55. številka.
Izdanje za topek T. maja 1895.
__(v Trstu, v torek zjutraj dne 7. miti« 1895 )
Tečaj XX.
»IDINORT"
izhaja po trikrat na ti.Jon ▼ iontili i?, danjih ot> torkih, ćetrtklh in aobotah. /jutranja izrinnje liajn ob H. uri zjutraj, vjernu im 7. uri verer. — Obojno izdanje »tane : i a ji»lcn me»Hc . t. —.»I, mvru Avvt.rij« I. 1.4«
tri nelcc . . . 2.H0 , ,	4
ta pol lata . . . b.— , , . ca v»« lato . . . 10.— . , 9 Na naračbe berz priložene naročnin« se
ne jeailj« oilr. PoaainiČD« Številk* ae d »bivajo v pru-lajalnlcah tobaka v lrntii po a uvi'., iaven 1'rjta po M uvć. Sobotno veierno sdanie v Irntu * n*.. iaven Trsta B nč.
EDINOST
liaai »e rakune po tarifu v petitu; aa OTI t ilntiolimi črkami no pla^uj«* prostor kiiUkor obftng* navadnih vr»ti-\ iS^lann, imnrtniee in javnemlivale, do-Ofla«i itd. ae računajo po pogodbi
V m doplai naj se paJitjajo iredniitvu: ulii-rt Caaerm i it. iS, Vm»h piamo nora Siti frank nvint. k >r nafrankovana ae no >majo. Rnkop<-i »« nit vračajo.
01»«ilo slovenske^
Naroin nn, rok;ttrna<vi|n m Oi(Uap ipre-jem« Hftrarnlitvo u lina .Kolino pic-colo hAr 3, II. nadst. odprt« rukUiaacije ^ _ . _ _	pronte poitnin*.
političnega druitva zn Prlmoviko,
,r . (<*«.(. mar I',
Delavski praznik in program.
Z ozirom na naša izvajanja o delavskem prazniku tegne zanimati nase delavce, kar piše o istem predmetu list .Slovanski Svet*.
Prvi dan maja — piše omenjeni list — ni še davno temu, praznovali so najbolj viši in imoviti sloji; plemenitaši in moderni kapitalisti so kazali svoj lišp in svojo blisfiobo, preproste množice in niži stanovi so pa gledali, kako se kaže bogatstvo ob taki priliki. Zavesti o nasprotstvu med bogastvom in delom, med imovitimi in plemenitimi stanovi z jedne strani ter med priprostimi vrstami delavskega, rokodelskega, obrtnega in v nižili službah potečega se sloja z druge strani, dotlej ni Se bilo, in tako so se bolj ali manj vsi sloji nekako mirno radovali v dan, ko pričenja najlepši mesec sredi evropske in tudi ameriške civilizacije. Dandanes pa raste čim dalje zavest o kvalitativnem navskrižju inia-jočih in delujočih stanov, i u morda je instinkt najbolj razvitega, t. j. tovarniškega oddelka delavskih stanov dovedel ali vsaj pomagal dovesti do sklepa, vsled katerega je dan prvega maja vsaj načelno proglašen praznikom vsega delavskega stanu. Tako se je stvar glede na ta dan kar preobrnila: delavske množice se združijo v velike čete in vrste, da na odbranih prostorih praznujejo ta dan kot svoj dan, in rodna iti denarna aristokracija je z&menila svojo prejšnjo vlogo prvega maja s tem, da gleda ali pa se demonstrativno urnika pogledu delavskih čet. Zgodovina praznovanja prvega maja je torej jako značilna in kaže jako pomenljivo tudi na razvoj človeške družbe v bodočnosti.
To, da si prisvajajo delavci praznovanje posebnega dne v letu, naj si bode ta dan po pratiki delavnik ali praznik, je gleilč na izostanek dela in zaslužka jednega dne pač postranska stvar; glavno za delavce in za človeško družbo je to, da se predstavljajo delavske čete kot velika masa tu že vsled tega kot nekaka sila, naj si bode organizo-vana ali pa razkropljena, kakor j« še iz večine do današnjega dne. Že sume te mase, ki se vsled občega sedanjega kulturnega razvoja množč od leta do leta v progresivnih razmerah, vzbujajo in morajo vzbujati v dosedanjih gospodovalnih slojih čustva, da se bliža družba naše civilizacij« važnim izpre-membam in preobratom. Te delavske niase, če kedaj, že kot take silijo k zaresnemu premišljevanju ter brez hrupa, brez klicev, opominjajo, da bode treba prenehati s sedanjo trdovratnostjo nasproti dejanskim in opravičenim potrebam delavskega stanu. Praznik prvega maja je po takem že sam od sebe za delavske sloje velike moralne vrednosti, in človeški družbi bode le na dobiček, ako uporabi svoje utise od delavskega praznika za zboljšanje položenja delavskih množic.
PODLISTEK " Ziatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hjiinul A. Ž e no a.
