno izobraženega človeka, da se smatra za prvo politično stvar boj proti cerkvenemu organizmu in nje govim pravnim zattopnikom, proti klerikalizmu, kakor pravijo. Moniet iki svetovni nazor in ž njim spojena politička načela se ne dado nikoli spraviti v soglasje s katoliškim pravcem in organizmom katoliške cerkve Boj je torej v tem oziru naraven Kdor misli, da je ta boj prva in poglavitna stvar, svobodno mu, toda v naših razmerah je po tem političnem načelu skupno delovanje nemogoče Takemu politiku manjka širšega raspoloženja, v katerem bi bilo mogoče združiti nasprotja. Njemu ni prva reč recimo: narodni obetoj, narodna omika, kak državnopravni ideal, marveč prvo mu je toj proti klerikalstvu. Tu imamo kontradiktorično nasprotje z bistvom slovenske ljudske stranke« Kar je dr. Krek tu povedal, diši nekoliko preveč po teoriji in filozofiji. Kar se tiče špeoialne narodno-na-predne stranke in nje vstopa v slovensko ljudsko stranko, bo t izvajanja popolnoma brezpomembna Res, da je slovensko razummštvo sprejelo moderni svetovni nazor, ali kot politična t.tranka ne smatra uveljavljenja ie tega nazora izvirajočih konsekveno za svojo prvo in najpoglavitnejšo nalogo. Narodno-napredna stranka je predvsem v prvi vrsti nacionalna stranka. Kot taka ima obračati svojo glavno skrb za zagotovitev narodnega obstoja, na pridobitev narodnih in političnih pravic, na povzdigo narodne omike itd. Uresničenje iz modernega svetovnega nazora izvirajočih konse-kvenc pride pri nji šele v drugi vrsti v pošte? in zato se absolutno ne more reči, da j: je boj proti klerikalcem prva stvar. To je narodno-napredna stranka že neštevilnokrat dokazala s dejanji. N hče na primer ne more t jiti, da ima narodno-napredna stranka na Štajerskem jako mnogo somišljenikov, | katere bi bilo lahko organizirati za boj proti klerikalstvu. Ko bi bil na rodno-napredni stranki ta boj prva reč, poglavitni smoter, bi na Štajerskem že davno vladale iste razmere, kakor na Kranjskem. Toda narodna stranka jo vedno narodnim koristim podrejala vse drugo in.trese in zato je glede Štajerske vedno vplivala v tem smislu, naj si skuša posvetno razummštvo sicer pridobiti kar mogoče vpliva in na) ne pusti duhov- tč ii - absolutno gospodariti, nikdar pa ni poskušala organizovati svojih somišljenikov tako, da bi ji bil boj proti klerikalstvu prvi namen. Isto stališče je stranka zavzemala tudi glede Ko roške in Istre, zagovarjajoč edinstvo vseh stanov proti narodnim nasprotnikom. Kakor smo izven Kranjske bili vedno le proti temu, da bi cerkveni organizem nacionalne interese izko riščal za svoje klerikalne namene, tako tudi na Kranjskem. Nijboijši dokaz Uga je družba sv. Cirila in Metoda. Vsakdo ve, da je ta drciba po svoji organizaciji in po svojih tendencah earnetitno klerikalna, ali ker obenem Bluzi naoijonainirn interesom, zato jo ravno posvetno raz-umništvo tako požrtvovalno podpira. Ko bi bil narodno-napredni stranki boj proti klerikalstvu prva reč, ne narodnost, bi gotovo ne podpiral« in vzdržev&la družbe, kakršna je družba sv. Cirila in Metoda. A še već! V deželnem zboru kraniskem so klerikalci od 1. 1895. v manjšim. Ako bi bil narcdno-napredni stranki boj proti klerikalstvu prva reč. bi bila svojo zvezo z Nemoi pa5 lahko izkoristila proti aerkvenemu organizmu in njega zastopnikom. Pa tega ni storila. Ne enega takega sklepa ni storila v tem dolgem času. S pomočjo te zveze je pač zabranila, da klerikalci niso mogli uresničiti svojih za narod po gubnih naklepov, ali dalje ni šla. Zveza slovenskih in nemških liberalcev je imela napram klertkalumu zgolj defenziven značaj. Nasprotno pa je krepko zavzemanje slo7enskih liberalcev sa nacijonalne kor s i d - -ksz, da so narodne zadeve tej stranki vzlia zvezi ostale prva stvar. Duhovskoga stanu kot takega narodne napredna stranka ni nikdar načeloma izključevala od skupnega dela v narodno korist Boj proti klerikalstvu se tudi ni začM zaradi razlike v svetovnem naziranju, nego saradi tega, ker je cerkveni organizem hotel ves nsrod vpreči v s > jarem, vse narodne moči i»k r *t :i za svoje protinarodne n»m-n~, ke je hotel vsa poti,,č t;, p< b ti in poteptati, kar ni s uiiio njrgovim namenom. Sžasoma se je ta boj saveda poglobil in čim dlje bode tr*|at, toliko ostrejši značaj zadobi. Morda pride tudi še čas, ko se bo nač«l< ma izključeval duh v a in stan od vsakega sodelovanja v javnem ž;v)|en:U, kakor to vidimo drugod Danes še ni tako, danes smo še na tem, da o kaki nadvladi duhovščino ne more biti govora, celo že ne o kaki kapitulaciji pred klerikalizrn m To pa tem manj, ker so duhovniki naimani svobodni stan, ker so svojim škof >m in rimski kuriji dolini brezpo/ojno pokorščino in torej ne morejo biti druz^-ga kot zastopniki in agentje tute organizacije, ki svojim interesom v-1uo p odreja interese slovenstva. Ne tajimo da se dobe tod in trn dubovmki, ki složoo edino le narodu, alt to so po cerkvenih nazorih slt*bi duhovniki. Dobri duhovniki so po t^h nazorih le tisti, ki služijo itključno le Rimu in njegovim interesom. Umljivo je, da je med ljudmi, ki imajo pred vat m narodne interese pred očmi in med dubovšdino, kateri bo cerkveni interesi prva s*rb, narodni interesi pa ie strankarska stvar, skupno delovanje jako oteiko čeno. M g 'če ie ks^Ofsszna, č- se doseže komproms g ed* gotov b stvari in še ▼ Um suA>*ju je vehzo vprašanje, kje se d<.-bi garaneja da se bo duhi-vščma kompromisa držala. It predstojećih izvajani zbaja s ozirom na dr Krekove pogoje trlede slovenske ljudske stranke naslednje: Ustinov tev take stranke je mogoča, ka ti kontradiktatoričnih na-proti. ni. Vprašanje o splošni n en»ki v »liioi pravioi namreč ni bistvenga pomena. Ne more se iti za to, ko >ko ljudi ima volilno pravioo in kaka )e, marveč da je prt skrb j-oo z* dobro in izdatno zastopstvo narod«. Z narod n*g» stališča je gotovo bolje, da ima slovenstvo n. pr. dvajset odločno narodnih z«st< pnikov. ki jih je itvohlo K poglavju o naši ženski vzgoji. ii V prvih Člankih*) smo so bavili z razmerami na onih zavodih, ki jih morajo pohajati Slovenke, ako Bi žele pridobiti nekoliko višje izobrazbe. Osvetlili smo odnošaje, ki vladajo na naših osemrazrednicab, meščanskih šolan ia učiteljiščih. Proostajajo nsm vzgojevalŠSa v pravem pomenu bo sede, takosvani internati. Iaternati, kjer se sprejemajo deklico v popolno oskrbo, nadomeščajo v gotovsm osiru življenje v rodb ni. Tu ni kontakta msd roditelji in hčerkami; zato jo velikega pomeni, da bo vo, kakim vplivom bo izpostavljeno gojenke oni Čsb, ko so stiki med njimi in očetno hišo skoraj popolnoma prstrgani. Kjer živi hčerka pri naredao zavedn.h roditeljih, pa-ralisuje ie njihov zgled msrsikak • Glej „S1. M " St. S39 in 140. Z nadaljevanjem smo se vsled nepričakovanih zaprek nekoliko aapoanili. potujčujoč vpliv šole; v vzgojevaltšč h je tako blagodejno vplivanje iaklju-čeno. Imsmo dovolj Žalostnih dokazov za resničnost naše trditve. Le poglejmo si hčerke prav uglednih narodnjakov, ki jih pošiljajo starši v razne eksotične zavode! Vračajo se iz tujine blazirana bitja; čamljajo v idiomu, ki naj bi bila francoščina, nekaj so čule zvoniti tudi o italijanščini, materinščini seve niso toliko kos, da bi se znale pošteno izraziti v njej. Čuditi se ni, Če potem kot samostojne gospodinje degradirajo slovenščino na stališče jezika, t katerem se občuje s posli! Na našem ozemlju imamo precejšnjo število Ženskih vzgojevališč. Internata 8 posvetnim vodstvom sta dva, in sioor nemška: Hutbov v Ljubljani in Hausenbtlchlov v Celju. Že zsdnj'Č smo imeli priliko kratko karakterizirati značaj in — vsaj v narodnom oziru — škodljivi vpliv Huthovega zavoda. O njegovem delovanju smo čuli od popolnoma verodostojnih oseb uprav novorjetno stvari. Neokusni dovtipi, ki Bi jih tu dovoljujejo Domske gojenke in učiteljsko osobje napram našemu jeziku in naši narodnosti, presegajo vse dopustne meje. čas je že, da posve tijo v to