PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 115 (7008)
TRST, sreda. 15. maja 1968
pogajanja med zda in severnim Vietnamom v parku
Po skrbni proučitvi ponedeljskih izjav se bosta delegaciji danes znova sestali
V”
Sele ko bodo Američani popolnoma ustavili bombardiranje, bo moč načeti druga vprašanja Sestanek sajgonskega poslanika s Harrimanom - Nadaljujejo se boji v Južnem Vietnamu
V0-
I pARIZ, 14. — Kakor že javljajo, bo prihodnji sestanek vernovietnamske in ameriške delegacije jutri. Danes sta negaciji skrbno proučili izjavi, ki sta ju podala včeraj obeh delegacij.
Voditelje severnovietnamske dele-*»cije Xuan Tuy je poslal svoji vi L P°ročil° 0 Harrimanovi izja-i' Harriman pa je na vprašanje ^karjev izjavil, da nadaljuje /'"kroskopsko proučevanje sever-. vietnamskega govora*. Na vpra-.nJe, kaj misli o govoru severno-^inamskega delegata, je Harri-iut^ Oc*g°voril, da bo to povedal hanojskemu ministru, dni 'Otavnik severnovietnamske
čas ®iacij-e NSuien Sao Je izjavil snikarjem, da je namen sedanjih nite°vorov z ameriškimi predstav-ugotoviti, kako in kdaj bodo jj™®ričani ustavili bombardiranje !ii . Severnemu Vietnamu. Pripom-
rA.Je; «Zelo jasno je, da bomo po . sitvi tega vprašanja obravnavali aj,*jSe probleme. Ker ni bil prvi
a«	ivn in uti	v i
ka?Urrient rešen, je težko reči, telij? problem bomo najprej na-
S(Ma.vil je zatem, da se ameriško
til aCe ni menjal°’ in ie pripom-ua Severni Vietnam ne bo plahe,' ,n°bene odškodnine napadalcu. Viif Je tudi, da ima v Južnem ta farnu Pobudo narodnoosvobodil-. itonta, in poudaril, da morajo ter ^aru ustaviti bombardiranje siljjUa jih bo svetovna javnost pri-
stia spoštovati pravice Vietnamca ljudstva.
tisa
At vprašanje o možnosti kompro-
našo
je odgovoril: '(Borimo se za
ae svobodo in glede tega načela more biti kompromisov.* v an)kal je zatem trditve, da je jakU?nem Vietnamu na tisoče vo-°v s severa. Glede podpore Se-
slanik Bui Diem. Ameriški predstavnik Jorden je izjavil, da sta proučila včerajšnji govor severno-vietnamskega predstavnika. Dodal je, da se bo posvetovanje z južnimi Vietnamci nadaljevalo tudi v prihodnje in da se taka posvetovanja nadaljujejo v Washingtonu ter v prestolnici prizadetih držav. Jorden je tudi izjavil, da so člani ameriške delegacije pripravili jutrišnjo sejo in svoje govore.
Po razgovoru s Harrimanom Je Bui Diem izjavil, da so se sporazumeli, da bodo v sedanji fazi ZDA vodile same razgovore. Toda »zelo jasno smo sporočili, da tedaj ko se bo načelo osnovno vprašanje, bomo obrazložili naše stališče in naša navzočnost se bo čutila.«
Znani ameriški časnikar Walter
Lippman se Je danes popoldne pogovarjal s pomočnikom voditelja severnovietnamske delegacije polkovnikom Van Lauom. Po razgovoru je Lippman izjavil: «S pogojem, da smo potrpežljivi, zadeva lahko ne bo slaba.«
štiriindvajset ur po začetku pariških pogajanj kitajski uradni tisk in agencija «Nova Kitajska« teh pogajanj sploh nista še omenila. Zadnja uradna reakcija pekinške vlade glede pogajanj je bila 27. aprila, ko je zunanji minister čer* Ji na nekem sprejemu izrekel prepričanje, da «ameriški sen, da rešijo pri zeleni mizi, kar ne morejo doseči na bojišču, ne bo nikoli postal stvarnost«.
Moskovski radio je danes v svojem komentarju sporočil, da je predsednik kitajske vlade Cuenlaj izjavil severnovietnamskemu predstavniku, da so ti razgovori «na-paka». Radio je pripomnil, da so Xuan Tuyu priredili med pristankom v Pekingu hladen sprejem Cuenlaj se ni hotel udeležiti ban-
dil ,eSa Vietnama narodnoosvobo-JUžn' tronti Pa Je Rjavil: «Mi in žeta ^*etnarn smo ena sama de-itia pujec je zasedel jug. Zato bival10 vso Pravico pomagati pre-Vgj - VU Jnžneffa Vietnama.* Na
itvu Južnega Vietnama.* Na t^nje, koliko časa bodo even
to':*'J traja.a pogajanja o preki-tOs • bombardiranja, je odgovoril: Srin no ie °b Američanov. Prišli v Pariz v dobri veri. Ko smo (jj., bojišču, se resno borimo, ko ^Utiramo, resno diskutiramo.* btoa 'Ij ameriške delegacije Har-i2t'?n je na vprašanje časnikarjev 'lose-- mnen.ie da ni moč naglo ViBf1 sporazuma o koncu vojne v l^namu. Omenil je, da je leta iani a° je šel v Moskvo na pogasi o prepovedi jedrskih poskusih a naPovedal sporazum v dese-15 dneh, toda pogajanja so traja-Ha en mesec. To pot ne misli nič stav V'd°vati, toda «namen je eno-lji?Ie.n:	pustiti južnovietnamsko
ji ,, vo, da svobodno odloča o_ svo-Codi brez pritiska ali vmešava-Ufj ■ Zatem je izjavil, da bo ob tj» rnem trenutku načel vpraša hLl ameriških ujetnikov v Sr— skru,. Vietnamu, ki še posebno Hikt-A Predsednika Johnsona. Iz-hje h v teb ujetnikov bi bilo dejati dabre volje severnih Vietnam-feliu-.fzjavil je nato, da ni še za-1)ja» ^mikroskopskega proučeva-‘ včerajšnje severnovietnamske w'e >n je pripomnil: «V njej mo-0tinA	elemente, ki naj nam
bel!,. c.'j° nadaljevati pri našem de j’ -ščemo jih in jutri bom gle-
Sever-za-
le “lu 1,1 hn6|a odgovoril.* atles ie Harrim
Je Harrimana obiskal po-
",|'|III|||I,||||||||||||,|||||||,,||||||,|||||IIMIIIIIIII
Dolgt
nas na televiziji
televizija nam res ne pri-Urai>Ija samo lepi': in prijetnih ekranom. Koliko je v nje-t!ln ^gramih dolgočasnosti, pražil 6 *n puhlosti, da nas včasih ogorčenje ob misli, za jj ie b°ši denar (ki ga plaču-,r‘ar°čniki). Kar pa se v te-dg.^jskem dnevniku dogaja se-t-J ?e več dni, pa kaže na silno to, °hljan čut za mero. Tu misli-nje vsakodnevno prikazovati Ministrskega predsednika Mo-qa? njegovih poleh. bele k. kakega ministra, in kaj kav Ministrskega predsednika, v slej 7,1 kraju je seveda televizij-tl d,iaodek. Toda to velja za (^Malne* čase. V dobi volilne QMpar >
ka z
ti0'a' ki si ogleduje kako tovar-lc0 Pri tem vsevprek stiska ro-
r^Punje pa pomeni vsakodnev tikr-anie ministrskega predsed
ce delaocem in ljudem iz množi-
n0 ".". cesti kar najbolj neokus-
na
*fe (izkoriščanje televizije, tega tttfcp ,0a obveščanje, vseh naročij :> in končno vseh državljanov, s(r a°Wno propagando določene lk'kf, tiste pač, kateri ministr-lce9predszelnik pripada. Stvar fca-guyrj Političnega voditelja same-nut-Je’ kako si namerava pridobi-ko, Pfurove zase m za svojo stran-k(L °da televizija naj naročni-nttjy Prizanaša prikazovanjem |w'j’h načinov zo pridobivanje pC^nosV Zlasti pa naj tudi rofoJ* ”o ooHtično različnost na-ttttj l,^Cv in gledalcev sploh in Mini ,Udi propagando za stranko t 'Jj*r*kegn predsednika spravi 8tfp*o 'r sorazmerja z drugimi
DE GAULLE V ROMUNIJI
V zdravicah in pozdravih že precej jasne besede
BUKAREŠTA, 14. — Predsednik. glasov za Arnulla, 97.450 za vlad-francoske republike general Char-1 nega kandidata Davida Samudio, les de Gaulle s soprogo je prispel j 10.236 glasov pa za predstavnika v Bukarešto ob 12. uri. Spremljal; krščanskih demokratov Gonzalesa ...	J, 1 Revillo. Vladni radio je včerai ziu-
ga je zunanji minister Couve de	javil, da ie bil Samudio v
Murville. Na letališču Baneasa ga je sprejel Nicolas Ceasescu, predsednik romunskega državnega sveta, Gheorghe Maurer, ministrski predsednik, in Gheorghe Macove-sou, prvi podpredsednik ministrskega sveta. De Gonilte je prvi francoski predsednik na obisku v Romuniji.
Generalni sekretar CK in predsednik državnega sveta Ceasescu je izrekel gostom dobrodošlico. Izrazil je nadalje upanje, da bo to potovanje predsedniku de Gaullu omogočilo spoznati velike napore romunskega naroda na poti napredka in civilizacije, globoke spremembe, ki jih romunska država izvaja na gospodarskem, političnem in socialnem področju ter prizadevanja romunskega ljudstva za mir in sodelovanje z vsemi narodi sveta. Potem ko je poudaril tradicionalno prijateljstvo med Romunijo in Francijo, je podčrtal, da se francosko-romunski odnosi sodelovanja vedno bolj širijo. «V Romuniji, je nadaljeval Ceausescu, je visoko cenjeno stališče Francije glede cele vrste bistvenih mednarodnih problemov.« Enako je cenjena pomembna dejavnost generala de Gaulla za široko sodelovanje med državami, za načelo neodvisnosti in državne suverenosti v odnosih med državami in za odvrnitev nove svetovne vojne.
De Gaulle je v odgovoru izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišel v Romunijo, ter izrekel pozdrave Francozov romunskemu ljudstvu. «Sedaj je že več kot čas, je dejal de Gaulle, da si ta naša Evropa opomore v neodvisnosti vsake njenih držav in v sodelovanju vseh za napredek in za mir. Kaj Romunija in Francija moreta in morata skupaj narediti za to veliko evropsko in svetovno delo, to bo predmet naših razgovorov.«
Ko se je sprevod avtomobilov peljal proti mestu, je ves čas ob cesti pozdravljal de Gaulla špalir več tisoč Romunov, delavcev in dijakov.
V	Bukarešti je de Gaulle obiskal sedež predsedstva republike in parlamenta. Ceausescu mu je podelil odlikovanje «zvezde prvega reda socialistične republike Romunije«, sam pa je predsedniku romunske države izročil ((veliki križ častne legije«.
V	zdravici po kosilu, ki ga je priredil Ceausescu, je de Gaulle ponovil zahtevo po združeni Evropi. V odgovoru pa je Ceausescu poudaril neodtujljivo pravico vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi, varen pred vsakim tujim vmešavanjem. Potem ko je počrtal, da je romunski narod danes prost in gospodar svoje usode, je Ceausescu zatrdil, da država še daleč ni izčrpala svoje vloge v mo. derni družbi in zato ostaja še bistveni dejavnik družbenega življenja in vsak poskus okrnitve njene suverenosti vodi neizogibno k hudim konfliktom in v nevarnost za mednarodni mir.
PARIZ, 14 — Predsedstvo republike je objavilo, da bo predsednik de Gaulle govoril Francozom 24. maja
Zapleten položaj v Panami
Panama, 14. - Sinoči je radio
traj javil, da je bil Samudio v vodstvu, kasneje pa ni več objavil poročil o volitvah in niti števila glasov. Politični opazovalci menijo, da bo zaradi izredno nizkega števila volivcev »zmagovalec« uspel le z minimalno razliko.
Zdravje palra s presajenim srcem se je izboljšalo
PARIZ, 14. — Zaravniško poročilo, ki so ga danes izdali v bolnišnici Broussais s podpisom direktorja pravi, da je stanje 55-let-nega dominikanskega patra Damie-na Boulogna, kateremu so v nedeljo presadili novo srce, «še vedno zadovoljivo*. V poročilu je tudi navedeno, da je pacient zaprosil za hrano. Boulogne je bil znan kot dober pridigar in je tudi napisal več knjig. Zaradi srčne hibe je bil že pred šestimi meseci v marsejski bolnišnici, že dve leti je v stiku s prof. Dubostom, ki je odredil njegov prevez v Pariz, kjer ga je operiral. Pater je ze predčasno za
keta njemu na čast. Pozneje se je sestal z njim in mu rekel, da je Maocetung mnenja, da je privolitev Hanoja v razgovore z Američan:1 načaka.
Radio je dejal, da so pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom, ki so se začela v Parizu, povzročila v Pekingu negativno reakcijo In da d6 sedaj sploh niso na Kitajskem poročali o pariških razgovorih. «Toda Peking, je dodal komentator, se ni zadovoljil ustno Izraziti svoje neodobravanje ameriško - severnovietnamskih stikov.
njimi 16 tujih državljanov. Med ranjenimi jugoslovanskimi potniki so tudi štirje igralci nogometnega klu-I ba Vardar, ki so se vračali z nedeljske tekme v Sarajevu.
Od hudo ranjenih Jugoslovanov je sinoči v bolnišnici v Skopju umrl Jakob Redžepi iz Tetova. Stanje treh hudo ranjenih, ki so v bol nišnici v Skopju in 24 laže ranjenih, Ki so v bolnišnici v Vranju, se boljša. Preiskovalni sodnik je takoj po nesreči da1 pripreti stro-
DflNES SE ZAKLJUČI OBISK JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V PRAGI
Zanimivi in plodni razgovori med Nikezicem in Ha jekom
•t
Sestanek tajnikov deželnih odborov KP ČSSR - Trinajsta obletnica varšavskega pakta
BEOGRAD, 13. — V Pragi so se vah v razvoju
nesrečo.
zadovoljstvo pariških študentov in so skušale pripraviti izzivanja, da hi ovirale začetek pogajanj.«
Član stalnega predstavništva juž-novietnamske narodnoosvobodilne fronte v Moskvi je na tiskovni konferenci izjavil, da narodnoosvobodilna fronta v celoti in brezpogojno odobrava stališče, ki ga je v Parizu zavzela Hanojska delegacija, ki je poudarila, da je podlaga za rešitev v znanih štirih točkah ha-nojske vlade in v programu narodnoosvobodilne fronte. Dodal je, da sajgonski delegati v Parizu nimajo pravice udeležiti se pogajanj, ker niso pravi predstavniki vietnamskega ljudstva.
V	S a j gonu je ameriški predstavnik sporočil, da so pri evakuaciji oporišča ameriških posebnih sil Kam Duk zgubili štiri letala in pet helikopterjev. Dodal je, da je zgubilo življenje 25 Američanov, 89 pa jih je bilo ranjenih. Na e-nem od dveh velikih prevoznih letal, ki sta bili sestreljeni, je jjilo «neznano» število južnih Vietnamcev. Po nepotrjenih vesteh je pri sestrelitvi letala zgrbilo življenje 150 južnovletnamskih vojakov in pet ameriških članov posadiva. Tiskovna agencija osvobodilne fronte je sporočila, da se je 4. marca v kraju Gia Lay en južnovietnam-ski bataljon uprl in ni notel iti na bojišče. Naslednjega dne je dezertiralo 37 vojakov in se pridružilo osvobodilnim silam.
Včeraj in danes so osvobodilne sile izvršile številne naoad- na nekatera ooorišca v Južnem 'Vietnamu in zlasti na številne poiožaie na področju Sajgona.
V	Hanoju je predstavnik sever-nr)vi“tnamskega zunanjega ministrstva izjavil, da
DUBLIN, 14. — Kralj Baldvin in kraljica Fabiola sta danes prispela z letalom v Dublin, kjer se bosta zadržala na štiridnevnem uradnem obisku.
danes nadaljevali razgovori med zunanjima ministroma Hajekom in Nikezicem in njunimi sodelavci. Razgovori se bodo nadaljevali in končali jutri, ko se pričakuje tudi objava skupnega poročila. Pri dosedanjih razgovorih je bilo z zadovoljstvom ugotovljen ugoden razvoj dvostranskih odnosov in možnosti za razširitev sodelovanja. Zunanji minister Hajek je obvestil Nikeziča o političnem in družbenem razvoju Češkoslovaške. Po vesteh dopisnika Tanjuga iz Prage je jugoslovanska delegacija iz analize Haje-kovega razgovora izvlekla prepričljiv sklep o hrabrilnih smereh bodočega razvoja Češkoslovaške, ki ga jugoslovanska vlada in narodi Jugoslavije spremljajo z zanimanjem. Sedanji procesi na Češkoslovaškem ustvarjajo pri obiskovalcu prepričanje, poudarja Tanjug, da se bo socializem na Češkoslovaškem okrepil in da se bo njen ugled na svetu poveča). V razgovorih sta ministra nadalje izmenjala misli o najaktualnejših svetovnih vprašanjih kakor tudi o poiožaju v drža-
Marko Nikezič je s svoje strani seznanil Hajeka z idejo in o pripravah nove konference nevezanih držav na vrhu. Jugoslovanski diplomati ocenjujejo razgovore v Pragi kot zelo koristne za nadaljnje sodelovanje med obema državama. Marko Nikezič je povabil zunanjega ministra riajeka ria obisk v Jugoslavijo, kar je Hujek z zadovoljstvom sprejel. Ne izključujejo, da bo do tega obiska prišlo že letos.