VIII.
Oba sta hotela odgovoriti, ali nista vedela kaj. Ta treuotuk odprl je sluga vrata ter javil: .Plemeniti gospod Pavel Gregor-jauec želi se pokloniti vašej milosti!"
„Pričakujemo ga od srca raili!il rekla ja Klara. Rudečica jo je zalila, a oči so se jej zabliskale.
„Hrvatski medved," zaiurmljal j« polkovnik.
,V neugodni čas!" dodal je zlovoljno general.
V dvorano stopil je Pavel bled in miren. Poklonil se je gospej, poklonil si* tudi vojuikoina.
Za delavce pa je prvi maj neposredne moralne vrednosti, ker se ta dan ne gredo le gostit, temveč se shajajo ter ponavljajo tiste programe, v katerih povdarjajo svnje skupne in najvažnejše potrebe.
Delavci so pod raznimi vplivi razvili doslej razne stranke; najmogočniša med njimi je v zapadni Evropi in tudi v Združenih državah severne Amerike tako zvana soci-jalno-demokratiška stranka. Najneugodniše in jako sumljivo pa je pri tej stranki doslej to, da se jej vsiljujejo in jo z raznimi teorijami obsipljejo Židje kot nnfielniki in vodje. Pod takim vodstvom se delavsko vprašanje ne inore razvijati pravilno in ugodno. Najveći vzrok je v tem, da Židje delujejo sami v smislu brezobzirnega kapitalizma. Židovstvo dandanes se noče zadovoljiti samo z denarno in občo veliko trgovino, temveč snuje tudi velika tovarniška podjetja, prisvaja si za spekulacijske namere tudi zemljišča in postaje čim dalje kot vsestranska kapitalistička sila občega gospodarstva.
To dejstvo je treba povdarjati v interesu delavskega stanu in vsled tega tudi človeške družbe v obče, ker je hebrejskemu življu v skupnosti do tega, da bi se pravilno reševanje delavskega vprašanja ali zavleklo ali pa neznatno izpreraenilo delavskim množicam na korist. Dosedanja skušnja uči, da židovski načelniki delavskih strank najrajši postavljajo v delavske programe take točke, katere se ne morejo izvršiti ali se izvrše le v daljnji bodočnosti. Že po svoji naravi zahajajo židovski načelniki od skrajnosti do skrajnosti; zaradi inleresov židovskega kapitala pa popuščajo redno vselej to, kar bi se moglo doseči v vsaki dobi ali ob različnih položenjih razvoja občega gospodarstva. Židovski elementi se vedejo kot brezdomovinci ali izpreminjajo svoje rodoljubje in domoljubje po raznih državah in med raznimi narodi, kakor jim kaže osebni in zajedno interes židovske narodnosti ali, kakor nalašč pravijo oni, židovskega veroizpovedanja.
Delavci so vsled značaja židovskih vodij in židovskih kapitalističkih interesov dolžni, ako so modri, poslušati vsnj dva zvona, da se resnica prav spozna, kakor pravi slovenski pregovor. Delavci civilizovanih narodov niso židovske krvi in narodnosti; oni pripadajo v veliki večini romanskim, germanskim In slovanskim plemenom ali takčzvanlm m iškini narodom, ki so v Evropi doma in so se od tod razširili dalje po drugih celinah ali materikih. Vsled lega bilo bi naravno in pametno, ko bi delavci poslušali liste učitelje, ki so pro-izšli iz njih krvi ali celd iz njih srede.
Naj torej povdarjajo židovski vodje ka-karšne koli nauke ali teorije, uajvažiieje o-stane le to, kar učč učitelji ariških narodov. Po naukih ariških učiteljev občega gospodarstva je za delavce v današnji dobi in za
.Pred vsem," rekel je mladenič gospej, „vašej milosti pozdrav in poklon mojega gospoda očeta, ki se nadja, da vas najdem pri dobrem zdravju. Vašej milosti bode znano, da ne prihajam po svojej volji, ampak po zapovedi gospoda očeta svojega, in to radi nekih računov za samoborske kmete, Tudi mi je rekel gospod oče, da ta posel na čisto izvedem z vašo milostjo v dobrem sporazum-Ijeiiju, prijateljski brez jeze in prepira. Oprostite mi, vaša milost, da sem prišel s pota naravnost sem, in takoj zajavil, kar mi je rekel gospod oče."
Klara gledala je radovedno mladeniča.
