GIASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO ŠT. 16-leto VIN. -DECEMBER 1980 4- Okrepitev je tu — helikopter je pravkar odložil top. Sodobno orožje je eden izmed temeljev naše svobode in nedotakljivosti jugoslovanskih meja. Za učinkovitost obrambe žrtvujemo zavedno znatna sredstva, saj le tako lahko mimo zremo v jutrišnji dan. našo državo. V kmetijstvo bo treba vlagati več, hkrati pa tudi zagotavljati pogoje, ki bodo omogočili mlademu rodu bolj privlačno in enakopravno vključevanje v delo na tem področju. Hkrati moramo poglobiti prizadevanja, da se delavci temeljnih organizacij združenega dela kmetijstva, živilske industrije in trgovine ter združeni kmetje uveljavijo kkt nosilci odločanja. Omenjene naloge za sanacijo našega gospodarstva bo mogoče uresničiti samo z udeležbo globoko osveščenih ljudskih množic ter z dosledno politiko samoupravljanja. Dogovorjene gospodarske usmeritve mora uresničevati združeno delo in ne državni organi. Ponovno vidimo, da so ljudje pripravljeni nositi svoj delež stabilizacije, zahtevajo pa, da pri tem sodelujejo vsi in da hkrati vsi tudi vedo, zakaj delajo in se žrtvujejo. Tudi zato jim je treba čimbolj približati sredstva obveščanja, da bodo sami prek njih aktivno sodelovali in uveljavljali samoupravne pravice. V korak s svetom - ali zaostajajoči zamudniki? „Smo na usodni prelomnici, ko gre za to, ali bomo tudi v praksi uveljavili socialistični samoupravni položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti,, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela. Ali se bomo z našo visokoproduktivno in kvalitetno proizvodnjo enakopravno usmerili v svet in si tako zagotovili odločilno besedo v svetovnem razvoju znanosti in tehnike, ali bomo postali sama sebi zadostna, za vsemi zaostajajoča provinca? " (France Popit) Osma seja CK Zveze komunistov Slovenije je 24. novembra minila v znamenju poziva k mobilizaciji vseh sil v slovenskem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju za premagovanje težkega trenutnega stanja v gospodarstvu in v prizadevanju za njegovo stabilizacijo. To pa pomeni, da se je treba z vsemi silami prizadevati, da bi srednjeročni plan uskladili z dejanskimi možnostmi in s potrebami ter ga zastavili kar najbolj realno. To je nedvomno težka in sila odgovorna naloga, vendar nujno potrebna, zlasti še, ker opažamo, da se na mnogih področjih vse prepočasi prilagajamo novo-nastalnemu položaju. Delovni ljudje zahtevajo uveljavitev razvojnih usmeritev, to pa je mogoče doseči le v demokratičnem dogovoru in z ustvarjalno podporo vseh delovnih ljudi in z enotnostjo v Zvezi komunistov. Vse bolj se bo treba opirati na lastne moči. Odpovedati se bomo morali za nekaj časa velikim investicijam, zlasti pa vsem tistim, ki jih nekaj let lahko pogrešamo. Vse bolj k ot doslej se bomo morali nasloniti tudi na lastni inteligenčni kapital in na lastne tehnološke sposobnosti. Bolj moramo podpirati domače izumiteljstvo, zožiti investicije in izboljšati kakovost v slehernem našem delu. Vse to bo pripomoglo k boljši konkurenčnosti naših proizvodov v tujini in k zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Od večjega izvoza pa je odvisen nadaljnji razvoj našega gospodarstva, s tem pa tudi razvijanje ekonomske in socialne varnosti delavcev ter prihodnost mladih rodov. Pri vsem tem pa moramo spremeniti tudi odnose, ki trenutno vladajo pri oskrbi s hrano. Slovenija ima s svojimi spečimi in neizkoriščenimi rezervami še veliko možnosti, da si zagotovi lastno oskrbo. To seveda ne pomeni samo zmanjšanje uvoza, ampak bo preprečilo tudi spreminjanje hrane v sredstvo političnih pritiskov na Posebne naloge pa je 8. seja CK ZKS naložila v svojih sklepih komunistom v Sloveni- „ ... S svojo aktivnostjo morajo komunisti še bolj kot doslej krepiti zavest o nujnosti stabilizacijskih naporov ter utrjevati prepričanje, da je uspeh pri uresničevanju stabilizacijskih nalog in ukrepov podlaga in nujen pogoj za razvoj socialističnega samoupravljanja in gospodarski ter držbeni napredek Slovenije in Jugoslavije, za njeno neodvisnost in svobodo." „Takšna je torej brzostrelka...“ pravijo dekleta na eni izmed naših šol pri obrambnem dnevu. Za teritorialno obrambo, ki je najbolj množičen del JLA, velja, da moramo biti usposobljeni v vsem, kar zadeva pripravljenost za akcije kjerkoli v državi. Ljudstvo ljubi svojo armado ,JSadaljujte delo, ki ima za cilj nadaljnje izpopolnjevanje armade. Sredstva, ki jih za to potrebujemo, naši ljudje radi uajajo. Vedo, da potrebujemo obrambo in da je odvisna od nas vseli in ne samo od vojske. Toda vojska je eno izmed najtruuejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo mogel nikoli več nihče pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado.” ___________________________y Tako je dejal vrhovni komandant in stvaritelj naše ljudske vojske tovariš Tito na lanskem praznovanju rojstnega dneva JLA. Letos maršala Tita ni več med nami, njegova misel pa je še vedno enako močno prisotna v strnjenih vrstah vseh rodov naše armade in v ljudstvu, ki ji je leta 1941 dalo življenje. Naša armada se je res rodila iz ljudstva, iz njegovega upora proti okupatoijem in njihovi politiki zasužnjevanja, razdvajanja in iztrebljanja naših narodov. Iz tisočerih plamenov upora in iz nespravljivega sovraštva do vsakega nasilja in do vsake vrste okupacije ah izdajalske vladavine se je v letih revolucije izoblikovala organizirana oblika vojskovanja, vse od partizanskih odredov in skupin do rednih enot narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Rojstva prvega rednega oddelka narodnoosvobodilne armade se je tovariš Tito lani takole spominjal: „Ko sem govoril borcem, ki so tistega lepega sončnega dne stali v vrsti v Rudem, sem jim pojasnil, iz kakšnih razlogov ustvarjamo brigado in poudaril, kakšna zavest mora prežemati njene borce. Poudaril sem jim, da se ne bomo bojevali okoli posameznih vasi in za posamične točke in tako izgubljali ljudi, temveč da se bomo vojskovali povsod tam, kjer bo treba, a tako, da bomo nenehno postajali vse močnejši. Govoril sem o tem, kakšen moralni lik borca mora biti v takšni enoti, da se morajo borci — v nasprotju s četniki. — v vsem ravnati kot pripadniki prave redne ljudske vojske.. Od tistega dne v Rudem, 22. decembra 1941, pa vse do osvoboditve so morah odredi NOV skozi najtežje sovražne ognje, skozi smrt in trpljenje in skozi mnoge preizkušnje. Pri vsem tem so dokazali, da so vredni uresničevalci besed vrhovnega komandanta in vredni zaupanja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Vrste narodnoosvobodilne vojske je kljub najtežjim razmeram vedno dosledno preveval duh borbenosti in tovarištva. Zlasti pa jih je nenehno kalila in utrjevala zavest, da se bore za pravično stvar, za svojo zemljo in za svoje ljudstvo, iz katerega so izšli. Tudi po osvoboditvi, v velikih letih obnove domovine, čuvanja miru in neodvisnosti samoupravne in socialistične domovine, preveva našo armado isti duh. To je duh povezanosti z naprednimi in miroljubnimi, humanimi idejami, ki je neločljivo vtkan v narod. S stalno pripravljenostjo na obrambo pred slehernim napadalcem, z moderno oborožitvijo in s svojim zaledjem ter globoko v zavesti vseh delovnih ljudi nove Jugoslavije, je naša armada porok mirnega sociahstičnega razvoja. Je hkrati porok miru in aktivnega sožitja v tem delu -i. 4 „ l . Komunistična partija Jugoslavije, ki je veliko pred okupacijo opozarjala na naraščajočo nevarnost fašizma in se vsestransko pripravljala na obrambo države, je bila zmožna popeljati narode v oboroženo vstajo proti tujim fašističnim okupatorjem. V tem je dosegla uspeh zato, ker se je naše narodnoosvobodilno gibanje od prvega dne bojevalo z geslom narodne osvoboditve, bratstva in enotnosti ter uvajanja zares demokratične ureditve v novi Jugoslaviji, v kateri bo volja širokih ljudskih množic zares prišla do veljave. Ljudstvo je množično odhajalo v boj zato, ker ni želelo, da bi se vrnile stare razmere, ker se je dokončno prepričalo o izdaji buržuazije na oblasti, ker je hotelo čimprej pognati čez mejo vse okupatorje, ker je želelo NOB je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo... preprečiti medsebojno uničevanje ljudstva in in ker mu je KPJ od začetka odpirala pogled v prihodnost, ko bodo položeni temelji nove skupnosti enakopravnih narodov, v kateri bo ljudstvo gospodar lastne usode. Uspeh je dosegla zato, ker si je od prvega dne vstaje za rešitev enega najusodnejših in najpomembnejših vprašanj določila nalogo doseči enotnost med jugoslovanskimi narodi, hkrati pa tudi enotnost množic slehernega naroda posebej. Narodnoosvobodilni boj je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, to pa je tudi ena največjih pridobitev naše revolucije . . .“ JOSIP BROZ TITO ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 'k k k ★ ★ sveta, zvest branilec vseh pridobitev naše revolucije. ,,Naša vojska se je rodila iz ljudstva,” je aejal tovariš Tito, „in zaradi tega jo naše ljudstvo tudi tako ljubi.” Njegovim besedam lahko samo pritrdimo in čestitamo vsem pripadnikom naše armade za njihov praznik! V pričakovanju povelja . .. (Foto: S. Krševan) 7T TOZD Trgovina v novembru izpolnila letni plan prodaje Dopisniki TOZD TRGOVINA se bolj poredko oglašamo v našem glasilu in smo bili vsled tega že nekajkrat kritizirani od našega glavnega urednika. Zato pa tokrat prihajamo s toliko bolj veselo novico in z malo daljšim prispevkom: TOZD TRGOVINA je namreč konec novembra izpolnila svoj plan realizacije za leto 1980. Plan za leto 1980 znaša: 98,400.000 ain bruto realizacije, doseženo od I — IX 1980: 98,800.000 din. Ta dogodek pa nas kljub temu, da smo ga bili vsi veseli, ni uspaval. Naše poslovno leto se s tem ni končalo. Nasprotno! Sprejeli smo še nove naloge. Zavedamo se namreč, da smo v letu stabilizacije in da bomo lahko le s kar največjim prizadevanjem prispevali svoj delež k utrditvi našega gospodarskega položaja. Le tako bomo dokazali, da smo vredni zaupanja, ki ga ima v nas družba in kolektiv, v čigir sestavi smo. Prav vsled tega smo si naložili nalogo, da dokonča leta presežemo za nas magično mejo 10 milijard SD skupnega prihodka, da jurišamo na ..padec" 11 milijard in vsaj še i/|x'lnimo planske naloge za december. In ko smo medtem prvi cilj že dosegli, smo prepričani, da bomo dosegli tudi druga dva. To pa bo za nas pomenilo, da bomo vse sprejete naloge za 1980 več kot uspešno izpolnili, da bo naš dohodek in čisti dohodek kot tudi ostanek za sklade precej višji od planiranega. Posebno nas veseli, da tudi stroški kljub raznim podražitvam ne bodo presegli planirano raven. Poudariti še velja, da so k temu največ prispevale prodajalne: Novo mesto (Glavni trg in Bršljin), Čačak, Bor II, Pucarevo, Arandelovac in Alek-sinac, ki so svoje letne plane do konca novembra že izpolnile, pa tudi ostale prodajalne, ki bodo do konca leta svoje obveznosti zagotovo dosegle. Pričakovanih rezultatov pa kljub nizkim obveznostim nista izpolnili prodajabi Metlika in Bor I, kar prav gotovo ne zmanjšuje res izjemnega uspeha ostalih in seveda TOZD kot celote. Žal pa moram hkrati ugotoviti, da so izven naše TOZD še vedno posamezniki, ki so prepričani, da so naši uspehi sad spleta raznih okoliščb (od nepravibega delitvenega razmerja do inflacije) in ki na različne načbe poskušajo zmanjšati naš uspeh in prizadevanja. Prav vsled tega bom navedla nekaj podatkov, ki so prepričljiv dokaz, da so naši rezultati v prvi vrsti odraz prizadevanj nas vseh, pa tudi ne nazadnje našega varčevanja in samoodrekanja. Tako smo v letošnjih 11 mesecih prodali že več kot 51.000 hlač in nad 140.000 m tkanb, kar je za 12.500 kom. in 15.000 metrov več kot v enakem obdobju lani. Celotni prihodek je bil v primerjavi z enakim obdobjem 1979 za prvih devet mesecev za 27 % večji, dohodek pa kar za 48 %, medtem ko so bili stroški poslovanja za 12% manjši od predvidenih. Naš dohodek na delavca je bil v istem obdobju za 5 % večji od republiškega poprečja trgovbe na drobno, čisti dohodek pa kar za 8 %, medtem ko so bili čisti OD za 5 % manjši, skupna poraba in OD na delavca pa kar za 8 % manjša od enakega povprečja. Mislim, da so to dovolj zgovorni podatki za pošteno misleče in zanikajo vse tiste, ki mislijo drugače. Prizadevanj delavcev — trgovcev dostikrat ne cenimo dovolj In še nekaj bi rada na tem mestu omenila, na kar mnogokrat tako radi pozabljamo: delo trgovca, ki ga mnogi med nami ne znajo ceniti in ga mnogokrat celo podcenjujejo, misleč, daje to delo le stvar rutine in zabave, *********-K ♦-K-Mr-fc *-Mc* * * * Vsem pripadnikom * J oboroženih sil socia- * * listič ne federativne re- J * publike Jugoslavije J * čestitamo za 22. de- * * cember, dan Jug osi o- ★ * vanske ljudske arma- ★ * de! * J********************* saj so vedno prijazni, nasmejani b ustrežljivi. Pri tem pa se ne zavedamo, da se za prijaznimi besedami in nasmejanimi obrazi skriva kruta resnica krivice, ji jim jo nemalokrat prizadenemo s svojim nevzgojenim vedenjem b odnosom do njih ter ostane mnogokrat neizrečna. In to j b boli! Premalo se zavedamo, da trgovec ni kriv naše slabe volje, jeze, napak, pomanjkanja in ne nazadnje naše potrošniške sebičnosti b misebosti, ki mnogokrat ni uravnovešena z našimi željami b možnostmi. Tudi njegov delovni dan ni ravno idealen. Mnogi med njimi opravljajo svoje delo v deljenem delovnem času, vsi ostali pa v izmenah. Prav tako ne poznajo prostih sobot b prenašanj nekaterb delovnb dni. Res da imajo tudi svoje slabe strani in delajo napake, vendar ne smemo pozabiti, da je tudi trgovec samo navaden zemljan! Veselo in delovno v leto 1981! In ko bomo na Silvestrovo že vsi praznovali ali se na to pripravljali, bodo vrata prodaja-len še vedno odprta, v njih pa bodo prijazni prodajalci čakali, da nam izpolnijo (vsled naše skleroze”?) še zadnjo željo v starem letu. Ko pa bomo sredi novoletnega praznovanja, bodo pridne roke trgovcev že merile, štele, računale... Za mnoge trgovce se bo prvi dan v letu 1981 začel že v petek, za vse pa zagotovo v soboto. In za vas? Morda v ponedeljek! (Razen seveda za tiste, ki so v enakem ali še slabšem položaju kot trgovci, kot so gostbci, šofeiji, vzdrževalci, varnostniki ipd.). Pa vendar ne obupavamo! Nasprotno! V novo leto bomo stopili veseli in ponosni na doseženo, trdno prepričani, da bomo tudi v letu 1981 kljub vsem težavam, ki nas čakajo, izpolnili naloge, ki smo jih sprejeli. To je naš prvi, čeprav seveda ne edini cilj. Naj na koncu vsem članom kolektiva NOVOTEKS kot tub ostalim sodelavcem zaželim srečno in uspešno novo leto 1981! Kupili smo računalnik Vse večjm poplava vseh vist podatkov in s tem zahteva po njihovi obdelavi je narekovala potrebo po nakupu sodobnega računalniškega sistema, s katerim bomo obdelovali tako tehnične, tehnološke kot tudi komercialne podatke. Pri zbiranju podatkov za računalniško obdelavo sem velikokrat slišal med delavci veliko pripomb na „račun“ računalnika. Vsaka nova naprava, pa naj bo računalnik ah nov stroj v proizvodnji, povzroča določene dvome samo zato, ker ne poznamo delovanja teh naprav. Razen tega nepoznavanja povzroča dvom, pa tudi odpor do novih stvari oziroma naprav ah pa tudi drugačnega načina dela. Kaj je to računalnik? To je naprava (stroj), ki je sestavljen iz več enot, ki so med sabo povezane, da obdela določene podatke po vnaprej pripravljenem programu (proceduri). Te enote so: — pomnilnik: za shranjevanje podatkov, — procesor: za aritmetične operacije in za posredovanje informacij med pomnilnikom in vhodnimi ah izhodnimi enotami, — vhodne ah izhodne enote: za komuniciranje med človekom in strojem. Vse te enote povezuje povezovalni kanal, ki ga imenujemo UNI BUS. Razen strojne opreme (hard-were) imamo pri računalnikih še programske pakete (soft-were). Programski paketi nam omogočajo enostavnejšo in hitrejšo obdelavo posameznih pod-ročij dela. Za Novoteks je nakup računalnika velika pridobitev zaradi več razlogov: 1. centralizirati je potrebno obdelavo podatkov, ki teče zdaj na več krajih. To pa narekuje potrebo po enotnem informacijskem sistemu in med sabo povezanih obdelavah. 