Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana,^ Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto *8 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. DINOST Posamezna številka !•— Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I. GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Leto I. V Ljubljani, dne 12. maja 1934 Stev. 11. Dr. Ivo Potokar: Jasnost gledanja na politično situacijo je pogoj zdravega in uspešnega političnega pokreta Brazde so vržene, seme je posejano. Zakon prirode je takšen, da seme ne daie sadov preko noči, proces rasti zahteva časa, zato zdrav in traien politični pokret v narodu ne bo silil za poldnevom, če se v tmini noči oznanja šele zora. Res je, da daje opoldansko solnce moč rastem, toda nenadna vročina solnca tudi pogosto požge rasti. Nam je za rast, ki bo rodila sadove, ni pa nam za ogenj, ki mogočno zagori, strahotno razsvetljuje, čez čas pa ugasne. Mi nočemo pepela, ta je za gnojilo, mi hočemo pozitivnih uspehov v stvarno začrtanem političnem programu, ki daje osnovno obeležje v tem, da je narod kot celota izvor oblasti in državne volje. V politično življenje gledamo stvarno, ne delamo si meglenih predstav, ker je realnost temelj, na katerem sloni naše delovanje. Naša pot se vije vidno, nobenega maskiranja ne uporabljamo, ker smo odkritosrčni in govorimo odkrito brez miselnostnega pridržka. Odklanjamo fašizem, njega ustroj, miselnost in sredstva, smo zaenkrat daleč od poudarjanja stanovske preureditve države po kogarkoli vzorcu, temeljni element našega političnega pojmovanja ie celovitost naroda in to svobodnega naroda jugoslo-venske miselnosti na osnovi bratskega soglasja. Ker pa leži osnova soglasju v pravilni rešitvi finančnega vprašanja in je v tem vprašanju gnojni vozel, moramo že v državnem Interesu izoblikovati kar najbolj izklesan lik resnične samouprave. Na zunaj mogočna, na znotraj povsem konsolidirana enotna Jugoslavija — utrjena od mrazov slovenskih pečin in spokojna od vonjev bolgarskih rož — je cilj našega hotenja. Nismo pokret negativizma, ker ne rušimo, da zrušimo, temveč zato, da zgradimo. Naš cilj je usmerjen v konstruktivnost, v načrtno Izvajanje zahtev in nalog, katerih rešitev narod že dolgo težko pričakuje. Kako bomo to dosegli, za nas ni uganka. Mi ne ugibamo in se ne sprašujemo, kako in kaj, ker vemo, da ima vsak zakaj svoj zato. Jugoslovanska narodna stranka se ni osnovala morda zato, da prikaže narodu rano, za katero narod itak sam ve, ker jo čuti, temveč zato, da jo z njegovo pomočjo ozdravi s sredstvom, ki je v medicini parlamentarizma zagrabljtvo. To zdravilo si je treba najprej priboriti in nič ne pomaga, je že tako, da je v knjigi parlamentarizma podrobno popisan ključ, ki zaklepa in odklepa skrivnost sile in oblasti. Ta ključ pa je v narodu in od njegove volje — ne potvorjene, temveč resnične in nezastrašljive — je odvisno izboljšanje tega, kar je predmet težke graje. Tako se glasi ustava, tako se glasi volilni zakon. Smo izrazita politična stranka. V političnem življenju hočemo delovati, v njem tudi zmagati. Z gesli ne opletamo, naše osnovno geslo pove vse: iz naroda za narod. Kompromisa ne poznamo, borbe in žrtev se ne bojimo, ker vemo, da je ideja zmagovita samo v borbi, zmaga brez žrtev pa nemožna. Ne gledamo za seboj, kdo je za nami in naša borbenost ni v nobenem odvisnostnem razmerju od tega, koliko jih je za nami. ker gremo naprej, gnani od ukaza volje: kar morem, to moram, ker hočem. Nezlomljiva volia je odlika mladega človeka. Mlad človek, poln volje, neustrašenosti in ponosa, prelomi često sunkoma, kar se starejšim zdi, da je nezlomljivo. Starina ponavadi dolgo razmišljuje, previdno povprašuje in polagoma razglablja po načinu svoje dolgoletne vzgoje, mladina pa neustrašena udari, prikrojajoč se duhu časa, stremeč za lastnim idealom. Tako je pač življenje, en rod odmira, drugi po svoje gospodari. Skladno z življenjem opažamo tudi širom dravske banovine, da stopajo pod prapor nove, mlade Jugoslovanske narodne stranke mladi, borbeni ljudje, polni nestrpnosti, živi aktivnosti in to je dokaz, da se bo borba morala odločiti v prilog mlade, nepokvarjene generacije. Zdi se, da prihaja čas, ko bo slovenska mladina, ki je udana iugoslovenski miselnosti, pa pri tem ponosna na svoj slovenski jezik, izpodnesla tla starim političnim pojmovanjem. Saj že z osmeškom gleda na kapitalistično šahovnico z liberalnim tekačem in s klerikalno trdnjavo, ker je manevriranje s tem pojmovanjem v sodobni Politiki že nekam močno okorelo, nov čas pa je prinesel s seboj nove, važnejše probleme. Resni časi so vedno klicali k združitvi naroda, Pri nas pa so časi sedaj toliko resni, da je treba združiti vse, kar je zdravega v narodu. Borba z vladajočo Nacionalno stranko, kateri velja naš neizprosen boj — v tem smo trmasti, neodjenljivi — bo silovita, ker je tam oblast, utegne pa postati lažja, manj naporna, če se z njo spustimo v borbo ob volitvah v enotnem stavu vsi v državi, ki hočemo ozdravljenje razmer in dobro narodu, kakor državi. Teh pa je v življenju mnogo, čeprav je drugih na papirju tudi polno. Voditeljem Nacionalne stranke v Sloveniji vstop naroda v mlado, borbeno Narodno stranko razumljivo ni simpatičen, o tem smo si jnenda na jasnem, stav naroda ob strani jim je bolj pogodu, kakor Hm bo ttfdl ob približevanju skupščinskih volitev vsak dan bolj m Za zdrave in močne občine je potreben nov zakon o občinah in pa temeljita revizija komasacije občin zgolj z gospodarskih vidikov Med najvažnejšimi poglavji obširnega programa Jugoslovanske narodne stranke stoji v ospredju tudi utemeljena zahteva, da se dajo občinam najširše samouprave. Občina je v narodnem življenju velevažna ustanova, enaka veliki kmečki rodbini. V tej ustanovi ali v tej rodbini mora kmet biti čimbolj neodvisen in samosvoj gospodar. Občinski svetovalci se morajo voliti svobodno in po tajnem volilnem postopku, njihova sveta dolžnost pa je, da vedno delajo le sporazumno in složno z ljudstvom. Le tako in nič drugače se morajo urediti naše občine kot velike kmečke rodbine. Kmet mora biti sam kovač svoje sreče. Vsaka občina se mora brezpogojno urediti le tako, kakor zahtevajo njeni lastni najbistvenejši interesi, če hočemo doseči, da bo res zdrava, močna in