Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 33-50 (2001)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH

Agresivnost in znaeilnosti objektnih odnosov pri .tudentihfz rizikom migrenskih glavobolovf

DARJA .KRILA
¶ 

KidrieevoH

Povzetek: Namen raziskave, ki je bila izvedena na vzorcu slovenskih .tudentov, je bil ugotoviti, kako sI 
osebe z migreno razlikujejo od oseb z migrensko motnjo, nemigrenskimi glavoboli in oseb brez ponavljajoei
. 
se glavobolov v znaeilnostih agresivnosti in objektnih odnosov. Prisotnost migrene je avtorica ugotavljal
a 
z UCSD vpra.alnikom migrene, agresivnost z Vpra.alnikom agresivnosti Buss-a in Durkee-ja, znaeilnosto 
objektnih odnosov pa z Bellovim vpra.alnikom objektnih odnosov in zaznavanja realnosti . obliko O
o 
Skupina udele.encev z migreno ima statistieno pomembno bolj izra.en negativizem, posredno agresivnost
¸ 
razdra.ljivost, sovra.nost, sumnieavost in obeutke krivde kot skupina brez ponavljajoeih se glavobolov
¸ 
v izra.enosti telesne in besedne agresivnosti pa ni pomembnih razlik. Med tremi skupinami s ponavljajoei
. 
se glavobolom (migrena, migrenska motnja in nemigrenski glavobol) je manj statistieno pomembni
. 
razlik v agresivnosti. Skupina z migreno in skupina brez ponavljajoeih se glavobolov se statistien
1 
pomembno razlikujeta v znaeilnostih objektnih odnosov, pri eemer so za osebe z migreno znaeilni bol
3 
moteni objektni odnosi. Med skupinami z razlienimi tipi glavobola ni statistieno pomembnih razlik. Pro 
osebah z migreno gre torej za povi.an nivo agresivnosti, predvsem posrednih oblik, kar lahko nakazuje
¸ 
da gre za nenevtralizirano agresivnost, imajo pa tudi bolj motene objektne odnose
o 

Kljuene besede: migrena, agresivnost, objektni odnosi, narcisizem, psihosomatika, glavobo× 

Aggressiveness and characteristics of object-relations infstudents at risk of migrainous headachesf

DARJA .KRIL
. 

Kidrieevo, SloveniaH

Abstract: The purpose of the research, carried out on a sample of Slovene students, was to determinI 
how subjects with migraine differ from subjects with migrainous disorder, subjects with non-migrainouR 
headaches and subjects without recurrent headaches. The existence of migraine was assessed by thI 
UCSD migraine questionnaire, aggressiveness by the Buss-Durkee hostility inventory and characterisN 
tics of object relations by the Bell object relations and reality testing inventory - form O. Subjects wit
. 
migraine express significantly more negativism, indirect aggressiveness, irritability, hostility, suspicioU 
and feelings of guilt than subject without recurrent headaches, while there are no differences in physica× 
and verbal aggressiveness. There are fewer significant differences among subjects with different types o
. 

*Naslov / address: Darja .krila, univ. dipl. psih., Njiverce, Ob .eleznici 6, 2325 Kidrieevo, Slovenija, e-mail:Hdarja_skrila@hotmail.comH


34fD. .krilaH

headache (migraine, migrainous disorder, non-migrainous headaches). Subjects with migraine and subN 
jects without recurrent headaches differ significantly in characteristics of object relations, subjects wit
. 
migraine having more disturbed object relations. Subject with different types of headaches do not diffe
. 
in characteristics of object relations. It is concluded that subjects with migraine have a raised level o
. 
aggressiveness, especially of indirect forms, which can indicate non-neutralized aggressiveness, and thei
. 
object relations are more disturbed
o 

Key words: migraine, aggressiveness, object relations, narcissism, psychosomatics, headachI 

CC=329
1 

Migrenaf

Migrena je .kompleksno stanje glavobola, o katerem mehanizmu .e vedno vemo zel
1 
malo. (Pogaenik, 1999). Ena od osnovnih znaeilnosti migrene je paroksizmalnostç 
med jasno razmejljivimi napadi so obdobja brez glavobola. Poznamo dve glavni obliko 
migrene in mnoge manj pogoste vrste. Migrena brez avre (navadna migrena) je najbol
3 
pogosta oblika migrene in se pojavlja pri okrog 80 % vseh bolnikov z migreno. ZnaeileU 
je enostranski glavobol utripajoeega karakterja, ki je zmerne ali hude intenzivnosti
¸ 
spremljajo ga slabost, preobeutljivost na svetlobo in zvok ter ga poslab.a telesn
a 
dejavnost. Napadi trajajo od 4 do 72 ur (Pogaenik, 1999). Migrena z avro (klasien
a 
migrena) predstavlja okrog 15 do 18 % vseh migrenskih napadov. Spremljajo jo .ari.enI 

funkcijske kortikalne motnje ali funkcijske motnje mo.ganskega debla, ki se ka.ej
1 
kot avra in/ali drugi nevrolo.ki izpadi (Pogaenik, 1999)
o 
Klasifikacija Mednarodnega zdru.enja za glavobol iz leta 1988 (Bonner iU 
Bonner, 1990) omenja tudi migrensko motnjo, za katero je znaeilno izpolnjevanje vse
. 
diagnostienih kriterijev razen enega za eno ali vee oblik migrene. Na splo.no je sprejeto
¸ 
da je med vsem prebivalstvom v razvitih de.elah okrog 12% ljudi z migreno. Pro 
otrocih se migrena pojavlja v 3 do 5 %
o 
Patofiziologija migrene je .e vedno precej nejasna. Sedanja razmi.ljanja .
I 
vedno temeljijo na hipotetienem povezovanju razlienih fragmentov, ki predstavljaj
1 
izsledke .tevilnih raziskav (Pogaenik, 1999)
o 

Psihoanalitiene razlage migrene

V opisovanju psiholo.kih razlag migrene se bom omejila na psihoanalitiene, saj jI 
psihoanalitieni pogled predstavljal osnovo moje raziskave
o 

Obsesivno kompulzivne znaeilnosti oseb z migrenoH

Mnogi avtorji so pisali o tem, da gre pri osebah z migreno za anankastieno oz. obsesivn
1 
kompulzivno stukturo osebnosti. Med njimi so bili H.G. Wolff (1937; cit. po Haas
¸ 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH35f

1985), Alvarez (1947; cit. po Köhler in Kosanic, 1992), Friedman (1954, 1964; cit. p
1 

Köhler in Kosanic, 1992). Osebam z migreno so pripisovali perfekcionizem, rigidnost
¸ 
pretirano redoljubnost, kompulzivnost, ambicioznost, preokupacijo z uspehom
¸ 
ma.eevalnost, neasertivnost, negotovost, nesposobnost izra.ati agresivne obeutke n
a 
konstruktiven naein (po Arena, Blanchard, Andrasik in Applebaum, 1986). Glavn
a 
kritika teh raziskav pa je, da v glavnem temeljijo le na klinienih intervjujih in ne uporabljaj
1 
kontrolnih skupin za primerjavo (Köhler in Kosanic, 1992)
o 
Psihometrienih .tudij o prisotnosti obsesivno kompulzivnih znaeilnosti pri oseba
. 
z migreno je bilo malo in niso uspele potrditi vseh klinienih opa.anj. Potrdile so le vi.j
1 
stopnjo storilnostne motivacije in rigidnosti (Passchier, 1984; cit. po Köhler in Kosanic
¸ 
1992) ter veejo tendenco k redu (Geißler, 1981)
o 

Agresivnost oseb z migrenoH

Avtorji se skoraj popolnoma strinjajo o pomenu analne fiksacije in s tem povezani
. 
potlaeenih sovra.nih impulzov v psihodinamiki migrene (Haas, 1985). Potlaeeni konfliks 
agresije velja za jedro psihoanalitiene etiologije migrene, tako da je Stekel (Haas
¸ 
1985) govoril celo o nevrozi sovra.tva (.Haßneurose.)
o 
Fromm-Reichmann (1937) je na osnovi psihoterapije osmih pacientov z migren
1 
pri.la do zakljueka, da pacienti z migreno trpijo zaradi nerazre.ene ambivalence
o 
Migrena je telesni izraz nezavedne in potlaeene sovra.nosti do oseb, ki jih imamo n
a 
zavestni ravni radi. Primarno gre za .eljo unieiti inteligentnost in bistrost drugega oz
o 
unieiti njegove mo.gane in glavo kot konkretna predstavnika njegove mentalnI 
kapacitete. Ker to ni dovoljeno, se obrne nazaj proti samemu pacientu. Pacient introjicir
a 
ljubljeno in osovra.eno osebo, tako da po.kodovanje samega sebe pomeni po.kodovanjI 
introjicirane osebe in obratno
o 