2. Iztrošeno opremo, ki jo imamo danes, je potrebno zamenjati. 3. Obdelavo podatkov moramo razširiti na tista področja, ki jih danes opravljamo še ročno. Celoten postopek za izdelavo banke podatkov je poenostavljeno povedano takole: — za celotni proizvodni program ah za vse artikle je treba določiti njihovo zgradbo in povezavo po sledečem načelu: mesta šifrirana. Vse to, kar sem navedel, je osnova za izdelavo programov planiranja, spremljanja proizvodnje itd. Glede na potrebo koristnikov bomo izde-lali take programe, katerih rezultati bodo v pomoč njihovemu odločanju, vodenju ah informiranju o določenem stanju. Vendar ne smemo zanemariti še dejstva, da to delo brez Odločhi smo se, da bomo z novim računalnikom najprej obdelovah problematiko proizvodnje, in sicer v TO Tkanina s TO Predilnica Metlikk in nato v TO Konfekcijah. Začetek ah osnova obdelave je formiranje b anke podatkov. Banka podatkov pomeni zbir vseh tehničnih in tehnoloških podatkov, pa tudi ostahh, ki.so potrebni pri proizvodnem procesu. Ti podatki, kot na primer: naziv artikla, štev. desena ali tip stroja, naziv tehnološke faze dela itd., so sortirani po določeni logiki v različnih datotekah (če pa ročno zapišemo podatek, imenujemo datoteko — kartoteka). Celoten princip je shematsko pokazan na skici: Ker ima vsak artikel vsaj enega ali več desenov, določimo desen na nižjem nivoju. Od vsakega desena je pa odvisna posukana preja in preja, bodisi da gre v osnovo ah votek. To definirajo ostali podatki, ki bodo zapisani v drugi datoteki. Od preje je odvisen surovinski sestav , če je barvana, pa pove še vrsto barvil in kemikalij. Vsak podatek o artiklu, desenu, sukancu (posukana preja), preji, barvilu, kemikaliji, česancu (volna ah drugi materiah), je načeloma zapisan samo enkrat, vendar nam njegova vezava in normativ (količinski) pove odnos, koliko je določenega barvila, kemikalije ah česanca v enoti preje, v sukancu oziroma v enoti artikla določenega desena. Tako vidimo, da že prvi kvadrat v skici 2 obsega veliko podatkov. Omenim naj, da ima vsak element na določenem nivoju svojo številko ah šifro, da pri vezavah ne bi prišlo do pomot (element pomeni vsak kvadrat v skici 3 glede na nivo). Po podobnem načelu je potrebno definirati še tehnološke operacije (faze dela) za vsak element in na katerih strojnih mestih oziroma delovnih mestih ta tehnološka operacija poteka. Prav tako bodo vse tehnološke operacije in strojna napora in discipline vseh.udeležencev v proizvodnem procesu ne bo dalo zaželenega rezultata. Še tako dobro zastavljen program brez pravilnih podatkov — in rezultat je izničen, neuporaben, za kar smo odgovorni vsi delavci v Novoteksu, vsak s svojega področja. Ves sistem je usmerjen v pridobivanje večjega dohodka. Dohodek pa je osnova za dehtev osebnih dohodkov in drugih oblik splošne in skupne porabe. Zato naj nam ne bo žal večjega truda in discipline pri delu! DARKO UREK Odsev zgodovinskega poslanstva „.. . Socialistično samoupravljanje je podlaga splošne ljudske obrambe Jugoslavije, saj uteleša interese delavskega razreda in je odsev njegovega zgodovinskega poslanstva. Na tej revolucionarni tezi je Tito razčlenil temeljna načela obrambne zasnove Jugoslavije in tako dosegel, da so postala delno splošna načela družbenega sistema in družbenega razvoja SFRJ .. ." NIKOLA LJUBIČIČ Ob koncu leta Ta številka našega glasila je zadnja v letošnjem letu. Vsak dober gospodar sestavi ob koncu poslovnega ali koledarskega leta obračun svojega dela. Prav je, da tak obračun naredimo tudi mi, člani izdajateljskega sveta, da analitično ocenimo, kako smo to delo zastavili in ali smo dosegli cilje, ki smo jih opredelili s programsko zasnovo našega glasila. Prav pa je tudi, da se ob koncu leta izdajateljski svet zahvali vsem dopisnikom za sodelovanje in vam, drugim sodelavcem, katerim glasilo No-voteks pomeni nekaj več kot navadno branje časnika. Prizadevali smo si, da bi vsi delavci Novoteksa bili pravočasno in kar najbolj natančno v razumljivem jeziku napisanem prispevku seznanjeni z vsemi dogodki v TOZD in delovni organizaciji Pisali smo z namenom, da bi se delavci Novoteksa na osnovi teh informacij lahko opredelili za samoupravno odločanje. Na žalost v tem nismo popolnoma uspeli Še.vedno nekateri odgovorni delavci ki imajo vire informacij niso doumeli, da ni samoupravljanja brez dogovora in izmenjave mišljenj. Da bi to nalogo lahko uspešno opravili, se bomo morali bolj kot doslej posluževati raznih oblik medsebojnega obveščanja, torej tudi našega glasila. Vsi bi se morah zavedati, da je naša pravica in dolžnost, da informiramo že v času snovanja določenega dogodka, predloga ali pobude, torej že v času nastajanja predloga osnutka določenega akta, za katerega se bomo morah kasneje opredehti in na organih upravljanja odločati za ah proti predloženem predlogu. Res je, da je letos izšlo 16 številk našega glasila in da je to precej več kot kdajkoli doslej. Res pa je tudi, da naše glasilo izhaja enkrat na mesec in da je to predolg rok za sprotno obveščanje delavcev. Zato smo se letos odločih za privlačnejšo obliko dnevnih informacij: po tiskani glavi v zaglavju teh informacij bo vsak delavec takoj vedel, kdo mu posreduje informacijo. Na žalost tudi ta oblika še ni polnokrvno zaživela in se te ponujene možnosti za dnevno informiranje vsaj za enkrat še premalo poslužujemo. Pohvalimo pa se lahko, da smo se uspešno uključili v republiško akcijo ,,1000 delavcev — sodelavcev*4, ki je trajala od maja do konca leta. V republiškem merilu so ta plan prekoračili za 60 odst. — k temu uspehu smo pripomogli tudi mi, saj smo v tem času pridobili blizu 50 novih dopisnikov. Da smo v tem uspeli, se moramo predvsem zahvaliti dobro zastavljeni nalogi sindikata in organizirani mreži dopisnikov v TOZD in v DSSS preko organizatorjev obveščanja, ki so hkrati tudi člani izdajateljskega sveta. Z vso odgovornostjo so se te akcije lotih vsi TOZD v Novem mestu in DSSS, manj ah pa zelo slabo pa so doumeli potrebo po informiranju TOZD, kL imajo sedež izven Novega mesta. Pri tem nismo uspeli kljub apelom in osebnim intervencijam. Nujno bo, da bodo samoupravni organi na sejah delavskih svetov, sindikata, ZKJn mladine obravnavah obveščanje delavcev v svoji okolici ter se zavzeli za dotok tistih informacij, ki bodo z dobro zastavljenim delom prispevale k bolj učinkovitemu samoupravnemu odločanju. Pripravih smo tabelarni prikaz vključevanja posameznih TOZD pri nastajanju vsake posamezne številke. Prav je, da si to tabelo dobro ogledamo; po-iščimo v njej sami sebe in spremenimo svoj odnos do obveščanja! Kakšno bo naše glasilo po vsebini, je odvisno od nas vseh. Zato se moramo v polni meri zavzeti, da bo naše glasilo osnova in pogoj za ustvarjalno samoupravno življenje delavcev Novoteksa. To naj bi bil kvahtetni premik in prispevek v letu, ko bo v Beogradu tretji kongres samouprav^' avce v. Na koncu vsem delavcem Novoteksa, posebno pa še sodelavcem, ki so dopisovah v naše glasilo, srečno novo leto 1981! IZDAJATELJSKI SVET TEMELJ JE RAZREDNA PODLAGA „.,. Zasnova splošne ljudske obrambe Jugoslavije temelji še danes na razredni podlagi. Seveda je veliko dejavnikov, od katerih je odvisna moč obrambe SFRJ, poglavitni in odločilni, kot je to poudarjal Tito že med vojno, pa je v tem, da obramba odseva interes delovnega človeka, delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. V govoru na ljubljanski univerzi leta 1969 je Tito poudaril, da delavski razred organizira splošno ljudsko obrambo kot lastno silo in da ,,mora biti v nadaljnjem razvoju zasnove splošne ljudske obrambe v središču pozornosti naš delovni človek in njegova samoupravna pravica in dolžnost, da aktivno sodeluje v organiziranju obrambe pridobitev naše socialistične revolucije in samoupravne socialistične družbe. . ."NIKOLA LJUBIČIČ ŠTEV. MESEC ŠTEVI- i nSTpj/i LU NI ŠTEVI- LqČLAI' KOV ŠTEVILO ČLANKOV PO TOZD IN DSSS ŠTEVILO DOPISNI- KOV ŠTEVILO F0T0GRA - FIJ ŠTEVILO RISB TKA- NINA PRE- !K0NFEKK0NFEKK0NFEK!TRG0- nccc DliNICA CIJA-l. CIJA-I CIJA-III. VINA 1 JANUAR 8 15 4 iH J L_ 1 » 11 4 1 FEBRUAR 8 4 4 3 IG 3 FEBRUAR IZ ZZ 4 1 1 ..H ^ UL. 15 13 4 MAREC IZ ZZ G 1 . B IG G 4 5 APRIL 16 25 3 t— . oo ZO 12 6 G MAJ 8 14 ...5 1 22 1 MAJ IG ZG 3 3 1 19 14 12 3 8 JUNIJ IG 28 ] 3 2 1 15 21 IG 4 9 JULIJ IG 25 G 5 L.: m 18 IG 2 10 AVGUST IZ 19 11 4 . ' L? 1/ 1/ 1 11 AVGUST IZ / z 2 29 1? SEPTEMBER ZO 21 3 1 1/ IG 38 1 13 SEPTEMBER IG 11 11 2 20 5 14 OKTOBER Z4 21 4 1 1 15 IG 46 4 15 NOVEMBER ZO 24 4 2 18 19 20 11 IG DECEMBER 24 30 4 2 1 r 2 20 23 17 4 SKUPAJ 240 314 45 4 24 9 | 1 6 239 214 317 45 Sejna dvorana-začasno proizvodni oddelek Novomeške čveke pridno na delu: „Ali že veš, da so v NOVOTEKSU pobrali nekaj pisarniških žensk in jih dali v proizvodnjo!? " Da ne bi ovinkarila, bi lahko začela kar pri tem, da so veliko sejno dvorano preuredili v oddelek šivalnice. V nekaj dneh so pripravili mize, napeljali luči in delo v šivalnici j e steklo. Nas, 20 tovarišic iz skupnih služb, ki smo nekoč delale na izšivanju tkanin, so določili, da za nekaj časa opravljamo ponovno delo v šivalnici. Verjetno ni potrebno, da opisujem občutke, ki smo jih imele ob podpisu odločb o začasni premestitvi. Te odločbe niso vsebovale datuma, do katerega smo premeščene na to delovno mesto. Naj omenim, da smo vse, ki smo bile premeščene, opravljale to delo pred približno devetimi leti. Dan, ko smo začele z delom v izšivalnici, je bil za nekatere poniževalen. Mnenje nas vseh pa je bilo, da bomo z našo pomočjo pomagale rešiti problem, kije nastal v proizvodnji, ko šivalke kljub nadurnemu delu niso mogle izšiti blaga izredno slabe kvalitete. Z veseljem smo prijele za delo, ker smo se zavedela, daje treba v današiji težki situaciji poprijeti za delo tam, kjer je to potrebno. Nekaj dnije bilo zelo težko, kajti roke in oči so se odvadile takega dela. Vendar, dobra volja je to vse popravila. „Naš sistem splošne ljudske obrambe popolnoma ustreza svobodnjaškim tradicijam naših narodov in njihovim zgodovinskim interesom. ta sistem je popolnoma v skladu z našimi družbenoekonomskimi odnosi, z bistvom naše samoupravne socialistične skupnosti. Torej ne gre samo za to, da je mogoče tako doseči največjo obrambo sposobnost, ampak tudi za to, da celotni sistem nujno izvira iz samoupravljanja in pomeni njegov integralni del." TITO o splošni ljudski obrambi Omenila bi še občutke in opazke, ki smo jih spremljale oz. dobivale vse do danes in jih še spremljamo. Verjemite mi, da nam ni bilo lahko. Mnogo tovarišic in tovarišev v naši delovni organizaciji seje obnašalo do nas, kot da smo po kazni dodeljene na to delovno mesto. To kaže, da med mnogimi našimi ljudmi ni več pravega spoštovanja za telesno delo. Spomnimo se pregovora: kolikor znaš, toliko veljaš. Omenila bi še, da sem neki dan stala v trgovini in poslušala dve tovarišici pred mano. Dobesedno bom ponovila besede, kot sem jih slišala: „Ali že veš, da so v Nuvoteksu pobrali nekaj pisarniških žensk in jih dali v proizvodnjo? “ Druga ji odgovori: „Veš, tudi ameriški časopisi bodo pisali o tem, kaj se dogaja v Novoteksu, da pisarniški kader dela v proizvodnji" O takih in podobnih rečeh bi še pisala, pa upam, da ko bo v domačih novicah objavljen ta članek, se lahko spomnijo takih in podobnih stvari tisti, ki so to igavljali. Me, vse izšivalke, pa Barvalni aparat v novi barvarni. pozdravljamo to odločitev, da priskočimo na pomoč, ko je izredno stanje, vendar bi pri izrednem stanju morali sodelovati vsi, predvsem 'tam, kjer napake nastajajo, ne pa samo v končni fazi. Mislim, da bomo s to akcijo pripomogle, da bo delovna organizacija lahko izpolnila pogodbene obveznosti do kupcev. m MILENA VERBIČ Glas in odmev o delu v novomeški barvarni in predilnici Zelo ugoden začetek v naši predilnici je bil v dokajšnji meri rezultat tega, da smo v enoti delali prve mesece v letu po dve soboti. To se je poznalo, saj je bila polna zasedenost strojev in tudi dopusti se v zimskem času množično ne koristjo. Zaradi tega, zaradi prizadevnosti delavcev in nenazadnje tudi zaradi dobre surovine smo bili v prvem polletju pri doseganju planskih obveznosti med boljšimi v DO. Na to je vplivala tudi kvaliteta, za katero so svoje prispevali vse v enoti. Kakor drugod v enotah je v letnem obdobju precejšrjafluk-tuacija delavcev; to seje poznalo tudi v predilnici. Predilec ali barvar ne moreš postati čez noč. Zato uspehi niso taki, kot bi lahko bili. Vsako znanje zahteva svoj čas. Zato menim, da smo lahko z doseženimi rezulta- ti zadovoljni. Vem, da morda kdo misli, da zdaj nimamo ambicij za boljše rezultate — pa še ko bi radi, dabi bUa naša prqa brez napak, plan pa vsaj 110%! Tukaj bi pridobili vsi, ne samo predUci. Je tudi nekaj pripomb na račun našega dela. Pravilneje, da se opozarja. Menim, da za zdaj kljub pridnosti in volji, da b o jutri bolje, tega brez sodelovanja vsakega posameznika ne bomo dosegli. Moram pa povedati, da občutimo zaostreno gospodarjenje prvi mi v barvami pri menjavi surovin. Res je, da so trevira, maklen in diolen vsi narejeni po podobnem kopitu. Pri barvanjuje pa precej razlike, kakor tudi v nadaljnji predelavi do prejnih nitk. Prav tako se menja kvaliteta volne. Tudi v njej so razne primesi, tako da včasih ne moremo z vestnim delom doseči to, kar bi želili mi in ostali, ki našo prejo predelujejo v tkanino. Težave so tudi v barvarni. Tu pride do določenih zapletov. Pride, na primer, slabša kemikalija, za kar vnaprej ne vemo. To ugotovimo šele, ko smo material že obdelali; v nadaljnjem procesu pa se slabo predeluje, kar je tudi vzrok za slalršo kvaliteto preje. Vem, da bo kdo mislil: „Saj imajo novo barvarno, pa jim še ne gre.