„Oprostiti vašemu gospodstvu nimam kaj-1 odvrnola je Klara, „ker se samo greh oprošča. Poglavar iu gospodar medvedgrujski mojemu je domu mil i ti drag, a njegov mi je sin dobro došel, meni najbližej sosedi iu napol lastnici samoborskoj, kajti vedite, go- j spoda, ozrla seje Klara k častnikoma, .druga '
dolgo nadaljnjo bodočnost vendar odločilno to, da sh delavcem primerniše uredi zaslužek ali plačilo za vsakdanje delo in potem, da se kar možno skrajša čas za delo, ne da bi vsled tega trpeli delavci in njih rodbine aii družine. Zaradi plače in delu odmerjenega časa gre najprej, ae pa za drugo. Delavcem po takem ne more I iti do tega, da bi sami zbirali kapitale z namenom, da bi sami snovali tovarne ali se spuščali v draga gospodarstvi^ podjetja ter delali tako konkurencijo kapitalističkim slojem. Tudi je sanj a rsk o, stavljati že sedaj cilj delavskemu stanu tako, kakor da bi mogli delavci doseči in celo prevzeti vsa sredstva potrebna za delo. Taki nauki so utopistički za rodove in rodove, ali pa za veke iu veke; delavci pa hočejo sedaj živeti in skrbe, da bi pošteno živela tudi njih deca. Cilj za sedanjost iu nadaljnjo dolgo bodočnost ostaje iu mora previdnim delavcem ostati ta, da se jim pravično uredi plača, in da se jim Čas za delo v pravem zmislu besede skrajša po možnosti uslovij, da morejo s tem pridobiti časa tudi za druge potrebe, katere imajo kot člani države, posebnih veroizpovedanj iu kot pristaši te ali one narodnosti. (Konec prili).
Politiške vesti.
Kriza! Minister za vnanje stvari, grof K a 1 n o k y je podal svojo ostavko: to je prva posledica, nastavša vsled spora med grofom Kalnokyjein in bar. Banffyem. Liberalni listi trde sicer, da je želja cesarja samega, da se stvar poravna v obojestransko zadovoljnost, toda nam se vidijo vse ta poročila zgolj kombinacije iu pobožne želje. Le toliko je gotovo, da je včeraj cesar vsprejel v daljših avdijencijah tako grofa Kalnokyja kolikor Baniiya. Našim konservativcem, ki toli trudo-Ijubivo v koaliciji vlečejo — liberalni voz, bi pa priporočili najnujneje, da si ogledajo nekolike, kako pišejo o nastali krizi nemško-liberalna glasil a. Vsa ta glasila so proti ministru Kalnokyju in na strani Bantfyja, onega Banffyja, ki je na nezaslišan način izzval sv. Stolico ter spravil v zadrego vso našo diplomacijo. Tu hočemo podati le nekoliko duhte-čih cvetic iz nemSko-liberaliiega vrta : Kim ne zasluži nikacih oziro? se strani Avstrije, Kim je kriv vseh sporov v Avstriji, iz Rima ( prihaja nemir, Rim je kriv, da Avstrija ne more varovati svojih državnih koristi itd. itd. Iz kratka: Sv. stolica je vir vsemu zlu. Tako zamčljivo pišejo o poglavarstvu cerkve katoliške »ni liberalci, s kojimi so se zvezali naši konservativci baje na korist — miru in strpljivosti v državi Dalje pač ne more sezati zaslepljenost!
Cerkvena preosuova na Oger-skern. Odsek magitatske zbornice je sklanil predlagati zbornici, n a j o s t a u e p r i svoje m
polovica gospodstva stoji pred vama, plemeniti gospod Pavel Gregorjanec, slaven iz žalostne bitk« pri Hrastovici. slaven tudi radi tega, ker je kot plemič preklani rešil mestno deklico smrti. Se enkrat, da ste mi dobro došli v tem dvoru, ki ji- tudi vaš. Radi računov pisal mi je gospod Stepam Prepira iu pravdanja ne bode inej nama, kakor ga ni do sedaj bilo. Ker pa gospod Stepko želi, da bode račun čist, in ker je račun dolg, rada se lotim takoj tega posla, in radi tega mi ne bode štelo vase gospodstvo v greh/' rekla je zopet častnikoma, ,ako se vama na vaj-nem pohodu zahvalim in prijateljski oprostim, prose vaji, da mi kmalu zopet počastita moj dom dičnim prisostvom ter oprostita, ako nista po redu podvorjena bila!" Po teh besedah poklonila se je Klara častnikoma ter vrgla rožo iznenada skozi okno.
General in polkovnik po.slovilastase nekako kislo, a še boij jezno poklonila sta se Pavlu, j
sklepu glede zakonov o svobodnem izvrševanju vere in o jednakosti Židov, če tudi je te sklepe zavrnila židovsko liberalna večina v poslanski zbornici. Prazna je bila po takem nada liberalcev, da se zbornica mag-natov slednjič umakne pred poalatsko zbornico.
Različne vesti.
Instalacija novega iupnika pri tv. Jakobu. don Antona Hrovatina, bode baje na prihodnji binkoštni ponedeljek. — Tako vsaj pravi židovski „II Piccolo', kije vedno prvi obveščen tudi o katoliških, cerkvenih stvareh.
