Matija Gubec KMETSKI KRALJ LJUBLJANA 1925. Izdano v spomin kmetskega praznika na Krškem polju, dne 23. avgusta 1925. Li Založba »Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani". Tisk tiskarne .Merkur" v Ljubljani. -A tmv - v ^ i ' f ‘\ ■ ^ V ' ‘ , . i>V * „ . : - .-■ - msm •"< -. i /M J v Us ■ s Ti,rsi‘C ; : .: % > ■ •. '.'»:'• y.V-■ ,’W v. ./•V': IliSSS' ‘ < v '*§ f 1 ' > > i/a« -v? •!/■'• -v. V' • •••■■• . ; .- •v.::v H šČ:jk-A / < ' y ' -' V*./' ' / S ■> > , i, , - - * •Kv ,-rv'-' ' v • •- -s- . . , •. • •- ■ # • ^ *X ' ; Matija Gubec KMETSKI KRALJ Izdano v spomin kmetskega praznika na Krškem polju, dne 23. avgusta 1925. LJUBLJANA 1925. Založba »Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani". Tisk tiskarne »Merkur" v Ljubljani. 47260 ww Kmečki stan pred 300 leti. Dandanes je vsa zemlja razdeljena in vsak kos zemlje ima svojega lastnika in gospodarja. Kosi zemlje pa niso vsi enako veliki. Nekateri kosi zemlje merijo na tisoče oral ali joliov, drugi zopet nekaj sto oral, prav majhni kosi pa merijo komaj nekaj kvadratnih metrov. Toda kdor ima večji ali manjši kos zemlje, ga ima v lasti oziroma je njegov lastnik. Tako je dandanes. Ni pa bilo vedno tako. Tudi naši predniki so zemljo obdelovali. Obdelo¬ vali pa so zemljo, ki ni bila njihova last. V starih časih so imeli naši predniki zadruž- n o zemljo. Velika rodbina je bila združena v z a - drugi. Zadruga je bila lastnik večjega ali manjšega kosa zemlje in člani zadruge so zemljo obdelovali in na svoji zemlji živeli od dela svojih rok. Prišli pa so v deželo tuji gospodarji, Nemci, ki so vpeljali pri nas nov red. Na Nemškem so v srednjem veku vladali k r a - 1 j i. Nemški kralji pa niso bili le vladarji, ampak so bili po tedanjih postavah tudi lastniki vse zem¬ lje, nad katero so vladali. Če je nemški kralj v zmago- 6 vili vojski podjarmil kakšno deželo, je vsled zmage postala vsa dežela njegova privatna lastnina. Kralj pa vse zemlje ni mogel obdelovati sam s svojimi ljudmi. Zato je oddajal ker cele dežele svojim zvestim v najem. To so bili razni plemenita¬ ši, knezi, vojvode, grofje in baroni. Kralj je dajal cele dežele v najem ali posamezni osebi do njene smrti, če pa je hotel kakšnega plemenitaša še po¬ sebno nagraditi za njegove zasluge, je dal celo deželo v najem rodbini plemenitaša za tako dolgo, dokler rodovina ni izumrla. A tudi knezi, grofje in vojvode niso mogli obde¬ lovati sami s svojimi ljudmi celih dežel. Zato se tudi oni oddajali velike kose zemlje v najem zopet svojini zvestim služabnikom, ki so tvorili plemstvo nižje vrste. To so bili navadno vitezi, ki so si sezidali na njim dodeljenih posestvih mogočne gradove. Graj- ščaki pa zemlje tudi niso obdelovali sami. ampak ob¬ delovati so jo k m e t j e , ki so imeli grajščinsko zem¬ ljo v najemu, in to ne samo do smrti za svojo osebo, ampak d e d n 0. Kos grajščinske zemlje, ki ga je imel kmet v najemu od grajščine, je podedoval tudi njegov sin, toda ne kot lastnik, ampak zopet le kot najemnik. V najemu pa niso imeli visoki in nižji plemeni¬ taši zemlje zastonj, ampak so morali plačevati kralju naje m n i n o. Oni so bili zavezani kralju pomagati v vojski in plačevati so morali kralju letno določeno svoto denarja. Nižji plemenitaši so morali plačevati najemnino zopet knezom in jim pomagati v njihovih ( večnih bojih. Kmetje pa so morali ort pridelka, ki jim ga je dajala v najem oddana zemlja, oddajati graj- ščaku