“ Menim, da bi lahko dah odgovor na to odgovorni, ki so največ sodelovah pri oblikovanju tega postrojenja. To naj bi bil kratek pregled uspehov in neuspehov naše enote. Menim, da so težave bile in bodo, reševah pa jih bomo lahko vsak s svojim prizadevanjem in z vestnim delom ALOJZ BLAŽIČ Tretje srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu V novembru je bilo v Krškem posvetovanje o samoupravni preobrazbi obveščanja v združenem delu. Tega delovnega srečanja se je udeležilo blizu 300 urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v organizacijah združenega dela. Organizator posvetovanja RS ZSS je na to srečanje povabil tudi ugledne družbenopolitične delavce Slovenije. Uvodoma je govoril predsednik odbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando Boštjan Pirc. Med ostalim je dejal, da v Sloveniji poleg drugih oblik informiranja izhaja okoli 800 tovarniških glasil, kar je izredno veliko. Kljub bogastvu sredstev in načinov pa jih še vedno ne znamo celovito uporabiti Poudard je tudi, da je družbenopolitična akcija „1000 delavcev — sodelavcev1 , ki je imela namen zbrati nove sodelavce dopisnike tovarniških glasil, uspela in daje že sedaj, ko akcija še traja, presegla vsa pričakovanja. Na posvetovanju je sodeloval tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit. Govoril je o vlogi delavcev, ki se v združenem delu ukvarjajo z obveščanjem in nalogah, ki jih čakajo. Opozoril j e na sedanje prizadevanje celotne družbe za stabilizacijo gospodarstva, pri čemer mora odigrati pomembno vlogo informiranje. V nadaljevanju je dejal, da morajo organizacije združenega dela oblikovati celovit in odprt sistem medsebojnega obveščanja, ki se kot pomemben člen vključuje v celotno združeno delo. V nadaljevanju posvetovanja v delu po skupinah so v razpravi orgnizatorji obveščanja opozorili, da se še vedno srečijejo z veliko zaprtostjo informacijskih virov, kadar gre za poslovne podatke ali načrte, o katerih naj bi pravočasno razpravljali celotni delovni kolektiv. Vse preveč je v glasilih naknadnih informacij o tem, kaj je kdo že sklenil in vse premalo tistih, o katerih naj bi sploh stekla javna razprava. Prav poseben in težaven problem so povratne informacije — torej odziv odgovornih delavcev ali organov na kritiko, predlog ali vprašanje, objavljeno v tovarniškem glasilu. Če teh povratnih informacij ne bo, bo ogrožena za zdaj uspešna akcija slovenskih sindikatov „Tisoč delavcev sodelavce v“, ki je spodbudila že skoraj 1500 delavcev k temu, da so se odzvali vabilu k doselovanju v glasilih v združenem delu. Sindikat je odgovoren za obveščanje Za obveščanje v TOZD je odgovoren sindikat, je dejal predsednik RS ZSS Vinko Haf-ne. Sindikati morajo imeti svo- — Zdaj, ko ste članica komisije za informacije, mi boste redno poročali, kaj ljudje govorijo o meni. ja delavska stališča v postopku usklajevanja množice interesov v naši samoupravni družbi in ne morejo, niti smejo biti le prejemniki nalog od zunaj. V nadaljevanju je tovariš Hafner dejal, da morajo uredniki tovarniških glasil imeti politično zaslombo tako v sindikatu kot v osnovni organizaciji ZK. V akcijskem dogovoru o najpomembnejših nalogah na področju obveščanja v združenem delu so s prej eta stališča o ustvarjanju in delovanju odborov za obveščanje v delovni organizaciji. Odbor za obveščanje bi moral biti sestavljen iz „uporabnikov“ iz vseh TOZD, delegacije družbenopolitičnih organzacij in delegacije izvajalcev, se pravi iz vrst uredniškega odbora. Sindikati naj bi tako prevzeli tudi politično odgovornost za vsebinsko naravnanost tovarniških glasil. Organizatorjem obveščanja je o nekaterih najbolj aktualnih mednarodnih vprašanjih govoril predsednik komisije predsedstva CK ZKS za mednarodne stike Jože Smole, med srečanjem pa smo se seznalili tudi z delom tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj ter z nuklearno eletramo v izgradnji. De - Ka NOVI ODNOSI „... Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči. .." TITO Mir državnika . Titu se je v času najhujše politične zmede, ko nas je teptala sovražnikova soldateska, posrečilo ohraniti mir genialnega državnika in je tako našo najusodnejšo politično in vojaško katastrofo leta 1941 spremenil v eno največjih zmag vseh jugoslovanskih narodov . .." MIROSLAV KRLEŽA (1948) Akcijski dogovor o najpomembnejših nalogah na področju obveščanja v združenem delu za naslednje obdobje 1. Skladno z u stavo, zakonom o združenem delu ter z drugimi dokumenti in tudi po dogovoru z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prevzema Zveza sindikatov Slovenije družbenopolitično odgovornost za obveščanje v združenem delu. Organizacije združenega dela morajo oblikovati celovit in odprt sistem medsebojnega obveščanja, ki se kot pomemben člen vključuje v celotno združeno delo. Normativno je treba določiti vire informacij in kdo jih je dolžan sporočati ter prek kakšnih sredstev za obveščanje. Za oblikovanje takega sistema in za njegovo nemoteno delovanje so odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu in organi samoupravljanja. Sistem obveščanja v združenem delu je vplet v družbeno komuniciranje kot njegov samostojen in drugim enakovreden sestavni del. 2. Odprt sistem medsebojnega obveščanja v organizacijah združenega delaje med temeljnimi sestavinami samoupravljanja, zato bodo sindikati posvetili posebno pozornost odprtosti virov informacij in nemoteni poti za povratno informacijo (odziv in pobudo) delavcev. 3. Zveza sindikatov Slovenije se zavzema za uresničevanje zahteve samoupravljavcev, da so vsakemu delavcu zagotovljene minimalne informacije, ki so mu potrebne za samoupravljanje in kot smo jih že opredelili s temeljnimi informacijami za delavce. ..Temeljne informacije za delavce11 so tiste vsebine, ki jih mora dobiti vsak delavec v vsakem delovnem okolju. Gre za temeljne kazalce gospodarjenja in poslovanja, ki morajo biti po zakonu o združenem delu izkazani ob periodičnih in zaključnih računih in ki jih sindikati zahtevamo že sedaj. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih informacij od samoupravnih. Poudarjena je odgovornost vseh, ki informacije posredujejo, predvsem še organizatorjev obveščanja, da bodo sporočila oblikovana in podana ustrezno delovnemu okolju. 4. Celovito obvladanje sistema medsebojnega obveščanja v združenem delu naj zagotavljajo posebni odbori za obveščanje. Ti odbori naj bodo neposredno izvoljeni, praviloma na ravni delovne organizacije, predlagajo pa jih osnovne organizacije zveze sindikatov oziroma konference. Sestavljeni naj bodo iz delegatov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in uredništev. Odbori so torej družbeni organi, ki opredeljujejo zasnovo in politiko obveščanja in je njihova osnovna naloga skrbeti za celovito (to je redno, pravočasno, objektivno in popolno ter po obliki samoupravljal cem dostopno) obveščanje in za njegovo po-družbljanje v svoji organizaciji združenega dela. Delegati odborov za obveščanje ne morejo biti poslovodni delavci. Uredniški odbor je za konkretno glasilo izvršno telo odbora za obveščanje. Uredništvo sestavljajo delavci, ki so za obveščanje zadolženi na podlagi svojega opisa del in nalog, kot tudi drugi redni sodelavci v procesu obveščanja. Uredništva, službe in drugi izvajalci nalog s področja obveščanja so za svoje delo odgovorni odborom za obveščanje, če teh še nimajo, pa drugim samoupravnim organom. 5. Nadaljevati moramo pozitivne dosežke iz akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev1* v združenem delu: načrtna dejavnost družbenopolitičnih organizacij in zveze sindikatov na področju obveš- čanja; spremljanje, ocenjevanje in načrtovanje te dejavnosti: oblikovanje dopisniške mreže; delovanje odborov za obveščanje in komisij občinskih svetov ZSS za obveščanje; okrepljena povezava s časopisom ..Delavska enotnost** itd. Posebno pozornost moramo nameniti organizacijam združenega dela (in občinam), kjer se iz objektivnih ali subjektivnih razlogov niso uspešno vključili v uresničevanje nalog iz akcije „Tisoč delavcev -sodelavcev”. Sindikati moramo pokazati polno zavzetost za odpravljanje teh pomanjkljivosti. 6. Zveza sindikatov Slovenije mora posvetiti posebno pozornost obveščanju v manjših (pogosto dislociranih) kolektivih in povsod tam, kjer so pravice delavcev do obveščenosti marsikdaj okrnjene ali zanemarjene. Za vsestransko obveščenost vseh delavcev 7. Akcije Zveze sindikatov Slovenije, predvsem tiste, ki zahtevajo javne razprave, so hkrati akcije za dobro obveščenost delavcev. Zavest o tem moramo razviti pri vsem članstvu, še posebno pri naših družbenopolitičnih delavcih na vseh ravneh, od osnovne organizacije do republiškega sveta, pa tudi v zvezi komunistov, socialistični zvezi delovnega ljudstva in v zvezi socialistične mladine. To spoznanje mora prevladati še predvsem pri vseh, ki jim je obveščanje del njihovih delovnih dolžnosti, in to velja tudi za poslovodne organe. 8. Komisije (sveti) občinskih svetov zveze sindikatov za obveščanje so odgovorne za stanje obveščenosti v združenem delu na svojem območju. Te komisje (sveti) so pobudniki rednih ali priložnostnih tiskovnih konferenc o aktualni sindikalni dejavnosti na občinski ravni, na katere vabijo novinarje (dopisnike iz občine, organizatorje obveščanja in druge). Organizatorjem obveščanja v združenem delu naj bodo te konference priložnost za izmenjavo izkušenj in za razprave o odprtih vprašanjih. 9. Zveza sindikatov je z odbori za obveščanje v organizacijah združenega dela odgovorna med drugim tudi za normativno urejenost področja obveščanja, za zagotavljanje ustreznega statusa organizatorjev obveščanja v združenem delu, za vključevanje področja obveščanja v razvojne dokumente in za uveljavljanje dokumentov svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, racionalnosti in učinkovitosti na področju obveščanja. 10. Zveza sindikatov podpira in spodbuja izobraževanje delavcev — samoupravljavcev za pridobivanje potrebnega znanja s področja obveščanja, ker je to eden izmed dejavnikov, ki bistveno vplivajo na uspešnost organizacije obveščanja in na vsebino sporočanja. Za to se morajo angažirati predvsem družbenopolitični delavci, organizatorji obveščanja in poslovodni organu V tem smislu podpiramo tudi vključitev vednosti o obveščanju v združenem delu kot predmeta v politično šolo RS ZSS in RK ZSMS ter šolo gospodarske zbornice za poslovodne kadre. Osnovna šola mora usposabljati učence za samoupravljanje in v tem bolj skrbeti za pridobivanje ustreznih navad v sporočanju. 11. Zveza sindikatov se zavzeto vključuje v uresničevanje kadrovske politike na področju obveščanja v združenem delu. Zavzema se za uveljavljanje načela, da mora imeti organizator obveščanje praviloma vsaj višješolsko izobrazbo, nikakor pa ne more opravljati teh del in nalog nekdo, ki nima niti popolne srednješolske izobrazbe. Odbor za obveščanje in politično propagando bo podpiral prizadevanja organizatorjev obveščanja za njihovo izobraževanje ob delu, za tako imenovano dodatno izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe, tako da se bo povezal z ustreznimi institucijami in pomagal pri organizaciji instrukcij, tečajev, seminarjev in konzultacij za njihovo samoizobra-ževanje. Pomagal bo tudi glede določanja ustreznih izpitnih rokov za študente ob delu. Gre pa tudi za tako imenovano navzkrižno dopolnilo izobraževanje v stroki, za ažuriranje pridobljenega znanja, in za tako imenovano navzkrižno dopolnilno izobraževanje, ko ima nekdo doseženo stopnjo izobrazbe, vendar ne v stroki, in mu je zato potrebna še strokovna usposobljenost. 