PRAGA. 14. — Vodstvo KP CSSR javlja, da so tajniki deželnih in okrajnih odborov partije v pripravljalnem sestanku za plenum centralnega komiteja, ki je bil 12. in 13. t. m., razpravljali o načinu ofenzive partije proti tistim, ki skušajo izrabiti demokratizacij-sko gibanje proti socializmu. Med sestankom ie generalni tajnik Dubček orisal negativne in pozitivne plati gibanja, ki ga je stranka ob množični podpori ljudstva sprožila z decembrskim in januarskim plenumom. Poročilo pravi, da bodo češkoslovaški komunisti branili rezultate, ki so jih pod vodstvom partije dosegli med gradnjo socializma ter zaključuje, da bo pot.

PO ODPRTJU S0RB0NE
Študenti se ne zadovoljujejo z obljubami Pompidouja
Zahtevajo ostavko notranjega ministra in policijskega prefekta - Razburljiva seja in pretep v poslanski zbornici
PARIZ, 14. — študentski nemi- Ko se je neki golistični poslanec no-
ri, ki so v zadnjih tednih prepla vili vso Francijo, se nadaljujejo z nezmanjšanim zagonom in ostrino. Po včerajšnji masovni demonstraciji so se danes pariški študentje zbrali na Sorboni, ki so jo da njihovo zahtevo zopet odprli. V učilnicah, v vežah in na hodnikih se vrstijo zborovanja, sestanki, diskusije. Zidovi univerze sc pokriti z letaki, na katerih piše med drugim: »kapitalistična univerza je obsojena in mora izgi-
tned civilnim prebivalstvom. Včeraj so ameriška letala izvedla 102 bombna napada na Severni Vietnam
Po nesreči v Ristovcu
SKOPJE, 13. — Pri prometni nesreči včeraj popoldne na postaji v Ristovcu, kjer je ekspresni vlak Pariz Beograd Atene naletel na manevrsko !okomoti\o, ki je zaradi nepozornosti osebja postaje
prosil svoje nadrejene za dovolje- 1 prešla na glavni tir in zaprla pot nje za operac ijo.	1 vlaku, je bilo ranjenih 29 oseb, med
iiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
V ODBORIH ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Razprava o gospodarstvu
Priprave za proslavo 25. obletnice II. zasedanja Avnoja
Phka
mi.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Več odborov zvezne skupščine je danes razpravljalo o stanju v gospodarstvu. Poslanci so v razpravi k poročilu o gospodarskih ukrepih v prvem desetletju in ukrepih, ki jih predvideva zvezni izvršni svet za poživitev gospodarstva, postavili zastopnikom zvezne uprave in zveznega izvršnega sveta več vprašanj, od katerih so nekatera ostala brez zadovoljivega odgovora.
Člani odbora za kmetijstvo so na primer zahtevali pojasnitev, ka. ko so nastale velike razlike med odkupnimi in maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov. Po njihovem so v prvem trimesečju odkupne cene bile povprečno za 11 odst. nižje, medtem ko so se maloprodajne cene povečale za 2 odst.
Zastopniki zveznega izvršnega sveta prav tako niso mogli dati odgovora na vprašanje, zakaj so se maloprodajne cene v prvem trimesečju povečale za 3,5-krat več kot proizvajalne cene. Član zveznega izvršnega sveta Sterovič je izpavil, da bo zvezni izvršni svet v najkrajšem času zadevo objasnil.
Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, kako to, da kljub temu, da proizvodnja stagnira, vse ostalo raste in sicer osebni dohodki, zaloge, proračunski dohodki in drugi.
V odborih za industrijo zveznega in gospodarskega sveta je bilo na dnevnem redu poročilo o položaju kovinskopredelovalne industrije, katere zmogljivost se izkorišča samo za 50 odst., medtem ko se istočasno, po mišljenju poslancev brez potrebe uvaža mnogo opreme, ki bi jo lahko izdelale domače tovarne. Poslanci niso bili zadovoljni z ukrepi, ki jih zvezni izvršni svet predlaga za rešitev stanja v tej industrijski panogi.
Ob proslavi 25. obletnice II. zasedanja Avnoja bo po predlogu komisije zvezne skupščine splošen op'”z"čijš'ke’struje javil, da'je kan- ljudski praznik ter manifestacija didat. opozicije na predsednikih bratstva in enotnosti narodov in i volitvah Arnulfo Arias v vodstvu. I narodnosti Jugoslavije. Osredn ja I V 860 od 1316 volišč je bilo 137.587 1 proslava bo v Jajcu 29. novembra.
ročja ter povzročili številne žrtve 1 Kipom victorja Kugoja ln u^sa
Pasteure, ki kraljujeta v sredini univerzitetnega poslopja, so študentje nataknili okrog vratu rdeče rute, pred njima pa plapola o-gromna rdeča zastava.
Predstavniki študentskih organizacij so danes izjavili, da se nikakor ne bodo zadovoljili s Pom-pidoujevimi obljubami. Poleg svobodnega vstopa na univerzo in začasne osvoboditve obsojenih kolegov zahtevajo študentje splošno amnestijo za vse, ki so bili v preteklih dneh ustavljeni, aretirani ali obsojeni ter takojšnjo reformo univerzitetnega ustroja. Nekatere skupine zahtevajo tudi o-stavko ministra za notranje zadeve Christiana Foucheta in policijskega prefekta Grimuada, ki so u-kazali ali dovolili rabo plinskih bomb proti študentom.
Na Sorboni in v vsej latinski četrti ni danes niti enega policaja. Samo na glavnih križaščih so nastanjeni nekateri miličniki, ki se omejujejo na to, da urejajo promet.
Tudi med profesorji je zelo nemirno. Sedeminpetdeset profesorjev fakultete v Nanterru je danes sklicalo zborovanje za diskusijo o bodočnosti univerze ter izjavilo, da ne priznava več univerzitetne hierarhije.
Z druge strani so dekani vseh filozofskih in humanističnih fakultet francoskih vseučilišč izjavili, da bodo 15. junija kolektivno pedali ostavko, če ne bodo dobili resnih jamstev za dejansko u-resničitev novih struktur visokošolskega poučevanja.
O napetosti ozračja, ki vlada v teh dnevih v Franciji, pričajo tudi hudi incidenti, od katerih je pri
Ob proslavi bo slovesna seja vseh svetov zvezne skupščine, katere se bodo udeležili tudi vsi preživeli udeleženci II. zasedanja Avnoja.
B. B.
gativno izrazil o študentih, je to izzvalo od strani levice živahno reakcijo. Prišlo je tudi do pretepa, katerega so se udeležili številni golistični in levičarski poslanci. Predsednik Chaban Delmas je moral sejo prekiniti, da bi umiril razburjene duhove.
Seja se je nadaljevala eno uro pozneje, ko je prevzel besedo ministrski predsednik Pompidou. Dejal je, da pripravlja vlada načrt za amnestijo za vse študente, ki so bili v preteklih dneh aretirani ali obsojeni. Napovedal je tudi ustanovitev posebne komisije, ki jo bodo sestavljali profesorji, študentje, starši ter vidnejše osebnosti vseh političnih prepričanj Ta kom;-
sija naj bi vladi predlagala možne rešitve ali vsaj eksperimente za premostitev univerzitetne krize.
Komunisti in demokratična in socialistična levica so danes predstavili parlamentu protivladno resolucijo. ki obsoja politiko vlade glede študentov, docentov, delavcev ln kmetovalcev. O resoluciji bo moral parlament glasovati. Po mnenju nekaterih političnih opazovalcev bi utegnila resolucija spraviti vlado v resne težave, ker ni izključeno, da bo zanjo glasoval tudi del golističnih poslancev, ki so v preteklih dneh javno ali v privatnem razgovoru izrazili svoje nezadovoljstvo nad početjem vlade v zvezi s študentskimi demonstracijami.
HONGKONG, 14. - Pet oseb, obtoženih protipartijskega delovanja in netenja komplotov proti Maoce-tungu, je bilo danes na procesu v Nanchangu obsojenih na smrt in _ ^ juuiuem takoj ustreljenih pred 10.000 ose-1 šlo popoldne v parlamentu med bami.	razpravo o položaju na univerzah.
ZADNJI DNEVI VOLILNE KAMPANJE
De Martino za učinkovitejšo vlado levega centra
Skoro pol milijona oseb zaposlenih pri nedeljskih volilnih operacijah
RIM, 14. — Volilna kampanja se zaključuje m to tokrat ob manj bučnih zaključnih volilnih zborovanjih, pri čemer prevzema posebno vlogo televizija, pisana volilna agitacija in razne dokaj različne druge oblike. Glede televizije smo zavzeli v posebnem korzlvu kritično stališče, pri tem pa se seveda ne zgledujemo na posebno televizijsko oddajo ((Tribuna elettora-le» na kateri nastopajo predstavniki vseh strank in na kateri je bila včeraj zelo živahna in polemična oddaja z liberalnim prvakom Malagodijem.
Danes je bil med zaključno oddajo politične tribune na vrsti tajnik PSU De Martino, ki je ugotovil, da je levi center še vedno aktualen, toda ne vsake vrste m la mora vsebovati bistvene elemente obnove. De Martino je dejal, da je levi center nedvomno napravil mnogo, da pa obstajajo še vedno številna odprta vprašanja, ki jih je treba rešiti. Nato
Pugled na pariške uli ce med množično protestno stavko v podporo študentov
je De Martino obrazložil program svoje stranke.
Zaključujejo se priprave za nedeljske parlamentarne volitve, ki so dokaj obsežne, saj obsegajo skoraj pol milijona oseb, ki bodo zaposlene na 64726 volilnih sekcijah. število volilnih sekcij se je občutno zvišalo.
V	zvezi z volitvami se zaostruje spor med uslužbenci pošte, telegrafa in telefona in poštno upravo, ker uslužbenci protestirajo, češ da imajo težave zaradi ogromnega dela, ki ga morajo opravljati Sindikalne organizacije v tej zvezi grozijo s stavko.
Predsednik republike Je s svojim dekretom imenoval za člana ustavnega sodišča univerzitetnega profesorja Venzia Crizafullija, ki Je bil dalj časa profesor na naši tržaški univerzi. Prof. Crizafulli le bil 1966. leta član paritetične komisije za izdajo uveljavitvenih dekretov statuta dežele Furlanlje-Ju-lijske krajine.
V	Valdagnu so podpisali sporazum, s katerim se urejajo delovni odnosi v podjetju Marzotto. V u-vodu sta podjetje in sindikalne organizacije soglasno obžalovale dogodke od 19. aprila, češ da gre za stvari, ki ne spadajo v okvir sindikalne borbe.
Policija vdrla v milansko univerzo
MILAN, 14. — Policija je danes zopet vdrla v milansko univerzo in iz nje izgnala študente. Ti so zjutraj zasedli sede; rektorata v znamenje protesta proti rektorju prof. Polvaniju, ki sploh ni odgovoril na študentske zahteve po znižanju pristojbin za polaganje izpitov. Ko pa je izvedel za zasedbo, je rektor poklical na univerzo policijo. študentje so agentom nudili le pasivni odpor, da so jih morali v naročju odpeljati iz rektorata. Pri tem ni prišlo do incidentov.
Študentje, ki so jih izgnali iz univerze, so se zvečer zbrali na novem zborovanju.
PARIZ, 14. — Jordanski kralj Husein je prišel v Pariz na zaseb ni obisk, ki bo trajal kakih deset dni. Husein upa, da se bo lahko sestal z de Gaullom, ki se bo v nedeljo vrnil iz Romunije.
ki so Jo ubrali 1945. leta ob strani Sovjetske zveze In drugih socialističnih sil, privedla do širše socialistične demokracije.
Ob priliki 13. obletnice podpisa varšavskega pakta Je agencija CTK objavila Izjavo ministra za obrambo, v kateri pravi, da je češkoslovaška ljudska armada sestavni del zavezniških oboroženih sil in da bo častno izvršila nalogo, ki jo bodo določili in to ob strani drugih bratskih armad in še posebno sovjetske. Varšavski pakt prijateljstva. sodelovanja in medsebojne pomoči, zaključuje izjava, je jamstvo za mir in varnost Evrope. češkoslovaški obrambni minister Marijan Džur je včeraj priredil tujim vojaškim atašejem v Pragi sprejem, med katerim je izjavil, da je češkoslovaška armada čvrst člen oboroženih sil držav varšavskega pakta in da je zavezništvo s SZ podlaga češkoslovaške politike.
Sovjetski maršal Moskalenko, ki je v Pragi zaradi proslave 23-let-nlce osvoboditve Češkoslovaške izpod nacističnega jarma, je Izjavil, da se SZ ne bo vmešavala v notranje zadeve CSSR in je kritiziral klevetanje zahodnih časnikov, ki skušajo spodkopati prijateljstvo med narodi CSSR In SZ. Moskalenko je govoril v Ostravi.
Sestanek deželnih tajnikov ni določil datuma partijskega kongresa kot so mnogi pričakovali. Dubček ni popustil pritiskom, pač pa je predlagal ostavke iz centralnega komiteja najbolj kompromitiranih članov m je opozoril, da protisocialistične sile skušajo priti na površje.
Prvi minister černik je na tiskovni konferenci omenil, da ni bilo med obiskom češkoslovaške delegacije v Moskvi nobenega poskusa SZ, da bi se vmešavala v notranje zadeve CSSR. Govorilo se Je, je rekel Cernik, o gospodarskih vprašanjih, o mednarodnih problemih in o položaju v obeh državah. Prvi minister Je potrdil, da bo zavezništvo ln sodelovanj« s socialističnimi državami in Sovjetsko zvezo še vedno podlaga češkoslovaške zunanje politike. Podpredsednik vlade in ideator gospodarske reforme Ota Sik je na isti konferenci omenil možnost obstoja zasebnih podjetij. Ta pa bodo morala biti družinskega značaja brez najetega osebja.
»Sovjetska Rusija« Je danes objavila članek, v katerem pravi, da prvi češkoslovaški predsednik Tomaž Masaryk ni bil «ogledalo demokracije« pač pa protidemokratični reakcionar, ki je Izdal interese države List navaja, da J« Masaryk izročil znanemu ruskemu teroristu Borisu Savlnkovu 200 tisoč rubljev za atentate proti sovjetskim voditeljem in predvsem proti Leninu, da Je organiziral u-por češkoslovaškega korpusa 1918. leta v Rusiji, da je organiziral vojaško odpravo proti madžarski sovjetski republiki 1919. leta in da je s silo zatrl v krvi delavske manifestacije 1920. leta na češkem.
«Pravda» je danes objavila izjavo poveljnika oboroženih sil varšavskega pakta maršala Ivana Ja-kubovskega, da so v teku zaradi izboljšanja obrambnega potenciala skupni manevri. Jakubovski pravi, da sile varšavskega pakta niso slabše od NATO in jih celo na vseh poljih presegajo. Poveljnik varšavskega pakta je dodal, da so vojaško organizacijo socialističnih držav ustanovili kot protiutež imperialističnemu bloku NATO. Socialistične države imajo ogromno odgovornost za usodo revolucionarnih pridobitev, za ohranitev ml ru in za napredek človeštva. Današnji mednarodni položaj zahteva večjo enotnost socialističnih držav in borbeno zavezništvo njihovih oboroženih sil.
Glasilo bolgarske komunistične partije «Rabotničeško delo«, podčrtuje v uvodniku ob 13. obletnici podpisa varšavskega pakta nujnost po izboljšanju organizacije z okrepitvijo obrambnih sil pakta in tesnejšem sodelovanju v Comeconu. Uvodničar napada voditelje oele vrste imperialističnih držav, posebno ZDA, da hočejo spodkopati povezavo in enotnost socialističnih držav.
