164. številka.
Ljubljana, soboto 20. julija
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
lahaja vsak dan, isvicmži ponedeljke i» dneve po prainicih, ter relja po poiti prejemaš aa ivitro-ogerike deiele ta celo loto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld. — Za Lj obijalo kres pošiljanja na dem ra celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gdd. 30 kr., i;i en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. ca meioc, 30 kv. zx 6ot?t leta. — Za tnje dole le toliko ve«, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljndskih šolah in za dijake velja anižana cena in sicer   Ei Llnhljano za eesrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila »>■ plačuje od ČPtiMH.i.rtin) petit-vrste 6 kr., če se oanar-ilo enkrat tiska. 5 kr., 6e so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole lrankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — Urednikovo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ek. 3 „glodalifika stolba". Opravništvo, na katero naj sc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej biai.
Ruski vspehi na kongresu.
Z Dunaja 17. julija. [Izv. dop.] Rusi in ž njimi drugi Slavjani baH so se zelo, da slavne ruske zmage ne bodo dovolj uvažene na berlinskem kongresu. Bali smo se, da diplomatje raznih evropskih držav stoječi na podlagi pariške pogodbe ruskemu zahtevan.) u o spremembi v orijentu ne bodo BOglašali se. Vsaj smo vendar morali dan na dan čitati in slušati raznih evropskih velevlasti] grožnje, da se „moraj o ruskej ekspan-zivnosti meje staviti," da se nikakor nc smo piitrditi, da bi 1 luska za svoje zmage smela žeti in spraviti sad svojega napora. Da se Slavj austvu, ki se je na takov „nevaren" višek postavilo po ruskem junaštvu, mora fitreti glava, ker „od slavjanske strani preti nevarnost vesoljnej Evropi."
Take in jednako tirade čitali smo vedno in vedno v Slavjanstvu protivnej žurnalistiki. Bazen tega plašilo je duhove Slavjanstva angleško protirusko oroževanje, vzuemirjevalo turško tigainoštvo, katero, sklopivši pogodbo san-šte lansko z Rusom, in oprostivši se opasnosti ruskega vinarširauja v Carigrad, jelo je upati na angleško vojno pomoč v skrajnem tresotku turškega poruše vanj a.
Po velikem trudu rusko in nemške diplomacije sešel se je kongres. Od tega shoda evropskih diplomatov si Slavjanstvo uij mnogo nadejalo. Se Btrahom smo zrli, kako se nam Slavjanstva neprijatelji rogajo, češ, vse rusko krvoprolitje bode zahinau, kajti diplomacija ne bode privolila pod nikacimi pogoji v ruske zahteve.
In glej ! trpeče Slavjanstvo našlo je, kedo bil bi to verjel, v diplomatih kolikor toliko podpore. Nij se šlo na duevni red črez slavne ruske bitke, črez Slavjanstvo in trpeče njega ude pod tirauBtvoiu turškim. Dasi se nij vse doseglo, kar bi bili iz srcu želeli vsi prijatelji slavjanske ideje, doseglo se je ipak dovolj, da, doseglo so je vet, nego so nam slaba predzuauieuja kongresa obetovala.
liaš dohajajo iz Petrograda telegrami, ki num povedo, kako Bodi ruska žurnalistika o vspchiti ruske diplomacije na berlinskem kongresu, li teh teiegraličmh posnetkov uvodnih idaukov ruskih največjih m najvplivnejših žur-nalov soditi je, ka jc Rusija v Berlinu več dosegla, nego so je nadejala. Tako na primer izjavlja se „Agenco Russe": „Onu dalje se primerja vspehe berlinskega kongresa z od carja zaznamovanim vojnim namenom, tim preje mina se dospeti do uverjenja, da se je dosti doseglo in za zdaj dovolj, /boljšala se je ne samo osoda k ris tij an skini n ar od om na Balkanu, dosegle so se tudi garancije za avtonomne institucije, ki so tudi tam, kjer avtono-
mija nij še absolutna, postavljene pod neposredno in veljavno kontrolo Evrope. Ta resultat ima sam uže dovolj vrednosti. Ali kongres je učinil še več. Dogovoril je tudi definitivno od Turčije pripoznano neodvisnost Rum unske, Srbske, Crnegore, odstop Ardahana, Karsa in Batu ni a Rusiji; kakor tudi, da se je Rusiji povrnila v pariške j pogodbi vzeta Be-s ara bij a. Ali kongresu zlj ubilo se je storiti še več: otvoril je pot do sporazumljenja mej Angleško in Rusko, vspeh, ki bi bil radi miroljubivih posledic najpovoljnejši.14 — —
Doseglo se je torej na berlinskem kongresu več, nego je bilo pričakovati.
Vendar se mora trditi, da tudi berlinski kongres orijentalnega vprašanja nij rešil. Dokler ima Turčija ped zemlje v Evropi, tako dolgo ne bo dehnitivnega miru v orijentu.
Slavjani ipak moramo za zdaj zadovoljni biti s tem, kar smo bo silami in težavami dosegli. Konstelacija velevlastij je spremenljiva, in Jugoslavjani sami, ali 8 pomočjo Rusije znado se osvobiti tekom časov popolnem.
P.
Slovanska zavednost v našej vojski.
Pod naslovom „Živio Strosmajer" prinaša „ Politik„ od 17. t. m. članek, v katerem naglasa, kako sejenarodna slovanska za vednost razširila v našej vojski. Tudi angleški dopisnik v „Manchester Guardianu", ki je bil v Pragi, Zagrebu, Dubrovniku in Ljubljani, prepričal se je tega in to konsta tira. Magjarski polki nemajo, pravi dopisnik, toliko magjarskega duha kakor slovanski polki slovanskega.