12. Predlagamo, naj republiški svet za izvajanje teh nalog zadolži svoja telesa in vse organe in organizacije sindikatov, od republiških, medobčinskih do občinskih in do osnovnih organizacij sindikatov ter njihovih konferenc. Krško, november 1980 Zdenka Židanik, predsednica delavskega sveta v TOZD Konfekcija L, za šivalnim strojem (Foto: Tone Pungrčar). Delavka iz konfekcije je dobila republiško nagrado Zdenka Židanik, mlada družbenopolitična delavka, je prva iz vrst mladih iz Novoteksa, ki je prejela nagrado za mladega delavca — samoupravljavca. To nagrado podeljuje republiška konferenca ZSMS. Da mladi delavec dobi tako nagrado, mora s svojim delom, tako na delovnem mestu, kjer dela in v organizacijah, kjer deluje dokazati, da mu to priznanje tudi pripada. Zdenka je to tudi potrdila in je lahko vzor vsem mladim, zaposlenim v naši delovni organizaciji. V TOZD Konfekcija I je Zdenka zaposlena že deset let kot strojna šivilja. Kmalu po zaposlitvi seje vključila v delo v 00 ZSMS v naši TOZD. Eno mandatno obdobje je bila tudi predsednica osnovne organizacije. Ker je kot dobra mladinska funkcionarka pokazala svojo delavnost, smo jo kmalu vključili tudi v druge organizacije. Bila je delegatka DS DO Novo-teks. Trenutno zelo uspešno opravlja funkcijo predsednice delavskega sveta TOZD Konfekcija 1. V pogovoru mi je med drugim povedala: „Že kot osnovnošolka sem se rada vključevala v delo mladinske organizacije. Volja do tega dela me ni zapustila tudi ko sem se zaposhla v Novoteksu, kajti zanimalo me je, kakšno je delo v mladinski organizaciji podjetja. Ko so popisovah, kdo bi se vključil v piostovoljno mladinsko delo, sem bila med prvimi prijavljenimi kandidati. To je bila zvezna mladinska delovna akcija ,»Kozjansko 77“. Ker me je prostovoljno delo resnično prevzelo, sem se tudi naslednje leto vključila in sicer ponovno na zvezno delovno akcijo ,3amac — Sarajevo 78“. Iz obeh akcij sem prinesla domov značko udarnika, na kateri sem zelo ponosna. Od tega leta naprej delujem tudi na centru za MDA pri OK ZSMS Novo mesto. Po 10. kongresu, kije bil leta 1978, sem bila izvoljena za delegata RK ZSMS v predsedstvo ZSM Jugoslavije in v konferenco predsedstva mladine Jugoslavije.^ Z akcijo ,,Šamac — Sarajevo 78“ sem se z mislijo poslovila od mladinskega prostovoljnega dela, toda člani centra za MDA so me evidentirali v letu 1979 in potem še 1980 za komandanta brigade na akciji ,,Istra 79“ in „Kragujevac 80“. To odgovorno nalogo so mi zaupali, ker sem kot brigadirka v akcijah že prej opravljala mnogo odgovornih nalog. Obe brigadi, ki sem ju vodila, sta dobili najviga priznanja, kijih akcije podeljujejo. Da pa sem se lahko štiri leta zapovrstjo udeleževala mladinskih delovnih akcij, se lahko zahvalim za razumevanje vodstvu TOZD Konfekcija.” V nadaljnjem pogovoru, mi je še povedala, da trenutno opravlja funkcijo predsednika DS TOZD, je članica centra za MDA pri OK ZSMS Novo mesto, članica koordinacijskega sveta ZSM Novoteks, članica 00 ZSM TOZD Konfekcija I in članica stabilizacijskega odbora. Letos je bila sprejeta tudi v ZK. Na koncu pogovora je še dodala: ,,Prizna ti moram, da sem bila zelo presenečena, ko so mi sporočili, da sem dobila nagrado delavca — samo-upravljavca. Razmišljala sem, s čim sem si jo zaslužila. Smatram, da nagrada ne sme biti merilo za delo. V mladini in pa v DPO delam z veseljem, le včasih je malce naporno uskladiti delo v proizvodnji in še ostale obveznosti, ki jih imam. Kljub vsemu pa moram reči, da sem do sedaj vedno naletela na razumevanje. In na koncu bi rada dodala še to, da se še vedno premalo mladih ljudi aktivno vključuje v samoupravno življenje in delo DPO, kar pa menim, da bo iz dneva vdan vse bolj potrebno.” „Zdenka, dovoli, da ti ob tej priložnosti v imenu vseh mladih Novoteksa iskreno čestitam za tako visoko priznanje!” KUMP MIRA Prejeli smo priznanje OK ZSMS Črnomelj Kot vse člane predsedstva naše 00 ZSMS ,JMOVOTEKS“ KONFEKCIJA II. Vinica, tako je tudi druge mladinke in mladince razveselila novica, da smo dobitnik priznanja OK ZSMS Črnomelj za aktivno delo in vključevanje v akcije OK in KS Vinica. To priznanje podeljuje OK ob dnevu mladosti, vendar letos ni bilo možnosti, da bi se ta priznanja takrat podelila. Zato je bilo sklenjeno, da se priznanja podele pred dnevom republike. Tako smo se v petek, 21.11. 1980 udeležili seje OK ZSMS Črnomelj in prejeli priznanje. Priznanja smo vsi skupaj zelo veseli, vendar se zavedamo, da bomo sedaj morah še bolj vestno delati, kajti naša družba pričakuje od mlade generacije, da bo motor in jamstvo še večje uveljavitve na gospodarskem in političnem področju. Ne moremo mimo tega, da ne bi ocenih tudi našega dela po aprilski volilni konferenci, ki je bila letos bolj izrazita kot dosedanja leta. Omenimo naj, da smo letos za Čeh sodelovati z mladino iz osnovne šole Vinica, z mladino iz KS Vinica in tudi delno z vojaki iz črnomaljskega garnizona. Vključevali smo se tudi v akcije OK ZSMS Črnomelj : sedem naših mladincev se je udeležilo enodnevne udarniške akcije v Adlešičih. Tu smo bili edina 00 v občini, ki je vzela udarniško delo resno. Redno smo se udeleževali sej OK in sej konference mladih delavcev. Omenimo naj, da imamo tudi enega člana v predsedstvu KMD. Tudi MDA nismo zanemarili Imeli smo svojega predstavnika v MDB v Istri. Žrtvovali smo tudi dve prosti soboti insuredili okolico tovarne. Ob vseh paznikih smo pripravljali proslave v naši TO in sodelovah na proslavah v KS Vinica. Mladinci smo se množično udeležih športnega dneva Novoteksa. Omeniti je vredno tudi to, da ni nobene DPO kot tudi ne samoupravnega organa oziroma komisije v TO, kjer naša 00 ZSMS ne bi imela svojih predstavnikov. Tudi to je dokaz, da je mladina aktivna tudi na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Čeprav delamo v dveh izmenah in se večji del mladine vozi tudi po več deset kilometrov na delo in je skoraj vsa mladina doma s kmetov, moramo biti z dosedanjim delom dokaj zadovoljni. Ne smemo se pa uspavati na dosedanjih rezultatih, ampak zdaj, ko je pred nami zimski čas, še bolj resno prijeti za delo. Tudi tisti, ki do sedaj niso bili najbolj aktivni, se morajo pridružiti množici mladincev, ki stopa po tisti poti, ki vodi k ciljem, ki smo sijih vsi skupaj začrtali. Ne smemo si dovoliti, da nam bo nekdo drugi odkrival naše slabosti. Odkrivati jih moramo sami in sami jih moramo odpravljati. SLAVKO PAVLAKOVIČ Na veliki trdnjavi Kalemegdan, urejeni v park, stoji spomenik Zmagovalca, delo velikega kiparja Ivana Meštroviča v ozadju pogled na del Beograda Od zore do mraka se tiho pomika povorka v Beogradu, mestu heroju, mimo zadnjega počivališča predsednika Tita. Uradno žalovanje je že zdavnaj minilo. Toda žalostni smo naprej. Prevelik človek je bil naš Tito, preveč nam je dal v svojem razdajanju človeku in človeštvu, da bi lahko izpili žalost iz nas, zaprli bolečino. Cvetje, veliko cvetja, grobnica, preprost napis kot je bil preprost on. JOSIP BROZ - TITO 1892 - 1980 Hiša cvetja. Ne morem določiti dolžine poti, ki sem jo prehodila, ne vem, koliko časa je preteklo. Samo bežen vtis cvetja in fontane pred vhodom, vse ostalo je zasuto, zamegljeno. Tisoči naših ljudi so mu stisnili roko kot dokaz ljubezni, pripadnosti, tisoči naših ljudi so se pogovarjali z njim in on jih je poslušal, čeprav zatrpan z državniškimi dolžnostmi. Tisočim nam je ostala samo želja, pogledati mu v oči. To je trenutek, ko je težko napisati besedo, tisto edino besedo, kakor je napisal Cankar, ki bi vse povedala: da bi razodela, kar nosim v sebi, kar čutim, a vedi to, kar upam in kar naj bi ostalo v vseh nas kot trdna volja — ostati za vselej s Titom, da bi po njegovi volji uresničevali in uresničili našo svojsko socialistično pot tako mi, njegovi sodobniki, kot rodovi, ki prihajajo in bodo prihajali. Spontano izključim še poslednje vtise okolja. Ne čutim vzpona, ne čutim mraza — simbolika bolečine, ne čutim ljudi okoli sebe. Občutek osamljenosti sredi množice, občutek nenadne praznine poleni korak. Nenehno se sprašujem, odkod Titu sila, ki je znala tako močno pritegniti ljudstvo nase, ljudstva, ki sojih režimi stare Jugoslavije izigravali drug proti drugemu — in vedno je tu enak odgovor: samo Tito, ki je prišel iz ljudstva in ki je ostal temu ljudstvu za vselej in do kraja zvest, je mogel temu ljudstvu svoje veljati. Samo tisto je veljalo, kar je prihajalo iz ljudske vojne in iz ljudskega hotenja. Samo delavni ljudje imajo zaradi svojega ustvarjalnega dela pravico do tega, kar ustvarijo. Nepozabni spomini: sredi cvetja kipi bel kamen kot simbol svetlobe sredi življenja, simbol neumrljivosti, ljubezni in prijatelj- stva, simbol miru. Kaj je življenje, kaj je delo in kaj je smrt? Cvetje oveni, napis razžre čas, kamen se zdrobi.. . material se spreminja, ideja pa ostane, neuničljiva in večna in kolikor bolj je svetla, toliko bolj se zasidra v zavest prihodnjih rodov. Množica neslišno prihaja in odhaja, počasi in dostojanstveno, sence na obrazih so globoke in brez življenja kot alegorična bitja. V tem prostoru čas stoji — otrpla slika nekega zgodovinskega trenutka. Pogled mi še poslednjič zdrsi prek beline marmorja in ta svetla čistost sredi cvetja me tako prevzame, da mi korak nehote zastane. Teža vzdušja mi leže v pljuča kot svinec, da je vsak dih bolečina in kolena se mi zašibijo. Skromnost spominskega obeležja sredi prostora je prav zaradi te nevsiljive preprostosti nepopisno impresivna. Šele ob vznožju griča se spet zavem okolice. Vrvež velemesta se mi z vsiljivo neposrednostjo zareže v zavest. Ozrem se proti vrhu, kjer vladata tihota in mirovanje in zavem se, da se je prvo poglavje v obsežnem romanu jugoslovanskih narodov končalo. Zamaknjenost izpuhti, resničnost me spet vklene v svoj neizbežni objem. Skupina naših delavk in delavcev na decembrskem obisku v Beogradu (Foto: Tone Pungrčar). Obiskali smo hišo cvetja in se poklonili spominu maršala Tita Sindikat tekstilne tovarne NOVOTEKS je organiziral v dneh5., 6. in 7. decembra 1980 obisk grobnice maršala Tita na Dedinju. Za ta obisk smo se odločili, da ga organiziramo na zahtevo in željo večine zaposlenih v naši DO. Moram poudariti še to, da so se naši delavci odločili za to spontano in se odrekli vsem drugim izletom oziroma ekskurzijam, katere smo organizirali prejšnja leta. Glede na pričakovani velik interes in s tem tudi veliko prijav smo se odločili, da to akcijo organiziramo v dveh terminih. V prvem, ki je bil sedaj, smo se dogovorili, da bi šli le delavci iz TO Tkanina in delavci iz DSSS v Novem mestu. V drugem terminu pa bi se lahko prijavili delavci iz TO Konfekcija I. in ostali. To bi organizirali v spomladanskem času. Sedaj pa nekaj o udeležbi in programu, katerega je organiziral TTG Ljubljana. Za ta obisk se je prijavilo 250 naših delavcev. Med njimi je bilo tudi nekaj naših upokojencev in svojcev naših delavcev. Program obiska pa je bil organiziran tako: v petek, 5. 12., smo v večernih urah krenili z novomeške železniške postaje s posebnim vlakom proti Ljubljani in naprej proti Beogradu. Potovali smo v vagonih z rezerviranimi sedeži. Med potovanjem smo dobiU na vlaku tudi zajtrk in večerjo. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Beograd na topčidersko železniško postajo, kjer so nas že čakali avtobusi s strokovnimi vodiči. Vsak udeleženec je dobil že na vlaku posebno karto, na kateri je bil točno označen sedež za vagon ter številka avtobusa. Lahko rečem, daje bila organizacija na solidni ravni, saj smo skupaj s strokovnimi vodiči videli mnogo znamenitosti v Beogradu. Najprej smo se odpeljali na Dedinje, obiskah hišo cvetja, kjer počiva našJjubljeni tovariš Tito ter se poklonili njegovemu spominu. Kasnge smo si ogledali muzej 25. maj, v katerem smo videli mnogo lepih in zanimivih stvari, katere je dobil naš predsednik na številnih potovanjih po svetu in doma v dar od ljudi, ki so ga spoštovali in ljubih. Po ogledu muzeja smo se odpeljali na krožni ogled Beograda. Videli smo tudi kongresni center SAVA in Kalemegdan z vojnim muzejem. Med tem smo se ustavili tudi v Ateksu, kjer smo imeli organizirano kosilo za vse udeležence. Čas je hitro minil. Videli smo mnogo zanimivosti našega glavnega mesta Beograda in mislim, V petek popoldne smo se zbrali delavci Novoteksa na železniški postaji, da se odpeljemo v Beograd. Poti ne bi opisovala, ker vsi vemo, kako je ponavadi na izletih. Ob osmih zjutraj smo prispeli v Beograd in se z avtobusi takoj odpeljali na Dedinje. Pričakovanje v meni, da stopim na ozemlje, kjer je prebival in ga tako ljubil naš Tito, je bilo tako veliko, da nisem čutila ne mraza ne enournega čakanja. V tem pričakovanju sem končno stopila na ta prelepi vrt cvetja, kjer te tišina in lepota zopet tako prevzame, da ne čutiš ničesar drugega kot veličasten občutek, da si blizu — Tita. Zadnje domovanje Tita je lepo, tiho, njemu popolnoma primerno. Ne bom opisovala posameznih prizorov, ker se z besedami to ne da povedati, pač pa lahko rečem samo: enkratno je. V hiši cvetja, ko zagledaš bel marmor da delim skupaj z vsemi udeleženci mišljenje, da je bilo to enkratno, nepozabno doživetje. Hvala vsem, ki so nam omogočili in organizirali ta obisk v Beogradu! z napisom - TITO, motijo tišino, ki vse to obdaja, samo koraki prihajajočih in odhajajočih. Prevzame te bolečina, ko se zaveš, da njega ni več med nami Še vsa prevzeta od prizorov v hiši cvetja sem vstopila v muzej 25. maja. V muzeju je veliko daril, ki jih je dobil naš voditelj od tujih državnikov, pionirjev, delovnih organizacij in mladine, s katerimi so mu izkazali svoje spoštovanje. Ko stopiš v prostor, kjer so razstavljene vse štafetne palice, vidiš, s koliko ljubezni so bile narejene. Ob pogledu na zadnjo štafeto te prevzame bolečina, ker se zaveš, da nikoli več ne bo potovala od vasi do vasi, od mesta do mesta, da bi prišla do njega, k ateremu je namenjena. Ko zapuščam vrt na Dedinju si obljubim, da bom še prišla. BOJAN PUREBER Obisk hiše cvetja BEOGRAD - mesto heroj Beograd (1,200.000 prebivalcev), glavno mesto SFRJ in SR Srbije, je politični, družbeni, gospodarski, kulturni in športni center. Leži na obronkih Šumadinskega gorja, ki se položno spušča proti zahodu in na sotočju Save in Donave. Nad sotočjem Save in Donave dominira njegov najstarejši in zgodovinsko najpomembnejši del — Beograjska trdnjava, mesto, na katerem je Beograd osnovalo v IV. stoletju pred našim štetjem keltsko pleme Skordisci. Rimljani so mu pozneje dali ime Singidunum. V devetem stoletju se Singidunum prvič omenja kot Alba Graeca, odnosno Beli grad. Zaradi svojega izjemnega položaja na razpotnici vodnih in kopenskih poti med vzhodom in zahodom je bil Beograd v svojem dolgem zgodovinskem razvoju često do temeljev rušen. Več kot 40 vojska je v Beogradu izobešalo svoje bojne zastave, a vendar je iz ruševin in pepela vedno ponovno vstal, pri tem pa postajal vse večji in lepši. Kot posebno znamenitost velja omeniti Kalemegdan. Ka-lemegdan - park, priljubljeno sprehajališče Beograjčanov in turistov s številnimi kulturno zgodovinskimi spomeniki. Že