deseti del pridelka ali desetino in dolo¬ čeno število dni so morali hoditi obdelovat zastonj grajščinsko zemljo. To zastonjsko delo se je imenovalo tlaka in kmetje, ki so morali hoditi na tlako, so bili tlačani. Ta način razdelitve zemlje imenujemo fevda¬ lizem. Kakor pravimo mi dandanes, da odda kdo komu kakšno njivo v »št ant«, tako je dajal nekdaj kralj cele dežele plemenitašem v »f e v d«, visoki ple¬ menitaši zopet nižjim, ti pa kmetom. V tedanjih razmerah kmet torej ni bil sam svoj gospod, on ni bil lastnik tiste zemlje, ki jo je obdelo¬ val, ampak je bil navaden grajščinski hlapec ali tlačan. Polagoma pa so postali knezi, vojvode in grofje zelo mogočni in so celo kraljem odrekali svojo pokor¬ ščino. Brez pomoči plemenitašev je bil kralj ničla. To so plemenitaši kmalu sprevideli in so kraljevsko moč nad seboj zelo omejili. Toliko hujše pa so pritiskali na nižje plemstvo, to pa zopet na kmete. Tako je postal kmet-tlačan počasi popolnoma brezpraven. Nad kmeti so sodili g r a j š č a k i. Bila so v deželi sicer tudi kraljevska sodišča, toda na- pram grajščakom so bila sodišča brez moči. Kme¬ tom, ki so se pritoževali zaradi različnih okrutnosti svojih gospodarjev, je sodišče dalo sicer prav, ker pa ni imelo na razpolago potrebne moči (vojakov in Žan- 8 darjev), da bi svoje razsodbe tudi izvršilo, so ostali kmetje brez varstva in zaščite in so bili na mi¬ lost in nemilost izročeni samovolji in objestnosti graj- ščakov. Objestnost grajščinske gospode sčasoma ni po¬ znala nobenih mej več. Grajščinski hlapci in valpti niso pobirali kmetom samo desetine, ampak so jim pobrali, kolikor se jim je zljubilo. Na tlako so gonili ljudi, kedar jim je to padlo v glavo, in so od dela iz¬ mučene kmete-tlačane pretepali do krvi. Pred pohot¬ nostjo grajščinske gospode in grajskih hlapcev ni bila varna nobena kmečka žena in nobeno kmečko dekle. Plemeniti vitezi pa so prirejali na svojih gradovih raz¬ košne pojedine in veselice, pijančevali so noč in dan in igrali za visoke svote. Marsikateri grajščak je za¬ igral cele vasi s tlačani vred in tlačani so tlačanili in plačevali desetino onemu, ki je v igri dobil. Kmet ni bil več človek, ampak navadno živinče, ki ga pelješ na sejm in prodaš ali pa ubiješ. Tak je bil položaj slovenskih in hrvaških kmetov pred 300 leti in sploh vseh kmetov po vseh deželah, kjer je vladal fevdalizem. Pomoči ni bilo nikjer, kajti tudi visoka cerkvena gospoda je živela tako kakor so živeli plemenitaši, razsipno in razkošno in tudi ob¬ širna cerkvena posestva so obdelovali tlačani. Le tu in tam se je našel med priprostim ljudstvom ubog župnik ali kaplan, ki je imel za kmete-trpine to¬ lažilno besedo. Bogatejši župniki pa so držali z graj- ščaki, ker so tudi farovške grunte obdelovali — tlačani. 9 Prva znamenja svobode. A' srednjem veku je bila za vse ljudi glavna stvar vera. Takrat še niso poznali narodnega vprašanja, tudi ne socijalnega vprašanja, ampak vse življenje se je sukalo samo okoli vere in verskih vprašanj. Kljub velikemu pomenu vere v tedanjem času pa je versko življenje čimdalje bolj propadalo. V starih knjigah beremo naravnost grozne stvari o življenju tedanjih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so imeli vero samo na jeziku, njih srca pa so koprnela samo po posvetnem blagu in po posvetnem uživanju. Velikanski prepad, ki je zazijal med resničnimi ver¬ skimi nauki in med zlorabo vere v posvetne namene, je moral