In to je res, to smo z veseljem opazovali zlasti zadnji čas tudi mi pri vseh polkih, katerih so  naši domači fantje.   Ne smemo menda vsega povedati, kaj smo slišali in vi deli, ali zaupanje naše v našo narodno eksi stenco nam je vsled tega jako vzrustlo.
Zatorej z veseljem tudi mi bilježimo, da so naši vojaki le z narodnimi barvami vagone kineali, slovensko govorili, slovenske pesui peli, da je godba le slovauske davorije igrala (celo v uemškutarskej kazini, tako da so ka-zinarji dolge obraze delali). Hrvatskega pol* a Leopolda vojaki pak so na Zidanem mostu slučajno mimo potujočega hrvatskega rodoljuba, škofa Strosinajerja izpoznavši, burno „živio klicali mu, in godbo prisilili, da je igrala slovanske pesni. S tako vojsko so torej ne dade kake magjarske muhe dosezat', čas je minil, ideja je močnejša, nego ljudje. Slovau je monarhiji in cesarju zvest, ali on hoče Slovan ostati, oii neče sam svojemu rodu groba kopati, kakor bi to radi naši nemšku tarji in magjaroni imeli.
Berlinska mirovna pogodba.
(Dalje.)
Alt. 3. Knez Bolgarski se od prebivalstva prosto voli in od visoke porte s pri-glasjem velevlasti potrdi. Noben ud vladajoče dinastije evropskih velevlastij ne more biti voljen za bolgarskega kneza. V slučaji, ako se bode kneževsko dostojanstvo izpraznilo, volil se bode novi knez z istimi pogoji in istimi oblikami.
Art. 4. Skupščina bolgarskih veljakov, v Trnovem sklicana, bode pred volitvijo kneza organične postave za kneževino naredila. V krajih, kjer so mej Bolgari tudi Turki, Ru-muui, Grki ali druge narodnosti naseljene, bode se tudi na pravice in interese tega prebivalstva ozir jemalo, kolikor se zadeva volitev ter izdelovanja organičuih postav.
Art. 5. Sledeči načrti bodo podlaga javnemu pravu Bolgarske: Razlika ver in verskih zpoznanj ne sme se nikomur očitati kot uzrok uključenja ali nezmožnosti, v kolikor se tiče meščanskih in političkih pravic, pripu-ščenja k javnim uradom, funkcijam in častnim službam ali izvrševanju različnih rokodelstev in obrtnij, naj si bode v katerem kraji uže hoče. Svoboda in javno izvrševanje je vsem domačinom kakor tudi tujcem zagotovljeno in nobedna ovira se ne Bine hierarhičnej uredbi raznih verskih skupin ali njih razmeri k svojim duhovnim predstojnikom nasproti staviti.
Art. 6. Začasno upravo bolgarsko bode vodil do izvršitve organičnega zakonstva ce sarsko ruski komisar. Jeden cesarsko otoman-ski komisar in tudi ad hoc od družili signa-tarnih vlastij zdanje pogodbe delegirani konzuli bodo imeli nalogo mu pomagati, ter delovanje te začasne vlade nadzorovati. V slučaji, da se mnenja delegiranih konzulov ne bodo strinjala, odločila bode večina, in ako se tudi soglasje mej to večino in carsko ruskim ali cesarsko otonianskim komisarjem ne bode moglo doseči, izreči morajo zastopniki signatarnih močij v Carigradu v konferenci svoje mnenje.
Art. 7. Začasna vlada se ne more črez devet mesecev raztegniti, računjeno od izmenjave ratifikacij zdanje pogodbe. Kakor hitro se bode organično zakonstvo dovršilo, pojde se precej k volitvi kneza bolgarskega. Kadar bode knez vzpostavljen, zadobi nova uprava svojo moč, in kneževina prične polno uživati svojo avtonomijo.
Art. 8. Trgovske in ladijeplovne pogodbe, kakor vse druge kouvencije in dogovori, kateri so se bili mej tujimi vlastimi in mej porto sklenili, ter so denes v moči, vzdržali se bodo v bolgarskej kneževini, in ne sme se čisto nič z ozirom na katero vlast izpremeniti, predno ona tega ne pritrdi. Od blaga, ki se bode skozi to kneževino prevažalo, se ne sme pre-
hodaj i col jemati. Podložniki in trgovstvo vseh vlasti] bodo imeli popolno jednakopravnost. Nedotakljivosti in privilegije tujih poddanikov, kakor tudi pravice razsojevanja in varstva konzulov, kakor so s kapitulacijami in navadami postavljene, ostanejo v polnej moči toliko časa, da se bodo v soglasji z interesiranimi strankami popravile.
Art. 0. Svota letne danji (tributa), katero bode kneževina bolgarska za vladarski dvor ouej banki izplačevala, katero bode visoka porta koncem označil«, se bode po dogovoru signatarnih vlastij zdanje pogodbe na konci prvega leta, ko bode nova uprava v moč stopila, določila. Ta danj določila se bode iz srednjega dohodka ozemlja kneževine. Ker bode Bolgarska jeden del javnega dolga državnega nosila, zato bodo vlasti, ko bodo danj ali tribut določevale, tudi na del tega dolga ozirale Be, kateri se bode na podlagi pravične razmeri tej kneževini odmeril.
Art. 10. Bolgarska je cesarsko otoman-skemu okraju substituirana v svojih bremenih in dolgovih železniškej družbi Ruščuk-Varna od dneva izmenjave ratifikacij zdanje pogodbe. Urejenje prejšnjih računov je soglasju mej visoko porto, vlado kneževine in opravništvom te družbe pridržano, Ravno tako je tudi kneževina bolgarska na mesto Turčije postavljena za svoj del onih dolžuostij. katere jo visoka porta prevzela nasproti Avstro-Ogerskej, kakor tudi nasproti družbi za pridobivanje dobitka iz železnic v evropskej Turčiji z ozirom na dovršenje in priklopljenje, kakor tudi v oziru na pridobljenje kacega dobička na njenem ozemlji ležečih železnic. Potrebne nagodbe za urejenje tega vprašanja, sklenile se bodo neposredno po mirovnem sklepu mej Avstro-Ogersko, porto, Srbsko in to kneževino.
