VTrstu informativni dan GSZbfli OWO ViS Na Goriškem izreden odstrel in globe proti divjim prašičem / 17 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Primorski Naj bo soočanje, ne pa obračun Dušan Udovič Optimisti z raznih koncev so bili v napovedih glede udeležbe na primarnih volitvah leve sredine previdni, ko so še pred nekaj dnevi trdili, da bi bila dva milijona volivcev uspeh. V resnici jih je v nedeljo šlo na volišča preko tri milijone, kar je nedvomno spodbuden podatek, tudi z ozi-rom na dejstvo, da se je bilo treba tokrat z nekaj formalnostmi prijaviti na volilni seznam. Kdor je torej šel na primarne volitve, je šel iz prepričanja, da je z osebnim doprinosom vsakogar mogoče pomagati povleči italijanski voz iz blata. Da bi se volivci še dodatno lahko prepričali, bi moral parlament v svojih zadnjih trzljajih pred koncem mandata (gre v bistvu za nekaj tednov) odobriti nov volilni zakon, da bi tudi »prave« volitve lahko izpeljali na demokratičen način, z možnostjo izbire med različnimi kandidati. Žal si je težko predstavljati, da bi bil ta parlament, še vedno pogojen od danes sicer razdra-pane nekdanje Berlusconijeve večine, tega sposoben in voljan. A še prej je pomembno z balotažo zaključiti primarne volitve leve sredine. V tekmi sta, tako kot po pričakovanjih, ostala Bersani in Renzi. V nekaj dneh, ki še preostajajo do balotaže prihodnjo nedeljo, je med njima pričakovati živahno konfrontacijo. Pomembno pa je, da tekma ostane pri soočanju in se ne spremeni v obračun. Kajti, če je bila generalka do tu uspešna, je potrebno sedaj misliti predvsem na to, da bo uspešna predvsem glavna volilna predstava, ki čaka Italijo spomladi. italija Ilva grozi z zaprtjem vseh tovarn TARANTO - Družba Ilva bo zaprla železarno v Tarantu in vse tovarne, katere železarna v Tarantu oskrbuje z železom. Tako je sporočilo vodstvo grupe, potem ko sta sodnici za predhodne preiskave Patrizia Todisco in Vilma Gilli včeraj odredili zaseg novih oddelkov železarne ter izdali priporni nalog za nadaljnjih sedem oseb v okviru preiskave zaradi onesnaževanja, ogrožanja zdravja in korupcije. Podobne sodne ukrepe je sodstvo sprejelo že julija. Na 22. strani dnevnik TOREK, 27. NOVEMBRA 2012 Št. 279 (20.602) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € plinski terminal gas natural - Za nov elektrovod Padriče-Žavlje Nove razlastitve? Ministrstvo za gospodarski razvoj objavilo akt o uvedbi razlastitvenega postopka - Razlaščenih 311 parcel v Občini Trst, lastniki večinoma Slovenci politika - Primarne volitve v levi sredini Balotaža Bersani-Renzi Bersani prejel 44,9 %, Renzi 35,5% - Drugi krog v nedeljo, 2. decembra RIM - Leva sredina bo svojega pre-mierskega kandidata dokončno izbrala v drugem krogu primarnih volitev v nedeljo, 2. decembra. Potegovala se bosta sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in fi-renški župan Matteo Renzi, ki sta se prebila v balotažo. Na primarnih volitvah se je pomerilo pet kandidatov. Največ, in sicer 44,9 odstotka glasov je prejel Bersani. Za Renzija se je opredelilo 35,5 odstotka volivcev. Sledijo prvak SEL Vendola s 15,6% glasov, deželna svetnica DS v Venetu Laura Puppato z 2,6% ter sredinski poslanec Bruno Tabacci z 1,4 odstotka glasov. Podobne rezultate so zabeležili tudi v deželi FJK, Trstu, Gorici in Benečiji. Na 3. strani TRST - Ministrstvo za gospodarski razvoj je objavilo uradno dokumentacijo za začetek razlastitvenega postopka 311 parcel tržaške občine za gradnjo podzemskega elektrovoda družbe Terna na trasi Padriče-Žavlje za dovajanje električne energije plinskemu terminalu Gas Natural. Iz objavljenih priimkov lastnikov parcel je jasno, da je večina razlaščencev slovenske narodnosti. Jutri bo v Rimu srečanje o plinskem terminalu. Medtem je odv. Peter Močnik vložil ovadbo zoper sklep, s katerim je servisna konferenca enostransko odobrila integracijsko okoljsko pooblastilo. Na 4. strani Val pribežnikov zajel okolico Trsta Na 5. strani trst - Preiskava policije Razpečevalci končali za rešetkami TRST - V zadnjem mesecu sta tržaška policija in tožilstvo uničila skupino raz-pečevalcev, ki je bila dejavna v raznih mestnih četrtih, še najbolj pri Sv. Jakobu. Tam je stanoval mladi Kolumbijec, ki so ga prijeli že konec oktobra, v nadaljevanju pa sta se znašla v priporu še njegova italijanska sodelavca. Policija je stopila na prste tudi Koprčanu. Kokain, heroin in marihuano so prodajali predvsem mladim. Na 5. strani 001101100011010101110800 . 111DENAR0JE0LE1KODA0010G 1011001001 i 01 ! 001NA1BANČNEM RAČUNU. .000111111101'----------- .001001101100 film - Intervju Martin Turk o svojem celovečercu TRST - »Šele zdaj, ko sem posnel svoj prvi celovečerni film, lahko rečem da sem res postal režiser«. Tako pravi v pogovoru za naš dnevnik tržaški režiser Martin Turk. Njegov prvenec Nahrani me z besedami vrtijo v teh dneh v kinodvoranah v Sloveniji, danes pa ga bodo predstavili tudi na filmskem festivalu v Turinu. Na 21. strani Tajnik Cisl Bonanni pri delavcih Sertubi Na 6. strani Sprehod z Andricem po »srbskem Trstu« Na 7. strani V Gorici se slabša kakovost življenja, v Trstu je stabilna Na 17. in 5. strani S plesnimi drogami na zabavo v Novo Gorico Na 17. strani Goriško-tržiška fronta trgovcev proti krizi Na 17. strani INVESTIRAJTE V ZLATO V. 00386 41 306 023 www.zlatozaevre.si FIL - SPORT SEŽANA - CeitS ni PoUnu A i Tel; +3B6 5 7300 800 F ITN IIS |L>Tlpn vult rrerir-i ■ Iniii-t.i i h m. fir o I I'll A11 S luudirtjiH F- pOi.p'¿(vi Mnta» SAVNA SOLA RIJ VI ASA/1 NALOŽBENO ZLATO IN KOVANCE LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM. NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG) Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana jeo^ON^ILTJ rjurrmtiu F+3»4l o» 431 ■ .J-i, KfaikaoliiJ &<, Selsna Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 2 Torek, 27. novembra 2012 MNENJA, RUBRIKE / zagreb - Evropski komisar Fule tudi o sporu med Slovenijo in Hrvaško o LB Fule računa, da z ratifikacijo pristopne pogodbe ne bo težav ZAGREB - Evropski komisar za širitev Štefan Fule je po včerajšnjem obisku v Zagrebu povedal, da se je z gostitelji pogovarjal o vseh relevantnih vprašanjih, tudi o sporu med Slovenijo in Hrvaško glede Ljubljanske banke. Kot je poudaril, je seznanjen z intenzivnimi pogovori finančnih strokovnjakov, ki so prinesli tudi konkretne rezultate. "Vse države članice EU, vključno s Slovenijo, so podpisale hrvaško pristopno pogodbo in se obvezale, da bodo pogodbo tudi ratificirale. Upam, da bodo to tudi storile in do 1. julija 2013 naredile vse, da bo Hrvaška postala 28. članica," je Fule povedal na novinarski konferenci v prostorih delegacije Evropske komisije v Zagrebu, kjer se je o izpolnjevanju hrvaških zavez za članstvo v EU pogovarjal s predsedniki hrvaške države, parlamenta in vlade, Ivom Josipovicem, Josipom Lekom in Zoranom Milanovicem. S hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusic pa sta odprla forum civilne družbe Zahodnega Balkana. Na novinarski konferenci je poudaril, da je Hrvaški ostalo zgolj še ne- SLOVENIJA Pokojninska reforma še brez dogovora LJUBLJANA - Socialni partnerji, ki so včeraj nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi, še niso dosegli dogovora o najbolj perečih točkah, med drugim o višini pokojnin in prehodnih obdobij. V svobodnih sindikatih upajo, da bo vladna stran vložila v zakonodajni postopek dopolnila, ki jim jih je poslala danes. "Vsi členi, ki se v drugi obravnavi odprejo z dopolnili, so v tretji obravnavi še odprti, zato menim, da je mogoče reformo še izboljšati," je dejala izvršna sekretarka v Zvezi svobodnih sindikatov Lučka Bohm. Predsednik sindikalne centrale Per-gam Janez Posedi pa je dejal, da se je mogoče v primeru, če bo DZ podprl ministrova dopolnila, med drugo in tretjo obravnavo reforme v DZ še uskladiti, tako da bo reforma sprejeta brez nasprotovanja sindikatov. kaj mesecev za izpolnitev preostalih desetih nalog iz oktobrskega poročila Evropske komisije, preden bodo spomladi 2013 v Bruslju objavili sklepno poročilo o izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo. Kot ključna področja, ki jih Hrvaška še mora urediti, je izpostavil konkurenco, pravosodje in temeljne pravice. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Zagreb v prihodnjih nekaj mesecih uspešen pri svojih nalogah ter da bo 1. julija 2013 pripravljen prevzeti vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU. Izpostavil je še pomen hrvaškega primera za vse ostale države v regiji, ki si želijo članstva v EU. Izrazil je pričakovanje, da bo Hrvaška v dvostranskih pogovorih uredila vsa odprta vprašanja s svojimi sosedami, vključno z vprašanjem meja. Hrvaška zunanja ministrica Pusice-va je po srečanju s Fulejem dejala, da je Hrvaška že izpolnila tri izmed desetih nalog ter da jih bo do konca januarja prihodnje leto izpolnila še šest, do 1. aprila pa bo opravila tudi deseto zavezo - izgradnjo mejnega prehoda z BiH pri Neumu. Evropski komisar za širitev Štefan Fule poziva članice, naj pravočasno ratificirajo hrvaško pristopno pogodbo arhiv V Mariboru 4000 ljudi protestiralo proti Kanglerju MARIBOR - V mariborskem mestnem središču se je včeraj zgodil doslej najmnožičnejši protestni shod proti županu Francu Kanglerju. Na Trgu svobode se je zbralo več kot4000 ljudi vseh generacij, ki s transparenti in glasnimi vzkliki župana pozivajo k odstopu. Najbolj pogost vzklik "druge mariborske vstaje" je bilo že uveljavljeno geslo Go-tof je. Današnji S-Prehodi ■ • «v« • o medijih in manjšini KOPER - Nadaljujejo se torkova televizijska srečanja v oddaji S-Prehodi, v kateri voditelja Špela Lenardič in Mitja Tretjak spoznavata življenje ljudi na čezmejnem slovensko-italijanskem območju. Tema današnje oddaje ob 18. uri na TV Koper Capodistria bodo mediji in manjšine. Namestnik odgovornega urednika Primorskega dnevnika Rado Gruden in Peter Verč, prejemnik debitanske nagrade za dosežke mladih novinarjev, bosta voditelju oddaje Mitji Tretjaku podala svoje poglede na manjšinske medije in na percepcijo slovenske manjšine v slovenskem in italijanskem medijskem prostoru. Kdaj italijanski in slovenski mediji pišejo o slovenski manjšini in kako predstavljajo dogajanje v njej? Po drugi strani pa kakšna je vloga manjšinskih medijev v digitaliziranem medijskem svetu oziroma kakšna prihodnost jih čaka? MANJŠINE - Odbornik De Anna po prvi deželni konferenci o zaščiti furlanščine »Branimo jo z vsemi močmi« VIDEM - V Vidmu je bila v soboto prva deželna konferenca o zaščiti furlanščine. Zaključke konference je podal deželni odbornik Elio De Anna, ki je poudaril, da da je šlo za pozitivno srečanje, ki je skušalo problem furlanščine osvetliti z dveh zornih kotov: po- litičnega in kulturnega. Povedal je, da iz podatkov deželnega šolskega urada izhaja, da se je v letošnjem šolskem letu v osnovnih šolah k pouku furlanščine prijavilo 9 tisoč, tako da jih je zdaj skupaj že 35 tisoč. Od furlanskih kulturnih delavcev, ki se ukvarjajo Odbornik Elio De Anna med svojim posegom na konferenci za zaščito furlanskega jezika v Vidmu nm s promocijo in zaščito furlanščine, pa deželni odbornik pričakuje večjo sposobnost, da ustvarijo mrežo. »Kar je majhno je velikokrat lepo, toda v današnjih pogojih globalne krize, se prav lahko zgodi, da izgine,« je komentiral De Anna in spomnil na tisoče izgubljenih delovnih mest in zmanjšanje sredstev, ki ih Rim prenaša na Deželo za 1,44 milijarde evrov. Furlanščino je treba zato braniti z vsemi močmi, je še poudaril De Anna. Predsednik deželnega sveta Maurizio Franc pa je ponovil, da promocija furlanščine ne sme predstavljati samo institucionalne obveze in kulturne vrednote same po sebi, temveč mora predstavljati priložnost za družbeno in gospodarsko rast na način, kot ga v Evropi na primer predstavlja Katalonija v Španiji. »Investicija v jezik je v trenutkih krčenja javnih sredstev še pomembnejša,« je še dejal predsednik deželnega sveta FJK. Franz je še dodal, da pravi izziv za jezikovno politiko predstavlja predvsem vključitev najmlajših. Na konferenci, ki jo je koordiniral predsednik deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Zanon, so v razpravi sodelovali številni predstavniki najpomembnejših ustanov, ki se ukvarjajo z zaščito in promocijo furlanskega jezika. JEZIK NA OBROBJU Vsak dan se kopičijo na moji mizi in v mapah zanimive zveze, stavki in daljši zapiski, ki so največkrat kar precej navzkriž z našo standardno slovenščino. Včasih pa se ustavim tudi ob kakem skoraj nerazumljivem daljšem naslovu. Med mojimi zapiski je tudi tale: »Prazen prostor je navdihnil obsedenost z zazidljivostjo.« Tokrat ne gre za tipične in stalno ponavljajoče se napake, ampak za popolnoma pravilne posamezne besede, ki pa skupaj zapisane ne povedo ničesar. Namen naslova je spodbuditi zanimanje bralcev. Če ga ne razumemo, ga kar preskočimo in beremo, kar piše pod njim ali pa obrnemo stran. Tako delam tudi sama. Tokrat pa sem izjemoma sklenila, da bom naslov analizirala. Samo kot enkratni primer. Najprej sem se vprašala, kako lahko (prazen) prostor karkoli (ne kogarkoli) navdihne? Lahko bi navdihnil človeka, da bi iz tega praznega prostora črpal ali dobil navdih za karkoli. Ne more pa navdihniti obsedenosti. Praznina prostora lahko obsede človeka. Obsedenost, ki je pojem, pomeni bolezensko duševno stanje, pri katerem človeka (obsede) prevzame vztrajna, lahko tudi nesmiselna predstava ali misel, ki se je ne more znebiti. Samostalnik obse- denost moramo torej nujno zamenjati z glagolom. Človek je res lahko obseden, npr. od kakega čustva, jeze, sovraštva, ljubezni, strasti. Lahko pa je obseden tudi s kakšno dejavnostjo, npr. s pretiranim čiščenjem, pospravljanjem, nakupovanjem nepotrebnih reči, z zapravljanjem, z igranjem hazardnih iger in še z marsičim, za kar je večkrat potrebno zdravljenje zaradi zasvojenosti. Človek je torej lahko zasvojen s kakim čustvom ali pa z dejavnostjo, navadno v pretirani obliki. V našem citiranem naslovu pa je prostor navdihnil namesto človeka obsedenost in sicer z zazidlji-vostjo, kar ni dejavnost, ampak tako kot obsedenost samo pojem, pomeni pa lastnost in značilnost zazidljivega terena, kakor je obsedenost lastnost ali stanje obsedenega človeka, naša družabnost pa lastnost in značilnost družabnega človeka, ne pa zabava, kot mislijo nekateri naši pisci. Človek, ki ga je navdihnil prazen prostor, bi bil lahko obseden z željo po zazidavi tega praznega prostora. Lahko bi bil obseden z načrtovanjem, s preoblikovanjem tega praznega prostora, ki mu bega misli, da je že ves nor od zamisli, ki mu kratijo spanje in spodbujajo ustvarjalnost. Kako bi ta nerazumljivi naslov napisala bolj preprosto? Izbrala sem različico, ki je le ena izmed mnogih možnih: »Prazen prostor je spodbudil mlade oblikovalce k iskanju arhitekturnih rešitev, ki bi ovrednotile prostor.« Ta dolgi naslov seveda lahko primerno skrajšamo. Članek pod naslovom govori o preoblikovanju velikega praznega prostora, kateremu so posvetili svoje zamisli in načrte študentje arhitekture na Tržaški univerzi in pripravili večjo razstavo, na kateri so prikazali rezultate svoje ustvarjalnosti. Razstava prikazuje le idejne osnutke, ki so nastali na podlagi oblikovalnih sposobnosti načrtovalcev, brez nakazanih ali vnaprej določenih smernic. Ob napakah v članku se nisem zaustavila, zanimiv se mi je zdel predvsem naslov, katerega namen je bil, tako domnevam, z nenavadnostjo pritegniti bralca. Če se motim, je bil huda napaka. Lelja Rehar Sancin ILIRSKA BISTRICA - Kazenska ovadba Petdesetletnemu domačinu ■ V» • I • zaplenili orožje in naboje Zaplenjeno orožje in naboji ppilirska Bistrica ILIRSKA BISTRICA - Policisti PP Ilirska Bistrica so V soboto na podlagi zbranih informacij opravili hišno preiskavo, na kateri so zasegli več nabojnikov in različnih nabojev, lovsko puško, avtomatsko puško in pištolo znamke Walther, dušilec zvoka in druge. Gre za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, katerega je osumljen 50-le-tni domačin. O ugotovitvah s hišne preiskave obvestili državno tožilstvo, proti osumljencu pa so podali tudi kazensko ovadbo. / ITALIJA, DEŽELA Torek, 27. novembra 2012 B PRIMARNE VOLITVE LEVE SREDINE - Po nedeljskem prvem krogu Bersani in Renzi v drugi krog RIM - Leva sredina bo svojega pre-mierskega kandidata dokončno izbrala v drugem krogu primarnih volitev v nedeljo, 2. decembra. Za položaj se bosta potegovala sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani in firenški župan Matteo Renzi, sicer prav tako iz vrst demokratov, ki sta se minulo nedeljo prebila v balotažo. V prvem krogu levosredinskih primarnih volitev se je pomerilo pet kandidatov. Največ, in sicer 1.395.096 ali 44,9 odstotka glasov, je prejel Bersani. Za Renzija se je opredelilo 1.104.958 ali 35,5 odstotka volivcev. Sledijo prvak Levice, ekologije in svobode (SEL) in predsednik Apulije Nichi Vendola s 485.689 oz. 15,6 odstotka glasov, deželna svetnica demokratov v Venetu Laura Puppato z 80.628 oz. 2,6 odstotka glasov ter sredinski poslanec Bruno Tabacci s 43.840 ali 1,4 odstotka glasov. Drugi krog primarnih volitev je potreben, ker v prvem krogu nobeden izmed kandidatov ni prejel absolutne večine glasov. Volitev se je po zadnjih podatkih skupno udeležilo 3.110.210 volivcev. V nedeljo in včeraj dopoldne so krožile vesti, po katerih naj bi bilo udeležencev celo malo manj kot 4 milijone, a tudi z zadnjim podatkom so prireditelji primarnih volitev zadovoljni, češ da je presegel pričakovanja izpred volitev. Sicer pa velja spomniti, da se je primerljivih primarnih volitev leta 2005 udeležilo 4,3 milijona ljudi (na njih je bil Romano Prodi izbran za premierskega kandidata leve sredine), leta 2007 3,5 milijona ljudi (na njih je bil izvoljen Walter Veltroni za tajnika DS), leta 2009 pa 3,1 milijona volivcev (na njih je bil Bersani izvoljen za tajnika DS). Renzi se je včeraj kritično obregnil ob dejstvo, da je koordinacija za primarne volitve zamujala z objavo dokončnih izidov. Njegov sodelavec Nicola Danti je celo polemično pristavil, da se podatki, ki so jih zbrali Renzijevi predstavniki po voliščih, ne ujemajo s podatki koordinacije: Bersani naj bi zbral nekaj več kot 43 odstotka glasov, Renzi pa nekaj več kot 38 odstotkov glasov. Zaradi vsega tega je firenški župan zahteval, naj koordinacija primarnih volitev na spletu objavi rezultate po voliščih. Po objavi dokončnih podatkov pa so se duhovi pomirili. Bersani pa je na tiskovni konferenci v rojstni Piacenzi izrazil predvsem zadovoljstvo, da so primarne volitve uspele. »Velik odziv ljudi potrjuje, da smo izbrali pravo pot,« je dejal. Sekretar demokratov je sicer poudaril, da se bo prava bitka začela po primarnih volitvah, ter pozval vse kandidate v prvem krogu k sodelovanju v pripravah na spomladanske parlamentarne volitve. Po oceni večine opazovalcev Bersa-ni v drugem krogu lahko računa na podporo Vendole oz. njegovih pristašev. Toda voditelj SEL je včeraj dejal, da si bo moral Bersani te glasove »zaslužiti«, in sicer z obvezo, da bo dosledno spoštoval politični dogovor, ki sta ga sklenila za prireditev skupnih primarnih volitev. Pierluigi Bersani ansa Matteo Renzi ansa Nichi Vendola ansa Laura Puppato ansa Bruno Tabacci ansa PRIMARNE Rezultati v Trstu, Gorici in Benečiji TRST - Pier Luigi Bersani je na Tržaškem v odstotkih prejel največ glasov (absolutno večino) v zgoniški in re-pentabrski občini (57,39%) ter v milj-ski občini (51,54%), po drugih voliščih, kjer je glasovalo največ Slovencev, pa so njegovi odstotki od 41 (Devin-Nabre-žina) do 47 odstotkov v dolinski občini. Po teh podatkih je mogoče sklepati, da se je dober del volivcev slovenske narodnosti opredelil za Bersanija, v skladu z usmeritvijo vodilnih Slovencev v Demokratski stranki. Matteo Renzi je v tržaški pokrajini dobil največ odstotkov (36,1%) v Nabrežini. Nichi Vendola med Slovenci ni dobil ravno velike podpore, kar pomeni, da so slovenski levičarji v glavnem ostali zvesti Zvezi levice, ki ne sodeluje na teh notranjih volitvah. Vendola je vsekakor prejel v tržaški pokrajini v primerjavi z državnim trendom povprečno več glasov, in sicer 20,36 odstotka. Bersani je prejel skupaj 45,07 odstotka, Matteo Renzi pa 28,39 odstotka preferenc. Ostala dva kandidata Laura Puppato in Bruno Tabacci sta prejela skupaj 5,23 oziroma 0,81 odstotka glasov. Skupaj je bilo na Tržaškem oddanih 9.555 glasov oziroma 9.541 veljavnih glasov. Od teh je bilo 4.306 glasov za Bersanija, 2.713 za Renzija, 1.945 za Vendolo, 500 za Puppatovo in 77 za Tabaccija. Kar zadeva goriško pokrajino, je bilo skupaj 7.222 oddanih glasov. Ber-sani je prejel skupaj 47,54odstotka preferenc oz. 3.433 glasov, Renzi je prejel 31,69 odstotka glasov (2.308), Vendola 15,79 odstotka glasov (1.140), Pup-patova 4,13 odstotka glasov (298), Ta-bacci 0,60 odstotka glasov (43 ). Dve volišči sta bili tudi v Benečiji, in sicer eno v Čedadu in drugo v Špetru za ostale beneške občine. V Na-diških dolinah je bilo skupaj 200 volil-cev: za Bersanija se je izreklo 89 volil-cev (44,5%), za Vendolo 50 volilcev (25%), za Renzija 50 volilcev (25%), za Puppatovo 69 volilcev (4,5%) in za Ta-baccija dva volilca (1%). V Čedadu je oddalo svoj glas 427 volivcev. Od teh je bilo 140 za Renzija (32,8%), 139 za Bersanija (32,6%), 78 za Vendolo (18,3%), 66 za Puppatovo (15,4%) in 4 za Tabaccija (0,9%). PRIMARNE VOLITVE V DEŽELI FJK - Na volišča je šlo kar 50 tisoč ljudi Bersani je zmagal v treh pokrajinah, Renzi se je uveljavil samo v Pordenonu Bersani Tabacci Puppato Vendola Renzi Pierluigi Bruno Laura Nichi Matteo Pokrajina glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % Videm 9.191 44,40 221 1,10 942 4,60 2.776 13,40 7.556 36,50 Gorica B.4BB 47,70 43 0,60 298 4,10 1.120 15,60 2.308 32,00 Trst 4.B06 45,10 77 0,80 500 5,20 1.945 20,40 2.713 28,40 Pordenon 4.880 39,60 116 0,90 633 5,10 1.130 9,20 5.555 45,10 SKUPNO 21.810 43,80 457 0,90 2.373 4,80 6.971 14,00 18.132 36,50 TRST - Pier Luigi Bersani v Trstu, Vidmu in v Gorici, Matteo Renzi v Pordenonu. To je končna slika nedeljskih primarnih volitev v Fur- laniji-Julijski krajini (FJK), kjer je šlo na volišča več kot 50 tisoč volivk in volivcev in je bilo skupaj 49.743 veljavnih glasov. To je nedvomno dober rezultat za levo sredino, če pomislimo, da FJK ni ravno »rdeča dežela« in da je bila leva sredina poražena na zadnjih deželnih volitvah leta 2008. Župan Firenc je prevladal le v Por-denonu, kjer je prejel 45,10 odstotka glasov, medtem ko je Bersani prejel 39,60 odstotka preferenc. Zmago je Renziju omogočil tudi dolgoletni zelo priljubljen župan Sergio Bolzo-nello, ki je njegov pristaš in bo v primeru volilne zmage Debore Ser-racchiani na deželnih volitvah tudi podpredsednik FJK. V drugih pokrajinah se je uveljavil Bersani, in sicer v Trstu je prejel 45,1% glasov (Renzi 28,4%), v Vidmu 44,4% (Ren-zi 36,5%) in v Gorici 47,7 odstotka glasov (Renzi 32%). Drugi odločilni krog Bersani-Renzi bo v nedeljo, 2. decembra, nakar bodo začele padati odločitve o kandidaturah Demokratske stranke za parlamentarne in deželne volitve. ODMEVI - V Bersanijevem in Renzijevem taboru pozivajo na visoko udeležbo na balotaži V nedeljo važna odločitev Na Tržaškem in Goriškem so bili rezultati v glavnem v skladu z izidi na državni ravni - Tudi v FJK mnogo ljudi na voliščih TRST - Primarne volitve v levi sredini so bile uspešne in jih je zaznamovala dobra udeležba volilcev in vo-lilk. Demokratska stranka se je izkazala za zelo močno stranko in je bila organizacija primarnih ravno tako uspešna. Zdaj je na vrsti balotaža, na volišča pa naj gre v nedeljo čim več ljudi in s tem potrdi svojo udeležbo pri tem izrazito demokratičnem procesu. To so nam povedali predstavniki nekaterih odborov za Bersanija, za Renzija in za Vendolo s Tržaškega in Goriškega, s katerimi smo se včeraj na kratko pogovorili o izidu primarnih volitev v luči nedeljske balotaže. Tržaški pokrajinski svetnik Demokratske stranke in tržaški pokrajinski koordinator odborov za Bersanija Štefan Čok je uvodoma poudaril, da so bile primarne volitve kot napovedano še predvsem praznik, ki ga je zaznamovala dobra udeležba volilcev in vo-lilk. Na Tržaškem se je ves organizacijski stroj zelo dobro izkazal, saj so bi- li med drugim izidi na voljo že v nedeljo ob 22.30. Pretirani so bili zato strahovi, da bodo težave, je menil Čok in poudaril zahtevno delo, ki so ga opravili številni prostovoljci. Demokratska stranka se je zdaj vsekakor še utrdila, je še povedal in glede izida primarnih volitev dejal, da je bil rezultat za Ber-sanija zelo dober tako na državni kot na deželni in lokalni ravni: v Trstu je razlika med Bersanijem in drugouvršče-nim 17 odstotkov glasov, je izpostavil Čok. Zdaj je pomembno, da gredo vo-lilci v nedeljo spet na volišča in potrdijo svoj glas, je še povedal. K udeležbi na balotaži je pozval tudi bivši podpredsednik Pokrajine Trst in predstavnik odborov za Renzija Walter Go-dina, po mnenju katerega so volilci dokazali, da so nujne spremembe in da je treba njihov glas upoštevati. Renzijev dosežek skratka ne more in ne sme mimo neopazno. Dogovore je treba vselej spoštovati, je dodal Godina in vprašal, kaj bo z načrtom za gradnjo plin- skega terminala v Žavljah. V Trstu mu nasprotujejo vsi, kaj pa v Rimu? Nujne so torej spremembe, pravi Godina, ba-lotaža pa bo v tej luči odlična priložnost Goriški pokrajinski koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Aleš Waltritsch podpira Ber-sanija. Poudaril je zelo dobro udeležbo na primarnih, saj je treba upoštevati, da so volitve tokrat priredile samo tri stranke v levi sredini. Na Goriškem je bila organizacija uspešna in je bilo treba čakati na voliščih največ 15 minut. Z izidom volitev je bil Waltritsch zadovoljen, ker je Bersani prejel skoraj 48 odstotkov glasov. Delo na terenu je bilo skratka zelo dobro, zdaj pa si bodo prizadevali, da bo Bersani v nedeljo prejel »krepko« več kot polovico preferenc. Deželni koordinator slovenske komponente DS in Renzijev podpornik Andrea Gergolet je bil mnenja, da »sta se oba kandidata izkazala«. Renzijev rezultat je zelo dober glede na dejstvo, da niso bili v DS naklonjeni njegovi kan- didaturi, je dejal Gergolet, ki ga pravila igre »ne prepričujejo«. Kljub temu pričakuje, da bo znal Renzi prevladati na balotaži, ker je potrebno posodobiti tudi DS. Doberdobski župan in deželni koordinator slovenske komponente Levice, ekologije in svobode Paolo Vizintin, ki je podpiral Vendolo pa je poudaril zelo nizko volilno udeležbo v Doberdobu, kjer se je število vo-lilcev na primarnih razpolovilo. Primarne volitve so bile vsekakor nasploh uspešne in je med kandidati prevladal fair-play, ki ga nismo bili v italijanski politiki več vajeni. Glede rezultata Vendole je Vizintin morda pričakoval kaj več, na balotaži pa bo vse odvisno od programa dveh ostalih kandidatov. Pomembno bo vsekakor, je dodal Vi-zintin, da bodo v Bersanijevem programu predlogi v korist delavcev, upokojencev, brezposelnih, mladih in sploh šibkejših, katerih položaj se je med Montijevo vlado še poslabšal. A.G. 4 Torek, 27. novembra 2012 ŠPORT / BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ministrstvo za gospodarski razvoj - Obvestilo o začetku postopka za razlastitev zemljišč od Padrič so Žavelj Uplinjevalnik in razlastitve Plinski terminal družbe Gas natural naj bi povezali s podzemskim elektrovodom - Razlastili naj bi 311 parcel na 9 km dolgi trasi od centrale pri Padričah do Žavelj - Slovenski lastniki Nov šok za tržaško okolje! Plinski terminal družbe Gas Natural naj bi prinesel nove razlastitve, katerih glavne žrtve naj bi bili slovenski lastniki zemljišč na območju med Padričami, Ri-cmanji in Žavljami. Na tej trasi naj bi družba Terna zgradila podzemski elek-trovod, preko katerega naj bi iz električne centrale pri Padričah dovajali potrebno energijo za delovanje plinskega terminala v Žavljah. Postopek za razlastitve zemljišč je uvedlo italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj z objavo ustreznega uradnega akta, številkami vseh parcel in imeni njihovih lastnikov v včerajšnji številki videmskega časopisa Messaggero Veneto (!) in turinske La Stampa (!!). V aktu je zapisano, da je ministrstvo za gospodarski razvoj 7. novembra objavilo sporočilo o uvedbi postopka za izdajo pooblastila za gradnjo plinskega terminala. Obenem je »kvalificiralo uplinjevalnik kot nujno potrebno delo, ki naj bi omogočilo Italiji dostop do novih plinskih virov.