poklicani organi nekoliko pozornosti temu gnjo-zdu nemškega sovraštva in nemško nestrpnosti. Gojenke so zvečine Soveoke in Hrvatico. Zavod Emilijo HausenbtLohel je podobnega kalibra. Vso druge internate — kakih 18 po številu — imajo v oskrbi cer kveni ženski redovi, ki bo si na tem polju ženske vzgoje ustvarili monopol CombeB b bvojo motlo bi pri nas našel prav hvaležen delokrog. Trije ženski redovi Bi delijo teren: Uršu-linko z internati v Ljubljani, Šzofji Loki, Mekinah (Kamnik), Gorioi, Ce lovou in Trstu. V teh je vsepovsod občevalni jezik nemščina, [dasi jih pohajajo v pretežni večini slovenske deklice. Kdor razmere posna, ne bo preveč frapiran, če srečava vedno med oajvnetejšimi rasširjevalkami nemško kulture, bai sestre uriulinke. S koliko vnemo in ljubesnito ps vte-pavajo svojim gojenkam pri glasbenem pouku najrazličnejše nemško »Nationallioder«! In to na i i narodnosti tako noprijaano ženske žive z večine od slo venskih novcev Slične razmere vladajo v zavodih šolskih sester de N. D. v Šmihelu (Novo Mesto), Trnovem in G irioi. Š »iBke sestre s internati v Repnjah, Kočevju, Mariboru, Celju, Velikovcu itd. so bolj pravične napram našemu jeziku in so vsaj nekoliko ozirajo na jezikovno razmere svojega okoliša. Njim je namreč družba sv. Cirila in Metoda izročila svoje šole v oskrbo . . . Tužen je naš zaključek. Slovenci imamo samo dvo s i o v dekliški osomrasrednici, pa niti ene meščanske Šole, niti enega učiteljišča in niti enega internata, ki bi odgovarjal skromnim našim zahtevam v jezikovnem osiru Silna je škoda, ki jo trpi vslrd tega nsš ženski naraščaj intelektualno in moralno. Vse vprek bo toži, kako nam primanjkuje narodno samozavesti in narodnega ponosa; toda malokdo Bi prizadeva, da bi dognal vzroke toga žalostnega dejstva, ki no tiči nikjer drugje, kakor v m i* Bornem staoiu našega tonskoga šolstva. Ia tujih zavodov, k« j h protmarodna teno.n.« je tako očitna, prehajajo dekhee natrpane a neko talmi isobrasbo: dosledno občudujejo vse, kar je tuje, četudi v resnici ni velike vrednosti, na drugi strani pa čez mero prezirajo vse, kar je narodno in domače. Edin veselejši pojav, prava oaza v pustio ji, je u s t a n o v i t e v slovenske višje dekliške šole v Ljubljani. Ko se je leta 1896. po energičnem prizadevanja ljubljanskega mestnega zastopa otvoril ta prepotrebni zavod, Čutili smo pač vsi, da smo premagali mrtvo točko v razvoju našega Ženskega Šolstva in se začeli pomikati v smeri navzgor. Višja dekliška Šola je letos dosegla osmo leto svojega obstanka; lahko torej s približno gotovostjo presojamo, kakšne sadove je donesla, kakšen vpliv je imela na iao-brazbo naše mlajše generacije. Slovenska javnost je precejšne upe stavila v ta zavod. In ne zaman. Pedagoški uspehi ki jih je višja dekliška Šola dosegla, so bili kaj lepi; za probujo narodne zavesti med ženskim naraščajem si je pridobila neovrg^ivih zaslug. Vzlic temu je ta zavod, v katerem jo utelešenih toliko srčnih ielj našega na omejeno Število volilcev, kakor če ima dvajset zastopnikov, ki so dobili mandate po splošni in enaki volilni pravici, ki pa ne stoje na nacijonal-nem stališču ali smatrajo narodne koristi aa postransko stvar. Kar se pa tiče sveze vseh slojev, smo pa ie povedali, da načeloma temu nihče ne nasprotuje. Samo p.) sebi se razume, da so vsa ta razpravljanja samo teoretičnega pomena, kajti klerikalizmu sploh si z« ustanovitev slovenstvu služeče skupne stranke, nego le za interese Rima in ob tem se razbije vsak poskus ze činjenja. Vojna na Daljnem Vztokn. Podrobnosti o osvojitvi fora Kikvanšan. Iz Londona se poroča: Japonski prostovoljci, ki so bili določeni, da naskočijo for Kikvanšan, so pred navalom napisali na svoje kape in na obleko svoja imena, da bi se v slučaju, da padejo, takoj spoznali in bi ne bilo treba se posebe poizvedovati po njih identiteti. Prepričani so namreč bili, da se jih le malo vrne iz tega boja. In res je prve vrste do zadnjega moža pokopalo padajoče obzidje. Draga kolona je naskočila ruske pozicije z bajoneti in po deaeturnem krvavem boju potisnila Ruse iz prve permanetne utrdbe. Največje zasluge pri tem naskoka si je pridobil general Samejina, star veteran-samaraj, ki je s svojo izredno hrabrostjo in z blestečim svojim zgledom največ pripomogel, da se je operaciji proti foru Kikvanšan završila srečno in uspešno za Japonce. General Samejina je postal mahoma prvi junak v japonski armadi. Včeraj smo poročali, da je tor Kikvanšan prva točka notranjih portar-turških utrdb, ki so jo zavzeli Japonci. Tako se je namreč javljalo iz To-kija. Kakor se pa sedaj poroča z raznih strani, je jako dvomljivo, da bi bila resnična vest, da bi tor, ki so ga osvojili Japonci, spadal k glavnim notranjim utrdbam. Japonsko uradno poročilo namreč pravi, da so Japonci v svojem foru pač uplenili nekaj brzo-etrelnih topov, pušk in munieije, ne omenja pa niti z eno besedo, da bi jim padli v roke tudi težki topovi. Vsak glavni for notranjih utrdb je armiran s težkimi topovi. Ako se posadka umakne iz fora, ji je pač eventualno mogoče vzeti sabo lahke in navadne topove, popolnoma izključeno pa je, da bi ji bilo mogoče spraviti s pozicij težke kanone in jih odpeljati. Japoncem pa je v sicer previdno sestavljenem poročilu nehote le ušlo dragoceno priznanje, da so v zavzetem foru uplenili samo lahke topove, iz česar pa tudi sledi, da osvojena točka ne spada k glavnim notranjim utrdbam, marveč je to navaden postranski for brez velikega pomena in brez posebne važnosti. Japonci so se torej tudi to pot, kakor je sicer pri njih že navada, pošteno zlagali in s popolno gotovostjo lahko trdimo, da še ni majo v rokah niti enega fora notranjih utrdbi Zajeti parnik »Nigreoija". Iz Šanghaja se poroča, da je na parniku „Nigrecija", ki so ga Japonci zajeli, hotel uteči v Vladivostok kapitan ruske torpedovke „Grozovoj". Kapitan je imel sabo važne zemljevide in druge dragocene dokumente. Iz Tokija pa se javlja, da so bili na krovu „Nigrecijeu mornarji in Častniki z ruskih vojnih ladij, ki so internirane v Šanghaju. Pripomniti je, da se parnik „Nigrecija" ne nahaja v nobenem seznamku angleških ladij. Z mandžurskega bojišča. General Karopatkin poroča z dne 19. t. m.: V noči 16. t. m. so se naši lovci odpravili na rekognoseiranje. V nekem gozdu so naleteli na sovražnika, ga pregnali in osvojili japonske okope. V naslednji noči so lovci prodrli do drugih japonskih okopov, kjer so našli v raskem jeziku pisano pismo, da se naj vdajo Japoncem. V noči 19. t. m. so lovci pregnali Japonce iz okopov, ki Ščitijo železniški most preko reke Saho ter razdejali nasipe s piroksilinom. Na naši strani so bili ranjeni štirje vojaki. Ta operacija, za katero so se lovci pripravljali tri noči, je zelo važna. Japonci namreč ne morejo več rabiti mostu, ker smo v obližji zgradili okope, iz katerih streljamo na vsakogar, ki se prikaže na mostu. Vse to se je izvršilo po inicijativi in pod vodstvom stotnika Perakopova. General Saharov pa poroča z dne 20. t. m., da ni bilo zadnje dni nobenih bojev in da je ponoči 9 stopinj mraza. Poročevalec „Birževih Vjedomosti" brzojavlja iz Muk d ena, da je položaj japonske armade vsak dan težavnejši, dočim zaupanje v gotovo zmago pri Rusih z vsakim dnem narašča. Dnevno povelje generala Grippenberga. General Grippenberg je izdal, ko je prevzel poveljstvo druge mandžurske armade, dnevno povelje, v katerem izjavlja, da da brez usmiljenja ustreliti vsakega častnika in vojaka, ki bi se brez ukaza hotel umakniti. Kar ae njega samega tiče, nebo nikdar izdal povelja za umikanje; sicer pa pooblašča vsakega oficirja in vojaka, da ga sme na mestu ustreliti, ako bi mu kdaj prišel z jezika ukaz za umikanje. Priprave za sprejem balt škega brodovja. »Morning Post« poroča iz Tokija: It luke Yokozuho odhajaj > vsak dan transportne ladje, ki prevažajo topove, streljivo in druge vojne potrebščine na Peskadorske otoke. Za guvernerja teh