Art. 11. Turška armada ne ostane več v Bolgarskej. Vse stare tvrdnjave 8° bodo na stroške kneževine v teku jednega leta razdrle ali še preje, če se bode dalo to storiti; krajno vladalstvo bode neposredno za sredstva skrbelo, da se razdenejo, ter ne bode pustilo novih zidati. Visoka porta bode imela pravico po svojej volji ravnati z vojno tvarino in druzimi rečmi, katere spadajo otomanskej vladi, kakor tudi z onimi, katere so v podunavskih tvrd njavab, katere je vsled premirja 31. januarja izpraznila, kakor tudi z onimi rečmi, katere so v utrjenih mestih Sunila in Varna.
Art. 12. Muselmanski lastniki in drugi, ki hočejo osobno zuuaj kneževine živeti, pridržijo si lehko tu svoje nepremakljive stvari, katere dajo v najem, ali pa tretjemu v oskrbljevanje. Turško-bolgarska komisija dobila bode nalog, v teku dveh let stvari v oziru na način od-vzetja aH porabljevanja visokej porti, državne lastnine in pobožnih ustanov (vakuf) kakor tudi urejati vprašanja, ki se ozirajo na interese privatnih osob, katere imajo pri tem svoje interese. Kneževinarji bolgarski, živeči v druzih delih otoraansite države, poddani so otomanskim gospodskain in postavam.
(Dulje prih.)
Politični razgled.
V Ljubljani 11). julija
Ccsarjvvič Rudolf pojde 1. avgusta V Prago.
Cdede okupacije Minsne so se dogovori s Turčijo, katere zdaj Andrassv vodi in vodi, dokončali in nij nobenega zadržka. Tako vsaj prafijo oficijozni listi. Čemu neki ti dogovori!
— Od strani Avstrije, trdi se dalje, bode se vse storilo, da bode imela okupacija miren značaj. Uže proglas na Bošnjake bode baje mir naglašal. — Magjari so še zdaj nevoljni in prorokujejo „slabe" nasledke za monarhijo is te okupacije.
Vittaiit«- rtržftve.
Iz C<*r9f/w~<w*ltw javljajo, da pojde vojska, ki je bila za otok Kreta namenjena, zdaj nn erško mejo, in bode Osman paša njen po veljnik.
itttliifwnM':i odbor „Italia irre.lenta, je i/dal neki oklic naj se daje za spominek onih, ki so pali v boji za italijansko jedinstvo. V tem oklicu se tudi Avstriji žuga, če I, da se ima še zapoditi „tujec, ki Italijanom še zapira vrata julijskih in retiskih Alp ter zavzema Trst in Trient." — Razburjenost mej italijanskim ljudstvom zarad angleškega vzetja Cipra je velika, nezadovoljnost 8 Cor-tijem je glasna.
Kakor „Koln. Ztg." poroča je <tntfle.vki ministerski svet v svojej seji 17. t m. načelno sklenil, parlament razpustiti. Kakor smo uže omenili, hoče Beacjnsfield navdušenje konser vativne stranke vsled svojih vspehov na kongresu in zlasti pridobitve Cipra porabiti pri volitvah, da bi njegova ^konservativna" stranka še večjo večino dosegla.
.V#•/«.»• kn vlada je, kakor se piše v nPol. Corr.% prepričana, da bode pri volitvah 30. t. m. zmagala se svojimi vladnimi kandidati, ki bodo sprejeli vsako, še tako ostro postavo zoper socijalne demokrate. Menj gotovu je pa, ali bode nova zbornic t tudi davkovsko reformo sprejela, kakor jo hoče B.sniark imeti.
li iKtvi^u se javlja, da je IG. t. m. v Anzin - Denainu mej rudniškimi delavci nastal „štrajk". 5O0O delavcev je delo vstavilo ia terja večjo plačo. Vojaki so prišli mir delat. Videti je, da ima štrajk mej naroden karakter.
Dopisi.
Ie fi-žh.*!*«* okolice IG. julija [I/.v. dop.] Zopet Vam ne morem nič veselega poročati. Včeraj zjutraj ob 2. uri je nastal hud vihar, in po celej našej dolini je ob jed-nem vse voda zalila; na hribu pa je Katinaro in njeuo okolico toča oplašila, in jako veliko škode naredila. Grozdje od jedne strani je popolnem pobila.
Ljudje tožijo, da bo Blabi časi, pa vendar zdaj po leti pri tej hudej vročini napravi j ajo pod milim nebom veselice, namreč velikanske plese. V nedeljo so imeli tak ples v Dolini, kamor je prišlo mnogo mnogo mladega sveta od vseh stranij. Tu plešejo in pijejo — naposled pa se pretep a vaj o. Tako so namreč Skedenjski fantje od 10. ure do polunoči mej tepežem skozi Zavije proti domu rogovili
Vinorejci se boje, da bodo imeli premalo vina, pa ZHgotavljam jih, ako bode ljudstvo tako nadaljevalo, imeli ga bodo preveč. Kajti mladi in stari, moški in Ženske, pa tudi otroci — se ve da, le človeški izmeček — so se v tem okraji vinu odpovedali, in podvrgli so se betežu (žganju), ali kakor ga tukaj prav za prav imenujejo „miserija". V Zavijali blizu poŠte slovi velik magazin od špirita, in tu je zbirališče te človeške sodrge. Vsak dan, posebno pa ob nedeljah, se vidijo tu lepe prikazni. Posebno se mej temi čestitimi gosti odlikujejo oni, ki s tržaško miserijo hodijo v Zavije „miserijo" pit. Ne le moški rokovnjači, ampak celć 12—lGletne dekline (bolje rečeno vlačuge), se te „zlate" kapljice nasrkajo; potem pa po 4 ali več skupaj jako nesramno pesni (se ve da italijanske), proti Trstu pre pevajo. Druge se zopet vidi s pobešenimi glavami se ob cesti opotekati, ter na zid ali drevesna debla se naslanjati. Ako je zdaj uže
mladina taka, kaj nam je torej še pričakovati f
In policija?