Po Alexandrovi teoriji (Adamovia, 1983) spada migrena med bolezni, ki s
1 
posledica dolgotrajne pretirane vzdra.enosti simpatikusa. Alexander (1952) meni, d
a 
so potlaeeni sovra.ni impulzi v direktni korelaciji z migrenskimi napadi. Postavlj
a 
vpra.anje, kateri specifieni psihodinamieni faktorji so odgovorni za to, da doloeeno 
inhibirani pacienti razvijejo hipertenzijo, drugi artritis in tretji migreno, in nanj odgovarj
a 
takole. V celoti izvr.en agresivni napad ima tri faze: 1. konceptualna faza (priprav
a 
napada v fantaziji, naertovanje in mentalna vizualizacija napada); 2. faza vegetativnI 
priprave (spremembe v metabolizmu in distribuciji krvi); 3. nevromuskularna faz
a 
(izvr.itev agresivnega dejanja skozi mi.ieno aktivnost). Po Alexandrovem mnenju jI 
mo.no, da je narava telesnega simptoma odvisna od faze, ki je poudarjena ali v katero 
se celoten psihofiziolo.ki proces sovra.ne agresije inhibira. Migrena se razvije, e
I 
pride do inhibicije .e v fazi psiholo.ke priprave na agresivni napad
o 

Z agresivnostjo pri pacientih z migreno so se ukvarjale tudi psihometriene .tudije
¸ 
ki so agresivnost velikokrat reducirale na problem neizra.ene jeze. Harrison (1975e 
cit. po Adams, Feuerstein in Fowler, 1980) je v pregledu literature o migreni poroeal
¸ 
da je veeina raziskav vkljueila neizra.eno jezo kot kritieno emocijo. Posebej zanimivo 


36fD. .krilaH

zame so rezultati raziskav, v katerih je bil uporabljen Vpra.alnik agresivnosti Bussa iU 
Durkeeja, ki sem ga uporabila tudi sama. Blaszczynski (1984) je primerjal skupinI 
oseb s klasieno migreno (to je migreno z avro), tenzijskim glavobolom, drugimi boleeinamo 
in kontrolno skupino. Najvi.ja mera agresivnosti je bila prisotna pri skupini s tenzijski
. 

glavobolom, sledila je skupina z drugimi boleeinami, nato skupina z migreno in kontroln
a 
skupina. Kontrolna skupina se je statistieno pomembno razlikovala od ostalih tre
. 
skupin, med temi pa ni bilo razlik.
Vpra.alnik agresivnosti Bussa in Durkeeja sta uporabila tudi Gutt in Rees (1973e 
cit. po Rees, 1974). Imela sta skupino nakljueno izbranih oseb z migreno in brez njI 
ter skupino pacientov z migreno. Dobila sta naslednje rezultate: Mo.ki s klasien
1 
migreno so dosegli statistieno pomembno vi.je rezultate za sovra.no vedenje kos 
kontrolna skupina, vendar pa se razlika ni pojavila med navadno migreno (to je migren
1 
brez avre) in kontrolno skupino. Pacienti z migreno so dosegli vi.je rezultate od vse
. 
ostalih skupin razen .ensk z navadno migreno
o 

Narcisizem oseb z migreno

V psihoanalitieno orientiranem raziskovanju migrene je kasneje pri.la v ospredjI 
tendenca, ki vidi psihosomatsko dispozicijo za migreno prete.no v pregenitaln
1 
narcisistieni osebnostni dinamiki. Namigi na poveeano narcisistieno obeutljivoss 
pacientov z migreno se vleeejo kot rdeea nit skozi raziskovanja o migreni (Haas
¸ 
1985). Tako je Furmanski (1952; cit. po Haas, 1985) opozoril na odpovedi v oraln
1 
sadistieni fazi, Weber (1932; cit. po Haas, 1985) je videl glavni vzrok migrene pro 
pacientki, ki jo je imel v psihoanalitieni obravnavi, v ohranitvi njenega infantilneg
a 
narcisizma in s tem povezanih obeutkov omnipotentnosti. Wolff (1937; cit. po Haas
¸ 
1985) je poudaril ekstremno obeutljivost za kritiko. Tudi Wolberg (1945; cit. po Haas
¸ 
1985) in Johnson (1948; cit. po Haas, 1985) opisujeta veliko ranljivost, hipersenzitivnoss 
in neodpornost na kritiko pacientov z migreno
o 

Melitta Sperling (1952) je do svojih zakljuekov pri.la na osnovi psihoanalitienI 
terapije .tirinajstih odraslih in devetih otrok z migreno in ponavljajoeimi se glavoboli
o 
Meni, da so osebe z migreno oralno fiksirane, kar nam pomaga razumeti pogost
1 
povezanost migrene z depresijo in drugimi manifestacijami oralnega karakterja. Zel
1 
moeno odvisnost od matere nadkompenzirajo s pretirano neodvisnostjo
¸ 
samozadostnostjo in dominantnim vedenjem. Pri osebah z migreno je tudi zelo moen
1 
razvit analni sadizem. To razlo.i rigidnost in napetost, ki jo pogosto najdemo pri te
. 
pacientih. Obeasno se ti sadistieni impulzi prebijejo v vedenje
o 

Za osebnost pacientov z migreno in kronienim glavobolom je znaeilna tudo 
ekstremna nesposobnost tolerirati .alitev svojemu narcisizmu, saj le-ta izzove intenzivn
1 
reakcijo besa s potrebo po takoj.nji sprostitvi. Za pacienta je popolno zavedanje teg
a 
besa nevarno, saj se boji, da se ne bo mogel upreti te.nji po destrukciji frustrirajoeeg
a 
objekta ali sebe. Represija tega besa in impulza po ubijanju je namenjena obvarovanjß 
tako zunanjega sveta kot samega pacienta. Hkrati je zadovoljitev impulza dose.en
a 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH37

nezavedno v simptomu. Vsak glavobol pacienta z migreno je nezavedno ubijanjI 

frustrirajoeega objekta. Pacient nima obeutkov krivde, saj se samokaznuje s fizien
1 
boleeino in trpljenjem. Izbira specifienega simptoma - glavobola je doloeena 
R 
specifienim impulzom ubiti objekt z napadom na glavo. Spremljajoei simptomi migrene
¸ 
kot so slabost, bruhanje, driska, predstavljajo poskuse pacienta, da bi se telesno znebi× 
svojih destruktivnih impulzov.
V svojem drugem elanku Sperlingova (1969) poudarja, da ta opis osebnosti no 
specifieen za paciente z migreno, ampak velja tudi za paciente z razlienimi drugimo 
psihosomatskimi motnjami. Skupni imenovalec je pregenitalna osebnostna struktura 
N 
oralne in analne fiksacije z nizko toleranco za napetost in potrebo po takoj.nji sprostitvo 
oralnih in analnih sadistienih impulzov. Tip objektnih odnosov, ki se pri teh oseba
. 
pojavlja, Sperlingova imenuje psihosomatski tip objektnih odnosov. Konflikti pri pacientß 
z migreno so internalizirani, zato se boj s frustrirajoeim objektom dogaja v notranjosti
¸ 
v glavi. Situacija, ki spro.i napad migrene, je za pacienta situacija popolne nemoei
o 
Tak.na situacija vodi v takoj.njo tranzitorno regresijo na nivo primarnega narcisizma
¸ 
kjer se lahko s (travmatieno) situacijo spoprime omnipotentno. Omnipotentno kontrol
1 
pacient vzpostavi z mobiliziranjem somatskih kanalov za takoj.njo izpolnitev .elje iU 
sprostitev besa. Bott (1978) razume boleeino migrenskega napada kot poskus ega, d
a 
bi restituiral in ohranil nekaj .ego obeutkov.. Pri pacientih z migreno so po njene
. 
mnenju do razliene stopnje po.kodovane centralne ego funkcije telesnega ega
¸ 
seksualnosti, konstruktivne agresije, meja in identitete, pride pa do nadkompenzacijI 
sekundarnih ego funkcij na podroeju intelektualnih dose.kov. Za pacientovo primarn
1 
skupino je po mnenju avtorice znaeilna destruktivna simbioza. Haas (1985) meni, d
a 