roditi lepega dne odločen odpor proti zlo¬ rabi večnih Kristusovih naukov. Skoro istočasno sta se rodila dva moža, ki sta javno nastopila proti tedanji zlorabi vere. To sta bila Jan Hus na Češkem in Martin Luter na Nemškem. Njihovi nauki so segli tudi v Slovenijo in kar je Martin Luter za Nemce, to je postal Primož Trubar ža Slo¬ vence. Te tri može je obsodila katoliška cerkev kot kri¬ voverce, ker so oznanjali nauke, ki nasprotujejo kato¬ liški veri. Mi se tej obsodbi ne protivimo, ker ni naša stvar soditi o opravičenosti ali neopravičenosti te ob¬ sodbe. Nepobitna resnica pa je, da imajo ti trije možje tudi velikanske zasluge vsak za svoj narod in glavna 10 njihova zasluga je, da so učili ljudi misliti z lastnimi možgani! Ti možje so namreč rekli, da je sveto pismo sveta knjiga, ki jo naj vsakdo bere, razume pa jo naj vsak po svoje, kakor jo more in ne samo tako, kakor jo razumejo drugi. S temi besedami je bil led prebit in položen te¬ meljni kamen verski svobodi. Priproste kmeč¬ ke glave pa so šle še dalje in kmetje cele Evrope so s svobodo vere vred zahrepeneli tudi po svoji držav¬ ljanski in s o c i j a 1 n i svobodi, da se oproste neznosnega grajščinskega pritiska in jarma. Sedaj pa se zamislimo še posebej v položaj slo¬ venskih in hrvaških kmetov v 16. stoletju. Starih'pravic ni bilo več, ker jih mogočni grajščak ni spoštoval. Cesar je bil daleč in brez moči, ker brez plemenitašev nič pomenil ni. Pritožbe so bile izklju¬ čene. Kar je pridelal in priredil, mu je pobral grajščak. Za svoje trdo delo na grajščinskem posestvu je bil te¬ pen do krvi ali pa so ga pahnili v globoko grajšČinsko ječo, kjer je od lakote poginil. Čast kmečkih žena in deklet v očeh grajščinskih pohotnežev ni veljala nič. Kar pa je kmetu končno pustil še grajščak, so mu pobrali Turki, ki so leto za letom upadali v lepe hrva¬ ške in slovenske dežele, kjer so plenili, ropali in morili Zopet le kmeta, med tem ko je grajščak čepel na varnem na svojem utrjenem gradu. Tolažbe nikjer nobene, niti v cerkvi ne, kajti duhovna gosposka je bila verna služabnica posvetne in je preklinjala vsa¬ kogar, kdor bi se upal upreti zoper trinoštvo in div- 11 jaštvo plemenite gospode. Edina tolažba so bila — ne¬ besa, kjer bo vse trpljenje bogato poplačano ... Nihče pa se ni upal izreči misli, zakaj smejo že na tem svetu biti srečni in zadovoljni gospodje grajščaki in cerkveni dostojanstveniki, ki koncem koncev tudi upajo biti deležni večnega izveličanja! Kdor bi se bil upal izreči tako misel, tega bi bili prokleli že pri živem telesu. Lahko si torej mislimo, kako je morala vplivati na duše slovenskih in hrvaških kmetov odrešilna be¬ seda o svobodi. Ko so naši predniki slišali to besedo, niso mislili samo na versko svobodo, ampak tudi na svojo gospodarsko svobodo in na svojo človeško svobodo. Poti do svobode pa ni bilo ni¬ kjer! Če so jo hoteli imeti, so si jo morali priboriti — s krvjo! Drugega izhoda ni bilo. Upor. Krasna je pokrajina, ki se razteza od Novega mesta do Krškega in ob gozdnatih Gorjancih tja do Brežic in preko Sotle ob mičnih vinskih goricah doli do Zagreba. Pokrajina je kakor ustvarjena, da bi bila za pridne roke paradiž, ker daje in rodi vse, kar si srce poželi. Namesto paradiža pa je bila ta lepa po¬ krajina pred 400 leti za naše prednike živ pekel. Na plodno krško in savsko ravan gledajo še da¬ nes spomeniki nekdanjega kmečkega trpljenja. Nad Leskovcem čepi mogočni grad