Poštnina plačana v gotovini. Številka 27 Maribor, 17. julija 1937 Posamezna številka Din 1.50. Leto II. : oo vi Izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6’—, za tujino na mesec Din 10'— — Oglasi po tarifi Tednik za vsa javna vprašanja Uredništvo in uprava: Maribor. Ulica 10. oktobra — Telefon — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo Nobena moč tega sveta, pa če bi se zvezala tudi s peklom, ne more obdržati v podrejenosti izobraženega, plemenitega in pogumnega naroda. T. G. Masaryk. Dr. V. Kukovec: »Slovenska opozicija, na plan!« Ko sem, te dni hodil po ljubljanskem Tivoliju in so me opozorili na ožgane tramove sokolskega paviljona ob robu našega največjega mesta, me je kot Slovenca prevzel čut sramu. Kdorkoli je to storil, ni storil Slovencem usluge pred kulturnim svetom. Ko sem čital o spopadu pri Prihovi, kjer je radi podobnih političnih strasti tekla kri bivših in sedanjih vladi novcev, me je obšlo ogorčenje in stud. Vesel in srečen sem bil, da se nam v vseh zadnjih letih, kar se udejstvuje naša slovenska opozicija, ni moglo očitati nobenih takih sirovosti, čeprav imamo stokrat težje pogoje za javno uveljavljanje. Lmazano perilo Slovencev, ki se je tako žalostno pralo pred vsem svetom v narodni skupščini, je moralo v Beogradu vzbuditi vtis, da tem Slovencem še vedno predobro gre ... O važnih resolucijah, ki jih je naša kmečko-delavska opozicija 4. julija v Ljubljani sprejela o potrebi prerojenja političnega življenja, so pisali stvarno in pritrdilno v beograjski »P oli tik £« in v zagreb. »H rvatskem dnevniku«. Tudi najstarejši opozicijski šef g. Aca Stanojevič mi je svojeročno napisal pismo, v katerem se zahvaljuje za pozornost slovenske opozicije, ki mu je poslala resolucijo. Oba »vodilna« slovenska dnevnika, ki prelivata polovnjake črnila, da se mgd seboj kregata in grdita, sta sklepe slovenske opozicije zamolčala, čeprav se tičejo življenjskih vprašanj slovenskega naroda in njegovega blagostanja. Mnogo večjo resnost so pokazali združeni delavci in obrtniki v Trbovljah, ki so s 60 podpisi 1. julija sporočili: »Mi pristaši ljudskega gibanja smo zelo zainteresirani na slovenski samoupravi in pozdravljamo ta korak ter predlagamo, da se ta program, preden se osvoji, da v vpogled in pretres vsem delovnim slojem slovenskega naroda, da se z njim seznanijo in se nismeno ali kakorkoli izjavijo, ali ustreza njihovim potrebam in zahtevam. Ta program naj bi se pretresel in mi imamo v Vas popolno zaupanje, da zastavite vse sile, da se ta program pokaže slovenskemu ljudstvu v pravi luči.« Podobno pismo z 250 podpisi so mi že pred nekaj meseci pisali z Jesenic. V zadnji številki »Neodvisnosti« objavljena resolucija 74 mladih slovenskih intelektualcev v Zagrebu pa izjavlja. da veruiejo v slovensko kmečko-delavska gibanje, ki bo v okviru državnega političnega življenja zaveznik vseh progresivnih ljudskih zahtev, pred vsem pa sobojevnik kmečko - demokratske koalicije in srbske združene opozicije. Če bi se ustanovilo posebno kmečko gibanje, bi moralo imeti le ta namen, da oiači in utrdi slovensko skupno kmečko-delavsko gibanje. Vse to so dejstva, ki bi jih naj upoštevali tudi prijatelji, ki se borijo za demokracijo po socialističnem programu. Njihovo vodstvo bi nam v tem slučaju ne smelo pisati, da nas ni več, če nam trenutne prilike prinašajo težave v organizaciji. ZA VSE DELE OPOZICIJE. KI JE DOBRE VOLJE, JE DELA DOVOLJ. Za slovensko opozicijo je veliko zadoščenje, da stojita oba voditelja kmeč-ko-demokratske koalicije dr. V. Maček in A. Pribičvič trdno kakor zid in da moreta, računajoč z velikimi množicami naroda, ki stoje za njima, izjaviti, da ne igra nobene vloge čas, ki bo še pretekel do zmage njihovih in vseh pravičnih zahtev v naši državi. Prav tako Gibanje deiovnih množic Porazne posledice svetovnega klanja, ki so se pokazale zlasti v gospodarstvu in še danes vklepajo vso duševnost člo vekovo, so zajele in ogrožajo vse sloje od kapitalističnih vrhov do navadnega polj skega delavca in viničarja. Mogočnega gesla francoske revolucije »Enakost, brat stvo in svoboda«, ki je zlomilo fevdalizem (tlačanstvo) in njegov družabni red, se je krilatica »svoboda« izrabljala in se še izrablja danes do skrajnosti. Pojem »človek« je izginil. Zavladal je pojem »svobode«: pravico imaš pridobivati boga stva zemlje kakor veš in znaš, z vsemi sredstvi. »Enakost« in »bratstvo« izgi njata med narodi in sta danes samo še 'zasmehovana pojma. Kapitalizem je »svobodo« oblekel v oblačilo svobodnega neomejenega izkoriščanja prirodnih boga stev z mogočnimi pridobitvami tehnike in mizerno plačanimi človekovimi silami. Hitro po svetovni vojni, po takozva-nem »denarnem dežju«, ko celo kmet ni vedel, kam bi z denarjem, pa se je zgodilo nekaj tako poraznega, da se ljudje ni ti zavedati niso mogli, odkod je prišlo in kako je nastalo gorje. Na vsem svetu se je pojavila armada brezposelnih. Iz tal so se vzeli mogočni karteli in družbe. V njihove blagajne so čez noč izginili mi' lijoni in ljudstva so bila oropana — de narja. S krvavimi žulji prisluženi pri hranki so skopneli v tresorjih bank. Na stala je doba obupavanja in dvomov. Stranke so vstajale, se prepirale in umirale. Človek ni več zaupal človeku. Postal je človek človeku volk. Sovraštvo je prepojilo svet, čeprav je neprestano v cerkvah in doma molil: »Odpusti nam naše dolge, kakor jim mi odpuščamo.« Nastala je doba splošne negotovosti. Duhovi so klonili, zverinski nagoni so se budili v ljudeh, ustvarjeni po »božji podobi in z neumrjočo dušo«. Vlade so se menjavale. Druga drugi je očitala korupcijo, ki je, kakor še nikdar v zgodovini, bujno cvetela. Na vrhove so prišli dvomljivi ljudje, Prenehal je človek. Glad je zavladal v deželi. Ljudje so umirali od gladu, kapital pa je koval ob njihovih umirajočih telesih milijonske dobičke, in jih kuje še danes. Ljudje umirajo še danes od gladu. Da pa bi kapital ne izgubil ničesar, še danes uničujejo prirodna bogastva milijonskih vrednosti. Delovni človek se ni zavedal krivice, ki se je zbrala nad njegovo glavo. Zasužnjen po kapitalu in brez moči si ni znal pomagati. Kmetje so se zbirali pod zastavo tistih, ki so jih izkoriščali v svoje dobičkanosne namene. Delavci so se med seboj prepirali in pretepali, kdo je bolj razredno zaveden, kdo bolj pravilno razume Marxov nauk in kateri delavski funkcionar in voditelj je večja baraba. Itd.. • • Bil je kaos duhov, zmešnjava idej in pojmov življenja. Tudi danes ni nič boljše. Vendar pa se je pričelo svetliti v glavah naših kmetov, naših delavcev. Naši kmetje in delavci so začeli počasi misliti. Mladina dorašča in stopa na plan. Njen vpliv v domači hiši rodi posledice. Duh in misel sta se pričela uveljavljati. Kmet in delavec že mislita s svojo glavo in izpričujeta, da ne bo- sta več samo kimala in čakala nato, kar jima bo Bog dal. V viharju vsemogočnega kolebanja in popuščanja v poplavah raznih gesel in načrtov je zlasti zavedno delavstvo skromna peščica sicer, neomahljivo in uporno pričelo graditi zgradbo ljudske skupnosti. Naše delavstvo je bilo prvo, ki je položilo temeljni kamen tej skupnosti in to mu moramo častno priznati. Na tem temeljnem kamnu je pričela zlasti doraščajoča generacija in vse iskrene demokratične sile graditi stavbo kmeč-ko-delavskega gibanja, vzbujajoč zavest da sta prav delavec in kmet tisti stroj v kapitalističnih rokah, ki čara bogastva sama pa gladujeta in da je le v skupnem