« Obvestilo je bilo izdano tudi v luči uvedbe razlastitvenega postopka tako za območje, na katerem naj bi zgradili plinski terminal, kot tudi za traso novega elektrovoda za dovajanje električne energije od električne centrale pri Padričah do Žavelj. Povezavo naj bi izvedla družba Terna, dolga naj bi bila kakih 9 kilometrov, potekala pa naj bi pod zemljo. Akt o začetku razlastitvenega postopka naj bi predpostavljal uvedbo omejitev na prizadete parcel. Slednje naj bi »razlastili, prevzeli in začasno zasedli«, in sicer »iz družbene koristi,« kot je odredilo ministrstvo za gospodarski razvoj. Uradnemu sporočilu je priložen seznam parcel. Iz priimkov lastnikov je mogoče sklepati, da bodo glavne žrtve tega novega posega v tržaško okolje spet slovenski ljudje. Trasa novega elektrovoda bo potekala izključno v tržaški občini. Celotna dokumentacija je na ogled v prostorih Službe za okolje in energijo Občine Trst, Pasaža Costanzi 2, soba št. 535, in sicer ob ponedeljkih in sredah od Slovenija PADRIČE v korak, še preden je bil dokončno odobren načrt za gradnjo plinskega terminala? Ministrstvo je tokrat prvič uradno zapisalo, da je plinski terminal »nujno delo« (opera urgente). Ali so bile prizadete krajevne uprave (Občina Trst, Pokrajina Trst, Občina Milje) o tem obveščeni). In še: trasa novega elektrovoda družbe Terna naj bi potekala v celoti na ozemlju tržaške občine. V primerih množičnih razlastitev (z več kot 50 lastniki) lahko organ, ki odredi razlastitev, posreduje sporočilo o uvedbi postopka za razlastitev, preko tiska. Navadno z objavo dokumenta v enem od vsedržavnih Razlaščanje: 52 slovenskih priimkov Na seznamu lastnikov zemljišč in drugih nepremičnin, ki jih nameravajo razlastiti, da bi lahko družba Terna z novo električno progo povezala centralo na Padričah s plinskim terminalom v Žavljah, so se znašle številne krajevne uprave in javne ustanove, pa tudi lastniki z dvain-petdesetimi slovenskimi ali poitalijančenimi priimki. Ti so (kot so zapisani v uradnem obvestilu v dnevniku Messaggero Veneto): Gregori, Kalc, Grgic, Calzi, Krizmancic, Furlan, Kralj, Mahnic, Zagar, Cibic, Mezgec, Tercich, Batic, Gustin, Ludvik, Bekar, Cerin, Ves-naver, Gombac, Corbatti, Ciacchi, Potok, Vertovec, Rojac, Venier, Komar, Berdon, Pregarz, Pregarc, Pettirosso, Miot, Cok, Penco, Grudina, Fabris, Pecchiari, Bloccari, Sudic, Jurjevic, Iurievich, Zorn, Pertot, Gla-vina, Laurencic, Zoch, Merlach, Merlak, Lorenzi, Cunja, Merlak, Za-fran, Laurenzich, Laurencich. Ob priimkih družin sta omenjeni še imeni ricmanjske srenje Comune di S. Giuseppe della Chiusa in Comune di Rizmagne ter Kulturno dru-stvo Rovte Kolonkovec Circolo di cultura Route Kolonkovez. Med krajevnimi upravami in ustanovami, lastnicami nepremičnin, ki naj bi jih razlastili, so Pristaniška oblast, Občina Trst, Enel, Terna, AcegasAps, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Italcementi, državna domena, ustanova Ezit in zadruga S. Sergio. Na seznamu je skupno 311 nepremičnin. M.K. sodi v območje zaščitnega zakona. Pomeni, da bi morala biti celotna obsežna dokumentacija objavljena tudi v slovenskem jeziku. Zakaj ministrstvo za gospodarski razvoj ni spoštovalo tega določila vsedržavnega zakona? Ob teh se zastavlja še - vedno za slovensko manjšinsko skupnost - neza-nemarljivo vprašanje. Družba Terna se je odločila, da bo potekal nov elektrovod Padriče-Žavlje pod zemljo. Zakaj ni Terna tako ravnala tudi ob nedavni okrepitvi elektrovoda Tržič-Padriče, ko so slovenski ljudje zahtevali podzemsko traso? Odgovorni za razlastitveni postopek je funkcionar oddelka za energijo ministrstva za gospodarski razvoj dr. Donato Casalino. Včeraj smo ga ves popoldan iskali, da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, a telefon je brnel v prazno ... Marjan Kemperle občina trst - Odbornik Umberto Laureni »Jutri v Rimu« Ali bi morali postopek o razlastitvah prevesti v slovenščino? Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je bil včeraj besen nad najnovejšim zapletom okrog plinskega terminala družbe Gas Natural v Žavljah. Ali ste vedeli, da je uplinje-valnik za ministrstvo za gospodarski razvoj »nujno delo«? »Kaj sploh pomeni, da je neko javno delo nujno? Nič! Kvečjemu bi lahko bilo strateško.« Ampak, ali ste vedeli za to odločitev ministrstva? »Ministrstvo nam je 15. novembra poslalo pismo, s katerim nas je pozvalo, naj se jutri v Rimu udeležimo zaključnega srečanja za izdajo zaključnega pooblastila za gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural.« Vas je poziv presenetil? »Seveda. V pismu je zapisano, naj posredujemo sklep občinskega sveta z mnenjem o načrtu za upli-njevalnik. To je povsem nora zahteva.« Zakaj? »Ker je za izoblikovanje takega sklepa mestne skupščine potreben najmanj poldrugi mesec!« Kaj vse to pomeni? »V Rimu hočejo na vsak način čim prej izdati vsa pooblastila za gradnjo plinskega terminala, ne glede na nasprotovanje krajevnih uprav. Nanje so se preprosto pobrisali. Podobno se je zgodilo prejšnji teden na Deželi.« Mislite na vsiljeno izdajo integriranega okoljskega pooblastila? »Seveda. Tisti postopek ni imel prav nič opravka z demokracijo. Dve negativni mnenji Občine in Pokrajine Trst so deželni funkcionarji spremenili v pozitivni.« Ali boste vi kaj storili proti takemu postopanju? »Naši pravni službi smo dali nalogo, da poišče vse možne pravne kroma poti za priziv in za razveljavitev tistega vsiljenega in izsiljenega sklepa. Odgovorni bodo morali za to odgovarjati.« Kdo so to? »Odgovorni za postopek je inž. Gubertini, deželni direktor.« Kaj menite o nameravanih razlastitvah na območju od Padrič do Žavelj? »Napovedujejo povezavo med padriško električno centralo in upli-njevalnikom v Žavljah. Tudi ta sklep priča, da se rimskim oblastem mudi. Dejstvo, da ga niso objavili v tržaškem tisku,temveč v videmskem Messag-geru Venetu priča, da se bojijo krajevnega javnega mnenja.« Ozemlje, na katerem bi potekalo razlaščanje sodi v območje zakona o zaščiti slovenske manjšine. Ali ne bi morali zato vso dokumentacijo predložiti tudi v slovenskem imenu? »To je lepo vprašanje. Nanj ne bi vedel sedaj odgovora, mislim pa, da je vaša domneva pravilna. To je zelo pomembna zahteva.« Ali jo boste predložili na rimskem srečanju? »Na ministrstvo bom ponesel vaš članek in iznesel vašo zahtevo.« Boste članek prevedli? »Ne. Naj to storijo v Rimu! Tako bodo imeli malce več dela s to zadevo.« M.K. 14.30 do 15.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 12. do 13. ure za 30 dni od včerajšnje uradne objave v videmskem in tu-rinskem dnevniku. Odgovorni funkcionar je inž. Gian Piero Saccucci iz Neaplja. Prizadeti bodo lahko prijavili svoje pisne ugovore s priloženimi dokumenti najkasneje do 30 dni po zapadlosti roka za ogled dokumentacije. Objava sporočila o novih razlastitvah v tržaški občini odpira celo vrsto težkih vprašanj. Zakaj se je ministrstvo, ki ga vodi Corrado Passera, odločilo za ta dnevnikov in v krajevnem dnevniku. Zakaj se je ministrstvo odločilo za objavo v turinskem dnevniku (tretjem vse-državnem dnevniku) ne pa, na primer v bolj branih dnevnikih, kot sta Corriere della sera in La Repubblica? In predvsem: zakaj je objavilo dokument v videmskem dnevniku, ne pa v dnevniku, ki izhaja v občini, v kateri bodo potekale razlastitve? Ob teh se zastavlja še eno vprašanje, ki se neposredno tiče slovensko manjšinsko skupnost. Razlastitve bodo potekale na ozemlju (Vzhodni Kras), ki uplinjevalnik - Sporno integrirano okoljsko pooblastilo Močnik vložil ovadbo Odvetnik Peter Močnik je vložil ovadbo na tržaško sodišče, v kateri poziva javnega tožilca, naj takoj odredi zaseg dokumentacije o integriranem okolj-skem pooblastilu za gradnjo uplinjeval-nika družbe Gas Natural pri Žavljah, ki ga je pretekli petek s povsem vsiljenim posegom deželnih funkcionarjev odobrila servisna konferenca. V ovadbi je zapisano, da naj bi Občina Trst in Pokrajina Trst izrekli negativno mnenje o načrtu za plinski terminal, deželni funkcionarji pa naj bi enostransko ocenili obe mnenji kot »nere-levantni« in naj bi ju spremenili v Pozitivni«, da bi bilo pooblastilo sprejeto »soglasno«. V ovadbi je odv. Močnik tudi omenil, da je za postopek odgovoren dr. Pierpaolo Gubertini, vodja deželnega sektorja za zaščito pred onesnaževanjem, na seji pa je bil prisoten tudi dr. Pietro Giust, centralni poddirektor in direktor službe za energijo, ki je tudi vodil sejo. Peter Močnik kroma Močnik je vložil ovadbo kot zastopnik združenja Greenaction Transnational, Paola Parovela, občine Koper in Republike Slovenije. Slovenski odvetnik je tudi pisal pismo deželnemu predsedniku Renzu Tondu in ga pozval, naj »takoj prekliče sklep servisne konference in naj ga ne posreduje drugim oblastem, da ne bi bil soudeležen pri možnih odgovornostih na sodnem področju.« Zadevo je ožigosal deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki je skupno s kolegom Stefanom Pustettom zahteval od predsednika deželne komisije za energijo in zaščito okolja Alessandra Colauttija, naj skliče sejo komisije z avdicijo vodij pristojne deželne direkcije in vseh, ki so bili neposredno soudeleženi pri izdaji integriranega okolj-skega pooblastila. M.K. Protest na Velikem trgu Ob jutrišnji seji tržaškega občinskega sveta, ki se je bo udeležil tudi deželni predsednik Renzo Ton-do bodo Odbor za zaščito Tržaškega zaliva in Zeleni bodo priredili jutri ob 16.30 na Velikem trgu protest proti uplinjevalniku. ODBOJKA T orek, 27. novembra 2012 5 črna kronika - Po prijetju mladega Kolumbijca zalotili še tri razpečevalce Drogo prodajali mladim pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu Policija stopila na prste Tržačanoma in Koprčanu - Kokain, heroin in marihuana Pred slabim mesecem so policisti pri Sv. Jakobu odkrili pravo logistično bazo za krajevne razpečevalce. V majhnem stanovanju je 24-letni kolumbijski državljan Andres Jonathan Suarez Cabezas, ki že več let živi v Trstu, hranil 730 gramov marihuane in preko tristo gramov kokaina. Mladenič je drogo delil v odmerke, ki so jih razpeče-valci prodajali pretežno mladim kupcem v raznih mestnih predelih. V petek je policija stopila na prste še njegovima sodelavcema, Tržačanoma, ki sta v preteklosti že imela opravka z roko pravice. Pred tedni pa so policisti zalotili tudi koprskega razpečeval-ca, ki je bil dejaven pred nekim svetoivan-skim barom. Preiskavo policistov iz Milj in od Sv. Sobote je koordinirala državna tožilka Maddalena Chergia. Po oktobrski aretaciji Kolumbijca so policisti pred nekaj tedni najprej zalotili 41-letnega Koprčana Aleksandra Hozjana, ki je drogo prodajal pred nekim barom pri Sv. Ivanu. Hozjan ima stalno bivališče v Trstu. Njega in ostala dva razpečevalca je izdal vrvež, ki se je na ulicah ustvarjal med kupoprodajami drog. Številni kupci so zmotili krajane, ki so bili zaskrbljeni nad sumljivim dogajanjem in zato obvestili policijo. Prejšnji petek pa so policisti spet šli v akcijo. Na osnovi pripornega naloga so odvedli v koronejski zapor 34-letnega Luco Deliseja in 36-letnega Massima Perfet-ta, ki sta tesno sodelovala s Cabezasom. Tržaška kvestura navaja, da je skupina razpečevala kokain, heroin in marihuano v raznih tržaških mestnih četrtih, še posebno pri Sv. Jakobu in v Naselju sv. Sergija, večkrat so drogo izročali kupcem tudi na Ga-ribaldijevem trgu. Središče je bilo Cabeza-sovo stanovanje pri Sv. Jakobu, v katerem so policisti konec oktobra zasegli poleg omenjene droge tudi precizni tehtnici in 1340 evrov v gotovini. Denar naj bi izhajal iz prodaje prepovedanih drog, kupci so bili v glavnem mladi. V nadaljevanju preiskave so poleg že omenjenega zasega pri Sv. Jakobu odkrili še kakih 140 gramov kokaina (skupaj 435 gramov) in 60 gramov heroina ter tri precizne tehtnice. Preiskovalci so ugotovili, da so nekatere droge prihajale iz Slovenije, druge pa iz severne Italije. Perfetto in Delise sta se baje redno peljala v Izolo, kjer sta kupovala drogo. Oba sta stara znanca policije: Perfetto je bil pred leti soudeležen v ropu na bencinskem servisu pri mejnem prehodu Škofije, plen je znašal 8000 evrov. Roparja sta s tem denarjem baje poravnala dolg do izolskega dobavitelja droge. Preiskava tržaške policije se še ni končala, preiskovalci skušajo ugotoviti, kdo so dobavitelji in ostali sodelavci tržaških razpečevalcev. (af) Droga, denar, precizni tehtnici in razni predmeti, ki so jih policisti konec oktobra zasegli v majhnem stanovanju pri Sv. Jakobu, v katerem je bil dejaven mladi Andres Jonathan Suarez Cabezas tržaška kvestura migranti - V deveterici tudi nekaj mladoletnih Mlade pribežnike srečali pri Boljuncu in Bazovici Hrvaški, slovenski in italijanski organi so v zadnjem mesecu naleteli na vse večje število pribežnikov iz ma-grebskih držav ter Afganistana. Tržaška mejna policija je v nedeljo ob zori ustavila pet nezakonitih priseljencev blizu Bazovice, včeraj zjutraj pa še štiri v Bo-ljuncu. V prvem primeru je šlo za tri afganistanske ter po enega alžirskega in maroškega državljana, stari so od 15 do 34 let. Ob zori jih je zasačila patrulja mejne policije, potem ko so prepešači-li nekdanji mejni prehod. Vsi so bili brez osebnega dokumenta, eden od petih pa je italijanske oblasti zaprosil za politično zatočišče. Eno osebo so izgnali, trojico mladoletnikov pa so odpeljali v primeren sprejemni center. Včeraj pa so iz Boljunca odvedli na kvesturo štiri polnoletne ilegalce, ki naj bi bili državljani Alžirije. Včeraj je bilo šele v teku preverjanje njihove istovetnosti. V zadnjem mesecu je samo tržaška mejna policija naštela 25 nezakonitih priseljencev. Pred desetimi dnevi so prav tako pri Boljuncu ustavili po dva mlada alžirska in libijska državljana, 9. novembra pa so na Krmenki zasačili šest maroških državljanov, ki so hodili proti Trstu. Na Fernetičih dokaj »živahen« konec tedna V soboto je mejna policija na Fer-netičih aretirala 43-letno romunsko državljanko E. R., ki mora prestati eno leto zapora. Nalog je izdalo milansko sodišče, in sicer zaradi kršitve odloka o izgonu iz Italije. Trenutno je v tržaškem zaporu. Ženska je sedela v romunskem avtobusu, ki je pripeljal iz Slovenije v Italijo. V petek pa so mejni policisti prav tako na Fernetičih odvzeli prostost 38-letni romunski državljanki R. K., ki mora prestati celih osem let zapora zaradi številnih tatvin v srednji Italiji. s svojim avtomobilom je bila na poti v Slovenijo, a so jo policisti prestregli in aretirali. Konec tedna pa je policija na Fernetičih kazensko ovadila 28-letnega C. M., ker je bilo zavarovalniško potrdilo v avtu BMW X3 z italijansko registracijo ponarejeno. Tržaški karabinjerji preprečili samomor Karabinjerji tržaškega operativnega oddelka so pravočasno ustavili žensko, ki je bila na tem, da naredi samomor. Karabinjerje je poklical njen prijatelj: po telefonu jim je povedal, da mu je ženska pravkar sporočila svoje namene. Karabinjerji so iz operativno komunikacijskega centra poklicali Tržačanko in se z njo pogovorili. Poslušali so jo in jo mirili, medtem pa je patrulja prispela do njenega doma. Ka-rabinjerja sta na samem prizorišču naposled prepričala žensko, da jim odpre vrata, nakar jo je osebje službe 118 prepeljalo na urgenco v katinarsko bol- il sole 24 ore - Po kakovosti življenja peti, po podjetništvu pa zadnji v Italiji Trst še vedno blizu vrha V nesreči med Bazovico in Peskom dve osebi poškodovani Na deželni cesti št. 14, med Bazovico in Peskom, sta se včeraj malo pred 11. uro zaletela avtomobila znamk Fiat in Citroën (na sliki Kroma). Vozili sta peljali v isto smer, ko je v bližini bazovske cestarske hiše prišlo do silovitega trčenja od zadaj. V nesreči sta se lažje poškodovali ženski, služba 118 ju je odpeljala na urgenco na Katinaro. Na prizorišču so bili poleg dveh rešilcev karabinjerji. Trst se lahko še vedno ponaša z dolgoletnim deželnim rekordom, saj je po kakovosti življenja na prvem mestu v Furlaniji-Julijski krajini. Na skupni vsedržavni lestvici, ki jo je včeraj objavil gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore, je Trst med 107 italijanskimi pokrajinami na visokem petem mestu, lani pa je bil po ugotovitvah uglednega milanskega časopisa četrti. Gorica (44.) in Pordenon (32.) sta nazadovala, edinole Videm je pridobil dve mesti in je trenutno šestnajsti v Italiji. Na absolutnem prvem mestu je Bocen, pred Trstom pa so še Siena, Trento in Rimini. Predzadnji je Neapelj, zadnji pa Taranto, ki se je prav včeraj spet znašel v središču pozornosti zaradi napovedanega zaprtja tovarne Ilva. Milan in Rim sta na 17. oziroma 21. mestu. Skupno lestvico so raziskovalci sestavili ob upoštevanju šestih tematskih sklopov. To so: življenjski standard; posli in delo; storitve, okolje in zdravje; prebivalstvo; varnost; prosti čas. Po življenjskem standardu je Trst celo drugi v Italiji, po storitvah, okolju in zdravju pa šesti. Na področjih »poslov in dela« ter prostega časa zaseda vsekakor zavidljivo 16. mesto, medtem ko ocene tržaškega prebivalstva (ta sklop vključuje demografske podatke, rodnost, izobrazbo in imigracijo) niso tako pozitivne, saj je pokrajina v skupnem seštevku trideseta. Glede na javni red je Trst na 32. mestu (glede na rope in tatvine pa celo na 101. mestu), pri čemer zaostaja za Pordenonom in Vidmom. Naj dodamo, da ima Trst eno najnižjih stopenj brezposelnosti (s 4,5 odstotki je na sedmem mestu, na to nedvomno vpliva velik delež javnih uslužbencev), obenem pa najmanj podjetij za sto prebivalcev (7,1): zadnje mesto v tem razredu je za Trst tudi najbolj negativna točka v raziskavi. (af) Državno vodstvo VZPI se hvaležno spominja Oskarja Kjudra »Manjkal nam bo človek kulture in dejanja, ki je znal posredovati z melodijo in besedo bistvo od-porništva: antifašistični boj ter hkrati uveljavljanje demokracije, bratstva, solidarnosti in pravičnosti preko sleherne jezikovne razlike, meje in časovnih razdalj.« S temi besedami se je vsedržavno vodstvo Združenja partizanov VZPI-ANPI spomnilo Oskarja Kjudra ter ob izrazih globokega sožalja ženi Milki ter hčerkama zaradi pekoče izgube izrazilo prepričanje, da bo spomin nanj trajno živel ter se obnavljal tudi ob vsakem nastopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora z melodijami čudovitih partizanskih pesmi. Ženske v odporništvu Kulturno združenje Tina Mo-dotti vabi nocoj ob 20.30 na sedež v Ul. Ponziana 14 (prvo nadstropje), kjer bodo predvajali dokumentarni film Liliane Cavani Donne nella Resistenza (Ženske v odporništvu). Gorski film o Bonattiju V kavarni San Marco (Ul. Batti-sti 18) bo drevi ob 20.30 drugi večer niza, ki ga združenje Monte Analogo posveča gorskemu filmu. Novinar Luciano Santin bo predstavil 52-minutni dokumentarni film Micheleja Imperia in Fabia Paganija o velikem alpinistu Walterju Bonattiju. Novinarji Il Piccola napovedali stavko Novinarji tržaškega dnevnika v italijanskem jeziku Il Piccolo so za soboto, 1. decembra napovedali stavko, ker se je založnik, grupa Finegil-Gruppo Espresso, odločil za zmanjšanje števila zaposlenih novinarjev za eno enoto oziroma se je odločil, da upokojenega novinarja v decembru ne bo nadomestil. Ob tem je odgovorni urednik sporočil sindikalnemu odboru, da bodo obseg dnevnika zmanjšali za tri strani. Novinarji pravijo, da je reorganizacija izpred dveh let obrodila dobre sadove, a je založnik že julija letos kršil dogovor s tem, da je število novinarjev zmanjšal za šest enot. Poezije Angele Siciliano v knjigarni Minerva V knjigarni Minerva (Ul. S. Ni-colo 20) bodo danes ob 18. uri v okviru 15. mednarodnega festivala poezije bo Corrado Premu-da predstavil zbirko poezij Angele Siciliana Tra le dita (Med prsti), ki je izšla pri založbi Franco Puzzo. Poezije bo brala Giu-lia Toniutti. Syusy Blady in Patrizio Roversi bosta objadrala svet Znana televizijska »naključna jadralca« Syusy Blady in Patrizio Roversi bosta danes ob 18.30 v restavraciji Lanterna predstavila svoj najnovejši popotovalni načrt Pigafetta 500, poimenovan po Antoniu Pigafetti, prvemu italijanskemu pomorščaku, ki je daljnega 1519. leta s posadko Ferdinanda Magelana objadral zemeljsko oblo. Syusy Blady in Ro-versi se bosta podala na svojevrstno potovanje po poteh predhodnika izpred pol tisočletja na krovu jadrnice Adriatica. Predstavitvi bo sledila večerja (ribja predjed, ribja glavna jed, sladica in vino 20 €). 6 Torek, 27. novembra 2012 ŠPORT / šolstvo - Na Pomorski postaji že tretjič pobuda Jaz vem kaj več o tem Čim bolj popolna informacija o višješolski ponudbi v Trstu Preden dijaki tretjega letnika nižje srednje šole izberejo višjo srednjo šolo, naj spoznajo celotno paleto vzgojno-izobra-ževalnih ponudb vseh šol in naj nekaterih ne izključijo vnaprej, pomembno je, da mlad človek izbere smer oz. šolo, ki naj bo v skladu z njegovimi nagnjenji, za to pa je potrebno tudi soočenje s starši, ki imajo morda drugačne poglede. To je sporočilo pobude Pokrajine Trst z naslovom Jaz vem kaj več o tem 3, ki je potekala včeraj popoldne na Pomorski postaji v Trstu, namenjena pa je bila informiranju o ponudbi višjih srednjih šol oz. zavodov za poklicno izobraževanje v tržaški pokrajini. K pobudi so pristopile tržaške višje srednje šole in zavodi za poklicno izobraževanje, ki so svojo dejavnost prikazali na priložnostnih stojnicah v veži Pomorske postaje, medtem ko so v dvorani Saturnia predstavniki pokrajinske uprave, ravnateljev in Deželnega šolskega urada ter izvedenci poudarili pomen premišljene izbire višješolskega študija oz. poklicnega izobraževanja ter med drugim orisali razmerje med povpraševanjem podjetij in izobraževalno ponudbo na Tržaškem, kjer petnajst višjih srednjih šol (enajst italijanskih in štiri slovenske) ponuja preko štirideset učnih smeri ali podsmeri, medtem ko dvanajst zavodov za poklicno izobraževanje (enajst italijanskih in eden slovenski) omogoča usposabljanje za 21 različnih poklicnih profilov (kar 62 odstotkov mladih se zaposli v roku šestih mesecev po opravljenem študiju na teh zavodih). Na srečanju, ki ga je povezoval Andro Merku, so tudi posebej poudarili vlogo slovenskih šol, ki jo je orisala Marija Besednjak iz Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu. Izbira slovenske šole, je med drugim dejala, omogoča seznanitev z izobraževalnimi vsebinami iz zornega kota obeh kultur, slovenske in italijanske ter širi obzorje, kar je za mladega človeka temeljnega pomena. Skratka, slovenska šola lahko danes predstavlja dodano vrednost, marsikdo, ki je obiskoval te šole, pa je danes zelo cenjen na akademskem in poklicnem področju, je poudarila Besednjakova. Seveda so slovenske višje srednje šole tudi sodelovale na včerajšnji popoldanski pobudi: tako so se številni obiskovalci lahko seznanili s ponudbo Liceja Franceta Prešerna, Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, Tehniškega zavoda Žige Zoisa ter Humanističnega in družbeno-ekonom-skega liceja Antona Martina Slomška, katerih profesorji in dijaki so tretješolcem in njihovim staršem orisali značilnosti njihovega delovanja in učne smeri. (iž) Svojo ponudbo so predstavile tudi slovenske višje srednje šole kroma šola in znanost - Pobuda Sissa odpira svoja vrata šolam Na Visoki šoli za napredne študije Sissa je v mesecu novembru stekel program organiziranih obiskov šol za spoznavanje delovanja te ustanove. Kot piše v sporočilu za javnost, je pobuda, ki bo trajala do meseca maja prihodnjega leta, namenjena tako osnovnim kot nižjim in višjim srednjim šolam, katerih učenci in dijaki bodo - če bodo šole seveda pristopile - deležni vodenega obiska po laboratorijih, knjižnicah in parku ustanove, ki se je pred časom iz Grljana preselila v prostore bivše bolnišnice Santorio pod Obeliskom. Poleg tega bodo osnovnošolcem in dijakom nižjih srednjih šol na voljo tudi didaktične delavnice na področju fizike, matematike in nevroznanosti, medtem ko bodo višješolci lahko sledili predavanjem raziskovalcev šole Sissa, ki bodo govorili o področjih lastnega raziskovanja, pri čemer bo možno, če bodo profesorji to želeli, se dogovoriti o določitvi raziskovalnega področja. V obeh primerih je predvideno, da obisk traja približno dve uri in pol. Za šole, SISSA ki želijo obiskati ustanovo Sissa, je obvezna predhodna najava z izpolnitvijo spletnega obrazca na naslovu www.sis-sa.it/about/visite-per-le-scuole. V okviru programa obiskov sta v novembru bila že dva dneva, namenjena obiskom (15. in 22. novembra), tretji pa bo v četrtek. V decembru bo le en dan, namenjen obiskom (13. december), v prihodnjem letu 2013 pa bodo obiski potekali v sledečih dneh: 17., 24. in 31. januarja, 7., 21. in 28. februarja, 7., 14. in 21. marca, 4., 11. in 18. aprila ter 9., 16., 23. in 30. maja. posvet - V Vidmu O nasilju in homofobiji na šolah Prihodnji petek, 7. decembra, bo v zborni dvorani zavoda Malignani v Vidmu potekal posvet o preprečevanju nasilja in homofobije v razredih in šolah, ki je namenjen ravnateljem, učiteljem in profesorjem osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol in ga prireja ministrstvo za šolstvo oz. Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino v sodelovanju z združenji Arci-gay in Arcilesbica iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Pobudo je med drugim pozdravila tudi tržaška občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim, ki se v sporočilu za javnost navezuje na nedavni tragični dogodek v Rimu, kjer je višješolec storil samomor, potem ko so ga po spletu obtožili, da je homoseksualec. To dokazuje, koliko je na šolah še razširjeno nasilje proti homoseksualcem, opozarja Grimova, ki poudarja potrebo po taki vzgoji, ki naj mlade opremi za soočenje in zoper-stavljanje predsodkom in stiski. gledališče Poklon Giorgiu Gaberju V veliki dvorani Rossettijevega gledališča v Trstu bo nocoj na sporedu predstava Far finta di essere G..., posvečena Giorgiu Gaberju zlasti kot predstavniku posebne gledališke zvrsti, ki jo je priljubljeni italijanski kantavtor ustvaril skupaj s Sandrom Luporinijem. Večer spada v abonmajski niz, ki ga Stalno gledališče Fur-lanije Julijske krajine posveča alternativnim produkcijam in mali sceni, in ima sicer rahel, a dvakratni tržaški pridih, kot poudarjajo pri osrednjem deželnem gledališču, ki je milanskega glasbenika in gledališčnika zaradi njegovih tržaških korenin vzelo za svojega in je leta 2010 po njem poimenovalo odsek drevoreda pred Rossettijevem poslopjem. Poleg tega v predstavi nastopa Tržačan Davide Calabrese, član nadvse uspešne skupine Oblivion, skupaj z Bolonj-čanom Lorenzom Scudom, ki je prav tako član iste skupine. Tako Davide Calabrese kot Lorenzo Scuda sta vsaj po letih daleč od Gaberja in Luporinija, vendar se dobro zavedata šarma, ki s harmonično spojitvijo ironije in poostrenega opazovanja družbenih pojavov še vedno prevzema poslušalce. »Za naju je Gaber eden najvišjih vzorov, ki dokazuje, da lahko popoln gledališki stroj, osebnost z redkim, skoraj živalskim instinktom za spektakel in globok intelektualec sobivajo v isti osebi,« sta napisala v svoji predstavitvi. Zdravstvo: novosti o laboratorijskih izvidih Laboratorijski izvidi bodo, kar se tiče bolnišnic, od danes možni le v glavni bolnišnici od ponedeljka do petka med 7. uro in 10.30, naročati pa se bo mogoče tako v glavni kot v katinarski bolnišnici pri okencih CUP: v glavni bolnišnici od ponedeljka do petka med 7. in 13. za naročanje in plačilo t.i. »ticketa« ter med 13. in 19. uro tudi za dvig izvidov, ob sobotah pa med 7. in 12. uro za naročanje in plačilo »ticketa«. Na Katinari bodo okenca CUP odprta od ponedeljka do petka med 7.30 in 13.30 za vse operacije. Laboratorijski izvidi bodo vsekakor možni tudi v ambulantah posameznih zdravstvenih okrajev. Vsekakor bodo od danes, po prehodu na nov deželni računalniški sistem, ponovno delovala okenca CUP in tudi okenca v Ul. Farneto za oprostitev plačevanja ticketa, ki bodo delovala od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. kriza - Sinoči med obiskom v Trstu Tajnik Cisl Bonanni pri delavcih Sertubi ■ Generalni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni se je na pobudo tržaške nadško-fije sinoči udeležil soočenja z županom Cosolinijem o krizi in razvojnih perspektivah Trsta. Pred tem se je podal na Borzni trg, da bi izrekel solidarnost delavcem podjetja Sertubi, ki še vedno gladovno stavkajo v bran ogroženih delovnih mest (foto Kroma). TPPZ - Glede na povpraševanje bo še en koncert v Ljubljani Partizanske pesmi navdušile tudi številno občinstvo v Zgoniku * teJ UJ8E33 v- . . ji .i; i+n^ «SftWflto Jj * m t . 