Turjaških groiov, nad 12 Krškem strle v nebo razvaline nekdanjega krškega gradu, v Brežicah se dviga grad grofov Attemsov in tako bi lahko našteli od Mokric dalje skozi do Zagreba še lepo število plemenitaških gnezd, kjer so se nekdaj šopirili oblastni tujci in pili kri slovenskega in hrva¬ škega kmeta. Grajšcinska razbrzdanost ravno v teh blagoslov¬ ljenih krajih ni poznala nobenih mej. Dobro se kme¬ tom tedaj ni godilo nikjer, a tukaj najhujše. Zato pa je prišlo, kar je moralo priti. Teptano ljudstvo se je dvignilo, zagrabilo za orožje, svoje krvosese poklalo ali jih pregnalo in maščevalen plamen gorečih graj- ščin je oznanjal v temno noč, da živi v teh krajih ljud¬ stvo, ki hoče svojo pravico in za svojo pravico so žrtvovali tedaj slovenski in hrvaški kmetje na tisoče kmečkih življenj. Od vseh strani je drlo skupaj nad neštetimi kri¬ vicami, trinoštvi in zločini razjarjeno kmečko ljudstvo na slovensko hrvaško mejo. Takrat sta si prvič v zgodovini podala bratsko ro¬ ko slovenski in hrvaški kmet v obup¬ nem boju za dosego svojih starih kmečkih pravic. Krepko sta se postavila na branik Pravice in Svobode, žrtvovala sta v krvavem boju vse, kar sta imela, toda vsi napori in vse žrtve so ostale žalibog zastonj. Mogočno plemstvo cele Evrope se je zavedalo ogromne nevarnosti, ki je grozila njegovemu gospod- stvu. Od vseh strani so se zbirali vojaško izurjeni na¬ jemniki in se vsuli kot toča na vojaško neizvežbane 13 in slabo oborožene kmete. Nesrečni kmetje so podlegli v neenakem boju in plemenitaški zmagi je sledilo krvavo maščevanje. Ne bomo opisovali grozot, ki jih je zagrešila zma¬ ge pijana plemenitaška soldateska nad ubogimi pre¬ maganimi kmeti. Neizbrisen pa je ostal v spominu slo¬ venskih in hrvaških kmetov prizor, ki so ga gledali v ponosnem Zagrebu. V Zagreb so pripeljali kmeta Matijo Gubca, vodi¬ telja upornih kmetov. V svoji zverinski podivjanosti je dala plemenitaška drulial potisniti jetniku na glavo razbeljeno železno krono, stisnila mu je v roke raz¬ beljeno železno žezlo in rjula: Živijo Gubec, kmečki kralj! Tako je končal kmečki upor — takrat! Ni pa pomislila plemenita graj- ščinska gospoda takrat, da je z razbe¬ ljenim železom kronala e din s t v o in nezlomljivo slogo slovenskega in hr¬ vaškega kmeta! Z razbeljenim železom kro¬ nano trpljenje slovenskih in hrvaških kmetov je v srcih obeh zanetilo iskre, ki se danes, po dolgih sto¬ letjih, razvija v mogočen plamen skupnega boja za svobodo slovenskih in hrvaških kmetov! Nova doba. Upornih kmetov ni vrgel zmagoviti plemenitaški in grajščinski meč ob tla samo pri nas, ampak po celi 14 Evropi. Zatirana kmečka raja je morala zopet tlača- niti svojim zatiralcem po Nemškem, po Francoskem, po Italiji in v Rusiji cela dolga stoletja, dokler ni mera postala še enkrat polna. Tedaj pa je zavrelo po celi Evropi. Izbruhnilo je na Francoskem. Tam so živeli v 18. stoletju ljudje, plemeniti ne po rojstvu, ampak po duhu in srcu, ki so si rekli: Ali je res pravično, da imajo le plemenitaši in visoki cerkveni gospodje vse pravice, drugi pa nobenih? Kaj nismo vsi ljudje, ustvarjeni po božji podobi? Ali je to prav, da eden gospoduje samo zato, ker je sin »plemenitega« očeta, nad tisoči delovnih kmetov, obrtnikov in delavcev, ti pa trpe kot črna živina za druge? — »Ne«, so učili ti ljudje, »to ni in ne more biti prav«. Take besede so segale sestradanemu in izmozga¬ nemu francoskemu ljudstvu globoko v srce. Zatirani