.Velikodušnost" ali ironija? Vrli JI Piccolo" sicer ni še odgovoril na zasluženo očitanje onih dveh kapitanov, ki sta v .Adriji" priobčila dopis glede onih znanih, .pozabljenih" 5 gld. za Ljubljano, namesto tega pa je velikodušnostjo zatajil svojo do-sej dokazano ostentativno mržnjo nasproti bednim Kranjcem ter prvikrat izkazal v svoji številki od minole nedelje velikodušni dar nekega A. D. za Ljubljano v znesku — I flld, Mar ne tiči v tej objavi krvava ironija, ali prav za prav židovska zvijačnost, s katero se hočejo brezdušni uredniki .11 Piccola" otresti vseh očitanj s samozavestno izjavo: Kaj hočete od nas; saj mi tudi n a b i r a m o de n a i za Ljubljano, toda kaj moremo za to uko ta „stirpe slava* ne najde simpatij med .liberalnim* našim občinstvom in da nihče ne mant ničesar darovati za Kranjce?!.......Mar ni ta
objava 1 gld. za Ljubljano v omenjenem smislu nekako časnikarsko rokov-u j a š t v o !
Darovi, priposlani .Edinosti" za Ljubljano. V poslednjem i/.d. izkazanih (130 kron 74 si. Nadalje smo sprejeli med gosti v gostilni gosp. Petra Muška „Alla Vittoria" v u-lici Sorgeute nabranih . . 84 , '.»4 .
Skupno 715 kron 68 st.
To svoto so darovali gg.: A. Kantini, Ig. Žiberna, Peter Mnšek po 4 K.; Jos. Ur-baučič, L. Ptijnlč po 5 K.; Jurij Sever, N. N„ Iv. Fonda, Aleks. Zalokar, L. Obersnu, Kr. Roman po 2 K., J. Gerdol, I. M. po Valoveč, 1 K., Jos. Dolčiča K., Jak. Urbas, K. Loboda, A. Vrabec, M Zega, K. Steiumann, J. Selar, A. Gulich, Fr. llerlot, Iv. Petrovič, Uršula Gerblan, Avg. Malombra, Avg. Favetti, Karol Pitteri, (? podpis je nečitljiv. Ur.) Kikard Cosolo, Fr. Pressl, Trezero, Aug. Brun, Berni. SUickler, O. B. Marina, Ant. 8čilan, Ve'<. Pavlovič, A. Albanesu po 1 K.; Aur. Levi, H. Tommasi, Cezar Pagnini, Silvij Rustia po 80 st.; Bloudin Čurda G4 st.; .los. Vrabio, Ant. ltibarič, Ivana Viucevič, Ant. Kasčič, Gregor Cesar e k po 60 st.; Mariotti Terezina,
„Ali si cul, brate generale, „računi r menil je Rin lsmaul jaše po grički stezi navzdol
.Sem, odvrnol je Teulfenbach zlovoljno .golobradcu računi ugodni, a naši so pokvarjeni !"
Pavel stal je saiu prod Klaro, Prsi mil je širila neka bojazeu.
„Sedite, gospodič, sedite," ohrabrila je Klara plahega mladeniča blagim, milim glasom, sklenivši roke v krilu. ,V pravi čas ste tni prišli v pomoč. Rešili ste ine dosad-nega društva. Ti ludje mene o Hrvatih, da so medvedje Ali Bog jim odpusti," nasmijala se je udova lahkice, „sami so gladki kakor njihovi trdi oklopi. Še podivjajo me. Bojim se dolgih račuuov, ali tu čaj so mi dobro došli. No, najprej moram vas nekaj prašati. Kako vaša rana od Hraslovice ?"
(Dalje pri h.)
Ivana Jerič, Fr. Filar po 50 st.; Jos. Zor-zetic 40 st. in .Ti>?». Mezgar 20 st., Andrej TVrkn 10 K. in Fran Lovšin 4 K.
tz Pomjan« nam piš«*j'»: Minolo soboto si' je nabralo pri Hali <'ili za Ljubljano 8 kron 4i) stot., katero svoto v> darovali ^t?.: Ant. Ilelič, župan in Ivan Knščer, tajnik, po 2 ki '»ni; Ant. Daltir-Kav.ilii1, Ivan Babić, Ant. $»badin-K| fota po 1 krono; Matija Belič CO stot. in Jave Peroša ter .ros. Omahen po 4<> stot.