Res je, da bes eda pametnega moža dandanes malo izda, pa vendar, ako se o pravem časa in na pravem mestu govori, dostikrat dober sad obrodi. Toštenjaki in vrli narodnjaki so Roljančani, pa imajo tudi pridigarja, ki jim je v nedeljo kaj s krepko besedo raz-jnsneval fari zejsko pravičnost; pa blagi mož je malo predaleč zašel s svojega stališča. Nepotrebno je govoriti o rečeh, katerih ljude ne umejo. Za „socijaliste" se Boljunčani malo brigajo, in tudi mislim, da jih malo poznajo; socijalisti so za Boljunčane tuji tiči, torej naj bi jim čast. gospod rajši kaj od domačih ptičev povedali. Ne manjka nam jih.
IB Ito.ftiii&s poleg Trsta IG. julija. [Izviren dopis.] Desetletnica, ki jo je napravila naša čitalnica, bila je sijajna, akoravno je slabo vreme odvrnilo najmenj polovico rodoljubov. Bila je vendar ogromna množica na-vzočna, tako, da so bili vsi prostori prenapol-neni. Spored se je vršil v redu in točno. Govor predsednika je bil z živio-klici sprejet. Deklamacije je imel g. Lulekov, mlad fant ali iskren. Vso pozornost so obračali nase izvrstni pevci iz Barkovelj pod vodstvom zasluženega požrtvovalnega pevovodja gosp. Bartlja. Peli so, da se je bilo čuditi in občinstvo nij nikdar štelilo s ploškom in pohvalo. Deklamacijo „/gubljeni sin" je deklamovala gospodična Ilakelnova izvrstno. Zapazili smo talent v gospodični, katera bo dika odra rojanske čitalnice. Zagotovljeni smo, da bode tudi izvrstna učiteljica in odgojiteljica okoliških hčerk.
Igra „Zakonske nadloge" je prav mična, in naši igralci bo jo dobro in spretno izvršili. Glavne osobo bo bile, ki zaslužijo pohvalo, gg. Wolf in Benčan. Posebno uživa prvi občno pohvalo, ker so trudi in žrtvuje mnogo moči za dramatiko, zadnji pa je vselej dobro tudi na svojem mestu. Gospa Dolinarjeva, uže znana diletautinja, imela je največjo rolo, ia dovršila jo v občuo pohvalo.
„Jadransko morje" zapeli so vrli Barkov-ljani po ifjri, in ko so končali, nij hotelo ploskanje prenehati.
Ko je dež nehal, pomaknilo se je občinstvo pod milo nebo, lepobarvani balončiči so razsvitavali čarobno v hladnem zraku poslopje, umeteljui oguji pa so zarili rojansko doliuo v lep spomin, da je deset let minulo, kar seje v tej dolini slovesno čitalnica odprla, deset let je prošlo, ko se je od nasprotne stranke ?. prahom in kroglami društvo kadilo v grobj ali nij palo, še Btoji in bode še stalo, ter zopet obhajalo 20letnico.
Napivalo se je in govorilo in živio-klici so odmevali daleč. Izpolnili bo desetletnco z brzojavi : ustanovitelj in prvi predsednik čitalnice, g. Ivan Zor, živeč v proguaustvu v Cerno-vicah, se sledečimi besedami: „Kupico mol-davskega vina v roki, napijem slavnej hčerki in njeuim ccstiteljeai „na zdar 1" in „živela mnogaja leta!" Zbrano občinstvo zngrmelo je temu očetu rojanske čitalnice z krepkimi „živio Zor". Tudi vili Kropenčanje uijso pozabili de-našnje slovesnosti. Poslali so nam brzojav: Društvo „Sloga" v Kropi čestita rujanskej čitalnici k ujenij desetletnici in vara vrlim bo-riteljein za narodnost slovensko na obalih jadranskega morja kliče: Živela čitalnica rojan-ska! Živela vzajemnost slovanska I" Da je bil ta brzojav veselo in burno sprejet, skoro nij treba omenjati.
Godba je potem začela igrati in mladina
je rajala, da je bilo veselje gledati radost desetletnice. V drugej polovici noči začelo je ljudstvo počasi zapuščati veseli kraj lepega spomina. Mi pa pristavimo: Le srčno naprej na jadranskih obalih, sprednja straža Slovenstva mora biti trdnjava Slovencev.
Domače stvari.
— (Ljubljansko veteransko društvo) je sklenilo, si. deželnemu odboru v podporo družinam v vojake odšlih reservistov svoto denarja izročiti. Nadalje napravi 4. avgusta to društvo v isti namen narodno zabavo na Kozlerjevem vrtu.
— (Odbor za kultiviranje ljubljanskega močvirja) je imel 13. t. m. shod. Prišlo ie bilo 20 zastopnikov. Ti so volili za svojega predsednika dr. Jos. Kozlerja, a za namestnika g. Mart. Perucija.
— (Imenovanje.) Finančna direkcija je imevala provizoričnega finančnega koncipista Adolfa Wolf i za detinitivnega.