in složnem boju edina rešitev in pomoč iz kaosa zmed in brezmejnega izkoriščanja Spočetka počasi in skoraj nevidno se je pojavljala vstajajoča misel in prepričanje, da je potrebno vsemu delovnemu ljudstvu, ki živi danes od dela svojih rok in razuma, stopiti v skupno falango in uveljaviti geslo francoske revolucije: »Bratstvo, enakost in svoboda«. Prepri čani smo, da delavstvo v vseh industrijskih in drugih slovenskih krajih ne sprem Ija tega gibanja samo s simpatijami, ampak da v njem tudi aktivno sodeluje. To nam izpričujejo številni dopisi, ki jih pre jema naše vodstvo in naše uredništvo vsak dan. če se danes umikajo posamezni voditelji, ne morejo ti slučaji ločiti skup nosti delovnega ljudstva, ki bo v odločil nem trenutku prevzelo svojo usodo > lastne roke. Danes se čistijo le vrhovi, odmirajo vsi oni, ki so že zdavnaj postali odvišni na narodnem telesu. Vrtinec izpopolnjevanja v neverjetno popolnost in mogočnost današnje tehnike pa bosta brezpogojno zlomila današnji kapitalistični sistem, pa naj se ta sistem še tako upira in naj fabricira še ka kršnekoli fašizme. Zgodilo se bo, kakor nas zgodovina uči: Pod težo .krivic je padel fevdalizem (tlačanstvo), pod težo krivic se bo zrušil kapitalizem. In zgodovina ne vara. Neizbežna je ta resnica, kajti Človeški rod se hitreje množi kakor pa izumira, stroji nadomeščajo na tisoče in tisoče rok, a človek, dokler živi, mora imeti kruh. Kako si bo človek služil kruh, če bo stroj nadomeščal človeka, če bo ves dobiček stroja tekel v tresorje nekaj stotin kapitalističnih koncernov in družb, V tej zmedi produkcije dobrin pa ne bo .smel, ne bo mogel in ne bo hotel delovni človek, predvsem kmet in delavec, umreti od gladu, trpeti in biti suženjsko pokoren Temu je priča kmečko-delavsko gibanje in zaman je ves posmeh in omalovaževanje. In ko bo napočil ugoden trenutek, se bo to gibanje pojavilo v vsej svoji stvarnosti. Vsi, ki se znojite po tovarnah, v rudni kih, v obratih, v gozdovih, na splavih, na progah in cestah, v vinogradih, na njivah in travnikih, v hribih in dolinah, vsepovsod v pisarnah, vsi, ki so vam roke žu-ljave, mišice od dela nabrekle, možgani samozavestni, vsi v vrste takega mladega socialnega gibanja, vsi v to delavsko-kmečko gibanje, da bomo kot orkan izrekli svojo voljo in ustvarili novega človeka in novo življenje. Slovenski narod si bo pisal svojo sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. Ivan Cankar. nas mora veseliti, da prihaja te dni tudi srbska zemljoradnička stranka za srbsko demokratsko stranko, in da obe priznavata Hrvatom in Slovencem njihovo pravico do samovladja v bodoči ureditvi države. Le v govoru dr. Korošca v Sl°m venjgradcu ne najdemo ničesar o stališču njegove stranke k temu vprašanju, ki mu drugi politiki iste stranke v Beogradu izrecno nasprotujejo. »Jutro« pa v nedeljskem uvodniku licemersko obžaluje, da še ni sloge v združeni opoziciji. Že na prvi pogled se vidi, kako si »Jutro« to vlogo predstavlja in želi. Zato kličem vsej slovenski opoziciji: Ne prezri teh pojavov! Zdrami se! Zbiraj se! Med zahtevami, ki so postavljene v Ljubljani, je prva: SPLOŠNA, TAJNA IN ENAKA VOLILNA PRAVICA, KI NAM JE NE PRIVOŠČITA NOBENA IZMED OBEH VLADNIH STRANK, BIVŠA IN SEDANJA, V SLOVENIJI, KER SE JE OBE BOJITA. »Nočemo, da bi bili socialno berači, ker bočemo, da bodi naš kruh najprej za to tu, da nas nasiti! (Neodvisnost«, št. 12.) Kratek odgovor »Delavski politiki« »Delavska politika« očita prav meni vidovdansko ustavo, kakor da bi bilo nedosledno, če sem sodeloval pri sestavi njenega načrta in glasoval za ustavo. S temi očitki mi dela krivico, ker smo vsi Slovenci, ki smo bili takrat v narodnem predstavništvu, po dogovorjenem ključu slovenskih strank, ljudske, demokratske in socialistične sodelovali pri načrtu vidovdanske ustave, torej tudi socialni demokrati. Narodi v naši državi so obupali nad centralistično ureditvijo šele po slabih izkušnjah, kar sem ob vsaki priliki javno poudaril. Naglasil sem to dejstvo tudi na svojem predavanju mladim slovenskim intelektualcem v Zagrebu in je moje predavanje v glavnih obrisih objavila tudi zadnja »Neodvisnost«. Pokojni Svetozar Pribičevič sam, ki je poleg dr. Mačka v kmečko-demokratski koaliciji in pozneje v pregnanstvu najzaslužneje zastopal zahtevo po notranji preureditvi države, je ob priliki sestave zadnjega organizacijskega načrta pisal svojim prijateljem, da bo šele v daljnji bodočnosti možna sprememba razmer v toliko, da bodo narodi zopet pripravljeni razpravljati o enotni ureditvi države, zaenkrat pa so narodi obupali nad centralizmom in zahtevajo preureditev države na individualni podlagi. To je torej zgodovinski razvoj narodne volje in ni govora o kakšni nedoslednosti na strani kmečko-demokratske koalicije, katere odbornik sem že 10 let. Kot posebno ironijo uvodnika v »Delavski politiki« naj omenim, da je sodeloval pri ustavnem načrtu, in da je vodilni odbornik kmečko-demokratske koalicije tudi dr. Hinko Križman, katerega citat navaja uvodničar v podkrepitev svojega napada na mojo osebo. Zakon o zaščiti države pa je mnogo mlajšega datuma, kakor je bila doba mojega deiovanja v Beogradu. O kakšnem diktatorskem listu »Jugoslovanu« meni sploh ni ničesar znanega. Zato tudi nisem mogel nikoli odobravati pisanje tega lista. Ko je bil leta 1930. pri »Orlu« sklican sestanek, ki sta se ga udeležila Milan Sr-skič in švrljuga, sem ob tej priliki v svojem govoru le protestiral proti poudarku, da bi imelo to, kar se je zgodilo, kaj skupnega z demokracijo. Takrat mi je »Politika« podtaknila neresnico, da bi bil jaz priznal demokratičnost režima. To mi je potrdil celo Svetozar Pribičevič v svojem pismu, ki je takrat živel v Parizu. če so gospodoma Petejanu in Erženu zaupniki slovenskega kmečko-deJavskega gibanja odgovorili v resoluciji dne 13. junija t. 1. na njuno odpovedno pismo in njuno trditev neobstoja kmečko-delav-skega gibanja z očitkom centralističnih in unitarističnih nagibov, je bila moja dolžnost, da sem njima zaupno sporočil odgovor, da bi bila poučena o razpoloženju zaupnikov gibanja, ne pa zato, da bi ga obešala na veliki zvon in se o njem razpisovala v »Delavski politiki«. Moji pri-, atelji in jaz smo bili pripravljeni v interesu socialističnega delavstva o tem molčati. če je v zadnjih tednih v razpravah o našem javnem življenju bilo izrečenih ali napisanih nekaj kritičnih opazk z obeh strani, četudi očividno krivično in neupravičeno na moj račun s strani »Delavske politike«, ne more to razvoju naših političnih razmer nič škodovati. Pritoževati pa se more najmanj tisti, ki je začel. V Mariboru, 15. julija 1937. Dr. Vekoslav Kukovec. Naročite »Neodvisnost“ 1 N E O D V I S N O S T Pred odločitvijo v Španiji Zatirano špansko delovno ljudstvo se bori in krvavi za svoje pravice. Proti sovražniku je nastopilo enotno in skupno, čim dalje traja državljanska vojna, tem vidnejši so njeni vzroki. Vodja nemškega fašizma Hitler je pred kratkim jasno in glasno dejal, da potrebuje Nemčija železno rudo in želi zato zmago fašističnemu generalu Francu v Španiji. Neko glasilo italijanskega fašizma pa je odkrito zapisalo, da fašistična Italija v španski državljanski vojni ni neutralna, da se bori in da mora zmagati. Pohlep Nemčije in Italije po španski zemlji je na dlani. Fašizem ji grozi z razkosanjem, in kdo ve, če se ne bodo uresničili njegovi načrti in kaj se bo zgodilo potem? Ali bo Evropa ostala mirna? Kdo