1 « j "i * ''j&t • ¿f jT j? Koncertu TPPZ je sledilo veliko število ljudi kroma V športno-kulturnem centru v Zgoniku je bil v nedeljo v nabito polni dvorani 4. jubilejni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. To naj bi bil tudi zadnji, toda zaradi velikega povpraševanja bo dodaten kon- cert to soboto v Ljubljani, morda pa bo januarja še kakšna ponovitev. Med 3-urnem koncertom so tudi podelil plakete 10 pevcem, ki so v zboru od vsega začetka. Posebno plaketo je prejel pokojni Oskar Kjuder. / TRST Četrtek, 7. novembra 2012 5 večkulturni trst - Literarno-zgodovinski sprehod Po »srbskem Trstu« v spomin na Iva Andrica Nobelovec ni vzljubil mesta, kjer je za krajše obdobje služboval za časa fašizma Mesto Trst se v teh dneh z vrsto kulturnih dogodkov poklanja nobelov-cu Ivu Andricu ob 120-letnici njegovega rojstva. Pisatelj pa ni imel ravno tako dobrega odnosa do tega mesta, da bi mu posvetil hvaležno ali vsekakor naklonjeno vrstico. Verjetno bi bilo drugače, ko bi spoznal razcvet multikultur-nega pristanišča avstroogrskega cesarstva, žal pa se je soočil s povojnim mestom ob zori vzpona fašističnega nasilja, le dve leti po požigu Narodnega doma. Prišel je zaradi službe na konzulatu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kmalu pa je prosil za premestitev. Kasneje je v svojih novelah omenil mesto, a samo da bi uokviril prizor, v katerem (avtobiografskega) protagonista odpeljejo v zapor. Andricevo kratko življenjsko poglavje v Trstu je v nedeljo postalo osnova širšega, literarno-zgodovinskega sprehoda po poteh Srbov v Trstu, ki ga je v sklopu pobud društva Cizerouno ob An-dricevi obletnici vodila predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto. Skupina se je srečala pred vhodom v palačo Sku-ljevic na trgu Venezia, bivši sedež konzulata, kjer je za kratek čas deloval tudi Andric. Ta stavba, kot mnogi drugi domovi srbskih trgovcev na nabrežju do Patrizia Vascotto (prva z leve) s skupino med postankom na Velikem trgu najvidnejše palače Gopčevic, ima tipično strukturo in fasado razkošnih domov tržaške bogatejše buržoazije s skladiščem v pritličju, stanovanjem v prvem nad- stropju, pisarnami v drugem in sobami za hišne pomočnike v podstrešju. Tudi lastniki palače Pitteri na Velikem trgu so bili Srbi, ki so kot večina priseljenih razstava - Do jutri na ogled v občinski likovni galeriji Novejše slike Megi Pepeu Dela manjšega formata se navdihujejo po pesmih Tomasa Transtromerja, dobitnika Nobelove nagrade za leto 2011 V občinski galeriji v Trstu razstavlja svoja novejša slikarska dela Megi Pe-peu. Slike večjega formata na platnu so bolj minimalistično osredotočene na razpoloženje, ki ga mehko in vitalno nizanje slikarskih potez pričara v barvnem žaru. Vsaka slika ponuja gledalcu možnost vživljanja v drugačno občutje. Ob vstopu v galerijski prostor se zaustavimo ob ljubezenskem objemu, polnem miline. Vsaka slika se opira na nakazano simbolično ponazoritev, ki ju barvna izpovednost in usmerjenost potez dalje razvijata. Včasih naletimo na bolj otožno, melanholično vzdušje, drugič pa nas prevzame igrivost razposajenega otroštva. Pokončna lestev nam dalje ponuja polet v fantastični svet domišljije. Vznemirljivo je vprašanje, ki nam ga odpira prikaz razprostrane modrine mor- ja z majico, ki sameva na površju medtem ko ostaja kopno v daljavi. Dela manjšega formata se navdihujejo po pesnitvah švedskega ustvarjalca Tomasa Transtromerja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 2011. Že v sami motivaciji, ki je spremljala dodelitev prestižne nagrade, razberemo, da gre za prikaz zgoščenih in prosojnih vizij, ki dovoljujejo prenovljen pogled na stvarnost in v tem duhu se odvija tudi sam ustvarjalni proces Megi Pe-peu. Podlaga iz ročno izdelanega papirja, ki ga umetnica sama pripravi, s svojo nepravilnostjo oblike in reliefno razgibanostjo voljno sprejema drobne slikarske poteze in pripovedne elemente, ki poetično ter pretanjeno podoživljajo posamezne Transtromerjeve pesmi. Prevladujoči sinja in bela, ki ju me- Megi Pepeu: Človek v soncu stoma oživlja kak rdeč detajl delujeta kontemplativno, svetlobni žar, ki nagovarja gledalca napaja podobe z utripom življenja, ki ostaja še najbolj živo prisoten prav v našem intimnem občutenju. Vsak od nas doživlja tako stvarni svet preko osebnih asociacij in doživetij. Megi Pepeu je svojo likovno pot razvijala v smeri slikarstva in grafike ter se je s svojimi izvirnimi likovnimi prijemi izkazala predvsem na področju umetniške knjižne ilustracije. Sodelovala je z znanimi imeni kot sta Arpino in Bruno Munari, objavljala je pri pomembnih založbah kot so npr. Mursia, Longanesi, Rizzoli ali Einaudi. Za sabo ima bogato razstavno dejavnost, bila je obenem deležna številnih priznanj ter nagrad. Slike Megi Pepeu s svojo pristnostjo, živahnostjo in milino obenem razkrivajo ustvarjalno moč prehajanja iz realnega v sanjski svet. Razstavo si lahko ogledamo do srede od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Jasna Merku prosek - Knjižni sejem na pobudo SDD Jaka Štoka Miklavžev knjižni dar Ob sejmu v Kulturnem domu tudi pravljična urica, ki je privabila številne otroke V Kulturnem domu na Proseku je bil v nedeljo na pobudo SDD Jaka Štoka Miklavžev knjižni sejem. Otroci in starši so si lahko ogledali knjižne novosti in mnogi so med njimi izbrali Miklavževo darilo. Kakih 40 otrok je tudi prisluhnilo pravljici o snežaku, ki pričakuje božič, ki jo je pripovedovala učiteljica Nicole Starc kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 27. novembra 2012 VIGIL Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 6.08 Jutri, SREDA, 28. novembra 2012 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,7 stopinje C, zračni tlak 1018 mb raste, vlaga 88-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,2 stopinje C. Un Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št.2 (Strada di Fiume). Tel. 335-6045771. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! H Čestitke Včeraj je praznoval okrogli jubilej naš dragi tata in nono STANKO iz Dan pri Sežani. Obilo sreče, zdravja in veselja, mu želijo vsi domači, predvsem mala Eva. Nono DANILO! Zavriskaj in za-poj, saj danes je praznik tvoj! S harmoniko tvojo vesela je pot, naj bo še zdravih in srečnih not. Vse najboljše! Erika, Elena in vsi, ki te imamo radi. trgovcev prej ali slej zapustili mesto in se vrnili v domače kraje. Obstajajo pa tudi primeri srbskih družin, ki so prisotne v Trstu že več stoletij. V razmeroma kratkih ali daljših obdobjih, so te družine pustile izrazite sledi, na primer z uveljavljenimi, odličnimi zdravniki ali z vrednotenjem vrhunskih intelektualcev in umetnikov, s katerimi so ohranjali neposredne vezi z domovino. Ravno glede narodnega izvora pomembne komponente tržaškega mozaika kultur, je vo-dička pojasnila, da danes označujemo s splošnim izrazom ljudi različnega izvora, ki bi jih morali pravilneje definirati kot Ilire. Prihajali so v veliki večini iz dalmatinske obale, predvsem iz Boke Ko-torske, a tudi iz Trebinj, Dubrovnika, nekateri iz Sarajeva. Družila jih je pravoslavna veroizpoved, ki so jo do konca 18. stoletja izražali v skupnem svetišču z grško pravoslavno skupnostjo, nakar so Grki in Iliri v Trstu zgradili vsak svoj tempelj. Kulturni sprehod se je zaključil na Velikem trgu, kjer je Vascottova prebrala še nekaj odlomkov iz Andrice-vih spisov o fašizmu in o Mussoliniju, ki je ravno na tem trgu, na nekdanjem, strpnem križpotju različnih kultur, prvič javno razglasil rasistične zakone. ROP □ Lekarne Do sobote, 1. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il so-spetto«. CINECITY - 20.15 »Hendriy '70 - Live Woodstook«; 16.30, 17.30, 18.20, 19.00, 19.50, 20.40, 21.20, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.00, 18.50, 21.40 »007 Sky-fall«; 16.10, 18.10, 22.10 »Hotel Transylvania«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Paranormal activity 4«; 16.30 »Un mostro a Parigi«. FELLINI - 16.45 »Un mostro a Parigi«; 20.00 »Il matrimonio che vorrei«; 18.30, 22.15 »Dracula«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 16.10, 18.35, 21.05 »Časovna Zanka«; 16.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 18.05, 20.05 »Nahrani me z besedami«; 16.30 »Nora dekli-ščina«; 15.30 »Pogum«; 18.30, 20.25 »Poročni video«; 17.30, 20.30 »Sky-fall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 20.30 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Sky-fall«; 18.30, 22.15 »End of watch - Tol-leranza zero«. SUPER - Film prepovedan maldim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylvania«; 19.50, 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Il sospetto«; Dvorana 5: 17.40, 20.30 »Kinemax d'Autote: C'era una volta in Anatolia«. 8 Torek, 27. novembra 2012 ŠPORT / Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju s SKD S. Škamperle in SŽ Bor vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo danes, 27. novembra 2012, ob 20.30 v mali dvorani na Stadionu 1. maj na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. S Izleti V BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. V TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725. □ Obvestila AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). 0 Mali oglasi V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. Kdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 348-8721197. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 0038631260498. GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385. IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 3356445419. IŠČEM SNEŽNE VERIGE za klasični fiat 500. Če jih kdo ima in jih ne potrebuje več, prosim, naj mi sporoči. Janko: 040-299632. MOTORNO KOLO YAMAHA YZF - R 125, letnik jan. 2012, prevoženih 500 km, v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 331-1388610. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947. PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3468321835. RUŠČINO bi se rad naučil: iščem slovensko govorečo osebo, ki bi me učila enkrat tedensko. Tel. št.: 3284120196, raje popoldne ali zvečer. AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pariopportunitaduino.it, lavo-ro@comune.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-002291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 0402908182. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se na Pesku nadaljuje tečaj acquafitnessa. Obiskovalce in zainteresirane obveščamo, da imajo na razpolago izkaznice z vstopi. Info in vpisovanja na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. Urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.0013.00, sreda 12.30-15.00. 40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do danes, 27. novembra). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: danes, 27. novembra, »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 27. novembra, ob 20.15 v svojem sedežu na Opčinah, Doberdobska ulica 20/3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 27. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 1. decembra, ob 12. uri odhod avtobusov iz Padrič za nastop, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 19. uri. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, v sredo, 28. novembra, odpade. Naslednje srečanje bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri. KRU.T - ob četrtkih, po predhodni najavi, individualna obravnava za dobro počutje in sprostitev s tehniko Qigong. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«. V sredo, 28. novembra, v Grudnovi hiši, Nabreži-na 158, od 17. do 19. ure bo potekalo srečanje z naslovom »Spomin in mnemotehnika«, z geriatrom dr. Da-njelom Zerjalom. Toplo vabljeni. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje zgodovinarja, prof. Aleksa Kalca »Trst in njegovi prebivalci v 18. stoletju«. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira: potopisno predavanje in odprtje fotografske razstave »Islandija« v petek, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih Bara na Razdrtem, avtor Izidor Gašperlin. Odprta bo do konca decembra. Ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni po predavanju. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambr-ce Ivan Suppani (kitara), Florjan Sup-pani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.0019.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 10. ure dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, riši-mo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Toma-setig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra v sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 1. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: sobota, 1. decembra, ob 10. uri »Ura pravljic« z Jasmino; sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repenta-brske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adora-mus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.00-18.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercatinotao@libero.it. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje vozov in skupin za 46. pustno povorko možno do vključno 12. januarja preko spletne strani www.kraskipust.org. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Vsi otroci sveta« v izvedbi gledališča Ku-kuc Lendava. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. de- cembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 040-5660360, ts@adformandum.org. H Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fotovi-deo80. Zapela in zaplesala bo folklorna skupina kulturnega društva Kraški šopek iz iežane. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2013 v sredo, 28. novembra, ob 10. uri v prostorih knjigarne v Ul. iv. Frančiška v Trstu. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri na prvo predavanje iz ciklusa o odnosih v družini in družbi. Dr. medicine ianja tozman, strokovnjakinja za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, bo govorila na temo: »Ziveti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? ianje imajo svojo ceno!«. Pridite v velikem številu! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA, SKD TABOR TER DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, vabijo na predstavitev knjige Majde Artač Mozaik v kovčku, ki bo v petek, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne na Opčinah (Proseška ul. 13). Avtorico bo predstavila Loredana Umek. NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na ogled razstave v sejno dvorano Občine tepentabor »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« do petka, 30. novembra, po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00. ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah tevijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZiKD »Do svobodnega giba«. Ijubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE-KU prireja ob 375-letnici postavitve cerkve sv. Martina na Proseku zborovski koncert »i pesmijo v srcu«. Nastopata MPZ Jacobus Gallus iz Trsta in MPZ Vasilij Mirk s Proseka. Dirigent: dr. Marko iancin. Vabljeni v cerkev sv. Martina v soboto, 1. decembra, ob 20. uri. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Sla-womir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz tepna pod vodstvom Vesne Guštin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in po-kušnja novega vina domačih vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca -O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah. CEO VZS - Vzgojno zaposlitveno središče Devin Nabrežina vabi na ogled slik v okviru pobude 8. fotografski izziv v dvorani CTP (ex-Aiat) v Seslja- nu. Nagrajevanje bo v sredo, 5. decembra, ob 11. uri. Ob razstavi tudi Božični sejem. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Ietoš-nji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v iv. Ivanu v Čele-Podbonescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Ka-tinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v tonkah in ob 17.00 v cerkvi sv. toka v Nabrežini. Prispevki V spomin na dragega moža in očeta Borisa daruje družina Berdon 50,00 evrov za cerkev sv. Jožefa v ticmanjih. V hvaležen spomin na Stano Korošec darujeta Neva in Aldo Stefančič 50,00 evrov za novi oltar v boljunski cerkvi. V spomin na gospo Ado Pro darujeta Helena in Marija z družinama 100,00 evrov za A.I.t.C. V spomin na Stano Korošec darujejo tika, Jola in Magda z družino 30,00 evrov za TFS Stu Ledi. V spomin na Milkota Budina daruje družina 50,00 evrov za Shinkai Karate Klub - Zgonik, 50,00 evrov za zgo-niško cerkev, 50,00 evrov za MePZ tdeča zvezda in 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milkota Budina daruje svak Gabrijel Doljak 25,00 evrov za MePZ tdeča zvezda, 25,00 evrov za AŠK Kras, 25,00 evrov za zgoniško cerkev in 25,00 evrov za Shinkai Karate Klub - Zgonik. V spomin na sovaščana Milka Budina in Nevio Pečenik daruje družina Zi-gon 30,00 evrov za zgoniško cerkev. Žalovanju ob smrti MARTE SEDMACH vd. GLAVIC se pridružujeta družini Rudolf in Sancin Ob boleči izgubi drage mame Marte izražava Silvani, Nadji in Alenki iskreno sožalje Marija in Anka Silvani in Nadji izražamo iskreno sožalje ob smrti drage mame Robert, Tamara in Mitja z družinama Ob izgubi drage Marte izrekamo sožalje Silvani, Nadji in Alenki in se pridružujemo žalovanju. Družini Slama in Zobec 27.11.2010 27.11.2012 Rudi Stranj Vedno v našem spominu. Žena Draga in sorodniki Dolina, 27. novembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Še so tam! Odbojkarji Sloge Tabor Televita v B2-ligi še vztrajajo na 3. mestu, čez dva tedna pa jih čaka dvoboj proti vodilnemu, ko se bodo lahko spet spogledovali s samim vrhom Položaj Krasa v nogometni D-ligi je po novem porazu vse bolj kočljiv Košarka: Franco o Jadranu, Madonia o Boru, Semec o Bregu in Gerjevič o Kontovelu POGLED Z VEJE • Marij Čuk Človeki ali ljudje? r STRAN 11 O Vel¡k¡360 Irena Rustja r STRAN 16 t / 3 ,_ k Profesor športne vzgoje Miloš Tul novi pomočnik trenerja pri Triestini 1 | 2 | 3 | 4 | /11 fotografije Športni vikend na www.primorski.eu TRENERJEVIH 11 Veronika Zuzii /16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Davorin Pelicon/16 3 VPRAŠANJA Andrej Petaros/10 TA JE PA DOBRA >/10 10 Torek, 27. novembra 2012 ŠPORT / INTER KO V PARMI, NAPOLI DRUGI NA LESTVICI CAGLIARI/PARMA - 14. krog A-lige, ki se bo končal nocoj s tekmo Lazio - Udinese (ob 20.45), je sinoči poskrbel za presenečenje. Inter je v Parmi izgubil z 1:0. Napo-li, ki je v gosteh premagal Cagliari, je tako prehitel črno-modre in se približal Ju-ventusu na sami dve točki zaostanka. Na Sardiniji je odločilni zadetek dosegel slovaški reprezentant Marek Hamšik, ki je Cagliarijevo mrežo zatresel v 73. minuti. Pred tem je zadel prečko Insigne. Za neapeljsko ekipo je bila že osma prečka v letošnji sezoni. Pravi rekord. Za Inter je bil usoden zadetek Sansoneja v 75. minuti. Stra-maccionijevi varovanci so igrali slabo in poraz je bil zaslužen. Ostali izidi: Atalanta - Genoa 0:1, Chievo - Siena 0:0, Pescara - Roma 0:1, Sampdoria - Bologna 1:0, Torino - Fiorentina 2:2, Milan - Juventus 1:0. VRSTNI RED: Juventus 32, Napoli 30, Inter 28, Fiorentina 28, Lazio 23, Roma 23, Parma 20, Catania 19, Milan 18, Atalanta 18, Udinese 16, Cagliari 16, Sampdoria 16, Torino 15, Palermo 14, Genoa 12, Chievo 12, Siena 11, Bologna 11, Pescara 11. TINA MAZE SPET ODLIČNA ASPEN - Tina Maze je s 3. mestom na nedeljskem slalomu v Aspnu obdržala prvo mesto v skupnem seštevku pokala in ima pred drugouvrščeno Zettlovo (zmagovalko tekme) 50 točk prednosti, Nemka Maria Hofl-Riescheva, tokrat četrta, pa na tretjem mestu zaostaja za 136 točk. Zettlova konec prihodnjega tedna v Kanadi na hitrih disciplinah kot tehnična specialistka ne bo nastopila. »Z dvema stopničkama v dveh dnevih sem zelo zadovoljna. Za mano je krasen vikend, najboljši tekmovalni v Ameriki.« Med moškimi pa je Norvežan Aksel Lund Svindal v Lake Louiseju po zmagi v smuku zmagal tudi na super-veleslalomu . formula ena - Goričan Alber Vončina o Vettlovem naslovu in letošnji formuli ena Ferrari, nov vetrovnik! vprašanja Goričan Albert Vončina, študent na ekonomski fakulteti na tržaški univerzi, je ljubitelj in poznavalec avto-moto športov. Redno sodeluje s spletno stranjo www.gi-roveloce.it, ki je posvečena izključno dirkam Formule 1 (za prihodnjo sezono bi stran želeli nadgraditi z informacijami o vseh kategorijah v svetu avto-moto športov). Prav v tej vlogi redno spremlja dogajanje v formuli ena. Letos je bil tudi na madžarskem Hungaroringu, lani pa v belgijskem Spaju. V nedeljo se je s tretjim zaporednim naslvom Nemca Sebastiana Vettla na red bullu zaključila letošnja sezona. Dirka v Braziliji je bila polna preobratov in presenečenj, ki pa niso zadostovala ferrarijevemu dirkaču Fernandu Alonsu, da bi osvojil svoj tretji naslov. Po prvem krogu se je Vettel zaradi obrata znašel na zadnjem mestu, a se je s prehitevanji kmalu prebil do šestega mesta, kar mu je zadostovalo, da pred Alonsom ubrani tri od trinajstih točk prednosti, ki jih je imel nad tekmecem pred zadnjo dirko. Nekako končni razplet po pričakovanjih, ampak Vettel se je moral za zmago pošteno potruditi. »Formula 1 je tudi letos poskrbela za zanimiv zaključek sezone. Sreča se je vseeno nasmehnila Vettlu in nenazadnje je zmagal kdor je razpolagal z boljšim dirkal-nikom.« Je zmagal najboljši voznik ali najboljši avto? Ne vem, če je bil na koncu prvenstva red bull najboljši avto, saj je mclaren v zadnjem delu prvenstva ogromno napredoval in ta napredek dokazal na zadnjih dveh velikih nagradah. Najbrž je zmagal tisti, ki je bil v ključnih trenutkih najboljši. Verjetno je bil Fernando Alonso najboljši dirkač, saj je dosegel res maksimlen izkupiček glede na avto, ki ga je vozil. Ferrari od poletja do danes sploh ni pokazal napredka. Kaj ni šlo pri Ferrariju, da se je razlika med italijansko hišo in ostalimi tekmeci tako povečala? Po prvih mesecih se pri Ferrariju razvoj dirkalnika ni obnesel, kot so pričakovali. Mislim, da je to posledica dotrajanega ve-trovnika. V vetrovniku so določene inovacije kazale na izboljšanje rezultatov, na dirkališču pa se je pokazalo, da te novosti niso bile učinkovite. V tej sezoni so ferrarijevi dirkalni-ki vsakič prišli do cilja. Ko je Alonso odstopil, je bilo to zaradi nesreče. In ravno ta dva odstopa sta bila na koncu tudi odločilna. Domenicali, vodja športnega oddelka pri Ferrariju, zatrjuje, da so prvenstvo izgubili, ker so nastopili na zgolj 18 od skupno 20 velikih nagrad. A ne gre pozabiti, da je Vettel v Valencii odstopil, ko je vodil. Vendar gre priznati Ferrarijevi ekipi, da s tehničnega vidika z vozilom ni bilo nikoli težav. Katera je najbolj pozitivna plat sezone, katera najbolj negativna? Pozitivna je nepredvidljivost. Do zadnjega nismo vedeli, kdo bo prvak. Bilo je več razburljivih dirk. Pozitiven je tudi poskus ponovnega trženja formule 1 v Združenih državah Amerike. Z marketinškega vidika je ta korak izrednega pomena. Negativno pa je, da so v prvem delu sezone skoraj vedno o zmagovalcu gume odločale bolj kot sposobnost voznikov. Katero novost bi uvedel v naslednji sezoni? To je zahtevno vprašanje. V naslednji sezoni načrtujejo še bolj izrazito uporabo sistema DRS, gibljivega krilca, kar pa je pretirano. Ta tehnološki pripomoček res omogoča prehitevanje, hkrati pa preprečuje dirkaču, ki je spredaj, da se upre napadu zasledovalca. Schumacher se je v tej sezoni pred prehitevanji branil na skoraj ilegalen način, tako da je ta sistem lahko celo nevaren. V svetu motorjev je v teku prava vojna med dvema skupinama: kdor zatrjuje, da mora formula 1 siliti v vse večjo tehnologijo, saj se tu preizkuša in eksperimentira pripomočke, ki jih bomo čez nekaj let vgradili v vse avtomobile, drugi zatrjujejo, da je tehnologije preveč na račun sposobnosti človeka. V katero od dveh skupin se uvrščaš? Nekoč sem se strinjal, da so rezultati preveč odvisni od tehnologije, a letos je Alonso dokazal, da je človek še vedno lahko odločilen. Formula 1 mora torej podpirati razvoj tehnologije. V prihodnje bo moral iti razvoj v smer ekološkega dirkanja, tudi glede na sedanje ekonomske razmere. Dirkalniki porabijo ogromno goriva in tudi potrata gum je precejšnja. Dolgoročno tak sistem ni vzdržen Hamilton se zdaj seli v Mercedes. Bo ta prehod pomenil, da se bo nemška hiša v naslednji sezoni pridružila trojici mclaren-redbull-ferrari v boju za naslov? Prehod Hamiltona v Mercedes predstavlja uganko in tveganje. Bomo videli, ali se bo Angležu obrestoval. Drugo vprašanje je, ali bodo pri Ferrariju uspeli posodobiti dirkalnik, tako da bo postal konkurenčen tudi v kvalifikacijah, ki so bile letos prava šibka točka ferrarija. Morda bi morali tudi pri Ferrariju razmisliti o tem, ali se ne bi splačalo najeti koga, ki bi imel enako vlogo kot jo ima pri Red bullu tehnični direktor ima Adrian Newey. On je bil ključni element v vseh teh letih. (I.F.) »O tem nimam nobenega dokaza, a vse se je izteklo sanjsko. Štiri reprezentance bivše Jugoslavije v Jesenicah, kjer struktura dela sloni na plavžih; Italija, Turčija in Grčija v Kopru, Slovenija je hotela igrati proti Španiji, tako se ji izogne vsaj do četrtfinala, če ne celo do polfi-nala, Hrvaška se je znašla v skupini, najbližji njeni meji, in še bi lahko naštevali.« (Sergio Tavčar domneva, da žreb skupin na evroskem prvenstvu ni bil naključen, Primorski dnevnik, 20. 11.) »Vsak dan plačujemo davke, da bi na koncu doživeli nekaj takega, in ne zato, da bi sedeli doma in gledali stvari po televiziji.« (Goran Vojnovic podpira košarkarsko evropsko prvenstvo v Sloveniji, Ekipa.org, 23. 11.) »Kwa jih je razbila!!! Respect.« (Jure Košir na twitterju po zmagi Tine Maze, 24. 11.) »Očitno smo že toliko močni, da nas morajo ustaviti tudi na tak način.« (Zlatko Zahovič o porazu Maribora v Grčiji in tamkajšnjem sojenju, Delo, 24. 11.) »Ne glede na to, ali sta v ligi prvakov igrala Real ali Barcelona, so takrat vedno prenašali tekme Maribora. Po tekmi pa so analizirali praktično vse moje poteze in poteze Maribora.« (Albanec v Mariboru Kli-ton Bozgo o nogometu v Albaniji, Ekipa.org, 19. 11.) M O ra Ju Andrej Petaros, uslužbenec slovenske redakcije Rai, a znan kot organizator številnih glasbenih dogodkov, je tudi strasten navijač Milana. Razlogov za veselje je imel torej v nedeljo zvečer po zmagi nad Juventu-som dovolj. A nastop Milana ga ni posebno prepričal. Kateri je bil odločilen faktor za zmago Milana? Lahko bi mirno rekel sodnik. Mislim, da je bila 11-metrovka sporna, brez te pomoči dvomim, da bi Milan zadel. V prvem polčasu je sicer bilo Allegrijevo moštvo bolj agresivno in je pokazalo nekaj več od Juventusa. Če pa analiziramo celotnih 90 minut, bi bil 0:0 ali 1:1 bolj pošten izid. Se po tej zmagi Milan lahko vključi v boj za naslov, ali je že preveč oddaljen in še vedno nekon-kurenčen za najvišja mesta? Nemogoče je. Ekipa je vsekakor povprečna. Lahko tudi premaga Juventus, a dolgoročno pridejo do izraza vse pomanjkljivosti ekipe. Verjetno bi lahko Milan bolj presenetil v ligi prvakov, kjer je manj tekem; v dolgem in težavnem prvenstvu je presenečenje manj verjetno. Videl sem zadnjih pet-šest prvenstvenih tekem Milan: ni me ravno prepričal. Kdo bi lahko prekrižal račune Juventusu? Juventus najboljša ekipa. Morda ne po posameznikih, a igrajo najbolj prepričljivo. Paziti se morajo pred Interjem, medtem ko je Fiorentina premlada. Pravih antagonistov v Italiji nimajo, medtem ko so na evropski ravni še vedno prešibki. Največ kar lahko zmoreta Milan in Juventus v ligi prvakov je četrtfinale. Enostavno je veliko klubov, ki imajo boljše posameznike in več denarja. (I.F.) košarka - V LegaDue poraz Acegasa Aps v Bologni Manjši doprinos mladih Ponovna vključitev Browna, ki pa ni še v formi - Jutri v tržaški športni palači četrtfinalna pokalna tekma proti Casaleju IZID IN STRELCI - Biancoblu Bologna - AcegasAps 78:70 (Thomas in Carra 14, Filloy in Brown 11, Meš-čerjakov 8, Gandini 7, Mastrangelo 4, Fall 1, Ondo Mengue 0, Cantarello, Tonut in Urbani n.v. POTEK TEKME - Tržačani so držali korak z Bolonjčani vse do konca in dokazali, da so enakovredni tekmec kateremukoli nasprotniku. Nekajkrat so nadoknadili tudi višji zaostanek in v zadnji četrtini tudi prevzeli vodstvo. Še v 38. minuti so imeli prednost štirih točk, nekaj napak v končnici pa je bilo usodnih. MLADI IN BROWN - V zadnjih dveh porazih je bil doprinos mlajših igralcev znatno manjši. Razlogov je več: nihanje forme, poškodba Ruz-zierja, a tudi ponovna vključitev Browna v ekipo. Temnopolti krilni center še ni v maksimalni formi, a Dalmasson mu vseeno zaupa. Mladi imajo manj možnosti za igranje, obenem pa mora ekipa igrati drugače kot v prejšnjih nastopih. Brown tudi ni iz- raziti branilec, tako da je v Bologni ekipa igrala najboljše, ko je Dalmas-son zaukazal consko postavitev. NASPROTNIK - Bologna igra iz kola v kolo bolj prepričljivo, tokrat pa se za zmago mora zahvaliti predvsem Cournoohu in Tržačanu Pecileju, ki sta dosegla odločilne koše. Brez dvoma bodo Bolonjčani protagonisti tudi v nadaljevanju prvenstva. OSTALE TEKME - Derbi kola je bil v Casaleju, kjer je Pistoia z ukradeno žogo v zadnji akciji premagala domači Novipiu z 91:93. Korak ji drži le nedeljski nasprotnik tržaške ekipe, ki ima dve točki manj, a prav tako kot Toskanci le en poraz. NASLEDNJA TEKMA - Prihodnjo nedeljo bo AcegasAps igral proti enemu glavnih favoritov za napredovanje Barcelloni. Sicilska ekipa ima kar pet igralcev ameriške šole (Bell, Green, Bucci, Callahan in Sanders) in bivšega reprezentančnega centra Cittadinija. Začetek prvenstva ni bil najboljši, a v zadnjih kolih je eki- pa začela zmagovati in se bliža vrhu razpredelnice. Možnosti za zmago: 40%. POKALNI ČETRTFINALE - Jutri (s pričetkom ob 20.30) bo v tržaški športni palači na sporedu četrtfi-nalna pokalna tekma proti Casaleju. (M.O.) ZAMENJAVA - Košarkarskega strokovnjaka Božidarja Maljkovica, sicer slovenskega selektorja, bo na klopi zagrebške Cedevite nasledil Alek-sandar Petrovic, starejši brat pokojnega legendarnega hrvaškega in jugoslovanskega košarkarja Dražena Petrovica. MASKOTA BO FULECO - Maskoti svetovnega nogometnega prvenstva 2014 v Braziliji bo ime Fuleco, kar je skovanka med besedami »futebol« (nogomet) in »ecologia« (veda o odnosu živih bitij do okolja), upodobu-je pa redko vrsto brazilskega pasavca. Ime so Brazilci izbrali z glasovanjem. KOŠARKA - A-liga, sinoči: Siena - Cantu 67:54 (Moss 18 točk). Ottore o Vettei, ma quanti rfmpianti prr lo ftrrori. / ŠPORT Torek, 27. novembra 2012 1 1 Breda Ban S svojo ekipo želi napredovati Breda Ban (letnik 1996) se je po dokončani nižji srednji šoli vpisala na licej Antona Martina Slomška. Izbrala je družbeno-ekonomsko smer, letos obiskuje 3. razred. »Izbrala sem to šolo, ker se mi je zdela najboljša zame,« je svojo izbiro utemeljila Breda. V šolo hodi z veseljem. Rada ima bolj ali manj vse predmete, a se ne uči zelo rada. Kaj bi rada postala, ko bo odrastla, ne ve še. Tudi o univerzitetnem študiju ni še razmišljala, a za to ima še nekaj časa. Dekle s Proseka se ukvarja z odbojko, odkar je obiskovala 2. razred osnovne šole. »Odbojka mi je bila od vedno všeč,« pravi Breda. Svojo odbojkarsko kariero je začela pri Kon-tovelu, nadaljuje pa jo v združeni ekipi Zalet. Igra v 2. diviziji in v prvenstvu under 18, v obeh ekipah je krilo. Breda nima večjih športnih ambicij. »Želela bi se izboljšati in s svojo ekipo napredovati v višjo ligo.