— (Iz Kostanj e v ic e) v Krško se preseli po dovoljenji pravosodnega ministra notar dr. J. It. v Ospan.
— (Štajerska trgovinska zbornica) je sklenila prositi vlado davka opro sti vne one obrtn.ike in trgovce, katere je mo^ bilizacija zadela. Valjda se bode tu li pri nas poklicani faktorji oglasili v enacem smislu ne le za obrtnike in trgovce temuč tu li za kmete
— (Na celjske j gimnaziji) je bilo letos 210 učencev, mej temi 93 Slovencev in ravno toliko (?) Nemcev.
— (Z Dunaja) se nam piše: G. J. Ma r« k e 1 j, navdušen Slovenec, napravil je na du najskem vseučilišču profesorski izpit iz matematike in fiizike. Vedno več dobivamo Slo venci slovenskih profesorjev iz vseučilišč, kje pak so slovensko gimnazije ?
— (Koroški deželni šolski svet) v Celovcu je izdal, kakor beremo v koroškem šolskem listu, knjižico, v kateri se razpravlja, kako naj se nemščina v slovenskih šolah goji. It ado vodni smo, kakošna m toda ponemče-vanja se tu priporoča.
— (Iz Ormoža) se nam poroča, da se je IG. t. m. tam peljal domači Ilartung regiment proti jugu. Trva dva vlaka so nekateri domoljubi s smodkami in pijačo pogostili. Mej vojaki, kateri so imeli slovenske zastave raz-obešene, je bilo veliko navdušenje za jugoslo-vanstvo, za svoje brate v Bosni.
— (Na pet let ječe) je bil 15. t. m. v Celji obsojen Janez Dolganoč, ker je iz lju bosumnosti svojega tekmeca ubil.
— (Iz Maribora) pišejo, da je bil G5 letni penzijonirani ritmajster Kopi IG. julija z njegovo gospodinjo Kristino Rak vred obe gen najden v svojem stanovanji. Slabo denarno stanje je dalo povod temu dvojnemu samo-umoru.
— (V Ljutomeru) bode 14. septem bra premiiranje konj; 15. i. m. utegne biti pa dirka in IG. pa premiiranje goveje živine.
— (Morska vožnja po suhem.) Nij ga dneva, da ne bi žurnal istični zastopnik nemške inteligencije na Kranjskem „Laib. Tag-blatt" svojemu občinstu prinesel kakega novega dokaza čudne svoje naivnosti. Kaj mora vse požirati, to bori) občinstvo ljubljanskega but lja! Celo po notranjej Dalmaciji, po pustih kraških planjavah in po strmih rebrih dinarskih Alp se mu uže prevažajo — veliki Llovdni parobrodi! Ne mislite, da se šalimo; kajti vsakdo lehko Čita v predvčerajšuem „Tag-
blattu": „Von der dalmatinisehen grenze ver lautet, das in Spalato tiiglich drei bis vier grosse Lloyddampfer mit truppen, ge-schiitzen, munition und proviant landen, um sofort in das innere Dalmaziens ceschafft z u werdenw. O saneta simpli-citas!
— (V e l i k a n s k o r i b o) ali prav zi prav - (oprostite mi besede nepremišljeno v naliči napisane, strogi gospod prirolopisec!) — sesalko v morskih vodah Živečo, po imenu pot val, ujeli so pred nekaterimi dnevi Omišljani pri otoku Krku blizu Iteke, kakor se nam od onod piše. Žival je bila uže mrtva in jo je morje prav h kraju prineslo. Videti je bila v onem kraji uže pred kachni štirnajst dnevi in vrli otočani so jo obstreljavali — seveda malim vspehom. Na dolgost meri baje okolo 13 metrov, obseg pak jej je 5 metrov. Morski ta velikan nij običen v naših morjih in je najbrž nekako zašel v te kraje ter tako na tujem žalostno sklenil živenje. Iz p )lu smrdljivega mesa in loja zdaj marno kuhajo v Omišlju maščobo in prirejajo o'jc. Ako bode kaj vrednosti imelo to delo njihovo, ne ve se, ker je silna tukajšnja vročina mnogo izkva rila in usmradila truplo poginolega potvala. Te vrste živali, ki so silno požrešne in celo morske pse ukončavajo, imajo v glavi neka-kovo belo mast vorvan, ki daje prav dobro juho in se lehko drago prodaje. Žive obično samo v velikem oceanu in v atlantiških vodah. Leta 1852 so blizu Istre bili ujeli pet mladih tacih živalij, katerih jedne hranije na Du-tuji skelet.
na sv. Petra cesti St. 70, valel božjaiti. — Friderik Snoj, delavca s"n. 4 d., sv. Petra nasip St. 65, vsled bozjasti. — Alojzij Varovi, sin semljiščnega najemnika. •'• 1. 1 m., na mahu št. 4, vsled vnotioe mozjan-ske kožice.
Dnttalska bsrza l!) julija.
(Itvirno t*!*ef-»fifltui poroft'lo.S
laotnj dr?.. d»isr v bankovcih  . «4 jjld. 7^ kr.
Bnntai drl dol? v srebra    .   . «6    n   60 „
Štifta renta........ 75   „   — ,
tsr> drL posojilo..... 114    „   — „
\ksiio narod™ banka .... 831    H   — „
kreditne akeli*...... 259   „   50 „
London......... 115   .60 „
"^pol.......... »    m   27 .
kr. oakini....... f>    „ 49
^r«hro           ........ 101    „   — m
OrSavn« marki    ...... 57    ■   15 „
Razne vesti«
* (Vojakovo zakonsko veselje.) Osješke novine poročajo: .leden mnozih reservistov, ki so odšli te dni skozi Osjek k svojim komandom, dal se je od svoje mlade žene do kolodvora spremiti. Slovo je bilo gi nij ivo. Drugič je zvonec zapel, in soprog skoči še enkrat iz vagona, da bi najnazad-nje še poljubil ljubljeno ženo; objeta sta, nemogoče se jima zdi, da bi se ločila, — zdajci zvon v tretjič zapoje, treba je iti v vagon, ali — ta zvon je bil reservistov mrtvaški zvon, kajti prevzet od svojih Čutil, bil je mladi vojak zadet od srčnega mrtuda in se je mrtev zgrudil prod ženo na tla.
