(;radi\() za Zgodovino Slovencev v srednjem veku. Zbral dr.FRANC KOS, C. kr. profesor. __ Druga knjiga. (1.801-1000.) V Ljubljani, 1906. Z^i^o^iiiei in iüceiltj ..Ijt>ono\'n ur^u/^bo"' v I.ijiibljani Tl&k'ösei .»Kiitoli.^kci M-iskapna". I. UVOD. Predgovor. I u izročam svojim rojakom drugi zvezek ..Gradiva". Želim, da bi ^a sprejeli z isto dobrohotnostjo kakor prveg^a. Šola in razni drugi posli so zakrivili, da nisem mogel tega zvezka že prej prirediti za tisk. Ko sem sestavljal to delo, sem se v obče ravnal po načrtih, o katerih sem že govori! v Predgovoru prve knjige. Zato jih ne bodem tu še enkrat ponavljal. Želim, da bi knjiga dobro služila tistim, ki se bavijo z domaČo zgodovino. Pisatelj. Zgodovinski pregled.'^ A. Zemljepisne črtice. /. Slovenske pokrajine. Zemlja, po kateri so pred tisoč leti prebivali Slovenci, se je zvala Slovenija (Sclavinia, Sclavinia tellus. partes Sclaviniae, partes Sclav!-nienses, partes Sclavorum, fines Sclaviniae, Sclavorum patria ltd i. Kako obširna je bila slovenska zemlja, je nekoliko razvidno iz zgodovinskih virov. Mesto Celje na Štajerskem je bilo v Sloveniji (št. 78: in finibus Sclaviniej, enako radgonska okolica, kjer se je pred tisoč leti razprostirala Dudlebska grofija 'Št. 297 : in partibus Sclauiniensibus in comitatu Dudleipa). Lurnsko polje na zapadnem Koroškem je bilo na slovenskih tleh fšt. 298 in 299: In Sclauini^ partibus). Zemlja ob IpuŠi na Dolenjem Avstrijskem je bila del Slovenije tšt. 121 : in Sclavinia», istotako zemlja poleg Aniže t Št. 46: in parte Sciauanoriim) ter pri Perschlingu blizu Mislim, da iistrežcm slovenskim zgodovinarjem, ako tu navedem nekatere sestavke in razprave, pisane v slovenskem jeziku, ki pojasnjujejo to ali ono vprašanje iz slovenske zgodovine iistc dobe, katero obravnava ta knjiga. Babnik J., Sledovi slovenskega prava. (Letopis Matice Slov. za leto 1882. in 1883., str. 64-93.) Fekonja A n d r., Razširjava kristjanstva med Slovcnci. i.Letopis Matice Slov. za ieto 1884., str. 115-195.) Gruden J o s. d r., Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja. (Dom in Svet, XV. [1902], str. 19 23, 96-101. 148-154, 218-222, 289-294.) — Akvilejski patriarhi za dobo sv. Cirila in Metoda in njih razmerje do sloven- skega bogoslužja. (Katoliški Obzornik, IX. [1905j, str, 9-20.) Kos fr. dr., Slovenci za Karola Velikega, (ijublj. Zvon, il. [1882], sir. 395—402. 460-464, 528-534, 598-602. 654-657.) — Hrvatsko - slovenska vstaja pod panonskim Ljndevitom. (Kres, II. [1882], str. 334-339.- — Odlomek iz slovenske zgodovine devetega stolelja. (Letopis Matice Slov. za I. 1882. in 'S33., str. 352—370.) — Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Ljubljana, 1885. Izdala Matica Slov., 80, str. 1-174. — Doneski k zgodovini devetega stolelja. (Kres, Vi. [I886j str. 16—36.) Vlll Tulna (št. 306: in Sclaviniae locisi. Kranjsko deželo zovc že Pavel dijakon domovino Slovcncev (l.i), Št. 215: Sclavorum patriaj. Ako so hoteii tuji pisatelji, pišoč latinski jezik, zaznamovati slovenske prebivalce, so rabili izraze : Sclavi (št. 97, 109, 150, 247, 280 itd), Sclauani (Št. 94j, Uuinades (Št. 1101, Sclavorum gens ßl 166) itd. Z besedo „Winidi'* ali „W'inades" so neslovanski pisatelji devetegfa stoletja bolj pogostoma zaznamovali Čehoslovane kakor pa Slovence. Na zemlji naših prednikov so proti nebu kipele slovenske gfore (Št. 2: Sclavorum montes). — Po Sloveniji je bil razširjen slovenski jezi k ^ tako na Štajerskem okoli Upnice CŠt. 436: lingua Sclavanisca;, dalje pri Erlafu na Dolenje Avstrijskem (št. 467: Sclauanice) in tudi na Kranjskem (Št. 444: vocabulo Sclavorum'. — Slovenske kmetije so Kos P r. d r., 01) osebnih iiHCnih pri starih Slovenci)). (Letopis Matice Slov. za 1886., str. 107—151.) — Reges ti k doniafi zgodovini. Deveto stoletje. (Izvestja Muz. dr., IV. [1804] str. 46 57, 103-111, 134-147, 176-201. 217-229.") — Iz domače zgodovine. Doba od 843-867. (Izvestja Muz. dr., VII. [1897i. str. 110-122, 133-145. 165-176.) — Cesar ArnuH kot vladar v slovenskih pokrajinah. (Izvestja Muz. dr., IX. 118991, sir. 163-182.) — O treh tržaSkih škofih, imenovanih Johannes. (Izvestja Muz. dr., X. [1900],• str. 95-99.) — Zgodovinske črtice o kranjski deželi. (Izvestja Muz. dr., XI. [1901], str. 1 — 18.) — .Neljubi gostje pred tisoč leti. (Dom in Svet, XIV. [1901], str. 146-150, 210-2i8.> Krek Gr. dr., PapeSka pisma britanskega museja rn sv. Methodij. (Kres. I. [1881], str. 345-354.) — Razne malenkosti. (Kres, ill. [1883], str. 54-57 ) Lempl T., Kritične beležke o potovanjih svetega Metoda v Rim. (Voditelj v bogo-slovnili vedah. Maribor, III. [1900], str. 255-265.^ — V obrambo škofovskega reda sv. Cirila. (Vod/fcl/ v bogoslovnih veda)j, V. [19021, str. 437-464.) P a j k Mi I., Črtice o nekdanji)} slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji. (Iv.vesija Muz. dr.. VII. [mi], str. 152-159, 177-184.) Kuiar S.. Jedinstvo slovenskih dežel. (Ljublj. Zvon, \\. [\m2], sir. 26-33, 94-99» 157-161, 218-226. 284-290. 3^0-354.) — Slovenske naselbine po Furlansken». (Ljublj. Zvon. lU. [I883j, str. 53—60. 122-128, 188-193.) — Velika Moravska in staroslovenski jezik. (Narodni Koledar za leto 1896. Izdal Dr. Hribar v Celju, Str. 127-142.) Sc h e i n i g g J., Slovenska osebna imena v starih listinah. (Izvestja Muz. dr.. lil; [S893]. str. 8-13, 47-53, 94-101, 140—148.) Zmazek Fr., Stali potovala sv. Ciril in Metod skozi slov. ^fajer? (Voditelj v bogoslovnih vedah, III. [1900;. str. 374-379.) 1) Rimska Številka ali pa tudi ,Gr. I" kaže. da nam je treba iskati dotični citat v prvi knjigi ..Gradivo za zgodovino Slovencev-. sc po velikosti razločevale od bavarskih in zato jih je bilo treba včasi kot take zaznamovati (Št. 438: hoba Sclavanisca: Sf. 536: Sclauanisca colonial, — Na vzhodni strani slovenske zemlje je bila Slovenska marka fšt. 169: Slotigfenzin marca;. Panonskega kneza Kocela. ki je g^ospodoval Slovencem, nazivlje neki vir slovenskega grota fSt. 174: comes de Sclauis). Na koroških tleh živeči posestnik Sebigoj je bil Slovenec, česar ne kaže samo njegovo ime. ampak tudi beseda „Slavo'' (št. 513: cuidam Slavo Zebegoii. Iste narodnosti je bil tudi neki „Gluzo'-"M. 5U : Gluzo Sclauusj iz prej naštetih citatov je razvidno, da so latinski pisatelji za izraz «Slovenija'* največkrat rabili besedo Sclavinia. Med prvo in drugo Črko v besedi Slovenija so navadno vrivali „c". To se je godilo zato. ker 7.veza „si** ne ugaja latinskemu jeziku, posebno v začetku besed ne. Samoglasnik ^o" v prvem zlogu so latinski pisatelji kaj radi pre-minjali v ^a". Namesto staroslovenskega so dostikrat pisali sorodni včasi ga pa zamenjavali z ^a" ali pa „o". Slovenija je bila v devetem stoletju mnogo obširnejša kakor dandanes. Obsegala je K a r a nt a n i j o in sosedne pokrajine (I, Št. 324 : in Sclaviniam .... regionem Caranianorum et confines eorum). Kna izmed teh sosednjih pokrajin je biia Fanonija d, št. 267: in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque int'erioris Pannoniaei. Druga sosednja pokrajina Karantanije, ki je bila tudi dei Slovenije, je bila zemlja med Anižo. Donavo, Dunajskim lesom in pa štajersko mejo (gl. St. 46, 121, 306). Da so po teh straneh sem ter tja stanovali Slovenci, nam potrjujejo ra/en listin (št. 97, UO. 150) tudi ondotna slovenska krajevna imena, katera so se deloma ohranila do današnjega Časa. '01. mojo Spomenico, str. 90-Q3k Da so Slovenci pred tisoč leti prebivali po Kranjskem, mi ni ireba dokazovati. V devetem in desetem stoletju so Slovenci tudi prebivali po severni Istri in vzhodni Furlaniji. Nekoliko slovenskih naselbin je bilo tudi po sedanji Oorenji Avstriji, kar dokazujejo istočasne listine <št. 94, 287 in 1, 256^ in pa nekatera ondotna krajevna imena. (Spomenica, 94—96.) Najznamenitejša slovenska pokrajina devetega stoletja je bila Karantanija, ki je obsegala razen sedanjega Koroškega tudi skoraj vse Štajersko, vzhodni del Tirolskega in jugovzhodno stran Dolenje Avstrije. V desetem stoletju je bilo s Karantanijo združeno tudi Kranjsko (Št, 444, 445, 490). Na zahodu je takrat Karantanija segala do izvira reke Drave, kjer je bila meja med Slovenci in Bavarci il. št. 239). Odtod se je vlekla meja med Karantanijo in Bavarskim proti gori Dreiherrnspitz, od tu pa proti vzhodu po gorskem grebenu Visokih Tur, ki Še dandanes ločijo Koroško od Solnograškega. Od gore Ankogel je šla meja proti severovzhodu po razvodju med Muro in Salico tako. da je sedanji Lungau bil del Karantanije. Da je Lungau nekdaj spadal h Karantaniji, bi smeli med drugim sklepati iz tega. da se po ondotnih straneh nahaja mnogo slovenskih krajevnih imen in ob Blatnem jezeru (št, 174 ). Pasovska škofija je imela nekoliko posestev ob Litavi (št. 112) in v Kirchbachu pri Tuinu (št. 115). Rezenski škofje so si pridobili zemljo pri izlivu F.rlafa v Donavo (št. 110) in trideset kmetij poleg Rabe (št. 265\ Bogato žetev so na slovenski zemlji imeli nekateri samostani. Redovniki v Kremsmiinstru so Že leta 777. dobili v svojo last mnogo slovenske zemlje na tleh sedanje Gorenje Avstrije (1, št. 256). V isti kronovini so leta 888. dobili tri kmetije, ki so bile prej slovenska lastnina (št, 287). Svoja posestva so si tudi pomnožili ob reki Traguši in potoku Flinsbachu (št. 97), potem v Mauternu. ob Kampu in Perschlingu (št. 306> ter ob reki Spraci (št. 246». Bavarskemu samo- stanu v Nieder-Alteichu so razni vladarji podelili 40 kmetij pri izlivu Bele v Donavo (št. 40), potem velik del Wachaua in kraj Agfg^s-bach polegr Donave {S(- 106) ter zemljo v Panoniji od reke Zale pa do razvodja med Zalo in Rabo (št. 169). Rezenski samostan sv. Emerama je imel razna posestva med Aistom, Naarnom, Donavo in Nordwaldom, potem polegf Erlafa, v Sierningu, poleg Perschlinga (št. 150), v Tulnu (št. ICO) ter v Kvartinali ob Blatnem jezeru (št. 276). Cerkev v Ottingu na Bavarskem je leta 878. dobila obširna posestva pri Trebnem na Koroškem i Št. 248). Samostanu v Mat t see-ju je bilo leta 860. podeljenih dvajset kmetij med Spraco in Sobotico (št. 170), samostanu v Mette nu pa osem let pozneje posestvo ob TragfUši (št. 208). Tudi posamezne osebe so si pridobile mnogo zemlje, tako pa-sovski pokrajinski Škof Albrik deset kmetij pri Rabi in blizu Šo-pronja (Št. 161), duhovnik Dominik posestva v Lebenbrunnu blizu avstrijsko-ogrske meje (št. 131), duhovnik Adaioid posestva v Labodski dolini (Št. 284), duhovnik Sigibold v istem kraju (št. 286) ter dijakon Gundbaton posestva ob Rabi (Št. 276). Tudi marsikatere posvetne osebe so dobile v dar več ali manj zemlje naših prednikov. Kralj ArnulJ je podelil ministerijalu Heimonu posestva v okraju Grunzwiti (Št. 288), i^jegovi soprogi Mil d ruti pa mnogo podložnih ljudi v Trgu, Viču, Krnskem gradu in Zadolah na Koroškem (št. 2Q2). Reginhard, vazal solnograške cerkve, je dobil dve kmetiji v Železnem (št. 300), Theodrich, tudi vazal solnograške cerkve, pa sedem kmetij v Mölku (št. 302). Kralj Arnulf je podaril svojemu fevdniku Waltunu zemljo v Trušenjski dolini, na DjeŠki gori, v Rajhenburgu, na Krškem tik Save ter v Ingeringu (št 309). Ko so proti koncu devetega stoletja Madjari zasedli Panonijo in pa zemljo med Anižo in Rabo, je po teh straneh prenehala oblast nemških vladarjev. Tuje kolonije so se začele posebno po Panoniji krčiti. Ker so Madjari Čez kranjsko zemljo večkrat udarili v Italijo, se nemški kolonisti na Kranjsko niso prav upali. Iz enakega vzroka tudi na zemlji med Anižo in Rabo ni bilo varno. Ostala je le še gorata Karantanija. A tudi tu je v prvih dveh desetletjih desetega stoletja strah pred Madjari oviral naseljevanje nemških prebivalcev. Ko so pa bili Madjari leta 955. blizu Augsburga popolnoma potolčeni, se je kralj Oton I. iz nova polastil zemlje med Anižo in Dunajskim lesom. Odslej se je delalo na to, da bi ta pokrajina dobila kolikor mogoče veliko nemških naselnikov. Saški vladarji so od leta 973. naprej začeli svojim tevdnikom podeljevati posamezne dele kranjske zemlje. Le Panonija razen zapadnega roba je bila za nje izgubljena. Tu naj navedem razne daritve na karantanskih tleh., kolikor vemo o njih iz listin desetega stoletja. Leta 004. je kralj Ludovik podelil Arponu, sinu grofa Otacharja, dvajset kmetij v Ljubenski dolini in sicer v Slatini in Hostici (št. 337). Iz neke listine iz leta 925. je razvidno, da je solnograška cerkev imela svoja posestva po I.jubenski dolini, potem ob LiesingfU in Murici (Št. 362). Neki Oramann je okoli leta 925. izročil solnograški cerkvi svojo lastnino v Buchschachenu in Waidu na Gorenjem Štajerskem (Št. 366). Nekako v istem času prepusti Hartwich, sorodnik solnogra-škega nadškofa Odalberta, svojo lastnino v vasi Buch blizu Juden-burga sdnograški cerkvi, dobi pa zato neko posestvo ob Ingeringu (št. 367). Leta 927. je plemeniti Weriant izročil solnograški cerkvi svojo lastnino v Hausu v dolini reke Aniže (Št. 928). Iz neke listine iz leta 927. je razvidno, da je pokrajinski Škof Kotabert imel razna posestva ob Lobmingu, v Graslabu in Perchau-u na severnem Štajerskem; solnograška cerkev pa Gospo Sveto, Sv. Peter v Krnskem gradu, Sv. Lovrenc pri Gorčici, Železno, Sv. Peter pri Ostrovici, Trebnje, Žihpolje pri Dravi, Bruck pri ustju Murice, Rotcnmann in Sv. Andrej v Labodski dolini (št. 369). Leta 931. odstopi grof Albrik solnogra-škemu nadškofu eno kmetijo, en plavž in pa pravico kopati rudo v kraju „ad Gamanaron;" nadškof pa da Albriku eno solino v Admontu (št 378). Leta 935. je neki Seiprad dobil od solnograške cerkve nekoliko zemlje in dvor v Baumkirchenu blizu Judenburga (št. 382). Henrik, sin bavarskega vojvoda Arnulfa, je imel dvor in grad z vsemi priteklinami na Grobniškem polju. Ker je pa bil zarad veleizdaje obsojen, je leta 953. solnograška cerkev dobila dotična posestva (Št. 400). Leto pozneje je kralj Oton I. podelil duhovniku Thietprehtu dve kmetiji v Sörgu na Koroškem (št. 401), isti duhovnik je leta 961. dobi! še več drugih posestev na Koroškem (št. 407j. Leta 970. je cesar Oton I. podelil solnograški cerkvi več posestev blizu Lipnice na Štajerskem ('št. 436). Škofjo Loko in njeno okolico je leta 973. dobila freisinška cerkev (št. 444, 445, 490j. Iz neke listine, spisane okoli leta 975., je razvidno, da je freisinska cerkev imela nekoliko posestev na Lurnskem polju in pri Jezernici na gorenjem Koroškem (št. 452). Po zamenjavi je dobila nekoliko zemlje v Maletinjah na Koroškem (št. 453). L. 977, je cesar Oton II. podelil brixenskl cerkvi Ribnico na Koroškem (št. 458). Dve leti pozneje je isti vladar podelil svojemu fevdniku Aribonu nekaj posestev v Lebmachu, Glandorfu, Mailsbergu, Beissendorfu in Pod-pečeh (št. 466). Istega leta je potrdil brixenskemu škofu Albuinu pravico do Beljaka na Koroškem (št. 468). Leta 980. je podelil karantan-skemu vojvodu Otonu nekatere kmetije v vaseh Otmanjah, Blažji vesi, Hutni vesi, Raggasalu in Gölsachu (št. 469). Grof Wilhelm je istega leta dobil od cesarja Otona II. dvajset kmetij v vitanjski okolici blizu gorovja Stenice (št. 470), grof Rachwin pa leta 985. petnajst kmetij v Rozvini na Štajerskem (št. 487). Koroški vojvoda Henrik je okoli leta 989. podelil brixenski cerkvi eno kmetijo pri Sv. Juriju 491). Neki klcrik Wito"^ je okoli leta Q90. imel svojo lastnino pri Pirku in Wimpassingu v Labodski dolini (St. 494). Nekako v istem Času je brixenski škof Albuin odstopil fre^nškemu škofu Abrahamu eno kmetijo v Sirnici na Koroškem (št. 495). pTemenitaš- TeŠina je pred letom 091. daroval cerkvi več kmetij in desetin pri KlanCah, v Kozjah in v Gomilah na Koroškem fšt. 497). Okoli leta 992. je neki Azili imel svojo lastnino v Labodu (Št. 501). Mejni grof Adalberon je leta 1000. dobil od Otona III. sto kmetij na karantanski zemlji (Št. 529). Lastniki Kamena poleg Drave in njegove okolice so bili okoli 1. 1000. ^ixen^y škof Albuin in njegovi sorodniki ^št. 517, 532, 533, 534. 335. 536). Slovenska zemlja je bila takrat, ko so Slovenci prišli pod tran-kovsko oblast, le slabo obljudena. Marsikateri okraji so bili neobdelani in tudi niso imeli nobenega gospodarja. Vsa taka zemlja je postala državna lastnina in frankovski vladarji so jo lahko podelili tistemu, komur so hoteli. Posebno gorate strani po severnem Štajerskem in severnem Koroškem so imele le prav malo prebivalcev. Vsled tega je polagoma prišel neobdelani svet v nemške roke. Tako se je zgodilo, da lepši in rodovitnejši deli južnega Štajerskega in južnega Koroškega so ostali slovenski, gorati in pusti na severu teh dežel so pa dobili nemško prebivalstvo. Tudi na Kranjskem so po neobdelanem in skoraj nepristopnem Kočevskem okraju rajši naselili Nemce, kakor da bi bila zemlja ostala brez prebivalcev. Državna lastnina je postal tudi tisti svet, katerega so prej imeli Slovenci v rokah, a so ga zarad veleizdaje izgubili. Tudi tako zemljo so potem frankovski vladarji podeljevali svojim fevdnikom. Ko je kak fevdnik dobil katerokolf posestvo v svojo oblast, je bila njegova skrb, da bi naselil na njem zanesljivih in vdanih ljudi, ki naj bi mu zemljo pridno obdelovali, redno oddajali razne davSCme ter ob enem tudi nadzorovali tiste prebivalce, ki so v soseščini trebili in orali ondotno polje. Kadar so frankovski vladarji odstopili kakemu fevdniku večji ali manjši kos zemlje v tej ali oni tuji pokrajini, je novi gospodar iz svoje domovine na podeljeno zemljo, ki je bila le slabo obljudena ali pa tudi brez prebivalcev, poslal precejšnje število kolonistov, kateri so potem kot nekaki kulturonosci med starim prebivalstvom širili svoj jezik in krščansko vero. Ako je tedaj kak fevdnik odpravil na svojo, od kralja mu podeljeno slovensko zemljo po več sto bavarskih družin, se je v enem dnevu postavila med Slovence močna zagvozda tujega življa. Tej je sledila druga kolonija, potem tretja itd. Na zadnje je po mnogih straneh prišlo domaČe ljudstvo v manjšino ter se polagoma izgubilo med tujimi naseljenci. Ker so bili bavarski kolonisti katoliške vere. katera v devetem stoletju med Slovenci najbrže še ni bila prav povsod razširjena, so tedaj ti tujci s svojim zgledom in s svojo besedo vplivali na naše prednike, da se je krščanstvo med njimi hitrejše utrdilo. Iz vseg^a feg;a je razvidno, da se je v teku časa izgubila dobra polovica nekdanje slovenske zemlje. Od devetega stoletja pa skoraj do konca srednjega veka so prihajali tuji naselniki v večjih skupinah na naša tla. V začetku novega veka je bila ta kolonizacija že končana in iahko trdim, da od Trubarjevih Časov sem se jezikovna meja med Slovenci in Nemci ni dosti premenila. Slovcnci, Čehi in Polabski Slovani so v začetku srednjega veka z mečem v roki pritiskali na romanske in germanske razrode ter jim vzeli mnogo zemlje. Pomaknili so se daleč proti zapadu. Nekaj stoletij pozneje, ko so se germanski razrodi okrepili, je nastala reakcija. Marsikateri kos nekdanje germanske zemlje je prišel Nemcem iz nova v oblast, le nekateri deli so še ostali Slovanom. Kakor v bitkah prednje čete najbolj trpe in so večinoma uničene, zadnje se pa po prestanem boju veselijo zmage, tako je tudi s slovanskimi razrodi. Tisti Slovani, ki žive ob jezikovnih mejah, imajo neprestan boj, ostali se pa lahko po svojem razvijajo. Mnogo Slovencev se je v teku časa poizgubilo med Nemci, Italijani in Madjari. A kar jih je Še ostalo, lahko trdijo, da so dosti vztrajnejši, kakor marsikateri bivši germanski razrod. Kje so Vandali, Zapaöni Golje, Vzhodni Ootje, Langobardi, Salski Franki itd..- Ni jih več! Le po kakih sto ali dvesto let so mogli vztrajati na tujih tleh, a potem so izgubili svojo narodnost. Mi Slovenci pa še živimo na zemlji, katero so si naši predniki prisvojili pred trinajstimi stoletji. Tudi imamo dobro zaslombo, ker za nami stoji mnogo milijonov drugih Slovanov. 4. Topografija^ « Listine in drugi zgodovinski viri devetega stoletja nam pogo-stoma omenjajo mesta in vasi, cerkve in gradove, ki so stali po raznih krajih takratne slovenske zemlje. V tem sestavku se hočem ozirati na lista mesta in vasi, ki stoje na sedanjih slovenskih tleh ali pa vsaj prav blizu jezikovne meje. Zarad lažjega pregleda hočem najprej navesti razne kraje po slovenskem Koroškem, potem po slovenskem Štajerskem in slovenskem Ogrskem, nato po Kranjskem in na zadnje po slovenskih delih Primorskega in Beneškega. O/ Koroško. Beljak. Viri devetega stoletja nam direktno ne omenjajo tega kraja. Da je pa bilo tam, kjer je sedaj imenovano mesto, leta 878. precej veliko naselje, ki se je zvalo Beljak, smemo sklepati iz tega. ker so ondotni prcbivaici pred tisoč leti napravili most čez Dravo ter niu dali ime „Beljaški most". V dotični listini se tudi omenjajo potok Suha (Durrinbali) med Beljakom in SkoČidolom, dvor Trebnje, Bukovje itd. (št. 248). Sto let pozneje, namreč leta 979. se v neki listini cesarja Otona II. omenja Beljak. Takrat je imenovani cesar podelil svoj dvor v Beljaku brixenskemu Škofu Albuinu. Razen dvora mu je prepustil ondotni grad in pa cerkev z vsemi priteklinami (št. 468.) B1 a t o g r a d je bil utrjen kraj nedaleč od Vrbskega jezera. Okrog Blatograda je bilo široko močvirje, katero je varovalo prebivalce so vražnih napadov (št. 259). Dne 13. in 19. marca leta 888., a tudi 20. ja nuarja leta 889. se je tu mudil kraj Arnulf (št. 285. 286, 293) O Blato gradu se na enem mestu poudarja, da je bil jako utrjen grad (Št. 259) na drugem pa, da je bilo mesto ^urbs (Št. 285). Blažja ves, ki leži severovzhodno od Celovca, se omenja v neki listini iz leta 980. (št. 469.) Bučinja ves je blizu Gospe Svete. Omenja se ta vas 1.945. V tistem času so tu prebivali nekateri podložniki takratnega kralja Otona I., kateri jih je prepustil gosposvetski cerkvi. Njih imena so se glasila Budist, po katerem je tudi vas dobita svoje ime, potem Nam-drag, Budigoj, dva Dobronega in Še dva druga (št. 392). Djekše se zove ena izmed najsevernejših vasi na slovenskem Koroškem. V neki listini kralja Arnulfa iz leta 895. se sicer ta vas ne omenja, pač pa gozd na Dješki gori (št. 309;. Dravski dvor je pri Tinjah. Tu je kralj Ludovik imel svoj dvor. Cerkveno desetino od tega dvora je rečeni kralj leta 860. podelil solnograški cerkvi (Št. 172). Gosel na ves pri Dobrli vesi se omenja okoli leta 1000. Tuje imel brixenski škof Albuin svojo lastnino. Nekaj zemlje je dobil od svoje sestre Wezale (št. 534), nekaj je je pa sam daroval svoji drugi sestri Gepi in njenim otrokom (št. 535). Gospa Sveta. Središče karantanskih Slovencev v devetem stoletju nam je iskati nekako v sredi med Celovcem in Št. Vidom tam, kjer sta danes vasi Krnski grad (Karnburg) in Gospa Sveta (Maria-Saal). V tem kraju je že v osmem stoletju za časa vojvoda Hotimira, ko so bili Slovenci Še večinoma pogani. Škof Modest posvetil cerkev v čast Materi božji (I., št. 232). Iz listine z dne 20, novembra leta 860. je razvidno, da je takrat kralj Ludovik solnograški nadškofiji podelil tudi gosposvetsko ceikev in njena posestva (Št. 172). V nepristni listini, datirani z letnico 890., se ta daritev opisuje nekoliko natančneje (Št. 296;. — Leta 927. meseca maja je bila v gosposvetski cerkvi sinoda, katere sta se med drugimi udeležila solnograški nadškof Odal bert in pokrajinski škof Kotabert, V Gospo Sveto so takrat prišli voj- voda Pcrhtold, Štirje gfrofjc in mnogo drugih plemenitašev, med njimi tudi neki Trdogoj in neki Svetopolk. Nadškof Odalbert je pri tej priložnosti prepustil Gospo Sveto in še več drugih krajev pokrajinskemu škofu Kotabertu do njegove smrti (št. 369). Leta 945. je kralj Oton 1. podelil nekoliko posestev cerkvi Matere božje pri Gospe Sveti, katere predstojnik je bil škof Kotabert (št. 392;. Pri Gospe Sveti se je tudi okoli leta 963. mudila imenitna družba. Prišli so takrat tja solnograški nadškof Friderik, štirje grofje in Še več druge gospode (šf. 414). G rab š (a j n, vas vzhodno od Celovca, se v starih listinah zove Grafendorf. Tu je dobila solnograška cerkev najbrže že v devetem stoletju nekoliko posestev (št. 296, 460, 482). Gre b inj je trg v Velikovškem sodnem okraju ter se prvič imenuje v neki listini iz leta 822. Neki Matheri je takrat daroval freisin-škemu škofu Hittonu svoja posestva med Trušnjami in Grebinjem (št. 70). Hutna ves, ki leži vzhodno od Celovca, se prvikrat omenja leta 980. v neki listini cesarja Otona 11. (št. 469). Kamen je ime vasi, ki stoji na koroških tleh nasproti izlivu reke Krke v Dravo. V tem kraju je neka hildegarda podelila svojemu sinu Albuinu okoli leta 970., ko je bil ta še dijakon, svojo podedovano lastnino in pa še osem slovenskih kmetij. V bližini Kamena se v dotični listini omenjata dve jezeri {Klopinjsko in Zablatniško) in pa potok „Grimach", kjer je Albuin tudi takrat dobil neko posestvo (št. 438). V Kamenu je že okoli leta 994, stal grad, ki je bil lastnina brixenskega škofa Albuina (št. 517). Velik del svojega imetja v Kamenu je ta škof okoli leta 1000. podelil brixenski cerkvi (št. 532). Blizu Kamena je bil neki gozd, katerega s(a škof Albuin in njegov brat Aripon med seboj razdelila. Albuin je dobil tisto polovico, ki je bila bliže Kamenu ter je segala do nekega ondotnega jezera (št. 533). Okoli leta 1000. je imel blizu Kamena svoje imetje neki piemenitaš Ragici. ki je bil najbrže slovenske narodnosti. Podelil je brixenski cerkvi dve slovenski kmetiji v ta namen, da bi njegov sin, ki se je vzgojeval za duhovnika, Šest let dobival potrebno hrano (št. 536). Krnski grad, ki je blizu Gospe Svete, se večkrat omenja v zgodovinskih virih devetega in desetega stoletja. Dandanes je Krnski grad vas, a pred tisoč leti je bilo mesto (šf. 296: de Carantana civi-tate; št. 369: in civitate Carantana). Nekateri karolinški vladarji so v devetem stoletju imeli tu svoj dvor. V krnskem gradu se je o božiču leta 888. mudil kralj Arnulf (št. 290, 291,292). Takrat sta tu živela dva nesvobodna moža, Stranimir in Žitomisl, katera je kralj Arnulf prepustil Mildruti, soprogi svojega točaja (št. 292). Leta 927. je solnograški nadškof Odalbert odstopil pokrajinskemu škofu Kotabertu Sv. Peter v Krnskem gradu (Št. 369). — Nad Krnskim gradom je Krnska gora /Ulrichsbergj. Cesar Oton II. je leta 983. podelil cerkvi sv. Lamberta v Porečah blizu Oospe Svete tri orale dolg in ravno tako lirok del zemlje na Krnski gori. potem polovico lesa na pobočju te gore ter deset oralov travnikov poleg reke Gline, \zvzei je bil le njegov dvor v Krnskem gradu (it 475). Labod pri izlivu Labodnice v Dravo se omenja v neki listini okoli leta 1000. Takrat je neki Azili v rečenem kraju odstopil solno-graSkemu nadškofu Hartwiku 21 oralov svoje lastnine (št. 501). Lip je je \as blizu izliva reke Krke v Dravo. Tu je okoli leta 094. brixenski škof Albuin imel svojo lastnino, katero je pa odstopil svojemu bratu Ariponu razen tistih delov, katere bi po njegovi smrti imela dobili njegova sestra Oepa (št. 517). Ostrovica se zoveta vas in grad vzhodno od bt. Vida na Koroškem. V devetem stoletju je kralj Ludovik podelil solnograški cerkvi nekoliko posestev v Ostrovici (št. 172, 296^ 460, 482). Leta 927. se omenja Sv. Peter pri Ostrovici. katerega je pokrajinski škof Kotabert dobil od solnograškega nadškofa Odalberta (št. 369). O trna nje je vas severovzhodno od Oospe Svete. Cesar Oton II. je leta 980. podelil karantanskemu vojvodu Otonu nekaj posestev v Otmanjah \št, 460). Otok. Tik Vrbskega jezera stoji dandanes vas Otok s cerkvijo Marije Device. Tu je stala že v devetem stoletju cerkev, posvečena sv. Primožu in Felicijanu, in v njej so bile shranjene svetinje teh dveh svetnikov (Št. 298, 32?!. Otok in nekaj zemlje v njegovi okolici so pred tisoč leti freisinški Škofje imeli v svoji oblasti. Okoli leta 880. je freisinški škol' Arnold prepustil plemenitašu Ooteskalku eno kmetijo na Otoku, ta je pa zato Škofu dal drugo kmetijo v Rožeku (št. 2(^). Otok je obiskal (reisinški škof Waldon. naslednik Arnoldov. K \Val-donu je prišel plemenitaš Jurij ter podelil freisinški cerkvi vse to, kar je Heimon. sin Vitogojev, nad Vrbskim jezerom dal v last svoji sestri Tunci, njegovi soprogi. Zato sta pa Jurij in Tunca izrekla svojo željo, da bi bila po smrti pokopana v cerkvi na Otoku in da bi se ju on-dotni duhovniki spominjali v svojih molitvah (Št. 327). Iz nekega starega kodeksa je razvidno, kako premakljivo blago je imela cerkev sv. Primoža in Felicijana na Otoku v drugi polovici desetega stoletja pod freisinSkim ŠkoJom Abrahamom (St. 504). Podkrnos. Ta kraj, ki leži vzhodno od Celovca, je jako star, kajti že leta 8()0. je bil tu dvor, katerega je kralj Ludovik prepustil solnograški cerkvi (št. 172). Okoli leta 963. je solnograški nadškof Friderik odstopil plemeniti ženi .Matildi svojo lastnino na PodkrnoŠkem polju in v Podkrnosu <Št. 414i. Ribnica je vas blizu Vrbskega jezera. Leta 977. je cesar Oton II. podelil dvor v Ribnici brixenski cerkvi. Prej g;a je imel neki Askuin, ki ga je pa zarad veleizdaje izgubil (§t. 458). Rože k v Rožni dolini se omenja že okoli leta 880. Takrat je plemenitaš Goteskalk prepustil freisinškemu škoiu Arnoldu eno kmetijo v Rožeku (št. 266). Trušnje so severovzhodno od Celovca. V Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Tru&njah se še sedaj nahajajo razvaline trušenjskih gradov, izmed katerih sta dva stala že leta 895., kajti kralj Arnulf je takrat daroval svojemu fevdniku Waltunu nekaj posestev v Trušenjski dolini in dva tamošnja g^radova <št. 309;. Prvikrat se Trušnje omenjajo Že leta 822. (št. 70). Vetrinj je vas blizu Celovca. Tu so zgodaj dobili solnograSki nadškofje nekoliko posestev (št. 296, 460, 482). Za do le se nahajajo pri Vrbskem jezeru blizu Poreč. Tu je baje leta 888. neka Mildruta v popolno last dobila od kralja Arnulfa pod-iožnika Trebibrata, njegovo družino in njegovo zemljo (št. 292). ZvirČe, vas pri Slovenskem Št. Mihelu, se omenjajo leta 965. Cesar Oton J. je takrat v popolno last podelil Slovencu Negomiru neko posestvo v tej vasi (št. 419). v Železno je vas blizu izliva Gorčice v Krko. Okoli leta 892. je kralj Arnuli podelil dve kmetiji ob reki Krki Reginhardu, fevdniku solnograškega nadškofa Teotmara (Št. 300). Blizu Železnega pri izlivu Gorčice v Krko je leta 831. kralj Ludovik podelil solnograški ccrkvi svojo lastnino (št. 108). Železno se tudi omenja v neki listini iz 1. 927. <'št. 369). Žihpolje pri Dravi južno od Celovca se že omenja leta 927. Tu je solnograška cerkev imela nekoliko posestev (št. 369). h) Šfajersko. Brezje je neka vas, ki leži jugozahodno od Vitanja in zahodno od gorovja Stenice. Leta 980. je cesar Oton 11, podelil grofu Wllhelmu dvajset kmetij v okolici Brezja med Stenico in Dobričem, ki se nahaja nad Polzelo. Iz dotične listine je razvidno, da se je takrat okoli Vitanja razprostirala Rachwinova grofija, ki se je na jugu dotikala Sa-vinske grofije. Blizu Dobriča je grof Markv^ard imel svojo lastnino (št. 470). Celje je mesto, na Štajerskem. Tu je v začetku devetega stoletja živelo dvajset kolonov, katere je cesar Ludovik leta 824. podelil oglejski cerkvi. Že prej sta rečeni cerkvi te kolone dala v fevd grofa Kadolaj in Balderik (št. 78). Domova je vas blizu Ptuja. Omenja se v listinah, izdanih leta 890., 977., 982. in 984. (gf. 296, 460, 473, 482). V tej vasi je takrat stala cerkev, ki je bila posvečena sv. Rupertu. Pesnica se zeve vas na južnem Štajerskem. V kraju, „Busi-niza" imenovanem, so med letom 840. in 859. postavili eno cerkev, katero je poveiil soinograški nadškof Liupram (Žt. 163 . Če se ne motim, je ta Businiza sedanja Pesnica. Ptuj je staro mesto poleg Drave na južnem Štajerskem. V devetem stoletju je mesto spadalo k tistemu delu Panonije, kjer sta vladala Pribina in Kocel. Med letom 840. in 859. je bila na Ptujem sezidana in posvečena ena cerkev (št. 163). Leta 874. je solnograški nadškof Teotmar obiskal grofa Gozwlna ter pri tej priložnosti posvetil na Ptujem Že eno cerkev (Št. 232). Ptuj se tudi omenja v listinah iz leta 890., 977., 982. in 984. (št. 296, 460, 473, 482), v katerih či-tamo, da so solnograški nadškofje od raznih vladarjev dobili na Ptujem eno cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom. Pozneje so postali gospodarji Še zadnje tretjine mesta, katero je prej imel v svoji lasti neki Karantanec, a je izgubil svoje imetje, ker je bil zarad veleizdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera je kralj Arnulf prepustil KarantanČevi soprogi zarad njene zvestobe in sicer dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so začeli delati novo cerkev: v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa tisti dvori, katere je takrat imela v svoji lasti, ter sto kmetij in deset vinogradov pri vasi Skorbi. Tudi je solnograSka cerkev takrat dobila nekoliko zemlje na desni strani Drave med Bregom in izlivom reke Dravinje v Dravo. Rajhenburg je kraj ob Savi na južnem Štajerskem. V zgodo-\ini se omenja prvikrat v neki listini iz leta 895. Takrat je kralj Arnulf podelil svojemu fevdniku Waltunu tri kmetije v Rajhenburgu. Ondotni upravni okraj je bil znan pod imenom „iv\arka ob Savi" (Št. 309). Rozvina je vas južno od Maribora blizu Hoč. Omenja se prvikrat v zgodovini leta 985. Kralj Oton III. je takrat podelil svojemu fevdniku, grofu Rachwinu, petnajst kmetij v Rozvini. Ako bi se pa tu ne moglo dobiti toliko kraljeve zemlje, naj se to, kar še manjka, poišče v bližnjih vaseh ter v okraju, Zitdinesfeld imenovanem (št. 487). Ruginesfeid. Ta kraj, čegar lega nam dandanes ni znana, je bil v Dudiebski grofiji na slovenski zemlji (št. 297: in partibus Scla-viniensibus). Dudlebsko grofijo, ki je v devetem stoletju spadala pod oblast Pribinovo in Kocelovo, nam je iskati na sedanji šta-jersko-ogrski meji v okolici mesta Radgone. Proti zahodu je ta grofija segala nekako do potoka Gnas-a, ki se med Cmurekom in Radgono izliva v Muro. Knez Kocel je v Ruginesfeldu imel nekoliko posestev katera so pozneje prišla v roke solnograškim nadškofom išt. 2Q6, 297). Mogoče je, da se je glavni kraj v Dudlebski grofiji zval Dudleb - Dudleipin, Tudleipin) (št. 172, 2QÖ), v katerem je okoli leta 853, solno-graški nadškof Liupram posvetil eno cerkev (št. 163). Skorba se zove vas zahodno od Pluja. Ta vas je spadala pod okraj, kateri se v nekaterih listinah devetega in desetega stoletja imenuje Zistanesfeld in Zitdinesfeld (št. 296, 460, 473, 482, 487), C) Zemlja ogrskih Slovencev. Lendova. V neki listini iz leta 891. se omenja, da je kralj Arnulf podelil solnograški cerkvi tista posestva .,ad Lauenatam", katera je neki Lorio prej imel v fevdu (št. 297). Okoli leta 853. je solnograški nadškof Liupram posvetil eno cerkev v kraju „Lindolveschiri-chun" imenovanem, ki je bil na panonskih tleh (Št. 163). Kaže se, da sta ta dva kraja sedanja Lendova, bodisi Gorenja ali pa Dolenja. d) Kranjsko. Krško na Dolenjskem se že leta 895. omenja v zgodovini. Takrat je kralj Arnulf podelil svojemu fevdniku Waltunu neko posestvo na Krškem (št. 309). Škof j a Loka in njena okolica leta 973., oziroma leta 989. — Na zemlji, katero so leta 973. freisinški Škofje dobili v svojo oblast, je bilo več krajev, kakor Loka, Žabnica, Suha in Selca. Zunaj mej darovane zemlje se omenja „Vuizilinesteti" (najbrže sedanja vas Breg pri Savi pod Kranjem). V listinah so tudi navedeni „Castrum Bosisen" in pa dva okraja i^territorium), namreč selški in praški. Izmed rek in potokov navajajo dotične listine obe Sori (selško in poljansko), Savo, Hotaveljščico, Žabnico in Gosteški potok. Kdor je hotel Iti čez Soro, je to lahko storil pri Stresovem brodu. Po Sorskem polju je proti Kranju držala Kranjska cesta, imenovana tako po bližnjem mestu ali pa po deželi. Izmed gorskih vrhov in gozdov se omenjajo: pogorje, ki se je razprostiralo od Žabnice pa do Selc ter bilo pokrito z mnogimi gozdi, planina Pečana (Ratitovec), gora Lubnik in pa gozdič Sorska Dobrava (št. 444, 445, 490). e) Primorsko. Fara, Foljan» Mariano in Ronki so vasi na Goriškem jugozapadno od Gorice. Omenjajo se leta 967. v neki listini cesarja Otona L V teh vaseh in še v nekaterih drugih je neki Annon imel svoja posestva, katera je deloma dobil od cesarja Berengarja, deloma podedoval po svojih starših. Leta 967. je cesar Oton I. podelil ta posestva oglejskemu patriarhu Rodaldu. O Pari pravi listina, da je bila Castrum" (št. 426). Izola je mesto v Istri. Leta 972. je cesar Oton podelil kraj Izolo z vsemi njenimi priteklinami v Kopru in drugfod Benečanu Vi-talu Candianu (Št. 440i. Ta je pozneje Izolo prodal oglejskemu patriarhu Rodaldu in leta 977. je Oton 11. potrdil patriarhu lastninsko pravico do nje (št. 457). Koper je nastal okoli leta 568., ko so se nekateri istrski prebivalci iz strahu pred napadi barbarov napotili na ondotni otok (polotok?) ter si tu postavili nova stanovaliSČa (I., Št. 75). KoprČanje so bili iz prva pristaši treh poglavij ter niso marali za rimske papeže. Leta 599. so se pa združiti z rimsko cerkvijo (1., št. 124, 126, 127). Koprski prebivalci so bili takrat pokorni škoJu, ki je prebival v istrskem Novem gradu (I., Št. 127). Okoli leta 75Ö. so pa v Kopru ustanovili škofijo. Prvi škof je bil Ivan. drugi pa Senator (I., št. 230i. Koper (Capris) se okoli leta 670. omenja v Kozmografiji neznanega pisatelja iz Ravenne (I, Št. 182). V Kopru je bil doma patriarh Agaton. ki je od leta 673.- 683. vodil gradeško cerkev (I., št. 184). V Koprskem okraju pri Rižani je bilo okoli leta 804. zborovanje istrskih zastopnikov (št. 23). Nekako v tistem času, ako smemo verjeti dotič-nim virom, so se Calbani iz Kopra, kjer so bili tribuni, preselili v Benetke ^št. 24). Iz neke listine kralja Berengarja je razvidno, da so leta 908. imeli v Kopru ženski samostan, ki je bil pod nadzorstvom opatice Adelgide. Rečeni kralj je takrat sprejel imenovani samostan v svoje posebno varstvo (St. 344). — Leta 932. je mesto Koper sklenilo zvezo 7. Benečani. Ondotni prebivalci so takrat obljubili, da bodo vsako leto dajali beneškim doždom po sto posod vina ter v slučaju nevarnosti pomagali braniti beneško zemljo. Iz dotične pogodbe je razvidno, da je na čelu mesta stal ..locopositus'', in sicer takrat neki Audebert. Temu so šli na roko sodnijski prisedniki (scabini) Ivan. Peter, Andrej in Dominik. Ljudstvo je zastopal odvetnik Faragarij in notarska dela je izvrševal dijakon Jurij. Razen teh je v listini naštetih Se 71 drugih meščanov, ki so potrdili omenjeno pogodbo (Št. 380). V koprskem mestu je leta 972. sosednja Izola imela nekoliko posestev (Št. 440). Leta 974. je cesar Oton 11. potrdil gradeškemu patriarhu Vi-talu njegove pravice do Kopra. Ondotni prebivalci so dajali grade-škim patriarhom ali pa njihovim Škofom neko svoto zlatov, drugače so se pa sami vladali po svojih navadah in se branili s svojim vojaštvom (Št. 449). — Leta 977. so koprski prebivalci ponovili pogodbo, katero so Že leta 932. sklenili z Benečani. Koprčanje so se na novo zavezali, da hočejo vsako leto dajati beneškim doždom po sto posod vina, živeti ž njimi v miru in jim v slučaju nevarnosti pomagati. Lo-copositus je bil takrat v Kopru neki Peter (št. 462). Ko je leta 991. istrski grof Werihent razsodil neki prepir med poreškim škofom An- drejcm in istrsko posestnico Berto zaradi nekih vinogradov in svinjske paše, so iz Kopra prišli k obravnavi locopositus Ocrmini ter scabini Benedikt, Anton in Peter Tšt. 499>. K o r m i n se večkrat omenja v zgodovini. Okoli leta 610. so Obri napadli Langobarde. Ti so se umaknili v svoje gradove, tako v Kor-min, kjer so se hoteli ubraniti obrske sile (L, št. 145). Gradeški patriarh Fortunat je leta 628. zapustil otok Gradež, zbežal k Langobar-dom ter si v korminskem gradu izbral svoj sedež (L, Št. 156). Odslej so oglejski patriarhi imeli svojo stolico v Korminu, dokler je ni patriarh Kalist okoli leta 737. prestavil iz Kormina v Čedad (1., št. 213). — Korminsko polje omenja leta 799. oglejski patriarh Pavlin v pesmi, v kateri je opeval furlanskega vojvoda Krika ii., št. 329). V nekem viru čitamo, da je rodovina Coloprini okoli leta 804, prišla iz Kormina v Benetke (št. 24). iz te rodovine je bil torceliski Škof Dominik il. fšt. 234). Leta 904. je kralj Berengar podelil oglejski cerkvi hišo in vso lastnino, katero je neki Gumon imel v Korminu (št, 338). Vsled prošnje oglejskega patriarha Rodalda je leta 964. cesar Oton I. podelil oglejski cerkvi kraj „Intercisas" pod korminskim gradom (št. 415). Milje so mesto blizu Trsta. Nad sedanjimi Miljami je bil nekdaj miljski grad, katerega je leta 931. kralj Hugon podelil oglejski cerkvi (št. 379). Ko je leta 933. istrski mejni grof Wintherij z Benečani sklenil mir, so prišli v Benetke tudi nekateri zastopniki iz Milj ter podpisali dotično pogodbo (št. 381). Pan za no se dandanes zove zaliv Jadranskega morja pri Tržiču. Že okoli leta 737. je stal ob tem zalivu grad (1., Št. 213: castellum Potium, Castrum Putium). V neki listini iz leta 929. se omenja otok ,.Pactiana" (insula Pactiana), ki je bil takrat lastnina tržaške škofije (Št. 376). Ta otok je najbrže skalnati hribček južno od Tržiča, katerega obdaja na eni strani morje, na drugi pa močvirje. V neki listini cesarja Otona I. iz leta 967. čitamo, da je ^vicus Patianus" prišel v roke oglejskemu patriarhu Rodaldu (ši. 426). Piran je mesto v severni Istri. Tu je bil doma oglejski patriarh Marcijan, ki je najbrže vladal od leta 619-628. (i., št. 142, 152). Piran omenja okoli leta 670. neznani ravennski pisatelj v svoji Kozmo-grafiji (1., št. 182). — Ko je leta 933. istrski mejni grof Wintherij sklenil z Benečani mir, so tudi Piranci poslali svoje zastopnike v Benetke (št. 381). Leta 974. je cesar Oton 11. potrdil listino svojega očeta Otona 1. iz leta 968. Iz listine je razvidno, da je bila v Piranu takrat fara, ki je bila zavisna od gradeškega patriarha. Cesar je tedaj določil, da Piranci niso dolžni dajati cesarskemu grofu nobenih davščin za vzdrževanje vojske. Zavisni naj bodo od svojih patriarhov, da bodo ti mogli braniti cerkvene stvari, podložnike in kolone (št. 449). Ko je leta 991, istrski gro! Werihent razsodil neki prepir med poreškim škofom Andrejem in neko posestnico Berto, sta bila pri obravnavi navzoča tudi dva sodnijska prisednika iz Pirana (Št. 499). Rižana je vas blizu Kopra. Tu seje okoii teta 804. vršilo znamenito zborovanje istrskih zastopnikov (St. 23). Trst. O najstarejši zgodovini tržaškega mesta tu ne mislim govoriti. Ozirati se lioCem na dogodke od šestega pa do konca desetega stoletja. Ko so Langobardi leta 568. prišli v Italijo, so med potjo razrušili Trst in razdrli ondotno cerkev. Duhovnik Geniinijan je takrat prenesel mnogo svetinj iz Trsta na otok Gradež (I., št. 73). V Trstu je bila v tistem Času že škofija. Že okoli leta 547. se omenja škof Trugifer (I., št. 38), okoli 590. pa škof Sever (1., št. 85, 96, 100). Ta je bil razkolnik; le mimogrede se je okoli leta 587. združil s katoliško cerkvijo (I., št. 96). Še pozneje (leta 603) je bil Pirmin tržaški škof, ki se je odpovedal razkolniStvu (1., Št. 136 139). Tržaški škof Gavdencij se je leta 680. v Rimu udeležil neke sinode (1., št. 186). Da je leta 731. menda živel v Trstu ško! Ivan, vemo le iz neke nepristne listine (I., št. 209). Nekateri mislijo, da je bil škof Leon, ki se je okoli leta 804. udeležil zborovanja pri Rižani, cerkveni pastir tržaški (št. 23). Škofa Tavrina navaja k letu 911. le neka nepristna listina (št. 349). Leta 929. je v Trstu živei škof Radald (št. 376), leta 948. škof Ivan (št. 394) in leta 991. pa škof Peter (šf 499). Za Časa gradeškega patriarha Maksima, ki je vladal od leta 648. do 668., se omenja Tržaška okolica, kjer je dobil samostan Marije Device na Barbani razna posestva (L, št. 172). Neznani ravennski pisatelj navaja v svoji Kozmögrafiji, spisani okoli leta 670., med istrskimi n:esti tudi Trst (I., št. 182). TržaČan po rodu je bil gradeški patriarh Ivan, ki je najbrže od leta 767. pa do 803. vodil svojo cerkev (1., št. 237), istotako tudi njegov naslednik in sorodnik Fortunat (Št. 13). Iz neke listine iz leta 847. je razvidno, da so v Trstu takrat Še vedno imeli tribune, vikarje in lociservatorje, kakor so jih imela druga istrska mesta takrat, ko so bila še pod bizantinsko oblastjo. V dotični listini se omenjajo: dva tribuna, dva lociservatorja, dva vikarja, notar Dominik in presbiter Benedikt fšt. 137). — Ko je leta 933. istrski mejni grof Wintherij sklenil z Benečani mir, je tudi tržaško mesto poslalo svoje zastopnike v Benetke. Med njimi so bili „locopositus" Dominik in ..scavinus" Andrej (št. 381). — Ko je istrski grof Werihent leta 901. razsodil prepir med poreškim Škofom Andrejem in neko posestnico Berto, sta k obravnavi prišla tudi tržaški škof Peter in pa „scavinus" Vernerij (št. 499). Listina, v kateri čilamo, da je kralj Berengar leta 911. podelil tržaški cerkvi veliki in mali beramski grad v Istri, je nepristna (št. 349). Leta 92Q. je kralj Hugon podelil tržaški cerkvi siparsko škofijo, ki je bila nekdaj fara tržaSke škofije, potem faro v Omaku in pa otok „Pactiana" v Furlanski grofiji (šf. 376). — Znamenita je listina, s katero je leta 948. kralj Lotar podeli! tržaški cerkvi in ondotnemu škofu Ivanu vse svoje pravice ter javno sodstvo v tržaškem mestu in ondotni okolici tri milje na okrog. V listini čitamo, da je takrat mesto imelo obzidje, stolpe, vrata in hodnike (št. 394). O vsebini dveh drugih listin, ki sta datirani z letnicama 948. in 949., ne bodem tu govoril, ker sta obe nepristni (šf. 395. 397). Neka listina iz leta 974. nam kaže, da je gra-deška cerkev imela tudi v Trstu nekoliko posestev (št. 449). O Beneška Slovenija. BriŠče se zove vas blizu Nadiže na zemlji beneških Slovencev. Tu so se okoli leta 664. Slovenci bojevali s Furlani (1, št. 179). Leta 888. je kralj Berengar podelil dijakonu Feliksu nekoliko polja blizu Brišč in pašnike na briških gorah (Št. 289). Landerje je vas ob Nadiži južno od Brišč. Tu se nahaja lan-derska jama s cerkvico sv. Ivana Krstnika. To cerkev z Landerjem vred je leta 888. kralj Berengar podelil dijakonu Feliksu. Tudi mu je daroval travnik tik gore „Olose", katerega je duhovnik Lavrencij naredil rodovitnega, ter še nekoliko drugih krajev (št. 289). B. Politična^zgodovina. /. Razmere v začetku devetega stoletja. Cesar Karo) Veliki je tistim Slovencem, ki so leta 788. z Bavarci vred prišli pod njegovo oblast., pustil njih domače kneze in vojvode. Vsaj tudi ni imel nobenega vzroka, da bi jih bil odstranil. Slovenci se namreč leto poprej, ko se je bavarski vojvoda Tasilo uprl frankovskemu vladarju, niso udeležili tega upora. V obrskih vojnah so Slovenci še celo pod vodstvom vojvoda Vojnomira Šli Frankom na roko. Brez dvoma so bili tudi politični oziri merodajni, da je Karol Veliki pustil Slovencem njih domaČe kneze. Priznati se mora, da so se naši predniki lažje navadili živeti pod tujo vlado, ko so jim v prvem času njih zavisnosti zapovedovali domačini namesto tujih grofov. Krščanstvo se je gotovo hitreje razširjevalo in utrjevalo med Slovenci, dokler so jih izpodbujali k novi veri domači glavarji, ne pa tuji oblastniki. Vsaj je cesar Karol tudi Hrvatom med Dravo in Jadranskim morjem pustil njih domače kneze, da, še celo premaganim Obrom po Panoniji (št. 26). Okoli leta 795. je Slovencem po Karantaniji zapovedoval vojvoda Vojnomir, o katerem nam je znano, da je Frankom pomagal v bojih zoper Obre (L, št. 293). Okoli leta 800. je gospodoval knez In ko, o katerem vemo, da je mnogo storil za razširjanje krščan- 3 stva med Slovenci (I., Št. 336). Za njim so Slovencem po Karantaniji vladali domačini Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar (K, St. 331). Za temi so po Karantaniji gospodovali vojvodje bavarskega rodu, namreč Helm win, Albgarij in Pabon (I., št. 331). Zadnji izmed teh se omenja leta 844. (št. 131), potem leta 847. (St. 138) ter leta 859. (St. 162). Leta 861. ga je Karlman, sin kralja Ludovika, pregnal iz Karantanije ter se nato sam polastil dežele (št. 176). Zadnji izmed slovenskih vojvodov je bil Etgar, za njim je priše! tujec Helmwin. Kdaj se je to zgodilo? Najbrže so Slovenci izgubili svoje domače kneze kmalu potem, ko je bil udušen upor posavskega Ljudevita. Temu so namreč Slovenci pomagali, ko se je vojskoval s Franki. Prej ko ne so bili zarad tega kaznovani tako, da so odslej namesto domačinov dobivali tujce za svoje gospodarje. Mogoče je, da se je to zgodilo leta 828. Takrat je cesar Ludovik vzel furlanskemu mejnemu grofu Balderiku vse dežele, katere je imel pod svojim nadzorstvom, ter jih razdelil med Štiri druge grofe (Št. 96). Verjetno je, da so morali prav takrat tudi Slovenci po Karantaniji občutiti jezo fran-kovskega vladarja. Ker se tiče Istre, nam je znano, da je najbrže leta 788. prišla pod frankovsko oblast, na vsak način po letu 776. in pred letom 791. (I., str. LX.) Prej so Bizantinci vladali po tej pokrajini. Iz zapisnika o rižanskem zborovanju, katero se je vrSilo okoli leta 804., je nekoliko razvidno, kake razmere so vladale po Istri še pod bizantinsko vlado in kake pozneje pod frankovsko. Ko so po Istri še Bizantinci gospodovali, je bil vojaški mojster (magister militum) prva oseba v deželi. Istrski prebivalci so imeli svoje tribune, domestike, v'karje in lociservatorje, ki so oskrbovali občinske zadeve. Če je kdo hotel dospeti do višje časti ter postati tribun ali pa hypates, je šel v Carigrad, kjer je dobil od ondotnega cesarja tako dostojanstvo. Cesarski hypates je bil prvi za vojaškim mojstrom. Iz zapisnika je razvidno, da so bili istrski prebivalci zadovoljnejši z bizantinskim gospostvom, kakor pa pozneje s frankovskim. Ko si je frankovski vladar Karol pridobil Istro, je tu postavil vojvoda, ki je bil prva oseba v deželi. Od njega so bili zavisni centarhi. Vojvoda je imel svoj sedež v Novem gradu. Dobival je vsako leto velike dohodke v novcih in v pridelkih. V zgodovini se v začetku devetega stoletja omenja vojvoda Ivan. Najbrže je prav ta istrski vojvoda leta 791. šel nad Obre ter se jako hrabro Ž njimi vojskoval (L, št. 281). Nasproti istrskim prebivalcem je bil vojvoda Ivan kaj strog ter je zahteval od njih mnogo davščin. Ljudski zastopniki so se na rižanskem zboru pritoževali, da jim je vzel njih gozde in podrejena sela. Tja je nato poklical Slovane, da so potem ti orali njih njive in ledine, kosili njih travnike, pasli po njih pašnikih ter od njih zemlje dajali davek rečenemu vojvodu. Ta je nato odgovoril, da se hoče prepričati, če jim Slovani res delajo kako škodo. Ako morejo Slovani brez njih Škode ostati tam, kjer so, naj ostanejo; kjer so pa jim v kvar, cd tam jih hoče poslali v take kraje, kjer so lahko brez njih škode. Treba je gledati na to, da koristijo tudi državi (št. 23;. Vsied pritožb istrskih zastopnikov zoper vojvoda Ivana je cesar Karol, kakor se kaže, odstranil rečenega vojvoda ter dovolil istrskim prebivalcem, da smejo po stari navadi iz svoje srede voliti rektorje, gubernatorje, patriarhe, škofe, opate, tribune in druge dostojanstvenike. Kdor bi iz trdovratnosti nasprotoval razsodbi, katero so v Imenu cesarja Karola izrekli njegovi legatje Izon, Kadolaj in Ajon, udeležitelji rižanskega zborovanja, naj bo kaznovan. Kdor se ne bi brigal za cesarske ukaze, bi prelomil zvestobo, katero je prisegel, ter zatiral reveže, naj ga zadene zakonita kazen. Najbrže je bila ta grožnja naperjena zoper vojvoda Ivana. — To določbo cesarja Karola je pozneje njegov sin Ludovik iz nova potrdil (Št. 62). Čez vse dežele, katere si je cesar Karol pridobil na jugovzhodu svoje države, namreč čez Karantanijo, Vzhodno marko, Fanonijo, Fur-lanijo, Istro, Liburnijo in Dalmacijo je postavil dva mejna grofa, da sta nadzorovala vojvode in grofe po posameznih deželah. Mogoče je, da je reka Drava mejila pokrajine, ki so spadale pod delokrog furlanskega mejnega grofa, od tistih, ki so bile zavisne od mejnega grofa v Vzhodni marki. Kar se tiče Karantanije, je najbrže tisti njen del, ki je bil na južni strani Drave, bil pod oblastjo furlanskega mejnega grofa, ostalo pa pod nadzorstvom mejnega grofa v Vzhodni marki (cfr. št. 57). V Vzhodni mejni grofiji je Karol Veliki za svojega namestnika postavil najprej grofa G e r o 1 d a I., prefekta Bavarskega, ki je bil leta 799. umorjen (L, št. 326). Za njim so sledili Go ter ham, katerega so leta 802. pri Kiseku ubili (Št. 10), potem Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold II. (L, št. 331). Zadnji izmed navedenih mejnih grofov se omenja že leta 811. (št. 40) in tudi leta 828. je bil še živ (št. 97). Njegov naslednik je bil Ratbod, ki se nam leta 833. prvič pokaže v zgodovini (št. 108), pozneje pa še večkrat in najbrže je bil leta 855. odstavljen. V Furlanski mejni grofiji je kot kraljev namestnik nadzoroval ondotne kneze in grofe po smrti vojvoda Erika (f 799) grof Kadolaj do leta 819. (št. 57), potem pa Balderik, katerega je cesar Ludovik leta 828. odstavil in razdelil njegovo pokrajino v štiri grofije (št. 96). Katere so bile te grofije, nam ni znano. Pod nadzorstvom naštetih kraljevih namestnikov so po različnih pokrajinah vladali razni knezi in grofje. Pod nadzorstvom grofa Kadolaja je po zemlji med Dravo in Savo v Dolenji Panoniji, tedaj po hrvaški zemlji zapovedoval vojvoda Ljudevit, po hrvaškem Primorju 3* ' in po Dalmaciji pa vojvoda Borna. Vojvoda Ljudevit je bil leta 823. umorjen (št. 76). Njepov naslednik je bil najbrže vojvoda Rati mir, ki se je leta 838. vojskoval s Franki (št. 123). Nekak sosed Ratimirov, živeč na nasprotni strani reke Save najbrže na tleh sedanjega južnega Štajerja, je bil v istem Času grof Salachon (št. 123). V začetku devetega stoletja je bila vojna z Obri v obče končana. Kaže se, da se je leta 802. 5c en oddelek upornih Obrov nahajal pri Kiseku, kjer je bilo ubitih več frankovskih poveljnikov (št. 10). Kmalu nato so bili Obri do dobrega podjarmljeni in že v drugi polovici I. 803. so se irankovske trume mogle izPanonijevrniti na Bavarsko (št. IP). Delovanje frankovske vojske na panonskih tleh ni bilo brez uspeha, ker Ž njo vred so prišli v Rezno zastopniki Slovanov in Obrov, med katerimi je bil tudi neki obrski tudun. Razen Panonije so v tistem času tudi sosednje pokrajine postale zavisne od Frankov (Št. 20). Slovani, ki so se takrat poklonili frankovskemu vladarju, so bili brez dvoma Hrvatje, stanujoči v Sremu blizu Donave (cfr. Št, 39). Ko se je cesar Karol v jeseni leta 803. mudil v Reznem, je uredil zadeve po Panoniji in brez dvoma tudi po drugih pokrajinah, katere si je v zadnjem času osvoji! (št. 19). Iz Reznega se je meseca oktobra napotil v Solnograd, kjer je v navzočnosti mnogih fevdnikov potrdil daritev svojega sina Pipina, ki je leta 796. podelil zemljo med Rabo in Dravo okoli Blatnega jezera solnograškemu Škofu Arnu. Po zemlji, s katere so bili Obri pregnani, so se začeli razširjati Slovani in Bavarci (št. 21). Slovani, ki so po Panoniji živeli blizu Obrov, so začeli tem postajati nadležni. Zato se je v začetku leta 805. napotil obrski kapkan, ki je pri krstu dobil ime Teodor, k cesarju v Aachen ter ga prosil, da bi mu dal bivališč v bližini Nežiderskega jezera med Donavo in Sabarijo, ker zarad slovanskih napadov ne more ostali v prejšnjih krajih. Cesar je uslišal njegovo prošnjo. Kmalu nato je kapkan umrl. Potem je kakan, ki je pri krstu sprejel ime Abraham, poslal enega Izmed plemenitašev k cesarju ter ga prosil, da bi mu potrdil staro dostojanstvo, katero so pri Obrih imeli kakani. cesar mu je uslišal prošnjo, ker je vedel, da mu sam naslov brez kake oblasti ne more biti v škodo (št. 26). Prepiri med Slovani in Obri po Panoniji niso prenehali. Čeprav se je del Obrov preselil v okolico Nežiderskega jezera. Zato je frankovski vladar leta 811. poslal del svoje vojske v Panonijo, da bi napravila mir med obema narodoma (št. 38). Uspeh te ekspedicije je bil ta, da so v novembru rečenega leta prišli v Aachen knezi Jugoslovanov, bivajočih ob Donavi, ter kakan, tudun in drugi velikaši Obrov (št. 39). Kaže se, da je takrat prišel v Aachen tudi Gerold, grof v Vzhodni marki (cfr. št. 40). 