PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 500 lir - Leto XL. št. 83 (11.806)
Craxi vztraja pri zahtevi o spremembi pravilnika
Trst, sobota, 7. aprila 191
Ob neuspešnem poteku pogajanj za
0» "0	o	
o ►	t-0	
O "Tl	X	
o >	m	
		
M		
Z I>	<_	
O	i>	
-n		03
m	X.	Ul
X	z:	Ul
	!_	
	i-i	
	N-:	I>
	Z	
	1—i	
	o	
		
luiuv
Tržaški občinski svet potrdil županov odstop
Vlada bo zahtevala zaupnico za odlok o premični lestvici
Kljub vsemu pa odloka najbrž ne bodo mogli pravočasno potrditi
RIM — Vlada bo glede zakonskega odloka o premični lestvici in ceni de lovne sile zahtevala glasovanje o zaupnici. Ker pa kljub zaupnici, ki jo bo vlada gotovo dobila, zakonski o-dlok ne bo pravočasno odobren, bo predsednik Craxi postavil vprašanje novega parlamentarnega pravilnika, ki naj prepreči to, kar sam Craxi i-menuje kot nedoslednost in anomali jo v parlamentarnem pravilniku. Pod predsednik vlade Forlani je bil glede tega zelo jasen. Očitno je, je dejal, da ostaja po zaupnici vprašanje vsebine zakonskega odloka in slednjo je treba odobriti z naj večjim političnim poudarkom. Če ne bo mogoče odobri ti zakonskega odloka je jasno, pravi Forlani, da obstaja v parlamentarnem pravilniku anomalija, ki jo je treba odpraviti.
Krščanska demokracija pa je bila na splošno mnogo bolj previdna, saj skuša spet pridobiti na ugledu, ki je zadnje čase nekoliko zbledel. Cirino Pomicino trdi, da problem parlamentarnega pravilnika sicer obstaja, vendar da ga je treba ločiti od vprašanja zakonskega odloka o premični lestvici. Namestnik tajnika krščanske demokracije Bodrato pa v svojem intervjuju ne da bi polemiziral z vlado govori o vprašanju avtonomije in sindikalne enotnosti.
Katere so možne spremembe parla-
mentarnega pravilnika o katerih govori predsednik vlade? Spremembe pravilnika, ki jih vlada zahteva, zadevajo ločitev, ki sedaj obstaja, med glasovanjem o zaupnici in glasovanjem o vsebini posameznih ukrepov. Za prvo je predvideno javno glasovanje, za drugo pa tajno, poleg tega pa ima parlament dolžnost, da odobri zakonske osnutke v roku 60 dni. Prav tako ima vlada in ustrezno število poslancev možnost, da zahteva od skupščine nujno razpravo glede nekaterih ukrepov ter si tako zagotovi točno določen rok za odobritev ali za zavrnitev nekaterih u-krepov.
Alfredo Reichlin, ki odgovarja za gospodarska vprašanja v okviru komunistične partije, je dejal, da bi s
temi svojimi predlogi vlada hotela odpraviti tajno glasovanje. Spagnoli namestnik načelnika poslanske skupine KPI pa je dodal, da bo mogoče najti rešitev samo, če se večina odpove svojim vsiljivim nastopom ter se drži pravil igre. Capanna, voditelj DP pa je menil, da ni mogoče spremeniti pravil igre, medtem ko je slednja še v teku. Bassanini, pripadnik neodvisne levice je s svoje strani dejal, da večina ne sme izkoristiti vse zadeve za to, da bi dosegla takojšnje rezultate, ki bi ji sicer spodleteli. Cafiero (PDUP) pa je v svoji izjavi rekel, da skuša Craxi na vse načine odvrniti po zornost od dejstva, da zakonski odlok ne bo pravočasno odobren.
R.G.
Trst je od sinoči brez župana in brez občinskega odbora, ki je temeljil na koaliciji med KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk. Občinski svet je namreč sprejel odstop župana Richet-tija in vseh občinskih odbornikov ter s tem sklepom dejansko sklenil politično izkušnjo sodelovanja levo - sredinskih strank, ki se je začelo pred sedmimi meseci z izvolitvijo demokristjana na čelo občinske uprave. I-stočasno je Lista za Trst zaradi ne-
Openci o strelišču na Pikelcu
NA 4. STRANI
uspeha na parlamentarnih in deželnih volitvah, prvič po letu 1978 izbrala pot opozicije, z odločilno belo glasovnico pri proračunskem glasovanju pa se sedaj spet vrača na politično prizorišče.
Županov odstop nikakor ne razrešuje krize, ki je odprta različnim izhodom, v skrajnem primeru tudi komisarski upravi, Jaliolko spora med staro koalicijo in melonarji ostaja še vedno župansko mesto. Listarji zahtevajo to prestižno funkcijo za Ceco-vinija, demokristjani pa vztrajajo pri potrditvi Richettija, ostali sogovorniki v pogajanjih (laiko - socialisti in SSk) pa igrajo pri tem nekako posredovalno vlogo in pravijo, da je treba v prvi vrsti privilegirati program snujoče se večinske koalicije.
Sinočnja razprava v občinskem svetu je samo potrdila že znana stališča političnih sil. Najbolj kritični do poteka pogajanj za vstop LpT v večino so bili komunisti, ki so mnenja, da bi bil to velik korak nazaj za celotno mestno skupnost in za utrjevanje miroljubnega sožitja med Slovenci in Italijani. Melonarji so spet postavili zahtevo po preštevanju naše manjšine in so se izrekli proti znanim predlogom PSI in SSk, ki v programskem osnutku izključujejo to možnost.
Richetti bo vsekakor še dalje o-pravljal svoje funkcije, a le za tekoče upravno delo in sicer do izvolitve novega župana, (st)
Kancler Sinowatz z gradiščanskimi Hrvati
DUNAJ — Avstrijski kancler dr. Fred Sinowatz je predvčerajšnjim sprejel delegacijo gradiščanskih Hrvatov, ki jo je vodil predsednik hrvatskega kulturnega društva dr. Ivo Mueller. Na pogovorih, ki so jih na obeh straneh ocenili za zelo konstruktivne, je bilo dogovorjeno naslednje: če bo zvezna vlada upoštevala vse zahteve, ki so ji bile v pismeni obliki s strani gradiščanskih Hrvatov predložene že leta 1980, v katerih je mimo tistih o izpolnitvi člena 7 avstrijske državne po-
godbe iz leta 1955 tudi zahteva po ustanovitvi posebnega oddelka za manjšine pri Bundeskanzleramtu, potem bodo Hrvàti iz Gradiščanske v začetku leta 1985 stopili v manjšinski sosvet. Kancler je to zahtevo potrdil že v tisku in radiu, poleg tega pa jim je v razgovorih tudi obljubil materialno podporo in sicer — osebni dohodek za urednika njihovega glasila »Hrvatske novinec in sekretarja hrvatskega kulturnega društva, ,ko bo do manjšinskega sosveta gradiščanskih Hrvatov prišlo.
Špiljak danes v Alžiriji
BEOGRAD — Predsednik predsedstva -SFRJ Mika Špiljak bo danes odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Alžirijo na povabilo predsednika Ša-dlija Bendžedida. Njuni pogovori bodo pomembna manifestacija dejavnosti teh dveh neuvrščenih držav v času, ko ves svet izraža veliko zaskrbljenost zaradi sedanjega zapletenega in zelo napetega položaja v mednarodnem, političnem in gospodarskem življenju.
V minulem letu dni je predsednik špiljak imel številna pomembna srečanja z državniki sveta in veliko prispeval h krepitvi ugleda in mednarodnega položaja Jugoslavije, skupaj z vsemi drugimi uglednimi osebnostmi družbenopolitičnega življenja Jugoslavije. Tudi Alžirija si je prizadevala s svojo dejavnostjo prispevati k premagovanju sedanje mednarodne napetosti.
Jugoslovansko - alžirski dialog na najvišji ravni bo zajel proučevanje krize na Bližnjem in Srednjem vzhodu, razvoja razmer v Sredozemlju in Ev-roPi in to v zvezi z razorožitvijo in vprašanji varnosti in miru.
Za ratifikacijo sporazuma o skupni obrambi pred točo
RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila besedilo odloka predsednika republike za ratifikacijo italijansko - jugoslovanskega sporazuma o skupni obrambi pred točo. Sporazum so podpisali 6. aprila 1982 v Trstu in Predvideva ustanovitev skupne službe in namestitev posebnih raket proti toči vzdolž italijansko - jugoslovanske meje, od Goriških Brd do morja. Službo bosta finansirali obe državi in kar zadeva Italijo je deželni svet Furlanije - Ju-'Uke krajine že odobril finansiranje 2 milijardi 200 milijonov lir za triletje 1j83 - 1985. Sedaj je vlada sprejela ustrezno besedilo, ki bo stopilo v veljavo takoj ko bo po podpisu predsednika republike objavljeno v Uradnem listu.
(BBR)
Po vsej verjetnosti zaradi udora cestnega roba
Avtobus z delavci zdrknil v kanal: trije potniki umrli, 32 ranjenih
32, od katerih so 3 huje poškodovani. Posledice incidenta bi lahko bile še hujše, ko bi ne bil kanal skorajda brez vode zaradi vsakoletnega čiščenja.
Dinamika nesreče ni še do potankosti jasna. Avtobus je vsekakor vozil po približno 4 metre široki cesti in zavozil v kanal, ko ga je z nasprotne strani križal drugi avtobus. Zdi se, da sc je pod težo vozila udrl rob cestišča. Vsekakor pa zadevo preiskujejo agenti prometne policije.
Na kraj nesreče je prihitel tudi milanski prefekt Enzo Vicari, ki je nato obiskal ranjence. Ti so v večini internirani v bolnišnici v Ma-geriti. Med njimi je tudi šofer avtobusa, ki je pod nadzorstvom, obtožen nenamernega umora.
Na sliki: gasilci na delu po incidentu. (AP)
MILAN — Včeraj nekaj po 7. uri zjutraj je avtobus poln delavcev, ki so se peljali v službo, zdrknil s cestišča in strmoglavil v 15 metrov
globok kanal Naviglio Grande nedaleč od zaselka Ponte Nuovo pri Magenti. Pri nesreči so 3 potniki izgubili življenje, ranjenih pa je bilo
Okrogla miza
.M
v Rimu o tržaškem (in goriškem) »blagostanju«
NA 2. STRANI
V včerajšnjem govoru Američanom Reagan razgrnil platformo za novembrske volitve
WASHINGTON — Poziv Američanom, naj se strnejo okrog zunanje politike ZDA, ki naj bi omogočila ustavitev sovjetskega ekspanzionizma v svetu. To je apel ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki izhaja iz njegovega včerajšnjega govora, v katerem se je dotaknil mnogih vprašanj zunanje politike. Včerajšnji govor pa je po mnenju opazovalcev tu di Reaganova platforma, na kateri bo predsednik gradil svojo volilno kampa nijo pred novembrskimi volitvami.
Ronald Reagan je prepričan, da je opravil veliko delo, saj se je pohvalil, da je ZDA spet vbrizgnil injekcije vitalnosti, s katero je Amerika dobila na »prepričevalni« moči proti sovjetskim grožnjam. Pri tem pa je tudi ostro napadel Kongres, češ da javne
parlamentarno razprave močno škodi jo njegovi stvari in mu povzročajo težave.
Ameriški predsednik seveda tudi pri diga, da je potrebno v primeru agresije (na koga?) uporabiti silo: »Sila sicer ni vse in sama ne zaleže, vendar brez nje niso mogoči diplomacija, po gajanja, demokracija, varnost in mir«. Ostro je polemiziral tudi s svojim predhodnikom Carterjem in pripomnil, da so minili »časi, ko so bile ZDA velesila brez krmarja, talec v rokah svetovnih dogodkov«.
Po tem dokaj polemičnem in ostrem uvodu, pa je Reagan ubral tudi strune sprave, ki jo seveda tolmači po svoje. Tako je spet potrdil svoje teze d razorožitvi, predvsem v zvezi s predlogom o odpravi kemičnega orožja in
ponovil, da je vsak trenutek pripravljen na nova pogajanja s Sovjetsko zvezo o evroistrelkih in strateških oborožitvi, čeprav ne bo nikoli dovolil enostranskih koncesij.
Kljub uradnemu nasprotovanju Rea ganove uprave in večine republikam cev je včeraj poslanska zbornica a meriškega Kongresa odobrila vrsto ukrepov, ki v prihodnjih treh letih zmanjšujejo državne stroške, zlasti za vojsko, za 182 milijard dolarjev (skoraj 300.000 milijard lir).
Medtem pa je vplivni »Wall Street Journal« zapisal, da so ZDA s pomočjo obveščevalne službe CIA položile v nikaragovski luki Corinto in Puerto Sandino akustične mine, ki so od februarja že poškodovale 7 ladij, med njimi 4 iz tujih držav.
Rop na brzcu Trst- Milan
VERONA — Skupina oboroženih moških je včeraj odnesla z brzica, ki pelje na progi Trst-Milan vrečo, v kateri so bile dragocenosti. Za sedaj se ne ve, koliko znaša plen, saj v Milanu skušajo komaj ugotoviti, kaj je pravzaprav bilo v vreči.
Neznanci so po prvih ugotovitvah baje stopili na vlak v Padovi ali Vicenzi ter vzeli za talce tri železničarje ter tržaška zakonca Sergia in Mario Anto-nietto Pisano. Z njimi so se odpravili v vagon, ki prevaža pošto. Potem ko so prisilili uslužbenca, da jim je povedal, v kateri vreči so dragocenosti (čeki, denar itd.), so ustavili vlak pred veronsko postajo in se po tiru odpravili neznano kam. Policija za sedaj ni uspela ugotoviti, kdo je izvedel rop in kam je skupina zlikovcev po opravljenem ropu zbežala.
NEMŠKI SOCIALISTI PROTI NOVEMU ANTI SATELITSKEMU OROŽJU ZDA
BO\i. — ivedstavnik parlamentarne skupine SPD za zunanjepolitična in varnostna vprašanja Horst Jung-mann je danes zavrnil predloge a-meriškega obrambnega ministra Wein-bergerja na zasedanju skupine NATO za jedrsko planiranje v Cesmeju v Turčiji. Minister Weinberger — pravi Jungmann — trdi, da ima ZSSR antisatelitska orožja in da jih mora imeti zato tudi Amerika. To je v nasprotju z duhom pogodbe iz leta 1967, ki prepoveduje uporabo orožij v vesolju. To pogodbo je leta 1969 ratificirala tudi ZRN. Weinberger se sklicuje na. to, da ZSSR krši pogodbo o prepovedi graditve antibalističnih sistemov iz leta 1972 in protokola iz leta 1974, in zahteva graditev protiraketnih sistemov tudi na ozemlju evropskih zaveznic. Če nameravajo ZDA resnično preklicati pogodbo o antibalističnih raketah, ki so jo sklenile z Moskvo, bo to podrlo strateško ravnotežje, ki je eno izmed pomembnih temeljev naše varnosti, pravi Jungmann. (BP)
Za najrazličnejše dohodke iz leta 1983
V maju zopet davčne prijave
RIM — »Operacija davčna prijava« se bliža z naglimi koraki. Državna tiskarna že tiska formularje za prijavo! Za večino od 20 milijonov italijanskih davkoplačevalcev bosta med 1. in 31. majem pomembna predvsem dva. Prvi, »poenostavljeni« (za tiste, ki imajo dohodek le od odvisnega dela, stavb in zemljišč) ne vsebuje bistvenih novosti. Prilagodili so ga nekoliko zakonom iz leta 1983, ima pa tudi še en vložek (mod 740 S/B) za dohodke od stavb. Barva tega formularja bo ostala še vedno zelena.
Drugi, »normalni« formular (rjave barve) bo namenjen vsem ostalim davkoplačevalcem, ki so imeli kakršenkoli drugačen do hodek v lanskem letu. V bistvu
je ta formular povsem enak lanskemu, oba pa sta prilagojena mehanografskemu postopku. Posebno pozornost so letos posvetili prilogi z navodili za izpolnitev davčne prijave, da bi bilo napak čim manj. Toda vse kaže, da se bo tudi letos temu težko izogniti.
Davčne oblasti so namreč objavile podatek, da je bilo leta 1981 v davčnih prijavah kar 3.600.000 napak ali netočnosti, kar pomeni, da je skoraj vsak peti davkoplačevalec zagrešil to ali otto napako. Vsekakor pa kaže, da se Italijani »poboljšujejo«. Leta 1980 je bilo namreč takih napak in nepravilnosti celo štiri milijone, kar vendarle kaže, da »davčni analfabetizem« polagoma pojenjuje.
Kitajska diplomacija sili SZ v defenzivo
Zelo umerjene reakcije iz Moskve na spet postavljeno vprašanje mej
MOSKVA — Še pred nekaj leti najbrž noben sovjetski komentator ni pričakoval, da se bo spričo aktivne in dinamične kitajske zunanje politike Sovjetska zveza tako kmalu znašla v defenzivnem položaju. Sedaj pa so že nekaj časa tukaj tisti, ki previdno obračajo svoje besede in pazijo, da s svojimi očitki, željami in zahtevami ne bi porušili občutljivega političnega »ravnovesja«, zaradi katerega v Kremlju mislijo in upajo, da Kitajci danes, če že niso njihovi zavezniki, vsaj niso njihovi največji nasprotniki.
Po mnenju mnogih tukajšnjih opazovalcev so povsem minili časi, ko so v Kremlju »kitajskim tovarišem« kratko in jasno povedali, kaj si mislijo o njihovi politiki, in ko so bile zaradi tega v sovjetsko-kitajskih odnosih nenehne ideološke in politične polemike. V zadnjih nekaj mesecih, od kar trajajo posvetovanja o možnostih za normalizacijo medsebojnih odnosov, se je pokazalo, da sovjetskim strategom še kako gre za naklonjenost Pekinga in da so v ta namen pripravljeni tudi marsikaj »spregledati«. Nič čudno, če zaradi tega mnogi menijo, da so v bistvu Kitajci tisti, ki so v tej »igri« pridobili, kajti odprli so si vrata tako proti Moskvi kot proti Washingtonu, Sovjeti pa so ostali v položaju, ko lahko le nemočno gledajo uspehe njihove diplomacije, pri čemer ne smejo niti preveč glasno deliti svojih opozoril ter očitkov.
Zadnje kritike na račun kitajskega zgodovinopisja,
ki Sovjetom očita, češ da so ostali pri »neenakopravnih rusko-ki tajskih mejah« stare carske Rusije, so to povsem potrdile, saj politični tednik »Novoje vremja«, ki zna sicer zelo »povzdigniti svoj glas«, danes dokaj pomirljivo pravi, da stalno ponavljanje kitajskih zahtev v pekinškem tisku in nekaterih znanstvenih publikacijah nikakor ni v skladu z njihovo siceršnjo trditvijo o politiki »miroljubne koeksistence«. Na veliko presenečenje, ni pri tem nikjer nobenih obtožb o kitajskem hegemonizmu, ki so bile do nedavnega pri podobnih pri- , lik ah takoj »pri roki«, marveč »Novoje vremja« le strpno ugotavlja, da bi Kitajska lahko z izboljšanjem svojih odnosov s sosedi veliko prispevala tudi k okredptvi »celotnega mednarodnega ozračja«.
»Novoje vremja« poudarja, da ni nobenih spornih ozemeljskih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Kitajsko in da bi v Pekingu lahko že enkrat pozabili na carsko Rusijo, saj naj bi bilo dobro znano, da so tudi oni sami obsodili njeno imperialistično politiko. Po sovjetskem mnenju ni nobenih zgodovinskih dokazov, na osnovi katerih bi lahko danes v Pekingu gojili zahteve po »sosednih ozemljih« — v tem okviru tudi po milijon in pol kvadratnih kilometrih sovjetskega Kazahstana, Tadžiki stana in Kirgizije. Kot opozarjajo sovjetski komentatorji, lahko to v Moskvi razumejo le kot namerno razpihovanje strahu o »sovjetski nevarnosti s severa«.
DANILO SLIVNIK
Vojvodina v težavah zaradi presežkov mesa
NOVI SAD — Izvršni svet skupščine Vojvodine je na včerajšnji seji sklenil predlagati zveznemu izvršnemu svetu, da zvezne blagovne rezerve od vojvodinskih industrijskih klavnic čimprej prevzamejo 5000 ton svinine, kar ustreza odkupu 100.000 pitancev. Hkrati so zahtevali, da tudi večji potrošniški centri, še zlasti pa turistična območja, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev mesa in mesnih izdelkov v letni sezoni, da bi ublažili sedanjo povečano ponudbo svinj in jagnjet za zakol. Izvršni svet je izrazil presenečenje, ker na pragu turistične sezone preskrbovalne organizacije s turističnih območij še ne kažejo zanimanja za zagotovitev mesa in mesnih izdelkov.
V tem trenutku je nujna takojšnja intervencija zveznih blagovnih rezerv pri prevzemanju presežkov mesg^ ta ustanova pa mora računati tudi na prevzem tržnih presežkov hrane iz domače proizvodnje in ne samo na nakup živilskih izdelkov v tujini. Glede na to, da je eno od ključnih vprašanj pomanjkanje sredstev za plačevanje odkupljene živine za zakol, ki ne more čakati na zagotavljanje sredstev, IS pričakuje, da bodo vojvodinski^ kmetijski industriji pomagali, ne le preskrbovalne organizacije iz potrošniških in turističnih centrov, temveč tudi njihove poslovne banke
ZIS so poslali tudi predlog za odobritev izvoza določenih količin svinine in junetine v kompenzacijskih aranžmajih, da bi uvozili nujne količine proteinskih krmil, potrebnih za prihodnje mesece, (dd)
Udar
v Kamerunu?
JAUNDE — Kamerun je od včeraj zjutraj praktično odrezan od sveta. Vse telefonske zveze so namreč prekinjene, zaprti pa sta tudi obe kamerunski letališči. Po nepopolnih in mestoma nasprotujočih si vesteh kaže, da so v teku v kamerunskem glavnem mestu tudi spopadi v neposredni bližini predsedniške palače, tako da marsikdo govori o poskusu državnega udara. K temu je treba še dodati dejstvo, da je radio od jutra do večera oddajal samo koračnice, ko pa so se redne oddaje nadaljevale, ni dal nobenega poročila o dogodkih.
Kaže vsekakor, da je nekdo v i-menu samozvanega višjega sodnega sveta, in po zasebnem radijskem oddajniku sporočil, da so strmoglavili predsednika Biyo in prevzeli oblast. Vest vsekakor ni potrjena.
Za reševanje Francije iz krize
»Vonjava kapitalizma« v govoru Mittenranda
PARIZ — Nastop predsednika francoske republike Francoisa Mitterran-da je sicer nekoliko zavrl nejevoljo v Loreni in drugih prizadetih železarskih predelih Francije, ni pa te krize niti pomiril niti razrešil. V vsakem primeru pa je bila njegova sedanja tiskovna konferenca, če jo tako sploh lahko imenujemo, dejansko prelomnica v njegovem septenatu. Nič ni več tako, kot je bilo, in nič več v prihodnje ne bo, kot je danes.
Že po sami obliki je ta Mitterran-dova konferenca z novinarji bolj sledila ameriškemu vzgledu, ko predsednik govori stoje, kar naj bi tudi izkazovalo njegovo dobro telesno kondicijo. Če pa je ta zunanja sprememba bila odstop od dosedanjega De Gaullovega vzorca tiskovnih konferenc, je Mitterrand De Gaullu sledil vsebinsko v poosebljanju celotne konference, ki je kar mrgolela od zagotovil o osebni odločitvi in osebnem jamstvu. Mitterrand je tokrat vse odgovornosti in pristojnosti vzel osebno v roke. Tudi navzoči novinarji so bili samo kulisa za nacionalno tribuno s Francozi. Vso tiskovno konferenco je naravnal samo na tiste probleme, o katerih je hotel govoriti, predvsem o Loreni in železarstvu, o novih industrijah, morda še malo o viziji Evrope, glede odnosov s KPF, čeprav nekajkrat vprašan, je odgovoril zelo skopo in sploh menil, da o kakih vladnih spremembah na tiskovnih konferencah ni mogoče govoriti. Odklonil je vprašanje o Bližnjem vzhodu in sploh o zunanji politiki,
Čeravno je Mitterrand, kot je to sploh v njegovem značaju, svoj nastop igralsko zrežiral in je bil celo v svojih najbolj neposrednih ganljivih izjavah o Loreni v srcu v bistvu narejen, pa je vendar kot prvi francoski predsednik v zadnjem času spregovoril Francozom brez zgodovinskih poklonov in olepšav ter jim realistično odkril sila težko stvarnost, ki bo po njegovem še težja, če ga ob dvanajsti uri ne bodo poslušali. To, da bi bila možna kaka druga civilizacija, kot zgolj ona, temelječa na informatiki, ni niti dopustil. Porušil je francosko »fato morgano« o temeljih kot so železarstvo, rudarstvo, ladjedelništvo, tekstilna industrija. Mesto socialističnih perspektiv lepega jutrišnjega dne je nalil grenkega vina boja za obstoj v svetovni konkurenci in se pri tem oprl predvsem na izkušnje liberalnega gospodarstva. Rast je možno zagotoviti le s plodnimi investicijami. Nerentabilno se mora umakniti rentabilnemu. Dobički morajo biti sicer sorazmerni, - vendar brez dobička ni napredka in zato je tudi napovedal znižanje davkov podjetij za 1 odstotek. Govoril je o poenostavitvi postopkov za vlaganje tujih kapitalov in omenil dobre izkušnje nekaterih ameriških predstavnikov v Franciji. Skoraj senzacionalno je napovedal možnost plačane reklame za privatne radijske postaje v Franciji, ki jih je že okrog 800. Gospodarska revija »Les echos« je sploh v naslovu svojega komentarja o Mitterrandovem nastopu zapisala, da je bilo v njem čutiti — vonjavo kapitalizma.