gre v velikem delu primerov migrene za naslednje sosledje dogodkov: narcisistien
a 
motnja »storilnostnega selfa« (»Leistungs-Selbst«) - hiperaktivnost ego funkcij 
N 
regresija (spanje/utrujenost) - migrenska resomatizacija - restitucija narcisistieneg
a 
ravnote.ja
o 
Najbolj izerpen prikaz narcisistiene problematike pacientov z migreno sta podal
a 
Beck in Frank (1977), Beck (1980) pa ga je kasneje .e dopolnil in raz.iril. NjuU 
koncept migrene izhaja iz opazovanj 32 pacientov in psihoanalitiene ali psihoterapevtskI 
obravnave desetih pacientov z migreno. Do migrenskega napada pride v psiholo.ki
. 
okoli.einah, ko je pacientov self ranjen ali je en njegov del izgubljen; ko se izgubo 
koherenca selfa (Beck in Frank, 1977). Migrenski napad je torej posledica narcisistienI 
.alitve (Beck, 1980). Kar najdemo kot potlaeen bes ali jezo, je bes u.aljenosti oz
o 
.alitve, ker se drugi ni obna.al kot del pacientovega selfa (Beck in Frank, 1977). P
1 
Freudu in Kohutu (cit. po Beck in Frank, 1977) pride po narcisistieni .alitvi do regresijI 
na zgodnej.i nivo psihiene organizacije. Pri migreni pride do regresije na nivo telesneg
a 
selfa, to je do hiperkatekse telesnega selfa z narcisistieno energijo. Vendar pa avtorj
a 
menita, da ima ta regresija adaptivno funkcijo, saj se skozi telesno samostimulacij
1 
ponovno vzpostavi hohezivnost s fragmentacijo ogro.enega selfa. Z migrenski
. 
napadom se pacient nenadoma zelo moeno in intenzivno obeuti v svojem telesu, jI 
popolnoma umaknjen vase, izoliran in se ponovno do.ivi kot enoto. To pacienta tudo 


3U 
D. .krilaH

obvaruje pred nadaljnjo regresijo, ki bi lahko pripeljala do psihotiene disociacije. Bec÷ 
(1980) tudi meni, da migrenski napad prepreeuje depresijo
o 

Migrena je torej poskus samozdravljenja, reparacije ranjenega selfa, ki je navadn
1 
uspe.en, saj se po migrenskem napadu pacient pogosto poeuti zelo dobro, zelo on sa
. 
in koheziven (Beck in Frank, 1977). Do ponovne vzpostavitve enotnosti selfa pa nI 
pride samo zaradi boleee samostimulacije, ampak tudi zaradi stimulacije posamezni
. 
ego funkcij. Pred in med napadom so pacienti hiperaktivni in zelo budni. Sli.ijo, vohaj
1 
in vidijo posebej dobro, bolj intenzivno kot sicer. Poveeano je zaznavanje objektov
o 
Stimulacija ego funkcij pomaga ponovno vzpostaviti koherenco selfa, saj po eni strano 
dose.ki ega prispevajo k narcisistieni gratifikaciji, po drugi strani pa percepcija objekto
. 
intenzivira zaznavo lastnih meja (Beck, 1980).

V Sloveniji je bilo izvedenih nekaj raziskav o migreni, vendar pa se noben
a 
raziskava ni ukvarjala s psiholo.kimi dejavniki. .e najbli.je temu je raziskava RakovecN 
Felserjeve (1997) o boleeini kot kompleksnem biopsihosocialnem pojavu na vzorcß 
pacientov s tenzijskim glavobolom in boleeinami v kri.u. V tujini je bilo objavljeni
. 
veliko prispevkov o psiholo.kih dejavnikih pri migreni. O agresivnosti pacientov 
X 
migreno govorijo tako prispevki na osnovi klinienih izku.enj kot psihometriene raziskave
¸ 
medtem ko obstajajo o objektnih odnosih teh oseb, o deficitih v egu in selfu le klinien
a 
poroeila, nisem pa zasledila raziskav, ki bi znaeilnosti objektnih odnosov ugotavljale 
R 
pomoejo vpra.alnika
o 

Pomanjkanje raziskav o psiholo.kih dejavnikih pri migreni v slovenskem prostorß 
in pomanjkanje verifikacije klinienih izku.enj o kvaliteti objektnih odnosov pri pacienti
. 
z migreno so bili razlogi za izvedbo moje raziskave. Rezultati in ugotovitve te raziskavI 
bi lahko prispevali k poznavanju migrene in dejavnikov, ki sodelujejo pri njenem nastanku
¸ 
s tem pa tudi pripomogli k ueinkovitej.i pomoei tem osebam. Namen moje raziskavI 
je torej ugotoviti, kako se osebe z migreno razlikujejo od oseb z nemigrenskimi glavobolo 
in oseb brez glavobolov v znaeilnostih agresivnosti in objektnih odnosov. Opozoriti jI 
treba, da tukaj ne gre za diagnosticiranje migrene, ampak le za screening, zato sem 
. 
naslovu zapisala, da gre za .tudente z rizikom migrenskih glavobolov, ne pa za .tudentI 
z migreno.

V zvezi z zastavljenim problemom je mogoee postaviti naslednji delovni hipotezi
o 

1
o 
Rezultati skupine oseb z migreno, migrensko motnjo, nemigrenskimi glavobolo 
in brez glavobolov se bodo razlikovali v znaeilnostih agresivnosti. Skupine oseI 
z migreno, migrensko motnjo in nemigrenskimi glavoboli bodo imele man
3 
izra.ene navzven usmerjene neposredne aktivne oblike agresivnosti (telesn
a 
agresivnost, besedna agresivnost) kot skupina oseb brez glavobolov. SkupinI 
oseb z migreno, migrensko motnjo in nemigrenskimi glavoboli bodo imele bol
3 
izra.ene navzven usmerjene neposredne pasivne (negativizem) in posrednI 
oblike agresivnosti (posredna agresivnost, razdra.ljivost, sovra.nost
¸ 
sumnieavost) ter navznoter usmerjene neposredne oblike agresivnosti (obeutko 
krivde) kot skupina oseb brez glavobolov. Izhajajoe iz Schultz-Henckejeve teorijI 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH39f

menim, da gre pri migreni za osebe z agresivno zavrtostjo. Kliniene izku.nje iU 
raziskave mnogih avtorjev ka.ejo, da osebe z migreno niso zmo.ne neposredn
1 
izra.ati agresije in jeze, zato sklepam, da se njihova agresivnost izra.a na posredno 
naein
o 

2
o 
Rezultati skupine oseb z migreno, migrensko motnjo, nemigrenskimi glavobolo 
in brez glavobolov se bodo razlikovali v znaeilnostih objektnih odnosov. SkupinI 
oseb z migreno, migrensko motnjo in nemigrenskimi glavoboli bodo doseglI 
vi.je rezultate na lestvici objektnih odnosov (to pomeni bolj motene objektnI 
odnose) kot skupina oseb brez glavobola. Migrena je psihosomatska bolezen
¸ 
pri kateri se je ohranilo razbremenjevanje napetosti preko telesa, ki je normaln
1 
le v prvih mesecih .ivljenja. Zato sklepam, da gre za doloeene ego deficite oz
o 
nezrele ego funkcije (npr. nezrele kontrolne mehanizme). Ego te.nje vedn
1 
izhajajo iz objektnega odnosa (Modell; cit. po Praper, 1992); razvoj mnogi
. 
funkcij ega je v najzgodnej.ih fazah otro.tva neposredno odvisen od naravI 
objektnih odnosov (Kris, 1987), zato menim, da gre tudi za doloeene motnje 
. 
objektnih odnosih. Novej.e .tudije ka.ejo na to, da gre za narcisistieno motnj
1 
osebnosti, za katero pa so znaeilni tudi doloeeni ego deficiti
o 
Metodaf

Udele.enci

Vzorec je sestavljalo 598 .tudentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. OB 
tega je bilo 174 (29,1 %) mo.kih in 423 (70,7 %) .ensk, ena oseba (0,2 %) pa no 
oznaeila svojega spola. .tudentje so bili z naslednjih fakultet: Fakulteta za dru.benI 
vede, Fakulteta za elektrotehniko, raeunalni.tvo in informatiko Maribor, Fakulteta z
a 
.port, Pedago.ka fakulteta Maribor, Pravna fakulteta Maribor, Teolo.ka fakulteta 
. 
Ljubljani in Mariboru. Obiskovali so razliene letnike, najvee prvega. Njihova povpreen
a 
starost je bila 19,7 let s standardno deviacijo 1,70
o 