2. Panonski vojvoda Ljudevit. Ko se je meseca julija leta 815. cesar Ludovik mudil v Pader-bornu, so prišli k njemu poslanci raznih slovanskih razrodov. Med njimi so bili najbrže tudi jugoslovanski zastopniki (št. 47). Leta 818. so zopet prišli slovanski poslanci k cesarju Ludoviku in sicer so bili to zastopniki nekaterih jugoslovanskih razrodov, ki so se ž njim sešli v Herstalu. Poslanci hrvaškega vojvoda Borna in pa jugoslovanskih Braničevcev in Timočanov so iskali pri frankovskem vladarju zaslombe: popolnoma drugačnejšo nalogo so pa imeli zastopniki panonskega vojvoda Ljudevita. Ta bi bil rad postal samostojen in je iskal pripravnega vzroka, da bi se Frankom uprl. Pritoževal se je zarad strogega postopanja furlanskega grofa Kadolaja (št. 52). Kakor se kaže, ni hotel cesar uslišati poslancev vojvoda Ljudevita, kar se da sklepati iz tega, da je ta že naslednjega leta pričel vojno s Franki. Cesar Ludovik je poslai svoje čete iz Italije Čez slovensko zemljo nad upornega Ljudevita. Čeprav je bila frankovska armada sestavljena iz italskih in bavarskih trum, vendar ni nič opravila ter se je morala vrniti. Grof Kadolaj, njen poveljnik, je prišedši v svojo pokrajino dobil mrzlico ter umrl. To je Ljudevitu povečalo pogum. Stavil je take pogoje, katerih ni mogel cesar sprejeti. Ko je ta po svojih poslancih napravil druge, ni bil Ljudevit ž njimi zadovoljen. Vsied tega se je vojna nadaljevala. Ljudevit je na razne strani poslal svoje poslance ter iskal zaveznikov. Dobil je na svojo stran Kranjce in del karantanskih Slovencev. Na vzhodu so se mu pridružili Timočani, ki so prebivali ob reki Timoku. Tako se je del Jugoslovanov od italske pa do bolgarske zemlje združil zoper Franke, o katerih se je pripovedovalo, da so s Slovani postopali tako nečloveško, da so še celo njih otroke metali psom (št. 77). Ko je Ljudevit na ta način pomnožil Število svojih vojakov, je prišel vKarantanijo Tu sem se je napotil tudi Balderik, naslednik umrlega Kadolaja. Pri Dravi je prišlo do boja in Balderik je prisilil Ljudevita, da je moral zapustiti karatansko zemljo (Št. 57). Kmalu potem je dalmatinski vojvoda Borna z mnogobrojnimi četami prišel do Kolpe ter se tu postavil Ljudevitu nasproti; a bil je premagan ter se je rešil le s pomočjo svoje telesne straže (št. 57). Da bi Ljudevit bolj izkoristil svojo zmago, je meseca decembra udaril s svojo vojsko v Dalmacijo ter tu opustoSil zemljo svojega nasprotnika. Ker je bil ta preslab, da bi Ljudevita premagal na odprtem polju, se je umeknil v svoje utrjene gradove ter ga odtod neprestano nadlegoval. Na zadnje ga je prisilil, da se je moral povrnili na svojo zemljo (št. 58). Nato je Borna najprej poslal poslance k cesarju Ludoviku, pozneje se je pa tudi sam napravil k njemu, da bi mu poročal o XXXVllI postopanju vojvoda Ljudevita. Cesar je meseca januarja leta 820. zbral državni zbor v Aachenu, kjer se je sklenilo, da se tri armade od treh različnih strani pošljejo nad upornepa Ljudevita (Št. 60). Ko je zima minula, so se proti Ljudevitovi zemlji napravile Iri vojske, ki so bile sestavljene iz Sasov, Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev. Prva armada se jc le poCasi pomikala naprej, ker so jej Ljudevitove čete po hribovitih krajih Kranjskega dajale dovolj opraviti. Tudi tretja se je zakasnila, kajti pot, po kateri je hodila, je bila dolga in prehod Čez reko Dravo pa težaven. Hitrejše je prišla do svojega smotra druga armada, ki se je napotila skozi Karanta-nijo. Sicer so se jej sovražniki med potjo trikrat postavili v bran, a vsakikrat so se morali umekniti. Ko so se te armade prikazale na hrvaških tleh, se vojvoda Ljudevit ni spuščal ž njimi v boj. Šel je v utrjen grad na neki visoki gori. V tabor nasprotnikov ni hotel poslati nobenega poslanca, da bi se pogajal s sovražniki. Frankovske vojske so pač na dolgo in široko opustošile Ljudevitovo zemljo, a potem so se vrnile, ne da bi bile kaj dosegle. Ko so se vračale proti domu, so med potjo prisilile Kranjce, bivajoče ob Savi, in pa Karan tan ce, da so se morali odreči zvezi z Ljudevitom ter iz nova priznavati fran-kovsko nadoblast (Št. 61). Iz vsega je razvidno, da je Ljudevit leta 820. združil skoraj vse Jugoslovane pod svojimi zastavami. Tri velike frankovske vojske so prišle na jugoslovansko zemljo, a pri vsem tem so imele le malo uspeha. Meseca februarja leta 821. je bil iz nova državni zbor v Aachenu, kjer se je sklenilo, da se nad Jugoslovane zopet pošljejo tri vojske. Njih naloga je bila, da bi v prvi vrsti pustošile po zemlji Ljudevitovih zaveznikov (št. 64). Tem vojskam je zapovedovalo več grofov, s katerimi je cesar po velikonočnem prazniku osebno govoril ter jih potem odposlal na bojišče (Št. 65). iMeseca oktobra so se vrnili ter naznanili cesarju, da so pač plenili po pokrajinah Ljudevitovih zaveznikov, a ž njim samim se niso bojevali in ga tudi ne premegali (št. 68). V tem letu je umrl Borna, vojvoda dalmatinski in liburnijski. Po želji ljudstva in z dovoljenjem cesarja Ludovika mu je sledil njegov sin Ladislav (št. 67). Ljudevita niso podpirali samo Slovenci po Kranjskem in Karan-taniji, temuČ tudi takratni gradeški patriarh Fortunat. Izpod-bujal ga je, da bi nadaljeval svoj boj s Franki. Poslal mu je zidarjev in drugih rokodelcev, da bi mu pomagali staviti trdnjave. Zaradi tega ga je njegov duhovnik Tiberij zatožil pri cesarju. Patriarh je nato dobil ukaz, da bi šel na cesarski dvor. Fortunat se je iz prva delal, kakor da se hoče res ravnati po danem ukazu. Napotil se je v Istro. Ko je pa dobil ugodno priložnost, sc je napravil z Gradeža Čez morje v Zader, odtod pa v Carigrad (št. 61). Tudi leta 822. je poslal cesar Ludovik svojo vojsko iz Italije čez slovensko zemljö nad Ljudevita. Ta se takrat ni mogel ustavljati Frankom; zapustil je mesto Sisek ter se napotil k dalmatinskim Srbom (št. 71). Odtod je prišel k Ljudemislu, ujcu vojvoda Borna. Ko je nekoliko Časa živel pri njem, ga je ta dal zvijačno umoriti. Okoli srede I. 823. je zvedel cesar Ludovik, kaj se je zgodilo z njegovim nasprotnikom na jugoslovanski zemlji (Št. 76). Vojna v Panoniji z vojvodom Ljudevitom, ki se je leta 819. pričela, je bila leta 822. končana. Proti koncu tega leta so prišli v Prankfurt k cesarju Ludoviku razni slovanski poslanci, a tudi zastopniki po Panoniji bivajočih Obrov (št. 72.) Brez dvoma vojvoda Ljudevit ni bil kak navaden vstajnik, ki prime za meč zarad kakih samopašnih namenov ali pa iz nagnjenja do bojev, temuč njega so prej ko ne pri njegovem početju vodile višje ideje, za katere se je navduševalo vse njegovo ljudstvo. Lahko trdimo, da je stal ves narod kot en mož na Ljudevitovi strani, ker le tako si lahko razlagamo, zakaj niso frankovske vojske pri vsem trudu nikdar mogle si popolnoma podvreči njegove dežele. Ko so se vračale proti domu, so si morale reči, da niso drugega storile, kakor to, da so opustošile nekoliko zemlje, pomorile veliko število nedolžnih ljudi in nabrale nekaj plena. Po Ljudevitovi smrti ni bilo t'rankom težko, si podvreči vstajnike, ker so bili brez voditelja in morda Še celo med seboj nesložni, 3. Bolgarski napadi. Kmalu po smrti panonskega vojvoda Ljudevita so začeli Bolgari napadati jugovzhodne meje frankovske države. Bolgarom je v tistem času vladalo več dobrih vladarjev. Bolgarski kralj Omortag je že leta 824. poslal k frankovskemu vladarju svoje poslance ter zahteval, da bi se stalno določile meje med obema državama. Tudi v naslednjih dveh letih je parkrat po svojih poslancih ponovit svoje zahteve. Cesar Ludovik ni hotel dati njegovim poslancem povoljnega odgovora. Poslal je leta 826. palatinskega grofa Bertrika k Balderiku in Geroldu v Karantanijo, tedaj na slovensko zemljo, da bi se tu zvedelo, če je govorica resnična, da je bolgarski kralj izgubil viado in še celo življenje. Ko se je Bertrik vrnil k cesarju, ni mogel o rečeni govorici nič zanesljivega poročati (št. 85). Kmalu nato in sicer še v istem letu sta tudi mejna grofa Balderik in Gerold prišla k cesarju ter mu naznanila, da se nič ne čuje o gibanju Bolgarov (št. 86). Ti so leta 826. tudi v resnici ostali doma. A naslednje leto so prišli v velikem številu na ladjah po Dravi navzgor, opustošili slovansko zemljo po Panoniji, pregnali tu gospodujoče frankovske grofe in namesto njih postavili bolgarske poveljnike (št. 92). Kako daleč so Bolgari po Dravi priSli navzgor, ni znano in zato tudi ne vemo, so li dospeli do slovenske zemlje. Na državnem zboru v Aachenu so leta 828. dolžili furlanskega vojvoda Balderika, da je on kriv, da so Bolgari brez kazni pustošili po zemlji Dolenje Panonije. Zato so ga odstavili ter mejno grofijo, po kateri je do takrat sam gospodova!, razdelili v Štiri grofije (št. 96). Kmalu nato je cesarjev sin Ludovik peljal frankovsko vojsko nad Bolgare (št. 101), kar pa ni imelo povoljnega uspeha, ker leta 829. so Bolgari iz nova prišli po Dravi navzgor na zemljo frankovske države ter tu požgali nekoliko ob tej reki ležečih vasi (Št. 104). 4. Slovenska zemlja po verdunski pogodbi. Znano nam je. da je cesar Ludovik že leta 817. razdelil svojo državo med svoje tri sinove. Njegov enakoimenovani sin je dobil razen drugih dežel tudi Karantanijo (Št. 51). Ta razdelitev je pozneje dala povod raznim prepirom in bojem, ki so nastali med cesarjem Ludovikom in njegovimi sinovi. Leta 832, se je zoper cesarja vzdignil njegov sin Ludovik, zbral okoli sebe razen Bavarcev tudi tiste čete izmed Slovencev, katere so mu hotele slediti. S temi oddelki je udaril na Švabsko, kjer mu je prebivalstvo moralo priseči zvestobo (Št. 109i. Prepiri med sinovi cesarja Ludovika tudi niso ponehali, ko jim je leta 840. oče umrl. Še le tri leta pozneje so se pomirili. Ko so leta 843. v verdunski pogodbi sinovi cesarja Ludovika med seboj razdelili frankovsko državo, je najstarejši Lotar dobil srednjo in severno Italijo, h kateri so tudi prištevali Istro in Fur-lanijo, ter srednjo progo frankovske zemlje med Sredozemskim in Severnim morjem. Vse frankovske pokrajine na vzhodni strani Lotarjeve oblasti je dobil Ludovik, ki se je zato imenoval kralja Vzhodne Francije (St. 128). Ta Ludovik je zavladal skoraj vsem tistim slovanskim pokrajinam na vzhodu, katere so prišle pod frankovsko gospostvo; med njimi je bila veČina slovenske zemlje. Slovenci, ki so bili pod Karolom Velikim in njegovim sinom Ludovikom združeni v eni državi, so prišli sedaj pod dva vladarja. Lotar je gospodoval kot cesar nad jugozahodno stranjo slovenske zemlje, katero so priklopili Istri in Furlaniji, ostalim slovenskim pokrajinam je pa ukazoval kralj Ludovik. Pri državni razdelitvi v Verdunu se niso ozirali ne na narodnostne posebnosti, ne na cerkvene skupine in tudi ne na lastninske razmere duhovskih in posvetnih velikašev. Nekako slučajna je bila vsa razdelitev, katera se po smrti tega ali onega vladarja zopet lahko prenaredi. V vzhodni frankovski državi, katero je dobil kralj Ludovik. so Živeli razen nemških Bavarcev, Švabov, Frankov in Sasov tudi romanski prebivalci po Lotaringiji in Reciji. Tudi mnogo Slovanov je bilo v tej državi, tako v KarantanijI in sosednjih pokrajinah. Vez, ki je vse te narode združevala, sta bila katoliška vera in pa latinski jezik, katerega so rabili v cerkvi in v uradu. Vsi drugi jeziki razen latinskega so bili le barbarski jeziki, dobri za priprosto, neomikano ljudstvo. K barbarskim jezikom so takrat prištevali tudi razna nemška narečja, kar dokazujejo razni viri iz tiste dobe. Da se pri delitvi v Verdunu niso ozirali na cerkvene skupine, vidimo to že pri oglejski patriarhiji. Njena večja polovica je bila v Lotarjevi državi, ostali del pa, nahajajoč se po sedanjem Kranjskem, južnem Štajerskem in južnem Koroškem, na zemlji kralja Ludovika. Ravno to velja tudi o posvetnem imetju oglejskih patriarhov, katerih posestva se niso nahajala samo v Italiji, temuč tudi drugod, na primer pri Celju (cfr. št. 78). Mejni grof furlanski Eberhard je bil po svojih posestvih v ftafijf podfožnik cesarja Lotarja, po svoji fastnmi na Švab-skem pa kralja Ludovika. 5. Pribina in Kocel v Panoniji* Pribina je bil iz prva gospodar v Nitranski pokrajini na današ- j njem severnem Ogrskem. Takrat je bil še pogan, vendar kristjanom naklonjen, kar kaže to, da je na svoji zemlji dal postaviti cerkev, katero je solnograški nadškof Adalram posvetil, kar se je zgodilo pred 1.836. (št. 113). Ker ga je takratni moravski vojvoda Mojmir pregnal, je pribežal Čez reko Donavo k grofu Ratbodu. Ta ga je takoj predstavil ! svojemu kralju Ludoviku, ki je naročil, da naj bi Pribina podučevali v sveti veri ter ga potem krstili. To se je tudi zgodilo in Pribina je bil krščen v cerkvi sv. Martina v Traismaueru, kateri kraj je takrat spadal pod solnograško nadškofijo. Pribina je nato nekoliko časa « prebival pri Ratbodu, dokler se ni ž njim spri. ZapustivŠi Vzhodno marko je pobegnil s svojim sinom Kocelom k Bolgarom (št, 117). Ne dolgo potem se je Pribina napotil k vojvodu Ratimiru, ki je bil, kakor se kaže, naslednik vojvoda Ljudevita ter kot tak gospodoval po Dolenji Panoniji med Dravo in Savo. V tistem času (leta 838.) je bavarski kralj Ludovik poslal grofa Ratboda z veliko vojsko nad Ratimira, da bi ga pregnal iz njegove dežele. Ker se Ratimir ni upal taki množici postaviti nasproti, je ubežal s svojimi ljudmi, kolikor mu jih ni pomoril sovražnik. Pribina, ki se je takrat mudil pri Ratimiru, se je rešil tako, da je s svojimi ljudmi preplaval Savo, bil vzprejet od grofa Salachona ter se na zadnje pomiril z Ratbodom (št. 123). Okoli leta 840. je Pribina dobil od kralja Ludovika v fevd del Dolenje Panonije ob reki Zali, ki se izliva v Blatno jezero. Začel je zbirati okoli sebe po svoji zemlji, ki je bila le malo obljudena, ondotne slovenske prebivalce. Na močvirnatem kraju je sezidal utrjeno mesto, katero se je iz prva po njem zvalo Pribinov grad, pozneje pa Blatograd (št. 125). Vojvoda Pribina je postavil na zemlji, katero mu je kralj Ludovik dal v fevd, več cerkva ter sploh mnogo storil, da bi se krščanstvo po listih straneh kolikor mogoče utrdilo. Ko je kralj Ludovik zvedel o njegovi vdanosti do cerkve ter o njegovi skrbi do podložnih prebivalcev, mu je po nasvetu nekaterih svojih fevdnikov leta 847. podelil v popolno last vse to, kar mu je prej izročil le kot fevd. Izvzeta so bila le tista posestva, katera so pripadala solnograški cerkvi. Pri tej daritvi je bilo v Reznem navzočih več prič. izmed katerih naj omenim solno-graškega nadškofa Liuprama. mejnega grofa Ratboda in karantanskega grofa Pabona (št 138). Prtbina je ves Čas svojega vladanja skrbel za razširjanje krščanstva; tudi je bil vedno naklonjen takratnim soinograSkim nadškofom. V začetku leta 850. ga je obiskal nadškof Liupram ter mu dne 24. januarja posvetil cerkev Matere božje, katero je Pribina postavil v svojem glavnem mestu. Pri tej priložnosti je bilo 14 slovenskih in IV nemških ple-menitašev navzočih. Pribinovega kaplana Dominika je nadškof postavil za mašnika pri ravnokar omenjeni cerkvi (št. 142). Potem je šel nadškof, spremljan od Pribinovega sina Kocela, v neki drug kraj, kjer je posvetil cerkev duhovnika Sandrata, Tej cerkvi je Kocel podelil več posestev vpričo slovenskih in nemških plemenitašev. Ravno to se je tudi zgodilo pri cerkvi duhovnika Ermperhta: nadškof jo je posvetil, Kocel pa obdaroval z zemljišči tako, da je bil rečeni duhovnik brez skrbi za vsakdanji kruh (št. 143). Par let pozneje je solnograški nadškof iz nova prišel na Pribinovo zemljo ter posvetil v Salapiugin-u ob Zali na Čast sv, Rupertu cerkev, katero je potem vojvoda z vsem njenim imetjem podelil solnograški nadškofiji (št. 149). Na prošnjo Pribinovo je nadškof iz Solnograda poslal v Panonijo mnogo zidarskih, kovaških, tesarskih in slikarskih mojstrov, ki so v Blatogradu napravili veličastno cerkev. Liupram, ki je to delo pričel, je tudi učakal, da se je v njej vršila božja služba. V to cerkev so prenesli ostanke mučenika Adrijana (št. 167). Pod vojvodom Pribinom je bila v Blatogradu tudi postavljena cerkev sv. Ivana Krstnika. Zunaj glavnega mesta so takrat tudi več cerkva sezidali, tako n. pr. v Ptuju, v Kiseku, v Pečuhu in drugod (Št. 163). Ravnokar navedena krajevna imena nam vsaj nekoliko kažejo, kako velika je bila Pribinova dežela. Razprostirala se je od Ptuja pa čez Pečuh, od Drave pa do onostran Kiseka. Segala je na zapadni strani do Karantanije, na severu najbrže do Oorenje Panonije; na jugu je delala mejo reka Drava in na vzhodu pa morebiti Donava. Kaže se, da je Pribina vladal po Dolenji Panoniji med Dravo, Donavo, Rabo in vzhodno Karantanijo. Vita s. Clemenlis trdi, da je bii Kocel vladar po vsej Panoniji (Št. 212). Nekoliko časa pred svojo smrtjo je vojvoda Pribina podelil samostanu sv. Mavricija v Aiteichu del svoje lastnine, katero je ime! v okolici Zale blizu sedanjega mesta Zalabera. To Priblnovo daritev je takratni frankovski kralj Ludovik dne 20. februarja leta 860. tudi potrdil (št. 169). Ko je umrl Pribinov kaplan Dominik, ki je bil postavljen za duhovnika pri cerkvi Matere božje v Blatogradu, je nadškof IJupram poslal na njegfovo mesto iz Solnograda presbitera Swarnagela in ž njim je prišlo tudi več dijakonov in klerikov (št. 164). Swarnagelov naslednik je bil presbiter Altfrid, katerega je solnograški nadškof Adalwin povzdignil v nadduhovnika ter mu izročil cerkveno nadzorstvo po vsej Pribinovi deželi (št. 165). Vojvoda Pribina je bil ves čas svojega vladanja naklonjen kralju Ludoviku. Svojo vdanost do imenovanega vladarja je moral Pribina z življenjem poplačati. Najbrže (eta 861. je bil ubit v boju s slovanskimi iMoravci, s katerimi se je tudi kralj Ludovik pogostoma vojskoval «št. 178). Po Pribinovi smrti je njegov sin Ko cel postal vladar po Dolenji Panoniji. Tudi on je iz prva kazal svojo naklonjenost do nemških Škofov. Že leta 861. je podelil neko posestvo ob Blatnem jezeru freisinški cerkvi (št. 174). Kakor je solnograški nadškof Liupram večkrat prišel v Dolenjo Panonijo k vojvodu Pribinu, tako se je tudi njegov naslednik Adalwin parkrat napotil v Kocelovo deželo. To se je zgodilo v (istem času, ko sta solunska brata Konstantin in Metod, poklicana iz bizantinskega Carigrada, z uspehom po zemlji moravskega vojvoda Rastislava Širila krščanstvo in omiko. Vkljub zimi in mrazu je solnograški nadškof Adalwin proti koncu leta 864. prehodil dolgo pot iz Solnograda v Blatograd najbrže z namenom, da bi tako odvrnil vpliv slovanskih misijonarjev od Dolenje Panonije. O božiču (dne 25. decembra) se je mudil pri vojvodu Kocelu v Blatogradu fšt. 195). Naslednjega dne, tedaj na praznik sv. Štefana, se je napotil v neki kraj, ki je bil Vitomirova lastnina ter tu posvetil cerkev na čast sv. Štefanu (št. 196). Na novega leta dan je bil v „Ortahu", kateri kraj je bil Kocelova lastnina, ter tu posvetil cerkev na čast sv. Mihaelu (Št. 199). V naslednjih dneii je po raznih krajih Kocelove zemlje posvetil Še več drugih cerkva ter ondotnim prebivalcem tudi jDOslal potrebnih duhovnikov (št. 200, 201, 202). Nekoliko pozneje (najbrže leta 866.) je solnograški nadškof Adalwin v drugič prišel v Dolenjo Panonijo, da bi tu delil zakrament sv. birme in pridigoval. Tudi sedaj je po raznih krajih posvetil veČ cerkvä ter jim preskrbel tudi posebnih duhovnikov (št. 206). V drugi polovici leta 867. sta se slovanska blagovestnika Konstantin in Metod napotila z Moravskega, kjer sta štiri leta in pol ozna- njevala sveto vero, skozi Dolenjo Panonijo v Rim. Med potjo sta prišla k vojvodu Kocelu, kateri ju je sprejel z velikim veseljem. Posebno se je razveselil, ko sta mu solunska brata pokazala v slovanskem jeziku spisane knjige, katere je iahko razumel brez tolmačev. Dal jima je na pot petdeset učencev, da bi jih podučevala v slovanski pisavi in sveti veri (št. 207), Dve leti pozneje je Kocel posla! poslance k papežu Hadrijanu II. ter ga prosil, da bi mu poslal Meioda, ki je bil med tem Časom posvečen v Škofa. Papež je rad uslišal njegovo prošnjo. Kocel je z veliko Častjo sprejel Metoda, ki je imel sedaj priložnost, da je med panonskimi Slovenci najprej vpeljal slovansko službo božjo (Št. 210^ Nemški mašniki iz Solnograda in drugih krajev, ki so le za silo lomili slovenski jezik, so naenkrat izgubili vso veljavo pri ljudeh in ni jim drugega kazalo, kakor to. da so zapustili slovenske pokrajine. To je storil nad-duhovnik Richbald, naslednik prej omenjenega nadduhovnika Altfrida (št. 213). Kmalu nato je Kocel poslal Metoda in Še dvajset drugih mož k papežu, da bi Metoda posvetil v nadškofa, druge pa v mašnike, ki naj bi delovali po panonski vladikovini, kar se je tudi zgodilo (Št. 214). Ker je vojvoda Kocel tako očitno podpiral Metoda, se je zameril bavarskim škofom, ki so mu zagrozili, da se mu ne bode dobro godilo, ako bode imel Meioda pri sebi (Št. 224). Znano nam je, da se je vojvoda Kocel včasi obrnil do rimske stolice, da bi od tu dobil pravih nasvetov o zakonskem življenju. Nato mu je papež Ivan Vili. enkrat odgovoril, da ni kristjanom dovoljeno, da bi se v drugič oženili, ako jim Še živi prva žena (št. 219). Drugikrat mu je pa pisal, da tistima dvema možema, ki sta se ločila od svojih soprog, ni dovoljeno, da bi ju odstranila (št. 220). Najbrže je Kocel umrl leta 874. To sklepamo iz tega, da je reče-nega leta prišel v Ptuj solnogradški nadškof Teotmar ter tu posvetil cerkev, katero je dal napraviti grof Gozu'in (št. 232). Vidi se, da mesto Ptuj, katero je bilo prej pod Pribinovo in Kocelovo oblastjo (št. 163), je sedaj dobilo novega gospoda. 6. Grof Eberhard v Furlaniji. Rekel sem, daje cesar Lotar v verdunski pogodbi leta 843. med drugim dobil tudi jugozahodno stran slovenske zemlje v porečju Jadranskega morja, katero so deloma prištevali Istri, deloma Furlaniji. Ker so tedaj po vzhodnem delu Kurlanske vojvodine prebivali Slovenci, se hočemo nekoliko ozirati tudi na dogodke v tej pokrajini. Cesar Lotar je kmalu po verdunski pogodbi pokazal svojo naklonjenost tistim fevdnikom, ki so stali na njegovi strani. Že 22. avgusta rečenega leta je vsied posredovanja furlanskega grofa Eberharda potrdil Oglejski cerkvi tista posestva, katera jej je daroval neki Alboin, preden je prišel pri cesarju v nemilost (Št. 12Q). Ravnokar omenjeni Eberhard je bil iz plemenite frankovske rodovine. Njegov stari oče se je zval Unruoch, oče pa Berengar, ki je leta 835. umrl. Grof Eberhard je leta 836. z nekaterimi drugimi možmi posredoval med takratnim cesarjem Ludovikom in njegovim sinom Lotarjem. Grof Eberhard je bil oženjen z Gizelo, hčerjo cesarja Ludovika (Pobožnega), in je bil tedaj svak cesarja Lotarja. V tistem Času so Srbohrvatje večkrat po morju prišli do furlanske zemlje ter jo opustoSili. Zato se je Eberhard včasi moral ž njimi vojskovati; tudi je bil prisiljen, da je parkrat odbil napade Saracenov (Št. 130). Grof Eberhard pa ni bil samo pogumen junak, temuč tudi pobožen kristjan. Po zgledu cesarja Karola Velikega se je zanimal za razna takratna verska vprašanja. Bil je v zvezi z mnogimi imenitnimi možmi tistega časa, tako n. pr. s fuldskim opatom Hrabanom. Ta se je mnogo trudil, da bi odstranil krivoverstvo meniha G o te s k al k a, ki je nekako po svoje razlagal nekatere spise sv. Avguština. Učil je, da je Bog že pri rojstvu vsakterega človeka določil, ali naj bo pogubljen ali pa izveličan. Komur je namenjeno prokletstvo, mu ne pomagajo ne krst, ne izpoved, ne molitev in ne dobra dela. Tak človek je le na videz član katoliške cerkve, kajti v pravi cerkvi se nahajajo le božji izvoljenci. Ko je Goteskalk v drugič šel v Italijo, je okoli leta 846. obiskal grofa Eberharda ter mu hotel vcepiti svoje nazore. Najbrže je Goteskalk dalj časa ostal pri gostoljubnem Eberhardu. Ko je Hraban zvedel, kje se mudi menih Goteskalk, je pisal grofu precej obširno pismo. V njem je med drugim omenil, da je čul, da biva pri njem (pri Eberhardu) lažimodrijan Goteskalk, ki uČi, da je božja predodločba ustvarila vsakega človeka tako, da ne more biti izveličan tisti, ki ni namenjen za večno življenje, ako bi tudi hotel priti v nebesa. Proti koncu pisma pravi Hraban grofu Eberhardu, da je brez dvoma dober kristjan in da ne bo hotel imeti v svoji hiši nič takega, kar bi nasprotovalo Kristusovemu evangeliju, paČ pa to. kar je Bogu všeč ter služi dušam v izveličanje (št. 134). — Z zadnjim stavkom je Hraban najbrže namignil grofu Eberhardu, da bi Goteskalka odstranil iz svoje dežele. Kaže se, da to pismo ni bilo brez posledic. Grof Eberhard je iz svoje pokrajine pregnal krivoverca Goteskalka, kateri se je nato napotil med Jugoslovane. Šel je namreč najprej v Dalmacijo, potem v Panonijo in odtod na Bavarsko (št. 139). Grof Eberhard se večkrat omenja v listinah frankovskih vladarjev, tako v listini cesarja Ludovika II, iz leta 854. na korist oglejskemu patriarhu Teotmaru (št. 151). Eberhard je umrl leta 864. ali pa 865. Njegov naslednik je bil njegov sin Unruoch, ki je bil kakih devet XLVI let predstojnik na Furlanskem. Odlikoval se je leta 871. blizu Capue v bojih s Saraceni. Kaže se, da je bil leta 874. že mrtev. Ker ni imel moških potomcev, je njegov brat Berengar postal vojvoda furlanski (št. 205 235). 7. Karlman in Arnulf v K^rantaniji. Leta 856. je Ludovik, kralj Vzhodne Francije, postavil za predstojnika v Vzhodni marki svojega sina Kari m an a (št. 155). Prej je po njej vladal grof Ratbod, ki je pa postal kralju nezvest ter bil zarad tega odstavljen (št. 160). Najbržc je stopil Ratbod v zvezo z morav-skim vojvodom Rastislavom, ki se je leta 855. vojskoval s Franki. Ker slavohlepnemu Karlmanu ni bilo všeč, da je v marsikaterih zadevah moral biti pokoren svojemu očetu, se je zato zavezal z vojvodom Rastislavom proti svojemu očetu. S pomočjo moravskega vojvoda je svojemu očetu vzel nekatere pokrajine ter na zapadu razširil svojo oblast baje do Inna. Vzhodno marko jc uredil po svoji volji: iz Karantanije in Panonije je pa leta 861. pregnal vse tiste vojvode, kateri se kralju Ludoviku niso hoteli izneveriti, ter jih je nadomestil s svojimi pristaši (Št. 175). Med izgnanimi je bil grof Pa bon, kije mnogo let vodil zadeve po Karantaniji. Ko je bil iztiran iz svoje pokrajine, se je napotil v Solnograd (št. 176). Na njegovo mesto je Karlman v Karantaniji postavil grofa Gundakarja (št. 183). Kaže se, da je panonski vojvoda Pribina moral takrat z življenjem poplačati svojo vdanost do kralja Ludovika. Ubili so ga namreč v tistem času Moravci, s katerimi se je bil Karlman zavezal (Št. 178). Ko je kralj Ludovik zvedel, kaj je storil njegov sin po Vzhodni marki in sosednjih pokrajinah, je bil jako vznemirjen. Proti koncu leta 861. se je napotil proti vzhodu ter obhajal praznik sv. Martina (dne 11. novembra) v Solnogradu (št. 176). Ker je pa imel ravno takrat razne opravke še na drugih straneh svoje države, se mu je zdelo potrebno, da bi prizanesljivo ravnal s svojim sinom. Ko se je spomladi leta 862. mudil v Reznem, je prišel sin k njemu ter se znal opravičiti tako, da mu je kralj prepustil vse tiste dežele, katerih se je bil prej polastil. Nato seje Karlman povrnil v svoje pokrajine (Št. 179). Karlman je s svojim uporom zdatno povečal svojo moč. Po Vzhodni marki je gospodoval že od leta 856. Sedaj si je pridobil Še vso Karantanijo (št. 183), razširil svojo oblast na Škodo svojega očeta proti zahodu ter si najbrže prisvojil tudi del Panonije. Kar se tiče tiste panonske zemlje, po kateri je prej vladal vojvoda Pribina, je takrat po njej gospodoval njegov sin Kocel, ne pa Karlman. Kmalu nato se je Karlman iz nova zavezal z moravskim knezom Rastislavom zoper svojega očeta (Št. 182). Ker mu je vsled tega kralj Ludovik hotel vzeti vse časti in dežele, se mu ni zdelo varno, da bi šel na njegov dvor se opravičevat. Napotil se je rajSi v Karantanijo, hoteč tu dobiti zavetja pri tistih, o katerih je mislil, da so mu zvesti, Med tem časom je oče zbral svojo vojsko ter šel spomladi leta 863. ž njo nad svojega sina proti Karantaniji. Karlman se je hotel svojemu očetu postaviti nasproti. A sedaj ga je izdal grof Gundakar, ki je imel okoli sebe skoraj vse njegove čete. Z vsemi trumami je Gundakar stopil na stran kralja Ludovika ter zato od tega dobil Karantanijo, katero mu je bil že prej na tihem obljubil, ako se izneveri Karimanu. Ker je temu tudi izostala pomoč, katero je pričakoval od vojvoda Rastisiava, je bil prisiljen, da se je podal svojemu očetu (št. 183). Gundakar, ki je tedaj leta 863. postal kraljev predstojnik v Karantaniji (št. 183), je bil, kakor čitamo v neki listini iz leta 864., eden izmed karantanskih grofov ter je imel svoja posestva v Krški dolini. Vsied njegove prošnje je kralj Ludovik podelil solnograškemu nadškofu Adalwinu nekatera posestva v Karantaniji, da ga je ta nato osvobodil davka, katerega je bilo treba dati vsakikrat, kadar je prišel nadškof pridigovat v to deželo. Iz rečene listige je tudi razvidno, da je grof Gundakar nekdaj imel svoj dvor na Krki v Krški dolini, a v začetku leta 864. že ne več (št. 191). Gundakar je le malo Časa zapovedoval po Karantaniji, ker že leta 864. je moral prepustiti vladarstvo kraljeviču Karimanu. Ta je imel po Karantaniji mnogo privržencev in Se celo tisti grofje, kateri so ga bili pred enim letom izdali, so se zopet ž njimi zvezali ter ga povabili, da bi prišel nazaj. Ker je pa bil še vedno ujetnik svojega očeta, mu je morala pomagati zvijača, da mu je ušel. Kmalu je bil v Karantaniji ter se je tu polastil pokrajin, katere so mu bile vzete. Oče je šel za njim, in ko mu je sin obljubil pokorščino, mu je povrnil nekdanje dostojanstvo (št. 194), katero je potem obdržal do smrti svojega očeta, tedaj do leta 876. Še bolj je kralj Ludovik pokazal svojo naklonjenost do sina Karlmana leta 865,. ko mu je odstopil Bavarsko in pa marke na meji slovanski in langobardski (št, 204). Grof Gundakar, ki je bil eno leto predstojnik v Karantaniji, se je čutil razžaljenega, da je moral rečeno deželo prepustiti Karimanu. Postal je nezvest kralju Ludoviku in njegovim sinovom, šel k morav-skemu vojvodu Rasfislavu ter bil leta 869. ubit, ko se je na strani Moravcev vojskoval s Franki (št. 209). Ko je leta 876. v Frankfurtu umrl Ludovik, kralj Vzhodne Francije, so njegovi trije sinovi Karlman, Ludovik in Karol med seboj razdelili njegovo državo. Najstarejši sin, ki je že prej vladal pod vrhovno oblastjo svojega očeta po Karantaniji in Bavarskem, je sedaj dobil Bavarsko, Karantanijo in Panonijo ter pravice, katere so si frankovski XLVIIf vladarji lastili do Češkega in Moravskega (št. 242). Nato je Karlman nekako v tistem Času prepustil svojemu nezakonskemu sinu Arnulfu Karantanijo in Panonijo, da bi pod njegovim nadzorstvom vodil zadeve po teh dveh deželah. Tako je tedaj Arnulf postal vojvoda po tistih pokrajinah, po katerih je takrat Živela večina slovenskega prebivalstva. Naslednjega leta se je kralj Karlman vojskoval v Italiji s svojim stricem Karolom Plešeglavcem. Svoje Čete, na katere se je opiral, je nabral med Slovenci in Bavarci (št. 247). Ko je leta 880. kralj Karlman umrl, je njegov brat Ludovik postal njegov naslednik. Ta je Karantanijo Še na dalje prepustil prej imenovanemu Arnulfu (št. 259). Odkar sta leta 874. moravski vojvoda Svetopolk in vzhodno-irankovski kralj Ludovik sklenila v Forchheimu mir, ni bilo bojev med Franki in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom in Arnulfom je bilo še celo tako veliko, da si je ta izbral moravskega vladarja za krstnega botra svojemu nezakonskemu sinu, kateremu je dal botrovo, a vendar nekoliko po nemško zavito ime Zwentibald. Razmere po Vzhodni marki so pa povročile, da je med Arnulfom in Svetopolkom nastala vojna. Leta 883. je Svetopolk s svojimi četami napadel Panonijo ter jo močno opustošil ?št. 267). Ravno to se je zgodilo naslednjega leta. Nato je prišel takratni cesar Karol 011.) v Tuln, kjer je bila meja med bavarsko in slovansko zemljo, ter pregovoril Svetopolka, da se je pomiril. V Tuln je takrat prišel tudi vojvoda Braslav, ki je v tistem času gospodoval med Dravo in Savo. Kmalu potem se je cesar napotil Čez Karantanijo v Italijo (št. 268). Mogoče je, da si je cesar zato izvolil pot skozi Karantanijo, da bi se sešel z Arnulfom in ga pregovoril, da bi tudi on sklenil mir s Svetopolkom, kar se je tudi v naslednjem letu zgodilo (št. 270). Ker je bil cesar Karol slab vladar, ga je mnogo velikašev zapustilo ter si Želelo Arnulfa, vojvoda karantanskega, za svojega gospodarja. Meseca novembra leta 887. je bil državni zbor v Triburu. Tu sem je prišel vojvoda Arnulf ter pripeljal s seboj precej veliko vojsko, sestavljeno iz Slovencev in Bavarcev. Karol, od vseh zapuščen, je moral Arnulfu prepustiti svoje dežele in vladarstvo (Št. 280). Novi kralj je nato praznoval božič v Reznem, kjer so se mu poklonili poslanci raznih razrodov, med katerimi so bili tudi zastopniki Slovencev fšt. 281.) Nekaj dni pozneje se je tudi Berengar, vojvoda furlanski, polastil kraljevskega prestola, kajti izvoljen je bil za italskega kralja (št. 282). Ko je Arnulf postal kralj, je prepustil karatansko in panonsko vojvodino drugim osebam. Ru o d per t, sin grofa Wilhelma, nekda-njega gospodarja Vzhodne marke, je dobil Karantanijo ali pa vsaj del te dežele. Omenjen je ta Ruodpert v neki listini kralja Arnulfa, ki je podelil Reginhartu, vazalu solnograške cerkve, dve kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke, kar je spadalo k njegovi grofiji (št. 300). xux Ruodpert je končal svoje življenje leta 893., ko je pred Arnuifom ubeža! na Moravsko (št. 305). Leta 887. ali pa nekoliko pozneje je kralj Arnulf podelil Vzhodno marko Engilskalku, sinu enakoimenovanega očeta, ki je bil tudi nekdaj vladar po rečeni pokrajini (št. 305). Omenja se v listini kralja Arnulfa z dne 15. novembra leta 889. in pa Še v neki drugi listini istega kralja na korist solnograškemu vazalu Reginhartu (št. 300), Pozneje si je Engilskalk nakopal jezo tega kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko hčer in zato je moral bežati k Svetopolku na Moravsko (št. 305). iz Reznega se je kralj Arnulf meseca februarja leta 888. napotil v Otting na Bavarskem, kjer je duhovniku Adaloldu dal v popolno last dve kapeli v Labodski dolini, kateri je do takrat imel le kot fevd (št. 284). Kmafu pofem se je kralj mudil v svoji stari pokrajini. Dne 13. marca je bil v Blatogradu na Koroškem (št. 285) ter tu ostal vsaj do 19. marca (št. 286). V jeseni leta 888. se je kralj Arnulf napotil v Italijo ter se v Tri-dentu sešel z Berengarjem, kateri je pri tej priložnosti priznal njegovo vrhovno oblast. Odtod se je z neznatnimi četami vrnil Čez Furlansko v Karantanijo ter v Krnskem gradu praznoval božične praznike (št. 290). Dne 20. januarja naslednjega leta se je mudil v Blatogradu (št. 293), odkoder se je pozneje napotil na Bavarsko. V sredi posta leta 890. se je kralj Arnulf z Bavarskega napravil proti Panoniji, kjer se je sešel z moravskim vladarjem Svetopolkom (št. 295). Že leta 891. je kralj Arnulf poslal k Svetopolku na Moravsko svoje poslance, ki so imeli nalogo, da bi ponovili mir med obema vladarjema. DotiČno poslanstvo menda ni nič opravilo in zato se je leta 892. kralj Arnulf sam napotil v Vzhodno marko, da bi se pogovoril s Svetopolkom. Ta se pa kralju ni hotel približati, kar ga je jako razjezilo. Oba sta se začela pripravljati na vojno. Arnulf se je obrnil iz Vzhodne marke proti jugu in pri Hengstfeldu blizu Wildona na sedanjih štajerskih tleh se je pogovoril z vojvodom Braslavom, kdaj, kje in kako naj bi napadla moravsko deželo. Sklenila sta nabrati tri vojske in ž njimi iti nad Svetopolka (št. 301). Ko si je Arnulf pridobil tudi Madjare na svojo stran, je peljal svoje čete proti moravski zemlji (št. 303\ Da bi si kralj Arnulf še bolj zagotovil ugoden uspeh, je meseca septembra rečenega leta poslal svoje poslance k bolgarskemu kralju Vladimiru. Ti poslanci so, hoteč priti k Bolgarom, morali narediti velik ovinek skozi Braslavovo deželo, ker so se bali, da ne bi prišli Svetopolku v roke (št. 304). Tudi je Arnulf poklical Madjare na pomoč, da so mu pofem z ognjem in mečem pomagali pustošiti po Moravskem. A tudi Svetopolk si 'je poiskal raznih zaveznikov. Stopil je v dotike 7. mnogimi nezadovoljneži v Arnulfovi državi, tako z mejnim grofom Engilskalkom in njegovim bratrancem Wiihelmom. Tega brat, karantanski grof Ruodpert, je pred Arnuifom ubežal na Moravsko, vendar ne v svojo srečo, kajti tu ga je doletela smrt» katere ni pri-fakoval (št. 305). Po smrti grofa Ruodperta je Arnulf podeli! karantansko vojvodino svojemu sorodniku Liutpoldu, kar se je najbrže zgodilo že leta 893. Omenjen je Liutpold v raznih listinah, iz katerih je razvidno, da je že leta 895. in 898. gospodoval po Karantaniji (žt. 309, 319, 320). Z velikim veseljem je leta 894. kralj Arnulf sprejel novico o smrti moravskega vojvoda Svetopolka. Njegovi sinovi so nato v jeseni reče-rega leta z Arnuifom sklenili mir. Da je prišlo do tega, je morda največ pripomoglo to, da so takrat Madjari prihrumeli na Ogrsko ter popolnoma opustošili Panonijo. Pomorili so može in starikave žene ter izvršili mnogo drugih grozovitosti (št. 307). Da bi kralj Arnulf lažje rešil jugozahodni del Panonije pred madjarsko silo, ga je leta 896. dal v fevd vojvodu Braslavu (Št. 313). Tega leta se je Arnulf napotil v Italijo; tri lefa pozneje je umrl. Vidi se, da je Arnulf, bivši vojvoda karantanski, rad izkoriščal naše prednike za svoje namene, a naklonjen jim ni bi). Slovenci so bili dobri, da so mu pomagali na raznih bojiščih; s slovensko pomočjo si je pridobil kraljevsko krono. Kaj je pa bilo potem njih plačilo ? V zahvalo za njih hrabrost je Arnulf podeljeval dele slovenske zemlje raznim tujcem ter bavarskim škofijam in samostanom; na domačine se je le malo oziral. V zadnjih letih svojega vladanja je pač odlikoval vojvoda Braslava; tudi je podaril več posestev domačinu Svetopolku P. oktobra 875. Z Bavarskega je šel Metod s škofom Pavlom k Svetopolku na Moravsko. Vojvodu Kocelu, ki je bil fevdnik kralja Ludovika. so bavarski Škofje grozili, da se mu ne bo dobro godilo, ako bode imel Metoda pri sebi ("št. 224). Ker je vojvoda Kocel kmalu potem umrl in ker je za njim postal vrhovni oblastnik v Panoniji Ludovikov sin Karlman, je bil Metod prisiljen, da se je v naslednjih letih večinoma mudil po Moravskem. Teotmar, Adalwinov naslednik v solnograški nadškofiji, je hotel porabiti ugodni politični položaj, da bi iz nova zedinil Panonijo s svojo nadškofijo. Že leta 874. je prišel v Ptuj ler tu posvetil eno cerkev. Rečeno mesto je prej spadalo pod Kocelovo oblast, sedaj je pa v njem gospodoval grof Gozwin, katerega je najbrže Karlman tu sem poslal 'št. 232). Oa bi Metod tudi pod novimi gospodarji lahko brez ovir opravljal svoje dolžnosti po Panoniji. je okoli leta 873. rimski papež pisal Karlmanu ter mu velel, da naj pusti Metodu po navedeni pokrajini svobodno izvrševati njegova škofovska opravila, (štev. 229). Ko so umrli bavarski škofje Adahvin, Hermanrich in Annon. so prišli na njih mesto drugi možje, ki so imeli o panonski diccezi in jMetodovi delavnosti iste nazore, kakor njih predniki. Vedeli so, da ne bi imeli uspeha, ako bi se iz nova pritožili zarad ustanovitve panonske nadškofije. Tudi bi niČ ne pomagalo, ako bi Metoda v drugič ujeli in vrgli v jeČo. Najbrže so zvedeli, da ima papež Ivan Vlll. o jeziku, v katerem naj bi se obhajala bo?ja služba, nekoliko drugačnejše mnenje, kakor njegov prednik Hadrijan 11. Zatožili so torej Metoda, da izvršuje službo božjo v nerazumljivem slovanskem jeziku. Tudi so ga dolžili, da ne uči ljudstva (ako. kakor veleva sveta rimska cerkev (št. 252,) Tudi so Metoda Črnili pri vojvodu S\eiopolku ter ga hoteli pri njem razglasiti za krivoverca ('Št. 253). Vsled tega se je Metod pred junijem leta 880. v tretjič napotil v Rim. da bi pred papežem dokazal svojo nedolžnost, kar se mu je tudi posrečilo. Prepričal je papeža, da je delal le na korist rimske cerkve, ko je pri božji službi rabil slovanski jezik. Papež je nato v svojem pismu, katero je meseca junija leta 880. poslal Svetopolku, iz nova zagotovil Metodu nadškofijsko oblast po Moravskem in po Panoniji. Tudi mu je dovolil Izvrševati službo božjo v slovanskem jeziku, kar dokazujejo besede, katere je pisal vojvodu Svetopolku: ..Po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovanske pismenke. s katerimi naj bi se po spodobnosti hvalil Bog; tudi velevamo, da se v tem jeziku oznanjujejo nauki in dela Kristusova. Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sveta maša v slovanskem jeziku, čitajo v njem sveti evangelij in listovi iz novega in starega veka, če so dobro prevedeni in razloženi, ter se opravljajo v njem vse druge cerkvene molitve: kajti ta, ki je ustvaril tri glavne jezike, hebrejskega, grškega in latinskega, je naredil tudi vse druge k hvali in slavi svoji'* (Št. 2Ö0). Ker je papež zvedel, da se nemški duhovniki, bivajoči po Panoniji in Moravskem, niso dosti brigali za Metodove ukaze ter so za svojega pravega gospoda smatrali solnograškega nadškofa ali pa pa-sovskega škofa, je zapovedal vsem mašnikom in dijakonom, naj si bodo slovanskega ali katerega drugega rodu, ki žive na Svetopol-kovi zemlji, da morajo biti nadškofu Metodu vdani in pokorni v vseh stvareh ter da sploh ničesar ne smejo storili brez njegove vednosti. Tisti pa, ki bi bil uporen, delal nemir in razprtijo ter se ne hotel poboljšati po prvem ali drugem opominjanju, naj se kot sejalec Ijuljke izžene iz moravske cerkve in pokrajine fšt. 260). Po Želji vojvoda Svetopolka je papež Ivan VIII. leta 880. posvetil Švaba Wichingra za nitranskega Škofa, a ob enem tudi zapo-vedal, da mora ta biti svojemu nadškofu pokoren v vseh stvareh. Tudi ;e papež naznanil Svetopolku, da z dovoljenjem Metodovim pošlje Še kakega drugega sposobnega duhovnika ali pa dijakona, da ga posveti v Škofa za kako drugo cerkev» za katero bi bila potrebna taka moč. Ako bi bilo razen teh dveh dobro postaviti še tretjega ali Četrtega Škofa, naj to stori nadškof Metod sam (št. 260). Tako je tedaj papež zadovoljil nemške duhovnike po Moravskem. ko jim je dal Wichinga za škofa, ob enem pa podelil Metodu tako oblast, da bi brez njegovega dovoljenja nihče ne mogel postati škof v panonsko-moravski nadškofiji. Ko se je Metod povrni) iz Rima na Moravsko, je Svetopotku izročil papeževo pismo. Ker so pa njegovi nasprotniki vedeli, da bi to pismo zamoglo uničiti vse njih nade in nakane, so začeli misliti, kako bi zmanjšali ali pa še celo zatrli vtis imenovanega lista. Najbrže je škof Wiching, katerega je brez dvoma podpiral Arnulf, vojvoda karantanski, sestavil novo pismo ter ga poslal Svetopolku z besedami da je to pravo papeževo pismo. V njem je bil Metod prej ko ne popisan kot razkolnik, katerega naj Svetopolk takoj prežene iz svoje države fšt. 262). Metod se je nato obrnil do rimskega papeža ter ga vprašal, ako je res po Wichingu poslal vojvodu Svetopolku neko posebno pismo s popolnoma drugo vsebino, kakor je tisto, katero je njemu izročil za Svetopolka. Nato je papež Metodu odgovoril, da ni dal dotičnemu Škofu nobenih posebnih ukazov (Št. 262). Tudi v naslednjih letih je nemška duhovščina nasprotovala Metodu, kolikor je mogla. Prišlo je tako daleč, da je moral Metod upornega Wichinga iz cerkve izobčiti. Kaže se, da je imel v zadnjih letih svojega življenja nekoliko več miru pred svojimi nasprotniki. Umrl je dne 6. aprila leta 885. Za njim je Žalovalo kakih 200 duhovnikov in dijakonov, ki so mu bili v resnici naklonjeni. Po Metodovi smrti je na novo oživel prepir med nemško in slovansko duhovščino po velikomoravski zemlji. Nemška stranka ni hotela priznati Gorazda za Metodovega naslednika ter se trudila, da bi Wichinga povzdignila za glavarja moravske cerkve. Nekaj mesecev po Metodovi smrti je bil Štefan V. izvoljen za rimskega papeža. Takoj v začetku njegovega vladanja se je v Rimu pokazal nemški vpliv s tako močjo, da je pretil uničiti slovansko liturgijo. Rečeni papež je takoj pri nasiopu. Se preden je dobil naznanilo o Metodovi smrti, pisal Svetopolku jako ostro pismo, (ako ni pismo le ponarejeno). V tem pismu je dolžil Metoda krive prisege, prepovedal rabo slovanskega jezika pri svetih obredih ter velel, da naj se neubogljivi du- bovniki po dvakralnem opominjanju izobčijo iz cerkve in preženo iz moravske dežele 27\). Kmalu potem., najbrže proti koncu leta 885., je papež Štefan V., ko je zvedel, da je Metod umrl, a pred svojo smrtjo postavil Gorazda za svojega naslednika, poslal med Slovane tri legate, namreč Domi- v nika, Ivana in Štefana. Dal jim je posebne instrukcije, po katerih naj bi se ravnali. Ti legatje so v papeževem imenu zahtevali, da naj se slovanska služba božja za vselej opusti, Gorazd, katerega je Metod izbral za svojega naslednika, naj za toliko Časa ne izvršuje božje službe, dokler se ne pride osebno pred papeža opravičit (Št. 272). Vojvoda Svetcpolka so škof Wiching in njegovi duhovniki popolnoma dobili na svojo stran ter tako dolgo nanj vplival', da je ukazal, da se z vojaško silo z Moravskega izženejo vsi tisti duhovniki, ki se niso hoteli pokoriti nemški stranki. Pri tej priložnosti so se posebno surovo obnašali po Moravskem stanujoči Nemci (V. s. Cle-menlis, c. 13: „N;;;/-!;::"Okoli 200 duhovnikov je zapustilo moravske zemljo, med njimi najznamenitejš' Metodovi učenci, namreč Gorazd, Klemeni, Naum, Angelar in Sava. Šli so v Bolgarijo, v Dalmacijo in v nekatere druge dele jugoslovanske zemlje. Gorazd je postal Se celo bolgarski nadškof. Izgnanje slovanskih duhovnikov je bil uničujoč udarec za slovansko liturgijo po panonsko-moravski nadškof iji. O zgodovinskih virih. Ademarus Cabannensis je bil duhovnik v Angouleme na Francoskem ter je v treh knjigah sestavil zgodovinsko delo, ki sega do leta 1028. Naslov temu spisu, ki obsega mnogo pripovedek, a tudi mnogo zanesljivih novic, se glasi „Chronicon Aquitanicum et Pran-clcum" ali pa tudi „Historia ["rancorum". izdaje: 1) \V aitz v MO. SS., IV.. 106-148. - 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLI., 19-80. Agnelli Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis. (Glej Gr. I.. str. LXIV.') Andreae Bergomatis historia. fGr. L, str. LXV.i Annales Admuntenses. (Gr. 1., str. LXV.) Annales Alamannici. (Gr. I., str. LXV.) Annales Altahenses maiores. (Gr. 1., str. LXV.) Annales Augienses. (Gr. L. str. LXV.) Annales Beneventani (788-1130^ so sicer jako pomanjkljivi, vendar imajo v sebi tudi kako dobro in rabljivo notico. Ime imajo po mestu Beneventu v južni Italiji. Izdaje: 1) M u r a t o r I, Antiquität. Italiae, 1.. 253—262. — 2) P e r t z v MG. SS., III., 173-185. Annales Bcrtin!ani so dobili svoje ime po Jrancoskem samostanu St. Bertin. Del teh letopisov (833—861) je spisal troyeski Škof Prudencij, zadnjo tretjino (861—882) pa reimski nadškof Hinkmar. Ti letopisi so v obče zanesljivi, tu in tam pa nekoliko pristranski. Izdaje: 1) M ura t or i, Script, rer. (tal.. II., 495 576 in 833- 900. — 2i J^ertz v MG. SS.. I., 4t9 515. — Waitz v Script, rer. Germ, in usum scho-larum, 1S83. Annates Corbcienscs obsegajo v kaj kratkih potezah dobo od i<22-1117. Spisali so jih corvevski menihi. Nekatere notice v teh letopisih niso brez važnosti. Izdaje: 1) Petz v MG. SS., Iti.. — 2) Jaffe. Bibl. rer. Germ., I., 33-43. Annales Einhardi, g^l. Annales regni Prancorum Annalcs s. Emmerammi Ratispon. majores. iGr. L, str. LXV.) Annales s. Emmerammi Ratispon. minores segajo od leta 732. pa do 1062 ter so večinoma le kratka kompilacija iz raznih drugfih spisov. Izdaje; I O c f e I c v Ker. Hoicarum script.. (..45 - 46. — 2) Pert v MG. SS., L 92-^4. 3. Waitz v .MG. SS., XIII., 47-48. Annates Puldenses. (Gr. 1.. str. LXV.t Annales Hersfeldenses se nam niso ohranili v prvotni obliki. Ker so jih razni Ictopisci pridno uporabljali in jih včasih dobesedno iz-pisavah, so hoteli nekateri učenjaki (AVattenbach, Pertz, Kurze) iz Annales Hildesheimenses izločiti to. kar je bilo po njih mislih nekdaj v Hers-feldskih letopisih. Izdaje: U Pertz v .v\G. SS.. III., 18-116. Annales Hildesheimenses so sestavljeni iz štirih delov. Prvi sega do leta 093. ter se je ohranil v izvirniku. Pisatelj je pridno uporabljal Annaii s Hersfeldenses. Drugi del obsega dobo od 994 - 1040., tretji od 1041 -1108. in četrti pa od 1109-1137. Annales Hildeshei-menses so v obče jako zanesljiv zgodovinski vir. izdaje: 1) Perlz v MG. SS., III., 22 116. — 2' Migne, Patrolog., Ser. la!.. CXU., ^47- 60-4. — 3) Waltz v Script, rer. Germ, in usnnt scholar., I87§. Annales Juvavenses maiorcs. (Gr. 1., str. LXVl.i Annales Laubacenses. (Gr. I., str. LXV1.) Annales Laurissenses maiores, gl. Annales regni Prancorum. Annales Laurissenses minores. (Or. I., str. LXVI.) Annales Lobicnses se zovejo po samostanu Lobbes-u blizu Ltitticha ter segajo od leta 741. pa do 982. Ti letopisi so nekaka površna kompilacija iz raznih starejših zgodovinskih virov. izdaje: 1) Pertz v MG. SS., II., 192 195.209-211. - 2) Wait/, v MG. SS.. Xin„ 224-235. Annales Magdeburgenses so nastali v samostanu Bergenu bliz Devina ter segajo od Kristusa pa do leta 1188. Pisatelj je imel pred seboj razne vire iz prejšnjih Časov. Za nas je v njih le malo porab-Ijivega. 1) Pcrtz v MG. SS., XVI.. 105 -^196. Annates Maximiniani. (Gr. I., str. LXVLj Annales Mellicenses so nastali v jMölkii ob Donavi lela 1123. V poznejših letih so jih razni pisatelji nadaljevali do leta 1564. Izdaje: 1) Pez v Script, rtr. Austr.,-I., 166—268. - 2) Wattenbach v ,MG. SS., IX., 484-501. Annales necrologici Fuldenses (779—1065) so nekak po letih urejen izpisek iz raznih nekrologijev. O marsikateri zgodovinski osebi dobimo v njih kratke podatke o Času njene smrti. Izdaje: \) Böhmer, Fontes rer. Gerin., III.. 133-101. — 2i W a i z v MG. SS,, XIII., 161-218. Annales Ottenburani i727—1113) so dobili svoje ime po samostanu Ottenbeuern u pri Memmingfenu. Starejši deli so posneti po Ann. Hersfeldenses, poznejši so pa samostojno delo. /•daje: 1) Per t z v MG. SS., V., Annales QuedUnburgenscs segajo do leta 1025. Sestavil je te letopise neki quedlinbur^ki duhovnik, izbravši za podlago svojemu delu v prvi vrsii Ann. Hersfeldenses. A tudi iz drugih virov je nabral mnogo notic ter jih vpletel v svoj spis. Proti koncu svojih letopisov je pisatelj samostojnejši in poročila k posameznim letom so obširnejša. Izdaje: 1) Leibniiz v Script, rer. Brimsvic,. II., 272-296. — 2) Mencken v Script, rer. Gerni., III., 169-202. — 3 Pertz v MG. SS., III. 22 90. — 4) Migne, Patrol., Ser. lat.. CXLI.. 417 604. Annales Ratisponenscs segajo do leta 1201. Starejši deli teh letopisov so izpiski iz Ann. Paid. In iz drugih virov, poznejši so pa samostojno delo. hdaje: 1) Böhmer v Fontes rer. Germ.. III., 4-58-493 pod naslovom -Hugonis Ratisponensis Cronica". — 2 W a 11 e n b a c h v .MG. SS.. XVII., 579-588. Annales regn: Francorum. .'Or. L, str. LXVII.; Annales s. Rudberti Salisburgensis. (Gr. 1., str. LXV1I.) Annales Salisburgcnses. tOr. 1., str. LXV1L) Annales Sangallenses maiores. (Or. 1., str. LXVII.j Annales s. Stephani Frisingenses (711—1380) so v enajstem stoletju nastali v Freisingenu. V naslednjih stoletjih so jih poznejši pisatelji še nadaljevali. Udaje: \) Pez. Script, rer. Austr., I!.. 401 -406. — 2) Waitz v MG. SS., XIII., 50-58. Annales Weingartenses. (Gr. L, str. LXVI1I i Annales Xantenses. lOr. 1., str. LXV11I.) Annalista Saro. Neki neznan pisatcij je v sredi dvanajstega stoletja v podobi letopisov opisal zgodovinske dogodke od leta 741. pa do 1139. Porabil je lepo število virov ter jih navadno doslovno prepisal. V obče je to, kar nam pripoveduje, zanesljivo. Posebno važni so tisti odstavki, ki so v^.eti iz takih virov, kateri se nam niso ohranili. fzdaje: 1) Eccard. Corp. hist. med. aevi, I.. 133 678. — 2) Wail z v MG. SS., VI., 542-777. Auctarium Ekkehard! Altahensc (505—113Q). Ta vir je važen posebno zato, ker je v njem mnogo odlomkov iz izgubljenih Ann. Altahenses. izdaje: t) Jaffe v MO. SS., XVIf., 360-365. Auctarium Garstensc. (Or. 1.. str. LXVI1I.) Carmen de Aquilegi'a numquam restauranda. (Gr. 1.. str. LXiX.) Catalogus comitum Capuae. To je kratka zgodovina capuan-skih grofov od leta 909. pa do 922.. kateri je tudi pridejana neka notica iz leta 993. izdaje: I) Muratori. Script, rer. ItaL 1!.. 272-279. - 2< Pertz v MG. SS., Iii., 205-207. — 3) Wait z v MG. SS. rer. Langob., p. 498-500. Chronica Nestoris. Nestor je bil kijevski menih ter je umrl okoli leta 1115. Na podlagi raznih virov je sestavil kroniko kijev-skega mesta ter v njej popisal zgodovino tega kraja in vse Rusije od najstarejših časov pa do svoje dobe. V dvajsetem poglavju svoje kronike nam nekaj malega pripoveduje iz življenja sv. Cirila in Metoda, kar je bolj povržno posneto po Panonski legendi (Vita s. Methodii). izdaje: To kroniko so veCkrat dali na svetlo razni ruski, poljski in Češki uCe* njaki. Med Slovenci je najbolj razširjena Miklošičeva izdaja (Chronicon Nestoris, ed. Miklosich. Vindobona, I800.) Chronicon Attinate, gt. Chronicon Venetum. Chronicon Eberspergense (posterius) je kratka kronika, ki obsega dobo od 880 — 1045. Nastala je okoli leta 1050. v freisinškem samostanu Ebersbergu. Kdo jo je spisal, ni znano. izdaje: I) Oefele. Rer. Boic. script., II., 11-14. - 2. Arndt v MG. SS., XX., 9 15. - 3) Wait z v MG, SS„ XXV., 867-872. Chronicon Ebcrspergcnse (900—1045) se loči od prej omenjene kronike v tem, da je nekoliko predelana. Izdaje: 1 Oefele, Rer. Boic, script., I!.. 4-11. Chronicon patriarcharum Aquilcjensium primum, (Or. 1., str. LXX.) Chronicon patriarcharum Aquitejensium alterum. (Gr. 1., str. LXX.) Chronicon patriarcharum Gradensium, gl. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie. Chronicon Suevicum universale (768-1043). Dolgo časa so mislili, da je ta kronika, katero so „Epitome Sangrallensis" imenovali, ekscerpt iz kronike, katero je spisal Herimannus Augiensis. Sedaj se pa trdi, da Chronicon Suevicum je izpisek iz izgubljenih švabskih državnih letopisov. Izdaje: 1) Bresslau v MG. SS., XIIL 61—72, Chronicon Vcnetum vulgo Altinatc. (Or. I., str. LXX.; Constantinus Porphyrogenitus je bil od 912—959 bizantinski cesar. Spisal je ali je pa velel spisati več knjig, med njimi tudi delo „O državni upravi" (De administrando imperio), hoteč ž njim podučiti svojega sina Romana, kako naj vlada, izvirni napis rečenega dela se giasi „Kw/^-ravTcvcv TcO i/ Ncittm ^uovtw .ixjiXiw: 'Pwy.Ätwv -s;; t'jv j'cv 'P(.),v.Ä-/cv tcv {US^TSS^ " V ten) deJu S^ opisujejo zemljepisne razmere tujih d'-^av v devetem stoletju ter se navajajo migljaji, kako je treba s sosednjimi narodi občevati. — O istočasnih dogodkih je pisatelj dobro podučen: ako pa govori o zgodbah iz davne preteklosti, je popolnoma nezanesljiv. Tu in tam so v enem in istem poglavju resnična notice zraven povsem napačnih. Izdaje: !) Bantiuil, Imperium Orientale. Pariz. 1711. — 2) Bekker v Corp. script, hist. Byzan!.. ed. Bonnae, 1840. Continuator Reginonis. Okoli leta 964. je neki menih trier-skega samostana sv. Maksimina nadaljeval kroniko opata Reginona, ki je umrl leta 915. Pisatelj se kaže dobro podučenega in njegove notice so zanesljive. Posebno za dobo od leta OöO. pa do 967. ni boljšega vira. Izdaje-. 1) Pcrtz v iMG. SS., I.. 014-629. - 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., CXXXli., 15t-I74. — 3) Kurze, Script, rer. Germ, in usum scholar., 1890. Convcrsio Bagoariorum et Carantanarum. (Or. I, st^ LXX.; Cronica de singulis patriarchis nove Aquilcic. (Or. I., Str. LXXI.j Danduli Chronicon. ( Or. !., str. LXXI.j - Dc convcrsione Bagoariorum et Carantanorum Hbcllus, gl. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Einhardi Vita Karoli Magni imperatoris. (Or. I., str. LXXI.) Erchanbcrti Brcviarium rcgum Francorum. Tako se giasi neka površna zgodovina Frankov, ki s(>ga do leta 826. ter se pripisuje nekemu neznanemu firchanbertu. Pozneje je neki menih ^Notker?) ro zgodovino nadaljeval do leta 881. Izdaje: 1) Pertz v MÜ. SS., M, 327-330. Excerptum de Karentanis. (Gr. 1., str. LXXIl.i Lxxvm Francorum rcgum historia obsega nekoliko notic o frankov-skih vladarjih. Prvi del sega od 840-86Q. leta, drugi pa od 875. do 885. Izdaje: 11 Perlz v MO. SS.. II., 324-325. Gcrhardi Vita s. Oudalrici. Tu omenjeni Udalrik je bil augs-burški škof (924-973). Njegovo življenje je okoli leta 982. opisal ondolni duhovnik Gerhard. Ta Životopis sta pozneje uporabila augs-burški Škof Gebehard in pa reicheiiauski opat Berno, ki sta tudi opisala življenje Škofa Udalrika. Udaje: 1) MabiKon, Acta sanctorum ord. s. Bened., V'.. 419—400. — 2) Acta sanctorum Bolland.. ad 4. Jul., II., 97—130. — 3 MIg'ne, Patrol., Ser. lat., CXXXV., 1009-10äS. - 4) Waitz v MO. SS., IV., 381 425. Yienmanm .Augiensis Qhromcon öe sex aetatibus munöi sega do leta 1054. Ta Herman, ki je znan tudi pod imenom „Con tractus" (Hromi), je bil menih v reichenauskem samostanu ter je umrl leta 1054. Njegova kronika se odlikuje med vsemi drugimi istočasnimi spisi enake vrste. Pisatelj je vestno porabil razne vire ter se posebno oziral na kronologijo. Poznejši kronisti so pogostoma uporabljali njegovo delo. Izdaje: 1) Ussermann, ücrmaniae sacrae prodromus, 1. — 2) Mipne, Patrol., Ser. lat., CXLIII., 55 -264. — 3) Per t z v MO. S5., V,, 67-133. Hincmari Annales, gl. Annales Bertiniani. Johannis diaconi Chronicon Venctum. (Gr. 1., sir. LXXIV.; Kalendarium necrologicum Frisingensc, gl. Necrologium Frisingense. Lamberti Annales, gl. Annales Hildesheimenses. Libellus de conversione Bagoariorum et Carantanorum, gl. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Uber confraternitatum Sallsburgensis vetustior. V to knjigo so zapisovali imena takrat živečih oseb, začenši z letom 784. pod škofom Virgilijem ter nehavši s smrtjo nadškofa Teotmara leta 907. Med dotičnimi imeni je tudi mnogo slovenskih, kar kaže, da so Slovenci v tisti dobi pogostoma prihajali v Solnograd, kjer so imeli svojo višjo cerkveno oblast in odkoder so dobivali svoje misijonarje. Da bi bili drugi Slovani takrat hodili v Solnograd, je neverjetno, ker so bili v tistem času deloma Še poganske vere in pa (udi ne v nobeni dotiki s solnograškimi nadškofi. Izdaje: 1) Karajan, Das Verbriiderunjrsbuch des Stiftes St. Peter i« Salzburg, Str. 7-17. — 2) Hcrzberg-Fränkel v MG. Necroi., II., 4-44. Liber confraternitatum Salisburgensis recentior je bil sestavljen leta 1004. Tu so zapisana imena škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, živečih po Bavarskem, ter tudi imena mnogih drugih bogoljubnih oseb. Za nas ta knjiga ni tako važna kakor prejšnja. Izdaje: 1) K a r a j a n . Verbriiderungsbiicli, str. 118 -156. 2) H e r z -berg -Frankel v MO. Nccrol., II., 45—56. Liutprandi Antapodosis. Liutprand je bil škof v Cremoni od leta 962 Q72. Spisal je več del, med njimi tudi Antapodosis (Povračilo), ki sestoji iz šestih knjig in obsega dobo od 887—950. Ker se je hotel s tem delom maščevati nad svojimi nasprotniki, zato se ni čudili, da je vsebina njegovega spisa jako pristranska. Tudi v kronologiji ni vedno zanesljiv. izdaje: 1) Mura tori, Script, rer. Ital., II.. 425--476. — 2) Pert z v MO. SS., III., 264-33'?. - 3» Migne, Patrol., Ser. lat.. CXXXVI.. 787-898. - 4) D « m m I e r v Script, rer. Ocrm. in nsuni scholar., ed 1877, str. 1-123. Lupi Protospatarii Annates obsegajo dobo od leta 855—1102. Ime „Lupus Protospatahus** se ne omenja v nobenem kodeksu in je tedaj najbrže izmišljeno; vendar se letopisi od 17. stoletja naprej tako zaznamujejo. Pisatelj teh letopisov je porabil Annales Barenses, neko beneventsko kroniko in Še druge vire. Od leta 1051. naprej je samostojen. Opisuje nam v prvi vrsti južnoitalske dogodke. Izdaje: 1) Mu rat or i. Script, rer. Ital.. V., 37-49. 2' Pertz v MO. SS.. V., 52-63. - 3» Migne, Patrolog., Ser. lat., CLV., 121- 144. Monachus Sangallensis, De gestis Karoli Magni libri II. To delo je leta 883. spisa! santgallenski menih Notkerus Balbuius, po-rabivši razne anekdote o Karolu Velikem in nekaterih njegovih naslednikih, katere je slišal že v svojih mladostnih letih. Jezik v tem spisu je slab in vsebina na mnogih mestih ne odgovarja resničnim dogodkom. Izdaje: 1) Duchesne, Hist, hrane, script.. II., 107—135. — 2) Pertz v MG. SS., II., 731-7^3. - 3) Migne, Patrol., Ser. lat.. XCVIII., 1371-1510. — 4) Jaffe, Bibi. rer. Oerm., IV., 631-700. Necrologium Bambergense capituli s. Petri sive canonicorum ecclesiae maiorls Bambergensis. Ta nekrolog je nastal okoli leta 1180. ter je bil pozneje še nekoliko pomnožen. Izdaje: 1) Schweitzer v Siebenter Bericht des liist. Vereins zu Bambergs, 1844. — 2) Böhmer, Fontes rer. Germ., IV., 505-507 (excerpt.). — 3' Jaffe, ßibl. rer. Germ., V., 556—560 (excerpt.). Necrologium Frisingense alterum obsega imena umrlih iz döbe od leta 900—1100. Rokopis tega nekrologija se nahaja v frei-singu. Izdaje: 1) Böhmer, Fontes rer. Germ., IV., 586—58S. Necrologium Frisingense tertium. Dotični rokopis se nahaja v Monakovem ter je bil spisan v desetem in enajstem stoletju. Izdaje: 1) D ü m m I e r v Forschung:en zur deutschen Geschichte, XV. (1875S sir. 162-166. Nccrologia s. Rudberti Salisburgensis. V Solnogradu je nastalo mnogo kronologijcv, izmed katerih se nam je ohranilo sedem daljših (A, B, C, D, E, G), potem nekoliko krajših in tudi več odlomkov iz raznih izgubljenih kronologijev. Dotični rokopisi, izgotov-Ijeni med U. in 13. stoletjem, se nahajajo deloma na Dunaju, deloma v Solnogradu. Izdaje: 1 F r o b e n i » s v Mon. Boica, XIV., 363—405 (nekr. A). — 2) W i e-demann v Archiv f. Kunde österr. Ocsch., XXVllI., 1-286 (A iti O). Slaba izdaia. - 3) Meiller v Archiv f. Kunde österr. Oesch.. XIX., 209-3Q6 (B, C. D, E, F v odlomkih). — 4"» Böhmer. Fontes rer. Germ., IV., 576—583 impcratorskom-b obŠCestvž istorii i drevnostej rossijskiht. pri moskovskom-b universitete. Moskva^ vol. I. Materialy slavjanskija, 1 — 14. — 3) M i k i o s i c h , Vita s Methodii. Vindobonae, 1870. — 5) P e r \v o 1 f v Fontes rer. Boheni., I, 39—52. — 5)Pastrnek. Dejiny slovanskych apoStolü, str. 210—238. Widukindi monachi Corbeiensis Res gestae Saxonicae. Widukind je bil menih v corveyskem samostanu za Časa cesarja Otona 1. Opisal je v treh knjigah zgodovino saškega naroda pod Henrikom I. in Otonom 1. To delo sega do leta 973. ter je dober zgodovinski vir za tisto dobo. Izdaje: 11 Wait z v MG. SS., 111. 408- 467. - 2) Waitz v Script, rer. Germ, in usum scholar., ed 1840, ed. 1866., ed. 1882. — 3) iMignc, Patrol,, Ser. lat.. CXXXVII, 123-212. — 4) Kehr, Script, rer. Germ, in usum scholar., ed. 1904. Wolfherii Vita Godehardi episcopi. Hildesheimski kanonik Wolfher je med letom 1035. in 1038. opisal Življenje svojega škofa Godeharda, ki je vladal od 1022—1038. {Vita prior.) Spis je zanesljiv. Leta 1065. je Wolfher ta životopis še enkrat predelal. (Vita posterior.) Izdaje-. (Vita prior): I) Peri z v MG. SS, XI, 167-196. Izdaje: (Vita posterior): 1) Menschen v Acta sanct. BoUand., Maii torn. 1, 502-519. - 2) Pertz v .MO. SS., XI, 196-218. - 3) Migne. Patrol, Ser. lat, CXLI, 1161 1230. II. GRADIVO St. L Okoli leta 801. Prisega pod oglejsko vladikovino spadajočih Škofov svojemu patriarhu Pavlinu.i) Iz tega dokumenta je razvidno, kaj je patriarh zahteval od svojih škofov. Hotel je, da naj bodo brez graje, na dobrem glasu ter za vsako pravo delo pripravljeni. Jako žalostno bi bilo, ako bi Škof krivo prisegel ter bi tako z lažjo onesnažil svoj jezik, ki naj govori resnico v cerkvi in v vsakdanjem življenju. Višji škofje [„a pontificibus primae sedis''] naj se varujejo, da ne bodo s prestrogim postopanjem k neresnični izjavi silili tistih, katere so posvetili. Škof, ki je bil posvečen, naj s prisego priznava, doteknivši se svetih evangelijev, da se njegova vera ujema z določbami nicaejskega cerkvenega zbora 2) in z razjas-nilom papeža Leona (I.) v pismu, „tomus" imenovancm.3) Dalje naj škof obljubi, da se hoče ravnati po cerkvenih zapovedih statuta canonum"\ ki so bile postavljene po pravovernih škofih, in ki ne nasprotujejo pravi veri, ako jih ni cerkev v teku Časa opustila. Potem naj javno izpove, da ima Čisto vest, kar se tiče simonije, sodomskega greha ter pregrešnega občevanja z ženami drugih ljudi in z nunami. Zastran ostalih zadev naj se ne veže s prisego, temuč s pismeno obljubo; tudi naj se podvrže cerkvenim kaznim. Izgubi naj svoje dostojanstvo, ako bi se kot zatoženec ne mogel opravičiti ali pa, ako bi, poklican na sinodo, brez vzroka izostal ali pa, ako bi bil svojemu nadškofu [„primae sedis episcopo, hoc est metropolitano*''^ nepokoren ter se ne bi ravnal po njegovih ukazih. Škof naj dostojno sprejema nadškofove poslance ter jih mora ubogati. Tudi naj natančno izvršuje vse, kar je v zvezi z božjo službo, ter vestno upravlja premakljivo in Kolikor nam je znano, je to prvi obrazec te vrste ter nam kaže, kako so sufragan! obljubovali pokorščino svojemu nadškofu. Zaradi tega ima ta dokument tem večjo veljavo. 