od daleč je viden spomenik ,Zmagovalec", delo znanega kiparja Ivana Mešroviča. Ta spomenik je simbol Beograda. Tu, v tem prelepem ambientu, je tudi vojni muzej, grobnica herojev, rimski vodnjak, muzej gozdarstva in lova, živalski vrt, fontane s skulpturo „B°j“ kiparja Simeona Roksandiča, spomeniki jugoslovanskih pesnikov, športna in otroška igrišča in še in še. V starem delu mesta v neposredni bližini Beograjske trdnjave in Kalemegdanskega parka pritegnejo pozornost zgodovinski ambienti mesta v Knez Mihajlovi ulici, na Kosani-čičevem vencu in v okolici Dositejevega muzeja s starimi, zgodovinsko pomembnimi spomeniki arhitekture. Naj jih naštejemo le nekaj: Konak knjeginje Ljubice, Saborska cerkev, za tem kapetan Mišino poslopje, v katerem je danes filozofska fakulteta, Dositgev licej (danes muzej Vuka Stefanoviča Karadžiča, očeta srbskega knjižnega jezika in pravopisa) in Dositeja Obradoviča, ljudskega prosvetitelja, in Bajrakli džamija. Na trgu republike je stara stavba Narod-nog pozorišta in muzej. Kdo bi vse naštel! Beograd je danes sodobno milijonsko mesto, ki je postalo tako po svoji velikosti kot po važnosti dogodkov eno izmed pomebnih mest v sodobnem svetu. Po zgledu drugih mest je postal Beograd, potem ko je njegovo prebivalstvo naraslo na milijon, urbana celina, ki se je kot prstan satelitskih naselbin oklenila starega mestnega jedra. Tu so stari zidovi in opazovalni stolpi kalemegdanske trdnjave, pa kamnite terase na Savskih bregovih, prvi znak, da se je mesto zasidralo med obema rekama. Mesto se širi in v svoji nedokončanosti hiti, da bi zavzelo čim več svobodne površine, jo zapolnilo s stolpnicami in stanovanjskimi bloki. Taka hitra gradnja pa je nujna posledica bliskovitega naraščanja prebivalstva, saj se je v treh desetletjih število Beograjčanov potrojilo. Zlivanje sedanjosti s preteklostjo, starega z novim je šlo v Beogradu največkrat na škodo starega. Nekaj je pri tem kriva težka zgodovina, polna vojnih spopadov, saj je bilo mesto zmeraj na prepihu in so ga dogajanja v Evropi le redkokdaj obšla, nekaj pa tudi hitre in globoke socialne spremembe. Kar pa seje starega ohranilo — in na te ostanke mesto zdaj toliko bolj pazi, kolikor močnejši je nalet novih potreb in pojmovanj — se je ohranilo z vsem svojim živahnim vzdušjem. Vse v tem mestu ima svoj vzrok, svoj odsev, svojo akcijo. Tako kot je Skadarlija prijetno in tradicionalno shajališče, tako je tudi visoko razvit smisel za svobodnjaštvo, neodvisnost in politično opredeljenost sestavni del mestnega utripa in mentalitete meščanov. V preteklosti skorajda ni bilo veqih evropskih premikov in dogajanj, da Beograd o njih ne bi imel svoje mišljenje, besede in tolmačenje. Narobe bi bilo, če bi govorih o Beogradu, da ne bi omenili usodnega upora iz najbližnje preteklosti, ko se je na ulicah mesta rodil eden najlepših izrekov, kar jih je kdaj ustvarila avodobnjaška misel: „Bolje rat, nego pakt — bolje grob, nego rob!“ To se je zgodilo 27. marca 1941, ko seje ljudstvo uprlo paktu s Hitlerjevo Nemči- Cuješ li me? Dok razmišljam Hi sanjam da sam tu Hi tamo, ti, ve tre št o prelaz iš zemlju koju volim i puteve što gazila sam mnogo puta, pozdraviš H Kikindu, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo, Titograd, Prištino... ? Da! obideš Beograd? Preneseš H naše pozdrave? Miluješ li cveče, cveče najdraže na svetu? Što raslo je i raste za nas, što mirisali smo i mirisačemo snagom biča, preneseš H pozdra ve sa naših zanemelih usana i o ds ja j suza u našim očima? Čuješ li me, vetre? Miluješ bi cveče Dedinjskog parka, ko j e smo stali zalivati jedne majske večeri s toplim suzama i obečavali ljubav uz bol i prigušenost duše sa jecajima. Molim te vetre, nježno zanjihaj cveče nostalgije i uz pozdrav reci: DA VOLIMO, M! VOLIMO. jo in vrglo izdajalsko vlado. V povojnem času je bil Beograd prizorišče enega naj-znamenitejših zgodovinskih dogodkov v mednarodnih odnosih — konference šefov držav in vlad iz petindvajsetih neuvrščenih dežel, znane pod imenom Beograjska konferenca. Beograd je danes povezan z modernimi, izredno lepimi širokimi večpasovnimi cestami. Posebno lepa je tako imenovana ,,Gazela“, beograjska lepotica, ki povezuje oba dela mesta z obeh strani Donave in Save. Na drugi strani starega mestnega jedra raste moderni novi Beograd, kjer živi že danes nekaj sto tisoč Beograjčanov. Tu je tudi kongresni center ,,Sava“, naš ponos in potrditev jugoslovanskih arhitektov in gradbincev, saj so ga zgradili v rekordnem času. Vse to so nam pokazali in povedali turistični vodniki, ki so nam v krožni vožnji razkazali znamenitosti in nam približali Beograd. Dosti smo videli, bili smo impresionirani — škoda le, da smo imeli tako malo časa. IVAN IVKOVIČ Pojasnilo o uvedbi in vodenju disciplinskega postopka Pripravljalni postopek Podlaga za disciplinski in tudi za pripravljalni postopek je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Če se bo med pripravljalnim postopkom izkazalo, da je delavec storil še kakšna druga dejanja, ki imajo za posledico disciplinsko odgovornost, bo tisti, ki vodi pripravljalni postopek (pravni referent), obvestil o tem tistega, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka, in ga pozval, naj svojo zahtevo ustrezno razširi. Delavec mora ves čas vedeti, česa je obdolžen in česa ne, da bi mu bila tako omogočena obramba. Namen pripravljalnega postopka je čim bolj olajšati kasnejše delo disciplinski komisiji To pa pomeni, da je potrebno delavca zaslišati in da je potrebno v okviru tega postopka zbrati vse potrebne dokaze. To pomeni, da tisti, ki bo izvajal pripravljalni postopek, ne bo zbral samo tistih dokazov, ki delavca bremenijo, pač pa tudi tiste, ki delavca razbremenjujejo, ne glede na to, ali se delavec nanje sklicuje ali ne. Ko omenjamo dokaze, ki bodo potrebni za ugotavljanje delavčeve odgovornosti, mislimo s tem na vsakovrstne dokaze, ki dokazujejo obstoj oziroma neobstoj določenega dejstva. Ni nobenih dokaznih pravil. Tako bodo dokazi, uporabni tudi v disciplinskem postopku, npr. zaslišanje prič, strokovno mnenje izvedencev, določene listine, ogled na kraju samem, alkotest, določeni predmeti itd. Zaslišanje delavca, ki je v postopku, praviloma ni dokaz o njegovi odgovornosti. Kot dokaz bi se lahko štelo le morebitno njegovo priznanje očitane mu kršitve delovnih obveznosti. O vsem, kar se dogaja v pripravljanem postopku, je treba sestaviti zapisnik. Zapisnik bo vseboval osebne podatke delavca, ki je v postopku, oziroma priče in bistveno vsebino njegove izjave, kakor tudi navedbo tistega, ki je zapisnik sestavU. Tisti, ki je dal svojo izjavo na zapisnik, naj jo podpiše. Nepodpisani zapisnik nima nobene vrednosti. Če zaslišani delavec (oz. priča) noče podpisati zapisnika, mora tisti, ki vodi zapisnik, to zabeležiti in opisati. Pri vsakem dejanju v disciplinskem postopku mora biti delavcu, ki je v postopku, omogočeno, da sodeluje pri takem dejanju. Aktivna navzočnost delavca v disciplinskem postopku je njegova pravica, ki mu jo je treba omogočiti. Če se delavec noče udeleževati disciplinskega postopka, čeprav mu je to bilo omogočeno, se laldco postopek nadaljuje tudi brez njega. Delavcu se zagotovi navzočnost v disciplinskem postopku oziroma v posameznih fazah z vabilom. Vabilo mora biti podrobno in natančno, tako da bo delavec vedel, h kakšnemu procesnemu dejanju je vabljen. Vabilo je treba vročiti osebno. Zaradi kasnejšega dokaza, daje delavcu vabilo res bilo vročeno, mora delavec podpisati sprejem vabila. Če vabila ni možno vročiti neposredno, muje treba vabilo poslati po pošti s priporočenim pismom na zadnji naslov, ki ga je dal kadrovski službi. Če delavec vabilo odklanja ali ker njegov naslov ni znan, se pošiljka nabije na oglasno desko ah na drugo vidno mesto. V vseh fazah disciplinskega postopka, v pripravljalnem postopku, pred disciplinsko komisijo in pred organom druge stopnje, ima delavec, ki je v postopku, pravico zahtevati, da ga zastopa njegov pooblaščenec. Delavca lahko zastopa sindikat, če on to zahteva ali privoli, odvetnik ter vsak polnoletni državljan SFRJ ne glede na to, ah je odvetnik oziroma delavec temeljne organizacije, v kateri teče disciplinski postopek. (Nadaljevanje sledi) MARIJA HODŽIČ, iur. mrmmmm DOPISUJTE V GLASILU X O V OT E K S Nesreče v 9 mesecih 1980 Do nesreč pri delu pride zaradi več vzrokov, med katerimi so najpogostnejši: neupoštevanje osnovnih določil za varno delo, neupo-rabljanje predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, nepazljivost pri delu itd. Približno 70-80 odst. vseh nesreč se zgodi ravno zaradi nepazljivosti pri delu, kar pomeni, da je prisoten človeški faktor. Iz tega vidimo, da je največkrat posameznik tisti, ki je neposredno kriv, da se pri delu poškoduje. Verjetno, da so nekateri celo taki, ki mislijo, da osebna zaščitna sredstva niso potrebna oz. jih nočejo uporabljati, pa čeprav so predpisana s pravilniki, ki veljajo za vse enako. Resnično je že čas, da se odnos do varstva pri delu spremeni v pozitivnem smislu. Omenil sem že, daje približno 80 odst. vseh nesreč posledica nepazljivosti. Posamezniki mislijo, kako se jih nesreča oziroma poškodba sploh ne more „piijeti“, ko pa se poškodujejo, ostanejo brez besed ali pa iščejo vzroke vsepovsod drugje, le sebe izključijo. Toliko za uvod, sedaj pa poglejmo nesreče v letošnjih 9 mesecih. Zgodilo se je 67 nesreč, od tega 54 pri delu, 13 pa na poti na delo in z dela. Vse nesreče so lažjega značaja (padec, udarci, urezi, odrgnine). V poročilu so zajeti podatki za vse tozd in DSSS, razen TOZD konfekcija III. Trebinje. Iz podatkov in tabele je razvidno, da smo v devetih mesecih letošnjega leta izgubili 624 delovnih ur zaradi nesreč pri delu, kar je za 128 delovnih dni manj, kot v enakem obdobju leta 1979. Številno izgubljenih delovnih dnih zaradi nesreč na poti na delo in obratno pa se je v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za 117 delovnih dni. Skupen izpad dohodka zaradi nesreč (pri delu in na poti) znaša 711.613 dinarjev. Največji izpad je v tozd Tkanina, kjer znaša 477.708 dinaijev oz. 67% celotnega izpada. Tozd predilnica Metlika ima 72.922 din, Konfekcija I. Novo mesto 68,055 din in Konfekcija II. Vinica 92.928 din izpada. V primeijavi z ostahmi panogami industrije so ti izpadi dohodka sorazmerno majhni, vendar poudarjam, da bi lahko bili z več pazljivosti in bolj doslednim izvajanjem varnostnih določil še manjši. RATIMIR FILEJ TOZD oz. DE Št. nesreč pri delu Št. nesreč na poti Št.izgubij.del. dni-pri delu Št.izgubij.del. dni-na poti Skupaj število izgubij.del.dni Pred.Metlika Konf.I.N.m. Konf.II.Vinica Predilnica II Priprava Tkalnica Apretura Pletilnica IVS DSSS Trgovina Skupaj 13 5 9 7 2 8 4 3 3 78 45 96 80 6 86 22 76 135 624 23 20 131 40 23 85 15 17 lol 65 96 211 46 109 107 9] 152 978 21. novembra 1980 je bila v Dolenjskih Toplicah slavnostna seja, posvečena 40-letnici partijske konference novomeškega okrožja. Slavnostni govornik v Dolenjskih Toplicah je bil tovariš Niko Šilih, udeleženec okrožne partijske k nference leta 1940. Pred spominsko slovesnostjo, točno 12. novembra, je bila v Dolenjskih Toplicah tiskovna konferenca, ki je bila uvod v proslavo 40. obletnice tega pomembnega dogodka. Tiskovna konferenca, katere so se udeležili predvojni komunisti Viima Pirkovič, Niko Šilih, dr. Franc Kočevar, Jože Ravbar, Rudo Zupanc, Anton Henigman in Srečo Prezelj, je bila izredno doživeta ura zgodovine. Predvojni revolucionarji so nam predstavili revolucionarno gibanje na Dolenjskem med obema vojnama in v prvih dneh oborožene vstaje. Glede na pogoje dela komunistov po zloglasni obznani je bila potrebna najstrožja konspiracija partijske aktivnosti, zato niso ohranjeni skoraj nikakršni zapisi o delovanju takrat močnih partijskih organizacij v Novem mestu, Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah. Obznana je sicer nekoliko zavrla partijsko dejavnost, jedro pa je ostalo — komunisti so delovali v ilegali. Tik pred vojno seje partijska organizacija v Novem mestu močno okrepila, tako da je postala ena najmočnejših baz na Slovenskem, center upora in vstaje slovenskega naroda. Izredno zanimivo je bilo poslušati spomine prisotnih revolucionarjev, ki so analitično in doživeto obujali spomine na obdobje revolucionarnega delavskega gibanja med obema vojnama. Močno mi je bilo žal, da ne premoremo majhnega magnetofona, ker bi bilo zelo zanimivo na traku ohraniti spomine ljudi, ki so soustvarjali današnji čas v najtežjih pogojih ilegalnega boja. Iz razgovora se je videlo, da je bilo ves čas med obema vojnama partijsko delo nepretrgano, da so prihajali iz leta v leto novi, predvsem mladi ljudje, skojevci, ki so množili komunistične vrste in nadaljevali začeto revolucionarno delo. Ponosni smo lahko na ta čas. Malo katero mesto, razen Ljubljane in Maribora, se lahko ponaša s tako razgibanim in uspešnim partijskim delom, kot je bilo v tem času v Novem mestu. Današnji čas je dediščina vsej tej generaciji. Vsakdo, ki je v svojem času prispeval v napredek te naše takrat zaostale in eksploatirane Dolenjske, je prispeval svoj del in to ne sme iti v pozabo, to je potrebno ohraniti za prihodnji čas. Na to predvojno napredno vrenje smo lahko ponosni. Ohraniti moramo spomine, tudi ta tiskovna konferenca in izpovedi predvojnih revolucionarjev o dogajanjih pred prvo partijsko konferenco novomeškega okrožja, ki je bila 8. septembra 1940 v Dolenjskih Toplicah, in času prvih dni oborožene vstaje bodo prispevali k ohranitvi spominov. DANILO KOVAČIČ Naša odprtost j .. Socialistična Jugo-| slavija je v dosedanjem j razvoju dosegla ogromen j napredek. S tem se je v | praksi uveljavil naš sistem { samoupravljanja, družbeni J razvoj, ki ga je spodbujala in l usmerjala naša zveza komunistov. Ne želim trditi, da v našem razvoju nismo begali in delali napak. To ni prizanešeno nobeni družbi. Prav ta odprtost, s katero smo vselej obravnavali tudi takšne pojave, je v marsičem pomagala, da smo jih uspešno odpravljali..." j | ^ Uueleženci partijske konference izpred 40 let v Dolenjskih Toplicah s skupino zaslužnih starejših aktivistov KP