K zgodovini potresov v Trstu Profesor tir. Kafil M o s r objavlja iz zgodovinskih spisov nekatere zaznamke o potresih, ki so
bili pojavili že v starodavnih časih v Trstu. Iz lega aesta\ka posnemamo nekoliko črtic:
Prve za/.tiamke o elementarnem dogodku, kakoršen je bil letos o Veliki noči provzročil ni' d Tržačani strah in trepet, nahajamo v Lihventhalovi zgodovini (Tiskarna Ltojd, lH.r.7 ) mesta Tržaskegu v letu 1279. in sicer iz dob*\ ko je Oglejski patrijarh Raj-niuiid ileila Torre iz Milana (praded in osno-vitelj knežje rodbine Tliurn und Taxis) zahteval od Benečanov, da utu povrnejo istrska mesta, katera so 11 i 1 i zasedli. To se .)»■ patrijarhu tudi sponeslo. Spisi iz te dobe pravijo, „du je Benermiska republika odposlala noviii ladij, katere naj bi napadle mesto Tržaško, ki je bilo opustošeno v s I e d potresa in p o v o d n j i. No, ta nakana je spodletela Benečanom, ker je pa-trijarh pravočasno poslal pomoč. Mnogo na-taučneji je zapisek izza leta 1511., v katerem je bilo mesto tržaško zopet v boju t Benečani. Takrat je bil potres na dan 26. marca (1511.) in sicer tako silen, da se je podrlo mestno obzidje, se porušila mestna vrata iu hiše. Morje jo hipoma tako naraslo da j« moralo ljudstvo bežati na holmce. Potres je uničil več vasij, o čemer je čitati v kroniki stolnega kapitlja latinska beležka, ki slove po naše: Med 2. in 3. uro po po-lunoči pojavil se je v mestu tako silen potres, da se je razpokala zemlja, se porušilo skalovje in se posulo mnogo mestnega obzidja, zgradb in stolpov; premaknil se je tudi hrib in mnogo mest se je zrušilo popolnoma. — Tretji močan potres je zabeležen v letu 18()4. O tem potresu je rečeno: Po noči na 3. jauuvarja leta 1802. nastala je visoka plima, ila jo bil poplavljen velik del mesta ter da so ljudje mogli občevati le s pomočjo čolničev. Vso noč razsajala je ne-vivta, ki je končala še-le drugo jutro s p o-t res o m, katerega je bilo občutiti tudi na Reki in Bakru. Več sunkov bilo j« tako močnih, da so ljudje, iz strahu da jih n« pokoplje zidovje, bežali iz hiš. V tem je udrlo mogočno valovje v mesto iu visoka vodena troba je grozila, da pade na mesto Morje jo bilo razljuteno ; vse obrežje je bilo poplavljeno ter je vo<la provzroSila strašno škodo na poljih, vinogradih in po hišah. Tudi naslednje leto moral je Trst po noči od 4. na 5. jauuvarja trpeti; v pristanišču je bilo unio ;o ladij, ki so butale tako silno dru;.a ob drugo, da so se potopile razne velike trgovske ladije. Iz teli kratkih črtic je razvidno, da je bil p »slednji Velikonočni poželo — milosten z nami.
Premembe pri scdiifiih. Minister pravosodja je premestil namestnika drž. pravilnika Ivana O k r e t i e a iz Rovinja v Trst ter j«* imenoval sodnega pristava v Poreču dra. Josi p a e n k o v i r li a namestnikom državnega pravdnika v Kovinjn.
Kolesarji pri vojiških vajah. Me»tni magistrat Tržaški objavlja poziv vojaških oblasti, v smislu katerega naj se izjavijo vsi dotični rezervniki (vključno častniške), kateri morajo to jesen k vojaškim vajam in ki imajo svoj bicikel, df.-li se hočejo udeležiti vaj (proti odškodnini 20 gld ) s svojim kolesom. Dotične izjave je treba pismeno priobčiti mestnemu magistratu do 20. t. m.
Zabavna vožnja v Pul|. Povodom krsta vojne ladije „Monatvh* priredi parobrodno društvo „Avstrijski Lloyd' zabavno vožnjo i/. Trsta v Pulj, ako sh prijavi zadostno število izletnikov. Dotični patnik bi odplul jutri 8. maja o polunoči iz Trsta, iz Pulja pa bi se vrnil 9, t. m. o puluiioči. Cena vožnji je določena za tje iu nazaj 10 gld. v I. in 7 gld. v II. razredu.
Občni zbor „Delavskega podp društva* bode dne 12. maja t. 1. ob 4. uri pop. v telovadnici .Tržaškega Sokola" ulica Farneto <na voglu ulice AmaliaJ št. 352. Dnevni red:
1. Nagovor predsednikov. 2. Društvena kronika. poroča tajnik. 3. Poročilo denarničar-jevo o računu za leto lS!i4., in poročilo pre-gledovalcev računov. 4. Poročilo gospodarjev in knji/.ničarjevo. 5. Prošnji I, Zadnika in Marije vdove Hušo za podporo. H, Posamični predlogi. (Taki predlogi se morajo odboru javiti h dni pred občnim zborom.) 7. Volitev predsednika, 22 pravih i ti 6 namestnih odbornikov v smislu i;. 19 in 24 pravil. (Pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18 leto, voljen sme biti le polnoleten ud).
8.	Volitev 3 pregledovolcev računov za leto 1896, v smislu § 22 pravil. 9. Volitev dveh udov rasodišča.	ODBOR.
Opazke. Volilno pravico imajo oni, ki so opravilii svoje dolžnosti v smislu §.12 društvenih pravil. Volitev se bode vršila tako-le: V soboto 11. maja zvečer od 7. in pol do 10. ure in v nedeljo dne 12. maja od
9.	ure zjutraj do 1. ptpol. v drn.štv. prostorih in popoludne od 4 ure do zaključka občnega zbora, v dvorani „Tržaškega Sokola*, št. 352.