* (Na glavo r azbo j n i k o v o.) Generalni komando v granici je razpisalo GOO gld. katere dobi tisti, ki razbojniškega glavarja Tanazija Rudi ca živega ali mrtvega gosposki pripelje; 400 gld. dobi, kdor Stjepan Gru-bora Šiša živega ali mrtvega uhvati, a na glavo Nikole Boranje je 200 gld. razpisanih.
* (llumunski minister) Bratiano je 17. t. m. z voza padel, ker so se mu bili konji splašili, in se je močno poškodoval.
* (Spanj s k i glasovi.) Šest španjskih časopisov bode soduijsko toženih, ker so rekli, da kraljica Mercedes nij naturne smrti umrla.
* (M agj ar s k o.) Iz Pešte se piše 15. t.in., da je bilo ta dan po noči v Gjorigvii-su mej vladno stranko in opozicijo veliko pretepavanje zarad volitev. G2 osob je ranjenih, vojaki so prišli red narejat. Več ljudij je bilo v zapor dejanih,
* (Vse so pomorili.) V Boru na Češkem nastala je bolezen vnetica vranice — pri prašičih. Vsled tega so morali vse poklati in zdaj v tem kraji nemajo nijednega prašiča, ker druzih ne smejo kupiti, dokler je ta bolezen.
Zahvala.
Srčno sočutje, katero se mi je »kazalo dno 18. t. ta. nri sprevodu moju nopozabljivo
BOprogfl in učiteljice
Amalije Eerčar,
rojene Lunasi, mo voze, da moram izreči vsem prijateljem, znancem, posebno na gospodom učiteljem in učiteljicam domačega in tujega okraja za mnogobrojno spremstvo in
mile nagrobnlce nftjlskrenejio zalivalo.
Št. Kupert na Dolenjskem, IS. julija 1878.
Andrej Gerčar,
(936) nadučitelj.
16. julija: Jožefa Elesiui, hči delavca, 41 /a 1., v Elizabetnej otroikej bololol, na sušici.
17. juiija: Ferdinand Tomažic, sin poštnega uradnika, lil d., cerkveno ulico št. 5, na bljuvanji. — Prunoa Kalin, hči delavke, 5 m., v Elizabetuej otroskej ludnici na poljanskej cesti št. 16, vsled osepnic. — Autou Jobavc, sin pomožnega uradnika, 1 m. -i dn.,
B^F* Slaba in škodljiva ponarejanja anate-rinino ustno vode vzbujajo v zdravniških krogih nezaupanje, kar svcdooi sledeče pismo:      (185—1)
Gospodu dr. J. ti. Popp-u,
c. kr. dvorni zobni zdravnik
na Dttiuiji, mesto) Bofftttfff(U80 Hšv* 9,
Szondro,
Vaše blagorodje!
USa več let rabim Vašo slavno znano anate-rinino ustno vodo z najboljšim vspehom, a po-gostoma so ponareja in pokvarja, tako, da sem sklenil, da bi pravo robo dobil, naravnost do Vašega blagorodja se obrniti s prošnjo, mi proti poštnem povzetji 4 sklenice anaterinino ustne vode in 3 škatljice ustnega prahu poslsiti.
Svojo prošnjo še judenkrat ponavljajo, ostanem najvekilm štovanjem udanj
Or. litid. pl. lliclnvetz, kr. okrajni žd-avnik.
Zalogo imajo v Xj i ut>l j a n i. vse lekarne kakor tudi gg. Ani. Krisper, l'</. Mahf, J. KaKinfftff F, M. Schmitt, r. Petričič, L. Pirkar, I'. Lastnih, Terpth in Stkrcp; v Postojni: Kupfertchtniđii v S k o t'j e j Loki: < . Fab!iu\i; v K o č o v j i : .7. Braune; na K rlk otnt F. BSmehes} v Idriji: ./. Wartas v Kranjii K, Sapnik; v Litiji: Milltt-tvenzel, lekar; v Metliki: Matterje&i nasledniki} v Novem mestu: />. Rizzoli in ./. Bsrgmann} v Radovljici: .1. Hobtek; v K a m n i k u : ./. Mae-nikf v Orno ml jI: Btazek; v Vipavi: A* l h'pen\:
i awr Posestvo -we
se prodajo z ugodnimi pogoji v l>oln poleg lli-usliiilm V lilsUcm o U raj i (lie/.irk Tllffet), prav blizu cerkve, pripravno za gostilno, prpdajalnloo itd., — 61i oralov njiv, travnikov, vrta, vinogradov in gozda. Natančneje pojasnila dajo gospod
•   (221—2) Valentin Sahovnik,
«» topivec v Zagorji pri Savi.
C2 3«e98>9»«»!»98«999Qe«9Q«9e90*ac!
ITirk« \Vir nnptVlib-ii geicUfitit. _als Bestcs und Prcisvviirdiflstes_
Die Regenniaiitel,
Wagendeck©n (PlacEen), Belleinlagcn, Zellstoffe
<l(n" k. k. pr.      1 ► rik
von M. J. Elsinger & Sbhne
in Wicn, Neubau, Zollergasse 2,
Licferanten des k. und k. Kriefjsministeriums, Sr. Maj. K : ir ;',m;n i :if, vieler Humanitutsanstalten etc. etc.
ur.25)
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani je izšlo in so douiva:
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. b° 17 pol. Cena 60 kr.
