OD shrivnosf ni Amaconhf. Belem (Para), Brazilija, Collegio do Carmo, 12. januarja 1934. Obljuba dolg dela! Pri svojem odpotovanju sem obljubil takojSnje obvcsti- lo o svojem prihodu. Ker mi je znano, kako čakajo dragi prijatelji in znanci po lepem zelenem Medmurju: na Gibi-i ni, na Šafarsikem, v Razkrižju, v Štrii govi, v Selnici, v Murski Soboti, na Lo-i gu, v Sevnici ob Savi itd., prosim draigega »Slovensikega gospodarja«, naj Ijim ponese moje prve mile pozdrave preko daljnega Oceana v njih biše in domovja. Ko sem odpotoval dne 11. decembra; rano iz Murske Sobote preko Ljutome- ra proti Ljubljani, so se mi oči vedno in vedno obračale proti znanim milim goricam štrigovskim in težko mi je bi-» jlo slovo, saj sem tamkaj pustil pozo-< rišče svojega dela, svoje znance in pri- ; jatelje, da pobitim tja preko morja, da ponesem glas domovine tamkajšnjim rojaJkom ter tako izpolnim svoje po- slanstvo. Iz Ljubljane proti Trstu me je spremljal piš in metež snega, ki je dalje proti Trstu naraščal v pravi sne- |žni orkan. Proti Rakeku in Postojni je , sneg zapadel do 40 cm visoko. Imeli jsmo dokaj zamude. Stroj je sopihal, j znana kraška burja je razsajala, da bi I človek mislil, da bo konec sveta. Na I postaji v Trstu sem moral čakati dobri |dve uri, predno sem se upal nastopiti |pot v salezijanski zavod, da tamkaj jprenočim. VlaJk iz Gorice pa sploh ni mogel v mesto radi zameta, ki ga je blokiral na tiru. V zavodu so me prijazno sprejeli in od tamkaj sem se vkrcal v četrtek 14. decembra s štirimL sobrati na krasen in udobno urejen parnik »Neptunia« Kosuličeve družbe. Radi burje pa je tudi parnikov odhod se zakasnil za 4 ure. Popoldne nekako ob drugi uri pa smo vendar odpotovali. Radi zamude smo prišli v Split ponoči. Tu &o vstopili mnogi potniki iz Banata, iz Rume in iz Dalmacije. Nekaj nemških rodbin se je selilo v Sao Paolo, nekaj v Buenos Aires, veliko Poljakov do Curitybe v Braziliji in v Argentino. Istotako je bilo tudi mnogo katoliških Armencev iz Sirije, ki so potovali v Brazilijo. Imel sem zelo prijotno družbo. V Neapolju so vstopili ostali naši sobratje, ki so potovali deloma v Patagonijo, deloma pa v severno Brazilijo. Bilo nas je na krovu med ostalimi in razen domačega ladjinega kaplana še 5 duhovnikov. Ker imajo Kosuličevi parniki lepo urejeno kapelico, smo lahko vsak dan darovali sv. mašo. Le tu in tam je koga pograbila morska bolezen, da ni mogel maševati. Zelo razburkano je bilo morje med Neapoljem in Mesino, še hujše pa je razgrajal vihar tja proti Gibraltarju. Med Alžirjem in Gibraltarjem je bilo zelo mirno, samo škoda, da nismo mogli mnogo občudovati afriške obali, ker je bilo po noči. Atlaško pogorje in sploh vse ozemlje je bilo pokrito s tnegom in občutili smo mrzlo ozračje skoraj do ravnika. Dolgo časa smo še mogli občudovati afriško-maroško obalo, dokler se končno nismo za vedno odtrgali od suhei zemlje in objela nas je nesikončnost vodne ravnine. Sveti večer smo že obhajali blizu južnoameriške obale. Ob polnoči je bila sv. maša za. vse potnike in moŠt/vo v salonu III. razreda. NaSi kleriki pod podstvom argentinskega novomašnika P. dol Pas so prepevali latinske molit.ve. Meni je bila dana naloga, da sem na predvečer spovedoval domače ter .potnilke, ki so hoteli sprejeti sv. obhajilo. Konec sledi.