Na osnovi rezultatov na UCSD vpra.alniku migrene sem udele.ence razdelil
a 
v .tiri skupineç 

1
o 
udele.enci brez ponavljajoeih se glavobolov - ne poroeajo o prisotnosto 
ponavljajoeih se glavobolov (N = 380)
e 

2
o 
udele.enci s ponavljajoeimi se glavoboli nemigrenskega tipa - poroeajo 
1 
ponavljajoeih se glavobolih, ki pa ne izpolnjujejo kriterijev za migreno alo 
migrensko motnjo (N = 115)
e 
3
o 
udele.enci z migrensko motnjo - poroeajo o ponavljajoeih se glavobolih, ko 
izpolnjujejo vse diagnostiene kriterije za migreno z avro ali za migreno breX 
avre razen enega (N = 52)
e 

4
o 
udele.enci z migreno - poroeajo o ponavljajoeih se glavobolih, ki izpolnjujej
1 


40fD. .krilC


vse diagnostiene kriterije za migreno z avro ali za migreno brez avre (N = 48)
o 

Instrumentif

Uporabila sem tri instrumente, opisane v nadaljevanju, poleg tega sem udele.encI 
vpra.ala po spolu, starosti, univerzi, fakulteti, smeri in letniku .tudija
o 

UCSD vpra.alnik migrene (Tom, Brody, Valabhji, Turner, Molgaard in Rothrock
¸ 
1994). Vpra.alnik temelji na diagnostienih kriterijih za migreno Mednarodneg
a 
zdru.enja za glavobol iz leta 1988. Na njegovi osnovi lahko ugotovimo, ali grI 
pri posamezniku za nemigrenski glavobol, migreno z avro ali migreno brez avre
o 
Sestavljen je iz desetih vpra.anj (6., 7. in 8. vpra.anje imajo tudi podvpra.anja)
¸ 
na katera posameznik veeinoma odgovarja z .da. ali .ne., tako da obkro.
o 
ustrezni odgovor. Raziskava zanesljivosti vpra.alnika (Tom in dr., 1994) je dal
a 
naslednje rezultate: pozitivna napovedna vrednost je bila v obsegu od 0,82 d
1 
1,0; negativna napovedna vrednost od 0,82 do 1,0; obeutljivost od 0,71 do 1,0 iU 
specifienost od 0,91 do 1,0. Stopnja skladnosti med ocenjevalci je bila najman
3 
0,9 (v vseh primerih pomembna na nivoju p < 0,001) in ni bila odvisna od stopnjI 
medicinske izobrazbe
o 

Bellov vpra.alnik objektnih odnosov in zaznavanja realnosti - oblika O (Bell
¸ 
1995; prevod: Prosnik, 1997). Bellov vpra.alnik objektnih odnosov in zaznavanj
a 
realnosti omogoea ocenjevanje dveh pomembnih ego funkcij: objektnih odnoso
. 
in zaznavanja realnosti. Ocenjevanju vsake od teh funkcij je namenjeno 4â 
deskriptivnih trditev. Udele.enci za vsako trditev ocenijo, ali zanje dr.i ali nI 

glede na njihove izku.nje v zadnjem easu. Vpra.alnik je namenjeU 
posameznikom, starim osemnajst let in vee. Oblika O, ki sem jo uporabila
¸ 
vkljueuje le lestvico objektnih odnosov, ki jo sestavljajo .tiri podlestviceç 
odtujenost, negotova navezanost, egocentrienost in socialna nekompetentnost
o 
Skori za posamezne podlestvice se izraeunajo s pomoejo posebej za to izdelaneg
a 
raeunalni.kega programa. Ker do njega nisem imela dostopa, sem uporabila lI 
skor za celotno lestvico objektnih odnosov
o 
Cronbachov alfa za posamezne podlestvice oblike O se giblje med 0,79 in 0,90
¸ 
zanesljivost, raeunana po metodi split-half, je med 0,78 in 0,90, test-retestn
a 
zanesljivost pa med 0,58 in 0,90 (Bell, 1995). Analiza zanesljivosti celotne lestvicI 
objektnih odnosov v mojem vzorcu je dala naslednje rezultate: Cronbachov alf
a 
je 0,83, Guttmanov split-half koeficient pa 0,76
o 
Vpra.alnik agresivnosti (Buss in Durkee, 1961; cit. po Lamovec, 1988). Vpra.alni÷ 
sestavlja 75 trditev, za vsako od njih posameznik oceni, ali zanj velja ali ne. P
1 
mnenju T. Lamovec (1988) spada med najbolj.e multidimenzionalne vpra.alnikI 
agresivnosti. Meri osem oblik agresivnega vedenja: telesno in besedn
1 
agresivnost, negativizem, posredno agresivnost, razdra.ljivost, sovra.nost
¸ 
sumnieavost in obeutke krivde. Po razdelitvi agresivnosti glede na smer in obliko
¸ 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH41f

ki jo navaja Lamovec (1988), sta telesna in besedna agresivnost navzveU 
usmerjeni neposredni aktivni obliki agresivnosti, negativizem pa navzveU 
usmerjena neposredna pasivna oblika. Razdra.ljivost, sovra.nost in sumnieavoss 
so navzven usmerjene posredne oblike agresivnosti. Obeutki krivde pa s
1 
neposredna oblika navznoter obrnjene agresivnosti. Zanesljivost celotneg
a 
vpra.alnika po petih tednih je zna.ala 0,82
o 

Postopekf

Izpolnjevanje vpra.alnikov je bilo skupinsko. Do udele.encev sem pri.la tako, da se
. 
nekatere profesorje psihologije in drugih predmetov na ljubljanskih in mariborski
. 

fakultetah prosila, ee mi lahko odstopijo 30 minut njihove ure za izvedbo raziskave
o 
Podatke sem obdelala s statistienim programom SPSS 8.0 for Windows. Pro 
vrednotenju Vpra.alnika migrene sem uporabila diagnostiene kriterije Mednarodneg
a 
zdru.enja za glavobol, upo.tevala pa sem .e kriterij, da obstajajo pri migreni in migrensko 
motnji med resnimi napadi glavobola obdobja brez glavobola, ki trajajo od nekaj dni d
1 
nekaj tednov
o 

Rezultati

V tabeli 1 so navedene osnovne opisne statistike za razliene skupine
o 

Analiza variance (glej tabelo 2) je pokazala statistieno pomembne razlike meB 
aritmetienimi sredinami skupin v vseh spremenljivkah razen telesne in besednI 
agresivnosti. Ker analiza variance poka.e le statistieno pomembnost razlik meB 
ekstremnima rezultatoma, sem ostale razlike med pari skupin preverila .e s t-testom
¸ 
kljub temu da to ni eisto korektno, saj se s poveeevanjem .tevila t-odnosov poveeujI 
verjetnost pojavljanja slueajno pomembnih t-odnosov, torej se poveeuje verjetnoss 
napake tipa I (Petz, 1981). Tukaj zaradi pomanjkanja prostora navajam le opis oz
o 
povzetek rezultatov t-testov, tabele s .tevilenimi vrednostmi pa si lahko bralec ogled
a 
v .krila (2000)
o 
Rezultati ka.ejo, da ima najbolj motene objektne odnose skupina z migreno
¸ 
sledi skupina z migrensko motnjo, skupina z nemigrenskimi glavoboli, najmanj motenI 
objektne odnose pa ima skupina brez ponavljajoeih se glavobolov. Kot statistien
1 
pomembna se je pokazala le razlika med aritmetienima sredinama skupine z migren
1 
in skupine brez ponavljajoeih se glavobolov. Rezultati treh skupin z razlienimi oblikamo 

glavobola na lestvici objektnih odnosov so si precej podobni, vsi pa se razlikujejo oB 
rezultatov skupine brez ponavljajoeih se glavobolov. To potrjujejo tudi rezultati t-testa
¸ 
saj sta blizu statistiene pomembnosti tudi razliki med skupino brez ponavljajoeih sI 
glavobolov in skupino z nemigrenskimi glavoboli ter skupino brez ponavljajoeih sI 
glavobolov in skupino z migrensko motnjo
o 
Telesna agresivnost je najbolj izra.ena pri skupini z migrensko motnjo, sledij
1 

42fD. .krilaH

Tabela 1: Opisne statistike za razliene skupine na Vpra.alniku objektnih odnosov inHVpra.alniku agresivnostiH

Spremenljivka Skupina N M SD 
Brez glavobolov 348 10,95 5,75 
Objektni Nemigrenski glavoboli 107 12,35 6,76 
odnosi Migrenska motnja 47 12,68 6,63 
Migrena 44 13,00 6,23 
Brez glavobolov 372 2,91 2,17 
Telesna Nemigrenski glavoboli 111 2,77 2,27 
agresivnost Migrenska motnja 52 3,46 2,29 
Migrena 47 2,68 1,98 
Brez glavobolov 372 7,01 2,55 
Besedna Nemigrenski glavoboli 113 7,17 2,50 
agresivnost Migrenska motnja 51 7,88 2,38 
Migrena 48 7,44 2,39 
Brez glavobolov 380 2,28 1,05 
Negativizem Nemigrenski glavoboli 
Migrenska motnja114 
52 
2,43 
2,35 
0,96 
0,95 
Migrena 48 2,73 0,89 
Brez glavobolov 376 4,61 2,11 
Posredna Nemigrenski glavoboli 113 4,96 2,09 
agresivnost Migrenska motnja 52 5,81 2,39 
Migrena 49 6,08 1,82 
Brez glavobolov 377 5,83 2,33 
Razdra.ljivostSNemigrenski glavoboli 114 6,59 2,50 
Migrenska motnja 52 7,35 2,59 
Migrena 49 7,02 2,29 
Brez glavobolov 376 2,59 1,81 
Sovra.nostSNemigrenski glavoboli 
Migrenska motnja115 
51 
3,15 
3,67 
2,15 
2,08Migrena 49 4,04 2,08 
Brez glavobolov 370 3,31 2,12 
umnieavostSNemigrenski glavoboli 
Migrenska motnja112 
52 
3,42 
3,85 
2,19 
2,20 
Migrena 49 4,61 2,05 
Brez glavobolov 377 4,89 1,97 
Obeutki krivdeSNemigrenski glavoboli 
Migrenska motnja109 
51 
5,57 
5,39 
1,97 
1,83 
Migrena 48 5,73 1,58 

Legenda: N - numerus, M - aritmetiena sredina, SD - standardna deviacija
o 
Maksimalne vrednosti pri posameznih spremenljivkah se razlikujejo in so naslednje: objektno 
odnosi 45, telesna agresivnost 10, besedna agresivnost 13, negativizem 4, posredn
a 
agresivnost 9, razdra.ljivost 11, sovra.nost 8, sumnieavost 10 in obeutki krivde 9. Vi.j
a 
vrednost pomeni veejo izra.enost posamezne oblike agresivnosti oz. bolj motene objektnI 
odnose
o 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH43f

Tabela 2: Povzetek enosmerne analize variance razlik med razlienimi skupinami vHspremenljivkah objektnih odnosov in agresivnosti

 Spremenljivka Izvor variacije Vsota d.f. Srednji F p 
kvadratov kvadrat 

Objektni odnosi 
Med skupinami 346,280 3 115,427 3,126 0,025 
Znotraj skupin 20013,487 542 36,925 * 
Skupaj 20359,767 545 

Telesna agresivnost 
Med skupinami 20,319 3 6,773 1,418 0,236 
Znotraj skupin 2760,212 578 4,775 
Skupaj 2780,531 581 

Besedna agresivnost 
Med skupinami 39,138 3 13,046 2,065 0,104 
Znotraj skupin 3664,901 580 6,319 
Skupaj 3704,039 583 

Negativizem Med skupinami 9,546 3 3,182 3,090 0,027 
Znotraj skupin 607,619 590 1,030 * 
Skupaj 617,165 593 

Posredna agresivnost 
Med skupinami 142,366 3 47,455 10,668 0,000 
Znotraj skupin 2606,691 586 4,448 *** 
Skupaj 2749,058 589 

Razdra.ljivost Med skupinami 169,937 3 56,646 9,980 0,000 
Znotraj skupin 3337,507 588 5,676 *** 
Skupaj 3507,444 591 

Sovra.nost Med skupinami 137,405 3 45,802 12,362 0,000 
Znotraj skupin 2174,842 587 3,705 *** 
Skupaj 2312,247 590 

Sumnieavost Med skupinami 80,742 3 26,914 5,892 0,001 
Znotraj skupin 2644,935 579 4,568 *** 
Skupaj 2725,678 582 

Obeutki krivde Med skupinami 62,739 3 20,913 5,635 0,001 
Znotraj skupin 2156,126 581 3,711 *** 
Skupaj 2218,865 584 

Legenda: d.f. - stopnje svobode, p - nivo tveganja, * - statistiena pomembnost na nivojß 
0,05, *** - statistiena pomembnost na nivoju 0,001
o 

pa skupine brez ponavljajoeih se glavobolov, z nemigrenskimi glavoboli in z migreno
¸ 
vendar razlike niso statistieno pomembne. Vrstni red skupin po izra.enosti besednI 
agresivnosti je naslednji: skupina z migrensko motnjo, pri kateri je besedna agresivnoss 
najbolj izra.ena, skupina z migreno, skupina z nemigrenskimi glavoboli in skupina breX 
ponavljajoeih se glavobolov. Tudi tukaj nobena razlika ne dosega statistienI 
pomembnosti. Negativizem je v najveeji meri prisoten pri skupini z migreno, sledo 
skupina z nemigrenskimi glavoboli, skupina z migrensko motnjo in skupina breX 

glavobolov. Statistieno pomembne razlike najdemo le med skupino z migreno in skupin
1 
brez glavobolov ter skupino z migreno in skupino z migrensko motnjo. Izra.enoss 
posredne agresivnosti sledi izra.enosti glavobola (ee kot najhuj.i glavobol vzamem
1 
migreno, kot najmanj hudega pa nemigrenske glavobole), saj je posredna agresivnoss 

44fD. .krilaH

v najveeji meri prisotna pri skupini z migreno, sledijo pa skupine z migrensko motnjo
¸ 
nemigrenskimi glavoboli in brez ponavljajoeih se glavobolov. V tem pogledu sta so 
najbolj podobni skupini brez glavobolov in z nemigrenskimi glavoboli ter z migrensk
1 
motnjo in z migreno, kjer razlike ne dosegajo statistiene pomembnosti. Ostali paro 
skupin se v posredni agresivnosti statistieno pomembno razlikujejo. V razdra.ljivosto 
obstajajo statistieno pomembne razlike med skupino brez ponavljajoeih se glavobolo
. 
in tremi skupinami z razlienimi oblikami glavobola, medtem ko znotraj treh skupin 
X 

glavoboli ni statistieno pomembnih razlik. Podobno sliko lahko vidimo pri sovra.nosti
¸ 
le da je statistieno pomembna tudi razlika med skupino z nemigrenskimi glavoboli iU 
migreno. Tudi stopnjevanje sumnieavosti sledi stopnjevanju glavobola. Statistien
1 
pomembni sta razliki med skupino brez ponavljajoeih se glavobolov in skupino z migren
1 
ter skupino z nemigrenskimi glavoboli in skupino z migreno. Obeutki krivde so najbol
3 
prisotni pri skupini z migreno, sledi skupina z nemigrenskimi glavoboli, najmanj pa pro 
skupini brez glavobolov. Razlika je statistieno pomembna v primeru skupine breX 
glavobolov in skupine z migreno ter skupine brez glavobolov in skupine z nemigrenskimo 
glavoboli.
V splo.nem lahko reeemo, da je najvee statistieno pomembnih razlik med najbol
3 
ekstremnima skupinama glede na glavobol: skupino z migreno in skupino breX 

Tabela 3: Pearsonovi koeficienti korelacije med podlestvicami na Bellovem vpra.alnikuHobjektnih odnosov in Vpra.alniku agresivnostiH

TA BA NEG PA RAZ SOV SUM OK Spremenljivka 

0,149 0,126 0,088 0,310 0,513 0,630 0,473 0,531 Objektni 
0,001*** 0,003*** 0,040* 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** odnosi 
0,469 0,268 0,336 0,277 0,159 0,136 0,024 Telesna 

0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,001*** 0,559 agresivnost 
0,391 0,468 0,411 0,179 0,213 0,072 Besedna 
0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,082 agresivnost 

0,307 0,283 0,144 0,223 0,074 Negativizem 

0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,075 
0,548 0,323 0,212 0,267 Posredna 
0,000*** 0,000*** 0,000*** 0,000*** agresivnost

 0,472 0,367 0,416 Razdra.ljivost

 0,000*** 0,000*** 0,000*** 
0,538 0,429 Sovra.nostS0,000*** 0,000*** 

 0,278 Sumnieavost 
0,000*** 

Legenda: OO - objektni odnosi, TA - telesna agresivnost, BA - besedna agresivnost, NEG 
N 
negativizem, PO - posredna agresivnost, RAZ - razdra.ljivost, SOV - sovra.nost, SUM 
N 
sumnieavost, OK - obeutki krivde.

V prvi vrstici je napisana vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta, v drugi p
a 
stopnja rizika (p). * - statistiena pomembnost na nivoju 0,05, *** - statistiena pomembnoss 
na nivoju 0,001
o 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH45f

ponavljajoeih se glavobolov, najmanj pa med .sosednjimi. skupinami: skupino z migren
1 
in skupino z migrensko motnjo ter skupino z migrensko motnjo in skupino 
X 
nemigrenskimi glavoboli. Rezultati v glavnem ka.ejo stopnjevanje agresivnosti iU 
motenosti objektnih odnosov glede na stopnjevanje intenzivnosti glavobola
o 

Objektni odnosi statistieno pomembno pozitivno korelirajo z vsemi oblikamo 
agresivnosti. Tudi med veeino oblik agresivnosti lahko najdemo statistieno pomembnI 
pozitivne korelacije. Statistieno nepomembne so le korelacije med obeutki krivde iU 
telesno agresivnostjo, besedno agresivnostjo in negativizmom (glej tabelo 3)
o 

Razpravaf

Skupina brez ponavljajoeih se glavobolov in skupina z migreno se statistieno pomembn
1 
razlikujeta v rezultatih na Bellovem vpra.alniku objektnih odnosov, pri eemer so za skupin
1 
z migreno znaeilni bolj moteni objektni odnosi. Podobna izra.enost motenj v objektni
. 
odnosih pri razlienih tipih glavobola potrjuje Beckovo (1980) predpostavko o tem, da isto 
mehanizem deluje tudi pri drugih funkcionalnih boleeinskih motnjah, v tem primeru t
1 
velja vsaj za ostale tipe ponavljajoeih se glavobolov. Ujema pa se tudi z navedbo SperlingovI 
(1969), da gre pri osebah s psihosomatskimi motnjami za poseben psihosomatski ti
. 
objektnih odnosov, katerih skupni imenovalec je po njenih opa.anjih pregenitaln
a 
osebnostna struktura z oralnimi in analnimi fiksacijami
o 

Stopnjevanje motenosti objektnih odnosov glede na stopnjevanje intenzivnosto 

glavobola lahko nakazuje, da je pri osebah z migreno najveeja verjetnost doloeenih eg
1 
modifikacij, zaradi katerih te osebe svoje napetosti v najveeji meri spro.eajo skozi telo
o 
Prosnik (1997; 1998) je Bellov vpra.alnik objektnih odnosov in zaznavanja realnosto 
aplicirala na dvajsetih dekletih z motnjami hranjenja in dvajsetih dekletih kontrolne skupine
o 

Kontrolna skupina v njeni raziskavi je dosegla podoben, le malenkost ni.ji rezultat kos 
skupina brez ponavljajoeih se glavobolov v moji raziskavi. Skupina deklet z motnjamo 
hranjenja je dosegla nekoliko vi.ji rezultat kot skupina z migreno. To je bilo prieakovano
¸ 
saj so motnje hranjenja povezane s ponotranjanjem in se oblikujejo v bolj zgodnjih obdobji
. 
kot migrena
o 
Med skupino udele.encev z migreno in skupino brez ponavljajoeih se glavobolo
. 
obstajajo statistieno pomembne razlike v vseh oblikah agresivnosti razen v telesni iU 
besedni agresivnosti. Vse te oblike agresivnosti so statistieno pomembno bolj izra.enI 
pri skupini z migreno. Hipoteza, ki sem jo postavila, je tako delno potrjena. Ni bil
1 
potrjeno prieakovanje, da bo imela skupina z migreno pomembno manj izra.enI 
neposredne oblike agresivnosti. Za agresivno zavrtost je znaeilno, da se agresivnoss 
izra.a po posredni poti, vendar pa Bregant (1986) razlaga, da se .e v otro.tvu pri agresivn
1 
zavrtih osebah skozi obieajno uglajeno in za.eleno vedenje prienejo vse pogosteje prebijato 
nesmiselni in neutemeljeni izbruhi samovoljnosti, togote in vznemirjenosti, s katerimi sI 
spro.eajo nakopieene napetosti. Zaradi agresivnih zadr.anj in iluzionarnih prieakovan
3 
izpolnjujejo agresivno zavrtega eloveka eustva u.aljenosti in jeze, zaradi eesar pogost
1 
prihaja do napadalnih izpadov. S tem lahko razlo.imo, da izra.enost neposrednih obli÷ 


46fD. .krilaH

agresivnosti pri osebah z migreno ni manj.a. Razlog za to lahko le.i tudi v tem, da imaj
1 
osebe z migreno veliko kolieino nenevtralizirane agresije, ki se poleg tega, da se v podobno 
meri kot pri drugih osebah izra.a neposredno, mora izra.ati tudi posredno, v obliko 
posrednih oblik agresivnosti, proti sebi obrnjena pa v obliki obeutkov krivde iU 
psihosomatskih te.av, to je migrene
o 

eejo agresivnost oseb z migreno lahko razlo.imo tudi z njihovim narcisizmom
¸ 
ki so ga opazili razni avtorji. Rochlin (1982; cit. po Praper, 1993) trdi, da obstaja tesn
a 
zveza med narcisizmom in agresijo. Pravi, da ko je narcisizem - to je ljubezen do sebe, ko 
omogoea ohranitev selfa - ogro.en, smo poni.ani, na.a samopodoba je ranjena in pojavo 
se agresija. S tega stali.ea je agresivnost rezultat blokade libidne investicije v selfobjekt
o 
Tudi Kohut (1972; cit. po Praper, 1993) je blizu temu stali.eu. Meni, da se agresivnoss 
pojavi kot rezultat neuspeha selfobjekt okolja, da bi izpolnil otrokove potrebe p
1 
empatienem odzivanju. Kot Rochlin tudi Kohut meni, da je destruktivni bes vedno motiviraU 
z .alitvijo selfa.

Vpra.alnik agresivnosti Bussa in Durkeeja ni najbolj primeren za preverjanjI 
predpostavke o agresivni zavrtosti, saj ugotavlja le bolj destruktivne oz. frustracijskI 
oblike agresivnosti, medtem ko Bregant (1986) agresivno podroeje te.enj imenujI 
samopotrditveno podroeje, saj agresivnost pomeni tudi te.njo iti naprej, te.njo p
1 
uveljavljanju, priznanju, obvladovanju, samoaktivnosti in ekspanzivnosti. Tako na osnovo 
rezultatov na Vpra.alniku agresivnosti ne moremo z gotovostjo trditi, da gre pri oseba
. 
z migreno za agresivno zavrtost, saj se le-ta v glavnem izra.a v nesposobnosti za spontan
1 
in samoiniciativno udejstvovanje (Bregant, 1986). Tudi drugi avtorji, ki so uporabili

Vpra.alnik agresivnosti Bussa in Durkeeja (Rees, 1974; Blaszczynski, 1984), so ugotovilo 
vi.jo mero agresivnosti pri osebah z migreno, eeprav ne navajajo rezultatov po posamezni
. 
oblikah agresivnosti.

V vseh primerih ne glede na vrsto glavobola gre za povi.an nivo agresivnosti pro 
skupini z glavobolom glede na skupino brez ponavljajoeih se glavobolov. Znotraj tre
. 
skupin s ponavljajoeimi se glavoboli lahko opazimo stopnjevanje nivoja agresivnosti oB 
skupine z nemigrenskimi ponavljajoeimi se glavoboli preko skupine z migrensko motnj
1 
do skupine z migreno, pri kateri je agresivnost v najveeji meri izra.ena, pri eemer je meB 
temi tremi skupinami manj statistieno pomembnih razlik. Pri treh skupinah z glavobolo 

gre torej za podoben nivo deficitarnosti objektnih odnosov, pri eemer ima skupina 
X 
migreno najvi.jo mero agresivnosti, zaradi eesar gre pri tej skupini tudi za najmoenej.
I 
glavobole, ki jih spremljajo slabost, bruhanje, obeutljivost na svetlobo in zvok, v nekateri
. 
primerih tudi vidne in/ali somatosenzoriene motnje, vse skupaj pa povzroei to, da mor
a 
oseba zmanj.ati ali prekiniti svoje aktivnosti
o 
Na povezavo znaeilnosti objektnih odnosov in agresivnosti ka.ejo tudi korelacijI 
med temi spremenljivkami. Objektni odnosi statistieno pomembno pozitivno korelirajo 
X 
vsemi oblikami agresivnosti. Bolj kot so objektni odnosi moteni, vi.ji je nivo agresivnosti
o 
To lahko razlo.imo s tem, da je nevtralizacija impulzov izrazito povezana z objektni
. 
odnosom, saj je povezana z zadovoljevanjem potreb in ustrezno kolieino frustracij (Matjan
¸ 
1996). Zaradi motenih objektnih odnosov nevtralizacija gonov ne more potekati ustrezno
o 
Prav tako pa se zato, ker ostaneta libido in agresija primitivna, nenevtralizirana, ne sprosto 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH47

energija za izgradnjo psihienega aparata in razvoj nekaterih pomembnih procesov. Pole
. 
tega pa destruktivna agresija vodi v deficite v kohezivnosti selfa, strukturiranju ega iU 
objektnih odnosov, v ambivalenco, slabo prilagojenost, intrapsihiene konflikte ipd. (Praper
¸ 
1993). Rezultati ka.ejo, da imajo osebe z migreno vee motenj v objektnih odnosih kos 
osebe brez ponavljajoeih se glavobolov, vendar to .e ne potrjuje narcisistiene patologije
¸ 
ki so jo izpostavili nekateri sodobnej.i avtorji
o 

Agresivne te.nje razvojno izhajajo iz potrebe po motorienem udejstvovanju (Bregant
¸ 
1986), easovno pa jih Shultz-Hencke uvr.ea v drugo in tretje leto. Vendar pa st
a 
dozorevanje progastih mi.ic in vse veeja gibljivost (otrok shodi) znaeilni .e za obdobjI 
med desetim in .estnajstim mesecem, ki ga Mahlerjeva (cit. po Praper, 1999) imenujI 
podfaza prakticiranja. Tudi narcisistiena patologija naj bi po mnenju Mastersona (cit. p
1 
Praper, 1999) in Praperja (1999) nastala v tej podfazi. Izkazalo se je, da so tudi z
a 
razumevanje agresivnosti pri osebah z migreno bolj kot Schultz-Henckejeva teorija primernI 
ego psihologija, teorija objektnih odnosov in psihoanalitiena razvojna psihologija. SchultzN 
Hencke ni bil sposoben videti razvojnega procesa agresivnih te.enj (Praper, 1993), saj jI 
le-te videl .e nevtralizirane in v slu.bi ega v drugem in tretjem letu, eeprav se agresivno 
impulzi diferencirajo .e v obdobju med drugim in .estim mesecem (Praper, 1999). Pro 
osebah z migreno torej najverjetneje gre za nenevtralizirano agresivnost, ki - usmerjen
a 
navznoter - povzroea zelo onesposabljajoee glavobole
o 
Opisana raziskava je prva v Sloveniji, ki je obravnavala psiholo.ke dejavnikI 
migrene in hkrati ena redkih, ki je posku.ala na psihometrieen naein potrditi klinien
a 
opa.anja o motenih objektnih odnosih pri osebah z migreno. Vzorec ni bil reprezentativeU 
v nobenem pogledu. Vanj sem zajela le .tudente, tako da je glede na splo.no populacij
1 
pristranski glede na izobrazbo in s tem povezane variable (npr. inteligentnost
¸ 
socialnoekonomski status). Vzorec tudi ni reprezentativen za .tudentsko populacijo, sa
3 

ga sestavljajo .tudentje tistih fakultet, smeri in letnikov, do katerih mi je uspelo priti. Tak
1 
v vzorcu prevladujejo .tudentje prvih letnikov, po spolu pa .enske. Rezultatov raziskavI 
tako ni mogoee posplo.evati na populacijo
o 
Glede na to, da je znano, da je mo.kih z migreno veliko manj kot .ensk, bi bil
1 
potrebno pri oblikovanju vzorca zajeti veliko vee mo.kih kot .ensk (glede na podatkI 
moje raziskave 8,6-krat toliko kot .ensk), da bi dobili tudi reprezentativen in primern
1 
velik vzorec mo.kih z migreno. Ena izmed veejih pomanjkljivosti moje raziskave je, d
a 
sem zajela premalo mo.kih, razlog za to pa je bil v tem, da profesorji psihologije veeinom
a 
poueujejo na fakultetah, kjer prevladujejo .tudentke. Tak naein pridobivanja udele.encev
¸ 
kot sem ga uporabila, se mi je zdel najla.ji in easovno najbolj ekonomieen ter zato najbol
3 
primeren za diplomsko delo. Rezultati raziskave nekoliko osvetljujejo etiologijo migrene
o 
Pri osebah z migreno gre za doloeene motnje v objektnih odnosih. Pri njih gre tudi z
a 
povi.an nivo agresivnosti, predvsem posrednih oblik, kar lahko nakazuje, da gre z
a 
nenevtralizirano agresivnost. Rezultati tudi potrjujejo dognanja, da pri migreni ne gre z
a 
specifieen tip osebnosti niti za specifieen konflikt. Moja raziskava je pokazala, da jI 
patologija objektnih odnosov znaeilna tudi za osebe, ki ne izpolnjujejo vseh diagnostieni
. 
kriterijev za migreno, in osebe s ponavljajoeimi se glavoboli nemigrenskega tipa. MotenI 
objektne odnose lahko najdemo tudi pri drugih psihosomatskih motnjah, pri mejni iU 


48fD. .krilaH

psihotieni strukturi osebnosti. Tudi povi.an nivo posrednih oblik agresivnosti je znaeileU 
za druge vrste glavobolov, pa tudi za druge psihosomatske motnje (npr. artritis
¸ 
kardiovaskularne motnje idr. (Selie, 1994))
o 

Dognanja predstavljene raziskave so pomembna tudi za zdravljenje migrene. PomeU 
opisanih psiholo.kih dejavnikov v etiologiji migrene nas navaja k temu, da v zdravljenjI 
migrene vkljueimo tudi psiholo.ke metode, predvsem razvojno analitieno psihoterapijo
¸ 
da zdravljenje z zdravili ni dovolj. Sama odprava simptoma je lahko celo .kodljiva, saj jI 
simptom migrene namenjen doloeenemu razbremenjevanju napetosti, veliko avtorjev p
a 
tudi opozarja, da migrena prepreeuje psihotieno dezintegracijo osebnosti in depresijo
o 

Ta raziskava je odprla tudi veliko novih vpra.anj. Mislim, da bi se bilo v prihodnjI 
treba osredotoeiti predvsem na narcisistieno patologijo oseb z migreno in to raziskato 
tudi s psihometrienimi sredstvi. Zanimivo bi bilo preveriti tudi hipoteze o specifieni
. 
dejavnikih pri migreni: npr. fantazije in impulzi ubiti objekt z napadom na glavo, ka
. 
navaja Sperling (1952; 1969). Agresivno zavrtost bi bilo potrebno preveriti tudi s kak.n
1 
projekcijsko preizku.njo in anamnestienimi podatki, saj nam Vpra.alnik agresivnosti Buss
a 
in Durkeeja ne more v celoti odgovoriti na to vpra.anje. Nataneneje bi bilo potrebn
1 
raziskati, za kak.ne motnje v objektnih odnosih in za kak.ne ego deficite gre pri oseba
. 
z migreno; v ta namen bi bilo treba upo.tevati tudi podlestvice Bellovega vpra.alnik
a 
objektnih odnosov oz. uporabiti kak.en drug vpra.alnik, ki ugotavlja tudi posameznI 
karakteristike objektnih odnosov. Primerjati bi bilo treba tudi osebe z migreno brez avrI 
in osebe z migreno z avro ter mo.ke in .enske z migreno v znaeilnostih objektnih odnoso
. 
in agresivnosti, eesar sama zaradi premajhnega .tevila udele.encev z migreno nise
. 
storila
o 

Zakljueek

V raziskavi sem posku.ala ugotoviti, kako se osebe z migreno razlikujejo od oseb 
X 
migrensko motnjo, nemigrenskimi glavoboli in oseb brez ponavljajoeih se glavobolov 
. 
znaeilnostih agresivnosti in objektnih odnosov. Prva hipoteza je delno potrjena. Skupin
a 
oseb z migreno ima statistieno pomembno bolj izra.en negativizem, posredno agresivnost
¸ 
razdra.ljivost, sovra.nost, sumnieavost in obeutke krivde kot skupina brez ponavljajoei
. 
se glavobolov, vendar pa v izra.enosti telesne in besedne agresivnosti ni statistien
1 
pomembnih razlik. Med tremi skupinami s ponavljajoeim se glavobolom (migrena
¸ 
migrenska motnja in nemigrenski glavobol) je manj statistieno pomembnih razlik 
. 
agresivnosti. Tudi druga hipoteza je v glavnem potrjena. Skupina z migreno in skupin
a 
brez ponavljajoeih se glavobolov se statistieno pomembno razlikujeta v znaeilnosti
. 
objektnih odnosov, pri eemer so za osebe z migreno znaeilni bolj patolo.ki objektno 
odnosi. Med skupinami z razlienimi tipi glavobola ni statistieno pomembnih razlik
o 
Zakljueim lahko, da gre pri treh skupinah z glavoboli za podoben nivo deficitarnosto 
objektnih odnosov, pri eemer ima skupina z migreno najvi.jo mero agresivnosti, zarado 
eesar gre pri migreni za najbolj intenzivne glavobole z vrsto spremljajoeih simptomov
o 


Agresivnost, objektni odnosi in riziko migrenskih glavobolovH4L


Literaturaf

Adamovia,
ƒ 
  
. (1983). Emocije i telesne bolesti [Emotions and bodily diseases]. Beogradç 
Nolit
o 
Adams, H.E., Feuerstein, M. in Fowler, J.L. (1980). Migraine headache: Review of paramN 
eters, etiology, and intervention. Psychological bulletin, 87 (2), 217-237
o 
Alexander, F. (1952). Psychosomatic medicine: its principles and applications. Londonç 
George Allen & Unwin Ltd
o 
Arena, J.G., Blanchard, E.B., Andrasik, F. in Applebaum, K. (1986). Obsessions and compulN 
sions in three kinds of headache sufferers: Analysis of the Maudsley questionnaire
o 
Behaviour Research and Therapy, 24 (2), 127-132
o 

Beck, D. (1980). Psychoanalytische Aspekte der Migräne. Zeitschrift für psychosomatischeHMedizin und Psychoanalyse, 26 (1), 47-56
o 

Beck, D. in Frank, V. (1977). Die Migräne als Selbstheilungsversuch: eine psychosomatischI 
Studie. Schweizer Archiv für Neurologie, Neurochirurgie und Psychiatrie, 121 (1),H63-66
o 

Bell, M.D. (1995). Bell object relations and reality testing inventory (BORRTI): manual
o 
Los Angeles: Western psychological services
o 
Blaszczynski, A.P. (1984). Personality factors in classical migraine and tension headache.
Headache, 24 (5), 238-244
o 
Bonner, J.S. in Bonner, J.J. (1990). The little black book of neurology. St. Louis: Mosb 
Year Book
o 

Bott, C. (1978). Ich-strukturelle Untersuchungen bei Migräne-Patienten - Ein Beitrag zu
. 
Theorie der Psychosomatik im Rahmen der Dynamischen Psychiatrie. DynamischeHPsychiatrie, 11 (5-6), 473-483
o 

Bregant, L. (1986). Psihodinamiena teorija nevroz [Psychodynamic theory of neuroses]. VPsihoterapija 14 [Psychotherapy 14] (str. 13-92). Ljubljana: Katedra za psihiatrij
1 
Medicinske fakultete in Univerzitetna psihiatriena klinika
o 

Fromm-Reichmann, F. (1937). Contribution to the psychogenesis of migraine. The psycho-Hanalytic review, 24, 26-33
o 

Geißler, P. (1981). Zur psychosomatik der Migräne. Ärztliche Praxis und Psychotherapie, 4,H19-23
o 

Haas, J.P. (1985). Die Migräne im Spiegel psychodynamischer Forschungsbeiträge: einI 
Literaturübersicht. Zeitschrift für psychosomatische Medizin und Psychoanalyse,H31 (1), 14-24
o 

Köhler, T. in Kosanic, S. (1992). Are persons with migraine characterized by a high degree o
. 
ambition, orderliness, and rigidity? Pain, 48 (3), 321-323
o 
Kris, E. (1987). Bele.ke o razvoju i nekim tekueim pitanjima psihoanalitieke deeje psihologijI 
[Notes on the development and on some current problems of psychoanalytic chilB 
psychology]. V K. Kondia. Psihologija Ja: Psihoanalitieka razvojna psihologijaH[The psychology of Self: Psychoanalitical developmental psychology] (str. 180N 
206). Beograd: Nolit
o 
Lamovec, T. (1988). Priroenik za psihologijo motivacije in emocij [Handbook of psychol-Hogy of motivation and emotions]. Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 
Matjan, P. (1996). Tehnike razvojne analitiene psihoterapije [Techniques of developmenta× 
analytic psychotherapy]. Psiholo.ka obzorja, 5 (3), 69-79
o 


50fD. .krilC


Petz, B. (1981). Osnovne statistieke metode za nematematieare [Basic statistical methodsHfor non-mathematicians]. Zagreb: SNL
o 

Pogaenik, T. (1999). Migrena: diagnostieni kriteriji, kliniena slika in zdravljenje [Migraineç 
diagnostic criteria, clinical picture and therapy]. Medicinski razgledi, 38 (4), 19-33
o 

Praper, P. (1992). Dinamieno interpretativna ali tudi razvojna diagnoza v tretmanß 
nepsihotienih pacientov? [Dynamic-interpretative or also developmental diagnosiR 
in treatment of non-psychotic patients?] Psiholo.ka obzorja, 1 (1), 73-77
o 

Praper, P. (1993). Libido, aggression and aggressiveness. Psiholo.ka obzorja, 2 (1), 81-88
o 

Praper, P. (1999). Razvojna analitiena psihoterapija [Developmental analytic psycho-Htherapy]. Ljubljana: In.titut za klinieno psihologijo
o 

Prosnik, A. (1997). Znaeilnosti objektnega odnosa pri bolnicah z motnjami hranjenja:Hdiplomsko delo [Characteristics of object-relations in female patients with eatingHdisorders: unpublished BA diploma]. Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 

Prosnik, A. (1998). Znaeilnosti objektnega odnosa pri bolnicah z motnjami hranjenja [CharN 
acteristics of object-relations in female patients with eating disorders]. Psiholo.kaHobzorja, 7 (1), 71-88
o 

Rakovec-Felser, Z. (1997). Boleeina kot kompleksen biopsihosocialni pojav: doktorskaHdisertacija [Pain as complex biopsychosocial phenomenon: doctoral disserta-Htion]. Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 

Rees, W.L. (1974). Personality and psychodynamic mechanisms in migraine. PsychotherapyHand psychosomatics, 23 (1-6), 111-121
o 

Selie, P. (1994). Psiholo.ki dejavniki pri psihosomatskih te.avah - doktorska disertacijaH[Psychological factors in psychosomatic diseases - PhD thesis]. Ljubljanaç 
Filozofska fakulteta
o 

Sperling, M. (1952). A psychoanalytic study of migraine and psychogenic headache. TheHpsychoanalytic review, 39 (2), 152-163
o 

Sperling. M. (1969). A further contribution to the psycho-analytic study of migraine anB 
psychogenic headache. International journal of psychoanalysis, 45, 549-557
o 

.krila, D. (2000). Agresivnost in znaeilnosti objektnih odnosov pri .tudentih z rizikomHmigrenskih glavobolov: diplomsko delo [Aggressiveness and characteristics ofHobject-relations in students at risk of migrainous headaches: unpublished BAHdiploma]. Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 

Tom, T., Brody, M., Valabhji, A., Turner, L., Molgaard, C. in Rothrock, J. (1994). Validation o
. 
a new instrument for determining migraine prevalence: The UCSD migraine questionN 
naire. Neurology, 44 (5), 925-928
o 

Prispelo/Received: 03.10.200a
Sprejeto/Accepted: 28.01.200a