Karel S. Tili
trgovsko 8 knjigami in papirjem, med Tranco H, 2, »»logu vseh potrebnostij za urudo in kupčijstvo; xa!oga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa-
Eirji..   V .so   potrt bnosti za uiurje\  • ni-'), sil-
arje in risarje.   Najnovejše v konfekciji I« papir. Zapisovalne in opravilno knjige, ladeljnjejo »e tudi motiogi aihi iia pisemski papir, visimo karte  in pisemske zavitke. (158—li.))
T najem
ae želi vzeti »tacunia «» K; run jaketu, v trgu ali
v velikej vasi, Stacuno poleg cerkve imajo prednost. Ponudbe Daj se pošiljajo a<luiin;straciji ..Slovenskega Naroda" "pod: J. K. nt. 15 ti« !• n«'l»-11-m Ura I. I. (220—1)
Kiša v Ljubljani,
na dobrem kraji, I dvoriščem, vodnjakom, s hlevom za 8 do 10 konj in z globoko kletjo, se iz proste roko proda poil ugodnimi pogoji. V hiši je tudi KOMliliiien in pekitrij«. katera se tudi za sv. Mihe! od<l:i. — Natančneje pove opravništvo ^Slovenskega Naroda". (224—1)
Tujci.
17. julija:
Evropa: Polaj iz Več. — Schlejor iz Gradca. — Strolimajer iz Irsta.
Pri Nlouut Kukelj iz Dunaja. — Perko iz Subenika. — rrennU iz Trsta. — Delen« iz Dunaja. — Maversbach iz Koroškega.
Pri m»il*lt Bollet i'. Dunaja. — Mažuoato iz Trsta. — Hingler iz Dunaja. — Pisehek iz Kočevja. — Stein iz Dunaja. — Uunzel iz Gradca. — Freund iz Trsta. — Gičar iz Novega mesta.
Pri liiitarNkciii dvoru: Krasan, Koiiz iz Celju. — rnschi iz Ifstro.
n.aj"boljše g'Siraja.tOTra.ieie vrste,
priporoča za nizke cene
velika trgovina z vinom Anton Nossan-ovih sinov
(220-2)
Mej vsemi kavnimi primesi mi ima lajboljsi vspob
Pranclicva kava,
iznajdba Henrik Kranckovih sinov v Lndvigsburgu, ker ima jako tin okus in mnogo redilnib tvarin v sebi. — Da bi Škodovali
tej jako priljubljonej
Franckovej Jk&i^L,
po katcrej so mnogo povprašuje, skuša veliko  fabrikantov razno in slabšo izdelke prodajati z renomiranim imenom: Franckma kava; da, mnogo paxliižujr i se jih polm- Jirtne:
Henrik Franckovi sinovi v Ludvigsburgu,
lastniki (i. laluik v hudvigsluirga (2 fabriki), Ilirih, liretton, Meinislieim in
(irossgnrtacli.
Zakaj? — Zato, da se kupovalke ovarajo! — Zato: providnost pri nakupovanji!
Zato pa morajo iznajdniki in fabrikanti  prave i'ram'k«ve kmc djati na zaboje in zavitke podpis:
ooooooooooooaooooooooooi
Znamenito!
Medicinsko-popularna razsodba o zdravilnili močeh ter učinkih
(f
in postavno imenovane varstvene marke:
EZHL
SCHUTIMARKE.
SCHUT2-MARKE.
SCrirrZ-MaRKE.
ter so čestite gospodinje prosijo, naj gledajn natanko na ta znamenja, da bodo mogli
pravo kavo
ločiti.
V vseh boljših špecerijskih prodajalnicah dežole so
prava rranckova kava
od neprave, ponarejene razločiti.
3ll
dobi na prodaj, obznamovana z gori navedenimi varstvenimi markami in podpisom. (199— 4)
Wilhelmovega
antiartritičnega aritirevmatičnega
utemeljena na resničnih dokazih.
Jedino mnogi dokazi ob izvrstnih učinkih gori imenovanega Čaja proti skmini in revmatičnim boleznim, kakor tudi všečen sprejem in poraba mnogih umnih zdravnikov, naveli so nas do misli, tukaj izpregovoriti nekoliko besedi j o tem važnem predmetu. Prav mnogo ljudij leto za letom obiskuje žveplene kopeli, da si olajšajo ali se osvobodijo skrnino ter revmatičnih bobznij in da se zares kakor v novo ustvarjeni vračajo domov. Dvojno torej morajo trpeti oni, katerim botli-si premajbena denarna sredstva ali neino-gočnost, ostaviti svoj posel ter ločiti so od svojih domačih, zabranjuje n a isti način zdraviti se pri materi naravi; obsojeni so v večno trponjo. Ob tučeni slučaji tedaj so je ta čaj uže često pokazal oblažilnega ter je za tega delj veliko vrednosti. Ta čaj ima poseben vpliv na mokrico, pot in kri bolnikovo, kar smo opazili pri kemičnem preiskavanji mokrico ter potu, in moro vsak, ki ima Bkrnino ali revmatično bolezen ter rabi ta Čaj, očevidno izpremembo, osobito v mokrici (katera se uže posle nekaterih dnij jame kaliti ter se naposled ob dnu zgosti, kamor so idežejo tudi vse dražilno snovi) opažati sam, pri Čemer se lehko ob jeduem tudi radnjo dan za dnem pojemajočo bolezni, katera naposled izgine popolnem.
Paš tako uzročuje ta čaj (ako ga piješ prodno greš spat) na koži nekakovo zbadaiijo tor pospešujo izmerno izpnrivanje, katero je za bolnika vedno prav lajšovalno.