lahko prerokuje, da bo španska državljanska vojna končala za »zeleno mizo« ali pa bo njen konec na krvavih poljanah. Fašistična Italija in Nemčija pošiljata dan za dnem izdatno pomoč generalu Francu. Angleški listi poročajo, da se je te dni izkrcalo 4—5000 nemških vojakov, oboroženih od pet do glave. Kruppove tvornice v Nemčiji ne prodajajo orožja in municije samo Nemcem, ampak tudi španski vladi, in sicer preko Danske. Še bolj kakor Nemčija pa se je zavzela za špansko državljansko vojno Italija, ki kriči v svet, da bo zmaga generala Franca njena zmaga. Mussolini sam je izjavil, da ne more radi zapletenosti odpoklicati svojih čet iz Španije, ker je potrebno, da spregovore poslednjo in odločilno besedo italijanski topovi. Tvornice orožja v Aosti delajo dan in noč. Dan in noč nakladajo orožje in mu-nicijo v luki Gaerti. Prelivanja krvi še ne bo tako kmalu konec. Italija proglaša svoje, v španski vojni padle vojake, za »mučenike fašizma« in spretno skriva resnično število mrtvih. Nervoznost Italije in Nemčije rase, ker se je od 27 držav v odboru za nevmeša-vanje 22 držav izjavilo proti italijansko-nemškemu predlogu in sicer proti temu, da bi se priznali obe vojskujoči se stranki v Španiji, in da bi se ukinila morska kontrola. Ukinitev morske kontrole bi pomenila še izdatnejšo pomoč generalu Francu, ker se kontrola na kopnem vrši samo ob francoski meji in ker Portugalska ni pristala na kontrolo. Namesto spre- jetja omenjenih predlogov, za katere so poleg Italije in Nemčije glasovale Madžarska, Portugalska in Albanija, mrzlično povečuje svojo mornarico Anglija v Sredozemskem morju, v Londonu pa se vrše diplomatski razgovori, ki jim prisostvuje v prvi vrsti Van Zeeland, ki se je pravkar vrnil iz Rooseveltove Amerike. Francov tisk hujska na eni strani proti Angliji in grozi napasti Gibraltar, ter od tam pregnati Angleže, na drugi strani pa pošilja Franco Angležem rudo. General Franco dobiva municijo celo iz Poljske, ki mu jo prevažajo pod norveško zastavo. V Biskajskem zalivu pa je zajel francosko ladjo, ki je bila namenjena v San-tander po španske begunce, ki jih nad 400 tisoč čaka na evakuacijo. V mednarodni politiki dviga fašizem vedno višje svojo glavo, demokratične sile mirujejo, Španija pa krvavi. Nemški topovi obstreljujejo Madrid. Vladine čete zadnje dni uspešno odbijajo fašistične napade. Celo izkrvavelo baskijsko moštvo se junaško upira Francovemu prodiranju proti Sandanderu, ki je bolj utrjen, kakor je bil Bilbao. Fašistični tanki in moderno oborožena pehota se vali preko tru pelj mrtvih asturskih rudarjev, ki so padli v bojih za svobodo. Fašistični sili v bran pa se je postavila reorganizirana baskijska armada s 65.000 mož, ki bo za ceno ljudske krvi branila zadnji košček baskijske zemlje. V splošnem opazimo v Španiji mrzlično pripravljenost tujih in domačih čet generala Franca, da bi se čimprej končala vojna v njihovo korist, in da bi se ne zavlekla do zime, kar bi utegnilo imeti slabe posledice za Francovo armado. Vrši se pripravljenost in koncentracija zračnih, kopnih in morskih sil za trojni sočasni napad na Madrid, Santander in Al-merijo. Po vseh znakih sodeč, grozi Španiji krvava vihra, na katero se pripravlja tudi španska vlada, da bo očuvala svojo zemljo in narod pred pohlepom tujih in domačih sovražnikov. Evropska demokratična javnost je prepričana, da bodo krive eventuelnega Špan skega poraza zapadne demokratične sile radi njihove neodločnosti v španskem krvavem problemu. Značilne so izjave špan-(skega zunanjega ministra, ki je dejal: | »čeprav nas zapuste vse demokratične države, bo španski narod sam do poslednje kaplje krvi nadaljeval boj proti upornikom in njihovim pomagačem. Sveta dolžnost španskega naroda ni samo, da se bori za svojo neodvisnost in svobodo, ampak je njegova dolžnost, da si prizadeva za ceno svoje krvi zaustaviti, če ne že preprečiti, svetovno katastrofo, ki preti Evropi po morebitni zmagi fašizma nad ljudsko demokracijo.« Znani italijanski politik Ferrero, ki živi pregnanstvu, pa je mnenja, da bo za Abesinijo in Španijo žrtev zavojevalnega fašističnega pohlepa Egipt. Vsekakor slabi zgledi za skorajšnjo mirno in boljšo bodočnost, če bo španski narod po tako dolgotrajnem in strašnem krvavljenju na koncu premagan. Sodeč po dosedanji odpornosti in junaštvu, pa španski narod ne bo premagan. Pri obleganju Bilbaoa je v zadnjih 2 in pol mesecih izgubil general Franco 22.000 mož, na aragonskem bojišču je v pripravljenosti 200.000 mož oboroženih vladnih čet. Evropski fašistični tisk je zagnal velik krik, ker sta predsednik španske vlade Negrin in zunanji minister Giral obiskala Pariz in ker je Francija odprla svoje meje. španskega naroda pa se ne loteva malodušje niti ob dejstvu, da kapital podpira generala Franca, ne loteva se ga omahljivost ob molku zapadne demokracije, niti po vseh dosedanjih brezuspešnih diplomatskih razgovorih o njegovem problemu, španski narod veruje v svojo moč, veruje v skupnost španskega ljudstva in je prepričan, da mora zmagati nad k r i v i c o, če tudi bodo do končne zmage preliti še potoki nedolžne ljudske krvi. Vihar ogorčenja v vseh fašističnih in napol fašističnih državah je povzročila francoska odpoved kontrole na španski meji, čeprav ostane meja po sporazumu o nevmešavanju še nadalje zaprta. Francija se je za ta korak odločila zato, ker je kontrola sicer preprečevala, da bi dobivala zakonita valencijska vlada pomoč od zunaj, ni pa mogla preprečiti, da bi razne države po mili volji ne podpirale upornikov, kajti za špansko-portugalsko -nejo ta kontrola ni veljala. Našim naročnikom! Vkljub pismenim obvestilom o zaostanku naročnine in vkljub opozorilom j v listu mnogi naročniki niso izpolnili svoje dolžnosti in še niso poravnali 1 naročnine. Ponovno pozivamo tem potom vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za mesec j u n i i, m a j in nekateri tudi za april in m a r c, naj nam naročnino brez odlašanja takoj | nakažejo. Opozarjamo, da nima naš list nobenih posebnih dohodkov in da ga ne podpira nobena kapitalistična | skupina. Obstoj mu zagotavljajo zgolj njegovi zvesti in redno plačujoči na ročniki. Naši naročniki naj si zapomnijo, da je naročnina naš edini vir dohodkov in da z nerednim plačevanjem ogrožajo | obstoj* lista, upravi pa povzročajo ne potrebne stroške. Ne odlašajte z nakazilom naročnine | Storite takoj Vašo dolžnost do Vašega i lista! Opozarjamo naše naročnike, ki nam | zaostankov naročnine ne bodo porav nali takoj po prejemu te številke lista da bomo vsem brez izjeme Ust usta-[ vili, zaostanke naročnine pa izterjal na drug način Ugotovili smo nadalje, da se godijo ponekod nerednostl pri dostavi lista Prosimo naročnike, naj javijo vsak primer nerednostl domačim poštam ali pa upravi našega lista. Tudi opozarjamo naročnike, da je s 1. julijem t. 1. potrebno franklrati na-I vadne dopisnice z znamko za 1 Din | Potrebno je torej doplačati še znamko za 25 par. Uprava »NEODVISNOSTI« Ljudski glas o slovenskem ^ kmečko-delavskem gibanju »A kaj ti misliš o složenoj državi? Ja mislim, da lako je složiti državu, nego je teško složiti političare.« (»Politika« 4. VII. 1937). Značilne in resnične so gornje besede za našo dobo. Narod trpi in gospodarsko propada, obupuje in proklinja — a politiki se love za »pike« in »vejice« pri zeleni mizi. »Znate li, bračo, šta je demokracija?« »Znamo, ali još bolje znamo šta nije!