ob letošnjem srečanju. Obletnica partijske konference novomeškega območja 1940-1980 NOSILEC OBRAMBNE POLITIKE JE NAS DELOVNI ČLOVEK „.. . Zasnova splošne ljudske obrambe Jugoslavije je trajna. Njeno bistvo je v tem, da so nosilci osvobodilnega boja oziroma obrambne politike in prakse ter njena poglavitna moč in jamstvo za uspeh — delovni človek, delavski razred, vsi narodi in narodnosti Jugoslavije. Na podlagi izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in na podlagi vsega, kar je doseženo v družbenem ravzoju Jugoslavije, je v SFRJ izdelana zasnova v organiziranju celotne družbe za obrambo. Obramba je postala dejavnost samoupravne socialistične družbe, neodtujljiva in nedotakljiva pravica delovnega človeka in občana, delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij državnih organov in vseh drugih družbenih institucij in dejavnikov. Vsemu temu je dajal pečat razvoja in organiziranosti tovariš Tito . . NIKOLA LJUBIČIČ Prijetno obujanje spominov: tovariši Franc Leskošek—Luka, Vida Tomšič in Niko Šilih na srečanju v Dol. Toplicah jeseni 1980. Preurejena je ambulanta - zadovoljni delavci Vsi zaposleni v DO Novoteks Novo mesto in upokojenci smo verjetno že imeli potrebo po zdravstveni uslugi v naši ambulanti. O tej naši ambulanti bi rada napisala nekaj vrstic, ker si z novo ureditvijo to prav gotovo zasluži. Vrsto let je bila naša ambulanta majhna in siromašno opremljena. Z rastjo tovarne se je povečalo število delavcev in s tem tudi potrebe po zdravstvenih storitvah oziroma uslugah. Ambulanta je postala pretesna za osebje kot za paciente. Zato smo jo letos preuredili. Zamenjali smo nekaj pohištva, povečali in barvno malo osvežili. Na zadovoljstvo naše zdravnice Tatjane in sestre Anice ter vseh nas, ki imamo opraviti z njima, je takšna obnova zelo dobrodošla. Zahvaliti se moramo našim delavcem v IVS za uspešno opravljeno delo, in nabavnemu sektorju za pravočasen nakup novega materiala, pa tudi vsem, ki ste imeli v tem času potrebe po zdravstvenih storitvah za potrpljenje v začasni ambulanti. m VANDA KASTELIC Referendum je uspel Popravek V sestavek „NOVOTEKSU na beograjskem sejmu: srebrna košuta" se je v zadnji številki našega glasila vrinilo več grdih tiskarskih napak, ki jih s tem popravljamo: 9. odstavek objavljenega gradiva se mora pravilno glasiti takole: „Na letošnjih sejmih smo prejeli poleg ..ljubljanskega zmaja" na sejmu mode na Gospodarskem razstavišču za baby program še plaketo skopskega sejma ter srebrno košuto za tkanine, posebej za moška in ženska oblačila art. CIRIL." Še grše je bil natisnjen 9. odstavek, kr se mora pravilno gasiti takole: ..Veseli smo, da smo prejeli visoko priznanje, kijih podeljuje Beograjski sejem kot organizator te velike manifestacije. Komisijo, ki podeljuje „košu-to“, sestavljajo profesorji akademije za uporabno umetnost, kreatorji ter potrošniki." Opravičujemo se piscu in bralcem zaradi napak, katerih naše uredništvo ni krivo. Stavni stoji pri »Dolenjskem listu", ]qer grafično pripravljajo naš časopis, so do konca iztrošeni in delajo v zadnjih izdihljajih. Zato toliko tiskarskih in drugih napak, ki jih tudi sicer zasledite na straneh glasila NOVOTEKS. V imenu delavcev Dolenjskega lista prosimo za razumevanje težkega položaja, v katerem se nahaja ta kolektiv. UREDNIŠTVO 3. decembra 1980 smo z glasovanjem na referendumu potrdili temelje srednjeročnega plana temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb za obdobje 1981 — 1985 Izidi glasovanja so naslednji: Iz poročila je razvidno, da se je referenduma udeležilo 82,33 % delavcev ter je „ZA” glasovalo kar 72,76 % od vseh zaposlenih v delovni organizaciji NOVOTEKS. Temelji srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 vsebujejo bistvene elemente naše poslovne politike na osnovi stabilizacijskih prizadevanj, ki zagotavljajo našo socialno varnost. Zato je bilo prav, da smo se v takem številu izrekli „ZA”. Vpisanih Glaso-volilcev valo % udeležbe G "ZA” laso % val "PROTI » % Neveljavni TKANINA 916 756 82,5 643 70,2 70 7,6 43 KONF. I 24? 206 83,4 175 70,9 27 10,- 4 KONF. II 239 213 89,13 186 77,8 25 10,4 2 KONF. III 368 277 75,27 256 69,5 11 2,9 10 METLIKA 347 274 78,96 246 70,8 16 4,6 12 TRGOVINA 86 78 90,70 78 90,7 - - - DSSS 294 252 85,71 233 79,2 17 5,7 2 2.497 2 .056 82,33 1.817 72,76 166 6,64 73 2,9; V temeljni organizaciji TKANINA so po posameznih enotah glasovalo: PREDILNICA 165 134 81,21 115 69,9 10 6,06 9 PRIPRAVA 183 149 81,42 136 74,3 8 4,3 5 TKALNICA 207 170 82,12 155 74,8 10 4,8 5 OPLEMEN. 272 234 86,02 176 64,7 37 13,6 21 IVS 89 69 77,52 61 68,5 5 5,6 3 916 756 82,53 643 70,20 70 7,64 43 Mcm SKDZl SKXE-PA »N* 'XMC Španska dvorna noša 1550-1620 V 16. stoletju je postala Španija glede na bogata posestva v Evropi in čezmorskih deželah davna vodilna sila v Evropi Španski vladajoči krogi so močno zatirali meščansko in kmečko ljudstva Prezirali so reformacijo in humanizem. To so poudarili celo z načinom oblačenja; z uporabo kovinskih paličic in obročev ter s pretiranim vatiranjem so ustvarili modo stožčaste in ovalne oblike, ki je zakrivala naravno obliko telesa, moda, ki je bila neuporabna za delovne ljudi Moški so nosili oprijet, močno vatiran jopič z dolgimi rokavi Jopič je bil v pasu prevezan in je imel kratko nastavljeno krilce Čez jopič so nosili kratek plašč ali neke vrste palerine, ki je bila največkrat podložena s krznom. Jopič je imel stoječ ovratnik, iz katerega je štrlel škrobljen naborek srajce Sčasoma je postal naborek vedno večji in postal je samostojno oblačilo. Premer njegovaga kroga je dosegel pol metra, imenovali so ga mlinsko kola Hlače so pokrivale le polovico stegna; bile so natlačene z žimo ali s podobnim materialom in so dajale videz buče K hlačam so nosili ročno pletene svilene nogavice Leta 1589 je izumil Anglež Williani Lee stroj za pletenje nogavic, ki je kmalu izpodrinil ročno pletenje. Svilene nogavice postanejo od tedaj luksuzni artikel, dosegljiv le premožnim slojem Naborki okrog vratu so zahtevali kratke ostrižene lase. Moški so nosili brke in koničasto brado. Pokriti so bili z baretko ali s klobukom z ozkimi krajci Čevlji so bili ozki s konico. K modnim dodatkom so spadale parfumirane rokavice in robček, ki je bil v rokah španskih kavalirjev le kot okras. Ženske so nosile spodnje in zgornje obleke. Zgornja je bila iz dragocene tkanine, bogato okrašena z zlatimi nitmi, biseri in dragulji Spodnja pa je imela bogato okrašene rokave, ker jih zgornja obleka včasih ni imela Za razširitev kril so uporabljale blazinice iz klobučevine ali žime, ki so jih nameščali ob bokih. Pozneje so nosile krinoline, krila na obroče Spodaj so nosile žitovec, izdelan iz kompaktnega blaga z vdelanimi kovinskimi paličicami, ki je stiskal prsi v plosko, nenaravno obliko. Žitovec se je spredaj podaljšal čez naravno linijo in je bil oblikovan v konico, kar je tvorilo stožčasto oblika Tudi ženske so nosile pod brado večje in manjše nabomice. Španske dame so nosile nazaj počesane lase, včasih s prečko na sredini Pokrite so bile z avbo ali visokim klobučkom z ozkimi krajci Čevlji so bili koničasti, nogavice pletene. Španska moda je dajala prednost temnim barvam, predvsem čmi, v drugih evropskih deželah pa so jih odklanjali. Na svilo in žamet so šivali razen okrase iz dragega kamenja in biserov, ki so jih zaplenjali v kolonijah. Nov luksuzni artikel so bile čipke, s katerimi so krasili vratni izrez srajce in druge robove Čipke so začeli izdelovati v 16. stoletju v Italiji; od tam se je izdelovanje razširilo po vseh evropskih deželah. Ob 25. obletnici potovanja v službi miru in sožitja med narodi sveta EPILOG Danes, 25 let od našega velikega potovanja v službi miru v Indijo in Burmo, sem ponosen in srečen, da sem s tovarišem Piše: Ivan Ivkovič Zopet na Reki 11. februarja ob pol devetih zjutraj pristajamo v reški luki. Torpedni čolni z vso svojo močjo vozijo mimo nas. Mornarji na torpednih čolnih nas pozdravljajo z robnim pozdravom. Nad nami so fotoreporterji v helikopterju, da posnamejo slikovni zapis vrnitve tovariša Tita s te zgodovinske poti. V morju nas spremljajo športni čolni in jadrnice. Oglašajo se sirene tovarn in usidranih ladij. Pristanišče in ladje so nabite z množico, celo na strehi visokih stavb v reški luki je polno ljudi. Na obali ni več prostora, vse je polno, zatrpane so tudi vse stranske ulice in ceste. Z ladje smo videli velik transparent z napisom „DOBRO NAM DOŠ-LI”. Iz štirih topov streljajo častno salvo. Vsa Reka je grmela v radosti in veselju, vrnil seje naš Tito svoji domovini. Tovariš Tito in vsi visoki državniki na palubi odzdravljajo veliki množici ljudi. Ob 9. uri je tovariš Tito opravil pregled postroj ene posadke Galeba in zapustil ladjo. Z galeba streljamo častni sa-lut. Igrajo himno, vsi stojimo kot da bi bili prikovani. Ponovno srečanje z domačim krajem in ljudmi je bilo ganljivo. Po prisrčnem pozdravljanju s soborci in sodelavci na obali je tovariš Tito opravil pregled po- strcjene častne straže in spregovoril zbranim ljudem na obali in vsem Jugoslovanom. Govoril je o svojih vtisih s tega potovanja in rezultatih misije v službi miru in sožitja med narodi, prinesel je pozdrave narodov držav, ki smo jih obiskali. Pohvalil je vse člane eskadre, ki ga je na tem zgodovinskem potovanju spremljala in dal vsem štirinajstdnevni nagradni dopust. Po tem govoru se je odpeljal v Opatijo. Povabil je vse mor-naije, ki so bili z njim na tem potovanju, na sprejem v počastitev srečne vrnitve v domovino. Temu vabilu smo se veseli odzvali. Okoli 17. ure smo se s posebno ladjo odpeljali v Opatijo, kjer nam je bil v hotelu Kvamer pripravljen sprgem. To je bilo srečanje vseh, ki smo bili na tem potovanju, z visokimi osebnostmi Jugoslavije, ki so bili v času našega pota v domovini. Tovariš Tito je bil izredno razpoložen; imenoval nas je ,,male ambasadore”. S pesmijo in veseljem v družbi s tovarišem Titom ter z drugimi osebnostmi političnega in gospodarskega življenja Jugoslavije smo bili srečni dolgo v noč. Naslednji dan smo odpeljali našo glasbo v Split; tudi tu je bila polna obala ljudi, ki so pozdravljali vrnitev Galeba v domovino. Od tu smo se odpeljali v Pulo in na dopust. Vsi, s Medalja za pot predsednika Tita v Indijo in Burmo pred 25 Jetije ena prvih jugoslovanskih spomenic z likom tovariša Tita in predstavlja pomemben zgodovinski dokument o nastajanju gibanja neuvrščenih držav. Tako odlikovanje je dobil tudi naš sodelavec Ivan Ivkovič, ki v današnji številki tovarniškega gasila zaključuje prijetne spomine na to zgodovinsko pot maršala Tita. Maršal Tito in predsednik Naser na ladji v Sueškem prekopu leta katerimi smo se na potovanju domov srečavali so vedeli, da smo mi tisti Titovi mornarji, ki smo bili s predsednikom na potovanju miru v Indiji in Burmi, ker smo bili od sonca počrneli. Pripovedovali smo ljudem o krajih in ljudeh, katere smo na tem potovanju spoznali. Z vseh strani so nam postavljali vprašanja, mi pa smo ponosni odgovarjali. Tudi danes, po 25 letih, sem ponosen na srečo, ki sem jo imel, da sem bil v spremstvu Tovariša Tita. Spomenica in odlikovanje,ki sem ga prejel od tovariša Tita, sta mi drag spomin na to srečanje. No, to ni bilo moje zadnje potovanje v spremstvu tovariša Tita. Še enkrat sem bil tako srečen, da sem lahko spremljal tovariša Tita na njegovem zgodovinskem potovanju. Bilo je to leta 1955, ko je tovariš Tito obiskal Etiopijo in Egipt. Na obeh potovanjih sem pisal dnevnik, dnevnik mornarja, ki me danes spominja na obe potovanji- Titom bil na tej poti. Ponosen sem na odlikovanje, ki smo ga prejeti po končani poti. To je bito prvo odlikovanje s Titovim Ukom nasploh. 25. let ni tako dolga doba, vendar pa zopet tolikšna, da je način življenja takrat in danes kot noč in dan. Spomnimo se, da so to bila prva povojna leta, da je bila domovina osiromašena v vojni in da smo povsod gradili, da bi si ustvarili lepše življenje. Spominjam se, da so bili fotoaparati takrat prava redkost, da je le red koka tera družina imela radijski sprejemnik. Na ulicah so bili zvočniki, preko katerih so bili ljudje seznanjeni o dogodkih v svetu. Ljudje so se v gručah zbirali na trgih, ulicah in pri tistih srečnežih, ki so imeli radijske aparate ter spremljali Titovo pot v službi miru. O televiziji smo takrat že slišali, prve sprejemnike pa smo dobili pri nas šele 10 let pozneje. In če danes primerjamo življenje s tistim pred 25 leti, smo lahko ponosni na našo razvojno pot, po kateri nas je vodil tovariš Tito. IVAN IVKOVIČ Piše PETER KUMER SPOMINSKI POHOD MO MESTO-PRIJEDOR Krenili smo po gozdni poti ob potočidli m med pogovorom o tem, kaj smo doživeli včeraj, smo prispeli na asfaltno cesto, ki vodi na vrh Mrakovice. Prehitevali so nas avtobusi, polni obiskovalcev, ki so tudi hiteli na kraj, kjer je postavljen spomenik kozarski epopeji. Na cesti se nam je pridružil Bur go iz Prijedora, ki nas je spremljal na poti. Med kratkočasnimi pogovori smo prispeli na planjavo pred spomenikom in hotelom. Ogledali smo si hotel, kije zelo lep in je predvsem namenjen oddihu ljudi, ki so potrebni svežega zraka; tu je tudi delavsko klimatsko zdravilišče. Naj vam približno predstavim ta kraj inKozaro. Kozara, gorovje v zahodni Bosni, se razteza med rekami Savo, Uno, Sano in Vrbasom. Pogoije je dolgo 75 km, široko poprečno 18 do 20 km, v svojem srednjem delu pa dosega 25 km. To gorsko področje meri 1500 km2. Najvišji vrh je visok 978 m, na katerem je televizijski pretvornik. Na vrhu Mrakovice je velik spomenik partizanom, padlim v bitki na Kozari v juniju in juliju leta 1942. Kozara je znana zaradi svoje vdanosti revoluciji in množične udeležbe ljudstva pri vstaji. V toku štiriletnih bojev od 1941 do 1945 je Kozara dala preko 21.000 borcev. V borbi je izkrvavelo 9500 kozarskih bork in borcev, v fašističnih taboriščih smrti je bilo ubitih ah pa je umrlo zaradi trpinčenja in lakote 2500 Kozarčanov. V končnem seštevku je umrl ali padel vsak šesti. Kozarska epopeja je vezana na leto 1942,ko je področje Kozare napadlo preko 45.000 sovražnikovih vojakov. Tej veliki sili seje zoperstavljalo cela 2 meseca 3.500 