V	Moskvi se je danes sestal izvršni .odbor Comecona, organizacije za gospodarsko sodelovanje med evropskimi socialističnimi državami. Na dnevnem redu sestanka, ki je pod predsedstvom Bolgara Tana Colova, so vprašanja gospodarskega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
V	Moskvi so se začela dela vse-sovjetske gospodarske konference, med katero bodo razpravljali o nujnih vprašanjih socialističnega načrtovanja in izboljšanja dela ekonomistov v državnem gospodarstvu. Na konferenci bodo v glavnem razpravljali o vprašanjih izvedbe gospodarske reforme, ki so jo začeli aprila 1965. leta. Otvoritveni govor je imel podpredsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze in predsednik Gossplana Nikolaj Ba.jbakov.
V Cannesu ugodno sprejet jugoslovanski film
CANNES, 14. — Zurlinijev jih rSeduto alla sua destra» so dane na filmskem festivalu v Cannes sprejeli z aplavzi ir žvižgi. Tak deljeno mnenje bo verjetno spreir, Ijalo še naprej ta film režiserj, Zurlinija, ki si je že prej pridob. znaten mednarodni ugled s filn kot «Dekleta iz San Frediana», *No silno poletje» «Dekle s kovčkomi ^Družinska kronika» in sSoldatkei
Drugi film. ki je bil danes ni sporedu, je jugoslovanski film «Ma li vojaki» režiserja Bata čengiča Film, ki je nprvo delo» režiserja obravnava dovolj zanimivo temo i: na dostojen način. Glavni igrale so Stole Arandjelovit. Zaim Muza ferija, Mija Aleksič Sead Čakal Darko Cesar.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 15,1, ob 19. uri 21,2 stop., vlaga 30 odst., zračni tlak 1015,9 narašča, veter 10 km severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 15. maja
ZOFIJA
Sonce vzide ob 4.34 In zatone 19.29 — Dolžina dneva 14.55 —■ na vzide ob 23,41 in zatone ob »• Jutri, ČETRTEK, 16. maja JAN-FZ Nep.
ZARADI NEIZPOLNJENE OBLJUBE O ODPRAVNINI
Stavka delavcev bivše Felszegi in povorka po tržaških ulicah
Na razpolago je le toliko sredstev, da se delavcem lahko izplača samo 7.) odstotkov odpravnine . Delegacija pri vladnem komisarju
Včeraj so delavci ladjedelnice Felszegi napovedali stvko, ki se je začela ob 9. uri. Zatem je bila skupščina, ki so se je udeležili tu d; delavci bivše Felszegi, ki še niso zaposleni. Na skupščini so taj ni ki FIOM, FIM in CCdL - UIL orisali položaj po pogovoru, ki so ga imeli s sodnikom Lugnamjem. Delavcem so povedali, da sodišče meni, da jim ne bo mogoče izplačati odpravnine stoodstotno, marveč le 75-odstotno. V bančne zavode je bilo naloženih v ta namen 450 milijonov ter naj bi primanjkovalo zato še 100 milijonov.
Po vem sporočilu je nastala med delavci živahna razprava, med katero so sklenili, da pojdejo po Trstu v protestni povorki ter da bodo poslali k vladnemu komisarju dr. Cappelliniju odposlanstvo, ki bi se pomenilo z njim. Odposlanstvo FIOM, FIM in UIL je predo-čllo živo zaskrbljenost delavcev in prosilo za naglo posredovanje oblasti, da bi našli potrebna sredstva, da bi lahko zagotovili delavcem celotno odpravnino. Delegaciji so zagotovili, da se bodo oblasti za stvar zanimale, toda sindikati bodo kljub temu nadaljevali svoje prizadevanje, da dosežejo, kar delavcem gre.
Na predlog odbornika Dal Masa Je deželni odbor sprejel sklep, da bodo ustanovili 11 preusmerjeval-nih tečajev za brezposelne delavce, ki so bili zaposleni v ladjedelnici Felszegi. Te delavce bodo po končanem preusposabljanju zaposlili v ladjedelnici Navalgiuliano. Na ta način bodo zaposlili 220 brezposelnih delavcev.
Današnja
volilna zborovanja
KPI: 10.30 žavlje (Burlo), 11.30 Zavije, hrib SV. Ivana (Burlo), ob 11. Trg Belvedere (Bacicchi), Trg Cavana (Tonel), Trg Perugino (Zecchini), 12. Taurus, industrijsko področje (Šema). Aquila-To-tal (Milio in Donadel), 18. Lazaret (Millo), 18.30 Lazaret, gostilna Mauro (Millo), Podlonjer (Tonel),
19.	Ul. Campanelle-Ul. Grossio (Gombač in Zecchini), Trg Goldoni (Colll), Stare Milje (Donadel), 19 30 Ul. Beato Angelico (Burlo), Ul. Berti v naselju S. Sergio (Pino Burlo), Trg Venezia (Zecchini), 19. naselji SJ"Cristoforo in
20.	naselje S. Pietro’ (Šema), 20. Ul. Archi (Cuffaro). 20.30 Ricma-nje (Bacicchi in Godnič).
PSI-PSDI: ob 18. Ul. Docce vogal Ul. S. Pelagio (Mianl), 18.30 Trg Giullani (Bonlciolli), 19. Zgonik (Pittoni in Košuta), 19.30 Salež (Pittoni in Košuta).
Drevi bo na sedežu PSU v Ul. Mazzini 32 srečanje z mladinci. Predsedoval po Elio Apih, kandidat za senat.
Drevi ob 19. uri bo na sedežu PSU pri Sv. Soboti v krožku »Glusep-pina Saragat» prof. Lucio Lon-za, kandidat za poslansko zbornico, govoril o temi: »Delavska demokratična gibanja v Trstu in slovenska manjšina)).
PSIUP: Ob 10.45 na Ponterošu (Bruna Silvestri), 12 pri Domju pri tovarni SMT (Franco), 17. v Sesljanu (Jercog in Monfalcon), 18. v Saležu (Jercog), 19. na Trgu Garibaldi (Franco), 19 na Repen-tabru (Jercog).
Lista slovenske skupnosti: ob 10. uri na Ponterošu, 10.45 na Goldonijevem trgu, 12.00 Trg Stare mitnice, 12.30 Trg svobode, 19.00 Devin in Domjo, 20.00 Nabrežina -kamnolomi in Boljunec, 21.00 šem-polaj in Dolina.
Govorili bodo: Drago Stoka, U-bald Vrabec, Janko Jež, Vekoslav španger, Rafko Dolhar, Savina Remec, Alojz Tul.
i
V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Sestanek voditeljev družbe «Friulia» in predstavnikov poslanskih krogov
Predsednik dr. Malipiero je prikazal dosedanje posege deželne finančne družbe v korist tržaškega gospodarstva
Povorka delavcev ladjedelnice Felszegi, ki so včeraj stavkali, se sestali na skupščini in šli nato po tržaških ulicah na Trg Unita in nazaj
V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči napovedano srečanje med voditelji deželne finančne družbe «Friulia» in predstavniki tržaških poslovnih krogov. Srečanju so prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti, med njimi generalni vladni komisar dr. Cap-pellini, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik združenja tržaških induslrijcev dr. Do-ria in drugi Predsednik zbornice Caidassi je pozdravil prisotne ter nato v kratkih besedah naglasil pomen Friulie pri povzemanju novih ekonomskih pobud v naši deželi.
Srečanje je organizirala tržaška zbornica v sodelovanju z združenjem tržaškin industrijcev in s stanovskimi organizacijami, v katerih so včlanjeni tržašk. profesionisti. To je bilo prvo neposredno srečanje družbe s tržaškimi poslovnimi krogi, medtem ko sta bili podobni srečanji pred tem že v Gorici in v Vidmu. Kakor je znano pa so voditelji «Friulie» prikazali delovanje organizacije v prvem letu njenega obstoja na nedavni tiskovni konfe-
utiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiuiii(niiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||,|,m,,,„„1,11,,,mn,,llllllini|UII,„|,lmi,m,um, llimmi||||||)||||||||||||||||||f||||||J||||,n
VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
Nabrežinski komunisti podpirajo kandidaturo A. Skerka za poslanca
Pittoni (PSI-PSDI) odločno zagovarja pravice slovenske manjšine Gombač (KPI) o pravilnem pojmovanju intemacionalizma - Še ena izjava Slovenske levice in zborovanja SS
Sekcijski odbor KPI devinsko-nabrežinske občine ji* izdal proglas volivkam in volivcem, naj na volitvah za poslansko zbornico glasujejo za listo Komunistične partije ter izrazijo svojo preferenco za kandidata Albina škerka, bivšega župana te občine. Pri tem pravijo, da je za izvolitev kandidata v poslansko zbornico potrebnih 37.000 glasov ter da ima od vseh strank, ki kandidirajo Slovence, samo KPI možnost, da izvoli slovenskega po-slancft,,,*,, <*t	,	, rtv.ia | ,
Včeraj je govoril na Trgu Garibaldi za združeni PSI-PSDI kandidat za deželni svet Arnaldo Pittoni. Obravnava' je razna gospodarska vprašanja, sklepi' CIPE, položaj v ladjedelnicah ipd. Poudaril je zahtevo po popolnem uresničenju skiepov CIPE n po takojšnji zgraditvi obljubljenih industrijskih objektov, tako da ne bo utrpela zaposlitev delavstva. Obravnaval je tudi vprašanja slovenske narodne manjšine ;n rekel, da se bodo socialisti, zvesti svojim demokratičnim in inteinacionalističnim načelom, odločbo potegovali za uresničenje pravic, ki pripadajo slovenski manjšini po ustavi. Dejal je tudi, da se Slovenci ne smejo zapirati v nekakšen rezervat, marveč da se morajo v borbi za svoje pravice opreti na napredne italijanske sile, aajti le skupne bo moč marsikaj noseči
V naselju S. Sergio je govoril prof. lonza in rekel, da bi bilo treba ponovno obravnavati vpraša nje Sv. Marka in zahtevati načrt naložb za njegovo popolno obnovitev, ali pa zahtevati uporabo edinega splavišča za popravljanje linijskih ladij, tako da bi lahko da jali delo tudi zunanjim podjetjem.
Pri Piščancih je govoril za KPI
NA SEDEŽU PRISTANIŠKE USTANOVE
Umestitev posvetovalnega odbora za produktivnost dela v pristanišču
Prvi nalogi odbora: študijsko srečanje o «pristaniških manipulacijah lahko pokvarljivega blaga» in možnost uvedbe druge delovne izmene v pristanišču
Predsednik pristaniške ustanove Sr. Franzil je včeraj na sedežu u-stanove umestil člane posvetovalnega odbora za produktivnost dela v pristanišču. Odbor je bil sestavljen po sklepu, ki ga je nedavno sprejel upravni svet organizacije. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva ža trgovinsko mornarico, zakladnega ministrstva, generalnega vladnega komisariata za deželo, pokrajinske uprave in tržaškega župana, trgovinske zbornice in tržaške carinarnice, dalje zastopniki tržaških industrijcev, neodvisnih brodarjev, linijskih plovnih družb, tržaških špediterjev, pomorskih a-gentov, trgovcev ter pristaniških delavcev in pomorščakov.
Odboru predseduje dr. Franzil. Ob včerajšnji umestitvi odbornikov je dr. Franzil prikazal naloge, ki se jih bodo morali lotiti v najkrajšem času. že na včerajšnjem sestanku se je odbor konkretno lotil dveh vprašanj: napovedanega študijskega srečanja, ki ga bo pripravila pristaniška ustanova v sodelovanju z italijanskim centrom za pomorska vprašanja za časa letošnjega tržaškega velesejma in pomembne koristi za tržaško luko. študijsko srečanje bo posvečeno zanimivi temi »pristani-ške manipulacije hitro kvarljive-ga blaga s posebnim poudarkom na tržaško pristanišče«. Drugo vprašanje, ki so ga vzeli sinoči v razpravo, pa se nanaša na možnost uvedbe druge delovne izmene v
______iolrn rIti hi TV!
V stanovanju v središču mesta
Zaplenjen opij -aretiran tihotapec
Včeraj ponoči so agenti finančne straže iz Trsta uspešno zaključili akcijo, ki so jo začeli že pred nekaj časa in ki je privedla do zaplembe 6,850 kg nepredelanega opija ter do aretacije enega od tihotapcev mamila.
Po dolgotrajnih preiskavah ln zasledovanjih sumljivih oseb so o-krog dveh ponoči agenti vdrli v neko stanovanje v središču mesta, kjer so našli omenjeno količino mamila, ki je bila skrita v dvojnem dnu posode Iz plastike. Finančna straža ni povedala imena osebe, ki so jo včeraj aretirali in ki je verjetno le eden od članov širše organizacije.
Avtomobilist povozil žensko v Bazovici
Sinoči okrog 22.30 je v Bazovici avtomobilist podrl priletno ženo in ji povzročil hude poškodbe, zaradi katerih so jo s pridržano prognozo sprejeli v nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice. 64-let,na Carla Turco por. Magris je hodila na desni strani ceste proti domu
v Bazovici na št. .66, ko jo je od
u vetrne uruge ««»«».»». —---------- ■ zadaj povozil fiat 500 C, ki ga je
tržaškem pristanišču, tako da bi po proti mestu vozil 48-letni Mario stalo «hitrejše» in zato toliko bolj Zala iz ul. del Šale 2. Žena si je zanimivo in privlačno za zaledne I pretresla možgane, se udarila po naročnike.
kandidat Gombač, ki je omenil letak, katerega širi «Slovenska levi ca». Ta letak pravi med drugim, da so v levih strankah lahko tudi pošteni Slovenci a da so zmeraj razdvojeni. Gombač je dejal, da kaže ta izjava slabo vero in malomeščanski izvor piscev, teh tako imenovanih »levičarjev«, ki mešajo pojem interaacionabima s kozmo-politizmom. Internacionalizem je pristna značilnost delavskega raz-izftttVjTiih narodov in se' v ničemer, ne križa z narodno goreč-nostjol Morenio mar očitati partizanskim borcem, ki so se v duhu intemacionalizma borili proti fašizmu, skupnemu sovražniku vseh evropskih naiodov, ds niso bili obenem globoko narodno zavedni? Gombač je rekel, da ime ravnanje teh »levičarjev« samo en smoter, to je onemogočiti edini stranki, ki daje možnost Slovencem, da izvolijo svojega poslanca, de. bi dobila slovenske glasove.
Za KSIUP je na Trgu Garibaldi govorila prof. Lici::	Chersovani,
kandidatka za deželni svet, ki je dejala, da je propaganda KD in njenih zaveznikov ob jedrskem pospeševalcu v Doberdobu popolnoma neiskrena. Zgraditev protosinhro-trona v Doberdobi. je namreč nemogoča, dokler obstajajo na tem področju vojaške služnosti.
»Slovenska levica nam je poslala izjavo, v kateri pravi, da je nastala zaradi tega, češ da je prepričana, da je »vključevanje v italijanske stranke za slovensko skupnost škodljivo«.
Nato dooaja, da se je »Slovenska levica« odločba du gre na deželne volitve v koaliciji s Slovensko skupnostjo, čeprav ,;e svetovnonazorsko od nje močni, razlikuje in da je že v svojem prvem letaku «odločno grajala tiste slovenske ljudi, ki so onemogočili na parlamentarnih volitvah skupen nastop vseh Slovencev v_ italijanski republiki«.
Končno pravi izjava, da »Slovenska levica« ostro obsoja ravnanje SDZ v Gorici, ki poziva svoje volivce, raj oddajo svoj glas italijanski KD, in obsoja »neodgovorno dejanje goriške SDZ, ter ponovno izjavlja, da pri volitvah za parlamentarno zbornico, na katere ne bo šla, podpira kandidata Slovenske skupnosti«.
Slovenska skupnost je imela sinoči shode na Kontovelu, Proseku, v Križu, na Colu, v Repniču in Rep-nu. Govorili so dr. Drago Štoka, prof. Ubald Vrabec, dr. Janko Jež, Savina Remec, dr. Rafko Dolhar in dr. Alojz Tul Dr. Stoka je poudaril zlasti zahtevo po zaščiti slo. venskega narodnega ozemlja pred razlaščevanjem, zahtevo po uporabi slovenščine in sorazmerni namestitvi Slovenoev v javnih upravah ter zahtevo po podpiranju slovenske prosvete, športne in dobrodelne dejavnosti. Prof. Vrabec je govoril o potrebi utrjevanja narodne zavesti. Dr. Jež je poudaril zahtevo, da morajo zamejski Slovenci dobita prav tako zajamčeno pravico do lastnega zastopstva v parlamentu kaJkor ga Ima francoska manjšina v Dolini Aosta. Saj je samo v mestu Trstu več Slovencev kot je Francozov v vsej Dolini Aosta. Dr. Dolhar Je obravnaval socialno-zdravstvena in univerzitetna vprašanja ki spadajo v pristojnost deželne uprave ter se zavzel za okrepitev vseh tistih dejavnosti kakor je šport, ki bodo pripomogle, da bo zlasti naša mladina postala telesno In duhovno zdrava. Dr. Tul je razpravljal o krivičnem razlaščevanju naše zemlje in predočil njegove resne socialne in gospodarske posledice za naše delovne ljudi.