Glasovnico se dobivajo v društveni pisarni. Želeti je obile udeležbe.
„Trža&ka posojilnica in hranilnica" jela je izplačevati dividendo za leto 189 4. Izplačuje se ista ob določenih uradnih dnevih: ob ponedeljkih od 11. do 12. dopoludne in ob četrtkih od 3. do 4. popoludne.
Učiteljstvo Tolminskega okraju je ob priliki uradne okrajne učiteljske konference v Tolminu dne 2. maja t. I. brzojavno izreklo slovenskim deželnim poslancem p r i z n a-nje in zaupanje na njihovem umestnem in odločnem postopanju pri zadnjem zasedanju, menč, da je bil že skrajni čas za tak korak in podredivši svoje stanovske koristi višjim celokupnim narodnim koristim. Gotsp. dr. Rojic se je brzojavno zalivali! v svojem in v imenu tovarišev. Ker se je učiteljstvo že razšlo, predno sem dobil brzojavko, naznanjam jo čč. tovarišem in čč. tovarišicam tem potom. Glasi se :
.Srčna hvala za priznanje I V nadi, da bodo naši bodoči poslanci še uspešneje delovali za učitelje in narod, nazdravljam Vam v svojem iu imenu tovarišev.*
Dr. Rojic.
V Tolminu, 2. maja 1895.
A. V.
Iz Goriškega nam pišejo dne 4. maja: „Učiteljsko društvo za goriški okraj* je v občnem zboru dne 7. marca t. 1. sprejelo soglasni predlog, da je javno izraziti obžalovanje na postopanju o „zboljšanji* (?!) učiteljskega stanja na Goriškem. Pri občnem zboru je bilo navzočih 28 društvenikov. — Izjavo ima *eslaviti poseben odsek 7 udov z 2 namestnikoma. Odsek je vsestransko prere-šetoval osnutek izjave ter je. prostovoljno pomnožen tako, da je štel 20 udov uč. društva, sprejel neko besedilo izjavi. Da bode stvar še bolj popolna, kajti več oči več vidi, predložila se je izjava zopet obe. zboru dne 18. aprila — kjer se je sprejelo skoro soglasno (od 22 udov le 2 proti) besedilo, ki je ostalo skoro nespremenjeno :
„l z j a v a*. Z ozirom na žalostno resnico. 1.) da so plače Ijnd. učiteljstva na Goriškem — bodisi učiteljev, kakor učiteljic — razmeroma najnižje v Avstriji ter da so življenske potrebščine na Goriškem blizu najdražje, — 2 ) da se je v drugih deželah povsod zboljševalo gmotno stanje učitelistvu, samo na Goriškem so bile vse dosedanje prošnje popolnoma zastonj, — 3.) da je ko-nečno deželni zbor vendar sprejel 1894. nek zakonski načrt, vsled katerega bi učiteljstvo s 1. januvarjenj 1895. zadobilo malenkostno zboljšanje, — 4.) da je omenjeni načrt bil kljubu tolikoletnim „študijam* tako pomanjkljiv, da se ni mogel predložiti v najvišje potrjenje, — 5.) da se je baš letos deželni zbor radi uesporazumljenja med poslanci obeli narodnosti zaključil prej kakor je popravil vrnjeni mu načrt, — 6.) da tedaj trpeče učiteljstvo niti leta 1895. ni zadobilo pričakovanega malenkostnega zboljšanja — z ozirom na vse to izjavlja učiteljstvo goriškega šol. okraja, da obžaluje tako postopanje gg. dež. poslancev.
Učiteljsko društvo goriškega okraja je sklenilo predložiti to izjavo vsem učiteljskim društvom na Goriškem (2 slov. in laških učit) ter jo potem, ko bi jo potrdila, objaviti v časopisih — A kaj se jo zgodilo? Nekemu ni dal miru sklep učiteljskega za goriški okraj ter ni mogel pričakovati
da bi vsa učiteljska društva se izrekla o
izjavi, ampak zagrabil je kar cepec ter ga po starej svoji navadi zavihtel v „Soči*' o obliki dopisa iz „učiteljskih krogov" ter v dostavkn uredništva. Da bo vspeh povoljnejši — treba je bilo repetirati tudi v „Soči* z dne 3. maja.