ljudje so začeli misliti! A kolikor bolj so raz¬ mišljali svoj položaj, toliko bolj so uvideli, da to ne more biti »božja volja«, da bi oni morali večno tlača- niti, malo število plemenite posvetne in cerkvene go¬ spode pa naj bi uživalo plodove njihovega dela! S tem spoznanjem pa je rastla tudi njihova neupogljiva volja in jeklena odločnost, da mora biti takih razmer konec. Leta 1789. je zavrelo najprej v Parizu in požar revolucije za »človeške pravice« je zajel hipoma celo Francosko do zadnjega kota. Na tisoče človeških žrtev je zahtevala krvava revolucija, katere moč je slonela na složnem nastopu in na za¬ vesti francoskega kmeta, toda ogromne 15 žrtve niso bile zastonj. Francoska revolucija je strla predpravice plemstva, strla je graščinsko tlačanstvo in ustvarila je iz podložnih tlačanov svobodne in enakopravne državljane in iz potlačenih kmetov neodvisne gospodarje one zemlje, ki so jo obde¬ lovali! Sedaj pa se vprašajmo: Ali ni bila glavna misel velike francoske revolucije ona, ki je navduševala pred 400 leti Matijo Gubca in slovenske in hrvaške kmete? Ali se niso eni in drugi borili za to, da se jim vrnejo one stare pravice, ki sta jih dala človeku Bog in narava in ki so jih ljudem grajščaki in pleme¬ nitaši s silo vzeli? Val francoske revolucije je zmagovito preplavil celo Evropo. Plemstvo cele Evrope se je sicer proti Francozom zaklelo in zarotilo, da njihovo revolucijo uduši, toda junaška požrtvovalnost francoskih kmetov ni samo vseh napadov odbila, ampak je zmagovito prodirala po celi Evropi. Kjer so se pojavile francoske čete, so zasejali tudi nov odrešilni nauk in grajščinsko plemstvo je moralo na kolena, v eni državi prej, v drugi pozneje. Načelo predpravic in neenakopravnosti je izginjalo in načelo državljanske enako¬ pravnosti in svobode je zmagalo na celi črti. Z zmago teh načel je bil položen trden temelj moderni demokraciji ali vladi ljudstva in to je največja pridobitev zmage one ideje, ki jo je med nami že pred 400 leti zastopal kmečki kralj- mučenik Matija Gubec. 16 V dobi demokracije. Francoska revolucija je oprostila kmete fevdal¬ nih grajščinskih okov, vrnila mu je njegovo zemljo in ga napravila iz podložnika in tlačana za enakoprav¬ nega državljana. S tem je tudi kmetu odprta široka pot do političnega udejstvovanja. Kmečki stan v vseh deželah pa po tej poti še ni prišel daleč naprej. Ko¬ maj je bila odpravljena glavna ovira kmečkega na¬ predka, so se že pojavile nove težave, ki jih mora kmečki stan ravno tako premagati, kakor je prema¬ gal tlačanstvo, če hoče boj za svojo svobodo zmagovito dobojevati do konca. S proglasitvijo in z uveljavljenjem državljanske enakopravnosti je bila in je še kmečkemu stanu dana moč, da se v vsem državnem in socijalnem življenju tudi uveljavi z vsemi svojimi opravičenimi za¬ htevami. Uveljaviti pa se kmečki stan politično še do danes ni mogel, ker ni znal povsod uporabiti dane mu moč i. Uveljavljenje politične moči zahteva namreč mnogo izobrazbe in šolanja. Kdor se hoče politično uveljaviti v demokratični državi, mora ve¬ deti, kaj je država in mora natanko poznati ustroj moderne države. Najboljši stroj mi nič ne pomaga, če ga ne poznam in ne vem, kaj naj z njim začnem. Pravica do uporabe stroja še ni vse, ampak jaz moram znati sam ravnati s strojem, kajti, če ga 17 uporabljajo drugi, se prerado zgodi, da ga rabijo na mojo škodo. To se je pokazalo zlasti pri nas. Tudi slovenski In hrvaški kmetje smo z državljansko enakopravnostjo Tred dobili pravico do uporabe državnega stroja in to pravico imamo še vedno. Isto pravico pa so dobili tudi drugi sloji, zlasti oni, ki so stopili na mesto ple¬ menitašev in grajšeakov in to je moderna buržu- a z i j a ali kakor mi po domače pravimo, gospoda. Kar je bilo nekdaj za kmeta plemstvo in tlaka, to je zanj danes meščanski velekapital in temu kapitalu udinjana inteligenca. Ti dve sili sta tisti, ki sta se dandanes popolnoma polotili državnega stroja, ker nimata samo pravice uporabljati ga, ampak ga tudi znata uporabljati. Ker pa je sebičnost prirodna človeška lastnost, je razumljivo, da ta dva sloja one moči, ki jo daje državljanska enakopravnost v sem v enaki meri, ne izrabljata za vse, ampak v prvi vrsti zase in s tem seveda na škodo tretjega. Ta nesrečni »tretji« pa je zopet — kmet in delavec! Slovenskega in hrvaškega kmeta čaka torej nova težka naloga, da si namreč prisvoji tudi one pravice, ki mu jih je izvojevala velika francoska revolucija in ki mu jih daje moderna demokracija. V mnogih mo¬ dernih demokratičnih državah kmet še ni tako zasto¬ pan, kakor bi moral biti, ker držita vso moč v rokah velekapital in njemu služeča inteligenca. K m eč k i boj gre torej dandanes za tem, da pride tudi kmet do onih pravic, ki mu jih danes kratita kapital in njegova inteligenca in boj za uveljavljenje 18 • teh pravic imenujemo boj za kmečko ali s e I j a š k o demokracijo. Ta boj je začel na Hrvaškem K a d i č. Ta boj je segel že daleč preko hrvaških meja in sega tudi na slovensko ozemlje. Ta boj pa v svojem jedru in bistvu ni nič drugega, kakor nadaljevanje boja za kmečko »staro pravdo«, ki ga je začel Matija Gubec pred 400 leti. Kakor so kmetom nekdaj kratili grajščaki njihove naravne pra¬ vice, tako kmetom dandanes krati njihove s francosko revolucijo pridobljene pravice kapital in njegova in¬ teligenca. Kakor pa je velika ideja Matije Gubca zmagala nad fevdalnim plemstvom in strla grajsčinsko tlačanstvo, tako si bo kmečka zavednost znala tudi danes izvojevati svojo pravično zmago. Kaj nam je potrebno? Za vsak boj je potrebno orožje. Tudi kmetje se morajo v svojem boju za kmečko demokracijo in za zmago svoje »stare pravde« posluževati orožja. Orožje pa je dvoje vrste. Za krvavo vojsko potrebujejo ljudje topove, puške, bombe, strupene pline. Za mirno vojsko pa potrebujejo idej in to orožje je nepremagljivo. Matijo Gubca so plemenitaši premagali s krva¬ vim orožjem, niso pa zatrli v kmečki duši misli na osvoboditev kmečkega stanu. Za to je bilo krvavo orožje preslabo. Ko je ideja o kmečki osvoboditvi tekom stoletij dozorela, je plemstvo padlo in nobeno orožje ga ne more več dvigniti. Tudi mi ne gremo v boj brez idej. Mi se moramo v prvi vrsti zavedati, da moremo uspešno nastopati proti modernemu plemstvu (kapitalu in njegovi inte¬ ligenci) z oboroženim znanjem in s te¬ meljito izobrazbo. Mi se moramo učiti, učiti in zopet učiti, da nas kapital in inteligenca ne bosta mogla slepiti s praznimi besedami in fra¬ zami. Prazne besede pa loči od resnice samo izobra¬ žen človek. Vsestranski naši izobrazbi mora biti po¬ svečena naša glavna skrb. Zavedati se moramo dalje, da smo kmetje, iit sicer slovenski kmetje, kakor se morajo zave¬ dati hrvaški in srbski naši kmečki tovariši, da so hrvaški in srbski kmetje, ki imajo vsi svoje posebne skrbi in težave, n as vse skupaj pa druži naša kmečka stanovska zavest in stanovska solidarnost. Matija Gubec ni hotel nikomur nič vzeti, kar je bilo njegovo, ampak je hotel le svoje! On ni hotel gospodstva in pred¬ pravic in komande, ampak on je hotel, naj ima vsak svoje! Njegovo geslo je bilo »Pravda«, t. j. Pravi¬ ca, nikdar pa nasilje! Ne nasilje nad po¬ sameznim človekom, ne nad stanom! In mi lahko do¬ stavimo, da tudi ne nad narodom in ne nad državo! To je kmečka d e m ok r a c i j a ! Zavest solidarnosti pa nas sili v skupno kmečko organizacijo. Brez organiziranega dela dandanes ni uspeha. V moderni družbi pomeni posamezen človek le takrat nekaj, če je du - š e v n i velikan. Taki pa so redki. Kar pa je nas priprostih ljudi, ki nismo od Boga in od narave obda- '20 rovani s posebnimi zmožnostmi, dosežemo uspehe le s skupnim, organiziranim delom. Vse naše delo pa mora biti usmerjeno na sku¬ pen naš cilj, na našo kmečko osvobo¬ ditev. Kadar si bomo priborili svojo moč, ki nam pripada, bomo pa lahko govorili tudi o drugih stva¬ reh, ki so manj važne. Naša zvezda-vodnica naj bo nepremagljiva ideja kmečkega kralja-mučenika Matije Gubca, da mora biti tudi kmet svoboden in prost. Prost grajščinskega tla¬ čanstva, prost idejnega suženjstva in kapitalističnega hlapčevstva! Matija Gubec — kralj! Še eno stvar ne smemo pozabiti, ki je za današnje naše razmere jako važna in poučna: Naši predniki so imenovali Matijo Gubca kmečkega kralja! Iz vsega, kar smo prej povedali, mora spoznati vsak, kaj so naši predniki v boju za svoje pravice hoteli in zakaj so svojo kri prelivali. Hoteli so, na kratko rečeno, svojo staro pravico, ta je, da bi oni imeli tisto besedo in moč in veljavo v javnem življe¬ nju, ki jim gre po božji in naravni postavi, ki jim gre vsled njihovega pomena za človeško družbo in vsled njihovega dela. Mi, moderni ljudje, bi rekli, da so se oni hoteli uveljaviti kot polnopraven in enakopra¬ ven činitelj tudi v v 1 a d i države. Kjer pa se vsi ljudje in vsi stanovi brez razlike lahko uveljavijo v državi kot polnopravni in enako- pravni državljani, tam govorimo o republiki. Jedro in bistvo republike namreč ni to, ali zastopa državo na z u n a j kot njen vidni zastopnik in predstavnik od ljudstva za krajšo ali daljšo dobo i z - voljeni predsednik, ali pa dosmrtni pred¬ sednik (kakor je v češkoslovaški republiki prezident Masaryk) ali pa dedni predsednik. Tudi to ni jedro in bistvo republike, ali se imenuje vidni zastop¬ nik države na zunaj predsednik, ali cesar ali kralj ali pa vojvoda ali knez. To so prazna imena. Jedro in bistvo repub¬ like tvori vlada ljudstva! Kjer ima 1 j u d- s t v o , in sicer vsi ljudje brez razlike na stan in sta¬ rost, možnost uveljaviti svoje želje in zahteve v držav¬ nem življenju, tam je republika! Največja in najbolj urejena in tudi najstarejša re¬ publika sveta je Anglija. Tam ima edino besedo ljudstvo in ljudski zastopniki odločujejo sami po svoji volji o vsem kar se tiče države. Vidni predstavnik angleške države na zunaj pa se ne imenuje prezident, ampak kralj. Kralja Angleži niti ne volijo, ker nima nobenih odločilnih pravic, ampak oni puste, da se predstavništvo države na zunaj podeduje! To oni lahko hrez skrbi puste, ker vedo, da odločujejo vendarle oni sami o vseh važnih zadevah in nihče drugi. V ameriških Zedinjenih državah pa imajo zastop¬ nika države na zunaj, ki ga volijo in ki ga imenujejo prezidenta. Ta prezident pa ima mnogo večjo moč po ameriški ustavi, kakor angleški