« (and) ft. ® £ (P ... da je Dušan Jelinčič naš prvi alpinist in prvi iz dežele Furlani-je - Julijske krajine, ki se je povzpel na osemtisočak. To mu je uspelo leta 1986 z alpinistično odpravo Karakorum 86 na vrh himalajskega osemtisočaka Broad Peak. Jelinčič je izdal tudi nekaj knjig prav na temo svojih alpinističnih izkušenj. Na sliki: naslovnica prevoda knjige v italijanščino Biseri pod snegom («Perle sotto la neve»). Naj omenimo, da Jelinčič ni bil samo uspešen alpinist, v mladih letih je bil tudi zelo dober šahist in je bil eden najboljših mladincev celo na vsedržavni ravni. (lako) NOGOMET - Pomočnik Costantinija Tul k Triestini Miloš Tul Čeprav novica še ni uradna - formalno ni še prišlo do podpisa pogodbe - bo Triestina imela od 3. decembra dalje (to se pravi od ponedeljka), ko bo nastopil v novi službi, novega pomožnega trenerja, ki bo izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gre za nogometnega trenerja, športnega strokovnjaka in profesorja telesne vzgoje na liceju Franceta Prešerna Miloša Tula. Priznani športni delavec bo torej od začetka de- pt spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport kroma cembra stal ob strani Mauriziu Co-stantiniju pri vodenju treningov najbolj pomembnega tržaškega nogometnega kluba, ki je sicer po poletnem stečaju zdrknil med amaterje in letos nastopa v najvišji deželni elitni ligi. Nekdanji trener ekip številnih naših društev (nazadnje je bil imenovan za trenerja Zarje, ampak se je pred začetkom sezone odpovedal sodelovanju), je svoje bodoče moštvo spremljal tudi v nedeljo. Triestina, ki je druga na lestvici, v letošnji sezoni cilja na napredovanje v D-Iigo. Za tržaški klub se obenem zanima predsednik PaIerma, FurIan Maurizio Zampari-ni. Slednji bi rad odkupil klub. Pogovori pa naj bi bili v polnem teku. (I.F.) Športni dogodki in prireditve so se konec tedna napihnili in našopirili kot žabe, ki zadovoljno regljajo, ker baje prihaja z današnjim dnem čas deževja in mraza, ki so ga italijanski vremenoslovci krstili za meduzo. Kaj imajo meduze opraviti s tem ne bi vedel pojasniti, to je tako, kot če bi Slovenci našli pot do enotnosti in sloge. Brez veze. Tjavendan navrženo poimenovanje. Sloga je pri Slovencih le na odbojkarskem igrišču (zaradi naziva) in to dokaj uspešno, celo bleščeče, saj dosega šesterka velikega športnega zanesenjaka Ivana Peterlina in njegovih sodelavcev imenitne dosežke. Pa ne le fantje, ki skušajo žogo poslati čez mrežo na ono stran, tudi mnogi drugi slovenski tekmovalci so se izkazali: Tina Maze tretja v slalomu v Aspnu, Iličič dva zadetka in celo Bir-sa z golom (pazi Walter, kaj boš počel na derbiju z Juventusom v naslednjem kolu!!!) v nogometni A ligi, mladi Jaka Hvala s Ponikev, od koder je tudi Ciril Zlobec doma (kdo pravi, da Kraševci ne znajo leteti tako na smučeh kot na krilih poezije?) je bil sedmi v Lillehamru, in Vesna je s pretežno slovenskimi zamejskimi nogometaši visoko zmagala, kar je potrebno še posebej podčrtati! POGLED Z VEJE Človeki ali ljudje? Marij Čuk Veliko bolj kot slovenski uspehi pa so športne falange pritegnili dogodki na dirkališču v Sao Paolu, kjer je potekalo zadnje dejanje v formuli ena. Bilo je tako negotovo, kdo bo novi svetovni prvak, da je moral vmes poseči faktor R, ki se je nasmehnil Nemcu. Vettel je z minimalno prednostjo premagal Španca v italijanskem dirkalniku. In prav je tako, da se ohranja hierarhija ne le v gospodarstvu, ampak tudi v športu. Številni človeki so bili navdušeni nad si-nočnjo predstavo v Interlagosu, mnogi človeki pa se ne bodo mogli navdušiti ob abonmajski predstavi SSG Srce v breznu, ker da ni denarja, čeprav Boris Kobal meni drugače. Da, prav ste prebrali - človeki in naj se s tem pomiri tudi gospa Lejla. Baje so to nova slovnična pravila, ki jih neka RAGBI - Na tekmi v Firencah med Italijo in Avstralijo Lepotica in brdavs Na prijateljski tekmi kar štirje igralci z igrišča zaradi poškodb V ragbiju so lahko tudi prijateljske tekme napete. Ragbi je šport, kjer se osemdeset minut bije boj za vsako ped igrišča. Ni mogoče izgubljati časa, kot se včasih dogaja pri nogometu. Dokaz, da je tako, je bila sobotna tekma v Firencah med Italijo in Avstralijo. Igralci niso varčevali z močmi. Dovolj zgovorno je že dejstvo, da so morali kar štirje igralci z igrišča zaradi poškodb. Med temi tudi steber »azzurov« Mir-co Bergamasco, ki si je hudo poškodoval koleno. Tekma je imela dva obraza. V prvem polčasu so Wallabies izkoristili vse napake in prekrške domačinov in uspešno izvedli proste strele tudi s polovice igrišča. Polčas se je zaključil z izidom 6:22. Po odmoru so »azzurri« na igrišče stopili kot prerojeni in popolnoma zagospodarili na igrišču. Dve minuti pred koncem pri izidu 19:22 so Italijani imeli še prosti strel. Izvedel ga je 31-letni Luciano Orquera, rojen v Argentini, ki je do tedaj štirikrat zadel. Publiki je zastal dih: strel je bil močan in še kar natančen, žoga je letela visoko in švignila ob visokih vratnicah. Nekateri so se že veselili zadetka, ampak zastavice stranskih sodnikov se niso dvi- pedagoginja uvaja na goriških višjih srednjih šolah pri pouku slovenščine za krepitev našega jezika, najbrž iz potrebe po večji motivaciji dijakov, ki niso iz slovenskih družin in okolja. Le tako naprej! Ampak nisem prepričan, da bomo šli naprej. Na to sicer ne bi smel niti pomisliti, le kako bo človeštvo preživelo brez derbijev Mladost-Gaja, Bersani-Renzi, Soča/Val-Val/Soča... Ne bo preživelo, kajti po napovedih slovitih izumrlih Majev bo 21. decembra 2012 konec sveta. Pred katastrofo bo Zemlja tri dni zavita v popolno temo in na dan IKS se bo rotacija Zemlje ustavila za točno 72 ur in potem naj bi se Zemlja začela vrteti nazaj v nasprotno smer. Tako kot v Zamejstvu, kjer imamo konec sveta skoraj vsak dan... V Firencah so številni gledalci videli kakovostni ragbi ansa, e. bevk gnile. Zoga ni šla med vratnicama, zato je izid ostal nespremenjen. Avstralci so se oddahnili in že v naslednjem napadu brez obotavljanja brcnili žogo v avt in tekma se je zaključila. Publika je sprva izžvižgala potezo gostov, nato pa je vse le obdarila z bučnim aplavzom. »Azzurri« so tako kot pred tednom dni proti slovitim All Blacksom dobro igrali, a doživeli poraz. Francoski trener Jacques Brunel je po tekmi izjavil, da kljub vsemu taki porazi dvigujejo ugled Italije tudi v primerjavi z ekipami z bogatejšo tradicijo. Dodati je treba, da so »azzurri« v soboto proti Avstralcem doživeli že petnajsti poraz v petnajstih uradnih tekmah! Italijani še niso nikoli premagali najboljših treh ekip na svetu, Avstralijo, Južno Afriko in Novo Zelandijo. Kljub temu pa je ragbi vedno bolj priljubljen v Italiji. V soboto se je zbralo na stadionu v Firencah skoraj 35.000 gledalcev. Videti je bilo mnogo najstnikov in družin z otroki. Navijanje je bilo še kar športno, le občasno si zaslišal žvižg. Med glasnejšimi so bili nekateri časnikarji v novinarski tribuni, ki so se hudovali predvsem na sodnika. Nobenega dvoma pa ni, kdo je najpopularnejši italijanski igralec. To je bradati 31-letni, meter in 87 centimetrov visoki in 117 kg težak Martin Castrogiovanni. Od vseh igralcev, ki so v soboto stopili na igrišče, je on tisti, ki je požel najglasnejše aplavze. Tako na začetku tekme, ko so po zvočnikih napovedali njegovo ime, kot tudi v drugem polčasu, ko je po menjavi odkorakal na klop. Castrogiovanni je na igrišču pravi lider. Med tekmo se je boril kot lev in prišlo je tudi do nekaj iskric z nasprotniki. Ob koncu tekme je bil nasmejan in pozdravil vse nasprotnike, na igrišču se je zadržal najdlje, fotografiral se je z varnostniki, osebjem za prvo pomoč in gasilci. Castrogiovanni se je rodil v Argentini, družina je italijanskega rodu. Pri dvajsetih letih so ga najeli pri italijanskem klubu Calvisano, kjer je igral pet let. Nato je prestopil v angleško ekipo Leicester Tigers, kjer je danes eden izmed stebrov ekipe. Popularen pa ni le med privrženci ragbija temveč tudi v širši javnosti, saj je protagonist raznih televizijskih reklam. Po svetovnem spletu pa najdemo tudi slike, ko se ob morju igra s sinom in z lepo zaročenko, bivšo smučarko, Giulio Cantinago. Naslov članka ob fotografijah je »Lepotica in brdavs«. Edvin Bevk Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 12 Torek, 27. novembra 2012 KOŠARKA / POLNA AMBULANTA Ambulanta se polni. Že v petek sta se poškodovala košarkar Brega Michael Robba in košarkar Kontovela Tadjan Škerl. Oba sta si poškodovala gleženj, sanacija pa bo trajala pri Škerlu dva do tri tedne, Robba pa bo moral počivati vsaj teden dni. V soboto na tekmi pa si je košarkar Jadrana Mat-teo Marusič (na sliki) poškodoval koleno. Po današnji magnetni resonanci bo znano, ali gre za hujšo poškodbo. V soboto prav tako ni igral igralec Bora Miko Ma-donia, ki ima težave z ahilovo tetivo, vendar kot kaže, so bolečine mimo. KANTE NI VSTOPIL V SVET MODE IN ŠPORTA Kdor je letos že obiskal tekme Bora Radenske, je najbrž opazil, da nosijo odborniki in igralci temno modre puloverje z večjim napisom na sprednji strani (glej fotografijo na levi). To ni nova modna kreacija Edija Kante-ja, ki promovira svojo penino KK tudi pri Boru. Napis si je izmislil igralec Bora Attilio Fumarola, ki v prostem času tudi rad ustvarja. Letos se mu je porodila zamisel za nove puloverje, sicer pa pri Svetoivanskem društvu vedno skrbi tudi za druženje igralcev in odbornikov. KJE SO NAVIJAČI? Morda so spomini na polno opensko Polisportivo, ki je glasno navijala za Jadran ob koncu lanske sezone, še preveč živi, zato nas je pogled na nekaj praznih stolov in dokaj prazno zgornjo tribuno v soboto precej presenetil. V soboto so na glas navijala le tri dekleta, manj je bilo tudi igralcev mlajših selekcij. Čisto nasprotno je pri Boru in Bregu, kjer mlajši igralci so nenadomestljivi navijači. peter franco Tehnično slabši, 0» • v I I • v • fizično boljši Jadran Franco je z osmimi točkami na 4. mestu. Po sobotni zmagi proti Margheri smo se pogovorili z nenadomestljivim Petrom Francom. Marghera je vselej neugodni tekmec, v soboto pa ste jo upešno zaustavili. Ste pričakovali tak razplet? Tekma je bila vedno v naših rokah, nikoli ni bilo v dvomu, kdo bo zmagal. Že prejšnji teden v Vidmu smo pokazali dobro predstavo, s tem pa, da so nas sodniki ob koncu oškodovali, danes (v soboto, op.a.) pa smo ponovili soliden nastop, tako da smo lahko zadovoljni. Kaj meniš o letošnji sestavi ekipe? Smo dobri, lahko pa se še izboljšamo, tako v skupinski igri kot v posameznih vlogah. V primerjavi z lani, ko je igral Spigaglia, smo tehnično slabši, fizično pa smo boljše pripravljeni, saj smo mlada ekipa. Ob koncu lanske sezone si napovedal slovo in kazalo je, da te ne bodo prepričali. Zdaj redno igraš in povsem jasno je, da bi imel Jadran brez tebe velike težave ... Tako je pač naneslo. Glede na to, da si že napovedoval športno upokojitev, igraš morda z drugačnim pristopom? Ne. Filozofija je vselej enaka kot v prejšnjih sezonah: ko si na igrišču, igraš! Če se tega pristopa ne držiš, je bolje, da nehaš. Tebi torej še ni dovolj? Zdaj sem tu in šel bom do konca. Treniram dokaj redno, včasih sem odsoten zaradi službenih obveznosti. Ali se strinjaš, da se lahko tudi letos uvrstite v play-off? Play-off je gotovo dosegljiv, mislim, da nam bo uspel tudi preboj med najboljše štiri ekipe. (V.S.) košarka - Miko Madonia o Boru in Alen Semec o Bregu Pohvala mladim Bor Radenska je po treh porazih spet vknjižil dve točki, z igro pa trener Boban Popovič ni bil zadovoljen. Tako misli tudi visoki Miko Madonia, ki se je po začetnih dvomih le pridružil ekipi. »Upoštevati moramo, da je v ekipi nekaj novih igralcev, hkrati pa v klubu ne preživljamo najboljšega trenutka zaradi težav s stadionom 1. maja. K sreči je UBC v primerjavi z lani šibkejši, saj bi sicer z igro, ki smo jo pokazali v soboto, težko prišli do pozitivnega rezultata.« Igra vas torej ne zadovoljuje. Kje misliš, da je še možnost napredka? Pokazati moramo več. Priznam, da sam še nisem dal vsega, kar zmorem. Obenem pa pogrešam boljšo organizacijo igre v napadu, igrati moramo bolj dinamično in sproščeno. Tudi zadevati moramo nekaj več. V obrambi pa menim, da že igramo solidno. Ali lahko kljub temu koga pohvališ? Pohvalil bi mlade, ki so v soboto pokazali napredek. Izkoristili so minutažo, izkazal se je predvsem Favretto. Ekipo naj bi januarja dopolnil še Peter Sosič, ki je sicer že začel s treningi. Ali občutite njegovo odsotnost? Seveda, saj je on garant za dodatnih 15 točk v napadu. Upam, da bo kmalu nared, saj se je prejšnji teden že poškodoval. Sosič bi namreč okrepil zunanje pozicije, kjer smo šibkejši, pod košem pa mislim, da smo popolni. Lani ste zaključili na visokem 3. mestu, kam pa lahko ciljate letos? Ne vem, če nam bo uspelo ponoviti lanski rezultat, vendar mislim, da lahko vsekakor posežemo po dobri uvrstitvi. Važno pa je, da čim prej izboljšamo igro. (V.S.) Breg je po sobotnem porazu proti Roraigrandeju, ki velja za enega izmed favoritov prvenstva (če se igralski kader ne bo spremenil), zdrknil na 2. mesto. Razloge, zakaj je bil tekmec za vrh lestvice boljši, je navedel Alen Semec, ki je v ekipi letos najstarejši (30 let je dopolnil oktobra). »Pri Roraigrandeju imajo dolgo klop in čisto vsi igralci lahko vstopijo na igrišče,« je začel s prvim razlogom, nato pa nadaljeval: »Glede na to, da smo igrali brez Ferfoglie in Robbe, smo na igrišče vstopili najbrž preveč sproščeni, kar so oni izkoristili. Zgrešili smo tudi veliko prostih metov, drugih napak je bilo tudi preveč, vendar dokazali smo, da bi bil Roraigrande premagljiv. Ko smo se zbrali, smo jih vsakič hitro ujeli. Pohvalil bi tudi mlade, ki so tokrat igrali že od prve četrtine.« Razlika med ekipama torej ni velika. Pri Bregu igraš že nekaj let: v čem se letošnja ekipa razlikuje od lanske? Tudi letos smo kvalitetni, saj se nam je pridružilo nekaj igralcev, ki, čeprav so mladi, so izkušnje nabirali že v višjih ligah. Igramo pa hitreje kot lani. To sem v začetku tudi občutil. Lani smo namreč stavili predvsem na izkušnje, tekli smo veliko manj ... Da bi bili povsem kompletni, pa pogrešamo pravega centra. Kljub temu pa ste uspešni. Kako so se vključili igralci, ki so se letos pridružili ekipi? Zelo dobro, tudi z mladimi smo spletli zelo dober odnos. Ali se v slačilnici pogovarjate tudi o ciljih? Kaj meni večina? O napredovanju ne bi govoril. Predvsem se vsi zelo zabavamo, v nasprotju z zadnjima dvema sezonama pa igramo letos brez pritiskov. Kako pa ste se ujeli z novim trenerjem? Zelo dobro, tako mi kot trener strmimo k istemu cilju. Želimo prikazati dopadljivo igro. Volje do dela na treningih nikoli ne zmanjka. (V.S.) 44 točk od skupnih 127 (58 Bor Radenska in 69 Breg) so v soboto dosegli košarkarji letnika 1992 in mlajši. Najuspešnejša sta bila igralec Bora Favretto (1993), 16 točk, in igralec Brega Schillani (1990, 11 točk). Točke so prispevali še Ga-locchio in Devčič (Bor), Mattiassicih, Gregori in Nadlišek (vsi Breg). Jadran ZKB izgubil, viden pa je napredek DEŽELNO PERVENSTVO U15 Jadran ZKB - U.S. Goriziana 41:71 (5:15, 14:19, 13:19, 9:18) Jadran: Del Fabbro, Furlan 9, Kafol 2, Ciuch 1, Stoka 2, Grgic 4, Martelossi 2, Vi-diz, Jankovic 6, Rudes 6, Stekar, Zidarich 9. Trener Brumen V soboto so jadranovci doživeli tretji zaporedni poraz. V prvi četrtini so igrali nezbrano, izgubili so preveč žog in niso bili dovolj pozorni pod košema, zato so po prvih desetih minutah zaostajali za deset točk. V drugi četrtini pa so igrali bolj zbrano in zaostanek zmanjšali na štiri točke, vendar so proti koncu četrtine popustili, tako da so si gostje priigrali prednost petnajstih točk in jo med tretjo in četrto četrtino povečali do trideset točk. Kljub porazu bi pohvalili celo ekipo za požrtvovalnost in napredek. d-liga - Kontovel s šetimi točkami na 4. mestu Izkupiček je realen Kapetan Roby Paoletic je glede pristopa pravi zgled za ostale soigralce, pravi trener Gerjevič kroma Kontovel je v D-ligi s šestimi točkami na 4. mestu skupaj s Perteolami in Basketom TS. Po sedmih krogih je vknjižil tri zmage in štiri poraze: »Skupni izkupiček je vsekakor realen. Lahko bi imeli le zmago več,« pravi trener Mario Gerjevič, ki se je po nekaj letih spet vrnil na klop članske ekipe. »Na nekaterih tekmah smo igrali res zelo slabo, upoštevati sicer moramo, da smo skoraj na novo sestavili ekipo, tako da so vodilne vloge prevzeli mladi igralci.« Doslej bi lahko tekmece Konto-vela razdelili v dve večji skupini: nekateri sodijo med favorite za najvišja mesta (in ti so bili boljši od Gerjevičevih varovancev), ostali pa so za razred slabši in torej lahek plen za Paoletica in soigralce: »V naslednjih krogih pa nas čakajo enakovredni tekmeci, tako da bo ta del prvenstva pokazal, kam zares sodimo. Rezultati pa bodo seveda odvisni od različnih dejavnikov, od želje in motivacij, dnevne forme, nenazadnje pa tudi od kvalitete. Ugotovili bomo, ali so mladi igralci dovolj dobri, da lahko že nadomestijo starejše, ki jih letos ni več v ekipi.« Zaradi študijske izmenjave letos ni Petra Lisjaka, Marko Švab in Emil Bukavec sta prestopila v trenerske vrste, Pavel Križman pa igra pri Sokolu v promocijski ligi. Med posamezniki je prava gonilna sila kapetan in najstarejši v ekipi Ro-by Paoletic, ki ga je trener še posebej pohvalil: »On je pravi vzor glede pristopa!« Pohvalne besede je namenil tudi Andreju Šušteršiču, ki kljub temu da trenira samo dvakrat tedensko, je v igri zelo konstanten: »Upam, da bo zdržal tak ritem do konca,« še dodaja Gerje-vič, ki je pohvalo za mlade igralce zdržal zaenkrat zase. Predvsem od Luce Starca in Erika Hrovatina je pričakoval nekaj več. Na zadnjih dveh tekmah sta sicer pokazala napredek, upati je, da bosta tako nadaljevala. Kontovel bo zaradi lihega števila ekip v beli skupini naslednji teden prost. Naslednja tekma ga čaka šele čez štirinajst dni, ko bo v domači dvorani Er-vatti gostoval Perteole (ob 18.00). (V.S.) Divizija C ZIDI: Jadran Franco - Marghera 84:72, Virtus Padova - Ardita S7:S4, Montebelluna - BP Padova 81:6B, Pordenone - APU 84:62, Conegliano Oderzo 71:7S, Alba - San Vendemiano 72:46 Servolana - Caorle 6B:6S Virtus Padova 7 6 1 4SS:B99 12 APU 7 6 1 S0S:460 12 Pordenone 7 S 2 S49:411 10 Alba 7 4 B 484:448 8 Oderzo 7 4 B 468:466 8 Jadran Franco S 4 B 457:451 S Montebelluna 8 4 B 490:S18 8 Conegliano 7 B 4 4S6:461 6 Caorle 7 B 4 S02:S09 6 Marghera 7 B 4 S07:S2S 6 San Vendemiano 7 B 4 4S6:472 6 Ardita 7 2 S 4S6:472 4 Servolana 7 2 S 416:4S4 4 BP Padova 7 0 7 402:S29 0 PRIHODNJI KROG: Caorle - Pordenone, BP Padova - Conegliano, San Vendemiano - Broetto Padova Alba - Montebelluna, Ardita - Jadran Franco, Servolana - APU, Oderzo - Marghera Deželna C-liga IZIDI: Cervignano - Tarcento 60:76, San Daniele -Goriziana 78:65, Breg - Roraigrande 69:87, Bor Radenska - UBC 58:48, Latisana - Fagagna 68:64, Falconstar - Ronchi 90:73, Codroipo -Venezia Giulia 72:63 Roraigrande 9 7 2 797:691 14 Tarcento 10 7 B 76S:71S 14 Cervignano 9 6 B 649:6B6 12 Romans 9 6 B 724:699 12 Breg 9 e B 656:655 12 Falconstar 9 S 4 6S 1:624 10 S.Daniele 10 S S 72B:727 10 Venezia Giulia 9 4 S 6B2:629 8 Fagagna 9 4 S S91:S94 8 Codroipo 10 4 6 744:749 8 UBC 10 4 6 661:672 8 Goriziana 9 4 S 670:696 8 Bor Radenska 1G 4 e 64S:6Se S Ronchi 9 2 7 640:706 4 Latisana 9 2 7 614:686 4 PRIHODNJI KROG: Cervignano - San Daniele, Romans - Falconstar, Breg - Latisana, Tarcento - Goriziana, Venezia Giulia - Codroipo, UBC -Roraigrande, Ronchi - Bor Radenska D-liga IZIDI: CBU - Santos 42:68, Kontovel - Don Bosco 84:SB, Fogliano - Grado 6S:7S, Colors - San Vito S8:71, Basket 4 - Perteole 7B:64 Grado 6 6 0 424:BB0 12 San Vito 7 6 1 S02:40S 12 Monfalcone 6 S 1 4SS:B64 10 Fogliano 7 S 2 491:4S9 10 Perteole 6 B B 416:B90 6 Basket TS 6 B B B84:40S 6 Kontovel 7 B 4 444:433 6 Santos 6 2 4 B41:B48 4 CBU 6 1 S 299:44B 2 Colors 7 1 6 448:481 2 Don Bosco 6 0 6 B11:4S7 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Fogliano, Grado - Colors, CBU - Basket TS, Perteole - San Vito, Santos - Monfalcone @567i Top scorer: Ban (J) 27, Šušteršič (K) 19, Kos (Br) in Meden (B) 18, M. Grimaldi (Br) 16. Državna divizija C: Ban 130, D. Batich 84, De Petris 56, Slavec in Malalan 49, Franco 47, Marusič 23, Bernetič 13, M. Batich 3. Deželna C-liga: Meden (B) 176, M. Grimaldi (Br) 152, Cigliani (Br) 110, Robba (Br) 93, Bole (B) 85, A. Grimaldi (Br) 82, Kos (Br) 76, Contento (B) 72, Madonia (B) 68, Cre-vatin (B) 65, Favretto (B) 55, Ferfo-glia (Br) in Schillani (Br) 46, Devčič (B) 45, Gallocchio (B) 28, Semec (Br) 24. Deželna D-liga: Šušteršič 117, Paoletic 72, D. Zaccaria 54, Škerl 50, Hrovatin 48, Starc 44, Gantar 22. TOP Prosti meti: Šušteršič (K), Se-mec (Br) in Ban (J) 4:4, Favretto (B) 14:16 (87 %), Bor 21:26 (80 %); 2 točki: Malalan (J) 6:7 (85 %), Kos (Br) 5:6 (83 %); 3 točke: Devčič (B) 2:3 (66 %), D. Barich (J) 4:7 (57 %). FLOP Prosti meti: M. Batich (J) in Sternad (Br) 0:2; 2 točki: Favretto (B) 1:7 (14 %), Fumarola (B) 1:6 (16 %), Cigliani (Br) in A. Grimaldi (Br) 1:5 (20 %), Paoletic (K) 2:9 (22 %); Bor 14:40 (35 %); 3 točke: Fumarola (B) 0:3, Meden (B) in Kos (Br) 1:6 (16 %). ODBOJKA Torek, 27. novembra 2012 13 SEDEM ZAPORED Odbojkarice Zaleta D so v soboto nerodno izgubile proti zelo mladim Trži-čankam, ki so bile pred tem še brez točk. Fincantieri je bil tudi edina ekipa, ki so jo Maverjeve varovanke premagale v prvem delu. Uspeh bi bil v soboto zelo dobrodošel, saj bi zmaga po seriji porazov (zdaj jih je že sedem zapored) nedvomno pripomogla k boljšemu vzdušju. Poleg tega pa so zaletovke že drugič zapored izgubile po tie-breaku proti mlajšim nasprotnicam, ki so bile v odločilnih trenutkih očitno bolj samozavestne od njih. KDO BO PREBIL LED? V drugi fazi letošnje moške C-ligi sta Sloga Tabor in Soča/Val ZBDS še brez točk na dnu svoje skupine. Slogaši so sicer v predtekmovanju že zmagali, varovanci trenerja Kuštrina pa še ne. Ta teden pa bo na vrsti prav derbi med našima trenutno najslabše uvrščenima ekipama. Favorita je zelo težko napovedati. Slogaši imajo mlajšo ekipo, ki pa zna igrati tudi učinkovito, Soča/Val pa je pokazala na zadnjih tekmah napredek, a še ni ujela pravega ritma. Sicer sta se ji prav prejšnji teden pridružila dolgoletna stebra Marko in Ivan Černic. moška b2-liga - Sloga Tabor Televita v Guminu gladko premagala mladince selekcije FJK Zbranost ni upadla val soča imsa Imajo enakovredne nasprotnike Val/Soča Imsa je v soboto doživel prvi poraz v drugi fazi, potem ko je bil proti Vivilu že na pragu gladke zmage. Trener združene ekipe Vala in Soče Robert Makuc je bil po srečanju kljub neugodnemu zaključku dokaj zadovoljen: »Končno smo odigrali tekmo na primernem nivoju. Dva seta smo igrali res zelo dobro, izkazali smo se v vseh elementih, še posebno v bloku, všeč pa mi je bilo tudi to, da smo delovali kot skupina. Nasprotnikom smo vsilili svoj ritem igre in jim nismo dovolili, da se razigrajo. Naša napaka je bila v tem, da smo v tretjem nizu popustili in tako omogočili Vivilu, da se opogumi in maksimalno izkoristi svoje tri najboljše napadalce. Poleg korektorja sta to še en krilni tolkač in en bloker.« Makuc je torej na tekmi proti Vivilu kljub porazu zaznal precej pozitivnih znakov, po drugi strani pa je že pred srečanjem dobro vedel, da je v tem prvenstvu nekaj ekip, ki so na ravni Vala. »Ob Vivilu in Fincantieriju je nevarna tudi Casarsa, ki se je v primerjavi s prvim delom okrepila. Ni namreč slučaj, da je Vi-vilu pred kratkim odtrgala točko. Zato moramo biti pozorni tudi nanjo,« je zaključil trener združene ekipe Val/Soča Imsa. (T.G.) V vlogi podajalca se je tokrat preizkusil Vanja Veljak, Gregor Jerončič in Filip Hlede pa tokrat sploh nista stopila na igrišče kroma Volley Ball Gemona - Sloga Tabor Televita 0:3 (21:25, 18:25, 12:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 7, Ambrož Peterlin 10, Sirch 6, Slavec 7, Stopar 13, Veljak 5, Privileggi (libero), Hlede, Jerončič, Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita se je z gostovanja vrnila z novimi tremi točkami. Zmaga je bila seveda pričakovana, saj mlada deželna selekcija naši ekipi ni dorasla. Igralci Volley Balla Gemona so sicer zelo perspektivni, dokaj visoki, nadvse požrtvovalni, a zelo mladi, kar pomeni, da so brez vsakršnih izkušenj na višji ravni. Še zanimivost: dober del igralcev Gemo-ne je pred leti treniral Ambrož Peterlin, ko je bil na študiju v Guminu, tako da je šlo skoraj za tekmo med učiteljem in učenci, kjer je seveda prevladal učitelj. Glavni nasprotnik Sloge Tabor Te-levita je bila pravzaprav nevarnost, da bi našim igralcem upadla zbranost in bi se tako prilagodili igri domačinov, a se na srečo to ni zgodilo, kar je tudi dokaz zre- Moška B2-liga IZIDI: Loreggia - Casalserugo 3:1, FerroAlluminio - Montebelluna 0:3, Cordenons - Trentino 3:1, Valsugana - Castelfranco 3:0, Treviso - Trebaseleghe 1:3, Argentario - Prata 0:3, Gemona - Sloga Tabor Televita 0:3 Trebaseleghe 7 7 0 21:3 21 Prata 7 6 1 1S:3 1S Sloga Tabor 7 5 2 18:8 16 Montebelluna 7 S 2 17:6 1S Cordenons 7 S 2 1S:10 14 Trentino 7 4 3 1S:12 12 Argentario 7 4 3 13:12 11 Castelfranco 7 4 3 13:13 11 Valsugana 7 3 4 12:12 10 Casalserugo 7 2 S 10:1S 7 Treviso 7 2 S 9:16 6 Loreggia 7 1 6 6:19 4 Gemona 7 1 6 3:1S 3 Ferroalluminio 7 0 7 0:21 0 PRIHODNJI KROG Loreggia - FerroAlluminio, Montebelluna - Cordenons, Trentino - Valsugana, Castelfranco - Gemona, Prata - Trebaseleghe, Sloga Tabor Televita - Treviso, Casalserugo - Argentario losti naše ekipe. Trener Battisti se je odločil, da pošlje na igrišče nekoliko spremenjeno postavo: Gregor Jerončič in Filip Hlede sta ostala na klopi, igrali so pa vsi ostali, tako da je trenerju jasno, koliko lahko na vsakega računa tudi v bodočih tekmah. Prvi set je bil najprej precej izenačen, Sloga Tabor Televita je zaigrala nekoliko lagodneje do dvajsete točke, nakar so se igralci dokončno zbrali in do konca brez težav uveljavljali svojo igro. Trener Sloge Tabor Televita Lucio Bat-tisti: »Nasprotnik je bil seveda slabši od nas, gre pa za mlade in perspektivne igralce, za nekatere od njih v deželnih odbojkarskih krogih računajo, da se bodo čez nekaj let lahko uveljavili tudi na višji ravni, če bodo seveda še naprej tako redno in zavzeto delali kot doslej. V Humin smo mi prišli po tri točke, svojo nalogo smo torej v celoti opravili, ohranjamo tretje mesto na lestvici in se že pripravljamo na nedeljsko domačo tekmo proti Trevisu!« (INKA) 1 OP SCORERJI 6 Moški: Terpin (Ol) 21, Lavrenčič (V/S) 20, Komjanc (Ol) 16, Stopar (ST-B2) in Zoff (S/V) 13. Ženske: Babudri (Zc) 25, Rudez (Zd) 17, Škerl (Zd) 14. Moška B2-liga: Stopar 115, A. Peterlin 98, Cettolo 62, Jerončič 44, Sirch 37, Slavec 19, Veljak 9, Hlede 8, M. Peterlin 3, Privileggi 1. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 187, Lavrenčič (V/S) 138, Terpin (Ol) 137, Masi (V/S) 90, Romano (ST) in Fa-ganel (V/S) 76, Vogrič (Ol) 73, Pav-lovič (Ol) 69, Vizin (Ol) 64. Ženska C-liga: Babudri 133, Bu-kavec 65, Štoka 63, Gridelli 52, Bal-zano 49, A. Grgič 23. Ženska D-liga: Cernic (Go) 116, Rudez (Z) 101, Bressan (Go) 83, Kneipp (Z) 59, Mania (Go) 52, Klobas (Z) 50, Zavadlal (Z) 43, Cassanelli (Z) 39, Princi (Go) 32. TOČK ZA POL EKIPE Absolutna top scorerka zadnjega kroga je bila tolkačica Zaleta C Tanja Babudri, ki je igrala bodisi na krilu kot v vlogi korektorja. Na sobotni tekmi je zbrala kar 25 točk, v letošnjem prvenstvu pa že 113. Zanimivo je, da je sama v soboto dosegla kar 44% točk svoje ekipe, saj so jih njene soigralke skupaj zbrale samo 32. Tanja je bila tokrat tudi uspešnejša od običajnih moških "top scorerjev'; poleg zaletovke pa sta le še Lavrenčič (Val/Soča Imsa) in Terpin (Olympia) dosegla oziroma presegla mejo dvajsetih točk. Prvi jih je v petih setih zbral 20, drugi pa 21. Moška C-liga SKUPINA C VBU - Olympia 1:3, Sloga Tabor - Fincantieri 0:3, Buia - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 Fincanteri 4 4 0 12:1 12 Buia 4 3 1 10:4 9 Olympia 4 3 1 10:5 9 VBU 4 2 2 7:6 6 Soča Val ZBDS 4 0 4 1:12 0 Sloga Tabor 4 0 4 0:12 0 PRIHODNJI KROG Fincantieri - Olympia, Soča Val ZBDS - Sloga Tabor, Buia - VBU Moška C-liga SKUPINA D: Val Soča Imsa - Vivil 2:3, Volley club -Mortegliano 3:0, Casarsa - Club Regione 3:0 Vivil 4 4 0 12:4 10 Val Soča Imsa 4 3 1 11:3 10 Casarsa 4 3 1 11:3 10 Volley club 4 2 2 6:6 6 Mortegliano 4 0 4 0:12 0 Club Regione 4 0 4 0:12 0 PRIHODNJI KROG Vivil - Volley club, Mortegliano - Club regione, Val Soča Imsa -Casarsa ŽENSKA C-LIGA skupina B: Tarcento - S. Andrea 0:3, Fincantieri - Zalet C 3:1, Azzano Decimo - Majanese 0:3, Pordenone - Est Volley 3:0 Pordenone S S 0 24:1 24 Fincantieri S 6 2 20:9 1S Est Volley S 6 2 1S:10 17 S.Andrea S S 3 1S:11 16 Majanese S 4 4 12:1S 11 Zalet C 8 2 6 10:19 6 Azzano D. S 1 7 S:21 3 Tarcento S 0 S 3:24 1 PRIHODNJI KROG:Zalet C - Tarcento, Majanese - Fincantieri, Est Volley - Azzano Decimo, S. Andrea - Pordenone ŽENSKA D-LIGA skupina A: Fincantieri - Zalet D 3:2, Govolley - Coselli 3:0, Ronchi - Staranzano 0:3, Rigutti - Altura 0:3 Altura SS 0 24:1 24 Staranzano S7 1 22:4 21 Govolley 86 2 18:10 18 Rigutti S4 4 12:14 11 Ronchi S2 6 11:19 S Coselli S3 S 10:19 7 Zalet D 81 7 10:22 5 Fincantieri S1 7 S:23 2 PRIHODNJI KROG: Govolley - Fincantieri, Staranzano - Coselli, Altura - ACLI Ronchi, Zalet D - Rigutti pokrajinska prvenstva - Na Tržaškem in Goriškem Na startu tudi ekipe v 2. ženski diviziji V prvenstvu under 16 znani že vsi finalisti 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem je Zalet rumene že drugič zaključil svojo tekmo šele po petih setih, tokrat pa se je veselil zmage. S 3:2 (20:25, 20:25, 25:12, 25:20, 15:3) je bil boljši od novinca S. Andrea, ki se je izkazal v obrambi. V prvih dveh nizih so bile Smotlakove varovanke v polju premalo natančne, v končnici pa preveč grešile. Od tretjega seta dalje so poostrile servis, njihova igra pa je bila bolj urejena, k čemur je prispeval tudi vstop na igrišče Sare Radislovich, ki je zelo dobro opravila svojo nalogo. Na Goriškem so tokrat izgubile bodisi valovke bodisi sočanke. Val je na gostovanju pri prvouvrščeni ekipi Moraro/Capriva izgubil 1:3 (8:25, 25:18, 16:25, 26:28). Po slabem prvem setu so valovke reagirale in favorizi-ranim nasprotnicam odtrgale set, z nekoliko več sreče pa bi lahko celo osvojile točko. Igrale so dobro in borbeno, tako da so domačinkam do konca grenile pot do zmage. Sočo Pizzeria Frnažar pa je tokrat 3:0 (25:23, 25:12, 25:18) premagala četrtouvrščena Mossa. Vrstni red TS: S. Sergio, Poggi 6, Triestina Volley 5, Zalet rumene, Cus, Zalet Alta Informatica 3, Eu-rovolleyschool, S. Andrea 2, Ricreatori, Zalet Kmečka banka, Killjoy in Libertas 0. Vrstni red GO: Moraro/Capriva, Azzurra 18, Turriaco 12, Mossa 10, Tor-riana, Val 8, Lucinico 6, Pieris, Grado 3, Soča Pizzeria Frnažar 1, Fincantieri 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem se je začelo prvenstvo 2. divizije, v katerem nastopa Zalet s tremi ekipami (eno U18 in dvema U16). Zalet plave so v prvem krogu v gosteh izgubile 0:3 (16:25, 18:25, 19:25) proti Virtusu. Zale-tovkam se je poznalo, da je bila to zanje prva težja tekma, največ preglavic pa jim je povzročal sprejem servisa, to pa je v vseh treh nizih močno pogojevalo njihovo igro. Kot je povedal trener Petejan, pa lahko mlade odbojkarice v tem prvenstvu naberejo veliko izkušenj, medtem ko so se v kategoriji U16 doslej pomerile s preslabimi nasprotniki. V skupini B pa je bil na sporedu derbi med „starejšimi" oranžnimi zale-tovkami in Zaletom Barich. Slavile so prve s 3:0 (25:21, 25:17, 25:16), mlajše zaletovke pa so se jim v prvih dveh nizih zelo dobro upirale, čeprav se je poznalo, da so manj izkušene. V končnicah je uspešno servi-rala Breda Ban (skupno 9 točk na servisu). Martina Milič je zelo dobro blokirala, top scorerka srečanja pa je bila z 18 točkami Giulia Rauber, ki je bila učinkovita tako iz prve kot iz druge linije. UNDER18 ŽENSKE V prvenstvu mladink so Zaletove ekipe odigrale kar pet tekem, slavile pa le enkrat. Tretjeuvrščeni Zalet Barich je v sredo izgubil 3:1 (25:22, 25:17, 13:25, 25:21) proti S. Sergiu, v nedeljo pa je 2:3 (26:24, 15:25, 23:25, 25:17, 12:15) klonil še proti Eurovolleyschoo-lu, ki je zdaj na prvem mestu. Kot je povedal trener zaletovk Maver, so njegove varovanke proti S. Sergiu igrale zmedeno in premalo odločno, svoje je prispeval še slab sodnik, ki je v zadnjem setu celo poslal publiko iz telovadnice. V drugi tekmi je prišlo do pozitivne reakcije, izkazali sta se zlasti Nika Klobas in Nada De Walderstein. Zalet Zadružna kraška banka je najprej vse tri točke prepustil Eurovolleyschoolu, ki je našo ekipo premagal 3:1 (25:23, 17:25, 25:21, 25:15). Dva seta so zaletovke igrale zelo dobro, v napadu je bila zelo prodorna Scharon Costantini, v nadaljevanju pa so naše odbojkarice igrale preveč nihajoče, da bi lahko presenetile starejše nasprotnice. Proti S. Sergiu pa je Zalet ZKB, ki je zdaj na šestem mestu, prišel do svoje druge letošnje zmage, ki pa bi lahko bila bolj gladka, če bi igral bolj konstantno. Končni rezultat je bil 3:2 (25:19, 25:20, 23:25, 24:26, 15:8), zaletovke pa bi lahko osvojile tako tretji kot četrti set. Top scorerka srečanja je bila Lara Kraljič z 19 točkami, domačinke pa so bile še posebno uspešne na servisu, s katerim so dosegle kar 31 točk, medtem ko so bile manj učinkovite na mreži, a je treba priznati, da je S. Sergio igral zelo požrtvovalno v obrambi. Okrnjeni Zalet oranžne je tokrat gostoval pri Virtusu in izgubil s 3:0 (25:8, 25:16, 25:21), tako da ostaja na zadnjem mestu in je še vedno brez točk. na servisu se je izkazala Marija Pertot, Caterina Simeoni pa je natančno sprejemala. Vrstni red: Virtus, Eurovolleyschool 12, Zalet Barich, S. Sergio, 11, Coselli 10, Zalet ZKB 6, Oma 5, Olympia in Ricreatori 4, Zalet oranžne 0. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem se počasi zaključuje kvalifikacijska faza, tako da je že znana sestava skupin v drugi fazi. Med najboljše so se uvrstili Zalet Barich, Cosel-li, Zalet plave, Virtus, Oma, Olympia in Eurovol-leyschool. V tolažilni skupini bodo igrali Brunner, Killjoy, Azzurra, Zalet zelene, Altura in Zalet Kinemax. Kar zadeva zadnji krog, je Zalet Barich slavil novo glad- ko zmago. Tokrat je bil njegova žrtev zadnjeuvrščeni Killjoy, končni rezultat pa je bil 3:0 (25:18, 25:16, 25:13). V skupini B so zelene zaletovke najprej izgubile 1:3 (25:23, 18:25, 12:25, 11:25) proti drugouvrščenemu Vir-tusu, nato pa so morale po zelo slabi igri v domačem derbiju proti prvouvrščenemu Zaletu plave priznati premoč varovank Rajka Petejana, ki so zmagale 3:0 (25:15, 25:10, 25:6). Zalet Kinemax v skupini C tudi po 6. krogu ostaja brez osvojenega seta. Proti Omi je izgubil 3:0 (25:9, 25:6, 25:22). Domačinke so zaletov-ke v prvih dveh nizih poservirale, v tretjem pa se je zgodilo obratno in naše odbojkarice so celo povedle 15:5. Nato je Oma reagirala in v izenačeni končnici tudi prevladala. Dobro je servirala Michelle Legiša. Na Goriškem je osmouvrščena Olympia gladko izgubila proti drugouvrščenemu Gradu 3:0 (25:14, 25:6, 25:4). Goričanke so imele največ težav v sprejemu, nasprotnice pa so bile vsekakor fizično močnejše in tehnično boljše. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem je bil v skupini A že v prvem krogu na Opčinah na vrsti derbi med Slogo Barich in Bregom. Brežanke so zmagale 3:2 (22:25, 13:25, 25:17, 25:17, 15:13), razen v drugem setu pa so igrale zelo dobro in borbeno. V skupini B je Kontovel gostil Eurovolleysc-hool in ga premagal 3:0 (25:9, 25:17, 25:4). Naše od-bojkarice so bile tehnično boljše od nasprotnic, a so preveč grešile. Prvič pa so igrale s podajačem v coni 2, nov sistem igre pa se je dobro obnesel. Na Goriškem je Soča Terranova prebila led in premagala Villesse 3:1 (25:18, 23:25, 25:14, 25:14). 14 Torek, 27. novembra 2012 KOŠARKA PRVE TOČKE VESNE V GOSTEH, ZARJA (ŠE) BREZ TISOČE TOČKE Poln izkupiček (12 točk) so prvič letos odnesle ekipe, ki igrajo v promocijski in 1. amaterski ligi. V ospredju je bil lep uspeh Vesne. Ekipa kriškega društva je v sredo v zaostali tekmi proti Tricesimu prišla do letošnje prve točke v gosteh, katero so kronali tudi s prvim golom na tujem. V nedeljo so znova v gosteh kar s 4:0 premagali ekipo Trieste Calcio. Z enakim rezultatom so sicer Križani že v sezoni 2010/11 v Gorici premagali Pro Gorizio (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Do prvega uspeha v gosteh je prišel tudi Primorec. Drugi gol za trebensko enajsterico je dal napadalec Lanza in to je bil njegov 40. zadetek v 7 sezonah pri Primorcu vedno v 1. AL. V nedeljo so prišli do prvega prvenstvenega gola v raznih ekipah naših društev naslednji nogometaši: Pastrello (Kras), Zorzut (Juventina), Spinelli in Carrese (Vesna), Donda (Sovodnje). Vsi so namreč novinci. S porazom se je končala nedeljska 900. prvenstvena tekma Zarje (30 v promocijski, 150 v 1. AL, 608 v 2. AL, 112 v 3. AL), tako da ji ni uspelo do 1000. točke, doslej jih je bazovska enajsterica zbrala 997. / ODLOČILNA GOLA V SODNIKOVEM PODALJŠKU Zmagi Juventine in Sovodenj sta tokrat veliko bolj sladki kot ponavadi. Obe moštvi sta namreč vse tri točke osvojili šele po golu v sodnikovem podaljšku. V Štandrežu je bil za domače rdeče-bele proti Terzu odločilen Mario Pantuso, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel v 92. minuti. Medtem ko je zmagoviti gol Sovodenj proti Beglianu padel še kasneje. Donda ga je dosegel šele v 97. minuti. V sodnikovem dodatku je v nedeljo padel še en gol. V Repnu je mrežo Trissina Valdagna zatresel Pastrello. Gol pa je bil povsem nepomemben, saj je sodnik hitro zatem piskal konec srečanja. D-LIGA - V prvem delu vodili, nato preobrat Poraz, ki že pošteno skrbi Krasovo vodstvo PROMOCIJSKA in 1. AMATERSKA LIGA Poker »domače« Vesne Poškodba v Štandrežu Vratar Krasa Luca Budicin kroma Solidna predstava in zasluženo vodstvo v prvem polčasu. Katastrofa pa v drugem. Poraz proti združeni ekipi Trissino Valdagno (Trissino je v lanski sezoni napredoval iz elitne lige, v kateri je igral tudi Valdagno) je bil na koncu povsem zaslužen. Gostje so bili boljši. Položaj na lestvici postaja vse bolj kočljiv. Rdeče-beli, ki so v nedeljo igrali z novimi plavo-rde-čimi dresi, zaostajajo za petnajstouvršče-nim Tamaiem že za deset točk. Če bi se sezona končala v nedeljo, bi neposredno izpadli v elitno ligo. Po odličnem prvem polčasu (mogoče najboljši v letošnji sezoni), ko so Rističevi fantje vodili z golom Pizzinija (po lepi podaji Saina), so gostitelji v drugem delu popustili na celotni črti. Pred izenačenjem so gostje zgrešili vsaj štiri izjemne priložnosti. Dvakrat je lepo ubranil Budicin. Nato je dva gola dosegel argentinski napadalec Martin Trincheri, zadnjega pa Asiamah. Kras je drugi gol dosegel šele v sodnikovem dodatku, ko je že bilo prepozno. V taboru re-penskega kluba so bili po porazu razočarani. »Žal sta v drugem polčasu odpovedali obramba in zvezna linija. Očitno potrebujemo nekaj okrepitev,« je komentiral predsednik Krasa Goran Kocman. (jng) 2 ekipi direktno izpadeta iz D-lige (19. in 20. na lestvici). V play-ou-tu bodo igrale 15., 16., 17. in 18. na lestvici. Če bo razlika med 15. in 18. na lestvici več kot 8 točk, bo 18-uvrščena ekipa neposredno izpadla v nižjo ligo. Podobno velja za 17-uvrščeno ekipo, če bo slednja za 16. na lestvici zaostajala za več kot 8 točk. 2. IN 3. AL - Breg po enajsti zmagi Utrdili vodstvo Raztresena Zarja - Gaja in Mladost nista blesteli Dolinski Breg je v 2. AL še enajstič letos zmagal in utrdil prvo mesto na lestvici. Varovanci trenerja Lorenza Cernute so v gosteh premagali nič manj kot drugouvrščeni Fogliano Turriaco. »Igrali smo na slabem igrišču. Kljub temu smo vodili z 2:0 in domačini so zmanjšali zaostanek šele v zadnjih minutah. Fogliano Turriaco je solidna ekipa, pri našem drugem golu je bil mogoče Cigliani v nedovoljenem položaju. Akcija pa je bila tako hitra, da je sodnik lahko to tudi spregledal. Škoda le, da smo ostali z igralcem manj, saj je bil Daris po nepotrebnem izključen,« je komentiral spremljevalec Brega Marko Bandi. Brez točk je znova ostala bazovska Zarja, ki ne uspe ustvariti daljše pozitivne serije. Rdeči so »padli« na gostovanju pri združeni ekipi SantAndrea San Vito. »Ko ni prave mentalitete, moštvo pač ne more biti uspešno,« je bil oster športni vodja Zarje Robert Kalc, ki je še dodal: »Po pol ure bi lahko vodili s 4:0, saj je Bernobi zgrešil stoodstotni gol, vsaj trikrat pa je bil nenatančen Colasuonno. V drugem polčasu so domačini igrali celo z možem manj. Mi pa smo storili napako in v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili domačega napadalca. Gostitelji so tako povedli z enajstmetrovke. Tudi drugič so zadeli po najstrožji kazni, ki smo jo mi nato zgrešili v sodnikovem dodatku s Kočičem.« Zarja ostaja tako na spodnjem delu lestvice, skupaj s Primorjem, ki je v soboto nerodno izgubil proti Opicini. V 3. amaterski ligi tokrat ni prepričala gropajsko-padriška Gaja, ki je v Fiu-micellu iztrgala neodločen izid. »To tekmo bi lahko izgubili in tudi zmagali, saj smo v uvodnem delu imeli vsaj tri izjemne priložnosti za gol. Proti koncu srečanja pa se moramo zahvaliti Potleci, ki je žogo odbil na golovi črti. Vsekakor se je še kako poznala odsotnost Sbrocchija in Can-dottija,« je ocenil spremljevalec Gaje Walter Milkovič, ki je tudi napovedal prihod okrepitev: »Prihodnji teden bomo najeli še kakega igralca.« Mladost je na domačem igrišču izgubila proti skromni Chiarboli. »Igrali smo slabo in fantje so žal demoralizirani. Še dobro, da je naš vratar ubranil najstrožjo kazen, drugače bi bil poraz še hujši. Že v nedeljo moramo reagirati,« so želje spremljevalca Ezia Bressana. ZADNJI KROG V OČEH ... Elia Roncellija »Triestina bo napredovala« Tržaški trener Elio Roncelli, oče umetnostne ko-talkarice Francesce, trenira vratarje pri furlanski ekipi Cjarlins Muzane, ki je v nedeljskem krogu gostovala pri Triestini. Roncelli sodeluje s slovenskim trenerjem in koordinatorjem mladinskih ekip Krasa Brankom Zupanom pri projektu »Zakleni vrata«, ki bo od 12. do 16. decembra v Izoli. »Igrati na tržaškem Roccu ni lahko, saj je igrišče veliko, Triestina pa je fizično zelo dobro pripravljena. Trenirajo namreč petkrat tedensko. Po izenačenem prvem delu smo v drugem polčasu popustili. Pri Triestini, ki je glavni favorit za napredovanje, je odlično igral Monti in tudi Vianello v obrambi.« Konkurent za 1. mesto je tržiški Ufm. »Triestina pa je vseeno boljša in mislim, da bo na koncu napredovala, čeprav je trener ekipe Ufm Zoratti eden najboljših tu pri nas.« Kaj pa Kras v D-ligi? »Upam, da se bo rešil. Potrebujejo pa okrepitve, drugače jim bo zelo trda predla. Pogrešam več izkušenih igralcev za to zelo zahtevno ligo. Tudi fizično mogoče niso najboljše pripravljeni.« Razočaranje in presenečenje ... »Vesna ima zelo dobro ekipo, tako da bi lahko imela še nekaj več točk na lestvici. Razočarala sta me Zarja in Pri-morje.« Moštva naših društev v promocijski in 1. amaterski ligi so v nedeljo igrala s polno paro. Vesna in Juventina sta se približali zgornjemu delu lestvice. Sovodenjci so potrdili položaj na vrhu, medtem ko se je Primorec še nekoliko oddaljil od dna. Pri Juventini pa je bila zmaga precej grenka, saj se je hudo poškodoval Stefano Secli (koleno), ki je moral z rešilcem v bolnišnico. »Zanj je sezona končana. Želimo mu čimprejšnje okrevanje. Res škoda, saj je bil Stefano v zadnjih krogih v odlični formi,« je povedal predsednik štandreškega kluba Marco Kerpan, ki je še dodal: »Proti Terzu smo si zaslužili zmago, čeprav smo jo dosegli šele v sodnikovem dodatku. Pred tem smo zgrešili celo vrsto priložnosti za gol. V zadnjih krogih igramo dobro, tako da smo s fanti zadovoljni.« Še bolj so zadovoljni pri kriški Vesni, ki je v nedeljskem drugem polčasu proti Trieste Calciu (nekdanji igralec Vesne Martin Cheber je igral celo tekmo) igrala kar z devetimi slovenskimi nogometaši. »Na to smo posebej ponosni, saj smo v zadnjih letih posvetili domačim igralcem veliko pozornosti. Vsekakor so vsi igrali dobro in dokazali smo, da smo v dobri formi. Nadigrali smo Trieste Calcio. Škoda le, da je sodnik izključil Spi-nellija, ki igra v zadnjih krogih odlično,« je ocenil športni vodja Paolo Soavi. Sovodenjci so odpor solidnega Beglia-na strli šele v zadnji minuti dolgega sodnikovega dodatka. »V drugem polčasu smo igrali bolje kot v prvem in smo nasprotnika večkrat spravili v težave. Begliano je bil nevaren v prvem delu. V nedeljo nas čaka še ena težka tekma. Igrali bomo v gosteh proti Ronkam, ki imajo točki manj na lestvici,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Z drugo zaporedno zmago je trebenski Primorec nekoliko popravil položaj na lestvici, ki še vedno ostaja precej kritičen. V Pri-morčevem taboru pa so optimisti: »Esperio smo premagali zasluženo. Lahko bi povedli že v uvodnih minutah, ko smo zgrešili enajstmetrovko z Menichinijem. Nato smo vseskozi držali vajeti igre v svojih rokah. V zadnjih krogih igramo vse boljše. Tudi morala je spet višku,« je povedal predsednik Darko Kralj. ©Za Vesno kar devet slovenskih igralcev Pri kriški Vesni je v nedeljskem drugem polčasu na tekmi proti Trieste Calciu igralo kar devet slovenskih nogometašev. Iz Slovenije prihaja le Dejan Avdic, medtem ko so vsi ostali (Edvin Carli, Goran in Albert Kerpan, Alex Rosso-ne, Minej Purič, Matteo Pipan, Samuel Furlan in Jar Martini) iz tržaške pokrajine oziroma »produkt« domače nogometne šole. 1. amaterska liga Azzurra - Mariano 1:2, Domio - Costalunga 1:1, Esperia Anthares - Primorec 0:2, Isontina - San Giovanni 0:2, Pieris - Gradese B1, Pro Gorizia -Ronchi 0:0, Sistiana Duino Aurisina - Muglia 1:1, Sovodnje - Begliano 1:0 San Giovanni 12 l 2 B 2l:1S 2B Sovodnje 12 e S 1 14:8 23 Ronchi 12 S 6 1 1B:l 21 Isontina 12 6 2 4 1l:1B 20 Muglia 12 S S 2 1S:1S 20 Pro Gorizia 12 S B 4 1l:1B 18 Costalunga 12 S B 4 11:10 18 Pieris 12 4 S B 14:10 1l Gradese 12 4 4 4 26:18 16 Domio 12 4 4 4 11:1 S 16 Mariano 12 4 4 4 18:1l 16 Azzurra 12 B B 6 1B:22 12 Begliano 12 2 S S 16:18 11 Primorec 12 2 4 e 11:21 10 Esperia 12 2 B l 10:22 9 Sistiana D. 12 0 6 6 l:22 6 PRIHODNJI KROG (2.12.) Begliano - Azzurra, Costalunga - Esperia Anthares, Gradese - Pro Gorizia, Mariano - Domio, Muglia - Pieris, Primorec - Isontina, Ronchi - Sovodnje, San Giovanni - Sistiana Duino Aurisina Promocijska liga Trieste Calcio - Vesna 0:4, Tricesimo - Reanese 1:1, Romans Medea - Pro Fagagna 1:2, Zaule -Rabuiese 2:1, Ponziana - Valnatisone 0:2, Muggia - Isonzo 2:1, Juventina - Terzo 2:1, Caporiacco - OLB 0:4 Muggia 12 11 0 1 B2:8 BB Tricesimo 12 8 4 0 2B:4 28 Pro Fagagna 12 9 1 2 20:11 28 OLB 12 8 1 B 28:8 2S Terzo 12 6 B B 1B:8 21 Juventina 12 e 2 4 18:13 20 Zaule Rabuiese 12 S B 4 19:14 18 Vesna 12 S 3 4 13:13 1S Caporiacco 12 S 2 S 22:22 1l Valnatisone 12 4 2 6 1B:1l 14 Trieste Calcio 12 4 2 6 10:24 14 Romans Medea 12 B 2 l 10:18 11 Reanese 12 B 1 8 18:21 10 Isonzo 12 2 4 6 8:1l 10 Ponziana 12 1 0 11 S:BS B Buttrio 12 0 2 10 l:26 2 PRIHODNJI KROG (2. 12.) Buttrio - Ponziana, Isonzo - Caporiacco, Ol3 - Tricesimo, Pro Fagagna - Trieste Calcio, Reanese - Pro Romans, Medea Terzo - Muggia, Valnatisone - Juventina, Vesna - Zaule Rabuiese D-liga Real Vicenza - Giorgione 1:1, Clodiense - San Paolo 1:0, Belluno - Union Quinto 1:0, Cerea - Tolle 1:1, Este - SandonaJesolo 1:4, Kras Repen - Trissino 2:3, Montebelluna - Legnago 2:2, Sacilese - Pordenone 1:1, Sanvitese - Tamai 0:1, Virtus - Sambonifaciese 2:0 Virtus Vecomp 1S 10 2 B B1:1B B2 Pordenone 1S 9 B B 24:1S B0 Delta Porto Tolle 1S 8 S 2 26:1B 29 Real Vicenza 1S 8 S 2 B0:20 28 Sambonifaciese 1S 9 1 S 21:14 28 Trissino 1S l S B 26:20 26 Clodiense 1S 8 2 S 16:18 26 SanDonaJesolo 1S l B S 2l:22 24 San Paolo 1S 6 B 6 20:20 21 Legnago 1S S S S 26:20 20 Este 1S S S S 2S:20 20 Sacilese 1S S S S 19:1l 20 Giorgione 1S 6 2 l 11:19 20 Belluno 1S 6 2 l 19:24 20 Tamai 1S 4 6 S 22:20 18 Montebelluna 1S S B l 21:2l 18 Cerea 1S 4 4 l 14:22 16 Sanvitese 1S 1 S 9 11:2S 8 Kras Repen 1S 2 2 11 10:30 S Union Quinto 1S 0 2 1B 9:BB 2 PRIHODNJI KROG (2. 12.) Trissino - Clodiense, Tolle - Montebelluna, Giorgione - Sanvitese, Legnago -Sacilese, Pordenone - Kras Repen, San Paolo - Este, Sambonifaciese - Real Vicenza, SandonaJesolo -Virtus, Tamai - Belluno, Union Quinto - Cerea Postave ekip naših društev Kras Repen - Trissino Valdagno 2:3 (1:0) Strelci: Pizzini v 15.; Trincheri v 62. in 72., Asiamah v 77. min. Kras: Budicin, Colavetta, La Pasquala, Barbetti, Micheli, Visintin, Pavan, Sain, Kneževič (od 67. Grujic), Pastrello, Pizzini. Trener: Ristic. Juventina - Terzo 2:1 (0:1) Strelca: v 66. Zorzut, 92. Pantuso Juventina: Esposito, Previti, Beltrame, Gulič (Giannotta), Sellan, Zorzut, Pantuso, Stabile, Airoldi, Trangoni (Satti), Secli (Buiatti), trener Murra. Trieste Calcio - Vesna 0:4 (0:1) Strelci: v 43. Cano 11-m; 46. Carrese, 60. Spinelli, 71. Cano Vesna: Carli, G. Kerpan, Rossone, A. Kerpan, Pin, Avdic, Dragosavljevic (Purič), Carrese (Pipan), Cano (Furlan), Spinelli, Martini, trener Zanuttig. Esperia - Primorec 0:2 (0:1) Strelca: v 30. Digregorio; 50. Lanza Primorec: Barbato, Stocca, Cappai, R. Castrillon, Licciulli, Digregorio, Menichini (M. Castrillon), F. Laghezza, Kert (G. Laghezza), Sau, Lanza (Sabadin), trener Biloslavo. Sovodnje - Begliano 1:0 (0:0) Strelec: v 97. Donda Sovodnje: J. Devetak, Tomšič, Trampus, Paravan, Visintin, Balliussi (Vinci), Vanzo, Stergulz, Maurencig (Donda), Colella (Bernardis), Flocco, trener Coceani. Fogliano Turriaco - Breg 1:2 (0:2) Strelca: v 24. M. Bertocchi, 30. Brunetti Breg: Cresi, Labella, Degrassi, Latin, Coppola, Marturano, Daris, M. Bertocchi, Brunetti (Suttura), Cigliani, Nigris (Belladonna), trener Cernuta. Izključen: v 60. Daris Sant'Andrea San Vito - Zarja 2:0 (1:0) Zarja: Rossoni, Sincovich, Franco, Bernetič, Jarc, Yatchominou, Bernobi (Ruggiero), Ghezzo (V. Križmančič), Colasuonno (Markovič), Kočič, Cermelj, trener Pocecco. Fiumicello - Gaja 0:0 Gaja: Klun, Franzo', I. Grgič (Rossone), Gargiuolo, Potleca, Missi, Bronzato, Martin (Cerkvenič), Mosetti (Vrše), Perlangeli (Markovič), Favento, trener Di Summa. Mladost - Chiarbola 0:2 (0:2) Mladost: Todon, Zorzin (Pahor), Peric, Pecorari, De Luisa, Portelli, Bressan (Cecchet), Bertoli, Cristofoli, Vizintin (Mocchiut), Bagon (Cadez), trener Soranzio. Rdeč karton: De Luisa. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 10 golov: Nigris (Breg); 9: Cigliani, Brunetti (Breg); 8: Airoldi (Juventina); 7: Kočič (Zarja); 5: Cano (Vesna), Bertoli (Mladost); 4: Pizzini (Kras), C. Bertocchi (Breg), Pellaschiar (Primorje), Ruggiero (Zarja), Perangeli (Gaja); 3: Visintin, Trampus (Sovodnje), Laghezza (Primorec), M. Bertocchi (Breg), Pauletic, Steffe (Primorje), Cermelj (Zarja), Candotti (Gaja). 3. amaterska liga Campanelle - Audax Sanrocchese 0:2, Fiumicello - Gaja 0:0, Lucinico - Poggio 1:0, Mladost - Chiarbola 0:2, Montebello Don Bosco - Villa 4:0, Sagrado - Aurisina 3:0, Strassoldo - CGS 2:1 Sagrado 10 Mont. D. Bosco 10 Audax Sanrocc. 10 Aurisina 10 Cgs 10 Gaja 10 Campanelle 10 Strassoldo 10 Lucinico 10 Mladost 10 Chiarbola 10 Poggio 10 Villa 10 Fiumicello 10 8 1 1 2B:B 2S 6 B 1 26:11 21 S S 0 10:2 20 S B 2 20:14 18 S B 2 12:10 18 4 S 1 12:13 17 4 B 4 16:14 1S 4 2 4 1l:1S 14 4 0 6 1 S:16 12 2 3 S 10:14 9 B 0 l 11:24 9 1 B 6 14:21 6 1 B 6 6:11 6 0 2 8 S:2B 2 PRIHODNJI KROG (2. 12.) Audax Sanrocchese - Montebello Don Bosco, Aurisina -Campanelle, CGS - Mladost, Chiarbola -Sagrado, Gaja - Strassoldo, Poggio - Fiumicello, Villa - Lucinico 2. amaterska liga Aquileia - Piedimonte 1:0, Turriaco - Breg 1;2, Moraro - San Canzian 1;2, Opicina - Primorje B:2, Pro Staranzano - Roianese 2:2, Romana Monfalcone - Mossa 0:0, S. Andrea S. Vito -Zarja 2:0, Torre - Villesse 1:0. Breg 12 11 0 1 41:10 33 Fogliano Turriaco 12 8 2 2 21:6 26 S.Andrea S.Vito 12 l 4 1 14:6 2S Aquiliea 12 l 2 B 2B:10 2B Piedimonte 12 6 4 2 1l:10 22 Roianese 12 S S 2 21:1S 22 San Canzian 12 6 0 6 19:20 18 Torre 12 S B 4 12:1S 18 Mossa 12 4 S B 12:1 S 1l Romana 12 4 B S 10:14 1S Zarja 12 3 3 e 19:20 12 Primorje 12 3 1 S 1S:2S 10 Villesse 12 2 B l 9:1S 9 Moraro 12 1 S 6 l:16 8 Opicina 12 2 0 10 l:B1 6 Staranzano 12 1 2 9 8:24 S PRIHODNJI KROG (2. 12.) Breg - Opicina, Mossa - SantAndrea San Vito, Piedimonte - Pro Staranzano, Primorje - Moraro, Roianese -Turriaco, S. Canzian - Romana, Villesse -Aquileia, Zarja - Torre / ŠPORT Torek, 27. novembra 2012 15 1 Patrik Kojanec Košarko vzljubil zaradi dinamike Čeprav je Patrik Kojanec (letnik 1996) doma iz Jamelj, se je odločil, da bo obiskoval licej France Prešeren v Trstu. »Izbral sem to šolo, ker nima latinščine in najbolj ustreza mojim zahtevam,« je povedal. Izbral je smer uporabnih znanosti, obiskuje 3. razred. Najraje ima znanstvene predmete in telovadbo. Ne rad se uči, ampak pravi, da mora, ker je treba. V šolo rad hodi zaradi prijateljev. Ne ve še, kaj bo postal, ko bo odrastel in nima še načrtov glede univerze. V pro- stem času se ukvraja s civilno službo in s košarko. Patrik je vzljubil košarkarsko žogo, ko je bil star 11 let. Najprej je igral pri Sokolu, sedaj je pri Jadranu v prvenstvu under 17. »Izbral sem košarko, ker je hiter, dinamičen in borben šport,« pravi Patrik, ki igra v vlogi krila ali centra. Prej se je ukvarjal tudi z nogometom, v nižji srednji šoli pa je igral šah. Rad bi postal profesionalni košarkarski igralec. (and) ft. ® £ (P ... da je bila proglasitev našega najboljšega športnika leta 1971 kar v zasilnih prostorih Primorskega dnevnika. Za najboljšega je športno uredništvo našega dnevnika skupno z dopisniki izbralo tedaj komaj 16-letno Krasovo namiznoteniško igralko Sonjo Milič (na sliki). Na drugo mesto se je uvrstil Borov atlet Vojko Cesar, na tretje pa Borov odbojkar Klavdij Veljak. Miličeva, ki je vedno ostala zvesta ŠK Kras, sodi med naše najboljše športnice vseh časov, saj je več let igrala v najvišji italijanski ligi, bila je italijanska reprezentantka in trenerka ter še sedaj uspešno priskoči na pomoč Krasovim ekipam v nižjih ligah. (lako) RITMIČNA GIMNASTIKA - Tekmovalke ŠZ Bor končale sezono v Mariboru Uspešen tudi zadnji nastop V soboto so ritmičarke ŠZ Bor sodelovale na Pokalu Slovenije, tekmovanju iz ritmične gimnastike, ki poteka tako v programu A kot v A1. Letos je bilo prizorišče mariborska športna dvorana Luknja v organizaciji DŠRG Branik Maribor. Borovke so se pod mentorstvom dr. Branke Vajngerl udeležile tekmovanja skupaj s tekmovalkami KŠRG Šiška iz Ljubljane. Tekmovale so v programu A1 pod nazivom Šiška 1 in Šiška 2. V omenjenih tekmovanjih sestavlja vsako ekipo ena skupinska sestava, en par oziroma trojica in ena posameznica. Končni rezultat je seštevek sodniških ocen vseh tekmovalnih sestav. Članice ŠZ Bor Ivana Cossutta, Petra Švara, Linda Cappellini in Vera Sturman so tekmovale v skupinski sestavi z obroči, ekipo pa sta sestavljali še tekmovalki Šiške Eva Mrak, ki je tekmovala tako posamezno z žogo, kot v dvojici z Mašo Skočir, prav tako z žogo. Omenjena ekipa je s skupnim seštevkom 47,542 v svoji kategoriji osvojila absolutno in odlično 1. mesto ekipno v programu A1. Kadetinje ŠZ Bor Sanja Žagar, Vida Petaros, Mateja Coren in Neža Zobec pa so s skupinsko sestavo z obroči zastopale ekipo KŠRG Siška 2. Poleg njih so ekipo sestavljale še Kim Šimenc, ki je tekmovala posamezno s kolebni-co, in dvojica Dora in Nika Rupčič, ki sta se predstavili z obročem. Dekleta so s skupnim seštevkom 39,375 zasedle šesto mesto. V popoldanskih urah je potekalo še tekmovanje v programu A. Gledalci so lahko občudovali odlične nastope najboljših slovenskih tekmovalk v ritmični gimnastiki, ki so kot posameznice tekmovale v kategorijah deklic, mladink in absolutni kategoriji programa A ritmične gimnastike. Za borovke je bila to zadnja tekma v letošnji sezoni, na kateri so se naše tekmovalke še enkrat izkazale. Sodelovanje s KŠRG Siška pa je gotovo predstavljalo novo in bogato izkušnjo za vsa dekleta. S tem nastopom so naše članice in kadetinje kar se da najboljše končale letošnjo sezono. Vse skupine odseka ritmične gim- nastike Bora, od članske do najmlajših začetnic bodo svoje nove tekmovalne sestave, ki jih s trenerkami vadijo od septembra, predstavile na tradicionalni božičnici. Prireditev bo v nedeljo 16. decembra v veliki dvorani Bojana Pav-letiča - balonu na Stadionu 1. maja, pri domačem društvu Bor. Ljubitelji ritmične gimnastike so toplo vabljeni na ogled nastopov vseh deklet. (Tatjana Križmančič) ODBOJKA - U19 Zmaga in poraz Sloge Tabor V nedeljo je bil v deželnem prvenstvu U 19 v Čedadu na sporedu troboj med ekipami Ausa Pav, San Leonardo in Slog Tabor. Slogaši so se najprej pomerili z Au-so Pav in gladko izgubili s 3:0 (25:11, 25:17, 25:20), žal pa tudi odpovedali na vsej črti. V torkovem nastopu proti istemu nasprotniku so sicer tudi izgubili, prikazali pa so dosti boljšo igro. V nedeljo jim ni šlo nič od rok, sprejem je bil zelo povprečen, tako da podajač Fiorelli praktično ni mogel podajati na center, tako da je bil napad Slogašev zelo predvidljiv in boljši nasprotniki so ga brez težav ubranili. Bolje so se naši fantje odrezali v drugi tekmi proti ekipi San Leonardo iz Po-dutane. Gre za novo odbojkarsko ime, fantje prvič nastopajo v deželnem mladinskem prvenstvu. Zbrani so tako rekoč z vseh vetrov, niso še popolnoma uigrani, kar se pozna pri učinkovitosti, saj so zmožni zgraditi in izvesti marsikatero lepo akcijo, ki pa ji velikokrat sledi cela serija napak. Slogaši so v tej tekmi zaigrali zelo solidno, tako da so tudi sami prisilili nasprotnika h napaki in njihova zmaga z 0:3 (14:25, 19:25, 14:25).je bila povsem zaslužena. Vrstni red: Ausa Pav (6 odigranih tekem) 17, Volley Ball Gemona (4 odigrane tekme) 12, Futura (6 tekem) 10, Torriana (4 tekme), Sloga Tabor (4 tekme) in Fincantieri (6 tekem) 5, San Leonardo (6 tekem) 0. ŠAH - Turnir mreže Zois za šole Zelo dobre uvrstitve učencev in dijakov slovenskih tržaških šol V nedeljo je v organizaciji vodilne šole šolske mreže Žige Zoisa na sedežu tržaškega društva SST 1904 potekal drugi šahovski turnir za posameznike. Nastopilo je 46 dijakov in učencev tržaških šol, ki se bodo do konca leta potegovali za najboljša mesta in nagrade, ki jih bodo prispevali Zadružna kraška banka in nekateri priznani tržaški umetniki. Med osnovnošolci je spet zmagal Sebastjan Pieri (Černigoj, 5,5/6), ki pa je imel v Boštjanu Petarosu (Bevk, prav tako 5,5/6) enakovrednega tekmeca, saj je na koncu bil boljši samo zaradi Bucholz količnika. Tretji je bil Giovanni Marche-sich (Pertini) pred Jakobom Tavčarjem (Gradnik) in Matteom Masuottolom (Morpurgo); vsi so vsi zbrali po 4 točke. Med srednješolci je zmagala Lejla Juretič (Opčine, 5/6) pred drugokategor-nikom Filippom Camano (Dante, 5/6), Gabrielem Morgantejem (Weiss, 4/6) in zmagovalcem prvega turnirja Matejem □ Obvestila SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev nove zimske sezone. Večer bo potekal v sredo 12.decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13. januarja 2013 dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek 17.decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu xx. septembra 85 Grudnom (Sv.Ciril in Metod, 4/6) V višješolski konkurenci sta bila tokrat najboljša predstavnika Oberdana Alberto Ju-rissevich in Massimiliano Santinello, ki sta zbrala 5 točk, isto kot Enrico Genzo (Stefan), ki pa je bil tretji zaradi slabšega Buc-holz količnika. Liam Visentin (Prešeren) je bil s štirimi točkami na četrtem mestu. Lestvica po 2.turnirju Osnovne šole: Sebastjan Pieri 40, Giovanni Marchesich 30, Riccardo Se-meraro 18, Boštjan Petaros in Jakob Tavčar 16, Filip Panjek 14, Matteo Masuot-tolo 13, Nikola Kerpan 12, Matteo Oliva 10, Samo Tomasetog in Andrea Vlacci 6, Stefano Taucer, Nicolas Križman in Marko Sancin 5, Elia Cioch 4, Kristjan Dal Borgo, Vittorio Deponte, Martina Gruden in Jessica Stopar 2, Damjan Opačič, Eric Renzi, Vincenzo Cavallo, Roda, Dario in Deniz Altinmakas po 1 točko. Srednje šole: Matej Gruden in Fi-lippo Camana 32, Lejla Juretič 25, Antonio Murano 19, Michele Zoch 18, Gabriele Morgante 17, Lorenzo Obersnel 16,Elia Riccobon 15, Alberto Semeraro 14, Mateja Tavčar 5, Kristjan Milič 4, Martin Vascotto 3, Borut Brecelj in Ariel Tretjak 2, Filippo in Enrico Galante, Ilian Emili, Jan Hussu, Vincenzo Cavallo, Emma Ric-cobon in Enrico Botta po 1 točko. Višje šole: Enrico Genzo 34, Alberto Jurissevich 34, Massimiliano Santinel-lo 30, Liam Visentin 28, Gabrijel Zetko in Ajlin Visentin 13, Cindy Gilicze 12, Lisa Saponaro 10, Murat Titiz 8, Peter Rosso in Nejc Kravos 7, Alexander Wolfger 4, Carlo Porro 3, Evelyn Hudson in Mirko Juretič 2, Daniele Riccobon in Federico Ban po 1 točko. Marko Oblak MLADINSKI NOGOMET - Naraščajniki in najmlajši Visoke zmage in porazi Združeni ekipi na Tržaškem uspešni - Obe sovodenjski moštvi in Juventina KO NARAŠČAJNIKI Aris San Polo - Juventina 3:0 (1:0) Juventina: Ferro, Puljič, Visintin, Bar-biero, Clancis, Beltramini (G. Defornasari), Cosani, Antonini, Tomadin, Cadeddu (Falanga), De Santis. Trener: Ledri. Združena ekipa Fincantierija in Mon-falconeja je zasluženo zmagala dvoboj proti leto mlajšim nogometašem Juventine. Gostitelji so izstopali predvsem po fizični moči, tako da je bila premoč na igrišču očitna. Varovanci trenerja Ledrija so sicer imeli dve priložnosti za gol, vendar je bila obramba Arisa vedno na pravem mestu. Pieris - Sovodnje 4:1 (2:1) Strelec: 0:1 Čavdek Simon Sovodnje: Faganel (Tomšič), D. Pav-letič, Lakovič (Persolja), Piva, N. Pavletič, J. Petejan, Soban (Devetak), Trevisan, Ger-golet, Čavdek, Vinciguerra (Vettorello). Trener: Cijan. Igralci Sovodenj, ki so pretekli teden ostali brez edinega vratarja, si proti fizično močnejši ekipi Pierisa niso zaslužili tako visokega poraza. Nasploh so začeli zelo odločno in Čavdek je že v 7. minuti pravočasno utekel na globinsko podajo Gergoleta ter prehitel domačo obrambo in na koncu matiral še vratarja za rezultat 0:1. Domači so začeli pritiskali na polovici gostov, slednji pa so svoje priložnosti iskali iz (pol)protinapadov. V vsega sedmih minutah so domači ob dveh slabih posredovanjih ožje sovodenjske obrambne vrste, dosegli dva zadetka za rezultat polčasa 2:1. 