trdega življenja zmožna. : Razbistriti je že .končno treba pojem. da bo ono, kar je državno, res državno in ono, kar je občin-■sko, tudi res občinsko. Kakor na | eni strani ni prav, da država vedno bolj in bolj preklada svoje- dolž-| nosti na občine in od njih zahteva, da Ji brezplačno opravljajo mnoge naloge in posle, enako pa tudi ni prav na drugi strani, da se ob- opisani videz in zato nam je marsikateri korak ali ukrep, — često nepremišljen in skoraj vedno škodljiv, — ljudi iz vrst preprostega ljudstva razumljiv in v marsikaterem pogledu opravičljiv. Zagovarjamo in branimo pravico prav za vsakogar, v prvi vrsti pa zagovarjamo narodne pravice. V tem bomo ostali dosledni, trdni in neizprosni. Naše stališče v tem pogledu nikakor ni težko in je povsem razumljivo, ker se pač vsi enako dobro zavedamo, da ljudstvo ne bo vrglo iz svoje službe nobenega vestnega, poštenega in korektnega uradnika ali nameščenca ter ga pustilo na cesti brez kruha, če je res pravilno vršil svojo dolžnost in se v nobenem pogledu v svoji službi ni pregrešil zoper svete narodne pravice in interese. Kaj takega bi napram ob- ni smo, da mu to ne bo pretežko — reši in konča v svoji občini in da je nepotrebno, da mora kmet za vsako malenkost sredi najnujnejšega dela in združeno z izgubo dragocenega časa in še dragocenejšega denarja letati k okrajnemu glavarstvu, k banski upravi ali celo v ministrstvo. Če občina dobro in pošteno plačuje svoje uradnike in nameščence, morajo biti ti njeni uslužbenci dovolj zmožni in kvalificirani za pravilno, vestno in točno izvrševanje svoje službe in svojih nalog; če bodo res taki, bo narod veliko večino svojih zadev mogel reševati kar doma, v lastni občini. Z ozirom na vse navedeno je torej nujno potrebno, da se čim-prej izdela nov, moderen zakon o občinah, ki bi nudil občinam čim širše samouprave, ker bi se tako z velikim prihrankom na času in denarju dale reševati tisočere, zlasti pa manjše in manj važne sodne zadeve doma v občinah. V zvezi z novim zakonom o občinah, ki bi določal za občine najširšo samoupravo, pa bi se naj izvedla tudi temeljito proučena in skrajno nepristransko zamišljena revizija lani izvršene komasacije naših občin, ker se mnogokje že ki življenjski borbi pomagati, to j .... ... ,pa povsod in brez kakršnihkoli cinam odvzemajo izrazito nj.hove 'morebitnih pomislekov ali predsod_ činskim uradnikom in nameščencem mnogo prej zagrešil kak po-jsedaj vidno’opažajo zie'posledic^ samezmk, postavljen slučajno ali ki jih je neizogibno morala roditi po dolžnosti na nadrejenejše me- komasacija izvršena s strankar-sto oziroma na položaj, napram; sko-političnih vidikov, namesto kateremu stoje občinski nameščen- izključno le z gospodarskega sta-ci spričo razmer ali kakorkoli v u§ča. odvisnostnem razmerju. | y borbi za dosego gornjih ci- Narodu je treba v njegovi tež- ljev bo ostala Jugoslovanska narodna stranka neizprosna in zvesta svojim ciljem ter vsemu jugo pravice. Z ozirom na to naj povsod občinskega tajnika, poslovodjo in ostale uradnike ter uslužbence izbira in nastavlja le občinska uprava sama. Ti občinski uradniki in nameščenci se morajo točno zavedati, da so povsem odvisni od svojih občanov in da morajo v vsem svojem poslovanju predvsem ščititi interese ter skrbeti za dobrobit in napredek svoje domače občine. Ti nameščenci ne smejo v svojem delu čutiti ali uveljavljati nobene druge odvisnosti, ker le tako bodo mogli delati tako. kakor zahteva to od njih ljudstvo in kakor je res le v interesu ljudstva. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi ljudstvo gledalo v občinskih tajnikih, poslovodjih in drugih uradnikih nekake ljudske valpte, tlačitelje in neprijatelje, ki delajo tako, kakor da je občina z vsemi svojimi občani vred nekaka ob ljubljena dežela, ki naj bi bila brez milosti izročena njihovi eksploataciji v njihovo korist in le za njihovo bogatenje. Današnja praksa v mnogih občinah ustvarja prej kov. Zato zahtevamo, da narod slovanskemu narodu, čigar pravice, dobrobit in napredek so ji in večino svojih zadev — prepriča- bodo resnična svetinja. Izobrazba je sveta pravica naroda in zato ne smemo prav nikomur kratiti na kakršenkoli način možnost šolanja in čim popolnejše izobrazbe, saj so prav največji ljudje izšli izpod kmečke strehe Ne le skrbi za fizično življenje in preskrbo najširših plasti jugoslovanskega naroda ima zapisane v svojem programu Jugoslovanska narodna stranka, temveč skrbi ta mlada politična organizacija in voditeljica vseh poštenih, značajnih in zvestih sinov naše mile junaške domovine tudi za duševno bogastvo, izpopolnjevanje znanja, šolanje in čim višjo izobrazbo vsega jugoslovanskega življa. V zadnjem času pa je vladna JRKD oziroma prekrščena JNS po zakoniti poti vpeljala novo naklado, ki se mora plačevati za šolanje mla- všečna razgibanost naroda v nepolitičnost in nadstrankarstvo, saj bodo na ta način lahko mirno zalivali nadalje svoje dehteče cvetne grme. Jugoslovanska narodna stranka kot čuvarica demokracije stopa mirno dalje, neoziraje se ne na levo ne na desno, v legalni, a realni borbi za konkretnim političnim ciljem. V mesecu juniju pridejo naši parlamentarni borci iz beograjske skupščine pogledat v dravsko banovino, kakšna je tu rast prve setve. V južnih krajih in že onkraj Sotle rast lepo uspeva, če bi v mrzli dravski banovini uspevala količkaj slabeje, ni to na semenu, ker je seme zdravo, temveč na narodu, ki naj rast goji po svoje, če hoče, da bo zanj rodila, ko nastopi žetev. Mi smo borbeni; če bo borben tudi narod, uspeh ne more izostati. dine na gimnazijah, vseučiliščih, učiteljiščih in raznih drugih strokovnih šolah ter učnih zavodih. Znano je, da prav naš kmet, mali obrtnik in mali trgovec z obilico davkov in javnih dajatev, ki jih plačujejo državi, banovini in občini, zidajo vse šole in plačujejo vse profesorje in učitelje ter vse ostale uslužbence na teh šolah, kakor tudi krijejo vse stroške za neštete šolske potrebe. Zato ni niti najmanj upravičeno, da se uvaja neka nova in obenem skrajno visoka taksa za šolanje mladine, katere nikakor ne zmorejo predvsem siromašnejši sloji prebivalstva. Z uvajanjem teh novih šolninskih dajatev se očividno hoče doseči, da se onemogoči šolanje siromašnej-ših slojev in razredov ter da se