ot kov, ki lež« med Kitajsko in otokom Formozo, je imenovan general Hoiio. Sodi se nam- ro d a, rodil marsikje brikdo razočaranje. Krive temu niso učne moči, ki store kolikor morejo, kriv je sistem, ki v svoji zastarelosti že z d a v n a ne o d g o v a r j a istinitim potrebam. Višja doklička šola je v nekoliko z grešila svoj cilj, ali da se pravilneje izrazimo, njeni ustanovitelji ji niso pravega cilja določili. Imeli so namen ustanoviti zavod, ki naj poda deklicam višjo izobrazbo in sicer — kakor se razvidi iz učnega načrta — brez ozira na Specijalne, praktične stroke. Stališče, ki so ga zavzeli, je bilo odločno zastarelo in neprimerno. Dokaz ni težak: Socijalno gibanje, ki z neodoljivo silo stresa temelje sedanjega družabnega reda, je provzročilo, da se je Ženstvo zavedalo odvisnosti in nesamo stojnosti svoje, vzbudilo se je v njem hrepenenje po zboljšanju položaja. Razlegli so se glasovi, zahtevajoči enakopravnost žene z možem: ženi naj se odpro vsi delokrogi, za katere je duševno in fizično sposobna, svobodno naj tekmuje z možem ne samo v nižjih poklicih in stanovih, temveč tudi na polju znanosti in umetnosti. „Pravica do dela in gospodarska neodvisnost", v tem bojnem klicu so se strnile naj markaatnejše zahteve ženskega sveta. To stremljenje ni bilo brezuspešno; ni se nam treba ravno sklicevati na Ameriko ali Avstralijo, ki sta pač klasični priči za popolni uspeh Ženskih prizadevanj. Tu pri nas mi lahko opazujemo, kako uspešno se bori ženstvo za dostop v razne stanove, kako postaja vedno važnejši faktor v javnem življenju. V teh razmerah morala je postati potreba praktične strokovne izobrazbe za ženstvo aktualna.Praktična strokovna izobrazba je postala oni glavni cilj, za katerim stremi moderna ženska vzgoja. Slovenci nismo bogati ljudje; v širših slojih vlada noto-rično siromaštvo, naši takozvani „ boljši* krogi se rekrutirajo večinoma iz slabo plačanega uradništva. Bolj kot hčerke drugih bogatejših narodov so Slovenke prisiljene, da mislijo na ustanovitev samostojne eksistence. Najboljša ilustracija tega dejHtva so statistični po datki višje dekliške šole. Izmed 298 gojen k, ki jih je imel zavod v osmih letih svojega obstanka, se je nič manj kot 90% posvetilo praktičnim poklicem (54% učiteljskemu stanu, 19% trgovskemu 17% drugim praktičnim poklicem) in le 10% j e imelo Bredstev, da so ostale lahko doma. (Konec prui. reč, da bo Rnideatvenski nspal te otoke, da bi si tamkaj pridobil bazo sa Bvoje brodovje. Preiskovalna komisija o hullski aferi so danes sestane v Parizu. V torek je te člane sprejel francoski minister aunanjih zadev, Deloassć Nekateri angleški listi trrfć, da skušaio ruski agentje pridobiti ribiče v Hullu sa to, da bi izpričali, da so se med njihovimi ladjami res nahajale japonske torpedovke. B Jtiško in japonsko brodovje Začetkom vojne so imeli Japonci 6 oklopnic I razreda, in sicer: »M kasa«, »Acahi«, »Š kišima«, »Ya-šima«, »Fajie ia »Htouze« ia 2 oklop nioi II. razreda: »Cm Jen« in »Fuzo«. Od teh oklopnic se je potopila »Haouze« spomladi; »Fuji« je zadela ob rusko mtno in je kas neje obtičala pri Mieotavskth otok h Ladjo so sicer za silo popravili, vendar pa je za boi nesposobna. Nedavno so Japonci uradno pri* z nali, da so izgubili o k 1 o p n t c o »Yašimac, pred nekaj tedni pa se je pred Port Arturjem potopila »Sikisima«. Od oklopnic ste torej Jsponoem ostali samo » M i k a z a« in »A z a k i«, ker stari ladji »C n-Jen« in »Fuzo«, zgrajeni v letih 1877. in 1881., pač ne prideta resno v poŠtev. Temu nasproti pa ima admiral Roždestvenski 7 oklopnic novejšega in najnovejšega tipa, in sicer: »Kujaz Suvorov«, »Orel«, »Borodino«, »Aleksander III.«, »Oiiablja«, »Nava-riu« in »Sisoj Veliki«. Razmerje glede oklopnih kri-žark pa je tole: Japonci so imeli sprva te-le oklopne križarke: »Yvat « »Yzamo«, »Ažurna«, »Yakumo«, »Azama«, »Tokiva«. »Kasuga« in »Nisin«. Od teh ladij ste se potopili »Azuma« in »Azama«. Japonska ima torej samo še 6 oklopnih križark. Roždestvenski pa ima te le oklopne križarke: »Dimitrij Donskoj«, »Oleg«, »Avrora«, »Ž^mčug«, »Izum-rud« in »Atmas«. K temu brodovju bosta skušali uteči križarki »Diana« v Saigonu in »Askold« v Ssnghaju. Takisto se morajo upoštevati še oklopne križarke »Rosijaa, »Groma-boj« in »Bogatir«. Torej bo Rusija razpolagala na Daljnem Vstoku ako se tudi ne upoštevata »Askold« in »Dana«, z 11 oklopnimi kri ž ar kam i nasproti 6 japonskim. Tudi proti križarkam II. razreda ima postaviti dovoljno število enakih ladij — takozvanih pomožnih križark. Edino, kar se tiče torpedovk, je Rusija na slabšem, fca&or Japonska, kar pa ni odločilno. It teh podatkov je razvidno, da šanse baltiškega brodovja niso tako neugodne, kakor se obče sodi. Klerikalna šolska reforma na Nižjeavstrijskem. D u u a j, 21. decembra. Poročevalec v deželnem zboru dr. G e s s -m a n n je izjavil takoj v začetku, de se pridruži spremembam pri novem šolskem zakonu, kakor jih zahteva vlada, ker je umerjen, da se cela za deva včled tega bistveno ne spremeni in ker tudi ni nasprotnik odločnega državnega vpliva na šolstvo. — Proti je govoril prvi post. S e i t z , ki je proglasil spremembe, ki jih zahteva vlada, za nezadostne ter je obžaloval, da vlada ni imela več smisla za mogočno ljudsko gi banje proti šolskemu zakonu. Med njegovim govorom, kakor tudi med govori posi. V o I k I s in Sobwarza I« galerija raisajala ne najnesram-nejši način. Seveda je večina sprejela spremembe k novemu zakonu, kakršne je nasvetoval deželni odbor, S e i t z e t i predlogi pa so bili odklonjeni Položaj b a Ogrskem. Budimpešta, 21 decembra Opozicije se je vendar že začel lotevati strah zaradi novih volitev v neugodnem zimskem času. Prišlo je zsradi tega le več opozicijskih poslancev k posl. K o a b u t h u s prošnjo, naj sastavi svoj vpliv, da se volitve ne ratp'Šrjo v najhujši simi. Kos-smh pa jo poslance osorno savrnil,da jih je Že leta in leta opominjal, naj ne nadaljujejo tako nepremišljeno obstrukoije; sedaj žanjejo, kar so sejali. Ve dar pa je med politiki še vedno dosti optimistov, ki upajo, da bo opozicija v seji 28. t. m. pripustila proračunsko indemniteto, da se izogne razpustu zbornice. Budimpešta, 21. decembra, član magnetne zbornice grof Janoš Z i o b y je s svojima sinoma vred prestji i v liberalno stranko. Budimpešta, 21. decembra. V seji poslanske zbornice 28. t. m se napravi zadnji mirovni poskus. Bivši naučni minister W 1 a s s i e • je nekemu časnikarju odkrito povedal, da si desidenti na vso moč prizadevajo, da se krita reši mirnim potom, vsled časar potem ne bo treba novih volitev. Položaj pa otežuje grof T is z a, ki noče n česar slišati o pogajanjih ter tudi Danielovega zakona ne opusti, ako se mu ne da jamstvo, da se mu dovoli poostreni poslovnik, ne da bi moral za to dati koncesije. Opozicija pa na drugi strani ravno tako osorno zahteva odstop grofa Tiste, preden sploh kaj pripusti ali se spusti v pogajanja. Budimpešta, 21 decembra. Manifest liberalne stranke izide v petek ali v soboto. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 21. decembra. Danes ali jutri so končno odloči usoda av-strijsko-nemške trgovinske pogodbe. Ako pa bi pogajanja bila zopet brez uspešna, potem bo nemška vlada takoj nato dosedanjo trgovinsko pogodbo odpovedala. Ako pa bodo imela pogajanja ugodni uspeh, potem se trgovinska pogodba najbrže sploh ne odpove, temuč dobi nova pogodba le določbo, da s nastopom njeno veljavnosti 1. januarja 1906 zgubi veljavo stara pogodba. Sedanje konference se sučejo odinolo okoli vprašanja glede izvoza in nvoza živino. Papeže - a naredba o kon-klavu. Rim, 21. decembra. Krakovski kardinal Puijoi je bil nedavi 0 pcz?an v Rim, da mu je papež osebno izročil svojo naredbo, vsled katere bo kardinal, ki bi pri prihod nji papeževi volitvi v imenu katere vlade koli podal veto proti kakemu pepeškemu kandidatu, strogo kaznovan po kanomčnem zakonu Dotični papeŽ&v edikt se najbrže ne obelodani, kar ae ureditev papeževe volitve smatra za notranjo vatikansko zadevo. Bolgarija in Srbija. Bel grad, 21. decembra. Bol garaki diplomatični agent v Bel-gr>..du, po kovnik Nehapčiev, jo v av-dtjenoi izročil kralju Petru pismo kneza Ferdinanda, v katerem govori o odkritosrčnem zbliževanju obeh bratskih narodov ter imenuje to zoi -Zevanje živijensko korist Kralj Peter je odgovoril diplomatu, da se popolnoma strinja v tem s knezom Ferdinandom ter si bo prizadeval, da se prijateljstvo razvije še trdneje in iskreneje. Bel grad, 21. deoembra. Nameravana nabava novih topov je provzročila posebno agitae jo nele med Častniki, temuč tudi v javnem mnenju. Delajo se stranke sa frauoo-ske, nemško in avstrijske fabrikate. V častniškem klubu je bilo že več predavanj o topovih. Predavanjem je prisostvoval tudi kralj. Kralj tudi priganja, da se ta zadeva Čimpreje reši. Finančni minister Pač u je baje v ta namen že sklenil pogodbe s nekaterimi bankami. Gibanje za ustavo na Ruskem. Petrcgrad, 21. deoembra. Guverner v Moskvi je ostro ugovarjal proti resoluciji, ki jo je sprejel ondotni občinski zastop v seji 19. t. m. Obenem jo aahUval mestni poglavar knez G a ! i c y o vsled poziva ministra notranjih sadov formalno izjavo, lakaj se je pripustilo rajšir janjo vprašanj, ki presegajo kosape teneo občinskega zastopa. Petrograd, 21. eUseraeva Mtuister notraajik aedev jo pie povedal časopisu »Besavabso« lsba janjo sa tri mesece, ker so jo preveč odločno potegoval sa ustavo. Tako so kaže povsod zopot reakciji. Vsem dobrotnikom in prijateljem živali! Plemenita srca prebivaliev mesta Ljubljane, kakor cele kranjske dežele, so v svoji splošno priznani milosrč nosti že opetovmo s hvalevredno da-režljivostjo po možnosti lajšala bedo živali, zlasti ptičev. Jesen se nagiba sopet k zatonu in približsjoča zima preti s vsemi v njenem spremstvu se nahajajočimi neprilikarni ubogim ptičkom, katerim ie usojeno prestmovati pod milim, a v tem času bolje rečeno namilim nebom, v prosti naravi. Poklicani se čutimo torej prositi vse dobrotnike in prijsteije pomoči poleti s svojim petjem nas raz veseljujočim, n pozimi trpečim ptičkom, trpinom, a nujno pomoči. Ali kako: Pristopite k našemu društvu in nam omogočite podpirajoč nas s svojimi prispevki napraviti ubožcem nove in več krmilmo ter preskr beti za mrzlo in dolgo zimo dovolj ptičje krme. Ta smoter našega društva se pi da le tedaj doseči, ako nas plemeniti prebivalci mesta Ljubljane, kakor cele dežele Kranjske s vseatr»nakim pristopom k našemu društvu podpirajo s svojimi prispevki. Dovoljujemo si torej še enkrat vse najsrčneje in ni)vd«nejše pro« ti, da nsš smoter v navedeni imen v svoji dobrosrčnosti po možnosti podpirate. Bog vsegsmogoČni naj vsem obilo poplača. Pristop k društvu naj so naanani »Društvu sa varstvo živali v L ub liani« samemu ali pa sledečim gg Rudolf grof Margheri, predse J mk; Alojzij Pauitn. društveni tajnik; Ferdinand Sehan, odbornik; Karol JoŽef Hamann, odbornik in Mihael Frančiš, društveni blagajnik — vsi atanojoči v Ljubljani. Društveni prispevek znaša 4 K za celo leto, kateri naj se dopoštje društvenemu blagajniku Mihaelu Frančiču, pri o. kr finančneaa rav nateljstvu v Ljubljani. Predsednistvo „Devštva za varstvo živali v LJubljani". Dnevne vesti V Liubljani, 22. deoembra. — Osebna vest. Deželni predsednik baron Hein je včeraj nastopil večtedenski dopust in je odpotoval na Sicilijo. — Imenovanja v deželni Službi« Deželni odbor ie imenoval računskega praktikanta, g Josipa Breganta, računskim (filijalom pri deželnem knjigo*od*tvu; računskega praktikanta, g. Josipa Sara bona, ofieijalom pri upravi de želne bolnice; »oLnlerj* g. Ivana Peklenka pa računskim praktikantom — Obč. svet Ijabljanski ima v soboto, dne 31. t. m. uo ši»rib popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanil« predsedstva m por. čila c žup>uov<>m dopisu glede spremembe nekaterih paragrafjv pravil in izvrŠevalnih določeb k pravilom Mestne hranilnice l,ubi|*.oske, o mestnega magistrata d »p s j glede delnega povračila stroškov v smis u 2 odstavka § 8 stavbna« r«d* za napravo ulic na bivšem D 1 C >ttov-kinem posestvu; o proračunu mestnega loterijskega posojila iu amorti začnega zesltda tega posojila sa leto 1905.; o prošmi s'ovtnskega trgovskega društva »Merkui« ia prispevek; O prošnji »Društva aa »gradbo učiteljskega konvikta v Liu^ham« za prispevek; o prošnji G rir Glau ber pl. Polčeve za pr«vohlo bremen preste isioč-tte mestni občini prodanih iu s 30,#'!im drŽavo.na posojilom obremenjenih parcel od njene hišne posesti ob Vegovih ulicah; o proračunu mestnega zaklada sa leto 1905 o pinudbah sa mestno vožnjo v troletju 1905- 1907; o prošnji Josipa F ereta za dovolitev razdelitve njegovih zemljišč ob domobranski £fayr Dalia v ptnlocji. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 292, dne 22. decembra 1904. oesU na *Uvb.š3a; o Hugona Ihls ponudbi glede regulaoije Slomškovih ulic ob p aestvu njegovega tasti Hanri^a Korns; o prošnji mestne otroške vrtntrioe Sofije Grumove sa priznanje II. slulbeno - starostne do-kladt-; o računskem sklepu mestne elektrarne za lato 1903 ; o proračunu mestne elektrarne za leto 1905.; o ponudbi Juri Auerjevih dedičev glede prolaje ledenioe v javnem nasadu ob Vegovih ulicah; o proračunu potrebščin mestnejra užitninskega zakupa z* leto 1905, in o neki dis ciplinarni zadevi. — Čfeof Strossmayer izpolni 4. f bruarja 1905 svoj 90 rojstni dan. V 0«tjku se je sestavi poseben meščanski odbor, ki dela priprave za večje s'avnosti. Rszdelile st> bodo tudi sp minske kolajne, ki p ti ie dal nspra\ ti ta odiior, in v kateri namen se je f-bralo 5000 K. Č talnica priredi svojemu prctektorju slavnostni koncert. — Pri „Slovencu" imajo vsa kovrstne židovsko navade, vsled česar mora občinstvo biti jako previdno, če se hoče obvarovati Škode. Eaa teh židovskih naval je. da ae »Slovenec« ne drži rnročil-*, ki ga dobi, nego jo že kako zvije, da u ame nekaj kronie več. Tako je dobil te dni od neke korpjraa'je insert t. Povedalo se mu j'j n&Unko, kako vel.kost n*j ima ta laser* t. »Slovenski Narod« in »Lai-bacher Zsg « sta se seveda držala na ročila in je veljal inserat 14 kron, »Sto eneca pa se ni d žtl naročila >a je računal — 37 K. Znat' se mora! Lju-je nej bođc u rej previdni, če se hočejo obvaruvati škede. — „Sfover.ec" — obreko-valec in Sažntk. Zopet enkrat se je izkazala velikanska obrekljivost in lažnjivost škofovega lista. Kaj je ta list vse pisal o „slabih posledicah plesnih šol" in kako je rohnel zaradi „hu-dodelstva proti nrarnosti." Sedaj je stvar pojasnjena. Sodna preiskava je dognala, da je bilo vse, kar je pisal rSlovenec", od konca do kraja zlagano in vsled tega je sodišče ustavilo vsako postopanje proti g. Rebku ml. in proti drugemu obdolžencu. „Slov." je to odpravil s kratko notico, ki jo je zasukal tako, da bi nihče ne uganil, kaj je prej pisaril in kako je čast kradel. Stefe, ki je Škotov list zapeljal v to blato in mu nakopal to novo sramoto, dobi morda zato kak pohvalni dekret! — Župan na Dvoru jc iz javil, da osian* samo še do Novega leta na svojem n eetu, potem pa d* odstopi od županstva. Ce to res stori, potem bomo reki', da je mož. Radovedneži. — Radi slovenskega bra-niteljevega govora pri lački obravnavi v Trstu se je bil raz vnel »P.ccolo« ter napisal članek, v katerem hoče dokazovati, kaka sira š-nska nepravilnost je to, ko je pri laški obravnavi, obtoženec je bil Slovan, govoril branitelj slovenski. »P;c-colo« je to žigosal, pri tempableknil tudi par neumnosti o »lingua del foro«. K*ko pa delajo laški od veto.ki. Neštevilno je bilo Že slovenskih obravnav v Gorici, pri katerih je samo laški odvetnik govoril laško. Zanje jc torej prav, da koncem čisto slo*enske obravnavegorori Uški odvetnik laško, nasprotno pii laški obravnavi pa ne bi smel slovenski odvetnik govoriti slovenski. To je logika! — Labi