Za zdaj nočemo odgovarjati na vsa perfidna sumničenja, kajti: „Wie derScbehn selbst ist, so denkt er von Andern1* ; ampak želimo samo, da bi vsakdo, kdor že Ima količkaj razsodnosti — in te ne odrfkamo tako hitro komu — prebral zopet ona dva dopisa v .Soči«, ter ju primerjal z izjavo. Sklep, katerega sije naredilo dobrih 99% učiteljev, bode gotovo tak le: „Prijateljev*, kakoršnih so se skazali pisci onih dopisov — „prijateljev* varuj nas o Bog, kajti sovražnikov se ubranimo že sami. Na vse lepe cvetke
—	ne odgovarjamo za zdaj z drugim, kakor s patra Greutarja zgodovinsko - znanim medmetom.
Vse laži, zavijanja in obrekovanja osvetle se ob priliki primerno; do tedaj pa le naprej s cepcem in tudi s kolom, ako je ljubo — pride dan plačila.
(Ta dopis, došel nam iz učiteljskih krogov na Goriškem, priobčujemo sicer pred vsem iz tega vzroka, ker želimo, da se vendar enkrat reši to nesrečno „učiteljsko vprašanje* na Goriškem; odgovornosti pa ne moremo vsprejeti nikake, ker nismo dovelj obveščeni o dejstvih, navedenih v tem dopisu. Op. ured.)
Iz Divaie nam pišejo: Evo me zopet, da nadaljujem in popolnim svoje Divaško poročilo. — Ko so se naše orgije blagoslovile pred letom dnij, nismo imeli Divačanl samostojnega cerkvenega zbora, sedaj pa imamo, Bogu hodi hvala, še precej dober mešani zbor, ter smo imeli vse velikonočne praznike, kakor tudi na obletnico blagoslovljenja orgelj, še precej ubrano petje, kakoršnega doslej v Divači gotovo ni bilo v navadi.
Tako je prav! Naša Divača se lepša in razcvita dan na dan; imamo „Cesarjeviča Rudolfa vilenico', južno in državno železnico, a sčasoma tipamo dobiti Že tretjo železnico. Imamo vsakomesečni semenj, gradijo se nove „ville", mnogo letoviščnikov iu izletnikov prihaja k nam; v kratkem zgradimo novo šolsko poslopje itd. Čas je bilo torej, da se je preskrbelo tudi v našem Božjem hramu za velečastneje poveličevan, e imena Gospodovega.
Vsem onim, ki so več ali manj žrtvovali v ta namen, bodi izrečena s tem pre-srčna zalivala. Bog plati.
Ker pa dobro znam, kako težko vstra jajo pevski zbori tia deželi, ker se prepirajo medsobno, kakor je to žalostna navada med nekaterimi pevci. Namesto prepira, združimo naša čustva v krasno harmonijo ubranih orgelj: glasno se razlegaj naša pesem v hiši Gospodovi ter združimo se v duhu s spevom nebeških kerubinov v čast in slavo Uožjo!	Skalo vič.
Veselični odsek „Tri. podp. in bralnega drultva" sklenil je v svoji seji dne 2. t. ni., da od min. nedelje nadalje do novega sklepa vso ustopnino, ki jo plačajo člani, prihajajoči k plesnim vajam, nakloni v korist bedni Ljubljani.
Ogromno delo pri brzojavu v Ljubljani.
Kakor je umevno samo ob sebi, imel je brzojavni urad v Ljubljani te dni ogromno opraviti. Kakor čitamo v „Slov. Nar.*, ima omenjeni brzojavni urad v normalnih odnošajih na dan odpraviti povprečno 300 brzojavk, t. j. okolo 4000 besed; te dni pa je odpravil: dne 15. apila 1632 brzojavk z 28.690 besedami ; 16 aprila 1637 brzojavk z 29.820 besedami; 17. aprila 1903 brzojavk z 37-330 besedami; 18. aprila 1367 brzojavk s 27 250 bes.; 19. aprila 1181 brz. s 23590 bes.; 20. apr. 1130 brz. s 14.47U bes. Od 15. do 20. aprila je torej odpravil ta brzojavni urad 8.850 brzojavk s 161.750 besedami! To velikansko delo zmagale so prve dni domače moči, kajti iz Trsta so prišli še-le 17. apr. uradniki v pomoč.
.Slovanski Svet" ima 18. št. 1 stranlj priloge iu naslednjo vsebino : Delavski praznik in program. — Aiuicus Plato (Konec).
—	Dijaški pobirki: Slovenski dijaki v Bo-loniji. — Caričiua odsrčba. (Hrv. iz v. pesem in ruski prevod.) — Dunajsko literarno pismo,
Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu.
Književnost. — Inserati.
.Slovanski Svet" se prodaja po raznih tobakarnah Tržaških po 8 Ur. številka.
Polieifsko. Mariji Rismini, stannjoči v
ulici del Sol i t ar io hit 2, ukradel je na Ral-lijevem zemljišču neznan tat novčarko iz žepa, v kateri je bil jeden petak, trije srebrni gld., jedna krona in 20 stotink. — 29-letnega težaka Antona H. iz Sežane so zaprli, ker se je na sumljiv način po noči klatil po ulici S. Lazzaro. — 25letnega kameno-seka Martina Salčiča iz Sv. Križa so zaprli, ker je pijan razgrajal v g.ntilni lišt. 18 na Kolonji in, izidši iz gostilne, se nevarno grozil ter metal kamenje. — V inestu so prijeli stražarji po noči na včeraj 3 poulične razgrajalce.