Vžitek tega čaja nij nikakor neprijeten, on no obteŽuje pre-bavljanja nego celo pri nekaterih osobah pospešuje odprtje. Tako smemo tedaj po pravici imenovati ta čaj novo in neprecenljivo zdravilo proti Bkrnini in rovmatizuau ter za čistenje krvi.   (390—5)
Franj
Jedino pravi prireja 10 TrVillielni, lekarnar v Neunkirchenu.
Umratli & Comp. v Pragi,
faTorUcatfiti poljed-eljslsila. maslu,
priporočajo svojo po strogo solidnoj izpeljavi, labkej hoji in čistej oilatvi dobro znane posebnosti v
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
* 1 — * konjskimi ali VOlOVlaltlml nioeiui, m sicer premaimive in nepremakljive. — Potem izdelujemo mnogovrstne velikosti dobro izkušene:
mašine za žito snažiti, mašine 2a lickanje turšice, skoporezne mašine
itd. itd. <114—14)
Mlusii'tminr vt'nike &r>«Trj»Ia£«o ih fi-unko.
Zaloga in zastopništvo je pri J, Debevcu v Ljubljani.
Zavitek, razdeljen v 8 vieuikev, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr.
Svarilo. Varovati so jo nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno lo „VVilhelmov antiartritičen antirevmatičon kri čistilen Čaj, ker so prirediti, ki sinjo samo pod imenom antiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupa vanj em tac i h.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi lVilhel-inov antiartritičen autirevuiutieeu kri ciatllcn čaj tudi
LJubljana: Peter LassnlK;
Beljak: Mat. P'ilrst; Borgo: Josip Bettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Langer, lekarnar; liolcan: Franjo H'aldmitller, lekarnar ; B r u n e c k : J. 1'. Mahi; B e 1 o v a r : Hud. Siroboda, lekarnar : B r i k s e n : Leonhard Stanb, lekarnar ; Celje: Baunibach-ovtL lekarna in Franjo Jianscher; Ćorinons: Hermes Vodolini, lekarnar; Celovec: Kari Ktemenčič; C o r t i n a: A. Cambrtizzi; D e u t s c h-Landsberg: Miiller-jvvi dediči; E sok: J. C. von Dienes, lekarnar; Josip Foleizkij, lekarnar; F ii r s t e n i'e 1 d : A. Schrokenfuss, lekarnar ; F r o h n 1 o i t e n: J'. Jilumauer; P r i e s a c h : O. liussheim, lekarnar; A. Aichinger, lekarnar: F e 1 d b a e h : Josip Kunig, lekarnar; Goric f : A. Franzoni, lekurnar; Gradoc: J. Burgleitner, lekarnar; Guttarring: <S'. Vatterl; G r u b i s n o p o 1 j e : Josip Malich; Gospi c: Valentin Vouck, lekarnar; G r a te n d o r t": Josip Kaiser; 11 c r m a g o r : Jos. M. Itichter, lekarnar; II ali (Tirolsko): Leop. von Aichinger, lekarnar: J u d e n b u r g : F. Senekoritsch ; I n-n i c h e n J. Xttij>f, lekarnar; 1 ni s t: Vi/j. Deutscli, lekarnar; Ivanić: Fd. Tolloiič, lekarnar; K ar lovec: J. Bente, lekarnar; A. K. Katkič, lekarnar; K in db erg: J. Jutrineir, lekarnar; Knpfen-bie r g : Turuer, lekarnar ; K n i 11 e n fo 1 d : Vilj. Vischner, lekarnar; Kranj: Kari Šavnik, lekarnar; Line: Franjo pl. Frluc/i, lekarnar; Leoben: Ivan Pnfersehjff lekarnar; Maribor: Alois Ouandut} Metlika: Alfred Matter, lekarnar ; Al ii r z z u s e h 1 a g : Iran Da-vjir, lekarnar; Al u r a u : Ivan Strgrer ; Al i t r o v i c a : A, Kerstmo-rirli; M a 1 s: Ludvig FOll, lekarnar ; Novo mesto: ltom. liizzolli, lekarnar ; K e U m a r k t 1 (Štajersko) : Kari Mah/, lekarnar; 0 t o č a c : Edo Tomajf, lekarnar; Postojna: Josip Kupferachmiđt, lekarnar; P e t e r v\ a r d e i n : L. C. Jungingtr ; P 1 i b e r g : han Scnsser, lekarnar: Požega: An*, pl. B*gtdHat lekarnar; l'rassberg: Jrun Tribuč: Ptuj: 0. (mod, apoteker; Rottenmann: Franjo X. ll-ling, lekarnar ; li o v e r edo: Bichard Tltules, lekarnar; H a m 0 h o r : F. Sehourz, lekarnar; iS e b e n i c o : Peter Beros, lekarnar; Slov. Ji is trie a: Adam pl. Putkotcski; .Slov. gradeč: (i. KordUc, lekarnar; Jos. KaligarUsčh, lekarnar; Strassbug: ./. Corton; B t. \ eit: Julian Bippert/ Btainz: Valentfn Timouschtk; Som-lin: D. Joannovicz-H ein; Spljet: Venatio pl. Prazio, lekarnar; Schlanders: Ji. II Urstl, lekarnar; Trst: Jak. SeravaUo, lekai nar; Trieut: Ant. kantoni; Trb 14 : Fngen F.lnrlin, lekarnar; Vukovar: A. Krakaovits, lekarnar; Vinko v o e : Frud. Uerztg, lekarnar; Varaždin: Ur. A. Jud ter, lekarnar; Zagreb: $ig. Mitii-
bach, lekarnar; Senj: Josip Areurti, lekarnar; Z a d e r: N. Au-drviic, lekarnar; Zlatar: han N, Pospisil, lekarnar.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
2846^0