partizanov, katerim se je pridružilo in pomagalo vse prebivalstvo Kozare. Ljudje so ta boj opisali v pesmi: ,,0 Kozara ne treba ti kiše, heroji te krvlju natopiše.” V spomin na slednjim poko-lenjem so del Kozare proglasili za nacionalni park. Ta obsega 3375 ha. V središču parka, na jasi na planoti imenovani Mra-kovica, so postavih veličasten spomenik Kozar čanom, padUm v revoluciji. Spomenik je delo akademskega kiparja Dušana Djamonje iz Zagreba. Poleg spomenika je v okviru celotnega kompleksa spominska nagrobni-ca, muzej NOB in nov hotel pred stopniščem v centralnem delu spominskega parka. * % Veličasten spomenik Dušana Djamonje na planoti Mrakovica — v nepozaben spomin in zahvalo junakom partizanske Kozare. V bližini Mrakovice gradi mladina rekreacijski center ZSMJ; ta je poleg sodobnega na Sutjeski največji. Ta rekreacijski center gradijo, da bi mladi iz vse Jugoslavije v čistem planinskem zraku nabirali moči, se napajali s herojstvi padlih za svobodo in se jeklih za naloge, ki jih bodo prevzemali od starejših. Torej ne spoznavajo le slavne dni naše revolucije, uži- Planinsld dom v Kodovači. Hotel na Mrakovici pred stopniščem, ki vodi k spomeniku. vajo tudi lepote Kozare, ki je lepa in primerna za počitek v letnih in v zimskih mesecih. Ko smo si ogledali spomenik in muzej NOB, kjer smo videli tudi film o grozotah, ki so se dogajale v teh krajih, smo si ogledali tudi rezidenco, kjer je bival tovariš Tito. Tu je bila proslava ob odkritju spomenika na Mrakovici. Polni novih vtisov od bhžnjega spoznanja dela zgodovine, smo se vsedli na avtobus, ki nas je peljal do križišča, za Kotlovačo. Izstopih smo, se poslovili od tov. Bur ga in se napotili v naš planinski dom. Tik pred domom nas je začel močiti naš stari znanec — dež, ki nam je sicer bil nadležen, vendar nam ni mogel skahti veselja ob dejstvu, da smo sprejeto nalogo dokončno in v celoti uresničih. Popoldan sta prišla k nam v dom tov. Rifet in njegova žena Krka; prinesla sta nam še toplo pito, ki jo je tov. Kika spekla, ko je prišla iz službe. Ni treba posebej poudariti, da nam je teknila, še bolj kot to pa smo bih navdušeni nad pozornostjo teh ljudi, katere odraz je bila tudi sveža pita. Slabo vreme, ki se ni hotelo unesti, je bilo vzrok, da smo se odločili, da zjutraj odrinemo domov. Dogovorih smo se, da nas bo tov. Rifet prišel iskat do križišča za Kotlovačo. Zvečer smo pripravih nahrbtnike in odšli na počitek. Zjutraj smo se takoj po zajtrku poslovili od prijaznega oskrbnika doma in odšli proti križišču. Dež nas je zopet spremljal vso pot. Na cesti nas je že čakal Rifet in vkrcali smo se v stoenko. Tov. Rifet nas je odpeljal v Banja Luko. Tu smo se vsi ustavili na občini pri prijateljih tov. Danila in Rifeta. Tudi to snidenje je bilo nadvse toplo in ni minilo brez obveznega Šilca in kave. Kar prehitro smo se morah posloviti, kajti iz Banje Luke v Novo mesto smo morah z avtobusom. Pot nam je hitro minila in spet smo bih v Novem mestu. Prijetno nam je bilo ob zavesti, da smo uspeli in da smo zopet doma. Tako se je končal naš pohod od Novega mesta do Kozare. Razšli smo se z mislijo, da bomo še kdaj poizkusih kaj podobnega. Tudi jaz končujem s svojim potopisom in upam, da vas nisem dolgočasil in da sem vam uspel povedati tudi kaj zanimivega. PETER KUMER Najpomembnejši zbor delavcev v 1981 Pred III. kongresom samoupravljavcev Jugoslavije Skupščina Zveze sindikatov Jugoslavije je na svojem zasedanju 20. novembra 1980 sprejela informacijo odbora za sklic in priprave tretjega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ob tej priložnosti je naložila vsem osnovnim in občinskim organizacijam Zveze sindikatov, da v združenem delu takoj in brez odlaganja prično in organizirano povezuje najširšo razpravo delavcev o temeljnih vprašanjih, ki so vsebovani v okvirnih smernicah in tezah za pripravo kongresa. Če vemo, da se morajo v sorazmerno kratkem času opraviti zelo obširne priprave in najširše sodelovanje delavcev v predkongresni razpravi, kakor tudi, da so pri tem še druga zelo obsežna dela in naloge, k; jih mora s tem v zvezi pripraviti Zveza sindikata, skupščina ZSJ meni, da je nujno, da ob široki razpravi delavcev v združenem delu tečejo hkrati tudi ostale nujne politično-organizacijske, programsko—vsebinske in operativne priprave. Te priprave je potrebno tekoče opraviti in s tem prispevati k stalnemu širjenju in kvalitetnemuTroga-tenju začete aktivnosti. Predsedstvo ZSJ mora pripraviti predlog širokega in podrobnega programa akcije, ki bo sprejeta na naslednji seji ZSJ. Program informativno — propagandne aktivnosti v pripravah za kongres Delovna skupina odbora za sklic in pripravo ni. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije za informativno—propagandno dejavnost je sprejela in dala na razpolaganje uredništvom tiska, radia in televizije, kakor tudi drugim informacijskim službam in organizacijam OKVIRNI PROGRAM aktivnosti. Izhajajoč iz okvirnih smernic za pripravo kongresa, ki so bile objavljene v „Komunistu” in v sindikalnih glasilih, program informativno—p ro pagandne aktivnosti predvideva, da se v vseh sredinah zagotovi celovito obveščanje naše in tuje javnosti o skupnih pripravah kongresa, o toku dela kongresa in o vsebini dokumenta, katerega bo ta najpomembnejši zbor delavcev v letu 1981 sprejel. V tem smislu je v skupini za informativno—propagandno aktivnost posebej poudarjeno, da se bodo vsa glasila takoj lotila k izdelave programa svojega delovanja v času priprav in času samega kongresa. Spodbujali bodo izdajateljske organizacije, da v svojih glasilih in raznih priložnostnih publikacijah v jeziku naših narodov in narodnosti, pa tudi v tujih jezikih, objavljajo prispevke s kongresno vsebino. Delovna skupina se bo v polni meri angažirala za povezovanje z ustreznimi izobraževalnimi, kulturnimi, zabavnimi, delovno —proizvodnimi, športnimi in drugimi manifestacijami s temo kongresa. Delovna skupina ima dve operativni podskupini: za in f o rmi at ivn o—propagandno delovanje v državi in za delovanje v tujini. Vsaka od njih bo spodbujale sodelovanje s sredstvi informiranja, s kulturnimi in družbenimi organizacijami, posebno pa se bo povezovala s sredstvi informiranja v organizacijah združenega dela preko ustreznih publikacij, namenjenim tovarniškim glasilom. S tem v zvezi bodo tudi organizirali spremljanje vseh prispevkov v tovami-ških glasilih. Priporočajo, da v času do kongresa sredstva informiranja čim popolnejše spremljajo javno razpravo, pišejo o vsebini pojavov, problemov, izkušnjah iz samoupravne prakse, kakor tudi o spodbudah in predlogih, da določene težave in slabosti hitreje odpravimo. - Pridite hitro, našel sem našega izgubljenega delegata. Nagrade za inovacije s področja izboljšanja pogojev dela Rok za predložitev prijav: 1. marec 1981 Koordinacijski odbor ZSJ za inovacije je razpravljal o uvedbi nagradnega razpisa za najuspešnejše inovacije s področja izboljšanja pogojev dela in razen ostalega priporoča uredništvom tovarniških ^asil, da prispevajo k še popolnejšem^, seznanjanju delavcev z vsebino in nameni tega razpisa. Zato objavljamo besedilo razpisa. „Na osnovi odločitve ZSJ od 30. IX. 1979 koordinacijski odbor ZSJ za inovacije razpisuje nagradni natečaj za najuspešnejše inovacije s področja pogojev dela Nagrade bodo podeljevali 1. maja, ob prazniku dela, za leto 1981. Po tem razpisu bodo podeljene: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev, - dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev, — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev. Pravico do udeležbe imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje P0S0ie: . ...... — humanizirajo delo; izboljšujejo pogoje dela; zmanjšujejo ali odpravljajo možnost poškotib p n delu; zmanjšujejo težke posledice poškodb pri delu; odpravljajo ali močno zmanjšujejo poklicna obolenja; odpravljajo razne vzroke bolovanj delavcev odpravljajo vzroke, ki kvarno vplivajo na varnost dela; zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mestj prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavca; izboljšujejo varnost delavca pri delu; zmanjšujejo invalidnost delavcev# povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na izboljšanje pogojev dela in morajo ■ sebovati: a) prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti, b) dokaz oziroma obrazložitev učinka inovacije za zdravje delavca in izboljšanje pogojev dela, c) obrazložitev in dokaz ekonomskih in drugih učinkov inovacije, č) odlok ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve, d) priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, e) točen naslov avtorja.- Pri ocenjevanju bodo imele prednost tiste inovacije, ki so v praksi že preizkušene in se z njo delovna organizacije že okorišča. Prijave lahko pošljete xl objave razpisa pa do zaključno 1. marca 198‘. Prijave se naslovijo Zvezi sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa in Engelsa št. 5. Dodatne informacije o nagradnem razpisu lahko dobuo interesenti po telefonu št. 011/330—481 interna 313. Koordinacijski odbor ZSJ za inovacije ____________________________________________/ Izšle so knjige Prešernove družbe Ravno pred našim naj večjim praznikom, dnevom republike, smo člani Prešernove družbe prejeli redno knjižno zbirko za leto 1980. V zbirki je 5 knjig in Prešernov koledar za leto 1981. Vsebina teh knjig je bila že predstavljena v javnih občilih, zato o tem tu ne bi pisal. Da so knjige res primerno čtivo za vsakogar priča tudi to, da je med našimi sodelavci veliko naročnikov, članov Prešernove družbe in da je veliko zanimanje za knjige tudi po njihovem izidu. Knjižna zbirka za leto 1980/81 je stala 240 din. medtem, ko jo je sedaj mogoče še dobiti za 360 din. Knjižni dar leta 1 981 za člane Prešernove družbe V redni knjižni zbirki bo v letu 1981 Prešernova družba izdala te knjige’ Prešernov koledar 1982 Smiljan Rozman: TA GLAVNA URŠA, povest France Bevk: LJUDJE POD OSOJNIKOM, roman Miroslav Pahor, s sodelovanjem Ilonke Hajnal: PO JAM-BORNI CESTI... V MESTO NA PEKLU, zgodovinski zapis Andreja Grum: HITRO PRIPRAVLJENE JEDI, priročnik. Prednaročniška cena za člane je 300 din (broširana), oziroma 400 din, vezana v celo platno, broširan je le koledar. Ta cena velja le za tiste, ki bodo naročnino poravnali do 30. junija 1981. Pozneje naročene in plačane knjige bodo stale 350 din za broširane oziroma 450 din za vezane v platno. Knjižno zbirko za leto 1981 bomo prejeli ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, 3. decembra 1981. Janosch HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE Janosch, s pravim imenom Horst Eckert, je gotovo ena najbolj privlačnih pisateljskih osebnosti v Zvezni republiki Nemčiji. Skozi življenje se je začel prebijati kot ključavničarski vajenec, bil je delavec v tekstilni tovarni, leta 1954 pa Je opozoril nase z imenitnimi ilustracijami otroških knjig, h katerim je leta 1960 pričet^ pisati tudi lastna besedila. Nič manj priznanj kot za dela za mladino je dosegel s svojima romanoma »Saharin v solati« in »Holonek ali dobri bog iz gline«, za katerega je leta 1971 prejel tudi nagrado mesta Munchna — »Kulturforderpreis«. V »Holoneku« opisuje dogajanje v letih 1930 do 1945, čas tako imenovane »velike nemške zgodovine«, kakor se ta kaže prebivalcem vasi Po-rembo ob nemško-poljski meji. S prostodušnim nasmeškom nam Janosch pripoveduje o Holone-kovi mladosti, o njegovem odraščanju in zrelih letih, kar vse poteka med veselimi porokami, sredi pijančevanja, tihotapskih podvigov in sko-roda butalskimi prizadevanji za »pravo eleganco«, dokler se bralčevo veselo muzanje ob dogajanju, ki poteka v letih, ko se je sicer najbolj razraslo kruto fašistično divjanje, ne sprevrže v grenak, boleč nasmeh. Vodilo tega sijajnega, z resničnim humorjem obarvanega in proti koncu tudi s krepko mero satire kaljenega romana je: »Vse je eno samo srenje. Kljub temu pa bi človek najraje sedel In se od veselja zjokal v srajco.« MESEČNA LJUDSKA REVIJA »OBZORNIK« je poljudna ljudska revija z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi. narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev. razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina, prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev V njej bomo še naprej objavljali poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki nam jih pošiljajo naši člani in odgovore nanje. Vabimo vas k sodelovanju Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 - dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ treh obrokih, najkasneje do konca novembra 1981. Posamezna številka stane 30 - dinarjev V našem novem obratu barvarne je montiran nov sodoben stroj za barvanje preje, katerega smo kupili od zahod-nonemške firme THIES. Proces barvanja v tem stroju je voden popolnoma avtomatsko, preko računalnika P 40/80 firme ..Pleiger” s programiranim strojnim programom za različna barvanja. Prav zaradi tako visoke stopnje avtomatizacije je firma THIES organizirala enotedensko prakso za zgoraj omenjeno avtomatiko, da bi nam dala vsaj osnovno znanje za upravljanje in odklanjanje napak, ki so pri tako visoki avtomatizaciji dokaj pogostne. Praksa se je odvijala delno v firmi THIES v Coesfeldu, delno pri firmi „Pleiger”, ki izdeluje za THIES kompletne avtomatske naprave. Omeniti je potrebno, da se avtomatike na tako visokem nivoju ne da v popolnosti dojeti v teku enega tedna, saj take stvari na zahodu Adil Jakubov ULUGBEGOVI ZAKLADI Ta obsežni zgodovinski roman je postavljen v obdobje, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali neizprosni boji med potomci slovitega kurkana Timurlenka, torej v sredino 15. stoletja. To je bil čas, ko je deželi vladal Izredno napreden mož. pomemben znanstvenik in Izumitelj — Timurjev vnuk Ulugbeg. Prav njegova razgledanost in človečanska naprednost pa sta bila marsikomu iz njegove barbarske okolice trn v peti. Medtem ko bi se Ulugbeg najraje posvečal astronomiji, razvoju medicine, glasbi in umetnosti, njegov lastni sin, častihlepni Abdul Lafit, željan oblasti in bogastva, zbere okrog sebe najbolj zagrizene