Za KD so v raznih' mestnih predelih govorili kandidat za senat prof. Medi, poslanec Belci, dr. Mi-chele Zanetti, pokrajinski tajnik Coloni, Piero Agostini, prof. Fara-guna in dr. Masutto.
C Občina sporoča, da bo v nedeljo, 19. t. m. bazen »Bruno Bian-
t_______ ____„____ __________ ,. , chi« od 10. do 13 ure zaseden za-
i zatilju in si zlomila leve k<3'?no, ‘ radi mednarodnega plavalnega dvo.
boja med Primorjem z Reke in Edero iz Trsta. Za občinstvo bo bazen ponovno na razpolago jio 13. uri.
Predavanje o gospodarski reformi v Jugoslaviji
V dvorani «G. Venezian« na gospodarski fakulteti tržaške univerze bo jutri, 16. maja, ob 18.30 predavanje o gospodarski reformi v Jugoslaviji. Predaval bo ravnatelj Inštituta za politično ekonomijo na gospodarski in trgovinski fakulteti reške univerze prof. Dušan Jagodič.
Pešec hudo ranjen na Trgu LibertA
Sinoči je prišlo na Trgu Liberta do hude prometne nesreče, katere žrtev je bil 57-letni pomorščak Matteo Raunich iz Ul. Venezian 27. Mož je okrog 20. ure prečkal cesto izven prehoda za pešce v bližini občinske menze, ko ga je podrl iurgon OM lupetto, ki ga je proti Ul. Ghega vozil 25-letni Fabio Trevisan iz Ul. Boveto 60. Sunek je bil zelo močan, ker je voznik furgona šele zadnji trenutek zagledal pešca In mu ni uspelo, da bi vozilo pravočasno zavrl. Raunich, je hudo ranjen obležal na cesti, dokler ga niso bolničarji Rdečega križa, ki so prihiteli ria kraj nesreče, položili v rešilni voz In odpeljali v splošno bolnišnico.
Raunichevo stanje je zelo resno: zdravniki so mu ugotovili možganski pretres, rane in udarce po obrazu in krvavenje iz ušes, poleg tega pa je bil mož v komi. Zaradi tega so si zdravniki, ki so ga sprejeli na zdravljenju na ne-vrokikurškem oddelku, pridržali prognozo.
renči v prostorih tržaškega časnikarskega krožka.
Predsednik družbe dr. F. Malipiero je prikazal nastanek in razvoj Friulie, pričenši s sprejetjem deželnega zakona št. 18 z dne 5. avgusta 1966, na podlagi katerega je družba nastala kot pomemben inštrument za uresničevanje poslovnih pobud, organizacijo novih podjetij in krepitev že obstoječih enot. Ustanovna listina družbe nosi datum 10. aprila 1967; Friulia je nastala z glavnico 500 milijonov lir. Že v juliju pa je upravni svet sklenil, naj se glavnica dvigne na 7495 milijonov lir. Ta vsota je bila pod streho že konec januarja letošnjega leta. Dežela je podpisala 5 milijard glavnice, Zavod za industrijsko obnovo IRI je podpisal eno milijardo, Istituto Mobiliare Ttaliano pa nadaljnje pol milijarde lir: ostalo so podpisale državne in krajevne banke ter «Assicurazioni Generali«. Nadaljnje štiri milijarde lir pa je dežela dala na razpolago za predvidena nadaljnja večanja glavnice.
Frluiia je začela stvarno delovati jeseni lanskega leta. Doslej je zaprosilo za njeno pomoč, odnosno za njeno sodelovanje 80 manjših in večjih gospodarskih orga nizacij, ki se udejstvujejo, ali ki naj bi se začele udejstvovati, na najrazličnejših področjih v deželi. Doslej je Friulia pristala na sodelovanje v 7 primerih, skupna vrednost njenih posegov pa je dosegla 700 milijonov lir; za nadaljnjih dvajset prošenj upravni organi družbe pravkar razpravljajo. Najvažnejši poseg je, kakor znano, poseg v prid ladjedelnici »Navalgiuliano«, ki je prevzela bivšo ladjedelnico Felszegi v Miljah. Nadaljnji važni poseg na našem področju so ustanovitev posebne družbe za razvoj industrijske proste cone, sodelovanje pri družbi STI-MAT, ki namerava postaviti v mestu razpečevalno središče za sadje in povrtnino.
Dr. Malipiero je na koncu svbje. ga izvajanja podčrtal, da družba Friulia ne «pristaja» samo na pobude, ki prihajajo od zunanjega poslovnega sveta, temveč tudi sama proučuje možnosti za nove posege, za ustanavljanje novih družb, združevanje manjših gospodarskih iniciativ za razvoj tako imenovanega »leasing« (oddajanja industrijskih prostorov in sredstev v najem) in podobno. Na'"koncu je dr. Malipiero prikazal še način, po katerem se bodo sredstva družbe ponovno vračala v njene blagajne, ko bo postajalo njeno sodelovanje
pila ali ker bodo delničarji iz tega ali onega razloga sklenili odkupiti delež Friulie pri glavnicah. S temi sredstvi se bodo ustvarjale nove razpoložljivosti in zato tudi nove možnosti za nadaljnje posege v korist tukajšnjemu gospodarstvu.
Srečanje se je zaključilo z Živah, no razpravo, v katero so posegli prisotni gospodarstveniki, katerim sta izčrpno odgovarjala sam dr. Malipiero in glavni ravnatelj Friulie ing. Bettini.
2-letni otrok padel v kad, polno vode
Žrtev hude nezgode, ki bi lahko imela neposredne tragične posledice, je bila včeraj dveletna Irene Kebar, ki stanuje v Ul. Revoltella 133. Mati ponesrečenke, 26-letna Palmira Iurissevich, je zjutraj pospremila deklico na obisk k stari mami, ki stanuje na Rocolski cesti 26. Medtem ko sta se ženski pogovarjali, se je mala Irene šla igrat na vrt blizu kaidi, ki je bila napolnjena z vodo. Radovedna deklica je splezala na rob kadi, nenadoma pa je zgubila ravnotežje in padla v vodo.
K sreči se je matli kmalu zavedla nesreče. Vsa preplašena je takoj povlekla hčerko iz kadi, nato oa poklicala bolničarje Rdečega križa. Deklico, ki je bila v zelo resnem stanju in je kazala hude znake utopitve, so z rešilnim vozom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ji v centru za reanimacijo skušali pomagati z umetnim dihanjem. Zaradi zelo hudega stanja so si zdravniki za otroka pridržali prognozo.
Za nesrečo se zanimajo agenti komisariata pri Sv. Soboti, ki so uvedli preiskavo.
Razna obvestila l
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«
bo imel danes, 15. tm. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih klu. ba. Ul. dei Montecchi 6 (Sv. Jakob).
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ide Bol-čič darujejo žene Iz Boljunca 5550 lir za prosv. društvo Prešeren. V drag
Spomin O'*«'	Ta/vi At X
na Ota/

spom-ina pok. Ide Bolčlč darujejo žene liz Boljunca 3000 lir za prosv. društvo Prešeren. V počastitev spomina pok. Ide Bolčič daruje K. I. 1000 lir
pri posameznih podjetijh nepo- I za Dijaško matico in’ 1000 lir za »potrebno, ker se bodo ta dovolj okre- Imenik padlim partizanom na Opčinah.
iiivuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiinniMiiiMininiMiiiniimiumimiininmmimmuitmmmmM
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Vespist in sopotnik mrtva ker nista upoštevala «stop»
Avtomobilist, ki ju je podrl, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec Paseoli, zapisnikar Strippoli, zastopnika zasebne stranke Poillucci in Chersi, obramba Tamaro) je bil sodni epilog dvojne smrtne nesreče, ki se je zgodila 29. decembra 1. 1965 na križišču občinske in tr-biške ceste nad Montebellom. Pri nesreči sta izgubila življenje tedaj 25-letni delavec Alfredo Motti-ca iz Ul. delle Docce 15 in 40-letni delavec Umberto Persel iz UL S. Biagio 5.
Obravnava bi na splošno ne bila izredno zanimiva (če izvzamemo
Maketa nove palače deželnega sveta na Trgu Oberdan, ki jo je prikazal in orisal včeraj časnikarjem deželni odbornik za javna dela
dr. Masutto
dejstvo, da je šlo za dve žrtvi), ker se pač smrtne nesreče spričo današnjega avtomobilskega prometa stalno stopnjujejo. Zanimiva pa je postala takoj od začetka, ker je bil obtoženec, vsaj po črki zakona, na strani pravice.
Okoli 7. ure zjutraj tistega dne se je 28-letni mizar Egon Leban iz Bazovice 165 peljal po trbiški cesti proti središču mesta. V avtu znamke «volkswagen» je poleg njega sedela leto dni mlajša žena Darinka Jerič. Nekoliko je deževalo, cesta je bila mokra in spolzka, a vidljivost je bila precej slaba, ker je bilo med drugim še zelo temačno. Nenadoma je avtomobilist o-pazil tik pred seboj motorista (na vespi sta sedela prav Mottica in Persel), ki se je pripeljal na tr-biško cesta ne da bi upošteval znak »stop« na občinski cesti. Leban je sicer nekoliko pritisnil na zavore, toda v glavnem je skušal preprečiti trčenje s tem, da je zavil na levo. Po svoji lastni'izpovedi se je tedaj peljal s hitrostjo okoli 90 km na uro (javni tožilec je menil na obravnavi, da je bila hitrost morda še večja). Leban pa je brez dvoma zagrešil hudo napako, ker je imel prižgane le zasenčene žaromete.
Posledice udarca avta v vespo so bile hude: Mottico je sunek vrgel na sprednji pokrov in je potem padel na cesto. 2e naslednji dan je umrl v bolnišnici. Persel pa je umrl še isti dan. Lebanov avto je bil hudo poškodovan, a on sam in žena sta dobila le lažje poškodbe.
Na obravnavi pred kazenskim sodiščem so nastopili Motticovi in Perselovi svojci kot zasebne stranke. Po zaslišanju raznih prič se je razvnel oster boj med odvetnikoma Chersijem in Poilluccijem na eni strani in obtoženčevim zagovornikom na drugi. Tudi javni tožilec je zahteval, naj sodišče spozna Lebana za krivega ter ga obsodi na 8 mesecev zapora in naj mu odvzame vozniško dovoljenje za 1 leto. Med drugim se je zvedelo, da je bil svoj čas kazenski postopek proti Lebanu že ustavljen, toda javno tožilstvo je zahtevalo, da se ponovno odpre.
Diskusija se Je seveda vrtela okoli vprašanja: ali je bdi obtoženec upravičen, da se pelje z veliko hitrostjo in če se je Mottica ustavil pred križiščem. Zastopnika zasebne stranke sta zvračala krivdo na Lebana, ker Je imel prižgane zasenčene žaromete, kar je baje prepričalo Mottico, da mu prihaja s strani avto z razmeroma nizko hitrostjo.
Sklep sodnikov Je bil po svoje salomonski:	niso hoteli zanikati
Lebanu pravice, da se pelje po trbiški cesti tudi z veliko hitrostjo, toda na drugi strani so pustili odprta vrata domnevi, da je bil nekoliko le kriv. Oprostili so ga za I radi pomanjkanja dokazov.	i
BALET OPERE Z REKE
ALESSANDRO CASAGRANDE
0STRŽK0VE FANTAZIJE
KREŠIMIR BARANOVIC
LECT0V0 SRCE
Koreografija: V. KALAN Z RELJIC
Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC
Kostumografija: L VVAGNER R. NENADOVIC SOKOLIC
V glavnih vlogah:	.
VERA VASIJEVIC . VERA BOGDANOVIČ - SAVVAKO VO SHIDA . STEFAN FURJAN • MILJENKO VIKIC PETAK PUSTISEK • NORIO YOSHIDA
Dirigent: VLADIMIR BENIC
kulturni dom
V četrtek, 16. maja ob 21. uri
v petek, 17. maja ob 21. uri
Abonma: PREMIERSKI - red A-Al ŠPORTNI - red H (Vstopnice so še na razpolago'
Abonma: I. PONOVITEV • red J SINDIKALNI red » DIJAŠKI . red F (Vstopnice so še na razpolago'
v nedeljo, 19. maja ob 17. uri Abonma: NEDELJSKI POP.- red D
INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI . red E (Vstopnice so še na razpolago'
Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. d® 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Ku\' turnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro Pre0 pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
DANES, 15. maja ob 21. uri
v prosvetnem domu na Proseku uprizori kriminalno komedijo
OSEM ŽENSK
Vljudno vabljeni
Gledaljšča
Verdi
V	okviru spomladanske simfonične sezone bo danes gostoval v Verdiju zbor Sikstinske kapele iz Rima pod vodstvom Domennca Bartolucelja, ki bo izvajal skladbe Falestrlne, Peresija in Bartoluccija. Koncert bo ob 21. uri, prodaja vstopnic pa se začenja jutri.
Teatro Stablle
V	četrtek v Avditoriju aKomediJa mačk« (Daisy, daisy, želja) Romaina VVeintgartnerJa, v kateri nastopajo de.
-	■	monu iYivdivui| r* 11 it/iuu ud
prosv. društvo Prešeren. V počastitev 'Mires h Franco Sabani), Režija Gui-
c nnmi n o	T» 1 Xi * J__1-:. v	•	•
do Mazzella.
NATURA VIVA - TRŽAŠKI EXOTA-RIUM . Drev. XX. septembra 31/1 -Najnovejše pošiljke: udav-velikan, ki živ: na skalah; varanus bengalensis; deset piranas; nove tropske morske ribe; ribe in živali iz Sredozemlja. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13 ure im od 16. do 22. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. maja 1968 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 78-letna A m ali a Meula vd. Senizza, 56-letni Giuseppe Ger-ze-lj, 56-letni Bruno Blsiacchl, 84-1 et-na Maria Mrega vd. Marega, 73-letna Giustina Koren por. Pace, 92-letni Giovanni Sferza, 67-letni Glusto Bem-bo, 75-letan Amalia Kocian vd. Croz-zoli, 84-letm Lodovico Družina, 68-letni Luiigi VIliani.
ALPINISTIČNI ODSEK
SPD1
V petek, 17. maja ob 20.3® bodo v Gregorčičevi dvoran* v Ul. Geppa 9 predavali
Inž. Miloš Kodrič —	,
O FLOR*
Jože Cesar — ZGODOVINA TRŽAŠKEGA ALPINIZM* Franci Savenc — RAZVOJ AP PINIZMA — USTROJ Air*;
NISTICNIH
SLOVENIJI.
ODSEKOV
Vabljeni vsi planinci, pose®-no pa mladina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlnl 4. Benussl, Ul. Cavana 11 Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30)
Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen-tauro. Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. Sant’Anna. Erta di S. Anna 10.
Naztonale 16.00 »I Nibelughi«. 0 ni zgodovinski film.	, ()•
Excelsior 16.00 «Una notte per " j,|.
pine«. Barvm film. F. Interien"o(, Fenice 16.00 «Vado, 1'ammazzo e ^ no». G. Hill ton, G. Roland. Tec color.	(.
Eden 16.00 «Helga». R. Gassm311’ Mondry	v[e«‘
Grattacielo 16.00 «IndoVi«a obl * a cena«. S. Potter. Technicplb1- jj) Riti (Ulica San Francesco št*v' J, 15.30 «La souola della violenz**'f Poitier, Suzy Kendall TechnK^,,. Alabarda 16.00 »Escalation«. toni, C. Auger. Prepovedano n* nd pod 18. letom.
Fllodrammatico 16.30 «5 ragazz* L, 100 marines«, U. Tognazzi. V. Colorscope.	Ji
Moderno 16.00 »Lo strangolator* f Baltimora«. C. Donovan. PrePu dano mladini pod 14. letom. m, Cristallo 16.00 «11 sesso degli Sexy-technicolor. Prepovedano dinl pod 18. letom.	pr
Garibaldi 16.30 «Dimensione de*la v,( ura«. I. Thulin, M. Schell. P**® dano mladini pod 18. letom. ^1-Capitol 16.00 «L’uomo che val*v* liardi, F. Stafford, R. Pellegnn-chnicolor.	t
Aurora 163.0 «Vivere per vivere*' Montand, A. Girardot. Prep°ve mladini pod 14 letom.	v|n»
Impero 16.30 «Blow up«. Mojstr0wr M. Antonlonija. V. Readgrave-povedano mladim pod 14.	ir
Vittorio Veneto 16.00 »I pugni -e sca». L. Castle, P. Pitagora. vedano mladini pod 18. letori*. Astra 16.30 «Berllno 1945, la ca“ dei giganti«. K. Douglas. ,n(». Abbazia 16.00 »Assicurasi ver® , R. Povver, D. Rocca. Techniicol0 'j. Ideale 16.00 »Trappola per 4». !>• ferson. Technicolor.