« (Politika 6. VII. 1937.) Da mi bolje vemo, kaj ni demokracija, kajti ko bi gospodje politiki tako občutili na lastni koži »kaj ni demokracija«, kot to občutimo mi. Naš tisk — naše orožje! Gospodje politiki, ki ste odstopili od kmečko-delavskega gibanja, pojdite med ljudstvo, narod in učite složnosti in razumevanja za potrebe malega človeka. Opazujte ljudstvo, ko nastane požar na vasi in videli boste, kako odpovedo vsi predsodki. Pozabljeno je sovraštvo, osebne ambicije, vsak zagrabi in pomaga — rešiti slovensko vas ...! Kje ste danes vi, ki ste napisali na vaš prapor: »Za demokracijo in zboljšanje socialnega položaja malega človeka?« Ali je ljudstvo z vami? Ste vprašali narod, če soglaša z vašim sklepom? Če bi to sto- rili in vprašali ljudstvo, bi odpoved izosta la! Vem, da se danes povsod pojavlja na-ezljiva bolezen, da »narodni voditelji« sklepajo o narodni volji brez^ njegove vednosti in soglasja. Zapomnite si pa, da je kmečko-delavsko gibanje gibanje, ki ga nujno narekuje propast malega človeka, propast naše slovenske vasi in našega delavskega življa. Kmečko-delavsko gibanje ne bo uničil noben politik, ker je gibanje klic in težnja po rešitvi naše vasi, našega delavstva, da je kmečko-delavsko gibanje »conditio sine qua non« (brezpogojna potreba) za naš življenjski obstanek. Program za to gibanje ni nastal v mestu za zeleno mizo, ožarjeno od električnih žarnic, temveč je vznikel v zapuščenih in propadajočih kmečkih domovih, zatohlih, razdrapanih in prenatrpanih delavskih barakah. Program kmečko-delavskega gibanja ni tiskan na papirju — natisnjen je v srcih izmučenih, izkoriščanih in propadajočih telesih našega delavstva, v srcih raztrganih, bednih, po vsakdanjem kruhu vpijočih delavskih otrok, porojen v molitvi in preklinjanju propadajoče družine malega kmeta, stebra naše slovenske vasi. Napisan je v srcih tisočev in tisočev brezposelnih ročnih in duševnih delavcev. Program za naše gibanje je sestavilo kruto in brezobzirno realno življenje, a kumovala mu je beda, gospodarska propast, težnja po samoohranitvi m boj za naš življenjski obstanek, ker hočemo tudi mi živeti življenje, ki bo vredno življenja. Član bivše socialistične stranke. Politična kronika Na daljnnem vzhodu. Da bi svetovni fašizem mogel dovoljno razbremeniti zločinski upor generala Franca v Španiji, je zanetil požar na Kitajskem z izzivanjem s strani japonskih vojakov. Japonska je takoj po prvih inddentih zagrozila z vojno, če Kitajska 1.) ne odpokliče svojih čet iz Lukančioia, ki je bil doslej v kitajski posesti; 2.) če ne kaznuje častnikov, ki naj bi baje bili odgovorni za incidente; 3.) če ne onemogoči vsake protijaponske propagande in 4.) če ne izvede ostrih protikomunističnih ukrepov. Ker Kitajska tem zahtevam ni mogla ugoditi, je japonska imperialistična vojska napadla Peking. Bila pa je odbita in premagana, ker ni računala s tem. da se je tokrat vkljub vsem dozdevno nei remostljivim oviram združil celoten kitajski narod, da brani svojo svobodo. Po padcu demokrata Titulesca, ki ie uvidel potrebo, da se Romunija približa Sovietski zvezi, je romunska država kre nila pod vplivom denarja iz rajha odločno na desno. V tem znamenju je te dni sklenila tudi protiboljševiško zvezo s Poljsko, ki je znana nasprotnica sovjetov. Pogodba je važna v toliko, ker Pr|Pre-čuje prehod sovjetske vojske na cesko ozemlje, če bi nemški fašizem napadel Č. S. R. S tem je ta pogodba storila svetovni refkoiji nedvomno veliko uslugo. Berlin, ki spretno izrablja neenotnost demokratičnih držav in politično krizo, v katero je svet zabredel vsled španskega in kitajskega požara, je zagrozil Dunaju, da bo dal svojim somišljenikom in organiziranim fašističnim celicam v Avstriji popolno svobodo v borbi proti sedanjemu režimu v primeru, če Dunaj ne 30 si. i e jel v vlado 4 pristašev nemškega fašizma in če ne bo priznal generala mn ca za zakonitega poglavarja Španije. Po osnovanju nemške ljudske fronte jc te dni sledila fuzija obeh italijanskih aatifašističnih pokretov »Giustizia e li-berta« in »Azione republicana e socialista«. Tako sta oba naroda, ki jih že teži fašistični jarem, spoznala nujno potrebo po združitvi vseh demokratičnih sil #v enotno fronto, če hočejo uspešno kljubovati zasužnjenju svojega ljudstva. Na kongresu francoske socialistične stranke v Marseillu je z ozirom na vprašanje sodelovanja socialistov v Ghau-tempsovi vladi nastal spor, ki je našel izraza v treh različnih resolucijah. Ma-lreaux je v debati opozoril, da je socialistična stranka v škripcih in da bi njen izstop iz ljudske fronte pomenil veliko izgubo za stranko samo. Med drugim je rekel doslovno: »Ni res, da bi izstop socialistov iz vlade pomenil razpad ljudske fronte, narobe, to bi jo še celo rešilo.« — Vendar pa je obveljala razsodna Blumova resolucija, po kateri ostanejo socialisti v vladi z 19 proti 13 glasovi. Kajti kriza vlade ljudske fronte, četudi ne socialistično dovolj dosledne, bi utegnila biti v današnjem napetem položaju silno nevarna za Francijo in vso svetovno demokracijo. Da bi omajala zaupanje v demokracijo, sta naša največja lista prinesla P° raznih fašističnih agencijah senzacionalno vest, da so pričele angleške bamce zalagati upornika Franca z milijardnimi posojili ir. da angleška demokracija ta ukrep tolerira. Zanimivo je, da J® »31°-venec«, ki se vedno baha z dobrimi zvezami, prinesel to vest kot uvodni članek, čeprav jo je ze fn dan prej — dementiral. Kajti res je le, da je City odločno zavrnila moledujočega upornika in s tem seveda užalila vso svetovno reakcijo. Nedavno je nemški poslanik rekel na angleški skupščini: »Nacisti goje proU vam Britancem skoro metafizično mrž-njo, ker priznavate in plačujete voditelja opozioije- mesto da bi ga ubili.« Vedeti je treba, da smatrajo nacisti predstavnike demokratskih institucij za večje sovražnike, nego boljševike. (Ceps.). »Češka »Almeria« 'bi povzročila evropsko voino«, pravi angleški list »S p e c t a t o r«. Ob priliki velike časopisne kampanje, ki jo je dvignilo nemško časopisje radi aretacije nacističnega agenta, nemškega državljana Bruna Weigla v Pragi, se je angleški list »S p e c t a t o r« za C. S. R. Prav toplo zavzel. Povdarjal je, da Nemčija ne bi mogla nekaznovano poseči v samostojnost Češkoslovaške, kakor je to storila v Španiji, ko je bombardirala Almerijo. Storimo našo dolžnost do našega lista in nakažimo takoj naročnino! _____________________ _____ HE0PVISH08T _ * Merilo kulture naroda je tisk. Ali stejtefltanzadrucje»^ t Franc Jerovšek Velikega gromovnika Zevsa ni več. Poslednji svojega rodu, rodu tistih starih profesorjev, ki so živeli z vsako svojo mislijo, z vsem svojim bitjem le v šoli in za šolo, je umrl. Tiho se je poslovil, kakor tisti klasični modrijan, ki gre zadovoljen iz življenja, kakor gost od pojedine, kjer se je do sita najedel, a si ni obtežil želodca. Z njim je umrl mož, ki si je nabral bajno bogastvo duha, govoril nešteto jezikov, č u t i 1 in živel klasično antiko, s katere klasičnim merilom je sodil življenje. ‘Imel je v sebi tako trdno in jasno Dramska kronika iz 1. 