10 minut pred koncem so domači zadeli izven kazenskega prostora in srečanje je bilo praktično odločeno. Iz enake razdalje so na precej enak način ob zaključku dosegli še četrti zadetek in tako prizadejali igralcem Sovodenj (pre)visok poraz. Kras - Sistiana 7:3 (4:0) Strelci: Bovino 2, Maio 2, Marocco, Stevanovič, Petracci. Kras: Marcon, Racman, Miniussi, Žerjal, Renar, Košuta, Marocco, Costa, Stevanovič, Maio, Bovino, Toscan, Pe-tracci, Caselli, Kovacic, Kosovel, Sancin. Trener: Makivič. Združena ekipa pod taktirko Dejana Makiviča je premagala tudi Sistiano, ki pa se je dobro upirala predvsem v drugem polčasu, ko je dosegla tri gole (enega izmed teh je dosegel slovenski nogometaš Colja). Kras je sicer že po prvem polčasu vodil s 4:0. Nato so Makivičevi fantje nekoliko popustili, čeprav so v drugem delu še trikrat zatresli mrežo Sistiane. Ostali izidi: Cgs - Esperia 11:0, Do-mio - Montebello 7:0, Opicina - S. Andrea prel., Zaule - Roianese 2:1. Vrstni red: Kras 19, Opicina 15, S. Andrea 13, Sistiana 12, Cgs 9, Roianese 9, Domio 6, Zaule 4, Esperia 3, Montebello 1. Prihodnji krog: Esperia - Kras. NAJMLAJŠI Sovodnje - San Vito al Torre 0:10 (0:5) Sovodnje: Medeot, Terpin, Passon, La Pira (Peric), Persolja, Černic, Kosič, Bruzzecchese, Lo Piano, Lazareski, Leban. Trener: Feri. Zaradi bolezni in poškod se že tako mlada domača ekipa ni uspela konkurenčno zoperstaviti selekcionirani gostujoči ekipi, katero sestavljajo igralci iz širše regije. Tehnično dovršeni gostje so s kombinatorno igro hitrih podaj vseeno prihajali v priložnosti in že do konca prvega polčasa dosegli pet zadetkov. Kljub veliki želji in borbenosti domačih fantov tu- di v drugem delu srečanja, se razmerje v posesti žoge ni spremenilo, saj so gostje s svojo igro visokega ritma nadaljevali in na koncu prizadejali domačim igralcem najvišji poraz v letošnji sezoni. Kras - Cgs 5:3 Strelci: Ghersinich, Niro 2, Milo-ševič, Segulin. Kras: Gregori, Nabergoj, Carlassa-ra, Procacci, Covarelli, Suppani, Ko-cman, Miloševič, Niro, Ghersinich, Se-gulin, Paoli, Smotlak, Lisjak, Štefančič, Caldarola, Blagovič. Trener: Pahor. Kras se je moral potruditi, saj ni povsem zlahka strl odpor trdožive ekipe Cgs. Z zmago so nogometaši združene ekipe obdržali stik z zgornjim delom lestvice. Ostali izidi: Montebello - Fani B 6:3, Muggia - Zaule 9:1, Opicina - Pon-ziana 2:3, S. Andrea - Roianese 8:1, Ts Calcio - Esperia 5:0, Fani A je bila prosta. Vrstni red: S. Andrea 27, Ts Calcio 23, Ponziana 22, Muggia 21, Kras 18, Opicina 12, Cgs 11, Fani A, Zaule 7, Roia-nese 6, Montebello 4, Esperia, Fani B 3. Prihodnji krog: Ponziana - Kras. Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eujJ ali tudi preko twitterja primorski_sport 16 Torek, 27. novembra 2012 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ - Irena Rustja Triglav? Raje Kornati! Ime in priimek: Irena Rustja Kraj in datum rojstva: Trst, 7. marec 1977 Kraj bivanja: Kontovel Študij, služba: diplomirala na pedagoški fa kutlteti, zdaj zaposlena na osnovni šoli Stan: neporočena KDO SE/H N -d w 3 e« > ? Ko si v njeni družbi, sta smeh in dobra volja za gotovljena. Zavestna Kontovelka, ki je povsem vpeta v vaško življenje, je prepričana, da lahko samo s skupnimi močmi iz boljšamo družbo. Zato vedno rada pomaga, da tudi sama prispeva k živosti v vasi. Ob namiznem tenisu Irena poje pri ženskem pevskem zboru Prosek Kontovel sodeluje z vaško sekcijo VZPI-ANPI. • Impulzivna ali preudarna? Impulzivna. • Stroga ali popustljiva? Oboje, odvisno od situacije. • Družabna ali sramežljiva? Družabna. • Sanjač ali konkretna? Konkretna. # Delavna ali lena? Delavna. • Al-truistka ali egoistka? Al truistka. Osvajaš ali se pustiš osvajati? Eno in drugo. Športna panoga: namizni tenis Vloga: igralka, napadalka Matično društvo: AŠK Kras Sedanje društvo: AŠK Kras Na igrišču/telovadnici: 3-4 krat tedensko. i a j ci s ..S 3 c ai (D n O N N K « a v m ki o» p o c P ? " H o >¡2 % o Ë p ro i k vo C oí l bin O u b e tt S £ ~ "-t in ^rï*___ - S O H— m s s > « -0 • I« SÄ ê c 2 ? N v "o -Ä S< c o a t c c e če N P N< C p s3 ft> P Ö" c "a" " m 3 N ft p P o o n k, a ft 7T M P N a P 13 ft p ft i p e C/5 ft> ft> i • d ne o aač eč • j t o ft e p li •i i o"S 'S.SP.I s QJ N M ä >N Ä » |J s; s o Jž F r i h-* o Cfi Cfi V \ Gledališče ali kino? Gledališče. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik / Espresso / Slovenski TD in TG La7 / Report. Spletna stran: yahoo, disinformazio-ne.it, fitet.org. Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: nimam najljubše knjige, trenutno berem zelo zanimivo The Cina study, 30-letna presenetljiva študija o pomemebnosti veganske prehrane / Linger - Cranberries, When you're strang e/ Pušast od domačina Ciaka. Dnevne informacije črpam od različnih spletnih strani. Facebook ali twitter? Ne uporabljam. Kaj poslušaš v avtu? Rok glasbo iz 60 let, Cranberries in zborovsko glasbo. jl t 3 9 c •9}iods 9U9ÍJTSZBJ iuBiu iprq oÍBA9}sodn oupsA feu :|assZ ez ßo|pa.id 0 'A9}s njp HTSBu fo}sqo bz bsbj BSs^soid bSsíoas drej ofeíriA}iz 0uí|0A0}S0id pj 'luspní] bjbaij bíb}s qo ••• ep 'iuj|Sjiu nj-iods lus^sfsiuez o • '«wpnos 9|Buy pgssop ut jbSbiuz }Bi>[Bqo sbi>i 9Í o>[ '666! u! 866! xupäugjod Bd oatz a '¿002 ndno uo:uTriy\ smo^ bu issoy Tun^ bu b||th Ijds }JB}s e|jsnpAeu f|oqfeu af aiu oajz a j|e ai oj o oítjbíoatz Bd is ÍUBIU 'Upiods ipUABjS A BÍJBUSp 39A9jd 19} guidop ¡BJ-IOdS UB-IJS BUIU31 % sbj>i >isv ••• ez luefjAeN • B>i|BjpBÍ t|b Bounds — e|¡q epej jq 'ej-iods eßafoAS e|e.iqz¡ jq su 0 Bqznjp Bjqop ut 0|TjpSAZBJ 'SÍABjpZ ¿ÏJOdS jUSlUOd jlU fex ^OdsNirdt Najljubša jed: zelenjavni krožniki in mamini njoki s češpi. Najljubša pijača: čaj in špric »ud Tiljo-ta«. Druga država, v kateri bi rad živel: moja Slovenija, Irska zaradi narave in ljudi, ali Nizozemska, ki je zelo odprta do vsega. Priljubljeni kraj/ izlet: Ko smo leta 1999 odšli v Karlsborg na Švedsko na mednarodni turnir. NEPOZABNO. Tri- / glav? Še ne. Raje z jadrnico po Kornatih. TRENERJEVIH 11 Zaslišali smo odbojkarsko trenerko Veroniko Zuzič, ki je na enajst vprašanj odgovarjala po odločitvi Marka Švaba. Kdo je učitelj ali profesor, ki ga imate v najlepšem spominu? Magda Jevnikar. S katerim prijateljem iz otroštva se še danes radi zabavate? Z Alexandrom Kantetom, čeprav to soboto ga ne bo z nami. Kdo vam je prvi predlagal, da bi se ukvarjali s trenerstvom? Prijateljica Nicole Starc. Prav ko sem zaključila z igranjem odbojke, je ona potrebovala pomoč pri miniodbojki. Takrat mi je predlagala in se je vse začelo. Kateri odbojkar vas je najbolj navduševal oz. vas še vedno najbolj navdušuje? Podajačica Maurizia Caccia- tori. Kdo je po vašem najbolj priljubljeni trener med zamejskimi odbojkaricami? Mislim, da bi to lahko bil Edi Bosich. Kdo je najbolj znana osebnost, s katero ste se srečali? Na smučanju v Badii mi je pred sedežnico za las ušla Michelle Hunziker, ki pa jo je ujela moja sestra. Jaz nisem srečala nikogar, razen če ne upoštevamo koncerta AC/DC. Videla sem jih od daleč na odru, mislim, da to ne šteje. Kdo je vaš najljubši umetnik? Kandinsky. S kom ne bi nikoli šli na kavo? S svojimi prijatelji. Z njimi grem itak samo na sok. Kdo je največji »pozitivec« kar jih poznate? Marko Husu - Fula. On je vedno dobre volje. Kdo bi lahko nasledil Marka Bana na čelu ŠD Kontovel? Pavel Križman - Repa. Na zadnji seji društvenega odbora sem ugotovila, da je zelo zavzet. Zdi se mi, da bi bil primeren za to. Komu bi predali besedo? »Coachu« Ivani Gantar. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA RODU CENT DELAVECV KOVINSKEM PODJETJU REKA V ARGENTINI, RIO ... PUŠČAVNIK, SAMOTAR ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV REKA NA PELEPONEZU, EVROTAS DAN V RIMSKEM KOLEDARJU VOJAŠKI ČIN ATLETSKA DISCIPLINA NAPRAVA ZA SPLAVITEV LADJE LJUBKOV. MOŠKO IME OTOK V IRSKEM MORJU MESTO PRI BARIJU ZAČETEK GIMKANE NEM. TOVARNA AVTOV ZMRZ. SNOV NA DREVJU ONU PO NASE PAOLO ROSSI SREBRNO BELA KOVINA NESOGLASJA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ČRNA ŽIVAL MOČNO ŽGANJE FRANCOSKI PISATELJ (ALEXANDRE) AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA KORALNI OTOK KEM. ZNAK ZA TANTAL MUSLIMAN. MOŠKO IME SL. SMUČARKA MAZE PERGAMON-SKI KRALJ TON D, ZVIŠAN ZA POLTON GR. BOGINJA MODROSTI URADNA LISTINA JAPONSKO OTOČJE VZDEVEK A. KERSNIKA LETALEC, PILOT AM. JAZZOV-SKI GLASB. DAMIJAN TERPIN PRIMORSKO DRUŠTVO ZA POMOČ ŽIVALIM ITALIJANSKI POLITIK (MASSIMO) OTIS REDDING SPODNJI DEL PROSTORA PRAVOKOTNA PROJEKCIJA PREDMETA SLOVARČEK - ESAD = muslimansko moško ime • IRI = reka na Peleponezu • IZU = japonsko otočje • LEAND = ameriški teniški igralec Mnogo jim dolgujem(o)... Davorin Pelicon Vsestranskega družbenega delavca Davorina Pelicona, ki je bil v sovodenjski občini in sploh na Goriškem zelo priljubljen, sem večkrat srečal, že ko je bil predsednik ŠD Sovodenj. Bolje pa sem ga spoznal, ko sem v tiskarno Grafica skoraj vsako leto zahajal, da bi tiskali Zbornike slovenskega športa v Italiji. Vselej ko sem stopil v tiskarno, sem imel občutek, da sem zares med prijatelji. Vsi so pridno in mirno delali. V tiskarni je vladala nenavadna spokojnost, tudi takrat, ko te zgrabi «panika», ker si pozabil to ali ono sliko, ko si mimogrede izgubil kak dokument v računalniku itd. V tiskarni so vse to mirno rešili. Nedvomno je pri tem imel največjo zaslugo vodja podjetja Davorin Pelicon. Deloval je mirno, prijazno, nasmejano in to je seveda blagodejno vplivalo tudi na ostale uslužbence. Pelicon je enako deloval tudi na športnem področju. V štirih obdobjih je bil predsednik ŠD Sovodnje: v letih 1966, 1980, 1983 in 1996. Že od mladih let pa je bil v društvu odbornik, torej tudi v obdobju 1960-70, ko je sovodenjski klub imel več nogometnih ekip in žensko odbojko. Bil je med najzaslužnejšimi, da so leta 1974 v Sovodnjah priredili sklepno prireditev ob 50-letnici Sportnega Udruženja in namestitvi spomenika primorski telesni kulturi. Močno si je prizadeval in nato tudi uspel, seveda z drugimi domačimi požrtvovalnimi delavci, da so leta 1976 spet usposobili nogometno igrišče in leta 1982 dogradili še telovadnico, tako da se je v občini razvila tudi bogata odbojkarska dejavnost. Zadnjič sem ga srečal, ko sem v njegovo tiskarno prinesel prvi material za Almanah. Skoraj sramežljivo mi je izročil sliko, ko je 10. aprila 1999 v Rimu prejel priznanje za zasluge na nogometnem področju. Izročil mu ga je sam predsednik italijanske nogometne zveze Luciano Nizzola (levo na sliki s Peliconom). «Vidi ti, če je za objavo v Zborniku,» mi je Pelicon skoraj v zadregi namignil. «Kako ne bi,» sem mu odgovoril, «verjetno je to ena najdragocenejših slik v tem Almanahu.» Kot vse, in ne samo športnike, me je le nekaj mesecev zatem (30. junija 1999) pretresla vest, da je Davorin Pelicon umrl, pri starosti komaj 58 let. (lako) / ITALIJA, SVET Četrtek, 29. novembra 2012 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Po kvaliteti življenja Gorica strmo navzdol Kakovostna raven življenja v Goriški pokrajini strmo upada. Nespodbudna slika izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj objavil časnik Il Sole 24 Ore, ki je v vsakoletni raziskavi o življenjskih razmerah v 107 italijanskih pokrajinah »potisnil« Gorico na 44. mesto. Goriška je v primerjavi z lanskim letom nazadovala za 15 mest, v primerjavi z letom 2010 pa za 37 mest. Lepi časi, ko je Gorica zaostajala le za Bologno (drugo mesto na lestvici si je izborila leta 2000), so torej le še spomin. Tako kot lani je uvrstitev goriške pokrajine najslabša v deželi, saj so se Trst, Videm in Pordenon uvrstili na 4., 16. in 32. mesto. Pri pripravi lestvice je dnevnik Il Sole 24 Ore tudi letos upošteval 36 kazalnikov, ki zadevajo življenjski standard, delo in zaposlitveno raven, okoljske in zdravstvene storitve, demografska gibanja, javno varnost in prosti čas. Področje, na katerem se je Goriška uvrstila najvišje (na 17. mesto), je življenjski standard, kjer je vsekakor poslabšala lanski rezultat. Po BDP na prebivalca je Goriška na 52. mestu (povprečje je 23.564,53 evra), po depozitih na prebivalca pa na 47. mestu (povprečje je 16.720 evrov). Srednja mesečna pokojnina je v letu 2011 znašala 804,76 evra (34. mesto), po potrošnji (nakup avtomobilov, elektronskih naprav, pohištva) pa so Goričani na 49. mestu. Po višini življenjskih stroškov si Gorica deli 62. mesto na lestvici s Cremono, medtem ko so goriške cene stanovanj na kv. meter med najugodnejšimi v Italiji (9. mesto skupaj s Catanzarom). Drugo področje, ki ga je italijanski ekonomski dnevnik preučil, sta delo in zaposlitvena raven, kjer se je goriška pokrajina uvrstila na 68. mesto. Tako kot lani je Gorica zabeležila najslabši rezultat pri kazalniku, ki upošteva število podjetij na prebivalca, saj se je ponovno znašla na 106. mestu (slabše se je uvrstil le Trst). Po investicijah je Goriška na 52. mestu, po odstotku brezposelnih pa na 44. stopnički (6,37%). Žalostni so tudi podatki o številu mladih podjetnikov, saj se je pokrajina Gorica uvrstila le le na 84. mesto. Na področju zdravstva, okolja in storitev je Goriška pristala na 22. mestu. Po razširjenosti hitre internetne povezave je dosegla 57. mesto, po odstotku bolnikov, ki so se leta 2010 zdravili izven pokrajine, pa 42. mesto. Najslabši rezultat (80. mesto) je Goriška zabeležila na področju demografije. Po številu prebivalcev na kv. meter smo na 88. mestu, po rodnosti na 98. mestu, po številu ločenih parov pa na 87. mestu (66,20 na 10.000 družin). Kar zadeva varnost in javni red, se je Gorica najslabše uvrstila pri podkazalniku »Goljufije« (235,58 na 100.000 prebivalcev), kjer je obtičala na 104. mestu, v sklopu kazalnika »Prosti čas« pa je dosegla precej dobre rezultate: po številu knjigarn smo na 17. mestu, po številu predstav in dogodkov na 23., po ustvarjalnosti na 34., po številu gostinskih lokalov pa na 27. mestu. (Ale) NOVA GORICA - Nočna zabava v mestnem lokalu Dvanajsterico iz Italije zalotili s plesnimi drogami Dvanajstim italijanskim državljanom so novogoriški policisti v nedeljskem nočnem času zasegli prepovedane plesne droge. Gre za osebe v starosti med 18 in 33 let, ki so se udeležile večje javne plesne prireditve z DJ-em v no-vogoriškem lokalu Marco Polo. Ne dolgo pred tem, 20. oktobra, so policisti v istem lokalu desetim osebam, večina je bila italijanskih državljanov, prav tako zasegla snovi, za katere je kasnejša analiza potrdila, da so različne sintetične prepovedane droge. V nedeljo so policisti omenjeni dvanajsterici zasegli različne snovi, za katere sumijo, da gre za t.i. plesne droge: amfetamine in ekstazi. Prav uporaba teh drog je pogosto povezana s plesnimi prireditvami »rave« ali »tehno« značaja. Izvzete niso niti razne domače zabave in zaključene družbe, ki se zabavajo zvečer v lokalih. V omenjenem primeru so policisti posameznikom zasegli tudi manjšo količino drugih snovi, za katero so sumijo, da gre za prepovedano drogo, in sicer konopljo in hašiš. Vse zasežene snovi so policisti posredovali v nadaljnjo analizo in če bo ta sume potrdila, bo- do policisti zoper dvanajst italijanskih državljanov uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev določil hakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami kar v praksi pomeni denarno kazen, saj je šlo za kršitev in ne za kaznivo dejanje. Vsi omenjeni so tudi na prostosti, policija jih ni pridržala. Podobna zgodba se je odvijala tudi 20. oktobra. V istem lokalu, ki je bil nekoč zelo priljubljeno zbirališče mladine, sedaj pa se v njem odvijajo zgolj priložnostne prireditve, se je odvijala podobna javna plesna zabava. Tedaj so novogoriški policisti desetim osebam, za katere se je v postopku izkazalo, da so večinoma italijanski državljani, zasegla sumljive snovi. V tem primeru so rezultati analize že znani: šlo je za različne sintetične prepovedane druge, v večini primerov je šlo za amfetamine in ekstazi in prepovedano drogo hašiš. Tudi v tem primeru so policisti zoper navedene osebe uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev določil Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in tudi v tem primeru bo sledila denarna kazen. (km) Sintetične droge arhiv APrimorski ~ dnevnik Onesnaženost narasla Z goriške občine so sporočili, da je koncentracija prašnih delcev PM10 v nedeljo drug dan zaporedoma presegla mejno vrednost. Prvi ukrepi proti onesnaženosti zraku bodo stopili v veljavo, če bo koncentracija PM10 tri dni zapored presegla mejno vrednost. Odpeljal odklenjen avto V nedeljo ponoči je bilo v Novi Gorici ukradena Fiat panda iz Italije. Neznanec je pristopil do odklenjenega vozila na parkirišču na Kidričevi ulici in nato s kontaktnim ključem, ki ga je 70-letna oškodovanka tam shranila, spravil avto v pogon. (km) Jezikovne skupnosti v Evropi V stavbi Europalace v Tržiču bo danes potekal posvet o jezikovnih skupnostih v novi Evropi, ki ga s podporo dežele FJK prirejata občini Tržič in Neumarkt. Na posvetu, ki se bo začel ob 9.30, bo med drugimi sodelovala znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič. Občina išče delavca V okviru družbeno koristnih del bo občina Gorica začasno zaposlila delavca, ki bo zadolžen za pogrebne storitve. Kandidature bodo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali od danes do 7. decembra. Žigonova Inventura Ob zaključku projekta »Primorci beremo« bo danes ob 17. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici v gosteh Janko Žigon, avtor knjige »Inventura«; pogovor bo vodila Slavica Radinja. Obiskovalci knjižnice, ki so se udeležili projekta, bodo prejeli priznanje in knjižni dar. Predavanje odpade Predavanje »Glasbeni opus Vinka Vodo-pivca«, ki je bilo napovedano za danes na gradu Kromberk, odpade zaradi bolezni predavateljice. (km) TRŽIČ - Trgovci s povezovanjem nad konkurenco umetnih komercialnih središč Fronta proti krizi Vlada malodušje: 74% trgovcev s pesimizmom gleda na sedanji čas. Pred šestimi meseci je bil odstotek nižji - 50% -, kar je posledica dejstva, da vsi podatki zadnjih šestih mesecev, ki zadevajo trgovski sektor, imajo negativen predznak. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravil permanentni observatorij zveze Confcommercio. Mali podjetniki in trgovci so v veliki finančni stiski, zadolženi so, krvavo potrebujejo nov finančni priliv, banke pa se vedno teže odzivajo na njihove potrebe. »Kljub temu predstavljamo dragocen človeški in poklicni potencial, le z nami bo država napredovala, reagirali pa bomo le z enotnostjo in participacijo,« je včeraj v Tržiču dejal Paolo Bratina, predsednik tržiške zveze trgovcev Ascom. V tamkajšnjem Kinema-xu je potekalo zborovanje trgovcev, članov zveze, besede pa so bile zaznamovane s krizo, povečanjem davčnega pritiska in posledicami recesije na žepe družin. Orožje trgovcev proti krizi in konkurenci hipermarketov in komercialnih središč so sinergija, enotnost, kakovost produktov in storitev. To je Bratina večkrat ponovil in tako nadaljeval: »Nismo tu, da bi jamrali, današnje zborovanje mora biti priložnost za preobrat iz prepričanja, da bomo našli pot iz krize, ker se je nekaj že spremenilo in še se bo spremenilo. Preporod države lahko starta samo iz malih središč.« Napovedal je, da tržiški Ascom krepi sodelovanja in se je povezal z goriško zvezo Confcommercio, ki jo je včeraj v Kinema-xu zastopal njen predsednik Gianluca Madriz. Zgled povezovanja je projekt »Nove Comuni« (Devet občin), ki je nastal na pobudo tržiškega Ascoma s ciljem, da uveljavlja sodelovanje ne samo na trgovskem področju, temveč v vseh dejavnostih, ki lahko privabljajo ljudi; projekt je zaobjel občine tržiškega mestnega okrožja z Za-grajem vred. Bratina je poudaril, da trgovina nima le gospodarske, temveč tudi socialno vlogo zaradi delovnih mest, ki jih zagotavlja zlasti ženskam. »Naš sektor pa trpi zaradi nesrečnih izbir politike na krajevni, deželni, državni in evropski ravni, in zaradi sramotnih davkov. Najnovejši med temi je Tares - tarifa za ravnanje z odpadki -, ki v primerjavi z dosedanjim davkom Tarsu napoveduje poviške od 120 do 500%. Proti temu se trgovec ne more sam boriti,« je opozoril in dodal: »Tudi politiki ugotavljajo, da z zaprtjem trgovin ugašajo urbana središča. Kriza prebuja vesti, državljanski čut in občutek pripadnosti. Politika mora razumeti, da kakovosti življenja ne prinašajo hipermarketi. Toda naša šibkost so osamljenost, dezorganizacija in individua-lizem: to moramo premostiti in poiskati si-nergije. Mestna središča so bila žrtvovana v interesu umetnih centrov zunaj mest. Urbana središče je treba prekvalificirati, upravitelji pa morajo pri tem upoštevati našo voljo. Če nočejo, da bodo postali dormi-toriji, nam bodo prisluhnili.« MIREN - Jamarji opravili popis Onesnažena četrtina kraških • ■ • • • • jam, a denarja za sanacijo ni V Temnici pri Mirnu so predstavili projekt evidentiranja onesnaženosti brezen in jam na Krasu, poimenovan Projekt 99. Rezultati kažejo, da je kar četrtina vseh jam na območju Krasa onesnaženih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni verjetno, da bi večino le-teh v bližnji prihodnosti sanirali. V okviru projekta, ki ga je naročil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), so v letošnjem letu na približno 300 kv. kilometrov velikem območju pregledali in popisali 99 od skupno 916 poznanih jam na Krasu. Onesnaženih je bila kar četrtina od pregle- danih jam, je povedal krasoslovec in jamar Mitja Prelovšek iz ZRC SAZU. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v jamah, ki jih je zajel projekt, za okrog 378 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so tudi nevarni. Odpadki se na nekaterih mestih tudi spirajo. Zlasti na severnem delu območja so jamarji našli precej min iz prve svetovne vojne, med nevarnimi snovmi se poleg mrhovine pojavljajo kemični in industrijski odpadki. Navadno so ti prekriti z večjo količino komunalnih odpadkov, kaj se skriva pod površino, pogostno ni znano. Dva odstotka pregledanih jam sta sta bila onesnažena s komunalnimi odplakami. Kot so še ugotovili jamarji šestih primorskih jamarskih društev, je bilo svežih odpadkov v evidentiranih jamah malo, kar po besedah Prelovška kaže, da se je »trend onesnaževanja pravzaprav čisto ustavil«. Organizatorji projekta se z »žalostno realnostjo« ne morejo sprijazniti, zato si bodo po napovedih Prelovška prizadevali, da bi očistili vsaj zelo onesnažene jame. Pri tem pa bi morala vsaj minimalna sredstva zagotoviti država. V nadaljevanju se bodo morda usmerili v popis 817 še nepopisanih jam na Krasu. Strokovnjaki namreč predvidevajo, da v tokratnem evidentiranju najhuje onesnaženih jam sploh niso zajeli. Paolo Bratina in Gianluca Madriz včeraj v Tržiču bonaventura 18 Nedelja, 25. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Stalež ščetinarjev narašča za 14 odstotkov letno Proti invaziji divjih svinj globe in izreden odstrel Posamezniki v Pevmi kljub prepovedi hranijo divje prašiče -»Začasni ukrepi ne zadoščajo, deželni načrt nujen« Na Goriškem beležimo v zadnjih časih pravo »invazijo« divjih prašičev. Od leta 2004 dalje, pravi podpredsednica in odbornica goriške pokrajine Mara Čer-nic, narašča stalež ščetinarjev za 14 odstotkov letno, saj ima ta vrsta divjadi pri nas odlične pogoje za življenje in razmnoževanje. Problem občutijo predvsem kmetovalci v Brdih in na Krasu, ki jim divje svinje uničujejo pridelek, a ne samo oni: »Divji prašiči so postali tudi varnostni problem. V Pevmi, Podgori, Ločniku in drugod se vse pogosteje približujejo hišam, nevarni pa so tudi za udeležence v prometu, saj so nesreče pogoste,« je poudarila Černiceva, ki se je na to temo včeraj dopoldne sestala s predstavniki vseh zainteresiranih ustanov, od prefekture in goriške občine do deželnega urada za lov, mestnih redarjev, gozdne straže, kmetijskih združenj in lovskih okolišev. Srečanja se je udeležil občinski svetnik Slovenske skup-nosti-Demokratske stranke Walter Ban-delj, ki že dalj časa poziva pristojne ustanove, naj posežejo, za Kmečko zvezo pa sta bila prisotna goriški predsednik Stanko Radikon in vodja goriškega urada Walter Mikluz. Med sestankom so analizirali stanje in perspektive. Ugotavljali so, da je glavni problem v pomanjkanju deželnega načrta za gospodarjenje z divjadjo, ki ga uprava FJK kljub pozivom še ni začela izvajati, čeprav postaja situacija nevzdržna. Na včerajšnjem sestanku so se zato odločili za tri izredne ukrepe, s katerimi bodo v pričakovanju na dolgoročni in načrt, ki bi pri planiranju nadzora sta-leža divjih prašičev upošteval tudi režim lova v Sloveniji, skušali ublažiti problem. »Sprožiti nameravamo postopek za izjemen odstrel vsaj 30 divjih prašičev v pevmskem parku, kjer je streljanje živali prepovedano. Za odstrele, pred katerimi bomo za mnenje vprašali zavod Ispra, bi poskrbela pokrajinska policija v sodelovanju z lovci. Ta ukrep bi ublažil problem na območju Pevme, Štmavra, Oslavja in Podgore, za ostala območja goriške pokrajine pa bomo zaprosili za podaljšanje urnika lova. Lovci bi tako lahko lovili dodatni dve uri na dan,« je pojasnila Černičeva in napovedala še tretji ukrep, in sicer poostritev kontrol mestnih redarjev in gozdne straže: »Kaže, da nekateri občani kljub prepovedi še vedno hranijo divje prašiče. Dogaja se v Pev-mi. To je izredno neodgovorno, saj se na ta način divjad približuje hišam in se navaja na človeka. Za kršitelje so predvidene denarne kazni.« Černičeva je po- Četa ščetinarjev na poljih med Pevmo in Sočo gabrijel sfiligoj udarila, da so ti ukrepi izjemni, saj bo problem divjih prašičev morala rešiti dežela. Le-ta bi morala izvesti popis divjadi in začeti izvajati deželni načrt, ki bi omogočal dolgoročni nadzor nad stale-žem divjih prašičev. »Dejstvo, da deželni načrt ni še stopil v veljavo, je politični problem,« je še povedala Černičeva. (Ale) GORICA Konec šolske samouprave Ravnateljica zavrnila utemeljitev Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici se je zaključila samouprava, s katero so dijaki protestirali proti zakonskemu predlogu Aprea, zmanjševanju sredstev za šolstvo in drugim ukrepom. Kot smo poročali v minulih dneh, so dijaki licejskega pola Trubar-Gregorčič in poklicno tehničnega pola Cankar-Vega-Zois začeli samoupravljati prejšnji torek, v soboto pa so priredili poulično manifestacijo, na kateri je sodelovalo med 500 in 600 dijakov višjih srednjih šol iz Gorice in Tržiča. Slovenski dijaki so nameravali protestno akcijo podaljšati še na včerajšnji in današnji dan, ravnateljica obeh višješolskih polov Mihaela Pirih pa je njihovo prošnjo zavrnila, ker »utemeljitev ni bila prepričljiva,« je povedala. Nekateri dijaki se v znak protesta niso udeležili pouka, drugi pa so ponovno sedli v klopi. Dijaki vsekakor napovedujejo nove protestne akcije - od manifestacij do pouka na prostem -, o katerih se dogovarjajo tudi z italijanskimi šolami. Med samoupravo so dijaki slovenskih šol sledili številnim predavanjem na aktualne teme, ki so jih vodili gostje in njihovi profesorji, sodelovali pa so tudi pri delavnicah in sami obravnavali učno snov. Vrhunec je bila sobotna manifestacija, ki je potekala med železniško postajo in Travnikom, kjer so dijaki slovenskih in italijanskih šol poročali o večdnevni protestni akciji na posameznih šolah. ŠEMPETER - Urejajo negovalni oddelek Ginekološki oddelek ogrožen? Vodstvo bolnišnice zagovarja izbiro, ki ji nasprotujejo zdravniki ginekološko-porodniške službe - Bo porodnišnica še »prijazna«? V šempetrski bolnišnici bodo prvega decembra odprli oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo. Prostor za dvanajst postelj so našli na ginekološkem oddelku, kar pa sproža številna vprašanja in pomisleke o združljivosti dveh takšnih dejavnosti: ali sodijo ženske po operacijah dojk in ženskih reproduktivnih organov, ženske po splavih ali tiste, ki ne morejo zanositi, med večinoma stare, betežne paciente, polne drugih bolezni in pridruženih infektov, ki se radi pojavljajo pri kroničnih bolnikih, ki dalj časa ležijo v bolnišnici? Je umestitev negovalnega oddelka ravno na ginekološkega preveč nasilna, glede na intimno naravo zadnjega, ki obravnava tipično ženske patologije? Enoti ginekologije in negovalnega oddelka bosta od konca tedna dalje obe v B krilu četrtega nadstropja: prvi del hodnika in pripadajočih prostorov bo namenjen ginekologiji, zadnji pa negovalnemu oddelku. V.d. direktorja bolnišnice Darko Žiberna glede mešanja drugih vsebin z ginekološkimi odgovarja: »Za nas so vsi bolniki - bolniki. Bolnišnica deluje po principu, da imamo na vseh oddelkih tako ženske kot moške. Pravice pacientov in pacientk so po vseh oddelkih enake. Da te vsebine ne sodijo skupaj, je zastarelo razmišljanje, ki me spominja na nekaj stoletij nazaj, ko so v bolnišnicah strogo ločili ženske in moške oddelke. Diskretnost posameznika je v bolnišnici varovana do maksimalne možne stopnje.