Mali oglasi
POPRAVLJAMO katerikoli navUti ali poseben šivalni stroj. Telef»n na št. 55-706.
K
lesnina
razstavljata in prodajata
v prostorih gimnazijske telovadnice v KOPRU program za opremljanje TURISTIČNIH SOR IN VVEFKENDOV v dneh od 11. do 25. maja
■
Široka izbira ugodni prodajni pogoji!
Volitve v videmskem okrožja
Za volitve deželnega sveta je nastala huda nevšečnost, ker niso združeni socialisti v videmskem volilnem okrožju, kar se formalnih volilnih predpisov tiče, redno predložili svoje liste. To bo namreč spremenilo odnose sil v deželnem svetu in tudi doseženo ravnovesje •bed strankami leve sredine. Pri tem gre za majhno napako, ki pa ••na resne posledice. Stranka je namreč pooblastila za predložitev kandidatne liste prof. Marangone-te in Costantina Ponseleja. Toda Prof. Marangone je dobil srčni na-Pad, medtem ko je Ponsele vlagal v zadnjem trenutku predpisanega roka listo stranke v Tolmeču za tamkajšnje okrožje. Ker so socialisti čakali na zadnii trenutek, da k>i bili na listi zadnji, kar naj bi Psihološko vplivalo na volivce u-fodno za stranko, ni bilo v odločilnem trenutku na razpolago nobenega izmed obeh pooblaščencev in te predložil listo združenih PSI' PSDI v Vidmu Fulvio Foraboschi, *• ni bil prej pri sodišču prijavljen kot predlagatelj liste. Šlo je torej res za višjo silo, toda ne v
celoti.
Volilna komisija pri videmskem sodišču je s formalne plati upravičeno zavrnila listo in zato tudi ni nič pomagal priziv, ki so ga vložili socialisti na osrednjo volilno komisijo pri tržaškem prizivnem sodišču, ki mu ni preostalo drugega, kot da je sklep prve stopnje potrdilo.
Tu se ne bomo poglabljali v vprašanje, zakaj so združeni socialisti tako neprevidno, lahko bi rekli lahkomiselno, ravnali ter določili •ste predlagatelje za dve različni Volilni okrožji, t.j. videmsko in tol-•heško. če bi določili predlagatelje za obe okrožji ločeno, bi lahko Predložil listo v Vidmu sam Pon-Sele, saj je bila odsotnost Maran-8oneja očitno opravičena tudi s for-•nalne plati. Stvari ni sedaj več Mogoče spremeniti in razumljivo te, da so vsi socialisti v deželi, Posebno pa videmski, silno razbur-teni. Zaradi tega se je takoj sestal Pokrajinski izvršni odbor stranke •n sprejel ostavko tajništva ter razpustil strankin volilni odbor in ••nenoval začasno izredno komisijo. ki bo opravljala naloge tajni-stva in volilnega odbora.
Ker so prve reakcije vedno podvržene čustvenim nagibom in sledi trezna presoja šele kasneje, so videmski socialisti v prvem trenutku izjavili, da bodo pozvali svoje volivce, naj volijo za Združeno socialistično stranko, če-Prav ne bo v videmskem okrož-te njenega znaka na glasovnici. Goveda bi to pomenilo nekakšen plebiscit, ki ne bi pokazal resnične slike položaja, ker je *nano, da tudi volivci, ki so naj-bolj zvesti neki stranki, ne .me-, **tro radi proč svojih glasov. Zato te pričakovati, da bodo združeni socialisti stvar dobro premislili' in Se odrekli takšnemu morebitnemu sklepu, ki stranki ne more biti v korist.
Položaj je torej zelo zapleten. Socialistom bi bilo zelo težko svetovati, naj njihovi volivci glasujejo za druge stranke leve sredine, ker bi to pomenilo dejansko glasovati za Krščansko demokracijo. Prav tako ne bi jim •pogli svetovati, naj volijo za lesarske stranke, saj bi jim po-tem demokristjani očitali nelojalnost, ker se pač predvideva, da Podo socialistični svetovalci, izvoženi v drugih štirih volilnih o-krožjih, t.j. Trstu, Gorici, Tolme-in Pordenonu, tudi v prihodnje sodelovali z demokristjani v levosredinski koaliciji in s tem v novem deželnem odboru. Zato bi tori ne preostalo h\<6 drugega, kot da bi priporočili volivcem, da volijo po svoji vesti. Ce pa bi Se res zgodilo, da bi se socialisti odločili za nekaj neracionalnega, t-j. za neke vrste plebiscita, bi bilo to enako, kot če bi oddali bele glasovnice. Posledica tega bi
bila, da se zniža v videmskem volilnem okrožju količnik za izvolitev posameznih svetovalcev, kar pomeni, da bi druge večje stranke dobile več svetovalcev. To pa bi vplivalo tudi na vso deželo, kar se skupnih ostankov («kotla») tiče.
Združeni socialisti, t.j. bivši socialisti in socialdemokrati so dobili pri prejšnjih deželnih volitvah v videmskem volilnem o-krožju okrog 57.000 glasov in pet svetovalcev. (2 socialdemokrata in 3 socialiste).
Ce računamo na podlagi rezultatov prejšnjih volitev, bi torej stranke leve sredine v novem deželnem svetu, kljub temu da odpade pet socialistov, lahko imele večino in sestavile odbor. Demokristjani so namreč imeli v prejšnjem deželnem svetu 28 svetovalcev, združeni socialisti 13 in republikanci 1. Po novem, t. j. po skrčenju števila socialističnih svetovalcev na osem, bi imela leva sredina še vedno na razpolago 37 svetovalcev, kar pomeni dovolj močno večino za upravljanje dežele.
Toda pri tem ne moremo gledati samo na številke. Z izločitvijo socialistov v videmskem o-krožju se namreč močno spremeni razmerje sil in nekakšno dosedanje ravnovesje v levi sredini in v odboru, ker se ošibi po-
ložaj socialistov nasproti demokristjanom, katerih programi se kljub sodelovanju, med seboj razlikujejo. Dovolj je pri tem, če se spomnimo, da niso socialisti v začetku sodelovali v deželnem odboru, zlasti zaradi različnih gledanj na kmetijska vprašanja in na naloge ustanove za razvoj kmetijstva. Z ošibljenim zastopstvom socialistov v večini in v deželnem odboru, bodo zato tudi sinteze njihovih različnih stališč nujno drugačne. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da sta kandidirala na videmski združeni socialistični listi dva odbornika, ki sta imela važni mesti, t. j. odbornik za turizem in prevoze ter hkrati deželni podpredsednik dr. Gia-cometti in odbornik za zdravstvo Nardini.
Zaradi vsega tega ni izključitev združenih socialistov iz prihodnjih volitev le udarec zanje same, marveč bo to prizadelo tudi druge stranke leve sredine, ki ne morejo biti do tega novega položaja brezbrižne, čeprav utegnejo npr. demokristjani v videmskem volilnem okrožju že zaradi nujnega znižanja kvocienta za izvolitev deželnih svetovalcev kaj pridobiti. šele nadaljnji razplet položaja nam bo pokazal vse posledice te hude napake videmskih socialistov.
PRED GOSTOVANJEM BALETA REŠKE OPERE
Iz Casagrande je vih «Ostržkovih fantazij«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI
Plovba po Donavi vzdolž meje
Sovjetske zveze
V starem pristanišču Galati - Zamudniki so ustavili ladjo - Donava je počasna in blatna - Bogata favna v delti
Motiv iz Galati ja: cerkev nad pristaniščem
VII.
Moje začasno bivališče v hotelu je bilo videti na prvi pogled prav udobno. Mestne ulice so bile v prvih popoldanskih urah razbeljene, zato se mi je prilegla hladna hotelska veža z lepim vodometom. Našla sem pravo oazo sredi poletne pripeke. Po razkošnih preprogah, ki jih je bilo v vsakem nadstropju mnogo, sem dospela do svoje sobe. Tu pa je bilo pravljice konec. Že ključavnica mi je ponagajala. Zaman sem odpirala vodne pipe. Niti kapljice ni bilo mogoče več iztisniti. V kotu je bil naslanjač. Ko sem se usedla, se mi je zdelo, da se zibljem na tu že motnih, nič več modrih valovih bližnje Donave. Toaletni prostori so bili brez okna. Temno je bilo kot v rogu. Ko sem spet prišla na svetlo, mi je kar jemalo vid. Ni čudno, če sem pri odhodu o vesm tem bolj rezko poročala upravi. Nameščencu se
»‘"»iiilliimiii.............hi«'"'""""""..
Izredno zanimanje za «kmečko ohcet»
V Ljubljani bo od 16. do 19. hlaja največja vsakoletna turistična folklorna prireditev «kmečka °boet», za katero je veliko zani-tflanje ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi v inozem-stvu, zlasti pa v državah, od ko-bodo prišli pari. Za letošnjo •'kmečko ohhcet je prijavljenih kar 10 parov. Poleg para Iz Slonje (Mira Sinkovič in Tomaž Jančar), se bodo v soboto porodi na ljubljanskem magistratu češki par Dagmar Medlen in Karol Bazegni, švedski par Ker-sin Moberg in Olaf Lundberg, avstrijski par Marija Pečnik in k^ha Kapp, italijanski par Lu-nteha Gazza in Giorgio Rosa, tuniški par Rachida Kerkeche in kfohamed Ben Aicha, danski par "Ona Mette Jarkov in Jan Erd-Jnan, hrvatski par Marija škoda n Zlatko Medija.
Prišel bo par lz Holandske, •°da do včeraj niso še sporočili •hen. Na Holandskem je sploh čredno zanimanje za «kmečko °h°et» in se je prijavilo kar sto barov, srečni par za «kmečko ^hoet» pa so izbrali med tolikimi Slavljenci na veliki prireditvi ° Prvem maju, ki jo je organi-*>rala holandska potovalna agenda.
Tržaški par Tamara Caharija in prio Cupin bo poročna priča ho-^dskemu paru.
Italijanski par iz Parme in trša-k* par bodo danes ob 12. uri Prejeli na mejnem bloku pri ‘Unetičih, ob 13. pa jim bodo {"•redili sprejemno kosilo v ho-'®'u Kras v Postojni. Kakor smo
že omenili, se bo «kmečka ohcet» začela v četrtek, in sicer s fantovščino v motelu Medno in de-klišno v hotelu Lev. V petek bo med drugim ob 20.20 ognjemet z ljubljanskega gradu, nato ob 20.30 glasbeno-folklorna prireditev, vasovanje, na katerem bodo sodelovali ansambli Avsenik, Veseli planšarji, Koroški oktet in fol klorne skupine v veliki dvorani Tivoli.
Osrednja in najbolj slikovita prireditev pa bo v soboto. Ob
11.30	bo po ljubljanskih ulicah krenila svatovska povorka do magistrata, kjer bo ob 12.15 poročni obred za vse pare hkrati. Ob 14. uri pa se bo začelo v veliki dvorani Tivoli svatovanje, ki bo trajalo do 2. popolno« In na katerem bo igralo osem narodnozabavnih ansamblov ter bodo nastopile folklorne skupine.
Zaključek prireditve bo v nedeljo, ko bo pri motelu Medno folklorna skupina iz Ziljske doline priredila značilno «štehva-nje», po katerem bo ples pod lipo in veselo raianje.
V nedeljo ob 17.45 do 18.55 bo jugoslovanska TV prenašala najbolj značilne in zanimive momente «kmečke ohceti«. Za TV prenos so se prijavile tudi Bolgarija Madžarska, Češkoslovaška, Romunija, Poljska, Vzhodna Nemčija, Finska, švedska, Danska, Švica, Avstrija, Belgija in Holandija, verjetno pa se bodo priključile še Italija, Francija, Anglija in 7' hodna Nemčija.
Računajo ,da bo letošnja prireditev privabila veliko domačih in tujih gostov.
ni zdelo nič posebnega. Mogla sem sklepati le dvoje: ali so tu pritožbe na dnevnem redu in se zanje nihče več ne zmeni, ali pa je tako poslovanje sestavni del krajevne folklore. Da si nekoliko oddahnem od hotelskih «presene-čenj», sem šla po mestu.
Galati (112.000 preb.) stoji ob kolenu Donave, na stikališču rečne in morske plovbe. Sodi med najvažnejša romunska pristanišča. Velik je promet z vlaškim žitom in z lesom, ki prihaja s Karpatov. Ladje se vračajo natovorjene po Donavi v Črno morje. Tam lahko vkrcajo še drugo blago, ker postane nosilnost laaje spričo slanosti morske vode večja. Zanimale so me pristaniške naprave ob Donavi. Ladij je bilo precej, a le romunskih in sovjetskih, kakor bi tu ne šlo več /a mednarodno vodno pot. Spomni.M sem se prijetne plovbe med Linzem in Dunajem, ko smo srečavali ladje različnih držav in se veselo pozdravljali. Bila je to posebne vrste družabnost, pa tudi zabava. Pred drugo svetovno vojno sta plovbo nadzirali mednarodni komisiji v Bratislavi in Galatiju, zdaj pa jo ureja donavska konvencija iz 1. 1948. Uspešno sodelovanje podonavskih držav utegne privesti že v bližnji bodočnost' do splošne ureditve vodnega sistema, ki bi bila vsem prizadetim deželam v enako korist.
Mestno jedro se mi ni zdelo posebno izrazito, čeprav sem naletela tudi na lepe ceste, drevorede in parke. V spominu mi je ostal pogled z bližnjega griča na kraje, ki že pripadajo Sovjetski zvezi. Pred menoj so bila stara, široka «vrata narodov* iz vzhod ne Evrope na Balkan in proti carigrajskim prelivom. Tod so šla številna ljudstva, z njimi pa za-nikrnost, ki je segla daleč na zahod.
Naslednje jutro sem bila že zgodaj na ladji, ki naj bi me odpeljala proti delti Donave. Priti do vozovnic je bil pravi podvig, tudi do svojega mest? sem se le s težavo prebila skozi pisano množico potnikov. Zmede in vrišča je bilo precej, predvsem zaradi Ciganov, ki jih je tu mpogo več kakor drugi .d po Romuniji. Zdelo se mi je kar domače, ko sem se spomnila na poletni vrvež ob bar-kovljanskem tramvaju. Nehote pa sem pomislila tudi na samodisciplino potnikov ob Severnem morju in spet — primerjala Urejenost in oozir do drugih nista taka utopija, kot se pri nat pogosto poudarja. O lem se prepričaš, če potuješ po severnin deželah, pa tudi po tistin. ki nimajo ravno najvišje življenjske ravni.
Končno je sirena zapiskala. Odrinili smo. Nenadoma pa je na bregu spet nastal krik in vik. Že sem misl'la, da je kdo padel v vodo, ko opazim zamudnike, ki nam obupno mahajo Ladja se je ustavila prav sredi reke, se obrnila in znova pristal," ob mostišču. Prvič sem doživela kaj takega.
Zveze so tu bolj redke, razdalje pa mnogo večje kot pri nas.
Donava teče v svojem spodnjem toku zelo počasi. Blatna je in široka več ko kilometer. Bregovi so večinoma nizki, enolični, poraščeni z grmičevjem ali pritlikavim drevjem. Zdi se ti, da ploveš po velikem podolgovatem jezeru. Nestrpno sem čakala, kdaj bomo dospeli do meja Sovjetske zveze. Sopotniki so kmalu opazili, da gre za tujko, ki prihaja od daleč. Skušali so mi ustreči s pojasnili, kolikor je pač.jezik dopuščal. Nenadoma me je starejši gospod pocukal za rokav in mi s posebnim poudarkom pokazal izliv manjše reke. Bilo je sotočje Pruta z Donavo. Pred menoj se je širila velika domovina delovnih ljudi. Prevzeli so me posebni občutili. Pripadniku majhnega naroda, ki ima za seooj tako težko in trpko zgodovino, kakor je naša, ob takem stiku ne more biti vseeno. Zadovoljen si in ponosen da pripadaš skupnosti slovanskih narodov, ki uživajo zdaj po svetu ne glede na politične razlike velik ugled. Utemeljujejo ga že njihovi dosežki na vseh področjih znanosti in tehnike, pa tudi v načrtnem gospodarstvu. Turgenjev dandanes ne bi mogel biti več tako razočaran nad svojo ubogo, ljubljeno Rusijo.