Mitterrand je s svojim odločnim načrtom glede železarstva porinil ob stran drugi bolj zmerni in postopni plan preslojevanja, kot si ga je zamislil premier Pierre Mauroy, ki predvsem z ukinjanjem delovnih mest še ni mislil začeti takoj zdaj. Tudi sicer je Mauroyu prepustil bolj iz-vršiteljsko nalogo, kot pa odločeval-no vlogo v tej novi akciji, h kateri je nasprotno na najvišjo stopnico pritegnil mladega Fabiusa Laureata, ministra za industrijo in raziskovanje, ki mu je dodelil izredna pooblastila in nov dodatni resor indu-
strializacije v prizadetih predelih. Pri tem naj bi pomagal v Loreni tudi poseben »sosvet modrih«, v katerega je vlada že imenovala tri ugledne gospodarstvenike, med drugim glavnega direktorja družbe Saint Gobain.
Fabius, ki je očitno tudi preskočil področje sedanjega ministra za delo in zaposlovanje Pietra Beregovoya, je že takoj pred parlamentom najavil, da je vlada deblokirala 500 milijonov frankov prve pomoči za reševanje krize v Loreni. Medtem ko je opozicija ori prejšnji besedi Pierra Mauroy a, ki je pozval poslance večine, da se držijo skupnih meja, s čimer je opozoril komunistične poslance na potrebno solidarnost, začela ironično vpiti, je bilo na vseh poslanskih klopeh povsem tiho, ko je govoril Fabius Laurent, in pozval vse poslance ne glede na strankarsko pripadnost, da sodelujejo pri reševanju Lorene. Položaj v večini in opoziciji je zdaj sploh v prerazporejanjih. Socialisti so nekoliko zavrti in razoroženi, ker jim ne preostane nič drugega kot poslušati Mitterran-da, ali pa izstopiti iz stranke, kar so štirje že sorili. Ker je Mitterrand vse vzel v roke osebno, je onemogočil marsikatero novo pobudo iz vrst same socialistične stranke. Še več, s tem, da je vezal svoj načrt obnove v Loreni na dve leti, je to povezal tudi s prihodnjimi volitvami v Franciji, ki bodo v istem roku, tako da je v bistvu vse vezal na uspeh ali polom svojega projekta.
Razkol s komunisti se je zdaj dokončno [joglobil. To je dal razumeti takoj po Mitterrandovem nastopu tudi predsednik komunistične skupine v parlamentu Andre Lajeunie, češ, da Mitterrandov odgovor ni zadovoljil. Glavni dejavniki seveda še vedno molčijo in ministri KPF so še vedno v vladi. A v prizadeti Mo-selli je včeraj že odstopil neki župan iz KPF, češ, da je bil vedno za rudarje in železarje in da zdaj odstopa iz partije, če že komunistični ministri ne odstopijo iz vlade.
Med sindikati, ki vsaj oni iz Lorene še pripravljajo pohod na Pariz dne 13. aprila, so se začela stališča tudi razhajati. Kadrovski - tehniški sindikat CGC je že izjavil, da od protestov zaenkrat odstopa, ker bo morda Mitterrandov načrt le uspel. Zmerni Fq se je tudi že močno umaknil. Presenetljivo stališče, da je treba počakati in videti, je napovedal vodja sicer najbolj borbenega sindikata CFDT Edmund Maire, ki očitno iz tega želi doseči večjo participacijo delavcev. Edino komunistično obravnavani glavni sindikat CGT s svojim voditeljem Hendrijem Kra-suckim je trdno na svojih barikadah, češ da je treba izbojevati boj do konca. Sama Lorena pa je nekam prazna in utrujena, zlasti mestece Longwy, kjer je bilo v nemirih 15 ranjenih in kjer zdaj pregledujejo, koliko je bilo v teh spopadih razbitega in uničenega.
Še bolj svojski odmev na vse to Pa je v politični opoziciji. Medtem ko sicer mladi in nižji levi rjove jo na Mitterranda in menijo, da je prišel čas njegove spokoritve in končnega propada, pa sta oba voditelja RPR in UDF pokazala izredno zadržanost in umerjenost. Jacques Chirac je tako menil, da gre danes za Loreno in da zato vladi v njenih že itak velikih težavah stvari ne bi Zapletal še bolj, čeravno si je pridržal pravico kritike ob konkretnih prijemih, ko bo načrt jasnejši. Gi-scard D’Estaing pa je le rekel, da je treba počakati še 700 dni in da bo takrat itak vse rešeno s koncem socialističnega obdobja, na kar pa se mora Francija z novim načrtom obnove pripraviti že zdaj.
BOGDAN POGAČNIK
Okrogla miza Tržačanov in Goričanov v Rimu
Navidezno tržaško blagostanje
RIM — Je Trst res mesto, v ka terem je življenje najboljše? Na to vprašanje so skušali poiskati odgovor udeleženci okrogle mize, ki jo je organiziralo združenje Tržačanov in Goričanov v Rimu. Vprašanje izhaja iz ankete ustanove Censis, ki jo je pred nekaj meseci objavila revija »II Mondo«. Prav eden raziskovalcev, ki so pri anketi sodelovali, prof. Giorgio Troi, je obrazložil, kako je prišlo do teh presenetljivih rezultatov.
Predvsem je treba povedati, da se anketa nanaša na podatke iz leta 1980, ko v Trstu kriza še ni bila tako občutena kot sedaj. Pri anketi so izbrali 29 pokazateljev, na osnovi katerih so potem sestavili lestvico mest, v katerih je »življenje najboljše«. Ti pokazatelji gredo od poprečnega osebnega dohodka do števila televizorjev, avtomobilov in telefonov, od števila gledaliških abonentov do
branja časopisov in revij, skratka, upošteva vrsto dejavnikov, ki govorijo o nekakšnem blagostanju. Po zbranih podatkih v Trstu, 44 odstotkov družin plačuje naročnino na barvni televizor, v Neaplju samo 6,5 odstotka (nasmešek je obvezen: to ne pomeni, da v Neaplju nimajo barvnih televizorjev, pomeni samo, da ne plačujejo naročnine), v Trstu je umrljivost otrok v prvem letu življenja najmanjša v Italiji, v Trstu je, sorazmerno s številom prebival stva, največ ležišč v bolnišnicah. Vse to je res. Res pa je tudi, da Trst zaradi tega še ni srečno mesto.
Poslanec Cuffaro, ki je posegel v razpravo, je zelo lepo povedal, da daje anketa jasno sliko izgubljene sreče. Če se stanje ne spremeni, bodo čez nekaj let podatki še boljši, kaj to pomeni? Pomeni, da je imela prej štiričlanska družina stanovanje, avto, televizor in telefon. Mož je umrl, otroci so se izselili, ostala je vdova, ki ima še vedno stanovanje, avto, televizor in telefon.
Podobne so bile ugotovitve občinskega odbornika Vallovanija, odbornika za šolstvo in za pokopališča. »Če bo šlo tako naprej, ne bom imel veliko dela s šolstvom; mnogo pa
ga bo s pokopališči,« je dejal Vatto vani in to trditev podkrepil s podatkom, da so se v sredo v Trstu rodili trije otroci, umrlo pa je 26 oseb. Trst je torej mesto osamelih ljudi, skoraj brez podeželja, še ved no habsburško, a z velikim čutom odgovornosti do države, mesto brez velikih davčnih utajevalcev. Vsa ta dejstva izkrivljajo ankete in prika zujejo Trst kot mesto blagostanja, Kakšna bodočnost, torej? Tako Vat-tovani kot Cuffaro, pa tudi predstavnik goriške občine Michelutti in de želni svetovalec Paguro, so si bili edini, da je gospodarski razvoj prav-
zaprav edina perspektiva tega območja. ^Izkoristiti naravno lego Trsta pomeni širiti obzorja gospodarskega sodelovanja in odpirati mesto širšemu zalčdju, predvsem skupnosti Alpe - Jadran. Iskati je treba torej novih pobud, da bo Trst premostil sedanjo veliko zagrenjenost in se z upanjem ozrl v bodočnost. Tragedija tega mesta je, da se zaveda svoje bogate zgodovine, da se zaveda svojega gospodarskega in kulturnega bogastva in se obenem tudi zaveda, da to bogastvo izumira. Tistim, ki s statistikami v rokah predavajo o velikem blagostanju, pa je bil nakazan v razmislek še en statistični podatek. Res, da je Trst na prvem mestu po raznih kulturnih pokazateljih, je pa tudi prvo mesto po številu samomorov, kar menda ni odraz velikega blagostanja.
BOJAN BREZIGAR
Pomembna odločitev ministrskega sveta
v
Stiri desetine davkov
Po skoraj desetletnem mrtvilu
Portoroško turistično društvo oživelo
bo ostalo v naši deželi
RIM — Italijanska vlada je včeraj končno le sprejela zakonski načrt, ki vsebuje »določila za uskladitev finančnega poslovanja Dežele Furlanije - Julijske krajine z davčno reformo.« Na vladni seji, kateri je prisostvoval tudi predsednik deželne vlade Comelli, so tako sprejeli enega izmed najpomembnejših sklepov s strani rimske vlade v korist Furlanije - Julijske krajine, je pa tudi eden izmed tistih, na katerega je bilo treba najdlje čakati.
Novi zakonski načrt, ki ga je vladi predložil zakladni minister Goria, je sad pogajanj med deželno vlado F-JK in ministrskim svetom, podrobno pa so ga izdelali zlasti v letu 1983 in v zadnjih letošnjih mesecih na pogostih sestankih med predsednikom Co-mellijem ter odbornikom za finance Rinaldijem na eni in ministrom Go-rio na drugi strani. Pobudo so podprli tudi poslanci naše dežele v rimskem parlamentu.
Besedilo novega zakonskega načrta je. vsekakor zelo zapleteno. Čeprav delitev vseh davščin ne bo potekala po enakih merilih, pa bodo od treh glavnih oddvajali naši deželi po štiri desetine davčnih dohodkov in sicer od
BERITE
»Novi Matajur«
IRPEF, IRPEG in IVA. Od nekaterih drugih davkov pa bo ostalo deželi kar devet desetin denarja.
Vse to bo, kajpak krepko povišalo dohodke dežele iz davčnih obveznosti državljanov. Zato bo lahko deželna vlada F-JK takoj sprejela deželni proračun za leto 1984 in ji ne bo treba poseči po posojilih, kot je prvotno nameravala.
Predvidevajo, da bodo dohodki dežele s tem novim zakonom v letih 1985 in 1986 celo višji od predvidenih, čeprav so jih ocenili za kakih 300 do 350 milijard lir višje od sedanjih.
PORTOROŽ — Po dobrem letu delovanja lahko že rečemo, da je Turistično društvo Portorož ponovno zaživelo. Težko bi verjeli, da je najbolj turistični kraj skoraj deset let bil brez tega društva. Pred dvema letoma ga je začela ponovno oživljati socialistična zveza in zdaj se je vanj v enem letu včlanilo 150 krajanov in sedem organizacij združenega dela. Na zadnjem občnem zboru pa se je izkazalo, da bo nedvomno kmalu še okrepilo svoje vrste.
Naloge, ki so si jih zadali člani turističnega društva so namreč take, da bodo z ene strani prispevale k še večjemu turističnemu razvoju kraja, po drugi strani pa pritegnile vse, ki želijo sodelovati pri takem razvoju.
Naj naštejemo samo nekaj nalog, ki so si jih že, ali pa jih še bodo letos naredili. Označili so že pet trim stez ali sprehajalnih poti, ki se začenjajo v Portorožu, Piranu, Fjesi, Strunjanu in na Bemardinu in privedejo vse na vrh hriba nad Portorož, na Šentjane. Tu bodo postavili oznake za smeri Triglav, Benetke, Trst, Ljubljana, itd. Pripravljajo pa tudi načrte o izpeljavi sprehajalne poti ob morju od Pirana do Seče. Skupaj s socialistično zvezo in hortikulturnim društvom organizirajo med 16. in 20. aprilom teden »Očistimo naše okolje«, k delu pa bodo skušali pritegniti kar največ krajanov.
V svoje vrste skušajo pritegniti kar se da več zasebnikov, ki oddajajo tu-
Čez prehod Vrtojba - Štandrež lani kar milijon ton blaga
Mednarodni mejni prehod Vrtojba - Štandrež ne opravlja svoje vloge v celoti, zlasti zaradi tega, ker ni povezan z jugoslovanskim območjem oziroma z avtocesto pri Razdrtem. Kljub temu pa čezenj narašča blagovni promet. Po uradnih podatkih je lansko leto čez omenjeni prehod okrog 100 tisoč tovornjakov oziroma takoimenova-nih avtovlakov prepeljalo skupaj nad milijon ton raznega blaga. Šlo je po večini za blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo. Tudi iz teh podatkov izhaja pomen prehoda Vrtojba - Štandrež za mednarodne blagovne in potniške tokove, saj čezenj poteka najkrajša pot iz Italije
v Jugoslavijo in v ostale srednjeevropske oziroma vzhodnoevropske države.
Izvozna delovna organizacija Primorje-export v Rožni dolini pri Novi Gorici zdaj skupaj z nekaterimi drugimi podjetji financira razna dela za zgraditev potrebnih objektov, ki bi lahko bolje ovrednotili ta prehod. Za dela v prvi fazi bodo porabili okrog 15 milijard starih dinarjev. Znano je, da obsežna dela za usposobitev prehoda Vrtojba - Štandrež izvajajo tudi na naši, to je na italijanski strani.
ristične sobe. Tako bodo najprej zanje med 17. in 19. aprilom pripravili tridnevni tečaj na temo »Zajtrk za našega gosta«. Na njem bodo strokovnjaki prikazali, kako je treba pripraviti in postreči raznovrstne zajtrke, hkrati pa bodo člani hortikulturnega društva prikazali, kako nameščati rože v turističnih sobah.
Nekaj zamisli bodo morali uresniče- . vati postopoma, na primer, da bi v Piran privabili proizvajalce izvoznike, ld bi v posebnih trgovskih lokalih razstavili in prodajali za turiste zanimivo blago. V strunjanskih solinah naj bi uredili solinarski muzej. Sodelovali naj bi pri pripravi nekaterih prireditev, kot so Solinarski dnevi. Pomorski krst in Sejem rož, prizadevajo pa si tudi, da bi čimprej izpeljali kategorizacijo zasebnih sob.
Za svoje člane so pripravili tudi nekaj bolj otipljivih ugodnosti, na primer 10-odstotni popust, ki so ga deležni pri vstopnicah za prireditve in za bazene, zdaj pa se že kaže potreba, da bi morali v nekaterih krajevnih skupnostih, na primer v Strunjanu, Piranu, Padni, Ravnu, v Novi vasi, ustanoviti sekcije tega turističnega društva.
BORIS ŠULIGOJ
□ ROVINJ — Ob prisotnosti večtisočglave množice so slovesno proslavili 40-letnico ustanovitve italijanskega partizanskega bataljona »Pino Bu-dicin«. Slavnostna govornika sta bila bivša poveljnika bataljona Josip Hrvatin in Arialdo Demartini.
Na četrtkovi tiskovni konferenci v Kopru
Predstavili novo knjigo I. Krefta
KOPER — Na tiskovni konferenci v Kopru so v četrtek dopoldne predstavili že tretjo knjigo spominov Ivana Krefta »Spori in spopadi«. Izdala jo je Državna založba Slovenije ob sodelovanju Pomurske založbe in koprske Lipe, predstavnica založnikov Dragana Kraigher pa je poudarila velik pomen Kreftovih pričevanj za osvetlitev kritičnega razdobja spopada nove Jugoslavije s Stalinovim despotizmom. Avtor nam Teč o dogodkih, ki se neposredno oli posredno vežejo s prelomnim letom 1948, opisuje povojne razmere na slovenskem podeželju, analizira takratno kmetijko politiko, odkriva o-zadja tako imenovanih »dahavskih Procesov« zrežiranih po stalinisti^-nem konceptu, govori o posameznikih, ki so v tem kolesju doživt]ali ndjrazličnejše, večinoma tragične usode, vse skupaj pa povezuje s svolo življenjsko potjo, ki ga je za časa
diplomatskega dela v tujini pripeljala v napeto in dinamično ozračje domačega političnega dogajanja.
O knjigi je zatem govoril univerzitetni profesor dr. Marjan Blitov-šelc, ki je zlasti naglasil njen pomen v boju za resnico v mednarodnem delavskem gibanju, saj so še danes ljudje, ki zagovarjajo brezobzirne Stalinove metode znotraj in zunaj meja Sovjetske zveze. Sam avtor pa je povedal, da je v knjigi ponekod posegel tudi nazaj v razdobje pred informbirojem, da bi lažje dokazal ves trud Jugoslavije da ne bi prišlo do prevelikih političnih zaostritev s Stalinom in Sovjetsko zvezo. Toda, ker je brezobzirna sovjetska birokracija zahtevala, da Jugoslavija prizna izmišljene napake, pade na kolena in prosi za milost, bi seveda dobili ustrezni odgovor. Razglasili so nas za trockistične izdajalce. Ivan Kreft je za-
tem govoril tudi o vlogi, ki jo je imel v gonji proti Jugoslaviji Vittorio Vidali. ^
Ob koncu tiskovne konference je Ivan Kreft rekel, da pripravlja še četrto knjigo s povojnim nagibom, več udeležencev pa je predlagalo, da bi njegovo tretjo knjigo predstavili še v Trstu, v kolikor se bodo seveda strinjale naše zamejske orga nizacije.
L. OMLADIČ
□ REKA — V študijskem centru Unije Italijanov iz Istre in Reke so te dni predstavili knjigo »Histrica et Adriatica«. Gre za zgodovinsko raziskavo o pravnih in političnih ustanovah, ki so sc uveljavile ob Severnem Jadranu v zgodnjem srednjem veku. Knjigo je uredil prof. Lujo Margetič, predstavil pa jo je tržaški vseučiliški profesor Giuliano Cervenca.
Vse rešitve niso enake
'pokoj storite to, * kar je že več kot milijon ljudi ' na svetu storilo pred vami.
Izberite
rešitev
APPLE.
Poiščite pri nas najboljšo rešitev
computermarket
TRST III. Valdlrivo 6 - Tel. 61946
fÉcippkz computar
LJUBLJANA — Potrošnike v Jugo-slaviji se je lotila nakupovalna mrzlica. Kupujejo marsikaj, kar sicer ne oi, ker jih je strah, da bo prišlo do novega izbruha draginje. Napoved draginje vidijo v odločitvi, da naj bi se to mesec odmrznili cene (cene so zamrznjene od lanskega decembra) ln v napovedih proizvajalcev, da mo-laio svoje izdelke nujno podražiti, kajti zdajšnja raven cen jim prina-sa Poslovno izgubo. Te nevarnosti se zaveda tudi gospodarska politika, ki Pospešeno pripravlja predloge, kako naj bi zavrli draginjo, o cenah in censki politiki pa razpravljajo tudi v nseh političnih forumih (čeprav mnogokrat po načelu, da je treba v teh jorumih razpravljati o vsem in so za-to tudi razprave dokaj brezplodne), ?]er Prihajajo na dan ugotovitve, da je boj z draginjo oz. inflacijo mordo najpomembnejši za nadaljnjo u-s°do stabilizacijske politike. Zato zahtevajo, da mora gospodarska poli-tka izdelati ustrezno zasnovo za cen-, o Politiko. Lahko bi rekli, da od fTeatorjev gospodarske politike, to pa {e Predvsem zvezna vlada, zahtevalo izvirne rešitve, toda vse razpoložene informacije kažejo, da takšne zvnnosti, ki bi kar na hitro obrz-ala inflacijo, ne moremo pričakovati.
Jugoslovanska stran je Mednarodnemu denarnemu skladu obljubila, da
0	z različnimi ukrepi skušala zadr-oti rast inflacije. Bolje rečeno, za-
Ootovila, je, da bo večji del cen pre-n tržnemu uravnavanju. S tem I?3."* dosegli, da se bo gospodarstvo,
1	le premalo tržno usmerjeno, zače-o ravnati po tržnih zakonitostih, kar
rnvii mu pomagalo ludi do lažjega odora na tuje trge. Toda prav v spro-n on ju cen oziroma tržnem delovali11 je kleč, mimo katere gospodar-o politika nikakor ne more uspeš-zaviti. Gospodarska politika se
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Nakupovalna mrzlica potrošnikov
namreč zaveda, da bi bilo uravnavanje cen po tržnih zakonitostih zelo nevarno. Nevarno zaradi tega, ker je proizvodnja premajhna, da bi lahko zadostila domače povpraševanje. Premajhna je navsezadnje tudi zaradi tega, ker je treba veliko izvažati. Kar izvoziš, ne moreš ponuditi domačemu trgu in tako ne moreš zadostiti povpraševanju. Kadar pa je povpraševanje večje od ponudbe, takrat cene silovito silijo navzgor. Teh cen ne moreš prepustiti tržnemu delovanju. Zato se pred gospodarsko politiko zastavlja pomembno vprašanje: kateri so tisti izdelki, katerim bi ceno lahko uravnaval trg tako, da se ne bi pretirano dražili in kateri so tisti izdelki, katerim trg ne sme narekovati cene, ker bi se sicer zaradi premajhne ponudbe silno podražili.
Odgovor na to je dokaj preprost, Vlada predlaga, da naj bi nekatere cene določal trg, kar pomeni, da bi jih lahko določali sami proizvajalci. Izdelke, za katere naj bi veljal tak režim cen, je vlada menda celo točno naštela, vendar lahko le iz nekaterih izjav predstavnikov vlade povzamemo, da naj bi ta režim veljal za 40 do 50 odstotkov vseh cen. Okoli štirideset odstotkov drugih cen, kakor je med drugim napovedala tudi predsednica vlade, naj bi nadzorovali na poseben način. Proizvajalci morajo dobiti soglasje za podražitev pri kupcih, torej v glavnem pri trgovini in pri tistih podjetjih, ki te izdelke rabijo v proizvodnji. Poleg tega bodo morale te cene odobriti tudi posamez-
JOŽE PETROVČIČ
ne skupnosti za cene. Na oko se zdi ta varovalka dokaj močna. Toda proizvajalci in kupci se z lahkoto sporazumejo za podražitev, kar pomeni, da bodo glavni zaviralci cen postale skupnosti za cene. Toda tudi te skupnosti rade pritegnejo podražitvam, zlasti takrat, ko gre za interese posamezne republike ali posamezne regije. Da bi bila ta nevarnost manjša, bo morala najbrž igrati pomembno vlogo tudi zvezna skupnost za cene. Očitno pa vlada tudi v tem ne vidi dovolj močnega zagotovila za kontrolirano rast cen, zato je prav v zadnjem času predlagala, da bi lahko obdržala pravico do razveljavitve posameznih sklepov o podražitvah, če bi opazila nevarnost za pretirano draženje. Ostane še tretji način določanja cen. Ta bi veljal za približno desetino izdelkov. Cene za te izdelke naj bi skoraj neposredno določala sama zvezna vlada, gre pa za nekatere prehrambene izdelke, za energijo, za nekatere surovine in podobno.
Do tu ni opaziti pravzaprav nikakršne izvirnosti, saj je ta sistem nekoliko podoben onemu iz prejšnjega leta. Lani pa je bila inflacija rekordna. Novosti so v pogojih, ki bi jih moral proizvajalec izpolniti, če bo hotel doseči podražitev. Ti pogoji predvidevajo, da ne bo smel podražiti izdelkov tisti, ki bo na ta način presegel svetovne cene; tisti proizva-
jalec kjer imajo delavci višje kosmate plače, kot je povprečje v panogi in tisti, kjer dosegajo višjo akumulacijo, kot je povprečna. Gospodarstvenike iz podjetij je takšen predlog razhudil, saj trdijo, da bo to še dodatno ubilo prizadevanja za gospodarnost in večjo storilnost. Zato zdaj tečejo dolge razprave o4em, koliko te pogoje upoštevati. Izhod ni znan, zdi pa se, da gospodarska politika ne bo mogla odstopiti od teh pogojev.
V	zadnjem času se je pojavil tudi dodatni predlog. Kdor hoče tržne cene, ta naj bi pristal tudi na sprostitev carinskih ovir za tovrstne izdelke, kar pomeni, da bi domači trg nekoliko odprli svetovni konkurenci. Ta, tuja konkurenca naj bi pomagala pri stabiliziranju cen. Poteza bi bila dobrodošla, toda pojavljajo se izraziti nasprotniki tega (takoj so se zavedeli, kaj bi ta tuja konkurenca pomenila zanje), ki trdijo, da si zaradi deviznih težav tega pač ne moremo privoščiti ■
Opaziti je torej, da gospodarska politika nastavlja zanke, v katere naj bi se lovile dražitvene želje. Iz zank pa se da tudi izmuzniti, kar dokazuje zadnja zamrznitev cen, ko je bilo treba nenavadno hudo groziti, da je gospodarstvo odlok o zamrznitvi spoštovalo.
V	pravih rojih letijo kritike na gospodarsko politiko, da mora odpravljati vzroke za podražitve, ne pa nastavljati samo zank, čeprav so najbrž tudi same zanke potrebne. Toda zdi se nam, da je zvezna vlada velikokrat po nepotrebnem naj-
večja tarča za te puščice. Na to je opozorila celo sama predsednica vlade Milka Planinc, če jo nekoliko grobo povzamemo, lahko rečemo, da je zahtevala enotno politično odločitev za posamezne ukrepe, kajti zdaj neenotnost onemogoča uresničevanje prve etape stabilizacijskega programa.