1573. v petih dejanjih. Izdala »Slovenska matica« v Ljubljani. In če že išče kje slovenska narodna samozavest opore v preteklosti, jo mora najti v kmečkih puntarjih 15. in 16. stoletja. Kdor govori, da naš narod nima v daljni preteklosti svoje zgodovine, je slep in laže, kajti s ponosom se lahko sklicujemo, da so tista naša zgodovina — slovenski kmečki upori. Tudi herojstvo je v njih, večje in veličastnejše, ko vse srednjeveška v' i t e š t1 v o, kar ga je bilo v naših krajih (Str. 20). V nizu barvitih, živo razgibanih, tesno zgnetenih, do zadnje sprostitve napetih prizorov je zajel pisatelj množico človeških usod, katerih vsaka bi zadostovala za posebno dramo, oziroma tragedijo. Vsak izmed teh kmečkih junakov živi svoje lastno grenko in veselo, umerjeno in viharno življenje, dokler jih vseh skupaj ne poveže in strne borba in poraz puntarjev v eno samo trpeče in krvaveče telo. Tu ni glavnih in stranskih junakov, vsak tudi najneznatnejši med njimi je za raziplet tragedije važen in pomenben. Tesno drug ob drugem živijo, kakor kamenje misel, da nikoli ni zadvomil in je našel do vsakega dogodka svoje stališče, šel je z nečuveno natančnostjo vsaki stvari do dna in sovražil polovičarstvo, (še napo! j odprtih oken ni trpel.) štirideset let je učil na mariborski gimnaziji, tisočem je razlagal večno živega duha antike, generacije so šle skozi njegove roke. Vsaka njegova beseda je nosila pečat neuklonljive osebnosti, katere sled v dušah njegovih učencev ne bo zamrla. J. A. D. v potoku zadevajo drug ob drugega in se brusijo v bolečinah. Na primer trdi, pošteni Gubec, njegova hči Mara in njen fant Moga-jič. Ali osorni, v neštetih bojih prekaljeni, upornik in vojak Gregorič s svojo lahkoživo ženo; nesrečni Pasanec, ki je ubil sina svoje žene, ko je zvedel, da je Tahijev; tihi luteranec in puntarski bobnar Matkalič, izdajalec Šajnovič, puntarski župnik Babič ter med gospodo: uglajeni diplomat škof Draškovič. stari prekanjeni luteranski Tahi, zastopnik vojujoče se cerkve kanonik Martinič, Erdodi-jevka in sploh vsa pisana družba — vse vidi človek kakor žive pred selboj. Dejanje, ki se sprva med razgovori in spori upornikov le počasi izmotava, se z vestjo župnika Babiča, da je sabor proglasil kmete za veleizdajalce, nagloma požene naprej do zanosne proglasitve upora z molitvijo in zvonenjem. Združitev nasprotnikov za obram bo svojih koristi, da slutiti hud konec, posebno, ko se v naslednjem kaže vsa needinost in izdajstvo med uporniki. Tu se dejanje naglo dvigne do vrhunca v bitki in porazu upornikov. (Prizor, ki bo pač za vsakega režiserja prav posebno trd oreh). Posnemanje in oponašenje mučenih kmetov, s čimer si gospoda preganja dolgčas, se nenadoma sproži v spor in prepir. Ko pa ujamejo še zadnji up puntarskih ujetnikov — Gregoriča napetost uplahne. Župnikova molitev: »Odpusti mi, ker ljubim pravične in sovražim krivične«, in poslednji zvoki puntarske pesmi zaključujejo tragedijo. 2e navedeno priča, da je tragedija vseskozi živa in dramatično napeta. Na igravce in na režiserja pa stavi velike zahteve. Če bo našla res umetniški oder, ne more zgrešiti učinka. Knjigi je dodano besedilo puntarske pesmi, ki jo je spesnil z močnim vživetjem v dobo in ljudi Mile Klopčič na napev stare nemške puntarske pesmi. Lesorezi iz tistega časa so dobro izbrani in že pri čitanju pomagajo či-tatelju do živega predstavljenja. Jaroslav Dolar. Maribor hoče svoje slovensko kulturno društvo V Mariboru živi veliko število delavcev, obrtnikov, dijakov in intelektualcev, ki so iskreni Slovenci in demokrati. Ven dar do sedaj niso imeli središča, kjer bi črpali demokratično miselnost in slovensko nacionalno zavest. Pomanjkanje takega kulturnega središča postaja iz dneva v dan občutnejše. Ni potrebno na široko dokazovati potrebe po takem kulturnem društvu. Obstojajo socialistična delavska kulturna društva, toda so zaprta intelektualcem, obrtnikom itd, ki so le demokratičnega mišljenja, katoliška prosvetna društva na drugi strani sicer povdarjajo potrebo slovenskega kulturnega dela, vendar je v njih demokratična misel preveč potisnjena v ozadje, dasi je članstvo v večini demokratičnega prepričanja. Napredna kulturna društva polagajo premalo važnost na gojitev slovenske nacionalne zavesti, dasi so tudi tam člani večinoma prešinjeni z demokratskim duhom. Z ustanovitvijo novega slovenskega kulturnega društva nikakor ne nameravamo povečati zgolj števila obstoječih kulturnih društev, ampak izpolniti vrzel, ki se nahaja v verigi slovenskih kulturnih društev v Mariboru. To kulturno društvo naj bo tribuna, s katere naj se sliši beseda slovenskega javnega delavca o vseh problemih, ki se tičejo našega ljudstva, z nje naj se sliši poštena in odkritosrčna kritika vsega našega političnega in gospodarskega življenja. V njem naj pridejo do izraza vsa resna slovenska kulturna prizadevanja. Obenem naj nas to društvo najožje poveže z demokratično miselnostjo zapadne Evrope in njenim tako bogatim delovanjem na vseh poljih javnega življenja. Končno naj bo to društvo branik vseslovanske vzajemnosti, tega vzvišenega ideala slovenskega pre poroda, brez katere je vsako naše kulturno prizadevanje nepopolno. C. Dopis je 'delavčeva iniciativa za ustanovitev kulturnega društva, kar bodo intelektualci gotovo z veseljem sprejeli. (Op. ur.) »Mladi« v Trbovljah Agilno kulturno društvo »Mladi« je priredilo pred kratkim v tukajšnii meščanski šoli prvo svojo prireditev, t. j. predavanje o problemih kulturnega dela v Trbovljah, o katerih je razpravljal naš domačin, novinar in književnik Ludvig Mrzel. Neprimerno mesto predavanja in neugoden čas (ob 10. uri dop.) in druge sočasne prireditve so bile brez-dvoma vzrok, da je bilo drugače zelo zanimivo predavanje slabo obiskano. Za drugo predavanje, ki se je vršilo teden dni kasneje v dvorani Forte, pa je društvo pridobilo književnika prof. Eduarda Kocbeka, ki je predaval o Španiji. Predavanje je bilo že tudi objavljeno v katoliški reviji »Dom in svet« pod imenom »Premišljevanje o Španiji«, radi katerega mu ravno te dni dajejo »Slovenčevi« pristaši fašizma lekcije radi njegovega objektivnega gledanja na dogodke v Španiji. Končujoč svoje predavanje, je g. Kocbek izjavil: če se nemškemu fašizmu posreči, zasaditi v Madridu zastavo s kljukastim križem, pomeni to veliko nevarnost za Češkoslovaško državo in njeno demoKracijo, in s tem neposredno nevarnost za nas Slovence same. — Odlično število poslušalcev je ves čas z napetim zanimanjem spremljalo njegova izvajanja ter ga nagradilo za njegove odkrite ir. popolnoma objektivne besede s toplim aplavzom. Društvu, ki je v tako kratki dobi ustanovitve priredilo že dvoje tako aktualnih predavanj, najlepše čestitamo, vse naše delavstvo pa pozivamo, naj tudi v bodoče v obilni meri poseča prireditve tega društva, da ga tako moralno in materijelno podpre pri njegovem plemenitem stremljenju, širiti kulturo po naših proletarskih Trbovljah. Š. Prišel bo čas, ko se bodo zlati gradovi majali. Cankar. Naš tisk - naše orožje V počastitev 140-letnice slovenskega tiska, ko so Vodnikove »Novice« zagledale beli dan, in da bi slovensko ljudstvo dobilo pravi ljudski tisk je bila ustanovljena v Mariboru zadruga »SLOVENSKI TISK«, ki je bila pod štev. Zadr. V 112. registrirana pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Mariboru. Poleg drugega je namen zadruge tudi gospodarsko podpreti naše glasilo, pomagati mu, da se vsebinsko poveča in da postane že v doglednem času dnevnik. Zadruga kot najbolj demokratična oblika bo pa tudi porok, da se naše slovensko ljudsko glasilo ne bo moglo nikdar izneveriti svojemu programu. Naš tisk je naše orožje! Za oveljav-Ijanje naših načel in našega slovenskega, demokratičnega, socialnega in progresivnega programa nam je tisk nujno potreben. Zato je dolžnost vseh, ki prisegajo na