Kmalu se Je pred nami pojavilo ob sovjetskem bregu pristanišče Reni. Radovedno smo opazovali številne žerjave, sodobno grajene silose in na reki množico ruskih vlačilcev. Mesto pripada že Ukrajini. Moldavska SSR sega namreč na jugu le do sotočja Pruta z Donavo. N n levem bregu so me presenetili stražni stolpi, ki si sledijo v večjih razdaljah. Nisem mogla razumeti, čemu so jih sploh postavili, saj je bila Romunija ob Kominformu hočeš nočeš
zvesto na sovjetski strani ter je tudi vrsto let vneto pomagala obrekovati »odpadniške Jugoslavijo. Mogoče so ti stolpi bili takrat v nekem smislu izraz nezaupanja do romunskih sosedov. Obrnila sem se na sopotnike, ki je bil videti najbolj pripravljen na pomenek. Odlično je govoril nemški. Že na prvi pogled se mi je zdel šegav. Nisem se motila. Glede naprav, ki so izzvale mojo pozornost, je vedel povedati, da so še iz časov, ko je Stalin veljal ža neke vrste boga. «Nemara so jih zgradili tudi zato, da ne bi Romuni uhajali v obliubljeno deželo,* je šaljivo dodai.
Razgovorila sva se o povojnih razmerah in o usodi narodnih manjšin. Romunščina se v zamejstvu dobro drži, tuoi v Moldavski republiki, le da jo tam pišejo v cirilici. Živahni gospod me je zadovoljno gledal in na lepem pripomnil: «V Trstu ne more biti slabo, če naj sodim po vaši zunanjosti.* Pomenek se je zasukal na življenje pri nas, o katerem tudi Romuni že nekaj vedo. Dotaknila sem se le nekaterih strun, o drugih sem molčala. Tujcu se zdi samo po sebi umevno, da je obstoj manjšine odvisen zlasti od gospodarske osnove Tudi naš zamejski človek se tega zaveda, čeprav beži pred stvarnostjo v svet abstrakcij Zgodi se celo, da podleže lažnemu idealu, ki utegne ogrožati njegov obstoj. Vsem je še živo v spomir.u obdobje iz naše polpretekle zgodovine, o katerem se rajši molči. In vendar bi bila podrobna, znanstveno utemeljena analiza razprti ' med našimi delovnimi ljudmi iziedne važnosti predvsem glede na posledice, ki iz njih izhajajo.
Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi)
Alessandro Casagrande in njegov «Ostržek»
Pred nastopom raškega baleta, ki bo nastopil v Kulturnem domu v četrtek, 16., v petek, 17. in v nedeljo, 19. t.m. z zOstržkovimi fantazijami» in zLectovim srcem*, bomo v dveh kratkih sestavkih označili osebnost in umetniške dosežke avtorjev omenjenih baletov, ki so s svojimi kompozicijami stopili na Parnas svetovnih skladateljev.
Italijan Alessandrr Casagrande se je rodil v mestu Terni leta 1922. Njegov svet je bila glasba. Bil je pianist, učitelj in pedagog na glasbenem konservatoriju Bricial-di, a predvsem skladatelj.
Osnovna nota njegovega življenja je bila v strast’ ustvarjanja, v iskanju, v izpovedi svojih čustev, kot bi se zavedal, da mu je naklonjena le kratka doba, da prenese na pentagram vse, kar bi rad zaupal ljudem. Njegovo delo je bilo zato mrzlično in ni poznalo odmorov.
Glasbeno pot je pričel komaj dvanajstleten s svojimi zFogli d’Album» (Listi iz albuma), katerim so sledile številne skladbe, napisane v zgodnji mladosti zCam-pane Francescane» (Frančiškanski zvonovi), zCaccia» (Lov). Dela zrcalijo indivinualnost stila, ki se polagoma rojeva brez pomišljanja, brez vidnih odklonov, brez tipanja. Kot skladatelj posveča svojo skrb p’edvsem orkestralni barvitosti in zvočnosti, podprt pri tem z izredno in neomejeno ritmično fantazijo.
Njegova prezgodnja smrt leta 1964 je oropala glasbeni svet za velikega in plodnega skladatelja. Ostanejo le njegova dela.
Baleti: zOstržkovr fantazije» — zFantasie di Pinorchio*, zSveta ptica» — zVVccello Sacro», zškar-jet> — «Le Forbich.
Skladbe za klavi; in orkester: zli Tempo Sinfomco», simfonija zAsteres», ' zDivertimento p er ar-chi e otto strumevtn.
Z tirično-simfoničnega področja: opera v dveh dejanjih zN infea'».
Z vokalno-inšlrumcntalnega področja: zNinna nam,a*, zStornello umbro*, zAlla seror, zA Saffo», zFrasi per sette st'umeriti*, zMe-diazione per flauto e celesta», zl segni dello zodiaco*.
S področja religiozne glasbe: zMissa in honorem sanctae Ceci-liae», predelava Pergolesijevega zPsalma 121» in zli pianto della Madonna».
zOstržkove fantazije» je Casagrande napisal leta 1947. Delo je zgrajeno bolj s prihološkega kot z ritmičnega vidika in kaže izredno sinhronost med glasbo in sceno. Je razdeljeno v dva dela. Tri slike sestavljajo prvi del, tri slike drugi del.
zOstržkove fantazije* so doživele svoj ognjeni krst leta 1957 v zTeatro de Ve Novita v Bergamu. Dve leti pozneje s,- delo uprizorili v gleaališču zTeatro Romano» ti Cagliariju. Preteči je moralo polno desetletje, da je veliko gledališče postavilo delo na svoj repertoar ter mu s tem omogočilo pot v svet.
R... A...
IVAN REGENT:
Radio Trst A
7.15, 8.15. 13 15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.40 in 17.40 Radio za šole 12.00 Flavtist Shank -12.10 Lik Janeza Bilca - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Orkester - 17.30 Ansambel «The Lettermen* - 18.00 Zborovske skladbe 18.15 Umetnost - 18.30 Slavni pevci - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport -20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.25 Za vašo knjižno polico 22.25 Zabavna glasba.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.45 Iz VVagnerjevega Tannhau-serja 14.10 Malo poezije.
SREDA, 15. MAJA 1968
Glasbena antologija - 13.20 Lucia-no Tajoli - 14.45 Plošča za poletje
-	16.00 Program za najmlajše
17.05	Mladina in glasba - 17.40 Kulturne aktualnosti - 18.20 Glasba za mladino - 19.14 Roman -20.25 Glasbena fantazija - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Koncert.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz 11.40 Plošča za poletje -
14.05	Juke box 15.15 Mladi glasbeniki - 16.35 Konjski dirke 17.35 Enotni razred 18.45 Pesniški juke box - 19.00 Pevec med množico
-	20.06 Jazz - 20.55 Poljudna znanost - 2110 Nogomet Juventus-Benfica.
Ul. program
10.00 Operna glasba - 10.55 Lisz-
tova simfonija 12.40 Simf. kon-
r -m n in 19 m 14 00	16 no cert - 14.30 Trio - 15.05 Prokofjev,
id i i J/il 1273in Tntrania Glas Koncert št. 4 - 16.00 Sodobni skla-19.15 Poročila - 7.10 Jutranja gias-	,.... _
Koper
ba • 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkestri - 10.35 Romantične skladbe -11.00 Otroški kotiček - 11-30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče -15.25 Trije zbori 16.30 Otroški kotiček 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19 00 Orkester Jones 22.10 Jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevki - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe - 11.30
datelji - 17.20 Nemščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Rogerjeve skladbe za orgle - 21.45 Orkester.
Slovenijo
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Svet pravljic - 9.10 Slov. pevci -
9.45	Prokofjev: Peter in volk -10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Slov. narodne - 12.00 Na današnji dan - 12.10 D. Škerl: «Monotematica» - 12.40
!WPJ*
Operetni zvoki - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Igramo za razvedrilo - 15.20 Glasbeni intermezzo
15.45	D. Grah: Deveta nebesa 16.00 Vsak cian za vas - 17.05 Mia dina sebi in vam 18.00 Aktual nosti 18.15 Naši umetniki igrajo Šostanoviča - 18.40 Naš razgovor
-	19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20 00 Mo; zart: «Requiem* 21.00 «Nočni akordi* - 22 10 Jazz - 23.05 Wiev-cynski-Iwasziewicz: Pesmi
Ital. televhiio
12.30	Italijanski uspehi po svetu - 13.30 Dnevnik 17.00 Gioca-gio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 TV razprava 19.15 Človek in podeželje
-	19.45 Šport in kronike strank -
20.30	Dnevnik - 2100 Volilna tri buna - 22.00 Film «Guardia, ladro e cameriera* - 23.20 Dnevnik.
II. kanal
19.00 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Almanah - 22.15 Športna sreda.
Jug. televizija
17.10, 20.00 in 23 50 Poročila -17.15 Kljukec kot pestunja - 17.45 Kje je, kaj je - 18.00 Po Sloveniji
-	18.15 Vijavaja - 18.20 Oddaja za otroke - 19.05 Glasbena oddaja
19.45	Vijavaja - 20.35 Literarna oddaja - 20.55 Turin. Nogomet Ju ventus-Benfica, prenos - 22.50 Ša hovski komentar - 23.05 Belfegor, film.
SPOMINI
80.
Prav tako kakor delavci in kmetje so se začeli približevati socialistični stranki zlasti slovenski pa tudi hrvatski učitelji, profesorji in drugi prosvetni delavci. Vse to dokazuje, da je bila prosocialistična usmerjenost med delovnimi ljudmi zelo razširjena in zato razumljivo tudi njihovo upanje na revolucijo. Predvsem slovenske pa tudi hrvatske socialistične organizacije v Julijski krajini so se začele v tej dobi tako množiti, da smo imeli že v začetku leta 1919 neverjetno široko razvito mrežo strankinih političnih, še bolj pa sindikalnih, kulturnih in tudi gospodarskih organizacij. Vse politične organizacije je združeval politični odbor za Julijsko krajino. Vodstvo tega odbora pa se je zavedalo, da ne vodi več samo delavskega gibanja, marveč da je tudi najvažnejši center naprednega gibanja v Julijski krajini.
Naraščanje strankinih vrst je nalagalo stranki poleg starih še nove naloge.
Vse to gibanje pa je bilo odtrgano od vodstva Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Ljubljani in še ni imelo svojega oficialnega vodstva. Bilo je pravzaprav 1« gibanje z nenehno naraščajočim številom sekcij in članov. Poleg tega smo bili z ljubljanskimi socialisti sprti, ker so se ti odločili sodelovati z narodnimi sveti, a tiste, ki so odobravali delo ljubljanskih	in	sploh	kranjskih socialnih
demokratov in njihovo sodelovanje z meščanskimi strankami. je gibanje izločilo. Da bi dali temu gibanju tudi v novih razmerah formalno obliko in mu izvolili tudi vodstvo, smo že novembra 1918. leta sklicali sestanek zaupnikov Julijske krajine. Sestanku, ki je bil v Delavskem domu v Trstu zelo dobro obiskan, smo dali vse pravice konference. Sestanka se dr. Tuma ni hotel udeležiti. V pismu, s katerim je odklonil udeležbo na sestanku,	je	povedal	tudi,	da je razočaran nad stranko, ker je stopila	v	narodne	svete	in v narodno
veče, in se izražal tako, kakor da bi bili stopili vanje tudi sklicatelji sestanka. Dalje je	dr.	Tuma	pisal	v navedenem
pismu, uda si pridržuje pravico nastopiti javno, ko se bodo razmere razbistrile«. Toda razmere so bile pri nas že jasne. Sestanek smo namreč sklicali tisti, ki se nismo strinjali s politiko ljubljanskega strankinega vodstva, in sklicali smo ga zato, da bi na njem posebej poudarili nesoglasje z njegovo politiko. Sestanek je politiko ljubljanskega izvršnega odbora javno obsodil. Toda sestanek zaupnikov Julijske krajine ni bil sklican samo zato, da bi na njem ožigosali politiko strankinega izvršnega odbora v Ljubljani, dasi nismo mogli mimo tega. Poglavitno vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti na tem sestanku, je bila izvolitev novega vodstva slovenskih in hrvat-skih socialističnih sekcij na ozemlju, ki so ga bile zasedle italijanske čete. Na tem ozemlju je živelo okrog milijon prebivalcev slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti. Delegati pa so sprevideli, da je samo izvolitev novega vodstva premalo in da je treba glede na nove razmere, v katerih so se znašli slovenski in hrvatski socialisti v Julijski krajini, storiti še druge korake. Od izvršnega odbora stranke nas je ločila politična meja. Bili smo pripadniki nove države in zavedali smo se, da moramo v njej sami odločati o strankini politiki. Zato je konferenca sklenila ustanoviti za te kraje novo socialistično stranko z imenom Socialistična stranka Slovencev In Hrvatov v Julijski krajini. Na tej konferenci je bil izvoljen tudi nov operativni odbor stranke s sedežem v Trstu. Za predsednika odbora so izvolili mene.
Sestanek, ki si je bil zadal naloge konference, je zelo pospešil razvoj stranke in socialističnega gibanja med našimi ljudmi v Julijski krajini. Razpoloženje našega delovnega ljudstva se je čedalje bolj približevalo razpoloženju vsega delovnega ljudstva Italije, ki je bolj in bolj dobivalo revolucionarni značaj. To je bilo povsem naravno. Usoda našega ljudstva' je dan za dnem bolj postajala usoda delovnega ljudstva Italije. Tej usodi, ki se ji ni bilo mač izogniti, se je pridružilo še to, da so slovenskemu In hrvatskemu ljudstvu odrekali celo tiste narodne pravice, ki sta jih že uživala v stari Avstriji. Ljudstvo je bilo res nezadovoljno, toda tega nezadovoljstva so bile krive italijanske imperialistične oblasti in krajevni italijanski šovinisti. Ko sva bila spomladi 1919. leta — kot sem že povedal — z dr. Čermeljem pri ministrskem predsedniku Nittiju zaradi slovenskih šol, ki jih italijanske oblasti niso hotele odpreti, je Nitti med drugim povedal, da ga pri delu za slovenske šole zelo ovirajo Italijanski nacionalisti v Julijski krajini. Kakor koli je res, da so bili slovenski in hrvatski delavci in kmetje upravičeno nezadovoljni z narodnostno, zlasti pa s šolsko politiko italijanskih oblasti, bi se motil, kdor bi iz tega sklepal, da so se naši ljudje samo ali predvsem iz teh razlogov usmerjali levo, to je revolucionarno. Slovensko in hrvatsko ljudstvo Julijske krajine je bilo revolucionarno orientirano iz istih razlogov kot delavci in kmetje v vsej Italiji, v Jugoslaviji in v drugih evropskih deželah. Iz strelskih jarkov so se namreč vrnili domov možje siti vojne, nesmiselnega klanja ir trpljenja ter željni človeka vrednejšega življenja. Tako raz položeni so prišli domov vojaki vseh evropskih narodov, i vseh okopov in z vseh vojnih front. To Je bila revolucionarn. sila, ki je v Evropi zaman iskaia osebo, ki bi jo bila popi ljala v boj In v zanesljivo zmago. Take osebe pa ni bilo.
Poudarjam še enkrat, da se je v prvih dveh letih po st Stanku v Trstu, v letih 1919 in 1920, socialistično gibanje naših krajih dobesedno razbohotilo, deloma tudi poglobili Postalo je možato in resno revolucionarno gibanje. Števil strankinih sekcij se je dnevno množilo. Množile so se pi družnice prosvetnega društva Ljudski oder in samostojn izobraževalna društva. Prvih je bilo nad šestdeset, drugih p. okrog štirideset. Gibanje je z vso silo zajelo tudi kmete i: vrtnarje. V relativno kratkem času po vojni se je znašh stranka v vrtincu intenzivnega političnega, se pravi narod nega, gospodarskega in prosvetnega gibanja. V teh dveh letih se je razvil v naših vrstah dober in številen srednji kader sestavljen iz zvestih, discipliniranih, nadarjenih, izredno požr tvovalnih in organizacijsko precej sposobnih delavcev in kmetov. Tako mnogoštevilnega, pridnega in umnega srednjega kadra ni naše gibanje v Julijski krajini nikdar prej imelo. Ti ponosni in pridni delavci in kmetje so bili izvrstna in nujno potrebna vez med množicami in vodilnim centrom v Trstu tudi še dolgo potem, ko se člani kasnejšega komunističnega centra zaradi policijskega in fašističnega terorja niso mogli več ganiti iz Trsta in iz Gorice. Povsem drugače je bilo z vodilnim kadrom. Dokler dr. Tuma ni ponovno začel delati v stranki, sva bila voditelja v njej samo Anton Jernejčič in jaz. Ker pa Jernejčič ni bil zdrav, sem v tem času vodil stranko sam. Želim, da bi to prav razumeli.
(tvonun^tHirt)»
Mtiifiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiitiit n tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn nit um milu iiiiiiiiii ih mi n iiiinimiiitiiiiiiiiin
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do odločilnega obračuna z nekim nepopustljivim naspi otnikom. Ne spuščajte se prepogosto v galantne pustolovščine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspešno boste opravili vse posle že v teku jutra. Ne pozabite na neko dano be
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Od potovali boste v tuj-, državo in tu ostali več časa. Neki sorodnik vas skuša oblatiti
RAK (od 22.6. do 22.7.) Očitno je, da prenaporno delate uberite raje v tem pogledu neko srednjo pot. Popolna harmonija v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte zabrisati vse sledov? svojega zadnjega poraza Uspešno^ se boste potegnili za neko nedolžno žrtev nasilja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nujno je, da dvignete strokovno raven svojih sodelavcev. V' neki čustveni zadevi ostanite brezkompromisni.