Če hočemo npr. zgraditi trdnejši censki jez, moramo zmanjšati izdatke, ki jih plačuje gospodarstvo za negospodarstvo. Vsi govorimo, da je to nujno, toda nihče se denarju, ki ga dobiva iz gospodarstva, noče odreči in zavrača vse predloge vlade. Brez enotnosti pa ne bo mogoče doseči sprememb, ki naj bi povečale proizvodnjo, ki naj bi prinesle ustreznejšo delitev družbenega proizvoda in ki naj bi uveljavile bistvene novosti v denarno - posojilni politiki. Prav na teh področjih pa so glavni vzroki, zaradi katerih prihaja v Jugoslaviji do tako visoke inflacije. Tudi vlada vidi v tem glavne krivce za draginjo, zato pripravlja, tako trdi, ukrepe, ki naj bi povečali proizvodnjo (stimulativneje naj bi izkoriščali tuje blagovne kredite, povečali priliv od turizma, hitreje razvijali obrt tako v zasebnem kot družbenem sektorju, močno povečali zlasti kmetijsko proizvodnjo, povečali stanovanjsko gradnjo ipd.). Pripravlja tudi številne predloge za spremembe denarne in posojilne politike, pripravlja spremembe v socialni politiki, napoveduje ukrepe, ki naj Ui zboljšali gmotni položaj podjetij itd. Toda pri vsem tem se mora bojevati z najrazličnejšimi interesi, ki so pogosto bolj močni, kot pa je lahko močna vlada. Ker pa je tako, je nastavljanje zank mnogo bolj pogosto kot pa odpravljanje vzrokov, ki povzročaj gospodarske težave.
JOŽE PETROVČIČ
Tiskovna konferenca o vprašanju strelišča na Pikelcu
Na Opčinah z novo zavzetostjo terjajo rešitev starega problema
V Prosvetnem domu na Opčinah je bila v četrtek zvečer tiskovna konferenca, ki so jo sklicale organizacije in ustanove poimenovane po Pinku Tomažiču in tovariših, in preživeli obso jenci II. tržaškega procesa, da bi javno mnenje še enkrat odločno opozorili na nerešeno vprašanje openskega strelišča.
Našim bralcem problem in prizadevanja za njegovo rešitev, ki se že od zadnje vojne v nedogled vrstijo zato da bi strelišče končno postalo dostojen spomenik, gotovo niso neznani. Tudi s strani našega dnevnika smo ničkoli-kokrat opozarjali na sramoto, ki jo za demokratično družbo predstavlja njena popolna neobčutljivost ne samo do tistih, ki so svoja življenja žrtvovali idealom, na katerih danes sloni italijanska družbena ureditev, ampak tudi do sorodnikov teh žrtev in vsega prebivalstva, ki mu zločini medvojnega fašističnega režima in grozote zadnje vojne niso tondi v pozabo. Ogorčenost prebivalcev lahko primerjamo tudi s podobnim razpoloženjem domačinov ob nerešenem vprašanju postavitve spomenika padlim od Sv. Ane, s Ko-lonkovca in iz Skednja, v obeh primerih pa je na dlani, da je razlog
predvsem popolno pomanjkanje poli lične volje tistih, ki so pristojni za rešitev formalnosti, potrebnih za ureditev omenjenih spominskih parkov.
Stanka Hrovatin, Stojan Spetič in Milan Bolčič so na tiskovni konferenci v imenu prirediteljev orisali vsa povojna prizadevanja naprednih političnih sd in organizacij, zlasti bivših borcev, partizanov in deportirancev, da bi strelišče na Pikelcu ukinili in preuredili v dostojen spomenik za več kot stotino oseb, ki so na Opčinah iz-gubde življenje v najtemnejših časih naše novejše zgodovine. Gre namreč za obsojence II. tržaškega procesa, Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala, Ivana Ivančiča in Viktorja Bobka, ki so jih po procesu leta 1941 usmrtili na strelišču in za 71 talcev, ki so padli pod nacističnimi streli leta 1944 kot žrtve okupatorjevega maščevanja za atentat na klub nemških vojakov v openski kinodvorani. Prebivalci pa se bi z ureditvijo spominskega parka radi oddolžili še desetinam drugih žrtev brezumnéga nasdja, ki so izgubile življenje na Opčinah, pa nimajo nobenega obeležja, med njimi naj omenimo primer Rozalije Gulič, ki
so jo obesili pri postaji openskega tramvaja.
Organizirana akcija ustanov in organizacij, ki nosijo ime Tomažiča in njegovih tovarišev, se je z novo zavzetostjo začela leta 1982, ko so se njihovi predstavniki pismeno in ustno obrndi na vse pristojne oblasti in o-sebe, začenši s predsednikom republike Pertinijem. Do danes so na vsa prizadevanja prejeli le formalne obljube ali pa zgovoren molk. Skrajni čas je zato še glasneje zahtevati dokončno rešitev tega problema : prireditelji tiskovne konference nameravajo v kratkem strniti okoli sebe čim širši krog političnih in družbenih sd, ki lahko na kakršenkoli način pomagajo doseči ukinitev strelišča in ureditev spominskega parka. Konkretna zahteva bo morala v prvi vrsti prebiti vztrajen molk tržaške občinske uprave, od katere je neposredno odvisna usoda strelišča na Pikelcu. (vb)
• Medobčinsko prevozno podjetje skli cuje v sredo, 11. aprila, v svoji konferenčni dvorani v Ul. dei Macelli 1, svojo skupščino, na kateri bodo o-bravnavali tekoče zadeve. Začetek je predviden ob 19. uri.
Zanimiv program predavanj NŠK
Narodna in študijska knjižnica v Trstu nam tudi letos pripravlja zanimiv program predavanj, ki naj bi osvetlila nekatere važne probleme Slovencev v Italiji nekako od začetka dvajsetega stoletja do današnjih dni. Ciklus predavanj, ki bodo ob sredah v Kulturnem domu z začetkom ob i 18.30, nosi naslov »Stvarni in pravni položaj zamejskih Slovencev« ter seveda ni namenjen samo zgodovinarjem, ampak vsem, ki jih problemi naše narodnostne skupnosti zanimajo.
Ciklus se bo začel že prihodnjo sredo, 11. aprila, s predavanjem prof. Jožeta Pirjevca o pravnem položaju Slovencev po drugi svetovni vojni (mirovna pogodba, ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, cona A in B). Naslednjo sredo, 18. aprila, bo na vrsti Janko Pleterski z referatom o Slovencih (Beneških, goriških in tržaških) ob koncu prve svetovne vojne, 2. maja bo prof. Samo Pahor govoril o Londonskem sporazumu in posebnem statutu,
9. maja pa bo prof. Milica Kacin - Wohinc obravnavala odnos italijanske države do državljanov slovenske in hrvatske narodnosti po prvi svetovni vojni. Zadnje predavanje iz ciklusa bo 16. maja, ko bo mag. Silvo Devetak predaval" o pravnih aspektih položaja Slovencev v naši deželi po podpisu osimske pogodbe in o obveznostih italijanske republike do državljanov slovenske narodnosti.
Center Unido : indijska delegacija odhaja
Danes zaključuje obisk v našem mestu indijska delegacija, ki se je pred dnevi udeležila na Dunaju srečanja, na katerem so dodelili Trstu in New Delhiju Center Unido. Profesorja Varadarajan in Ramahandran z indijskega ministrstva za znanost in tehnologijo in ravnatelj indijskega zunanjega ministrstva Lahir so si ogledali med drugim tudi področje tržaškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, kjer bo imel tržaški Unido svoje prostore.
»Dodelitev Centra Unido Trstu je zmaga nad skepticizmom in pesimizmom in predstavlja za mesto korak naprej, proti prihodnosti,« je komentiral dunajsko odločitev predsednik Centra za raziskave Fulvio Anzellotti. Dodal je še, da je na ta način Trst potrdil svojo mednarodno funkcijo v službi kooperacije s tretjim svetom.
Že v ponedeljek bo Anzellotti odpotoval v Milan, kjer bo imel prva srečanja s predstavniki italijanske industrije s področja genetskega inženirstva in biotehnologije. Po prvih napovedih naj bi začel Center Unido delovati konec prihodnjega leta.
Danes odprtje filatelistične razstave v tržaškem klubu »Košir«
Kot smo v našem dnevniku že poročali, bo danes ob 16.00 v Kulturnem domu slovesno odprtje filatelistične razstave, ki jo pripravlja Tržaški filatelistični klub »Košir«. Razstava bo zanimiva predvsem zato, ker je to prva podobna prireditev po mnogih letih in tudi zato, ker je po svojem obsegu zelo bogata in tudi zelo razčlenjena. Na razstavi so tako zbirke znamk, kot tudi zbirke starih razglednic, manjše zbirke mladih filatelistov in okrog 150 risb z risarskega natečaja, ki ga je razpisal klub »Košir« prav ob lej priliki. Vse risbe so na nek način povezane s filatelistično tematiko in posebna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Zora Koren Škerk in Sergij Cesar za Društvo zamejskih likovnikov in Evgen Dobrila in Igor Tuta za filatelistični klub, je imela veliko dela, da je med vsemi poslanimi izdelki izbrala najprej risbe za razstavo, potem pa nekaj izdelkov, ki bodo nagrajeni ob koncu te razstave, to je prihodnjo nedeljo ob 12. uri.
Na današnji otvoritveni slovesnosti bo predsednik društva »Košir« podal kratek pregled dosedanjega dela tega našega edinega zamejskega društva in predvideni so tudi razni pozdravi. Slovesnosti se bodo udeležili poleg razstavljalcev tudi razne osebnosti s prosvetnega in kulturnega področja, predstavniki oblasti in gostje zlasti iz Slovenije. Poleg sosednjih filatelističnih društev iz Kopra in Nove Gorice so napovedali svojo prisotnost tudi predstavniki Filatelistične zveze Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti bo zapel nekaj slovenskih pesmi Tržaški mešani zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča, Stane Raztresen pa bo na svoj prijeten in prepričljiv način podal nekaj Gregorčičevih pesmi. Glavna pozornost pa bo seveda namenjena razstavi sami in obiskovalci bodo imeli možnost, da se pozanimajo in pogovo ri jo kar osebno z raznimi razstavljalci. Po slovesnosti pa bo za vse družab no srečanje s pijačo in prigrizkom.
Čeprav je razstava nastala kot proslava 30-letnice obstoja filatelističnega kluba »Košir«, je gotovo prerasla samo svoj društveni okvir in bo gotovo zanimala vse, ki si jo bodo ogledali. Organizatorji vabijo zlasti osnovne in srednje šole, da si jo med tednom ogledajo v jutranjih urah, ko bo razstavni prostor odprt od 10. do 12. ure in bo na razstavi vedno prisoten kak filatelist za vsa potrebna pojasnila. Naj ob koncu še povemo, da iz raznih povpraševanj kaže, da velja določeno zanimanje za to razstavo, zlasti za dragoceno zbirko dr. Juriševiča, tudi med tržaškimi italijanskimi filatelisti in da so nekateri že napovedali svojo prisotnost pri otvoritvi. Ob priliki te razstave je klub »Košir« izdal tudi posebno pisemsko ovojnico s posebnim žigom prav današnjega dne. Ovojnica bo na prodaj v razstavnem prostoru.
Pogovor z arhitektom urbanistom Igorjem Joganom
Kulturni in politični delavci premalo občutljivi do urbanističnih problemov
V časnikarskem krožku je bila v četrtek predstavljena študija »Prii spevki za enotno stanovanjsko politiko«, ki jo je pripravil arhitekt urbanist Igor Jogan. Kako je sam ocenil to predstavitev glede na odziv, ki jo je imela? O tem in s tff raziskavo povezanimi vprašanji smo se z njim na kratko pogovorili.
Brez dvqma lahko rečem, t!u je tiskovna konferenca dobro uspela predvsem zato, ker je bilo sodelovanje občinske uprave nepričakovano dobro; s prisotnostjo podžupana Pacar j a in odbornika Jagodica je dokazala, da je občutljiva do teh problemov in se ne izmika kritikam, ki smo jih iznesli. Vzrok za tako sodelovanje pa lahko zasledimo ne le v tem, da je bila tiskovna konferenca dobro pripravljena, ampak tudi v dejstvu da so slovenske organizacije velikokrat prišle v stik z občino predvsem z namenom, da se reši v tem trenutku aktualno vprašanje openskih razlastitev. Z dre ge strani pa lahko rečem, da je bila prisotnost nekaterih vidnejših kulturnih in političnih dejavnikov nezadovoljiva; predvsem sem opazil odsotnost slovenskih politikov, ki so bili sicer prisotni, ampak v skromnem številu, predstavnikov pokrajinskih
vodstev strank in urbanistov. To nam dokazuje, da je še premalo občutljivosti do teh problemov med kultur nimi in političnimi delavci.
Razprava jc pokazala, da so ti problemi kompleksni in da obstajajo različna gledanja. Je pa pokazala kaj skupnega?
Mnenja so si še vedno deljena; glede vsebinskega stališča ni bilo skupnih točk, treba pa je poudariti, da je ton razprave pokazal, da so si bili vsi enotni o važnosti našega prispevka. Razpotje je v tem, da se mi na eni strani — kot je podčrtal direktor SDORI Bratina — sprašujemo, kaj se bo v prihodnje zgodilo v mestu in kako moramo danes postopati, da bi izboljšali življenjske pogoje ljudi, ki živijo na tem ozemlju. Na drugi strani pa so občinskd uprava in njeni sodelavci, ki se srečujejo z vsakdanjimi problemi, ki jih tudi bremenijo, da se ne morejo ukvarjati z vprašanjem širšega značaja in dolgoročnega planiranja.
Veliko je bilo govora o obnovi mestnega jedra. Je bil ta problem po tvoje pravilno zastavljen?
Kar se tega tiče si diskutanti niso bili enotni; prevladujeta namreč dve težnji: prva, ki obravnava obnovo
Opozorilo vodstva državnih železnic
Direkcija državnih železnic sporoča, da bi utegnile nastati težave v železniškem prometu zaradi dvodnevne stavke na pobudo avtonomnega sindikata FISAFS-CISAL. Stavka se bo začela jutri ob 21. uri in bo trajala do torka ob isti uri. V mejah možnosti in potreb bodo vlake nadomestili z avtobusi, vsekakor bodo na železniških postajah razobešena opozorila z morebitnimi napotki.
Še vpisovanja v občinske vrtce
Tržaška občina obvešča, da je še možen vpis v štiri slovenske občinske vrtce in še v drugih 14 italijanskih občinskih vrtcev. Vpisovanje v naše vrtce v Dijaškem domu, na Greti, v Ul. Conti in pri Sv. Ivanu zapade v soboto, 12. maja. Starši lahko vpišejo svoje malčke kar v vrtcih samih (odprti so od 7.30 do 17. ure. Ob vpisu se bodo morali starši izreči, ali želijo predhodni začetek pouka ob 7.30 ali pa do lanskega leta običajni začetek ob 8. uri.
• Krožek delavcev štivanske papir-pirnice bo priredil v petek, 13. aprila, srečanje z razpravo o valorizaciji teritorija devinsko-nabrežinske občine in celotnega Krasa. Uvodno poročilo bo imel dr. Franco Perco. Srečanje bo na sedežu Krožka v štivanski papir niči.
V nedeljo, 6. maja, ples v društveni gostilni
V Gabrovcu obujajo stare vaške običaje
V Gabrovcu bo v nedeljo, 6. maja, velik praznik za vso vaško skupnost. V dvorani domače društvene gostilne bo namreč po skoraj tridesetih letih spet zaživel star vaški običaj, to je ples »prve majne«, ki je že od davnih časov združeval vaščane in priklical v ta kraj zgoniške občine mlade in tudi manj mlade iz .vseh o-koliških vasi. Obuditev starega običaja iz ljudske zakladnice je venomer pomemben dogodek tudi za vasi, ki imajo dobro organizirano in že u-staljeno kulturno, športno in družabno življenje, toliko pomembnejšo in prodornejšo vlogo pa imajo take prireditve v krajih, kjer ni organizirane kulturne dejavnosti in kjer domačinom skoraj ni dana priložnost za srečanje in za katerokoli organizirano delovanje. Med temi kraji spada tudi Gabrovec.
»Z obujanjem plesa na prvo nede-ljov maju,« je povedal domačin Marjan Kralj, eden izmed pobudnikov tega praznika, »hočemo spet združiti, kot je bila nekoč, našo vaško skupnost in dokazati, da se tudi v Gabrovcu laliko da kaj skupnega narediti. Razen društvene gostilne, ki uspešno nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo, nimamo danes v vasi nobene druge aktivne dejavnosti. Pred leti smo imeli nogometno društvo O-limpija, ki je nato postalo sestavni del ŠK Kras in to je bila edina sončna plat v dobi dolgoletnega mrtvila.
Res je, da so nekateri Gabrovčani aktivni v društvih okoliških vasi, mi pa si želimo, da bi kaj zraslo tudi pri nas. Zato smo se zbrali in se lotili dela z upanjem, da bo naša pobu da naletela na zanimanje in na odziv vseh, mladih in starih.«
Ples »prve majne« so v Gabrovcu zadnjič priredili pred skoraj tridesetimi leti, če se ne motimo ieta 1958. Za ples je skoraj vedno igrala piro-seška godba na pihala, ki so jo domačini slovesno pričakali v jutranjih urah ob vhodu v vas in nato z njo odkorakali dó nekdanje stare gostilne, to je do trga, ki mu domačini pravijo Kržada in kjer stoji danes spomenik padlim v NOB. Ples se je odvijal v popoldanskih urah, seveda ob zvokih godbe, na dvorišču sedanje društvene gostilne. »Prvomajski praznik so v vasi poznali tudi kot praznik svetega štangolina, v čast železnemu drogu, ki ga uporabljajo pri raznovrstnih delih, in morda tudi zaradi tega, ker je na prvo majsko nedeljo velikokrat deževalo v splošno žalost vaščanov, ki so morali ples odložiti na naslednjo nedeljo. Ko močno dežuje še danes pravijo, da padajo štangolini,« nam je obrazložil Kralj, ki je tudi povedal, da so štangolin nosili na čelu sprevoda in tisti, ki ga je hotel »ofrigat s karto«, je moral plačati steklenico vina. šlo je vedno za en in isti štangolin, ki ga je dolga leta nosil mizar, sedaj že
pokojni Toni Furlan, medtem ko so prirediteljem plesa vaščani pravili partnerji.
»Iz tehničnih razlogov bo prvi ples v dvorani in igral bo ansambel Lojzeta Furlana. Že prihodnje leto pa ga mislimo prirediti na odprtem, kot v starih časih. Na zemljišču pred društveno gostilno nameravamo urediti betonsko ploščad, ki naj bi služila tudi za športno in rekreacijsko dejavnost vaške mladine. Po dolgem iskanju smo pred kratkim staknili štangolin, ki ga je tako ponosno nosil Toni Furlan.« Vse je torej že pripravljeno za ples, na katerega so že sedaj vabljeni seveda vsi Gabrovčani in tudi drugi, ki bi si radi nabrusili pete v prijetni družbi, (st)
Okrogla miza o razorožitvi
Na pobudo Pokrajinskega odbora za mir in razorožitev bo danes ob 16.30 v konferenčni dvorani ENA1P v Istrski ulici 57 okrogla miza o italijanski strategiji v korist mire in razorožitve. Govorili bodo prof. Arduino Agnelli, posl. Corrado Belci, Luciano Benini in posl. Antonino Cuffaro.
• Bazen Bianchi bo jutri zaradi plavalnih tekem zaprt za občinstvo.
pretežno iz gospodarskega stališča in druga, ki pa poudarja kulturni in zgodovinski pomen mestnih jeder in njihove revitalizacije.
Kako pa pristopa študija do tega problema?
Pristop, ki smo ga izdelali v sklopu SDORI poudarja, da se gospodarska vprašanj podrejujejo kulturnim: obnova mestnega jedra vsebuje take koristi družbenega značaja, ki jih ni moč oceniti na gospodarski ravni.
Na tiskovni konferenci si priznal, da jc preusmeritev sedanjih teženj urbanistične politike težko izvedljiva in da so zato potrebni moderni instrumenti planiranja. Pred dnevi je deželna uprava izdala tvoj »Priročnik za določanje zazidljivih površin«; ali v njem obravnavaš tudi probleme, ki posebej zadevajo našo skupnost?
Tekst obravnava predvsem različne pristope pri ocenjevanju stanovanjskih potreb: s tein v zvezi navaja nekatere modernejše matematične metode in postopke uporabljanja računalništva v urbanizmu. Deželna u-prava je ta priročnik posredovala vsem občinskim strokovnim afužbam, ki ga bodo lahko uporabile pri izdelovanju urbanističnih planov, če bo pravilno uporabljen, bo pritisk urbanističnih načrtov na našo zemljo gotovo manjši.
Kaj pa naši ljudje lahko konkretno pričakujejo od te študije?
Na žalost ne morejo pričakovati neposrednih učinkov: namen študije in tiskovne konference ni bil rešiti o-penske in druge površine, ki so vključene in načrt PEEP, ampak vzbuditi zanimanje v javnosti za naše probleme, pri občinski upravi pa zavest, da bi v bodoče v večji meri upoštevala zahteve naše skupnosti. Razlastitvam se lahko zoperstavimo samo s tem, da skupno z razlaščenci nastopamo s pravnimi instrumenti.
Tako delo zahteva veliko truda?
V normalnih pogojih gotove ne; povedati pa je treba, da urbanistična komisija SKGZ in SDORI nimata na razpolago dovolj finančnih in tehničnih sredstev; pri delu sta nam pomagali predvsem Kmečka zveza in, čeprav v manjši meri, tudi zadrega Cooparch; brez tega sodelovanja bi take študije ne zmogli in tudi predstavitev bi drugače izpadla.
Pobude za socialne usluge
Boljša uporaba struktur zavetišča Gaspare Gozzi je bila v ospredju pogovorov občinskega odbornika Fa-vottija s podpredsednikom KZE Ro-tondarom in komisarjem ITIS Mi-trijem. Spet je bila izražena želja po preureditvi 5. nadstropja poslopja, kjer naj bi uredili 20 manjših prostorov za ostarele. Poleg tega so vzeli v pretres tudi možnost upora be sedanje bolnišnice pri Magdaleni za socialne usluge; potem ko bodo dva oddelka bolnišnice premestili v sedanjo glavno bolnišnico, naj bi pri Magdaleni ustanovili večfunkciona-len socialni center.
Zanimanje odposlanstva EGS za predloge SDGZ
Astrolog Srečko Možina predaval v Križu
Kaj je to astrologija?
Te dni se je mudila v Jugoslaviji delegacija ekonomsko-socialnega komiteja pri EGS, da bi se podrobneje seznanila z gospodarsko stvarnostjo in perspektivami v posameznih republikah in na tej osnovi opredelila možnosti poživitve sodelovanja v smislu pogodbe, ki jo je SFRJ podpisala z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Delegacija je bila tudi v Sloveniji, ob povratku pa se je včeraj ustavila v Trstu, da bi preverila učinke sporazuma Jugoslavija - EGS na področju gospodarskih odnosov med Furlanijo -Julijsko krajino in sosednimi obmejnimi predeli.
člani komiteja (predsednik sekcije za zunanje stike Maurice Zinkin, načelnik delovne skupine Enrico Kir-schen, izvedenka Erika Janzon ter funkcionarja Adriano Graziosi in Arie Van De Graaf) so se najprej sešli z deželnima odbornikoma za finance Rinaldijem in za vprašanja EGS So-limbergom, nato pa s predstavniki stanovskih organizacij industrijcev, trgovcev in obrtnikov ter sindikatov.
Navzoča sta bila tudi zastopnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina (predsednik) in Stanislav Bole. Poudarila sta velik pomen sodelovanja med Jugoslavijo in EGS, potrebo po njegovi krepitvi in širitvi ter nujo, da ustrezni tokovi gredo čez Furlanijo - Julij-
sko krajino, za kar smo zamejski Slovenci še prav posebno zainteresirani. Takšno sodelovanje, sta dodala,^ pa naj ne bo le trgovinske narave, ampak naj zajame tudi druge, dolgoročne oblike kooperacije, kot je npr. ustanavljanje podjetij z mešanim kapitalom, saj to narekuje komplementarnost gospodarstev na obeh straneh meje, v Furlaniji - Julijski krajini z ene in v Sloveniji ter Hrvatski z druge strani. Delegatom EGS, ki so za to pokazali veliko zanimanje, sta glasnika SDGZ predlagala, naj bi to problematiko priključili k pogodbi EGS SFRJ v obliki osnutka.
Bole in Svetina sta potem opozorila na žgoči problem slovenskih izseljencev iz videmske pokrajine, ki bi jim bilo treba omogočiti povratek domov, omenila potrebo po nadaljnjem razvitju avtonomnih računov, po vračanju davka IVA jugoslovanskim kupcem in po olajšavah jugoslovanskim sezonskim delavcem v Italiji, nazadnje pa sta zaprosila delegacijo, naj bi EGS podprla prizadevanja naše manjšine za dosego globalnega zaščitnega zakona. (dg)
• Zaradi preureditve plinskega o-mrežja bo Ul. Belpoggio zaprta prometu ob delavnikih od ponedeljka do petka na odseku od Nabrežja Grumo-la do Rebri Promontorio.
Kaj je astrologija? To je bila nadvse privlačna tema predavanja mladega astrologa, doma iz Portoroža, Srečka Možine, ki je bil v četrtek v Domu Albert Sirk v Križu gost mladinskega odseka KD Vesna. Možina je na zanimiv in prepričljiv način o-brazložil precej številnemu občinstvu, kaj je pravzaprav astrologija in kakšno vlogo imajo zvezde v življenju posameznika in tudi pri predvidevanju naravnih pojavov. Predavatelj, ki se znanstveno ukvarja s temi vpra-
šanji, je razkrinkal lažni mit astrologije in horoskopov, ki nam jih dnevno ponujajo bulvarski časopisi in to vedo prikazal v povsem novi in kvalitetnejši luči. Njegovemu uvodnemu izvajanju je sledila živahna razprava.