kažejo na tak način le svoje sovraštvo do slovenskega jezika, dragega nič To pa ee jim mora izbiti počasi in pokazati jim treba s njih zgledi, da se mora n*š jezik upoštevati enako z laškim!! — Lep kateheti V nedeljo zvečer okoli 8 i re je šel orožnik v Gradišču ob Soči v tam k a ji oje župnišče aretirat kaplana, ki se piše don GiusseppeCalligaris Ta sveti mož si je dovo'jeval z dek-letoi nedovoljene reči; baje je zapiral tudi dekleta v šoli po učnih urah ter potem v zadnjih klopeh uganjal Ž njimi reči, ki so kaznive. Cailigaris je imel pred 2 letoma neko obiavnavo radi ke uČitsljioe. Takrat so hoteli ljudje, da naj gre proč, ali dekan in Falconer sta se potegovala sanj, in ostal je. — Deklica, ki jo ssdaj naj- več priiadeta, je stara 10 Ifjt ter s*-; piše Tonel. Deklo je tožilo o bolečinah, p .vrdalo pa je, kaj se je zgodilo ž njo, Šele potem, ko so )o starši skrbno izpraševali. OSe je tu til, naj osti ne vsa reč prikrita, mati pa je p ljkla deklico k zdravniku dr. Lovi sonjj, ki je dtklio) preiskal in na *el poškodbe, 6torjene po Calligarisu. T«ko je priŠia vsa reč na d*n. Calli £er;s ima nekaj nad 30 let. Pri sebi je imel mater in sestro. — Tisti, ki imajo kuharice, so na boljem! — Repertoar, slov. gledališča* Danes ztečer je drugo in ne-prekhono poslednje gostovanje ruske dru ibe Nadine Slavjanske. Predstavlja se sijajno c prerojena igr* »Življenj* za oarja« z godbo iz stoimenovane opere od Glinke. Ru-binsttina, Berestovskega in dr. Sodeč po velikem uspthu prve predstave, je pričakovati, da tudi današnje go štovanje popi Inoma napolni gledaLšče — Prihodnja sh vrnska predstava, ki bi imela bti v soboto, mora radi norme na fcoličisi večer odpaati, zato ste pa v ponedeljek, u a dan sv Štefana, dve predstavi, in s;cer popoldne predstava za otroke: »Pepel k a«, zvečer p\ prvič v tej sezoni na novo uprizorjeni »Ro k o v n j a č i«. — Darilo« N-tmesto ver c« na krst) umrlemu g Škerjancu je da rovsl g A a t n Drčman družb) sv C r 1» »n Metoda 3 0 0 kron. — Umrl je v Kranju absolvi-rani g m ^azijski osmošolt c gospod Anton Šlambertfer, sin kran,-*r»£i notarja g. ^ 1 a m b e r g e r j a v starost« 20 l< t — Jugoslovanski almanah« Včeraj zvečer so se sestali v „Narodnom domu* slovenski, v Ljub Ijani bivajoči književniki, da se dogovore glede razvrščenja gradiva v „Ju-croslovanskem almanahu.a Sestanka so se udeležili: A. Derraota, Fr. Govekar, P. Grošel*, dr. Fr. IleŠič, I. Kostanje-vec,^ dr. Lampe, dr. Prijatelj, Regali, dr. Šlebinger, dr. Zbašnik in O. Zupančič. Razgovor je vodil urednik „Ljubljanskega Zvonu41 dr. Fr. Zbašaik. Za „ Jugoslovanski almanah* je poslalo svoje prispevke 11 pisateljev dr. Zbašniku, 14. Aat. Dermoti, 12 Fr. Govekarju in 8 dr. Lampetu. Po daljši debati se je sklenilo, da se v almanahu za slovenski oddelek določeni prostor razdeli sorazmerno inervem, „Duminsvetovi" na drugem, „Slov;\novi" pa na tretjem mestu. Vsaka skupina voli svoj jury, ki odloči, katera <; ia se sprejmo v almanah. Prispevki slovenskih pisateljev se skupno pošljejo koncem tega meseca v Belgrad. Kakor čujemo, bodo v almanahu zastopani skoro vsi najboljši slovenski pisatelji in pesniki in to z najboljšimi svojimi deli. — Slikarska razstava v Sofiji. Bolgarsko slikarsko društvo nSavremeno izkustvo" otvori 23. t. m. svojo razstavo v Sofiji. Kakor poročajo listi, poseti to razstavo več srbskih, hrvatskih in baje tudi slovenskih umetnikov iu književnikov. Umetniki, ki se ob ti priliki sestanejo v Sofiji, se bodo dogovorili o nadaljnem delu za zdru ženje južnih Slovanov na umetniškem polju in bodo definitivno sklepali o vprašanju glede prireditve II. jugoslovanske umetniške razstave. — Predavanja »Akademije1 v Idriji. G. prof, Josip Reioner je v nedeljo 4, 11. in 18. t. m. vaa-kikrat ob 4. uri popoldne sbsolviral svoja zelo poljudna predavanja o elektriki v telovadnici mestne realke Povprečni ob*sk 500 poslttioloav je za idrijske razmere uprav impozantno število. Pri predavanjih se je gospod profesor posluževal n alčn h fizičnih aparatov, ki so mnogo pripomogli k boljšemu umevan-e predavanj. Gosp. predavatelj j« žel mnogo pohvale od hrafeŽnih po«luSa'c9V, kar naj ga bodri k nadaljnemu delu za ljudsko izobrazbo. — Idrijska „Narodna čitalnica" je imala v soboto svoj občni »bor, kojega se jo udeleiilo precejšnjo štsvilo članov. Ntmaato sloibeno ■adrltnsga predsednika g. notarja dr. F r. Horvata je otvoril in vodil zborovanje tajnik g. realčni ravnatelj dr. Bevk, ki jo v kratkih potezah očrtal društveno delovanje v letu 1904 Z ozirem na društveno gmotno stanje se ni prirejalo dragih veselic in zabav, ampak je odbor težil za tem, da ae društvo gmotno povzdigne. Priredil se je Silvestrov večer, Vodnikova veselica, maska rada pred pustom, v zabavo članom pa je bilo tudi več družinskih večerov. Končno je prslital izjavo gosp. predstdnikt, da eventualne izvolitve več ne sprejme is razlogov, katero le že pri laribkem občnem zboru navedel, in katere je letošnje let . le še bolj podkrepilo. Blagajnik gospod davkar Krapi je poročal o denarnem stanju »Čitalničnem«. V l*tu 1904. je bilo skupno dohodkov 2233 kron 64 h in stroškov 2076 K 29 h, prebitka torej 157 K 35 h, v goto vini je denarja 83 K 18 h v hranil niči pa jo naloženega 74 K 17 k Dolg pri okrajni hranilnici in poso jiln ci v Idriji znaša še 2150 K. P/i volitvi so bili izvoljeni g. lekernar Danilo P i r c za predsednika, @rg davkar Anton Krapš, profesor JoŽef Reisner. učitelj E n g e 1-bert Gangl in FilipVidio za odbornike. R*čuns>.im pregledoval cem pa gg. elektrarnar J. Kogov-šek m J N o v a k. Pri določanju časnikov se je z vćčmo glasov sklenilo, da se »Slovenci.« veo ne naroči, namesto »Zevo Panonijo skoro še več svojim čitateljem, saj stvar posta]* vedno bolj zanimiva. — Občinski odbor na Humu pri Ormožu je izvolil so glasno g. kr. dvornega svetovalo« g. dr. Miroslava P loj a, državnega in dežr inega poslanca, veleposestnika i. t. d. v priznanje posebnih zaslu/ svej m »častnim obČanorr« — Roparski umor zaradi napačnega tisočaka. V Kapfen-berpu je 68letni kovač Ziegler katal v gostilni bankovec za 1000 kron. Bankovec pa je imel le na eni strani podebnost tisočaka na drugi ftrani pa je bila navadna Brečka. Tega seveda nista vedala hlapos, ki sta gledala »bsnkovec« od sosednje nv? Šla sta v temi za kovačem ga v gndu ub 1* in oropala za ničvr« d n pspir — Obravnava zaradi tržaških bomb. Dunajsko deželno s -dišče, ki je delegovsno za to zadevo, jo bo delilo v dva dela. Dve obrav n$vi se b^deta vršili zaradi veleizdaje pred porotniki. Pri prvi obravnaTi, ki se bo vršila v februarju, zagovsrial se b) p ser tržeškega magistrata F" e-lioe Vidusso zaradi veleizdaje, ktr je razširjal puntarske tiskovine. V dm./ obravnavi, ki je naperjena proti nekaterim članom telovadnega d'U štva »Societa ginnastiet«, k rr so s?» našle bornbe, pridejo na vrsto: aka demičn* slikar Napoleone Oocei cfiaal mestne davkarije Oskar 8u • ban, b vsi kavarnar Martalu* de Paul in dimnikar Just Salatei Pri obravnavah bodo tolmači — Joji iz pekla goril Včeraj popoldne je kuril« dekla Zroja-#kega mojstra in hUnega posestnika g Reisnerja peč. Ker le ni hotelo goreti, je »luŽkinja v peči, kjer so drva samo tlelo, nekaj popravljala. V istem hipu so se pa vneli plini in naenkrat je nastal pt k in v peči jc bilo vse v ognju Takoj so zaduhal', da smrdi iz peči po razsvetljavi e <» plinu, in poslali v plinarno po delavcu. Ko so le ti prišli, so odkopali na oesti plinovo cev, ki je bila po- čena. V tem, ko so kop: h je *adel neki delavec s krampom v kamen, vsled Česar se je ukresala iskra, ki je prišla v dotiko s plinom in naenkrat se je vnel in začelo je iz jamo goreti, kakor iz kakega vulkan akega Žrela. Ob istem Času so šli baš otroci is šol in na Resljevi oesti nisi čul drugega« kakor otroško vpitje: »Joj, iz pekla gori«! Delavci so os to morali prekopati na vs»ki s r*n: jame, iz katere je gorelo, zemljo <\ cevi in so jo potom tam zamašili, da se ni zgodila večja eksplozija Gevje morala biti počena vsled kakega tresenja, in le sreči se |e zahvaliti, da se to ni pripetilo v sobi ponoČ', kajti takrat bi se bili );udje v stanovanju orotoro zaduš Ii. — Tudi tatovi ss priprav« Ijajo za praznike. Posestnik Jakob Dolenc v Kon.unih ulicah it, 6; je včeraj zaklal prsšiča in dal 6 ki. sala hladit na vrt. Neki uzmovič je pa zvečer okrog 6. ure salo zavohal in ukradel. Oumljenca imajo i»r.