« Glede pomisleka o prenosu okužb z enega oddelka na drugega pa zagotavlja, da imajo sobe na negovalnem oddelku svoje sanitarije in da enaka skrb glede okužb velja za celotno bolnišnico, v ta namen imajo strokovne protokole. »Četrta B etaža bo fizično razdeljena na dva dela: na končni del, ki bo negovalni oddelek, in prvi, ki bo ginekološki oddelek. Gre za fizično ločene prostore, ki imajo svojo mejo, vstopno in izstopno točko,« zagotavlja. »Ginekologiji ne odvzamemo nobene sobe,« nam je včeraj na ogledu krila 4B pojasnil Marko Gergolet, pomočnik direktorja za strokovno-medicinske zadeve. Opazimo, da sta oddelka med seboj ločena praktično le z izveskom pod stropom, na katerem je napis »Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo«, in da ima celotno krilo le eno kopalnico, ki je dovolj velika za umivanje težje obolelih. Samo dve sobi, namenjeni za negovalni oddelek, imata lastni manjši kopalnici s tušem in sanitarijami, medtem ko bodo uporabniki preostalih dveh sob na tem oddelku koristili tuš kabine in sanitarije na hodniku, ki so določeni zanje. Žiberna pojasnjuje, da so v šempe-trski bolnišnici že ves čas imeli negovalni oddelek, ki je bil sicer razpršen. Pacienti, ki so se najprej akutno zdravili in ki so še naprej potrebovali dodatno bivanje v bolnišnici, so doslej ležali kar na »matičnih« oddelkih, kjer so se prvotno zdravili. To so pa- cienti s področja interne, kirurgije, ginekologije, ortopedije, otorinolaringologije ... Zdravstvena zavarovalnica program sicer krije v obeh primerih: če gre za razpršen oddelek ali pa za homogeno enoto. »V bolnišnici pa smo dolžni te paciente organizirati na eni zaokroženi lokaciji. Predpisi ministrstva so jasni,« dodaja Žiberna. »Vsi kolegi, zdravniki ginekološko-porodniške službe, ne odobravamo te odločitve. Mislimo, da ni najboljša. Zato sem uradno zaprosila za strokovno mnenje na infekcijsko kliniko in ministrstvo za zdravje. Na odgovore še čakamo,« opozarja Neda Bizjak, predstojnica ginekološko-porodniške službe; slednjo bodo morali na novo organizirati, kar bo prineslo veliko dela. »Z leti smo bolj izgubljali na prostoru kot pa kaj pridobili,« dodaja. Dve sobi, ki ju bodo odvzeli, sta t.i. zdravniški sobi, ki ju bodo preuredili v bolniške. Za zamenjavo preostalih dveh sob na ginekološkem oddelku, ki ju bodo poslej uporabljali za negovalni oddelek, bodo morali ponovno usposobiti dve sobi, ki so ju imeli za male interventne posege in za ultrazvočno dejavnost. Zato bodo rizične nosečnice premestili v porodniški blok, kar pa zna tam privesti do prostorske stiske. Šempetrska porodnišnica se sicer od leta 2000 ponaša z Unicefovim nazivom »Novorojenčkom prijazna porodnišnica«. »V prihodnjem letu nas čaka ponovna ocenitev. V kolikor ne bomo zadoščali in ustrezali pogojem, ki so Tuš kabine, ki jih imajo sobe na voljo, so premajhne za nego težko bolnih predpisani, v kolikor bo nastala prostorska stiska, bo verjetno tudi to problem. Če izgubimo ta status, bi to za nas pomenilo izgubo renomeja, torej, da ne sodimo v rang drugih slovenskih tako ocenjenih porodnišnic,« še opozarja Bizjakova. Katja Munih GORICA - Niz srečanj za mlade Družinske postavitve za večjo samozavest V petek delavnica »Postati bojevniki«, udeležba brezplačna V petek, 30. novembra, se bo v Tumovi dvorani goriškega KB centra začel niz srečanj za mlade, ki jih v okviru širšega projekta, s katerim si je goriška pokrajina zagotovila podporo zveze UPI in predsedstva ministrskega sveta, prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Pobudo so včeraj predstavili predsednica ZSKD Vesna Tomsič, pokrajinski odbornik Federico Portelli in terapevtka Silvia Miclavez, ki od lanskega leta vodi delavnice družinskih postavitev za odrasle v KB centru. »Tokrat smo odločili, da na delavnice družinskih postavitev povabimo mlade,« je povedala Tomsičeva, Silvia Miclavez pa je pojasnila, da so družinske postavitve metoda, preko katere lahko posameznik, ki se znajde v stiski, bolje razume sebe in svojo dru- žino ter odkrije izvor svojih težav. »Družinske vezi so za vsakogar zelo pomembne. Travme, ki smo jih doživeli mi ali naši predniki, lahko močno vplivajo na samozavest, odnos s partnerjem, ipd. Preko družinskih postavitev lahko marsikaj odkrijemo in težave premostimo,« je povedala terapevtka. Prva delavnica, ki so jo naslovili »Postati bojevniki«, bo v petek, ostale pa bodo potekale enkrat mesečno od januarja do junija. Udeležba na srečanjih, ki so namenjena mladim med 15. in 35. letom, je brezplačna. Delavnice bodo potekale od 18. do približno 20. ure, prijava ni obvezna, a zaželena; zainteresiranim sta na voljo tel. 0481-531495 in 3270340677 ter naslov gorica@zskd.org. NOVA GORICA - Stanje je stabilno Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič v bolnišnici Andrej Malnič »Stanje je stabilno, se izboljšuje, poseg je uspel optimalno,« smo včeraj z olajšanjem prejeli vest svojcev o zdravstvenem stanju Andreja Malniča, direktorja Goriškega muzeja in vidnega člana Foruma za Goriško, ki je tudi naš pogost sogovornik. V soboto popoldan je Malnič namreč doživel možgansko anevrizmo. Sreča v nesreči je bila, da je bil tedaj obdan s prijatelji, ki so takoj ustrezno ukrepali, prav tako je do njega hitro prispela prva zdravstvena pomoč. Iz šempetrske urgentne ambulante so ga prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je bil takoj podvržen operaciji, ki se je izšla na najboljši možen način. Bolnika sicer še zadržujejo v umetni komi. Univerzitetni diplomirani etnolog in so- ciolog kulture Goriški muzej vodi od leta 2002. S prvim julijem letos je po potrditvi na novo-goriškem mestnem svetu nastopil tretji zaporedni petletni mandat. Kot direktor muzeja in član Foruma za Goriško je vpet v številna dogajanja na Goriškem, znano je, da se zavzema za Goriško in ne za enotno Primorsko pokrajino, je tudi eden redkih Novogoričanov, ki se pogosto udeležuje dogodkov v Gorici. »Ostaja veliko upanje, da bo sv. Andrej, ki goduje v petek, prinesel našega Andreja spet med nas in zopet tako delovno navdihujoče-ga, kot smo ga poznali doslej,« je ob novici o Malničevem zdravstvenem stanju povedal Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško. Željam k čimprejšnjem in čim boljšem okrevanju se pridružujemo tudi vsi v uredništvu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. novembra 2012 19 GORICA - Polna dvorana za zaključni koncert 54. Cecilijanke Slovensko prepevanje prispeva tudi k sožitju Poklon spominu na Mirka Fileja, Vinka Vodopivca in Silvana Kerševana Nastopajoči in občinstvo GORICA Tekmuje petdeset pianistov Petdeset pianistov iz desetih držav in z različnih kontinentov bo z današnjim dnem in do sobote tekmovalo za nagrado mesta Gorica in za nagrado za pianistično interpretacijo Giuliano Pecar. Tekmovanje prireja združenje Florestan, ki mu je predsednica Elisabetta Pecar, umetniški vodja pa pedagog Sijavuš Gadjiev. Pianisti bodo nastopali pred žirijo, na čelu katere bo avstrijski pianist Klaus Kaufmann, profesor klavirja na solnograškem Mo-zarteumu; ostali ocenjevalci bodo Luigi Tan-ganeli, Dalibor Cikojevič, Sijavuš Gadjiev in Riccardo Risaliti. Prijavljeni pianisti prihajajo iz Avstrije, Srbije, Slovenije, Kitajske, Hrvaške, Rusije, Koreje, Kazahstana, Japonske in Italije. Nezamenljivo organizacijsko podporo zagotavljata tekmovanju šola Emil Komel in center Lojze Bratuž, kjer bodo potekale selekcije; udeležba na njih je prosta in brezplačna ter seveda odlična priložnost za krajevne pianiste, da kaj odnesejo za lastno rast. Danes med 10. in 16. uro bo prva faza selekcij v okviru tekmovanja za nagrado Pecar; polfinalni in finalni del bosta na vrsti od jutri do petka z začetkom ob 16. uri. Od jutri do petka z začetkom ob 10. uri pa bodo pred žirijo in publiko nastopali pianisti, stari od 8 do 18 let, ki ciljajo na nagrado mesta Gorica. Zaključni koncert zmagovalcev bo 1. decembra ob 20.30 v deželnem avditoriju; vstop bo prost. Kultumi center Lojze Bratuž je v nedeljo gostil sklepni koncert v okviru letošnje 54. Cecilijanke, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) in je posvečena Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-le-tnici smrti. V pevsko popoldne je uvedel pozdravni nagovor predsednice ZSKP Franke Padovan, ki so ga prebrali zaradi predsed-ničine odsotnosti. »V zborih se zbirajo ljudje, ki ljubijo pesem in petje, saj je zanje to več kot ljubiteljska dejavnost, petje je poklic: če ga človek presliši, mu vedno nekaj manjka. Toda zborovsko petje ne oblikuje v nas samo umetniško glasbenega čuta, ampak, zlasti na tako množičnih prireditvah kot Cecilijanka, daje priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in sodelovanje, saj med vloge zborovskega petja sodi tudi posredovanje slovenske pevske kulture neslovenskemu okolju, kar pripomore k zbližanju različnih narodnosti in kultur. Pripadnost petju in slovenski glasbi pri nas torej pomeni veliko več kot samo ljubezen do glasbe in slovenske besede. Neizpodbitno dejstvo je, da pesem in glasba še vedno združujeta ljudi, da so pevski sestavi pri nas še vedno izjemnega pomena, pa naj gre za pevski zbor, ki poje med mašo, ali pa za tistega, ki žanje odličja na zahtevnih pevskih tekmovanjih,« je v svoj govor zapisala Padovanova in o Mirku Fi-leju povedala, da »je v povojnih letih v Gorici razgibal kulturno življenje in postal duša vsega dogajanja na glasbenem in društvenem področju«. Spomnila se je tudi Vinka Vodopivca ob 60-letnici smrti in letos umrlega Silvana Kerševana, dolgoletnega ravnatelja centra za glasbeno vzgojo Emil Komel: »Bil je zavezan glasbi. Njemu gre zasluga, da je šola Emil Komel postala ena najbolj kakovostnih glasbenih ustanov v goriškem prostoru. V šolo je vlagal svoje znanje, predvsem pa svojo širino duha, izjemno sposobnost navezovanja stikov. Z mladimi je znal vzpostaviti pristen in prijateljski odnos ... Zapušča nam veliko bogastvo, za katerega smo mu hvaležni.« Zborovski popoldan je pred polno dvorano oblikovalo devet zborov, v glavnem »domačih« skupin, ki delujejo pod okriljem ZSKP. Program sta obogatila še sestava iz Tržaške in Koroške: moški zbor Fantje izpod grmade (pod vodstvom Hermana Antoni-ča) iz bližnjega Devina je na Cecilijanki že domač, pozdrav iz bolj oddaljene Koroške pa je prinesel cerkveni pevski zbor Sveče - Št. Janž pod vodstvom Eriha Užnika in Damjana Oitzla. Ker je bila revija posvečena Fi-leju, so nastopajoči zbori zapeli številne skladbe iz njegovega repertoarja. Poleg že omenjenih je publika s ploskanjem nagradila še mešani zbor F.B. Sedej iz Števerjana (dirigentka Aleksandra Pertot), mešani zbor Hrast (Mirko Ferlan), moški zbor Štmaver (Nadja Kovic), mešani zbor Podgora (Peter Pirih), moški zbor Mirko Filej (Zdravko Klanjšček) in mešani zbor Štandrež (Mojca Sirk). Cecilijanko so sklenila dekleta Bodeče neže z Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mirko Ferlan), ki so dolgi zaključni aplavz poslušalcev nagradila z dodatkom. (ač) GORICA - Priprave na decembrske prireditve in prve prometne omejitve Mogočna jelka že stoji V soboto ob 18.30 se bo s prižigom lučk na božično-novoletni jelki na Travniku uradno začel niz prireditev, ki bo poživil praznični čas v goriškem mestnem središču in bo dosegel vrhunec s silvestrovanjem na prostem. Okrog 18 metrov visoko drevo, ki od včeraj krasi Travnik, so občini »darovali« stanovalci bloka v Ulici Monte Calvario št. 34 v Podgori. Jelka, ki je rasla na njihovem dvorišču, se je preveč razbohotila, zato jo je bilo treba posekati. Delo so včeraj zjutraj opravili občinski delavci, ki so nato na-tovorili okrog 40 stotov široko drevo na tovornjak in ga v spremstvu mestnih redarjev okrog 11. ure odpeljali na Travnik. Med prevozom je bil promet po Ulici Brigata Cuneo, Drevoredu XX Septembra, Ulici Santa Chiara in Ulici Ma-meli nekoliko oviran, večjih zastojev pa ni bilo. Edino težavo je ustvaril avtomobil, ki je bil parkiran v Ulici Mameli, ki jo je tovornjak ubral v nasprotni smeri: ker je avto oviral prehod kamiona, so ga morali odpeljati z avtovleko. V soboto, prvega decembra, se bo v mestu začel tudi Andrejev sejem. Včeraj so že stopile v veljavo prve prometne omejitve, od danes do 12. decembra pa bodo zaprli za promet Ulico Cador-na, Battistijev trg in Ulico Rismondo. Od jutri do 12. decembra bo zaprta Ulica Petrarca, od 1. do 3. decembra pa Verdijev korzo (med ulicama Mameli in Crispi), ulici Boccaccio in Oberdan, Travnik, Uli- GORICA Ukrepi proti osipu Šolski osip pomeni prekinitev šolanja. V evropskem merilu zadeva osip mlade med 18. in 24. letom, ki so zaključili le osnovno šolo in niso vključeni v nobeno obliko šolanja ali izobraževanja. Osip je nedvomno povezan z dejavnostmi šolskega usmerjanja, z organizacijo šolskega sistema in drugih oblik izobraževanja, z vključevanjem šole v družbeno stvarnost, v kolikor šola ne sme biti odrezana od sveta in lokalnega dogajanja. Na temo ukrepov proti osipu in za spodbujanje nadaljnjega šolanja prireja pokrajina javni posvet: ukrepe, ki jih izvajajo na Goriškem, bodo primerjali s praksami v Sloveniji, kjer drugačna ureditev šolskega sistema omogoča zgodnje reševanje problema. Posvet bo v petek, 30. novembra, ob 15. uri v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici. ce Roma, Crispi in De Gasperi, trg pred županstvom in Ulica Rotta. Od petka do sobote bo Ulica Oberdan prevozna le v smeri proti Travniku. Od včeraj je Ulica Dante prevozna v obe smeri le za stanovalce, do srede pa bodo prevozni v obe smeri Ulice Morelli, Contavalle in trg XXVII Marzo. GORICA - Slovensko pastoralno središče Štiridesetletnico ustanovitve ■ I V«|« • V • I • obeležili s prazničnim slavjem Praznični obred foto l.k. V nedeljo so se pri sv. Ivanu v Gorici s prazničnim slavjem spomnili 40. obletnice ustanovitve slovenskega pastoralnega središča za goriške vernike. Jutranjo zahvalno mašo je vodil upokojeni nadškof Dino De Antoni, ob njem sta somaševala msgr. Cvetko Zbogar in sedanji župnijski upravitelj g. Marijan Markežič. Slednji se je pred res številnimi zbranimi na začetku obreda spomnil mož, ki so zaslužni, da je pred štirimi desetletji sploh prišlo do ustanovitve središča, pa tudi tistih, ki so ves ta čas skrbeli zanj. Omenil je tedanjega nadškofa Petra Cocolina, ki je podpisal odlok z dne 24. oktobra 1972, nato njegovega naslednika - nadškofa Antona Vitala Bom-marca, pa tudi msgr. Franca Močnika, ki je bil imenovan za prvega dušnega pastirja in je veliko let opravljal to vlogo. Zahvalil se je msgr. Oskarju Sim-čiču, nadškofijskemu vikarju za goriške Slovence, in še predvsem msgr. Zbogarju, ki je več desetletij duša pastoralnega središča, dalje jezuitskemu patru Mirku Peliconu, ki je nekaj časa deloval v njem, pa tudi vsem pevcem, pevovodjem in katehistom. Ma-šni daritvi je v bližnjih prostorih doma Franc Močnik sledilo praznovanje ob bogato obloženih mizah. 20 Torek, 27. novembra 2012_GORIŠKI PROSTOR dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BkLDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRkČkN (FkRO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 k/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovske-ga »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani knton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri »Sedma zapoved: kradi malo manj« (Dario Fo), nastopata kG Vrba Vrbje in KD Galicija; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Ta-baj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: izven abonmaja v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 1. decembra, ob 20.30 »Titanic«, nastopa gledališka skupina knà-Thema teatro iz Vidma; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni kntonini na Korzu Italia 51 v Gorici. GLEDALIŠKO DRUŠTVO KONTRADA KANAL vabi v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri v večnamensko dvorano v Kanalu na gledališko predstavo »Partnerski odnos« (Tone Partljič), nastopila bo dramska skupina Ga pihnemo (Podnanos). V nedeljo, 13. januarja 2013, ob 17. uri bo na vrsti »Komedija ljubezni« (Noel Coward) v izvedbi KPD Planina (Sele/Zell - kvstrija); predprodaja abonmajske izkaznice v TIC-u v Kanalu, posamezne vstopnice uro pred predstavo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: 10. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer), nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj. SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »AL-TRE ESPRESSIVITA'«: v občinskem gledališču v Tržiču danes, 27. novembra, ob 20.30 »Laboratoriamo...«, nastopajo udeleženci gledaliških laboratorijev kltre espressività; ob 21. uri »Fuoco, terra e noi«; nastopa gledališka skupina Stazione mobile iz Tržiča. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 29. novembra, ob 20.45 deželna premiera »Open Show Daniela Ezra-lowa« (»Glasba in balet«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri »Pinocchio« (od 5. leta starosti); v četrtek, 6. decembra, ob 21. uri »La bis-betica domata« (William Shakespeare), nastopata Vanessa Gravina in Edoar-do Siravo; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 30. novembra, ob 21. uri balet »kmarcord«, nastopajo Rossella Brescia in plesalci skupine Danzitalia (»Sipario danza«); informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiasso-ciatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 28. novembra, ob 20.45 koncert kvarteta Merel; v ponedeljek, 3. decembra, ob 20.45 »Mio nonno è morto in guerra. Voci, Canzoni e me-morie della seconda guerra mondiale«, nastopa Simone Cristicchi; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481- 494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatro-monfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. novembra ob 20. uri »Liferanti« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 1. decembra, »Piccolo Asmo-deo«, Teatro Gioco Vita; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pieta«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylva-nia«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il so-spetto«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.30 »C'era una volta in Anatolia«. il Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.0017.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIV-CI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v grad Kromberk na ogled razstave z naslovom »Vinko Vo-dopivec 1878-1952. Duhovnik in glasbenik«. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiščan-ske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu je na ogled skupinska razstava srbske grafične produkcije iz 90-ih let 20. stoletja; do sobote, 1. decembra. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 pogovor s Stefanom Cosmo z naslovom »Dota-to d'eccellentissimi vini e il contado di Goritia...«; sledil bo aperitiv. V BARU »HIC« v Ul. Don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava goriškega umetnika Maria Marchiorija v organizaciji združenja Amici-Arte-Felice; do 2. decembra vsak dan v urniku odprtja lokala, tudi ob nedeljah 8.00-13.00. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Eve Petrič z naslovom »S&P161E11sH5/pH14, Jezik REaktivacije«; do 2 decembra od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; več na www.venopi-lon.com, pilonova.galerija@siol.net. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) je na ogled razstava kiparke in foto-grafinje Polone Demšar z naslovom »PRO-FILI; do 3. decembra od ponedeljka do petka 9.00-17.00. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic - Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Da cappelle di guerra a simboli di pace« (Iz vojnih kapel v miroljubne simbole) Tullia Po-iane; do 9. decembra 9.00-12.30, 15.30-19.30. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču je na ogled razstava umetniških grafik z naslovom »Arte grafica in Friuli Venezia Giulia, Carinzia, Slovenia«; do 9. decembra od srede do petka 16.00-19.00, ob praznikih in predprazničnih dneh 10.00-13.00, 16.00-19.00; vstop prost. ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione dell'acciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul fronte dell'Isonzo 1915-1917«; do 9. decembra od torka do nedelje 10.0013.00, 14.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. decembra. V KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom »Graffiti«; do 13. decembra vsak dan razen ponedeljka 7.00-21.00. V GALERIJI ATELIER v EDA centru na Delpinova 18b v Novi Gorici je na ogled razstava slikarke Nine Zuljan in kiparja Claudia Mrakica; do 21. decembra. Več na info@atelier.si, www.atelier.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. A Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 27. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris - Blues«); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 1. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopata violinistka Lena Yiokoyama in pianist Diego Moccagnola; vstop prost. ŽENSKI PZ IZ RONK TER DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejajo »Koncert v spomin na Bernardko Radetič« v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Koncert bo oblikovala Baročna komorna skupina iz Nove Gorice: Eva Dolinšek - čembalo, Marjetka Luznik - sopran, Mirjam Pahor - alt, Doris Kodelja - flavta, Tina Grego - violina in David Šu-ligoj - kontrabas. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 2. decembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7; nastopila bosta sopranistka Karina Oganjan in tržaški pianist Luca Delle Donne s koncertom »Il Lied romantico di Shumann e Chopin«; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Čestitke V soboto je slavil 70-letnico SERGIJ LIPOVEC - LIPO iz Trsta. Iskreno mu čestitajo in nazdravijo še na mnoga in zdrava leta Kulturni dom v Gorici in številni prijatelji z Goriškega. "ZJ Obvestila AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR podeljujejo društvom in organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. URADI NEKDANJEGA ZAVODA INP-DAP v Ulici Roma v Gorici so odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 12. uro, ob torkih med 14. in 16. uro ter ob četrtkih med 10. in 11. uro; informacije po tel. 0481-389291. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopol-njevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: danes, 27. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu okrogla miza: »So ločeni in zopet poročeni še del cerkve?« vodi P. Mirko Pelicon DJ s pričevalci. V sredo, 28. novembra, Spokorni dan, ob 18.15 v kapeli Sv. Jožefa spovedovanje, duhovni pogovor, g. Renato Podberšič. V četrtek, 29. novembra, ob 19.45 v župnijskem domu odprtje razstave skupine kamnosekov iz Manč in likovne skupine. V petek, 30. novembra, ob 19. uri praznična maša, ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert vokalne skupine Sozvočja. V soboto, 1. decembra, ob 9.15 adventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pirih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolčina, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava. »LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo danes, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: danes, 27. novembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »L'alimentazione vegetariana e proprio sana: ragioni salutistiche e mediche«; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.veganima.it. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici prirejata Inštitut za socialno in versko zgodovino ter Zgodovinski raziskovalni center Leopoldo Gasparini predstavitev publikacije »Un anno di scuola. A scuola di razzismo nella Go-rizia in camicia nera« Ferruccia Tassina danes, 27. novembra, ob 17.30. Prisotna bosta Ferruccio Tassin in Dario Mattiussi. OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v -/ mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: v sredo, 28. novembra, med 16.30 in 18.30 bo predaval pedagog Roberto Albarea na temo stika z realnostjo pri otrocih z začetkom obiskovanja šole; nujna najava, več na www.comune.monfalco-ne.go.it (news). VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com. GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: do 29. novembra poteka v Ul. Diaz 20 v Gorici »Gorien-ta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokon-ferenca s podtajnikom ministrstva za šolstvo Marcom Rossijem Dorio. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: 29. novembra ob 20.30 literarni, glasbeni in plesni večer z naslovom »Slit-tamenti. 30. novembra ob 18. uri Davide Stanic bo predstavil knjigo »Bron-tolo, mezza Italia di traverso«; informacije po tel. 0481 477205, www.co-muneronchi.it. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« v petek, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chimenti, Davide Copetti, Ariel Cu-strin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 2. decembra, »Sogno di una not-te di mezza estate« (Willaim Shakespeare), recitirala bosta Claudio de Maglio in M. Cristina Parzianello ob glasbeni spremljavi Alessandra Cossi-ja, Gianpaola Capuzza, Fabia Accur-sa in Giuseppeja Paola Cecereja; vstop prost. Mali oglasi IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sred-stvo(vozniško dovoljenje B); tel. +39340-0869489. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 0481-21058. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Ivone Trombini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Giuseppina Bezzi por. Chiuzzelin (s pokopališča v Gradežu) v stolnici, sledila bo upepelitev; 12.00, Stanislava (Lucia) Cernic por. Klanjš-ček iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Marco Pres-sello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 15.00, Teresina Cosner (sestra Elvira) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Mario Quat-trocchi iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Giulio Cabass (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 27. novembra 2012 21 INTERVJU - Martin Turk o filmu Nahrani me z besedami, ki ga te dni vrtiju v Kopru in na Festivalu v Turinu Družinska drama o pomanjkanju besed »Ko se začneš ukvarjati s filmom, je cilj, ki si ga zastaviš posneti celoveče-rec. Šele sedaj, ko sem posnel svoj prvi film, lahko rečem, da sem res postal režiser«. Sanje, ki postanejo realnost, ali mogoče tudi rek, ki pravi, da ko si nekaj trdno želiš, se to tudi uresniči, pa čeprav stojijo za tem neomajna volja, garanje, prizadevanje, kar pa je v slučaju Martina Turka najpomembnejše - talent. Po premieri prejšnji konec tedna v Ljubljani, bo danes njegov prvenec Nahrani me z besedami prvič predstavljen tudi na italijanskih tleh. Film bo namreč zaživel v sklopu turinskega festivala, kjer bo na ogled vse do petka. Turkovo delo, ki ga je štiriintridesetletni režiser, rojen v Barkovljah, posnel približno pred letom dni med Trstom in Slovenijo, so septembra predstavili v Portorožu na Festivalu slovenskega filma. Turkovo delo je bilo tudi osrednji film, s katerim je bila Slovenija prisotna na majski filmski tržnici v Cannesu. Nahrani me z besedami je celovečerni igrani prvenec in scenarij zanj je Martin pripravljal leta 2009 v pariški rezidenci prav cannskega filmskega festivala, kamor ga je v prestižni izbor 12 mladih filmskih režiserjev izmed več kot 400 prijavljenih s celega sveta imenovala žirija pod vodstvom direktorja festivala Gillesa Jacoba. Pri Turkovem filmu sodeluje cela vrsta mladih tržaških Slovencev. Asistent režije je tudi tokrat, kot v skoraj vseh prejšnjih Turkovih filmih, drug zamejski režiser Jurij Gruden. Nahrani me z besedami je nastal tudi ob koprodukci-ji Slovenskih sporedov sedeža Rai in deželne Film Commission. V teh dneh, vse do začetka decembra, je film na sporedu v kinodvo-rani Tuš v Kopru. Za vsakega režiserja je prvi dol-gometražec veliko zadoščenje. Kako ti doživljaš vse to in katere so bile največje težave? Pravzaprav ne vem še, kako se počutim, ker je vse zelo sveže in še vedno traja promocija filma, festivali in pravkar se začenja distribucija. Zaenkrat sem še zmeden od vsega tega Martin Turk kroma dogajanja. Lahko pa rečem, da ko je film posnet, si šele na pol poti. Sam si poskrbel za scenarij in režijo. Bi povedal, kako to poteka? Začneš z idejo in pišeš scenarij. Nekje vmes začneš tudi z iskanjem denarja za realizacijo. Medtem ko pišeš, pa si ga še v glavi posnameš. Vse skupaj pa traja približno 4 leta. Zelo dolg proces. Zanimivo, da si prvi dolgome-tražec posnel med Trstom in Slovenijo, kjer si se rodil in kjer si kasneje odločil, da boš živel. Ima izbira lokacije tudi kak globlji pomen? Najprej sem imel v mislih Torino, ampak zaradi raznih naključij smo se odločili za Trst. Vesel sem, da sem posnel svoj prvenec prav v tem mestu, ker se mi je zdelo to nek skok v preteklost, v kraje in ulice, kamor sem hodil, ko sem se začel ukvarjati s filmom. Prav na nekaterih lokacijah kjer je postavljeno filmsko dogajanje, sem se kot osem-najstletnik sprehajal in snemal z video-kamero svoje prve posnetke. Podobno si izbral tudi igralce. Del njih je 'osrednje slovenskih', drugi del pa tržaških. Kako je potekala izbira? Borisa in Sebastijana Cavazzo sem imel v mislih že med pisanjem. Onadva sta mi pomagala sestaviti slovenski del zasedbe, vključno z Mirando Caharija. Seveda sem si želel v filmu tudi tržaškega igralskega pridiha. Za to pa mi je pomagal Marko Sosič, prav on mi je svetoval Maurizia Zacchigno. Na Danijela Malalana pa sem pomislil že pred tem. Boris Cavazza je že nekakšna stalnica v tvojih filmih. Tokrat si vključil tudi njegovega sina Sebasti-jana in to v najbrž težkem trenutku njunega življenja... Še isti dan, ko sta prebrala scenarij sta me poklicala in mi rekla da se jima zdi zgodba zelo dobra in da hočeta sodelovati pri projektu. Med igralce si vključil tudi kar nekaj amaterjev... Rekel bi, da sva z Jurijem Grudnom naredila dober izbor in bila tudi zadovoljna z izbirami. Vsi so se izkazali kot profesionalci, ki jih ni strah kamere in filmske ekipe. Odločil si se za zelo zahtevno tematiko, tako, ki se je tvoji kolegi večkrat izogibajo. Kako to? Navadno ne razmišljam o tem, kar bi rad pisal, ampak to pride samo iz neke podzavestne nuje. Tudi ta je prišla na nek način sama na dan. Kakorkoli je Nahrani me z besedami predvsem film o družini in o nekomunikaciji v njej.» Kako bi predstavil film nekomu, ki ga še ni videl? Film je družinska drama. Sestavljena je iz treh zgodb iste družine, ki se dogajajo v istem časovnem obdobju. Zakaj tak naslov? Naslov predstavlja temo filma, težave nekomunikacije med člani iste družine. V vsakem delu filma imamo glavni lik, ki hrepeni in sprašuje ostale po komunikaciji, po besedah. Vsi so nekako lačni besed. Katere so težave pri izpeljavi takega projekta: tvoj film je stal približno milijon evrov in vem, da si se pri zbiranju sredstev obrnil tudi na nekatere ustanove Slovencev v Italiji, a žal naletel na gluha ušesa... Zbiranje vsote, ki smo jo potrebovali, je bilo zelo težavno. Na koncu smo se odločili, da gremo snemati s tem, kar smo nabrali in kljub vsemu poskušali narediti tak film, kakršnega smo si želeli. Denar za film, ki ne bo komercialna uspešnica, zahteva velik napor. Potrkali smo na številna vrata. Res smo se neuspešno obrnili tudi na nekaj zamejskih ustanov in podjetji. Kot član te skupnosti sem se počutil precej razočaranega, ampak na koncu me to ni potrlo. Misliš, da je za film še premalo zanimanja? Film je pri nas predvsem stvar kulture in ne prinaša dohodka. Kjer ni dohodka, za večino podjetij seveda ni zanimanja. Film so pred tedni predstavili tudi v Montpellieru, kako so ga sprejeli? Odzivi so bili dobri. V Franciji vidijo film kot nekaj povsem različnega. So filmsko izobraženi. Ne rečejo, da je film lep ali grd, zanima jih zakaj je tak, postavljajo si vprašanja. Francozi so zelo aktivni gledalci. Pri zahtevnih filmih, kot je Nahrani me z besedami, je taka publika dobrodošla. Na festivalu slovenskega filma ni šlo najboljše. Mislim da je bila letos žirija usmerjena v bolj lahkotne filme. V bistvu smo že na začetku festivala vedeli, da ne bomo prejeli nobene nagrade. Kaj pa bodoči projekti? Že razmišljaš o naslednjem? Trenutno sem pomočnik pri Mo-derndorferjevem celovečercu Inferno. Ob tem pa pripravljam nov film z naslovom Gram ljubezni. To bo prvi projekt, kjer ne bom scenarist, ampak samo režiser. Scenarij je napisala Tanika Šaja-tocic. Spet gre za družinsko zgodbo, upam da jo bomo lahko posneli v naslednjih dveh letih. Iga Zgodba o Robertovem skrivnostnem izginotju Film Nahrani me z besedami, v katerem poleg protagonista Jureta Henigma-na nastopajo še Borisa in Sebastijan Cavazza, Maša Derganc, Miranda Ca-harija, Danjel Malalan, Marko Sosič, Iza Veselko in Maurizio Zacchigna, pripoveduje o glavnem junaku, Robertu, ki odpotuje v Italijo, da bi izpopolnil dokaj nenavadno raziskavo, po Kristusovih sledeh. V Trstu naleti na posebneža, brezdomca srednjih let. Prevzet in zmeden zaradi nenadnega srečanja s skrivnostnim moškim, mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih molka, pokliče starejšega sina Mateja s katerim se odpravi na iskanje izgubljenega sina. Ker pa Janez ne more pustiti same žene Irine, ki boleha za demenco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika. Martin Turk je tržaški del filma posnel pred letom dni tudi med Trgom Hor-tis, pokrito tržnico, Svetim Ivanom in Krasom. (Iga) GLASBA - Tržaško koncertno društvo Kvartet iz Cremone s čudovitim programom V Italiji je tradicija godalnega kvarteta dokaj šibka: žanr je doživel svoj največji razmah v 19. stoletju v nemško govorečih državah, predvsem po zaslugi velikih skladateljev; od Mozarta in Haydna preko Beethovna in Schuberta vse do mojstrov ekspresionizma se je literatura obogatila z umetninami, ki so žlahtna hrana za dušo, modeli neizrekljive lepote in globine. Prevlada opere je bila v Italiji absolutna, kljub temu se je Giuseppe Verdi - edini med kolegi -preizkusil tudi v dimenziji, ki mu ni bila ravno domača. Ob pomanjkanju ustvarjalcev so tudi poustvarjalci bolj redki: slavni Quartetto italiano je bil izjema, ki še išče pravega naslednika, nove generacije pa kažejo iskreno zanimanje do te oblike komornega muziciranja, ki je za mnoge sladokusce najbolj plemenita. Najbolj perspektiven italijanski sestav je Kvartet iz Cremone, ki se je združil l. 2000, ko so violinista Cristiano Gualco in Paolo Andreoli, violist Simone Gramaglia ter čelist Giovanni Scaglione obiskovali izpopol-njevalne tečaje na akademiji Stauffer v Cremoni. Mentorji so jim bili najprej Salvatore Accardo, Bruno Giuranna in Rocco Filippini, v Fiesolah pa zdaj že pokojni Piero Farulli, violist Italijanskega kvarteta. Fantje so si z zavzetim delom kmalu utrli pot v imenitne evropske in ameriške dvorane, čeprav je mednarodna konkurenca zelo ostra. Za tržaško Koncertno društvo so izbrali čudovit program, ki je bil že sam na sebi vreden obiska: dva izmed naj- lepših kvartetov Ludwiga van Beethovna in Franza Schuberta, torej izziv z vrhunskima umetninama, ki zahtevata visok tehnični nivo, predvsem pa ekspresivno muziciranje. Ruski veleposlanik na dunajskem dvoru Andrej Krilovič Razumovski je ostal zapisan v zgodovini kot naročnik treh kvartetov, ki naj bi na plemičevo željo vsebovali ruske ljudske teme: kako genialno je Beethoven izpolnil naročilo s tremi kvarteti op. 59, kako čudovito je spojil klasični dunajski slog s presenetljivim sobivanjem visoke abstrakcije in ljudskega melosa, smo lahko občudovali v izvedbi 3.kvarteta v C-Duru, ki je bila nekoliko oglata, toda zelo pozorna do dinamičnih odtenkov, z lepim občutkom za skupno zvočnost, morda s kančkom virtuozne ek-sibicije v sklepni fugi, vsekakor pa na dobrem nivoju. Nato Schubert, s kvartetom, čigar srce utripa ob prekrasni temi z variacijami na samospev Smrt in deklica. Kvartet v d-molu D810 je res enkratna umetnina, ki od izvajalcev zahteva absolutno sočutje z nežno dušo mladega dunajskega genija, popolno predanost zapeljivim harmonijam in vezeninam, iz katerih so zgrajeni štirje stavki. Kvartet iz Cremone se je najlepše izkazal v Scherzu, drugod smo občutili nekoliko preveč kontrolirano igro, ki je zavrla čustvene izlive, kljub temu pa gre pohvaliti sestav zaradi odličnega poustvarjalnega nivoja, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi. Katja Kralj RAZSTAVA - V galeriji Cartesius v Trstu Dela Avgusta Černigoja Še do jutri na ogled izbor 28 del, ki so nastala v razdobju od 20. do 80. let prejšnjega stoletja Ša danes in jutri je v tržaški galeriji Cartesius na ogled razstava 28 del Avgusta Černigoja. Postavitev sestavljajo dela na papirju, ki so bila ustvarjena med dvajsetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. V dvajseta leta spada šest črno-belih izdelkov manjšega formata, in sicer tri lesorezi, dve jedkanici in ena peroris-ba, v trideseta leta pa ena monotipija. Vsa dela se bolj ali manj izrazito navezujejo na figurativno upodabljanje. En lesorez nosi naslov Trpljenje, drugi pa, označen z letnico 1923, Mati. Leta 1923 sta nastali tudi perorisba in jedkanica naslovljena Moje mlado življenje. V dvajsetih letih naj bi bil ustvarjen še tretji lesorez naslovljen Palica. Pri omenjenih eksponatih se soočamo s figurami, nasprotno pa velja za barvano monotipijo iz leta 1935, kjer srečamo motiv tihožitja. V petdesetih letih se je Černigoj usmeril v raziskovanje novo-kubističnih oprijemov in neformalne abstrakcije. Leta 1952 je bila ustvarjena risba v tehniki tuša in gvaša, ki predstavlja stilizira-ne figure in podobe mačk. Leta 1956 sta nastali dve jedkanici: ena, naslovljena Ribe, se navezuje na gestikulacijsko-ab-straktno vzdušje, druga, barvana na roko, se pa sklicuje na kubistične težnje. Kljub vplivu abstrakcije, lahko v obeh grafikah zasledimo prepoznavne elemente, in sicer v prvem primeru figure rib, v drugem pa čolne in pristanišče. Ti elementi in vpliv kubizma so prisotni tudi v črno-belem lesorezu iz leta 1957. Čolne in pristanišče srečamo še v enem črno-belem lesorezu iz leta 1957 ter risbi s tušem in gvašem. Obe deli temeljita na premišljeno strogo zasnovanem črtovju bistvenih potez in poenostavljenih podobah. Istega leta je nastala tudi čisto abstraktna jedkanica naslovljena Katedrala. V šestdeseta leta spadajo štirje eksponati. Iz leta 1960 je risba s pasteli, ki predstavlja petelina. Tudi to delo se nedvomno zgleduje po kubističnemu slogu. S čisto abstraktnim pristopom so pa prežete tri jedkanice: prva, naslovljena Zaplet, je nastala leta 1960, druga leta 1962, tretja, naslovljena Igralci, pa leta 1965. Izdelke sedemdesetih let označuje tako neka prepoznavna figurativnost, večkrat na robu abstrakcije, kot čista odsotnost marsikatere upodobitve. Ob petih grafikah velja omeniti tri risbe - akte narisane s flomastrom, risbo s črnilom in gvašem, ki predstavlja gotsko cerkev in eno čisto abstraktno kompozicijo v tehniki gvaša. Ta pristop in tehniko srečamo še pri risbi iz leta 1982. Razstavo si lahko ogledamo v popoldanskih urah od 16.30 do 19.30. Štefan Turk 22 Torek, 27. novembra 2012 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Po novem sodnem zasegu in sedmih priporih v Tarantu Grupa Ilva napovedala zaprtje vseh svojih tovarn TARANTO - Družba Ilva bo zaprla železarno v Tarantu in vse tovarne, katere železarna v Tarantu oskrbuje z železom. Tako je sporočilo vodstvo grupe, potem ko sta sodnici za predhodne preiskave Patrizia Todisco in Vilma Gilli včeraj odredili zaseg novih oddelkov železarne ter izdali priporni nalog za nadaljnjih sedem oseb v okviru preiskave zaradi onesnaževanja, ogrožanja zdravja in korupcije. Sodni zaseg zadeva nekatere oddelke, ki jih podoben sodni ukrep letošnjega julija ni prizadel. V priporu pa so se včeraj znašli 86-letni vodja grupe Emilio Riva, ki je sicer že od julija v hišnem priporu, podpredsednik Fabio Riva, nekdanji direktor Ilve v Tarantu Luigi Capo-grosso, nekdanji funkcionar tovarne Gi-rolamo Archina, nekdanji rektor politehnike v Tarantu Lorenzo Liberti, nekdanji pokrajinski odbornik za okolje v Tarantu Michele Conserva ter predstavnik družbe Promed Engineering Carmelo Delli Santi. Sodno obvestilo je naposled prejel tudi predsednik Ilve Bruno Ferrante. Kot rečeno, se je vodstvo družbe na nove sodne ukrepe odzvalo z napovedjo, da bo zaprlo železarno v Tarantu, pa tudi svoje tovarne v Genovi, Novi Ligureju, Racconigiju, Margheri in Pratici. Postopek prekinitve proizvodnje naj bi stekel takoj. To pa neposredno ogroža več kot 5 tisoč delovnih mest. »Gre za represalije družbe,« je dejal predstavnik sindikalne zveze Cgil, ki je delavce pozvala, naj se danes redno predstavijo na svojem delovnem mestu. Sicer pa so sindikati včeraj zahtevali od predsednika vlade Maria Mon-tija, naj jih takoj sprejme. Zagrozili so, da bodo v nasprotnem primeru v četrtek množično demonstrirali pred palačo Chigi v Rimu. Vlada je kmalu nato objavila sporočilo za javnost, v katerem napoveduje, da bo do srečanja prišlo v četrtek popoldne. Minister za okolje Corrado Clini pa je v noti za tisk poudaril, da bi novi sodni ukrepi lahko za nedoločen čas preprečili ekološko sanacijo območja železarne v Tarantu. Železarna Ilva v Tarantu ansa IZRAEL - Januarja volitve Obrambni minister Barak se umika TEL AVIV - Izraelski obrambni minister Ehud Barak je včeraj poskrbel za presenečenje z napovedjo, da končuje politično kariero in da ne namerava nastopiti na parlamentarnih volitvah 22. januarja prihodnje leto. Namerava pa ostati na položaju do oblikovanja nove vlade po volitvah. Bara-kova odločitev je presenetljiva, saj je njegova stranka Haacmaut (Neodvisnost) začela pridobivati na podpori po nedavni izraelski vojaški ofenzivi na območju Gaze. Barak je januarja 2011 zapustil laburistično stranko, da je lahko obdržal ministrski položaj, skupaj s še štirimi odpadniškimi poslanci pa je nato oblikoval Haacmaut. Barak in izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki sta večino preteklih štirih let tesno sodelovala, naj bi se začela razhajati glede morebitnega napada na iranske jedrske naprave. Barak, nekdaj zagovornik napada na iranski jedrski program, naj bi se v zadnjem času izrekal proti tovrstni operaciji, ki ji trenutno nasprotujejo tako ZDA kot tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Beni Ganc ter vodja Mosada Tamir Pardo. Netanjahu pa naj bi na drugi strani ob podpori zunanjega ministra Avigdorja Li-bermana, ki je na čelu ultra nacionalistične stranke Izrael Bejtenu, ves čas agitiral za napad na Iran. Za zamenjavo Baraka na čelu obrambnega ministrstva naj bi se zavzemali tudi njegovi nekdanji privrženci, ki so se zatekli k Likudu. Po poročanju AFP naj bi se za to prav tako zavzemal lobi judovskih naseljencev, pa tudi tabor skrajne desnice, saj naj bi Barak zaviral širitev judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Njegov odhod iz politike bi tako v primeru zmage sedanje koalicije na volitvah, kar napovedujejo ankete, lahko okrepil politiko trde linije tako do palestinskega predsednika Mahmuda Abasa kot do Irana. (STA) EU - De Guindos Španija bo zaprosila za 40 milijard pomoči MADRID - Španija bo za pomoč bankam območje evra zaprosila za vsoto v višini okoli 40 milijard evrov, je včeraj povedal španski finančni minister Luis de Guindos. Španske banke bodo morale v zameno za pomoč skozi korenito prestrukturiranje in krčenje dejavnosti, območje evra pa naj bi pomoč odobrilo sredi decembra. Večji del pomoči, okoli 37 milijard evrov, bo odpadlo na pomoč štirim najbolj problematičnim bankam, ki jih je morala Španija v vmesnem obdobju nacionalizirati. Gre za najbolj razvpito Bankio in pa regionalne banke Novagalicia, Catalunya Caixa in Banco de Valencia. Preostanek naj bi po poročanju časnika El Pais odpadel na dokapitalizacijo t.i. slabe banke, ki jo je Španija ustanovila v okviru najnovejše reforme španskega bančnega sistema. Za ta namen naj bi partnerice v evrskem območju zaprosila za 2,5 milijarde evrov, pred tem pa mora dokončati še postopke za začetek delovanja slabe banke. Nekje med dvema in tremi milijardami evrov pa naj bi Španija namenila za pomoč bankam v zasebni lasti, ki bi potrebovale pomoč pri dokapitali-zaciji in prestrukturiranju. Vlada v Madridu se je po poročanju El Paisa do konca trudila še dodatno zmanjšati potrebo po finančni pomoči iz mehanizmov za stabilnost evra, a je bil proces iskanja zasebnih vlagateljev oziroma združitev pri vrsti manjših regionalnih bank neuspešen. Prav vse banke v težavah pa bodo morale v navezi z Evropsko komisijo opredeliti načrte za korenito prestrukturiranje bančnega poslovanja. Evropski komisar za konkurenco, sicer Španec Joaquin Almunia bo jutri predstavil načrte za omenjene štiri nacionalizirane banke in pa predviden obseg do-kapitalizacije za te banke. Območje evra naj bi sicer sredstva sprostilo sredi decembra, denar pa naj bi na račun španskega sklada za pomoč bankam (Frob) prišel iz nedavno zagnanega stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Zahtevano prestrukturiranje v zameno za pomoč naj bi bilo zelo korenito, predvsem štiri nacionalizirane banke pa bodo morale skozi strogo "shuj-ševalno kuro", tudi pri številu zaposlenih. Bankia naj bi tako morala število zaposlenih zmanjšati za 6000, Novagalicia za 2000, Catalunya Caixa pa za 1000. Od izbruha krize leta 2008 je sicer v regionalnih bankah delo izgubilo že 22.000 ljudi, ostalo pa jih je okoli 110.000. Po tem novem posegu naj bi jih bilo zaposlenih še nekaj nad 100.000. (STA) ŠPANIJA - Referendum o samostojnosti pod vprašajem Katalonski nacionalisti na volitvah doživeli poraz BARCELONA - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v severni španski pokrajini Kataloniji so zmagali doslej vladajoči zmerni nacionalisti, stranka Convergencia i Unio (CiU), ki pa so izgubili 12 sedežev v regionalnem parlamentu. Izid je hud poraz za katalonskega premiera Arturja Masa, ki napoveduje referendum o samostojnosti Katalonije. Mas je predčasne volitve sklical, da bi si zagotovil čim širšo podporo za svoj načrt o izvedli referenduma. Računal je, da bo njegova stranka CiU dobila absolutno večino v regionalnem parlamentu. Po še neuradnih podatkih bo stranka v prihodnjem parlamentu imela 50 sedežev, kar je 12 manj kot doslej in 18 manj od absolutne večine. Volitvam bo sledilo obdobje premisleka, je po objavi izidov dejal Mas in dodal, da zamisli o referendumu ne misli opustiti. "Razmere niso enostavne, a šli bomo naprej," je dejal. Mas bi si lahko absolutno večino v parlamentu zagotovil s sodelovanjem z nekaterimi manjšimi nacionalističnimi strankami. Velika zmagovalka volitev je Republikanska levica Katalonije (ERC), ki je podvojila število mandatov in jih bo imela 21. Tudi ta stranka se zavzema za neodvisnost Katalonije, a vprašanje je, ali bo sklenila koalicijo s CiU. Socialisti so se uvrstili na tretje mesto in bodo imeli v parlamentu 20 sedežev, Ljudska stranka, ki je vladajoča na državni ravni, pa jih bo imela 19. Po oceni analitikov je izid volitev presenetljiv, kaže pa, da očitno nihče od politikov ni dal pravih odgovorov na probleme, ki tarejo Katalonce, med katerimi je na prvem mestu visoka brezposelnost. Mas, čigar stranka vlada v Kataloniji skoraj ves čas od konca Francovega režima, je volilno kampanjo gradil skoraj izključno na obljubi o referendumu o samoodločbi, čeprav se najbolj razvita španska regija sooča s hudimi težavami, zaradi katerih je bila vlado v Madridu prisiljena zaprositi za finančno pomoč. V Barceloni sicer vztrajajo, da so težave v veliki meri posledica tega, da morajo davke odvajati v Madrid, od tam pa dobijo nazaj precej manj denarja. Mas je zato že septembra zahteval davčno avtonomijo, na kar pa konservativna vlada v Madridu ni pristala. Ta je pred nedeljskimi volitvami tudi napovedala, da bo morebiten referendum spodbijala na ustavnem sodišču, saj španska ustava regijam prepoveduje sklicevanje referendumov. Katalonija sicer uživa zelo visoko stopnjo avtonomije, nasprotniki njene osamosvojitve pa opozarjajo predvsem na težave, ki bi nastopile zaradi izgube španskega trga, ter na dejstvo, da nova država vsaj v začetku ne bi bila članica EU in območja evra. V Kataloniji živi okoli 16 odstotkov španskega prebivalstva, pokrajina pa prispeva petino državnega bruto domačega proizvoda, medtem ko njen delež pri izvozu visoko tehnoloških izdelkov znaša kar 40 odstotkov. Je pa ta čas tudi najbolj zadolžena španska regija, saj dolg dosega 22 odstotkov BDP. (STA) GOSPODARSTVO - Dogovor Fiat Industrial se bo popolnoma združil s CNH Global iz ZDA MILAN - Fiat Industrial, ki proizvaja tovorna vozila in kmetijska ter gradbena vozila, je z ameriško podružnico Case New Holland (CNH) Global, ki proizvaja opremo za kmetije, včeraj dosegel dogovor o popolni združitvi. S tem bo nastal po prodaji tretji največji proizvajalec industrijskih vozil in opreme na svetu. Fiat Industrial, ki je že lastnik 88 odstotkov CNH Global, si je že več mesecev agresivno prizadeval za popolno združitev. Spomladi je podal ponudbo, ki svetovalcev CNH Global ni zadovoljila, nato pa je vrednost ponudbe minuli teden zvišal za več kot 25 odstotkov in dogovor je tu. Ponudba družbe Fiat Industrial vključuje izplačilo dividend v denarju v vrednosti deset dolarjev za delnico CNH Global pred zaključkom združitve. Poleg tega bo vsak delničar CNH Global prejel 3828 delnic v združenem podjetju, medtem ko bo vsak delničar Fiat Industrial prejel eno delnico. Nova družba, za katero še niso izbrali imena, bo imela sedež na Nizozemskem, kotirala pa bo na newyorški borzi. Proces združitve naj bi zaključili v drugem četrtletju prihodnjega leta, so sporočili iz obeh družb. S tem bo nastal po prodaji tretji največji proizvajalec industrijskih vozil in opreme na svetu - za največjim proizvajalcem gradbenih in rudarskih strojev na svetu, ameriškim Caterpillarjem, in švedskim proizvajalcem tovornih vozil Volvo. (STA) ITALIJA - Mediji Sporni zakon o obrekovanju najbrž pokopan RIM - Senatna zbornica je včeraj na tajnem glasovanju zavrnila prvi člen spornega zakonskega predloga o obrekovanju prek javnih občil. Za zavrnitev se je izreklo 123 senatorjev, proti jih je bilo 29, 9 pa se jih je vzdržalo. Predstavniki Ljudstva svobode se glasovanja niso udeležili. Zavrnitev prvega člena je dejansko popokala celoten zakonski ukrep, proti kateremu so se odločno izrekli založniki in novinarji, saj predvideva razširitev zaporne kazni za novinarje. Za včeraj je bila celo napovedana stavka novinarjev, ki je bila naposled odložena na poziv predsednika senata Renata Schifanija, ki je novinarje povabil, naj počakajo na izid glasovanja v zgornjem domu parlamenta. Predsednik sindikata novinarjev Franco Siddi je pozdravil izid glasovanja v senatu, opozoril pa je, da je tudi sedanja zakonodaja v marsičem sporna. Na njeni osnovi je včeraj direktor dnevnika Il Gior-nale Alessandro Sallusti prejel priporni nalog, potem ko je bil pred mesecem dni obsojen na 14 mesecev zapora zaradi obrekovanja nekega sodnika. KATAR - Podnebne spremembe V Dohi se je začelo v • ■ • • srečanje podpisnic kjotskega sporazuma DOHA - V Dohi v Katarju se je včeraj začelo 18. srečanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in osmo srečanje podpisnic kjotskega sporazuma, na katerem bodo pogajalci iz skoraj 200 držav razpravljali o boju proti podnebnim spremembam in pomoči revnejšim državam pri prilagajanju na spremembe v podnebju. "To je točka preobrata v pogajanjih o podnebnih spremembah," je ob odprtju konference povedal namestnik ka-tarskega premiera Abdulah bin Hamad Al-Atijah. "V prihodnjih dneh je pred nami zlata priložnost. Moramo jo izkoristiti," je dejal. "Vsi se zavedamo, zakaj smo tu, zakaj se leto za letom vračamo," pa je dejala južnoafriška zunanja ministrica Mai-te Nkoana-Mashabane. "To dolgujemo našim ljudem, našim otrokom, da bi jim zagotovili varnejšo prihodnost," je dodala. Osrednje vprašanje tokratne konference, ki bo potekala do 7. decembra, je sprejetje drugega ciljnega obdobja kjotske-ga sporazuma. Namen konference tako ne bo oblikovanje globalnega dogovora o podnebnih spremembah, temveč vmesni korak, ki bo pripeljal do tega cilja. Prvo ciljno obdobje kjotskega sporazuma se bo končalo 31. decembra letos, nov, globalni sporazum o spopadanju s podnebnimi spremembami pa bo predvidoma začel veljati šele leta 2020. Mnogi menijo, da je v tem trenutku nujna in za svet najboljša možnost drugo ciljno obdobje kjotskega sporazuma, čeprav brez Japonske, Rusije in Kanade, ki je iz protokola izstopila, ter ZDA, ki se protokolu sploh niso pridružile. ZLATO (999,99 %%) za kg 43.309,15 € -89,18 SOD NAFTE (159 litrov) 110,92 $ -0,41 EVRO 1,2964 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 26.11. 23.11. ameriški dolar 1,2964 1,2909 japonski jen 106,47 106,19 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,293 25,339 danska krona 7,4580 7,4579 britanski funt 0,80995 0,81010 madžarski forint 281,83 280,49 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6961 poljski zlot 4,1032 4,1192 romunski lev 4,5276 4,5373 švedska krona 8,5763 8,5879 švicarski frank 1,2046 1,2050 norveška krona 7,3370 7,3290 hrvaška kuna 7,5625 7,5580 ruski rubel 40,2110 40,1967 turška lira 2,3270 2,3201 avstralski dolar 1,2416 1,2393 braziljski real 2,6932 2,7263 kanadski dolar 1,2884 1,2865 kitajski juan 8,0707 8,0406 indijska rupija 72,1120 71,6902 južnoafriški rand 11,5072 11,4758 / RADIO IN TV SPORED Torek, 27. novembra 2012 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Ester Ban 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Dok.: La storia siamo noi V" Rai Tre corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: I dannati e gli eroi (vestern, ZDA, '60) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Lo spettacolo della natura 23.501 bellissimi di R4 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Aladino e Sherazade 23.15 Dnevnik -Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 22.40 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Film: BIu profondo (akc., ZDA, '99 i. Suffron Burrows) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: A Natale mi sposo (kom., It., '10) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. novembra 2012) Vodoravno: kaskader, karavan, Antigona, okarina, sto, antikritika, arka, E. I., A. I., as, G. I., rallentando, tren, Cats, Elton John, Zois, Toto, Root, ep, žonta, otavič, verzi, koliba, Ani, sesal-ka, imago, dveri, ikone, rakavina, Camus, Kostra, eho, Iron, los, kov, Ian, tetanija, skledoliznik, anabasis, Faa-ker, čreda; na sliki: Žiga Zois. 23.30 Film: Dick & Jane - Operazio-ne furto (kom., ZDA, '05, i. J. Carrey) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Miami Medical 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Death race (akc., ZDA, '08) 23.30 Film: XXX 2 - The next level (akc., ZDA, '05) La 7 LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.55 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 20.25 Dnevnik Agenparl 13.2017.05, 19.30 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 20.30 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport (t Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.05 Kratki igr. film: Moj brat jajce 11.20 Nad.: Totalna razprodaja 12.00 Poročila 12.10 Ars 360 12.20 Pisave 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak (pon.) 15.5018.30 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tarča 21.00 Dok. film: Pot domov 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Dok. serija: Zabave je konec ali kako je zahod prišel na kant |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.25 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.55 Aritmija 14.35 Kviz: Moja Slovenija (pon.) 16.00 Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj 17.45 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 18.15 Glasnik 18.40 Slovenski vodni krog 19.05 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja 21.00 Glasb. odd.: Muzi-kajeto 21.30 Film: Tri opice 23.15 Brane Rončel - Izza odra Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 11.55 Kronika 12.00 Redna seja Kolegija predsednika Državnega zbora, prenos 14.00 Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 21.25 Beseda volilcev 19.40 21.45 Kronika 20.00 23.10 Aktualno 23.20 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.50 Kino premiere 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Nautilus 21.15 Glasb. odd.: Boben 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Svet na pragu preobrazbe 18.00 Brez panike 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.0017.55 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Državni sovražniki (dram., ZDA, '96) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Karate tiger (akc., ZDA/Hong Kong, '86) 21.55 Film: Brez povratka 2 (horor, ZDA/Kan., '03) 23.40 Film: Zgodba iz Bronxa (krim., ZDA, '93) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris De-vetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klab-jan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Ta-bucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šau-perl, režija Marko Sosič - 23. nad.; 18.00 Gor-niška gledanja, pripravlja Aldo Rupel; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoran-za; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, ones- naženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 27. novembra 2012 VREME Nad Španijo se zadržuje atlantska fronta, ki bo v sredo dosegla Italijo, pred tem pa bo ozračje zelo vlažno.Včeraj je deželo z jugozahoda začel pritekati vlažen zrak, danes se bo dotok povečal in bo vse bolj južen. Jutri se bo približala ^-it ^ fronta. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila, z vremenom povezane težave bo imelo vse več ljudi, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na torek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. --' DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 9.03 r LUNINE MENE ^ PLIMOVANJE Danes: ob 2.47 najnižje -15 cm, ob 8.53 najvišje 48 cm, ob 15.47 najnižje -60 cm, ob 22.11 najvišje 27 cm. Jutri: ob 3.18 najnižje -12 cm, ob 9.18 najvišje 45 cm, ob 16.17 najnižje -58 cm, ob 22.44 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............2 1000 m............7 2500 m............0 1500 m............5 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo zelo oblačno s povečini močnim dežjem. V okolici Pordenona bi lahko močneje deževalo, v Julijski krajini pa nekoliko manj. Ob morju bo pihal jugovzhodnik. Meja sneženja bo med 1500 in 2000 m. Jutri se bo dež na zahodu krepil in se širil proti vzhodu. Ob morju bo še pihal jugo. Na severovzhodu bo še večinoma suho, v noči na četrtek pa bo tudi tam prehodno nekaj padavin. V četrtek bo v vzhodnih krajih večinoma suho, drugod bo občasno še rahlo deževalo. Nekoliko hladneje bo. vr\rAr\ OQ nnw«r "i O HH r\r\ OH Hrt Sadje podarimo vsakomur*! Prevzamete ga lahko pri prostovoljcih Italijanskega Rdečega križa! ...čaka vas še obilo drobnih darilc, najmlajše pa nova brezplačna proga za avtomobilčke! M 22222222222222222222222222222222! ••• H* MH MM MM (Mi MM« «M« MM MM MMMMM •••m« MMM mm *mm« mmm mmm mmm mmm ji i IIii § p „i^ii iiii lin "h !! i! 5 ii •::«• it 5 ■ssr -ss ::sr ■as1:: free|ime Milje(Trst) - www.montedorofreetime.it - Brezplačno parkirišče D) O (0 N (D .O (0 O o. o o