ta, v sedanjih političnih razmerah edino mogoč program, dolžnost vseh, ki so neomahljivi borci za slovensko kulturno, gospodarsko in po litično samostojnost v okviru jugoslovanske državne skupnosti, dolžnost vseh ki cenijo narod in njegove interese nad korumpirano slovensko politiko, ki so borci za ljudsko demokracijo in ki stremijo po novem socialnem človeku, da pristopijo kot zadružniki k zadrugi »SLOVENSKI TISK« v Mariboru. Do danes je pristopilo k zadrugi že 530 članov, med njimi mnogo takih, ki so podpisali po več deležev. Zato ne pomišljajte in ne odlašajte! Podpišite še danes pristopno izjavo, ki smo vam jo poslali, in nam jo pošljite. Kdor nima pristopne izjave, naj piše na naslov: Zadruga »SLOVENSKI TISK« r. z. z o. z. v Mariboru. Uvažujte: TISK JE NAŠE NAJMOČNEJŠE OROŽJE! ______ II I MimilimMI WIMIBWTMW NOVICE Podonavske države se pripravljajo na skupno delo. Donava naj bi bila gospodarska vez. Za Beogradom, ki je deloma že zgradil svoje pristanišče, sledi sedaj Budimpešta, ki ga namerava zgraditi za potrebe vse srednje Evrope. V ministrstvih se bo osnoval odbor, ki bo skrbel za to, da se bo vsako ministrstvo pečalo samo s svojim resorom. Izgleda, da bodo ministrstva brez port-felja odpravljena. Podonavje je bilo vsa leta sem v gospodarskem pogledu prepuščeno samemu sebi, odnosno izkoriščanju velesil. Z njim so se igrale posamezne države po mili volji. Danes pa stopa vedno bolj podonavski problem v ospredje. Ministri, bankirji, zastopniki velikih gospodarskih podjetij si kar podajajo kljuke pri vseh šestih podonavskih državah. Je to posledica interesa, ki ga kaže sedaj Anglija za te države, čeprav ie bila sko-ro 20 let napram njim nezaupna. Prav tako je tudi Francija postala v tem pogledu pozornejša. Obe državi stremita za tem, da se podonavske države gospodarsko povežejo in osamosvoje na podlagi skupnega gospodarskega interesa. Nemčija se na noben način ne namerava odpovedati svojim zahtevam po kolonijah. Tega nam ne dokazujejo le članki, ki v raznih revijah in magazinih slavijo dobo, ko je imela Nemčija tudi možnost, da je zatirala druge narode in na njih račun živela, ampak predvsem govori nemških voditeljev, čeprav so včasih iz strahu pred Anglijo pohlevni in miroljubni kakor ovčice. Na zadnjem kongresu mednarodne trgovske zbornice v Berlinu sta govorila Goring in Schacht o »upravičenih in nujnih kolonialnih željah« in o »krivici, da enemu narodu padajo surovine (iz katerih pridelujejo industrijske pridelke) v krilo od Boga samega, dočim jih mora drugi drago umetno pridelovati. Da bi jih mogli tudi kupiti, na to Nemci, ki hočejo biti pred vojno samostojni in od vseh drugih neodvisni, sploh ne mislijo. Leningrajska opera je kot zadnjo letošnjo premiero uprizorila Ciskovo opero »Oklopnjača Potemkin«. Kot libreto so služile znane epizode na tej oklopnjači, ki je igrala tako pomembno vlogo v ruski revoluciji. Nekatere prizore z množicami in zbore je leningrajska kritika prav posebno pohvalila. (Ceps). ® Vetmlu oSmuik Dr. I. Š.: O »nedotakljivih temeljih« Resolucija Strokovne komisije z dne 23. V. t. 1., ki sta jo objavila »Ljudski glas« in »Delavska politika«, je vzbudila ogorčenje. Strokovni list »Delavec«, ki je uradno glasilo Strokovne komisije, j; namreč dne 15. p. m. objavil sestavek »Temelji so nedotakljivi«. Napisal ga je neki F. S. Sestavek brani resolucijo in pravi, da je "bila za njo nujno potreba, ker so neki pripadniki strokovnega gibanja, ki se zgrinja v Sloveniji pod Strokovno komfsjjo, načeli temelje tega gibanja, zastrupljali vodnjake, razdvajali in terorizirali gibanje ali, kakor pravi F. S., pokret. Pisec F. S. spoznava, da niso samo »trocki-stovske sile tiste, ki hočejo razkrojiti vse pozitivne sile človeštva, primešavajo se, še druge, ki imajo svoj izvor čisto izven klavskega pokreta, ki so pa sipoznale, da je baš delavski pokret v vsakem narodu in v vsaki državi tista pozitivna sila, ki se Š3 po svoji naturi upre vsakemu mračnjaštvu in to do poslednjega moža in poslednjega diha«. Iz vsega spleta piščevega članka ie mogoče sklepati samo tako, da mi'sli pisec na tem mestu osebe, ki so se — najsi niso ročni delavci — pridružile delavskemu gibanju, bodisi iz lastnega nagiba, bodisi od delavstva samega pritegnjene. Mimogrede nastane zaradi tega zanimivo vprašanj-e piščeve osebnosti, kajti kratica »F. S.« govori za osebo, ki je ekonomski uradnik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, torej natanko toliko rečni delavec kot kak odvetnik. Te osebe so baje s svojo primesjo zavedle nekaj članov delavskih organizacij, o katerih sicer ni prav ugotovljeno, ali so služili »takim silam« zavestno, toda dovolj je, da so služili nezavestno, nehote in celo čisto »slučajno«. Tako bi imeli dvoje izhodišč, zaradi katerih je pozvela Strokovna komisija ukrepe, katerih »sila udarca je bila presenetljivo močna« in katerih bistveni pomen v osebnem oziru je izključitev nekaterih članov s predsednikom Strokovne komisije samim vred. Obe izhodišči, ki ju pisec najde, pa sta izrazito političnega značaja, kar nas zaradi tega preseneča, ker je znano, da hoče veljati Strokovna komisija za strokovno. Obramba njenega ravnanja po piscu in piščevih razlogih je zato zelo poučna. Trockisti v svetovski Rusiji, Franciji in Španiji so politično gibanje Gestapo je nemška tajna policija, torej politična ustanova, francoska socialistična stranka je z vodstvom vred celo poilitičn stranka in tiste sile, ki imajo »svoj izvor čisto izven delavskega po kreta«, morejo z delavstvom sodelovati gotovo predvsem na političnem, kulturnem in gospodarskem področju, le podrejeno na strokovnem! Iz obrambe pisca F. S. v korist ravnanja Strokovne komisije sledi torej nujno in že s kar najmanjšo dialektiko spoznanje, da so bili neki člani izključeni iz delavskih organizacij in odstranjeni iz Strokovne komisije, ker so se poslužili svoje pravice zasebnosti in politično delovali v smeri, ki uspešnemu in sposobnemu vodstvu delavskih strokovnih organizacij, namreč Strokovni komisiji, ni bila všeč. Na ta način je pa F. S. dokončno potrdil splošni sum, ki zveni iz resolucije Strokovne komisije, in ji odvzel zadnji ostanek morebiti doslej domnevane upravičenosti. Zato mu sme biti delavstvo Prav hvaležno. Pisec F. S. trdi, da je prijatelj demokratskega duha, kresanja misli, da je nasprotnik brezdušne discipline, vendar odobrava kot »moško besedo« resolucijo, češ. da je bilo dovolj »opominov, prijateljskih odsvetov in vseh mogočih poskusov, da se s pametnimi argumenti prepreči škodljivo razdvajanje in teroriziranje pokreta«. Po njegovem mnenju bile »zadete osnove našega pokreta«, te pa so nedotakljivi temelji. Mi smo zgoraj dokazali, da je bil osnovni glas »moške besede« politično uglašen. Iz tega bi sledilo, da spada med nedotakljive temelje delavskega strokov nega gibanja — politika. To pa bodo zanikali brez vsakega dvoma vsi, ki so v uspešnem in sposobnem vodstvu Strokovne komisije. In mi se bomo s tem strinjali. Politika onih, ki so po svoji poklicni pripadnosti člani^ka-kega strokovnega gibanja, tega gibanja čisto nič ne briga. In vendar priteguje F. S. politične razloge za obrambo resolucije! To pomeni. da se pregreši zoper temelje vsak, ki ne vodi tiste politike, ki jo vodijo kot politiki oni, ki so slučajno tudi v vodstvu Strokovne komisije. Kdor se tako pregreši, ta se izključi iz — strokovnega gibanja. Ali je tako prav? Da, to je bil pravi