-piki« — G. Oros'av Dolenc, trgovec in hišni posestnik v Woif.;vih u!:c-l Št 10, je včeraj pustil v veži etati škaf medu pitano?, Vi-ednega 75 K 60 vin. Neki Ut pa, ki bi tudi rad jedel slsdke potice, je porabil priliko in ukrad l šktf in med. — Psa je povozil včeraj zvt čer električni voz v Preflernov h ui> c»h. Pes je bil last nadvejvedovek" komorni k a podpolkovnika gosped* barona Webra. — Delavsko gibanje* Iz Amerike je \čeraj prift.o 15 Hrvatov in Slovencev. — li Podbrda je prišiu 70, iz Wesifilskega pa 50 Hrvatov — V Hfuštco se je r-dpeljalo 40 n« Jesenice 25, na \VtstfaUko pa 30 Hrvatov. — V Gospo HVtto se je odpeljalo 30 čuvarjev. — Izgubljene in najdene reči. M Lati Voje, želez.i.š u ćuvej. ie našel dva konjska pasa. — G spa F. M. je izgubila rjavo denarnico, v kateri je b;io 34 K denarja in nekaj drugih papirjev- — Najnovejše uovice. Celo zbirko Vereieagiaovih slik je kupi czr N kolaj. — V o j v r d k i n f a A I e k - a n d ris* 8aike - Kobu rl k* le sin v gradu Cdllenberg Z dob: I r. namene je tapustlapoi milijona, — Bolezen Henrika Ibsena se je prevrgla nekoliko na bolje, da ni neposredne nevarnosti za življenje. — Častnik — p »neverja-leo. IiLvova je iTg;nil 36'etai stotnik 15. polka A!. Sch umann. S^boj je vzel 500 K traričec ^a denarja in častniški focd 6700 K. — Pri požaru nekega ho tela v M ' n e a pI i s u je zgor . 4evet oseb. — Zaradi milijonske slc-parke Ghadvriok so morali i Clevelandu zapreti dve banki. — Samomor. 23 etni grof K a rei K u e n b u r g, gospodarski pristav v cesarski graščini VJ jč pr Brnu, se je ustrelil. — Rodbina Virchov je iz ročila beroiinskemu Btagiotistu 50.000 mark za omejitev umiranja otrok. — Zaslužena k&zen za krčma rja. V Heilbronnu sta bila gostilničar Buel in njegova žena obsojena vsak v štritedenski zapor, ker sta sloveče plzensko pivo mešala s manjvrednim pivom. — Junaški Srb v rusko-japonski v o i s k i. X» predlog vrhovnega armadnega poveljnika je czr N kola Srbu R a d o s l a v u Gjor g je vicu žd v mesecu maju podelil sa njegovo junaštvo v vojski Stanislavov red. Te dni pa je dob l za svoje junaštvo v b tki pri Liaojangu An n red viš.ega razreda. — Bolgarski eksarhat v Carigradu je zgorel. — Syvetonov oče baje h če podati sodišču dokaz, da je bil njegov ein umorfen. * Najmlai^i Kitajec na Dunaju. Dunajski lieti poročajo z nekakim ponosom, da se je te dn* na Dunaju rodil prvi K tsjeo. Žena kitajskega poslanika ~a dunajskem dvoru, gospa Lcyonj?-Č *ng je nsmreč povila zdravega dečka. S tem pa ni rečeno, da bi na Dunaju ne bilo dovolj drugih »K neearjev«, starih in mladih. • Kotel se je razletel v tovarni Podio na SuSaku ter je bil en delavec ub.t pet dolavoov pa so t iko ranjenih izvlekli is ognja. Z ^ruge strani se zatrjuje, da ja bilo ubitih več delavcev. Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v svoji 36. številki to le vsebino: Vabilo k seji upravnega odbora »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev-. — Naš obračun. — Naš denarni zavod. Konferenčna poročila. — Klcrikaliicm in mi. — Zborovanje „Saveze hrv. uči teljskih društava". — Dopisi. — Dru- štveni vestnik. — Književnost in umet nost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. 0 Čudno sorodstvo. Da zamere kdo postati svoj lastni tast, jo že mogočo, toda povsem novo jo, da miaijeniki cdš-1 iz dvorane Že po letnika medS.itzem in Gessmanncm i i bila burna. Potem je govcril naciora^c Ko lis ko. Ta je očital kršćanskim socialcem, da so le navidezno poti vladi, med tempa z veseljem .sprejemajo od nje naslove in redove. Skliceval se je pri te^. na GessmLnna Nekdo je pri tem imeoovtl Darschattovo ime. V u 1 k l je zjiklical: „Darschatta je spodoben človek i a nima ne redov n> naslovov!" Bielohlavvek: n Volkl bi rad d:bil kak red!u Klici: „Red kraljevega daklja naj dobi! Pasji red mu gre,a Obenem se je čulo pescemanje lajanja. Volkl: „L3 lajaite, saj se vedno obnašate po pasje!" To je b'!o znamenje za velikanski Vihar Krščanski socialisti so divjali fn so hoteli Volkla kar pob ti Slišalo se je nebroj naj-suro\ejših psovk. Deželni maršal je pretrgal seje in sklical disciplinarni odsik. ki ie Volkla za današnjo sejo izključil Posnemanje lajanja se je bilo uprizorilo na galeriji. Dunaj 22 decembra. Posl. dr. Kramar je v „Slav. Corr.* priobčil pismo, v katerem zavrača trdit\e dr Ebenhocha, da se je z dr. Derschatto pogajal zaradi češko-nemške koalicije, iz katere naj bi izšlo parlamentarno ministrstvo, ki bi imelo Derschatto za predsednika in Kramaru za finančnega ministra. Kratrai izjavlj ., da se z Dar-scbatto sploh nikdar ni pogajal o političnih rečeh. Petrograd 22. decembra. Predsednik zemstva gubernije Černig~>j, ki je obenem plemski maršal, je carju v imenu ?emstva brzojavil prošnjo za uvedbo re-f rm Car je na brzojavko zapisal, da jo ta prošnja drzna in brez taktna, češ, da se i.rmstva nimajo vt'kati v državne zadeve. Rusko-japonska vojna. Londo 22 decembra. Ja p.nci piipLsujejo zavzetju utrdbe K i k v a n č a n velik strategičen pomen, češ, da jim je zdaj omo-gočen splcsni naskok na vzhodne trdnjave Nasproti temu praviio K us?, da je K'kvančan le provi-i i ni utrdbi brez ve\jega po mena. Berolin 22. decembra. „Lcc-Anzeiger* javlja, da so bih Rusi, ko s) Japonci vdrlt v Kikvančan, v prvem trenotku tako presenečen', da šo streljati niso mogli. Vnel se je strahovit boj z bajoneti Rusi so bih vsi poklani. Ko je prihitel general Stosael z re zervo, p bilo že prepo/.no. London 22. decembra. O važnosti po Japoncih osvojenega fora Kikvanšan sa različno sodi. Vsa mnenja pa se strinjajo v tem, da for ne spada k notranjim utrd bam. 150 m cd imenovane utrdbe se nahaja drugi močnejši for, hi ima težke topove in s katerega se uspešno lahko obstreljuje od Japoncev osvojene utrdbe. London 22. decembra Japonci so zopet izgubili for K i k v a n š a n, ki so ga nedavno šele osvojili. Imenovani for je bil izpostavljen najljutejsemu ognju sosednjih forov. Japonci so zopet imeli velike izgube. General Nogi zahteva, da se mu nemudoma pošlje še 50000 vojakov na pomoč. London 22. decembra. „Daily Telegraph" poroča, da se je več z municijo in dinamitom otovorjenim ladjam posrečilo, dospeti v Port Artur. Gospodarstvo. — Nazpis dobave brzojavnih drogov. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trg. in c brt. zbor nisi v Ljubljani, da se bo dne 27 decembra t 1. pri poŠcnem in brzojavnem oddelku v Belgrsdu vriila poruibena razprava sa dobavo 5000 brzojavnih drogo?, in s cer hrasto vega leia. Natančnejši pogoji so vsak delavnik pri počtmm in brzojavnem oddelku v B-Igradu na vpogled. Prepia dobavnega razpisa leii v pi sami trgotske in obrtniške zbornice v L;ubljani na vpogled. pr-jT" b S» «» 2 aa dvojn. Bteklenic K lfr franko z zabojčkom itd 2 lončka centifo-lijskega mamila franko z zabojčkom K 3 60. Lekarnar A. THIERRY v Pregradi j»rl ltug-Mw!tl Slatini. Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdeikov, da jih kazensko zasledujem. 3176-8 Umrli so v Ljubljani: Dne 17 decembra: Jera Klander, mestna uboga, 65 let, Karlovaka centa fit. 7, pljučni emtizern. —Josip G * - 100- - 101- 40 10760 100-10 100-50 100-20 100- Blago' 100 40 100*30 10055 119-75 98-'20 118 75 101 — 101 "25 100- -101 95 100-15 100- 50 10*2*40 108-60 101- — 10120 101*20 101- 100-75 101*75 98'50 9950 100 — 306 651 308 65 100*60 101 60 186- -276-1H3 — 305 — 298*— 270 — 95 — 131 10 20-75 478 -79*-88--68-53 75 28-70 66*— 74 — 622 - 88*- 188-— 280 -165 50 316 — 307 50 277 99 *— 13-J 10 2175 489- — 83-— 92 50 73 70 5.r* 75 29 70 70-79 — 532 — 88-80 PraSke žel. indr. dr. Trbovljske prem. družbe Av>tr. orožne tovr. diužbe Češke sladkorne družbe \ .t l M l e C. kr. cekin ŽO franki . 20 marke . Sovereigns Marke . 648 75 649 75 1632 - 1641- 674 25 801-50 802 50 249 bi) 250 50 654 — 658*— ' 495 496 — 2352 - 2362 - |j 616-- 517 — 1 307- S1J-- 534 50 535 50 180 - 182 — 11V2 11-37 19■< 6 19-08 SS'dO 2356 2» 88 2397 117-57 117-77 95 35 254 25 484 6- Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. decembra 1904. Trnu In. Pšenica za april Rž „ april Koruza „ maj Oves „ april 50 50 50 50 10 > 9 7^6 7 68 723 Efektiv. Vzdržno. Meteorologično poročilo Viiinak nad morjem 306 2. rirednji zračni tl.tk 7i» 0 mm Čas opazovanja Stanje barometra V mm rt v> t— -5 £ S fl Vetrovi Nebo 21. 9. zv. 748 3 — 43 el jug megla 22 7. zj 747 5 — 6*8 al. jvztaod megla n 2 pop 745 9 — 32 m ez /etr sk ro jas. Srednja včerajšnja temperatora —3 2* oormale: -2 2°. — Padavina 0 0 ram ? -t ■ .h ' «*V »iS jc. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega ljubljenega soprega in očeta Frančiška KanHja nam je doSlo od razn'h strani to liko iarazov sožalja ter tolažbe, da se nam ni mog *če vsakemu posamezno zahvaliti Zahvaljujemo se torej tem potom vsem OLim, ki so nam bili v težkih urah v oporo; predvsem velečastiti duhovščini si. pozimi hrambi iz črnega Vrha. ki je korporativno z zastavo spremila nepozabnega rajneega na zadnjem njegovem pota, zastopnik'>m občin idrijskega in logaškega okraja, ter vsem posameznikom Istotako lepa hvala ia lepe vence. Vsem izrekamo najprisrčnejso zahvalo. G o do vič, 20. decembra 1904. Žalu oča rođbroa 36rr*7 Ksnkeij - Grudnova. Hotel „Ilirija". Usak petek sveže 3706 Z velespoStovanjem F. NOVAK, hotelir. Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da j« B gu Vsemogočnemu dopadlo v avoji neskončni previdnosti nafio preljubljeno mater, staro mater in taščo, gospo ANO TERPINC po dolgi, mučni bolezni, previđeno a sv zakramenti za umirajoče, danes, dne 21. decembra ob b. uri zvečer, v 78. letu njene starosti k Sebi v boljSe ži?ljeLje p klicati 370^ Truplo predrage rajnice se bode preneslo v petek ob pol 4. popoldne, na pokopališče na Žale k večnemu počitku. Sv mafie zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabno rajmeo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kamnik, dne 21. decembra 1904. Ittfust, Mi an. i ft» it in Tet imu . sinovi. — i * 'tanju B šilroj. rM'ei'pinvt hči. — Mianja Teipinc roj f*/##€*, •Jutija rM\'i'ffinv roj. Mgtiv, Mšefetu* i>ipinc roj. Msatt itiaik, Jvsipintm 9W*jp£atC roj M+u<*le»'t snehe. — Eva takta, .fkJiaaku, iaffust. M tttttja in MVmrel 'kVergaiaac ter Ao//o#M«#a, f Itafti-ušit', Jiifaa, Stana in B'erm B'idmar, vnuki in vnukinje. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Zahvala. rrvha Vaen onim, ki do se v toliko rastnem številu udeležili aaaaaajega i> pi»kojnega gospoda Ivana Škerjanca občinskega svetnika, hišnega posestnika itd. v Ljubi.a ! izreka se tem potom najiskrenejsa zahvala. Posebno se pa se sreuo zahvaljuje za zadnje eastno spremstvo Ijublja: župana gosp. Iv. Hribarju, gg. Tianom občinskega sveta (jabljamakega, ki m uoštevilno izkazali zadnjo čast srojeinu pokojnemu tovarišu, g. F r. K o 11 m .s ». u. predsedniku „^Iestne hranilnice ljubljanske*4, gj;. uradnikom stolnega ii]e>ta Ijali ian-Bkaga, slavnim deputaeijam vseh pri pogrebu zastopanih društev in poiefcao b tvom ^Ljubljanski Sokol**, rSlavec*i in .Ljubljana", ki so poslala k grebu številne deputacije z društvenimi zastavami, nadalje združenemu pevsk.- mi zboru „Ulasbeue Matice-, „Ljubljane- in „Slavca** za ganljivo p(;t kapeli in cb odprtem grobu, „Ljubljanski društveni godbi" za tola/...i. godbo in končno vsem darovalcem prelepih vtneev. V Ljubljani, dne SI. decembra 10o4. 3707 Dobiva se povsod! J.BUZZOLIM delikatesna trgovina V i J«if» Jani. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izve d iz: voznoga reda. Veljaven cd dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ Ob V2. ari 24 m poaoci os bn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez S^lcthal v Aussee S Inograd, Čez Kleir-Reitiin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Tonfabel, Beljak, Celovec, F.anz^nsfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Manj ne vare, HoS Francove vare Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob H. ari 54 m dopoldne osobm vlak v Trbiž, Poatabal, Beljak, Celovec, Ljubno, Selathal Solnograd, Lend - Oastein. Zeli ara See Inoroost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vi. k ▼ Trbiž, tSmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo-akovo, Ljubno, čez K le n-Reitling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v re, Prago direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz 1 in U nareda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. ari '23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo fnana st Franzeusteste, Soluograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljhk (M<> ak v r«t unektni voz 1. in II. raz ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob h, ari 10 m dopoldne osobni vlak z Du m.ja tez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove vare, Karlove var , Heb. Maiijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregene. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ar. 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada ^ez Klein-Reitliug, iz Svyra, Linta, Bndejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, F'rancovih varov, Prage in Lipskega. — PROUA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Obobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mehta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b. uri M5 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponori samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vl*ki: Ob 6. uri 49 m zmtraj, ob 10. uri bV m dopoldne, ob 6 nn 10 mz\e er. Ob t>. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okr. bra. — Cas prihoda in odho.ia je označen po srednjeevropskem ca.su. ki je za 2 min. pred krajevnim ča^om v Ljubljani Zaradi velikanske zaloge se bodo prodajali do 1. januvarja HK)5 vsi zimski predmeti po zelo znižanih cenah: zimske suknje x x x ■Isterji (šport.snkoje) kožuhi x x x x x x kožuhi (/a ulico iu potovanje) x x x x o Mek o za gospode in dečke) x x x x x x x x x x x xjopice x x x x x x |>aletoti x x douhle-ovratniki plašči (Brunnenmiiutel) xxx otroški plasrki in kol jcr ji s kožuhovino v »Angleškem skladišču oblek" t Ljubljani, Mestni trg §1 5. Z odličnim spoStovanjem 369i 2 Oroslav Bernatović. Glasovir se zaradi amrti lastnika takoj proda. Stari \\i št. 12, III, nadstr. 37U8 Zeli se kupiti že obrabljena Ponudbe naj se dopošljejo Alojziju Jerše v Borovnici. 2-2 Pekarija se odda takoj v najem. Kje — pove upravnižtvo nSlov. 3680 -2 Naroda**. Trgovskega pomočnika popolnoma zmožnega namostojnega do pisovanja, sprejme takoj ali h 15« ja-nuvarjem VM~> 3696-1 J. Knišovic, Jesenice. Klavir ali pianino dobro rhfftnjen ku^1 preti takej la>|i pla5». N=»alo*/ pove uprtvnl&'vo ,,Slov. Naroda." Večja gostilna se odda v najem v velikem trgu na Dolenjskem, bli/.u želez, postaje s 1. jamu arjem afl iebruvarjem 1(.*0[). Vee se izve v upravm&tvn „Slov. Naroda"4. 3TC3-1 ki zna razsekaiati, se tdkoj sprejme. Plača 11 gld., hrano in ntaimvanje, ter 5"razseke. Kavcije je trel>a .">0—100 gl. T. VRUS, Čabar pri Prezidu, H vatsko. Dobro vpeljana zavarovalnica za življenje, sprejme takoj zmožne akviziterje proti visoki proviziji in stalni plači. Ponudbe na upravni^tvo „Slov. Naroda- pod „stalni zasluže'*". 