2) Nicaejski cerkveni zbor je bil leta 325. 3) Pismo» ^tomus^ imenovano, je pisal rimski papež Leon I. takratnemu ca« rigrajskemu škofu Flavijanu. nepremakljivo cerkveno imetje. Škof naj se s svojim podpisom zaveže, da bode izpolnjeval te obljube, in pofem naj dotično pismeno izjavo izroči svojemu patriarhu Pavlinu beato Paolino patri- archae"], „Anno dominonim nostromm KdroU et Pipini filii ejus, viris excellentissimis regibus, XX!X. et XIX. sub indictione nona.'' i) Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 379 —— Cappelletti, Le chiese dMtalia, VIII, 99—ioj. Št. 2. Po letu 801. Neki duhovnik, ki je živel med Slovenci, katerih jezik pa menda lii dosti razumel, je pisal svojim prijateljem v Italijo jako obširno pismo. [„Dilectisslmis filiis in Christo Alpinis Ausonicisque par-tibus'^) degentibus, mare presidentibus, omnique decoris steminate pre-ditis, citra Dannubii fluenta latitans, in Sclavorum montibus^) et abietum densitudine cubans, non sicomoros, sed fagos vellicans, No-rlcus Italicis, blancidius nigerrimis, Job laetis, senex invenibus, christi-colis et caelitibiis polumque efficaci volatu penetrantibus ranicula locis umentibus garrienSj sive luscinia pippans, idiomate carens tenentibus idioma, volatilibus terrigena, extorris indigenis suis licet tetris, in domino dominoram paciferarn ac permanentem sempiternamque salutem."'] V tem pismu jih je izpodbujal k pravemu krščanskemu življenju. VeČ stavkov je dotični duhovnik prepisa! iz Alkuinovih pisem 5) Datum manjka. MG. Epist., IV, 484—490." 802 O Devetindvajseto leto kralja Karola v Italiji je bilo devetnajsto leto kralja 79Q Pipina in deveta indikcija 801. Prva letnica je na vsak način napačna; izmed zadnjih dveh je pa morebiti ena prava. Iz besed „Alpinis Ausonicisque partibus'' bi smeli sklepati, da so dotični prijatelji živeli tam> kjer segajo Alpe na italska tla, tedaj nekako v oglejski patriarh i ji. 3) Ako pravi neznani duhovnik, da je skrit „tostran Donave", je razvidno iz teh besed, da je bival na zemlji južno od Donave. Besede »in Sclavorum montibus*' in pa j^Noricus'' kažejo, da je živel v goratih krajih slovenske zemlje. Iz besed ,idiomate carens" bi smeli izvajati, da pisatelj tega pisma ni dobro razumel ljudstva, med katerim je prebival. 5) Neznani pisatelj je v svoje pismo sprejel nekoliko stavkov iz Alkuinovega spisa, katerega je ta med letom 801. in 804. poslal plemeniti devici Gundradi, so-rodnici cesarja Karola Velikega. To dokazuje, da je bilo omenjeno pismo še le po letu 801. spisano. Št. 3. Med 787-802. Oglejski patriarh Pavlini) piše Haistulfu [Jili Haistulfe'']\zx mvi očita,, da je brez pravega vzroka umoril svojo zakonsko ženo. Ni se mu zoperstavljala in ni mu stregla po življenju. Ni je dobil, da bi bila s kakim drugim možem grešila. A ker se ga je lotila brezbožna strast, jo je umoril s svojim mečem. On je ropar svojih otrok, iz katerih je napravil sirote, ker ni prizanesel materi. Sedaj po njeni smrti pa Še nareja novih krivic, ker iŠČe dokazov njene krivde, opiraje se na besede neke malovredne osebe. Ena sama priča' Če je tudi na dobrem glasu, že ne zadostuje, da bi se kdo obsodil ali pa oprostil; toliko manj se sme to zgoditi, če je priča tako pregrešna in hudobna, kakor tista. Svoje žene ne bi bil smel obsoditi takrat, ko je bila še Živa; sedaj po njeni smrti pa se ne more opravičiti. Najprej bi bilo treba natančno preiskati resnico; ako je bila kriva, naj bi bila kaznovana tako, kakor zahteva postava. Če bi bilo to res, kar je govoril tisti priiizovalec, bi jo mogel po osemletni pokori zapustiti, ako bi bil hotel. Nikakor pa je ne bi bil smel umoriti. Ker je pa vendar to storil, zato mu svetuje {Jdcirco placeat tibi consiiium nostrum**], da bi izvrševal to, kar bi bilo zanj najbolje. Usmili naj se svoje duše, da ne bode sam svoj morilec. Zapusti naj ta svet, gre v samostan ter dela pokoro. Ako se pa rajši javno pokori v svoji hiši ali pa med posvetnim ljudstvom, naj pa to stori. Čeprav bi bilo kaj takega zanj težje. Vse svoje življenje naj dela pokoro. Vina in drugih močnih pijač naj ne pije; mesa naj drugikrat ne je, kakor o veliki noči in o božiču. Orožja ne sme nositi in se tudi ne bojevati. Nikdar se ne sme oženiti, ne imeti priležnice in tudi ne prešeštovati. V kopališču se ne sme kopati in se tudi ne udeleževati veselih pojedin. V cerkvi mora ločen od drugih stati pri vratih ter se priporočati mimogredočim, da bi zanj molili. Sveto obhajilo sme prejeti še le zadnjo uro. Zarad tako veli- 1) Waltz (iNeues Archiv, I, 422 in HJ, 282), Jaffe in Ewald (Keg. pont. Rom., št. 2324) so navedli papeža Štefana II. (III.) kot avtorja, langfobardskega kralja Ais> tulfa pa kol prejemnika tega pisma ter vsled tega smatrali to pisanje za nepristno, Dümmler (Neues Archiv, III, 659) pa pravi, da to pismo ni ponarejeno tn da nima nič opraviti s kraljem Aistuifom. Rubeis (Mon. eccl. Aquil., col. 394) in Madrisius (1. c.) trdita, da je to pismo spisal oglejski patriarh Pavlin, kar je tudi jako verjetno. Že Burchardus je v svoji zbirki dekretov (lib. VI, c. 40), ki je pa starejša, kakor Decretum Oratiani, navedel patriarha Pavlina kot avtorja rečenega pisma. A razen njega imamo Še dva druga dokaza. Da je Pavlin spisal to pismo, potrjujeta to prvič Rabanus v svojem pismu do strassburškega pokrajinskega Škofa (MG. Epist., IV, 520, op.) in drugič pa Flodoardus (Hist. Rhem. eccl., lil, c. 21 v MG. SS., XIU, 517). kega greha bi se mu moralo naložiti še mnogo drugega, i 2) Dožd Ivan je vladal 25 let. Cfr. Catalogo del Dogi (Monticolo, p. 177): Johannes dux ducavit annos XXV.* — Ker je bil najbrže leta 805. iz Benetek pre-gfnan, je bilo 23. leto njegovega vladanja leta 803. S) Koliko let je ta Ivan bil gradeški patriarh, gl. Gradivo, 1., št. 237. _ _ __št. 13. II ubili. Vladal je g^radeško cerkev le nekako do leta 824.1) Morebiti je umrl okoli leta 830., ker nekateri viri pravijo, da je bil 27 let patriarh. Papež Leon III. mu je podeli! palii,2) cesar Karo! pa mnogo pred-pravic3) in zakladov.4) Patriarh Fortunat je iz nova sezidal cerkev sv. Agate, katero je razrušil morski naval. V kapeli sv. Vitala je shranil ostanke dvainštirideseterih mučenikovs); popravil je cerkev sv. Pere-grina, katero so gradeški prebivalci iz strahu pred Franki podrli, in s srebrno pločevino je ozaljšal oltarje po cerkvah gradeškega mesta. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticoto, Cronache Vene-ziane, I, 14, 15): „Post hunc (lohannem) successit Fortunatus patriarcha, qui a Leone papa privilegium cum benedictione pallei iuxta suorum de-cessorum exemplar consecutus est. hie tant^ famositatis fuit^ ut dive memoria Karolus imperator spiritalem patrera eum habere optaret, cuius ad augmentum ^cclesi^ idem reverentissimus augustus quamplurima contulit precepta; qui Fortunatus rexit gcclesiam ann. XXVIl." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS, XIV, 17): „Fortunatus patriarcha, qui fuit nacione Tergestine civitatis, eiusdem Johannis patriarcha consanguincus, vixit an. to Ibid. (I. c. p 56): „A Veneticis eiectus Fortunatum presbiterum. nacione civitatis Triestine, in Gradensem patriarchatum civitatis nove Aqui-legie, qui a Leo papa priviiegium cum benedictione pallii iuxta suorum dccessorum exempla consecutus est: qui tante famositatis fuit, ut bone memorie Karolus imperator, quia Veneticis male advenientem grave fuit, cum patre sibi esset spiritalem optaret; cuius ad augmentum ecclesie isdem reverentissimus augustus quam plurima co jtulit precepta et ornamenta. Hie Fortunatus cum adiutorio eius augusti graviter in Veneticos vindicavit per sedis mu[tationem rj et interfectionem sui antecessoris et consanguinei lo-hannis patriarche; civitace nove Eraciiane, in qua tunc magna pars Vene-ticorum nobilium degebat, destruxit; qui vixit in episcopatum annos 27 et morcuus est in Francia.'* lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c., I. 100): „Quem (sc. patriarcham lohannem) successit Fortunatus ad regendam ecclesiam.'* 0 Cfr. §t. 82. — Nastopil je vlado pred 21. marcem leta 803., ker takrat mu je že papež Leon HI poslal palij in pisal pismo. (Gl. št. 14.) 2) Gl. žt. H. 31 Gl. št. 17. Gl. št. 35. 5) Prav za prav je že to storil patriarh Pavlin I. leta 568. Gl. Gradivo I, št. 72. — En vir pravi, da je patriarh Fortunat dal te ostanke prenesti v novo cerkev sv. Agate. V nekem rokopisu je poznejša roka zapisala, da je vladal XXVII. let. število ,10'' je na vsak način premajhno. 12 _______Št. 13^14.__^_ Ibid. (1. C p. 105): „(Fortunatus) ecdesiarum namque alraria Gra-densis urbis lamminis argenteis condecoravic, et supra altaria martyrum argentea templa composuit; ecclesiarn vero sanctae Agathe martyris a fun-damentis ipse edificare devotissiroe fecit, ubi martvrum quadraginta et duo corpora in eiusdem ecclesiae cripta recondivit; ceterum vero quicquid in thesauris seu in ccclesiarum ornamentis pereglt, nemo nomhiatim expri-mere potest." Ibid. (1. c. p. ]o8): „(Fortunatus) gubernavit autem Gradensem ecclesiarn per viginti et Septem annorum spacia Danduli Chronicon, lib. VII, c. 13, pars 24 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 152): „Fortunatas patriarcha natione Tergestinus sedit annis XXVll. Hie consanguineus patriarchae occisi a Venetis, quibus scelus com-missum dispUcebat, successor comprobatus est. Hie ecciesiam sanctae Agathae, quam impetus maris destfuxerat, reaedificavit, et in capella sancti Vitalis corpora quadraginta martyrum deposuit, et ecciesiam sancti Pere-grini, quam Gradenses propter metum Francorum ruinaverant, renovavit, et altaria ecclesiarum Gradensis urbis laminis argenteis decoravit.^ Št. 14. 803, dne 21. marca. Papež Leon (ill.) piše gradeškemu patriarhu Fortunatu [y,Fortunafo patriarchae sanctae Qradensis ecclesiae" ] ter ga izpodbuja, da naj ne iŠCe miru v službi, katero je dosegel, temuČ naj dela. Utrjuje naj srca vernikov z izpodbujanjem, nevernike pa naj pridobiva sveti cerkvi, kar doseže tem lažje, ako bode tudi s svojim življenjem dajal lepe zglede. Ako jih podučuje s svojim zgledom, začno zaničevati to, kar je posvetno in minljivo, ter hrepeneti po tem, kar je večno. Pošilja mu palij, katerega naj rabi tako, kakor so določili že prejšnji papeži, podelivši ga njegovim prednikom. Papež pravi, da bi bil moral (gradeške patriarh) v svojem pismu, katero mu je b\\ poslal, natančno razložiti svojo vero. Vendar je vesel; ker se je prepričal iz slovesne verske izpovedi [„ex solemni symboli confessione didicimtis^'X da je njegova vera prava. Bog naj mu pomaga, da bi izvršil mnogo dobrih del v svoji duhovniški službi. „. . . in mense Martio, indictione XI. . . . Datum KIL kal. Aprilis .... imperante nostra domino Carola, piisimo perpetuo Augiisto a Deo coronato^ magno et pacifico imperatore anno III.'" — „Officium sacerdotis""J (^Diebus vltae tuae'\ „Vitae tuae tantum-modo^). [Danduli Chronicon, lib VII, c. 13, pars 25 (Muratori, Script, rcr. Ital., XII, 152). — Ughelli, Italia sacra. V, (ed 1633) p. ri8o; (ed. 1717) p. 1094. — Ireneo della Groce, Iscoria di Trieste (ed. 1878) II. 494 — M a in a t i, Chroniche di Trieste, I, 34. — Cappelletti, Le chiese d'Italia, IX, 54. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 803. -Mignc. Patrolog,, Ser. lat., CXXIX, 969. — Jaff^, Reg. pont. Rom, St. 2512 (1916) — Izvestja Muzej. dr. za Kranjsko, IV, 47, sr. 2 (extr.).] Št. 15. 803, poletje. (Salz).J) OradeŠki patriarh Fortunat 2) je bil razžalen, ker so umorili njegovega prednika in sorodnika. Zato je zoper beneškega dožda napravil zaroto, katera je pa prišla na dan. Nato je zapustil Beneško ter se napotil k cesarju Karolu v frankovsko državo, kjer mu je med drugimi darovi podelil dvoje vrat, ki so bila jako umetno iz slonove kosti narejena. Fortunat je naznanil cesarju, da se Benečani hočejo popolnoma združiti z bizantinskim cesarstvom ter da so ubili njegovega prednika, patriarha Ivana. Cesar Karol se je vsied tega razsrdil; vendar je sklenil, da se hoče nad Benečani maščevati, kadar bode Čas ugoden. S Fortunafom je zapustilo Benetke tudi več plemenitašev, ki so se potem zbrali v Trevisu. Tu pa niso dolgo ostali, temuč se združili s svojimi somišljeniki v Benetkah fer Obelierija postavili za dožda.3) Ann. Lauriss. ad a. 803 (MG. SS., I, t9i): „Venit quoque Fortu-natus patriarcha (Gradensis) de Graecis.-^) alTerens secuni inter caetera dona duas portas eburneas mirifico opere sculptas." Johannis diaconi Chron. Venetum (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 100, loi): „Prelibatus siquidem Foriunatus patriarcha acriier dolens in-terfectionera sui decessoris et parentis, insidias adversus Mauricium et lo-hannetn duces coinposuit, et rilicta sede et urbe, ad Italiam perexit; quem eriam secutus est quidam tribunus, ObeÜierius nomine, Metaumacensis, Felix tribunus, Dimitrius, Marinianus seu Fuscarus Gregorii et nonnulU 1) I2 Ann. Lauriss. je razvidno, da je Fortunat prišel k cesarju takrat, ko se je ta mudil v Salzu (sedai Königshofen ob reki Sali). 2) Neka poznejSa kronika iz 11. stoletja (Chronicon Mediani monasterii, MG. SS., 2V, 88) omenja, da je bil takrat pri cesarju Karolu na frankovsld zemlji Fortu-nat, patriarh jeruzalemski. Tudi opisuje tega Fortunata, da je bil majhne in slabotne postave, angelskega obličja in da je nosU dolgo, že nekoliko sivo brado. — Ta vir ne zasluži, da bi ga upoštevali. (Simson, Kari d. Gr., II, 292, 293, op.)' Takratnemu jeruzalemskemu patriarhu je bilo ime Jurij. 5) Obeiierij je vladal pet Jet in sicer najbrže od leta 805—810. Cfr. Simson, Kari d. Gr., II, 334, op. 3. «) Prav za prav „de Venetis*. — Benečani so bili takrat Se od Grkov zavisni. Ena stranka med Benečani, katere se je tudi patriarh Fortunat okleni), je bila bolj Frankom naklonjena. alii Veneticorurn maiores. Ex quibus solus patriarcha in Franciam ivit. Ce-teri vero remanserunt in quadam civitate non procul a Veneiia, nomine Tarvisio; ibique non diutius degentes, consilio illorum ammoniti. qui in Venctia morabantur, Obellierium tribunam dacem elegerunt." DanduU Ctironicon, lib. VII, c. 14, pars 26 (Muratori, Script, rer. Ital,, XII, 153): »Hfic Fortunatus graviter dolens de occisione praedeces« soris sui et consanguinei, patefacta conspiratione. quam adversus duces egerac, de Veneria abiit quem quidam Venetorum nobiles, quibus patratum scelus displicuerat, secuci sunt, videlicet Obelerius tribunus Mathemaucevisis, Felix tribunus, Demetrius, Marinianus, Foscarus, Georgii et plurimi alli Patriarcha igitur in Franciam ivit; reliqui autem in Tarvisio remanserunt. qui suasione illorum, qui in Veneria morabantur, Obelerium tribunum du-cem elegerunt. quo duce comperio territi ducatum et patriara reliquerunt.'' Ibid., c. f5, pars 3 (1, c. p 153): ^Fortunatus itaque patriarcha, qui in Franciam iverat, Venetorum propositum, qui Constantinopolitano im-perio totaliter adhaerere videbantur, et occisionem sui praedecessoris Ca-rolo enarrans» ipsius animum contra eos plurimum concitavit; tarnen tem-pus habile ad vindictam expectare disposuit." Št. 16. Nepristna listina.^) 803, dne 4. avgusta. Rim. Rimski cesar Karol naznanja, da je oglejski patriarh Pavlin {„Pauliniim, sanctae Aquilejensis ecclesiae patriarcham''] tožil v Rimu na neki sinodi, da so pogani skoraj popolnoma opustoŠili njegovo cerkev, ter nato prosil milosti njega (cesarja) in papeža. Karo! pravi, da ni mogel odreči njegovim praviCnim prošnjam ter je sklenil po nasvetu papeževem in navzočih Škofov, da hoČe podeliti patriarhu Pavlinu in njegovim naslednikom nekatere škofije, po katerih sme oglejska cerkev izvrševati posvečevanje, da jo na la način nekoliko povzdigne. Ker so pogani sedaj poteptani, zalo ukazuje, da smejo samo patriarh Pavlin in njegovi nasledniki posvečevati, vladati in postavljati škofe [„episcopos ordinandi ac regendi sive v naslednjih šestih škofijah, namreč v Concordiji, v Vidmu (?), v istrskem Novem gradu, v Rovinju, v Pičnu in na Trsatu [„sex episcopatiis, mam 1) Listina je ponarejena, kar so že dokazali UghelU (Italia sacra, V, 35), Rubels (Mon. eccl. AqulL, col. 391-393) in Lirufi (Notizie dclle cose del Frlull, III, 2b6). Med drugimi znaki nepristnosti je tudi to, da je bil leta 803. patriarh Pavlin že mrtev. Tudi ni bilo v tem letu cesarja Karola v Rimu. Ponarejevalec te listine si je vzel za podJagfo listino z dne 4. av^sta leta 792 (cfr. Gradivo I, žt, 284) ter več stvari iz nje prepisal. videlicet Concordiensem, alium [Utjinensem, teriium ilium qui apud Civitatem novam fiistriae constitutus esse noscitur, quartum vero Ru-ginenseniy quintuni Penetenseniy sextam Tarsaticensem^] „Facta pridie nonas Augustas anno HI. imperii nostri, indic-tione L Actum Romae" [Codex bibl. Marcianae !at. IX, 125 v Benetkah.— Pal I a di o, Historie del Friuli, 1. 98 — Ma d risi us, S. Paulini opera, 258. — Rube i s, Mon. ecci. Aquil.. coS. 389. — Migne, Patrolog, Ser. lat, XCVIII., 1448 — Kandier, Codice dipl. Isir. ad a 803. — Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 399 (391) — 12 ves tj a Muz. društva, IV, 47, št. 3 (extr)] Št 17. 803, dne 13 avgusta. (Salz.) Rimski cesar Karo! naznanja, da ga je prosil gradeški patriarh Fortunat [„Fortunatas öradensis patriarcha^'X da bi podelil in potrdil gradeški cerkvi tak fevd [„beneficium'''], da bi uživali imunitetne pravice {^sub imrnunitatis nomine"'^ on sam (gradeški patriarh), ostala duhovščina, podložniki in koioni [„s^m, coloni*'^ ki bivajo na zemlji gradeSke cerkve po Istri i), Romaniji, Langobardiji [„/// Istria^ Roman-diola seu in Longobardia'"~\ in drugod. Cesar pravi, da je uslišai patriarhu njegovo prošnjo zarad njegovih zaslug ter mu potrdit njegove Škofije, gostišča in krstne cerkve {„episcopia, xenodochia, ecclesias baptismales*']. Zapovedal je, da ne sme noben javni sodnik [Judex publicus'''\ po selih [„/// vicis*"], vaseh in drugih posestvih imenovanega patriarha zasliševati ljudi [»ad causas audiendum''], izterjavati glob [Jreda exigendum"'], zahtevati prenočišča \_„mansiones"'\ in pojedin [„paratas*"'] ali pa pobirati katerihkoli nepostavnih davščin [,,nec Ullas redibitiones injustas requirendum"^ Patriarh Fortunat, njegovi nasledniki, koloni, podložniki in drugi ljudje, ki bivajo na njegovi zemlji, naj mirno žive pod varstvom imunitete ter naj molijo zanj (za cesarja) in pa za stalnost njegovega kraljestva. „Data idus Augusti in sacra palatio nostro 2) anno (XXIU. regnl nostri in Francia, XXVIII. in Italia et)^) tertio Christo propitio imperii nostril O Nekateri pisatelji mislijo, da je bila Istra kakih 30 let pod oblastjo oglejskih patriarhov, kar pa je jako neverjetno. Istrski škofje so se pač okoli leta 770. hoteli izneveriti gradeškemu patriarhu; ni pa nikjer rečeno, da so to tudi storil;, (Cfr. Gradivo, I, sir. LV.) 2) Ta palača je bila brez dvoma Salz ob frankovski Sali, kjer se je takrat cesar Karoi mudil. ^ Kar je v oklepih, navaja Codex Ambrosianus. — Zastran datiranja pomni to, kar piše Sickel, Acta KaroJ., IJ, 291, št. 188. [Codex Trevisanus iz 15. stoletja v Benetkah. — Danduli Chro-nicon, IIb Vil, c. 15, pars 4 (Muratori, Script, rer. ha!., XII, 134). — Ügh eil i, Italia sacra, V. (ed 1653) 1181; (ed 1717) 1095. Le Co in te, Annales eccl. Francorum, VI, 817. — Lünig, Cod. dipl Ita-liae, IV, 15!!. — Ireneo della Croce, Istoria di Trieste, (ed >877) II, 501. — Mainati, Chroniche di Trieste, I, 41 — Cappelletti, Le chiese d' Italia, IX., 36. — Kandier, Codice dipl. Istriano ad a. 803. — Migne, Patrolog, Ser, lat,, XCVII., 1028. — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, št. 400 (392). — Iz v es t ja Muz. društva, IV, 48, št. 4 l^extr.)." Št. 18. Najbrže 803, meseca avgustaJ) Rimski cesar Karo! naznanja, da ga je prosil beneški in istrski patriarh Fortunat [„Fortunatus Venetiamm et Istrienslum patriarcha"\ da bi ga osvobodÜ colnine od štirih njegovih ladij teloneum'2) de navibiis suis quatuor ei concedere deberenius""}. Cesar pravi, da ni hotel patriarhu zarad njegovih zaslug odreči njegove prošnje ter je zapovedal, da ne sme nobeden izmed njegovih (cesarjevih) fevdnikov [„de fidelibus nostris*"] od rečenih štirih ladij zahtevati kak „teloneum nec siliquaticum3) nec laudaticum-*) nec cispaticumS) neque ulias red-hibitionesö)." Patriarh in njegovi ljudje smejo s temi ladjami brez zadržka iti po kupčiji po vsem (frankovskem) kraljestvu ter se potem zopet vrniti domov. Po smrti patriarha Fortunata naj njegovi nasledniki uživajo to pravico. Datum manjka. Codex Trevisanus iz 15. stoletja v Benetkah. — Kandier, Codice dipl. Istr ad a. 805 -— Archeografo Triestino, III, 352. št. 2. — 1 zvest) a Muz. dr., IV, J03, It. 6 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karol . št. 401 (393).] 1) Ta listina je bila spisana najbrže meseca avgusta leta 803. (Gl. Sickel, Acta^ II, 291.) Na vsak način je nastala med letom 803. in 814. Leta 803. jc Fortunat po-stal g;radeški patriarh, leta 814. je pa umrl cesar Karol. 2) Telonium se je zvala colnina, katero je bilo treba plačevati od prevoznega blag^a. S II i q u a 11 C u s je bil davek, katerega je bilo treba plačevati na sejmih od vsake prodane stvari. Polovico tega davka je moral dati prodajalec, polovico pa kupec. 4) L a u d a t i c u s se je najbrže imenoval davek, katerega je moral kdo plačati za dovoljenje, da je smel tržiti. Cfr.Waitx, Deutsche Verfassungsgesch. (ed, 1847)^ 11, 553. 5) C i S p a t i C U m. — Morebiti bi moralo stati „cispitaticum" ali ,cespitati-cum", kar je zaznamovalo neko davščino, katero so rabili za napravo plotov (cespcs) ob cestah ali pa za utrjevanje gradov. Redhibitio = davek, terjatev, globa. Cfr. Gradivo, I, §t. 285,^op. št. 19, 20, 21. 17 803, mcseca avgusta. Rezno. Casar Karol, pričakujoč vojske, katera se je imela povrniti iz Pa-nonije, ukrene, kar se mu je zdelo potrebno zastran te dežele. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.i ad a. 803 (ed. F. Kurze, p. 118): „Imperator autem in Baioariam proftctus dispositis Pannoniarum caasis^. Ann. Lauriss ad a. 803 (MG. SS., I, 391)' „(Carolus) ad Reganes-burch veniens dispositis his, quae utilia videbantiir esse, advcntum excrcilus de Pannonia redeuntis praestolabatur " Ann. luvav. mai. ad a 803 (MG. S3., I, 87); „Carolus in j^oaria^ ZT U io} C^iA st 20. iS' ^ t^a . 803, v jeseni. Rezno. Cesar Karol je sprejel v Reznem svojo vojsko, katera se je vračala iz Panonije. Ž njo je prišel tudi panonski knez, tudun i) imenovan, ter se je podvrgel cesarju. Enako so storili Slovani in Obri, ki so takrat dospeli v Rezno. Razen Panonije so v tistem Času tudi sosednja kraljestva2; postala zavisna od frankovske oblasti. Ann. Lauriss. ad a. 803 (MG. SS., I, 191)" „Quibus (sc. exerciiibus) reversis, obviam iiiis ad Reganesburch venit. Jbi etiam cum illis Zodan princeps Pannoniae veniens. imperatori se tradidit. Mulli quoqae Sclavi et Hunni in eodem conventu fuerunt, et se cum omnibus quae possidebant imperatoris dominio subdiderunt. Constitucisque omnibus utilitatibus, quae in illis partibus necessaria erant, per Alemanniam et per Warmatiaro hie-mis tempore ad Aquis palatium venit, ibique natale domini celebravit.*" Ann, Lauriss. min. ad a. 802 (ibid., 1, 120): „Impyator autem pergit ßaioariam, ibi venit legatio Avarorum, oranem terram imperii sui sub dicione imperatoris Karoli subdunt" Ann. Lobiens. ad a. 803 (ibid, U, 195): „Eo anno Pannonia cum finitimis regnis2) sub ditione imperatoris redacta est.^ Št. 21. 803, meseca oktobra. Solnograd. Cesar Karol, prišedši v Solnograd, potrdi v navzočnosti mnogih fevdnikov daritev svojega sinaPipina, kateri je leta 796. podelil zemljo O Zastran pomena besede „tudun* gl. Gradivo, I, str. 323, op. 4. 2) Besede .,cum finitimis regnis" zaznamenujejo zemljo Hrvatov, ki jc takrat postala zavisna od frankovskih vladarjev. Da je temu res tako, je razvidno iz St. 39., kjer čitamo »duces Sclavorum circa Danubium habitantium.^ med Rabo in Dravo okoli Blatnega jezera soinograškemu škofu Arnu.J) Po zemlji, s katere so bili Obri pregnani, so se začeli Slovani in Bavarci razširjati in množiti. Conv. Bag. et Garant, c 6 (MG SS., XI, 9J: „Postniodum ergo anno 803 Karolus imperator ßagoariam intravit et in mense Octobrio Salz-burc ven IC et praefatam con cession em filii sui iterans potestative multis adstantibus suis fidelibus adfirmavit et in aevum inconvulsam fieri concessit.'* Ibid c. 10 (I. c. p. ii): ^Postquam ergo Karolus imperator Hunis reiectis eptscopatus dignitatem luvavensis ecciesiae rectori commendavit, Arnoni videlicet archiepiscopo et suis successoribus tenendi perpetualiter atque regendi perdonavit coeperunt popuii sive Sclavi vel ßagoarii inha-bitare terram. unde ilU expuisi sunt Huni^ et raultiplicari " Ann. Juv3v. jnai. ad a. 803 (MG, SS., f, 87); ^Caroius . . . in^ Juvavense cijjtat^mense Octobr." Ann. s. Enimerammi Ratisp. mai. ad a, 803 (ibid I, 93): ;,Ca-rolus ad Salzburc monasterium fuit.** Auctar. Garst, ad a. 802 (ibid. IX, 564): „Karolus Salzburch ve^," Ann. Admunt. ad a. 802 (ibid. IX, 573) : „Karolus Salzburg venlt." Ann. s. Rudberti Salisburg ad a. 802 (ibid. IX, 769): ^Karolus Salzburc venii" St. 22. 803. Ko so bili Obri premagani, je nehala njih mogočnost. Zakladi, katere so si po raznih krajih nabrali, so prišli Frankom v roke. Cesar Karol je dobil v svojo oblast obe Panoniji, Istro, Liburnijo in Dalmacijo razen primorskih mest katera je obdržal njegov prijatelj, cari-grajski cesar Nicefor. Einhardi Vita KaroH M. c. 15 (MG. SS, II, 451): „...post quam utramque Pannoniano, et adpositara in altera Danubii ripa Datiam, Hi-striam quoque et Liburniara atque Dalinatiam, exceptis maritimis cvvitatibus, quas ob amicitiam et iunctum cum eo foedus ConstantinopoUtanum irape« ralorera habere permisit." Poeta Saxo, Üb. V, v. 195—200 (ibid., J, 270): v. 195. ^Pannonias etiam victor subiecit utrasque His cum vicinis urbibus innumeris. Arva Liburnorum vel quae vocitantur ab Histro Nec non Dalmatiam subd'dit et Dactam Sciavorum popuios censum sibi solvere fecit v. 200. Plures, quam quisquam dinumerare queat." 1) Gl. Gradivo, I, št. 301. Pod bizantinsko oblastjo so ostala le dalmatinska primorska mesta, ne pa istrska. Iz zapisnika, spisane^a na rižanskem zborovanju (gl. Št. 23), je razvidno, da so bila v tistem času istrska primorska mesta pod frankovskimi vladarji. št. 22, 23. 19 DanduU Chronicon, lib. VII, c. pars 6 (Muraiori, Script, rer. Ital.. XM, 155): nEodem anno (sc. 803) Avares, qui et Ilunni et Panno-nici dicci sunt, a Gallis perdomiti sunt. Tunc omnis eorum gloria et no-bilitas dcfccit, et eorum divitiae, quas paene ex toto orbe congesscrant, a Francis obtinentur. Numquam u)lo bello Francia tantum ditata est," Ibid., pars 7 (K c.): „Postquarri utramque Pannoniam et oppositam in altera Danubii ripa Datiam, Istriam quoque, et Liburniam atque Dal-tnatlam, exceptis maritimis civifaiibus, quas ob amicitiam et junctura cum eo foe US Nicephorum Constantinopolitanum imperatorem habere perroisit, acquisiverat, omnes barbaras ac feras nationes, quae inter Rhenum, ac insula« fiuviosque et oceanum ac Danubiuni positae erant, ita perdorauit, ut eas cributarias efficeret." Št. 23. Okoli 804.») Vsled ukaza cesarja Karola (Velikega) in njegovega sina, kralja Pipina, so trije cesarski odposlanci [„w/ss/"], namreč duhovnik Izon ter grofa Kadolaj2) in Ajon^) [„/220 presbyter, atque Cadolao, et Aio comites"'] sklicali istrske prebivalce k zborovanju v Rižano v Koprskem okraju [„//z territorio Caprense, loco qui dicitur Riziano"]A) Zbora >) Zborovanje v Rižani se Je med letom 803. in 810. vršilo. Prej ne^ ker Fortunat je še le leta 803. postal gradeški patriarh ter se kot tak udeležil shoda. Leta 810. pa in sicer 8. julija je umrl kralj Pipin, sin Karola Velikega, kateri je s svojim očetom vred dal ukaz, da naj odposlanci skličejo zbor. — Dandulus v svoji Kroniki postavlja to zborovanje nekako v leto 807., Waitz (Deutsche Verfassungsgeschichte, III. 405) in Kandier (Cod. dipl. Ulr.) v ieto 804., Muratori (Annali d' Halia, IVb, 238) v leto 803. ter Mühlbacher (Mifth. des Inst. f. österr. Geschichtsforschung, J, 267, op. 1) V dobo okoli leta 809. Gianonni (Paulinus II. Patr. v Aquileia, str. 21, op. 3) trdi, da je bilo to zborovanje leta 804. ali pa 805. 2) Ta Kadolai je bil brez dvoma mejni grof furlanski, ki je kot kraljev namestnik nadzoroval frankovske pokrajine med Dravo in Jadranskim mor/era od Jela 799. pa do leta 819. 3) Grof Ajon je Imel svoja posestva okoli Vicenze in Verone. Najbrže se je leta 776. z drugimi langobardskimi in furlanskimi velikaši vred vzdignil zoper Karola Velikega ter moral bežati, ko je ta nenadoma z vojsko prišel v Italijo. Napotil se je k Obrom, s katerimi se je nekaj let pozneje (791) Karol Veliki vojskoval. Leta 796. je prišel Pipin, sin Karola Velikega, na obrsko zemljo ter pri tej priložnosti ujel grofa Ajona, katerega je pa njegov oče leta 799. pomilostil ter mu povrnil njegovo lastnino. (Listina z dne 2. febr. 799., natisnjena v Mühlbacherjevih Mitth. des Inst, f. österr. Gesch., I, 279.) ~ Leta 809. je cesar Karol iz nova potrdil grofu Ajonu lasi njegovih posestev ter mu dovolil, da jih sme razdeliti med svoje sinove. (Listina z dne 7. julija 809-, Mitth. d. Inst., op. cit., str. 280.) — Tudi Ludovik Pobožni mu je dne 31. julija leta 816. potrdil njegovo imetje. (Mitth. op. cit. str. 281.) *) Zbor se je vrSil na prostem v Koprskem okraju blizu tam, kjer se rečica Rižana izliva v morje. Dandanes se nahajajo na onent mestu lepi travniki, ki bi bili kaj pripravni za kak shod pod mliim nebom. Nedaleč od ustja Rižane sta slovenski vasi Dekani in Lazaret. Zadnja vas se zovc tudi Rižana. SO se tudi udeležili (gradeški) patriarh Fortunat,škofje Teodor (puljski), Leon (tržaški), Stavracij (poreški), Štefan (novograjski) in Lavrencij (pičenski), potem drugi primatjc^) in pa prebivalci istrske pokrajine [Jbique adunatis venembili viro Fortunato patriarcha, afque Theodora, Leone, Stanratio, Stephano, Laiirentio episcoph, et reliquis pri-matibusy vel populo provincie lstnensuwV'\ Za zastopnike posameznih mest in gradov singulis civltatibus sea castellis'"'] so cesarski odposlanci izvolili 172 glavarjev [„capitaneos''], ki so morali pri štirih evangelijih in pri ostankih svetnikov priseči, da bodo na stavljena vprašanja govorili resnico. Ta vprašanja so se nanašala najprej na zadeve božjih cerkva, potem na pravice njih gospodov (frankovskih vladarjev) ter na krivice in običaje tamošnjega ljudstva, sirot in vdov. Rečeni glavarji so potem odposlancem izročili zapisnike, kati>re so za posamezna mesta in gradove sestavili pod (grškim cesarjem) Konstantinom^) in vojaškim mojstrom Bazilijem^) in v katerih je bilo navedeno, dane dobivajo od cerkva adjutorijas) in običajnih davščin 6) ipsi detulerunt nobis breves per singalas clvitates, vel castella 1) Navzoč je bil pri zborovanju gradcSkI patriarh Fortunat, ne pa takratni oglejski patriarh. To kaže, da so bili istrski škofje v tistem času zavisnt od grade* Škega, ne pa od ogflejskega patriarha. 2) Tu omenjeni primatje niso bili ccrkveni prvaki (škofje), tcmuč zastopniki ali glavarji istrskega ljudstva. Njih naloga je bila, da bi navedli razne pritožbe istrskih prebivalcev. Tako se je med drugimi tudi neki primat iz Pul/a oglasil k besedi. Zastran izraza „primates" primerjaj tudi listino, spisano med letom 814. in 821. (gK št 62): , ... primates popuii vestrl ccntum et septuaginta duo per sacra-mentum confirmaverunt ** 3) Morebiti cesar Konstantin V. (Kopronymos), ki je vladal od 741—775, ali pa Konstantin VI., sin cesarice Irene, v Čegar imenu je mati vladala od 780—797. — Bazllij je bi! vojaški mojster v Istri pred nastopom frankovske dobe. V grški državi je bil takrat čez vsako pokrajino postavljen vojaški mojster (magister militum), čez vsako mesto pa vojaški tribun (tribunus mi-litum). Tako je n. pr. po en vojaški mojster za grške vlade ukazoval po vsej Istri, vsako istrsko mesto pa je imelo svojega tribuna. Vojaški mojstri po Istri so bili zavisni od ravennskega eksarha. Izročeno jim je bilo vojaško poveljništvo, a brigali so se tudi z? civilne in še celo za verske zadeve. Vojaški tribuni so skrbeli za varnost po posameznih mestih. O času vojne so branili gradove in varovali mestno obzidje. Vsled ukaza cesarja Justinijana so bili Škofje oskrbniki obCin, vdov in sirot. V ta namen so dobivali desetino poljskih pridelkov, pozneje tudi desetino od živine in, če je bila velika potreba, desetino od vsakaterega dohodka. Vsled tega jim je bilo mogoče z denarjem pomagati ljudstvu, posebno pa vdovam in sirotam. Tako pomoč so zvali ^^adiutorium". Consuctudo s navada, običa}, šega. Heseda consuctudo pa tudi zaznamuje običajno davščino, katero je bilo vsled stare navade treba dajati. O taki davši^ni se ni vedelo, kdo ]0 je naložil in kdaj. (Cfr. Du Gange, Gloss, med. et inf. latin.; Brinckmeier, Gloss, dipl.: v. consuetudo.) Glagola ^dedit'' in »perdonastis" v zgoraj navedenem citatu kažeta, da nam je tu misliti na običajno davščino. quod tempore Constantini^ sea Basilil magistri miUtum fecerunty conti-nentes, quod a parte ecclesiarum non haberent adiutorium, nec suas consuetudines'']. Patriarh Fortunat je na to odgovoril: „Ne vem, hočete li zoper mene kaj reči. Vsi veste, da ste mi darovali vse tiste običajne davščine, katere vam je moja cerkev že od nekdaj pa do sedanjih časov dajala [„ ... omnes consuetudines, quas a vestris partibus sancta ecclesia mea ab antiguo tempore usque nunc dedit. Vos mihi eas perdonastis^']. Zato sem vam pa pomagal, kjer sem mogel, in vam 5e hočem. Vsi veste, da sem za vas večkrat plačal v cesarsko blagajnico ter zastran vas večkrat poslal poslance k cesarju. Odslej pa naj bode tako, kakor hočete." Vse ljudstvo je nato odgovorilo: „Kar se je prej ali pa v sedanjem Času nam darovalo, naj pri tem ostane-, ker mnogo dobrega smo prejeli od vas in upamo, da Še dobimo. Ako bi pa prišli cesarski odposlanci \„missi dominorum nostrorum"], naj postopajo njegovi (patriarhovi) ljudje \_„vesfra familia"] po starem običaju." Nato je rekel patriarh Fortunat: „Prosim vas, sinovi, da mi poveste resnico. Kake navade je imela moja metropolitska cerkev med vami v istrski pokrajini [Jn territorio /s/ne/zse"] ?" Sedaj je odgovoril prvi izmed vseh puljski primat [„primas Po-/f/zs/s"]: „Kadar je prišel patriarh v naše mesto zastran cesarskih odposlancev ali pa zastran zborovanja z grškim vojaškim mojstrom {„propter misses dominorum nostroram, aut aliquo placito cum ma-gistro militam üraecorum habere**], mu je vselej šel nasproti puljski škof [^episcopus civitatis nostre**] s svojimi duhovniki v mašni obleki ter s križem, svečami in kadilnico v rokah, pevajoČ kakor papežu samemu. Šli so mu naproti tudi sodniki [„indices"] in ljudstvo z zastavami ter ga sprejeli z veliko častjo. Ko je prišel patriarh v puljsko cerkev [„in domum sunete ecciesie nostre*"], je takoj vzel škof ključe svoje palače ter jih položil k patriarhovim nogam. Patriarh jih je nato izročil svojemu pristavniku [„sua maiori''] in potem tri dni po palači gospodaril, četrti dan je pa šel v svoje stanovanje. Cesarski odposlanci so potem prašali sodnike drugih mest in gradov {Judices de aUis civiiates sive castella"\ ako je to res. Vsi so odgovorili, da je to resnica in da žel^, da se še tako godi. Nato odgovori cesarski odposlanci, da ne morejo ničesar reči zoper patriarha. Tudi zoper škofe so se Čule razne pritožbe: I. Polovico stroškov za cesarske odposlance ter polovico katerekoli davščine in katerihkoli kolekt je dajala cerkev, polovico pa ljudstvo. [„Ad missos imperii sive in quacumque datione aut collecta medietatem dabat ecclesia et medietatem populus.''] 2. Kadar so prišli cesarski odposlanci, so imeli v Škofiji svoje stanovanje, dokler niso zopet odšli. 3. Listine o dednem zakupu in dedni davščini [^chartulae emphi-theoseos aut libellario iure"] se niso prej nikdar ponarejevale, sedaj pa se to godi. 4. Kar se tiče pravice do sena in trave [„de fierdatico''y) ter do svinjske paše po hrastovih gozdih [„de glandatico"]'^), je ni nihi^e prej po naših vas<§h {Jnter vicora''] s silo zahteval, ampak tako, kakor je bilo to navadno med našimi predniki. 5. Od vinogradov niso pobirali tretjine, kakor sedaj delajo, temuč le Četrtino. 6. Škofovski ljudje [„familia ecdesle""] se niso prej nikdar pre-drzniJi, da bi delali nenjir ali pa pretepli kakega svobodnega človeka [„liberum hominem"] s palicami; sedaj pa nas bijejo z gorjačami ter preganjajo z meči, a mi se iz strahu pred cesarjem ne upamo zoper-staviti, ker bi nas potem lahko še kaj hujšega doletelo. 7. Kdor je gnojil cerkvene njive (imajoč jih v najemu) tri dobe (trideset let), ga niso pregnali od tam, kakor se to sedaj vrši. 8. Morje je bilo javno in vsak je lahko ondi lovil ribe. Sedaj pa se ne upamo loviti, ker nas potem pretepajo s palicami ter nam trgajo mreže.3) Kar se tiče cesarskih pravic [„de iustitiis dominorim no-strorum'']y katere so prej pristojale Grkom [„quas Graeci ad suas tenuerunt manus'*] do tistega dneva, ko smo prišli pod frankovsko oblast^), hočemo povedati resnico. Pulj je plačeval 66 solidov man-kozovS), Rovinj 40, Poreč 66, Trst 60, Labin 30, Buzet 20, Pičen 20, O Izraz herbaticum zaznamuje: 1. na travnikih pokošeno, a ne Še posušeno travo, 2. pravico do te trave, 3) sploh pravico do trave in sena, 4. odškod nino v novcih, katera bi se namesto trave zahtevala. G I a n d a t i C u m se je zvala pravica, poSiljatt prašiče v gozde, da so v njih pobirali želod. 3) Kakor se vidi, so biir istrski prebivalci zadovoi/nejši pod bizantinskim gfo-spostvom, kakor pa pod frankovskim. O Leta 778. je bila Istra Še pod oblastjo bizantinskih cesarjev. Takrat so Istrani in Grki oslepili Škofa Mavricija, ker so ga imeli na sumu, da hoče rečeno pokrajino spraviti pod oblast frankovskega kralja. (OJ. Gradivo I, št. 259) Kdaj so istrski prebivalci postali frankovskl podložniki, ni znano. Nekater« novejši zgodovinarji mislijo, da si je kralj Karol morebiti leta 788. osvojil Istro. Leta 791. je bila ta pokrajina že pod frankovsko oblastjo, ker takrat omenja Karol Veliki v pismu do svoje soproge Fastrade, da se je v bojih z Obri odlikoval tudi istrski vojvoda. (Gl. Gradivo, I, št. 281.) 5) »Solidus mancosus* je imel po 30 denarjev, srebrni solid po 12 in zlati solid pa po 40 denarjev. (Waitz, Deutsche Verfassungsgesch., IV, öS'-73») — Absolutna vrednost 1 srebrnega solida pod Pipinom je znašala kake 3 K sedanje avstrijske veljave, pod Karolom Velikim pa 4 K. Absolutna vrednost 1 zlatega solida pod Merovingi kakih 12 K. (Müller, Münzgeschichte, I, 329, 330.) Relativna vrednost t denarja je okoli leta 800 znašala kaki 2 K 23 h, 1 srebrnega solida kakih 26 K ter 1 funta srebra kakih 534 K (Müller, str. 333.) Motovun 30 ter tajnik v Novem gradu 12. Skupaj torej 344 solidov mankozov. \„De civitate Ptlensi solidi mancosi sexaginta et sex, de Ravingio solidi mancosi 40, de Parentio mancosos ööy numerus Ter-gestinus mancosos sexaginta, de Altona mancosos 30, de Pinguente mancosos 20, de Pedena mancosos 20, de Montona mancosos 30, cancellarius Civitatis nove mancosos 12, qui faciunt in simul mancosos 344^'] Ta denar je Sei za časa Grkov v njih državno blagajnico. Ko je pa vojvoda Ivan prišel v deželo {„postquam Joannes devenit in ducatu'^X je rabil te dohodke zase ter ni povedal, da spadajo v državno blagajnico. Sicer pa dobiva vojvoda Ivan za svojo osebo mnogo dohodkov, ker ima: 1. Orcionovo selo [„casale^) Orcionis*"^ z mnogimi oljičnimi vrtovi [„cum oliuetis"]. 2. Del sela, „casale Petriolo" imenovanega, z vinogradi, zemljišči in oljičnimi vrtovi. 3. Posestvo Ivana Kancianika [„omnem portionem Joannis Can-cianico'*] z zemljišči, vinogradi, oljičnimi vrtovi, hišo in stiskalnicami [„cum turculis'']. 4. Veliko posestvo ,de Arbe" z zemljišči, vinogradi, oljičnimi vrtovi in hišo. 5. Posestvo vojaškega mojstra Štefana [y,pössessionem Stepkani magistri militum'']. 6. Zerontiakovo hišo [„casam Zerontiacam"] z vsem posestvom. 7. Posestvo hipata Mavricija, vojaškega mojstra Bazilija in pa hipata Teodora [„possessionem Mauritii ypati seu Basilii magistri militum instar et de Theodora ypato""], 8. Posestvo, katero ima „in Priatello" z zemljišči, vinogradi in oljičnimi vrtovi ter še mnogo drugih krajev. 9. V Novem gradu, kjer prebiva, dobiva vse državne dohodke ter ima tudi zunaj mesta nad 200 kolonov. [Jn Nova civitate habet fisco publico, ubi commanet, intus et foras civitati ampUus quam duos centum colonos.'''\ Kadar je dobra letina, dobi veČ kakor 100 modijev [„modia"*]^) olja, več kakor 200 posod [„amphoras*"]^) vina ter kostanja za potrebo. Ribištvo mu daje na leto več kot 50 solidov mankozov [„solidi mancosi''^ ne vštevši tega, kar porabi za svojo mizo. Vse to ima vojvoda zase; le 344 mankozov, o katerih se je prej govorilo, bi moral dajati v cesarsko blagajnico \ Jn palatio'"']. t) Casale zaznamuje hišo ali kočo, pa tudi večje Število h'§, kakor selo, vas ali predmestje. ^ M o d i u s se /e zvala mera za tekočino in tudi za.žito ter je imela 16 seksta-rijev. Za Karola Velikega je držal en modij kakih 52 litrov. 3) Amphora ali ambra je bila posoda za tekočino nekako te velikosti, kakor vrč. Nato so našteli pritožbe o nasilstvih forcia^'X katera so morali pod vojvodom Ivanom trpeti {^^guas Joannes dux nobis fecit"}. Najprej so navedli: „Vzel nam je gozde, po katerih so naši predniki dobivali travo in pasli svinje \^y,unde nostri parentes herbatico et glandatico tollebant*'\ Vzel nam je tudi podrejena sela [„casolia in-feriora'']. Poslal je na našo zemljo Slovane, kateri sedaj orjejo naše njive in ledine, kosijo naše travnike, pasejo po naših pašnikih in od naše zemlje dajo davek Ivanu. [Jnsuper Sclavos super terras nostras posuit: ipsi ara nt nostras terras et nostras runcoras^ segant nostras pradas, pascunt nostra pascua et de ipsas nostras terras reddunt pen-siomm joanni'^Y Jemljejo se nam naši voli in konji: ako vsled tega kaj rečemo, nam odgovore (Slovani), da jih sami pobijamo. Vzel nam je (vojvoda) naše hiše [„casinos'']^ po katerih so naši predniki po svoji stari navadi gospodarili." „V starih Časih, ko smo bili še pod oblastjo grških vladarjev, so naši predniki im\;li svoje tribune, domestike^), vikarje in lociserva-torje2) [„ab antique tempore dum fuimus sub poteste Graecorum imperii, habuerunt parentes nostri consuetadinem habendi actus tri-bunati domesticos seu vicarios necnon locoservator'*\ po katerih so oskrbovali občinske zadeve ter sedeli v zborih vsak po svojem dostojanstvu. Ako je kdo hotel priti do višje časti, je Šel od tribuna (v Carigrad) k cesarju, kateri ga je povzdignil v hipata. Tak cesarski hipat je bii povsod prvi za vojaškim mojstrom.3) \^,Tunc iile^ qui impe-rialis erat ypatus, in omni loco secundum ilium magistrum mllitum procedebat.''^ NaŠ vojvoda Ivan pa nam je kmalu postavil centarhe-*) [,,dux nosier Joannes constituit nobis centa re hos'"'] ter razdelil ljudstvo med svoje sinove, hčere in zeta, kateri so si potem sezidali palače, akoravno so bili prej ubogi. Vzel nam je naše tribune [Jribunatos nobis abstulit ni nas smatral za svobodne ljudi, pač pa nas pri- ») D o m c s t i c i so se pri Bjzantincih zvali tudi vojaški poveljniki. Ta beseda ima še več drugih pomenov. (Cfr. Gradivo, I, 5t. 11, 33.) 2) Lociservatores so se imenovali namestniki uradnikov. Nekako enak pomen ima beseda vicarius. 3) Ypates ali hyp at es so bili visoki dostojanstveniki na dvoru bizantinskih cesarjev. Hipati po Istri so bili. kakor je iz zg-oraj navedenih besed razvidno, nekaj manj kakor vojaški mojstri. Bil je to častni naslov, katerega so Istrski veljaki dobivali od bizantinskih cesarjev. •») Centenarii = sodniki nižje vrste. Centcnarji in vikarji so bili v fran-kovski državi predstojniki posameznih delov kake grofije, namreč ceniene ali vika-rije, kjer jim je bilo sodstvo izročeno, (Waitz, [if. 335.) 5) Ko' so bili istrski prebivalci pod grško vlado, so imeli svoje tribune, do-mestike, vikarje itd.; ko so pa prišli pod frankovsko oblast, so sedaj zasedli mesta prejšnjih uradnikov vojvodi, grofje, centarhi (centenarji) itd. Istrski prebivalci so po krivici dolžiti vojvoda Ivana kot povzroCitclia teh prememb. silil, da smo morali v družbi s svojimi sužniki iti nad sovražnika. Tudi nam je vzel naše osvobojence [„libertos'*]; še celo v svojih hišah in vrtovih nimamo nikakršne oblasti. Za časa Grkov je imel vsak tribun po pet ekskuzatov (?) ali pa tudi Še več [„Oraecorum tempore omnls tribuniis habebat excusatos^) quinqae et amplias''\\ a tudi tc nam je vojvoda vzel." „Nikdar nismo dajali hrane za vojake in njih konje {„fodere^) nuniquam dedinius" ], nikdar nismo robotali, da bi bili delali na dvoru in po vinogradih, žgali apno, postavljali hiše in koče ter pitali lovske pse. Nikdar nismo dajali kolekt \y,collectas''\y a sedaj pa moramo. Od vsakega vola dajemo po en modij [„pro unoquoque bove ununi modium damus'% Nikdar nismo prej odrajtovali kolekt od ovac [„collectas de ovibus*"], kakor sedaj. Vsako leto moramo dajati goveda in jagnjeta. S svojimi barkami moramo brodariti po morju v Benetke, Ravenno in Dalmacijo, pa tudi po rekah, kar se prej ni nikdar godilo. Teh del ne izvršujemo samo za vojvoda Ivana, temuČ tudi za njegove sinove, hčere in zeta. Kadar se je moral vojvoda kot služabnik svojega cesarja kam napotiti ali pa kam svoje ljudi poslati, je vzel naše konje, tiral s silo s seboj naše sinove ter jih primoral, da so mu več kot 30 milj daleč prenašali tovore. Vzel jim je vse, kar so imeli; sami pa so se morali peŠ povrniti domov. Naše konje je poslal v Francijo [Jn Franciani"] ali pa jih je daroval svojim ljudem." ^Ljudstvu je vojvoda rekel: „„Zbirajmo darove za našega cesarja tako, kakor se je to vršilo za časa Orkov. Potem naj gre eden izmed ljudskih poslancev z mano ter naj izroči darove cesarju."" Mi smo nato z velikim veseljem nabirali darove. Ko je pa bilo treba oditi na dvor, je rekel vojvoda: „„Vam ni potreba hoditi. Jaz bodem pri cesarju za vas govoril."" Vojvoda je potem šel z našimi darovi k cesarju ter Žel Čast sebi in svojim sinovom, nam pa zatiranje in bridkost." „Pod grško oblastjo smo zbirali, ako je bilo potreba, enkrat v letu za cesarske odposlance ^„propter missos imperiales''^ in sicer od sto glav ovac le po eno; sedaj pa mora dati po eno ovco tudi tisti, kateri ima le tri. V teku enega leta mu njegovi (vojvodovi) uradniki poberejo vse. Naš vojvoda ima vse to sam v rokah; za Časa Orkov O Nekateri čitajo ^cxcusatos^, drugi pa „sciphatos^ ~ Beseda „excusati" zaznamuje včasi take ljudi, kateri so bili oproščeni kakih dolžnosti, n. pr. vojaščine. (Cfr. Waitz, Verfassungsgesch., IV, 499.) — Sciphati ali scyphati je izraz za neki zlati denar. 2) Fodrum (foderum, fodrium. fotrum) so rekli Žitu, katero je bilo treba kot hrano dajati vojakom ali njih konjem ali pa tudi obojim. Dotični izraz se je ohranil v nemSki besedi „Futter'' (foter). Včasi fodrum ne pomenja samo žita, temuč tudi slamo in drugo krmo, katera je bila namenjena vojakom in njih konjem. se ni s tein pečal vojaški mojster, pač pa je vedno tribun opravljal to nalogo nasproti cesarskim odposlancem in legatom, kadar so prišli ali pa odšli. Te kolekte moramo radi ali neradi vsako leto dajati. Vsak dan dajemo kolekte." „Tri leta smo morali tiste desetine, katere bi imela dobivati sveta cerkev, dajati poganskim Slovanom, ko jih je vojvoda v svoj greh in našo pogubo poslal na zemljo istrskih cerkva in istrskega ljudstva. [»Per tres vero annos illas decimas, guas ad sanctam eccle-siam dare debiiimiis, ad paganos Sclavos eas dedimiis, qiiando eos super ecclesiarum et populorum terras nos transmisit in sna peccata et nostra perditione'*'^. Vse te robote [^.angarias''']^) in izvenredne terjatve [„superpositas''']^), katerih naši predniki niso nikdar imeli, smo morali proti svoji volji prevzeti. Zato smo postali ubogi in zasmehujejo nas naši sosedje po Beneškem in Dalmatinskem ter še celo Grki, pod katerih oblastjo smo prej bili. Ako nam pride cesar Karol na pomoč, bi se mogli rešiti; ako pa ne, potem bi bilo bolje, da bi umrli, kakor pa živeli." Sedaj je odgovoril vojvoda Ivan: „O gozdih in pašnikih, o katerih ste govorili, sem mislil, da so državna lastnina. Ker pa ste pod prisego izpovedali tako, (da so vaši), hočem jih vam vrniti [„ . .. ego vobis contradam^X Zastran kolekt od ovac [„de coUectis ovium''] ne bodem odslej postopal drugače, kakor tako, kakor je bilo prej pri vas navadno. Ravno to naj velja o darilih za cesarja. Ako se vam robote ter vožnje po morju in rekah zde težavne, ne bode jih treba več izvrševati. \„De opere vel navigatione sen pluribus angariiSy si vobis durum videtur, non amplius fiat*"]. Vaše osvobojence [Jibertos vestros'*] vam odstopam tako, kakor velevajo postave vaših prednikov. Tujci, ki bivajo med vami, naj bodo v vaši oblasti." ^Kar se tiče Slovanov, o katerih ste govorili, hočemo iti v tiste kräje, kjer prebivajo, da vidimo, kako je. Ako morejo brez vaše škode tam ostati, naj ostanejo Kjer pa vam delajo kako škodo na polju, po gozdih, ledinah iri drugod, od tam jih hočemo pregnati. Ako vam je vŠeČ, jih pošljemo v take zapuščene kraje, kjer bi brez vaše škode lahko ostali, da bi koristili državi in prebivalstvu." [„De Sclavis autem unde dicitis^ accedarnus super ipsas terras ubi resedunt et videamus; ubi sine vestra damnietate valeant residere^ resideant; ubi vero vobis aliquant damnietatem faciunt sive de agris sive de siLvis vel de roncora aut ubicumque, nos eos ejiciamus foras. Si vobis- O Angaria = robota, katero je kdo moral izvrševati osebno ali pa s svojo živino jn s svojimi vozr>v;. 2) Superimposta, superimpositlo = taki davki, kateri so se čez mero naložili. placet, ut eos mittamiis in talia deserta loca, ubi sine vestro damno valeant commanere^ faciant utilitaiem in publico sicut et caeteros po-pulos"']. Nato so cesarski odposlanci zahtevali, da bi vojvoda Ivan dal poroštvo [„ut Joannes dux dedisset vadia""], da vse popravi, kar se je navedlo zastran izvenrednih davščin, svinjske paše, živinske krme, raznih del, kolekt, Slovanov, robot in morske vožnje, [„ . . . ut omnia praelata superposta^ glandatico, herbatico^ operas et collectiones de Sclavis et de angarias vel navigationes, emendandum''\ To poroštvo so prevzeli Damijan, Honorat in Gregor \^et ipsas vadias recuperet DarnianuSy fionoratus et Gregorius"}. Tudi ljudstvo je odstopilo od svoje tožbe s pogojem, da se kaj takega ne bode več godilo. Ako bi ga vojvoda, njegovi dediči ali pa njegovi uradniki Še dalje tlačili, naj poravnajo krivico po določbah Statutov. Kar se tiče ostalih pritožb med patriarhom h'ormnatom, rečenimi Škofi, vojvodom Ivanom, drugimi primati In ljudstvom, je bilo določeno» da naj se izvrši vse, kar so pod prisego navedli ljudski zastopniki ali pa^ kar je stalo v zapisnikih [„breves"'\. Kdor ne bi hotel ubogati, mora plačati v državno blagajnico devet über mankozov v zlatu [„componat coactus in sacro palatio auro mancosos lib. novem*']. Vse to se je vršilo v navzočnosti cesarskih odposlancev, duhovnika Izona, Kadolaja in Ajona {Jn praesentia missi d. imperatoris Izone presbyterOy Cadolao et Ajoni"]^ ki so ta zapisnik (udi podpisali. Ravno to so tudi storili patriarh Fortunat, vojvoda Ivan ter Škofje Stavracij, Teodor, Štefan, Leon in Lavrenclj. Oglejski dijakon Peter je vsled ukaza svojega patriarha Fortunata, vojvoda Ivana, Imenovanih škofov, istrskih primatov in ljudstva ta zapisnik spisal in potrdil. ^Ughelli, Italia sacra, V, 1097. — Carli, Antichitä Italiche, IV, 5. — Waltz, Deutsche Verfassungsgesch,, III., 405 — 409 (odlomki). — Kandier, Codice dipl Istr. ad a, 804. — Kukuijevič, Di||jFipiom. sbornik, l, 36—40. — Gl. tudi Izvestj'a Muz. dr. za Kranjsko, IV, 48—57. Primerjaj tudi Danduli Chronicon, lib. VII, c. 15, pars 8 (Mura-tori, Script, rer. Ital, XII, 155): „Provinciae quoque (striae ab imperio Constantinopolicano subtractae Joannes per Carolura du.K ordinalus est, de quo primates et populi se gravatos sentientes, Carolo querelam exponunt et remediura implorant. Qua de re Hyzo presbyter, Cadolaus et Ayo co-mites, inquisitores missi, coadunatis Fortunato Gradense paCriarcha, Theodore, Leone, Stauratio, Stephano et Laurentio episcopis et CLXII. prima-tibus civitatum Istriae, comperta veritate, clerum et populuro ab insolitis gravarainibus Joannis ducis liberaverunt, et in statu, quo tempore Grae-corum fuerant, eos restituerunt. Solvebat namque tota provincia Istriae imperiali camerae marchas CCCLIV, distributas inter eos juxta urbium et castrorum possibilitatem." Št. 24 Okoli 804.li Imena nekaterih rodovin, katere so se baje iz Trsta, Kopra, Kormina, Ogleja in drugih ondotnih krajev preselile v Benetke. Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 29, 30, 32): „Nomina tribunorum ei civium Veneticorum qui cxierunt de . . Gardocus Gardolicus de veteri Aquilegia venerunc; tribuni ante fuerunt, et argumeniosi nimium; sed Veneticus populus exoriatione istorutn Gradensera civitatem edificavit. et a noraine istorum civitatis iila Gradus vocatur. Calbani de Capra Ystrie venerunt; tribuni ante fuerunt; conve-nientes, omnem huniilitatem habenies. Coloprini de Cormona venerunt; tribuni ante fuerunt; mgnifici et pacientes. Barbarini Barbari de Branca Urso monte venerum^ qui Trieste2) apelatur: ante fuerunt. maximi de sensu, non in patria stantes, sed per orbem ludentes. Gratulani de Albana3) venerunt, Albani modo apelati sunt; anteriores fuerunt: paciens et convenientes et benivoli omnes, sed non amicia retinentes. Tyeri de Trieste venerunt; ante fuerunt; similiter magni beilatores. Busignaci, qui Germani apelati sunt, de Budes-*) venerunt; tribuni anteriores fuerunt; in sensu tardi et nimium obscuri." Danduli Chronicon, tib. VH, c. j 5, pars 12 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 156): „Subsequenter proceres et magnates Aquilegienses »nco-latus parentum suorum reÜnquentes in Rivoalto et aliis supranominatis insulis (sc. Mathemauco, Torcello) domicilia sua transtulerunt, quorum cognon)ina subscipta sunt." (Nato sledi dolga vrsta imen dotičnih rodovin.) Št 25 805, med 6. in 14, januarjem. Aachen. Papež Leon (III.) je prišel o sv. Treh kraljih k cesarju Karolu v Aachen ter pri njem ostal osem dni.5) Tu sta med drugim razpravljala o oglejski cerkvi in njeni stolici.ö) 1) Letnica ^804" nima na tem mestu prave zgodovinske veljave. Postavil sem te notice pod njo zato, ker tudi Dandulus pod to letnico našteva razne oglejske rodo-vine, ki so se, /apustivši oglejsko zemljo naselile v Benetkah. — Tudi lahko trdimo, da fe notice nimajo večje zgodovinske vrednosti, kakor kake anekdote sedanjega Časa. 2) Nikjer drugod se ta naziv za tržaško mesto ne omenja. 3) Ibana (ital. Albana) je vas na beneško-goriški meji blizu Mimika. ♦) Buso, otok pri izlivu AvŠe v morje, 5) Ann. Einh.ad a. 805. — Ann. Maxim, ad a, 804. — Ann. Juvav. mai. ad a. 805. To je razvidno iz pisma, katero je papež Leon HI. med letom 806. in 810. poslal cesarju Karolu. 01. št. 31. St. 26. 805. Kmalu po sv. Treh kraljih i) je prišel obrski kapkan2), kateri je pri sv. krstu dobil ime Teodor, k cesarju Karolu v Aachen ter ga prosil, da bi mu dal bivališč med Sabarijo (Sobotico) in Carnuntom (Petronellom), ker zarad slovanskih napadov nc more ostati v prejšnjih krajih. Cesar ga je milostno sprejel, uslišal njegove prošnje ter ga z bogatimi darili odpustil. Ko se je kapkan povrnil med svoje ljudstvo, je kmalu potem umrl. — Nato je kakan, kateri je bil dne 21. septembra ob reki Fischa3) krščen ter pri tej priložnosti sprejel ime Abraham, poslal enega izmed svojih plemenitašev k cesarju ter ga prosil, da bi mu potrdil staro dostojanstvo, katero je navadno imel kakan pri Obrih. Cesar ga je uslišal ter ukazal, da naj ima kakan po starem ljudskem običaju najvišjo oblast. Ann. reg. Franc. {Ann. Einh.) ad a. 803 (ed. F. Kurze, p. 119, 120): „Non multo post capcanus, princeps Hunorum, propter necessitatem populi sui imperatorem adiit, postulans sibi locum dari ad habitandum inter Sabariam et Carnuntum, quia propter infcscationem Sclaverum in pristinis sedibus esse non poterat. Quem imperator benigne suscepit — erat enim capcanus christianus nomine Theodoras — et precibus eius annuens muneribus donatum redire permisit. Qui rediens ad populum suum pauco tempore rransacto diem obüt. Ec misit caganus unum de optimatibus suis, petens sibi honorem antiquum, quem caganus apud Hunos habere solebat. Cuius precibus imperator adsensun) praebuit et summam totius regni iuxta priscum corum ritum caganum habere praecepit." Ann. Fuld. ad a. 805 (MG. SS., I, 353): „Capcanus, princeps Hunorum, Aquis ad imperatorem venit, et, uc postulavit, inter Sabariam ec Carnontum habitandi locum accepit, eo quod Sclavis infestantibus pristinas sedes habitare non potuit; erat enim christianus nomine Theodorus. Quo ad suos reverso et non multo post morte praevento, Cagano per legatos suos petenti ab imperatore concessus est honor antiquus, quem Caganus apud Hunos iuxta priscum eorum ritum habere solebat.'' Ann. Juvav. mai. ad a. 805 (ibid., I, 87): ^Hoc anno baptizatus est paganus, vocatus Abraham, 11 Kai. Octobr" Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 805 (ibid., I, 93): „Cabuanus venit ad domno Carolo, et Abraham cagonus baptizatus super Fiskaha." Kmalu potem, ko je papež zapustil frankovskega vladarja. Cfr. št. 25. 2) Kapkan se je pri Obrih zvalo neko dostojanstvo, katercgfa nc smemo zamenjati s kakansko oblastjo. 3) fiscba je mala reka na sedanjem Dolenjem Avstrijskem. St. 27 Najbrže leta 805.i) Gradeški patriarh Fortunat, povrnivši se iz Francije, se ni upal iti v Benetke ter je ostal z olivoiskim škofom Kristoforom v fari sv. Ci-prijana2) v torcellski škofiji. Tu je ujel Ivana, kateri se je bil polastil olivolske škofije.3) Ta mu je kmalu uŠel ter je naznanil (beneSkima) doždoma to. kar se mu je pripetilo, Dožda^) sta bila zarad tega jako razburjena. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Vene-ziane I, 102): „Post aliquod vero cempus Fortunatus patriarcha cum Cristo-foro episcopo de Francia repcdavit; quibus cum fas non esset Vcneciam penetrarc, in sancci Cipriani ecclesia^ plebe scilicet Altinatis episcopiiS), quae scita est apud Mistrinamß), ospitati et aliquamdiu comraorati sum. verum posrquam domnus Fortunatus Cristofori episcopi sedem a Johanne diacono iniusie usurpatam didicit, prorsus do!uit, et tractare studiosissime cepit qualiter sibi faveret ur eum ad propriam sedem restituere posset, lohannes siquidem predicius diaconus quadam die cum incautus iret, a Fortanato patriarcha captus et diu detentus est; sed ubi excogitaret quid de iUo agere deberet, node fuga lapsus evasit et instanter Obelieriuro ducem adivit cui cum ea que passiis a Fortunat© fuerat ordine recitaret, pocius ducis animum adversus eundem patriarcham in odium quam antea esset excitavit." Danduli Chronicon, lib. Vll, c. i5, pars 14 (Muratori, Script rer. Ital., XII, 157): „Fortunatus itaque patriarcha de Francia reversus cum Christophoro Olivolensi episcopo non audens Venetiara intrare, in sancti Cypriani eccles«a plebe Torcellensis sedis degere coepit, et Joannem epi-scopatus invasorem incaute pergentera captivavit, qui poslea fuga liberatus, ducibus quae passus fuerat enarrans, eos contra patriarcham vehementius animavit." ') Leta 803. je bil patriarh Fortunat v frankovski državi. Ker sta bencžka dožda Obelierij in Beat !e pet let vladala ter bila leta 810. pregnana (cfr. Simon, Kari d. Gr., U, 334, op. 3 in 464, op. 1), sledi iz tega, da sta leta 805. nastopila svojo vlado na Beneškem. V tem letu se je brez dvoma tudi patriarh Fortunat, njun pristaš, prikazal v bližini beneškega mesta. 2) Fara sv. Ciprijana je bila bJizu Mestra. To mesto sc nahaja od Benetek proti zahodu že na celini. Olivolo ali Kialto je središče sedanjega beneškega mesta. •») Namreč Obelierij in Beat. To je bila torcellska Škofija. «Mistrina* se je zvalo polje poleg Mestra. Št. 28 Najbrže leta 805. • GradeŠki patriarh Fortunat se je povrnil v svojo patriarhijo, ko je pri Benečanih iz nova prišel v milost. Po njegovem nasvetu je tudi Škof Kristofor dobil svojo stolico nazaj; vsiljenec Ivan je pa moral iti na svoje staro mesto. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, J 03): „... lamen, consulente patriarcha, Cristoforus sedem suam tandero recepit; lohannes vero diaconus reversus est ad propriam domum. igitur Fortunacus patriacha, cum per aliquanta temporum spacia exsui a propria sede roaneret, Gradensem disposuit reciprocare urbem." Danduli Chronicon, lib. VII, c. 15, pars 15 (Muratori, Script, rer. ItaU. XI^ 157)" nFo'"tiioatus tamdem Venetorum mitigato furore ad eccle-siam suara rediit, et eo consulente Christophorus episcopus in sede sua restitutus est, Joanne invasore ad propriam domum redeunte " Št. 29. 806, v začetku leta. Diedenhofen. Kmalu po božiču (leta 805.) so prišli k cesarju Karolu z bogatimi darili beneška dožda Obelierij in Beat, potem zadrski vojvoda Pavel in ondotni škof Donat kot dalmatinska poslanca, da bi se mu poklonili. Cesar jih je sprejel ter nato uredil zadeve po Beneškem in Dalmatinskem. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 806 (ed. F. Kurze, p 120, 121): „Statira post natalem Domini venerunt Willen et Beatus duces Venetiae necnon et Paulus dux laderae atque Donatus eiusdem civitatis episcopus legati Dalmataruni ad praesenriam imperatoris cum magnis donis. Et facta est ibi ordinatio ab imperatore de ducibus et populiš tam Venetiae quam Daimatiae." Ann. Max. ad a. 806 (MG. S3., XUI, 23): „Post natalem Domini Villarius et Beatus, duces Venetiae, et Paulus, dux laderae, atque Donatus, eiusdem civitatis episcopus, legati Dalmatarum, ad imperatorem in Theo-donis villa pervcnerunt cum magnis donis " Öt. 30. 806. Bizantinski cesar Nicefor je odposlal svoje brodovje, da bi si iz nova pridobil Dalmacijo. Poveljnik brodovju je bil patricij Niceta, ki je od Benečanov zahteval vojno pomoč; vendar je neverjetno, da jo je tudi dobiH). Ko je šel proti Beneškemu, se mu (gradeški) pa- i) Cfr. Simon, Kari d. Gr., II, 358. triarh Fortunat ni upal pokazati ter je hitro zbežal na frankovsko zemljo^). Na njegovo mesto je bil sedaj za patriarha postavljen tisti dijakon Ivan, ki se je bil za nekoliko časa polastil olivolske ško!ije2i. Novi patriarh je pred. trupli svetih mučenikov in pred kapelo Sv. Marka dal napraviti marmornate kore, v oltarju cerkve sv. Marije pa ciborij. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 806 (ed. F. Kurze, p 122): »Classis a Niciforo imperatore, cui Niceta patricius praeerat, ad recipe-randam Dalmatian! mittitar." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 103): , ... et quia ralde Nicetae patricii advcntum prestolari formiciabat (sc. Fortunatus), qui tunc missus ab fniperatore cum exercitu in partes Üalmaciarum aique Veneciarum veniebai, relicta sede et propria urbe, iterum Franciam petiit; Johannes vero diaconus, qui electus fuerat in episcoparu OJyvolensi, ordinatus est palriarcha." Ibid. (1. c. p. 105): «... licet iniuste sedeni invaderet (sc Johannes), lamen ante sanctorum martynmi HermachorQ er Forcunatl. seu Hyllari et Taciani corpora, nec non et sancti Marci capellam marmoreis columnis et tabulis honorifice choros componere studuit; in sanctae vero Dei genitricis Mariae ecclesia supra altare ciborium peregit " Danduli Chronicon, lib. Vll, c. 13, pars. 16 (Muratori, Script, rer, Ital., XII, 157): „Post haec Niceta patricius cum exercitu ad tuenda loca DaJmariae renir, et succursuro beJlicum a Veneth requisiws obtinuit^ quem postea Venetias accedentem Fortunatus patriarcha praestolari non audens,. in Franciam properarit; et Joannes Diaconus, qui episcopatum invaserat. in patriarchal! sede surrogatus est Hic ante sanctorum corpora martvrum^ et sancti Marci capellam choros marmoreos composuit, ei columnis etiam decoravit, et in akare ecclesiae sanctae Mariae ciborium fecit ** Št. 31- Med 806. in 810. Papež Leon (lU.) piše cesarju Karolu, da je prejel njegovo pism»? iz katerega je izvedel, da je nadškof Fortunat zarad sovražnosti Grkov in Benečanov moral kot begunec zapustiti gradeški otok, kjer je imel svojo stolico /». . . qaateniis a öraderise insula^ ubl Fortunatus archiepiscopas suam propriam sedem habere videbakir, propter persecutionern Qrecorum seu Veneticorum exsul esse dino- ») Primerjaj pismo papeža Leona m. do cesarja Karola, v katerem stoje besede »quatenus a Gradense insula, ubi Fortunatus archiepiscopus suam propriam sedem habere vidcbatur» propter persecutionein Grecorum sen Veneticorum exsul esse di-noscitur." (Gl. št. 31). — Cfr. Mühlbacher, Re^. d. Karol., št. 414 b. 2) GI. §t. 27. sciturtj^). PraŠal ga je (cesar), Če se mu (papežu) zdi primerno, da bi nadškof Fortunat vsied nujnih razmer imel svojo stolico v Pulju, ki spada pod njegovo vladikovino in kjer je pred nedolgim časom bil za škofa neki Emi]i]an2) f»sl congrue nobis apparuisset^ pro causa necessitatis in Pola. ubi lam cludum Emilianus qiildam episcopus praefuif, quae et diocesis praedictl Fortunati archiepiscopl exsistity lllic suani sedem habereV']. Tudi je (cesar) poudarjal/ da noče brez njegovega (papeževega) nasveta nikjer namestiti Fortunata. Papež odgovarja nato, da se ujema z njegovim (cesarjevim) nasvetom. Fortunat naj dobi puljsko Škofijo [^iit in Polana ecclesia persisteret, ita maneat'J, vendar s pogojem, da jo zapusti z vsemi priteklinami prav tako, kakor jo je bil sprejel, in da si ne prisvoji njenega denarja in njenega imetja niti zase, niti za koga drugega, ako bi vsled njegove (cesarjeve) zmage v drugič dobil svojo staro stoiico. Dalje navaja papež, da je bilo v njegovem (cesarjevem) pismu omenjeno, na kak način sta se v Aachenu pogodila zastran oglejske cerkve kot take, katera naj bi imela svojo stolico [^quomodo in Aqiiis palatio nobiscum praevidistls de Aqiiileiense ecclesia^ velut una, quae suam sedem haberet<^p). Prepričan naj bo, da vse, kar je tam (v Aachenu) razpravljal ž njim in s svojimi sobrati škofi, mu bode služilo v korist njegove duše in v dušno korist njegovih sinov. V dostavku piše papež cesarju Karolu o omenjenem Fortunatu, da se (cesar) vedno trudi, da bi pomnožil njegovo posvetno slavo. Tudi se briga za njegovo dušo, ko dela na to, da bi Fortunat iz strahu pred njim (pred cesarjem) bolje izvrševal svojo službo. Vendar se pripovedujejo o njem stvari, ki niso častne za nadškofa, ne za on-dotne kraje in tudi ne za tiste strani po Frankovskem, kjer je od njega (od cesarja) dobil fevde. Vpraša naj (cesar) le svoje fevdnike in gotovo izve vse. Tisti, ki ga pri njem hvalijo, delajo to zarad daril in novcev [-^hoc per mnnera et calciaria^) faciunt^J. Datum manjkaS). — »Dum vestrae imperiales^. [Cenni, Mon. dom. pontif., U, 47. — Mansi, Concil. coll., XIII, 975. — Rubeis, Mon. ecci. Aquil., coll. 365 (odi.). — Migne, Patrol., ») Gradeški patriarh Fortunat je leta 806. pred Grki in Benečani zbežal v frankovsko državo. (GI. 5t. 30.) Leta 810. se je Fortunat iz nova povrnil v svojo domovino. (GI. št. 33). 2) Ta Emilijan je bi! morebiti tisti, ki je kot gradeški patriarh vladal nekako od leta 747-755. (Gl. Gradivo, I, št. 221.) 3) To sc je zgodilo leta 805. med 6. in 14. januarjem. (Gl. St. 25.) *) Izraz „calciarium" je pomenjal včasi neko davšCino, katero so porabili za nakup čevljev. Zaznamoval je pa tudi službo tistega, ki je po samostanih drugim čistil čevlje. 5) Zastran datiranja primerjaj opazko 1. Ser. lat., XCVIII., 517. — Jaff^, Biblioth. rer. Germ., IV, 320 (Monu-menta Carolina). — M. G. Epist. V, 94, št. 5. — Jaff^, Reg, pont. Rom., št. 2521 (1918). — Izvestja Muz. društva, IV, 104 (extr.) ] Št. 32. Morebiti od 807. do 837. Oglejski patriarh Makscncij je vladal 26 let, ako ne še več. V njegovem času je bila mantovanska sinoda, ki je sklenila, da naj oglejska cerkev iz nova zadobi oblast čez otok Gradež. Chronicon patr. Aquil. primum {Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App., p. 8): „Maxentius patriarcha sedit annis XXVf. Ad cujus preces b. Euge-nius papa et Lodovicus imperator ad instanciam Lotharii Blii dicti Ludovici, universalem synodum Mantuae Cclebraverunt. In qua, eodem Maxentio proclamante, quod quidam Vcnerius sibi falso nomen patriarchae in Grado insula plebe ecdesiae Aquilegensis usurpaverat, et retractata hujusmodi causa, per dietam synodum declaratum fuit, Gradum esse plebem synodali jure ecciesiae Aquiiegensi subjectam, deposito Venero antedicto." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. p. 9.): „Maxentius patriarcha sedit annis XLII.I) Ad cujus preces, procurante Lothario filio Lodovici iraperatoris, papa Eugenius una cum praefato Lodovico impe-ratore» universalem synodum celebravit Mantuae : et praefato proclamante contra Venerium supradictum, qui sibi falso nomen patriarchae usurpaverat, et de Grado plebe sua, deposito Venerto, ipsa Gradus plebs Aquilegensi ecciesiae in plena synodo adjudicata fuit ^ Št. 33. 810. Ivan, ki se je polastil (gradeške) patriarhije2), je bll v posebni sinodi odstavljen. Vladal je štiri leta (806—810). Patriarh Fortunat se je iz nova povrni) v domovino (810), ker mu je bil dožd naklonjen. Nekoliko časa pozneje se je Fortunat proti volji Benečanov napotil v Francijo. Med tem je bil na njegovo mesto postavljen Ivan, opat v samostanu sv. Servula^). lohannis diaconi Chronicon,Venetum (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 105): ^^lohannes siquidem patriarcha, qui per quattuor annorum spacia Gradensem sedem vivente pastore usurpavit, sinodali censura depo-situs est . . . Fortunatus dehmc ad propriam sedem reversus est." 0 Število »XLII® je na vsak način preveliko. 2) Gl. št. 30. To je samostan St. Servilio, ki se nahaja olizu Benetek na nekem lagun-skem otoku. Ibid., (1. C. p. 107): „Fortunatas quidem patriarcha, cum non sedule in sua vellei degere sede, sed contra Venet corura voluntatem sepissirae Franciam repetebat, et quia hoc amodo ducibus displicebat, pepulerunt illura a sede, et in loco eius ordinaverunt lohannem, Sancti Servuli abbatem." Danduli Chronicon, Hb. VIII, c. 1, pars 3 (Muratori, Script, rer. Ital, XII, 161): „Joannes sjquidem, qui patriarchatura invaserat, synodali censura depositus est. Tenuit quoque sedem annis IV. Fortunalus autera favente duce in patriam reversus est; post modicum contra voluntatem Venetorum in Franciam remeavit, in cuius sede Joannes abbas Sancti Ser^'ulf intrusus est." Št 34. Med ietom 810. in 819, Gradeški patriarh Fortunat se je pomiri! z Benečani ter iz nova prišel do svoje stolice. Opat Ivan se je moral vrniti v svoj samostan (St. Servilio). Danduli Chronicon lib VIII, c. I, pars 23 (Muratori, Script, rer. Ital,, Xll, 165): „Subsequenter Fortunatas cum Venetis pacificatus pro-priam sedem recuperavit Joannes autem abbas, qui tntrusus luerat, ad suum rediit monasterium." St 35. 811.1) Cesar Karo! določi, kako naj se po njegovi smrti razdeli njegovo premoženje. Dve tretjini njegovih zakladov in dragocenosti v zlatu, srebru, dragih kamenih in kraljevem lepotičju, ki se bodo za Časa njegove smrti nahajali v njegovih palačah, naj se razdelita na 21 delov. Vsak del naj dobi ena izmed edenindvajseterih nadškofij v državi in sicer tako, da obdrži nadškof za svojo cerkev le eno tretjino dotič-nega dela, dve tretjini pa dob^ sufragani ondotne nadškofije. Izmed nadškofij so imenovane: na četrtem mestu „Forum lulii", na petem „Gradus" in na osmem „luvavum quae et Saltzburc". Med podpisanimi pričami sta tudi omenjena: „Arno" (nadškcf solnograški) in grof „Geroldus" (v Vzhodni marki). „Descriptio atqiie divisio, quae facta est a gloriosissimo aique piissimo domno Karolo imperatore augusto anno ab incaniatione domini nostri lesu Christi 812, anno vero regni eins in Francia 43 et in Italia 36, imperii aiitem 11, indictione ;Einhardi Vita Karoli M, c. 33 (J a Bibl. rer. Germ., IV. 538, 539) — Gl. tudi Resch, Ann. Sabion,, II., 23. — Mansi, Cone, coll., XIV, 0 V katerem letnem času je cesar Karo! napravil to oporoko, ni znano. Najvtž! razlogov govori za to, da v začetku leta 811. (Cfr. Simson, Kari der Or., II, 451,452) 9' App, p. 333. — Mg. SS.. II, 461. — Ideler, Karl d. Grosse, I, 94. -Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 458 (445).] Primerjaj tudi: Danduli Chponicon, lib. VIII, c. 1, pars 15 (Muratori, Sctipt. rer. Ical, XII, 163): „Dicit autem Gregorius Turonensis, quod Carolus inoriens fhewuri süf ) Leta 568. Cfr. Gradivo, I, št. 70 in 71. 2) Katere zapiske je takrat imel patriarh Urz pred očmi, ni znano. Mogoče je, da je med drugim tudi mislil na pismo beneških in recijskih škofov do cesarja Mavricija iz leta 591. (gl. Gradivo, I, Št. 102) ter na nepristni zapisnik o neki gra-deški sinodi (gl. Gradivo, I, št. 85). 3> Papež Caharija 1. je vladal od 741 -752. Cfr. Gradivo, I, ši. 224. i) Papež Štefan 11. je vladal od 752-753. Cfr. Gradivo, I, št. 231. 5) Papež Pavel I. je vladal od 757-767. Cfr. Gradivo, I, št. 235. ^) Leta 811. je ccsar Karol definitivno določil, da naj reka Drava dela mejo med oglejsko patriarhijo in solnograško nadškofijo. Kakor se kaže, se ta meja ni še le takrat napravila, temuč jo je začasno že leta 796. določil cesarjev sin Pipin s pri-stavkom. da jo potrdi tudi njegov oče ^cfr. Gradivo, I, St. 301). ~ Giannoni^(Paulinus II., Patriarch von Aquileia, str. 53, 54) misli, da sta se patriarh Pavlin in škof Arno že leta 796., ko sta se mudila na obrski zemlji, kot dobra prijatelja dogovorila, kje naj bode meja med njunima viadikovinama. Po Pavlinovi smrti sta si njegoVa naslednika Urz in Maksencij hotela po Karantaniji razširiti svoj delokrog, kar je povzročilo prepir, kateremu je cesar Karol leta 811. napravil konec. antecessorum suorum ad luuauensis ecclesie dvocesim fuisset adiuncta. Nos autem audita atque discussa eorum contencione, ut in unam eos caritatem ec concordiam revocaremus et ut in futurum tam inter ipsos quam et successores eorum omnfs conrroversia arque discepracio fuisser penitus ablata, predictam provinciam Karantanam ita inter (se) dividere iussimus, ut Draiius fluvius.qui per mediam illam provinciam currit, terminus ambarum dyoceseon esset et a ripa australi ad Aquilegiensis ecclesie rectorem, ab aqu'lonali vero ripa ad luuauensis ecclesie presulem pars ipsius provincie pertineret, ecclesie vero que in utraque ripa fuissent con-structe, ubicuraque possessiones suas iuste sibi collatas habere noscere(n')tur, absque contradictione et contencione ambarum parcium haberent, qu>a, (sicut) compertum habemus, quod quedam ecclesie in una ripa fluminis predict! sunt constructe quarum possessiones in altera eiusdem fluminis ripa sunt constitute. Hac igitur definicione a nobis promulgata precipimus atque iubemus, ut inter presentes viros venerabiles Maxcncium videlicet qui nuper in locum viri venerabilis Vrsi patriarche subrogatus est, et Arnonem virum venerabilem luuauensis ecclesie archiepiscopum de hac re in futurum nulla controversia aut questio moveatur, sed contenti sint ex utraque parte nostro iudicio quod inter eos secundum rectitudinis normam propter caritatem et pacem que inter tales viros decet conservandam, iudicarimus. Neque enim ius»"ior nobis super huiuscemodi discepiacione sentencia proferenda videbatur, quam ut divisio inter eos iliius provincie (deberet fieri) cuius ambo se auctoritatem habere asserebant, quia nos eorumdem auctoritatem neutram falsam neutram infirmam facere voluimus, quia una antiquilate altera Romane ecclesie sublimitate precellebat.'*] ^Dat. XVUI. kalend. iul., anno XI. Christo propicio imperii nostri et XLII regni nostri in Francia atque XXXVII. in Ytalia, indict. 1111.1) actum Aquisgrani palacii." Rokopis iz 13. stoletja v c. kr. državnem arhivu na Dunaju. —• Val-vasor, Ehre d. H. Krain, II, 630 z datumom „XVIII. cal. iunii*'. — Üghelli, Italia sacra, ed. sec.. V» 36. — Lünig, Codex dipl. Ital, IV, 1513. — (Kleimayrn), Juvavia, Anhang, str. 16. — H a n s i z. Germ sacra, II, 120. — Fe j 6 r, Cod. dipl. Hungariae, I, 153. — Boczek. Cod. dipl, Mo-raviae, 1, 9. — M igne, Patrolog., Ser. lat., XCVII, 1044. — Cappelletti, Le chese d'Italia, VIII, 105. — Ankershofen, Handbuch der Geschichte d. H. Kärnten, IIb, Q. — Kukuljevič, DiplomatiČki sbornik. I, 41 — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 5. — Schumi, Archiv f. Heimatk, Indikcija in število let Karolovega carjevanja kažeta, da je ta listina nastala leta 811.; števili njegfovega kralje van ja po Frankovskem in po Italiji pa, da je bila spisana leta 810. Ker sta v takratnih listinah prvi dve vrsti datiranja v obče bolj zanesljivi kakor zadnji dve. zasluži letnica Sil prednost pred letnico 810. (Cfr. Sickel, Acta Karolinorum, U, 295.) 53, — Jaksch, Monum, hist, due. Carinthiae, HI, 1. — Izveslja Muzejskega društva za Kranjsko, IV, 105 (extr.) — Mühlbachcr, Reg. der Karolinger, št. 461 (448) (extr.).] Št. 38. 811, najbrže poletje'). Aachen. Ko je cesar Karol z danskim kraljem Hemmingom sklenil mir ter po navadi sklical v Aachen državni zbor, je razposlal tri armade na tri strani svoje države. Ena je šla čez Labo nad slovanske Linone2), pustošila njih zemljo ter popravila grad Hohbuoki3) ob Labi, katerega so bili pred enim letom Vilci razrušili; druga se je napotila v Pa-nonijo, da bi poravnala prepir med Obri in Slovani; tretja je pa bila poslana v Bretagne. Vse te vojske so se dobro držale ter se nepobite vrnile. Ann. reg. Franc. (Ann. Einb.) ad a, 811 (ed. F. Kurze, p. 134, 135): ^Imperator vero pace cum Hemmingo firmata et placito generali secundum consueiudinem Aquis habito in ires partes regni sui totidem exercitus raisit, unum trans Albiam in Linones, qui el ipsos vastavit et castellum Hohbuoki superior! anno a Wilzis distructum in ripa Albiae fluminis re-stauravit, alterum in Pannonias ad controversias Hunorum et Sclavorura finiendas^ tertium in BritCones ad eorum perfidiam paniendam. Qui oranes rebus prospere gestis incolomes regressi sunt." 4) Ann. Fuld. ad a. 811 (MG. SS., I, 355): „Trcs quoque exercitus in totidem partes regni Francorum missi; unus in Linones, qui eorum terra vasiata, Hohbuochi castellum priore anno destructum reparavit; alter in Pannonias^ ad controversias Hunorum et Sciavorum finiendas; teftius in Britones. ad eorum perfidiam paniendam: qui omnes rebus prospere gestis reversi sunt incolumes" St. 39. 811, sredi novembra. Aachen. Ko je cesar Karol sredi novembra prišel v Aachen, so ga tu pričakovali kakan, tudun in drugi obrski velikaši, kakor tudi knezi in vojvodje tistih Slovanov, ki so bivali ob Donavi. Oboji so prtSli k cesarju po nasvetu poveljnikov tistih trum. katere je bil cesar poslal v Panonijo. O J)a se je frankovska vojska najbrže v poletenskem času odpravila v Panonijo, se da sklepati iz teg;a, ker so ondotni slovanski in obrski zastopniki sredi novembra v Aaclienu čakali na cesarja. (Cfr. št. 39). 2) Linoni so prebivali na vzhodni strani Labe pri reki Havoli. 3) Natančna le^a tega kraja ni znana. «) Simon ^Jahrbücher des Frank. Heicbes unter Ludwig dem Frommen. 1,129, op. 1) pravi, da besede ;Bincolomes regressi sunt" pomenjajo v takratnih letopisih, da se Je morala vojska neslavno vrniti aH pa je imela le nepopoln uspeh. Ann. regni Franc, ad a. 811 (ed. F. Kurze, p. 135>: „. . . et circa medium Novembrium Aquas venit. — .... fuerunt etiam Aquis adventura cius expeccantcs, qui de Pannonia venerunt, canizaucil) princeps Avarum, et tudun et alii primores ac duces Sclavorum circa Danubium habitantium, qui a ducibus copiarum, quae in Pannoniam missae fuerunt, ad praesen-tiam principis iussi venerunt" Ann. Maxim, ad a 811 (MG SS., XIM, 25): . . venerunt et de Pannonia Canizauci princeps Avarorum et Tudun et aliii priores (?) ac duces Sclavorum circa Danubium habitantium." Ademari Cabannensis Histor. Franc (MG. SS., fV): „Venerunt etiam Aquas de Pannonia duo principes Auarum et Tudum et alü Canzauci et primores Sclauorum circa Danubium habitantium cum muneribus.® sr. 40. 811, dne 26. novembra. Aachen, Rimski cesar Karol podeli vsled prošnje svojega fevdnika grofa Geroida l^ad deprecationem Qeroldi comitls fidelis nostrhj samostanu sv. Mavricija v Alteichu na Bavarskem neki kraj s štiridesetimi kmetijami v Avariji, kjer se Bela izliva v Donavo [*locum quemdam in Avaria, ubi Bielaha fluvius Danubium ingreditun]. ^t »^Jt^ ^^ »Ö&'a^ MC." ^Data VI. kal. decembrls anno Christo propitio imperii nostri xc wu^ö'u^^//^ regni vero in Francia XLIIL, atgue XXXVil. in Italia, indictione quinta. Actum Aquisgrani palatio regio [H u n d • G e w o 1 d Metropolis Salisburg., (ed. Mon.) II, 9; (ed. Ratisb.) II, 7. — Mon. Boica, Xt, 101 ; XXXU, 26.— Fej^r, Cod. dipl. Hung., I, 151. — Boczek, Cod dipl. Mor., I, 8. — Müh Iba eher, Reg. der Karoling.. št 466 (452).) Št 41 811, dne 21. decembra. Aachen. Rimski cesar Karol podeli vsled prošnje patriarha Maksencija oglejski cerkvi Kotgaudova in Feliksova posestva v Ogleju, v njegovi okolici bliz mestnega zidovja in pa pri izlivu Natise — Oglejsko stolico, katera je bila zarad grozovitosti Gotov, Obrov in drugih narodov dalj časa zapuščena in oropana, je hotel patriarh Maksencij s pomočjo njegovo (cesarja Karola) zopet popraviti. Ker je pa bil do-tični prostor jako tesen, ga je prosil (cesarja), da bi mu podaril del dedovine langobardskih bratov Rotgauda in Feliksa v Ogleju in zunaj O Kurze (Ann. regni Franc., p. 135, not.) misli, da ^canizauci*' ni lastno Ime, temuČ občno ter morebiti pomenja najvišjega kana (kan izauci); Dummlcr (Archiv für. österr. Gesch., X, 9, not.) pa meni. da ^caii" je kakan, ,izauci® pa pokvarjeno osebno ime dotičnega kakana. mesta bliz mestnega zidovja. Ta posestva so po frankovskih in lange-bardskih zakonih postala državno imetje, ker sta se rečena brata zavezala s puntarskim vojvodom F^otgaudom') ter bila umorjena. Pozneje je dobil ta posestva v fevd (Karolov) fevdnik Laudula^), po njegovi smrti njegov sin Benno, za tem neki Bovo, odslej pa naj jih uživa oglejska cerkev. Ostali Rotgaudov in Feliksov brat Lodolf^), ki je vladarju ostal zvest, naj obdrži svoja posestva. . qualiter vir venerabilis Maxentius patriarcha serenirati nostrac suggcssity eo quod sedem quae in Aquileja civitate priscis temporibus con-strucra fuerat ct ob metum vel perfidiani Goihoruni ei Avarorum seu cae-terarum nationum^J derelicta et desiituta hactenus remanserat. diebus nostris, divini amoris accensu, Christo protegente, una cum nostro adjutorio con-strucre atque reparare ad prišli lum honorem expetebat. Sed quia locus, in quo hoc fdcere optabat, admoduni arctus vel strictus habebacur. ut condigne ibidem hoc facere valeret, petilt celsitudini nostrae, ut in eleemo-syna nostra ad eamdem sanciam sedem, aliquam portionem hereditates, quam Rotgaudiis Longobardus etgermanus illius Felix intra civitatem Aqui-lejae ve) foras prope moenia civitatis ipsius habuerunt: et propter eorum infidelitatem, quia cum Rotgaudo quondam infideli duce fuerunt interfecti, in publicum nostrum secundum legem Francorum vel Longobardorum de-venerat: et post illorum duorum fratrum decessum de hac luce quidam fidelis noster nomine Laudula per nostrum tenuit beneficium et post ipsius decessum Benno filius ejus, deindc Bovo hactenus tenere visus fuit; trade-remus vel confirmaremus, quatenus opportunius atque decentius atria vel reiiquas constructiones, quae ad honorem iilius loci pertinerent, secundum ■quod ipse mente provida tractaverat, etiam adimplere valeret. Nos vero de tam praeclari operis constructione exhilarati, condonamus atque confirmamus supradictam portionem duorum praedictorum fratrum infidelium, Rotgaudi videlicet et Felicis, quae ad jus nostrum pcrtinere dinoscebatur, in eleemo-syna nostra pro merccdis nostrae animae augmento, ecclesiae sanctae Del genitric s Mariae vel ad ipsam sanccam sedcm Aquilegiensem, ut perennibus temporibus ad ipsam s-sedem proficiat in augmentis; idest domum cultilem cum sedimine, terris aratoriis. vineis, pratis, pascuis, svlvis: seu portionem iiiam, quam in portu ftuminis, quod vocatur Natisonis, habere visi fuerunt, sicut supenus comprehendlmus quidquid intra civitatem vcl foras prope muros civitatis ditiont nostrae ex ipsa hereditate pertinere videtur, tradimus atque confirmamus et in perpetuum mansurum esse volumus Tertius qui-^em frater illorum, nomine Lodolfus. qui in infidelitate eorum non perse-Tcravit, suam adhuc habeat portionem . . 0 Gl. Gr. I, št. 252, 253, 254. 255. 2) Mühlbachcr ima „Landola". 3) Mühlbacher navaja ,Laudulf^ Eden izmed teh narodov so bili brez dvoma tudi Slovenci. „Dalum Xll. kal. Januiirii anno XI. Christo propitlo imperii nostri et XMV. regni in Francia. XXXVII. in Italia, indiccione quinta. Actum Aquis-grani in palatio regio." En prepis iz 15. stoleffa v Benetkah, drug iz istega stoletja v Čedadu, — Hubeis. Mon. eccl. Aquil., col. 401. — Cappellctti, Le chiese d' Italia, Vili. 107. — Mühlbacher, Reg. d. Karoling., št. 468 (454).] Št. 42. Okoli 811 O- Cesar Karo! piše (Maksenciju), nadškofu (oglejskemu) /»N, vene-rabili archleplscopotp)^ da naj mu naznani, kako on in njegovi škofje razjasnjujejo svojim duhovnikom in ljudstvu nekatere točke o zakramentu svetega krsta. Pove naj mu (cesarju), kaj so katehumeni, kaj je skrutinij, zakaj se da katehumenu sol, zakaj se je treba dotakniti njegovih nosnic, zakaj se mazilijo prsa z oljem, zakaj se zaznamujejo pleča itd. Datum manjka. [B. Pez, Thesaurus anecdot, Iii», 8—12. — Cappelierti, Le chiese dMtalia, VMI. 109-) Št 43 Najbrže leta 811. Oglejski škof Maksencij {»Maxentius^ . . . sanctae ca-tholicae Aquilegeusis aecclesiae humilis episcopus^] piše rimskemu cesarju Karolu ler izraža svojo zadovo\jnos\, ker izpodbuja (cesar) s sv^oj/mi pfsm^, da bi se nekatere potrebne zadeve svete cerkve natančnejše preiskale. Odgovoriti hoče na njegovo vprašanje, kako on (Maksencij) in njegovj sufragani [n^os et suffraganei'*] podučujejo duhovščino in ljudstvo, kar se tiče zakramenta sv. krsta. Ako je treba krstiti dečke ali pa mladeniče [«s/Ve parvoli sive iuvenes^'l, se to zgodi še le takrat, ko postanejo katehumeni [„catecumini"^ Tako se zovejo tisti, ki se podučujejo (v svetih resnicah) ter morejo potem svobodno izpovedati, da verujejo v Kristusa. Imenujejo se tudi kom-petenti (prosilci) {„conpetentes^^X ker hočejo dobiti milost božjo. Nato Maksencij opisuje, kako se pri krstu postopa in zakaj. Omenja med drugim, zakaj dobi krščenec sol v usta in zakaj se vanj dihne. Potem mu razlaga, kaj je izpraševanje {^scruimium'^l in pa odpoved l^abre-nmtiare'^\ KršČenca je treba po izpraševanju in odpovedi trikrat po- >) Zastran letnice glej dotično opazko pod št. 43. 2) Da nam (e tu misliti tudi na oglejskega patriarha Maksenclja, jc razvidno iz njegovegra odg^ovora (cfr. Št. 43). Enaka vprašanja so dobili (udi nekateri drugi nadškof je Cfr. jMiihlbacher, Reg. der Karolinger, Št. 474 (461). topiti v vodo v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Nato naj se mazili s sveto krizmo. Potem pojasnjuje, da „symbolum" je kratka izpoved vere, ki omenja vse bistvene resnice. Datum manjka'). Pez, Thesaurus anecdot, Ilb^ 8—12 — Cappelletti, Le chiese dMcalia, Vni, 110, 113. - Migne. Patrolog., Ser. lat., CVI, col. 51-54. — MG. Epist., IV. 537, št 27.) Št. 44. 813, dne 24. Junija. Veronski škof Rotald podeli svoji duhovSČini razna posestva in dohodke. Med podpisi se tudi nahaja irne oglejskega patriarha Makse n d ja. T>ln nomine domini lesa Christi regnante domno K^rolo in Italia anno pietatis eius qiiadragesimo primo et Bernardo glorioso rege primo sab die octavo KaLJiilii, indictione sejc/a.« Ughelli, Italia sacra (ed. !653), V, 603 Št. 45. 813, dne 16. septembra. Veronski Škof Rotald osvobodi kanonike pri cerkvi sv. Jurija v Veroni pri priložnosti, ko je cerkev posvetil oglejski partriarh Ma-ksencij, vseh dolžnosti nasproti veronskim škofom ter določi, da naj bodo v vseh zadevah popolnoma samostojni ter podložni le oglejskemu patriarhu. To se je zgodilo „per consensum voluntatemque d. Maxentii ve-nerabilis patriarchae, . . . Sigifredi Aquilejensis ecclesiae archidiaconi." „/« nomine domini lesu Christi regnante domino Carolo in Italia anno pietatis eins quadragesimo primo et Bernardo glorioso rege primo sub die sexto decimo kal. Octob., Indictione sexta."* Ughelli, Italia sara (ed. 1653}, V, 606. — Rubeis, Mon. eccl. AquiK, co). 405 (odi.) 0 Casar Kami je raznim nadškofom pisal, da bi mu odgovorili na nekatera vprašanja zastran sv. krsta. Med drug^imi je dobil tako pisanje tudi trierski Škof Ama-larij, ki je leta 809. prišel do te časti, v začetku leta 813. pa se napotil kot poslanec v Carigrad. V tem času je cesar pisal dotična pisma. Najbrže se je to godilo leta 811. ali pa 812. Tudi neki cesarski kapitular (c. 6 in 7) iz leta 811. govori o sv. krstu. — Kar se tiče škofa (patriarha) Maksencija, sta nam znani dve listini iz leta 811., ki kažeta, da je bil ta v tistem času v nekaki dotiki s cesarjem. Si. 46. Nepristna list j na. i) 814, dne 21. decembra. Aachen. Cesar Ludovik podeli svojemu fevdniku in dvorniku2) Patageru {„vasallo fideli et familian nostro Patagero''] v popolno last svojo vas Kronslorf3), ležečo blizu reke Aniže v grofiji grofa Gerolda na zemlji slovanski [»quandam villam juris nostrl p rope fluuium Enisa in comitatu Keroldi comitis, que dicitur Granesdorf^ que est sita in parte Sclauanorutm\ ter vse njene pritekline. •»Durandus diaconus ad ničem Melisa char recognoiii, Data XU. kal. Jan., anno Christo propitio XXL imperii domini Hludouici piissimi aagusti, indictione III. Actum in loco Aquisgrani palacii.) Škof Atton ie vladal od 784—810. 2) Cfr. Gradivo, I, št. 239. 3) Pudingf se zöve neka gora od Innichena proti severozahodu. S te gore prihaja potok Pudio, ki se pa tudi Taistnerbach ali pa Osisserbach zove. To je isti potok, kateri se v Tasilovi listini iz leta 770. imenuje ,Tesido*. (Cfr. Gradivo, I, št. 239.) Ta potok še sedaj dela mejo med taistensko faro, ki ni nikdar spadala pod innichenski samostan, in pa toblaško, ki je bila nekdaj združena z rečenim samostanom. (Siiinacher, Beiträge zur Geschichte von Säben und Brixen, 1, 328.) *) VpraSa se, kje nam je iskati »in confinio Carniensi". — Tu omenjena meja je prav tista, katera se navaja v listini iz leta 770. z besedami „ad terminos Sclauorum.' (Cfr. Or., I, M. 239). Nahaja se ob potoku Mühlbachu, ki tcCe z Anrasske gore. 5) Tu je nekoliko praznega prostora. 6) V cod »B* čitamo »in Tibumiensi**. — Zastran nekdanje Tiburnije gl. Gradivo, i, it 85, op. in pa št. 232, op. Škof Hitton je vladal od 810—835. Bevträge zur Geschichte von Sähen und Brixen» I, 511 (iz A). — Zahn, Cod. dipl Fris., I. II (Fontes rer. Austr, 2. Abth., XXXI) (iz A in B) -Mühiba eher. Reg der Karolinger, št. 607 (587) (extr.)] Št. 49. 816, dne 5. februarja. Aachen. Cesar Ludovik podeli vsled prošnje solnograškega nadškofa Arna njegovi cerkvi imuniteto fer jej potrdi vse to, kar jej je že prej darovai njegov oČe (cesar Karol). Vse imetje, katero si je solnograška cerkev pridobila v prejšnjem Času, naj obdrži tudi v prihodnje. Kraljevski sodniki in druge sodnijske osebe ne smejo prihajati niti v solnograške cerkve in mesia, niti na polja in druga posestva, katera imajo solnograški nadškofje že sedaj po raznih pokrajinah frankovske države ah" jih pa še le dob^, da bi tam zasliševali ljudi \;»ad caiisas audiendasv^j nalagali globe in davke [»freda aut tribiita^\ terjali prenočišča in pojedine \^,,mansiones vel paratas'*']. zahtevali porokov '„fidejtissores"'] y po krivici nakladali razne dolžnosti svobodnim in podložnim prebivalcem rečene cerkve ter jih siliti sedaj ali pa pozneje, da bi plačevali kako davščino ali pa kako nepostavno doklado [„redibitiones aut illicitas occasiones"']. Nadškof in njegovi nasledniki so nedotakljivi lastniki vseh solnograških posestev in ravnajo naj se zvesto po cesarskih ukazih. Kar bi morali dajati fiskusu, naj v prihodnje ostane solnograški cerkvi, katera naj s tem podpira reveže in plačuje svoje duhovnike. T>Data nonas Februarii anno Christo propicio tertlo imperii domini Loudewici piissimi augtisti, indlctione Villi, Actum Aquisgrani palatio regio.^ [Izvirna listina, nekoliko pokvarjena, na Dunaju — (Kleimayrn), Juvavia, Anh„ str. 65, št 19. — Izvestja Muz. dr, IV (1894), str. 107, št 12 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karoling., št. 606 (586)] Št 50, 817, v začetku leta. Aachen. Ko je cesar Ludovik prišel v Aachen i), je sprejel Nicefora, poslanca carigrajskega cesarja Leona (V.), da bi se dogovorila zarad mej med rimskimi in slovanskimi Dalmatinci. Poslancu so rekli, da naj nekoliko časa počaka, da pride Kadolaj, mejni grof furlanskiz), 1) Dne 17. novembra leta 816. je bil cesar Ludovik Še v Compiegne. V Aachen je prišel proti koncu leta 816. ali pa v začetku leta 817, (Cfr. Mühlbacher, Reg, d. Karol., št. 639 (619), 642 (621) b 2) Ta mejni grof furlanski je omenjen kot kraljevski odposlanec (missus regius) v zapisniku o rižanskem zborovanju. (OK št. 23.) Njegova oblast se ni razprostirala samo čez slovensko zemljo na jugu od Drave, temuč še celo po Dalmaciji. kateremu je bila dalmatinska meja izročena v oskrbovanje. Ko je ta kmalu nato dospel, sta sc posvetovala o prepirnih točkah, katere je carigrajski poslanec navedel. A kmalu sta spoznala, da se ne moreta pogajati v Aachenu, paC pa na licu mesta, kajti treba se je bilo ozirati na koristi Slovanov (kateri so bili podložni Frankom), in pa Rimljanov, (kateri so živeli pod bizantinsko oblastjo). Oba sta se tedaj napotila v Dalmacijo in ž njima tudi Albgar, nečak grofa Unruocha. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.^ ad a. 817 (cd. F. Kurze, p. 145): „Aquas-grani ... Quo cum pervenisset (sc. Imperator). legatum Leonis imperatoris de GonstantinopoÜ pro Dalmatinorum causa missum Niciiorum nomine suscepic; quem ctiam quia Cadolah, ad quem illorum confinium cura perti-ncbat, non adcrat et tarnen brcri venturus putabatur, adventum illius iussit opperiri Quo reniente ratio inter eum et legatum imperaloris de questi-onibus, quas idem detulit, habita est; et quia res ad plurimos et Romanos et Sclavos pertinebat neque sine illorum praesentia finiri posse videbatur. Ulo decerncnda d^ffertur, missusque ad hoc cum Cadolane et praedicto kgato in Dalmat'am Albgarius, Unrochi nepos." Vita Hludow imp. c 27 (MG. SS, II. 621): „Legatio autem, excoepta amiciiia et sotietate, erat de finibus Dalmatorum Romanorum et Sciavorum. Et quia nec hi praesentes erant nec Chadalo finium praefectus, neque sine ilHs haec dirimt poterant. missus est in Dalmatian! ad haec pacificanda et componenda Albgarius cum Chadalo earundem finium principe. St. 51. 817, meseca julija. Aachen, Cesar Ludovik razdeli državo med svoje tri sinove Lotarja, Pi-pina in Ludovika ter prepusti temu Bavarsko, Karantance, Čehe, Obre in Slovane na vzhodni strani Bavarskega, [^/^em tiliidomciis voiumuSt ut habeat Baioariain et Carentanos et ßeheimos et Avaros atque Sclavos qui ab orientali parte Datoarlae . . anno incamathnis domini octingentesimo septimo decimo^ indlctione decima annoqiie imperii nostri quarto^ mense Julia. Aquis-grani palatio nostra.^ [MG. Leggjl, 108 — Mans i, Gone, coll., App. XIV, 389. — Walter, Corpus iur. gerro., Ii, 309. — Boretius, Capitularia, I, 271 0 Vir pravi, da je cesar Ludovik prepustil svojemu enakoimcnovanemu sinu zemJjo Karanlancev, Čehov ter drugih Slovanov in pa Obre na vzhodni strani Bavarskega. Kar se tiče Karantanccv (Slovencev), nam je tu misliti na tiste, ki so prebivali severno od Drave ter bili podrejeni mejnemu grofu Vzhodne marke. Slovenci, živeči med Dravo in Jadranskim morjem, so bili takrat pod nadzorstvom furlanskeg^a mejneg^a ^rofa In so tedaj leta 817. prišli pod oblast Lotarja, najstarejšega sina cesarja Ludovika. Čehi so sicer tu imenovani, a so bili v tistem času nczavisni od frankovskih vladarjev. Obri so takrat živeli po nekaterih krajih Vzhodne marke hi Panonije, po drugih straneh teh dveh pokrajin so pa prebivali Slovenci in drugi Slovani. Št. 52, 818, v jeseni po 3. oktobru. Herstal. Ko se je cesar Ludovik povrnil v Herstal, so prišli k njemu poslanci hrvaškega vojvoda BornaO, kije zapovedoval Ouduskanofn2), slovanskim prebivalcem po hrvaškem Primorju. Dalje so prišli tja poslanci Bodricev ali Braničevcev3) in pa Timoeanov4), kateri so se pred kratkim časom ločili od Bolg^arov ter se združili s franki. Tudi Lju-devita), vojvoda v Dolenji Panoniji med Diavo, Savo in Kolpo6). je poslal takrat v Herstal svoje poslance. Borna, Bodrici in TimoČani so iskali pri frankovskem vladarju zaslombe, Ljudevit pa ne. Ta je hotel postati samostojen ; vendar ni tega naravnost povedal, temuČ je skrival svoje namene na ta način, da je tožil o strogem in nenavadnem postopanju grofa Kadolaja, predstojnika furlanske marke. Ko je cesar Ludovik zaslišal vse te poslance ter storil, kar je bilo potrebno, je odšel v Aachen ter tu ostal Čez zimo. Ann. rc^. Franc. (Ann. Einh) ad a. 818 (ed. F. Kurze, p. 149): „Erant ibi (sc. apud Ilerisrallium) et aliarum nat'Onuni legati, Abodritoruro videlicet ac Bornae, ducis Giiduscanorum, et Tiniocianoruni, qui nuper a Bulgarorura sodetate desciverant et ad nostros fines se contulerant, siroul et Liudewiti, dücis Pannoniae inferioris. qui res novas moliens Cadolaum comitem et marcae Foroiuliensis praefectum crudclitatis aique insolcntiae accusare cona-batur. Quibüs ibi auditis atque dimlssis imperator Aquasgrani ad hieniandum profectus est." 1) Tu omenjeni Borna je bil vojvoda dalmatinski in liburnijski. Zvat se je tudi vojvoda Guduskanov. Cfr. Ann. reg. franc, ad a. 818: Bornae ducts Ouduscanorum, ~ Ibid, ad a. 819; Borna dux Dalmatiae. — Ibid. ad a. 821: Borna, dux Dalmatiae atque Liburniae. — Vita Hlud. c.32: Bornae, Dalmatiae duci. — Constantin. Porphyr., De admin. imp. c. 30: Il-^pr/ou «px^*'^^» «u-i&v (sc, töv Xpo>^T(i)v). 2) Guduskani ali bolje Gadčani ali Gačani so bili prebivalci gadskc ravnine v otočanskem okraju hrvaSkeg^a Primorja. Po tem okraju teče reka Gacka. 3) Treba je ločiti polabskc Bcdrice od vzhodnih. Ti so živeli pri izlivu srbske Morave v Donavo ter so se tudi zvail Braničevci po nekdanjem mestu in pokrajini Bramčevo. Ann. reg. J-*ranc. ad a. 624 (ed. F.Kurze, p. 165) pišejo o njih: „Abodri-torum, qui vulg^o Praedcnecenti (sc. BraniCevcI) vocantur et contermini Bulgaris Da~ ciam Danubio adiacentem incolunt." 4) TimoČani, prebivalci ob Timoku, mejni reki med sedanjo Srbijo in Bolgarijo. i) Ime Ljudevit je sestavljeno iz besed „Ijud" in „vit". Zadnja beseda pomenja ,korist' ali „zmago". *>) Ljudevitova država je obseg:ala sedanje Hrvaško med Dravo, Savo in Kolpo. Njegovo glavno mesto je bilo Sisek. Proti zahodu se je njegova zemlja razprostirala nekako do sedanje kranjske in Štajerske meje, proti vzhodu pa najbrže do izliva Save v Donavo tako, da so mu bili Braničevci in Timočani sosedje. To smemo sklepati iz tega, ker so se TimoCani za nekoliko Časa združili z Ljudevitom. Vita Hludow. imp c. 31 (MG. SS., II, 624): „Praeterea aliarum aderant missi nationuro, Abotritorum videlicet et Goduscanorum et Timotianorum, qui Bu^garum sotietate relicia, nostris se nuper sotiaverant. Sed et Liuteviti rectoris inferioris Pannoniae ibidem aderant missi, accusantes Cadaium — falso, ut post patuit — eo quod inmanitas iUius inportabilis sibi foret. Quibus auditis, conpositis ac dimissis . . St 53. 819, dne 17. februarja. Aachen. Cesar Ludovik podeli vsled prošnje oglejskega patriarha Ma-ksencija samostanu sv. Marije v S. Cancianu na Furlanskem [»öß? mo-nasterium sancte Marie quod est sitiim in territorio Foroiuliensi, con-structum iu honorem sanctorum Cantianorium'] nekatera posestva v rečenem kraju [»/>/ memorato vico sanctorum Cantianorum«.\ katera je nekdaj imel Arduif, sin Herikov, a jih potem zarad nezvestobe izgubil. »Data X!!!. kat. Mar. anno Christo propitio VI. imperii domni Hiudovici piissimi augusti, indictione XU. Actum Aqiiisgrani pa-latio regio,^ [Kartular iz 15. stoletja (Consultori in iure) v Benetkah. — Mittheilungen des Inst.f österr. Geschichtsf., 1,282 — Mühlbachcr, Reg.der Karo!., st.682 (662).] St. 54. 819, meseca marca (maja). Rialto. Beneška dožda Angel in Justinijan podelita z dovoljenjem gra-deškega patriarha Fortunata [„una cum reverendissimo domino Fortunata sanctae öradensis et Aquilegiensis acclesiae patriarcha^^szx^o-stanu V St. Servilio kapelo sv. Hilarijai) z vsemi zemljišči. Oradeški patriarh ali pa škof v Rialtu ne smeta opata ali pa menihov reCenega samostana proti njih volji siliti h kakemn zborovanju ali pa zahtevati od njih kake robote X ^angariam'^X pojedine [^prandiani'^'] ali pa daril \yexenia^\ Patriarh ali pa Škof tudi ne smeta nobenega meniha, duhovnika ali pa podložnika rečenega samostana sprejeti v svoje varstvo ali pa ga braniti. ^Mense Martio'^), indictione XII. Rivoalti.'' [Danduli Chronicon, lib. Vili, c. I, pars 26 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 165)] 1) Kapela sv. Hilarija je bila bliz Benctek. 2) Codex Ambrosianus itua „Maji'. Št 55, 819, dne 2. junija. Na koncu nekega brüsselskega rokopisa, ki govori o življenju svetnikov, so naslednje besede dostavljene: „Hlc liber fuit inchoatus in Hunia*) in exerdtua. D. 819, IV. tion. jun. et perfinitus apud S. Fio- Simson, Ludwig d. Fromme, I, 149, not. 2] št. 56. 819, dne 4. julija. Panonija. Vazal Meginhard iz nova podeli v roke (freisinškemu; Škofu Hittonu omaro [.,capsam"\ katero je s svetinjami vred od (freisinške) cerkve sv. Marije dobil svedok Wasucrim [>Wasucrim aramiator<\^). Meginhard izjavlja, da prepušča rečeno omaro frelsinški cerkvi za večne čase takoj, ako bi umrl med moštvom, katero se je napravilo na vojno zoper Ljudevita [»s/ in ipso comitafii^), quem contra Und-117/;///// hostiliter carpebant, dies suus earn prosequeretur^\ Ako bi se pa vrnil zdrav in nepoškodovan domov, jo hoče obdržati do svoje smrtij potem pa prepustiti imenovani cerkvi sv. Marije. Priče:»Wasucrim, Crimperht, Hartman, Reginperht, Signr, Heipo Petto. D urine, Uulfinc, Ermperht ceterique multi<^>) •t>Actum in Ponnonia, siguidem sub die, quod est IUI. Nonas Julias anno beatissimo tiludumco regnuni gubernante augusto K, //;-dictione XII., lima V7//.« [M e i c h el b eck , flist Fris., 246. s:. 468. — Kukiiijcvic, Diplom Sbornik. I, 209. — Rački v D o c u m. spcct. hisc Siavor. merid., VII, 323, (kjer so pa imena prič izpuščena).] Št. 57. 819, mescca julija. Državni zbor v Ingelheirtiu. Vojvoda Ljudevit se je uprl zoper Franke ter se začel ž njimi vojskovati. Frankovski vladar je poslal svojo vojsko nad upornike iz Italije skozi slovenske dežele. Kakor O Frankovska vojska se je leta 819. bojevala z vojvodom Ljudevitom pri Dravi na karanfanskih tleh (št. 57). Beseda ^Hunia* zaznamuje tu tedaj slovensko zemljo. 2) Kje je tu omenjeni kraj ^apud S. Florianum*', ni znano. Najbrže je St. Florian na Gorenjem Avstrijskem, kjer se je že leta 823. nahajala cerkev (St. 74). 3) O pomenu besede aramiator gl. Brinckmeier, Gloss, dipl. v. adrhamiator. *) Beseda ^comitatus" znači včasi tudi spremstvo, moštvo. — Gl. W'aitz, Deutsche Verfassungs8:esch., 111, 413, op. 2 in IV, 514, op. 2, 5) Ta listina je bila spisana v Panoniji takrat, ko so se frankovske čete bojevale zoper vojvoda Ljudevita. Naštete priče so bili frankovski vojaki In sicer najbrže bavarskega plemena. Verjetno je, da se je te vojne udeležil tudi freisinški škof Hitton. nam kaže neka listina z dne 4. julija, so bile frankovske trume takrat že v Panoniji')- Iz listine je tudi razvidno, da so razen italskih čet šle nad Ljudevim tudi bavarske. Pri vsem tem frankovska vojska ni nič opravila ter se je morala vrniti. To je Ljudevitu povečalo pogum, Poslal je k cesarju poslance, ki naj bi ž njim sklenili mir. Navedel je tudi pogoje, pod katerimi bi bi! pripravljen se ž njim izpopri-jazniti. Cesar ni hotel sprejeti ponujenih pogojev ter je po svojih poslancih stavil druge. Ti pa niso bili všeč Ljudevitu, ki )e zato sklenil, da hoče boj nadaljevati. Na vse strani je poslal poslance ter se prizadeval, da bi za svoje namene pridobil sosednje narode. Pregovoril je Timoč^e, kateri so se ločili od Bolgarov ter se hoteli podvreči frankovskemu vladarju, da so to opustili ter se ž njim zvezali. Tudi kranjski Slovenci ob Savi in pa nekateri Karantanci so stopili na Ljudevitovo stran. Ko se je frankovska vojska vrnila iz Panonije, je za mrzlico zbolel furlanski vojvoda Kadolaj ter kmalu potem umrl v svoji pokrajini. Za njim je Balderik postal mejni grof furlanski2). Ljudevit je med tem Časom prišel s svojo vojsko v Karan-tanijo. Tu sem se je napotil tudi Balderik, Čegar oblast se je razprostirala tudi po tej pokrajini3). Pri Dravi je prišlo do boja in Balderik je prisilil Ljudevita, da je moral zapustili karantansko zemljo. Kmalu potem je dalmatinski vojvoda Borna z mnogobrojnimi četami prišel do Kolpe ter se tu postavil Ljudevitu nasproti-*). A v ») Gl. št. 56. O Baldcriku poročajo, da je bil vojvoda furlanski, predstojnik panonske in varuh olirske meje. Včasi ga imenujejo grofa, včasi vojvoda. — Ann. reg;, Franc, ad. a. 826: „ad Baldricum (et Oerolduni) comites et Avarici limitis ciistodes." — Ibid: „Baldricus et Oeroldus comites ac Pannonicl limitis pracfectl." — Ibid ad. a. 828: pBaldricus dux ForoiuUensis." — Vita Hludow., c. 42: »Baldrico duci Foromlensi." — Ann. Fuld ad a. 826: ,,Baldrico comite Foroiuliense". 3) Besede »In Carantanorum regionem, quae ad ipsius curam pertinebat^ kažejo, da je de) Karantanije spadal pod vrhovno oblast furlanskegfa mejnega grofa in sicer nekako do Drave [,iuxta Dravum'']. Ostali del Karantanije od Drave proti severu je bil pod nadzorstvom mejnih grofov Vzhodne marke Da je bilo res tako, za to govore razni razlogi. Leta 799. je razen solnograškega nadškofa Arna tudi Gerold, mejni grof Vzhodne marke, pokrajinskemu škofu Teodoriku izročil v oskrbovanje Karantanijo do Drave (gl. Gradivo, 1, št. 324). — Leta 861. je Karlman, gospodar Vzhodne marke, pregnal iz Karantanije grofa Pabona (gl. št. 176.) — Leta 826. je cesar Ludovik poslal paiatinskega grofa Bertrika v Karantanijo k grofoma Balde-rlku in Geroldu, katera sta bila varuha obrske meje (gl. gt. 85). Najbrž«* je ta moral skrbeti za varnost meje od Drave proti severu, oni pa od Drave proti jugu. — Če se oziramo na to, da se je v iistem Čas» cerkvena meja večkrat ujemala s politično, si lahko mislimo, du Drava nI delala samo cerkvene meje po Karantaniji, temuČ nekaj Časa tudi politično. *) Kakor se kaže, je bil Borna Ljudevitov tekmec ter se prizadeval, da bi s pomočjo frankovskega vladarja izpodrinil in uničil svojega soseda. 52 St. prvi bitki so se mu Guduskani izneverili; Borna je bil poblf in rešil se je le s pomočjo svoje telesne stražei). V boju je padci tugi Dra-gomož^), Ljudevitov tast, ki je že v začetku vojne zapustil svojega zeta ter stopil na Bornovo stran. Ko so se nato Guduskani povrnili v svoje domaČe kraje, jih je Borna iz nova spravil pod svojo oblast. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 819 (ed. F. Kurze, p. 150, 351)-„Iteruraque conventus niense lulio apud Ingilunheim palatiuro habitus et excrcitus de halia in Pannoniara propter Lillde^viti rebellionem missus, qui rebus parura prospere gestis infeclo pene negotio regressus est. Et Liude-witus superbia elatus legatos quasi pacem petendo ad imperatorem misit, conditiones quasdara proponens, ad quarum con cessio nem ea, quae iube-rentur, se facturum pollicebatur. Quas cum imperator non reciperet alias-que ei per suos legatos proponeret, permanendum sibi in incboata perfidia velut optimum iudicans missis circumquaque legatis vicinas iuxta se gentes ad bellum sollicitare curavit. Timocianorum quoque populum, qui dimissa Bulgarorum societate ad imperatorem venire ac dicioni eius se permittere gestiebat, ne hoc efficeret, ita intercepit ac falsis persuasionibus inlexit, ut oraisso, quod facere cogitabat, perfidiae illius socius et adiutor existeret. Exercitu vero de Pannonia reverso Cadolach dux Foroiuliensis febre correptus in ipsa marca decessit. Cui cum Baldricus esset subrogatus et in Carantanorum regionem, quae ad ipsius curam pertinebat, fuisset igres-sus, obvium ibi habuit LIudewitI exercitum; quem iuxta Dravum fiuvium iter agentem parva manu adgressus pluribus interfectis et avertit et de »IIa provincia fugavit. Borna vero dux Dalmatiae cum magnis copiis ad Colapium fluvium Liudewito ad se venienti occurrens in prima congressione a Guduscanis deseritur; auxilio tarnen praetorianorum suorunj protectus evasit. Periit in eo proelio Dragamosus socer Liudewiti, qui in exordio defectionis relicto genero Bornae se coniunxerat. Guduscaoi domum regressi iterum a Borna subiguntur.'' Vita Hludow. imp., c. 32 (MG. SS., II, 624): „Aestate subsequente in Hengelimheim palatio populus eius convenit ad euro. Ibidemque exer-citus sui nuntios recepist, qui contra Liudeviti apertam perduellionem conprimendam missi fuerant. Sed idem negotium paene remansit infectum. At vero pro his typo inilatus arrogantiae Liudevitus, quasdam conditiones imperatori per missos mandavit suos, quas si imperator impleret, ipse quoque ni pridem eius praeceptis pareret. Sed haec tamquam inutilia ab eo spreta atque reiecta sunt Liudevitus aurem m sua remanerc perfidia ratum 0 Ann. reg. Franc.: »...auxilio (amen praetorianoru m suorum protectus.® — Ti „praetoriani^ so bili Bornova telesna straža. Vita Hludow. ima ;,auxilio do-mestico.'^ 2) Dragamosus je Dragomož. Primerjaj imena Dragobrat, Dragomir itd. Cfr. Rački v Mon. spect. hist. Slavor. mer., VII, 323. ducens, ad perfidiara qaoscumque poterat sibi sotiabat. Post reversionem sane exercitus e Pannoniae Bnibus^ Liudevito in perfidia sua permanente, Cadolach dux Foroiuliensis in febrem incidit et diem ultimum clausit, ac Baldncus eius loco successit. Qui cum primum in provintiam venisset, et Carantanas ingrederetur panes, copias Liudeviti iuxta Dravum fluvium cum paucis suorum fudit, et reliquos proturbans, omnes suis Hnibus sece-dere conpulit. Fugacus a Baldrico Liuderitus, Bornae occurrit Dalmatiae duci ad Colapium Huviura consistenti. Sed Borna, Goduscanorum perfidia an limore desertus incertum, suorum tamen iutus auxilio domestico discri-men tmminens tutus CTasit, sed et desertores suos postea subegit." Ann. Fuid. ad a. 819 (MG. SS., 5, 357): „Contra Liudewitum quoque Sclavum in Pannonia rebellantem exerciius de Italia missus, rebus parum prospere gestis, infecto pene negotio regressus est." Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 819 (ibid., I, 93: »Liudwit car-mulam levavit." (Ul^-i^' tLc^^i-- oot ^^ Z' ^'veAa^^Uv *f) 01. št. 58. 2) Iz besed ,ut primum herba pabulum iumentis praebere potuit" smemo sklepati, da je biio to nekako meseca maja. 3) V Ann. reg. Franc, stoji ,dc Italia per Alpes Norlcas". — Z izrazom »Alpes Noricae" so takrat zaznamovali Vzhodne Alpe. V tem slučaju nam je misliti na ju* lijske Alpe. — NajbrŽe je italska vojska korakala po stari rimski cesti čez Hrušico in Ljubljano na Dolenjsko, odtod pa na Hrvaško. se jej sovražniki trikrat med potjo postavili nasproti, a vsakikrat so se morali umakniti. Ko je prestopila tudi reko Dravo, je prišla najprej do določenih krajev. Ko so se te armade prikazale na sovraž-niških tleh, se vojvoda Ljudevit ni spuščal ž njimi v boji)- Napoti! se je s svojimi ljudmi v utrjen grad, katerega je dal napraviti na visoki gori. A tudi ni hotel poslati v nasprotni tabor nobenega poslanca, da bi se pogajal s sovražniki. Vse tri armade, akoravno so se združile, mu niso mogle do Živega. Na dolgo in Široko so z ognjem in mečem pustošile vso pokrajino ter se potem brez kake posebne Škode vrnile domov2). Le tista armada, katera se je bila prej napotila Čez Gorenjo Panonijo ter na nezdravih krajih prestopila reko Dravo, je močno trpela vsled griže, ki je pomorila veliko Število vojakov. Ko so se frankovske Čete vračale domov, so prisilile Kranjce, ki so bivali ob Savi, da so se morali podati Balderiku; tudi tisti del Karan tan cev, ki se je bil z Ljudevitom zvezal, je moral zopet priznavati frankovsko nadoblast. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 820 (ed. F. Kurze, p, 152, 153): «Transacta hieme, ut primum hcrba pabulum iumentis praebere potuit, tres illi cxercitus contra Liudewitum mittuntur. Quorum unus de ItaÜa per Alpes Noricas, alter per Carantanorum provinciam, lertius per Baio-ariam et Pannoniam superiorcm intravit: et duo quidem, id est dexter ac sinister, tardlus ingressi sunt, eo quod unus Alpiura transitu hostium manu resistente prohibebatur, alter et longitudine itineris et Dravo fluraine, quod traiciendum erat, impediebatur; medius autera, qui per Carantanos Intrabat, quamquam in tribus locis ei resisteretur, feliciore usus fortuna ter hoste superato, Dravo etiam transnoisso celerius ad destinata loca per-venit. Contra haec Liudewitus nihil roolitus munitione tantum castelli, quod in arduo mcnte construxerat, se suosque continuit et nec belli nec pads vel per semet ipsum rel per legatos ullum cum eis sermonem ha-buisse dicitur. Exercitus vero, postquam in unum convenerunt, totam pene regionem ferro et igni dcvastantes baud ullo gravi damno accepto domum reversi sunt. Is tarnen, qui per Pannoniam superiorem iter fecerat, in transitu Dravi fluminis ex locorum et aquarum insalubritate soluti ventris incoramodo graviter adfectus est et pars eius non modica hoc raorbo consumpta est. Hi tres exercitus de Saxonia et oriental Francia et Ala-taannia, Baioaria quoque atque Italia congregati sunt. Quibus domum re-versis Carniolenses, qui circ;^ Savum fluvium habitant et Foroiuliensibus pene 1) Kakor se kaže, se Ljudevit ni hotel meriti s Franki v kaki veliki odločilni bitki, pač pa je svoje nasprotnike nadgledova! v manjših praskah ter jih tako prisilil, da so primeroma kmalu zapustili njegovo dtželo. 2) Ann. r. Franc, pravijo: ,... haud ullo gravi damno accepto..." Take besede v takratnih letopisih navadno pomenjajo, da je bila dotična vojska napol tepena. contigui sunt, Baldrico se dediderunt; idem ec pars Carantanoruro, quae ad Liudewiti partes a nobis defccerat, facere curavit.** Vita Hludow. imp., c. 33 (MG. SS., 11, 625): «Quae (sc. copiac) trlna partitione divisae, primo vere terram ditionis illius ferro et igni pene omnem vastaverunt, ipso Liudevito castelli cuiusdam altitudine se prote-gentc, et nec ad pugnam nec ad conloquium procedenre. Quibus reversis doraum, Carniolenses et quidam Carantanorura, qui ad Liudevitum se con-tulerant, Baldrico nostro duci manus dederunt." Thegani vita Hlud. imp. c. 27 (^ibid., II, 596): „Sequent! anno cxer-citum suum misit adYersus orientates Sclavos, quorum dux nominabatur Liduit, quem in fuga rerterunt et terram illam vastarerunt. Inde regre-dientes venerum doraum." Ann. Fuld. ad a. 820 (ibid., I, 357): „Tres exercitus contra Liude-witum in Pannoniara niittuntur, quorum unus de Italia per Alpes Noricas, alter de Saxonia per Carantanorum provinciara, tercius Francorum per Baioariam et Pannoniam superiorem ingressi, cum in unum venerunt, totam pene regionem ferro et igni devastantes, nullo gravi dampno accepto reversi sunt. Is tamen qui per Pannoniam superiorem iter fecerat, in transitu Dravi fluminis ex locorum et aquarum insalubritate soluti ventris in-commodo graviter affectus est, et pars eius non modica hoc modo con-sumpta. Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 820 (ibid., I, 93): „Hostis magna contra Hliudwitum.*' Ann. Sithien. ad a. 820 (ibid., XIII, 38): „Tres exercitus de Frantia, Saxonia atque Italia in Pannoniam contra Liudiwuitum missi sunt." Annalista Saxo ad a. 820 (Eccardi Corp. hist, med, aevi, I, 185): , . et expeditio in Sclavos directa est contra Luitwidum regem Wil-2orum " 1) Št/.us^rt^J]" Pred letom 821.2) ^ Cesar Ludovik iz nova potrjuje patriarhu Fortunatu ter vsem škofom, opatom, tribunom in drugim fevdnikom istrske pokrajine [„Istriae provinciae*"], da smejo po stari navadi izmed sebe voliti rektorje, gubernatorje. patriarhe, škofe, opate, tribune in druge dosto- 0 AnnaHsta Saxo je tu zamenjal Ljudevita z ^Uubi", kraljem polabskih Vilcev. 2) Ta listina je bila spisana med letom 814. in 821. — Leta 814. je cesar Ludovik nastopil vlado, leta 821. je pa gradeški patriarh Fortunat izgubil svoje zaupanje pri reCenem vladarju. Patriarh je bil namreč tožen, da je podpiral vojvoda Ljudevita, ko se je ta vzdignil zoper Franke (gl St. 67.). — Iz besed „sicut a pri-mordio vobis concessimus, ita denuo confirmare decrevimus" smemo sklepati, da je cesar Ludovik že enkrat prej potrdil zgoraj naSlete pravice v listini, katera se nam je izgubila, S priCujoCo listino bi jih bil tedaj že v drugič odobril, kar se najbrže ni zgodilo dolgo pred letom 821. 58 ŠK 62, 63._______ janstvcnike . . . inter vos rectonm et giibernatorem atque patri-archant, episcopos, abbates seii tribiinos et reliquos oräines ticentiam habeatis eligendV'\ Vendar morajo biti med seboj edini, miroljubni in pravični. Močnejši naj varuje slabejšega. Nihče naj ne nalaga nedovoljenih davščin [Jributa illicita'']. Vsi naj služijo njemu (cesarju) in njegovim sinovom, Ako bi se patriarh, Škofje, opatje ter drugi duhovniki in kanoniki med seboj prepirali, zatirali reveže, se ne brigali za cesarske ukaze ali pa prelomili zvestobo, katero so prisegli, jim preti postavna in smrtna sodba. Kdor bi iz trdovratnosti nasprotoval razsodbi, katero so vsled ukaza cesarja Karola izrekli njegovi legatje, namreč duhovnik Izon ter grofa Kadolaj in Ajon [^Jzo pmesbiter et Cadoia atque Ajo co-mites*''\ ter s prisego potrdili istrski primatje, katerih je bilo 172, naj bo kaznovan tako, kakor je zapisano v dotični razsodbi, namreč, da plača devet liber zlata v cesarsko blagajnico [^noveni libras aiiri ad palatiiim nostrum debeat solvere'% Datum manjka. [Codex Trevisanus iz 15. stoletja v Benetkah, — (Carli), Delia an-ticbitiv hal., IV*, 12. — Vergottin, Breve saggto d'istoria di Pa-renzo, 14. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 815. — Archeografo Triestino, VI., 21 2. — K u k u 1 j e v i «S, Diplomatički sbornlk, I, 42, št. 56.— Izvestja Maz. dr., IV, 107, Št. ii (exir.). — Mühlbacher, Reg. d. Karol., Št. 732 (708)] Primerjaj tudi: Danduli Chronicon, lib. VIII, c. r, pars 22 (Muratori, Script, rer. Ital., Xn, 165): jjSupplicante Fortunato patriarcha Ludovicos Istriensi po-pulo concessit, ut rectores, gubernatores, episcopos, abbates seu trlbunos et reliquos ordtnes licentiam habeant eligendi, et decretiim per legatos Caroii constitutum renovavit." St. 63. 821, dne 24. januarja. Takrat je umrl solnogražki nadškof Arno. Njegov naslednik je bil A dal ram. V nekaterih poznejših virih stoji, da je po Arnovi smrti skoraj pol leta vladal opat Ammilon in potem še le sledil Adalram. Ann. luvav. mai. ad a. 821 (MG. SS., I, 88): . . obiit Arn epi-scopus 9. Kal. Febr." Conv. Bag. et Garant., c. 9 (I. c., XI, 10): „Post diem vero tran-situs de hoc saeculo Arnonis archiepiscopi, anno nativitatis Domini 821, Adalrammus piissimus doctor sedem luavensem susccpit regendam." (UrJ'. l^md UcJtM.'W^^ ^»Wm^ h, • ' ^ št. 63, 64. 59 Ibid., cod. B: „...nono Kal. Febr. anno nativitatis Domini 821, cum minus dimidio anno Ammilonius abbas eidem sedi praesedisset, Adal-rammus piissimus doctor^ prius archidiaconus, eisdem ecclesiae sedem sus-cepit regendara.*' Auctar. Garst, ad 3.822 (f. c., IX, 564): „Arn archiepiscopus Satz-burgensis obiit 9. Kal. Februarii. Ammilonius abbas in episcopatu suc-cedit. Eodem anno Adiirammus prius archidiaconus in archiepiscopum Salzburgensem ordinatur Ka/. Deccmbris." Ann. Admunt. ad a. 822 (I.e., IX, 573); lArn archiepiscopus luva-vensis obiit, pro quo Ammilonius abbas ordinatur. Eodem anno Adiirammus (it luvavensis archiepiscopus." Ann. s. Rudberti Salisburg ad a. 821 (I.e., IX, 770): „Arn primus SaJzburgensis archiepiscopus obift. Ammilon abbas succedit; deinde Airara-mus succcdit, prius archidiaconus." SUrvvoi. 'vwA^. ml^KMd ii):^ ^ ökl Št. 64. iM^tNt.'h'v^vvwi fott.'kvv.o ÄAs^ewi'i/ 821, meseca februarja. Aachen. Državni zbor v Aachcnu, kjer se je sklepalo o vojskovanju zoper panonskega vojvoda Ljudevita. Določilo se jc, da naj se v po-letenskem Času pošljejo nadenj tri armade, katere naj zaporedoma pu-sloŠ<^ zemljo tistih prebivalcev, ki so se ž njim zvezah'i)- Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 821 (ed. F. Kurze, p. 154): „Con-ventus mense Febr. Aquis habitus et in eo de bello Liudewit^co tractatum ac tres exercitus ordinati, qui futura aestaie perfidorum agros ptr viccs vastarent." Vita Hludow, imp., c. 34 (MG. SS,, II, 625): „Hoc anno domnus imperator hiberna tempora Aquisgrani pereg't. In eadem hieme mense Fe-bruario conventus est Aquis celebralus, et tres cunei ad vastandam Liude-viti terram directi." Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad 3.821 (ibid., l, 93): „Alia hoste (sc. contra Hliudwitum)." i) \z Ann. r. Franc, je razvidno, da sc je v Aachenu sklenilo, da naj tudi v tem letu tri vojske gredo nad Jugoslovane, vendar ne več v istem času, kakor leta 820., teniuC zaporedoma druga za drugo. Te vojske naj pustošijo po zemlji Ljudevitovih zaveznikov. Kaže se, da so takrat hoteli njega samega pustiti v miru. To potrjujejo tudi letopišCeve besede „depopulata desertorum et Liudewito adhaerentium universa regione® (gl. št. 68.) Ako se Vita HJudowici nekoliko drugače izraža, ne dokazuje to ničesar, vsaj je ta životopis le posnetek iz Ann. r. Franc. — Frankovski vladar je hotel na ta način, da bi Škodoval zaveznikom vcjvoda Ljudevita, tega samega oslabiti in tako na zadnje udušiti ves upor. Št. 65 821, po 24. marcuJ) Na reki Mozi. Cesar Ludovik je sprejel, ko se je vozil po Mozi, tiste grofe, kateri so imeli iti v Panonljo na vojno. Ann. reg, Franc. (A.nn. Einch.) ad a. 821 (cd. F. Kurze, p. 155): „. . , imperator post fesli paschalis expletionem per Mosam navigavii . . . , susceptisque ibidem .... comitibus etiam, qui aderant, ad expe-ditionem Pannonicam destinatis.^ Št. 66. 821, dne 16. julija. Aachen. Cesar Ludovik naznanja, da je Fulquin iz vasi Meimborn v Engersgau-u {„Fiilqiiinus de pago Engrisgoe et de uilla Meineburo"]'^), ko je moral iti nad Slovane {^contra Sclaiios pergere deberet"]^), prepustil svojo lastnino Teuthardu, bivšemu njegovemu (cesarjevemu) notarju \^„Teiithardum, quondam cartolarium nostrum"}, s pogojem, da mu jo zopet povrne, ako bi se srečno vrnil domov; ako bi pav vojni umrl, naj jo pa porabi v izveličanje njegove duše. — Ker je pa med tem časom Teuthard umrl, je prišla vsa lastnina, katero je Fulquin njemu (Teuthardu) prepustil, v njegovo (cesarjevo = državno) oblast. Cesar pravi, da se je po svojem vazalu Hagunonu prepričal, kaka je ta zadeva, ter zaukazal, da naj se Fulquinu iz nova prepusti njegovo imetje, katero naj v miru uživa. „Data XVII. kalendas augasti anno Christo propicio^ imperii nostri VIII.^ indictione XIIL Actum Aquisgrani palacio reglos [Liber aur. Prumiensis iz 10. stoletja v Treviru. — Beyer, Urkun-denbuch zur Gesch. der mittelrheinischen Territorien, I, 59, št 53. — Ku-kuljevič, Diplom. Sbornik, I, 210. — Rački v Monum. spcct. hist. Sla-vor. merid., VII, 326. — Mühlbacher, Reg, d. Karol,, št. 739 (715).] St. 67. 821, poletje. Ko je umrl Borna, vojvoda dalmatinski in liburnijski, mu je po želji ljudstva in z dovoljenjem cesarja (Ludovika) sledil njegov nečak Ladislav. Takrat je imenovani cesar zvedel, da je umrl carigrajski O Istega leta je bila velika noč dne 24. marca. Engersgau je bil pri izlivu reke Lahn v Hen. 3) Fulquin se je udeležil vojne, katera je leta 820. šla nad jug:oslovanskega vojvoda Ljudevita. (01. Št. 61.) vladar Leon*), kateremu je sledil cesar Mihael (II.). — Duhovnik Tiberij je pri cesarju (Ludoviku) zatožil gradeškega patriarha Fortunata, da je izpodbujal vojvoda Ljudevita k vojni s Franki ter da mu je poslal tudi umetnikov in zidarjev, ki naj bi mu pomagali postavljati trdniave.2) Vsled tega je dobil Fortunat ukaz, da naj pride na cesarski dvor. Patriarh se je iz prva delal, kakor da bi hotel ukaz izvršiti ter je šel v Istro. Potem se je vrnil v Oradež ter se, dobivši ugodno priložnost, natihoma napotil čez morje v dalmatinsko mesto Zader. O tem naklepu so vedeli le tisti njegovi ljudje, kateri so mu pri begu Šli na roko. V Zadru je naznanil dalmatinskemu namestniku Ivanu3) vzrok svojega bega. Ta mu je takoj nato preskrbel ladjo ter ga poslal v Carigrad. Ann. reg. Frartc. (Ann. Einh,) ad a. 821 (ed. F. Kurze, 155, 156): „In-terea Borna dux Dalmaiiae atque Liburniae defunctus est, et peiente populo atque imperatore consentiente nepos illius nomine Ladasclavus successor ei consiituius est. A<^latum est et de roorte Leonis Constantinopolitani imperatoris, quod conspiratlone quorundatn optimatum suorum et prae-cipue Michahelis coxitis domesricorum in ipso palatio sit intereraptus; qui suffragio civiunJ et praetorianorum militum studio infulas imperii suscepisse dicitur. Fortunatus patriarcha Gradensis, cum a quodam pres-bitero suo nomine Tiberio apud imperatorem fuisset accusatus, quod Liu-dewitum ad persevefandum in perfidia, qua coeperat, hortaretur eumque ad castella sua munienda artifices et murarios mittendo iuvarel et ob hoc ad pala-tium ire iuberetur, pfimo velut iussionem iropleturus in Histriam profectus est, inde simulato reditu ad Gradum civitatem nullo suorum praeter eos, cum quibushoctractaverat.suspicante nanctus occasionem dam navigavit,veniensque ^aöeram ^a^maV)ae -pi-at^ttxt) ^Uxv^ii Cvi^-ikt VÄ^^ causas aperuit, qui eum statim nari impositum Constantinopolim misit." Vita Hludow. imp., c. 34 (MG. SS., II, 625): „Inter haec Borna vita privato successorem ei constituit imperator nepotem suum nomine Ladascleo." Št. 68. 821, sredi oktobra. Diedenhofen,-*) Državni zbor v Diedenhofenu. Grofje, kateri so bili poslani nad vojvoda Ljudevita, so se iz Panonije vrnili ter prišli v Dledenhofen. O Cesar Leon je dne 25. decembra leta 820. 2) Iz tega je razvidno, kako daleč so segale zveze posavskega vojvoda Ljudevita. 3) Dalmacija je bila takrat zavisna od frankovskili vladarjev, le primorska mesta so bila v oblasti bizantinskih cesarjev. Tu omenjeni Ivan, ki je imel svoj sedež v Zadru, je bil namestijiJc bizantinskemu delu Dalmacije, vojvoda Borna in njegov naslednik Ladislav sta pa gospodovala po frankovskeni delu dalmatinske zemlje. Dledenhofen (Thionville) je mesto v nemškem delu Lotaringije. Naznanili so, da so opusfošili zemljo Ljudevitovih pristašev. Ker se jim ni noben sovražnik pokazal, so se vrnili domov. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ati a. 821 (ed. F. Kurze, p 156): »Medio mense Octobrio convenrus generalis apud Theodonis villam magna populi Francorum frequentia celebrarur . . . Adfuerunt et comites in eodem con-ventu iam de Pannonia regressi, qui depopulata desertorum cr Liudewito adhaerencium universa regione, cum nulliis eis copiam pugnandi fecisset, domum regressi sunt'^ Št. 69. Med 821. in 836.i) Ko je umrl karantanski škof Teodorik, je solnograški nadškof Adalram postavil Otona za Škofa ter ga poslal med Slovence. Conv. Bag et Garant, c. 9 (MG. S3., XI, 10): „Qui (sc. Adalram-mus) inter cetera bcneficiorum opera finito cursu Deodorici episcopi, proui Arn archiepiscopus antea Deodorico episcopo Sclavos commisit, ita et iste Ottonem constituit episcopum." Excerptum ds Karentanis (ibid , XI, 14): . . Post hunc (sc. Theo-doricum) Otto episcopus consccratus ab Adelrammo archiepiscopo," Vita Gebehardi archiep. et succ, c. 6 (ibid., XI. 38): „...ab Adil-rammo secundo archiepiscopo Otto episcopus (sc. prelatus est Karentanis)." Št. 70. 822, dne 10. julija. Neki Matheri podeli (freisinSkemii) škofu Hittonu in samostanu sv. Petra aposteljna in sv. Kandida mučenika v Innichenu [„Intihfia''] svoja posestva med Trušnjami in Grebinjem [ „ infra Tmhma et Criuina"Y) z vsemi priteklinami. Nato dobi vse to Matheri od škofa Hittona nazaj kot fevd. Navedenih je več prič, katere so bile „per aures tracti". „Actum est hoc sub die consule, quod est Vl. idus Julius indictione XV., anno Domini DCCCXXil. et Hloduuuico piissimo imperatore regmim gubeniante Villi.'' [Cod. 187, f. 282 in cod. 238, f. 63 v kr. drž. arhivu v Monakovera. — Meichelbeck. Hist. Fris., Ib, 228, št. 430. — Resch, Ann. Sab., II, 75. — Zahn, Cod. dipi. Austr. - Fris., I, 12, št. 10. — Iz ves t ja Muzejskega društva, IV, 109, št. 15 (extr.). — Jaksch, Mon. hist. due. Carin-thiac, n\, 6] 1) Med ictoni 821. in 836. je vladal solnog^raški nadškof Adalram. 2) Vas Trušnje in trg Orebinj sta v Velikovškem okraju na Koroškem. Innichen leži na Tirolskem blizu izvira reke Drave. Šc. 71. 822, najbržc poletje. Cesar Ludovik je poslal svojo armado iz Italije v Panonijo, da bi končala vojno z vojvodom Ljudevitom. Ko so se sovražniki približali, je Ljudevit zapustil mesto Sisek ter ubežal k Srbom, ki so prebivali po enem delu dalmatinske .zemlje. Tu je zvijačno umoril tistega srbskega kneza, kateri ga je bil sprejel ter se polastil njegove zemlje. Tudi je poslal poslance v tabor frankovske vojske ter izrekel željo, da bi rad prišel k cesarju. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.") ad a. S22 (ed. F. Kurze, p. 158): „Exer-citus de Italia propter L'udewiticum bellum confidcndum in Pannoniara est, id c\.\\vis Uv.\) Tu omenjena Treisma ni Traismauer, katerega so solnograški nadškofje dobili v svojo oblast (gl. št. 172), temuč St. Pölten. 2) Wachona je Wachau poleg Donave od Mölka proti severovzhodu. ^Pelagum* je reka Bela (Bielach\ dotok reke Donave. Cfr. št. 40. *) ^Nardinum*^ je reCica Naarn na Gorenjem Avstrijskem. 5) Reoda je Ried v zapadnem delu Dolenje Avstrije. Aspach je Aschbach v zapadnem delu Dolenje Avstrije. Wolffcswanch (W'oifsw ang) je bil nekje med Urlom in Anižo. S) Eriawa je Erlaf, dotok reke Donave. 9) -Artagrum*' je Ardagger poleg Donave v zapadnem delu Dolenje Avstrije. '0) ^Saxinum* je Saxen v Greinskem sodnem okraju na Gorenjem Avstrijskem. Ta listina je ponarejena. Za podlago jej je služila pristna listina cesarja Ludovika Iz leta 823. (GI. št. 74.) n pravil ali pa na novo postavil mnogo cerkva. Zarad opustošenja in uboštva pasovske škotije je nato cesar Karol podelil pasovski cerkvi, katero je takrat vladal škof Waldarich [„Vualdaricus''Y)y v obrski pokrajini kraj „Litaha" ter na hunski zemlji Zeiselmauer2), St. Pölten, Wachau, Bielach, Naarn, Ried, Aschbach, WoUswang, Erlaf, dve cerkvi v Ardaggru ter dve v Saxenu3j [„hoc est in provincia Avaroriim qiiendam locum, qui vocatur Litaha, et in terra Hunorum Zeizzin-murum, Treismam, Vuachouuam, Pelagum, Nardinum, Reode, Asbafic, Vuoluesvuanc, Erlafam et in Artagrum basilicas duas et in Saxina basilicas duas'^'l. — Po smrti cesarja Karola so se prizadevali ta-mošnji mejni grofje [jnarchiones eiusdem provinciae"*], da bi žkofiji vzeli rečene kraje ter jih spravili pod svojo oblast. Ko je pa Re-ginhar postal Škof, je vsled njegovega prizadevanja poklical (cesar Ludovik) k sebi mejnega grofa Gotafrida [„Gotafredurn marchionem''] in pa uradnike rečene pokrajine ter določil, da naj pasovska škofija obdrži ondotne kraje, namreč: „id est Litajia luxta fontem, qui vocatur Sconibrunno**), cum omni integritate, sicut Theodericus habuit in sua potestateS) et Zeizinmurus cum tali marcha, ut genitor noster Karolus decrevit, hoc est ab illo castello in oriental! plaga usque ad pendentem lapidem in ora montis Comageni et in australi usque ad Chunihohesstetin, in occidentali autem usque ad acervos sitos inter Tuliunam et ipsum castellum et ultra Danubium ad Trebinse et exinde ad Mochinleo et usque ad Zinburc et Treisma cum omni integritate, similiter Vuachouua et cetera omnia loca.*" „Data anno dominicae incamationis DCCCXXIIL, indictione /., Uli, kalend. lulii, regnante domino Hludouuico anno X, feliciter. Actum Franconofurt.^ Dva dozdevna izvirnika iz dobe cesarja Otona 11. v Pasovu. • Buchinger, Gesch. von Passau. H, 483. — Hansiz, Germ, sacra. 1, 155 (odi.). — Hormayr, Geschichte Wiens, Uc, Urkb., p. 183.— Boczek, Cod. dipl. Moraviae, I, 12. — Fej^r, Cod. dipi Hungar., I, 155. — Oefele, Script, rer. Boic., I, 703. — Mon. Boica, XXX a, 381. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 8. — M ü h I b a ch e r , Reg. d. Karol., št. 778 (753).]- 1) Waldarich je bil od Icta 774-804. škof v Pasovu. 2) Zeiselmauer je vas bliz Tulna na Dolenjem Avstrijskem. 3) Kar se tiče lege tu naštetih krajev, ^l. št. 74. <) Sconlbrunno je Schönabrunn pri Utavi južno od Hainburga na Dolenjem Avstrijskem. Besede ^Litaha iuxta fontem... in sua potestate^ so vzete iz neke listine kralja Ludovika iz leta 833. St. 76- 823, meseca junija ali julija.i) Ko je bil državni zbor v Frankturtu končan in je cesar (Ludovik^ že hotel to mesto zapustiti, se mu je naznanilo, da je vojvoda i,ju-devit mrtev. Ta je namreč zapustivši Srbe prišel v Dalmacijo k Lju-domislu, ujcu vojvoda Borna, ter nekoliko časa živel pri njem. Nato je Ljudomisl zvijačno Ljudevita umoril. Ann. reg. Franc. (.Ann. Einh) ad a. 823 (ed. F.Kurzc, p. 161): ^...per-actoque placito (sc. ad Franconofurd) et dimissis primortbus, cum imperator iam ;nde digredi statuisset, adlatura est ci de inleritu Liudewiti, quod reliciis Sorabis, cam Dalmatiam a " Med 818-823.3) Spomin o „sedemletni" vojni med Jugoslovani in Franki se je ohranil tudi med Bizantinci. Konstantin Porphyrogenit pripoveduje, da so Franki podvrgli Hrvate, bivajoče po Dalmaciji. Ravnali so ž njimi tako nečloveško, da so še celo njih otroke metali psom. Nato so ne Hrvatje vzdignili zoper Franke, se sedem let ž njimi vojskovali ter na zadnje premagali nje in njih poveljnika Kadolaja.4) Tako so Hrvatje postali svobodni. Sedaj so se obrnili do rimskega papeža, ker so hoteli postati kristjanje. Ta jim je poslal škofov, ki so krstili nje in njih kneza Borina.5) Constantinus Porphyrog., De admin., imp., c. 30 (cd. Bonn., p. 144—145): „^Is/?! -i /ccvwv t'.vwv virscx^^cvtc y.a: z\ h svts; X^cco- 1) Državni zbor v Frankfurtu je bil meseca maja. Dne 28. junija je bil cesar še v Frankfurtu, dne 27. julija pa v Ingelheimu. Cfr, Mühlbacher, Regf. d. Karol. 2) Razen oblike ^Uudemuhslum' se v raznih rokopisih nahajajo tudi: Liudem-huslum, Liudemislum, Liudemuslum, Liudemunhslum, Ludemuhslum 3) V tem času so trajali boji med Franki in panonskim vojvodom Ljudevitom. Kar se tu omenja, ni vse resnično. O Kadolaju nam |e znano, da jo že leta 819. umrl. — Vir navaja poveljnika ^Kct^iXtv^. Rački (Docum. hisf. Chroat. pc-riodum antiquam illust., p. 329) misli, da namesto Ko-c^a-.v bi moralo stati Kodatv kar bi zaznamovalo Kadolaja. nopi^o;. to je Bopivs; (Borin). V latinskih virih sc nahaja obhka .Borna'. ir at. zziižp:'/ h -zf, //osa aü-rwv. TsscOTiv ck vjvTC r.^z^ xjzz^ji 'iv. TÄ TWV X^cOi^ÄTWv SSVSOSVTS; r.sz^i^- ptTT'isv »jTi -y.jAÄr'.. j/r, 55 si X^KOJÄTS: TÄVTÄ "«pi TWV itsy-nr;?»'/ ir:' «jtwv, JsvsvJÄVTsr s'jr sTysv iy/z-nxz sr XJTWV i^Tpjt- T-jjÄv -/.zt' Ävtv K st'^'.a'.'^ y-x/.s-jy-avsv. sy.TSTS si zuTSci^rs-Si XJTSvsixsi i:T,r^i^avTS tc 5*;'sv tsO y.ai iT:£7T£AY;jav irJ.z'/.zzz' 7.Ä'. ÄjTsy; izi llssivsy -rsO xpysvTs: äüto)/." Št. 78. 824, dne 21. januarja. Verni. Cesar Ludovik podeli oglejski cerkvi in njenemu patiarhu Mak-senciju del svoje lastnine na furlanskem v vasi, Muzzana imenovani f^quasdam res proprietatis nostre, que sunt in finibiis Foroiuliensibus in villa sl\>€ fundo Maciano^j, ter 20 kolonov v C e 1 j u na S1 o-c^ ÖJi-Xe^ venskem (»in finibus Sdavinie in loco, qui dicitur Zellia nianentes . ^ visinti^}' Te kolone sta že Kadolaj in pozneje Balderik2) dala v levd ' ' ogflejski cerkvi m patriarhu Maksenciju. r>Data XII. kal. Februarii anno Christo propitio X, imperii domni Hludovici piissimi augustl, indictione IL Actum Verni, t [prepis listine v aktih, imenovanih Consultori in iure, Št. 345, f. i v Benetkah, — Mitth. des Instituts f. österr. Geschichtsforschung, I, 283. — Izve s t ja Muz dr., IV, no, št. 17 (extr.). — Mühlbacher, Reg. d. Karol., št. 785 (761).] Št. 79. 824, dne 10. aprila. Carig^rad. Bizantinski cesar Mihael (11.)^) piŠe Ludoviku, kralju Frankov in Langobardov, kateri se tudi cesar zove [yyVocato iniperatori''J ter mu naznanja, da je z božjo pomočjo dosegel cesarsko dostojanstvo. Precej obširno mu poroča o bojih, katere je imel s svojim nasprotnikom Tomažem.4) Pošilja mu (Ludoviku) svoje poslance, med kate- Mucianum, sedaj Muzzana. je vas na Furlanskem med Palmo in Latisano. Z) Grofa Kadolaj in Balderik sta kot cesarska namestnika nadzorovala furlansko mejno pokrajino, katera je obsegala vso frankovsko zemljo na južni strani Drave. Grof Kadolaj je izvrSeval svojo službo od 799-819, Balderik pa od 819-828. 3) Bizantinski cesar iMihael II. je vladal od 820—829. Ko se je Mihael H., bivši vojaški poveljnik^ o božiču leta 820. polasti) bizantinskega prestola, je imel mnogo nasprotnikov, s katerimi se je moriil boriti. Eden izmed njih je bil njegov prejšnji tovariš, vojaški poveljnik Tomaž, katerega je podpiralo posebno nižje ljudstvo. Leta 824. je bil poveljnik Tomaž premagan in umorjen. rimi je bil tudi Fortunat, [,,Fortunatum archiepiscopum VeneUae""}, da potrdijo ž njim prejšnji mir in prejšnje prijateljstvo. ■»Absoluta mens. Apr. die W., indict. II. a Deo conservata regia Vrbe. t "Baron i us, Ann. eccl. a. 824, Nr. 25. — Mans i, Cone, coll., XIV, 419. — Mühlbacher, Reg. der Karel., št. 793 (768)3.] Št. 80. 824, med junijem in oktobrom. Cesar Ludovik piše papežu Evgenlju (II.) ter mu naznanja, da ga je prosil solnograški nadškof Adalram [„Adalrammus luvavetisis qcclesiae archiepiscopus''] dovoljenja, da bi smel iti k apostolski stolid po palij. Ker je ta želja popolnoma opravičena in ker so tudi Adalramovi predniki dobivali palij od rimskih papežev, zato ga prosi., da bi nadškofa milostljivo sprejel in mu podelil palij. Datum manjka.1) [Rotulus (zvita listina) iz 10, stoletja v c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (K 1 e i ro a y r n) J Nachrichten von Juvavia, Anh., 77, Št. 23. -— MG. Epist., V, 313 , št. 9. — Si ekel. Acta reg. et imp,, II, 147^ st. 211. — Bö h noer -Mühlbacher, Keg.. št. 790 (765) 1 Št 8L 824, dne 13. novembra. Papež Evgenij (11.) piše solnograškemu nadškofu Adalramu [■^Adalrammo archiepiscopo^J ter mu v navzočnosti kraljevega sina Lotarja dovoljuje rabo palija.2) ,,Data idus Novembris imperante domino piissimo augiisio Lode-\\-ico a Deo coronato magno pacifico imperatore anno XI. et fllio eius Lothario praesente, indictione ///;" — ^.Diebus vite tue.'' [(K I e i ra a y rn), Nachrichten von Juvavia, Anh., 80, št. 25. — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 2558 (1943)] Cfr. Conv. Bag. et Garant., c. 9 (MG. SS., XI, 10): „Ipse enim .A-dalrammus anno nativitatis Christi 824 pallium accepit ab Eugenio papa." «Uw^, VJw. (^KWA ei r St. 82. y 824, meseca novembra» Rouen. (Uvwa?, Jvw. ^ ^Zlf ^j: Cesar Ludovik sprejme poslance (bizantinskega) cesarja Mihaela. ^ Ž njimi je prišel tudi beneški (gradeški) patriarh Fortunat. Pred od-O Papež Evgenij II. je bil v zaCetku meseca junija leta 824. posvečen (Jaffe^ ^ut/^'^Nv^ ed. 1885, p. 320) in dne 13. novembra istega leta je nadškofu Adalramu podelU a , ^^ palij (gl. St. 81). vMeffiW- 0 Dungel (Archiv f. österr. Gesch., XLV!, 254, 255) je trdil, da je ia listina fco/fcivw ponarejena. A temu nasproti je Hacke (Die Pailiumverieihungen bis 1143, str. 6—8) ^ dokazal, da je pristna, hodom je cesar Mihael izročil poslancem in Fortunata knjige sv. Dio-nizija, prevedene na latinski jezik, da jih izročd cesarju Ludoviku. V Pariz so prišli poslanci na praznik imenovanega svetnika.Ko dospejo do cesarja Ludovika, mu oddajo pismo 2) in darove ter mu naznanijo, da so prišli, da bi se mir iz nova potrdil. Ludovik jih je uslišal ter jim dal primeren odgovor. Ko so bizantinski poslanci tudi nekaj omenili o češčenju svetih podob, jih je Ludovik zastran tega vprašanja napotil v Rim, kjer naj bi se posvetovali s papežem. Za patriarha Fortunata se poslanci niso potegnili. Cesar je Fortunata iz-praševal o vzroku njegovega bega. Potem mu je naročil, da naj gre k rimskemu papežu, da ga zasliši. Patriarh je potem Še nekoliko Časa živel ter umrl v Franciji.3) Svoji cerkvi in drugim svetim krajem je zapustil mnogo cerkvenega lepotičja, katero si je bil pridobil v življenju. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 824 (ed. F Kurze, p. I65): „Nam et illuc (sc Ratumagum civitatem) legates Michahelis imperatoris, qui ad eum miitebantur, sibi occurrere iussit, cum quibus et Fortunatas patriarcha Veneticorum regressus ad eius vcnit praesentiam. Sed legati im-peratoris litteras et munera deferentes, pacis confirmandae causa se missos esse dicentes pro Fortunat© nihil locuti sunt: inter caetera tarnen ad lega-tionem suara pertinentia quaedara de imaginum veneratione protulerunt, propter quae se Romam ire atque apostolicae sedis praesulem consulere debere dixerunt Quos cum legatione eorum audita ac responso reddito absolveret. Romam, ut se velle dicebant, ducere iussit; Fortunatum etiara de causa fugae ipsius percontatus ad examinandum cum Romano pontifici direxit. Ipse Aquasgrani, ubi hiemare statuerat, profectus est. Quo cum venisset et ibi natalem Domini celebrasset. . " Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 108): „Antedictus quidem Fortunatus patriarcha, propria sede amissa secundum quod diximus, Franciam cum Grecorum missis repetebat. ibique aliquamdiu moratus diem finivit extremum." Danduli Chronicon, lib, VIII, c. 1, pars 36 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 168): ;,Per Fortunatum itaque patriarcham et legatos suos Michael imperator libros beati Dionysii translates in latinum mittit Ludo- 1) Namreč dne 9. oktobra. Gl. St. 79. 3) Kdaj je Patriarh Fortunat umrl, ni znano. Brez dvoma ni 27 let kot patriarh vladal, ampak le kot patriarh tako dolg^o živel (vixit in episcopatum). -- Besede „post modicum tempus'' in pa ,aliquamdiu" pri Dandulu in Ivanu dijakonu ne dokazujejo, da je Fortunat že leta 824. ali pa 825. umrl. Lahko se je to zgodilo še le leta 830., tedaj 27 let po njegovi izvolitvi. Kaže se, da so patriarhu Fortunatu vzeli njegovo oblast ter mu pustili samo prejSnji naslov. Na njegovo mesto so pa najbrže že leta 825., tedaj takrat, ko je Fortunat prej ko ne še Živel, Venerija postavili za patriarha. vico imperatori, qui Parisiis portati sunt in festo ipsius: propter quod beatissimus raartvr XIX aegrotos ipsa nocte sanavit Quaerebant autem duo: pacem firmari et de iraaginum veneraiione. Primum expedivit. Super secundum papam consulere voluit. Fortunatas vero patriarcha posl modicum tenipus in Francia defunctus est relinquens ecclesiae suae et ceteris piis iocis muita ornamenta ecciesiastica, quae vivens ipse acquisiverat." U ' 'št. 83. ' ttcV^i" f^^Wet 825, meseca maja >) Cortelona.2) Kapituiar cesarja Lotarja, v katerem se med drugim določa osem mest po severni Italiji, v katera naj učenci iz sosednjih krajev prihajajo v šolo, da ne bodo zarad ubožnosti ali pa prevelike oddaljenosti prisiljeni učenje opustiti. Med dotičnimi mesti se omenja tudi Čedad [^reliqiiae civitates Forum JuUi ad scfiolam concur rant j. [M ur at or i, Script, rer. Ital., lb, 151. — Mansi, Cone. coll., XIV, 483. - MG. Leges, I, 248. - Migne, Patrol, Ser. lat.. XCVII, 473, — MG. Capituiaria, I, 326. — Mühlbacher, Reg. der Rarol., št. 1024 (991). Št. 84:. Morebiti od leta 825. do 8483) Gradeški patriarh Venerij je najbrže leta 825. nastopil vlado. Bil je po rodu Benečan. Njegovo delovanje kot patriarh je trajalo 24 let in 8 mesecev. Popravil je več cerkva, katere so bile vsled vojen poškodovane, ter pod mestom na novo postavil cerkev svetega Mavra. Pokopali so ga v cerkvi sv. Eviemije zraven trupla svetega Kvirina. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Verte-ziane, I, «5) ; .. cui (sc. Fortunato) successit Venerius, restaurator eccle-siarura, qui rexit pontificatum ann. XXIIII, ms. VIII et sepultus est ia sanctij Euferoi^ ^cclesia." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS. XIV, 17): „Vcnerius patriarcha, qui fuit nove Venecie genitus, pater autem Transraundus apel-latos, vixit in patriarchatu an. 25, m. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I, 108): „Ve-nerius deinde Gradensera adeptus est sedem, qui sancti Mauri ecclesiae, quae suburbio scita est, fabricator extitit." O Zastran datiranja tega kapitularja gl. Sitzungsber. der kais. Akad. in Wien, LXXXV, 477. 2) Cortciona (Olona, Corte Olona) je v Itaiiji bliz Pavije nedaleč od izliva Olone v Pad. Glej dotično opazko pod št. 82. <) Trije rokopfsi navajajo XXIIH let in VMf mesecev. Ibid. (1. C., p. 115): „Venerius quidem, Gradensis parriarcha, qui pon-tificalem cathedram annis rexerat viginti et quatuor et mensibus octo. mortuus cst.*^ Danduli Chronicon, lib, VIII, c. 1, pars 37 (Muratori, Script, rer. Ita]., Xn. 169): „Venerius parriarcha natione Rivoaltensis ex patre Basilio Transmundo sive Stornato, sedit annis XXIV mensibus VIII. Hie fuit primus parriarcha, qui de nova Vcnctia originem duxii; pluresque clade bellorum diruptas ecclesias restituit el restauravit, et iuxta corpus sancti Quirini mariyris in ecclesia sanctae Euphemiae sepultus est." Št. 85. 826, najbrže v začetku Icta,^.) Bolgarski kralj Omortag ni bil zadovoljen z odgovorom cesarja Ludovika in 2 uspehom svojih poslancev, katere je bil poslal k cesarju 7. namenom, da bi se uredile meje med frankovsko in bolgarsko državo. Zafo iz nova pošlje k cesarju istega poslanca, kateri je bil že prej na frankovski zemlji, ter mu izroči pismo, v katerem zahteva, da se takoj brez odloga urede meje; ako pa ne, pa naj gleda, kako bode branil svojo zemljo pred Bolgari. Ker se je pa takrat po Fran-kovskem raznesla govorica, da je eden izmed bolgarskih plemenitašev pregnal ali pa še celo umoril svojega kralja, ni hotel cesar bolgarskemu poslancu ničesar odgovoriti; le naroČil mu je, da naj počaka. Ker je hotel zvedeti, je li govorica o bolgarskem kralju resnična, je poslal palatinskega groia Bertrika v Karantanijo k grofoma Bal-deriku in Geroldu, ki sta bila varuha obrske meje, da bi pozvedela, kako je z dotično zadevo. Ko se je Bertrik vrnil k cesarju, ni mogel o rečeni govorici niČ zanesljivega poročali. Cesar je nato poklical bolgarskega poslanca pred se ter ga potem odpustil; vendar mu ni dal nobenega pisma do bolgarskega kralja. Ann. reg. Franc. (Eon Einh.) ad a. S26 (ed. F. Kurze^ p. I öS, 169): „Cum regi Bulgarorum legati sui, quid egerint, renuntiassent, iterum eum, quem priino miserat, ad imperatorem cum litceris remisit, rogans, ut sine morarum interpositione terminorum deftnitio fierei vel, si hoc non placeret. suos quisque terminos sine pacis foedere tueretur. Cui imperator, quia farna erat Bulgarorum regem a suo quodam optimate aut regno pulsum aut interfecturo, respondere distulit; illoque expeccare iusso propter famae certiiuUinem comperiendam Bcrtricum palatii comitem ad Baldricum et Geroldum comites et Avarici limitis custodes in Caranianorum provin- Ann. r. Franc, pripovedujejo k letu 82ö. najprej o bolgarskih poslancih. Se le potein omenjajo, začenši stavek z besedo ^interea", da je iz Akvitanijc prišel k cesarju v Aachen njegov sin Pipin in sicer okoli 1. februarja (»circa Kal. Febr.*-). dam misir. Qui cum rerersus nihil certi super his, quae fama vulgaverat, reportasset, imperator legatum ad sc evocatum sine litteris reraeare fecit." Vita Hludow. imp., c. 39 (MG. SS., II, 629): „Ab hoc conventu regredientibus Bulgarorum missis literasquc deferentibus imperatoris, rex eorum minus grate quae scripta sunt tulit, eo quod petita non inpetrarit« Cum quadam ergo stomachatione eundera remittens nuntiura, mandavit ut aut communis statueretur terminus finium, aut quacumque polerat virtute quisque tueretur limites finium suorum. Sed cum fama rumorcm sparsisset, regem talia mandantem regno caruisse, imperator tam diu legatum tenuit, quousque misso Bertrico comite palatii, falsa esse quae iactabantur, com-perisset. Resctta auteni veritate, missum infecco reniisit negotio." Ann. Fuld. ad a. S26 (ibid., I, 359): „Cum regi ßuJgarorum legati sui quod egerint renuntiassent, iterum eum, quem primum miserat, ad imperatorem cum litteris remisit, rogans ut sine mora in dispositione ter-minorum ditfmitio fieret. vel si hoc non placeret, suos quisque terminos sine pacis foedere tueretur. Quem imperator susceptum et auditum, sine itteris remeare fecit." Št 86. 826, meseca junija. Ingelheim. Državni zbor v Ingfeiheimu. Tja sta ludi prišla grofa Balderik in Gerold, katera sta bila predstojnika panonske meje. Poročala sta cesarju, da se nič ne čuje o gibanju Bolgarov. Z Balderikom je prišel z Beneškega neki duhovnik, po imenu Jurij, kateri je trdil, da zna delati orgle, katere bi voda gonila.V Ann. re^. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 826 (ed. F. Kurze, p. 169, 170): „Imperator .. . circa Kai. Jon. ad Ingilenheim venit; habitoque ibi conventu non modico . . BalJricus vero et Geroldus comites ac Pannonici limitis praefecti in codem conventu adfuerunt et adhuc de motu Bulgarorum ad-versum nos nihil se senlire posse testati sunt. Venit cum Baldrico presbyter quidam de Venetia nomine Georgius, qui se Organum facere posse adserebat." Vita HJudow. imp., c. 40 (MG. SS., II. 629); „Interea cum Baldri-cus et Geraldus ceterique Pannoniarum custodes2) adessent finium, ad-duxit Baldricus domno »mpcratori presbyterum quondam Georgium, bonae vitae hominem, qui se promitteret Organum more posse componere Grae-corum." Ann. Fuld. ad a. 826 (ibid., I, 359): „Georgius quidam presbyter de Venetia, cum Baldrico comite Foroiuliense veniens, Organum 3'draulicura Aquisgrani fecit." ») Orgle na vodo so bile pri Frankih takrat neznane. Cesar je že zato z veseljem sprejel ponudbo beneSkeg^a duhovnika, da bi napravil take orgle, ker je njegova soprog^a rada na nje igrala. 2) Besede „ceterique Pannoniarum custodcs^ so pomota. Št. 87. 826. Gradeški patriarh Venerij {^^Venerius servus servonini DeL sanct% metropolitan^ Gradensis ecclesi^ episcopus'*'\ piše cesarjema Ludoviku in Lofarju, da se njuna oblast po božji milosti od dne do dne bolj množi in se bode še množila, in sicer zarad svete vere, kateri sta že od mladosti naklonjena, ter zarad spoštovanja, katero izkazujeta Kristusovim cerkvam. Ker privoščita cerkvam mir, zato naj blagovolita varovati to, kar je dobro in zdravo, ter popraviti to, kar je pokvarjeno in opustošeno. Venerij naznanja Ludoviku in Lotarju. da je njun prednik Karol podelil njegovi (Venerijevi) cerkvi imuniteto.O Kjer je imela (gradeška) cerkev v njegovi (Karolovi) državi Iz prejšnjih časov kako imetje ali kako škofijo [Jaciiltatula sive episcopia"], naj to obdrži vsied njegove (Karolove) potrditve za večne čase. Sedaj prosi tudi nju (Ludo-vika in Lotarja), da bi tudi ona dva to potrdila. Zato pa hoče (Venerij) s svojimi škofi, duhovniki in ljudstvom po noči in po dnevu moliti, da bi Kristus dodelil njuni državi in vsem njunim podložnikom svojo milost. Nato jima Venerij naznanja, da je poslal k njima dijakona Petra z duhovnikom Justom, katerega sta poslala Agnelij in Justinijan,2) njuna fevdnika in njegova (Venerijeva) sinova [„. . . missum nostrum Petram diaconum una cum lusto presbitero misso Ägnellii et lustiniani fidelium vestrorum ac filiorum no$trorum''\ Blagovolita naj ju (Petra in Justa) milostno poslušati in tudi zaupati njunim besedam. Vsega-mogočni Gospod ju bode (Ludovika in Lotarja) zarad tega še mnogo let ohranil in vodil. Datum manjka.3) fCoJ. Tre visan us iz 15. stoletfa v Benetkah. — MG. Epist., V, 313, št. 10.] Št. 88. 826. Beneška dožda (Agnel in Justinijan) pošljeta k cesarju Ludoviku in njegovemu sinu Lotarju duhovnika Justa, katerega je spremljal kot ») Cfr. Hsfino z dne 13. avgusta leta 803. pod žt. 17. 2} Agnello Parlecipazio in pa njegov sin Justinijan sta bila takrat dožda v Benetkah. 3) To pismo je bilo spisano pred letom 827., ker v tem letu je bila manto-vanska sinoda, katera je razsodila prepir med oglejskim in gradeškim patriarhom. Tudi je tega leta umrl beneški dožd Agnel, kateri je v tem pismu omenjen. — Iz odgovora na to pismo (gl. št. 89) je razvidno, da ni bilo spisano pred letom 826., ker sta oba cesarja, Ludovik in Lotar, izdala dotično pismo, kar se je godilo od 1. decembra leta 825. naprej. (Cfr. Böhmer-iMühlbacher, Reg., št. 816 (792).) pairiarhov poslanec dijakon Peter, Dožda sta prosila, da bi se gra-deški cerkvi potrdile tiste imunitetne pravice, katere jej je (cesar) Karel potrdil z ozirom na njena posestva, ležeča na zemlji (irankovske) države.I) Dosegla sta svoj namen ter dobila potrdilno listino.^) Danduli Chronicon, lib. VIK, c. i, pars 38 (Muratori, Script, rer. Itai,, XU, 169): „His quoque diebus duces Venetiarum Justum presbyterum legatum suum cum Petro diacono patriarchae nuntio raittunt Ludovico et Lothario, pro impetranda confirmatione immunitatum, quas Carolus ecclesiae Gradensi concesserat de bonis in regno sibi subdito situatis, et petitionem suani per Privilegium consecuti sunt." Št. 89. Najbrže proti koncu leta 826.3) Cesarja Ludovik in Lotar^) naznanjata gradeškemu partiarhu Ve-neriju, da sta prejela njegovo pismo, katero jima je poslal po dijakonu Petru. Iz pisma sta zvedela, da ju prosi (patriarh Venerij), da bi potrdila listino svojeg-a prednika (cesarja Karola), katero je dal napraviti vsied prošnje patriarha lvana.5) Cesarja potem omenjata, da mu (Ve-neriju) rada potrjujeta vsebino dotične listine, kakor tudi to, kar sta zvedela iz ust dijakona Petra. Poročata mu (Veneriju), da sta ukazala pisati eno pismo rimskemu papežu zastran palija, zastran cerkvenih služabnikov, katere je treba brzdati 6) {^propter servos ecclesiae tuae^ qui in ministerio ipsius sunt, constnngendos'"\ ter zastran posestev, katera mora gradeška cerkev braniti po Istri [Jn /s^r/a"], drugo pa grofu Boson-u, cesarskemu odposlancu {„ad Bosonem comitem mis-sum nostrum'*\ zastran imetja gradeške cerkve, katero (sc. imetje) je prejšnji patriarh Fortunat?) podelil svojemu nečaku Dominiku. Grof Boson naj pozveduje o tej zadevi ter potem zapove Dominiku to, kar bi bilo pravično. Datum manjka. >) To je v Istri. 2) Gl. tudi §t. 87. To pismo je bilo spisano proti koncu leta 826., na vsak način pa pred mantovsko sinodo, ki se je pričela dne 6. junija leta 827 (gl. št. 93.) Glei tudi, kar piSe o datuniu tega pisma Sickel (Acta, II, 3^). *) Razen Ludovika Pobožnega, ki je kot cesar vladal od 814-840, se je zval cesar tudi njegov najstarejši sin Lotar, in sicer od leta 817. dalje. (Dümmler, Gesch. des osifränkischen Reiches, I, 22.) 5) Gradeški patriarh Ivan je najbrže vlada! od 767—803. (Gr. 1. št. 237.) Ni dvomljivo, da so ti neubogljivi služabniki bili istrski škofje in duhovniki, ki so hoteli biti rajše pod oglejskimi patriarhi, kakor pa pod gradeškimi. Cfr. Letopis Matice Slov. za leto 1882. in 1883., str. 366. 7) Patriarh Fortunat je bil nekako med letom 803. in 824. predstojnik gradeške cerkve. [Cod. Trevis. iz 15, stoletja v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, V, 1103. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 826. — Mühlbacher, Reg. der Karoling., št. 838 (812).] Št. 90. Proti koncu 826. ali pa v začetku 827. Gradeški patriarh Vcncrij \_^Venenus humillimus senorum Dei omnium servus sancfae metropolitanae sedis Oradensis civitatis epi-scopiis'"] piše cesarju Ludoviku, da sc njegova oblast po božji milosti od dne do dne boli množi in se bode Še množila in sicer zarad svete vere, kateri je že od mladosti naklonjen, ter zarad spoštovanja, katero izkazuje Kristusovim cerkvam. Ker privošči cerkvam mir, zato naj blagovoli varovati to, kar je dobro in zdravo, ter popraviti to, kar je pokvarjeno in opustošeno. Veneri) naznanja cesarju Ludoviku, da je njegov oče Karol podelil njegovi (Venerijevi) cerkvi imuniteto. Kjer je imela (gradeška) cerkev v njegovi (Karolovi) državi iz prejšnjih časov kako imetje ali kako škofijo {Jacaltatula sive episcopia'*'], naj obdrži 10 vsied njegove (Karolove) potrditve za večne Čase. Venerij pravi, da sedaj prosi tudi on njega (Ludovika), da bi to potrdil. Zato pa hoče s svojimi Škofi, duhovniki in ljudstvom po noči in po dnevu moliti, da bi Kristus dodelil njegovi državi in vsem njegovim podložnikom svojo milost. Nato Venerij poroča cesarju, da je poslal k njemu svojega dija-kona in vicedoma Tiberija {„Tiberium diacono et vtcedomno nostro'^^'^l. Blagovoli naj ga milostno poslušati in tudi zaupati njegovim besedam-Vsegamogočni Gospod naj ga ("Ludovika) zarad tega še mnogo lei ohrani in vodi. Datum manjka.2) [Cod. Trevisanus iz 15. stoletja v Benetkah. — MG. Epist., V, 314, gt. II.] Št 91. V začetku leta 827.3) Cesarja Ludovik in Lotar naznanjata gradeškemu patriarhu Ve-neriju, da sta prejela pismo, katero jima je poslal po svojem poslancu Tiberiju.-*) Iz pisma sta izvedela, da je šel (Venerij) vsled njunega O Ta Tiberij se tudi omenja v pismu cesarjev Ludovika in Lotarja do patriarha Vcnerija (g:l. št. 91) in pa v zapisniku niantovanske sinode z dne 6. junija leta 827. (gl. St. 93.) 2) To pismo se skoraj od besede do besede glasi tako, kakor tisto, katero je Venerij poslal leta 826. cesarjema Ludoviku in Lotarju (gl. št. 87). Spisano je bilo proti koncu 826, ali pa v začetku leta 827. 3) Zastran daliraiija gl. Sickel, Acta reg. et imp. Kar., II, 333. *) Gl. št. 90. ukaza v Rim, da bi se tu pomiril z (og^lcjskim) patriarhom Makscn-cijem. Ker pa ta ni prišel tjakaj, ni (Venerij) nič opravil. Svetujeta mu, da bi Šel Še enkrat v Rim ter tu pred papežem in pred cesarskimi odposlanci [.^missi"] poravna! svoj prepir z oglejskim patriarhom. Datum manjka. rCod. Trevis, iz 15. stoletja v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, V, 1104. — Mühl bach er, Reg. der Karol., št. S40 (814).] Št. 92. 827, najbrže spomladi. Bolgarska vojska je prišla na ladjah po Dravi navzgor, pokončala z ognjem in mečem slovansko zemljo po Panoniji, pregnala on-dotne vojvode ter na njih mesto postavila bolgarske poveljnike.i) Ann, reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 827 (ed. F. Kurze, p. 173): ..Bulgari quoque Sclavos in Pannonia sedentes misso per Dravum navali exercitu fero et igni vassiaverunt et expulsis eorum düclbus Rulgaricos super eos rectores constituerunt." Ann. Fuld. ad a. 827 (MG. SS., I, 359)' „Incerca Bulgari Sclavos in Pannonia sedentes, mtsso per Dravum navali exercitu, ferro et igne va-staveruc, et expulsis eorum ducibus, ßulgaricos super eos rectores consti-tuerunt.^ St. 93. 827, dne 6. junija. iMantova. Sinoda v Mantovi, na kateri je oglejski patriarh Maksencij prosil, da bi se cerkve, katere je oglejska patriarhija vsicd barbarskih navalov izgubila, iz nova združile s svojo materjo. Na sinodi sta bila zastopnika rimskega papeža njegova legata, škof Benedikt ter dijakon in bibliotekar Leon. Palatinski duhovnik Si-chard in pa „vir spectabilis Theoto" sta nadomestovala takratna cesarja Ludovika in Lotarja. Razen teh so se udeležili sinode; dva nadškofa (ravennski in milanski), dvajset škofov, en arhidiakon in mnogo diakonov. O Prej ko ne se nanašajo na to bolgarsko vojsko neke besede v zapisniku mantovanske sinode, katera je bila dne 6. junija leta 827. V njem je povedano, da sta cesarska preglednika Sichard in Theoto pet dni Čakala na prihod gradeškega patriarha Venerija, daij časa pa nista mogla, ker so bili nekateri škofje zadržani. Ti Škofje so namerjavali iti nad sovražnika ali pa so že nastopili svojo pot. (Cfr. Št. 93: ,... sed propter quorumdam episcoporum ad hostem pergentium impedimentum, jam coepto ipsorum itinere, plus expectare nequiverunt.^) Ako je to domnevanje pravo, bi smeli reči, da so se nad Bolgare napravili nekateri gornjeitalski Škofje s svojimi Četami in da se je to zgodilo meseca maja in junija rečenega leta. Ka smodi zbvan\ škofje, dijakonv m dvugi duhovniki so se prepričali, da sta ustanovila oglejsko cerkev sv. evangelist Marko in pa sv. Hermagora. Ko so Langobardi pridrli v Italijo, je vladal v Rimu, kakor nekateri poročajo [^relatiim igitiir a nonnullis^%'^) papež Benedikt,2) v Ogleju pa patriarh Pavel.3) Ta se je zbal langobardske grozo-vitosti in divjosti; zato je zbeža! iz oglejskega mesta, svoje prestolnice, na otok Gradež, svojo faro [„ex civitate Aquilejensi et de propria sede ad Gradim insulatn plebein suain confugiens'"], vzemši s seboj vse zaklade, ter je preložil tako stolico sv. Marka in Hermagora na rečeni otok. Patriarh ni šel na Gradež z namenom, da bi tja prestavil svoj sedež, temuč, da bi ušel grozovitosti barbarov {.,non ut sedem aut primatum ecclesiae suae suaeque provinciae constitueret ibt, sed at barbarorum rabiem posset evadere"]. Po dvajsetletnem vladanju je Pavel umrl. Njegov naslednik je bil Probin.^) Po Probinovi smrti je postal Helija oglejski patriarh. 5) Za njim je prišel Sever. 6) Ko je ta umrl, je dobil njegovo mesto Ivan takrat, ko je vladal Langobardom kralj Agilulf. Na Gradežu je pa bil posvečen „heretik" Kandidijan^) brez dovoljenja svojih Škofov ter proti kanoničnim postavam. Posvečen ni bil v oglejskem mestu, temveč v neki fari oglejske cerkve, Gradež imenovani, ki se nahaja na nekem jako majhnem otoku. [^Defuncto itaque Severo, ordinatur loco ejus Joannes patriarcha in Aqiiileja eo tempore, quo Agilulphus rex Longobardorum regnabat. In Gradu quoque ordinatus est haere-ticus Candidianus. Hie enim Candidianus nec per consensum com- ») Med njimi je Pavel diiakon. Iz njegove zgodovine Langobardov so se v ta zapisnik sprejeli celi stavki z dotičnimi zgodovinskimi napakami vred. Cfr. lib. II. C. 10 et 25, lib. Ill, c. 14 et 26, lib. IV, c. 33. Langobardi so prišli v Itali/o ieta 568, papež Benedikt 2. je pa vladal od leta 574—578. 3) Cfr. Gr. I, St. 61 in 72. <) Cfr. Gr. I, St. 77. 5) Cfr. Gr. I. žt. 78. 6) Cfr. Gr. I, št. 96. Po smrti patriarha Severa seje oglejska patriarhija razdelila v dve. Na Gradežu so izvolili za patriarha katoličana, a ne heretika Kandidijana, katerega je podpiral ravennski eksarh. v Ogleju pa razkolnika Ivana, ki je imel svojo zaslombo pri langobardskem kralju Agilulfu in furlanskem vojvodu Gisulfu. Cfr. Gr. I, št. 142. — Kakor se kaže, niso gospodje, zbrani leta 827. na mantovanski sinodi, kar čisto niČ mislili na nekdanji prepir zarad treh poglavij in na njegove posledice. Kandidijan iim je bil zato ^haereticus'*, ker ni bil v Ogleju posvečen, pač pa na Gradežu (nec in civitate AquÜeja ordinatus), in ker niso bili zanj pod langobardsko oblastjo živeči Škofje (nec per consensum comprovincialium episcopörum). Kaj pa oglejski patriarh Ivan, ki je bil res razkolnik? To udeležiteljem mantovanske sinode ni bilo znano. V devetem stoietju so že večinoma pozabil', da so bili oglejski patriarhi dvesto let prej razkolniki. Ne smemo si misliti, da bi biii gospodje na mantovanski sinodi ta fakt nalašč zamolčali ter bi se bili ravnali po pregovoru »Rečem ti> da mi ne rečeš." provindalium episcoporam, nec in clvitate Aquileja, sed in dioecesim et plebem Aquilejensem öradus, quae est perparva insula, contra canonum statuta et sanctorum patrum decreta ordinatus est.^J To pričuje pismo oglejskega patriarha Ivana, katero je poslal kralju Agi-lulfu. V tem pismu je patriarh naznanil kralju, kako postopajo Grki in gradeški patriarh s tistimi istrskimi škofi, kateri niso njih verskega prepričanja, i) Oradež je otok na morju in Istra, katera je bila nekdaj pod oglejsko metropolo, je bila takrat, ko je patriarh Ivan pisal kralju Agilulfu, zavisna od grških cesarjev in od eksarha Smaragda. Lango-bardski kralj torej ni mogel pomagati patriarhu Ivanu, pač pa so morali istrski škofje posvetiti rečenega Kandidijana, ker je eksarh to zahteval ter so jih grški vojaki k temu prisilili. [i>Et quia Qradus mari et fluctibus cingitar, ei Histria, quae prius Aquilejae suae metropoli subjecta fuerat. Smaragda exarcho resistente, tunc a Longobardis capi non potuit, sed ad jura Graecorum tenebatur; quo factum est^ quod rex ei nullum potuit praestare auxilium: ac per hoc, ipso annitente exarcho, Histriae episcopi de ecclesiis suis a militibus Graecorum tracti sunt, et hunc Candidianum ordinäre compulsi.«^] V starih zgodovinskih virih se torej vedno omenja le og^lejska metropola, Gradež je bil pa le njena fara. Spis puljskih prebivalcev — Pulj je glavno mesto Istre — dokazuje, da so prosili oglejskega patriarha Sigvalda, ki je živel do frankovskih časov, 2) da bi bil posvetil od njih izvoljenega škofa. 3) Ne sme se pozabiti, da so prosili (mantovsko) sinodo duhovniki in plemenitniki, izvoljeni od istrskega prebivalstva, da bi se sedaj,'*) ko niso vcč pod sramotnim grškim jarmom, združili z oglejsko cerkvijo, od katere so bili že v starih časih zavisni. Rekli so, da morajo tisti, ki so izvoljeni in jih je še treba posvetiti, priseči zvestobo najprej svojim (rimskim) cesarjem, potem pa še grški stranki. 5) Tega pa ne delajo radi, ker ne morejo služiti dvema gospodoma. \>Antiquorum igitur recitatis historiis, Agui-lejam matricem semper et metropolim fuisse reperimus: Gradus autem plebem ejus esse, omnino comperimus. Sed et populi Polensis, quae civitas caput est Histriae, decretum ab universo clero et cuncto po-pulo missum ad Sigualdum patrlarcham Aquilejensem, qui usque ad Francorum tempora vixit, verum et probatissimum invenimus, ut elec-turn ab eis episcopum ordinaret Sed et id non omittendum, quod et clerici et nobiles ex laicis viris electi ab Histriensi populo sanctam ») Cfr. Gr. !, št. 144. 2) Cfr, Gr. I, gt. 219. — Oglejski patriarh Sigvald je najbrže leta 787. umrl. 3) Cfr. Gr. I, št. 243 v opazki. Namreč leta 827. Namreč od g:r$ke oblasti zavisnemu gjadeškemu patriarhu. synodum supplicanies venenint, iit eos a Graeconim nequissimo vinculo Uberatos ad Aquilejam siiam metropolim, cui antiqiiitus snbditi faerant^ redire concedat; quia electi qui ordinandi sunt^ prius piissimis iinperatoribus nostris et postmodum ad partem Graecorum fidem per sacramenia promittunt: et idea in hoc facto gravari se assenint, et serrire dnobus dominis non posse conclamant^' Yse te prošnje sta Cula legata rimske cerkve, namreč škof Benedikt in pa dijakon Leon. Slišala sta, kar je navedel oglejski patriarh Maksencij iz svojega spisa [Jn libello'"] in iz jako zanesljivih listin [„auctoritatesque veracissimas"]. Prašala sta posamezne škofe, je Ii prošnja Istrijanov utemeljena, je 11 bila v Ogleju vedno metropola, naj se li iz nova združi pokrajina, katero so proti kanoničnim postavam razdelili v dve metropoli, in če jim ugaja njih prošnja. Vsi so odgovorili, da je prošnja Istrijanov utemeljena, da je bila v Ogleju vedno metropola, katere oblast se je raztezala tudi Čez Oradež, ter da naj dobi ta metropola svoj nekdanji obseg, ker se je bila proti cerkvenim statutom razdelila. Sinoda je nato sklenila, da naj oglejska metropola, ki se je bila protipostavno razdelila v dve metropoli, iz nova zadobi tisto oblast, katero je nekdaj imela; oglejski patriarh Maksencij in njegovi nasledniki naj pa zopet posvečujejo istrske Škofe, katere sta izvolila duhovščina in ljudstvo, prav tako, kakor jih posvečujejo po drugih mestih oglejske patriarhije. Ko sta papeževa legata to določila, sta tudi cesarska odposlanca \ Jmperatorum missi''^ izrekla, da bodo brez dvoma papež Evgenij ter cesarja Ludovik in Lotar tudi za to, da dobi oglejska cerkev svojo nekdanjo veljavo. Tudi je treba omeniti, da sta cesarska odposlanca Sichard in Theoto, ko sta se v Trevisu mudila, poslala svojega poslanca k gradeškemu Škofu Veneriju \_^ad Venerium Gradensem epi-scopum^'\ ter mu naročila, da naj pride k mantovski sinodi ter prinese s seboj take listine, s katerimi bo lahko branil pravice svoje cerkve. Tudi sta v Trevisu pet dni čakala na Venerijev prihod, dalje pa nista mogla, ker so bili zadržani nekateri Škofje, ki so imeli iti nad sovražnika in že (udi nastopili svojo pot.[„ . . . sed propter quorumdarn epis-coporuni ad kostem pergentium impedimentuniy jam coepto ipsorum itinere, plus expectare nequiverunt^'] Preden so se v Mantovi zbrani Škofje razšli, je dospel tjakaj Tiberij, dijakon in ekonom gradeške cerkve, poslan od gradeškcga Škota Venerija, ter prosil, da bi se na sinodi prebrale listine, katere je v brambo svoje cerkve prinesel s seboj. Ko se je to storilo, seje videlo, da jih ni nihče potrdil ter da so bolj govorile za oglejsko cerkev, kakor pa za gradeško. Ko so ga (Tiberija) prašali, ako se O 01. št. 92. nahajajo v arhivu gradeške cerkve o prečitanih spisih izvirne listine, je odgovoril, da nič drugega ne, kakor zapisnik sinode, katero je zbral oglejski patriarh Helija v gradeškem gradu, svoji fari {„synodim ab Hella Aqiiilejemi patriarcha in Castro Gradensi, qiiod plebs ejus ^ra/"],*) in pa odlomek poročila Istrijanov in Benečanov, katero je bilo poslano papežu Gregorju in ki se začenja z besedami „Sugge-rendo ter beatissimo atque apostollco totiusque orbis ferrarum capiti, domno Gregorio universali papae, cuncti episcopi Histriensium et Venetiarum provinciae, seu cuncta generalitas populi Gradensis oppidi et plebis, ultimi servuli vestri." Iz vsega tega sledi: Prvi apostol, sv. Peter, je poslal sv. evangelista Marka v Oglej, da bi tu oznanjeval krščanstvo. Njegove pridige so ljudstvo izpreobrnile k pravi Kristusovi veri. Od Ogleja se je Širilo krščanstvo po Italiji in po drugih pokrajinah. Ko se je sv. evangelist Marko povrnil v Rim, da bi še enkrat videi sv. Petra, je vzel s seboj od vse duhovščine in ljudstva izvoljenega Hermagora. Tega je potem sv. Peter posvetil in postavil za škofa oglejskega mesta [^Aquilejae urbis ordinafus et consfitutus est pontifex'''[ Oglejski patriarhi so napravili Šest milj od mesta neko trdnjavo v kraju, ki se zove Gradež. Tu so postavili tudi lepo cerkev ter prebivali v poletnem času, kadar je bila vročina v Ogleju prehuda. Vedeti je treba, da so bila vsa istrska mesta in tudi druga, katera navaja ta sinoda, pod oblastjo oglejske cerkve, katera je glava in prva po vsej Italiji. [„Pontifices adhiic Aquileja in civitate stantes sexto milliario in loco, qui öradus nnncupatur, mmütionem qaandam construxenint, in qua etiam Dei ccclesiam mirifice fabricaverunt, quatenus aestivo tempore ibi degentes Aqiiilejae pontifices possent ardorem aestatis evadere. Et notandum, quod omnes Histriensium civitates et reliquae, quas haec notat synodus, Aquilejae civitati, quae caput et prima est totius Italiae, subjectae sunt.''] Nato so vprašali Tiberija, dijakona in ekonoma gradeške cerkve, naj sam prizna, katera izmed obeh cerkev je bila prva in metropola, a bila potem proti kanoničnim postavam razdeljena. Tiberij je odgovoril z jasnim glasom: »Ne morem tajiti, kar vem sam in skoro vsi drugi. Prva in metropola je bila oglejska cerkev, katero sta ustanovila sv. Marko in sv. Hermagora. Vsied poganske sile je pa moral oglejski patriarh Helija prebivati nä Gradežu, svoji fari, kamor je tudi sklical škofe na sinodo." Znano je, da je bilo od sv. Marka pa do patriarha Pavla, kateri je zbežal na Gradež, svojo faro {Jn Qradum plebem suam"], dvajset patriarhov, kateri so vladali oglejsko cerkev ter tudi Gradež smatrali 1) G!. Gr. I, št. 85. za svojo lastnino. Od patriarha Pavla pa do patriarha Ivana, pod katerim se je gradeška fara lotila od oglejske cerkve, je bilo pet patriarhov do heretika Kandidijana, kateri je izvršil to ločitev $ pomočjo Grkov, ki so vladali po vsej Istri. „Anno pontificatus sanctissimi et univenalis papae Eugenii qiiarto et imperatoribiis piissimisj catholicis et Dei cultoribiis Chlodovico et Clotharo imperatoribiis anno septimo et decimo, per indictionem qiiintam, octavo Idtis Janii"'^) [Rubels, Mon, eccl. Aquil., col. 414. — Mansi, Concil, coll., XIV, 49?. — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, št. 84o (814.) — Iz vest j a Muz. dr., IV, 136 (extf.)« Cfr. lohannis diaconi Chronicon Venetum (^Monticolo^ Cropache Veneziane, I, f(i): „Istrienses cpiscopi, qui consecracionis donum a Gra-densi pacriarcha more solilo recipi<-'bant, Aquilegensi metropoUtano, Longo-bardorum regis virtute coacci, sese subdiderunt." St 94 827, dne 21. avgusta. Chestinperc.3) Pogodba, katero sta sklenila (freisinSki) škol Hitton in pa grof Wilihelm na zboru v Buchenau-u {^piacito ad Puochinauua^Y) ^ ondotnimi Slovani [^Sclatianis"] zastran mej med buchenausko cerkvijo in slovanskim zemljiščem, katere je bilo treba določiti in napraviti. QxqA \V\lUhe\m ie vsWd OevoWov^gaS) ukaxa upra^al na^stave^^e moie bavarskega in slovanskega rodu [June uero UuiHihelm comis secundum Keroldi iussionem quesiuit inter uetustissimis uiris ßaio-uuariis et Sclauanits''], kje bi bila napravičnejša meja. Ti so se zedi- ') Kako laJiko bi bil gradcški duhovnik Tiberij na niantovski sinodi mivedel pravi vzrok, zakaj se je nekdanja oglejska cerkev razdelila v dve, ako bi m« bila preteklost znana! Kako tenjeljito bi bil dokazal, da ni bil Kandidijan heretik, pa^ pa oglejski patriarh han, če bi mu bil jasen razvifek prepira zarad treh poglavij! To je dokaz, da so v devetem stoletju v obče že pozabili, da so bili oglejski patriarhi nekdaj razkoliitkl. Vsaj še na Gradežu, kjer bi bili morali (o prav dobro vedeti, niso nič znali o tem. 2) Četrto leto vladanja papeža Evgenija 11. in pa peta indikcija kažeta, da se je ta sinoda vršila leta 827; napačni sta pa letnici vladanja cesarjev Ludovika in Lotarja. Za leto 827. govore Še marsikateri drugi razlogi. Gl. Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 420. h Chestinperc je sedanji Pöstiingberg na Gorenjem Avstrijskem od glavnega mesta Unca proti severu. (Cfr. Archiv f. Kunde österr. Gesch., XXVll, 292.) *) Tu omenjeni kraj je Buchenau od Linea proti zahodu poleg Donave. (Archiv I. C. p. 291.) Misliti nam je tu na mejnega grofa Gerolda II., kateri se omenja še v drugih virih tiste dCbe. (Cfr. §t. 40, 97.) št. 94. 95. _ 83 nili, da naj bi šla meja od potoka, „Deozinbach" imenovanega, ki teče v Donavo, okrog starih skal [^ueteranis petris'''^ do „Chestin-perc-a", potem proti vzhodu do meje, katera se vleče do Linea. Ta pogodba je bila sklenjena v navzočnosti bavarskih in slovanskih mož. Izmed Slovanov l^Sclauanii'*'] so bili pričujoči: „Egilolf, Uualdrat, Liu-pisco, Zanto, Traninh, Tal, Zemilo, Liupnic, Trepigo, Liupin, Uuelan, Uuittan, Uuento, Tagazino, Tesco, Ocatino, Zebon, Zenasit, Zinacho, Dabramis, Medilim." »Actum est ad Chestlnperc in KIL Stpiembris, anno Hin- doniiici imperaioris sui XIIIL, indictione K« [Codex St. 187, fol. 136», cod. st. 188, fol. 25^8 in cod. št. 238, fol. :>4b Y kr. drž. arhivu v Monakovem. — Roth. Renner über die ältesten Urkunden des B. Freising. str. loi. — Archiv f. Kunde österr. Gesch , XXVII, 258, St. I. — Izvestja Muz. dr., IV, 140. st. 21 (extr)] St. 95. Nepristno.'^) Med 824 827.3) Papež Evgen (II.) naznanja favianskemu škofu Ratfredu, sugu-turskemu škofu Metodu, nitranskemu škofu Alkuinu in vetuarskemu Škofu Annonu, dalje vojvodoma Tutundu in Mojmiru ter vsem prebivalcem Hunije ali Avarije in Moravskega [„Ratkfredo sancte Favia-nensis ecclesie et Methodio ecclesie Speculijuliensis que et Sugutu-rensis nuncupatur atque Alchuuino sancte Nitraviensis ecclesie parlgae modo Annoni sancte Vetuarensis ecclesie episcopis, simul etiam Tu-tundo necnon Aloimaro ducibas et optimatibus exercitibusque plebis 1) Iz te listine je razvidno, da se jc v devetem stoletju nahajala blizu Linea na severni strani reke Donave slovanska naselbina. So Ii bili ondotni Slovani slovenskega ali češkega rodu, ni znano. jMed pričami je naštetili 21 Slovanov, izmed katerih so razen dveh vsi drugi imeli domača imena. Pri dveh pričah se kaže nemški vpliv. Ker so v listini navedena Imena bolj ali manj nepravilno zapisana, se le v nekaterih slučajih lahko ve, kako se je glasil pravilni slovanski izraz. 2) Ta listina je nepristna, kar so trdili in dokazovali razni zgodovinarji, tako Palacky (Gesch. von Böhmen. I, 108, not. 65), Ofrörer (Gesch. der Carolinger, I, 119), posebno pa Diimmler (Piligrim von Passau, str. 20 in 21). Pasovski Škof Urolf (vladal od 804- 806) in rimski papež Evgen II.(vladal od 824-827) nista gospodovala istočasno. Noben drug vir ne poroča, da so bile okoli leta 824. na obrski in moravski zemlji štiri škofije. .Nitra je leta 836. pač imela že eno cerkev (gl. Št. 113), prvega Škofa je pa dobila Še le leta 880 (št. 260;. Urolf je bil pač pasovski Škof, nikdar pa ni bil nadškof. 3) Papež Evgen 11. je vladal od 6. junija leta 824. pa do avgusta leta 827. (Jaffe, Keg. pont. Rom., ed. sec, p. 320, ,^22. Hunie, que et Avaria dicitur aique Marauie*'\'^) da je zvedel o njih izpreobrnitvi in o njih krščanskem življenju, kar ga je jako razveselilo. To mu je povedal lorški nadškof Uroif [^Urolfus sancte Lauriacensis ecclesie archiepiscopus'^']^ kateri jih je s svojimi pridigami prenaredil v otroke božje. V njih domovini je bilo za Časa Rimljanov in Gepidov sedem Škofij, katerih metropolitje so bili njegovi (Urolfovi) predniki. Zato tudi sedaj izroča lorškemu nadškofu kot vrhovnemu voditelju ondotne pokrajine, namreč Hunijo, ki se tudi Avarija zove, Moravsko, Panonijo in Mezijo [„in praefatis regionibus fiunia, quae et Avaria appellaiur, sed et Maravia^ provincianim quoqiie Pannoniae sive Mesiae*"]. Ker je število Škofov po rečenih pokrajinah premajhno, zato naj se ustanovi še več škofij, posebno po takih krajih, kjer so bile že nekdaj škofijske stolice. Datum manjka. — „Cntn audivimus.'' [Rokopis iz 12. stoletja na Dunaju. — H u n d - G e \v o 1 d, Metrop. Salisburg, (ed. Ratisb.) I, 230; (ed. Mon,) I, 346 — Ludewig. Script, rer, Genn., H, 360. — H an si z. Germ, sacra, I, 149. — Mans i. Cone, coll., XJV, 4t2. — Fe;6r, Cod, dlpl. Hung, I, 158, — Boczek, Cod. dipl Morav., I, 14. — Dümnnler, Pillgrim von Passau, str. 115 — Kukuljevič, Dipl. Sbornik, I, 44 — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II^ yoo. — J a ff Reg. pont. Rom. št. 2566 (1946)] Št. 96. 828, meseca februarja. Aachen. Državni zbor v Aachenu, kjer so se cesar in njegovi svetovalci prepričali, da je bila zanikarnost furlanskega vojvoda Balderika kriva, da so Bolgari brez kazni pustošili po zemlji Dolenje Panonije. Zato so mu vzeli Čast, katero je imel, in marko, po kateri je do takrat sam gospodoval, razdelili med Štiri grofe.2) 1) O krajevnih imenih, ki so tu navedena, naj omenim, da je Faviana nekdaj stala na tleh sedanje Dolenje Avstrije in da tam ni bilo nikdar škofije. Nitra je mesto na sedanjem severnem Oß:rskem. Krajevna imena »Speculijuliensis*, »Siiguturensis* in sVetuarensis^ so izmišljena. Nekateri so sicer trdili, daje bila »ecclesia Speculiju-liensis" v Olomucu, „ecclesia Vetuarensis" pa v Veszprimu ali pa na Velehradii ali pa v Ogrskem Starem gradu (cfr. Hansiz, Germania sacra^ 1, 147); a vsi njih dokazi so brez veljave. — Ime ^Tutundo® je narejeno iz besede ^^tudun", kar je po-menjalo obrskega velikaša (cfr. Gr. I, št. 291, op. 4.) Ime moravskega vojvoda Atoj-mira (.Moimaro*) je zgodovinsko. 2) V katere grofije so leta 828. razkosali Balderikovo zemljo, ni znano. Ako pomislimo, da se je njegova oblast razprostirala po PurlanijI, Istri, Karantaniji in Dolenji Panoniji, bi smeli trditi, da je odslej vsaka izmed imenovanih dežel bila sama zase. Sicer je Baiderikova oblast obsegala tudi tiste strani hrvaške zemlje, kjer sta nekaj let prej vladala vojvoda Ljudevit in Borna. A kaže se, da so Franki izgubili to zemljo in da so ondotni prebivalci bili okoli leta 828. že samostojni. — Mejni grof furlanski Balderik se je morebiti zdel frankovskemu vladarju nevaren, ker je imel pod seboj tako obširno zemljo. Lahko bi mu bil postal nezvest prav tako, kakor njegov sosed, gradeški patriarh Fortunat. Ann. reg. Franc. (Ann. Einh.) ad a. 828 (ed. F. Kurze, p. 174): jjConventus Aquisgrani mense Februario facius est,.. . Similiter et Bald-ricus dux Foroiuliensis, cum propter eius ignaviam Bulgarorum exercitus terminos Pannoniae superioris inpune vastasset, honoribus, quos habebat, privalus et marca, quam solus tenebat, inter quattuor comites divisa est." Vita Hludow. imp, c. 42 (MG. SS., II, 631); „Mense Februario sequentis hiemis conventus habilus publicus Aquisgrani; . . . Itidemque Baldrico duci Foroiulensi dum obiceretur et probatum sit, eius ignavia et incuria vastatam a Bulgaris reg'fonem noslram, pulsus est ducatu, et inter quattuor comites eiusdem est potestas dissecta ^ St. 97. 828y dne 22. marca. Aachen. Cesarja Ludovik in Lotar podelita vsled prošnje bavarskega kralja Ludovika in grofa Oerolda kremsmünsterskcmu samostanu in ondot-nemu opatu Sigehardu neki okraj v pokrajini Grunzwiti2) tik gore, „Sumarberch" imenovane, katerega so do takrat obdelovali (samostanski) hlapci in pa slovanski podložniki rečenega samostana ter grofu (Geroldu) plačevali neko najemnino [r^quoddani territorium quod est in pago Grunzwiti iuxta montem Sumarberch, quod usque modo servi vel Sclavt eiusdem monasterii ad censum tenuerunt, qui ad partem comitis solvedatur'"']. V rečenem okraju so menihi imenovanega samostana postavili cerkev, hiše in druga poslopja.3) Meja tega okraja, katero so odposlanci grofa Gerolda določili, se je začela na vzhodu pri gori Sumerperchu, se vlekla proti TraguŠi do kraja „Hohogaplei-chim", potem navzgor do zemlje pasovske cerkve ter odtod proti jugu do Heribrunna. Na zapadni strani je segala meja do tja, kjer Flinsbach prihaja od severa iz gozda in potem do tja, kjer se ta gozd dotika Sumerpercha. [^Quod territorium ita terminatur. Incipit enim ex plaga orientali a Sumerpercha sicut missi Geroldi comitis designa-verunty usque in Dreisma ad locum, qui vocafur Hohogapleichim et 0 pPannoniae superioris*. — Tu bi moralo stati „Pannoniae inferioris*. Po Dravi ni bilo mogoče priti v Gorenjo Panonijo, katera se je nahajala med Donavo in dolenjo Rabo, tcmuč le v Dolenjo. Iz te listine je razvidno, da je bila pokrajina Grunzwiti ob reki Traguši nekako tam, kjer je sedanje mesto St. Pölten. Menihi kremsmünsterskega samostana so tedaj, kakor kaže ta listina, vzeli v najem neki okraj bliz St. Pöltena, kamor so poslali svoje hlapce in dekle. Ti in pa ob TraguŠi naseljeni Slovani so jim obdelovali zemljo. Menihi so v tem okraju postavili cerkev, hiše in druga poslopja. Dokler so imeli zemljo samo v najemu, so morali od nje grofu plačevati najemnino. V ondotni okolici je prebivalo tudi mnogo svobodnih Slovanov, ki so obdržali svoja posestva tudi potem, ko je sosednja zemlja postala lastnina kremsmiinst^rskega samostana. inde sursiim usque ad ienitorium episcopaüis ecclesie Pataviensis et exinde ad plagam australem usque in Heribninnum. Deinde ex parte occidentali usque ad eum locum, ubl Flinsbach exit de sllva a parte aqullonis, sicut ipsa silvo pergit usque ad iani dictum montem qui dicifur Siimerperch.'^'Y) Cesarja podelita v popolno last ves ta svet kremsmtinsterskemu samostanu ; izvzeta naj bodo le posestva ondotnih svobodnih Slovanov [„sa/iVs tarnen proprietatibus liberorum Scla-vorunV'\ „Data XI. kalend. Aprilis anno Christo pro p Ida XV. imperii domini Ludowici serenissimi imperatoris et Lotfiarii VI., indictione VI. Actum Aquisgrani palacio regio.*" Kartular iz 12. all pa 13. stoletja v Pasovu (A) — Cod Frid. iz 14. stoletja V Kremsmünstru (B). — Re tte n p achc r, Ann. Cremifan , p. 30 (iz B). — Boczek, Cod. dipl. Morav., I, 17. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 11. — Monuiti. Boica, XXXI, 54 (iz A). — Hagn, Urkundenb. v, Kremsmünster, str. 9 (iz A in B) — Jahresber. des bisch. Privatjiymn. in Linz f. d J 1898, str. 8. — Izvestja Muz. dr, IV (1894) str. 141 (extr.) — Mühlbacher, Reg. d. Karoling, st. 850 (.824)] St. 98. 828. (Gradeški) patriarh Venerij \„Venerius senms servo rum Dei epi-scopus'"'] piše rimskemu papežu Gregorju (IV.) ter mu pravi, da je večkrat prisiljen obrniti se s prošnjami do apostolske stolice, ker mu njegov tekmec {„aemulus''] ne da miru. Ve naj (papež), da je Že večkrat moral (Venerij) vsied cesarjevega ukaza2) priti do apostolske stolice, da bi se zedinil z Maksencijem, ko bi se uredile zadeve njunih cerkva, katere (zadeve) se je predrznil (Maksencij) motiti kljub božjim in kanoničnim določbam. Ker pa ni hotel, da bi ga on (papež) sodil, je sklenil v Mantovi3) izvršiti vso stvar. Ko je prišel (Venerij) do cesarjevega prestola, ga ni našel (sc. Maksencija) pripravljenega, in zato mu je cesar rekel, da naj ga čaka. Nato je cesarju pokazal njegovo (Maksencijevo) pismo, v katerem mu je že davno naroČil, da naj se vsa stvar dokonča pri apostolski stolici. Na zadnje je sklenil (Venerij), da ne bode v tej zadevi, naj Maksencij pride ali nc, odgovarjal nobenemu, kakor samo namestniku sv. Petra, kateremu je Kristus dal 1) Tu je najprej opisana vzhodna meja, potem južna, nato zapadna in severna. Izmed tu naštetih krajev in potokov sta nam znana Traguša in pa Flinsbach, Ta je severozahodno od St. Pöltena. Sumerperch nam je iskati od Traguše proti vzhodu. Ves okraj se je nahajal nekako med Herzogenburgom in St. Pöltenom. Gl. št. 91. ^ Gl. št. 93. obiast zavezavati in odvczavati. {„Igitur comperiat, oramus, vestra solers et pia prudentia, beatissime domine papa, quia iam tot vicibns ex iniuncto imperialis auctoritatis ad vestra sacra apostoUca vestigia aim Maxentio coniungi debuimiis difinlenda scilicet causa nostraram ecclesiarnm, quam contra Dcam et canonum instituta inretire nisus est, sed quia minime a vestra saluberrima pietate iudicari malait, Man-tuae quoque sugessit causa finienda. A^ös vero ad imperialia vestigia pervenientes ipsuni paratum non invcnimuSy expectare enim eum nos augustiis monuit, cui nos suam epistolam ostendimus, per quam dudum preceperat, at apud sanctam apostolicam sedem rei finis pa-neretur. Nam et vocem fecimus, ut utrum ille veniret an non, nullatenus de his alicui responsum daremus, nisi coram vicario beatissimi apo-stolorum principis Petri, in cuius $orte vobis a Christo deo nostro Ugandi solvendique potestas incumbit.^l Ne bilo bi prav, da bi ljudje iz iste pokrajine \_.ycomprovinciales'''\ in pa njegovi (Maksencijevi) sufragani odločevali to zadevo. Tisti, ki je čez vse postavljen, naj tudi sodi vse. Na mestu bi bilo, da bi on (papež) razsojal (o stvar. Kakor je zvedel (Venerij), se sedaj Maksencij javno baha, da je dobil istrsko škofijo vsled cesarjevega ukaza, in ondotni izvoljeni škofje se pripravljajo, da bodo po velikonočni osmini posvečeni. '.,Nunc autem, sicut cognovimus, glorlatur se idem Maxentius palani per praeceptum domini imperatoris diocesint htriensium habere^), ei ipsi electi post octavos poschae praeparant se ad ordinathnem.''] Ni mu znano (Veneriju), Če se ni to nekako zgodilo brez vsake razsodbe. Nato Venerij prosi papeža, da bi ga uslišal. Cerkev, ki je bila do sedaj razsvetljena, naj ne izgubi svojega krasa vsled postopanja hudobnih ljudi. Datum manjka.2) [Cod. Trevisanus \z 15. stoletja v Benetltah. — L'ghelli, Italia sacra, ed. Odeti, V, 1103. — MG. Epist., V, 316, sr. 12.) Št. 99. 828. Oglejski patriarh Maksencij, katerega je podpiral cesar Lotar, je vznemirjal istrske suiragane gradeSke cerkve. Zastonj gaje opominjal papež Iz teh besed se more sklepati, da je patriarh Maksencij dobil leta 827. kniafu po maiitovaiiski sinodi od cesarja Ludovika ali pa Lotarja s posebno listino, ki je biia enaka oni z dne 30. oktobra leta S54 (gl. Št. 151), istrske Škofije. 2) Papež Evgenij il. je umrl meseca avgusta leta 827. (Jaffe, Reg. pont. Rom., ed. 1885, p. 322'. iNjegov naslednik je bil papež Valentin, ki pa je vladal le en mesec. Za tem je bil proti koncu rečenega leta izvoljen Gregor IV., kateremu je patriarh Venerij poslal to pismo. Iz tega lahko razvidimo, da je bilo to pismo spisano še le leta 828. in sicer, kakor se kaže, pred veliko nočjo. Gregor (IV.) Ko jc Maksencij večkrat dobil pomoč od posvetne oblasti, je prisilil istrske Škofe, da so ga morali priznati za svojega metropolita.^) Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 3, pars 8 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 173)' »Per idem tempus Maxentius patriarcha Aquilegiensis Lotharii regis fultus favore, Gradensem ecclesiam in sulTraganeis IsCriae turbare nititur, nec a Gregorio papa admonitus desistere voluit. frumo re-petito Rcculari subsidio anwdictos episcopos ad sibi reverentiam, et subjecti-onem raetropoiitano debiiam exhibendam in totum cocgiC" lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Vene-ziane^ I, 11 i): ^.Anno vero noscri Kedemptorls ab incarnatione «« Istrienses episcopi, qui consecracionis donum a Gradensi patriarcha more solito reci-piebant, Aquilegensi mctropolitano Longobardorum regis 3) virlute coacti, sese subdiderunt ** Št. 100, Najbržc leta 828. Papež Gregor IV. dovoli gradeškemu patriarhu Veneriju palij,4) katerega naj nosi o veliki noči, dne 22. februarja in 24. junija, potem na dan Marijinega vnebovzetja (15. avg.), o božiču, o praznikih gradeSke cerkve ter na dan obletnice posvečenja gradeške ccrkve. Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 2, pars 3 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 170): „Hic (sc. Gregorius IV.) Gradensero sedem approbando, Venerio patriarchae pallium concessit, utendum in diebus resurrectionis, natalitiis apostolorum, sancti Joannis ßaptiscae, assamptionis beatae Mariae virginis, et nativitatis Domini, ec solemnitatibus ecclesiae suae, et anniver-sariis ordinationis ejus. ») Primerjaj to z vsebino pisma gradeškega patriarha Venerija do rimskega papeža Gregorja IV. pod §t. 98. 2) Namreč patriirhu Maksenciju. 3) Prav za prav cesar Lotar. *) Gregor IV. je §e le proti koncu leta 827. postal rimski papež. Zato se tedaj lahko trdr, da je podelil palij patriarhu Veneriju še le leta 828., ako ne pozneje. Misliti si smemo, da jc papei Gregor IV. storil gradeškemu patriarhu to ljubav, da ga je nekoliko potolažil, ker se je njegov tekmec, oglejski patriarh Maksencij, s po> moCjo frankovskih vladarjev polastil istrskih Škofij. (GK Št. 99.) i) Nekateri mislijo (cfr. Meyer, Die Spaltung des Patriarchats Aquileia, p. 33), da je Dandulus zgoraj navedeno notico posnel iz listine papeža Leona IV. z dne 1. aprila ieta 852. (gl. št. 147) ali pa iz listine papeža Benedikta HI. z dne 30. marca 858 (gl. št. 158). V teh dveh listinali se nahajajo razen nekaterih zgoraj naštetih podatkov, ki navajajo, kdaj naj se rabi palij, tudi besede „sicuii a beatissimo pre-decessore nostro donino Gregorio huius almae sedis presule sancitum est." Meyer inisJI, da so besede „predecessore nostro domno Gregorio" napotile Dandula k trditvi, da jepapež Gregor IV. podeli! palij gradeškemu patriarhu Veneriju, kajti tu omenjeni »predecessor noster Gregorius" ni Gregor IV., pač pa Gregor I. Temu nasproti bi se lahko opomnilo, da je pri vsem tem mogoče, da je Dandulova trditev resnična. Vsaj je lahko zajel dotično notico iz kake listine papeža Gregorja IV., ki se je pa v teku časa izgubila. Št. 101. 828, najbržc poletje. Ludovik, sin cesarja Ludovika (Pobožnega), je peljal frankovsko vojsko nad Bolgare i). Ann. Fuld. ad a. 828 (MG. SS., I, 359): „Hlotharius cum exercita ad marcam Hispanicam missus est, similiter et Hludowicus iuvenis contra Bulgaros" Št. 102. 828. Cesar Ludovik naznanja vsem škofom, opatom, vojvodom, grofom, gastaldom, vikarjem, centenarjem ter drugim uradnikom in fevdnikom po Franciji, Burgundiji, Provansi, Septimanlji, Italiji, Tusclji, Reciji, Bavarskem in Sloven i j 12) [„partibus Frande, Burgundie, Provincie, Septimanie, Italic, Tuscie, Retie, Baioarie et Sclaviniae^\ da je leta 828. v petnajstem letu svojega vladanja [^anno incarnationis domini Jesu Christi octingentesimo 28, eiusdem miserante dementia, anno quin-dedmo imperii nostri'*'\ v Aachenu sprejel nekatere trgovce ter njih blago in barke v svoje posebno varstvo. Vsako leto ali pa vsaj vsako drugo leto naj dotični trgovci pridejo v sredi maja na dvor, tu vplačajo de! svojega dobička v državno blagajnico ter ob enem (udi pokažejo to darilno pismo. Nobeden jih ne sme pri nikakrSni priložnosti nadlegovati ali pa jim vzeti kaj blaga alt bark. Prosti naj bodo vseh državnih služnosti in davkov; samo mitnino \^^teloneum^'] naj odraj-tujejo v krajih „O^entovico^) et Dorestado^) vel ad Clusas.s)" [Garpentier, Alphabetum tironianum, p. 59, št. 3 t. — Bouquet, Rccueil des historiens des Gaules et de la France, VI, 649. — Rozičre, Recueil gčn^ral des forroules, I, 44, st. 30. — M G.» Formulae ed. Zeumer, 314, Št. 37. — B öh m e r-M ü h I b a C h e r, št. 851 (825).^ O Meseca maja se je cesarjev sin Ludovik s svojo mlado soprogo Henio, sestro cesarice Judite, napotil na Bavarsko. (MUliIbacher, Reg. der Karol., §t. 1338 (1300) ^K) Najbrže je še le potem šel nad Bolgare. Kaže se. da ni doseg^el nobenega posebnega uspeha, ker Bolgaii so naslednjega leta iz nova prišli po Dravi navzgor ter opustošili de! frankovske zemlje. 2) Tu omenjena „Sclavinia" je brez dvoma ista slovanska zemlja, katera se tudi omenja v listiui cesarja Ludovika z dne 21. januarja leta 824. (gl. St. 78), namreč Slovenija. 3) Quentovicus je sedanji WIcquinghem na severnem Francoskem v depart. Pas de Calais blizu Montreuil-a. Dorestado, sedaj Duurstede na Nizozemskem blizu Utrechta. 5) Clusae, sedaj Sluis na Nizozemskem v pokrajini Zeelandiji. Št. 103. Nepristno.^) 829, dne 18. novembra. Rezno. Ludovik. kralj bavarski [„rex Baioariorum*'], razsodi prepir, ki je nastal med solnograškim nadškofom Adalramom in pasovskim škofom Reginharjem zarad neke fare onostran Komagfenskih gora [^saper par-rochia que adiacet ultras Cornagenos monies'"']^). Adalram je trdil, da jo je imel že njeg'ov prednik Arno in tam pridigfova), Reginhar pa poudarjal, da spada pod pasovsko škofijo. Nato jo kralj Ludovik razdeli tako, da dobi Reg^inhar polovico na zahodni strani reke Sprace od njenega izvira pa do izliva v neko drugo Spraco^), katera teče potem v Rabo; drugo polovico na vzhodni in južni strani rečenih rek-dobi pa Adalram [„ ... prediciam parrochiam eo modo inter eos diuidere iussimusj ut Reginharius episcopus habeat ad dyocesim suam de ista occldentali parte fluvii, qui uocatur Spraza ubi ipsa exoritur et in alia m Spraza m cadlt, et ipsa in Ropam fluit, Adalram mas uero archi-episcopus ex occidentali ripa supradiciaruni aquarum in orientali et in australi parte ad dyocesim luuauensem^'] „Actum ad Regansburch regio palacio.anno Domini D CCCKKVllll.^ indictione VIII., anno XVII. Hludowico imperatore, filio eins filudomco regnante In Baloarla anno K, XIIII. Kai Decembris et luna XVI."" Hund-Gewold. Metrop. Salisb,, I, ed. Mon., p. 296; ed. Ratisb., p. «97. — Hansiz, Germ, sacra, 1,155. — M on. Boica, XXXla, 56. — Fejdfj Cod. dipl. Hung., I, 162. — Boczek, Cod. dipl. Morav., I, 18. — Oefele. Scriptores, I, 704. — MtihJbacher, Reg. d. Karol., St. i34r (1303)" 0 Listina je ponarejena, kar sta že dokazala Dümmler (Archiv f. Kunde österr. Geschichtsqu., X, 22) in pa Sickcl (Beiträge zur Diplomatik v Sitzungsber. der Wiener Akad., XXXVI, 351 \ Ponarejevalcu /e za podlago služila listina cesarja Karola z dne 14. junija leta 811. (gl. št. 37). — Meiller (Über die Diöcesan-Grenzregulirung K. Ludwigs im j. 829 zwischen Salzburg u. Passau v Sitzungsber. der Wiener Akad., XLVil, 469) je hole) dokazat), da je listina pristna. Tudi je menil, da naj bi se namesto „Spraza^ čitalo „Suarza". Že Felicetti (Beiträgezur Kunde stelerni. Geschichtsqu., IX, II, op.26) je poudarjal, da je Meiilerjevo mnenje napačno. Da je listina ponarejena, sta dokazovala tudi Ficker (Beiträge zur Urkundenlehre, II, 293 in 318) in pa Uhlirz (Mitth. d. Inst. f. österr. Gesch., III. 200, 220). — Čeprav je pa listina nepristna, je vendar njena vsebina nesumljiva ter nam dokazuje, kje je bila meja med solnograško in pasovsko cerkvijo. 2. »Comageni monies". Tako se je nekdaj zval Dunajski les. ^ Tu omenjena ,Spraza" je sedanji Spratzbach v jugovzhodnem kotu sedanje Dolenje Avstrije. Ta se izliva na ogrski meji v Rabico Repce), katero ta listii\a imenuje ^aliani Sprazam". Rabica se na ogrskih tleh združuje z Rabo. (Gl. Felicetti v Beiträge zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, IX, 11.) Št. 104. 829. Bolgari so z ladjami prišli po Dravi navzgor na zemljo frankovskc države ter požgali nekatere vasi, ki so bile blizu reke. Ann. Fuld ad a. 829 (MG. SS., I. 360): ^Bulgari navibus per Dravurn tluvium venientcs, quasdam villas nostrorimi flumini ricinas incenderant" Št. 105. 830, dne 26. januarja „ad Herihhingas". Baaz, po rodu karanlanskj Slovenec [„Baoz de genere Carontania ^ Sclavaniorum'*'\,^) podeli freisinški cerkvi svoje podedovano imetje z 1 i vsemi podložnimi ljudmi v Malihhindorfu [Jieredltatem in loco Malih- ^^ hindorf in mancipiis et in omnibus causis in ca psa m 5. Marie, uf ad ipsam sedem episcopatui firmi ter perma neat''], ,,Actum ad Jierihhingas hittoni venera bil i episcopo praesente in VII. kal. Febr. . . anno Hladomci imperatoris XVII., indictione K///." [Resch, Annal. eccl. Sabioncnsis, III, 96 (cxtr.) — Izvestja Muz. društva, IV (1894), sir, 142 (extr.).] Št. 106. 830, dne 6. oktobra. Rezno. Ludovik, kralj bavarski, potrdi Gozbaldu, svojemu kaplanu in samostanskemu opatu v AlteichUj vsled njegove prošnje daritev cesarja Karola, kateri je, dobivši v svojo oblast obrsko zemljo [Jerra Auaro-rum'% podelil rečenemu samostanu nekoliko posestev v ondotni marki [Jn ipsa marclia'% namreč okraj, ki se zove Wachau in ki se razprostira od potoka Bistrice in njegovega izliva v Donavo poleg te reke navzgor do potoka ».Bochbacha", potem onostran Bochbacha eno kmetijo, dalje zemljo od Bochbacha navzgor do gore Javornika, potem okraj Aggsbach poleg Donave, ki meri na dolgost eno miljo in ravno toliko na širokost, ter eno polje, ki obsega eno kmetijo ter se dotika freisinške zemije.2) [„ . .. id est locum qui nuncupatur Wacliawa, qui >) Beseda ,Carontania^ me je premotila, da sem iz prva mislil, da je bil tu omenjeni ^Baaz" karantenska Slovenka: sedaj pa menim, da je bil Slovenec. 2) Wachau se zove dolina reke Donave med Mölkom in Kremsom. Accusbach je Ag:gsbacli na levem bregu Donave. Gora Ahornico je sedanji jauerling severno od Aggsbacha. Mvstrica (pravilna oblika bi btla Bistrica) je sedanji Micssnng:bach (cfr. Kaemmel, Anfänge deutschen Lebens, str. 172, op. 5.), ki prihaja z jauerlinga. Podiag'a besedi /e Javornik. Iz te besede je tudi nastal izraz Jauerlingr. Pri besedi Ahornico je deblo germanizirano, prt besedi Jauerling pa končnica. Cfr, Kaemmel, str. 172, op. 4. terminaiur a fönte rivuli^ qui vocatur Mvstrica^ usque in eum locum, ubi ipse Danubium infinit ac deinde tendit sursum in ripani Danubii usque in Bochbah, et ultra Bochbah mansum unum et inde iuxta Bochbah sursum usque in verticem montis^ qui nuncupatur Ahornico, nec non et alium locum nuncupatum Accusbach iuxta ripam Damibii, cuius mensura est in longitudine miliarium unum et similiter in lati-tudine, nec non et campum unum, qui contlnet mansum unum, quem interiacet causa Frisingensis ecclesie'^\ „Datum pridie nonas Octobris, anno Christo propitio XVII. regni domni Hludowici serenissimi augusti, indictione Villi. Actum Ragens-burcii civitate.'" [Prepis iz ii. stoletja in kartular iz i 3. stoletja, oboje v Monakovem — Hund-Gewold, Mctr Salisb,. II, (cd. Mon.) p. i 2; (ed. Rat^sb.) p. 9. — Monum. Boica, XI, 104; XXXI, 58. — Fej^r, Cod. dipl. Hung. 1, 162. — Mühlbacher, Reg d. Karoling., št. 1340 (1302).] št. 107. 830, dne 11. novembra. Nymwcgen. Cesarja Ludovik in Lotar določita vsied osebne prošnje oglejskega patriarha Maksencija {„veniens in praesentiam culminis (nostri) Maxentius ecclesiae Aguileensis patriarcha'^X^) da naj spada ženski samostan Marije Device pri cerkvi sv. Ivana v Čedadu pod oglejsko patrlarhijo in njene vladarje [„ . . . monasterium puellarum, quod di-citur sanctae Mariae, quod siium est juxta basilicam sancfi loannis, constructum infra muros civitatisForojuliensis in loco, quidicitur Vallis"]. ^Data III, Idus Novembris, anno Christo propitio XVII. domini imperatoris Hludovici serenissimi imperatoris, et Hlotarii augusti IX. Actum Niumaga palatio regio." [Prepis iz 16. stoletja y Čedadu. — Rubcis, Mon. eccl. AquiK, col, 410. — Madrisius, S. Paulini opera, 290. — Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 127. — Müh Ibacher, Reg der Karol., st 877 (848)] Št. 108. 831, dne 19. junija. Ranshofen. Ludovik, kralj bavarski [„rex Baioariorum"^ podeli solnograški cerkvi in njenemu nadškofu Adalramu del svoje lastnine v tistem kraju Karantanije, kjer se Gorčica2) Izliva v Krko, namreč eno kmetijo z ') Iz teh besed je razvidno, da je bil patriarh Maksencij takrat v Nymwcgenu. OorČica (Oörtschltz) je majhna reka na Koroškem ter se pri št. Janžu izliva v Krko. Latinski izraz ^.Curciza" za GorCico nam kaie, da se je prvotno ime te rečice glasilo pKrkica'' (mala Krka), ki je dotok večje Krke (.,Curca'"). Cfr. Mura, Murica: Sava, Savica itd. vsemi dotičnimi priteklinami. [„ . . . guasdarn res proprietatis nostrae quae sunt in provtntia Carantana in loco videlicet, ubi Curciza in Curcani influit, id est colon^rn unam cum terrU . . ."] Solnograški nadškofje in njih uradniki [^rectores et ministn'''\ naj imajo od današnjega dne popolno pravico, da smejo v tem kraju po cerkvenem pravu soditi in postopati tako, kakor iiočejo. ^Data XIII kalendas iuliaSy anno Christo propicio XVIII im perii domni Hludouuici serenissimi augusti et anno VI regni nostri, indictione Villi; actum Randestorf palatio nostra^ "izvirna lislina v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anhang, sir. 8o. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinihiae, III, 8. — Izvestja Muz. dr. za Kranjsko, IV, 142 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, st. 1343 (1304) (extr.).] Št. 109. 832, po veliki noči.i) Cesar Ludovik je zvedel, da se je njegov sin Ludovik vzdignil s svojo vojsko, da bi svojemu popolbratu Karolu vzel Alemanijo. V tej vojski so bili zbrani svobodni in tudi podložni 2) Bavarci ter tisti Slovani 3) katere je mogel sklicati. Udari) je s svojimi trumami na v Svabsko, kjer mu je prebivalstvo moralo priseči zvestobo. Nato je hotel napasti tudi Vzhodno Frankovsko. Ann. Bertin. ad a. 832 (MG. SS., I, 425): „Quibus ita consideratis, et ubique ad hoc adnunciandum legacis direcCis, subito perventuni est ad aures püssimi imperatoris, Liidoicum cum omnibus Baioanis, Überis et servis, et Sclavis quos ad se vocare poterar, Alamanniam, quae fratri suo Cärolo a patre iamdudum data fuerat, ingredi velle, eamque vastare et diripcre ac suo regno adunare, cunctumque populum regni illius ei fidelitatero pro-mittere, et his peractis, in Franciam cum ipso exercitu hostiliter venire et de regno patris sui, quanto pluriraum potuisset, invadere sibique subicerc." Št. no. 832, dne 6. oktobra. Rezno. Ludovik, kralj bavarski, podeli rezenski cerkvi in njenemu škofu Baturiku del svoje lastnine v obrski pokrajini in sicer kraj, 1) Velika noč je bila leta 832, dne 24. marca. Dne 27. marca je bfl Ludovik šc v Öttingu na Bavarskem (gl. Mühlbacher, Reg. d. Karel., št. 1346 (1307). Po The-ganu (C. 39) je ta novica prišla do ccsarjevih ušes po veliki noči. 2) Nesvobodni ljudje navadno niso šli na vojsko. (Gl. Waitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, IV, 454.) 3) Ti Slovani so bili brez dvoma večinoma Slovenci, sosedje Bavarcev in ob enem frankovski podložniki. Besede „quos ad se vocare poterat" nam kažejo, da so se mu le nekateri Slovenci pridružili, drugi so ostali doma. Zdi se mi, da se Slovenci niso dosti brigali za osebne prepire raznih Članov frankovske vladarske rodovinc. 94 Št. no, 111. _ kjer je bil nekdaj grad Herilungoburg^,!) (cr njegovo okolico, katera se razprostira od izliva reke Erlaf v Donavo, potem po!eg prve reke do kraja „Erdgastegi", dalje od reke proti vzhodu do srede gore, katero Slovani zovejo „Colomezza" kjer se nahajajo mejna znamenja, vrezana v dve drevesi, in odtod proti severu do Donave. Na zahodni strani se vleče meja do gorskih vrhov, na katerih se nahajajo v drevesih vrezana znamenja. Vso to zemljo in na njej stanujoče Slovane naj za zmerom dobi rezenska cerkev v svojo oblast. [„ . .. qaasdam res propnetatis nostrae, quae sunt in prouincia Aua-roriim^ id est locum ubi antiquitus castrum fait qui diciiur Herilungo-burg cum reiiquis adiacentiis in circuitu, quarum terminia sunt ab eo loco ubi Erlafa in Danubium cadit sursnm per ripam eiusdem flu-minis usque ad locum qui dicitur Erdgastegi et ab eodem fliimine in orientali parte usque in medium montem, qui apud Vuinades Co- lomezza uocatur.....Has itaque res cum Sclauis ibidem comma- nentibus . • „Data //. Nan. Octobr. anno XIX. imperii domni Hludouuici ser. aug. et anno VIL regni nostri, indictione XI. Actum Reginesburg." [Izvirna listina v Monakoveni.— Hund, Metrop. Salisb., (ed 1582), 1, 58 (odl.) — L Ü n i g, Reichsarchiv, XXI, 1211. — Mon. Boica, XXVIIU, 21. — Ried, Cod. dipl. Rat., 1, 28. — Boczek, Cod. dipl. Moray., I, 18. — Oefele, Script., I, 170. — Mühlbacher, Reg. d. Karoi., št. 1347 (1308). — Izvestja Muz. dr., IV, 143 (extr.).] Št IIL 832, dnc 30. novembra. Pavia. Cesar Lotar, sin cesarja Ludovika, naznanja, da mu je oglejski patriarh Maksencij [y,Maxentius Aquiligensis ecclesiae patriarcha''] pokazal neko listino rečenega cesarja Ludovika3), v kateri je stalo, da sta cesarja Karol in Ludovik podelila oglejski cerkvi imuniteto, duhovščini in ljudstvu pa svobodno volitev svojih patriarhov; tudi je bilo v njej zapisano, da sta imenovana cesarja osvobodila podložnike oglejske cerkve žitne in živinske desetine, kakor tudi senskega davka od tiste živine, katera bi se v Istro Sla past; tudi je bilo določeno, da ne sme nihče od ljudi oglejske cerkve zahtevati prenočišča in krme O Heriliingfoburg je bil tam, kjer je sedaj vas Erlaf blizu Pöcblarna na Dolenjem Avstrijskem. 2) ,,Colomezza" je hribovje med dolenjim Erlafoni in dolenjim Melkom ter se dandanes zove Kulmerbergf. Podlaga besedi „Colomezza" in besedi „Kulmerberg*' je slovenski izraz „holm*'. Dotična listina se nam ni ohranila. Gl. I, It 284. za vojsko razen takrat, kadar bi prišli v Oglej frankovski vladarji in njih sinovi ali pa, kadar bi se tja poslala kaka posadka zarad kakeg^a sovražniškega napada. [., . . . iif nec homines eiusdem ecclesiae de anona et peculio suo decimarn in partem fisci darent, nec de peculio ipsiiis ecclesiae, quod ad partes Histrienses in pasciiis miitebantur, iilliim soiverent herbaticum; et quod a praefatae ecclesiae hominibus mansionatici vel fodorus nullatenus acciperetur vel exigeretur, nisi quando eorum aut fiiiis suis adventus ad eandem fierent civitatem, vel quando praesidium illic propter ininiicorum insidias arcendas po-neretur.''] Vslcd prošnje rečenega patriarha potrjuje tudi on (cesar Lotar) po zgledu svojih prednikov oglejski cerkvi te pravice. Oglejska duhovščina in ljudstvo smeta po kanoničnih predpisih voliti patriarha. Kraljevi fevdniki, izterjevalci davkov in sodnijski uradniki ne smejo niti od oglejske cerkve terjati davka za seno, niti od njenih prebivalcev žitne in živinske desetine; tudi ne smejo od njih zahtevati in dobivati prenočišča in krme za vojsko razen takrat, kadar bi prišel tja (na oglejsko zemljo) on sam (cesar Lotar) ali kateri izmed njegovih sinov ali pa, ako bi bilo zarad sovražniških napadov treba tja poslati kraljevsko posadko. \_^Per quod constituimus atque perenniter firmam fore volumus, nt memoratae civitatis clerus et populus licentiam ha-beant secundum insfitiitioneni canonicam eligendi sibi pontificem. Pre-cipimus etiam atque iubenius, ut nemo fidelium nostronini vel quislibet exactor aut aliquis ex iudiciaria potestate nec de peculio praefatae ecclesiae herbaticum, nec de anona et peculio homimim ipsius ecclesiae decimarn, nec ab eis niansionaticus aut fodorus penitus acci-pere vel exigere presumant: nisi forte quando nosier aut alicuius filii nostri illic fuerit adventus vel quando illic praesidium positum fuerit ad inimicorum infestationem propellendam.^l Kraljevski fevdniki in sodniki ne smejo nikdar na zemlji oglejske cerkve, v njenih samostanih, gostiščih, farnih cerkvah in podružnicah ter na drugih posestvih [„/// monasteria praefatae ecclesiae subiecta et xenodochia et ecclesias parochiales ac titulos earum vel ceterorum possessiones""], katera so jej darovali kralji, vojvodje ali pa druge osebe, zasliševati ljudi, pobirati od njih globe in davkov, terjati prenočišča in postrežbe, zahtevati porokov ter šiloma nakladati raznih dolžnosti svobodnim in podložnim prebivalcem, stanujočim na zemlji rečene cerkve, ali jih pa primorati, da bi plačevali kako davščino ali pa kako nepostavno do-klado. Patriarh in njegovi nasledniki so nedotakljivi lastniki vseh posestev oglejske cerkve in vsi njeni dohodki, kateri bi se drugače morali plačevati v državno blagajnico, naj se pobirajo na korist cerkvi in njenim služabnikom. „Data II. kalendas Decembris anno Christo propitio imperii domni Hlodowici serenissimi imperatoris XX. regnique Hlotharii glo- riosissimi aiigusti in Italia XI//., indictione X/. Actum Papia civiiate palatio publico.'' i) Kopija iz I o. stoletja v Veroni; kartular iz i 5. stoletja (Consultori iit iure) v Benetkah. — Muratori, Antiq«. Ital. (ed Medlol.), V, 977; (eci. Arret). XIV, 513 — Rubels, Mon. ecci. Aquil., 001.412 2 dat. „XI. kal. Dec." (odi.) — Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 128 (odi) ~ Mühlbacher, Reg. der Karoling., št. 1033 (999)] Št. 112. 833, dne 4. marca. Osterhofen.2) Ludovik, kralj bavarski, podeli pasovski cerkvi in njenemu škofu Reginharju [„Reginarius"'] del svoje lastnine v obrski pokrajini v kraju, ^Litaha'* imenovanem, pri studencu, ki ga zovejo „Sconibrunno"^) [„quasdam res proprietatis nostre, que sunt in provincia Avaronim in loco qui dicitur Litaha super fontem, qui vacatur Sconibrunno"], Ta zemlja, katero je nekdaj imel Teodorik [„ Theodericus"] v svoji oblasti, naj po smrti pokrajinskega Škofa Annona in njegovega enakoimeno-vanega nečaka pripade pasovski cerkvi [„dum Amio corepiscopus afque Anno nepos eius advixerint. ."]. „Datum ////. non. Alartii anno XX. imperii domini Ludowici se-renissimi augusti et anno V/I. regni nostri, indictione XI. Actum Ostre-lioua palatio nostro." [Kartular iz 12. aH 13. stoletja v Pasovu. — H u n d-G e w o 1 d , Me-trop. Salish., I (ed. Mon) p 296; (ed. Ratisb.) p 197 — Monum. Boica, XXXI, 70. — Mühl bacher, Reg. der Karol., Št 1350 (1311). Št. 113. Pred letom 836.») ■ SolnograŠki nadškof Adalram je onostran Donave v Nitri 5) posvetil cerkev, katero je Pribina dal na svoji zemlji postaviti. Conv. Bag. et Garant, c. 11 (MG. SS., XI, 12): ,.Cui (sc. Priwinae) quondam Adalrammus archiepiscopiis ultra Danubium in sua proprietate loco vocato Nitrava consecravit ecclesiani.*^ >) Zastran vsebine primerjaj to listino z listino kralja Karola z dne 4. avgusta leta 792. (I, št. 284) ter z listino kralja Karimana z dne 8. maja leta 879. (št. 251). . , fltf . rf Osterhofen je na Bavarskem severozahodno od Vilshofena. •W'-J^'^^Sconibrunno je Schönabrunn pri reki Litavi. (Cfr. št. 75.) Litaha je bil kraj ob reki Litavi, ki dela nekoliko časa mejo med Dolenjo Avstrijo in Og^rskim. ■>) To se je zgodilo pred Adalramovo smrtjo (t dne 4. januarja leta 836.) in tudi prej, kakor je bil Pribina pregnan 2 Moravskega. (Cfr. Št. 117.) Ta je bil takrat še pogan, vendar kristjanom naklonjen, ker drugače ne bi jim bil sezidal cerkve. 5) Nitra je mesto na severnem Ogrskem. Št. 114. 836, dne 4. januarja. SolnograŠki nadškof Adalram jc po petnajstletnem vladanju umrl dne 4. januarja leta 836. Njemu je sledil Liupram. Conv. Bag. et Garant,, c. o. (MG. SS, XI, 10): „ . . . rcxitque (sc. Adalrammus) gregem sibi commissum 15 annos; eoque superna dementia vocante a nexibus corporis absolute, Luiprammus venerabilis praedictae sedis pontificatum accepit pastor anno 836 " Ibid, cod. B (1. c.): ^ , . . pridie Nonas lanuarii. Auctar. Garst, ad a. 836 (MG. SS., IX, 564): „Adilrammo archiepi-scopo mortuo Liutprammus substituitur." Ann. Admunt. ad a 836 (MG. SS, IX, 573): „Alrammus archiepi-scopus obiit, pro quo Liuprammus ordinatur," Necrol. s. Rudb. Salisb. ad 2, non, Ian. (MG. Necrot, 11, 92): „Adalram archiep. ob." Xecrol. Michaelburanum ad 2. non. Ian. (MG. Necrol., 11^ 212): „Adelramus archiep." K Woe,, ^WAJlMi/vwwvv^ «yyvvsÄ SU'avcOWXAwvwA ÜW/I^«^ W f^tEUM^ V^^fr^^W*^ fl. Jh^V*« 836, dne 16-februarja. Osterhofen. * Kralj Ludovik podeli pasovski cerkvi in njenemu škofu Regin-harju {„Reginarius"] de! svoje lastnine v obrski pokrajini in sicer v kraju, Kirchbach imenovanem, eno cerkev ter zemlje za sto kmetij ali pa Še veČ. Darovani svet sega od Kirchbacha do kraja, Tumulus imenovanega, potem do Teodorikove marke in pa odtod navzgor do Kumber?a.2) [„ . . . qiiasdam res proprietatis nostrae, quae suni in provintia Avaromm in loco, qui diciüir Kinclibach, id est ecclesiam linam constmctam cam territono ad mansos (centum faciendum et phisP), quamm terminia sunt ab ipso loco pergens per unam semitam usque ad locum, qui dicitur Tumulus, et inde per circuitum usque ad praedictum Kirlchbach et inde usque ad markam Theotherii^) et inde usque sursum Cumenberg.'''] 'Ta svet je nekdaj grof Ratbod odstopil pokrajinskemu škofu Annonu. [„Ratbodus comes Annoni corepiscopo ipsas res consignavit\ Dokler živita škof Annon in njegov enako-imenovani nečak, naj uživata dohodke teh posestev; po njuni smrti pa naj vse to pripade pasovski cerkvi. ») Kirchbacli je jugovzhodno od Tulna. 3) Kumbcrg: sc je zval severozapadni del Dunajskega lesa. 3) Besede „centuni faciendum et plus' je neka poznejša roka zapisala tja, kjer je nekdo izradiral prejšnje besede. Namesto ,^Theotherii" bi najbrže moralo stati ^Theodorici'*. Cfr. Kaemmel, Anfänge deutschen Lebens, str. 254, op. 1. ,,Data XIII!. kalend. Martii anno Christo propitio tertio regni (lomni Hlndowici regis in orientali Francia^ indictione XIIII. Actum Ostrenhoua paiatio region [Izvirna listina v Monakovem. — H u n d - G c^Y o 1 d, Melr. Salisb., I (ed. Mon.) p. 347 ; (ed Uacisb) p. z dat. „XIV. kal. Maii." —Lünig, Reichsarchiv, XVII, 737. — Hansiz, Germ, sacra, I, 156. — Fej^r, Cod. dfpl. Hung., I, 164. — Mon. Boica, XXVIII, 29. — Mühlbacher, Reg. der Karol, Št, 1358 (1310)^ Št. 116. 836, meseca maja. Diedenhofen. Takrat je furlanski grof Eberhard v Dicdenhofenu z mnogimi drugimi možmi posredoval med cesarjem Ludovikom in njegovim sinom Lotarjem. Thegani Vita Hludow. imp. in append, (MG SS., II, 603): „Anno vero regni sui 23. habuit imperator colloquium cum fidelibus suis in praedio regaii Thcodonis mense Maio. Et ibi venerunt legati Hlutharii a partibus Italiae, Walach qui erat abbas, et Rihhardus. perfidus, et Eberhardus fidelis cum ceteris nonnullis, nunciantes eum libenter ventre ad pafreni, si pacifice potuisset. Tunc aliqui episcopi et ceteri optimates promiserunt ei fiiiem cum iuramento, si infirmitas non prohibuisset.'^ Št. 117. Okoli leta 836.1) Za Oeroldom (II.) je Ra!bod prevzel hrambo Vzhodne marke.2) K njemu je pribežal z Moravskega Čez reko Donavo Pribina^), katerega jc pregnal moravski vojvoda Mojmir. Ratbod ga je takoj predstavi! svojemu kralju Ludoviku, kateri je naroČil, da naj bi Hribina podučcvali v sveti veri in ga potem krstili. To se je tudi zgodilo in Pribina je bil krščen v cerkvi sv. Martina v Traismaueru-^), kateri kraj je takrat spadal pod solnograško nadškofijo. Pribina je nato nekoliko Časa prebival pri Ratbodu, dokler se ni ž njim spri, zapustil Vzhodno marko in pobegnil s svojim sinom Kocelom k Bolgarom. >) Z ozirom na dogodke, navedene pod 5t. 113 in pod St. 123 smemo trditi, da se je Pribin je bik co^nina, katero )e moral plataVi ^Uti, W je potoval po zemlji kakega gospoda. (Du Gange, Oloss.) Po slovensko bi se taka colnina lahko Imenovala ,prehodnina*. lidov zlata. Ako bi kdo ubil kakega svobodnega človeka, naj plača 300 solidov, od nesvobodnega pa 50. Nihče ne sme nikomur zarubiti žene, deklic, konj in praSičev. Ako bi vendar kdo kaj takega storil, naj plača 50 solidov globe. Cerkvene stvari je dovoljeno zarubiti le takrat, kadar bi se kdo pravdal z duhovniki dotične cerkve ter bi se ti po dvakratnem prigovarjanju ne hoteli ž njim poravnati, Ako bi zarad trgovinskih zadev nastal prepir, naj se razsodi tako, kakor zahtevata zakon in pravica. Prebivalci gradeškega mesta [„de Oradensi clvitafe''] smejo tudi še v prihodnje sekati les po Furlaniji [„In fine ForojuUano''] proti navadni odškodnini. Prepovedano je, delati krivico cerkvam in samostanom. Kaznuje naj se tisti, kateri bi se predrznil od sedaj naprej sko-piti kakega drugega človeka. Pri pravdah se ravna Število soprisežnikov po vrednosti predmeta, zarad katerega je naslal prepir. Ako bi prišlo do tožbe zarad kake zastave [„de pignoribus*'], naj priseže samo tisti, kateri ima zastavo. „Anno incarnationis domini octingentesimo quadragesimo Loiha-ritis . . . imperator augustus anno imperii ejus XXVI.. octavo kal. Martias. Papiae civitatis palatio.'' [Liber biancus iz 14. stoletja, Codex Trevisanus iz 15. stoletja, oboje v Benetkah. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a 840 — Roman in, Sioria di Venezia, II, 356. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 47 (od!.). — Mühlbacher, Reg. der Karol., Št. 1067 (^033).' Št. 125. Okoli 840. Kralj Ludovik je vsled prošenj svojih fevdnikov podelil Pribinu del Dolenje Panonije okoli reke Zale^) v fevd. Tu se je Pribina naselil ter je na močvirnatem kraju postavil utrjeno mesto.2) Skrbel je tudi, da je ondotna zemlja dobila mnogo novih prebivalcev. >) Zala je reka na jug^ozaliodnem Og^rskem ter se izliva v Blatno jezero. 2) To mesto se je iz prva zvalo Priblnov grad (civitas Priwinae), pozneje pa H i a t o g r a d ali po nemško Mosapiirc, po latinsko pa tudi „urbs paludarum". TamoSnji vladar Kocel se je imenoval» kakor se čita pri menihu Chrabru. knez bla-tenski. Izraz purbs paludarum" ni drugega, kakor slab prevod slovenske besede ^Blatograd' ali pa nemike »Mosapurc". Kjer je bil nekdaj Blatograd, je sedaj mesto Zalavar. To ime je sestavljeno iz izrazov „Zala" in »var'*. Zala se zove tam tekoCa reka, var pa pomenja mesto. Zalavar je tedaj mesto ob Zali blizu Blatnega jezera, katero je morebiti dobilo svoje ime po bližnjem nekdanjem mestu Blatogradu. Nemški izraz za Blatno jezero je Plattensee, iHadjari mu pa pravijo Balaton. Brez dvoma je podlaga nemSki besedi .Platten^'in madjarski ,Balaton'' slovanski izraz ^blaten*-. Conv. Bag. et Garant., c. it (MG. SS., XI, 12): „Aliqua vero interim occasione percepta, rogantibus praedicti regis fidelibus praestarit rex Priwinae aliquam inferioris Pannoniae in beneficium partem circa flu-vium qui dicitur Sala. Tunc coepit ibi ille habitare et muniraen aedlficare in quodara nemore et palude Salae tiuminis et circuroquaque populos congregare ac multum ampliari in terra ilia." Št. 126. 841, dne 1. septembra. Diedenhofen. Cesar Lotar 1. potrdi vsled prošnje beneškega dožda Petra, katero sta mu naznanila njegov (cesarjev) fevdnik, grof Eberhard, ter tega poslanec Patricij Evherardum fidelem comitem nostrum ac per missum suiim Patricium nomine'''], Benečanom vsa tista posestva, katera se nahajajo v njegovi (cesarjevi) državi in katera so imeli že takrat, ko je njegov stari oCe Karol sklenil pogodbo z Grki. „Datum kalendis Septemb. anno Christo propitio imperii dom. Lotarii piissimi aagusti in Italia XXII, in Francia //, indictione VIIIA) Actum Teotonis villa pal. regio."" [Liber blancus iz 14. stoletja v Benetkah. — Danduli Chron., lib. Viil, c. 3, pars 13 (Muratori, Script, rer, Ital., XII, 176). — Lünig, Cod. dipl. Ital., IV, 1517, — Romanin, Storia di Venezia, I, 362. — Mühlbacher, Reg. der KaroL, Št. 1088 (1054).] Št. 127. 842, spomladi. Kaže se, da se je Eberhard, grof furlanski, takrat udeležil pogajanj, katera so se vršila med sinovi cesarja Ludovika (Pobožnega.) [Cfr. Mühlbacher, Reg. der Karoling., št. 1091 (1057)'. — Dümmler, Gesch. des ostfränk. Reiches, I, 180. — Iz st. 126. je razvidno, da se je Eberhard nekaj mesecev prej mudil v Diedenhofenu, tedaj v bližini tistega kraja, kjer so se pogajali,] Št. 128. 843, mcscca avgusta. Verdun. Pogodba med sinovi cesarja Ludovika (Pobožnega). Najstarejši sin Lotar je dobil italsko kraljestvo ter dolgo progo frankovske zemlje med Sredozemskim in Severnim morjem, katera je bila na vzhodu omejena po Alpah, Aari, srednjem Renu in izlivu reke Wezere, na zahodu pa po dolenjem Rodanu, Saoni, Mozi in Skaldi. Vse fran- 0 Namesto „VIII' bi moralo stati ,,1111«. kovske dežele na vzhodni strani Lotarjeve oblasti, kakor Bavarsko, Švabsko, vzhodni del Prankovskega, Saško In tudi veČino slovenskih pokrajin je dobil drugi sin Ludovik. Najmlajšemu sinu Karolu je pripadel zahodni del frankovske zemlje. O deželah, katere so prišle Ludoviku v roke, pišejo razni viri naslednje: Francorum regum historia (MG. SS., II, 324): „Hludowicus vero praeter Noricam, quam habebat, tenuit regna, quae pater suus illi dedcrat,!) »d est Alemanniam, Thuringiam, Austrasiam, Saxoniam et Avarorum i. c. Hunnoruni regnura," Monachi Sangallensis de gestis Karoli iM., II, c. 11 (Jatf6, BibI, rer Germ., IV, 681); „Erat itaque lUudowicus rex vel imperator totius Germaniae Rhetiarumque et antiquae Franciae nec non Saxoniae, Turingiae Norici, Pannoniarum atque omnium septentrionalium nationum." Erchanberti Breviarium regum Francorum (MG. SS., II, 329): „ , . . totam Germaniam i. e orientalem Franciam, Alamanniam sive Rhae-tiam, Noricum, Saxoniam et barbaras nationes quam plurimas." Št. 129. 843, dne 22. avgusta. Gondreville. Cesar Lotar potrdi (oglejski) cerkvi vsled prošnje furlanskega patriarha [„Foro:u/iensis urbis patriarcha"]?) katero (prošnjo) sta mu (cesarju) naznanila veronski škof Noting in (furlanski) grof Eberard, tista posestva, katera je rečeni cerkvi daroval Alboin,3) preden je prišel v nemilost. „Data XI. Kol. Sept. anno Christo propitio imperii domni Lotharii pii imperatoris in Francia quarto^ in Italia -VX////., indictione VI, Actum öundulfi villa." [Kartular iz 15. stoletja v Benetkah. — Mittheilungen d. Inst. f. Österr. Geschichtsf.j 1, 284. — Mühlbacher, Reg. der Karol., Št. 1105 (1071).] St. 130. Med letom 844. in 847.^) Sinoda v Paviji, katere so se udeležili (milanski) nadškof Angil-bert, (oglejski) patriarh Andrej ter arhikapclan Josip. [y,Angilbertiis O Znano nam je (gl. št. 51), da je kralju Ludoviku njegov oCc leta 817. izročil: .Baloariam et Carentanos, et Beheimos, et Avaros, atque Sciavos qui ab Orientale parte Baioariae sunt." 2) To je bil nanireC patriarh Andrej. Tu omenjeni Alboin je bil najbrže sin tistega grofa Ajona, kateri je zarad nezvestobe moral bežati k Obrom, a bil potem zopet pomiloŠčen. Ajon je prepustil svojemu sinu Alboinu posestva v Furlaniji in okoli Vicenze. (Cfr. §t. 23, op.) Dne 15. junija leta 844. je tu omenjeni Ludovik postal kr^lj. Nato se je napotil v Pavijo. [Cfr. Mühlbacher, št. 1177 (1143)d, c]. Najbrže leta 847. je umrl archiepiscopiis et Andreas patnarcha una cum Joseph archicapel-lanOj^) cum ad hanc sanctam synodum in 'iirbe regia Ticino congre-gatam venissemus . , ."] Pri tej priložnosti je takratni kralj Ludovik razglasil več postav. Datum manjka. [Rokopisi iz lo. stoletja v Modeni in Gothi. — Mansi^ Concil. coll., XV,'^r5 —20. — MG. Leg., I, 430—433 — Migne, Patrolog., Ser, lat, CXXXVI1I, 609-614. - MG Capit., II, 79-84. — Mühlbacher, Reg der Karoi., št. 1179 (t 167).] Št 131. 844, dne 15. septembra. Roding. Kralj Ludovik podeli vsled prošnje svojih fevdnikov, (rezenskega) škofa Barturika, grofa Werinharja in grofa Pabona2), duhovniku Dominikus) nekatera posestva v Brunnaronu,-») katera je prej imel klerik Ratpero in katera so se nahajala poleg potoka Sevire^) na meji med Radpotovoö) in Richarjevo g^rofijo. [„ . . . deprecanfibus fidelibus nosiris Barturico venerabili episcopo, Werinhario comlfe, Babone co-mite, ut aliquas res proprietatis nostre cuidam presbytero nomine Dominica ad proprium concedere disposuissemus. Quad ita et fecimus in loco qui dicitur ad Brunnaron quod circumcapiebat Ratpero de* ricus luxta rivulum qui vacatur Sevira in marca ubi Radpoti et Ricfiarti comitatus confiniunt^] „Actum ad Rotachin'^) XVII. Kalend. Octobris anno Christo propicio XII. regni domni Loudewici regis in orientali Francia."^) oglejski patriarh Andrej in njegov naslednik je bil Venancij (gl. St. 140). Mühlbacher stavi to sinodo pred 850. leto. Ko se je vrSila ta sinoda, je bil Ludovik II. še kralj, ni pa že bil cesar, kar kažejo izrazi v tekstu (c. 1) regi Hludowico, (c. 4) regia disciplina, (c. 10) regiam maiestatem, (c. 14) regia auctoritate. Ludovik II. je postal cesar mcseca aprila leta 850. V nadpisih sicer stoji v tem viru beseda »imperator*, katero je pa po mnenju Mühlbacherjevem tja postavila v poznejšem času kaka nepoklicana oseba. Nekateri slavijo to sinodo v leto 855., kar pa ne more biti pravo. Takrat je v Ogleju vladal patriarh Teotniar, ne pa .Andrej. O Ta Josip je bil leta 850. škof ivrejski. (ül. št. 146.) 2) Pabon je bil do leta 851. predstojnik v Karantaniji. 3) Neki duhovnik Dominik se omenja leta 850. Solnograški nadškof Liupram ga je postavil čez cerkev, katero je vojvoda Pribina dal sezidati v svojem glavnem mestu Blatogradu. (01. št. 142.) Mogoče je, da imamo tu in tam opraviti le z eno in isto osebo. <) Brunnaron je Lebenbrunn blizu avstrijsko-ogrske meje od Kiseka proti severozahodu. (Cfr. Beiträge zur Kunde steierm. Gesch., IX, 13.) 5) Sevira se sedaj zove Zöberbach ter teče blizu Lebenbrunna. Radpot je bil mejni grof v Vzhodni marki ter okoli leta 855. odstavljen. ^) Rotachin je Roding poleg reke Regen od Rezna proti severovzhodu. Zastran datiranja gl. Mühlbacher, Reg. d. Karol., 1. c. [Izvirna listina na Dunaju. — (Kleimavrn), Juvavia, Anhang, str. 89. — Ried, Cod. dipl. Rat., I, 40. —■ Mühlbacher, Reg. der Karol., St. 1379 (1340); St. 132. Med letom 844. in 855.1) Neki pesnik napada v svoji pesmi oglejske patriarhe, ko med drugim pravi, da je strupeni Maksencij2) z zvijačnimi obljubami prosil frankovskega vladarja Karola (Velikega), da bi pod svojo oblast spravil vso Dalmacijo. S Kristusovo pomočjo je pobožni Ludovik odstranil Maksencija, ko je njegova zvijača postala znana. Ko sfa vladala Ludovik (I) in njegov sin Lotar, je bil strupeni Maksencij večkrat pozvan. Ludovik !1. in njegov oče Lotar kličeta OglejČane, ker nočeta, da bi krive zvijače izpodrinile pravično razsodbo. Sveta Trojica naj pomaga premagati zvijačne OglejČane, kneza naj se pa povzdigneta za večne Čase. Carmen de Aquilegia numquam restauranda, strophae 21 — 25 (MG. Poctae lat. aevi Carol., (I p. 152, j 53): XXI. Veneficus magnum regem promissis fallacibus tunc Karolum Maxentius ut totam Dalmatiam suis exorabat dictis subderet imperio. XXd Xristo tribuenre pius ut paternum solium assederat Ludovicus, vir catholicissimus, Maxentium pairiarcham noia fraude deicii. xxin Ymnizanda quae pollebat iusticia iuglter, eius conregnante magno filio Lothario,3) quotiens est venenosus vocatus Maxencius. XXIV. Zelo dei Ludovicus cum patre Lothario Aqutlegium Yocando non volet praestigia falsa veniant, ut iustum superent iudicium. >) Ta pescm je nastala takrat, ko sta vladala frankovska vladarja Ludovik in njegov oče Lotar, tedaj med letom 844. in 855. Oglejski patriarh Maksencij je morebiti vodil svojo cerkev od leta 807. pa do 837. (Cfr. št. 32.) frankovskl vladarji so bili iz prva g^radcSkemu patriarhu Veneriju naklo* njeni, pozneje so mu pa nasprotovali. iuaaj. Oy^^A^, ryjju fc ^(R^o^j v. . Št. 132, 133, 134. 100 Gloriosa deitacis unitatis trinitas^ fac devincere fallaces Aquilegienses nos, principes ut exaltentur saecuiorum in saecuia. Št. 133, 846, dne 3. septembra. Rezno. Kralj Ludovik podeli F^ribinu sto kmetij tik reke „Valchau"^ . . . concedit pleno jure Briwino centum mamos juxta fluvium Val-chau'^y) „Corneafus noiarius ad vlcem Radlaici recognovi^ ^Data HI. nan. Septem.'^) anno Christo propitio XIIL regni domni Hludouuici serenissimi regis in orientali Francia, indie. VIIL, actum Reganesburg civitate" "Doticna listina se nam ni ohranila; kratek regest se nahaja v nekem repertorija v kr. drž, bavarskem arhivu. — Sitzungsberichte d. phil. — hist. Classe der k. bair. Akademie in München, 1893, str. 293. — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, Št. 1387.] St. .134. Najbrže leta 846. Hraban^) piše (furlanskemu gfrofu tberhardu [^Meberardo ca-mitV''\ ter mu naznanja svojo zadovoljnost, ker je zvedel od duhovnikov Askriha in Hrudperta [„Ascrilio videlicet et Hrudperto presbi-ki sta pred nekaj časom potovala v Rim preterito tem- 1) Tli omenjeni ;,Bri\vinus^ jc panonski vojvoda Pribina. Ime Briwinus za re-čeneg:a vojvoda čitamo tudi v listini 2 dne 20. febr. 860 (gl. St. 169.) — Kje jc ..fluvius Valchaii*', ni znano. Oefele (Sitzungsber., str. 298) pišc: » ... so haben wir unter dem fluvius Valchau wolil den Valko oder Valpo in Siavonien zu verstehen, der bei Ksseg in die Drau fällt" — Brez dvoma misli Oefele tu na reko Vučico, ki se blizu Osjeka izliva v Dravo. Valpovo jc trg blizu VuCice. Jugovzhodno od te reke je Vuka (fluvius Hiulca .pri Rimljanih), ki se pri V'ukovaru izliva v Donavo. Zdi se mi, da Oefelejeva trditev ni prava. Najbrže niso imeli frankovski vladarji okoli leta 846. nobene oblasti po Heh sedanje Slavonije. Po mojili nifsfih je »fiuvčus Vaf-chau" (ime te reke je najbrže tu pokvarjeno) ista reka, ki se v neki drugi listini (gi. Št. 276) omenja pod imenom ^ad Wellgam'' in ^ad Velih" ter je bila blizu Blatnega jezera. 2) V nekem stuttgartskem rokopisu se nahaja drugaCnejši datum, namreč ,1111 id. ianuarias", kar iMiihibacher popravlja v „Till id. iunias". 3) Hraban (Raban) je bil od 822—842 opat v fuld:. V tem letu je zapustil samostan ter se potem veC let pečal 2 znanstvenim delom, živeč na Petersbergu pri Fuldi. Od leta 847-856 je bil nadgkof v Mainzu. *) Askrih (Ascrihus; in Hrudperi (Hrudpertus) sta bila duhovnika v fuldi. pore Romam perrexerimt''\^) da je zdrav ter jako dobrotljiv nasproti raznim osebam. Omenjena duhovnika sta mu (Hrabanu) povedala, da (Eberhard) želi njegov (Hrabanov) spis v siavo Kristusovega križa [„opusculiim nostrum in laudem crucis Christi''], katerega je že pred dalj časom izvržil. Hraban pravi, da je rad ustregel njegovi želji ter v prctečenem letu {^preterito amo'"]'^) spis izročil njegovemu (Eber-hardovemu) poslancu Gaganhardu mintiiim vestnim Qagan- hardiim''\, katerega je v tej /adevi poslal k njemu (h Hrabanu). Razširila se je do njega (do Hrabana) govorica, da biva pri njem (pri tberhardu) iažimodrijan Goteskalk {„qiiendam scioliim nomine Qotescalcum"], ki uči, da je božja predodločba ustvarila vsakega človeka tako, da ne more biti zveličan tisti, ki ni namenjen za večno življenje, ako bi tudi želel priti v nebesa ter bi v ta namen živel po pravi veri in izvrševal dobra dela. Bog, ki je vir našega odrešenja, ne pa pogubljenja, naj bi tedaj silil človeka, da se pogubi. Ta nauk je do obupa dovedel že mnogo ljudi, ki pravijo: „Kaj mi je treba skrbeti za svoje zveličanje in za večno življenje? Ako dobro delam in nisem namenjen za nebesa, ne pomaga mi nič; ako pa pregrešno živim, ne škoduje mi nič, ker božja previdnost me je odločila za večno življenje." Nato Hraban precej obširno razpravlja o bistvu božje predodločbe in o spisih sv. Avguština. Proti koncu pisma pravi Hraban, da je prepričan o njem (o grofu Eberhardui, da je dober kristjan in da ne bode hctei v svoji hiši imeti nič takega, kar bi nasprotovalo Kristusovemu evangeliju, pač pa to, kar je všeč Bogu ter služi dušam v zveličanje.3) Datum manjka. [Codex Amianiinus v Florcnci iz ii. stoletja. — Ughelli, Iialia sacra, III, 696 — 704 — Sirmondi Opera varia, II, 1 o 19 —1026. — MG. Epist., V, 481—487, št. 42 ' Št. 135. Med 844-846. Papež Sergij (II.) piše oglejskemu patriarhu Andreju \,ad Andream patriarcham Foroiuliensem'"] ter mu naznanja, da je pred kratkim sprejel njegove poslance in dobil njegovo pismo, kar mu je poslal zastran prepira, ki Še sedaj traja med njegovo in gra- 0 To se |€ zgodilo leta 844. — Cfr. Ann. Faid. a. 844: „Hrabanus quoque... librum, quem de laude sanctae crucis. • • conposuit, per Ascrichum et Hruodbertum nionachos monasterii Fuldensis Sergio papae sancto Petro offerendum transmisit" 2) Sctirörs (Hinkmar von Keims, p. 100) in Traube (MG. Poet, aevi Carol. III, 708> mislita, da se je to zgodilo leta 845. in da je Hraban to pismo pisal grofu Eberhardu leta 846. 3) S tem stavkom je Hraban najbrže namignil grofu Eberhardu, da bi iz svoje dežele pregnal krivoverca Goteskalka. deško cerkvijo. Nato je (papež) po istih njegovih poslancih poslal pismo (gradeškemu) patriarhu Veneriju z naročilom, da naj prideta oba (oglejski in gradeški patriarh) brez odloga na dan sv. Martina (dne 11. novembra) v Rim, da bi se tu preiskovalo o zadevi obeh stolic ter naredilo konec prepiru. quia vestra nobis fra- ternitas nuper missos sms et episiolam misit, pro intentione scilicet ilia, qm inter vestram et Qradensem sedem hactenus manet, pro qua nostrum fieri episiolam iussimus, eamqiie per eosdem missos vesiros Venerio patriarch'^ mandavimus, at uterque vos simul et ille die sacro natalis beati Martini ad causam et intentionem vestrarum sedium per-quirendam atque diffiniendam Romam debuissetis omni dilatione de-posita pervenire^'] Da bi pa v prihodnje ne nastale kake zmede, izjavlja papež, da hoče soglasno s cesarjem (Lotarjem) rešiti to zadevo. Ker pa prepiri l^scandala'"'] niso samo v njegovi cerkvi, temuč skoraj po vseh, je naznanil cesarju, da želi (papež), da se zbere občna sinoda, na kateri naj se uredi to, kar je sedaj nepravilnega. Zato naj za tako dolgo časa počaka (patr. Andrej), dokler mu (papežu) ne odgovori cesar na njegovo pismo. Enako je tudi naročil patriarhu Veneriju, da bi tudi za tako dolgo potrpel. Ko pa dobi cesarjev odgovor, hoče mu (patr. Andreju) takoj pisati, da pride kar najhitrejše k zaslišanju ali pa stori to, kar je prav. Datum manjka.1) — ^Pro universis'\ Codex Bernardi Trivisani v Benetlcah, spisan okoli i 500 — Ughelli, Icalia sacra, cd. Colcti, V, col 38. — C a p pe 1 l.e 11 i, Le chiese d'Italia, Vili, 129. — MG, Epist., V, 584, št. 2. — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 2592 (1968), — Izvestja Muz. dr., IV, 146, št. 33.] Št. 136. Med 844. in 846.:^) Papež Sergij (11.), hoteč odstraniti prepir med gradeško in oglejsko cerkvijo zastran istrskih škofij, je pisal gradeškemu patriarhu Veneriju in oglejskemu patriarhu Andreju 3) ter ju opominjal, da bi se ne napadala med seboj, pač pa se udeležila cerkvenega zbora, katerega hoče s cesarjcvo pomočjo skUcaU, da napravi konec rečenemu prepiru. Papež vendar tega ni mogel izvršiti, ker je prezgodaj umrl. Oanduli Chronicon, lib. Vili, c. 4, pars 22 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 178): „Hic papa (sc. Sergius II) cupiens sedare discordiam vi-gentem inter ecclesiam Gradensem et Aquilegiensem occasione cpiscopatuura >) Papež Sergij II. je bil izvoljen leta 844., morebiti meseca januarja, ter je umrl dne 27. januarja leta 847. (Jaffc, Reg. ed. 1885, p. 327, 329). 2) Kar se tu pripoveduje, se je godilo takrat, ko je živel papež Sergij II. 3) 01. št, 135, Istriae, literas scripsit Venerio patriarchae Gradensi et Andreae Aquilegiensi, admonens eos, ne vicissim aliquid attemptarent, sed ad concilium, quod adunare proposuit, assistente irnpcratore, personaliter adesse deberent, ut dictae lite dcbito fine terminarentur: quod morte ipsius perlici non potuit." Št. 137. 847, dne 26. aprila. Trst. Neka nuna Maru podeli za časa svoje bolezni samostanu Marije Device v Sestu {„acl Sextum"*} i) in ondotnemu opatu Luponu 55 jer-basov [„ces/ös"] oliv. Kdor ne bi hotel po njeni smrti priznati te daritve, tudi, ako bi bili njen brat Ivan, njene nečakinje, njeni nečaki, njeni starši ali druge osebe, naj plača libro zlata opatu Luponu na korist njegovega samostana. Priče: Njen brat Johannes tribunus, njen nečak Petrus, Johannes de Petro tribunus, Johannacinus de Aquelina locisalvator2), Martinus Cabrisianus locisalvator, Leo de Claudio, Tanculus vicarius et Stefanus vicarius.3) Listino sta podpisala Benedictus presbiter in Dominicus clericus tabellio'*) hujus sancte Tergestine ecclesie. Jmperantibiis domino Hlotarlo a Deo coronato pacifico magno imperatore anno XXX» filodouici filio ejus anno VI, die XXVI, mense Aprile per indictione X, Ado vero Tergesie,'* Iz beneškega arhiva. — Kandier, Codice dipl, Istr. ada. 847, — Izvestja Muz. dr., IV, 147, št. 34 (extr.)/ St. 138. 847, dne 12. oktobra.^) Rezno. Kralj Ludovik da vojvodu Pribinu vso zemljo, katero je prej imel le kot fevd, v.popolno last; izvzeti so bili le tisti kraji, kateri so bili lastnina solnograške cerkve. Conv. Bag. et Garant., c. 12 (MG. SS., XI, 13): „Pervenit ergo ad notitiam Hludowici piissimi regis quod Priwina benivolus fuit erga Dei 0 Sesto je V jugozahodni Furlaniji med Livenzo in Taljamentom. 2) Prav za prav „iociservator''. 3) Iz te listine je razvidno, da so TržaCanje leta 847. Še imeli svoje tribune, vikarje in lociservatorjc, kakor so jiii imela druga istrska mesta takrat, ko so bila še pod bizantinsko oblastjo, a jih morala pozneje, ko so prišla pod frankovsko g^ospo-stvo, nadomestiti z grofi, centarhi itd. (Cfr. št. 23.) *) Tabellio » notar. 5) Zastran letnice glej Letopis Mat, Slov. za 1882. in 1883., str. 357, op. 7. — Glej tudi Mühlbacher. Reg. der Karo)., št. 1388 (1347)d. št. 138, 139. _U3 servitium et suurnj quibusdam suis fidelibus saepius ammonentibus, concessit illi in proprium totum quod prius habuit in beneficium, exceptis iilis rebus quae ad episcopatum luvavensis ecciesiae pertinere videniur, scilicet ad sanctum Petrum principem apostolorum et beatissimum Hrodbertum ubi ipse corpore requiescit, ubi tunc ad praesens reclor renerabilis Liuphram-mus archiepiscopus praeesse dinoscitur. Ea ratione difHnivit domnus senior noster rex easdem res quae tunc ad ipsum episcopum in ipsis locis con* quaesitae sunt et quae inantea Deo propitio augeri possunt, ut sine uUius hominis contradictione et iudiciaria consignatione illibatae ad ipsa loca supra dictorum sanctorum perpetualiter perseverare valeant. Isti fiebant praesentes, nomine Liuphrammus archiepiscopus, Erchanberrus episcopus, Erchanfridus episcopus, Hartwigus episcopus Karolomannus, Hludowicus, Ernust, Ratpot, Werinheri, Pabo, Fritilo, Tacholf Deotrih, Waninc. Gerolt, Liutolt, Deo-theri, Wolfregi, lezi, EgilolF Puopo, Adalperht, Megingoz, item Adalperht, Odalrih, Pernger, Managoll.l) Actum loco publico in Reganespurc, anno Domini 848, indicrione 11, sub die 4. Idus Octobris.''2) m ( K&wr^ ft^'J. 139. Najbrže leta 847. Krivoverec Goteskalk, preg;nan iz Italije, se je napotil v Dalmacijo, Panonijo in Bavarsko, da bi po teh deželah oznanjeval svoje verske nazore. Ann. Bertiniani ad a. 849 (MG. S3., I, 443;; „Godescalcus Gallus quidam, monasterii Orbacensis paroeciae Suessionicae 3J monachus et presbyter, scientia tumidus, quibusdam supersticionibus deditus, Italiam specie religionis aggressus. inde curpiter eiectus, Dalmatiam, Pannoniam Noreiamque adorsus, quaedam nostrae saluti valde contraria, praecipue sub nomine praedestinationis, pestiferis dictis et scriptis adstruens, in praesentia Hludo-wici, Germanorum regis, episcopali concilio detectus atque convictus, tandem ad dioceseos suae urbem metropolim, Remorum Durocortorum no-mine4), cui Iogmarus5^ vir venerabilis praesidet, redire compellitur, qua-tenus illic dignum suae perßdiae iuJicium subirct." 