razlog decimiranja najsposobnejših borcev v delavskem gibanju, samih delavcev, ročnih delavcev ali iz ročnih delavcev razvivših se voditeljev strokovnega gibanja. Kdor pa vodi tisto politiko, tisto pravo, od zgoraj zaželjeno, tisti je pravi mož, tako pravi, da sime biti po svojem poklicu tudi »čisto izven delavskega pokreta«, je lahko ekonom socialne ustanove, je lahko odvetnik, je lahko magistram uradnik, uradnik delavske zbornice, okrožnega urada, uredhik lista, profesor, vse je lahko: samo v politiki ne sme biti samostojen. Dovolj, sklenimo: gorje delavskemu gibanju, • strokovnemu, političnemu, kulturnemu in gospodarskemu, v katerem se proglašajo za nedotakljive temelje neokusnosti, ki jih je vsak vesten in zaveden delavski borec dolžan pobijati, uničevati, odpravljati. kasa ItuUuea Bratko Kreft: Velika puntarija 4 NEODVISNOST Za mir, svobodo in napredek! fkiadiM geveti... Nam mladim je danes težko. Stojimo na prehodu dveh dob. Stari liberalistično? kapitalistični sistem propada. Na eni strani se bogastvo vedno bolj kopiči v rokah peščice ljudi, ki za kulisami vladajo svet, na drugi se vedno veča množica brezpo-poselnih. Mi mladi ne vemo ne kod ne kam. Velika večina mladih nima možnosti, da bi si služila svoj kruh v kateremkoli ročnem ali umskem poklicu. Vsa vzgoja, šola, kjer se je treba topo guliti, namesto da bi nam vzbujala zanimanje do predmetov in nas učila misliti, nam zapira pot do življenja, namesto, da bi nas vanj uvajala, nas vzgaja v ponižne stremuhe, klečeplazce, denuncijante. Kino, ki nam kaže vse življenje v tako rožnati luči, da je vsak film (razen redkih umetniških, ki jih pri nas skoro ne vidimo) ena sama nesramna laž. Šport, ki ga lahko za svoje zdravje gojijo le premožnejši, druge pa zavaja samo v bedasto »drukarstvo« za ta ali oni klub, od katerega nimajo nobene koristi — vse je samo sistematično zagljupljevanje. šola nas ničesar ne nauči za življenje. Razne stranke v službi kapitala nas skušajo navduševati z opojnimi demago-škitni frazami, nam ubijajo krilatice v Mladina, izobražuj se! glavo, nam ponujajo »Fiihrerje«, ki naj bi mislili za nas — samo da mi ne mislimo! Ne misli samostojno! Da ne bi morda — spregledal... Danes bolj kot kedaj poprej je nam mladim potrebna duševna zrelost in kritičnost, samostojna trezna sodba in prodorno gledanje na vse, kar nas obdaja — saj vendar nočemo nasesti vsem pol-resničnim lažem in frazam. Treba je študirati, čitati, navaditi se znanstvenega mišljenja! »Seve, lahko je govoriti! Toda študiraj zvečer, napol crknjen od dnevnega garanja«, bo kdo odgovoril, če nimaš knjig in ne veš s čim bi začel in mogoče ti še kruli želodec! Po delu je treba mlademu človeku tudi razvedrila in zabave .. . Toda treba je trdne volje, stisniti zobe! Morda pa le gre nekako?! — Z nasveti radi pomagamo vsakemu, ki se obrne na nas! Pišite nam! Vprašujte, sodelujte tudi z lastnimi prispevki v naši rubriki »Mladina govori«! Mladina, študiraj, izobražuj se, izpopolnjuj se, da ne boš nasedla zagljupljevanju, lažem in frazam, da boš vedela, kje ti je mesto, da boš sposobna za boj za svoje pravice! — F. Razstava o življenju mladine v Pragi (Iz vodiča po razstavi). mlada zakonca. Letos spomladi se jima je rodilo dekletce, ki je pa kmalu umrlo. I. dvorana: Mladina je cvet zemlje. (Gorki). Podaj mi roko in pojdi z menoj! Kar vidiš v tej dvorani, je pomlad človeškega življenja. Kar gledaš, je srečno detinstvo. Tak senj sanjajo milijoni. Otrok, ki bo zanj dovolj sonca na tej zemlji. Ki ne bo občutil uboštva, ki ne bo trpel lakote. Ali slišiš, kako se smeji otrok? Ali vidiš ta otroška usta, široko odprta? Tu imaš igračke, slikanico, otroško sobico, vse, kar bi si enako zaslužili vsi otroci sveta. Pojdiva dalje. Kar vidiš »daj. je pozna pomlad življenja. Naša mladost! Mi! Mi, mladina, cvet zemlje! Tukaj, na tej sliki, hodiva po (krasnih cestah. Ti in jaz in milijoni mladih. Milijoni si zvečer stiskamo roke ob veselju, roke, ki so podnevi stiskale kladiva, pisale, šivale, obdelovale polja in ljudska srca. V delu, šoli, športu, veselju, tako minevajo — tako naj bi minevali naši dnevi... II. dvorana: Kako živimo. Brezposelni govori: Stanujem v skali. 2e četrto leto sem brez dela. Preje sem delal v steklarni v severni Češki. Zaslužil sem vsak teden okrog 250 Kč. Potem so steklarno zaprli. Leto dni sem životaril ob podporah, potem sem se pa podal v Prago za delom. Teh troje zadnjih let sem delal le tri mesece kot pomožni delavec v opekarni... Ta dva metra in pol dolga, dva metra široka in visoka špilja, vglodana v skalo — to je moj dom. Tu živim s svojim kameradom. Sprednjo odprtino sva zadelala s kamenjem, lesom in cunjami... Danes ima naša skala 54 prebivalcev. V sosedni duplini stanujeta niso po vojni nič koristili delavstvu tisti, zaveznika v skupni borbi za pravice sloven- ili. dvorana: Pomagajmo! Vem, da ti je neprijetno ob besedah sv. Matije: Lisice imajo dupla, nebesne ptice gnezda, sin človekov pa nima kam položiti svoje glave. Te biblijske besede vihrajo nad nami, nad tem strahotnim Betlehemom — modelom, ki je izdelan verno po skali. In tam blizu vidiš -bogataševo mizo, ki se šibi pod vsemi dobrotami sveta... Morda se tega bolnega nasprotja sploh ne zavedamo. Morda smo preveč zaposleni sami s seboj. Morda je glas tistih, ki poznajo ljudsko bedo preslaboten, preveč potlačen?... IV. dvorana: Živeti hočemo! Vem, da »3 sprašuješ, pa ne dobiš odgovora. Vem, da sprašuješ, kako caleč je ljudski sen: delati, lepo stanovati, čioveško živeti na tej zemlji. Daleč? In vendar sje moramo še danes napotiti za njim, iskati izhod, najti pot za hitro pomoč, najti cesto do cilja, ki naj vrne človeku njegovo dostojnost, delo in veselje. Živeti! Živeti hočemo! Ti in jaz in milijoni mladih. Ali vidiš? Beri! Republika potrebuje zdravo, silno in srečno mladino. Republika smo mi. Ti, jaz, naš otrok. Z nami gredo milijoni... Da, mladina ČSR dela! Mi se pa še-le prebujamo. Kakor da bi naša mladina ne stanovala v barakah in pod kozolci, ne stradala in ne živela iz dneva v dan — kakor brea ciljev. Zavedimo se tudi mi: »Živeti hočemo!« — Naj postane mladina res — cvet zemlje! NASI KRAJI Opozorilo NAŠIM DOPISNIKOM IN POVERJENIKOM! Opozarjamo vse dopisnike in poverjenike našega lista pred dvojico mladih, neizkušenih in neodgovornih ljudi, če bi se tu in tam pojavila in skušala morebiti ustvarjati nerazpoloženje do našega lista. List »Neodvisnost« služi slovenskemu kmečko-delavskemu gibanju in je njegov program tudi program uredništva. Ker pa si je omenjena dvojica zlonamerno in po drugih osebah prizadevala motiti uredništvo pri dolžnosti in odgovornosti, je bilo potrebno nujno in ostro posvarilo. Naši dopisniki in poverjeniki naj nam takoj sporoče vsak najmanjši poizkus ustvaritve nerazpoloženja do našega lista po omenjeni neodgovorni dvojici in naj ji ne nasedajo. Delo pri listu zahteva resne ljudi, ki imajo čut odgovornosti. UREDNIŠTVO »NEODVISNOSTI«. TRBOVLJE. List »Neodvisnost« je radi svojega pisanja o skupnosti, o ustvarjanju enotnosti vseh poštenih ljudi, ki se bore za svobodo, mir in demokracijo, nam rudarjem in vsem ostalim simpatizerjem zelo priljubljen. Prav tako smo trboveljski rudarji, ki se znojimo za borno skorjico kruha pod zemljo, z navdušenjem pozdravili tudi ustanovitev zadruge »Slovenski tisk«. Mi trboveljski rudarji s prav dobro zavedamo koristi tiska in obljubljamo, da ga bomo po svojih skromnih močeh širili