TEHTNICA (od 23 9 do 23.10.) 1 mogoče, da bi neko ž.vljenjsku vpr sanje tešili, ne da o, kje udarili | mizi. Skrb vzbujajoči ravnodušno drage osebe
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11 Kar danes ne bosto mogli stori boste napravili jutri Sproščen v čer v družb' starih prijateljev.
STRELEC (od 22.11 do 21.15 Breme odgovornosti, vi ste si jih n ložili, bo za vas pretežko. Nemud ma odpravite krivico ki ste storili.
KOZOROG (o-' 22.12 do 20.1.) N popustljivo zahtevajte, kar vam pi pada. Nepozabno doživetje na kr« šem izietu.
VODNAR io« 21.1 do 19.2.) K ristno srečanje z nekdanjim pošlo nim partnerjem. Neljub spopad sicer prijetni družb.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zapust boste trgovino In se posvetili po ročju, ki vam je bob pri srcu. G nil vas bo doka/, neke zvestobe.
Goriško-beneški dnevnik
ODOBRENA OBRAČUN 1966 IN PRORAČUN 1968 MESTNIH PODJETIJ
SMRTNA NESREČA V TRŽIČU
Zaradi vojaških služnosti zakasnili ?adel yV ~	:w mrlrm'
£	„	, in obležal z razbito lobanjo
za o mesecev napeljavo plinovoda
Morda že letos priključena še četrta služba: mestni prevoz
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v ponedeljek zvečer, so svetovalci soglasno odobrili obračun občinskih podjetij za leto 1966 ter proračun za leto 1968. Zasedanju so prisostvovali predstavniki mestnih podjetij predsednik odv. Catullo Giannastasdo, tehnični ravnatelj ing. Ouirino Rogonat ter upravni direktor dr. Chiemtaroli Predsednik odv. Giannastasio je najprej poročal o obračunu za leto 1966, v diskusiji pa sta se priglasila k besedi liberalec Ciozza, ki je Očital podjetjem, da v primerjavi z enakimi podjetji v državi slabše izhaja, medtem ko je Piani (KD) delovanje podjetja zagovarjal. Odgo-varil je inž. Rigonat, ki je na podlagi letopisa mestnih podjetij v državi dokazoval, da so cene vode, na primer, v Gorici nizke, morda najnižje v državi (33,30 lir za kub. m). V Gorici prodajajo vodo gričevnatemu področju po istih cenah kot v nižini, kar se v ostalih italijanskih mestih ne dogaja. Tudi glede osebja je inženir dejal, da stroški niso prevelki. Najbolj vpliva na ceno branje števcev ter pobiranje pristojbin. V zadnjih štirih letih v podjetju niso zaposlili nobenega novega delavca, tako da se je z upokojitvami stalež znižal od 112 na 98 uslužbencev. V glasovalnih izjavah so načelniki skupin napovedali svojo podporo obračunu, ki so jo izkazali tudi z glasom.
•MIIIIIMIIIlIlllIHlllltllllllil im | mm HHIIIIIIIIIf Hill ||
Gorica
VERDI. 17.30:	«Per favore non
mordermi sul collo«, J. Mc Go-wron in Ch. Tate. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17—22: «L’uomo che vale-va miliardi«, Fredrick Stafford in Raqmond Pellegrin, francoski kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.00: «11 verde prato dell’amore», J. C. Drouot in M. Fr. Boyer; francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«Flashman»,
Paul Stevens in Člaudie Lange, barvni kinemasposki film.
VITTORIA. 17.15-21.30: «Super spia K», Steffen Boyd in C. Šparov. Ameriški barvni film .
Tržič
AZZURRO. 17.30: «L’assalto al cen. tro nucleare«, F. Wolff in F. Como. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «La diabolica spia», Kriminalni film.
PRINCIPE. 17.30: «Duello nel mon. do», R. Harrison in D. Boschero. Barvni film.
S. MICHELE. 17.30: «La battaglia piti -lunga — Stalingrado«, Sonja Zieman in G. Froebe.
K on tre
EXCELSIOR. 19—21.30 «Tom Dol-lar», M. Poli in G. Moll. Barvni film.
RIO. Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-ducci 38 — tel. 22-68 TR2IC
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla salute« dr. Fab-bris . Ul. Cosulich 117 . tel. 72480.
RONKE
Danes ves dan In jutri je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3 — tel. 77-446.
Obravnava proračuna za leto 1968 bi se morala pričeti s črtanjem predsednikovega poročila, vendar so na predlog svetovalca Batte-lla čdta-nje odložili, ker so imeli svetovalci priliko poročilo sami prečitati. Iz tega poročila izhaja, da bodo morda že v tem letu priključili mestnim podjetjem še prevozno službo. Razen plina, katerega potrošnja ostaja pri starem, se potrošnja vode in elektrike neprestano dviga, tako da se bo po predvidevanjih zvišala potrošnja elektrike za 8,3 od sto, vode pa za 4,8 od sto. Kar zadeva elektriko, se po treh letih še vedno ni rešil spor med ENEL in mestnim podjetjem, da bi mestnemu podjetju dovolili prodajo električnega toka. Odv. Bat-tello je s tem v zvezi predlagal, naj bi občinski svet sprejel stališče v prid hitre rešitve tega vprašanja.
Plinarna bi se že letos morala navezati na metanovod, ki ga bodo speljali v našo deželo, vendar so zaradi vojaških služnosti morali načrte prilagoditi ter s tem zakasniti izpeljavo načrta vsaj za šest mesecev.
Izgradnja goriškega vodovoda dobro napreduje ter bodo v kratkem pričeli črpati prve količine vode ter jih pregledovali. Ko bodo dobili ugodne rezultate, bodo začeli z drugo fazo del, ki predvideva gradnjo glavne črpalke. Postopoma se bo zmanjševala tudi dobava vode z Mrzleka (Jug.). Že v letu 1966 je znašala poraba Jugoslovanske vode komaj polovico vse vode, ki smo jo porabili v Gorici. Iz Jugoslavije so nam namreč dobavili 2,8 milijona kub. m vode, iz naših jaškov pa smo načrpali preostalih 5,4 milijona. Po predvidevanjih se bo vodovodno omrežje razširilo v šent Mavru, Pevmi in Grojni, plinsko pa v štandrež in Ločniik.
V diskusiji Je načelnik skupine PSU odv. Sancin opozoril na tv-
be v preskrbi okolice z električnim tokom, komunist Battello je vprašal, kidaj bodo dogradili mestni vodovod in kako je z zaprekami, ki jih ustvarjajo vojaške služnosti.
Odlikovanje dr. Chientarolija
S pokrajinske uprave v Gorici sc nam sporočili, da je predsednik vlade Moro podelil predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju visoko odlikovanje komendo za njegove zasluge.
Dveurna protestna stavka delavcev v ladjedelnici
Včeraj dopoldne se je na gradbišču novih naprav v tržiški ladjedelnici pripetila nesreča, pri kate ri je izgubil življenje 25-letni delavec Pieiro Soreslni iz Lombardije, ki je stanoval v Tržiču Ul. Rossetti 17. Bil je uslužben pri podjetju Dalmine Innocenti ter je' v višini 30 metrov postavljal jeklene cevi za ogrodje nove montažne verige. Iz neznanih vzrokov je izgubil ravnotežje ter treščil na cementna tla z višine 30 metrov in nezavesten obležal. Takoj so ga odpremdli v tržiško bolnišnico, pa je že med potjo podlegel poškodbam in zdravnik je lahko samo u-gotovii smrt. V mrtvašnici bolnišnice so njegovi delovni tovariši u-rediii častno stražo. Trije sindikati CGIL, CISL in UIL so orga-
nizirali dveumo stavko v znak solidarnosti in protesta. Ob 15. uri je tako zapustila delo velika večina delavcev.
To je že tretja smrtna nesreča v dveh mesecih v ladjedelnici in tragična smrt mladeniča je vse globoko presunila.
Občni zbor lovcev
V sredo 12. junija bo v Gorici XXI. redni letni občni zbor gori-ške pokrajinske lovske zveze. Na njem bodo pregledali delo zveze v lanskem letu, proučili njeno finančno stanje in obračun ter razpravljali o raznih drugih tekočih zadevah.
milllHHHHIHHHIimillllHnHHIIIIIIIIIIfllllllUJllllHIIIIIIIIIIIIIIimilHlllllllllimmillllllllimrilllllllllllllllllllll|lllllllllllllimillllllllllllll|l!limilllllllllllllllimill
STALIŠČE POKRAJINSKEGA TEHNIČNEGA URADA
Trasa nove ceste v Štandrežu je v skladu z načrti in predpisi
Zalo lahko le delno izkoristi obstoječo poljsko pot, ki ni bila namenjena za motorni promet. Novi odsek bodo še letos otvorili
Tehniki in delavci pokrajinskega tehničnega urada iz Gorice so prejšnji teden zakoličili traso na tistem odseku pokrajinske ceste Gorica - Sovodnje - Zagraj, ki bo tekla od gostilne pri Molarju v štandrežu do sedanjega ovinka «Pri murvi« malo pred tekstilno tovarno pri Sovodnjah. Tu obstaja že stara poljska pot, ki je služila obenem za razmejitev med parcelami. Tamkajšnji kmetje so bili prepričani, da bo nova oesta uporabila v celoti to poljsko pot, ter da jo bodo le primerno razširili in uredili. Ko pa so zako-
uiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHHHiiiii
V PONEDELJEK ZVEČER
Smrtna nesreča z revolverjem v financarski vojašnici v Hupi
Žrtev je 25-letni financar iz Barija - Povzročitelj nesreče, ki je bil njegov prijatelj, si je skušal vzeti življenje
Smrtna nesreča se je v ponedeljek zvečer pripetila v financarski vojašnici v Rupi. Strel iz revolverja, ki se je docela po naključju sprožil v roki nekega finan-carja, ko je le - ta čistil orožje, je usmrtil 25-letnega Michela Sinesija iz okolice Barija.
Sinesd se je okoli 22.30 vrnil skupno z 25 - letnim Giovannijem Battisto Usellijem z mirenskega mejnega prehoda, kjeT je bil v službi. Oba sta odšla v kuhinjo, da bi se umila. Tamkaj je bil tudi 25-letni Alfonzo Laudonia, doma iz Kalabrije, ki je ravno takrat čistil revolver znamke Beretta kalibra 9. Strel je zadel Sinesija pod čelo ter mu preluknjal lobanjo. Krvavečega mladeniča so takoj odpeljali v bolnišnico, vendar je med prevozom umrl. Zaradi hudega šoka, ki ga je dobil Laudonia, so ga mogli zaslišati šele danes zjutraj. Laudonia je bil namreč juž-njak ter je bil s pokojnim zelo dober prijatelj. Nesreča ga je tako prizadela, da se je hotel usmrtiti.
Vest o nesreči se je nahitroma razširila po Rupi, saj je strel iz revolverja povzročil dokajšnjo zmedo med stanovalci, ki prebivajo v tej zgradlbi.
Poveljstvo finančnih stražnikov
v Gorici je izdalo včeraj uradno poročilo o nesreči ter dodalo, da so obvestili tudi sodne oblasti in družine obeh prizadetih finančnih stražnikov.
Z drevesa je padla
Z avtom Zelenega križa so včeraj ob 18.15 pripeljali v goriško civilno bolnišnico 54-letno Margherito Cote, ki stanuje v Gorici, Ul. Ca-sale 43. žena je malo prej padla na vrtu za hišo z drevesa ter se poškodovala. Zdravniki so ji ugotovili poškodbe na obrazu, udarec v lobanjo ter zlom nosne kosti. Pridržali so jo za nekaj dni na zdravljenju.
Avto jo je podrl
Ko se je včeraj popoldne nekaj po 16. uri peljala s kolesom po Ul. Giustiniani v smeri proti Ra-futu, je pri gostilni Monteverde neki avtomobilist narahlo zadel 69-letno Marijo Pahor vd. Križaj, id stanuje v Gorici, Ul. Ascoli 24. žena je padla in odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč zaradi udarca na levem zapestju in desnem komolcu. Okrevala bo v 5 dneh.
ličili v načrtu predvideno traso, so morali ugotoviti, da bo nova cesta le deloma izkoristila sedanjo pot, zlasti na njenem zgornjem koncu.
Prizadeti lastniki zemljišč tega predela so takoj protestirali in predlagali, da naj bi se držala cesta trase te poljske poti in naj bi ne presekala zemljišča ob njej.
Prejšnjo nedeljo so tudi sami zaznamovali z vejami, kot naj bi speljali po njihovem mnenju novo oesto.
Pozanimali smo se na pokrajinskem tehničnem uradu, kjer nam je geometer Lupieri rade volje obrazložil, kako je z zadevo. Po nsv Črtih, ki so jih izdelali in ki morajo biti v skladu z regulacijskim načrtom za Gorico, se mora nova cesta nadaljevati v ravni črti od do sedaj dograjene pokrajinske ceste od ovinka «Pri murvi« dalje. Stara poljska pot pa je speljana tako, da je nemogoče na taki trasi računati na bodoči motorni promet. Tudi deželni provedi-torat za javna dela v Trstu, ki je glavni zastopnik ministrstva za javna dela na našem področju, je dal dovoljenje za izvedbo tega dela pod pogojem, da se izvede po že potrjenem načrtu in v skladu z regulacijskim planom. Nova cesta bo sicer imela tudi nekaj vijug, vendar bodo te zelo široke in komaj zaznavne ter urejene za promet z naglimi vozili. Cesta bo speljala tako, da že sedaj računa tudi na odcep ceste, ki bo šla za Štandrežem ob Soči na Rojce do Ul. Campagnuzza
«Sicer pa,v> se je začudil Lupieri, «bi morali biti lastniki zemljišč celo zadovoljni, saj bo cesta, tako kot bo speljana, le še povečala vrednost zemljišč ob njej. Že sedaj se zanimajo razna industrijska podjetja za ta predel in čakajo na to cesto.« Dodal je še, da je pokrajinska uprava pripravljena odkupiti ta zemljišča po trikratni njihovi kmetijski vrednosti.
Dejstvo je vsekakor, da načrta nikakor ne morejo spremeniti in bo šla cesta po začrtani trasi, ker je ta v skladu s predpisi. Z gradbenimi deli bodo začeli takoj in še pred koncem leta računajo, da bo tudi ta zadnji del pokrajinske ceste med Gorico in Sovodnjami končno dograjen. Odložili pa so ’ desni nogi.
njegovo gradnjo prav zato, da so načrt uskladili z mestnim regulacijskim načrtom.
Karabinjerski general na obisku v Gorici
Včeraj je bil v Gorici na obisku poveljnik karabinjerjev general Lu-igi Forlenza. Dopoldne je obiskal goriškega prefekta ob prosotnosti goriškega kvestorja dr. Chinnija in več višjih častnikov.
V	Nemah je umrl najstarejši Furlan
V	Nema n pri Vidmu je včeraj umrl Giacomo Ceschia, najstarejši moški v Furlaniji Dne 27. junija letos bi i^opolnil 165 let. Takoj po kosilu mu je postalo slabo in kmalu nato je izdihnil.
Vse doslej je oil Giacomo Ceschia umsko popolnoma priseben. Bil je dobro poznan po vsej Furlaniji. Dolgost svojega življenja je pripisoval uživanju žganja, ki ga je sam kuhal.
Zmaga Slovenije na tekmovanju
Alpe-Adria v Ljubljani
Atleti FurlanijeJuIijske krajine šele na petem mestu
LJUBLJANA, 14 - Pred približno tisoč gledalci je bil danes na osrednjem stadionu v Ljubljani velik atletski miting «Alpe Adria« na katerem so startali in sodelovali atleti in atletinje iz Avstrije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Poleg disciplin v konkurenci sta Atletska zveza Slovenije in Pionirski list organizirali tudi tekmovanje pionirjev in pionirk na 60 metrov Zmagala je med pionirkami Nada Klemenčič iz Kranja z rezulatom 7,7, med pionirji pa Hvala iz Kočevja s 7,3. Rezultati v konkurenci:
ŽENSKE
80 m z zaprekami:
Lubej (Slovenija) 10,9 Skok v daljino:
Fočič (Hrv.) 5,53 Met kopja:
Pajkler (Slov.) 47,65 Tek na 100 m:
1.	Lubej (Slov.) 11,7
2.	Molinari (Jul. krajina) 12,0
MOŠKI
Tek na 400 m:
1.	Medjimurac (Partizan) 49,0
2.	Milek (Slov.) 49,2
3.	Grabi (Koroška) 49,8
(z isti časom tudi Tassini (Jul. krajina)
Met krogle:
Šuker (Hrv.) 17,63 Tek na 100 metrov:
Hočevar (Slov.) 10,7 Tek na 300 m:
1. Korica (Jug.) 8.20.3 5. Miani (Jul. krajina) 8.24.0 Skok s palico:
Maver (St.) 3.90 Tek na 500 m:
1. Pavličevič (Hrv.) 3.52
4.	Lenarducci (Jul. krajina) 3.58.2 Skok v višino:
1. Polde Miiek (Slov.) 2.13 3. Crossa (Jul. krajina) 1.95 V ekipni konkurenci tekmovanja «Alpe Adria« je zmagala Slovenila s 73 točkami pred Hrvaško 28, Koroško 11, Štajersko 9 in Furlanijo-Julijsko krajino 6 točk.