kralj na Angleškem. On ima tako veliko moč, da bi po naših pojmih prav- zaprav ameriškega prezidenta morali imenovati kra¬ lja, angleškega kralja pa prezidenta! Z u n a n J a oblika vladavine torej ni odločilna, ampak odločilno je to, kdo ima moč v svojih rokah. Če jo ima 1 j n d s t v o — ta m je re¬ publika, čeprav je vidni zastopnik države na zu¬ naj cesar ali kralj itd.; kjer pa ljudstvo nima vse moči v svojih rokah, tam vlada en sam, tam je monarhija, pa naj se imenuje vladar magari tudi le prezident. To so spoznali že naši predniki, ki so se borili za ■d v o j o moč in so v id nega zastopnika svoje moči vseeno imenovali — kralj a. Zgodovinski podatki. Najhujši kmečki upori na Slovenskem so bili v letih 1503., 1513., 1514.—1516. in 1573. Začeli so se pod vplivi iz Nemčije na Koroškem in Štajerskem, svoj višek pa so dosegli ob dolenjsko-hrvaški meji. Dolenj¬ ska je bila nekako pripoznana domovinska občina ne¬ zadovoljnih, za svoje pravice ogoljufanih kmetov. Upo¬ re na Koroškem in v sosedni Štajerski je gospoda kmalu zatrla. Mnogo bolj krvavi boji pa so divjali po Dolenjskem in v sosedni Hrvaški. Najhujše je bilo leta 1573. Že leto prej se je za¬ čelo na Hrvaškem okoli Suseda in Stubice neko tiho gibanje in vedno več kmetov je nosilo bršlinovo pero kot znak zarote. Kmečko gibanje so vodili Matija Gu- kec, Andrej Pasanec in Gušetič, za vrhovnega voja- škega poveljnika pa so si izbrali Ilijo Gregoriča iz Ribnika pri Metliki. Svojo armado so kmetje razdelili na več oddel¬ kov. En del naj bi udrl preko Kranjskega na Štajer¬ sko, drugi proti morju, tretji pa bi branil domove pred Turki. Po enoletnih pripravah se je začel boj. A tudi gospoda ni držala rok križem. Zbrali so štajersko deželno brambo, zbiralo se je koroško plem¬ stvo, na Hrvaškem pa so zbirali čete zagrebški škof Draškovič, grof Zrinjski in drugi. Solnograški nadškof Janez Jakob pa je poslal plemičem 25.000 goldinarjev posojila za oboroževanje. Uporni kmetje so najprej navalili na Krško. Tu jih je premagal grajščak Jošt Turn, ki se je nad premaganci grozovito maščeval. Četo Ilije Gregoriča je premagal grof Zrinjski pri Kozjem na Štajerskem. Glavni del kmečke vojske, okoli 10.000 mož pa je bil zbran pri Stubiških Toplicah. Poveljnika sta bila Ma¬ tija Gubec in Pasanec. 14. februarja leta 1573. je pri¬ šlo do spopada. Nad 5000 kmetov je obležalo na boji¬ šču. Matijo Gubca in Pasanca so plemenitaši vjeli. Vjetega Matijo Gubca so odpeljali v Zagreb, kjer so ga na javnem trgu posadili na razbeljen železni pre¬ stol in mu zabili v glavo razbeljeno železno krono z dolgimi žeblji. Tako je končal kmečki kralj-mučenik Matija Gu¬ bec. Njegov duh pa živi in njegove ideje bodo živele, dokler bo živel slovenski in hrvaški kmet! NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000443601 ■ ■ v y ,' f š A iv ’ ?, . ...., : 0 |g|;O^ Vv>' {:.f,f ^^Vš y-*v,* ; ;; . ;'-;;m- ~'7> > :'".v:- ' ' . ■ <: ■ ■ v . - ■ ■ ; i . ■ ' " . '■ p A’''z w f\zpr m^:-m * Sy^H' , ■ ■ , ■< . , ' ■ t ;■ V .-W.”>;/ ; > 7 . ,/ - : ■ j ffi \, ia s% . m V«- L -fef? £. J „Vj mmmm 7 f|/ nV ,v/^ > .-y -n , .-. ■ v* " . V j S . ' ; \ ¥.-*>& : y':£Y**. ry-/;:, i '■-%'j%:' : ':':- 'i{i . ■; ■'•' ■ V'7-,7- -;;7 ^ \ < *, v ' . •: ,s 7-\-7"i-'- 7,;-'' •''^•7 ;".'i'ii ',v g§ s f “> % N . ‘i f: 1 1 ■ ■’• .' : S ; ¥'n' 1 * ' - \ ’ V L*- ' 1 ■ I , x \ - y A , ■■ • ■ - *-i-'-* ;e.v rr , . 4 '.. ■.:::; i' 4 : . '', 444 -;'A' ’•"'jpr^ \ :