0 Nekatere tu naštete priče so nam znane. Liuphrammus je bil solnograški nadškof, Erchanbertus freisinški^ Erchanfridus rezenski, Hartwig^us pa pasovski Škof. Karolomannus in Hludowicus sta bila sina kralja Ludovika. Ernust je bil grof Češke marke (Ann. Fuld. a. 849 in 861), Katpot mejni grof v Vzhodni marki (Letopis Matice Slov. za 1882. in 1883., str. 355), Tacholf pa vojvoda Srbske marke, ki je kaj dobro poznal slovanske navade in postave. (Ann. Fuld. a. 849.) Pabo je bil grof v Karantaniji. 2) iz besed „indiciione II, sub die 4, Idus Octobris" je razvidno, da je bila dotiCna listina spisana dne 12. oktobra leta 847., ne pa Ic*a 848. ali pa še celo 849. 3) Monasterium Orbacense je samostan Orbais v soissonski škofiji na Francoskem. *) Durocortorum Remorum je mesto Reims na Francoskem. 5) Ingmarus (bolje Hincmarus) je bil reimski Škof. Št. 140. Morebiti od 847-850.J) Oglejski patriarh Vcnancij, naslednilc patriarha Andreja, je vladal najbržc le tri leta, ne pa trinajst, kakor trdi Kronika oglejskih patriarhov. Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubels, Mon. ecd. Aquil.. App., p. lo): „Venantius patriarcha sedit annis Št 141. Morebiti od 848. do 854. GradeSki patriarh Viktor (l-), po rodu Benečan, je vladal 6 let, 3 mesece in 4 dni. Papež Leon IV. mu je podelil palij, da bi ga rabil tiste dneve, kateri so bili dolofeni za to v listinah njegove (gradcške> cerkve.3) Pokopan je bil v cerkvi sv. Evfemije (na Gradežu). Cronica de sing, patr, nove Aquileie (Monticolo Cronache Vene-ziane, I, 15): „Huic (sc. Vcnerio) successit Victor, qui rcxil ^cclesiani ann sex, ms. Ill, d. IUI et sepulius est in eadem ^'cclcsia sanct^ Eufem^ " Chronicon Venetum vulgo Altinate MG. S3.. XIV, 17): „Vierer pairlarcha qui fuit secundus nove Venecie genitus filius autem Belli Ausi-biazi. qui vixit patriarchatu an. 6, m. 3, d. lohannis diaconi Chron, Venet. (Monticolo, I.e.. f, 115): „Victor patriarcha extiiit sibi (sc. Venerio) successor." Ibid. (l, c. p. 116): „Mortuo vero Victore patriarcha, qui Gradensem ecclesiam annis gubernavit sex et niensibus tribus et diebus quattuor." Danduli Chronicon, üb Vlll. c. 4, pars 23 (Muratori Script rer. IraJ., XII, 178): „Victor patriarcha natione Venetus ex patre Hello Ausiblaco sive Berentano vel Baciotum sedit annis VI, mensibus III, diebus IV. Hic pallium suscepit a I^eone papa utendum diebus contentis in privilegiis ccclesiae suae, sepuUusque est in ecclesia sanctae Euphemiae." Št. 142. 850, dne 24. januarja. Blatograd. Ko je vojvoda Pribina utemeljit Blatograd'*), je dal v njem najprej postaviti tisto cerkev, katero je dne 24. januarja leta 850. posvetil >) Ako je res, da je oglejski patriarh Andrej še živel, ko je papež Leon IV. v Rimu nastopil vlado, ni mogel umreti pred letom 847. (Cfr. St. 122.) Leta 8š0 je v Ogleju že vladal patriarh Teotmar, ki je bil Venancijev naslednik. (Cfr. Št. 146.) 2) Muratori ima »annis III". 3) G), št. 147. •) 01. St. 125. Šf. 142. 115 solnograški nadškof Liupram na Cast Materi božji. Nadškof se je namreč takrat mudil v Blatogradu, da bi tu kot višji duhovski pastir vrši! svoj poklic. Pri posvečevanju je bilo 15 slovenskih in 17 nemških plemenitašev navzočih. Vsi ti so videli in slišali, kako pogodbo sta Pribina in Liupram naredila tisteg-a dne, ko je bila cerkev posvečena. Pribina je svojega presbitera Dominika izročil nadškofu. Ta je dal Dominiku oblast, da je smel po njegovi nad-Škofiji peti mašo; tudi ga je postavil Čez ravnokar posvečeno cerkev in pa ondotno ljudstvo, da bi skrbel zanj tako, kakor to zahtevajo duhovniški predpisi. Conv. Bag et Garant., c. i i (MG. SS., XI. ii): „Sed postquam praefatum munimen aedificavit construxit infra primitus ecclesiam quam Liuprammus archiepiscopas cum in iDa regione ministerium sacerdotale potestative exercuit, in iDud venicns Castrum in honore sanctae Dei geni-tricis Mariae consecravit anno videlicet Sjo. Ibi fuerunt praesentes Chezil 1), Vnz&t^jy Choterair3^j Liutemir^j, Zcurben Siliz^), Wikina?), WitemirS^, O Med slovenskimi plemenitaSi je na prvem mestu omenjen Kocel, sin Pri' binov. V zgodovinskih virih nahajamo za to ime razne inačice, kakor Koceli., Koctli., Cozil, Chozil, Chezil, Chezul, KcT^i/.r;; itd. Ime je slovansko. Med Slovenci se beseda ,kocelj^ rabi kot občno ime (gl. Pletergnikov Slovar), a tudi kot priimek. Tudi kra-jeviti imeni Kocel in Kocelovo nista neznani. (Cfr. nio/ spis osebrwh imenih pri starih Slovencih" v Letopisu Matice Slov. za 1886, str. 121, št. 108 ter Jagičev sestavek v Denkschriften der kais. Akademie in Wien. Phil.-hist. CI., 47. Bd. (1902), str. 85.) 2) Pravilna oblika za ^Unzat" se je morebiti {jlasila .UnCaf" (cfr. Letopis, St. 307) ali pa „Unšat". Prvi del besede „un* se nahaja Še v drugih slovanskih osebnih imenih, kakor v imenih Unislav, Unimir, Unko, Unec itd. 3) Ime Chotemir (= Hotimir) ne potrebuje razlage. Pred tisoč leti je bilo ime Hotemir med S.ovenci znano. (Cfr. Letopis, št. 96.) O Ime Liutemir («= Ljutomir) je bilo nekdaj med Slovenci razširjeno. (Cfr. Letopis, Št. 134.) Dva kraja na Štajerskem, Ljutomer in Litmerce, sta najbrže po tem osebnem imenu dobila svoje ime. 5) Pravilna oblika za „Zcurben" se je morebiti glasila Skrben ali pa Črven. (Cfr. Letopis, št. 42.) 6) Ime „Siliz" bi morebiti smeli nadomestiti z izrazom Žilec (kar se izpeljuje od glagola „žitf") ali pa Šilec (od giagoJa »šiti"). Omenim na/, da so med Slovenci razširjeni priimki SiliČ, Šilec in Živec. O Namesto besede ^WIkina" bi smeli postaviti Volčina. Podlaga besedi je izraz ^volk". Osebna imena VolOina, Volkonja, Volkota inVolkun Slovencem nekdaj niso bila neznana. (Cfr. Letopis, št. 330, 331, 332 in 333.) ») Pravilna oblika za »Witemir" je Vitomir. Osebna imena Vitomir, Vitoglav, Vitoslav, Vitobrater itd. so bila pred tisoč leti med Slovenci bolj ali manj razširjena, (Cfr. Letopis, št. 324, 326, 327 in 328.) 116 ____143. __ Trebiz i), Brisnuz2). Zuemin Zeska Crimisin Goimer^), Zistilo^), Araalrih, Altwart, Weilehelm, Fridepercht, Scrot, Gunther, item Gunther, Arfrid, Nidrih, Isanpero, Rato, Deotrih, item Deotrih, Madalperht Engil-hast, Waltker, Deotpald.S) Ipsi viderunt et audierunt complacitationem illo die inter Liuprammum et Privinonem quo illa dedicata est ecciesia, id est 9. Kalendas F'ebruarias. Tunc dedit Priwina presbyterum suum nomine Do-mintcum in manus et potestatem Liuprammi archiepiscopi, et Liuprammus iiii presbytero iicentiam concessit in sua diocesi missam canendi, comraen-dans iUi ecclesiam illam et populuro procurandum sicut ordo presbyteratus exposcit." Št 143. 850, po 24. januarju. Dolenja Panonija. Iz Blatograda^) se je nadškof Liupram, katerega je spremljal Pri-binov sin Kocel, napotil v drug kraj. Tu je posvetil cerkev, katero je postavil duhovnik Sandrat. Tej cerkvi je Kocel v navzočnosti mnogih plemenitašev 10) podelil zemljišče, gozd in travnike ter darovanemu svetu tudi določil meje. — Nato je nadškof posvetil cerkev duhovnika Erm-perhta, Kocel jej je pa daroval to, kar so tam imeli Engildeo, njegova dva sinova in pa duhovnik Ermperht. J) Namesto »Trebiz* bi smeli zapisati Trebeč. Po tem izrazu je vas Trebče dobila svoje ime. Osebna imena Trebeč, Trebica, Trebigfost, Trebil, Trebimir, Trc-bišin, TrebiŠnež niso bila svoje dni Slovencem neznana. (Cfr. Letopis, St. 292, 296, 297, 298. 299, 300 in 301,) 2) Namesto ,Brisnuz* bi menda smeli zapisati Prisnec. (Cfr. Letopis, št. 201.) Ime Prisnec se izpeljuje iz pridevnika prisen (= pristen). 3) Ime pZuemin* je brez dvoma pokvarjeno. Prava oblika je bila morebiti ,Zemin* ali pa „Semin*. Z besedo Zemin primerjaj sedanji priimek Zemljič in pa osebna Imena Zemigoj, Zemisiav, Zemiboned itd, ki so bila nekdaj med Slovenci običajna. *) Pravilno ime za „Zeska'' se je morebiti g^lasilo ČeSko, Čestko, Žežko ali paŽižko. 5) Namesto »Crimisin® bi morda smeli postaviti Krmišin (cfr. Letopis, št. 116) ali pa tudi GrimiŠin. «•) Ime „Goimer'' (= Oojmir) ne potrebuje razlagfe. O Pravilna oblika za „Zistilo" se |e po Miklosicliu g^lasiia Čestilo. — Jagič pravi (). C., str. 87), da je med imeni, ki so tu našteta, pohvica takih^ ki so biia raz-širjena med severnimi Slovani. Vzemimo, da bi bila njegova trditev resnična. Ali pa potem kaj dokazuje? Jako maloJ Imena Pribislav, BreüsJav itd. so bila med severnimi Slovani jako v navadi. A znano nam je, da so tudi Slovenci dajali svojim otrokom taka imena. (Cfr. Letopis, št. 24, 199.) S) V Jagicevi razpravi, katero smo ravnokar parkrat omenili, se nahaja kratek spis (str. 87^ v katerem vitez Orienberger razjasnjuje, kak pomen imajo zgoraj našteta imena nemških plemenitašev. O plemenitaših samih bi smeli trditi, da so pač s škofom Liupramom prišli v Pribinovo deželo ter se potem ž njim vred zopet vrnili v svojo domovino. 9) Gl. št. 142. Cfr. št. 142. Conv. Bag. et Carant, c. ii (MG. SS., XI, 12): „Indeque rediens idem pontifex et cum eo Chezil consecravit ecciesiam Sandrati presbyteri, ad quam Chezil territorium et silvam ac prata in praesentia praefatorum virorum tradidit et circumduxit hoc ipsum lerminum. Tunc quoque ad ^cclesiam Ermperhti presbyteri quam meraoratus praesul consecravit, tradidit Chezil sicüt Engildeo et fiÜi eius duo et Ermperht presbyter ibi ha-buerunt, et circumduxit praefatos viros in ipsum terminum." Št. 144. 850, najbrže meseca aprila, (Mo^runtinski nadgkoi) Hraban {^Rhabanus servonim Dei semis''] piše (reimskemu) nadškofu Hinkmarju [„Hincmaro pontifici"] ter mu naznanja, da je prejel njegovo pismo in pa razpravo zoper Gotes-kalkovo zmoto meseca marca v postu malo pred veliko noCjo [„proximo vere, hoc est in Martio mense, in diebus quadragesiniae, adpro-pinquante pasckali solleninitate^^l.^) Tudi omenja, da je to, kar mu je bilo znano o božji predvednosli in predodločbi [„de prcscientia et de pr^destinatione'*], navedel v svojih spisih, katere je v preteklem času poslal (veronskemu) škofu Notingu in (furlanskemu) grofu Eberhardu zoper Goteskalkovo krivoverstvo [„giioe odNotingum episcopum etEbur-hardum comitem preterito tempore contra Ootescalki errorem confeci"\ Datum manjlca.2) [Codd. S. Mariae Laudunens., eden iz 9., drugi iz 10. stoletja v Laonu; Cod. Monac. iz 10 stoletja v Monakovem — Sirmondi Opera varia (ed. Venetiis «728) If, 989 — 1000. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXII, 1518 — 1530. — MG. Epist., V, 490-—499, št. 44] Št 145. Med letom 850. in 871. Oglejski patriarh Teotmar je vladal kakih 22 let in sicer nekako takrat, ko sta gospodovala cesarja Lotar in Ludovik. Da bi bil v Paviji dobil gradeško faro, ni resnično. Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App., p, 10): „Tendinarus patriarcha sedit annis XXH3). Hic etiara sub praedicio Lotario et etiam sub Lodorico ejus filio ecciesiam mirabiliter gubernavit: et pro Gradensi plebe proclamavit et earn obtinuit in Papia.'''^) O Leta 850. je post trajal od 15. februarja pa do 5. aprila. 2) Zastran datiranja g;l. opazko Dlimmlerjevo (Gesch. des ostfr. Reiches, 1,407. 3) Muratori ima .XXI". Da bi bil ogflejski patriarh Teotmar v Paviji dobil gradeško faro, se nc poroča v zgodovinskih virih, pač pa se mu je v rečenem mestu potrdila metropoiska oblast Cez istrske škofe in cerkve. (Cfr. Št. 151.) St. 146. 850, proti koncu leta.') Sinoda v Paviji, kateri so predsedovali ^Angilbcrtus Mediola-nensis archiepiscopus, Theodemanus2) Aquilcjensis patriarcha et Joseph venerabilis episcopus (Eporediae)." „Anno incarnationis dominicae DCCCL., indictione X/V. et filotharii atque Hludovici piissimonim augustorum XXX. atque primo." Mansi, Concil, col.. XIV, 929. — MG. Leges, I, 396. — MG. Capit. 11, 117, — Mühl bacher, Reg. der KaroL, št. 1179 (1167)^-] Št 147. 852, dne I. aprila. Papež Leon (IV.) podeli Viktorju, patriarhu gradeške cerkve [y,Victon sanct^ Gradensis ecclesiq p a triarchy''], paiij ter mu ob enem naznanja, kdaj naj ga rabi pri slovesni službi božji, namreč o veliki noči, o praznikih sv. apostolov in sv. Ivana Krstnika, o vnebovzetju Marije Device, o božiču, potem na dan blagoslovljenja domače cerkve ter na dan svojega posvcčenja. Palij naj dene nase v zakristiji [^in secretarh''] in potem Še le naj gre maševat. Nato mu papež daje razne nasvete, kako naj živi in z dobrim zgledom vpliva na druge ljudi. „Data kal aprilis .... imperante domno piissinio perpefuo aiignsto H lota no a deo coro nato magno imperatore anno tricesüno quinto et postconsulatus eins anno tricesimo quinto, sed et Hludo-ulco novo imperatore eins filio anno secundo^ indictione XV.— „Diebus vitae tuae'*, [Cod. Trevisaneus f. 45 v državnem arhivu r Benetkah.— üghelU, Italia sacra, V, 1106 (cxtr.) — Hacke, Die Palliumverleihungen bis 1143, p. 148—-150. — Jaff^, Reg. pont. Rom., st. 2616 (1979).] Št. 148. 852, dne 17. novembra. Pavia. Cesar Ludovik (II.) podeli vsled prošnje opata Felmona3), kateri je na čast sv. Mihaelu arhangelu s svojim premoženjem ustanovil moški O Datum nam kaže, da se je ta sinoda vršila leta 850. \z 14. indikcije jc razvidno, da se je zborovalo po mesecu septembru rečenega leta. 2) Namesto Theodemanus bi moralo stati Theodemarus. 3) Kandier ima pTelmo*, v Jrstini iz lefa 857. pa je Muratori zapisat »Setnio*. (Cfr. §t. 157.) samostan v Diljanu [J/z loco Diliano''y), (emu samostanu imuniteto ter mu zagotovi svoje varstvo. Noben javni sodnik ali pa kaka druga sodna oseba ne sme stopiti v samostanske cerkve in hiše ter tu nadlegovati in vznemirjati samostanskih ljudi, pač pa naj bo samostan za vse Čase pod cesarskim varstvom [„sub nostra plenissima immmitate perennis comisfat tempo rib US'"]. Cesar Ludovik tudi določi, da se ne sme njih škof svojevoljno vtikati v njih zadeve, jim nalagati izvan-rednih davkov ter po opatovi smrti izbrati novega naslednika; pač pa naj uredi zborovanje, posvečenje in božjo službo tako, da bode všeč ondotnim menihom [^ut nulla ordinatione aiit siiperimpositiom qiioque tempore vel si ab bas ob hac tace discesserit nulla elect ione inibi epi-scopus civitatis 2) facere audeat, sed salva caritate conloquium et con-secrationeni vel divinum officium inibi secundum eorum consensum agat""], Ako bi umrl opat [ ^rector''\ naj imajo menihi pravico, da izvolijo novega moža, kateri bi po pravilih postal njih predstojnik. Ako ne bi imeli v svojem samostanu sposobnega Človeka, smejo opata Izbrati izmed redovnikov kakega drugega samostana. ^Data XV. kal. Decembr. anno Christo propitio domini Hlotharii pii imperatoris XXXIII. et tiludovici gloriosissimi augusti in Italia I IL, indictione L Actum Papiae civit. palacio regio." [Več prepisov iz 17. in 18. stoletja v Vidmu in Benetkah. — Kandier, Codicc dipl Isir. aci a 853, — Mühlbacber, Reg. der Karol., Št. [too (t 154).] Št. 149. Okoli i. 852. ali 853. Solnograški nadškof Liupram je posvetil v Salapiuginu^) na čast sv. Rupertu cerkev, katero je potem vojvoda Pribina z vsem njenim imetjem za večne Čase prepustil solnograški nadškofiji. Conv. Bag. et Garant., c 11 (MG SS., XI, 12): „Transactis namqoe fere duorum aut trium spaliis annorum**) ad Salapiugin consecravit eccle-siam in honore sancti Hrodberti; quam Friwina cum omni supra posico tradidit Deo et sancto Petro atque sancto Hrodberto perpetuo in usum fructuarium viris Dei Satzburgensiuni habendi." Št. 150. 853, dne 18. januarja. Rezno. Ludovik, kralj Vzhodne Francije, potrdi vsled prošnje rezenskega škofa Erchamfrida samostanu sv. Emerama (v Reznem) daritev grofa 1) To je bil samostan sv. Mihaela di Sottoterra v poreški škofiji bliz Vižinade. Dandanes so tam samo razvaline. 2) Beseda »civitas'' je navadno zaznamovala Škofovsko mesto. Druga mesta so se zvaia c a s t r a alt pa o p p i d a. 3) Satapiugtn » Salaboget}. Sedaj je ondi Zalabcr nedaleč od Zalavara. *) To je dve ali tri leta po leiu 850. Wilihelma, kateri je rečenemu samostanu poklonil svojo lastnino med Aistom, Naarnom [Jnter Agastam et Nardinam''^ i), Donavo in Nordwaldom \„NortiniaW\ s hiSami in drugimi poslopji, s podložniki \»mancipm atgue manentibus'*], travniki itd. — Dalje potrdi kralj samostanu sv. Emerama vse tiste stvari, katere je Wilihelm dal svoji soprogi EngÜradi, po njeni smrti pa prepustil samostanu. Potem mu (ud/ potrdi to, kar je podelil isti grof imenovanemu samostanu v Rosdorfu {^ad Rosdorf''^'^) in pa sploh na tisti strani Donave. Kralj ukazuje, da naj omenjeni samostan za zmerom obdrži vse to, kar je dobil od re-Cenega Wilihelma. Vsi ljudje, Bavarci in Slovani, svobodni in podložni [Jam Baioari quamqiie Sclaui, liberi et ser«/"], ki bivajo na podeljeni zemlji, naj Še v bodoče ostanejo na njej. Noben kraljev sodnik ali pa kaka druga oblast jih ne sme v kateremkoli oziru kaznovati ali pa kam drugam pregnati. Dovoljeno pa je samostanskim rektorjem, uradnikom in odvetnikom [„redorlbus et ministris et aduo-catis*''\, da v vsakem času pod kraljevim varstvom prebivajo in vladajo po dotični zemlji. Isto tako ne sme kraljev sodnik ali pa kaka druga sodnijska oblast niti svobodnih, niti podložnih prebivalcev poleg Erlafa, v He-rilungefeldu 3). potem poleg Sierninga-*), pri Aistu, Perschlingu 5) in v Rosdorfu ter sploh med tistimi mejami med katerimi ima samostan sv. Emerana svojo zemljo [„ad Erlafa et in herilungeuelde nec non et ad Sirnicha et circa Agasta seu Bernsniclia atque Rosiorf uel infra praedicta terminia et marka, ubi res sancti Petri et sancti Hemme-rammi nosciintiir pertinere'^\ kaznovati ali jih pa siliti k javnim zborom in na vojno, dokler jih pravično sodijo emeramski odvetniki. ,,Data KV. Kld. Februarias anno Christo propitio XX. regni domni Hludouuici serenissimi regis in Orientali Francia, indict ione prima. Actum Reganesburg ciuitate.*' [Izvirna listina v Monakovem. — Lünig, Reichsarchiv, XXI 103. — Mon Boica, XXVIII», 45 - Ried, Cod dipl. Rat,, I 44 — Bo-czek, Cod. dipl. Moray., I, 24. — Urkunden buch des Landes ob der Enns, II, 16. — Mühlbacher, Reg. der Karol., st. 1404 ('3<>3). — Iz-restja Muz. dr., IV, 177 (extr.^] *) Alst in Naarn sta reki v severovzhodnem deiu Gorenje Avstrije ter se izlivata v Donavo. Kje je bil ta Rosdorf, ni znano. Morebiti med Linzom in Pasovcm. Erlaf je reka v Dolenji Avstriji ter teče v Donavo. Blizu njenega izliva je bil Herilungoburg (gl. št. UO). Tam nam je tudi iskati »Kerilungeuelde". *) Sierning je dotok reke Bele (Pielach) na Dolenjem Avstrijskem, i) Perschling je na Dolenjem Avstrijskem od St. Pöltena proti vzhodu. Iz neke listine kralja ArnuUa (gl. Št. 306> je razvidno» da je bil „in Sclaviniae locis." OC^^ ^to^'/i ^Vw/.^^ CIXWMAI^ M-^ v. 121 St. 151 854, dne 30. oktobra. Pavia. Cesar Ludovik potrdi vsled prošnje grofa tberharda, svojega sorodnika [„per Evrardam lil. comitem dUectumque compatrem no-strum'''\^)y oglejskemu ali furlanskemu patriarhu Teotmaru {^Theut-manis Aqullejensis sive Forojiiliensis ecclesiae patriarcha''] in njegovim naslednikom mefropolsko oblast čez istrske škofe in cerkve [„nt antistes Aqullejensis sive Forojiiliensis omni tempore patriarchalem et metropolitanam dignitatem in ordinandis regendisque Istriae epi-scopis et ecciesiis absque ullius omnino contradictione et interpellatione possideat, neque aliquis unquam supradictam adversus Aquilejensem ecclesiam renovare valeat quaestionem**]. Cesar pravi, da mu je oglejski patriarh Teotmar po grofu Eber-hardu pokazal stare listine [^antiqaas auctoritates'"], iz katerih je bilo razvidno, da je oglejska cerkev imela patriarhalno oblast po vsej Istri že od prvih Časov krščanstva. Ko je bil Oglej razrušen, si je za nekoliko časa gradeška cerkev prisvojila to oblast, katero je pa pozneje iz nova zadobila oglejska cerkev vtied prizadevanja njenih patriarhov, naklonjenosti rimskih papežev ter podpore (frankovskih) vladarjev. Ko se je polastil oglejskega mesta hunski kralj Atila, je zbežal rajnki patriarh Pavel z vsemi cerkvenimi zakladi na otok Gradež [„accidit, ut ejusdem urbis b. Paulus antistes ad insulamj quae üradus nancu-patur, cum omni ecclesiae thesauro confugeret'']!^) Ker je bil Oglej dalj Časa razrušen, si je po smrti patriarha Pavla gradeški Škof prisvojil patriarhalno oblast [„defuncto Paulo pontifice . , . Gradensis antistes patriarchatus dignitatem assumpsisse cognoscitur"*].^) — Na raznih sinodah je bilo pozneje sklenjeno, da naj oglejski ali furlanski patriarh zopet dobi staro patriarhalno oblast po vsej Istri tako, kakor so jo imeli njegovi predniki. Posebno se je to določilo pod papežem Evgenijem, kateri je ukazal vsled želje cesarja Ludovika, njegovega starega očeta, ter cesarja Lotarja, njegovega očeta, da se snide sinoda v Mantovi,-*) Tu se je rešil prepir med oglejsko in gradeško cerkvijo v navzočnosti papeževih legatov in oglejskega patriarha Maksendja. Pozneje za Časa papeža Gregorja (IV.) se je vsled želje furlanskega patriarha Maksencija Še enkrat obravnavala ta zadeva med njim O G). §t. 130. — Grof Eberhard je imel za ženo OizcIo, hčer cesarja Ludo-vrka Pobožnegfa. 2) Cfr. Gr. I, št. 72. — Patriarh Pavel ni zbežal pred Huni na Gradež, pač pa pred Langobardi. Iz tega stavka bi lahko sklepali, da so za časa oglejskega patriarha Pavla živeli tudi gradeški škofje» kar pa ni resnično. Gl. St. 93. (Maksencijem) in gradeškim škofomJ) [„Deinceps qiioque temporibus beatissiml papae Gregoril interpellante itenim contra Gradensetn episcopum supradicto Maxeniio Forojuliensi pontifice eadem est quae-stio retractata et eoriim judicio ad finem usque producta.'"'] Da bi pa to vprašanje ne prišlo iz nova na dan vsled poželji-vosti in zlobnosti nekaterih ljudi, je patriarh Andrej po grofu Eber-hardu prosil cesarja Lotarja, da bi potrdil stare pravice oglejske cerkve2) propter quorumdam cupiditatem et terneritatem, quia metuere poterat, ne iterum siipradicta quaestio posset emergere etre-divivas denuo ecclesiis inducere concertationesy per Evrardum comitem snpramemoratnm patriarcha Andreas domini et genitoris nostri expe-tiit celsitndinem, ut antiqaissimiim jus ecclesiae ejus denuo confirma-retur auctoritate.'^l Cesar Ludovik pravi dalje, da je njega samega prosil patriarh Teotmar po grofu Eberhardu, da bi blagovolil potrditi oglejskim ali furlanskim patriarhom njih metropolsko oblast čez istrske škofe in cerkve, kar je s pričujočo listino tudi storil. „Datum III, kal. Novembris, anno Christo propitio imperii domini Hludovici piisimi augusti K., indictione III. Actum Papia civi-tate palatio region Transsumpt iz leta 1261. v Benetkah — Prepis iz 15. stoletja v Ce-dailu. — Ughelli, Italia sacra^ V, 39 s pomanjkljivim datiranjem, — Llinig, Cod. dipl. Ital., II, 1943 — Rubeis, Mon. eccl. Aquil,, co). 438. — Cappelletti, Le chiese dMtalia, VIII, — Kandier, Codice dipl. Istr ad a 855 — Archeografo Triestlno, II, 75 — Jzvcstja Muz. dr., IV, 178 (extr) — Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 1200 (1164).] Št 152 Morebiti od 854. do 873. GradeŠki patriarch Vital, po rodu Benečan, je vladal 19 let, 1 mesec in 6 dni. Papež Benedikt (III.) mu je podelil palij,3) da ga rabi tiste dneve, kateri so bili določeni v listinah do njegovih (Vita-lovih) prednikov. Patriarh Vital je bil pokopan na Oradežu v cerkvi sv. Agate. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 15): „ . , , cul (sc. Victori) successit Vitalis patriarcha, qu» rexit pontificatum annos XVIllI, mensem 1, dies VI et sepuUus est in ccclesia beate Agathe." ') Cfr. št. 132, 135, 136. Dotična listina se nam ni ohranila. 3) 01. §f. 158. si. 152, 153. _____m Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 17): ,Vitalis patriarcha, qui fuit Ccrtius nacione nove Venecie, filius lanaceni Particiaci, qui rexit patriarchatu an. 19, m. i» d. 6." Johannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, I.e., 1, 116^: »Vitalis hanc adepius est sedem (sc. Gradensem).^ Ibid. (I. C., I, I2i): „Hac denique tempestate mortuo Vitale patri-arcba» qui Gradensem ccclesiam annis rexerat o®».* DanduU Chronicon, lib. VHI. c. 4, pars 34 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, rSo): „Vitalis patriarcha natione Venetus ex patre Joanneccno Particiaco, sedit annis XIX, mense 1, diebns VI. Hie a Benedicto papa pallium suscepit utendum diebus contentis in privilegiis praedeccssoribus suis conccssis, sepuUusque fuit in Grado in ecclesia sanctae Agaihae virgin is." • Št 153. Morebiti med 836. in 865.») Nekako v tem času je gospodoval po burlaniji vojvoda Eberhard, ki je bil iz plemenite frankovske. rodovine. Njegova soproga Gizcla je bila hči cesarja Ludovika (Pobožnega). Pred liberhardovim prihodom so Slovani (Srbo-Hrvatje) veCkrat napadli furlansko zemljo. Tudi Eberhard se je moral ž njimi vojskovati, a tudi s Saraceni. Eberhard pa ni bil samo pogumen junak, temuC tudi pobožen mož poln dobrot-Ijivosti in zaSčitnik cerkve. Njegov naslednik je bil njegov sin Unruoch. Andreae Bergom. Historia, c. 8 (MG. SS. rer. Langob., 226): „Multa fatvgatio I.angobardi et opressio a Sclavoruni gens sustinuit, usque dum imperator Foroiiilanorum fines Ebherardo principem constituit. Eo defuncto, Unhroch, filio suo, principatum suscepit." Sedulii Scotti Carmina (MG. Poetae lat, lil, 202): „Nobilis gemma ecclesiaeque tutor, nescius vinci, domitor malorum ac pius beros bonitate plenus." Ibid., (I. c. p. 212): ^Te tremit armipotens Sclavus, Saracenus et hostis." Translatio s. Calixti, c. 4 (MG. SS., XV, 419): „ . . . ea ig-tur tempestate fuit vir nobilissimus Francorum natalibus oriundus nomine Eve-rardus, qui ducatura Foroiuliensem . . . sub glorioso princip« Lothario Lu-dovici piissimi imperatoris filio . . . nobiliter administravit" Agnelli Liber pontlf. eccl. Ravenn., c. 172 (MG. SS. rer. Langob., p. 389): ... et Giselam, filiam suam, tradidit (sc. Lodovicus imp.) marito Curadum2) nomine,^ 0 Grof Eberhard se omenja že leta 836 (cfr. št. U6), potem leta 841. (št. 126, 127) In večkrat tudi v poznejših letih. Leta 864. ali pa 865. je umrl. (DUmmler, Geschichte d. Ostfränk. Retchcs, III, 15.) 2) Ime ;pCuradum* je pokvarjeno ter bi moralo stati „Evrardum*. Ta je bil namreč Eberhard, mejni g^rof furlanski. St. 154. 856, dne 23. marca. Mantova. Cesar Ludovik (II.) potrdi Benečanom vsled prošnje beneškeg^a dožda Petra, katero sta mu naznanila (furlanski) vojvoda Eberhard, njegov (Ludovikov) sorodnik, in pa doždov poslanec Deusdedit [„per Euerardum dilectissinium ducern et familiarem nostrum atqiie per missum simin Deusdedit'*^ vsa posestva, katera so (Benečani) imeli v njegovi (Ludovikovi) državi. „Data X. kal. Aprilis anno Christo propitio imperii domni Hlo-doiiici excellentissimi augusti in Italia VI.^ indictione Uli. Actum Mantm palatio region [Liber blancus \z 14. stoletja in Codex Trivisanus iz i6. stolet/a, oba V kr. državnem arhivu v Benetkah. — Mitth. des Instit. f. österr Ge-schichtsf., V, %Q0, — Mühlbacher, Reg., der Karo!., Št. 1205 (1171)] ».Mif^ •«jtA^.'U V tem letu je kralj Ludovik postavil za predstojnika v Vbodni jl^ l^iiA svojega sina Karimana. iwv^ H^x Auctar. Garst ad a. 856 (MG. SS., IX, 565) : „Karlamanno marchia ^ ^ , . orientaiis est commendata.« ^^^ ( A ^^Jl^ l 's.,' Št. 156. Med 847-856. Moguntinski nadškof Hraban [„Rabanus servus senorum D^/"] piše strassburškemu pokrajinskemu škofu [„chorepiscopo"] in pa on-dotnim bratom (duhovnikom) o pokori, katero naj dela neki človek, ki je grešil z neko ženo ter potem umoril njo in njenega soproga, svojega sorodnika. Med drugim omenja Hraban v svojem pismu, da jim obenem pošilja izvod pisma (oglejskega) p a tri arch a Pavlina do italskega kralja (1) Haistulfa*), ki je umoril svojo ženo. Ta izvod, iz katerega je mogoče spoznati, kaka pokora naj se naloži dotičnemu zločincu, je spisan na priloženi listini. [^Ad cuius ret confirmationem exemplar epistolae Paulini patriarchae ad Heistolfum regem Italiae, gut suam uxorem interfecit, vobis in alio pictatio'^) scriptum transmisi,..."] Datum manjka.3) 0 OieJ št. 3. — Ta Haistulf ni bil kralj italski, temtiC neka druga nam neznana oseba. 2)Pictatiuni ali pitta ti um seje zvaia v okviru se nahajajoča ter s smolo ali pa z voskom prevlečena tabla za pisanje. Pomenja pa ta beseda tudi kratko pismo ali pa listino. 3) To pismo je bilo spisano, ko je bil Hraban moguntinski nadškof. Umrl je v začetku februarja leta 856. ___St. 156, 157. 125 [En codeks v Monakovem in eden v Wolfenbütrelu, oba iz lO. sto-ielja. — Wassersclileben, Beitr. zur Gesch. der vorgratian. Kirchenrechtsquellen, Str. 164. — Kunstmann, Hrabanus Maurus, str. 213.— MG. Episr., V, 507, St. 53.] Št. 157. 857, dne 3. aprila. Mantova. Cesar Ludovik (II.) naznanja, da sta mu Druktemir, arhikancelar njegove palače, in pa Hitton, njegov fevdnik, izporočila, da je Felmon ') opat samostana sv. Mihaela v Diljani [„Felmo abbas congregaiionis sancti Michaelis in DiLiana'*], napravil z dovoljenjem ondotnih bratov neko pismo [„cartam"'] ter določil, da bi brata Petronazij in Talazij postala samostanska zastopnika [^ut missi eoriim existerenf^l ter delila podporo [„animiniculum"'] tam, kjer bi bilo potrebno. Ker je (cesar Ludovik) že sprejel samostan v svoje varstvo [Jpsum cenobiuni sub nostro receptum habeamus mundburdio'']'^) in ker se menihi vsled pomanjkanja ne morejo večkrat do njega (do cesarja) obrniti, zato prosijo, da bi ta dva (Petronazij in Talazij) pod njegovim (cesarjevim) varstvom zastopala samostan. Rečena fevdnika (Druktemir in Hitton) sta tudi prosila, da bi (cesar) dovolil z ozirom na to, ker je imenovani opat na svoje stroške utemeljil samostan, prvič, da bi menihi volili svojega opafa in svoje zastopnike [„cum ipsis missis"] brez pritiska in posvetnega nadlegovanja, drugič, da bi volitev ne bila zavisna od Škofa, in tretjič, da bi se samostanu priznala svoboda zastran živinske paše, sekanja lesa in ribjega lova, kakor jo imajo tudi drugi samostani. Cesar pravi, da je spoznal te prošnje za pravične, jih uslišal ter ukazal napraviti pričujočo listino {„praesens praeceptum^X Brata Petronazij in Talazij naj imata, kakor je zapisano v pismu opata Felmona, zastopstvo [jnissaiicum'']^) čez rečeni samostan. Kadar bi umrl sedanji opat, naj ondotni menihi z dovoljenjem Pefronazija in Talazija iz svoje srede izvolijo novega opata, katerega naj Škof ondotnega mesta, namreč PoreČa [.^episcopus ipsius civitatis id est arentinae'^\^ posveti brez kake preiskave absque uiia recordationTudi naj O Muratori in za njim Kandier imata napačno ime „Selmo'. 2) 01. št. 148. Missaticum pomenja to, kar „nuntium* (poslanstvo) ali pa »districtus et iurisdictio missl^ ali pa tudi ^ministerium missi''. O j> . . arentinae®. Ker ima listina luknjo, manjka tej besedi prva Črka. Muratori je popolnil besedo v „Carentinae" (Karantanija), kar je pa nemogoče. Jaffe je misHI, da bi se ta beseda morala glasiti ,Tarentinae'', kar je pa tudi brez pomena. Brez dvoma je nekdaj stalo v listini «Parentinae* ter nam je misliti na mesto Poreč v Istri. 5) Beseda „recordatio' pomenja sodnijsko preiskavo o kaki dvomljivi zadevi s pomočjo prič. imajo menihi pravico, da si postavijo svojega odvetnika, ki naj bo oproščen vseh služnosti. y,Data I IL nonas Aprtlis anno imperii domini Hlodovici pii itn-peratoris in Italia VIL, indictione V. Actum Mantua civitate et pa-latio regio/' [Izvirna listina, ki je pa jako poškodovana, v Bresciji. — M u r a -tori, Antiqu. Ital., V, 270. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 857. — M Ü h I b a C h e r, Reg. der Karol., št. i2n (m77).] Št 158. 858, dne 30. marca. Papež Benedikt (III.) podeli Vitalu, nadškofu gradeške cerkve [„ Vitali archiepiscopo sancte Oradensis ecclesi(^''\ paiij ter mu ob enem naznanja, kdaj naj ga rabi pri slovesni službi božji, namreč o veliki noči, o praznikih sv. apostolov in sv. Ivana Krstnika, o vnebovzetju Marije Device, o božiču, potem na dan blagoslovljenja domače cerkve ter na dan svojega posvečenja. Palij naj dene nase v zakristiji [Jn secretarium"''] in potem Še le naj gre maševat. Nato mu papež daje razne nasvete, kako naj živi in z dobrim zgledom vpliva na druge ljudi. „Data III. kaL aprilis .... imperante domno piissimo perpetiio augusto Hludouico a deo coronato magno pacifico imperatore anno nono et post consulatum eius anno nono, indictione sexta."" — „Si pastores ovium'' [Cod. Trevisaneus, f. 47 v državnem arhivu v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, V, iio6(extr.) — Hacke, Die Palliumverleihungen bis 1143, Str. 150—152. — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 2672 (2014).] Št. 159. 858 (?) dne 21. aprila. Ravenna. Neki Setinij podeli v imenu puljskega Škofa Andigisa ter opata samostana sv. Marije in sv. Andreja na istrskem otoku, Serra imenovanem,i) \^Setinius nomine dominus Andigisi episcopi Poletisis ecclesie sancti Andree abbas monasterii sancte Marie et sancti Andree apostoli in insula que uocatur Serra partibus Hysfriensis""] božjima služabnicama (nunama) Perpetvi in Graciji dvor, ki se zove Panarini [„curtis que uocatur Panarini"]^) z vsemi priteklinami proti temu, da plačujeta navedenemu samostanu vsako leto po 20 solidov zlata [Jn auro solides XX'']. Navedene so nekatere priče. ') Otok Serra je sedanji otok Sv. Andreja južno od Rovinja. 01. listino z dne 16. julija 933, št. 480. 2) Dvor Panarini nam je iskati pri Ravcnni. „Anno domino propido pontificatus dominus Benedicti pape sede qaintOj Lodoiciis imperator anno decimo, die uigesinio primo mensis aprilis, indictione VII i) Rauenna. [Listina na pcrgamenta v arhivu v Ravenni, — Acti e memoric della society litriuna di arcbeologia e storia patria, X (1895), 25. (Jako pomanjkljiv ponatis.)' Št. 160. 859, dne 1. maja. Frankfurt. Ludovik, kralj (Vzhodne Francije), naznanja, da je podelil polovico državne zemlje v Tulnu v panonski pokrajini nekemu svojemu velikašu, Ratbolo imenovanemu, [„ciiidam ex primatibus nostris nomine Ratboto medietatem unius fisci qui vacatur Tullina situs in regione Pannonia'^'] s pogojem, da mu ne postane nezvest. Ker se mu je pa z vsemi trumami Izneveril ter prelomil zvestobo in priseglo [„sed quia ipse a nobis totis viribus se alienavit et fidem atque iusiurandum omni infidelitate frandavit""'], je (kralj Ludovik) sklenil dati rečeno polovico samostanu sv. limerama (v Reznem) s pogojem, da jo za tako dolgo časa še obdrži njegov stolnik Ratbodon [„Ratbodonem inferiorem nostrum"], dokler se ne dobi zanj drugod primerna odškodnina. ^Data ki. maL anno XXVIJ. regni Hludouuici serenissimi regis in orientali Francia regnante, indict. VIL Actum Franconouurt palatio regio." [Izvirna listina (A) in kartular iz 11. stoletfa (B), oboje v Mona-kovem. — Pez, Thesaurus, 23 (iz B). — Lünig, Reichsarchiv, 104 (iz B). — B o C z e k, Cod. dipl. Morav., I. 27 (iz B). — Ried, Cod. dipl. Ratisb.. I, 48 (iz A). — Mon. Boica. XXVIII, 50 (12 A). — iMühl-bacher. Reg. der Karol., št 1438 (1397).] 'V. J,. <11. Št 161. 859, dne 24. septembra. Ostermieting^) Ludovik. kralj (Vzhodne Francije), podeli vsied prošnje (pasov-skega) škofa Hartvika [„Hardwicus"'] njegovemu pokrajinskemu škofu Albriku od svoje lastnine deset kmetij, ki se nahajajo pri Nussbachu \_^ad Nuzpach"] 3) med Rabo in Chuomberch-om [Jnter Raba et ») Ta datum je jako nezanesljiv. Papež Benedikt III. je vladal od julija 855. pa do aprila 858., tedaf §e tri leta ne. Deseto leto vlad«^nja cesarja Uidovika II. je trajalo od aprila 859. pa do aprila 800. Sedma indikcija kaže na leto 859. 2) Ostermietingf (Hostermontingon) je na desnem bregu reke Salice severoza-padno od Solnograda. 3) Tu omenjeni ^Nuzpach® je bil najbrže v bližini sedanjegfa Šopronja (Odin-burch) in reke Rabe na Ogrskem Dandanes tega kraja ni več ali se pa drugače imenuje. Tudi „Chuombercli'^, katerega navaja ta listina, je bil v ondotni okolici ter ga ne smemo zamenjati s Kumbergom (Chumberch), ki je zaznamoval severozahodno pobočje Dunajskega lesa. 128 _ Ši.Jbl, 162. Chuomöercfi'*] (er med alodom Amalgcrovim in Waltilonovim, potem pri Šopronju ter v tistih krajih, kjer se začenja gorovje, pa do občinskega gozda l„X marisis, qui coniacent intra alode Amalgeri et Waltiloni et ad Odinburch aique ad loca tibi montana incipiunt extolli, et sie in communem silvam"). „Data Villi, kal. Octobris anno Christi propicio XXVIII. regni domini Laodowici serenissimi regis in orientali Frantia regnante^ in-dictio VIII, Actum Hostermontingon^ villa regia" [Trije kartularji iz 12. in 13, stoletja v Pasoru. — Mon. Boica, XXXI, 98. M üb Ibach er, Heg. der Karol., št. 1440 (1399).] Št. 162. 859, dne 1. oktobra. Ranshofen. Ludovik, kralj Vzhodne Francije, podeli vsled proSnje svojega fevdnika, grofa Pabona {„qiiidam fidelis comes noster Papo''\ grofu Vitogoju ») 12 kmetij s pašniki, gozdi in vodami v Admontski dolini. {^dedimus praescripto Uuitagouua comiti nostro in Ademundi valle mansos serviles XII et pascua et silvas et aquas qu% in ipsa proprie-tate coniacent''^ y,Data kal. Octobris, anno XXVfll regni domni Hludouuici serenissimi regis in orientali Francia regnante, indictione VIII. Actum Ranthesdorf villa regia."" [Izrirna listina na pergamentu v c. k. tajnem državnem arhivu na Dunaiu. — (Kleimayrn), Juvavia, Anhang, str. 94 z napačno letnico 8Ö0. — Zahn, Urkundenbuch des II. Steiermark, 9. — Wichner, Gesch. d. Stifles Admont, I, 223. — Izvestja Muz društva, IV, st. i8f, (extr.), — Mühlbacher, Reg. d. Karolinger, st. 1441 (1400), ») Tu omenjeni »comes Uuitagouua* je isti, kateri se tudi navaja v neki listini cesarja Karola III. (gl. št. 277) ter v neki dnigi listini, spisani okoli leta 900 (gl. št. 327). Ime „Uuitagauuo coni * se tudi nahaja v Lib. confrat. (MO. Necrol., U, 3b), kjer tudi čitamo (str. 30) imeni „Turdagauuuo* (Trdogoj) in „Deblegauuuo" (Debelogoj^ Orof Uuitagouua (Vitogoj) je dobil od kralja Uidovika posestva v Admontski dolini na sedanjem Štajerskem, od cesarja Karola 111. pa dvor Grunz\^ita (Griinz) na sedanjem Dolenjem Avstrijskem. Vüogojev sin je bil kraljevi ločaj Heimo, čegar soproga se je zvala Mildrut (gl. St. 288, 291, 292, 327), hČi pa „Tunia" (Tunica), ki je vzela v zakon nekega plemenitega Jurija ter od svojega brata dobila nekoliko posestev ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Brez dvoma sta imeni Turdagauuuo (Trdogoj) in De-blegauuuo (Debelogoj) slovenski. Isto bi smeli trditi o imenu Uuitagauuo aH Uuitagouua (Vitogoj). Najbrže je bil grof Vitogoj plemenitaš slovenske krvi. Ime njegove hčere Tunice (^Tunza") ni prav domače, a ima slovensko končnico. št. 163, 164. _ _ 129 Št. 163. Med 840-859.') Ko sfa vladala solnograški nadškof Liupram in panonski vojvoda Pribina, so bile naslednje cerkve po Dolenji Panoniji posveCcne: V Blatogradu cerkev sv. Ivana Krstnika, a zunaj glavnega mesta pa cerkve v krajih, imenovanih Dudleipin, Ussifin, Businiza, Ptuj, Ste-piliperc, Lindolveschirlchun, Kisek, Wiedhereschirichun, Isangrimeschi-richun, Bealuseschirichun, Pečuh, Otacbareschirichun, Paldmunteschi-richun, in tudi drugod, kjer se je zdelo primerno Pribinu in njegovemu ljudstvu. 2) Vse te cerkve so bile postavljene takrat, ko je vladal vojvoda Pribina, in solnograški nadškofje so jih pa posvetili. Conv. Bag et Garant., c, ir (MG. SS., XI, 12): „Itcm in eadem civitate ecclesia sancti Johannis bapCisCae constat dedicata, et foris civitaten^ in Dudleipin, in Ussitin, ad Businiza, ad Beitobiam, ad Stepiliperc, aci Lindolveschirlchun, ad Keisi, ad Wiedhercschirichun, ad Isangrimeschirichun, ad Beatuseschirichun, ad Quinque basilicas teroporibus Liuprammi ecclesiae dedicatae sunt; et ad Otacbareschirichun et ad Paldmunteschirichun, cete-risque iocis ubi Prtwina et sut voluerunt populi. Quae oranes tetnporibus Priwinae constructac sunt et consecratae a praesulibus luvavensium." St. 164- Med 840. in 859.3) Vojvoda Pribina ni ves Čas svojega življenja v nobenem oziru zmanjšal solnograški cerkvi njenega imetja ali pa njene oblasti, pač pa se je prizadeval, da bi po želji nadškofa Liuprama oboje pomnožil. Ko je duhovnik Dominik-i) umrl, je solnograški nadškof Liupram v 1) To se je zgodilo v tistem Casii, ko je vojvoda Pribina vladal ob Blatnem jezeru, tedaj po letu 840., in ko je Še živel solnograški nadškof Liupram (v 859). 2) Iz zgoraj naštetih Imen je razvidno, da so solnograški nadškofjc med Slovenci širili razen krščanstva tudi germanizacijo. Dandanes se lega marsikaterega tii omenjenega kraja ne da doloi^iti, ker |e v teku časa morebiti brez sledu izginil ali pa dobil popolnoma novo ime. Gotovo je, da je ,ad Bettobiam" denašnji Ptuj na Štajerskem. ,Ad Quinque basilicas* je sedanji Pečuh (Fünfkirchen), »ad Keisi* pa Kisek (GUns) na Ogrskem. iMogoCe je tudi, da je »ad Businiza* sedanja Pesnica na Štajerskem, »Lindolveschirichun" pa Lendova na zemlji ogrskih Slovencev. Navedena krajevna imena nam vsaj nekoliko kažejo, kako velika je bila Pri-binova zemlja. Razprostirala se je od Ptuja pa Čez Pečuli, od Drave pa do onostran Kiseka. Mejila je na zapadni strani s Karantanijo, na severu najbrže z Gorenjo Pa-nonijo; na jugu je reka Drava delala mejo, na vzhodu pa morebiti Donava. Kaže se, da je Pribina vladal po Dolenji Panoniji med Dravo, Donavo, dolenjo Rabo in ^•zhodno Karantanijo. 3) Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 163. 4) GI. št. 142. Blatograd poslal duhovnika in imenitnega učenjaka, Swarnagel imenovanega, ter ž njim Se mnogo drugih dijakonov in klerikov. Conv. Bag. et Garant., c. 12 (MG. SS., XI, 13): ^Quaradiu enim file (sc. Priwina) vixit, nihil minuit ecclesiasticarura rcrum, nec subtraxit de pot«state praediclae sedis, sed aromonente archiepiscopo prout valuit augere studuic, quia ad augmentum servitii Dei priroitus post obitum Do minici presbyteri Swarnagal presbvter ac praeclarus doctor iHuc missus est cum diaconis et clericis." Št. 165. Okoli leta 859.1) Za S\varnageIom2) je nadškof Liupram poslal v Blatograd A((-frida, duhovnika in mojstra slehernih umetnosti. Liupramov naslednik Adaiwin je Altfrida povzdignil v nadduhovnika, izročil mu ključe (bla-tenske) cerkve ter mu poveril nadzorovanje vsega ljudstva (v Pribi-novi deželi). Conv. Bag. et Garant., c. 12 (MG. SS., XI, 13): „Post ilium (sc. Swarnagal) vero Altfridum presbyterum el magistrum cniusque artis Liup-hrammus dircxit; quern Adalwinus successor L'uphrammi archipresbyterum ibi constituit, commendans illi dares ecclesiae curamque post ilkim totius populi gerendam.^ Št. 166. Okoli leta 859.3) Ko sta v Solnogradu vladala nadškofa Liupram in Adaiwin, je Škof Osvald skrbel za dušni blagor Slovencev. Conv. Bag. et Garant,, c. 9 (MG. SS., XI, 11): „Quorum tempo-ribus, Liuprammi videlicet ac AdaKvini archiepiscoporum, Osbaldus epi-scopus Sciavorum regebat gentem, prout iam priscis temporibus iam dieti episcopi (sc. Modestus, Deodericus et Otto) fecerunt, subiecti episcopis lu-vavensium." Excerptum de Karentanis (ibid., XI, 14): „Post hunc (sc. Ottonem) Hosbaldus episcopus sub Ijupramrao et Adelwino archiepiscopis.* Vita Gebehardi archiep. et succ., c. 6 (ibid., XI, 38): a Liupramrao tertio archiepiscopo Oswaldus episcopus [prelatus est] Karentanis," 1) Duhovnik Altfrid je bil pred letom 859. poslan v Blatograd. Tega leta dne 14. oktobra je umrl nadškof Liupram. Po letu 859. je pa Adaiwin, Liupramov naslednik, povzdignil Altfrida v nadduhovnika. 2) 01. gt. 164. 3; Liupram je kof nadSkof živel v Sohiogradu od leta 836—859., Adalu rn pa od leta 859-873. Iz tega sledi, da je škof Osvald vladal okoli leta 859. Kaže se, da je že okoli leta 863. umrl. (Cfr, Št. 190.) št. 167, 168, !69. __^l Št. 167. Med 853. in 859.1) Na prošnjo vojvoda Pribina je nadškof Liupram iz Soinograda poslal zidarske, slikarske, kovaSke in (csarske mojstre, kateri naj bi v Blatogradu postavili veličastno cerkcv. Liupram sam je to delo pričel ter tudi učakal, da se jc ondi vršila božja služba. V to cerkev so prenesli ostanke mučenika Adrijana. Conv. Bag. et Garant., c. ii (MG. SS., Xf, 12): „Postmodum vero roganti Priwinae misit Liuprammus archicpiscopus magistros de Salzpurc mararios et pictores, fabros et lignarios; qui infra civitatem Priwinae ho-norabilem ecclesiam construxerunt, quam ipse Liuprammus aedificari fecit o^iciumque ecciesiasticuro ibidem colere peregit. In qua ecclesia Adrianus martyr humatus pausat." Št. 168. 859, dne 14. oktobra. Dne 14. oktobra leta 859. je umrl solnograški nadškof Liupram, kateremu je sledil Adalwin. Conv. Bag et Garant, c. 9 (MG. SS., Xf, rt): „Qui (sc. Liuprammus) innumerabilibus Deo placitis operibus peractis, sideras con^cendit sedes, anno nativitatls Christi 859 [cod. B: pridie Kalendas Octobris]. Cui successor quem ipse nutrivic Adalwinus venerabilis praesul . . Auctar. Garst, ad a. 859 (MG. SS., IX, 565): „Liuprammus Salz-burgensis episcopus obiit 2. Kal. Octobris. Adilwinus successit ei in sede." Ann. Admunt. ad a. 859 (MG. SS., IX, 57$): ^.Liuprammus SaU-burgensis episcopus obitt, pro quo Adüvrinus." Necrologia s. Rudberti Salisb. ad 2. id. Oct. (MG. Necrof., II, 176): „Liuprammus Salzburgensis archiep. ob." Necrologium Seccoviense ad 2. id. Oct. (MG. Necrol., II, 426): „Luipramus archiep. Salzburgensis.* ^ - Jvvl»^. -a t^imlS}:^ ^-..VM«^ ^ AaA^vi A»-' O^ \ WW (t J^C cotcjo ^ t'Of 860, dne 20. februarja. Rezno. Kralj Ludovik naznanja, da je njegov vojvoda Pribina {„Bnuuinus fidelis dux noster'*] prišel k njegovim velikašem ter prosil, da bi sme! del svoje lasmine, katero mu je podelM {^de rebus proprietatis suae guas ei In proprietatem conce.ssmus'"'\r) prepustiti samostanu sv. Mavri- a. O Iz prve besede ^postmodum" je razvidno (cfr, št. 149), da so to cerkev postavili po letu 852. ali 853.: stavek „Liupranimus .... officium ecclesiasticiim ibidem colere peregit" pa kaže, da je bilo delo pred Liupramovo smrtjo končano. 2) Gl. št. 138. vricija v Alteichu, katerega predstojnik je bil takrat opat Otgarij. Kralj Ludovik pravi, da je dovolil, da se to sme zgoditi. Vojvoda Fribina je nato z njegovim dovoljenjem daroval rečencmu samostanu sv. Ma-vricija v svoji vojvodini od svoje lastnine to, kar je imel okoli Zala-bera. DotiČna zemlja se je razprostirala na vzhodu onostrah reke Zale do Slovenske marke in do „Stresmaren-a", potem ob Zali navzgor do „Uualtungesbah a", dalje do razvodja med Zalo in Rabo in pa do „Chirihstetin-a". [„ . . . de sua proprietate in suo ducatu quicquid habuit ad Sala(b'tugin infra ierm)inos 2) istos. In orienteni ultra Salam fluuiolum usque in Slougenzin marcham^) et Stresmaren, et sic sursuni per Salam usque ad Uuualtufigesbaky et sic inde usque in Hrabagiskeit et ad Chirihstetin.''']^) Pozneje je opat Otgarij prosil kralja, da bi s posebno listino potrdil to daritev, kar je tudi rad storil ter določil, da naj omenjeni samostan z božjo pomočjo obdrži rečeno zemljo za večne čase brez kakega nasprotovanja. 5) „Data X, ki. marcias, anno Christo propitio XXVIIJ. regnl dornni Hludouuici serenissimi regis in orlentali Frantia regnante^ in-dictione VIII. Actum Reganesburc civitate regia." [Izvirna listina (A) in kartular iz 13. stoletja (B), oboje v Monakovem. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb., ed. Mon., II, 15; ed Ratisb,, II, 11. — Mon. Boica, XI, it9. — Boczek, God. dipl. Morav., I, 28. — Fejčr, God. dipl. Hung., I, 183. — Kukuljevič, Dipl. Sbornik, I, 49. — Schumi, Archiv f. Heimatkunde, II, 4. — Izvestja Muz. dr., IV, 181 (extr.) — Mühlb acher, Reg, der Karol., št. 1442 (140O] Št. 170. 860, dne 8. maja. Rezno. Ludovik, kralj (Vzhodne Francije), podeli vsied prošnje (rezen-skega) škofa Erchanfrida samostanu sv. Mihaela v Mattsee dvajset >) Salabiugin (=Salabogen) je najbrže sedanji Zalabčr ob reki Zali, ki teče po |ug:ozahodnein Ogrskem ter se izliva v Blatno jezero. 2) Ker ima izvirna listina nekoliko lukenj, je treba tiste besede in Črke, ki manjkajo, popolniti iz 3. 3) Slougenzin marcha (= Slovenska marka ali marka Slovencev) je bila od Zale proti vzhodu bliz Blatnega jezera. V besedi »Slougenzin" stoji „g" namesto „j", kar lahko v srednjeveških spisih večkrat opazujemo. Tako n. pr. stoji Oera namesto Jera, Outa namesto Juta itd. Črki „ge" nadomestujeta „k^ ali „č". •») ^Hrabagiskeit" je brez dvoma to, kar »Kaabscheide", namreč razvodje med Rabo in Zalo. Kje so Stresmaren, Uuualtungesbah in Chirihstetin, ni mogoče z gotovostjo določiti. 5) O Izvirnosti te listine je Sickel iz prva dvomil (cfr. Sitzungsber. der kais. Akad. in Wien, XXXIX, 129), a po krivici, kajti listina je pristna. kmetij v Odolrikovi grofiji in sicer v kraju, ki se zove „Savariae vadum",!) ter odtod med SprazoS) in Sabarijo do gforskih vrhov, potem proti severu do kraja Wagreina 3) odtod do gore, Wangariorum marcha zvane ter do gorovja, Witinesberc^) imenovanega. [„ . . . /// comitaiu Odolrici, id est mansos XX in loco qui dicitur Savariae vadim et inde inter Sprazam et Savanam in siimmitatem mantis et inde per circuitum. in aquitonem usque in ilium locum qui dictur Wachreini (et injde^) usque in summitatem illius montis qui dicitur Wangariorum (mar)cha et inde usque in summuni montem qui dicitur Witinesberc^'] „Data Vi IL idus majas anno XXVIII. regni domni tiludomci serenissimi regis in orientali Francia regnante^ indic(tione VIII. Actum Re)gane(spurch civitate regia).'' "Izvirna listina, jako poškodovana^ v Mattsee. Tu sta tudi dva prepisa, eden iz 14., drugi iz 18. stoletja. — Sickel, Beiträge zur Diplo-matik (Sitzungsber. der phil.-hist. Ciasse in Wien, XXXIX, 158. — Mühlbacher, Reg. der Karol., St. 1443 (1402) Št. 17L 860, meseca maja. Papež Nikolaj (i.) podeli Adalwinu, nadškofu solnograške cerkve, [^Adelwino arckiepiscopo sancte luvavensis ecclesie*"^ palij ter mu ob enem naznanja, kdaj naj ga rabi pri slovesni službi božji, namreč o veliki noči, o praznikih sv. apostolov in sv. Ivana Krstnika, o vnebovzetju Marije Dcvice, o božiču, potem na dan blagoslovljenja domaČe cerkve ter na dan svojega posvečenja. Palij naj dene nase v zakristiji in potem Še le naj gre maSevat. Nato mu papež daje razne nasvete, kako naj živi in 2 dobrim zgledom vpliva na druge ljudi. „ ... in mense Maio, indictione VIII."* — „Diebus vite tue."* [Prepis, prej t arhivu solnograških nadškofov, sedaj na Dunaju. — (Kleiroayrn) Juvavia, Anh., str. 92. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXIX, 771. — Jaffč, Reg. pont. Rona., sr. 2681 (2020).] ^ ^^ Savariae vadum nam je iskati pri Zöbernbachu nekako tam, kjer j€ sedaj vas Kirchschlag na Dolenjem Avstrijskem. Cfr. št. 131., kjer sc za Zöbcrnbach rabi beseda Sevira. Spraza je sedanj! Spreitzbach. Tako se zove potok na jugovzhodni strani Dolenje Avstrije. Ko prestopi na Ogrsko, mtt pravijo Rabnitz (Rabica) ali Repce. 3) Kje je bil kraj Wagrefn, ni znano. Prav tako tudi ne, kje je stala gora Wangariorum marcha. *) Witinesberc je Pittenberg. Misliti nam je na gorovje v okolici Pittena na Dolenjem Avstrijskem) (sodn. okr. Ncunkirchen). Cfr. Witanesberc (št. 172) in \Vi-tinesberch (št. 296). Ker je izvirna listina jako poškodovana, je to» kar stoji v okUpih, vzeto iz dotiCnih prepisov. St. 172. 1 860, dne 20. novembra. Mattighofen. Kralj Ludovik daruje vsled prošnje solnograškeg^a nadškofa Adahvina njeeovi cerkvi mesto Sabarijo in zemljo ob Plnki, katero so Odoirik, kraljevski grof in odposlanec, ter nekateri drugi kraljevski fevdniki obhodili in izročili imenovanemu nadškofu. Ob enem podeli solnograški cerkvi v popolno last tiste dvore, katere so solnograški nadškofje dobili v fevd od kake druge osebe ali pa od njega (od kralja) samega, namreč v Mölku, Wachavu, Loibenu, Hollenburgu, Traismaueru, Penku, Lanzenkirchenu, Pittenu, Edlitzu, Mönichkirchenu, Kobolsdorfu, ob Rabici, v Zöbernu, ob Pinki, v Zalaberu, cerkev v Kvartinah, cerkev v Kiseku, cerkev v Ternbergu, Gundoidovo cerkev, cerkev v Žabnici, v Nestelbachu, ob Rabi, v Dud le bi h, ob Sulmu, ob Labodnici, Engilbaldov fevd ob Gorčici, cerkev Matere božje pri Krnskem gradu, v Dravskem dvoru, Podkrnosu, Trebnjem, Ostrovici, Brezah, Grassluppu, Poisu, Kobenzu, ob Ingeringu, Lie-singu, v Brucku, ob Murici, v Strassengelu in Longrabenu poleg Rabe. [„Tradimus itaque ad praedictam casum del Sabariam cmtatem'^) et Peinihhaa?) sicut Odolriciis comes noster et missiis de ipsis rebus eas circuivit ceterique nostri fideles et praedictam venerabilem archie-piscopum de ipsis rebus vestivit, ita deinceps iure perpetuo volumuSy ut ad praedictam casam dei permaneant. Insuper etiam tradimus ibi istas curtes in proprium, quae antea ibi in beneficium fuerunt ex ali-cuiiis dato, sive ex parte nostra, sive ex alterius cuiuslibet parte ibi antea beneficiatae fuissent, quorum haec sunt nomina: ad Maga-licham?) ad Uuachauuafy ad Liupinam?) ad Hoiunburchf') ad Tri-gisimamT) ad Penninuuanc,^) ad ecclesiam Anzonis^) ad Uuitanes- 1) Sabaria, sedaj Sobotica (Steinamanger) v Železni županiji na zahodnem Ogrskem. 2) Peinihhaa je potok Pinka od Soboticc proti zahod«. 3) Magalicha je Mölk na Dolenjem Avstrijskem tik Donave. Ime ima slovansko podlago. Cfr. Kammel, Anfängfe deutschen Lebens in Österreich, str. 166, op. 1. — Glej tudi mojo spomenico, str. 92. Uuachauua je Wachau na levem bregu Donave od Mölka proti severu. Liupina je sedanji Loiben na levem bregu Donave na Dolenjem Avstrijskem (sod. okraj Krems). Ime tega kraja se izpeljuje iz slovanske besede ^Ijub". (Cfr. Kammel, s!r. 172, op. 2.) Holunburch je Hollenburg na desnem bregu Donave (sod. okraj Mautern.) O Trigisima je Traismauer na desni strani Donave poleg Traguše (sod. okraj Herzogenburg). 8) Pcuniniiuanc je Penk na vzhodni strani Ologgnitz a na Dolenjem Avstrijskem. Ad ecclesiam Anzor.is je sedanji Lanzenkirchen poleg Litave (sodn. okraj Dunajsko Novo mesto.) perc,^) ad ecclesiam Ellodis,^) ad ecclesiam Minlgonis presbyterip) ad Kund po Idesdorfj^) ad Rapam^) ad siccam Sabariam;^) item ad Peinicahup) ad Salapiuguiy^) et ecclesiam ad Cfiuartinahuy^) ecclesiam ad Kensi,^^) ecclesiam ad Ternperck^^) ecclesiam Oundoldi^^) ecclesiam ad Sabnizam,^'^) ad Nezilinpah,^^) item ad Rapam,^^) ad Tudleipiriy^^) ad Sulpam,^'^) ad Labantam,^^) ad Kurcizam beneficium Engilbaldi^^^i) ad Carantanam ecclesiam sanctae Mariae,^) ad Tra~ aci önrnizp^) ad TrebinamP) ad Astaruiiizam^^) ad Friesahp^) 0 l/Uitanesperc = Pitteiiberg. Ta kraj je sedanji Pitten (sodn. okraj Neunkirchen). 2) Ad ecclesiam Ellodts je sedanji EdÜtz (sodn. okraj Aspan^ na Dolenjem Avstrijskem.) 3) Ad ecclesiam MInigonis je sedanji Mönichkircben tik avstrijsko-štajerske meje (sodn. okraj Aspang). *) Kundpoldesdorf je najbrže Kobolsdorf v Železni županiji na Ogrskem. 3) Ad Kapam je sedanji Rähnitz (madj. Ram6c) pole^ Kabice (Repcze) v Železni županiji na zahodnem Ogrskem. Ad siccam Sabariam je prej ko ne Zöbern poleg Zöbernskega potoka na Dolenjem Avstrijskem (sodn. okraj Aspang). ') Peinicahu je potok Pinka, o katerem smo že govorili. Salapiugid je sedanji Zaiaber poleg Zale na jugozahodnem Ogrskem. Cerkev v Zalabčru je vojvoda Pribina podaril solnograški cerkvi. Cfr. št 149. 9) Ecclesia ad Chuartinahu je bila v Kocelovi državi ter posvečena sv. Ivanu evangelistu (gl. žt. 206). Kraj se je nahajal ob Blatnem jezeru (gl. §t. 276). Kensi je Kisek (Güns) v Železni županljt na Ogrskem. Omenja se ta kraj tudi pod št. 10 in 163. n) Tu omenjeni Ternberch je bil v Kocelovi državi. Ne smemo ga zamenjati s Ternbergom na Dolenjem Avstrijskem (sodn. okraj Neunkirchen). Cerkev v Tern-bergu je bila posvečena sv. Lovrencu. (01. Št. 202.) 12) Neznan kraj. Sabniza je Žabnica (Safen) poleg Safenbacha na severovzhodnem Štajerskem (sodn. okraj Hartberg). Nezilinpah je sedanji Nestelbach na vzhodnem Štajerskem (sodn. okraj Fürstenfeld). »5) Ad Kapam je neki kraj poleg Rabe na sedanjem vzhodnem Štajerskem. i^) Ad Tudleipin se je zvala pokrajina okoli Radgone na štajersko-ogrski meji. Omenja se tudi pod Št. 163. Sulpa je reka Sülm pri Upnici na Štajerskem. Labanta je Labodnica v Labodski dolini na Koroškem. >9) Kurciza je Gorčica (Görtschitz), ki se pri Št, janžu izliva v koroško Krko. ^) Ad Carantanam ecclesiam sanctae Marlae je Gospa Sveta blizu Krnskega gradu (Karnburg; na Koroškem. 2>) Trahoue je Dravski dvor (Drauhofen) pri Tinjah na slovenskem Koroškem. 22) Gurnitz je vas Podkrnos, ki se nahaja od Celovca proti vzhodu. 23) Trebina je Trebnje (Treffen) na Koroškem (sodn. okraj Beljak). 2*) Astaruuiza je Ostrovica (Hoch-Osterwitz) na Koroškem (sodn. okraj Št. Vid), 2i) Friesah so Breže (Friesach) na severnem Koroškem. ad Crazulpattiy^ ad Pelisamp) ad Chiimbenzam?) ad Undnmam,^) ad Liestinicham^) ad Pruccam,^) ad MoHzam^) ad Strazinolun'^) duo loca^ ad Liiminicham iuxta Rapam^)^\ Od današnjega dne naj ostanejo (i krajr brez vsakeg-a ugovora v ob/as(/ so/nogražlce cerkve in nihče izmed kraljevih vojvodov, grofov in vikarjev ter nobena sod-nijska oblast nima pravice se polastiti kateregakoli navedenih krajev.lo) „Data Kil kal. decembris, anno Christo propitio XXV!!!! regni domni Mludovici serenissimi regis in orientali Francla regnante, in-dictione I/////; n) actum Matahhoua villa regia." [Izvirna listina v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — Prepis iz lo. stoletja v istem kraju. ^ (Kleiraayrn) Juvavia, Anhang, str. 95. — Fejčr, Cod. dipl. Hungariae» I, 169. — Kukuljcvič, DiplomatiČki sbornik, I, 49. — Izrestja Muz. društva, IV, 182 — »85 (extr.) — MühJ-bacher, Reg. der Karolinger, št. 1444 (1403).] — Št, 173. Okoli 860. Alpwin iz Karantanije podeli (freisinški) cerkvi Matere božje svojo lastnino v Turih,12) in sicer dvor s hišo in drugim poslopjem, potem 40 oralov orane zemlje ter travnikov za 50 voz sena proti temu, da sme vse to zopet odkupiti. [„ . . . quod Alpwinus de Carintania tra-didit ad sanctam Alariam quicquid ad Taurn proprietatis visus fuit habere, cum pecunia redimendi hoc est curtem cum domo aliisque edificih et de terra arabili i^gera XL, de pratis carradas ^ . ' M Datum manjka. ja/ /oN^J^iMa. ^ [Kodeks iz 12. aH 13. stoletja v kr, državnem arhivu v Monakovem, T Meichelbeck, Hist, Fris, Ib, 355. Resch, Ann. Sabion., I!I, 185. tvM. Crazulpa je Orasslupp (Grosuplje) na se/ernem Štajerskem (sodn. okraj Neu markt.) 2) Pelisa je Pols na severnem Štajerskem (sodn. okraj Jiidenburg). 3) Chumbenza je Kobenz na severnem Štajerskem (sodn. okraj Knittelfeld). *) Ad Undrimam je Ingering na severnem Štajerskem (sodu. okraj Knittelfeld). Cfr. Gradivo, I, St. 232, op. ^) Ad Uestinicham je potok Liesing (Lesnik) na severnem Štajerskem (sodn. okraj Ljubno). ^) Ad Pmccam je Bruck na Muri. ') Moriza je Murica (Mürz), dotok Mure na Štajerskem Ad Strazinolun je Strassengel nad Gradcem. 9) Ad Lumlnichani je najbržc Longraben pri Sv. Ruprclitu poleg Habe (sodn. ckraj Gielsdorf na Štajerskem). Zastran pristnosti te listine gl. Sickel (Sitzungsber. der phil.-hist. Ci. der kais. Akad., XXXIX, 127) in Meiller (Sitzungsber, XLVII, 479 i. d.?. ") Zastran datiranja gl. Sickel (Sitzungsber., XXXiX, 170, št. 83). '2) Jaksch misli, da je bilo to posestvo v MalniSkiti Turah na Koroškem. — (Hormayr) Archiv f. Geographie, X (1819), str. 546. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris,, I, 18 (Fontes rer. Austr,, 2. Abth , XXXL) — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 10. — Izvestja Muz. dr. za Kranjsko, IV, 185 (extr.).] St. 174. 861, dne 21. marca. Rezno. Slovanski grof Kocel [„quidam comes de Sclaiiis nomine Chezul''] podeli svoje posestvo pri Blatnem jezeru v selu „Uuampaidi" [„prope Pilozsuiie^) in uilla quc^ dicitur Uiiampaldi'^Y^) z vinogradi, travniki, gozdi in vsemi priteklinami cerkvi Matere božje v Freisingu, kjer počivajo ostanki sv. Korbinijana. y>fioc fa-ctum est anno incarnationis Domini DCCCLXL, in-dictione VIIII. in loco regali publico Ratispona in XIi. Kal. Aprilis."* (Cod. 238, f. 83 v kr, drž. arhivu v Monakovcm. — Meicliel-beck, Hist. Fris., 353, št. y\o. — Zahn, Cod. dipl. Austr. — Kris., 19, št. 18. — Izveš tj a Muz. dr., IV. 185, st. 44 (extr.).] Št. 175. 861, pred novcmbrom.3) Karlman, najstarejši sin kralja Ludovika, je pregnal vojvode, katerim je bilo izročeno varstvo panonske in karantanske meje, ter svoje pristaše nastavil po (Vzhodni) mejni grofiji.