nasprotno omogoči šolska izobrazba le otrokom bogatih staršev, ki pač zmorejo visoke izdatke za plačevanje teh občutnih taks. Toda tega nikakor ne smemo trpeti in dovoljevati, ker moramo pri vsem tudi pomisliti, da bogati sloji pač imajo bogastvo in veliko premoženje, ni pa gotovo, če imajo tudi pametne in talentirane otro- ke. To je vsekakor zelo važno vprašanje. Je pa pri vsem tem tudi najvažejši ozir, da ima narod naj-temeljnejšo pravico do čim popolnejšega šolanja in izobrazbe. Da podpremo naše prednje trditve, naj !e omenimo, da so se največji veleumi naroda, junaki, vojskovodje, pesniki, politiki i. dr. rodili kot kmečki sinovi v najpriprostejših kmečkih kočah pod slamnato streho. Če vemo torej vse to, se menda upravičeno smemo vpraševati, zakaj se šolska vrata zapirajo prav najbednejšim slojem, med katerih otroki bi se nedvomno moglo roditi več velikih ljudi, ki bi ogromno koristili svoji domovini, če bi se mogli izšolati. Zato najenergič-nejše zahtevamo, da se taksa za šolanje ukine, ker je nepravična, nečlovečanska in nemoralna. Z njenimi dohodki se v nobenem primeru in za nobeno ceno ne bi smeli kriti primanjkljaji v državnem proračunu, če si nočemo pred vsem kulturnim svetom in tudi, pred divjaškimi narodi pridobiti! takega slovesa, za katerga nas bodo preklinjale vse bodoče jugoslovanske generacije. Pomagajmo našemu kmetu! Da zaščitimo kmeta pred popolno propastjo moramo zvišati cene kmečkim pridelkom, povečati izvoz z ukinitvijo zaščitnih carin in temeljito revidirati trgovinske pogodbe Vsakomur je dobro znan obupen1 položaj, v katerem životari danes; jugoslovanski kmet. Industrijska podjetja dvigajo cene na škodo konsumentov, kmetov in delavcev. Zaradi zaščitnih carin industrijskih podjetij ne moremo izvažati v tuje industrijske države naših kmečkih pridelkov. Dokler ščitimo pri nas industrijo, vse dotlej ščitijo tuje industrijske države z zaščitnimi carinami svojo poljedelsko produkcijo. Z ozirom na to so cene kmečkih pridelkov v naši državi odvisne od carin, od trgovinske politike, ki se vodi v naši državi; ker pa je za trgovinsko politiko pri nas odgovorna vladna JRKD oziroma novo krščena JNS, moramo to javno ugotoviti in pribiti. Prav vsak državljan mora vedeti, kdo je odgovoren za današnje nizke cene kmečkih pridelkov pri nas. Te cene se bodo mogle dvigniti le tedaj, če se bodo ukinile zaščitne carine za vso ono industrijo, ki nam je nepotrebna, ker ni niti v narodnem niti državnem interesu. Kadar se bodo ukinile te zaščitne carine, bodo mogle sosednje industrijske države uvažati k nam svoje cenejše in boljše industrijsko blago, kar pomenja velikansko korist za naše konzumente vobče, ne le za kmete in delavce, ki vsi komaj čakajo, da se znižajo cene industrijskega in trgovskega blaga, temveč bodo imeli korist tudi vsi ostali gospodarski krogi v državi, ker se bo znatno povečal promet in se bodo znižale cene tega blaga. Kakor hitro bomo odprli svoje meje tujemu industrijskemu blagu, bomo v istem trenutku že mogli zahtevati od omenjenih industrijskih držav, da kupujejo od nas naše kmečke pridelke, zakaj mi bomo kupovali industrijske izdelke le od onih držav, ki bodo pripravljene pri nas kriti svojo potrebo po kmečkih pridelkih. Le na tej podlagi bomo mogli sklepati zdrave obojestransko zadovoljive trgovinske pogodbe. Takrat šele bo naraslo povpraševanje po pridelkih našega kmetijstva s strani raznih industrijskih držav, narasle pa bodo tudi cene teh naših pridelkov. Nihče noče dajati kakih olajšav naši državi, če mu ne bomo nudili primernih protiuslug. Zato zahteva Jugoslovanska narodna stranka revizijo vseh trgovinskih pogodb, ukinitev zaščitnih carin in revizijo vseh carin s ciljem, da se olajša izvoz kmečkih pridelkov v sosednje industrijske države. Dalje zahteva naša stranka spremembo tarifne in prometne politike, da se tako omogoči čim cenejši prevoz kmečkih pridelkov do mej sosednjih držav oziroma do obmorskih pristanišč. Žalostno dejstvo je, da stane pri nas železniški prevoz vagona koruze iz Vojvodine do Splita okrog 5000 Din, dočim znašajo prevozni stroški za vagon koruze Iz Južne Amerike do Splita komaj 1000 Din. V našo državo uvažamo vsako leto iz tujine raznih kmečkih pridelkov za potrebe industrijskih podjetij v naši državi v vrednosti nad dve milijardi dinarjev. Tukajšnja industrijska podjetja, tako na pr. tekstilne tovarne v Varaždinu in Paračinu, nočejo kupovati za izdelovanje manufakturnega blaga domačih surovin, temveč krijejo vse svoje potrebe v tujini. Naša domača volna se zapostavlja in se kupuje celo avstralska volna za naše, takoimenovane »domače« industrije. V Dalmaciji pridelujemo zelo obilno pravi domači kmečki pridelek, izredno zdravo oljčno olje, ki ga pa naši dalmatinski kmetje ne morejo nikomur prodajati, ker se pri nas uporablja le olje raznih domačih tovarn jedilnega olja, ki uvažajo razna semena za izdelovanje olja iz tujine v vrednosti več sto milijonov dinarjev na leto, kar gre seveda izključno le na škodo našega kmečkega producenta in splošnega narodnega gospodarstva. Spremeniti se morajo prevozne tarife za dalmatinsko oljčno olje iz Dalmacije v notranjost naše države, s čimer se bo v mnogo večji meri uporabljalo to domače olje, pridelek naših kmečkih rok, ki pa je v resnici tudi mnogo bolj zdravo in mastno, kakor je slabo industrijsko olje. S tem pa bo veselo oživel ves oni siromašni naš živelj v solnčni Dalmaciji, ki nima od golega kamenja drugih koristi, kakor malo oljk in nekaj vinske trte, s katerih sadovi se mora naj-skromnejše preživljati nad pol milijona naših siromašnih državljanov v Primorju in Dalmaciji. V naših vojašnicah naj se uvede v prehrani vojaštva vsak teden poseben »ribji dan«, s čimer se bodo takoj dvignile cene ribam, obenem pa seveda tudi pomorsko ribištvo. Ukiniti pa se morajo istočasno vse one koncesije za razne ribnike v notranjosti države, ki delajo škodo v naših vaseh, ker se razširja malarija v njihovi okolici in se povzroča tudi druga škoda našim kmetom poljedelcem, ki prebivajo okrog teh ribnikov, ne da bi se ta škoda tudi vračeva-la. Podpreti je treba naše kmečko i pomorsko i rečno ribištvo, dočim se mora vse drugo ribištvo in ribarska podjetja raznih tujih grofov in veleposestnikov onemogočiti povsod, kjer so škodovani interesi kmečkega ljudstva in naše države obče. Poiskati in najti moramo tržišča za vse kmečke pridelke živinoreje, perutninarstva, vinogradništva, čebelarstva, kakor tudi za naša zdrava žita, ker so naši kmečki pridelki najboljše kakovosti. Da bomo to dosegli, pa mora biti naša konzularna služba v tujini zastopana res le z našimi strokovnjaki, ki temeljito poznajo in razumejo naše kmečke in ljudske potrebe in ne s takimi predstavniki, ki se v tujini le zabavajo in prejemajo visoke plače brez vsake koristi za naše kmečko pridelovanje in gospodarstvo. Treba je torej reorganizirati tako kmetijsko, kakor tudi trgovinsko ministrstvo, prav posebej pa tudi naše trgovinske atašeje v tujini, da bodo tako vsa pristojna mesta koristila ne le večjemu pridelovanju kmečkih pridelkov, temveč tudi boljši prodaji teh pridelkov v tujini. S tem bomo dosegli ugodnejše cene za naše kmečke pridelke, ker bodo tuje industrijske države rade sklepale z nami trgovinske pogodbe v korist našega kmetijstva, če bomo mi dovolili ukinitev zaščitnih carin in če jim bomo nudili ugodne pogoje za uvoz njihovega industrijskega blaga v našo državo. Če bi pri nas Ne odlašajte IN NEMUDOMA NAKAŽITE NAROČNINO, DA VAM NE BOMO PRIMORANI UKINITI REDNEGA POŠILJANJA LISTA! Uprava »EDINOSTI«. Ukinili zaščitno carino na pivo, od katere ima danes veliko korist le kakih pet pivovarniških rodbin, bi mogli vsako leto izvoziti najmanj milijon hektolitrov vina v tujino, od česar bi imelo velikansko korist okrog -400.000 naših kmečkih družin. Tako je potrebno, da se vsa naša gospodarska politika preuredi v korist naše kmečke produkcije in v korist ugodnejših cen kmečkih pridelkov, ker je kmet steber naše države v vsakem pogledu. Prav zato zahteva Jugoslovanska narodna stranka poleg vsega prej naštetega tudi še to, da se zniža tudi zemljiški davek toliko, kolikor so padle cene kmečkih pridelkov, da se tako olajša kmečkemu ljudstvu Dolgovi in krediti malih ljudi S pravično in definitivno razdolžitvijo kmeta naj se obenem reši tudi razdolžitev ostalih stanov malega človeka: delavca, obrtnika in malega trgovca ter vprašanje njihovega ce- nenega kredita Brezplodnega ali pa močno zgrešenega eksperimentiranja z razdolžitvijo našega kmeta smo imeli v Jugoslaviji v zadnjih letih res že več, kakor dovolj. Kljub vsemu temu pa to velevažno narodno in državno vprašanje še vedno ni rešeno tako in generelno, kakor bi bilo želeti in bi bilo prav. Jugoslovanska narodna stranka zahteva, da se vprašanje razdolžitve kmeta reši pravično in definitivno ter da se za podlago take razdolžitve vzamejo današnje cene kmečkih pridelkov. Dolgovi so nastali, ko so beležili kmečki pridelki zelo visoko ceno in je bil denar precej cenen. Danes pa je stvar popolnoma obrnjena: denar je drag, kmečki pridelki pa skrajno ceneni. Takrat se je kmet na pr. zadolžil, da si je kupil kos zemljišča, potrebno govedo ali poljedelski stroj; danes pa je cena zemlje in vseh kmečkih pridelkov padla na skrajno nižino in ni kmet prav nič kriv, da se je naša valutna politika vodila tako, da so tako zelo oškodovani državni in narodni interesi. Z ozirom na to je potrebno, da se dolgovi plačajo po današnji valuti ali ceni kmečke zemlje in kmečkih pridelkov. Z zakonom je treba omejiti višino obrestne mere pri vseh denarnih zavodih in zadrugah, kakor tudi pri vseh zasebnikih, da se narod tako zaščiti pred oderuštvom, izmozgavanjem in brezsrčno eksploatacijo v času sedanje težke gospodarske krize. Istočasno pa je nujno potrebno, da se najdejo zadostni krediti za obnovitev narodnega gospodarstva in za ozdravljenje kmečkega zadružništva. V ta namen morajo dati na razpolago potrebne kredite kmečkemu zadružništvu za obno-novo kmečkega narodnega gospodarstva v prvi vrsti Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Privilegirana agrarna banka, ker je vsakomur, ki trezno, resno in objektivno presoja današnji položaj, točno znano, da je kredit našega kmeta uničen prav zaradi slabe fiančne, valutne, trgovinske, carinske, tarifne in prometne politike. Zato zahteva Jugoslovanska narodna stranka, da se izdela in uveljavi nov zakon o bankah, ki bo še povečeval državno nadzorstvo nad vsemi državnimi zavodi in ustanovami v vsej državi in to ne le glede zaščite vlagateljev, ki so izročeni danes na milost in nemilost raznim brezvestnim ravnateljem in uradnikom, temveč tudi glede kontrole nad podeljevanjem kreditov in glede nadzorstva nad življenje v njegovi lastni domovini, sestavljanjem njihovih sklepnih računov, o katerih je splošno znano, da se z njihovo pomočjo izvršujejo redno velike zlorabe na škodo države in naroda. Treba je izvesti zakonito olajšanje tudi pri zadolženih obrtnikih In malih trgovcih, ki ne morejo plačati svojih dolgov le iz razloga, ker so njihovi dolžniki zopet sami kmetje-poljedelci. V zaščito kmeta je treba z zakonom določiti, da se kmetu ne sme za kakršenkoli dolg katerekoli vrste prodati pod nobenim pogojem: pet oralov polja, hiša, gospodarska poslopja, potrebno poljedelsko orodje in potrebno število živine za redno delo ter vse, kar potrebuje kmet za preživljaje svoje rodbine in živine. Z ozirom na vse navedeno zahteva Jugoslovanska narodna stranka, da se zajamči kmetu-po-ljedelcu v vsakem primeru eksistenčni minimum, torej ono, kar najnujnejše potrebuje za svoje in svoje rodbine življenje. Enako pa naša stranka tudi zahteva, da se zagotovi eksistenčni minimum tudi našemu domačemu delavcu, malemu trgovcu, torej vsem stanovom jugoslovanskega malega človeka, ki predstavlja 95 odstotkov vsega jugoslovanskega naroda. UKINITE MASTNO PLAČANE ODBORE PRI DRŽAVNIH IN POLDRŽAVNIH PODJETJIH! V borbo proti kartelom! Karteli so orjaške, nenasitne pijavke na glavni, srčni žili narodnega telesa in narodnega gospodarstva Naš narod vsak dan bolj stiskajo in duše visoke cene trgovskega in industrijskega blaga. Premnogo vzrokov se je že navajalo z raznih strani, običajno prav z dna prizadetih krogov, za to življenjsko ljudsko šibo božjo, vendar nikoli ni bil podan pravi, odkriti odgovor na veliko vprašanje, ki si ga narod neprestano zadaja v orjaški, često skoraj brezupni bor-!bi za svoj obstanek in samoohranitev: »Kdo je pravzaprav glavni krivec tega stanja in visokih cen j trgovskega blaga in industrijskih izdelkov?« Odgovor ni težak, zlasti ne onemu, ki misli čisto, odkrito in pošteno, ki noče biti zajedalec in izmozgovalec na narodnem telesu in ki noče več gledati silnega trpljenja najbednejšega ljudstva. Razna trgovska in industrijska podjetja so združena in organizirana v kartelih in ti karteli dvigajo cene blagu, ki ga proizvajajo, po lastni mili volji ter brez vsake kontrole s strani državnih oblasti. Te cene so dosegle že danes tako višino, da si ubogo ljudstvo nikakor ne more več kupovati niti najpotrebnejših stvari za svoje vsakdanje življenje. Danes so v naši državi uvedene zaščitne carine za industrijo in plačujemo zato nezaslišano visoke, pretirane cene za življenjsko potrebne industrijske iz delke. Zato se karteli v naši državi morajo energično, odločno in neodložljivo uničiti ter prepovedati. Z ostrim zakonom proti kartelom je ' treba onemogočiti vsako interes-!no združevanje tovarnarjev, ki ima ! za cilj zviševanje cen njihovih iz- delkov; z zelo težkimi in ostrimi kaznimi je treba kaznovati vsak tak poskus, in to ne le s težko ječo, temveč tudi z občutnimi denarnimi globami. Isto naj velja tudi za kartelirane veletrgovce, ki neopravičeno dvigajo cene trgovskega blaga na škodo naših siromašnih slojev, ki danes že itak žive v obupno težkih razmerah. Sedanja vladna JNS noče predložiti narodnemu predstavništvu tega protikartelskega zakona, to pa iz razloga, ker so vsi ti karte-lirani industrijci in veletrgovci vpisani kot njeni člani. Tu leži torej vzrok, zakaj kljub vsem zahtevam naših narodnih poslancev v narodni skupščini in v posebnih interpelacijah še nista izdelana in odobrena zakona proti kartelom in proti korupciji. Narod si bo pač lahko ustvaril prepričanje, kje so pravi borci za njegove pravice in njegovo dobrobit in kje dobivajo zaslombo ter zaščito njegovi izsesovalci korupcijonisti. Jugoslovanska narodna stranka pa bo vztrajala še naprej v borbi za izdelavo in uveljavljenje omenjenih dveh zakonov, ki sta potrebna našemu javnemu življenju enako, kakor ribi voda. Naša stranka bo ostala neomajna zagovornica vseh trpečih in najbednej-ših, katerim bo vedno rada in brez vsake sebičnosti nudila pod svojim praporom vso zaščito in podporo. PRAVILNO PARLAMENTARNO ŽIVLJENJE SE MORE RAZVIJATI LE POD NEVTRALNO VLADO. Delo naših poslancev v narodni skupščini Nešteto je vprašanj v vsakdanjem življenju našega naroda, ki glasno kličejo po nujni, pravi in nepristranski rešitvi. Večino teli aktualnih in perečih življenjskih vprašanj vladna JNS ni še rešila oziroma jih sploh ne namerava re- nih strokovnih podjetij, da je brezhibno operiral s takimi stroji, potem, gospoda, ni prav, da se mu krati pravica v njegovi domovini, , , , . . ,. da bi prišel do svojega dela in polnoma stvarno m objektivno, kruha> kj mu pri data> _ ker tudi ne nameravam napadati tujih strokovnih delavcev. Mi se Vsak dan imate priložnost gle- , ... . .... dati, kako tuje države izganjajo z moramo od njih marsikaj naučiti. • • v . , xT vsemi sredstvi m s posebnimi zaznano vam je, da so Nemci in . , , , . , komtimi predpisi s svojega ozem- Gehoslovaki v posameznih pokra- jinah, kjer so se naselili, mnogo sevati, ker se ne skladajo z nje- pripomogli k napredku našega nimi ozkimi strankarskimi interesi, (kmetijstva in da so postali naši katere postavlja dosledno pred kmetje v tamkajšnji bližini mnogo splošno koristne narodne interese. Takega načina političnega udejstvovanja in upravljanja z narodom pa ne poznajo sicer redki, toda zato tembolj vestni, pošteni in trpeči narod iskreno ljubeči prvoboritelji in narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke, ki so z vsem svojim dosedanjim delom v narodni skupščini ponovno dokazali, da upravičeno uživajo simpatije in zaupanje širokih narodnih slojev in množic, ki so se zbrali pod praporom Jugoslovanske narodne stranke. Med drugimi se je posebno vroče zavzel tudi predsednik Jugoslovanskega narodnega poslanskega kluba, narodni poslanec g. dr. Milan Aletikoš na skupščinski seji dne 22. februarja t. 1. za zaščito naših domačih delavcev Omenjeni naš odlični, neutrudljivi in nadvse idealni borec za narodne pravice je med drugim izvajal naslednje: Gospodje narodni poslanci! Predvsem moramo ugotoviti razveseljiv pojav, da je smatrala vlada v sporazumu s predsedstvom narodne skupščine za potrebno, da končno vendarle uresniči naše pravice na odgovore posameznih Dristojnih činiteljev na poslanske interpelacije. To je dobra stvar in dokaz, da ali gremo naprej in da bo ta skupščina trajala še precej dolgo ali pa da je pred svojim koncem. V vsakem pogledu pa je to dober znak. Ob tej priložnosti bi želel, gospoda, da se narodna skupščina tudi čimbolj poslužuje te svoje Pravice, da ne bomo poslanci k naprednejši, kakor pa so njihovi tovariši v drugih pokrajinah. Enako nitna nihče ničesar proti tujim strokovnim delavcem pri nas, vendar pa obstoja veliko vprašanje, proti kateremu srno mi, namreč vprašanje, zakaj imamo v naši državi 45.000 tujih ravnateljev, uradnikov, nameščencev in delavcev, ko pa imamo vendar na drugi strani pri nas nad 160.000 zasebnih uradnikov in delavcev brezposelnih. In sedaj, ko je tukaj govor o preskrbi domačih delovnih moči z delom in zaslužkom, se zavedajte, da delamo veliko krivico našemu narodu, če bomo še naprej dopuščali, da bodo tujci zasedali tudi ona rnesta, za katera imamo dovolj zmožnih lastnih ljudi. Navedem naj vam le eno stvar, ki sem jo opazil, — opazil pa je nisem le sam, temveč je mnogo onih, ki so ugotovili isto — lja tujce, da tako zagotavljajo delo svojim domačim ljudem. Prva in glavna naloga domovine pač je, da da strehe in kruha svojim rodnim sinovom. Če pa mislite, gospodje od vladne večine, da to načelo ne velja tudi za nas kot svetinja, je to povsem drugo vprašanje. Za svojo osebo stojim na stališču, da mora isto načelo, ki velja v Nemčiji, Italiji, Avstriji in ostalih državah, veljati tudi za našo državo, kjer moramo brezpogojno v prvi vrsti varovati in šči- ta tuja podjetja, ki se sicer ime- nosti trepečeta naše srce in naša nujejo »naša domača industrija« in duša že ob sami misli na te svete ki so v 95 % povsem tuja podjet- simbole slehernega zdravega, mlaja, po lastnih napovedih, kar pa je dega in po življenju ter borbi hre-ugotovila v svojem nedavnem po-|penečega Jugoslovana, ročilu tudi centrala industrijskih j čeprav se nismo takoj odzvali korporacij v Jugoslaviji, samo na Klicu borbene Jugoslovanske na-osebne prejemke okrog 5 milijard rodne stranke, hočemo pa sedaj z dinarjev na leto, vprašajte samo brezprimernim poletom popraviti gospoda finančnega ministra, ko- kar smo s trenutnim omahovanjem liko davka so ta podjetja plačala naši državi, pa boste videli, kako veliko in težko je to vprašanje, ki se mu mora posvetiti vsa pozornost, katero zasluži. Zatp sem se oglasil k besedi, da vas še prav posebej opozorim na to vprašanje, s katerega se ne smemo premakniti tako lahko. Nam razna poročila posameznih gospodov ministrov, ki temelje zopet na podatkih podrejenih jim organov, ne smejo zadoščati. Narodna skupšina mora reči gospodu titi domače delavce, pri tem pa j ministru: »Vi, gospod minister, ste morajo tudi naše oblasti skrbeti; tukaj zato, da ste pravičen in da za to, da najdejo naši domači ubo-'ščitite naše narodne ter državne gi ljudje, ki iščejo kruha in strehe, interese!« Zato je naša prva in oboje brezpogojno v onih podjet- 'sveta dolžnost, da skrbimo za to, jih, ki stoje na našem ozemlju.. Če pa vemo še to, kar pa je glavno, da plačujejo v naši državi da bodo prišli prav vsi naši domači delavci in nameščenci do kruha in strehe v svoji domovini. Iz našega pokreta Tako mnogoštevilni so znaki, ki! potrjujejo človeka v njegovem živ-da sede namreč ti tuji delavci v ljenju, da usmerja svojo pot v pra- raznih podjetjih zato, da manipuli- j vo smer poštenja, kjer pa žal sre- rajo z našimi ubogimi delavci ta- čuje le redke obraze iz vsakdanje-ko, da jim odtrgujejo od njihovih ga družabnega življenja in skup-že itak skromnih dnin čim več, na'nosti. Prav ti znaki so pa najboljši drugi strani pa je njihova glavna dokaz in odgovor pri izpodbijanju skrb, da čim popolnejše izkoriščajo našo državo. Gospoda, če se ve, da so oproščene carine vse tovarne s svojo celotno ureditvijo v naši državi, če se ve, da so imele te tovarne odobrenje naših upravnih oblasti, ministrstva za socialno politiko in banske uprave, da smejo importi-rati tuje ravnatelje in tuje delavce, in če se ve, da so tuji delavci zaposleni v teh podjetjih že po 10 do 15 let in še do danes niso hoteli usposobiti niti enega našega delavca za to delo ter da si pridržujejo to delo le zase — tedaj vidite, da so prišli ti tuji kapitalisti, spontano porajajočih se dvomov, ki smo jih že po svoji naravi in vzgoji navajeni zavračati poleg naštetih ostalih neizogibnih težav, če hočemo res doseči svoj začrtani si cilj in izpolniti ono hrepenenje, ki nas je dvigalo že v rasti prvih življenjskih dni in nas krepilo v omahljivih trenutkih, ko legajo oni, ki ne poznajo trdne volje in močnega značaja, v leno močvirje vsakdanjosti ter zagrebajo vanj svoje svetle talente na ljubo bežni sli trenutnega užitka in zadovoljstva. Enako pot je kazala zvezda vodnica, vsebovana v ljudski volji in vsaki stvari le prikmiovali in gla- tuji ravnatelji, nameščenci in de- hotenju, tudi našemu pokretu. Mno-sovali »za«, temveč da se bomo ;lavci v našo državo zgolj z na-vselej tudi stvarno prepričevali o 'menom, da nas popolnoma izsesa-vsem onem, kar nam bodo go- j0. Toda mi, dragi gospodje, ima-spodje ministri odgovarjali na na- 'mo polno pravico do samoobrambe interpelacije na podlagi refera-|be. Mi ne zahtevamo njihovega tov, ki jih dobivajo od svojih pod- izgona, temveč zahtevamo, da se rejenih uslužbencev. Da je to po- j jim določi prekluziven rok, kako ..c*.v,^6a i«,.pogrebno, naj navedem le en sam . dolgo naj sedi v kakem podjetju ženja nikakor ni mogla vzeti one- go premišljanja je terjala skrb za ljudski blagor, preden smo z združenimi močmi stopili na plan in si podali roke v težki borbi za skupnimi, svetlimi cilji. Reči pa smemo, da nam že prva preizkušnja spričo splošnega narodnega razpolo- Primer, ki se mi je pripetil. Na Prejšnjem zasedanju narodne skupščine sem vložil na gospoda ministra interpelacijo, nakar je gospod minister odredil pristojni Podrejeni mu oblasti za socialno skrbstvo, da preišče nek tak konkreten primer. Podrejena oblast je res poslala svojega inšpektorja v dotično tovarno, ki pa mu je poslala naproti svoj avtomobil, v katerem je inšpektor nadaljeval vožnjo v tovarno. Ko pa je avtomobil Prispel v bližino tovarne, se je nenadoma pokvaril motor in avtomobil ni mogel nadaljevati vožnje. Neki član dotičnega tovarniškega Podjetja je naglo izstopil in odšel v tovarno, kjer so sirene takoj dale znak, da delavci zapuste delo. Ko je prispel inšpektor v tovarno, je našel tamkaj seveda vse — v redu. V obratu so bili le nekateri najzaiipnejši delavci in poslovodje, ki so govorili le v prilog podjetja in podprli poročilo, ki ga je Podal tovarniški ravnatelj. Seveda je podal enako zadovoljiv odgo-vor na interpelacijo tudi gospod minister v narodni skupščini. Nihče tukaj, gospodje poslanci, nima namena napadati tujega kapitala. Hočem govoriti o vsem po- kak tuji ravnatelj, da vpelje v red- ga poguma, ki nas je postavil na no poslovanje domačega ravnate-j to problematično pot in da smo se lja in domače delavce. morali prepričati, da so pravemu Zato smatram, da je moja inter- | borcu za narodne pravice kljub pelacija popolnoma umestna, da se zgane to težko socialno vprašanje, vprašanje našega delavstva in naših zasebnih nameščencev, že končno s svoje tnrtve točke in da opozorimo vlado na to, da posveti vsemu vendarle premagljive vse trpkosti, težave in ostrosti, ki jih danes pač zahteva politična borba. Nešteta pismena dokazila in priznanja, priključitvene izjave in navduševalna vzpodbujanja so vi- temu vprašanju vso pozornost in dni temelji, na katere smemo brez da stori vse korake, da bo naš na-Jstrahu zidati svojo veliko politič-rodni domači element v tej državi:no stavbo. Tolikokrat poudarjano tisti, ki bo imel dovolj kruha in neodvisnost javnega uradništva od zaslužka. Ugotovil sem primer, da,raznih mogotcev, ki ne trpe v po- je moral neki naš inženjer, ki je bil končal tehniko v tujini in je prakticiral v raznih podjetjih v tujini, nakar je dovršil še neko specialno prakso kot inženjer, po povratku v našo državo sprejeti pri nekem tukajšnjem tujem podjetju mesto popolnoma postranskega delavca in je dobil kljub vsej svoji kvalifikaciji in strokovni usposobljenosti podrejen položaj z mizer-no plačo. Ni prav in bilo bi tudi litičnem življenju in vodstvu nikogar poleg sebe, smo zlomili prav na podiagi velike samozavesti, odločnosti in trdnosti svobodnega prepričanja ljudi, ki opravljajo svojo odgovorno službo na ekspo-niranih položajih v prid in korist države ter narodne skupnosti. Prav iz vrst teh idealnih, požrtvovalnih borcev, državnih uradnikov smo prejeli tako vidne dokaze simpatij in stvarnih denarnih podpor dejanja našla še mnogo posnemovalcev kljub težki, skrbi polni sedanjosti, ko se mora sleherni v narodni celoti trdo boriti za svoj obstanek, izvzemši seveda one, ki žive popolnoma svoje življenje ob javnih koritih in katere nikakor ne ne zavidamo za njihova mesta. Radikalno čiščenje iz najglobljih narodnih vrst bo doseglo tudi nje in jih naučilo takega življenja, ki se edino le spodobi za poštenega pravega Jugoslovana. Na vsa mnogoštevilna pisma, ki jih prejemamo iz vseh krajev naše banovine, pa tudi izven njenih mej, pogosto ne moremo takoj odgovarjati, to pa ali zaradi preobilice dela, ali pa iz razloga, kar nekatere stvari še niso zadostno dozorele. Vsi naši prijatelji ta somišljeniki se'morajo zavedati, da delamo v skupnem interesu stvari in pa v trdnem hotenju, da bodi naša politična strankina stavba res mogočno zgrajena na zdravih temeljih, ki jih nikdar ne sme zrušiti na-sprotniški vihar. Zato prosimo vse somišljenike in soborce, da še nekaj dni potrpe in bo zato vse njihovo delo in prizadevanje poplačano z javnim zadovoljstvom že v najbližnji prihodnjosti, v mesecu juniju, ko bomo z našimi vrlimi narodnimi poslanci obiskali vse kraje naše ožje slovenske domovine. Vse pripravljalno delo za ustanavljanje naših krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke v Dravski banovini sijajno na- P'e.j 0 teh naših prihrankih nismo preduje in smo v vsakem pogledu čuH nobenega glasu več. Zdi se, vredni ostalih soborcev širom pro- je na^e terjatve pri omenjenem Strane Jugoslavije. Trenutek na- zavodu že prerasla trava pozab-šega odločnega javnega nastopa se ljenja v kaki zatohli kleti. Bomo naglo približuje in zato se trezno, morali pričeti verjeti, da raz-skrbno in odločno pripravljajte njm gospodom, ki radi in mnogo nanj. in malodušnostjo zamudili. Ne bomo zaostajali za nikomur. In ne le to: mi gremo še dalje in hočemo postaviti v življenje organizacijo, ki naj bo vzgled vsem ostalim organizacijam križem naše domovine. Tovariši! Prijatelji! Naj Vas ne bo strah groženj in klevetanja govornikov s »krasno uspelega« shoda vsedržavotvorne JNS. Njim je pač najlažje napadati in blatiti one, ki se ne morejo braniti in se tudi ne smejo. Naš odgovor gospodu, ki se nas je drznil napadati na tak način, bodi tak, da se vsi do zadnjega moža in fanta priključimo odločnim borcem za poštenje in pravico. Ti borci pa stoje le v vrstah Jugoslovanske narodne stranke. Bodite prepričani, da bomo potem tudi mi znali »nategniti uzde«, to pa tako močno, da ne bo imel nihče več nikoli veselja govoriti še o uzdah. To bomo kot kmetje z žuljavimi dlanmi znali vsekakor bolje in hitreje storiti, kakor pa znani gospodje, ki so izrekli to svojo, le sebe vzpodbujajočo grožnjo. To smo morali povedati, da se bo vedelo, da se ničesar ne bojimo. Vsem poštenim in resnične svobode željnim prijateljem širom domovine pa gromko kličemo: »Ne čakajte in odlašajte več! Odločno sledite našemu vzgledu! Naše geslo bodi: V vsak kraj organizacijo Jugoslovanske narodne stranke, v vsako pošteno hišo pa njego glasilo »Edinost«!« Vam, naši voditelji in borci, sporočamo: »Pojdite mogočno naprej! Bodite vedno in povsod pošteni in iskreni narodni voditelji, kakor ste bili doslej! Vodite nas že končno na Golgoto, ker ves narod ve, da brez trpljenja ni vstajenja!« Naprej v boj za enakost, pravico in svobodo! IZPOD GORENJSKIH PLANIN Potrpljenje je božja mast, pravi ljudski pregovor. Ras je pa obenem tudi, da je revež tisti, ki se z njo maže. To bridko resnico čutimo na lastni koži predvsem oni, ki čakamo že 16 let na izplačilo naših bornih prihrankov, ki smo jih vložili pred vojno v Avstrijsko poštno hranilnico. Pred leti smo že morali oddati svoje vložne knjižnice nekomu v Sarajevu, češ da se bo vsa stvar v kratkem uredila. Na žalost pa od takrat na- nepravično zahtevati, da bi kak j za izhajanje našega glasila kot nesposoben delavec upravljal stro-; glasnika poštenosti, svobode in na- kovne stroje; toda če je naš strokovni delavec delal s takimi stroji in ima vsa izpričevala ne le raznih takih šol, temveč tudi raz- rodnih pravic, da jim moramo javno izreči svojo in vsenarodno najtoplejšo zahvalo ter iskreno priznanje. Nedvomno bodo ta lepa MARKOVCI. Navdušeni po programu Jugoslovanske narodne stranke in po delu njenih poslancev v narodni skupščini za dobrobit izmučenega, od vsakogar teptanega jugoslovanskega delovnega ljudstva, stopamo tudi mi v borbene vrste te res ljudske, narodne stranke. S svojim sodelovanjem hočemo pospešiti lijem zmagoslavni pohod v borbi za svobodo, pravico in enakost vseh sinov in hčera divne naše domovine Jugoslavije. Sladke in svete so besede, izpisane na našem praporu; s kakšnim entuziazmotn se izgovarjajo v ljudski govorici, kako žare oči in v kakšni blaže- obljubljajo, nismo resno pri srcu siromaki, ki bi v pomanjkanju radi prišli do svojih skromnih prihrankov. Mar ni žalostno, da se nam ne izplača denar, ki smo ga položili v zlatu in ne v papirju. Vlagatelji v omenjeni zavod so bili takrat pretežno le naši mali ljudje, ki so si vsak dinar le s težavo pritrgovali od ust. Skrb za negotove starostne dni jim je diktirala to pritrgovanje. Mnenja smo, da bi se to kočljivo, pa za marsikoga zelo važno vprašanje, z Avstrijsko poštno hranilnico že davno lahko uredilo, če bi ne bilo pri pristojnih činiteljih le količkaj dobre volje in socialnega čuta do malega človeka. Pomisliti bi pa končno tudi bilo treba, da gredo t'* ”’o domovini 33-letno Manico Kregarjevo iz Tunjic, 22-letno Terezijo Kotnikovo iz Kamniške Bistrice, 56-letnega državnega mojstra Ivana Juvana iz Stranj in 43-letno Angelo Ogrino-vo iz Raven pri Kamniku. Vse žrtve so bile prepeljane domov in pokopane ob veliki udeležbi prebivalstva ter predstavnikov oblasti na domačih pokopališčih. V bolnišnici leže še vedno naslednje nevarno poškodovane delavke: 34-letna Ivana Ručmanova iz Kamnika, 32-letna Ana Grošljeva in 22-letna Rozalija Gradiškova iz Mekinj, 35-letna Frančiška Hacetova in 29-letna Apolonija Rakova iz Nevelj, 29-letna Frančiška Legedičeva iz Zduš in 29-letna Julka Pirčeva iz Stranj. Nj. Vel. kralj Aleksander je takoj, ko je bil obveščen o strašni nesreči, nakazal iz lastnih sredstev 20.000 Din kot prvo pomoč svojcem pokojnih žrtev nevarnega poklica. — Strašen umor pri Vrhniki. V soboto zvečer je zahrbtno umoril komaj 21 -letni kolarski vajenec Rudolf Mesec v vasi Sinja gorica pri Vrhniki 66-letneka zasebnika Jakoba Gantarja. Morilec je odpeljal svoji žrtvi, ki jo je pobil z več udarci s pripravljenim težkim ko-larskim kladivom po glavi, staro kolo, katerega pa ni mogel kljub večkratnemu ponujanju nikjer prodati. Orožniki so ga prijeli takoj naslednjega dne in je umor po kratkem tajenju priznal. Obenem pa je priznal, da je svojemu učnemu mojstru, kolarju Franu Petkovšku na Drenovem griču, že dvakrat zažgal njegovo delavnico iz maščevanja. Mladega pokvarjenca, ki je doma iz Zaplane nad Vrhnika, so izročili sodišču. — Krvav zločin pri Krškem. V nedeljo zvečer je bil na zavraten način umorjen sredi vasi Sv. Duh pri Krškem mlad mizarski pomočnik Adolf Pirc. Orožniki so morilca izsledili v osebi posestnikovega sina Stanka Turšiča iz iste vasi. Kaj je Turšiča napotilo h krvavemu dejanju, ni znano in bo pravi vzrok šele ugotovila sodna preiskava. — Potres. V Škofji Loki in okolici so občutili prebivalci v torek popoldne ob 15. uri lahek potres, ki se je pojavil z več zaporednimi lahnimi sunki in ni povzročil no-mene škode. Poravnajte naročnino! Radivoj Peterlin-Petruška: 11 K matuški Rusiji Zdaj je vse v redu. Zdaj sem polnopravni član jet-niške družbe. Zdaj ni nobene razlike več med mojimi tovariši in menoj. Trepljajo me po rami, a gospodični z onstran se mi smehljate prijazneje. Gospod Biščan me pokliče v pisarno in pravi: »Vi, Peterlin! Čez par dni odsluži moj pisar svojo kazen, vi ste jo pa šele nastopili. Kaj, če bi vi prevzeli njegove posle? Ta je bil Nemec, midva sva pa oba iz istih krajev doma. Vi ste Kranjec, jaz sem pa Zagorec. Upam, da se bova razumela, Dela ne bodete imeli preveč, samo točno ga bo treba izpolnjevati. Ali ste soglasni?« »I, seveda, gospod štabsprofos!« Tako je. Namesto izgubljene šarže sem dobil drugo; od danes naprej sem jetniški pisar. Nova služba v resnici ni pretežka. Večinoma črtam in delam razne potrebne obrazce, kamor vpisujem nato številke jetnikov, stroške za-nje, njihov zaslužek in razne druge prihode in razhode, kakor je to pri vsakem gospodarstvu potrebno. Gospod Biščan se navadno ne mudi dolgo v pisarni, ker ima preobilo drugega posla. Pove mi, kaj naj storim, hodi gorindol po sobi, postoji malo pri oknu, si opaše sabljo, natakne čepico na glavo, reče, da se bo kmalu vrnil pa gre skozi vrata in jih zaklene od zunaj. Zdaj sem lahko miren, ker razen štabsprofosa ne more nihče k meni. Hitro načrtam dnevne izkaze in vpišem potrebne številke, nato pa stopim k oknu in gledam na mesto, ki leži pred menoj kot na dlani. Stanovanje vdove s pastorko je zdaj nižje od pisarne in kadar so zavese odgrnjene, vidim naravnost v sobo. »Rrrssk!« zaškrta nekaj pri vratih in isti hip stoji že gospod štabsprofos v. pisarni. Nekako namuza se mi, pa nič ne reče. »Nekoliko me boli glava, pa sem odprl okno« ... mu pravim ter sedem k pisalni mizi. Gospod Biščan ima, kakor vsak dober človek, včasih tudi svoje muhe. Kdaj in kako se je neki navadil, odpirati vrata tako tiho in naenkrat? Gotovo so ga pripeljale do tega razne nepričakovane dogodivščine. Okrog prvega vsakega meseca imava pa oba dosti dela. Morava napraviti mesečne obračune in tedaj sedi tudi gospod Biščan v pisarni po cele do- in popoldneve. Meni se tedaj ne godi slabo, ker mi prinese vodja vselej maselc vina in tudi kak masten prigrizek. Ko je pa stvar urejena, pa sede gospod štabsprofos nasproti mene in začne pripovedovati svoje doživljaje in jih pripoveduje s tako vnemo in tako zabavno, da pozabiva oba na čas in jed in da ga pride njegova boljša polovica kregat in klicat h kosilu. Prijetno mi teko dnevi, tedni in meseci, a vedno bolj in bolj se bliža dan, ko bom moral zapustiti to brezskrbno zavetišče, svoje drage slučajne prijatelje in svojo tiho celico, kjer sem presanjal toliko lepih sanj in sezidal tolliko krasnih gradov v oblake. Zapustil bom svojega dobrega varuha Antona Biščana in se s studom pogreznil v mlako stroge avstrijske discipline in vojaške vsakdanjosti. Zunaj vlada že čisto poletje. Solnce pripeka z večno jasnega neba in belo zidovje mesta se blešči v njegovih žarkih tako, da ti jemlje vid. Binkošti so zdaj že za nami in dan pred Rešnjim telesom moram iz ječe k svoji novi šesti stotniji. Prijatelj Biščan mi odkritosrčno pove, da mu bo dolgčas po meni, da bi me najraje obdržal in da je že vložil prošnjo, ki mu je pa bila odbita. Seveda, šesti kompa-niji sem bolj potreben, tam komaj čakajo mojega prihoda. Lepo se poslovim od vseh. Biščan me spremi do vrat jetnišnice, mi stisne roko, želi obilo sreče in me povabi, naj ga pridem kaj obiskat. Obljubim mu z veseljem. Predno zavijem za ogel, se ozrem še enkrat na prijazno poslopje, ki me je toliko časa prav očetovsko stiskalo v svoje naročje. Nehote mi šine pogled tudi na sosednjo hišo. Tam gori na oknu slonita dve mili osebici in bel robček vihra v vetru. 5. Pri šesti kompaniji. Šesta kompanija je bila tedaj nastanjena v velikem poslop ju čisto sredi mesta. Vanjo si prišel iz ozke ulice. Dvorišče je bilo od vseh strani obzidano in precej obsežno. Stavba je bila stara, toda, kakor se spominjam, lepo prenovljena in brez stenic. Nisem prišel kot zmagovalec poln veličja in slave, temveč kot star, ponošen prostak, ni bilo z menoj bogatega spremstva, le jetniški ključar je šel z menoj, da izroči komandirju potrebne listine in niso me sprejeli z navdušenjem in pokloni, ampak s srepimi, nezaupljivimi pogledi. Dalje prihodnjič. Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. — Tiska tiskarna »Slovenija« ▼ Ljubljani — predstavnik A. Kolman. Masarykova 14/IV.