in podpirali. Pozdravljamo pa ustano vitev zadruge tem bolj, ker bomo tako tudi mi prišli do soodločujoče besiede. Podprli bomo tednik »Neodvisnost«, ki se bori za po trebe in zahteve vseh slojev slovenskega ljudstva, delavca, kmeta, obrtnika in izobraženca. Pomnožili bomo vrste naročnikov »Neodvisnosti« in stem pripomogli k uresničenju, da bo »Neodvisnost« iz tednika postala dnevnik in da bo tako prihajala med nas sleherni dan, nas bodrila v boju za naše človeške pravice. Naša naloga mora biti, da postane »Neodvisnost« dnevnik, ker bomo le tako kos nesimpatičnim dnevnikom, ki niso nikdar pokazali stvarnega razumevanja do našega bednega položaja. Ni mnogo vreden tisti človek, ki samo govori o enotni fronti pa za skupnost nič ne stori in dela celo proti, Dejstvo je, da smo delavci zelo potrebni de lavskega lista. Nujna potreba pa je, da je to list vsega delovnega ljudstva in da je ta list dnevnik, ki naj bo urejevan tako, da bo ob ravnaval stalno vsa vprašanja delavcev, m darjev, kovinarjev, kmetov, žena in deklet itd. Tašen program ima naša »Neodvisnost«, Zato je želja nas vseh, da postane čimpreje dnevnik in ko* tak glasnica vsega slovenskega delovnega ljudstva. Zgodovina delavskega gibanja nas uči, da ki so ga cepili v razrede. Z delitvijo so mu mnogo škodovali, ker niso potegnili črte med delom in kapitalom in niso pozvali delavstva v boj za db-sego njegovih zahtev, marveč so organizirali organizacijo za njihov osebni prestiž, in za boj proti osebam, ki so ščitile kapital ne pa za boj kapitalu. To se je v zgo dovini slovenskega delavstva ponavljalo in ni čudno če je to delavstvo postalo nezaupljivo; ko mora gledati, kako se je naša zemlja pretvorila v raj za tuje in domače kapitaliste, na drugi strani pa v leglo tuberkuloze slovenskega proletariata. Pristopajte zato vsi pošteni slovenski delavci k kmečko-delavski zadrugi »Slovenski tisk«. Širite list »Neodvisnost« in jačajte krog njenih naročnikov, da postane prej ko prej dnevnik! Slovenski narod hoče imeti zajamčeno popolno narodno samobitnost svoje ime, svojo zastavo, hoče svojo kulturo, svojo socialno in politično svobodo in neodvisnost! Cenjeni sodrugi, tovariši in somišljeniki! Svoboda je v naši slogi, v naši skupnosti, v zaupanju in medsebojni pomoči. Svoboda_ j? v skupnem boju za našega človeka dostojno življenje. Prva in glavna skrb nas vseh je in mora biti. da se zavedamo, da smo delavski razred, da s* kapitalom ni bratstva in sloge in da moramo iti v boj vsaj za eksistenčni minimum, ki mora popolnoma ustrezati dostojanstvu človeka in da mora biti tega eksistenčnega minimuma deležen vsak delavec brez ozira na njegovo zaposlitev. Iti mo ramo v boj za skrajšanje delovnega časa ob nezmanjšanju mezd. za zaposlitev brezposelnih s pošteno plačo, za ljudsko izobrazbo vseh, za tajno volilno pravico, za svobodo tiska’ govora in zborovanja, za odpravo izjemnih zakonov itd. Vse to bomo dosegli samo v skupnem in složnem nastopu, kajti: »Sloga jači, nesloga tlači!« G. J. HRASTNIK. Ob obletnici preporoda zavezniškega francoskega naroda smo se zaupniki kmečko-de-lavskega gibanja dogovorili, da gremo s podvojeno silo na agitacijo za naše ljudsko glasilo- »Neodvisnost«. Zato pošljite prihodnje številke 30 izvodov za kolportažo. List ljudstvu zelo ugaja, posebno zadnja številka je bila odlična. Delavci odpovedujejo »Delavsko politiko«, ker so voditelji zavzeli takšno stališče do kmečko-delavskega gibanja, kar je tudi pravilno in se naročujejo na »Neodvisnost«. Pošiljam Vam 11 novih naročnikov, katerim pošljite že prihodnjo številko. — S kmečko-delavskim pozdravom A. JESENICE. Občinski odbor na Jesenicah je zasedal dne 29. t. m. ob navzočnosti 27 odbornikov; dnevni red je obsegal večinoma sprotne upravne posle, oddajo dela in poročila o načrtih, ki jih je občinski odbor sprejel skoro v celoti soglasno. Pred pričetkom seje je prebral župan Markež pismeno interpelacijo dr. Stanovnika in dr. Štempiharja zaradi nekih ukrepov proti županu Perku s Koroške Bele, ki ogrožajo ugled in čast vseh županov m prosto poslovanje občin. Interpelacija vsebuje štiri konkretna vprašanja na jeseniškega župana. Zaradi kočljivosti zadeve sta in-lerpelanta pristala na to, da odgovori župan na predložena vprašanja šele na prihodnji seji, hoteč mu na ta način omogočiti svobodnejši preudarek in premislek ter mu olajšati akcije v smislu izrečenih vprašanj. — Natečaj idejnih načrtov za občinsko zavetišče je uspel. Priglasilo se je 8 projektantov, od k -terih je strokovna komisija naklonila trem nagrade, ostalim pa predlagala odškodnino za izdatke pri izdelavi načrtov v pavšalnem znesku Din 250.—. Občinski odbor je sklenil razdeliti nagrade in odškodnino po predlogu. V zvezi z osnovanjem »Odbora svobodnih ljudi za podpiranje odpuščenih tovarniških delavcev«, ki je doslej nabral znesek 700 Din, se snuje koordiniran odbor tudi v Ljubljani. KOROŠKA BELA. Poslovanje v naši občini vedno bolj ovirajo ljudje, ki bi morali pokazati najvecje razumevanje. Tako je lanska uprava sama ne upoštevajoč potrebe našega kraja, zmzala občinski proračun za dobro tretjino. Nic boljše ni z vlogami,ki jih pošilja občina raznim inštacam. Ker so vloge take^ vsebine, da se jih odkloniti ne more, zavlačujejo njih rešitev mesece in mesece, ali pa jih vrnejo nerešene. Da takšno postopanje ne more biti v interesu splošnosti, je lahko vsakomur razumljivo. Nujno je v našem kraju potrebna nova šola, a še načrta ni, kljub temu, da je že bil davno naročen. Prav tako je potreben tudi regulacijski načrt, ki ga je mimogrede rečeno, zahtevala banska uprava, kredit za načrt pa črtala. Skrajni časi je že, da se merodajni činitelji zdramijo, če jim je res kaj za dobrobit ljudstva. Precej razburjenja je te dni povzročila aretacija našega župana ko se je vrnil s shižbenega potovanja. Ker se je aretacija izvršila brez vsake pravne podlage in da se talke zadeve ne bodo več - - . . t .i 1 1_;______ skega delovnega naroda. Razumljivo je lahko vsakomur, da je boj delavstva brez pomoči ostalih delovnih slojev proti organiziranemu kapitalizmu brezuspešen in mislimo, da so poučeni o tem tudi tisti socialistični voditelji, ki so skupni nastop preklicali. Dovolj imamo žalostnih izkušenj v vseh fašističnih državah, kjer so razni voditelji nahujskali kmeta in izobraženca proti delavstvu, radi česar so vsi žalostno propadli. Slovensko socialistično delavst\o si hoče izboljšati skupno s kmeti, obrtniki in intelek-tualci svoj bedni položaj. Slovenskemu socialističnemu delavstvu ni do korit na račun naroda.^ marveč se bori za gospodarski in kulturni napredek slovenskega ljudstva. rudi mi se ne strinjamo s socialističnimi voditelji, ki so zapustili Kmečko-delavsko gibanje in poudarjamo: »Da, mnogo nas je In mnogo bo tudi naših organizacij, ki izražamo Kmečko delavskemu gibanju svojo solidarnost, kljub sklepom našega vodstva. Kmečko, delavsko gibanje mora biti napredna garda, tako v mestu kakor na deželi. Apeliramo tudi na vse organizacije, naj store svojo dolžnost in naj se priključijo skupnemu boju proti skupnemu sovražniku. Cevel. ZIDANI MOST. Cenj. uredništvo sporočam, da mi list »Neodvisnost« zelo ugaja zato, kjer se v njem nahajajo članki za v?e sloje in ne kot na primer meščanski časopisi, ki me pišejo v korist narodu, pač pa samo nekaternikov, delajo reklamo, pišejo o osebnih težnjah in sporih, o športu zaradi športa, a za poduk je v njih malo prostora, največkrat