Ulugbegove sovražnike, verske fanatike in druge mračnjaške sile, ter se poskuša polastiti prestola. Učenjak in ljubitelj umetnosti je prisiljen, da si opaše sabljo, zajaše konja In se odpravi v boj proti lastnemu sinu, ki si je bil medtem že prisvojil dobršen del dežele, zakaj večina nekdaj najbolj zvestih Ulugbegovih pristašev, šejkov, se je bila Izdajalsko pridružila mlademu razboritežu. A še preden Ulugbeg odjaše v nemara odločilni spopad s sinom, pokliče k sebi svojega najbolj vdanega učenca, prav tako učenjaka Alija Kuščija. Temu naroči vse potrebno, da bi lahko v primeru neizprosne, uničujoče usode rešil vsaj najpomembnejše zaklade. In tu, pred odhodom na odločilni boj z uporniškim sinom in njegovimi pristaši, se začne razpletati ta napeti roman. razvijajo več let Organizacija prakse je bila pripravljena precizno po nemško, tako daje bil čas pri teoretičnem kot tudi praktičnem podajanju maksimalno izkoriščen. Na koncu je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo tako z naše kakor tudi z njihove strani, saj se zelo dobro zavedajo, da je tudi za njih bistvenega pomena, da tudi mi docela spoznamo njihovo tehnika Le na ta način bomo lahko kos sodobni tehnologiji, ki jo zahteva modemi stroj. Moderno tehnologijo pa se da spoznati z dodatnim usposabljanjem, kar bi moralo biti tudi v bodoče v Novoteksu praksa, da najprej človeka naučimo delati, nato pa oba. stroj in strokovnjaka, maksimalno izkoristimo. Samo znanje in moderna tehnologija sta tista dva faktorja, ki lahko dasta naši tovarni kot celotni družbi večji kos kruha. MILAN JAKŠE NAJ Ml Mii SONCrCE. NAJ Ml l-OJK SR('H h Praksa v firmi Thies Pri pastirjih v Žabjeku Nekdanji bršlinski vaščan Janez Trdina, tja se je preselil oktobra 1867 z Reke, slovi kot izredno nadarjen opazovalec in zapisovalec vsega, kar so ljudska usta vedela povedati o tedanjem življenju v tem kraju in njegovi bližnji in daljnji okolici Zlasti so njegovo pisateljsko žilico dražile vse ljudske pripovedi, verovanja, vraže in praznje marnje, ki so krožile od ust do ust, iz roda v rod. Tako je v njegovo literarno delo prišel tudi hrib Žabjek, ki se ga še danes zaradi različnih urokov drži nekoliko čuden sloves. Kakšne nevarnosti so na potnike prežale v Žabjeku v tistih časih in kaj so pomenili dimi vZ dbjeku takrat, nam pripoveduje Trdina v pripovedi Pri pastirjih v Žabjeku, iz katere je tudi ta odlomek. V____________________________________________________________J Predno se je dodelala sedanja velika cesta, je šla pot čez Žabjek bolj na levo. Po tej poti so nosili konji dolenjsko in hrvaško vino proti Mimi peči, njihovi pobožni gospodarji, Gorenjci, pa so korakali peš za njimi in molili sv. roženkranc. Po novi cesti pa se vino več ne nosi, ampak vozi. Vozniki kolnejo, trpinčijo živino in počenjajo vse mogoče hudobije in grdobije. Sosebno na Velikem klancu se je izustilo več kletev, nego je na njem kamenja, peska in trave. Bog se strašno žali. Brez dvombe bi bila padla njegova šiba že zdavnaj na poživinjene voznike, ko ne bi prosila zanje čudna nočna procesija, ki jo vidijo včasi, če je mesec, pobožni popotniki. Ta procesija se porniče po stari poti, spredaj gredo natovorjeni konji, za njimi pa brezštevilna množica po gorenjsko oblečenih romarjev, ki drže v rokah roženkrance. Včasi, ali bolj poredkoma, se čuje tudi molitev. Ta molitev potolažuje božjo jezo, da ne stare velikocestnih preklinjalcev in morilcev uboge živine. V Žabjeku je že marsikateri pravo stezo zgrešil in zablodil. Pastirji so mi povedali še dva glavna vzroka te neprilike razen coprnic. V gori se nahaja sem ter tja čuden koren, ki ne poganja nič cime. Poznajo in rabijo ga samo čmošolci, coprniki in drugi taki brezbož-niki. Vidijo ga tudi duhovni, če so opravljeni kakor v cerkvi, drugače pa ne. Kdor ta koren prestopi, mu pride nekaj v glavo, da se ves zamisli in tako zajde s prave poti, da sam ne ve kako in kdaj in se zgubi v goščavi, da ga včasi po cel dan ni nazaj. Sosebno nevarno je stopiti preko korena zvečer. Tak pade lahko v kako brezno in se ubije ali pa zajde tako daleč, da se ne vrne nikoli več. Požro ga volkovi ali pa pogine od straha, lakote in žeje. Nekateri človek pa zablodi tudi brez korena. Ko gre lepo po potu naprej in ne misli nič na nobeno nevarnost, se kar naenkrat krog njega vse pomrači in na očeh čuti, kakor da bi mu jih kdo prav zlahka zatisnil. Kmalu potem se mu zdi, kakor da bi ga potegnila neka roka kvišku, ali brez bolečine. Ko ga postavi zopet na zemljo in on spregleda, vidi, da se nahaja v takem kraju, kjer ga še nikoli ni bilo. Za človeka, kateremu se to pripeti, pravijo, da ga je zanesel Mrak. S tem Mrakom sem se bil seznanil že v Primorju; boje se ga zlasti praznoverni Kastavci. Po svoji velikosti in sili je bližnji sorodnik že omenjenemu host-niku in pa divjemu možu, ki živi v dolgi jami blizu lukenj-skega grada. Strahovi in pošasti prebivajo sploh v vseh podzemskih jamah. Matevž je trdil, kar je verjetno, da so iz tega vzroka bojazljivi hribovci mnoge zasuli in zamašili. Tudi domače živali pes in mačka pokazujeta v Žabjeku včasi take lastnosti, kakršne jima sicer niso prirojene. Fant je hodil vsako soboto iz Prečne na Kamence k dekletu v vas. Od konca se mu je pridružil neznan, prav majhen psiček. Spremivši ga kakih petdeset korakov, se je zopet zgubil. Drugo soboto ga je spremljal mnogo dalje in je bil veliko večji. Tretjo soboto je šel z njim že do pol pota in je bil tak kakor volk. Fant se gaje začel bati, ali pregrešne navade ni mogel opustiti. Šesto ali sedmo soboto ga je spremil prav do ljubice in je bil podoben bolj velikemu volu nego psu- Fant pove dekletu, kako ga je strah iti domov, ker ga neznanska zver pod oknom čaka, da bi šla z njim nazaj. Punca vzame blagoslovljene vode in jo ulije skozi okno na psa. Pesje na to tako zatulil, da se je vsa hiša stresla, in šel je od njega goreč dim in strašno zoprn smrad po žveplu. Ko se dim in smrad zgubita, ni bilo psa nikjer več, morda je pobegnil ali pa se pogreznil v zemljo. Fantje zdaj svoj greh spoznal in hvalil Boga, da ga je rešil iz tolike navamosti. V vas ni šel k dekletu nikoli več, ampak jo je vzel še tisti mesec za ženo. Slaba bi se bila kmalu godila tudi neki dekli, ki je hodila ponoči v graščino koruzo ličkat Ko se je vračala čez Žabjek domov v Potočar-sko vas, je videla na potu večkrat zaporedoma mačko, ki se ji je zdela vsak dan večja in strašnejša. Bala se je ni, ali to jo je jezilo, kaj se ji zmerom nastavlja. Vzela je močno palico in začela udrihati po njej. Iz mačke pa so jele iskre švigati in mesto ene jih je bilo kmalu pet, deset, dvajset in bogve koliko. Dekla se prekriža in zdaj zadoni tudi prečensld Portret Janeza Trdine: Ivan Vavpotič (okoli 1900) zvon, da oznani bližnji dan. Kakor bi trnil, poskakajo mačke v goščavo in zginejo. Dekla se je zahvalila Bogu in od takrat ni šla nikoli več ponoči kam ličkat ali kaj drugega delat Prejšnje čase so goreli v Žabjeku zakladi na raznih mestih, sosebno na dnu okroglih dole e v in pa na kopici okroglih gričev. Ogrebali so se tako kakor povsod. Ali malokateri jih je znal vzdigniti Kopači so spregovorili kako besedo in denar se je udrl v zemljo, ali pa so se prestrašili pošasti, ki se o takem delu prikazujejo, in so pobegnili, predno so še prišli do zaklada. Nekateri so videli samo luč goret, ko pa so jeli ondi kopati, niso našli nič, zato ker niso poznali vseh pravil, ker niso vedeli, kako je bil denar položen v zemljo. V tej reči velja postava, daje treba zaklad ravno tako vzdigniti, kakor je bil spuščen v globočino. Nekateri ga spusti z obema rokama, drugi samo z eno, nekateri od spredaj, drugi za hrbtom, nekateri sede, ko ga zakoplje, na prst, ki jo je nanj nametal, drugi naredi v njej ris, moro ali ga kako drugo znamenje. Človek mora tedaj, še predno začne ogrebati, delati razna znamenja, ker se ne ve, kaj je potrebno. Včasi pomaga naključje Nekdo je prikopal do lonca cekinov in ga zgrabil brž z obema rokama. Lonec pa se je začel umikati v zemljo. Kopač šine ponj samo z eno roko in zdaj ga je lahko pridržal in odnesel domov. To je prišlo od tega, ker je bil lonec samo z eno roko postavljen v jamo. Dandanašnji ne leže v Žabjeku nobeni zakladi več. Če se vidi kaj goreti, se ne sme nič verjeti, da bi se moglo kaj dobiti. Kak burkež prižge nalašč svečico, da bi privabil ljudi na kopanje in se jim prav debelo smejal. Vladimir Lamut: Ilustracija za knjigo „Rože in trnje” Predlog: spomladi pa spet! POROČILO O UDARMŠKI AKCIJI II. SKUPINE DNE 25. OKTOBRA 1980 V II. skupini, ki se je zbrala pred staro vratarnico, nas je bilo 115 članov kolektiva od skupno 150 prijavljenih na spisku. Osip prisotnosti je bil večji kot pri prvi akciji. Razporejeni smo bili v več skupin na raznih delih, ki jih bom naštel: a) urejanje okolice Novo-teks-a (od skladišča hlač do Krke), b) ureditev parkirnega prostora, c) požarna pot do Krke, d) periodični obračun, kolekcije, planinski dom, e) delo v proizvodnji (šivalnica, priprava, delavnice), f) sortiranje surovih tkanin, g) delo v prodajalni Bršljin. Vse skupine, razen posameznikov, ki pa so tudi že prej f \ Vreteno v__________________________ \ i 1. Merska enota 2. Osebni zaimek 3. Glavno mesto sosednje države 4. Ime našega najuspešnega športnika vseh časov 5. Manjši(latiasko) 6. Pasma ovac, ki nam daje najboljšo volno 7. Nemir 8. Naslov arabskih plemenskih poglavarjev 9. Ime 10. Tovarna televizorjev v Srbiji 11. Samoglasnik odšli, so delo opravljale vestno, kar se da vedeti iz rezultatov: očiščeno je okoli tovarne, delno je urejena požarna pot do Krke, podaljšan — povečan je parkirni prostor, presortirane so surove tkanine. Veliko jih je delalo v proizvodnji in delavnicah. Normalno je tekel obračun ter dela na pripravi kolekcij. Mislim, da se iz teh dveh akcij, ki pa, upam ne bodo zadnje, lahko ugotovimo, da se da skupno z dobro voljo veliko V letu 1980 smo izvedli več akcij na področju rekreacije in športa. Ze v januarju smo organizirali smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 50 članov DO. V zimskem času, od januarja do aprila, smo v telovadnici OŠ Bršljin imeli vsako sredo redno rekreacijo. Prav tako smo imeli na razpolago bazen na Otočcu. V sklopu tekmovanja „šport-ni dan NovOteksa” so se od februarja pa do septembra odvijala razna tekmovanja: namizni tenis (25 udeležencev), kegljanje (48 udeležencev), odbojka (25 udel.), atletika, vlečenje vrvi, šah, streljanje (80 udel.). Skozi vse leto so se odvijale delavske športne igre občine Novo mesto. DO Novoteks je sodelovala v vseh disciplinah (namizni tenis, kegljanje, smučanje, odbojka, mah nogomet, narediti. S pogledom v sezname (prisotnih) pa dobimo tudi spričevalo zavesti in morale posameznikov. Na koncu bi rad pohvalil in se zahvalil vsem, ki ste sodelovali v akciji ter pripomogli, da je uspela. Predlagam pa tudi, da bi mogoče spomladi, ko se bo vreme ogrelo, podobno akcijo ponovili. BRANE BEC atletika, balinanje, šah, streljanje), katerih se je udeležilo 70 tekmovalk in tekmovalcev. Organizirali smo tudi trim tekmovanja za posamezno uvrstitev — namizni tenis, kegljanje, šah. Nekateri člani so se udeležili raznih pohodov. Omeniti moramo pohod treh članov na Kozaro (300 km). S tem so dokazali, da se tudi peš daleč pride. Če pogledamo vse te aktivnosti lahko ugotovimo, da se je število udeležencev na rekreacijskih akcijah bistveno povečalo glede na leto 1979. Za konec bi še omenil, da smo članom DO Novoteks omogočili nakup smučarske opreme in s tem dali možnost večji aktivnosti na področju rekreativnega smučanja. M n A LEGAN Razpis ligaškega tekmovanja v namiznem tenisu Komisija za rekreacijo in šport razpisuje tekmovanje v namiznem tenisu, ki bi potekalo po ligaškem sistemu, se pravi ua bi tekmovanje trajalo od januarja do marca prvi del, in od oktobra do decembra drugi del. Predvidevamo, da bi imel vsak prijavljeni igralec po dve srečanji z vsakim. Točkovanje bi bilo naslednje: za zmago bi tekmovalec dobil dve točki, v obratnem primeru 0 točk. Če bi tekmovalca po končanem tekmovanju zbrala enako število točk, bi odločalo število dobljenih setov, medsebojnega srečanja itd. Razpored tekmovanja bo narejen na osnovi števila prijavljenih tekmovalcev. Obveščamo vse, ki so že sodelovali na tekmovanjih DO Novoteks, da potrdijo svojo udeležbo. Hkrati pozivamo vse, ki bi želeli sodelovati v tem tekmovanju, da se prijavijo pri Mihu Leganu v splošnem sektorju, soba št. 78, do konca decembra. Komisija za rekreacijo in šport )■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Kaj smo letos naredili za rekreacijo in šport? _ - PRISRČNA HVALA, DRAGI MOJI SODELAVCI! Ob odhodu iz vaše sredine sem bila zelo presenečena spričo pozornosti, ki ste mi jo izkazali in me tako bogato obdarili Težko je bilo slovo od vas, ki smo se kljub težavam, ki so včasih nastopile,-tako lepo razumeli in verjemite mi, da sem v mislih še vedno z vami Se enkrat vam vsem prisrčna hvala za vse! ŠTEFKA SKUBIC upokojenka V_______________________ ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem predilnice in članom DIT za podarjena venca in izrečeno sožalje. FRANC PAVLIN NA OSNOVNIH ŠOLAH IMAMO 388 UČITELJEV Na osnovnih šolah v novomeški občini poučuje v šol. letu 1980/81 388 u čiteljev. Od tega jih uči v razrednem pouku 181, enako število v predmetnem pouku, 26 pa v razrednem in predmetnem pouku. Še vedno je 9,2 odst. učiteljev brez ustrezne izobrazbe!, BOLJ ANGLEŽI KOT NEMCI .. Na osnovnih šolah v novomeški občini močno prevladuje angleški jezik. Uči se ga 2443 učencev od petega do osmega razreda, nemškega jezika pa se uči le 1237 učencev. Drugih tujih jezikov, če sem ne štejemo srbohrvaščino, naši učenci v rednem učnem programu nimajo. 1--------------------- &ASHO TCKSTftMC TOUUttIC MOVO MESTO NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Iz haja vsako zadnjo sredo I mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, Jože Klobučar in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. - Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foer-steijeva 10. - Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.