Gost prihodnjega četrtkovega srečanja v Domu Albert Sirk bo prihodnji teden psiholog nabrežinskega centra za umsko zdravje domačin dr. Danilo Sedmak. Prihodnjo soboto pa bodo v Križu odprli umetniško razstavo sester Silve in Liane Bogateč.
Neuvrščena Jugoslavija je za sodelovanje in proti destabilizacijski politiki sile
Skupščina delavcev Calza Bloch
Enotno sindikalno tajništvo tekstilne stroke sklicuje v torek, 10. aprila, ob 10. uri na sedežu sindikalne organizacije CISL v Ul. Spiridione skupščino delavk in delavcev tovarne Calza Block. Skupščina bo namenjena pripravam na srečanje z deželnim odbornikom za industrijo. Tajništvo ob tej priložnosti obvešča vse delavce, ki še niso podpisali tabulatov, ki zadevajo dopolnilno blagajno, naj se čimprej zglasijo v uradu notarja Rossija na Trgu S. Giovanni 6.
Pot poimenovana po Tiziani Weiss
Pokrajinska uprava je odobrila prispevek za realizacijo kraške poti poimenovane po tragično preminuli tržaški alpinistki Tiziani Weiss. Pot bo vodila od jame pri Briščkih do Prče-dola, Cola in Kraške hiše. Stezo je nakazala dijakinja liceja Petrarca Paola Giannetti.
•	Rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto poziva vse občane, ki bi radi prostovoljno pomagali ostarelim in o-nemoglim, da se zglasijo na sedežu rajonskega sveta (Ulica Colautti 6) vsak dan med 8.30 in 13.30.
•	Tržaška Občina sporoča, da zapade 21. aprila rok za vpis v poletne kolonije. ZaddVne izpolnjene obrazce Je treba izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam, za podrobnejše informacije pa je treba telefonirati v občinski urad za kolonije (tel 7368 notranja št. 642).
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji je predsinočnjim imelo v gosteh predsednika republiškega sveta za mednarodne odnose pri predsedstvu SR Slovenije dr. Marka Vrhunca. Ugledni gost in priznani strokovnjak, kakor ga je v pozdravnem nagovoru označil predsednik zamejskih ekonomistov dr. Suadam Kapič, je v Gregorčičevi dvorani plastično razgrnil »aktualna vprašanja ekonomskega sodelovanja Jugoslavije s tujino«, pri čemer se je dotaknil seveda tudi politično-ekonomskih gibanj v
svetovnem merilu, saj je družbenogospodarski razvoj posameznih držav čedalje bolj pod vplivom zunanjih, mednarodnih dejavnikov.
Številnim in pozornim poslušalcem je predavatelj nazorno prikazal, kako se v svetu uveljavlja politika sile ob konceptu bipolarizma med super-silama in kako narašča nevarnost tehnološkega kolonializma, o katerem je že pokojni maršal Tito zatrdil, da ni nič manj nevaren od rasističnega kolonializma. Dr. Vrhunec je opozoril na zloglasni •pojav protekcionizma in
ekonomskega hegemonizma, zaradi katerega se v deželah v razvoju vr-toglavo veča zadolženost: ta znaša danes nad 800 milijard dolarjev, vrhunec pa naj bi dosegla v letih 1987 -88 s kakimi 1.250 milijardami dolarjev; ameriških seveda. Ob tem je predavatelj naglasil, da gre za anomalijo v svetovnem gospod arstu, saj se mednarodni posli obračunavajo v valuti najmočnejše države, ki s svojo devizno politiko vodi ekonomsko destabilizacijo.
Zadolženost Jugoslavije zaradi podražitve nafte in naraščanja obrestnih mer znaša 4 do 5 milijard dolarjev letno, ki bremenijo narodni dohodek, res pa je, da so teh razmer krivi tudi tehtni notranji vzroki, ki tičijo v sistemskih napakah. In prav zadolženost je narekovala tekoči program ekonomske stabilizacije. Dr. Vrhunec ni pokazal optimizma, naglasil pa je, da se bo Jugoslavija še naprej ravnala po osnovnih stalnicah, ki so: samoupravni socialistični sistem, federativna ureditev in neuvrščenost. Strategija odnosov s tujino sloni na načelu vključevanja v mednarodno delitev dela in razvijanja višjih oblik sodelovanja, začenši na meji, kjer se mimo ogromne komparativne prednosti kooperacije prepletajo tudi nacionalni interesi vpričo navzočnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (in Avstriji) kot izredno močnega povezovalnega faktorja. (dg)
Delavci, delo in delavski boji na fotografiji
Deželni zavod za študije in raziskave CGIL je razpisal 6. fotografski natečaj na temo: »Delavci, delo in delavski boji«. Natečaj je namenjen amaterskim fotografom naše dežele. Udeleženci lahko sodelujejo z barvni-mi. čmo-belimi in starimi fotografijami (izpred 1950). Fotografije morajo biti sledečih formatov : 18x24, 20x25, 24x30 ali 30x40 cm.
Za vsako vrsto fotografij bodo razdelili 3 nagrade, vsak udeleženec Pa bo prejel spominsko kolajno.
Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi največ tri fotografije. Rok za predstavitev zapade 20. maja. Dela sprejemajo na sedežu zavoda v Ul. 1’ondares 8. Ocenjevalno žirijo bodo sestavljali profesionalni fotograf, član tržaškega fotografskega krožka in član enega od tovarniških svetov.
Dveurna stavka v tovarni IRET
Uslužbenci tovarne telekomunikacijskih aparatur IRET v Ul. Caboto 16 bodo v torek, 10. aprila, od 8. do 10. ure prekrižali roke. Dveurno stavko je oklicàl delavski svet, ki ravnateljstvu družbe očita, da ne spoštuje sprejetih obvez nasproti nameščencem.
Gre za vrsto spornih vprašanj, ki zadevajo nekakšno preddopustno nagrado v višini 300.000 lir, skrčenje delovnega časa za 10 ur, začasno delovno razmerje, povišanje prejemkov, družbin proizvodni načrt za tekoče leto, dopuste in odnose med vodstvom tovarne in sindikalnimi delegati.
Delovno mesto za prizadeto dekle
Miljska občina je v sodelovanju s Tržaško pokrajino sprejela od ponedeljka v službo mlado prizadeto žensko. Pobuda spada v sklop načrta CEE o vključevanju prizadetih oseb v delovno okolje.
Dekle je prejelo pred poldrugim letom štipendijo Tržaške pokrajine,
ji je omogočila, potrebno poklicno izobražen je najprej v jaslih, nato Pa v žaveljski osnovni šoli, kjer je sedaj tudi zaposlena kot odgovorna za menzo.
® Predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče EAPT Zanetti se Je v spremstvu nekaterih tukajšnjih zunanjetrgovinskih operaterjev mudil y Argentini, Braziliji in Paragvaju. V pogovoru s krajevnimi izvozniki je izvedel, da bi ti radi pošiljali svoje izdelke v vzhodnoevropske dežele skozi eke Evropske gospodarske skupnosti v brezcarinskem režimu. To pomeni, ba lahko pride v poštev tudi Trst, ki je edino mesto v Sredozemlju s prosto trgovsko luko.
Ker 19 profesorjem še niso podpisali letne pogodbe
Prekinitev predavanj na Visoki šoli za tolmače in prevajalce
Študentje Visoke šole modemih jezikov za tolmače in prevajalce so se včeraj zbrali na zborovanju, da bi razpravljali o ukrepih proti nevzdržnemu položaju, do katerega je prišlo na tej šoli, ki edina v Italiji izdaja diplome in doktorate za tolmače in prevajalce.
Že od začetka akademskega leta pa vse do danes, kar 19 profesorjev čaka na podpis letne pogodbe, brez katere ne morajo uradno poučevati in nimajo niti zagotovljenih prejemkov. Ta položaj je nesprejemljiv na šoli, ki zaradi svoje specifičnosti zahteva zavzeto in aktivno prisotnost docentov in ki edina lahko zagotavlja poklicno usposobljenost študentov.
Zato je zbor študentov proglasil izredno stanje, napovedal od ponedeljka 9. aprila dalje popolno prekinitev predavanj in sklical ponovno zborovanje, ki bo ob 18. uri, istočasno z zborovanjem profesorjev. Dogovoriti se je treba o skupnih ukrepih pri CUN (Državni univerzitetni svet), rektorju tržaške univerze in ministrstvu za javno šolstvo, ki je pristojen za sklenitev teh pogodb.
• Predsednik pokrajine Clarici je izrazil zadovoljstvo zaradi sprememb, ki jih je deželni odbornik za načrtovanje in proračun Zanfagnini vnesel v deželni zakon štev. 7/81, ki
urejuje odnose med deželo in kra jevnimi upravami.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC sporoča, da bo danes popoldne od 15. do 19. ure in jutri od 7.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure obratovalo na Tržaškem naslednjih 21 servisnih postaj (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na voljo tudi dizel).
AGIP - Ul. Giulia 76, Miramarski drevored 231, Furlanska cesta 5, Ul. F. Severo 2/4, Nabrežje N. Sauro 2/1, Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija), I-strska ul. (pokopališča - južna stran).
TOTAL - Žavlje, Trg Giardino 1/4 (Ljudski vrt), Trg Sv. Jakoba, Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4/1.
ESSO - Seneni trg 7, Nabrežje Ottaviano Augusto, Državna cesta 202 (pri Zgoniku).
IP - Trg Valmaura, Državna cesta 14 (Devin - Nabrežina), Miramarski drevored 9 in Ul. F. Severo 2/8.
API - Drevored Campi Elisi (ob križišču z Ul. Meucci).
Neodvisni - ACI, Ul. Punta del Forno 4.
Izpopolnjevalno srečanje zdravnikov
V Trstu se je včeraj začelo 28. izpopolnjevalno srečanje o laboratorijski medicini. Pobudo za srečanje so dale družba Beckman in številne druge italijanske znanstvene ustanove. Na zasedanju bo največ govora o uvajanju računalnikov v laboratorijsko delo.
Nenadoma nas je zapustila draga
Elizabeta Andlovič por. Ercigoj
iz Gradišča št. 40.
Žalostno vest sporoča: mož Hektor z nečakom Justom Andlovičem, soprogo ter otrokoma Justom in Tatjano.
Trst, 7. aprila 1934
Zapustil nas je naš dragi
Mario Martelanc
Po pogrebu sporočajo žalostno vest žena Marija, hči Magda z možem Giorgiom, vnuki Alessandro, Sergio in Costantino, sestre, brat ter drugo sorodstvo.
Trst, 7. aprila 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je naš dragi
Josip Černe
Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo: žena, sin z družino ter drugo sorodstvo
Prosek, 7. aprila 1984 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob težki izgubi Josipa Černeta izreka družini in sorodnikom iskreno sožalje Zveza partizanov Prosek-Kon-tovel.
.	V 83. letu starosti nas je
nenadoma zapustila draga 1	teta
Lucija Komar
iz Ricmanj.
Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalujoči: nečak Severino z ženo Rezko in hčerko Tanjo in drugo sorodstvo
Ricmanje, 7. aprila 1984
Sporočamo žalostno vest, -U da nas je dne 5. aprila zapustil naš dragi mož, oče in nono
Franc Hervatin
Pogreb pokojnega bo danes ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Ana in Ivanka, zet Luciano ter vnuka Michele in Anamarija
Trst, 7. aprila 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
Družini Šušteršič izrekata globoko sožalje družini Hervatin ob izgubi dragega moža in očeta.
Ob izgubi Franca Hervatina izreka svojcem iskreno sožalje družina Ober-dank.
SLOVENSKO
Igledaušče V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija: Mile Korun Ponovitve
danes, 7. aprila, ob 20.30 — abonma red F
v nedeljo, 8. aprila, ob 16. uri — abonma red G
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Grimm - RDEČA KAPICA v ponedeljek, 9. t.m., ob 9.30 na osnovni šoli na Colu; Dušan Kovačevič - RADOVAN TRETJI v ponedeljek, 9. t.m., ob 19.30 v Ljubljani, v torek, 10. t.m., ob 19.30 v Kočevju, v petek, 13. t.m., ob 19.30 v Kranju in v soboto, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju; Ivan Pregelj - VSEM GALJOTOM VILE V VAMP v sredo, 11. t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici; Edward Albee - GOSPA IZ DU-BUQUA v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini in v soboto, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu.
AVDITORIJ
Danes, 7. aprila, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Popolare di Messina uprizorila Mametovo delo »A-merican Buffalo«, režiser Franco Però. Informacije in rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. Zadnja predstava.
ROSSETTI
Danes, 7. aprila, ob 17. uri (red prost) in ob 20.30 (red druga sobota) predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa dell’ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
V	gledališču Verdi so v teku priprave za novo Verdijevo opero »Moč u-sode«.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 7. aprila, ob 19.30: G. F. Hàn-del »Mesija«, oratorij - Koncert.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 9. t.m., ob 20. uri: Predstavitev filmov na temo »Funkcionalna električna stimulacija v rehabilitaciji invalidov«. Sledijo tuji kratki filmi.
Okrogla dvorana
V	nedeljo, 8. t.m., ob 22. uri: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 7. aprila, ob 19.30: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava v Desklah. Gostovanje PDG.
kino
La Cappi»Ila Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »War game (War time)«. Režija Peter Watkins.
Maxivideo: 18.30 — 21.00 »Spartacus«, baletna predstava moskovskega Bol-šoja. 14.30 »Gran premio Sud Africa Formula 1« (neposredni prenos).
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ballando. ballando«. Režija Ettore Scola.
Eden 17.30 — 22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John.
Fenice 17.30 — 22.15 »Io Caligola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Penny, moglie particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rasty il selvaggio«. M. Dillon.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Rambo«. S. Stallone.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30 — 22.15 »Mai gridare al lupo«. W. Disney.
Capito! 16.30 »Don Camillo«. T. Hill.
Aurora 17.00 — 22.00 »Sotto tiro«.
Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Sapore di mare«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Io, Chiara e lo Scuro«.
Radio 15.30 — 21.30 »La carne infuocata di Jesebel«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Pink Floyd: The Wall«.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane' Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Umik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	občinski galeriji - Trg Unità je na ogled do 13. aprila razstava tržaškega slikarja Renata Manuellija.
Danes, 7. aprila, ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16, odprli razstavo tržaškega slikarja Gianni-ja Brumattija. Razstava bo odprta do 26. aprila.
V	Domu A. Sirka v Križu je odprta razstave Deziderija Švare. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 7. t.m., med 15. in 17. uro ter jutri, 8. t.m. (zadnji dan), med 11. in 13. ter 16. in 18. uro.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 7. aprila RADIVOJ
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.41 — Dolžina dneva 13.08 — Luna vzide ob 9.45 in zatone ob 1.06.
Jutri, NEDELJA, 8. aprila ALBERT
Vreme včeraj: temperatura zraka 14,8 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, veter 18 km na uro severozahod-nik, vlaga 44-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alberto Malusa, Daniel Marchesich, Elisa Fontano!. Francesca Polesin, Gabriele Martinelli, Sara Gašperini, Stefano Strami.
UMRLI SO: 87 letni Giorgio Sircelli, 81-letni Ernesto Doplicher, 79-letna Eugenia De Jaeger vd. Ruaro, 75-letni Antonio Solaro, 76-letni Giuseppe Cerne, 68-letna Elisa Sanguinetti por. Žago. 82-letna Irma Girotti vd. Silvestri, 69-letna Eufrasia de Pinto por. Mangiantini, 67-letni Gino BeneUa, 86-letna Carolina Clementi, 83-letna Lucia Comari, 60-letni Giorgio Clarinetti, 69-letni Silvio Ferlu-ga, 80-letna Mafalda Potato vd. Dobril-la, 87-letna Francesca Urban vd. Va-scellari, 89-letni Giacomo Pivk, 84-letni Alfredo Zorzenon.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomca 93, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Glasbena matica - Trst - sezona 83/84, 9. abonmajski koncert v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopil bo Tržaški oktet, umetniški vodja Janko Ban. Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
V okviru Nedeljskih koncertov bo v nedeljo, 8. t.m., ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi nastopila vokalna skupina gledališča Verdi; izvajala bo skladbe posvetne polifonije iz republike Veneto. Vstopnice so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča (tel. št. 631-948).
razna obvestila
Mladinski dom Boljunec prireja jutri, 8. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu France Prešeren koncert narodnozabavne glasbe ob zvokih ansambla TAIMS. Sodelujeta gledališki igralec Stane Raztresen in čarodej Vikj.
Združenje upravičenih posestnikov z Opčin vabi občane, da se udeležijo očiščevalne akcije Krasa danes, 7. aprila, od 9. ure dalje. Zbirališče prostovoljcev pri spomeniku talcev na openskem strelišču.
V	Slovenskem kulturnem klubu - Donizettijeva ul. 3, bo danes, 7. t.m., redni sobotni klubski sestanek. Začetek ob
19.	uri.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu - Donizettijeva ul. 3, bo v ponedeljek, 9. t.m., svečana podelitev letošnje nagrade iz Černetovega sklada. Začetek ob 20.30.
Celica KPI-PCI Boršt - Zabrcžec priredi danes, 7. t.m., ob 20.30 »Kulturni večer« s sodelovanjem zborov Tina Mo-dotti in Slovenec. Nastopila bo tudi Suzana Žerjal s harmoniko. Vabljeni!
SPDT vabi svoje člane na 29. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 13. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20. Prvo sklicanje bo ob
20.	uri, drugo pa ob 20.30. Vabljeni!
Sekcija KPI »J. Verginella« prireja
jutri, 8. t.m., ob 10.30 na Kržadi v Križu javni shod o vladni gospodarski politiki. Govorila bosta sen. J. Gerbec in Mauro Gialuz.
Ob pripravah praznika »Tabor mladih« vabimo vse predstavnike mladinskih krožkov in posameznike, da se udeležijo srečanja z animatorjem Do-rom Hvalico, ki bo danes, 7. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Anonimni alkoholiki in grupa Anon priredijo ob 5. obletnici ustanovitve združenja A.A. v Trstu srečanje v župniji S. Vincenzo de’ Paoli - Ul. Ana-nian 5. Srečanje bo jutri, 8. t.m., ob 9.30. Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na predavanje PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (Mirovna pogodba, ustanovitev STO, Cona A in B), ki bo v sredo, 11. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. Jože Pirjevec.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki v sredo in četrtek, 11. in 12. t.m., z začetkom ob 17.30 v prostorih DTTZ (tudi za geometre). Razpored sestankov : v sredo. 11. t.m.: !.. 2., 3. in 4. razred geometrov, l.A, l.B, l.C. 2.A, 2.B; v četrtek, 12. t.m.:	3.A, 3.B, 4.A, 4.B,
5.A, 5.B.
Mešani zbor Lipa obvešča, da bo vaja v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 v prosvetnem domu.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
(mirovna pogodba, ustanovitev STO, Cona A in B), ki bo v sredo, 11. aprila 1934, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. Jože Pirjevec.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SLOVENSKO
LOVSKO DRUŠTVO F JK »DOBERDOB«
vabi vse svoje člane jutri, 8. 4., ob 9.30 v Kulturni dom »F. Prešeren« v Bol juncu na
4. OBČNI ZBOR in RAZVITJE PRAPORA
Sodelujeta Lovski pevski zbor iz Dekanov in rogisti iz Zasavja.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Zveza vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu bodo imeli v torek, 10. t.m., v gosteh dramsko skupino Ivu »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Predstava bo ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma
SKD Barkovlje priredi jutri, 8. aprila, ob 19.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 predavanje z diapozitivi ekspedicije na Himalajo - Anapurne I., sodelujeta Igor Škamperle in Lucijan Cergol. Vabljeni !
Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744-249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 0481/84644 z enakim urnikom.
KD F. Venturini in odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
Enotni odbor za mir Rovte - Kolon-
kovec vabi na odprtje razstave risb osnovnošolskih otrok šol M. Gregorič -Stepančič - Sv. Ana in F. Milčinski -Katinara na temo »Mir v svetu«, ki bo v prostorih KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Semio št. 27 (bivše Campanelle) danes, 7. aprila, ob 10. uri z nastopom šolskega otroškega pevskega zbora. Razstava bo odprta danes, 7. t.m., od 10. do 12. in od 17. do 20. ure in jutri, 8. t.m., od 9. do 12. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom danes, 7. aprila, ob 20. uri bo mladinska dramska skupina SKD Tabor uprizorila igro KEKEC IN MOJCA, režija Olga Lupine, scena Atilij Kralj, kostumi Marija Vidau, glasba Miran Košuta. Prisrčno vabljeni! Ponovitev bo jutri, 8. t.m., ob 18. uri.
KD Rdeča zvezda - Salež priredi jutri, 8. aprila, ob 18. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku gostovanje dramske skupine SDK I. Gruden, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Napisal in za oder pripravil Zvonko Legiša. Vabljeni!
SKD Slavec - Ricmanje - Log
v sodelovanju s KUD Istra - Kaštelir vabi na
OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE
ki bo v razstavni galeriji BABNA HIŠA v Ricmanjih danes, 7. t.m., ob 20. uri. Razstavljajo: Livio Legovič, Mirko Legovič in Branislav Ostojič. Ob otvoritvi bo sodelovala folklorna skupina BALUN iz Pulja.
		
izleti		prispevki
SPDT prireja v nedeljo, 15. t.m., avtobusni izlet po Soški dolini z ogledom »Alpinetum Juliane«, izvira Soče ter sprehodnim pohodom po Zadnji Trenti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 11. t.m.
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945.
čestitke
Danes praznuje na Proseku mala SARA FERLUGA svoj 4. rojstni dan. Da bi bila vedno tako vesela in nasmejana, ji iz srca želijo mamica, očka, nono, noni in stric.
Danes praznuje ALEŠ iz Pirana 11. rojstni dan. Da bi bil vedno tako priden in marljiv, mu želita nona Pavla in nono Milan. Voščilom se pridružujejo očka Vojmil, mama Silva in sestrica Pavla.
KD F. Venturini vabi na koncert moškega pevskega zbora V. Vodnik danes, 7. t.m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Dom jo.
HI-FI
BODOČNOSTI COMPACT DISC PHILIPS 202 560.000 lir

TRST Ul. Rossetti 80 Tel. (040) 750725
mali oglasi
telefon 040- 794672
ZELO UGODNO prodam tovorni avto Lancia, 8 ton, kasonar. Tel. na št. 0038(061) /263400 od 17. do 20. ure.
JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kraška c. 10.
PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573.
PRODAM Dyane, letnik 1981. Tel. št. 040/200 757 ob urah kosila.
OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Do lina 147.
15-LETNI FANT, marljiv išče kakršnokoli delo. Tel. 040/824-900.
OSMICO je odprl Just Škrlj, Salež 44. Toči belo in črno vino.
PRODAMO nezazidljivo zemljišče na kontovelski gmajni pri Vejni (3.370 kv. m). Tel. na št. 040/225-320.
OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino.
OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni!
PRODAM gliser Rio 450 Top, motor Evinrude 50 HP ter prikolico vse v odličnem stanju. Tel. 040/228-688.
RIVIERA prodaja v Skednju majhno konforino stanovanje v 1. nadstr. : soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Ugodna cena. Tel. 040/224-426.
ZA DOBRO SPANJE IZBERI
CENTRO
DEL MATERASSO
Gradarci Petruccl
UL. CERERIA 8 - TEL. 727617 TRST
Servis za tvoj počitek!
RIVIERA prodaja v Devinu skoraj novo stanovanje v 2. nadstr., 90 kv. m z garažo. Tel. na št. 040/224-426.
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik ’83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik ’83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426.
IŠČEM delo kot šofer, vozniško dovoljenje D E CAP. Tel. na 040/232-295.
37-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko ali skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio.
DVA BALONA za prekritje teniških igrišč s kompletno napravo za ogrevanje in razsvetljavo prodam po zelo nizki ceni. Tel. 040/224-426.
PEKARNA ŽUŽEK v Ul. Giulia 39 išče 15-letno vajenko/ca. Tel. 040/573-148.
HIŠA z nekaj zemlje je po ugodni ceni naprodaj v Braniku pri Novi Gorici na lepem razglednem kraju ; v oskrbovanem kraju na morju pri UMAGU pa je v prodaji dokončana zgradba na lepi, opremljeni parceli, primerna za počitniški dom. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, pod šifro »Goriška ali morje«.
OSMICO ima Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Toči črno in belo vino.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Peta ros. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM FIAT 126, letnik ’76, 1.800.000 lir. Telefonirati na št. 52115 v večernih urah.
PRODAM novo stanovanje v Ul. Conti. Velika dnevna soba, dve spalnici, kuhinja, dve kopalnici, dva balkona, shramba in klet. Telefonirati med 14. in 15. uro ali zvečer na tel. 793-364.
PRODAM ALFA SUD 1200 cc, s 5. prestavami. Tel. na št. 910-148.
V	spomin na pok. Giorgia Zagrande-ja darujejo kolegi Giorgia, mestni redarji z Opčin 51.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Svetka Grgiča daruje Maria Vodopivec iz Bazovice 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Angela Starca daruje Karmelo Luxa 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Angela Starca in na Ivanko Puntar vd. Daneu daruje Eda Prašelj 15.000 lir za ženski zbor Prosek - Kontovel.
V	spomin na Angela Sulčiča, Marče-la Košuto in Dina Husuja daruje Rutko Sedmak (Vižovlje) 25.000 lir za moški in 25.000 lir za dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Liči in Lojzi 10.000 lir za ženski zbor Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Angela Starca daruje družina 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek - Kontovel, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu,
20.000	lir za amaterski oder J. Štoka Prosek - Kontovel, 20.000 lir za ŠD Kontovel in 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na prijatelja Angela Starca daruje Andrej Starc - Stanko 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Petra Vidaua daruje družina Škerlavaj 10.000 lir za SKD Tabor in 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Karla Višnovca darujeta Jože in Pavla Vodopivec 40.000 lir za Glasbeno matico - Trst.
V	spomin na Petra Vidaua daruje Gigi Purič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za cerkveni pevski zbor z Opčin.
Namesto cvetja na grob bratranca Angela Starca daruje Vinko Furlan
10.000	lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Ob 1. obletnici smrti Bruna Križman-čiča daruje Lucijan Križmančič z družino 25.000 lir za ŠD Zarja, 25.000 lir za KD Lipa, ,£5.000 lir za ŠD Primorec in 25.000 lir za godbo na pihala V. Parma.
Ob 5. obletnici smrti Viktorja škam-perleja darujejo žena Marija 50.000 lir ter Anica in Danilo 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Srečko Žerjal daruje 10.000 lir za nakup klavirja pri KD F. Venturini, 5.000 lir za KD F. Venturini in 5.000 lir za VZPI-ANPI Domjo.
Bruno Žerjal iz Boljunca daruje 10.000 lir ter Drago Ota iz Boljunca 20.000 lir za nakup klavirja pri KD F. Venturini.
Eta Sedevčič daruje 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja.
Marija in Lavrenc žerjul darujeta
20.000	Ur za gradnjo novega kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Josipa Kocijančiča darujeta Cveto in Marija Marc 50.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Mačkolj.
V	spomin na Lojzko Rebula daruje družina štrekelj 20.000 lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
V	isti namen daruje Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 10.000 lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Angela Starca darujeta Nini in Vanka Ukmar 15.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob 5. obletnici smrti mame in none Valerije darujeta Marija in Ude 50.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Veselinega očeta Angela Starca darujejo direkcija in uslužbenci CGR - Trst 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Angela Starca darujeta Pepka in Anica 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
V	počastitev spomina Silvija Ferluge daruje Ladi z družino 20.000 Ur za Združenje aktivistov na Tržaškem.
V	počastitev spomina Silvija Ferluge daruje Lidija Godina 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Silvija Ferluge daruje Mari Kobal 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
N.N. daruje 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Angela Starca daruje Angel Škrk 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
NON Sl UCCIDONO COSI' ANCHE I CAVALLI?
»The Shoot Horses,
Don’t They?«
STRELJANJE NA KONJE, ALI NI TO?, 1969 Režija: Sidney Pollack.
Igrajo: Jane Fonda, Suannah York, Gig Young in drugi.
Rete 4, v nedeljo, 8. aprila, ob 15.00. Pollack spada v novo generacijo a-meriških režiserjev, ki so zasoveli v letih 70. Med njegovimi najdaljšimi deli — »Jcremiah Johnson« (1972), »The Yakuza« (1975), »Three day s of thè Condor« (Trije dnevi Condor ja, 1975) — uvrstimo tudi pričujoči film, ki je prejel prvo nagrado na festivalu v Taorrmni in Oscar Gigu Youngu za najboljši karakter. Zgodbo je Pollack povzel po romanu Horacea McCoya (»Le luci di Hollywood« v italijanski izdaji Einaudi), v katerem avtor avtobiografsko obravnava krizno obdobje Amerike v letih ’30 in si predstavlja kot veliko plesišče, kjer ljudje kot znoreli plešejo do smrti za revno vsoto denarja. Plesni maraton metaforično ponazarja življenjsko stanje pod-proletariata.
IL MISTERO Dl OBERWALD »Skrivnosti Obervvalda« 1980
Režija: Michelangelo Antoniom. Igrajo: Monica Vitti, Franco Bran-ciaroli, Luigi Diberti in drugi.
TV Koper, v nedeljo, 8. aprila, ob 15.30.
Antoniom jev film je vzbudil zanimanje publike in kritike iz dveh razlogov. Uporabil je novo tehniko videa in s tem nakazal pot v katero se bo verjetno usmerila bodoča filmska ustvarja'nost. Poleg tega mu je nova tehnika omogočila, da je lahko preveril barvne učinke in eksperimente. Posnetke je obarval z barvami lastne domišljije in tako fiksiral na filmski oziroma elektronski trak osebne občutke in imaginarno vzdušje posameznih scen. Temo filma je povzel po drami Jeana Cocteauja »L’aigle à deux tètes« (1949), je predelal in sestavil dramatično zgodbo ljubezni in smrti. Junaka sta kraljica, že deset let vdova, in mladi terorist, Sebastian, ki ga plačajo za njeno usmrtitev : med njima se vname nestrpna ljubezen, ki ju bo privedla do pogube. . .
VIALE DEL TRAMONTO »Sunset boulevard«
»Bulvar zatona», 1940
Režija: Billy VVilder.
Igrajo:	William Holden, Gloria
Swanson, Erich von Strohcim in drugi.	>
Rete 4, v sredo, 11. aprila, ob 00.45. Izredno uspešen Wilderjev film razkriva jalovo ozadje hollywoodskega sijaja. Zvezda nemega filma živi o-samljena v razkošni, démodé palači. Njen zaton in noro upanje, da bo Ponovno »zasijala«, jo privedeta do umora njenega ljubimca. Prostori palače, stvari, njem obiskovalci so le senca in mrliške podobe minule holly-woodske veličine.
brubaker
»Brubaker«, 1980
Režija: Stuart Rosemberg.
Igrajo: Robert Redford, Yaphet Kotle, Jane Alexander in drugi.
RAI 1, v četrtek, 12. aprila, ob 20.30
V »Brubakerju« se Rosemberg sonca z jetniško problematiko, kar ni novost, saj je leta 1967 zrežiral podoben film »Cool H and Luke« (Predrzni Luke). Preko nje pa preide do bistva ameriškega družbenega sistema, ki »demokratično« dopušča kritiko, dokler le-fca ne poseže v njegove temelje, dokler ne zadobi revolucionarnih di jnenzij. Brubaker (direktor zapora) torej je reformer, ki skuša v skladu
s sistemom opraviti njene negativne plati in se vprašuje kako, da so njegova prizadevanja tako malo učinkovita. Junaku ne uspe realizirati (vsaj v celoti ne) vseh namenov in se mora zadovoljiti z moralno zmago.
FANT Z ZELENIMI LASMI »The boy with green hair« »II ragazzo dai capelli verdi«, 1948
Režija: Joseph Losey.
Igrajo: Paty O’Brien, Robert Ryan, Barbara Hale in drugi.
RTV Ljubljana, v petek, 13. aprila, ob 22.00.
Losey je gotovo med najboljšimi režiserji povojne generacije — »The criminal« (1960), »The damned« (1961), »The servant« (1963), »Prince of the city« (1982). Tokrat imamo priložnost si ogledati njegov prvenec »The boy with green hair«. Vojna sirota pripoveduje policistu osebno zgodbo, ki jo režiser prikaže v »flash backu«. Dečku lasje ozelenijo, ko izve za smrt svojih staršev. Družba in prijatelji ga zavračajo, češ da je »nenormalen«, medtem ko sprejemajo vojne grozote kot »normalne«: v bistvu gre tu za mirovno in protirasistično sporočilo. Pripovedovanje v »flash backu« sestavljajo prizori otroške domišljije, ki so zdaj vedri in veseli, v stilu »musicala«, zdaj dramatični in napeti, v stilu »horrorja«.
filmi v kinodvoranah
DIRIGENT — «Dyrygent« »Direttore d’orchestra«, 1979
Režija: Andrzej Wajda.
Igrajo: John Giclgud, Krystyna Jan-da, Andrzej Seweryn in drugi. »Skok v kino«, v Kulturnem domu -Gorica, v sredo, 11. aprila, ob 19.00 in 21.00.
Če upoštevamo Wajdov opus, ne moremo si pričakovati »lahkotnega« filma. Saj čeprav ima »Dirigent« navidez enostavno narativno strukturo, vsebuje le-ta več elementov, ki sestavljajo bogat mozaik njegove film ske prakse. Elemente kompozicije lahko razberemo iz zgradbe same, nekatere pa razkrijemo »med vrsticami«. Tile so verjetno zanimivejši saj odkrijemo »ideološko« plat tega dozdevno »neideološkega« filma.
Fabulativno spletko gradi Wajda na odnosu med tremi osebami: mlado violinistko Marto in njenim možem, vodjem provincijskega simfoničnega orkestra, in njima dvema s starim svetovno znanim dirigentom Lasoc-kim. Sporni odnosi med junaki preidejo do skrajnosti in »gasba« je »causa finis« njihovega razdora, a ne samo, glasba oziroma sinfonični orkester. ki je v rokah vladajoče državne birokracije in njenih interesov, je vzrok smrti starega Lasockega, ki ne prenese oblastniških manipulacij svojega orkestra, in vzrok propada mladega dirigenta, ki »ne razume« gliasbe in se preda oblastniškim interesom.
Zaplenili film »Io, Caligola«
Po nalogu državnega tožilca Maria Angelettija iz Forlì j a so predvčerajšnjim po vsej Italiji zaplenili film »Io, Caligola« zaradi opolzkosti in številnih nasilnih dejanj, ki jih film prikazuje. »Io Caligola« je različica znanega »Caligola«, filma, ki ga je v prvi verziji režiral Tinto Brass, in je že ob izidu pred štirimi leti naletel na težave s cenzuro. Doslej je »Io, Cali-gola« zaslužil po celem svetu kar 87 milijonov lir.
Natečaj za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku
Na temelju 8. člena osimskih sporazumov je Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kul-turo SR Slovenije tudi za letošnje študijsko leto razpisal natečaj za pode-, v štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in književnosti. Te-b° kot doslej potekal na ljubljan-.l univerzi, štipendije pa so name-jene pripravi in specializaciji učite-Je.v osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokra-Jini ter tistih oseb, ki želijo pouče-ati na omenjenih šolah.. Štipendije : nu-sajo 99 tisoč dinarjev letno in se ^Plačujejo v enakih mesečnih obro-ui po 11 tisoč din, od oktobra letos a° Junija 1985.
. Pr°fnje za dodelitev štipendij lah-^ vložijo pripadniki slovenske na-uunostne skupnosti, ki imajo diplo-
mo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v učiteljski stroki. Lahko jih vložijo tudi tisti, ki so eno akademsko leto že prejemali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, morajo prosilci vložiti pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1984.
Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem, pri čemer je upati, da bo tudi italijansko ministrstvo za šolstvo pravočasno odbrilo vložene prošnje.
radiotelevizija
10.00
11.00
11.50
12.00
12.05
12.30 13.25
13.30 14.15
16.30
17.00
17.05
18.05 18.10
18.40
19.40
20.00
20.30 22.00 22.10
23.00
24.00
10.00
10.30 10.45
12.30
8.00
8.05
8.25
8.35
9.30
9.55
10.20
10.50
12.00
15.10
17.00
18.30
19.20
19.24 19.26 19.30 19.55 20.00
21.05
21.25
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
Grem v svet - razumem vse in se vrnem:
Človek, ki so ga imenovali Kanè
Squadra omicidi Tenente She-ridan
Risani filmi
Dnevnik 1 - Kratke vesti
La signora del castello Grant-
leigh - 7. epizoda
Check-up - oddaja o medicini
Vremenske razmere
Dnevnik
Športna sobota
Avtomobilizem: VN Južne A-frike
Posebna oddaja iz parlamenta Dnevnik 1 - Kratke vesti II sabato dello Zecchino Izžrebanje loterije Verska oddaja Forte fortissimo TV top Almanah -Vremenske razmere Dnevnik
Al Paradise - glasbena oddaja Dnevnik
Tam tam - aktualnosti Dnevnika 1
Pranzo in TV - pogovor ob mizi
Dnevnik 1 - Zadnje vésti Vremenske razmere
Drugi kanal
Evropski dnevi Napoved programa Sobota
Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	šola in vzgoja: Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Sereno variabile: turizem in prosti čas
15.25	Verona: nogomet:
Italija - Češkoslovaška
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Patton generale d’acciaio -film
21.50	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.00	II cappello sulle ventitré nočni varietejski spored
22.50	Polčas košarkarske tekme A-l lige
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Boks: Chandler - Sandoval
Tretji kanal
15.55	Šola in vzgoja : Obletnice
16.25	Šola in vzgoja: V morjih An-tdrktikc
16.55	La tomba di Ligeia - film
18.25	E pollice, programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo: pustolovščine in odkritja
20.15	Napoved programa
20.30 Šola in vzgoja: Arc-en-ciel: L’horologer de Saint-Paul -film
22.15	Dnevnik 3 22.50 Di Gei glasba
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
Poročila
Slovenske ljudske pravljice:
O dobrem kovaču Ciciban, dober dan: Potovalna agencija
Mesečnik - otroška serija Spoznavanje naše naravne dediščine :
Dvoreznost sodobnega poljedelstva
Človek in zemlja : Bonellijev o-rel - 2. del
Včeraj za jutri :	Novo leto
1956, dok. serija Kronika odsevan ja - dok. serija Poročila
PJ v nogometu : Vojvodina -Rijeka
PJ v košarki
Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Z jasnega neba - dok. serija Cik cak
TV in radio nocoj Zrno do zrna Dnevnik Vreme
T. Partljič: Sekretar za humor
Zrcalo tedna
Klateža - ameriški film
Zagreb
8.50 TV v šoli
13.25	Zabavni koledar
14.25	Sedem TV dni 14.55 Poročila
15.00	TV koledar 15.10 PJ v nogometu :
Vojvodina - Rijeka
17.00	PJ v košarki: 2. tekma H. kola končnice
18.30	Naša večna modrost - dok.
19.30	Dnevnik
20.00	Smoky ift bandit - film
Koper
13.00	Skrivnost Oberwalda - film
15.10	Nogomet: Vojvodina - Rijeka jug. prvenstvo
17.00	Poročila
17.05 Košarka: jugoslovansko prvenstvo play off
L8.30 Medved v eksperimentalnem parku - dokumentarec iz serije Človek in zemlja
19.00	Risanke
19.30	Dnevnik - Stičišče 19.50 Ameriške komike
20.00	Francija v šansonu
20.30	Herry ima vročino - TV film
21.00	Dolgo iskanje - dok. oddaja
22.00	Dnevnik - Vse danes
22.10	Nočni film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film 9.00 Giorno per giorno - TV film
9.30	I Jefferson - TV film
10.00	Mark ti amo - film
12.00	Simon Templar - TV film
13.30	12 metri d’amore - film
15.30	Arabesque - TV film
16.30	T.J. Hooker - TV film
17.30	Record - športni tednik
19.00	Giorno per giorno - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.25	Risatissima - glasbena oddaja
22.25	Super Record - športni tednik
23.25	Santiago - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
9.00	Operazione sottoveste - TV film
9.30	FI» - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	Non è vero. . . ma ci credo -film
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	šport: Lov na 13 - ponovitev
15.15	Šport: nogomet
16.15	Šport: Totip
16.50	šport: ABC
17.20 Šport: slalom - zimski šport in turizem
17.50	Mai dire si TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	Pippo papà - risanke
20.25	A Team - TV film
21.30	Film
23.30	Film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	II tunnel del terrore - film
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore TV film
13.00	Bim, bum, barn
14.00	Šport
16.00	Bim, bum, barn
POSTAJE
17.30	Musica è - z Mauriziom Sey-mandijem
18.30	Simon e Simon - TV film 19.40 Italia 1 - Kratke vesti
19.50 D mio amico Arnold - TV film
20.25	Supercar - TV film
21.25	Magnum P. I. - TV film
22.25	Drive In - glasbena oddaja 00.15 Dee Jay Television
TELEPADOVA
14.00	Voltus 5 - risanke
14.30	Tigerman - risanke
15.00	Voltus 5
15.30	Lupin ITI.
16.00	Rugby Time
17.00	Forza Sugar - risanke
17.30	Sampey - risanke
18.00	Lamé - risanke
18.30	Tigerman - risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Lupin IH. - risanke 20.20 Picnic film
22.00	šport: Catch
23.00	Rombo TV šport
24.00	Desiderami - film
TRIVENETA
6.00 Film
8.30	TV film
10.30	Q. P. Coupon
15.30	Una coppia quasi normale -TV film
16.30	Dražba
20.30	Giochi particolari - film
TELEFRIULI
13.30	Corner
14.15	Šolske vesti
14.30	Nogomet: Udinese - Sampdoria
17.00	Space games - kviz
18.00	Spaziotto - oddaja za mladino
18.30	Regione verde
19.00	Dnevnik
19.30	Sree in zdravje
20.00	TV film
20.25	Film
22.15	L’ora di Hitchcock - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (ponovitev) ;	8.40
Glasbeni potpuri; 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu: violinist Črtomir šiškovič in pianist Janšo Šetinc; 11.30 Beležka ; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev. Pripravlja Mara Kalan; 14.30 Naš jezik; 14.35 »Večer šansonov in kitare«; 15.50 Glasbene raznolikosti ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igrali so jih v Narodnem domu: Josip Štolba: »Bratranec». Izvedba : Slovensko stalno gledališče v Trstu, režija: Adii jan Rust-ja; 19.20 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 20.00 - 21.30 Kulturni dom v Gorici: neposreden prenos javne radijske oddaje »Spoznavajmo svet in domovino«.
RADIO OPČINE
Do 15. ure glasba za vsakogar; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Listajmo po časopisih, vodi Vinko; 20.00 V sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika: športna sobota, gost v studiu: Egon Malalan; 20.30 Iz športne palače v Trstu: košarkarska tekma Jadran - Fulgor Forlì ; 00.00 Glasba za vsakogar.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 O tvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere - EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev -Kruh in sol Radia Koper - Med glasbo; 13.40 Zamejska reportaža ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave - EP; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltall|anskl program)
7.15, 12.30,	15.30,	19.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček ; 7.00 Dober dan dan; 9.15 Casadei Sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna ; 10.35 La girandola ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 15.50 Glasbeni weekend ; 16.55 Pismo iz . . .; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda ; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash ; 6.46 Včeraj v parlamentu ;	9.00 Week-end; 10.15
Black-out; 10.55 Glasbeni odmor; 11.10 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 La lanterna magica ; 12.26 Zgodovinske osebnosti ; 13.25 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.05 Summertime: 14.40 Master; 15.03 Varieté; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Musicalmente volley : plošče, radovednosti, odbojka; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Glasbeni mozaik;
20.00	Black-out; 20.40 Tudi mi smo tukaj ; ^1.03 Oddaja o zdravju ; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v Vero-li; 22.28 La valigia, radijska drama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 17.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporetiov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert ; 10.05 Svetovna reportaža ; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi ; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti: 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 14.05 Kulturna panorama ; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu - vmes: Mladi mostovi - Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno - John Milton: Soneti; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 -
5.00	Nočni program.
Danes v sovodenjski občini
Ekološka akcija za lepše in prijetnejše okolje
Podaljšana komisarska uprava za podjetja Maraldijeve skupine
Ukrep zadeva predvsem valjarno Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču
Iz Rima je včeraj v prvih popoldanskih urah prišla razmeroma ugodna vest za nadaljnjo usodo tržiške valjarne Acciaierie Alto Adriatico in za vsa podjetja Maraldijeve skupine. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so namreč sprejeli sklep o podaljšanju veljavnosti tako imenovanega ?:< u Prodi, ki poleg drugega predvideva tudi komisarsko upravo. Rok je bil, vsaj na podlagi prvih in bolj skopih vesti, ki so prispele iz Rima, podalj šan za tri mesece. Predstavniki tovarniškega sveta in sindikata kovinarjev so zahtevali, da se komisarska uprava sicer podaljša vsaj do konca leta, vendar izgleda, da je to, prav ob spoštovanju določil v zakonu samem, nemogoče. Potrebno bo zato, po vsej verjetnosti, v juliju spet sprejeti nov sklep o novem podaljšanju komisarske uprave, kajti v tako kratkem obdobju najbrž še ne bo mogoče v celoti izvesti načrt o prenosu lastništva. Kakor smo že poročali, se za odkup tovarne v Tržiču zanima skupina zasebnih industrijcev, uresničitev tega načrta pa je v mnogočem odvis-
na od odločitve Evropske gospodarske skupnosti glede izplačila oziroma nakazila odškodnine v okviru načrta zmanjševanja proizvodnje jekla. Industrije: menda računajo na kakih 15 milijard lir,.ki bi jih uporabili za preureditev naprav. Sicer pa pričakujejo že v zelo kratkem točen odgovor glede tega. Predvidoma bo znan že danes.
Z ukrepom vlade, ki podaljšuje komisarsko upravo za tri mesece, so se povečale možnosti za izhod iz krize tudi za podjetje Salpa v Červi-njanu, ki prav tako sodi v znano Maraldijevo skupino in ki je opremljeno za proizvodnjo jeklenih cevi.
Vozniška dovoljenja: vsi na svobodi
Dižavni tožilec Mancuso je kot kaže končal s prvo preiskovalno fazo o škandalu o podkupljenih vozniških dovoljenjih, v katerega je vpletenih 12 oseb iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Včeraj je namreč izdal do-
voljenje za začasno svobodo tudi 55-letnemu inženirju Fernandu Previdiju in 69-letnemu Viniciu Valentiniju, ki sta še edina ostala v zaporu. Mancuso bo moral v prihodnjih mesecih formalizirati obtožnice in jih izročiti sodišču. V kolikor so obtoženci na svobodi, vsekakor ni več vezan na rok 40 dni. Sam trdi, da bo lahko poteklo tudi leto dni, preden se bo pričela sodna obravnava.
Dekletce ranjeno v prometni nesreči
S precej hudimi poškodbami na nogah so v splošno bolnišnico sprejeli 8-letno Sabrino Cei iz Gorice, Ul. Duca D’Aosta 44. Zaradi zloma noge in drugih poškodb so jo pridržali na zdravljenju za 50 dni. Deklico je včeraj nekaj po 8. uri na prehodu za pešce, na začetku Ulice Duca D’Aosta, z motornim kolesom zbil 18-letni Marcello de Vittor iz Gorice, Ulica Oberdan 6. Tudi sam de Vittor Se je v nesreči lažje ranil in so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni.
V sovodenjski občini bodo danes, če ne bo nagajalo vreme, izvedli pobudo, ki so ji dali naslov »Za lepše in prijetnejše okolje«. Počistiti bodo smeti in različno šaro, ki se nabira ob poteh ter na bolj odročnih krajih. Pobudnik je občinska u-prava, ki je k sodelovanju povabila kulturna in športna društva ter druge organizacije, ki delujejo na področju občine in ki so že statutarno zadolžene za varstvo okolja (taborniki, skavti, jamarji). Akcija bo od 14.30 do 17.30. Sodelovalo naj bi kar največ občanov, od mladine pa do upokojencev. Na poseben način bodo sodelovali učenci osnovnih šol, ki bodo skušali očistiti okolico šolskih poslopij že v dopoldanskem času.
Da bi pobuda potekala čimbolj organizirano, so se na sestanku s predstavniki društev, v torek zvečer, dogovorili za zbirna mesta v posamezni
Ob rojstvu male Jane čestita Eriki in Ivanu Plesničarju in želi obilo sreče
TO ZSŠDI za Goriško
nih krajih. Na Vrhu bo zbirališče pri obeh gostilnah, v Gabrjah pred sedežem društva, na Peči pri kotalkališču, v Rupi 'pri pevski sobi in pri šoli, v Sovodnjah pri Kulturnem domu. Za odvoz smeti bo poskrbela občina, prav tako za dostavo velikih plastičnih vreč. V slučaju slabega vremena čiščenja ne bodo izvedli.
Razstava grafičnih del Alberta Del Bianca
V Štarancanu bodo danes, ob 18. uri, na pobudo rekreacijskega krožka tamkajšnje posojilnice, odprli razstavo grafičnih del Alberta Del Bianca, znanega, zdaj že pokojnega avtorja humorističnih risb in sodelavca znanih satiričnih časopisov. Del Bianco se je rodil v Štarancanu le-
V kratkem bodo odprli prenovljeno tržnico
■v
V četrtek zvečer v Standrežu eksplozija mestnega plina
Prenovljeno pokrito tržnico bodo predvidoma izročili namenu ob koncu meseca. Dela so namreč v glavnem zaključena. Z novim objektom bodo zadovoljne predvsem gospodinje, še bolj pa prodajalci in pridelovalci zelenjave, ki. so svojo dejavnost doslej opravljali v sila nemogočih pogojih. Prenovitvena dela na pokriti tržnici so bila zares potrebna in je bilo o tem posegu v zadnjih letih veliko govora. Sicer pa bo o
Na okrožnem sodišču (predsednik Succi, stranska sodnika Marinelli in Castro, javni tožilec Pavese) se je včeraj nadaljevala sodna razprava proti 12 osebam, med njimi so štirje finančni stražniki, trije Goričani in pet avtoprevoznikov iz Coma, ki so obtožence, da so se med majem in julijem leta 1981 ukvarjale s tihotapstvom cigaret, katerih vrednost naj bi znašala okrog 2 milijardi lir.
Obtožencem, njihovim branilcem in številni publiki je včeraj zastal dih, ko je Pavesejeva prebrala zahtevo javnega tožilstva : skupno 77 let in 7 mesecev zapora ter 421 milijard in 750 milijonov -lir globe. V utemeljitvi je poudarila, da so se obtoženci dejansko združevali v kriminalne name ne in da so torej njene zahteve na osnovi diskriminantne, po kateri so v prvi vrsti odgovorni za korupcijo, na-
zadevi najbrž tudi v prihodnje še veliko besedi in to glede predvidenega in dejansko ugotovljenega stroška. Poseg se je namreč v nekaj letih podražil za okrog 150 odstotkov in bo prenovitev stala krepko preko milijarde lir. Strošek je goriška občina deloma že krila s prispevkom Goriškega sklada. Iz istih sredstev naj bi pokrili tudi razliko, (okrog 600 milijonov lir).
to pa še vseh drugih kaznivih dejanj, kot so tihotapstvo, neizpolnjevanje službenih zadolžitev, utaje davka IVA itd. Za finančne stražnike Di Toma, Sergia, Arabia in Rinaldi-ja (ki je edini priznal) je predlagala od 7 let in 5 mesecev (Sergio) do 4 leta in 10 mesecev zapora (Rinaldi) ter od 38 do 30 milijard lir globe za vsakega. Za Goričane Salvatoreja Tedesca, Mario Rosario Langobarde (Sergiovo ženo) in Maria Zottia pa se je predlagana kazen sukala med 3 4 leti zapora in 30 milijardami lir globe za vsakega. Za avtoprevoznike iz Coma je Pavese jeva predlagala po 6 let in 8 mesecev zapora ter 38 milijard in 250 milijonov lir globe.
Preiskava je kot znano stekla, ko je neki finančni stražnik, potem ko so ga skušali podkupiti, prijavil svoje kolege. Po obtožnici naj bi prazni
Le prisebnosti Andreja Besednjaka je treba pripisati, da ni prišlo do prave tragedije v Štandrežu. V hiši na Ulici Monte Sabotino 8, kjer živi 73-letna Danica Gulin, je v četrtek okrog 19.30 eksplodiral plin. Do eksplozije je prišlo, ko je gospodinja nameravala zakuriti v štedilniku. Kuhinjo so takoj za tem zajeli plameni. Popokale so šipe, ogenj je zajel oblačilo in ruto priletne gospodinje, pričel je goreti lak na pohištvu. Na srečo se ogenj ni utegnil razširiti. Besednjak, dolgoletni prijatelj in znanec gospodinje, je bil toliko priseben, da je z ženske strgal obleko in jo tako rešil opeklin in hujših posledic.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zadeva se je prvi trenutek zdela dokaj čudna, saj v hiši niso priključeni na plinsko omrežje, prav zaradi strahu pred možno eksplozijo.
Kaj se je zgodilo in kako je plin nasičil vse prostore v hiši, so ugotovili uslužbenci občinskega podjetja. Te dni so na območju v teku dela za zgraditev grezničnega omrežja. Cevi vkopavajo precej globoko, nižje od priključkov plinovoda. Zemlja in grušč se zlasti po močnem deževju, kakršno je bilo te dni, precej
tovornjaki potovali skozi mejni prehod pri Fernetičih v Jugoslavijo, od tu pa naj bi še isti dan vstopili v Italijo s tovorom cigaret skozi mejni prehod pri Šempetru. Tu naj bi jih podkupljeni finančni stražniki odslovili, ne da bi jih pospremili na carinsko parkirišče pri Rdeči hiši.
Po zahtevah javnega tožilca so se do večera zvrstili govori «številnih branilcev. Za avtoprevoznike so v vseh primerih dokazovali neutemeljenost obtožb in predlagali oprostitev. Za finančne stražnike pa je obramba zelo zagrizeno branila tezo, da preiskovalni sodnik ni utemeljil količine pretihotapljenih cigaret, oziroma, da je njihova vrednost, kot je navedeno v obtožnici, domnevna in neutemeljena. Za stražnika Rinaldija je odvetnik tudi poudaril njegov doprinos k preiskovalnemu delu, kar naj bi sodišče primerno upoštevalo.
Za vse finančne stražnike so branilci vsekakor zahtevali od sodišča, naj upošteva olajševalne okoliščine, naj jim pripiše najnižjo možno kazen, globo pa naj fiksira na vsoto, ki naj ne bo odvisna od količine pretihotapljenega blaga. Za Goričana Zottija je odvetnik Battello predlagal popolno oprostitev, češ, da v zadevo sploh ni bil vpleten, za preostala dva. Longobardovo in Tedesca, pa je odvetnik Maniacco ravno tako predlagal oprostitev, vendar zaradi pomanjkanja dokazov. Za razsodbo se bo izvedelo danes zjutraj.
uležeta. Poleg tega pa na trasi vozijo tovornjaki in druga težka vozila. Tako je pod težo po vsej verjetnosti počila jeklena cev plinskega priključka, ne da bi se kdo tega zavedel. Plin je začel uhajati iz o-mrežja ter vdrl v cevi bodoče kanalizacije, od tu pa po žlebovih in drugih odprtinah prišel v hišo.
Pravzaprav je gospodinja že nekaj dni ugotavljala, da nekaj smrdi, vendar nihče ni pomislil, da bi utegnil biti to plin, saj vendar na o-mrežje še niso bili priključeni. Na srečo se je vse izteklo brez hujših posledic, predvsem po zaslugi in prisebnosti zgoraj omenjenega hišnega prijatelja.
Srečanje na deželi o tovarni Detroit
Na sedežu deželnega odbomištva za industrijo je prišlo te dni vendarle do srečanja med tovarniškim svetom, sindikatom kovinarjev, lastniki družbe Detroit Refrigeration, deželno družbo Friulia in odbornikom Francescuttom. Na srečanju so preučili trenutni položaj in ugotavljali razloge za zamudo v izvajanju sprejetih obveznosti.
Po mnenju novih lastnikov je podje tje na dobri poti za ponovno uveljavitev in osvojitev tržišča, menda pa predstavlja eno od težje premagljivih ovir prav pomanjkanje ustreznih proizvodnih prostorov. V podjetju je sedaj zaposlenih nekaj nad 80 delavcev.
Predstavniki sindikatov so na srečanju izrekli vrsto pomislekov glede dosedanjega načina ravnanja ter zahtevali, da se čimprej ugodno reši vprašanje podaljšanja roka za izredno dopolnilno blagajno. Zapadel je namreč že 27. marca.
Samoupravni referendum v tržiški občini
Danes in jutri bodo izvedli samoupravni referendum za mir in proti jedrskemu oborževanju v tržiški občini. Glasovanje bo danes od 9.30 do 19. ure in od 15. do 19.30, jutri pa od 8. do 13. ure. Volišča bodo v prostorih nekdanjega rekreacijskega krožka Solvay (Ul. Valentinis), na sedežu rajonskega sveta Largo Isonzo, na sedežu rekreacijskega krožka ladjedelnice, v dvorani Roma, v Ul. Sant'Am brogio, na sedežu univerzitetnega krožka v Ul. Bixio ter na sedežu sindikata upokojencev v Ul. 25. aprila.
Podpise bodo zbirali tudi pred šolami, v podjetjih in na nekaterih drugih mestih.
• Društvo GMG bo jutri sodelovalo na pohodu Stragradisca, ki se bo odvijal na 10 in 25 kilometrov dolgi progi. Odhod ob 8.15 izpred telovadnice na Rojcah. Člani društva bodo jutri sodelovali tudi na tekmovalnem pohodu v Brazzaccu pri Moruzzu, ki se'bo pričel ob 9. uri.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 723-40.
ta 1933, umrl pa je v Tržiču pred tremi leti.
Razstavo prirejajo torej ob 50-letnici rojstva znanega karikaturista, ki je v razmeroma kratkem času bil deležen vrste visokih, tudi mednarodnih priznanj.
Razstava bo v prostorih rekreacijskega krožka na ogled do 21. aprila. Urnik ogleda :. od 16. do 20. ure vsak dan.
V NOVI GORICI
Koncert zbora Amici
del Malignani
V ponedeljek, 9. aprila, bo v Novi Gorici gostoval s celovečernim koncertom pevski zbor Amici del Malignani tehnično - industrijske šole Arturo Malignani iz Vidma. Gre za nastop v o-kviru sodelovanja omenjenega šolskega centra z Elektrogospodarskim centrom Branko Brelih v Novi Gorici. Sodelovanje se je razvilo do take stopnje oziroma ravni, da sta se oba zavoda pobratila.
Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma z začetkom ob 19.30.
čestitke
Eriki in Ivanu Plesničarju se je rodila JANA. Čestitke in najboljše želje pošilja OK Val.
Rodila se je JANA PLESNIČAR. Srečnima Eriki in Ivanu čestitajo člani in prijatelji ŠD Juventina, muli Jani pa želijo veliko sreče.
kino
Gorica
VERDI 17.30—21.00 »Fanny e Alexander«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Altri desideri particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Mi manda Pi-cone«
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »L’ospedale più pazzo del mondo«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Cujo«.
COMUNALE 20.40 Koncert zbora Sant’Ambrogio.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Surovi udarci«. 22.30 »Seks na motorju«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinski lekarna, Ul. sv. Mihaela tel. 210-74.
RADIO TRST A — RTV LJUBLJANA — KULTURNI DOM v sodelovanju z višjimi srednjimi šolami v Gorici
vabijo danes, 7. aprila, ob 20. uri v Kulturni dom na radijsko kviz oddajo
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Sodelujejo ekipe dijakov goriških višjih šol.
V glasbenem sporedu bodo nastopili : Oto Pestner, Aleksander Jež, Branka Kraner, ansambel »Lačni Franz«, Romana Ugrin, Irena Tratnik in ansambel »Pompe«.
Na oddaji bosta sodelovala tudi gledališka igralca Marjan Marinc in Janez Kuhar, gojenci Glasbene matice in Sovodenjska dekleta.
Včeraj na procesu o tihotapstvu s cigaretami
Javni tožilec: 77 let zaporne kazni in več kot 421 milijard lir globe
Pomemben jubilej v Gabrjah
Pred tri četrt stoletja je nastalo »Narodno izobraževalno društvo Skala«
Pred kratkim, 28. marca, so v Gabrjah pripravili prvo od dveh priredi te v, s katerima nameravajo počastiti 75-letnico ustanovitve (in delovanja) društva Skala. Medtem ko so ob kon cu marca člani KD Skala pripravili pevski nastop domačega otroškega in moškega pevskega zbora in povabili k sodel ovanju še Briški oktet, bodo 25. aprila odprli dokumentarno razstavo o delovanju društva. Precej gradiva so že zbrali, zlasti iz zadnjega obdobja delovanja. Primanjkuje pa jim dokumentov, fotografij in drugega gradiva iz let pred in po prvi svetovni vojni. Marsikaj se je pač izgubilo v letih begunstva, pogorelo v porušenih domovih, računati pa je treba tudi s tem, da se takrat niso tako pogosto fotografirali kakor je danes v navadi. Sicer pa želimo prirediteljem da bi bila razstava kar se da popolna in bi pomagala zapolniti danes še precej praznin v več kakor sedemdesetletni zgodovini.
Po razpoložljivih podatkih je bilo »Narodno izobraževalno društvo Skala« ustanovljeno 28. marca 1909 v Dolj-nih Rubijah, oziroma Doljnih Gabrjah, ki so tedaj tvorile jedro vasi.
Domnevati smemo, da se je društvena dejavnost v letih pred prvo svetovno vojno odvijala v g avnem v obliki dramskih nastopov in v gojitvi zborovskega petja.
Tudi prireditveni prostori so bili zelo priložnostni, od gostilniškega vrta do skednjev in prostranih dvorišč kmečkih hiš.
Po vojni je društvo Skala imelo nekakšen zasilni sedež v vojaški baraki, blizu pokopališča, nad današnjo pokrajinsko cesto. Bolj malo je na razpolago podatkov iz tega obdobja, neposredno po prvi svetovni vojni. Nekaj zasedimo v takratnih revijah Mladika in Naš čolnič. Sicer bi bilo treba podatke natančno preveriti. Tako recimo tudi podatek glede ustanovitve Katoliškega prosvetnega društva Skala, 8. aprila 1923. Je to povsem novo društvo ali pa le formalna obnovitev starega, ustanovljenega leta 1909?
Prisilnemu razpustu leta 1927 sledi več kakor petnajstletno obdobje zatišja. Delovanje društva se je nato postopoma obnavljalo že med vojno, zlasti na področju šolstva, povsem oživelo
pa je po osvoboditvi. Spomladi leta 1946 je bilo društvo spet formalno u-stanovljeno (obnovljeno) Razpolagalo je z majhno dvorano v gostilni pri Tinkotu. Članov je bilo takrat kakih trideset. Društvo je imelo ženski pevski zbor s 14 članicami, pri Bričevih je delovala knjižnica. Leta 1948 so na mera vali obnoviti dramsko dejavnost in pričeli pripravljati ljudski igri Snubač in Ženitev. Zaradi bolezni in drugih raz'ogov ni prišlo do uprizoritve.
Živahnemu delovanju prvih let po vojni, je spet sledilo daljše zatišje. Vzrok je bil predvsem v pomanjkanju primernih prostorov. To vprašanje je bilo zadovoljivo rešeno šele pred nekaj leti.
Proti koncu petdesetih let so si v Gabrjah, kot prvi na Goriškem, omislil poletne prireditve. Prav okrog te dejavnosti se je zbrala skupina fantov, nekakšno jedro, ki je društvo spet postavilo na noge.
Mejnik v delovanju pomeni pridobitev sedeža, saj je prav to omogočilo uresničitev vrste pobud, od ustanovitve otroškega in moškega pevskega zbora do postavitve spomenika v NOB padlim vaščanom itd.
Oseminosemdeset let na kolesu
Oseminosemdeset let je že kar spoštljiva starost, nekateri, sicer bolj redki pa se na leta požvižgajo in so prav m adostno nastrojeni. Eden takih je Rudolf Vuga, ki je še zmeraj, kljub letom, med aktivnimi športniki, oziroma rekreativci. Srečamo ga med ude eženci pohodov, kljub letom pa še vedno redno vozi kolo, ki pa je pravzaprav že posebnost. Staro je namreč približno toliko kakor Vuga sam. Leto gor, leto dol, to tudi ni pomembno.
Ta teden je Rudolf slavil rojstni dan
in ob jubileju so mu prijatelji pripravili v gostilni Pri Lojziču manjšo slovesnost. Tja se je Rudolf, ki ga Goričanom prav gotovo ni treba posebej predstavljati, pripeljal s kolesom. Bi-cikel je bil tisti večer kajpak središče pozornosti vseh gostov znane gostilne blizu Kulturnega doma. Je poč precej čuden za današnji čas, ko smo vajeni p'astičnih in kovinskih izdelkov. Obroča pa tudi ogrodje so leseni, namesto električne svetilke je opremljen s karbidovko. Skratka pravu zanimivost.
Izšla je nova zbirka pesmi Romola Cosola
Predstavili jo bodo v petek
V okviru »Srečanj z avtorji«, ki jih prireja goriška občinska uprava, bodo 13. aprila predstavili javnosti novo pesniško zbirko goriškega avtorja Romola Cosola. Knjiga je izšla prav v teh dneh s poetičnim naslovom »L’erba alta della radura« (Visoka trava jase), v njej pa je Cosolo nadaljeval, poglobil in dopolnil pogovor, ki ga je začel — s samim seboj, z naravo, z »življenjem« — že dolgo tega. Pogo-vor, ki ne pozna zunanjih pritiskov, ki izvira iz tistih p asti vsakdanjosti, preko katerih se lahko še dokoplje do »jase, do visoke t.uve«. V njem se včeraj in danes spajata, združuje ju nekak brezčas, iz katerega pa lahko vznikne jutrišnji dan. .
Cosolo še posebno ljubi mikrokozmos bežečih občutkov in utrinkov, ki tudi če se ponavljajo, ohranjajo svojo en-kratnost, kot snežinka v metežu. V njegovi poeziji pa se razpozna tudi navezanost na ljudi in okolje, ki ga obkrožajo. Pesnik še zdaleč ni novinec. Doma iz Poljana, sicer že napol
Goričan, je objavil že vrsto pesniških zbirk in proznih tekstov. V kratkem bo objavil še eno novo knjigo, namenjeno m adirti. Sam je poskrbel tudi za ilustracijo, s katero se je izražal v preteklosti posebno v zbirki »Trilogia«.
ODBOR
ZA DORASČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
Vpisuje otroke za počitniška letovanja v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija (za otroke od 7. do 13. leta) v Savudriji od 10. do 24. julija (za otroke od 8. do 12. leta). Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2 vsak delavnik od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Tel. 84-644.
0 novem turističnem prospektu »Posočje«
Prospekti, ki naj bi jih na severnem Primorskem izdajale različne turistične organizacije in ustanove, so postali že prava redkost. Prav zato je lahko izid slehernega turističnega reklamnega tiska dogodek, ki ga je vredno zaznamovati. Turistični prospekt o Posočju, ki prihaja te dni med uporabnike, so izdale Komisija za turizem in gostinstvo Medobčinske gospodarske zbornice (verjetno ima sedež v Novi Gorici, prospekt tega ne pove), Goriška turistična zveza ter skupščine občir, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Za take veliko in redko naložbo bi pričakovali, da nas bo s svojim izvirnim slikovnim gradivom (večji del posnetkov smo že srečali na razglednicah in prospektih) ter spremljajočim besedilom, bolj pritegnila. Zaustavimo se pri besedilu, ki bi moralo biti zgledno in natančno.
Žal, se z nekaterimi formulacijami ne moremo strinjali. Besedilo, čigar avtor ostaja neznan, se začenja s Trento. Podpisani ne more sprejeti formulacije, da sodi planinski muzej (prav Trentarski muzej) v Trenti med »znamenitosti« te doline; tako opredelitev bi prisodili značilnostim s področja naravne ali kulturne dediščine. Pri opisu Mosta na Soči pisec besedila ne bi smel pozabiti, da je kraj znan zaradi arheoloških najdb (nanje spominja tudi ohranjeni tloris rimskodob-ne hiše), pa tudi pisatelja Preglja in njegovega spomenika ne bi smel pozabiti.
Tiskovna napaka je pri opisu Kanala Debenjakovo galerijo spremenila v Debelakovo. Predložna zveza za Črni vrh nad Cerknem je »na« in ne »v«. Nikakor ni mogoče sprejeti navedbe, da se partizanska tiskarna »Slovenija« nahaja v »osrčju Trnovskega gozda«, saj
vendar leži ob robu tega gozda; na enak način je označena tudi lega Črnega vrha nad Idrijo, tudi tega ni mogoče sprejeti. Iz prikazanega besedila ni mogoče razbrati, kje leži Divje jezero, saj se za besedo »nedaleč« ne veže noben zemljepisni pojem. Futurološke namige dobiva besedilo, ko se pomakne na Col, odkoder je razgled na Vipavsko dolino — »žitnico Primorske«.. Zelo podobno ravna pisec takrat, ko ugotavlja, da je Nova Gorica povezana z Brdi z novo avtomobilsko cesto, ki poteka na jugoslovanskem in italijanskem o zemlju. Vendar v Ajdovščini ni več dvorane, v kateri je bila ustanovljena prva slovenska vlada (5. 5. 1945). In že smo pri Novi Gorici, kjer bi lahko popra vili podatek, da so pričele mladinske brigade graditi novo mesto leta 1948, začetek je bil pravzaprav že decembra 1947. In če nadaljujemo s pripombami, potem naj velja za učno pot skozi Panovec, da je »gozdna« in ne »gozdarska«. Tiskarska napaka je Šmartno v Brdih spremenila v »Smrtno« (lahko pa je ime tudi resnično glede na depopulacijo kraja).
Toliko pripomb za kratek tekst. Predhodna recenzija bi jih lahko odpravila (ali pa če bi vsaj predstavnik izdajatelja hotel sprejeti potrebne sugestije). Škoda! Prospektu take napake ne koristijo, tudi ne objavljeni reliefni zemljevid, ki obsega vzdolžno ozemlje med Trstom in Velikim Klekom na Avstrijskem, zato Pa ne more vključiti vzhodnih. predelov Posočja, tako da na zemljevidu ni vrisanih krajev, kot so Cerkno, Idrija, Vipava, Ajdovščina in v »osrčju Trnovskega gozda« leži črni vrh nad Idrijo.
B. MARUŠIČ
TONE SVETINA
Med nebom
in peklom
____________110______________
Veselilo ga je, da še nihče od mogočnežev, v katerih senci se je gibal, ni prodrl do njegovih resničnih namer v tej tragikomediji na poti k veličini svetovne zgodovine.
Bil je mnogo previdnejši kakor takrat, ko je v Rimu zdrsnil zaradi »morskih psov«. Tako je namreč imenoval najtežje ribe v politiki, ribe, ki lahko žre j o vse, njih pa nihče. Večkrat se je spomnil izreka, da gre lisica le enkrat na led, osel dvakrat, ženska pa koli-korkrat hočeš. Imel se je za lisico in je pazil, da se ne bi spremenil v osla. Nobenih pismenih sporočil ni dajal o tistih, ki bi lahko prišli do njih z denarjem. To je bilo njegovo sveto pravilo. Dal jim je kvečjemu kakšno pohvalo, da jih je zavedel.
Dobro, da duce še ni bil preveč omamljen od slave. čeprav je bil bolestno zaverovan v svojo moč in pamet, je bil toliko moža, da ni pozabil na prijatelje iz časov, ko je bil navadna ničla in je pomenil samo izpostavljeno možnost; tudi on je poslušal svoje ljudi brez Prič in papirja, kot si je Losanna tudi sam želel, saj je vedel, da je prav toliko ujetnik pošasti, ki se imenuje država, kot je država zanj dirkalni konj, ki ga nosi k cilju. Na žalost je tako, da vsakdo, ki se odreče lastni volji in svobodi, ne more več. izbirati svobodne poti. Bogovi nimajo nobenega posluha za tistega, ki se je zmotil glede zgodovinskega toka, in tudi usmiljenja ne ter razumevanja za nesmiselne žrtve.
Na srečo mu je uspelo, da jih je tudi iz te pokrajine nekaj spravil s položajev — ne da bi se tega zavedeli — samo po zaslugi kratkih pogovorov z ducejem, ki mu je še vedno verjel.
Sicer pa se bo spomladi odločilo. Končno prihaja čas prostih rok, ko bo njegova desetletje tkana obveščevalna mreža odigrala odločilno vlogo. On bo kakor Pilat snel bele rokavice in jih vrgel v kot. Velike nesreče mnogih ljudi ne bodo šle na njegov rovaš. Pripravili so si jih že sami. Kako pravijo? »Ko govori
orožje, muze molče«. Ne samo to! Tudi vest bo umolknila, ko bo odločala vojska s svojo surovo silo.
Pred nedavnim je bil na poveljstvu armadnega zbora. Poveljujoči general je sklical, nekaj glavnih poveljnikov vojske in karabinjerjev ter šefov obveščevalnih služb. Imel je čast, da jih je poslušal. Tokrat ni bilo očitkov na njegov račun. Napravil je vse, da je bilo ozemlje dobesedno obreženo z njegovimi nitmi in tipalkami. Kar so začeli pred desetimi leti, je pričelo dajati praktične rezultate. Iz tisočev in tisočev na videz nepomembnih podatkov se je pokazala slika. Kres pred požarom... Podatki, izsiljeni v ječah, učiteljice, uradniki, davčni izterjevalci, plačanci, ki so prestopili v fašistično stranko... Tudi javka v mlinu je začela mleti zanj. Pa opazovalnice po postajah, gostilnah... Povsod so se prižigale rdeče luči.
Opazili so tudi oborožence, ki so prehajali mejo. Vrstili so se spopadi. Vendar je bilo to le otipavanje, da bi videli, kakšno voljo ima nasprotnik. Je pripravljen na beg ali na spopad?
Mnogi višji oficirji so menili, da se bo nasprotnik, brž ko bo nastopila vojska, poskril v mišje luknje in bo vsega konec. Drugi pa so menili, da ne bo tako.
Losanna se je jezil nad brezplodnim pogovorom z generali. Karabinjerski general je zahteval, da vojska takoj nastopi. Svojo žolčno zahtevo je podkrepil:
»Iskati partizane v teh hribih in prostranih gozdovih je tako, kot bi iskali iglo v kopi sena. Nam, karabinjerjem, se sproti izmikajo! Premalo nas je!«
Poveljnik armadnega zbora pa se je razsrdil:
»Gospodje, prosim vas, upoštevajte čast kraljeve vojske! Bodo sedaj tri divizije gazile sneg po teh izgubljenih hribih in iskale nekaj obupancev, dezerterjev in komunističnih fanatikov, ki proti naši sili pomenijo manj kot nič?! Naj omadežujem čast vojske zato, ker so naši karabinjerji odpovedali?! Saj jih gostilne in ženske zanimajo bolj kot sovražniki države! Gospodje, to je nemogoče! Privolim pa, da naše enote sodelujejo tudi pri zasledovanju in obkoljevanju upornikov, če bo potrebno!«
General je sklenil strogo zaupni razgovor:
»Odrejam pripravno stanje vseh bojnih enot! Ko skopni sneg, bomo napravili preizkus bojne sposobnosti s splošnim manevrom! Prečesali bomo vse hoste!«
Losanna ni hotel ugovarjati vojaški logiki pove-
ljujočega, čeprav si je mislil, da ni nàpàk, če si vojska tudi v snegu pregiba preležane ude, za oficirje pa to velja še toliko bolj... Toda generali vedno statično merijo samo sile, ne da bi upoštevali dolgoročne politične smotre. On bi ravnal drugače. Prav sneg omogoča pravi lov na divjad, saj le-ta pušča sledi, kjerkoli hodi. Če bi jim v snegu zasedli vse poti, prelaze in vasi, od koder dobivajo hrano, bi jih mnogo laže uničili kot na kopnjavi, ko jim bodo odprte vse štiri strani neba za pobeg.
Naj se odločijo, kakor mislijo, da je prav, tisti, ki imajo v rokah usodo pokrajine. Njegova naloga ni, da bi se vmešaval v operativne sklepe, temveč, da opazuje njihovo izvedbo. Zamisel pa kaže velike hibe že v samem izhodišču!
XIX.
Ko se je vojska odločila za odložitev spopada z uporniki na pomlad, je Losanna sklenil, da bo tudi on nekoliko zadremal na lovorikah splošnega zmagoslavja in samozadovoljstva.
Njegova ljubezen z Loro se je vlekla že celo večnost. Kljub temu pa se je še ni naveličal. Ne zato, ker bi bili njeni telesni čari posebnost, temveč, ker je bila to edina inteligentna ženska, ki je znala njegovo samopoveličevanje obdržati v tistih mejah, ko ni bil užaljen, temveč izzvan, da pokaže vse, kar zmore in kar kaže pot naprej moškemu v letih na zadnjem robu vzpona.
Še vedno je upal, da bo Lora slej ko prej njegova žena. Ker pa njegov položaj ni odtehtal ambicij njenega očeta, bo moral prej postati diplomat ali kar koli pomembnejšega. Pogovori, povezani s sanjami ali fantazijo o veličini, so bili sestavni del njunega ljubljenja, ki zanj ni bilo preveč naporno, zanjo pa še manj, ker sta bila oba dovzetna za igro in sta želela, da se ponavlja.
Poskrbela je za spremembe z neštetimi novimi oblekami in tančicami na golem telesu. Imela je izbran okus in nenavadno garderobo. Oblačila, luči, parfumi, izbrana glasba, prilagojena razpoloženju, odlična hrana — vse to mu je pričaralo prizore iz Tisoč in ene noči. Ti niso bili prav nič v skladu s surovostjo vojne in trpljenjem tistih, ki so imeli nesrečo, da so se znašli bodisi v Afriki ali na Vzhodu.
Na današnji VN Južne Afrike v F1
Piquet prvi na startu
KYALAMI — Na današnji dirki formule ena za veliko nagrado Južne Afrike si je najugodnejši startni položaj zagotovil Brazilec Nelson Piquet na brabhamu BMW, ki je v zadnji seriji poizkusnih' voženj postavil tudi nov rekord proge. Glede na značilnosti proge bodo danes predvsem pnevmatike tiste, ki bodo odločale o razliki na dirki, medtem ko piloti ne bi smeli imeti nobenih problemov z gorivom. Od Italijanov bo Fabi, ki je dosegel šesti čas, startal v tretji vrsti. De Angelis v četrti, medtem ko sta voznika Ferrarija Albereto in Amoux dosegla deseti in petnajsti čas. Patrese in Cheever na alfa romeu pa sta bila na treningu na šestnajstem in osemnajstem mestu.
Vrstni red poizkusnih voženj : 1. Piquet (Br. - brabham BMW) 1’04”871; 2. Rosberg (Fin. - Williams honda) 1’05”058 ; 3. Mansell (Angl. - lotus)
1’05”125; 4. Tambay (Fr. - renault) 1’05”339; 5. Prost (Fr. - melaren) 1 min. 05”354; 6. Fabi (It. - brabham BMW) 1'05"923 ; 7. De Angelis (It. -lotus) 1’05”953; 8. Lauda (Av. - melaren) 1’06"043 ; 9. Warwick (Angl. -renault) 1’06”056; 10. Albereto (It. -ferrati) 1'06”323; 11. Laffite (Fr. -Williams honda) 1’06”672; 12. Winkel-hock (ZRN - ATS - BMW) 1'06"974; 13. Senna (Br. - toleman hart) 1 min. 8”981; 14. De Cesaris (It. - ligier renault) 1’07”245; 15. Amoux (Fr. -ferrati) 1’07’’345; 16. Cheever (ZDA - alfa romeo) 1’07”704; 17. Hesnault (Fr. - ligier renault) 1'07"787; 13. Patrese (It. - alfa romeo) 1’08”042 itd.
• LAS VEGAS — Sloviti ameriški profesionalni košarkar Kareem Abdul Jabbar, član Los Angeles Laker-sov je sinoči z 31.420 koši postal najboljši strelec ameriške profesionalne lige NBA.
V prijateljski nogometni tekmi v Veroni
Italija danes proti ČSSR
Danes bo v Veroni prijateljska nogometna tekma med raprezentancema Italije in ČSSR. Tekma s Čehi predstavlja za Bearzotove izbrance zadnjo preiskušnjo pred tekmo z Zahodno Nemčijo ter turnejo po severni Ameriki in naj bi- bistveno pripevala k formiranju nove raprezentance »azzurrava.
ČSSR je za Bearzota prava sema ovca«, saj pod njegovim vodstvom Italija Čehov še ni premagala, čeprav so po Bearzotovem mnenju ravno proti njim v Milanu v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo »azzurri« odikrali svojo najboljšo tekmo po svetovnem prvenstvu v Španiji. Današnja tekma naj bi pokazala, katere stvari so se v reprezentanci izboljšale in prispevala še enega od temeljnih kamnov pri ustvarjanju nove ekipe. Italijanski selektor bo med tekmo zamenjal največ štiri igralce in gotovo bosta v drugem polčasu
dobila priložnost Galli in F arnia, medtem ko Se bo za ostali dve menjavi odločil glede na razvoj dogodkov na igrišču.
Tudi ČSSR je prispela v Verono z obnovljeno reprezentanco, ki pa jo sestavljajo tmutno njihovi vsi najboljši igralci. Ekipo vodita dva trenerja in sicer Havranek, ki bo dolžnost selektorja opravljal še do 15. julija in njegov naslednik Masopust. V primerjavi z reprezentanco, ki je novembra lani premagala Italijo v Pragi, manjka kar sedem igralcev, ki pa so jih zamenjali tisti, ki so sedaj v mnogo boljši formi. Med šestnajstimi izbranimi nogometaši jih je kar osem iz Bohemiansa.
Italija bo v današnji tekmi nastopila v naslednji postavi: Bordon, Bergomi, Cabrini, Bagni, Viderchowod, Righetti, Conti, Tardetti, Rossi, Dossena, Altobelli.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA
Danes povratni tekmi polfinala play-off
Danes sta na sporedu obe povratni tekmi polfinala play-off v jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu. V Zadru se bosta pomerili ekipi Zadra in Crvene zvezde, v Sarajevu pa Bosna in Gibona.
Bosha odkrito napoveduje uspeh proti Giboni, dodatno prednost pa ima v tem, da na klopi Gibone ne bo trenerja Novosela, ki je v Zagrebu dobil tretjo tehnično napako in tako svojega maštva v Sarajevu ne more voditi. Tudi Zadrčani so prepričani v uspeh na domačem igrišču, vendar bo njihova naloga zelo težka, saj je Crvena zvezda v zadnjih nastopih pokazala izvrstno igro, na tekmi proti Zadru v Beogradu pa tudi izredno natančnost v metih.
Obe tekmi bo prenašala tudi jugoslovanska TV in sicer Zadar-Crvena zvezda ob 17.45, Bosna-Cibona pa ob 20.00.
Jadranovci drevi spet proti moštvu iz Forlija
Fulgor doslej zelo ugodno presenetil
O drevišnjem Jadranovem nasprotniku pravzaprav nimamo posebnih informacij. Prav gotovo lahko trdimo, da je Fulgor F orli presenečenje v letošnjem prvenstvu C-l lige. Navzlic vsem prognozam in predvidevanjem številnih poznavalcev košarkarskih razmer so košarkarji Forlija zaigrali zelo solidno in učinkovito, tako da je trenutno ekipa, ki naj bi sodila med kandidate za izpad, na sedmem mestu razpredelnice, takoj za Castelfrancom in Servolano, za katerima zaostaja za 4 točke. • Uvrstitev moštva Fulgor toliko bolj preseneča, če pomislimo, da bi morala biti Caveja iz Forlija, ki so jo jadranovci premagali v prejšnjem kolu teoretično mnogo boljše moštvo, vsaj sodeč po igralskem kadru, s
katerim lahko razpolaga. Kot znano pa se Caveja nahaja v dokaj slabih vodah, medtem ko so si igralci Fulgorja že predčasno zagotovili obstanek v ligi.
V tem moštvu so vsa imena nepoznana. Kaže, da so pri Fulgor ju letos zbrali skupino dobrih igralcev, ki so zelo uigrani in zelo discipliniranj in natančno izvajajo trenerjeva navodila. Verjetno so igralci povprečno dobri košarkarji, ki so se uživeli v tak način timskega dela. Skratka, to je skupina ljudi, ki se zelo dobro ujema v marsikaterem pogledu, tudi izven igrišča in ki si je znala ustvariti idealno vzdušje za delo, ki je obrodilo letošnje verjetno nepredvidene sadove.
Za Jadranove košarkarje pa bo
drevišnji nasprotnik verjetno ustreznejši od Cave je. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da je Fulgor v letošnjem prvenstvu krepko presegel svoje začetne cilje. Doseglo je dobro uvrstitev, obenem pa nima več nobene ambicije za vstop v končnico prvenstva. Zato naj bi za jadranovce bile razmere na igrišču nekoliko boljše kot proti Caveji, ki ji še vedno preti izpad. Ob vsem tem pa je seveda jasno, da je končni izid tekme vezan predvsem na Jadranovo igro, saj je nasprotnik dokazal, da je solidno moštvo, čeprav je trenutno motivacijsko zasičen.
Srečanje med Jadranom in moštvom Fulgor Forlì bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30. (Cancia)
vesti iz nove gorice
Tudi krasovke na turnirju NK Vrtojba v Novi Gorici
Lepa priložnost se ponuja odbojkarjem Salonita iz Kanala. V prejšnjem kolu so se v primorskem derbiju premagali Bovec in so zdaj na vrhu lestvice. Drevi ob 18. uri se bodo pomerili na domačem igrišču z neposrednim tekmecem ekipo Pionirja iz Novega mesta. Če zmagajo bodo skoraj zanesljivo prvaki slovenske lige, kar bi jim omogočilo nastop ha kvalifikacijah za drugo zvezno ligo. Slabo pa kaže obema nogometnima ekipama s tega območja. Primorje je izgubilo proti vodilnemu Mariboru z 1 : 5 in je na
Zadnji nastop Mebla
Z današnjim gostovanjem v Moglia-nu se bo združena odbojkarska ekipa Mebla poslovila od letošnjega ženskega drugoligaškega prvenstva, ki se je za naša dekleta odvijalo v znamenju velikih začetnih presenečenj, nepričakovanega padca v drugem delu kvalifikacijskega dela, značajne uvrstitve v skupino za napredovanje z zmago v zadnjem hipu, v nadaljevanju pa skoraj brezpogojne predaje sicer močnejšim, vendar menda ne nepremagljivim nasprotnikom. Za obračune o tem prvem letu združene ekipe je seveda še veliko časa, v tem trenutku pa je v ospredju še zadnja prvenstvena obveznost, ki nikakor ni formalnega značaja.
Meblo čaka v Moglianu izredno težka naloga. Gostiteljice morajo namreč nujno zmagati, če še želijo upati na uvrstitev v »play-off« za napredovanje v A-2 ligo, naše igralke pa se še lahko znebijo zadnjega
mesta v skupini za napredovanje. Da to dosežejo potrebujejo zmago, hkrati pa morajo upati, da Nervesa sredi Padove ne preseneti CUS, ki bo menda nemotiviran, saj je že napredoval v višjo ligo. Prav gotovo velja, da ima Mogliano mnogo več interesa, da poseže po točki, kot Meblo, vendar to še ne pomeni, da se mislijo naša dekleta že vnaprej predati.
Tekmovanje kotalkarjev
začetnikov
V organizaciji društva Jolly iz Trsta (Ul. Giarizzole) se bo danes popoldne ob 14. uri pričelo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za kategorijo začetnikov. Gre za kotalkarje in kotalkarice od 7. do 9. leta starosti. Prvenstva se bo udeležil tudi Polet s tremi zastopnicami : Jano Kosmač, Saro Micalessi in Michelo Pro.
Pred pričetkom nove sezone
Rolkarji Devina že na delu
Rolkarji smučarskega kluba Devin se že pripravljajo na novo poletno tekmovalno sezono. V primerjavi z lanskim letom se je ekipa še okrepila, saj se je k aktivnosti spet vrnilo nekaj članov, ki so v preteklosti že rolkali. Ekipo sestavljajo torej naslednji člani: Kristina Gabrovec, fi-lena Verč, Rajko Začevič, Miloš Šušteršič, Andrej Antonič, Ervin lori, Mitja Pernarčič, Elio lori in Aleksander Sosič. Poleg te ekipe ima SK Devin še ekipo začetnikov, ki jo sestavljajo Mitja Busan, Andrej Legiša in Erik lori. Obe skupini trenirata pod vodstvom Antonia lorija.
Devinčani trenirajo vsak dan po dve uri. Po lažjih začetnih treningih so sedaj priprave že bolj intenzivne, razen seveda za začetnike, ki največ pozornosti namenjajo predvsem tehniki. Uspešnost treniranja je seveda
porok za dobre rezultate, za katere lahko trdimo, da jih tudi letos ne bo malo. Največ pri Devinu pričakujejo letos od Andreja Antoniča, vendar bodo tudi drugi prav gotovo želi marsikateri dober uspeh.
Prvo tekmovanje bo na sporedu že 1. maja v Oderzu. Devinčani načrtujejo tudi več promocionalnih tekmovanj, tudi letos pa se bodo seveda udeležili državnega prvenstva, ki ga že nestrpno pričakujejo. (Elio lori)
Pertot zmagovalec
Sinočnjega sedmega rednega šahovskega brzoturnirja ZSŠDI se je udeležilo 15 šahistov, premočno pa je zmagal Egon Pertot s 12,5 točke, medtem ko si drugo mesto delita Cveto Prašelj in Drago Antonič z 11 točkami.
zadnjem mestu lestvice,- Vozila pa so klonila proti Stolu in so na 12. mestu med 14. ekipami. Jutri igrajo Ajdovci doma s Triglavom, Novogoričani pa vedno na domačem igrišču proti Kovinarju. Ajdovski nogometaši so presenetljivo izgubili tudi pokalno tekmo z Rudarjem iz Idrije z 2 : 3.
Športni konec tedna bo na Goriškem v znamenju namiznega tenisa. Klub iz Vrtojbe bo v Novi Gorici danes organiziral tradicionalni turnir, na katerem bodo nastopili nekateri najboljši igralci in igralke iz Slovenije, Vojvodine in Italije. Nastopili bosta tudi ekipni državni prvakinji Krasa Doljakova in Sedmakova, ob njiju pa še Puričeva in Škrkova. Turnir se bo pričel ob 9. uri, najzanimivejši obračun članov in članic pa bo okrog 14. ure.
V NAMIZNEM TENISU
Kras na več frontah
Danes popoldne bo v Castelfranču Venetu na sporedu meddeželna faza ekipnih kvalifikacij za državno namiznoteniško prvenstvo. Kras bo nastopil z ekipo naraščajnic (Damjana Guštin, Ksenija Marušič, Alenka Obad, Tanja Ukmar) in mladincev (Igor Colja, Ervin Doljak in Boris Štoka). Vsaj na papirju imajo več možnosti za uvrstitev na eno izmed prvih treh mest naraščajnice, ki se bodo pomerila z drugimi šestimi najboljšimi ekipami severne Italije. V konkurenci mladincev napredujejo prvi dve ekipi, skupaj pa jih je pet.
Večja skupina Krasovih osnovnošolcev in nižje srednje šolcev bo nastopila na pokrajinskem delu mladinskih iger, ki bo v tržaški športni palači, skupina najmlajših pa se bo udeležila tekmovanja ŠZ Bor, o katerem poro čarno na drugi strani. (B. S.)
Pri openskem društvu so spet oživili žensko košarko
Krstno prvenstvo poletovk v prvi diviziji
obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
ZSŠDI
obvešča, da je urnik uradov v Trstu naslednji ; ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 8. do 14. in od 16.30 do 20. ure, petek in sobota od 8. do 14. ure.
ŠD Mladina
Tečaj v šahu se nadaljuje. Lekcije so vsak četrtek ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu.
SZ Jadran
obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Be.Ca. Budrio - Jadran avtobusni izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir.
Odhod avtobusa: z Opčin ob 6.00, s Proseka ob 6.15 in iz Nabrežine ob 6.30. Vpisovanje: v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini.
TPK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure.
Naslednji teden se prične žensko košarkarsko prvenstvo 1. divizije, ki ga tržaška zveza letos prvič prireja. Za nas bo to prvenstvo še posebej zanimivo, kajti po dolgih letih bo spet stopila na igrišče slovenska peterka: ŠD Polet je namreč pred dvema letoma spet oživilo žensko dejavnost, ki jo je kot edino slovensko društvo gojilo že pred več kot desetimi leti.
Prvotni namen tega »revi v a la« je bil v bistvu le praktični poskus, ki naj bi povedal, ali je sploh mogoče, da v sedanjih okoliščinah zamejskega športa obstaja in se razvija ženska košarka. Treba je reči, da je poskus v veliki meri uspel kljub namenoma majhni propagandi, ki jo je Polet vložil v vso stvar. Ob tradicionalnih ne prav najprimernejših terminih za vadbo je namreč skozi Po-letove vrste v teh dveh letih prešlo več kot 25 deklet in kljub temu, da niso vse ostale pri ekipi, menimo, da je to število zelo spodbudno, kajti bistveno bi se ga dalo, ali celo se ga bo dalo povečati, ko bodo strukture trdnejše in bo v javnost prodrla ideja, da tudi dekleta lahko igrajo košarko. Trenutno redno vadi skupina 15 do 17 deklet, ki pa žal niso vedno
prisotne na treningih, kajti termini zanje so zelo nerodni. Upamo le, ko bodo nastopila lepša vremena in bo igrišče na odprtem v Prosvetnem domu spet na razpolago, da bodo tudi treningi redne je obiskani in da bodo dekleta spet delala tako zavzeto in navdušeno, kot je to bilo v prejšnjem poletju.
O ekipi bi še povedali, da je vsaj v eni stvari dosegla enega od prvotnih namenov: v njenih vrstah so na-
mreč dekleta iz velikega dela tržaške prokrajine in ne samo z Opčin: i-gralke prihajajo še s Proseka, Konto-vela, Trebč, Doline in iz mesta samega in nekatere opravljajo tudi ne majhne poti, da so sploh prisotne na treningih.
Še beseda o prvenstvu samem: v njem nastopa 8 ekip, razdeljenih v dve povsem različni kakovostni skupini: v eni so mladinske ekipe velikih društev, ki si v tem prvenstvu
nabirajo izkušenj in istočasno dajejo možnost igranja tistim mladim igralkam, ki v svojih prvenstvih niso imela priložnosti, da se izkažejo. Tem, da jih tako imenujemo, »profesionalnim« peterkam se bodo zoperstavile tri ekipe takih društev, kot je Polet, ki so pravkar začela z delovanjem. Cilj naših deklet je seveda ta, da se srčno borijo in da ne obupajo tudi po hudih porazih, ki jih nedvomno čakajo. Kljub rednim stikom, ki jih ima Polet z ženskim košarkarskim društvom KK Senožeče in ki omogočajo našim igralkam, da redno igrajo prijateljske tekme, so seveda tekmoval-ske izkušnje naših igralk enake več ali manj ničli in to se bo še kako poznalo v spopadih z močnimi in mogočnimi tržaškimi italijanskimi društvi, ki imajo dolgoletno tradicijo (Trst je zibelka italijanske ženske košarke) in ki razpolagajo z ogromnim naraščajem. Od naših deklet hočemo torej le to, da ob koncu prvenstva pokažejo viden napredek, in to, ponavljamo, neodvisno od golih športnih rezultatov, in da s tem potrdijo pravilnost izbire ŠD Polet, ko se je odločilo, da jim da možnost igranja.
SERGIJ TAVČAR
NAJBOLJ PRODANE V EVROPI
NAJBOLJ UGODNE CENE
OD 3.800.000 LIR DALJE
Nauticaravan
MILJE - Rio Ospo Telefon: 271256
V moški C-2 ligi derbi med Valom in Olympio Terpin
Goriški derbi ima le prestižen pomen
V	deželnih odbojkarskih ligah se igra danes in jutri predzadnje kolo, zadnje pa bo na sporedu zadnjo soboto in nedeljo aprila. Med 9. in 10. kolom bo torej kar 20 dni premora, ki bo skoraj vsem našim igralkam in igralcem več škodil kot koristil, saj so že sedaj vsi prenasi-čeni z igranjem.
V	moški C-2 ligi bo osrednje srečanje v štandrežu med domačim Valom in Olympio Terpinom iz Gorice. To bo spet izredno lep športni praznik ob nabito polni občinski telovadnici v štandrežu, kot je bilo vedno doslej, ko sta se pomerili ti dve šesterki, ki v letošnjem prvenstvu igrata v isti telovadnici, tako da o prednosti domačega igrišča ne moremo govoriti.
Igralec Vala Ivan Plesničar pravi naslednje:	»Izrazitega favorita ni,
čeprav je tradicija na naši strani. V prvem letošnjem srečanju smo kot »gostje« zmagali mi, a šele po petih setih. Pri nas smo vsi zdravi in
dobro razpoloženi, da pokažemo dobro odbojko. Manjkal bo še vedno Faganel, ki v drugem delu prvenstva zaradi poškodbe ni nastopal, kar je za nas precejšnja izguba, saj smo ga izgubili prav ob času, ko si je priboril mesto v prvi postavi, lipam, da bo tekma lepa in privlačna, ker bi edino tako zadovoljili želje številnih navijačev.«
Optimistično razpoloženje je tudi v taboru Olympie Terpin, kar pomeni, da se obeta izredno ogorčen boj. V prvem srečanju, kot smo že omenili, je slavila štandreška šester-ka s 3:2. V lanskem prvenstvu je Val (oziroma takratna Juventina) tudi dvakrat zmagala in za nameček z istim izidom 3:2. Tradicija torej govori v korist Štandrežcev (katero pa Goričani slej ko prej želijo prekiniti) in vsi derbiji so prava maratonska bitka, tako da številni gledalci pridejo na svoj račun. Po 8. kolih imata obe slovenski ekipi po 2 točki in bo drevišnje sre-
čanje odločalo le o vrstnem redu na dnu lestvice.
V moški D ligi bo Bor JK Banka gostil solidno Intrepido, ki ima teoretično možnost odvzeti našim fantom 2. mesto na končni lestvici. Do takega presenečenja prav gotovo ne bi smelo priti, ker so varovanci trenerja Neubauerja sedaj v zelo dobri formi.
Glede na dejstvo, da izpadejo iz D lige 4 zadnje ekipe, mora Kras nujno premagati Libertas iz Turjaka, ki je na 2. mestu lestvice, a ima enako točk kot naši odbojkarji in Corridoni. Tega so Lucijan Milič in tovariši prav gotovo tudi sposobni, če seveda zaigrajo tako kot znajo. Za Jami je SOBEMA kot tudi dre-višnjega nasprotnika Libertas iz Kr-mina je že vse odločeno, ker bo osvojitev izkupička odločala samo o tem, k; * a ekipa bo predzadnja oziroma zadnja na končni lestvici.
-	G. F.
domači šport
g(n5©§
AVTOKAROSERIJA
Edi Stipandoti Dolina — Krmenka 143 Tel: 827050
POPRAVILA IZPUŠNIH CEVI LIČANJE V PEČI
Danes
SOBOTA, 7. aprila 1984
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00 v Moglianu Venetu: Mogli ano Veneto - Meblo.
ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Bor; 20.45 v Do lini: Breg - Sloga.
MOŠKA C-2 LIGA
20.30 v Štandrežu : Val - Olympia Terpin.
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30 na Proseku : Kontovel Electronic Shop - Celima.
MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK Banka - Intrepida; 20.30 v Rep-nu: Kras - Libertas Turjak; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jami je SOBEMA - Libertas Krmin.
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Friulexport - Pieris.
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Nabrežini, občinska telovadnica: Pallavolo Sistiana - Bor.
UNDER 15 — MOŠKI
17.00	v Trstu, stadion »1. maj«; Bor - Prevenire; 16.00 v Trstu, telovadnica šole Visintini: VIS - Sloga.
UNDER 15 — ŽENSKE
15.00	na Opčinah, šola De Tommasi-ni: Sloga B - Inter A; 18.00 v Trstu, telovadnica rekreatorija Lucchini : Ricreatorio Nordio - Bor.
NOGOMET
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Chiarbola
V ženski C-l ligi v Dolini
Zadnji letošnji derbi
Jutri na stadionu »1. maj«
Zanimiv namiznoteniški turnir
Za Bor, Breg in Slogo se drevi končuje prvenstvo v ženski C-l ligi. Da ne bi bilo zadnje kolo le gola formalnost, je' naneslo tako, da se v zadnjem kolu srečata v Dolini Breg in Sloga, v mestnem derbiju pa se bo Bor pomeril s CUS. Neposredni obračun med Bregom in Slogo bo že četrti v letošnji prvenstveni sezoni. Po treh odigranih tekmah je razmerje 2:1 v korist Sloge. V prvem derbiju (ki je bil doslej najlepši in tudi najbolj zanimiv) v Repnu je zmagala Sloga s 3:2. V Povratnem srečanju v Dolini se je Breg pošteno oddolžil, saj je zmagal s 3:0. Tretji neposredni obračun v Repnu, ki je bil odigran med tednom, se je spet končal po petih nizih v korist varovank trenerja Dra-siča. To je bila obenem tudi edina zmaga Sloge v dosedanjih prvenstvenih nastopih v drugem delu prvenstva in tudi zastopnice Brega so izbojevale doslej le eno zmago. Preteklo soboto je Sloga doma tesno izgubila z vodečo Tornano in z osvojenima nizoma je na lestvici prehitela Breg. Tako je sedaj Sloga na 5. mestu, Breg pa na zadnjem, šestem. Razen za prestiž se tokrat igra le za osvojitev boljšega mesta na končni lestvici. Ekipa, ki bo drevi zmagala, bo osvojila 5. mesto, poraženec pa bo mesto nižje.
Za Bor bo popoldanski nastop v mestnem derbiju s CUS dvakrat poslovilen. Poleg tega, da se bodo bo-rovke poslovile od prvenstva, bo pbenem tudi slovo od C-l lige. Z igralnim kadrom s kakršnim je Bor letos nastopal, je bilo nemogoče pričakovati drugačen razplet. Nič boljše ni niti pri tržaški šesterki, saj *ma dve točki, a izbojevala jih je
1.	AMATERSKA LIGA
SANGIORGINA - VESNA
Vesna si je precej popravila položaj, vendar še ni rešena. Do konca prvenstva manjkajo še štiri tekme in koledar Križanom ni preveč naklonjen, tiorna bo Vesna igrala še s Costa» un-go in Ponziano ter šla v goste prvo-uvrščenemu Pierisu. Zato se morajo Križani boriti za vsako točko in zma-pa proti Sangiorgini bi bila zares enkraten podvig, ki bi lahko bil odločilnega pomena, saj ekipi, ki sta Ves-za petami, gostita jutri prvo in drugouvrščeno ekipo.
2.	AMATERSKA LIGA
OPIQINA SUPERCAFFE’ - KRAS
Po tretjem zaporednem porazu je Portal položaj Krasa res dramatičen, SaJ je ekipa zdrknila na predzadnje toesto in zaostaja eno točko za jutriš-nJim nasprotnikom. Tako bo izid te-04 dvoboja odločilnega pomena. Prav V lem srečanju pa bo Kras imel te-zave zaradi od očitve disciplinske ko-^dsije, ki je izključila štiri nogometaše Krasa (Olivo, Terčon, Šugan, Gniezda). Olivo je zaradi izključitve r'a zadnji tekmi kaznovan z dvoteden sko prepovedjo igranja, ostali trije Pa so v nedeljo dobili četrti rumeni karton in s tem so izključeni za eno k°lo. Opicina Supercaffè računa na mago, manjkal pa bo izključeni Gio-vanini, na klopi pa ne bo trenerja Pa-otta prav tako zaradi izključitve. Z
prav na račun naše šesterke, a ne na igrišču, ampak za zeleno mizo.
G. F.
UNDER 15 - ŽENSKE
SLOGA A — INTER B 2:0 (15:4, 15:4)
SLOGA: Vidali, Filipovič, Cergol, Križinančič, Lupine, Milkovič, Demov-šček, Cippollino, Maver, S. in K. Guštin, Mijot.
Sloga A je brez vsakršne težave odpravila šibko, bolje rečeno začetniško postavo Interja B. Rezultat seveda ni bii nikoli v dvomu, igra sama pa tudi m bila zanimiva,	Inka
V deželnih prvenstvih, v katerih nastopajo naše ženske šesterke, bo osrednja tekma prav gotovo na »Prvem maju«, kjer se bosta v okviru predzadnjega kola D lige (skupina za napredovanje) pomerila vodeči Pieris in drugouvrščena združena e-kipa Friulexport, ki ima na lestvici le dve točki manj. Naša dekleta čaka izredno težka naloga. Pieris je zelo izkušena šesterka, ki letos še ni izgubila nobenega pomembnega srečanja in se že tretje leto zapored bori za prestop v C-2 ligo. Za nameček pa morajo naša mlada dekleta zmagati kar s 3:0, če želijo zaradi boljšega količnika v setih
okrnjeno postavo bo seveda naloga Krasa še težja, saj le v primeru zmage lahko še upajo na rešitev.
GIARIZZOLE - ZARJA
Bazovci igrajo spet z ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. V nedeljo so Zarjam nepričakovano podlegli Opi-cini Supercaffè, ki je s tem uspehom prepustila predzadnje mesto na lesti vici Krasu, Zarja pa je s tem drugim zaporednim porazom izgubila stik z ekipami zgornjega dela lestvice. U-pati je le, da to ne bo moralno potrlo nogometašev Zarje. Ekipa Giarizzol si hoče z zmago predčasno zagotoviti obstanek v ligi, Bazovci po dveh zaporednih porazih pa računajo vsaj na remi.
AURISINA - PRIMORJE
Neuspešno prvenstvo a'i bolje rečeno pravi polom proseške enajsterice se nadaljuje. Zadnji trije porazi (10 prejetih, en sam dan gol) jasno dokazujejo, kakšno je trenutno stanje Primorja. Prosečani gredo tokrat v goste eni od redkih ekip, ki so jo premagali v letošnjem prvenstvu. Kljub temu da bo Aurisina igrala v okrnjeni postavi, ker sta izključena Acqua vita in Visentin, so Nabrežinci vseeno v tem dvoboju nesporni favoriti.
3. AMATERSKA LIGA
BARBARIANS - PRIMOREC
Po dolgi suši, zadnjo zmago Primorca smo zabeležili 19. februarja proti Unionu, imajo Trebenci tokrat mož-
V okviru proslav ob 25-letnici Športnega združenja Bor bo njegova namiznoteniška sekcija »France Prešeren« jutri, 8. 'aprila, ob 9. uri organizirala propagandni turnir, namenjen predvsem mlajšim igralcem (do 14. leta starosti). Na stadionu »1. maj« se jih bo zbralo kar precejšnje število. Organizator računa, da jih bo okrog 60. Svoj nastop so napovedali predstavniki raznih italijanskih dru štev, ki nastopajo na ekipnem turnirju CSI, zastopniki športnega društva Burja s Škofij ter igralci Krasa. Prisotni bodo seveda igralci domačega Bora - Prešerna. Turnir bo istočasno priložnost za prijateljsko srečanje in medsebojno spoznavanje med
prehiteti drevišnjega nasprotnika. Vsak drug izid jim za prvo mesto že ne ustreza. Omeniti velja, da je tekma pravzaprav le prestižnega pomena, saj Friulexport ne more napredovati, niti se udeležiti morebitnih kvalifikacij, ki pritičejo drugouvrščeni ekipi. To jim preprečuje dejstvo, da ima klub, za katerega nastopajo (ŠZ Bor), že ekipo v višji ligi (isto velja tudi za drugo ekipo Sloge). Skratka, že zmaga (s katerimkoli izidom) bi bila za Friulexport res lep uspeh.
V isti ligi bo Sloga v nedeljo zjutraj gostovala pri OMA Olympie. Obema ekipama prvenstvo ne nudi
nost, da osvojijo celotni izkupiček. V goste jim prihaja ekipa Barbarian-sa, ki je zadnja na lestvici in nedvomno najslabša v ligi. Predvideva se lahka in visoka zmaga Primorca.
ROMANA - GAJA
Tudi gajevci, kljub temu, da igrajo v gosteh, ne bi smeli imeti velikih problemov. V goste gredo ekipi, ki je na predzadnjem mestu lestvice in katero so že gladko premagali (4:0) v prvem delu prvenstva.
SANT’ANNA - BREG
Kaže, da bo ta nedelja naklonjena našim ekipam, ki nastopajo v tej ligi. Tudi^ Brežani igrajo proti skromni Sant’Anni, ki je doslej izbojevala le dve zmagi ter sedem remijev, in doživela kar 10 porazov. Trenutno je Sant’Aima na predzadnjem mestu lestvice in zato so Brežani v tem dvoboju favoriti. (B. R.)
SOVODNJE - BRAZZANESE
V zadnjem srečanju letošnjega prvenstva 3. AL na Goriškem bodo sovo-denjski nogometaši igrali pred doma čim občinstvom proti B raz zanese ju. Furlani bodo vsekakor trd oreh za slovenske fante, ki v letošnjem prvenstvu niso izpolnili vseh pričakovanj.
MARIANO - JUVENTINA
Štandrežci bodo gostoval v Mariami, kjer bodo morali igrati dokaj o-dločno, če bodo želeli prvenstvo skleniti s pozitivnim rezultatom.
samimi igralci kot tudi športnimi delavci te panoge. Predvideno je tudi skupno kosilo.
V okviru te prireditve bo tudi zanimiva okrogla miza o športu in vzgojni problematiki osnovnošolske in srednješolske mladine, na kateri bodo sodelovali tudi italijanski gostje. Po dolgem času je namiznoteniška sekcija ŠZ Bor predvsem po zaslugi trenerja Gabriela Rasenija zaživela in z organizacijo tega turnirja dm kazala, da je na poti k širši in kvalitetnejši dejavnosti. V tej sezoni, ko so Krasove igralke osvojile italijanski naslov, je tudi ta turnir dokaz naše športne in organizacijske žilavo-sti in sposobnosti. (C.G.)
več večjih ambicij; slogašice pa bodo z zmago skušale obdržati tretje mesto. Tretjeuvrščeni Mortegliano bo za Olympio Bettolini nedvomno zelo trd oreh.
Zelo zanimivo bo tudi srečanje na Proseku (C-2 liga, skupina za napredovanje), kjer bo Kontovel Electronic shop gostoval vodečo Celinio. Kontovelke bodo končno nastopile v popolni postavi in pričakovati je, da bodo nasprotnicam nudile dober odpor. Celinia išče na Proseku matematično potrditev napredovanja v C-l ligo, zato je naloga Pertotovih varovank zelo težka, a hkrati privlačna.
MLADOST - CAMPANELLE
Kraševci bodo igrali pred domačim občinstvom proti Campanellam. Sodeč po rezultatih na zadnjih srečanjih domačini ne morejo dosti pričakovati od jutrišnje tekme.
NARAŠČAJNIKI — Zaostala tekma ZAULE — ZARJA	0:2 (0:1)
STRELCA: A. Kalc iz enajstmetrovke v 20. min. in Gregori v 50. min.
ZARJA: Zettin, Zerbo, Babich, Leban, Gojča, R. Kalc, Stein (Milkovič), A. Kalc, Ferluga, Žagar, Gregori.
V zaostali nogometni tekmi prvenstva naraščajnikov je Zarja zopet zmagala, tokrat proti sicer skromni ekipi Zaule. Zmaga zarjanov je bila povsem zaslužena, saj naši nogometaši niso bili nikoli v težavah proti temu tekmecu.
Z novima točkama so se bazoviški nogometaši povzpeli proti samemu vrhu prvenstvene lestvice. (B.P.)
Med dvema ognjema
V Borovem športnem centru na stadionu »L maj« v Trstu bo danes v organizaciji Športne šole Trst drugi dan tekmovanja v igri med dvema ognjema, v okviru osnovnošolske olimpiade. Nastopile bodo šole B skupine in sicer Kette, Milčinski in Milje.
Začetek tekmovanja bo ob 15. uri.
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v tržaški športni palači: Ja dran - Fulgor
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.00	v Trstu, Ul. della Valle 3: Libertas - Po’et; 18.00 v Miljah Radio-graf - Kontovel.
MLADINCI
17.30	v Nabrežini : Sokol - Stella Azzurra B; 18.30 v Trstu, Miramarski drevored : Ferroviario - Bor.
KADETI
16.30	v Trstu, Ul. della Valle 3: Libertas B Kontovel; 18.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Ferroviario.
NARAŠČAJNIKI
15.30	na Kontovelu:	Kontovel -
Santos; 16.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Inter 1904.
16.30	na Opčinah: Polet - Inter Milje; 17.30 na Kontovelu: Kontovel -Santos.
Jutri
NEDELJA, 8. aprila 1984
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30	v Trstu, Ul. Zandonai : OMA O-lympic - Sloga; 10.30 v Morteglianu: Mortegliano - Olympia Bertoi’ini
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Tržiču : Italcantieri - Soča.
L ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku : Kontovel Electronic Shop - CUS Trst; 15.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Le Volpi - Sokol.
UNDER 15 — ŽENSKE
9.30	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Sokol.
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	v San Giorgiu: Sangiorgina -Vesna.
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 na Opčinah: Opicina Super-caffè - Kras; 15.30 v Nabrežini: Aurisina - Primorje; 15.30 v Žavljah: Giarizzoe - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Opčinah, Ul. Carsia: Bar-barians - Primorec; 15.30 v Tržiču: Romana - Gaja; 15.30 v Doberdobu : Mladost - Campanelle; 15.30 v Sovod-njah: Sovodnje - Brazzanese; 15.30 v Marianu: Mariano - Juventina; 10.00 v Trstu, Ul. Fiavia: Sant’Anna - Breg.
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Roianese; 10.30 v Bazovici : Zarja - Muggesana.
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - San Luigi FY
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.30	v Trstu, telovadnica Morpurgo, Ul. Carli: Stella Azzurra - Bor Radenska.
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, teovadnicu CoboJli: Prevenire - Breg; 11.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Stoika Azzurra.
KADETI
10.30	na Opčinah : Polet - Breg; 9.00 v Gorici : Pol. Isantina - Dom.
DEČKI
9.15	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor-Stella Azzurra.
PROPAGANDA
11.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Ricreatori A
Pojutrišnjem
PONEDELJEK, 9. aprila 1984
ODBOJKA
L MOŠKA DIVIZIJA
20.15	v Gorici: Sovodnje - Arci Pieris; 19.30 v Štandrežu : Olympia - Libertas GO.
V prvi in drugi amaterski ligi Vesna in Kras pred težko nalogo
V ospredju zanimanja boji za obstanek v ligi
V ženski D ligi proti vodečemu Pierisu
Friulexport potrebuje gladko zmago
Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180,00. letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II: nad. telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18'-' Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linij) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	člen italijanske
m tiska	Trst	IM|yJ zveze časopisnih
založnikov FIEG
7. aprila 1984
Preiskovalci so že aretirali domnevna morilca
Renato Fonte sta ubila tatova
LECCE — Preiskovalci uspešno raz rešujejo vprašanji, kdo in zakaj je preteklo soboto nekaj pred polnočjo s streli umoril mlado občinsko odbornico
Renato Fonte iz Nardoja pred njenim domom, ki sta v zadnjih dneh vznemi rila celotno italijansko javnost. Ni skoraj nobenega dvoma več, da sta zlo-
čin zakrivila mlajša moška, in sicer 25 letni trgovec Giuseppe Durante ter 29 letni nezaposlen bivši izseljenec IVIanello My, oba iz Nardoja.
Sodne oblasti so izdale zaporni na-r-g preti njima na osnovi izredno tehtnega dokaznega gradiva. Zadnjim pri . v-oir. umora je namreč prisostvoval neki sosed pokojne Renate Fonte, ki je nato posredoval preiskovalcem zadostne podatke za identifikacijo avtomobila vrste A 112, s katerim sta u-bijalca zbežala po zločinu.
Zdi se, da sta Durante in My ustrelila občinsko odbornico, ker jih je le ta zasačila in prepoznala, ko sta skušala vlomiti v neko brivnico blizu njenega doma.
Biti pisce v Italiji je nevarno
RIM — »Pohani piščanci« so nekoč veljali za skoraj pregrešno dobro jedačo, ki so si jo lahko privoščili le nekateri, pa še ti poredko. Danes je marsikaj drugače. Zato ni čudno, če — kot pravi statistika — poje vsak Italijan vsaj po enega piščanca mesečno, oz. 17,4 kg letno. Ob tem pa lahko navdaja Italijane ponos tudi zato, ker so tu evropski rekorderji, saj se piščanci gotovo počutijo bolj vame n.pr. na Danskem, kjer jih letno pojedo le 8 kg na osebo.
Rojevanje kot na tekočem traku
LIZBONA — Družine z enim ali dvema otrokoma so danes stvarnost, ki pozna v Evropi le redke izjeme. Če pa ženska v današnjih časih rodi že svojega 25. otroka, potem zveni to že skoraj neverjetno. Še bolj pa se človek začudi, če izve, 'da je pri tem stara komaj 38 let.
Prav to pa se je zgodilo Portugalki Corini Da Costa Bras, ki je v sredo rodila že-svojega 25. otroka.
Toda še bolj kot število njenih otrok je vzbudil pozornost podatek, da je njen mož, poljedelski delavec Jose Coelho da Silva doslej »prodal« v evropske države že 23 njenih otrok in za večino sploh ne ve, kje so. Doma ima le 6-letnega Joseja, ki pomaga dedku beračiti po Lizboni (tudi Corina je beračica) in tudi za novorojenko ima že »kupca«, tokrat »doma« v Lizboni.
Kaj naj človek reče k vsemu temu? Je Portugalska res v Evropi?
Neizobraženi kandidati
WASHINGTON —- Rezultati zunanjepolitičnega kviza, ki ga je neka zasebna televizijska postaja v Bostonu namenila sedmim kandidatom za senatorsko mesto Massachussettsa namesto demokrata Paula Tsongasa, ki je odstopil, so bili milo povedano razočarajoči.
Dva kandidata, od katerih je bil eden poslanec v predstavniškem domu, nista vedela za ime predsednika izraelske vlade (lehak Šamir), niti nista vedela če so ZDA -zaveznice Salvadorja ali Nakaragve. Nihče ni vedel povedati v katerih evropskih državah so že postavili ameriške manevrirne rakete (Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Italija) in nihče ni vedel niti približno kakšen je proračun Pentagona.
Kviz so organizirali, da bi ugotovili, kaj vedo kandidati o zunanji po litiki, potem ko je tisk v zadnjih dneh večkrat pisal, da so ameriški senatorji po večini laiki na področju zunanje politike.
Deklica povila deklico
CHICAGO — Neka ameriška mamica španskega porekla je v Chicagu rodila zdravo, 2,8 kg težko deklico. Pri tem je nenavadno le to, da ima ma mica komaj deset let. Njen porod je posledica posilstva, starši pa so jo pred dnevi pripeljali v bolnišnico, ker »jo je močno bolel trebuh«. Policija je že na sledi posiljevalcu.
Chicaška porodnica pa ni najmlajša mati v zgodovini rojevanja: »rekord« pripada neki 6-letni perujski deklici, ki je pa rodila mrtvo dete.
Nenavadno kolo
Kolo, ki je na našem posnetku, je gotovo za v Guinessovo knjigo: visoko je več kot dva metra, dolgo pa 4,5 m	(AP)
Policija aretirala morilca šestih žensk
RIM — Policija meni, da je ubil šest žensk, med katerimi tudi slikarko Lauro Durante in članico FGCI Caterino Škerl : »pošast« je 22-letni psihopat Maurizio Giugliano, ki je bil že na straneh časopisov, ko je zažgal stanovanje svoje tašče.
Poleg prej omenjenih žensk pa naj bi lani ubil tudi tri prostitutke in občinsko uradnico Luciano Meschi. Prav ta uboj je bil zanj usoden, saj so ga nekatere priče spoznale na soočenju v Rebibbii, kjer je bil Giuliano zaprt zaradi prej omenjenega požara.
Prav shrljivost vseh ubojev je preiskovalce prepričala, da jih je izvršila vedno ena in ista oseba, saj so bile ženske večinoma zadušene s spodnjim perilom, obraz pa je bil zakrit s kamenjem in zemljo.
Zopet vohunski zaplet v Tokiu
TOKIO — Japonci z raznimi vohuni in obveščevalci res nimajo sreče. Potem ko je znani sovjetski obveščevalec Stanislav Levčenko prebegnil v Tokiu na Zahod in je nato v Washing tonu izrekel težke obtožbe tudi proti vrsti vidnih japonskih politikov, je zdaj zvrhan lonec neprijetnosti naku hal še ameriški obveščevalec Richard Smith. FBI je namreč ugotovil, da je Smith za 11.000 dolarjev prodal pr vemu tajniku sovjetskega veleposlaništva v Tokiu Vitorju Okunevu po droben načrt ameriške obveščavalne mreže na Japonskem. Rusi sicer tr de, da je to »umazana provokacija«, Japonci pa le ne vedo kako naj zle žejo iz tega sovjetsko ' ameriškega vohunskega recepta.
Velblode vodi pot iz Sudana v Kairo
KAIRO — V enem od predmestij Kaira se na ha ja najbrž največje tržišče velblodov na svetu. Vsak dan se tod poriva na tisoče ljudi — prodajalcev, kupcev, opazovalcev ali pa samo ra dovednih turistov, za katere je trg prava atrak cija. Vsako leto prodajo približno 120 tisoč velblodov, ki jih pripeljejo v egiptovsko glavno mesto po večini iz Sudana.
V resnici se glavni kupci in prodajalci ne pre rivajo med množico malih trgovcev. Po navadi sedijo nekje v bližini in mirno pijejo čaj, medtem ko se drugi v njihovem imenu pogajajo. To so skupine mladih Sudancev, ki jim nihče ne posveča večje pozornosti, čeprav so oni imeli najpo membnejšo in najtežjo nalogo, saj so pripeljali kamele iz Sudana preko Nudijske puščave do Kaira. Tam se je njihovo delo končalo in se lahko vrnejo v Sudan ter čakajo na novo pošiljko.
Ta nenavadni posel traja že več kot 4 stoletja, kolikor pač obstaja kamelji trg v Kairu. Cena kamele se suka od 500 do 1100 dolarjev in na vsaki zaslužijo tudi do 350 dolarjev. Kar se njihovih pastirjev tiče, pa je njihov zaslužek mnogo skromnejši. Na enem potovanju bo pastir zaslužil do 300 dolarjev, vodič pa do 600 dolar jev. Na potovanje se odpravlja po navadi 9 pa stirjev in vodič, ki čez Nubijsko puščavo goni kakih 200 kamel. Potovanje traja 40 dni in gre od sudanskega mesta Al Geneina do Luxor ja v E-giptu, od koder kamele prevažajo do Kaira s tovornjaki. Priprave na dokaj zahtevno potovanje so kratke in enostavne: kamele do dobra nakr mijo in napojijo, pripravijo kuharske potrebščine, hrano in vodo, nakar odrinejo na 40 dni dolgo potovanje. Odhod je takoj po prvi jutranji molitvi in karavana potuje dopoldne, ko se ustavi samo toliko časa, kolikor je pač potrebno za skromno
kosilo. Ob večerni molitvi pa se karavana ustavi, da bi prenočila v puščavskem pesku. V puščavi so tri ali štiri oaze, vendar je tam treba vse zelo drago plačati, tudi vodo. Karavana potuje po že ustaljenih stezah, po katerih že tisočletja potujejo dolge kolone kamel. Vsakokrat pa so velike težave s puščavskim neurjem, ki popolnoma spremeni podobo puščave. Takrat nastopijo vodiči, ki so skoraj nezmotljivi in v katere imajo pastirji neomejeno zaupanje. Zato tudi prejemajo vodiči tako rekoč dvojno nagrado.
Po 40 dneh pridejo karavane v majhno e-giptovsko mesto nedaleč od Luxorja, kjer kamele natovorijo na tovornjake, po 24 urah vožnje pa prihajajo na kairski trg. S tem je naloga pastirjev in vodičev končana ter se lahko vrnejo v Sudan in po dveh ali treh dneh se spet znova odpravijo na 40 dnevno potovanje.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(38.)
NEKAJ DNI POÌNEJE SO SE PO VSEt) KALIFORNIJI POJAVILI OGLASNI PLAKATI Z 3QAQUINOVO SLIKO.
MEDTEM 3E JOAQUIN MURIETTA "ZBRAL OKRCA SEBE BANDO NAJHUJSlH ZLOČINCEV DIVJEGA ZAHODA IN Z NJIMI JE ROPAL IN MORIL PO KALIFORNIJI,,	_______________________
Med številnimi priseljenci v ZRN tudi mnogi vohuni
BONN — »Lepo od vas, da ste prišli, dobro je, da ste prispeli, ste pa morda vohuni?«, takega vprašanja seveda nihče ne zastavlja, ali očitno lebdi pred vsakim priseljencem iz NDR, ki je prispel v Zvezno republiko.
Povsem nepričakovano so vse to potrdili na najodgovornejših mestih, tako na notranjem ministrstvu v Bonnu kot v zveznem uradu za Zaščito Ustave v Kólnu. Povečani pritok priseljencev pa še vedno traja. V prvih treh mesecih letos je prispelo 12 tisoč Vzhodnih Nemcev, kar je več kot v vseh mesecih lanskega leta. Ta prihod so seveda v Zvezni republiki uradno pozdravili, a kot kaže je z vsem lem precej zapletov tako glede zaposlovanja kot stanovanj in drugih bolj globokih vprašanj državne varnosti.
Zahodni Nemci seveda često godrnjajo: »Prevzemajo nam delovna mesta«. Sedaj pa obstaja upravičena bojazen, da jim bodo podtikali še značilnosti »potencialnih vohunov«. Da bi to lahko ugotovili že ob prihodu, je pravi nesmisel, saj imajo taki vohuni boljše reference in papirje od poštenih priseljencev.
V Bonnu in Kólnu sedaj tožijo, da so v precepu. Priseljence ne smejo in ne morejo diskriminirati, a istočasno jim je na dlani, da vodi prav vzhodnonemška tajnoobveščavalna služba vso vohunsko mrežo v Zvezni republiki Nemčiji.
Naivno bi bilo sklepati, da ne bo NDR izkoristila sedanjega množičnega priliva priseljencev, da ne bi mednje pritihotapila svoje perspektivne agente, je navedel neki funkcionar urada za zaščito ustave.
Seveda ni direktno obtožil NDR, da izrablja sedanji priliv, prav tako ni o vohunih spregovoril ničesar, saj v takem primeru ne bi bili vohunski posli sploh tajni.
Definicijo »perspektivni agent« uporabljajo v zahodnonemškem vohunskem žargonu podobno kot termina »krt« in »speči« za tiste pritihotapljene agente, ki mirujejo (spijo) leta in leta ter stopijo v akcijo, šele ko jim okolica popolnoma zaupa. Najbolj znani taki »speči vohun« je bil Guillaume, zaradi katerega je moral bivši kancler Brandt leta 1974 odstopiti.
Strokovnjaki v Bonnu in Kólnu sedaj navajajo, da se bodo »krti« iz sedanjega vala priseljencev »prebudili« šele prihodnje desetletje.