4 pari čevljev HbT~ 7ta sumu a lil. 3-ltil. -ajg se £aradi nakupa ogromnih množin prodajo ia to smešno nizko ceni'. Par moSfcih, par Eenakih čc?lje? črnega alt rja?eg*;i u«nja a kapicami za aravav vanje z noteo st>itimi u»nj. podplati, tiajaov. oblike, dalje :>ar mulkih in i.ar žet sicih modnih če?lj©r, ve-leeleg, ličnih in lahkih, fsi 4 pari sa samo gld 2 6^» Za naročiter zadostuje dolgost. Po p^Taet ju raapoSilja raa^usiijalmca Ce*#lje*f A. Gelb, Krakov, fit. 40 . Eamena dovoljena ali denar nazaj, rizik > torej iakljaCen 36ti* 100 yeder bslega m 3663-3 300 vedar rdečsga ima še po najnižjih cenah ua prodaj gosp. Schalk v Še-niči. R sntsto kave, Saj a la pogoato n e p ri m o r n i h vrst kakao, dajajte otrokom izključijivo Ivana IIoda redilno čokolado iz sladnega ===== ekstrakta == ali pa Iv.uia llott.i železnato redilno čokolado iz sladnega ekstrakta. Se dobiva v lekarnah in dro-guenjah. 1P04: Velika zlata drž odlika 3020 lz delo valni c o živil Ivan Hoff, Stadlau. Pijte in to graševine, klevnera, traminca, burgundca prodaja graščina Dugoselo na Hrvatskem (poŠta in Železniška postaja). 3591—5 Ustanovljeno 1. 1862. , Telefon štev. 584 X>T7i^^J, VIT.* IiafSOrStrf*lšS-e *7\9 vogal Burggasse S3S£ i. peci navadnih in tudi najelegantnejše ——— opremljenih. ———— Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulaoljske p ~ - polnilne peči od K 15 — naprej. ' Štedilniki, ognjišča - strojna ognjišča Plinove peči, peči z železnimi peČnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. si*-u *»*^££?&S?*to Balade in romance - Urške in epske poezije — Nove poezije trije zvezki, elegantno vezani po 4 krone. — Četrti zbornik poezij elegantno vezan 4 krone 50 vin. priporoča kol £+-• primerno božično darilo -+i založila, lrr*L5igra.m.a, 3590-9 Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v I j j uJ •! j;i m'. Bogata izbera vse slovenske literature! Klau^rjev j Triglav' najzdravejši vseh likerjev. CUNARD LINE. Prva direktna parobrodna vožnja TRST-NEW YORK In .im <5 Voda! Prvainedina domajatvrd k^za_vs e_vo d oy o dne naprav e. Inženir in vodni teliniU ■tavbenl pod|etnlk Fran Josipova cesta 7 ▼ Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po rmernlh cenah. - Tehnične izjave so brezplačne. _ Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdka, so vsakočasno na razpolago. Otvoritev kavarne pri JAJCU"! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije 3700 1 pri ,Zajcu' na Rimski cesti 24 t* (t. j. na vogalu Rimske! Bleivveisove in Tržaške ceste) kavarno kjer mi bode mogoče post rezati z najboljšo kavo, z raznimi gorkimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tndi z raznimi svetovnoznanimi likerji in drugimi fiuimi in pristnimi domačimi žganimi pijačami. V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderui biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov, ki se oddajo v drugo roko proti nizki odškudnini. Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, steklenlčnih tir tuzemskih in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. BV Oddajam tudi vse pijače in jedila čez ulico. Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor tudi naručila za razne Lr'>ujf po poljubnih cenah. Za vsestransko blagonaklonjenoat in obisk moja restavracije in kavarno ee najudaneje priporočam Awflu4tin ZafeC 3901 9QR Skoraj nov piano proda prov ceno 3078~8 Amalija £učtć v Vipavi. Božična in novoletna darila. Preske zdravilne 3199-6 šunke pripoznane od vseh zdravniških kapacitet kot najboljše. V. CHMEL Praha, Spalena ulica št. Cenovniki zastonj in franko. Žive ribe se dobe 3593—2 v trgovini z ribami in delikasami J. C. Praunseiss, Ljubljana. 1200 klg, v zalogi. Zunanja naročila se izvršujejo točno. liJB BI 1—i 1_j 1 1 □ Primerna božična darila «9 O I ali soha Prešerna Val. Vodnika v velikosti 42 cm za K 7*—, kip barona Vege modeliral Iv. Zaje v velikosti 30 cm za 4 krone doprsni kipi^f Jurčiča, Kersnika, Levstika. Slomška, Vodnika in Tolstoja a 3 k<-one - ter se dobe pri tvrdki JERNEJ BAHOVEC trgovec v Ljubljani. 3624 3 Za gg. trgovce! Slovenski skladni koledar zlepim ozadjem infirmotiskom kakor tudi različne božieue in novoletne razglednice ter božične jaslice * priporoča 3586—4 Ivan Bonač v Ljubljani nasproti o. kr. glavne pošte. 7 Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Baike in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 2-148 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona- 1. 1831. pnob-čevat svoje bajke in povesti jeostrmel 8'oven8ki svet nad hi gabo zakladnico dorjoiSliije oar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obl ko v kakr&ni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je b«Io pristno narodno. NabirajoC narodno blago in nrir bčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinovo spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer; „Banovi huzarji in Iliri" bros 3 K, 8 poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poStnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in poveeti o Gorjancih. I. bros. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poStnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Lav. Schv/entnerja W I4u»»l|uui Prešernove ulice 3. Najlepše in pravično 6o|ično darilo za gospodinje je nedvomno PFAFFOV ftivalni stroj, kateri odgovarja z ozirom na ===== mnogostransko uporabo in ličnost vsem zahtevam gospodinjstva. ============ f.J0$Foi šivalni stroj se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja. 3489—7 PFAFFoni stroji se za umetno vezenje izvrstno uporabljajo. SogaJ* ^afogo pri: JC, Tscfiinl*clnu v IijuBljani, ^odnijs^c ulice žfev. 4. I Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejsib kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je agodno zavarovanje aa doživetje in smrt z zmamsujočimi se vplačili Ugodna priložnost V za nakup. V nekem večjem trgu na Dolenjskem, 15 minut od železniške postaje, je pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj tvorniška naprava z vodno silo 20 konj. moći. Vprašanja: Celje, poštni predal 33. 363J-3 Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 9P rr z s> j o m na. zavarovalna banka v Prag"l, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalfje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vn«*»Locl MluvnnMko • narodnu upravo. 3 -147 V*» pojasnil* d^j«: Generalni zaston v Ljubljani, fle^ar pisarne so v laatnej bančnej hiši sami* a*«*w<. 15fc. Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižj.h cenah Škode cenjuje takoj i'i najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Novosti modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. 2973-20 1H JCedosežno največja božična in novoletna razstava. Zaradi opustitve različnega i papirnatega in galanterijskega blaga kateri je v jako veliki zalogi, prodajam istega 13o ja lro i?ni^an i It cenah. Blago je razstavljeno v mojih prostorih in si ga lahko ogleda vsak, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča 3668—3 FR. IGLIC trgovec s papirjem in galanterijskim blagom LJUBLJANA. * Mestni trg štev. ii. * LJUBLJANA. mr JCedosežno največja božična in novoletna razstava. ~W ti 2. Patent HATSCHEK !;252 20 itj gt er nit "(zakonitolzajamčeno oznamenilcTza ASBESTNI£CEMENTNI SKRILJ.) ■ttttSŠ1 EternittovarneLUDVVIG HATSCHEK ^,^8.!!!!™!!.'!™!!!°' buje vsem vremenskim vplivom, ne Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu potrebuje poprav, je laiVa, lična in cena. '[°°r- Avstnjako. ix./i.,iBerggasse *. AndrasSystr. 33. ogrsko = Zah evajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstvo za jnžae potraj ine: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2. I Izdelovanje oprem za neveste. tanovljeno leta 1870 Lastni izdelek Lastni o o o zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospođe in dame in trgovina za opreme C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanie oprem za novorojence. Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan TtTiti. Iitif *"">n in tisk .NArodne tuk.ru.*. 29