Požar v skladišču dva milijona škode
Včeraj okrog 14. ure je izbruhnil požar v skladišču gradbenega podjetja Boscarol v Ul. Parini 17 v Tržiču. Zajel in uničil je 100 kv. metrov veliko gradbeno lopo z materialom. Gasilci iz Tržiča so bili nad dve uri na delu, da so omejili in pogasili ogenj, škodo cenijo dva milijona lir, pa Je krita z zavarovalnino. Niso še ugotovili, kaj je bilo vzrok za požar.
Tovornjak se je prevrnil pri Zdravščini
Sinoči nekaj prej 19. uro je vozil 61-ietni Dante Salomoni, ki stanuje v Štandrežu, Mihaelova ul. 101, svoj tovarnjak po cesti iz Sovodenj proti Zdravšomi. Na nekem ovinku pa je zaradi gramoza in slabe ceste izgubil nadzorstva nad vozilom. Tovornjak je zavozil s ceste ter se prevrnil- Salomoni je pri tem dobil poškodbe in odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 9 dni na zdravljenju zaradi rane na desnem komolcu, poškodbe na desni rami in in
Za tekmo mladih moštev Italija-Anglija obnovitev tržaškega stadiona
25. maja bo na tržaškem občinskem stadionu «Grezar» mednarodno nogometno srečanje med italijansko in angleško državno reprezentanco pod 23 leti. Zaradi tega srečanja bodo morali opraviti na tržaškem stadionu več del in popravil. Tržaška občina je zagotovila, da bodo za to prilo/nost usposobili vse potrebne naprave. Popravili bodo igralno površino, prebarvali sedeže na tribuni za igralce in goste ter časnikarje, poleg tega pa bodo prebarvali tudi ograjo krog igrišča.
Občina bo tako uredila vse potrebno, da bi stanje stadiona odgovarjalo pomembnosti tega športnega dogodka.
Čerkasov vodi na Dirki miru
PRAGA, 14. — V. Nemec Dieter Mickein je zmagal na 5. etapi med. narodne diletantske kolesarske dirke Berlin . Praga - Varšava. V nje. govem času sta prispela še dva kolesarja:
2.	Jasinski (Polj.)
3.	Čerkasov (SZ)
4.	Jrazdira (CSSR) po 5”
Čerkasov vodi na skupni lestvici.
Pietrangeli v četrtfinalu
RIM, 15. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu so med drugim dosegli tudi nar slednje izide v srečanjih osminke
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiliHMMiHmHiMHMmmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiMilii111111*
finala moških posameznikov:	.
Pietrangeli (It.)-Castigliano (**• (6:1, 6:4, 6:3)	,
Okker (Niz.) . Nastase (Ro111'' (6:3, 5:7, 6:2, 6:3)
Hewitt (Avstral.) - Kodeš (o®-' (3:6, 6:1, 8:6, 2:6, 6:2)	.,
Tirlac (Rom.) Ruffels (Avstral' (6:1, 6:3, 6:4)
larsen-Portisch 3:2
Peta četrtfinalna partija, veJj*f na za naslov svetovnega šahov®** ga prvaka med danskim velefflw strom Tarsenom in madžars®1" velemojstrom Portischem se jfljjr predlog Portischa po 34 pote*88 končala z remijem. Madžar je ijo® bele figure. Trenutno vodi I®18®0 s 3:2.
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
Sokol B-FARIC 3:2
Nepričakovana zmaga mladih Nabre-žink po ostri in izenačeni borbi
SOKOL B — FARI 3:2 (7:15, 15:17, 16:14, 15:4, 17:15)
SOKOL: Frančeškin, Gulič, Pernarčič, Zidarič, Maganja, Colja M-in L.
Sinoči je mlada ženska šesterka nabrežinskega Sokola odigrala svojo četrto tekmo v letošnjem promocijskem prvenstvu. Po dolgi, skoraj dveurni borbi so Nabrežin-ke zmagale s sicer zelo tesnim izidom.
Ekipi sta bili precej enakovredni. Nekoliko boljše so bile pripravljene igralke FARI, ki so takoj diktirale tempo in osvojile pršet brez posebnih težav. Zani-
mivejši je bil drugi del igre, ko sta se ekipi enakovredno borili do zadnjega, kar priča tudi rezultat (17:15). V tretjem setu Je povedel FARI, ki je po kratkem času vodil s 13:8. Nihče ni več dvomil v zmago domačink. Ta pa ni hotela priti. Nabrežinke so trdo poprijele in zmagale: 16:14.
V tem setu se je FARI tako zmedel, da mu v naslednjem delu igre ni uspelo zbrati nič več kot štiri točke. Napeta in živčna igra se je zopet ponovila v zadnjem setu. V začetku je povedel Sokol z 10:5, vendar te razlike ni mogel obdržati, tako, da se Je kmalu rezultat spremenil na 14:12 v korist FARI. Nato pa je po več menjavah servisa in zbiranju točke za točko Nabrežinkam le uspelo, da so enakovrednim nasprotnicam iztrgale zmago.
r—n
ufir.nurr
______i
Nogometna prvenstva na drugi strani meje
Prijetno je presenetila svoje pri staše Nova Gorica, ki je doma zasluženo premagala odlično ekipo
Potovalni urad «AURORA» priredi
polfinalno
v sredo, 5. junija nogometno tekmo
IZLET
HRENCE
JUGOSLAVIJA ANGLIJA
Odhod iz trsta ob L3.30, povratek v im ponoči.
Cena za vožnjo in vstopnico 5.500 lir.
Prijave se sprejemajo pri potovalnem uradu A U R O R A v Ul. Cicerone 4 d O IS. t. ITI.
Celje - Kladivar z 2:1. Domačih so dobro zaigrali zlasti proti ko& cu prvega polčasa in v začet« drugega polčasa. V tem razdori, bi si lahko priborili še prepririj' vejšo razliko, če ne bi imeli C*
ljani odličnega vratarja.
Koper je spet razočaral sv0^ pristaše. Proti dokaj slabi e®Pj Kovinarja je na domačem igr^8 komaj iztržil točko. Predvsem J. bil slab koprski napad, ki je i?rlu brez domiselnosti. Morda je nek™ krivde tudi na trenerju, saj SI” na tej in tudi na številnih Prt;' njih tekmah videli, da Je sic®
tehnično odlično podkovanem moštvu taktika povsem špans« Vas! Glede na to, da je spodrsni; lo tudi nekaterim drugim ekip8^ na vrhu, pa imajo Koprčani 88 zmeraj nekaj možnosti za tret) mesto. Pokazati pa bodo m°r8, precej drugačno igro kot v njih srečanjih!	,
V zahodni skupini republiške * ' ge so se tokrat najbolje odre*8 Postojnčani in Izolčani. Nanos J doma visoko premagal Belo kr8-1! no. Domači napadalci so prikaz«1 morda svojo najboljšo igro v P venstvu. Gostje niti niso igrali t" ko slabo, kot bi sklepali po r, zultatih, toda naleteli so na i*re no razpoloženega in borbenega nt_ sprotnika škoda, da domačini grajo v tako spremeljivi formi. 8 cer ne bi prišli v položaj, ko morajo krčevito boriti za obstane*1’ Izolčani so presenetili Slov®8 in zasluženo prinesli točko lz Lj11"’ ljane. Lahko celo trdimo, d® gostje zasluženo zmagali, če ne slab sodnik ocenil intervencije tar j a Ferma kot prekršek in P0®
ril domačinom enajstmetrovko
Lep uspeh je dosegel Piran ^ nihče računal
so Pn etre*
Sežani, saj ni neodločen izid Domačini stanju 1:0 zastreljali enajstmen ko. To jih je tudi stalo zrn®L| saj so pozneje Pirančani m*"” pritisnili in tri minute pred k8 cem tudi izenačili.	..
Tolmin je odpotoval v Kam8 brez posebnih pretenzij. Domari so povsem nadigrali premalo h°, bene goste in bi bil lahko re^‘ tat ob malo večji iznajdljivosti višji v njihovo korist.
fisn
STEFAN OLIVIER
NOVI ŠEF
Kasneje jima je Ingeborg pokazala novorojenčkovo opremo, ki jo je pripravila že pred meseci. Svetlo modro za fanta, svetlo rožnato za punčko — ali kar za dva, če bi bila dvojčka. Gerda jo je gledala z odkritim veseljem, Betty pa zavistno — zavistna je bila tudi, ko je bolnišnični prodajalec prišel z vozičkom in je Ingeborg kupila košarico španskega grozdja.
«Kaj pa dela vaš mož?» je vprašala.
«V strojni tovarni je delovodja.«
«Res? Delovodja? V kateri tovarni?«
«Pri firmi Manders. Tam je že osem let.»
«Biti mora dober delavec,« je rekla Betty.
Ingeborg je prikimala.
Betty jo je molče opazovala. Firma Manders je bilo ime, ki je nekaj pomenilo. Vse mesto jo je poznalo. Tudi njen mož je delal pri tej firmi, a le nekaj časa, kajti njen mož je službe rad menjaval. Zdaj je dostavljal magazine. Nekoč je upala, da bo postal pri Mandersu vratar. A iz tistega ni bilo nič. Večkrat je gledala obširni parkirni prostor pred tovarno, kjer so stale vrste avtomobilov in motornih koles. Zakaj se godi nekaterim ljudem tako dobro? Zakaj nima moža, ki bi dobro delal, ki bi bil podjeten?
Tudi Ingeborg Roth je mislila na moža. Bila sta srečna. Nič jima ni manjkalo. Ko pride otrok — morda bo fant — bosta imela dva. O, hčerkica... kaj le sedaj počne? Tri leta ima, drobna, majhna stvar, tako polna življenja, vedno zado-
voljna, skoraj nikoli ne joka. Moj mali srček, jo kliče mož. Sedaj skrbi zanjo tašča, rada jo ima, zanjo se ji ni treba bati.
Mož jo bo prišel danes obiskat. Seveda misli nanjo. Le zakaj je bila včeraj tako žalostna, zakaj je jokala? Tu je vendar vse v redu.
Anton Roth je prišel prvi. V sobo je stopil točno ob treh. Bil je širokih ramen, visoke postave, prav nič ni bil v zadregi, čeprav je bil med samimi ženskami.
»Dober dan, gospe,« je pozdravil z globokim glasom. Potem je stopil k ženini postelji. «No, kako se imaš?«
Ingeborgin obraz je od zadovoljstva zažarel. Roke je stegnila proti njemu. Objel jo je in poljubil. Potem ji je dal šopek belih nageljnov.
«Toda, Tony ...»
«Ali lepo dišijo?«
«Zelo lepo.«
«Sestra ti bo kasneje prinesla vazo. Prinesel sem ti še dve knjigi.«
«Saj še teh nisem prebrala.«
«Nič ne de, če imaš malo zaloge.« Klobuk je položil na konec postelje.
«Ali lahko kadim?«
«Ne vem. Mislim, da ne.»
«No, nič ne de.» Nato je tiše vprašal: «Kako gre?«
«Po starem,« odvrnila, «ni se obrnil.«
«Hm.» Prijel jo je za brado in jo resno gledal. «Rad bi vedel, od kod ima tako trmo?«
«Od tebe.«
«Ne, jaz imam še vso. Lahko Jo ima samo od tebe.«
«Toda jaz vendar nisem trmasta.«
«Ne, ti res nisi, ti si dobro dekle.«
«Kako je z Ingrid?« je vprašala.
«Prav dobro. Od jutra do večera je stara mama zaradi nje na nogah. Včeraj je zložila iz omare ves porcelan.«
Ingeborg si je z roko pokrila usta. «Za božjo voljo! Ali je kaj razbila?«
«Ne, vse je postavila lepo v vrsto na preprogo.«
«Ali je bila mama huda?«
«Ne, kje neki! Misli, da ima otrok smisel za red.«
Oba sta se zasmejala.
Spet so se odprla vrata in vstopil je mož Gerde Holt-mann. Plaho je pozdravil, bil je manj samozavesten kot Anton Roth. Z ženo sta se poljubila in se začela tiho pogovarjati.
Betty Ahlers obiska ni pričakovala. Njen mož je lahko prišel le ob petkih, v petek bo pa že doma.
Delala se je, kot da spi, a slišala je vsako besedo. Nič ji ni ušlo. Tako so bile ure obiskov tudi zanjo prijeten oddih.
Cas je hitro tekel — sestra Eva se je že pokazala pri vratih. «Cas je, da poljubite žene v slovo, gospodje. V nekaj minutah bo prišel doktor.« Moža sta se poslovila. Anton Roth hrupno in samozavestno, gospod Holtmann, bančni uradnik, tiho in v zadregi.
Pred vrati sta srečala Neugebauerja. «Aha,» je rekel, ((srečna očeta, žal mi je, da sem vaju pregnal.« Anton Roth se je predstavil. «Ali bi lahko govoril z vami vsaj minuto, doktor?«
«Seveda.» Neugebauer se je priklonil Holtmannu in odšel z Rothom po hodniku. «No, kaj vam teži srce?«
«Veste...»
«Mislite na prečno lego?«
«Da. To ni normalno, ali ne?«
«Ne, ni normalno. Toda bolj pogostno je, kot bi mislili. Ne bodite v skrbeh, gospod Roth, nanjo bomo pazili.«
«Ali ne bo komplikacij?«
«Ne, to prepustite nam. Za to smo plačani. In vemo, kako se tej stvari streže,« se je zasmejal.
Tudi Anton Roth se je nasmehnil. «Upam, da mi ne boste zamerili, želel sem samo...»
«Razumljivo,» ga je prekinil Neugebauer. «Vsakdo bi rad
vedel, kaj je pred njim, ali ne? Jaz sem prav tak.« Ponri je roko, ki jo je Roth krepko stisnil.
V petek zjutraj je bilo splošno čiščenje.
«Sef zdravnik bo imel vizito,« je ugotovila Betty Ahl® ki je vse vedela, «zdaj so v sobi 6.» Ko le prisluškovala (S1 sovom na hodniku, je spet rekla: «Zdaj so v 7.»
Ingeborg Rotn se m dobro počutila, Najraje oi se pokt čez glavo in se naredila, kot da spi — kot nekoč ko je b otrok; če je bilo v sobi temno, se je vedno pokrila čez % vo. Toda slabo ji ni bilo.
Potem so se vrata nenadoma odprla. Ingeborg Roth zagledala smehljajoče se oči moža, ki ga je že videia : hodniku, ko je prišla v bolnišnico. Sef zdravnik FeidiuiS*
«Vsem dobro jutro, gospe.«
Tiho so odzdravile. Najprej je stopil k Bettynj poste1 Feldhusen jo je pobožal po laseh — kakor da mu je to poseben užitek. «No,» je zamrmral.
Vtarzin je natančno poročal: «četrti dan po porodu. Dr gič zaglavnlčna lega. Komplikacij ni. Lahna čišča Zgornji < maternice m tipljiv.«
«Dobro!» je glasno rekel Feldhusen. ((Glasba za naša h8 sa, gospa Ahlers. Kako je z dojenjem?«
«Ni povsem zadostno,« je Warzin dejal službeno. «dH-mo dodatek.«
Feldhusen jo je s prstom pokaral. «Moja draga g osi Ahlers, to ni dobro. Vaše mleko je za otroka najboljša hraf boljše ni na vsem svetu. Noben zdravnik in nobena drU hrana ga ne more nadomestiti. S pivom počakajte.«
Vsi so se zadržano nasmejali — kot obvezno — šele i nekaj sekund je Feldhusen nadaljeval: ((Zares, delajte tal vsaj prva dva meseca, morda tri. Ali mi obljubite?«
«Da, doktor,« je tiho pritrdila. V njenem glasu ni običajne ostrine, lahna rdečica se ji je razlezla celo po vra< prav do ušes.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 - PODKU2N. i; GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, y5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur " vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni ujkoči račun Založništvo tržaškeg« tis88 Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljena Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali ogla-’ 4« |ir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dragih pokrajin Italije pri «Soo1et& Pubblleitš ftaliana« — Odgovorni urednik' STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst