Matineja. Gledal sein obraze, ki so stopali v dvorano. Povečini so bili skeptični, nekateri bojeviti, \si pa radovedni. Mnogi sq kazali tudi pomilovalni smehljaj, ki pa ie bil bolj karikatura duševne nesigurnosti. * Kogoj ni žetiijalen. zato pa žubori iz n-iega revolucija in inicijativa. Danes udriha, recimo po Rukavini, jutri bo udrihal z isto hladnokrvnostjo po klavir¦iu. Sedai opazi vse polno senčic v koncertni dvorani. kmalu nato pa iih bo sinal sarn i. t. d. Da ie pa resen glasbenik, ki nckai hoče. ;e pokazal z iniciiativo za ^atinc.jo, z izbero sporeda in z izbero, Devca. ki naj bi ga podal. Že sedaj pa °menim, da z izbcro pianista ni imel sreče. * Nad vse zanimiv ic bil niojiov uvod, v katerem ie skušal v kratkem orisati lašc glasbenike in njihovo delovan.ie. ^aliboir. da ni bilo mo^oče vsetra razu^eti. ker ie tiovoril mestoma nerazločno. V kolikor se ie pa razumelo, so bile ne¦^atere misli prav lepe. dočim bi se dalo 0 marsikateri debatijati. Povdarjal ie n. nr- saniospev. edinca, ki združuje baje v sebi vse občutke skladatelievega življe- nia. Ako bi bilo to mogoče, tedaj bi bila takšna skladba nekak muzjkaličen Maggi irT bi spadala v glasbeno kemijo. Meni ie na vsak način ljubša oristna. krepka iuha. ker hočem. kakor vsak človek yži- vati. požirati in ne vem, kaj še vse. Tr- <jil ie dalje. da ie deklaimacija naivečja vrlina Rista Savina in je navel v dokaz balado: Skala v Savini (Novi Akordi II. 1. 2. zv.). Iz primerpv. ki sem jih izpisal* iz skladbe, s.e vs^k lahko Drepriča, v ko- liko odffovarja ta trditev dejstvom. Za- dostuie, da si zapoie na poljubnem tonu besecLe v taktu in da jih Drimerja z na- ravnim p.ovdarkom stavka. Slran 23 3/4 h Stran _ tu ¦4- 28 Tu — -Ji dite zdaj se nepo -se znam — — jaz ste — Razen citiranih fraz se nahaja še vse polno podobnih. katere bo slasbenik * Navedel sem iih ,s,rrafično, ker ni bilo druirače mos.oče. Dvojne črte značiio taktnice. cnoine posamezne udarce, vodoravne pa trajanje zloga. kmalu našel. Po moiem skromnem mneniu. bi bila balada brez te hiDe izborna. Savin pa ie nied tem prehitel g. Kosoja in deklamira v novejšem času neririmerno boliše. G. Romanovski je pevec s cvetočirn. čistim gflasom, nolnim inetala, z brezhibniin nastavkom in z jasno izgovarjavo, ki mu io moramo tetn višje šteti, ker ni Slovenec. (Opaziti je bilo le nekatere malenkosti n. pr. šali niesto žali.) Navzlic ninogim vrlinam je imela matine.ia svojo senčno stran: temeljito ni bila naštudirana. To so pričale ponovno diletantske razlike v ritmiL med pevcem in igravcem. Gospc-d Kosroi ie čutil, da vse ne bo šlo no sreči. zato se jc opravičil koj v začetku s pomanjkljivimi pianističnimi zmožnostmi. Mislim. pa, da istočasno udarianie obeh rok ni umctnosi. Malo autokritike in dobre volje in ta kronična napaka bi izginila v par dnen. Dočim so bile pesmi po večini prav po.imovane, sta se nti zdeli »Ostani zdravar« in »Preffovoriena ljubezen« prepočasni, »Prcdsmrtnici« Da ie manjkalo oneira pripovedne.ira tona. ki ga ta pescm zahteva. Slične prireditve so vzgojnega in etičnega potnena; zato iih ie treba koli- kor mogoče podpirati. Vzgojne so zato, ker predočuieio lajiku razliko med staro in novo glasbo. Njih etični pomen pa tiči v tem, da ga učiio spoštovati tudi dela naših prednikov. Upam. da ne bodo delu_. matineie usodo mnogih kulturnih prireditev, ki so vsled malomarnosti publike zaspale: zato nai vztraja gosp. Kogoi na začeti poti in niarsikdo mu bo hvaležen. III iubilejni koncert Glasbene Matice, S spotedom teea koncerta, ki izpopolnju.ie vrzeli Betettovega večera in matineie. (ako ravno ne še vseh), je šel mimo poslušalca skoro ves razvoi slov. samospeva. Zadnjj sklenjen člen verige v tem razvoiu. oz. zadnjo pozitivno točko. tvori markantna osebno.st Lajovičeva. Pred njim pa opazimo naše najmlajše, ki so si tam v daljavi nekje zasadili nove cilje. Današnie stališče primerjamo lahko z drevesom. ki nam nudi zrelo sadje in cvetoče mladike obenem. * Po razporedbi skladb. je bil Kogoiev spored učinkovitejše sestavljen. Imel ie namen delovati z notranio silo. medtem ko je ta malo cikal na zunanji efekt. Višek večera sem občutil v »Begunki pri zibeli«. Ne Zupančič ne Lajovič nista begunca. zato va umetnika. prežeta čistesra nacionalnevra idealizma. ker bi dru- eače ne znala zaneti takšne pesmi. Zdela se mi je, kakor velika. grenka solza, ki se ie zakotalila do razorajnem licu. čudna prisDodoba, a lam ob Adriji iih je še mnogo. ki bi io razumeli. Zelo rqična skladba ie Kogojeva Gazcla. Manjka ji one resnpsti in trpkosti. ki je zani karakteristična in zdi se. da mu je karsama zbežala iz peresa. Škrjančevi skladbi se odlikuieta po gladkem toku in po ejeganci lmije. (prim. romantično navdahnieno »Pornladne noči«). Ravnikova »V razkošni sreči« pa. po velikopoteznosti in po nekem noiebnem -koloritu. katerega ni moffoče označiti z besedami. Adamičeva pesem »V Indijo« me je spomnila oogovora z nekim kapetanom. ki mi je oravil. kako so napredovali Srbi v balkanski voini. Takrat niso korakali, ampak dobesedno skakali, da bi zavoievali Čiin več turške zemlje. Kdor zasleduje razvoi Adamičev v Novih Akordih, bo videl. da tudi on sVače. V enem letnikuea najdenio še Dri priorostih homofon-skih skladbah. v drueem že pri kontra-punktičnih oblikah. Tudi dobo. katero ie zamudil v Rusiii ie preskočil. Mogoče se zaleti včasih Dredaleč in se ozre plašno r.az^;. cc l! r."hr.;?. ?e v nravi smerl. a ni več daleč čas, ko bo tekmoval tam nekje v prvi vrsti. (0 ostalih točkah ne bom pisal. ker so novečini znane iz preisnjih koncertov.) Ako premotrimo celo vrsto skladb. tedaj vidimo. da smo Slovenci sicer majhen narod. brez glasbene tradiciie in brez monumentalnih del in _aakoravno ne korakamo vštric z velikiminarodi, da iih vsai skušamo dohaiati zdolgimi krepkimi koraki. * Gospa Lovšetova ie pevka, ki nekajpremore. Odpela je obširen program (zeno izienio) brez not. kar dokazuje. da ga ie marljivo naštudirala in da spoštuie občinstvo. Zato ie bila tudi izgovorjava ja-sna in vsaka skladba podana z akademič-no sigurnostjo. Najboljša se mi ie zdela kot pevka — mati. v Nezakonski mareriin v Begunki pri zibeli. Nezakonsko ma-ter sem slišal že neštetokrat, a tako za-pete še ne. (zlasti ne znane sekvence: Oče so tepli, kleli me, itd.) Mogoče se komu zamalo vidi. da govorim p tej pesmi. katero že vrabci čivkajp, a meni se naitežje vidi. oodati znane pesmi na nov način. Tudi »Begunka« ie učinkovala in ako bi človek ne ljubil glasbe. pri tej pe- stni bi io moral vzljubiti. # V starejših samospevih s klaviriem, sta tičala izraz in duša v glasu, dočim ie imel Kiavir nodreifcuu vIošo. Ł č_ccr.: it prešlo nekoliko izraza na klavir, z zapostavljeniem belkanta na. sta se o;i?>s '" klavij; strnila v celoto. tako. da je primoderni pesmi nemogoče. prisoditi enemu ali drugemu važnejšo vlpgp. V tem oziru je prof. Ra-vnik otrok svoje dobe, ker io razume in ker čuti ž njo. Vcasih semi ie celo zazdelo. da podajajo njegovi prsti nevede reflekse duše. navzlic pra-vilni artikutaciii in dpbrp oremišljenem fraziranju. In koliko banalnih mest ie znal prikriti s svoio igro in jim celo do-dati novih mičnosti? * Vse skladbe so bile skrbno naštudi- rane in pravilno interpretirane. zato mi-slim da nisem rekel preveč. ako pravhn»Kranjec pojd' se les učit'!« Ado Gg.