Koledar. Danes (7.): Stanislav, škof, muc.; Gizela, kraljica — Jutri (8.): Prikazen Mihaela, arhangelja. — Polna luna. — Solnce izide ob ob 4. uri 46 min, zatoni ob 7. uri 7 min. — Toplota včeraj: ob 7. ud zjutraj 14 stopinj, ob 2 popoludne 18.5 stopinj C.
Loterijske Številke, izžrebane 4. t. m.
Dunaj	27, 43, 75, 50, 59.
Gradec	72, 4, 69, 9, 34.
Temešvar 33, 65, 76, 86, 28.
Najnovejše vesti.
Dunaj 5. Pri današnjem vsprejemu na dvoru je cesar obgovnril ined drugimi tudi nuncija Agliardija in grofa Kalno-kyja. Baron Banffy se je opravičil, ker ni imel seboj galauuiforme.
Dunaj 5. Avdijencija barona Banffyja je trajala nad pol ure. Posebno se opaža dejstvo, da je cesar vspi ejel tudi ministerskega predsednika kneza Windischgraetza.
Budimpešta 6. Danes izišli listi se nad-jajo, da se spor med Kalnokjrjem in Banffy-poravna mirnim potem.
Niš 6 Vesti o nemirih v Srbiji so popolnoma izmišljene.
Beligrad 6. Kralj Aleksander je dospel tu sem sinoč v spremstvu ministra za vnanje stvari in vojnega ministra,
'A't'tJovliuih« brtojavk«.
Racije vsota. Pionir m jesen 7 .52 7 53 Pionica mi maj-juni 1h95 7,47 ilo 7 49 Ovo« za jesen	8 30 lit za jesen «78 K.75 Koruza
za inaj-juni 7'— 7 02. za juli-avgust 7 06—7.0«
PAoiiion »ora od 7H kil. T. 7 45 -7'50 ml 79 kil r. 7 50-7 55. o.l SO kil. I. 7 55-7 60 ml 81 kil. r. 7*fi0- 65 , o.l m» kil. far. 7 H5-7 70. ■JePmiMi « «5-810; proso 620—8-80. ri ni?»6.l5-(i-85 Pšenica: ponudbo srednje, povpraševanje lobro Prodaja 20000 m. »t. 5 10 nvć. dražje.
?raga. Nerailiilr.irii sladkor /.a maj f. 13 15, nova letina lf.35.
Praga. Centrifugi novi, poiituvljon-» Trsi in r carino vrnil, odpoftiljalev praooj f. 39 —29 25 April Hept. f. 29.25 -29 75 Concasad 29.- 29'5o Četvorni 30 —. V glavah (sodili) 30 75
Hc?Ti. Kava Smiio* Kood av«>ragi« *u maj 98.— na september »3 50.
Hamburg. Banio* )>u«<l av^rage za maj 77,— soptenilior 75-75 december 73.75.
bunajah« boran fl miGiT 1B9I
danes prudvferaj Državni dolg v papirju .... 101.55 101.30 n H » Hrubru . , . .10150 101.25 AvHtrijdka renta v zlatu . . , 12875 128.60 „ v kronali . . . 101 55 101.30
Kreditne akcije....... 401 85 89*1.40
London 10 L«t........ 122.30 122 25
Napoleoni......... 9.691/, ••69'/,
20 mark ........11.94 II.«
100 it&lj. lir........ 46.05 46 10
Iščem fantiča
starega 12 do 14. let za jnodajalnioo krulm in slad£io. Kdor jo zmožen tudi italjansluga jezika ima prednost.
H. Htibiel.
piazotia 8. Giacoino it. 9. — Trst.
Izvrstni c. kr. izkj. priv.
Škropilnice proti peronospori
Inianlpja Žlvloa,
katere ao se gploi • no uvedle vsled njih prepreatosti, trpeinohti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. pro-diijajo, dasi so mnogo zboljsuno, vendar po dosedanjih nizkih conah.
Živic i družb, v Trstu
Cenike odpofiiljaje na salitevanje franko.
Na vse c, kr. postne urade po&i-ljajo popolne ikropllnloe franko, proti i>3Viatjn 10 gld.
Izdelujejo tudi stroje za pranje z žveplom, noprestano delajoče stiskalnico itd.
I. M. LAVRENČIČ.
Nova Tržaška tvornica gas. voilA, ulica Kossctti štev. 1 dvorišča. Razpošilja po krčmah v mestu velike steklenico po s nv6. in male po 3 nv6.. pasarete raz. baze po S nvč.
Slavnemu slovenskemu ob-tiustvu se prav toplo priporoča podpisani
I. M. Lavrenčič.
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota — Tiskarna L)»lenc v Trstu.