^) Ta upor je napravil na njegovega očeta jako neugoden vtis. Karlman se je tudi zavezal z moravskim knezom Rastislavom 5) ter ž njegovo pomočjo vzel svojemu očetu velik del njegovega kraljestva do reke lnna.6) Ann. Fuld. ada. 861 (MG. SS., I, 374): „Carlmannus quoque, fili-orum regis niaximus, res novas molitus est; expuUt enim duces, quibus custodia comniissa erat Pannonici limit's et Carantani, atque per suos mar-cam ordinavit. Quod regis animum rebellionem suspicantis non parum commovit " ') Primerjaj besedo „Pilozsuuc" z izrazoma ,Pelsois" in „Pelissa", (Cfr. Gradivo, I, št. 182, 301) 2) Kje je bilo selo «Uiiampakli'', ni znano. 3) To sc je zgodilo pred mesecem novembrom. Eden izmed pregnanih grofov je prišel h kralju Ludoviku, ko se je ta o sv. Martinu mudil v Solnogradii. Glej št. 176. Tak Karimanov pristaš je bil grof Gundakar, katerega je on postavil v Karantaniji. 5) Ta zveza med Karlmanom in Rastislavom je bila usodepolna za panonskega vojvoda Pribina, katerega so v tistem času Moravci ubili. Pribina je bil vedno zvest pristaš kralja Ludovika. . <>) Karlman je morebiti le mimogrede razširil svojo oblast do Inna, ali pa je letopisec nekoliko pretiraval, ko je opisal njegove uspehe. jkriij ir n Jttc^. wv^i ftiCA'L'O AvJi ddrti^fi Crf-w't^ !' .......fU [ tc,) I ■ 138 . . Št. 175, 176, 177. L . " iM jk« cjr jrt. tm a>»hh, PocTiic.iain., KHiaah cooBisHChi». ci» CK";io Miixaii.ioy, r.tnro.twma 'laKo: jhko «)o;kiuoio mh^octiuo c'fc,^pa»H lecsi'i.. n covrb b'i> hm in>nti..ui oy«iiiT«>.ie miio^u K(>&C7iimuii, na Riavf» u tia Tpbicb if na Il^Mbiu, oysamc hm mm C-iobtii«, njiocm «c nMa^n», um hm hactamiai» «a hcthkov u paaov.Mb CLKrisa.!!». TO, aia.^UKO. UOCT>.IH Tnm> .movjki», H/iaRnTfc Bi>c aKoy n]»aBi»^oy. ri>r,vh' n^icapi. Mnxan.ii» pcie kb -mj.ioco^i-ov Kot'Tian'iHHoy: c.imiiihtiui .ih, -mi-•joco-fp. p^'it cnio? nm> cero ne Mowc<>ffc ci>TBOpiiT» ]>a»Bl; reoe, T^MI» H» T» ,^apH MKOBH, n MO(tM'i> opaTi» CBOH, jirovMCHi» M«?ef>,\ini, UM «O lecTa ce.iovniaHifua, vV* ce.iovHJaiu' BLCH 'JIICTO C.IOB1;HI,CKM oec^b^oviOTb. rfcr.vi HO cT.MincTa cui OTpi-inJi HH oora, HJi nicapta. . . Chronica Nestoris, c. 20 (ed. Miklosich, p. 13): »C.i0Bt.K0Mx iKiinovniLon. KptJHCHOMT». KHmau 11XT., l^^CTMC.^ftBi» » CBiaTono.iin. H KOUC.IT.. noc.^ama Krb Hi>capK> ^Iiixa»j.toy, r.iar Miixau.-ki^ c'i»8Ba •MKtoco4'bt Bbcm, II (TbKasa umi» pc^jii sbcia e.ioBf>ubCKf>ix'b Kinadi». it jtiiiin >»u.io* co-m : iccTb mov:,ki. »'b Cc.io\ni«. »imohomi. .Itn'fc. n covrt oy uero cbiHOBe jmaovMiiBii »aabucoy c-ioB-kaLCK-oy. xbiTpa A^^» cbma oy Hero n .Miooco'i'a. ce c.»i.i!naBT> uncaps noc.Art no Hin ui» Cc.iovni, jcb .IbBoRii, r.iaro.iia: noc.iu hi> HaMa> irt cKopi; cbiua cRoia, Meeo« 11 KoCTinBTiiHa. cc c.ibiiuaB'i. .Ilbi. b-i. cKop-h nocaa »a, ti iipiiAocra kt> nicapcBu. u l)eMe MMn: ce, iipiic.ia.ia cia ki» M'i.H'b c^ioiif.iii.CKa'a aoM.ita, iipociau;n oyuMTe.tia HiKc Chi Mor.t'i. tiM-b iipOTO.iKOBaTii cBiftTbua icKurb«, cero 6o vKo.iaioTb. ii oyM0.ieiia <)b»CTa uicnpeM^. It Hoe.ta »a bt. c.ioBtHfcCKoyio aeM.ihj u-b Pacnic-iHBoy » Ceiaroho.ucov n Ko-UiMon».* Št. 182 862, proti koncu leta. Kralj Ludovik se je napotil na Bavarsko, da bi si zopet pridobil svojega sina Karlmana*)» ali pa se mu zoperstavil, kajti Karlman se je bil s pomočjo moravskega kneza Rastislava uprl zoper svojega očeta. Ann. Bertin. ad a. 86i (MG. SS., 1, 459): „Hludowicus ad reconcili-andum vel ad resistendum filio suo Carlomanno, qui auxiliante Resticio, Wtnidorum regulo, contra patrem rebellaverat, Baioariam peciit." st 183. 863, spomladi. Karlman, sin kralja Ludovika in predstojnik čez Karanfanijo, ]e bil obdolžen takih zločinov, da bi bil moral biti zarad veleizdaje obsojen, ako bi bilo vse res, kar so mu njegovi tožitelji v njegovi nenavzočnosti predbacivali. Vse to je naredilo na kralja tak vtis, da je zatrdil pričo velikoštevilne množice, da ne da Karlmanu nobenega javnega dostojanstva, dokler bo živel in vladal. Karlman je bil takrat ravno na poti k svojemu očetu, da bi se pri njem opravičil. Ko je zvedel, kake besede je oče izustil, se je vrni! v Karantanijo ter hotel tu dobiti zavetja pri tistih, o katerih je mislil, da so mu zvesti. Počakati je hotel vsaj toliko časa, da se očetu jeza ohladi, ter ga potem po posredovalcih prepričati, da je bil baj6 po krivem tožen. Med tem Časom je kralj zbral svojo vojsko ter se na videz delal, kakor da bi hotel s pomočjo Bolgarov, kateri naj bi prišli od vzhodne strani, ukrotiti Rastislava, kneza moravskih Slovanov. V resnici se je pa napotil h Karantancem, da bi med njimi premagal svojega sina. Ta je bil pripravljen, da bi se bil zoperstavil svojemu očetu; a izdal ga je grof Gundakar, kateri je imel okoli sebe skoraj vso njegovo vojsko, da bi bil branil prehode Čez reko Sch\varzau-o.2) Z vsemi >) Karlman je bil takrat predstojnik v Karantaniji. 2) Reka Schwarzau teče po jugovzhodnem delu Dolenje Avstrije. Do tja se je v tistem Času razprostirala karantanska zemlja. 142 Št. 183.__ trumami je stopil na stran kralja Ludovika. Zato ga je pa ta Imenoval za predstojnika čez Karantanijo, kar mu je bil že prej na tihem obljubil, ako zvijačno odpade od svojega gospoda. Gundakar je tedaj na ta način zaslužil predstojniško čast. Karlman se je tudi zanašal na pomoč moravskega kneza Rasti-slava. Ker ga je pa ta zapustil, je hotel bežati k svojemu stricu Ka-rolu, kateri je vladal po Zahodni Franciji. A k temu je poslal kralj Ludovik nekega Blitgarija s proSnjo, da bi ne sprejel Karlmana v svoje varstvo, ako bi pribežal k njemu. Ker je bil Karlman povsod nesrečen in popolnoma osamljen, se je podal svojemu očetu. Ko so nekateri velikaši s svojo prisego prevzeli jamstvo za njegovo varnost, je prišel k očetu, kateri je sedaj ž njim ravnal kakor s svojim ujetnikom. Karlmanu naklonjeni pisec Fuld-skih letopisov pravi sicer, da se je pri očetu popolnoma opravičil, ker je bil nedolžen, kar pa resnici ne odgovarja. Rudoli} Ann. Fuld. ad a. 863 (MG. SS., J, 374, 375): „Carimannus filius regis, qui praelatus erat Carantanis, tam multis criminibus et čara tnagnis apud pairem absens accusatus esl, ut meiito reus maiestaiis haberi debuissct» si ea quae in eum dieta sunt, ab accusatoribus probari potuis' sent. Quod regis antmum adeo commovir, ut per se ipsum coram fre-quentia populi sui protestatus sit, Carlmannura filium suum ab eo tempore et deinceps, donee ipse viveret et regnaret, sua voluntate publicis ho-Tjoribus numquam esse potiturum. Quo audito, Carlmannus ab itinere, quo ad palatiuni ire coepcrat, perterritus in Carinthiara se recepit, ibi tutari apud suos quos sibi fideles arbitratus est volens. donee patris ira quie-sceret, et ipse per internuntios veraces sibi fallaciter obiecta purgaret. fnterea rex, collecto exercitu^ specie quidem quasi Rastizen, Marahensium Sclaro-Tum ducem, cuai aux^Üo Bulgarorum ab Oriente venientium, uf fama fuit, doraaturus, re autem vera ad Carantanos filiuro expugnaturus accessit: qui revera se ad id temporis defenderet, nisi proditione Gundacari comitis sui deciperetur incautus, qui totum pene robur exercitus secum habens, quasi vada. fluminis Swarzahae hostibus prohibiturus, cum omnibus copiis trans-ivit ad regcm. et praelatus est Carantanis, sicut ei prius occulte promis-sum est, si dominum suum fraude decepisset. Et hie quidem praefecturae dignitatem hoc modo promernit. Carlmannus vero per iuramenta principum venit ad patrem, de obiectis sibi criminibus securus, quia innocens erat; et testimonio conscicntiae fretus, laetum se per omnia exhibebat atque iocundum." Hincmari Ann. Bertin. ad a. 863 (ibid., I. 459, 460): „Sed et alium missum fratris sui Hlndowici, nomine Blitgarium, accipit (sc Carolus rex), petentem ut Carlomannum, filium eius, a Restitio Wmido desertum et a se fugatum, si ad ilium venerit, non recipiat; quem non longo post tern-pore deceptum atque desertum a suis, sub coiiditione sacramenti pater suus Hludowicus rceepit, ei secum in libera custodia tenuit." Št. 184. 863, dne 11. aprila, Solnograd. Takrat je kralj Ludovik v Solnogradu praznoval veliko noč. Auctar. Garst, ad a. 863 (MG. SS., IX, 565): „Ludwicus rex pascha fecit Salzburch." Ann. Admunt. ad a. 863 (MG. SS., IX, 573): „Ludwicus pascha celcbravit Salzburg." Ann. s. Hudberti Salisburg, ad a. 863 (MG. SS., IX^ 770): „Ludwicus pascha Salzburge celebravit." CUvrJi'. 'VW«/«'. mfWd}:^ ^lthw^ JL^WN'C^ AÄfc Vi c- VoMwJl". Öt. 185. 863, najbrže meseca aprila. Papež Nikolaj I. skliCe v Rim cerkveni zbor, na katerem je bil izobčen carigrajski „invasor" Foci].») Dandulus trdi, da se je tega zborovanja udeležil tudi gradeški patriarh Vital,2) Da bi bila na rečenem zboru iz cerkve izključena tudi carigrajski cesar Mihael in kralj Lotar, ni resnično. Oanduli Chronicon, lib. VIII, c. 4, pars 30 (Muratori, Script, rer. hal., XII, i8j): „Hic (sc. Nlcolaos) consilium convocavit, in quo Vitalis patriarcha Gradensis papalibus literis evocatus adfuit, et excommunicavit Micha^iem . imperatorem Constantinopolitanum, quia Ignatiuni patriacbam deposuerat, et Photium praefccerat; et Lotharium regem propter pellicis copulationem." # Št. 186. 863, dne 16. junija. Ostermieting.3) Ludovik, kralj Vzhodne Francije, podeli samostanu sv. Mavricija v Alteichu del svoje lastnine in sicer vas „Nabawinida" pri potoku, Trebina imenovanem [„ad villain, que vacatur Nabaiiuinida iuxta rivulum Trebinam*''].^) Dalje potrdi samostanu njegova posestva pri „Scaicobah-u'' 5) ob potoku, ki teče proti zapadu do marke „Dagodeos", •) Kar se tiče teg^a cerkvenega zbora, gl. Mansi» ConciJ. coll., XV, 178 sq. in 245 sq. 2) Ni gotovo, da se je gradežki patriarh Vital udeležil tega zbora. Mogoče je, da je Dandulus ta ccrkveni zbor zamenjal s tistim, ki je bil istega leta, a Še le okoli 3U. oktobra. Cfr. št. 187. 3) Ostermieting je severozapadno od Solnograda. Vas ,Naba\vinida^ in pa potok ^Trebina" nam je iskati pri reki Nabi v SmreCinih gorah. Ime „Winida*- nam kaže, da je imela vas slovanske prebivalce. To tudi potrjuje slovansko ime ondotnega potoka. 5) Kje je bil ,.Scalcobah\ nam nI znano. Nekateri mislijo na Salaberg v zahodnem delu Dolenje Avstrije bliz reke Anlže. proti vzhodu pa do marke „Ruzara" ler proti kraju Zeillernui) v AniŠkcm gozdu med Donavo, Ipušo in Urlom; tudi mu potrdi pet kmetij v „Buigin-u" 2) [„ . , . quedam loca, nomine Scalcobah, sicut ipse rivulus fluit in occidentalem partem usque in Dagodeos marcha^ et inde in orientalem plagam usque in Ruzara marcha atque in locum, quem vocant Cidalaribah in saltu Enise fluvli, qui coniacet inter Danubium et Ibisam atque Hurulam in meridianam partem usque in verticem montis; et ad Buigin manses'^) quinque . . ."J Ta posestva si je samostan pridobil z ozirom na to, da je Karol, ded kralja Ludovika, dovolil svojim fevdnikom, da si smejo „in augmentafione rerum ecciesiarum dei in Pannonia carpere ac possidere hereditatem.'' „Data XVI. kalend. lulias, anno Christo propitio XXXL regni domini Hludouici serenissimi regis in orientali Francia regnantis^ indict. X. Actum Hestermontinga villa regia.*' [izvirna lisiina v Monakovem. — Hund-Gewold, Metrop , Salisb., n (ed. Mon.) p, ij; (ed. Ratisb.) p. 12. — Mon. Boica, Xf, rao, — Boczek^ Cod. dipl. Morav, I, 30. — Fej^r, Cod. dipl. Hung., I, 185. — Mühiba eher, Reg der Karo!., Št. 1451 (1409).] Št. 187. 863, pred 30. oktobrom. Papež Nikolaj (I.) vabi gradeškeg^a patriarha Vitala na cerkveni zbor, kateri se snide v Rimu dne 30. oktobra. Ne videl bi rad, da bi izostal. Ako bi pa vendar osebno ne mogel priti, naj pošlje nekolika svojih sufraganov, duhovnikov in dijakonov, da ga bodo zastopali. Datum manjka.**) [Ughelli, Italia sacra, V, 1106.— M an s i, Concil. coli, XV, 661, — Ja ffReg. pont. Rom., Š». 2747 (2074).] Št. 188. Med 858 in 863.5) Papež Nikolaj (1.) piše Osvaldu, pokrajinskemu Škofu karantan-skemuö) [^Osbaldo chorepiscopo Quadrantino'^X ter mu odgovarja na njegovo vprašanje, ako morejo tisti kleriki, ki bi braneč samega sebe O ZeiJlern je zapadno od Amstettena na Dolenjem Avstrijskem. 2) ,Buigin* je najbrže sedanji Persenbeug ob Donavi zapadno od Mülka. ^ En mansus Je obsegal kakih deset hektarov. ♦) Zastran datiranja gl. Mansi, 1. c. p. 659 sq. 5) To pismo je bilo spisano med letom 858. in 863. Leta 858. in sicer dne 24. aprila je papež Nikolaj I. začel vladati in leta 863. je bil morebiti pokrajinski 5kof Osvald že mrtev. (Gl. St. 190.) SolnogräSki nadSkofje so med karantanske Slovence poSiljali pokrajinske Škofe (chorepiscopos"). Prvi tak škof je bil Modest okoli leta 770., drugi Teodoiik okoli 800., tretji Oton okoli 830., četrti pa Osvald, kateri je okoli 860. živel med Slovenci. ubili kakega pogana, obdržati svoje dostojanstvo ali pa še postati kaj več. Papež pravi, da jim ne dovoljuje, da bi na katerikoli način ubili kakega človeka. Če se je pa zgodilo, da je klerik ubil kakega pogana, bi prav storil, da bi se odpovedal duhovniški službi. Boljše je, ako na tem svetu v siabejši obleki služi Gospodu, kakor pa, da bi bil, hrepeneč po višjem, po smrti pogubljen. Datum manjka. — „Dä his clericis'*. [Gratiani Decret. I, Dist. L, c. 6 (Corpus iuris can., ed. Pithoeus, I, 64). — Jaksch, Mon. hist, due. Carinthiae, III, 10. — Izvestja Muz. društra za KTÄi^jako, IV, i&o — Jat'f^, Rtg, j^ont. Rom., st. Priraerjaj tudi: Excerptum de Karentanis (MG. SS., XI, 15): „Huic Osbaldo scripsit .N;coJau5 papa öüos canones'i) qui in corpore decretorum inveniuDtvr.^ Št. 189. Med 838 in 863.2) Papež Nikolaj (I.) piše Osvaldu, pokrajinskemu škofu karanfan-skemu [„Hosbaldo chorepiscopo Qnadrantino^^X da naj pregovori svojega Škofa (solnograškega nadškofa), da se združi s postavnim Številom svojih kolegov, namreč s šestimi soškofi iz bližnjih Škofij, ki naj Ž njim vred (2 Osvaldom) natančno preiskujejo, je li dijakon (o katerem je Osvald najbrže papežu poročal) izgubil Življenje vsied udarca (za-toženega) presbitera ali pa vsIed tega, ker je, padši s konja, si zlomil tilnik. Ako dotični presbiter ni smrtno ranil dijakona, naj se mu zarad njegove prenaglosti naloži primerna kazen in prepovč za nekoliko časa maševanje, a pozneje naj se mu zopet dovoli. Ako ga je pa smrtno ranil, ne sme več opravljati božje službe, ker taka jeza in tako postopanje ne pristojita veČ božjemu služabniku, če tudi ni imel namena, da bi ga bil umoril. Puste naj se mu pa dohodki njegove cerkve, da bode mogel preživiti sebe in svoje ljudi. Datum manjka. — ^Student sanctitas''. 'Gratiani Decret. I, Dist. L, c. 39 (Corpus iur. can. ed. Pithoeus, I, 69). — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, Ul, 11. — Izvestja Muz. društva, IV, 180 (extr.). — Jaft^, Reg. pont. Rom., št. 2854 (2165).' St. 190, Okoli leta 863.3) Po smrti pokrajinskega škofa Osvalda, kateri je med Slovenci skrbel za božjo službo, mu ni takratni solnograški nadškof Adalwin ') Cfr. to pismo in pa pismo pod št. 189. 2) Z&st^aci daUtanja glej doUčtio opazko pod št 188. 3) Iz listine kralja Ludovika z dne 6. januarja leta 864. (g:l. št. 191) je razvidno, da je solnograški nadškof Adalwin že takrat hodil v Karantanijo pridigovat. Iz tega bi smeli sklepati, da ni bilo v tistem času pokrajinskega škofa Osvalda več v Karantaniji. 16 imenoval nobenega naslednika, ker je hotel sam voditi med njimi cerkvene zadeve. Poznejši vir trdi, da so večkrat prepiri nastali med nadškofi in njih podškofi in zato niso oni po smrti svojih pokrajinskih škofov tem postavili nobenih namestnikov. Conv. Bag, et Garant, c. 9 (MG. SS., XI, m): „Et adhuc-^e Adalwinus archiepiscopus per semetipsum regere studet illatn gentem ii nomine Domini, sicuc iam multis in Ulis regionibus claret locis.'' Vita Gebehardt archiep. et succ., c. 6 (MG. SS., XI, 38): „Repcrtae sunt in eodem Übello 1) crebrae discordiarum causae inter ipsos archiepi-scopos et subepiscopos iiios, propter quas conicitur et estimatur vicem illam tunc cessavisse, et morientibus aliis alios non fuisse substitutes.^ Št. 191. 864, dne 6. januarja. Rezno. Kralj Ludovik izjavlja, da mu je solnogfraški nadškof Adalwin naznanil, da bi solnograški nadškofje, kadar bi prišli v Karantanijo pridigovat, morali dobivati od ondotnega grofa in ljudstva neko do-klado, kaiero so prejemali že tudi njegovi predniki. . . . guallter venerabilis archiepiscopus noster Adelwinus nobis indicavit, qiiando-cumque in Korantano veniret causa predicacionis^ quod ipse comes de Karantana et populus ipsius terre el coniectum'^) facere deberent, sicat antecessoribiis suis feceranV!\ Nato je (kralj) vsled prošnje on-dotnega grofa Gundakarja {„peticioni ipsius comitis öundacri''~\ od svoje lastnine, katero je imel rečeni grof kot fevd, podelil solnograški cerkvi nekatera posestva z namenom, da bi škof, kadar bi prišel v Karantanijo, na dotičnih posestvih dobival to, kar bi potreboval za življenje, in tako ne bi bil grof več dolžan, da bi Še nadalje dajal omenjeno doklado. Tudi ondotno (svobodno) ljudstvo je obljubilo, da hoče v isti namen od svoje lastnine podeliti nekoliko posestev. Ako bi pa tega ne storilo, naj še v bodoče odrajtuje omenjeno do- ') Ta «libellus*^ je ,LibeUus de conversione Bagoarioruni ct Carantanorum.' A omeniti moram, da ni v tem spisu nobenih notic o kakem prepiru med solno-graškimi nadškofi in njih podškofi. 2) ,Coniectus" se je imenovala zbirka v novcih aJi pa tudi v blagu, katero je ljudstvo navadno dajalo kraljevim odposlancem (missi) in drugim uradnikom kot odškodnino za njih popotne stroške. (Cfr. Du Gange, Gloss, med. et inf. lat. — Brinckmeier, Gloss, dipl.). - Tako odškodnino so, kakor je iz te listine razvidno, plačevali solnograškim nadškofom karantanski grofje kot kraljevi namestniki iz dohodkov kraljevih posestev, karantansko svobodno ljudstvo pa iz dohodkov svojega imetja. Da bi pa tako vplačevanje prenehalo, je kralj Ludovik podelil nekoliko svojih posestev solnograški cerkvi. MogoCe je. da je tudi karantansko prebivalstvo storilo isti korak. klado, grof naj pa bode oproščen. [„ . . . ut, quandocumque episcopus ibi veniret inde se siistentaret ad usos necessarios, quatndiii ibi esse voluissety ut illüd coniectum quod ipse comes facere debuerat, cum Jiac causa exciperet. Similiter et populus ipsius terre promisit, quod de illofum proprietate ad hanc in predicta racione augendam dare voluisset Quapropter volumus, ut, si adimplere isdem populus de sua proprietate, sicut promisit, noluerit, coniectum pleniter facial, sicut ^ntea fecit. Comes vero qui de suo beneficio ista fieri postulavit, de illo coniectu secunis existat.^'\ Kralj pravi, da je prošnji grofa Gunda-karja rad ustregel ter podelil solnograSki cerkvi po Karanlaniji od svoje lastnine več posestev in sicer prvič na Krki,*) kjer je imenovani grof n«kda] imel svoj dvor in svoje bivališče, k škofovi domeni Sest kmetij in pet podložnikov z njih soprogami in otroki, katerih (pod-ložnikov) imena so se glasila „Biula, Zirneu, Betaneo, Trebiznec, Nasmus" 2) ter 15 (?) useljenih podložnikov s kmetijami, soprogami, otroki in drugimi potrebščinami. Njih imena so se glasila „Wolato, Zebedrach, Ecbratonas, Domemus, Tiecosit, Chrotila, Turdazo, Go-demus, Razemuzza, Zebemir, Zima, Drasma'^.S) Potem podeli kralj so/nograSki cerkvi tudi en mlin, dalje eno kmetijo v „Kameris" in eno v „Selitis",4) eno z gozdi pokrito goro in en vinograd. [„. . . in Ka-rantana in loco vocato Kurca, ubi p red ictus comes curiam^ o lim habuit et mansiones,^) id est de territorio ad opus indominicatunO) ipsius episcopi colonias VI et servos quinque cum uxoribus et filiis quorum nomina sunt: ßiula, Zirneu, Betaneo, Trebiznec, Nasmus, et manentes servos XV^) cum colon lis ^^ et uxoribus et filiis et aliis 0 Krka ali Sv. Hema (nem. Ourk) ie dandanes trg na severnem Koroškem. Ta imena so slovenska. Ker so jako pokvarjena, ni vedno Jahko uganiti, kako so se v istini glasila. Mogoče je. da so se dotični Slovenci zvali Bela, Črnel. Petanko, TrebuŠnež m NaŠemisi. Tudi ta imena so slovenska, a jako pokvarjena. Dotičnlm Slovencem je bilo morebiti ime Vlado, Sebidrag, Bratanec, Domomisl, Tihožit, Krotila, Trdač, OodemisI, RadomisI, Sebimir, Črna, Dražna. (Cfr. Letopis Matice Slov. za 1886, str. 107—151.) *) ^Kameris' in ^Selitis'' sta bila dva kraja v Krški dolini na Koroškem. Kako se sedaj zoveta, ni znano. -Selitis'* je najbrže pokvarjen izraz za Selca. i) Curia Pomen te besede je različen. V tem sluCaju zaznamuje dvor (sodni dvor). *>) Mansie. Kaj ta beseda pomenja, gl. Gradivo, I, št. 284 Indominicatus ali dominicatus je pridevnik od besede dominicum do-minium). Dominium je to, kar je gospodovo, njegova lastnina, njegov alod, njegova domena. » .. . servos KV.*- — Po mejili mislih bi tu moralo stati ^Xll^, ne pa kar je razvidno iz tega. ker je potem naštetih 12 imen slovenskih podložnikov, ne pa 15. ^) ,.Colonia* se je zvalo kmetsko stanovališče, pri katerem je bilo toliko zemlje, da se je lahko na njej preživel en kolon s svojo družino. (Cfr. Du Cange, Oloss. Brinckmeier, Oloss. dipl.) utensilibus — hec sunt autem nomina horam servorum: Wolato et frater eius, Zebedrach et frater eius, Ebratonas, Domemus, Tiecosit, Qhrotila, Turdazo, Godemus, Razemuzza, Zebemir, Zirna, Drasma — et molinam unam et colonias duas que fuerunt una Komeris altera SelitiSy et unum montem Cum silva per totiim et vineam unam"] Od današnjega dne naprej naj škof Adalwin in njegovi nasledniki na teh posestvih dobivajo dohodke za svoje potrebščine. „Dat. VUl. Idus lan. auno Christo propicio XXXIL regni dontni Lodewici serenissimi regis in orientali Francia, indict KIL Actum Reganesburch civitate regia." [Kartular iz i 3. stoletja v c. k. tajnem državnem arhivu na Dunaju. — (Kleiraayrn) Juvavia, Anh., str. 96. — Ankershofen, Gesch. des H. Kärj^ren, JJb srr. 26 (odi.), — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, I, 39, — Jzvestja Muz. dr, IV, 1(extr.). •— Mühlbacher, Reg. d. Karoling., št. 1454 (1411).] " '' ' ■ Št. 192. 864, morebiti meseca maja aH junija.^) Rimski papež Nikolaj (I.) odgovarja na poročila, katera je dobil od kralja Ludovika po škofu Salomonu iz Konstanza. — Zastran novice, da hoče kralj iti v Tuln, tu potrditi mir z bolgarskim kraljem ter iz lepa ali pa s silo podvreči Rastislava [„quod fidelis rex dispo-situm habeat venire Tullinam et deinde pacem cum rege Vulgarorum confirmare et Rastitium aat volendo aut nolendo šibi obedienteni fa-cere""], izjavlja papež, da prosi vsemogočnega Boga, da bi spremljal njega (kralja Ludovika) in vse njegove ljudi Usti angel, kateri je varoval očaka Jakoba, jih srečno vodil na poti ter jih poslednjič v miru in veselju pripeljal v domovino. Kar se tiče poročila, da misli kralj (Ludovik), da menda hoCe bolgarski kralj postati kristjan in da je mnogo Bolgarov baje že sprejelo krščanstvo [„guod christianissimus rex speret quod ipse rex Vulgarorum ad fidem velit converti et jam multi ex ipsis christiani facti izreka (papež) hvalo Bogu ter ga prosi, da bi v svoji žitnici pomnožil pridelke. Po njegovi (Ludovikovi) želji zapoveduje, da naj za nje (za Bolgare) ljudje molijo in se postijo. Datum manjka. [Mansi^ Cone. coll., XV, 457. — Bal uz i us, Miscellanea, I, 400. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXIX, 872. — Jaff6, Reg, pont. Rom., St. 2758 (2084). — Mühlbacher, Reg. der Karo!., Ši. 1454 (1411)®] O Kralj Ludovik se |e meseca avgusta napotil proti vzhodu, kjer se je sežel z bolgarskim kraljem ter se tudi vojskoval z moravskim vojvodom Rastisiavoni, (Ann. Fuld. ad a. 864. — Ann. Bertin. ad a. 864.) Najbrže je bil škof Salomon par mesecev prej v Rimu. tedaj v maju ali pa juniju. Teh nilsH sta tudi jaffe (1. c.) In pa Diimmler (Gesch. des ostfr. Reiches, ed. 1887, H, 82). ___ St. 193, 194._____m Št. 193. 864, dne 2. oktobra. Mattighofen. Ltidovik, kralj Vzhodne Francije, podeh' vsied prošnje solnogra-škega nadškofa Adalwina njegovi cerkvi nekatera svoja posestva v Pa-nonijii to je ob Labnici i) v Wisitindorfu osem celih kmetij omejene in izorane ali pa za oranje pripravne zemlje tako, da bode vsaka kolonija obsegala po 90 oralov zemlje in gozda eno miljo dalcČ na okrog.2) . . . in Pannonia, id est ad Labenza ad Wisitindorf de terra exartata, parata scilicet ad arandum mansos integros VIII, id est ad unamguamque coloniam iugera XC et de silva undique in £yrum scilicet ac per omnes partes miliarium unam."] ^Data VI. no nas Octobris, anno Christo propicio XXXIII, regni domni Lodernd serenissimi regis in orientali Francla regnante^ indic-iione XIII. Actum Matahhoue^ [Kartular iz 13. stoletja v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (K'ei-naayrn) Juvavia, Anh., str. 99. — Zahn, Urkb. f. Steiermark, I, i r. — Izvestja Muz. dr., IV, 187 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karol., St. 1456 (14»3)0 Št. 194. 864, morebiti v jeseni. Karlman, sin kralja Ludovika. kateri je moral kot nekak napol--ujetnik prebivati pri svojem očetu, je pobegnil z izgovorom, da pojde na lov, v svoje prejšnje pokrajine, se porazumel z mejnimi grofi, kateri so ga bili prej izdali 3), ter se zopet polastil dežel, katere mu je bil oče vzel. Kralj Ludovik je takoj Šel za njim, ga pozval k sebi na razgovor ter mu potem zopet podelil nekdanje dostojanstvo. Ann. Bertin. ad a. 864 (MG. SS., I, 466): „Caroloraannus, filius Hlu-dowici regis Germaniae, qui in libera custodia cum patre suo morabatur, simulans se venatum ire^ a patre fuga labilur, et marcas sibi a genitore abUtas cum consensu marchionum qui eum tradiderant reoccupat. Quem pater e vestigio insequens, sub ürmitatum conditione ad se venire facit, et ei honores donat 4) 0 Labnica (Lafnitz) je mejna reka med štajerskim in Ogrskim ter se pri Sv. Oothardu izliva v Rabo. Wisitindorf je bil nekje ob Labnici. 2) Iz te listine je razvidno, kako obširne so bile tu omenjene kolonije ali kmetije. Ena je merUa 90 iugera, tedaj Se enkrat toliko, kakor navadne, ki so imele po 45 iugera. 3) Dotične pokrajine so bile Karantanija, Vzhodna marka in morebiti tudi del Panonije. Med mejnimi grofi, na katere nam je tu misliti, je bil tudi grof Gundakar. Zadnje besede ,et ei hoi.ores donat'' niso prav jasne. Mogoče je, da je iCarfman takrat dobit fCarantanijo in druge dežele te začasno, za stalno pa Se le v naslednjem ietu. Lahko si pa tudi mislimo, da je tistega leta oče podelil svojemu -sinu kako drugo dostojanstvo (honores). Št. 195. 864, dne 25. dccembra. Blatograd (v Panoniji). Takrat je solnograški nadSkof Adalwin praznoval božič v Koce-lovem gradu, katerega so nekako v tistem Času začeli imenovati Blato-grad. Tu je tudi opravil božjo službo. Conv. Bag. et Garant., c. 13 (MG. SS., XI, 14): «Anno igitur 865 venerabilis archiepiscopus luvavensium Adahvinus nativitatem Christi cele-bravil in castro Chezilonis noviter Mosapurc vocatp, .... Ibique illo die officium celebravit ecclesiasticum." Št. 196. 864, dne 26. decembra. Takrat je solnograški nadškof AdaKvin v nekem kraju, ki je bil Vitomirova i) lastnina, posvetil cerkev na Čast sv. Štefanu. Conv. Bag. et Garant, c. 13 (MG. SS., XI^ 14): . . sequentique die 2) in proprictate Wiitimaris dedicavit ecclesiam in lionore sancti Stephan: protomartyris." Št, 197. Okoli leta 864.3J Takrat je vladal torceliski škof Deusdedit 11., čegar starši so bili v Kopru doma. Vodil je svojo cerkev 6 let in 7 mesecev. Ghron. Venet, vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 20): ^Deusdedit, qui /uit nacione suorum parenlorura Continopolis**) Vstrie civitatis, habitatores Rivoalti^ filius Štefani lubianici, sedit an. 6, m. 7." Št. 198, Pred 865. Pesnik Sedulij slavi v treh pesnih furlanskega vojvoda Eberhard a. Posebno občuduje njegovo hrabrost, ko pravi, da se ta srečni Unruochov potomec odlikuje po veliki slavi in bojnem pogumu. Boji se ga Afrika, črnikasti Maver trepeta pred njim ter Sara-ceni in hrabri Slovani se tresejo pred bojnimi čini tega moža. Rim občuduje slavna dela srečnega vojvoda ter se veseli, da ima Italija v njegovi osebi svoj Ščit. Mavri in Saraceni so se seznanili z njegovo hrabrostjo, ko jih je s Kristusovo pomočjo premagal. — Grof O Tu omenjeni ,\Vittlmar*^ je brez dvoma ista oseba, kakor „Witemir*, ki je bil leta 850. navzoč pri posvečevanju neke cerkve v Blatogradu (gl. št. 142). Pravilna slovenska oblika se glasi Vitomir, iNamreč en dan po božiču, to je na praznik sv. Štefana dne 26. decembra. Deusdedit II. je vladal okoli ieta 864. (Cappelletti, Storia della repubblica di Venezia, 1, 306.) 1. e. justinopolis. Eberhard pa ni samo velik zmag-ovalec, temuč tudi plemenit značaj, pobožen junak poln dobrotljivosti in varuh cerkve. Sedulius Scottus ad Eberhardum gloriosum comitem metrum Saphicura (MG. Poetae lat. acvi Carol., III, 202, 205): v, I. „Mente laetamur subito serena: p. 202. Nam redit, sidus pietate fulgens Nune, Eberharde, (o) decus atque lampas, Victor inorrais v. 5. Nobilis geraraa ecdcsiaequc tutor, Nescius Tinci, domitor malorum Ac plus heros bonitate plenus, Omnia magnus, Y. 9. Maurus agnoscit tua facta dara p. 203, £t Saracenus tumidus, superbos Quos piis armis superare nosti Munere Christi.'^ (Nato sledi še 64 vrstic te pesmi.) Hartgarius episcopusi) ad Eberhardum. (Ibid. p. 212) T, 23, „Te tremii armipotens Sclavus, Saracenus et hostis: £cc)esiae pestes sternis, amande, truces. — v. 25. Roboret altithronus vestros insigniter actus, Sis semper victor longa per aeva valens." Ad Everhardum comitem. (Ibid, p. 220, 221): p. 220. V. I. ^Inclitus ecce comes rediit lumenque serenum, Arroipoiens ductor nunc Everhardus adest, Quem nobis Alpes, quem Longobardia misit, Excipe praeclarum, Francia, laeta virum. V. 5. Fioridus advenit cunctis in gaudia palmes, Splendor Francigenum Christicolumque decus. p. 221. Doxa triumphalis bellis ac Martius ardor Hunroci proles haec benedicta nitet. Aifrica quem trepidat, horret Maurusque nigellus; V. 10. Tu, Saracene, tremis bellica gesta viri; Roma sed admirans ducis inclita facta beati Iialiae clipeum gaudet habere pium. Pulchrior hic auro, pretiosior atque topazo Moribus in cunctis eminet iste bonis." (Naslednjih 28 vrstic sem izpustil.) >) Hartgar je bil ško} v Liittichu ter tu vladal od 840—854. Pesnik SeduHj je dolgo časa živel na njegovem dvoru. Te pesni ni zložil Hartgar, temuč Seduiij. Št. 199. 865, dne 1. januarja, „ad Ortahu". Takrat je solnograški nadškof Adalwin „ad Ortahu"i), kateri kraj je bil Kocelova lastnina, posvetil cerkev na čast sv. Mihaelu arhangelu. Conv. Bag. et Garant., c. 13 (MG. SS., XI, 14): ,.Die vero Kai. Ian. ad Ortahu consecrarit ecdesiam in honore sancti Michaelis archangell in proprietate Chezilonis." Št. 200. 863, dne 13. januarja. Takrat je solnograški nadškof Adalvvin posvetil cerkev v Čast sv. Pavlu apostolu v kraju, „ad Weride" imcnovanem.2) Conv. Bag. et Garant, c. 13 (MG. SS., XI, 14): „Item eodera anno ad Weride in honore sancti Pauli apostoli Id. lanuar. dedicavit ecclesiam.*' Št. 201. 865, dne 14. januarja, ^ad Spizzun"". Takrat je solnograški nadškof Adalwin posvetil cerkev na Čast sveti devici Marjeti v kraju, „ad Spizzun" imenovanem.3) Gonv. Bag, et Garant., c. 13 (MG. SS., XI, 14): „Item in eodem anno 19. Kaiendas Febr. ad Spizzun in honore sanccae Margarethe virginis ecclesiam dedicavit.^ Št. 202. 865, morebiti meseca januarja. Solnograški nadškof Adalwin je posvetil cerkev sv. Lovrenca v Ternbergu-*) in cerkev v „Fizkere". Ko je posameznim cerkvam dal tudi potrebnih duhovnikov, je za nekaj Časa zapustil zemljo panonskega vojvoda Kocela. Gonv. Bag. et Garant, c, 13 (MG. SS,, XI, 14): „Ad Termperhc dedicavit (sc. Adalwinus) ^cclesiam in honore sancti Laurentii. Ad Fizkere eodem anno (sc. 865) dedicavir ecclesiana. Et singulis proprium dedit pres-byterum ecclesiis." Auctar. Garst, ad a. 865 [MG, SS., IX, 565): ,.Adehvinus archiepi-scopus ad Terraberch dedicavit ecclesiam in honore sancti Laurentii.^ Kje je bil kraj »ad Ortahu"", ni znano. 2) Kje je bil kraj »Wcride^ ni znano. Mogoče je, da se je dotični kraj prav za prav imenoval Brdo. Kraj ,Spizzun'' je bil na zemlji vojvoda Kocela. Natančnejše nam njegova lega ni znana. *) Kje je bil tu omenjeni ^Ternberg®, ni znano. Morebiti se je kraj prav za prav z\'ai Trnov vrh. Tudi ne vemo, kje je bil kraj .Fizkere"-. ___St. 203, 204, 205. _ Št. 203. 865, najbrže meseca marca.i) Kralj Ludovik je prišel na Bavarsko, kjer se je popolnoma sprijaznil s svojim sinom Karlmanom ter mu povrnil marke 2), katere mu je bil nekdaj vzel. Hincmari Ann. Bertin. ad a. 865. (MG. SS., I, 467): „De Tusiaco Hludowicus Baioariam pergens Carolomanno filio sibi familiaritcr reconci-liato, marcas quas ab eo tulerat reddidit, et ad Franconoford paUtiuni redüt." Št. 204. 865, po 22. aprilu. Kralj Ludovik je kmalu po veliki noči 3) razdelil svojo državo med svoje tri sinove. Karlmanu je dal Bavarsko in pa marke proti slovanski in langobardski meji, kjer so prebivali barbarski narodi.4) Francorum reg. hist. (MG. SS., II, 325): „Hludowicus autem rex Noricorura id est Baioariorura, Hludowici imperatoris filius, anno incarna-tionis 865 post festivitatem paschalem regnuro suum inter filios suos divisit. Et Karlotnanno quidem dedit Noricam^ id est Baioariam, et marchas contra Sclavos et Langobardos,. , Erchanberti Breviarium (MG. SS., II, 329): „Ludovicus autem Ger-roaniae rex ante plurimos annos mortis sue prospectu pacis regnum suum inter tres illustrissiraos filios suos ... ita dividere curarit, ut primogenito suo bellicosissimo Carlomanno Noricum et partem barbararum nation u m gubernandos committeret... ita dumtaxat, ut tpsi HUI eius adhuc CO vivente tantum denominatas curtes haberent et minores causas dister-roinare curarent, episcopia rero omnia et monasteria nec non et comitie publici etiam fisci et cuncta maiora iudicia ad se spectare deberent." St. 205. Morebiti med 865.5) in 874,6) Nekako v fem Času je vladal furlanski vojvoda Unruoch, sin in naslednik grofa Eberharda. Pokazal je svojo hrabrost leta 871., ko O Dne 19. februarja je bil kralj Ludovik Še v Tusey u (pri reki Mozi jugovzhodno. od Toul-a), potem je šel na Bavarsko in dne 23. aprila je bil v Frankfurtu. 2) Tc marke so bile Karantanija, Vzhodna marka in morebiti tudi del Panonije. Leta 865. je bila velika noč dne 22. aprila. *) Marka proti slovanski (moravski) meji je bila Vzhodna marka, proti lango-bardski pa Karantanija. 5) Gl. št. 153. fr) GL št. 235. je blizu Capue v južni Italiji pomagal potolči 20.000 Saracenov. Ker je umrl brez moških potomcev, je njegov brat Berengar postal vojvoda furlanski. Andreae Bergom. historia, c. 14 (MG. SS. rer. Lang., p. 228): »Se-quenti mcnse Febroar., quinto expleto ann. quod Bari possessas habebat domnus imperator, conprehendit soldanus el reÜqui Sarradni ibi consisten-tibus intererait, ann. 21, indict. 4" Ibid., c. 15 (1. c.) „Sarracini vero in suorum terra haec audiens, ele-gentes se fortissimi viri, sicut audivimus, viginti ratlia hominum, dicentjs: ......" Et dictis factis, Franci querere ceperunt, Nunclatum id est doraio imperator), quoniam statim mittens principibus suis, id est Hunroch, Agefrid et Boso, cum electa manus Francorum et Langobardorum vel ce:e-rorum nationes. lungentes se loco (ad Sancto Martino, ad strada scilic<^ prope Capua ad Vulturno) acies hinc et inde utraque partis forti intenciones pugnanCes, Dei adiuvante misericordia Sarracini devicti et debellati sunt multitudo innumerabiles; quia quod gladius non interemit, in fiuvio Vulturno negati sunt, reliqui fuga vis evaderunt." Št. 206. Najbržc leta 866. Solnograški nadškof AdaKvin je iz nova prišel v Panonijo, da bi tu delil zakrament sv. birme in pridigoval. V kraju, Cella imenovanem I), ki je bil Unčatova lastnina, so postavili takrat cerkev, katero je nadškof posvetil na čast sv. Petru apostolu ter ji tudi dal posebnega duhovnika. Cerkev v „2tradach"2) je posvetil na čast sv, Šte-fanu, cerkev „in Weride** 3) pa na čast sv. apostolu Petru. Pozneje je posvetil še tri cerkve, eno ,,ad Quartinaha" na čast sv. Ivanu evangelistu, drugo „ad Muzziliheschirichun" 5) jn tretjo „ad Ablanza" katerim je preskrbel tudi posebne duhovnike. Conv. Bag. et Garant., c. 13 (M. G. SS., XI, 14): „Sequenti quoque tempore7) veniens iterum in illam partem causa confirmationis et praedi- J) Tu ne smemo misliti na mesto Celje, katero ni bilo več v Kocelovi deželi in tudi ne pod oblastjo solnograških nadškofov. V ccrkvenem oziru je spadal Celjski okraj pod oglejske patriarhe. Cfr. št. 78. 2) Kje je bil kraj „Ztradach-, ni znano. 3) ^Weride* se omenja tudi pod št. 200. Kje je bil ta kraj, ne vemo. O „ad Quartinaha" je bil pri Blatnem jezeru. 01. Št. 276. 5) Kie je bil kraj ,Muzziliheschirichun", se dandanes ne more določiti. — Ablanza »» Jabianica. 6) Ta kraj ni Aflenz na Gorenjem štajerskem, ki ni bil nikdar v Kocelovi deželi. 7) Ker rabijo tu neznanemu pisatelju o izpreobrnitvi Karantancev besede ,sequent! quoque tempore®, ne pa izraz ^eodem anno*, sklepam iz tega, da se je Adalwin v drugič napotil na Kocelovo zemljo leta 866., ne pa 865. Leta 867. sta pa že prišla h Kocelu sveta brata Konstantin in Metod. cationis contigit illum Tenisse in locum qui dicitur Celia^ proprium videlicet Unzatonis, ibique apta fuit ecclesia consecrandi. Quam dedicavit in honore sancti Petri principis apostolorum, constituitque ibi proprium pres-byterum. Ecclesiara vero Ztradach dedicavit in honore sancti Stephani. Item in Weride ecclesia dedicata floret in honore sancti Petri principis-apostolorum. Postea vero tres consecravit ecclesias, unam ad Quartinaha in honore sancti lohannis euangelistae. alteram ad Muzziliheschirichun» tertiam ad Ablänza, quibus constituit proprios presbyteros." St. 207. 867, V jeseni.i) Ko je Konstantin (Ciril) 40 meseccv2) deloval na Moravskem^ se je napotil (proti Rimu), kjer naj bi bili njegovi učenci posvečeni v duhovnike. Med potjo ga je sprejel panonski knez Kocel, ki se je jako razveselil, ko je videl v slovanskem jeziku spisane knjige. Dal je Konstantinu do 50 učencev, da bi jih podučeval. 2 veliko častjo ga je spremljal dalje. Konstantin ni vzei ne od (moravskega kneza) Ratislava, ne od Kocela kakih darov ter je brezplačno oznanjeval evangelij; izprosil si je od obeh 900 ujetnikov, katere je pa pozneje izpustil. Ko je Konstantin prižel v Benetke 3), so mu prišli naproti škofje, duhovniki in menihi kakor vrani na sokola ter ga dolžili trojezične O Vprašanje je, kdaj sta se Ciril in Metod prvič mudila pri knezu Kocelu, tedaj na slovenskih tleh. — Znano je, da sta priŠJa v Rim po smrti papeža Nikolaja (t 13. nov. 867), ko je že njegov naslednik Hadrijan 11. (posvečen dne 14. dec. 867) vladal rimsko cerkev. V Rim sta slovanska apostola dospela najbrže proti koncu leta 867. Ker sta se med potjo nekoliko časa ustavila v Benetkah, smemo trditi, da sta se pri Kocelu mudila v jeseni leta 867. 2) Prav za prav ,štiri leta in poP. (Cfr. Translatio s. Clementis, c. 7. — Legenda Moravica, c. 6.) 3) Rački (Viek i djelovanje sv. Cvrilla i iMethoda, str. 212) meni, da sta Konstantin in Metod v Rim grede potovala skozi gorenjo posavsko HrvaŠko, ter pravi, da je biia pot skozi Hrvaško najkrajša in najvarnejša. Zgoraj navedem vir trdi, da sta prišla tudi v Benetke. — Ako bi bila potovala skozi Hr\'aŠko, bi bita morala narediti po morju velik ovinek mimo Istre, da bi bila prišla v Benetke in gotovo ne bi bila taka pot najkrajša. Ako bi si bila Konstantin in Metod takrat res izvolila svojo pot skozi Hrvaško in potem po morju, bi bila najbrže v Jakinu stopila na suho, ne pa v Benetkah. Bolj gotovo sta Šia skozi slovenske dežele, ležeče na južni strani Drave in spadajoče v cerkvenem oziru pod vrhovno oblast oglejskega patriarha Teotmara, pred katerim se jima menda ni bilo treba bati ničesar. Pot Čez slovenske pokrajine je bila tedaj dovolj varna, ob enem pa tudi najkrajša, ko sta Šia v Benetke in odtod pa v Rim. — Ker je bil Metod trikrat v Rimu in je tedaj šestkrat prehodil pot med Rimom in Panonijo, je tedaj jako verjetno, da se je pozneje ka-terikrat mudil na hrvaški zemlji in se tudi z ondotnini narodom seznam). herezije. ReWi so mu, da naj jim skaže, kako je Slovanom spisa! knjige in da jih uči to, Česar ni prej nihče učil. Vita s. Constantinl, c. 15, 16 (Pastrnek, Dc-jiny slovanskych apoStolu, str. 204); ^ . . . .M. wa «-fecAut,») ci.TBopb RT, Mopasi iiAe cbAtht^ oyueunK-i. cbouxt». iipiiAn. »e It H,WvUlTl> Kouuib. ITLHASI» IfnUOHf-CK*!»», »1 BT,3.aio{».11. Be.lbMU C.^OBtKI>CKH KT.H«ri.l, aaoy»inTu cA «M-b, .\o .H. OVSCKIIK^ OVHIITH CA UMT.. ii BHAhfA* sbCTi» ICMOV ci>TBopb MMMO npoBOAU H. HC bt>«Ati, >Ke Hii 0Ti> PacTiic-iaBn KU oT-h Koui..t)8 H« a.iaT{i H»i cpeopa Bii uHotA Heiiint. Ko.io/Kb C.1080 K oecb HIIKITA, N'H n.iiR&nirKi» HOnpOUtb OTT» OOOK> .e. CTiTT. OT-bnoycT» nx'&. Bt» UeiieritM -azc ömbi^ikov jcmov CT>6bpnuiA cA h.-» ki. lemiCKoyiin 11 nonose >1 ^ipLnopisabn» VIKO U Bpams «;i cokoah, » a^h3AB)lrJS^ Ti>hiAH-hvihH,y^i/& iciwcb. r.vivMyj&üjr^: I.^OUtMO, CXK.aVK» naMT», K-IKO TT»! lüCH CfcTBOpu.lt ICblHin C.lOirfiHOMl. KT.HHn.1 H OVIlIiUM 'lA, M.XXMCe HtCTT» HIIKrbTO>Ke nilT, UpbBtjO oupi.«».*" št. 208. 868, dne 4, februarja. Rezno. Ludovik, kralj Vzhodne Francije, podeli samostanu sv. Mihaela v Mettenu vse to, kar sta neki Wizo in njegov sin imela kot fevd v -vasi Trasdorfu2), ki se nahaja v okraju, Treismafeld 3) imenovanem, 1er v grofiji grofa Willihelma^) [Jn pago Treismafeld in villa, que 4icitur Drousinindorf^ hoc scilicet, quod Wizo et filius eius habuemnt in beneficium ... in comitatu Willihelmi. . ."] „Data II. nonas Februarii anno XXXVI. regni domnl Hludo-mci serenissimi regis in orientali Francia regnante, indictione I, Actum ad Reganespurc.*" Namišljeni izTirnlkS) y Monakovem. — Mon. Boica, XI, 427. — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, Št. 1468 (1424).] Št. 209. 869. Gundakar, bivši predstojnik v Karantaniji in Karimanov vazal, ki je po večkratni krivi prisegi in po mnogih zvijačah postal nezvest kralju Ludoviku in njegovim sinovom, je zapustil svojega pravega gospoda ter Sel k moravskemu vojvodu Rastislavu. Ko se je hotel kakor 1) Namesto MtcAiu.'- stoji v vatikanskem rokopisu ^xpn .ifem.' 2) Trasdorf je v zahodnem delu Tulnskega polja na Dolenjem Avstrijskem. Jme jDrousInrndorf' Človeka nehote spominja na Družinsko vas pri Novem mestu. Prvi del te besede ima najbrže slovansko podlagfo. 3) Pagus Treismafeld je bil pri reki TraguŠi na Dolenjem Avstrijskem. Omenja se samo v tem viru. *) Tu imenovani grof Wiilihelm je listi, ki je leta 871. padel v boju s Sveto-f>oIkom. Njegovemu bratu je bilo Engilskalk ime. Cfr. št. 268. 5) Listina ni izvirna, temuč ponarejena. Vendar marsikaj kaže, da je njena vsebina zanesljiva. nekdaj Kalilina vojskovali zoper svojo domovino, je bil ubil. Ko so se Karimanovi poveljniki bližali bojišču, je baj^ Gundakar nagovori! tisle, nad katere ga je Rastislav postavil, z naslednjimi besedami: ,Hrabro se vojskujte ter branite svojo domovino! Jaz vam v tem boju ne morem koristiti, ker sveti Emeram in drugfi svetniki, pri katerih svetinjah sem prisegel zvestobo kralju Ludoviku in njegovim sinovom, drž^ za moj Ščit in mojo sulico, tišče moje roke proti tlom ter me, kakor bi bil povezan z jermeni, od vseh strani ovirajo tako, da še do ust ne morem seči s svojo roko." Ko je to izpregovoril, so ga Franki premagali in ubili. Ko je kralj Ludovik to zvedel, je ukazal, da naj vsi zarad tega opravljajo zahvalne molitve in da naj se zvoni po vseh. rezenskih cerkvah. Ann. Fuld. ad a. 869 (MG. SS., I, 381): „Gundacar, vassallus Carl-manni, qui multis periuriis et dolosis macbinationtbus Hludowico regi eiusque liliis saepenumero extitit inlidells, et proprium doroinum derelin-qaens ad Rastizen defecerat^ contra patriani more Catilino dimicare volens, occisus est. Hic, Carlmanni ducibus a i locum certaminis propinquantibus, iluxisse fertur ad eos, quibus a Rastizo erat praelatus: „Pugnate fortiter vestram patriam tuentes ; ego enim in hoc certamine vobis proficuus non ero, quontam sanctus Emmeraroraus ceterique sancti, in quorum reliquiis Hludowico regi fiiiisque illius iidem me serraturum esse iuravi, meura cly-peuni et hastam tenentes, mea brachia iusum deprimunc» et me undique constrictum quasi loris tigatum retinent, ita ut nec manum quidem ad os mittere praevaleam Dum haec infelix loqueretur, nostris supervenientibus occubuit, Domino illi inlidelitatls suae condignam mercedem retribuente Qüod cum regi relatum tuisset, omnes in commune laudare Dominum^ signis etiam cunctarum in Reganesburg aecclesiarum concrepantibus, pro interitu hostis extincti praecepit.^ Št. 210, Najbrže leta 869.2) Panonski knez Kocei je poslal poslance k papežu ter ga prosil, da bi mu poslal Metoda. Papež je odgovoril, da ga ne pošilja samo njemu, ampak vsem ondotnim slovanskim stranem. Tako ga je poslal in ob enem tudi svoje pismo do slovanskih knezov.3) Kocel je Metoda sprejel z veliko Častjo. ») lusum je to, kar italijanski giuso doli, navzdol, k tlom. 2) Zastran lelnicc primerjaj dotično opazko pod št. 211. 3) G), li. 211. — jMorebiti bi kdo vprašal, zakaj se nI jMetod takrat vrnil na Moravsko, kjer je že prej Štiri leta in pol deloval. Odgovor na to nam daje zgodovina, katera nam poroi^a, da je leta 869. razsajala huda vojna med Moravci in Nemci in vsled tega ni bilo na moravskih tleh prav varno in tudi ne ugodno misijonarskemu delovanju. 158____Št. 210, 211.______ Vita 8. McthodH, c. 8 (P a s t r n e k, DŽjiny slovanskych apoštold, str. 227, .230): jIIoCK.iaB'b «ce Koii.L.ib k-i. ajjocTO.uiKOv njiocit Me«»oA«.iH o-innceiwuejo oysiiTioy T-bKT»Mo, ht. ii bucfemh crpiihumi. rtim-b C.ioniiifcckwn.mx ci>.Ai;r% h ovmiitimi. oti, oor» ») ori. cbA-Taiero ii»ocTo.in IIeT|>n. ni>fc»«iiero jiacTO.ii.n«K.n » nic.'i|>bCT8&K» m6cch' ckoyu'jioy, M «ocb-i« it.....lijMttA-n. »cv " Kont^it ct» »e.utKoijf; hr.crtMv . . .*■ Št. 211. Najbržc leta 869.1) Papež Hadrijan (II.) piše Rastislavu, Svetopolku in Kocelu [^kt. iVcr»jc,i«Bt>y JI (.'BATwn..>Koy ii Komikik?*], da je Bog vzbudil njih srca in jim pokazal, da ne zadostuje, mu služiti samo z vero, temuč tudi z blagimi deli. Obrnili so se ti 2) do rimske stolice in do blagovernega cesarja Mihajla ter prosili učiteljev. Cesar jim je poslal filozofa Konstantina in njegovega brata, katera sta, uvidevši, da spadajo njih pokrajine pod apostolsko stolico, se ravnala po kanoničnih postavah, priSla v Rim in prinesla s seboj svetinje sv. Klementa. Papež pravi dalje, da je bil tega jako vesel in da je Metoda, jako razumnega in pravovernega moža, ko ga je izprašal in z njegovimi učenci vred posvetil, poslal v pokrajine, po katerih so vladali Rastislav, Svetopolk in Kocel, da bi jim, kakor so prosili, razlagal knjige v njihovem jeziku ter jih podučeval o sveti maši, o krstu in sploh o božji službi, kakor je že začel delati filozof Konstantin. To naj stor6 tudi drugi, ako znajo dobro in prav razlagati božje zapovedi. Samo en običaj je treba imeti pred očmi, da se namreč pri maši Citata apostolsko dejanje in evangelij najprej po latinsko in potem po slovansko. Ako bi kdo izmed ondotnih učiteljev (Metodu in njegovim učencem) očital, da ne učč istine, in bi grajal slovansko pisane knjige, naj se sicer ne izobči, pač pa naj ga izroči cerkveni sodniji, dokler se ne poboljša, [»...«e rti-bm« no oy cero cbätiit€.itckjuero cro.t.a iijiocncte oyshte.^l:» hi. m o.^Hrootp&hnien» u^capia 4a hoch.!« bjimi. 6.ia/kehfliero 'wi-joco«-« Kohct.ihtjih« ii c'j> 6i»atj>ymt, -vw »c* .lociiixoM^b. oim oyBi4-feBi,jri;i juiocTO.'LCK.iJero CT<».I:» .IOCTO'AUITA B;«JIIA CTfWHiit. Kpo>tt KaiioH» K«? C7.tbopuett! HH'itco»ce, ni, K-f> hrtmi. iipiiaoctc Ii crathl^ro k.nimeiita moiutu necAMiiT». MU iKc TptroyoAv p«aocti, iij>miM'i»iue oy>n.tc.iiixoMii Hcm>JT.'>Bi.itiv nocbAJiTii MoOo,\mb, cbAuitluic ii ct» oyiOHiiK-ht. c'WHa «o nauioi'o. h;i ctivjiht.! twiuiA . MAi^/wa jkö ci>rpuiimha pjwoymomi ii iipnborkpbua. ^n «t»i ovmiiti.. ihko/k« lecre n]K>cii.ui. cfcKasH'.a Ki>Hiiru Bij uWmktu namu no BtceMoy up*>*'T»Bi'Hoyuv>ioy *»«uoy »cn.Auub, ci. cbAcoiäv MWiieiÄ» ptKT.iuo CT» c.^ov'/icfcooiAv u Kpr.!iiTem.i^Mb, laKOHx-e men. •Mi.toco t''i> Koii- craiiTUKT., 6o>Kbicjiflr» Tuaro^-ferbiAv ii sa >io.ihtbw cBAtaiero K.m>teHTa. TAK^m» '/Kt hoitö 0 Iz vsebine tega pisma je razvidno, da je bilo spisano po Cirilovi smrti (t 14. febr. leta 869.) in pred nesrečo moravskega vojvoda Rastislava, katerega so Nemci leta 870. vrg'li v ječo in osJepjli. (Cfr. Ann. Fuld. ad a. 870. — Ann. Berlin, ad a. 870.) 2) Do bizantinskega cesarja Mibajla sta se pač obrnila Kastislav in Svetopolk. ite pa tudi Kocei, o katerem vemo, da je bil še leta 865. naklonjen solnograSkemu iiadškofu Adalwinu. (Ol. št. 202.) HH-b K1>T0 B-kaMOVKCTl. AOCTOHHO (I l(pnBOBi])Z>HO CbKHSaTH. cbAto H 6aaroc,\OB.iieHO 60- roMB 11 HrtMii H BhOeiAv KaOü.iMKirieiA; « au0CT0.ibCK0i;*^ upbK'itßbia; «IavA".,«» uticxe ovaook 9HtlORt>AU 6o«Kl>tA UUHbtK.\U. Cfc 'Aim teAHHl, XpainiTC «OMiaU, A!^ h« ml>iun ItpbB^te mbt.»vT"b anoCTo-Tt n )eBaHre.ii>»e I>JIMI.CKM, raue C.TOB"b»tcKW, cA ttcn.)LiinT7> KT»uir/ici>Ho:e c.iobo. lako bi^cxrh.iAti» rocnoab blcu tA^biUH. n apoyroiiac ri>cn lA^tbiKM ])a».ui*il>iibi Be.insr,ia oo'a"fc«a. lakovke a«cn. hm'i. cbarbik aovxt otbb-huiraBaTn. autre VKe KT.TO OTb C1.6fc[»ailbJHX'E BaM1> OVMHTCMl. M HCUIAllUTmiXTj C.lOyXbl St OTL lICTltlibt OTl.BpaiUTaiA\niT(UIXl> lia O.IAAH . HaMbHOTL Apt>9ltAvB'b IIKaKO ]>a»B))aiMTaT(t Itbl , I'^AA Kbtimi'i Mab»Ka «awero. a-' ota-j^r,4^117. in> rbkxbyio bt, CAxfit* a.-ihi u|«iK-i.se, aoh&a«u:eMaia, uoc.ioyiua«Te ovmohli« i1oh{bia w ht.' on.pifH-kre KaaanKm ujn.K-i.BhMaioro, a^^ oopAiareTe hcthhwhi noK.ioiiiiTe.ie "OHctii, «rb-nov HauicMOv Hcoeci»CKoyieMoy ci> »bckMn cBArbi>utj aMUHb.**] [Vita s. Methodii, c 8 (Pasjrnek, Dejinv slovanskvch apoštolii^ stran 228—230.); Št. 212- Okoli leta 869. Ko je Metod izgubil svojegfa brata, se je s svojimi učenci napotil v svojo škofijo. Tu je moravskega vladarja Rastislava pogostoma iz-podbujal, da bi se ravnal po božjih zapovedih 2) Tudi Kocela, vladarja panonskega, je opominjal, da naj živi v božjem strahu ter se varuje greha. 1) Ginzel, Imajoč pred seboj namesto izvirnika Miklošičev latinski prevod, katerega je dal na svetlo Dlimmler (Archiv i Kunde österr. Oesch., XIII, 159, 160) in ^a potem sam ponatisnil v svoji knjigi „Geschichte der Slawenapostel Cyrill und Method, Anhang, str. trdi (str. 8), da je to pismo nepristno. Vendar razlogi, s katerimi hoče dokazali svojo trditev, so ničevi. Pristnost tega pisma je prav dobro dokazal Rački (Arkiv za Jugoslav, poviestnicu, IV, 281—298). Tudi Miklošič (v svojih predavanjih) in Dümmier (Archiv, 1. c. p. 182 in pa Gesch. des Ostfränk. Reiches, II, 262) mislita, da to pismo nt ponarejeno. Dümmier piše v Archivu: »To pismo je po svoji obliki in vsebini tako, da ni nobenega vzroka dvomiti o njegovi pristnosti.*' V novejšem času je starokatoliški župnik Goetz (Geschichte der Slawenapostel, str. 85) trdil, da je to pismo nepristno. Po njegovih mislih so ponarejeni vsi tisti dokumenti, ki omenjajo, da so rimski papeži dovolili, da se sme služba božja izvrševati v slovanskem jeziku. Proti Goetzu sta se vzdignila Jagič (Denkschriften der kais. Akademie in Wien, Phil.-hist. Cl., XLVIU, 21-23) in pa Pastrnek (Cesky Časopis hist, VII, 35—38, ter DŽjiny slov. apošt., str. 10, II) ter dokazovala, da je pismo pristno. Jagič pravi, da bi bila v životopisu obeh bratov neka praznota, ako ne bi bilo to pismo nikjer omenjeno. Nekatere vrstice v Conv. Bag. et Garant, (gl. št. 213) so prav razumljive, ako vemo, da je bilo nekoliko prej izdano zgoraj omenjeno pismo. -- Jagič zavrača v svojem spisu (str. 21, 22) tudi Vondrakovo trditev (Archiv f. slav. Philologie, XX, 141 i. d.), ki pravi, da je to pismo papeža Hadrijana Je nekak posnetek pisma papeža Ivana VIIl. do Svetopolka iz leta S80. (Gi. št. 260.) 2) Po smrti Cirilovi se je Metod napotil v Panonijo h knezu Kocelu (glej št. 210). Neverjetno je, da bi se bil sešel tudi z Rastislavom, vladarjem Moravskega, ter bi ga bii pogostoma izpodbujal. 1^0__št. 21^ 21X_____ Vita s. Clementis episc. BuJg., c. 4 (ed. Miklosich, p. 6): .. «jj-sai: y,«l zo) tč-Zi if/cvTi -Nfcf-ißs j 'Pa^u^^Äxßw ■/.a-B-' £7.a5Tr,v sy ^tsAirs Trasx'.voiv /.a^. TOi? O^stai^ ÄUTW T^V y-^i tsv T?,; IIÄVSV'Ä; TTÄTI^J xfÄtsDvT«. KSTHSAY;; i'vc^xx -zcj-to, rai^ixov r,v •/.«'! VCJ^'TWV T<]> y.yf^cj y.a^,AwsO-at, y.al -rsj-;«!) iy.y.A'vsiv i::: Travrcs y.ay.sO, ctsv -'.v. yxAivw a:v»y.poj5;xsvcv y.al iv«;-e/sAc;v.£V5v/ Št 213. Pred letom 870.i) Ko je nadduhovnik Altfrid umrl 2), je solnograški nadškof Adalwin postavil Richbalda za nadduhovnika v Blatogradu. Ta se je v tem kraju mnogo Časa mudil ter se v svojem poklicu posluževal tiste oblasti, kakršno je dobU od svojega nadškofa. To je trajalo tako dolgo Časa, dokler ni neki Grk, 2 imenom Metod, s svojimi na novo izumljenimi slovanskimi pismenkami po načinu modrijanov izpodrinil latinski jezik, rimsko znanost in starodavne latinske Črke ter na ta način pri vsem slovanskem ljudstvu onečastil mašo, evangelije in službo božjo tistih, ki so vse to opravljali v latinskem jeziku. Richbald ni mogel fega pretrpeti in zato se je povrnil v Solnograd. Conv. Bag. el Garant., c. 12 (MG SS., XI, 13): ^Similiterque eo (sc. Altfrido) defuncto Ribpalduro constituit arcbipresbyterura. Qui raultum lempus ibi demoratus est, exercens suum potestative officium sicut ilU licuit archiepiscopus suus, usque dum quidam Graecus Methodius nomine no-virer inventis Sclavinis litteris linguam Latinam doctrinamque Romanam atque litteras auctorales Latinas philosophice superducens vilescere fecit cuncto populo ex parte missas et euangelia ecclesiasticumque officium illo-rura qui hoc latine celebraverunt^) Quod ille (sc Rihpaldus) ferre non Valens sedem repetivir luvavensem " Excerptum de Karentanis (ibid,, XI, (5); „Post hunc (sc. Osbal-dum) interiecto aliquo tempore supervenit quidam Sclavus ab Hystrie et Dalmatie partibus nomine Methodius qui adinvenit Sclaricas literas et Scla-vice celebravit divinum officium et vilescere fecit Latinum." ') Metod je (eta 869., ko se je kot škof povrnil iz Rima, začel po Panoniji razširjati službo božjo v slovanskem jeziku. Nasledek tega je bil, da je nemška du-hovščina z nadduhovnikom Kichbaldom zapustita ondotno slovansko zemljo> kar se je najbrže zgodilo leta 869. ali pa 870. 2) G!, št. 165. 3) Besede ,usque dum quidam Graccus Methodius nomine noviter inventis Sclavinis litteris linguam Latinam doctrinamque Romanam atque litteras auctorales Latinas pbiJosophIce superducens vilescere fecit cuncto populo ex parte missas et euangelia ecclesiasticumque officium illorum qui hoc latine celebraverunt-, spisane leta 873. (gl. št. 225), nam indirektno dokazujejo, da je Metod leta 869. v Panoniji uvedel službo božjo v slovanskem jeziku. Te besede so pa tudi dokaz, da je pismo papeža Hadrijana II. do Rasiislava, Sveto-polka in Kocela (gl. Št. 211) pristno, ne pa izmišljeno. Sf. 214, 215. 161 Št. 214. Najbrže v začetku leta 870J) Panonski knez Kocel je poslal Metoda in že dvajset drugih mož k papežu, da bi jih posvetil v duhovne pastirje za panonsko vladiko-vino, kar se je tudi zgodilo. Metod je takrat postal nadškof za panonsko in moravsko zemljo.z) Vita s. Methodii, c. 8. (Pastrnek, Dejiny slovanskych apostolu, str, 230): - ... II ii«Kbi iiocinia II K-1» aiiocTo.«iKoy h X mavhci», hlctlhm 'Iaa», h leMov cba-Tiin» Ha leiiHCKoviibCTBo BT» ITanoHi!», 3) lin cTo.iT» CBATaiero Ahapohiikji*) anocTo.ia ott. X, K'VKe II obicrb." Chronica Nestoris, c. 20 (ed. Miklosich, p. 14): „no ceMb »e Komut Kuiasb nocTanii Mefto^Jna eiincKoyna 111. TTaiioHDii aa cmii CBiararo AH'i»ApOH"Ka ano-CTO.ia, leAliHoro oTi. .0., ovMCHiiKa cmaTaro aiiocTo.iu ITaBiKia." Vita S. Clementis episc. Bulg., c. 2 (ed. xMiklosich, p, 2): „Ms^HSi«, r/;v JIxvovwv S7.5iue Koub.uo: «lUTe cero uMatuti oy ceoc, ne ii3<>A;,xeuin itact »^oopt.** Št. 225. Najbrže 873, v prvih štirih mesecih.') Neki solnograški duhovnik je sestavi! spis o izpreobrnitvi Bavarcev in Karantancev^ v katerem je poudarjal, da so solnograški nad-škofje kot cerkveni pastirji vladali po Panoniji 75 let. Po tej zemlji ni imel noben drug Škof kake cerkvene oblasti razen solnograških. Noben duhovnik se ni upal ondi oskrbovati božje službe dalj Časa kakor tri 1) Učenjaki sedaiijegra Časa niso vsi enih misli, kdaj je neznani pisatelj solno-graške cerkve sestavil spis o izpreobrnitvi Bavarccv :n Karantanccv. Na vsak način se )c to zgfodilo takrat, ko je nadškof Adahvin Se živel (t dne 14. maja 873), kar dokazujejo besede (c. 9): ,Et a d h u c ipse Adahvinus archiepiscopus per semetipsum regere stiidet illam gentem." — V spisu čitamo, da so solnograški nadškofje 75 let oskrbovali cerkvene zadeve po Panoniji. Vprašanje je, od kdaj je neznani pisatelj začel Šteti leta. Nekateri možje, kakor Wattenbach (MG. SS., XI, 2) in proti koncu svojeg:a življenja tudi Diimmler (Gesch. d. ostfränk, Reiches, II, 377) trdijo, da je treba iteti leta od takrat, ko je Panonija prišla pod frankovsko oblast, torej od leta 796. naprej. Po mojih mislih bi kazalo, da začenjamo šteti z letom 798. Takrat je namreč frankovski kralj Karol ukazal solnograškemu nadškofu Arnu, da naj gre med Slovence, (c. 8: , . . . anno videlicet nativitatis Domini 798 . . . ipse imperator p r a e c e p i t Arnoni archiepiscopo perg^ere in partes Sclavorum et providere omnem illam regioneni et ecclesiasticum officium more episcopal! colere, populosque In fide et christianitate praedicando confortare.'') Od tega Časa, odkar je rečeni vladar dal ta ukaz („a tempore igitur quo dato et praecepto domni Karoli imperatoris"), je preteklo 75 let. To sem že leta 1885. poudarjal v svoji Spomenici, str. 127, op. 1. Tudi Kopitar (Gla^olita Clozianus, str. LXXV11I) in pa Ginzel (Gesch. der Slavenapostel, 6) sta bila istega mnenja. Dummler pravi (str. 379), da je bil spis o izpreobrnitvi Bavarcev in Karan-tancev namenjen rimskemu papežu. Po mojih mislih je ta trditev popolnoma prava. Sedaj je vprašanje, katerega papeža je hotela solnograška duhovščina prepričati z rečenim spisom, Hadrijana 11. ali pa Ivana VHI. Odgovor na to vprašanje ni težak. Ko je še živel Hadrijan II., so nemški škofje vtaknili Metoda v ječo, kjer so ga imeli poltretjc leto zaprte.?». Kaže se, da papež Hadrijan ni ničesar zvedel o tej žalostni usodi Metodovi. Vsaj bavarski škofje mu niso ničesar o tem poročali. Ako bi bilo v Rimu postopanje bavarskih škofov znano, ne bi se bil freisinški Škof Annon, ko so ga v Rimu poprašali po Metodu, predrznil lagati, da ga še pozna ne. Vsaj je bi! prav ta škof začetnik, izpodbujevalec in Še celo vzročitelj vseh bridkosti, katere so Metodu napravili na bavarskih tleh (gl. št. 222). — SolnograŠka duhovščina je torej hotela Hadrijanovega naslednika, Ivana VIII., kateri je mescca decembra 872. postal papež, prepričati, da spada Panonija pod njen delokrog in da Metod nima v tej deželi nič opreviti. Ne papež Hadrijan II., pač pa Ivan VIII. je tudi v svojih pismih izpodbijal nekatere trditve, zapisane v spisu o izpreobrnitvi Bavarcev in Karantancev. SolnograŠka duhovščina se je opirala med drugim na to, da so njeni nadškofje 75 iet gospodovali po Panoniji. Papež Ivan VIII. pa jej je v pismu do kralja Ludo-vika (gl. št. 218) odgovoril ter rekel, da naj se nihče ne izgovarja zarad števila let, ker ne more noben čas prikrajšati privilegijev svete rimske cerkve n nobena državna delitev jim ne more biti na Škodo. Rimske postave niti v sto letih ne izgube svoje veljave vsled zastaranja. — Vsebini tega pisma so podobna navodila istega papeža mesece, ako ni med tem Časom pokazal (solnograškemu) škofu odpustnega pisma, (da namreč ne spada več pod kako drugfo škofijo). Vse to se je izvrševalo po rečeni pokrajini, dokler se ni ondi začel širiti novi nauk modroslovca Metodija. Conv. Bag. et Garant, c. 3 (MG. S3., XI, 6): „Hactenus praeno-tatum est qualiter Bagoarii facti sunt christiani seu numerus episcoporum et abbatum conscriptus in sede Juvavensi. Nunc adiccendum est qualitcr Sclavi qui dicuntur Quarantani el confines eorum fide sancta instructi chri-stianique eftccti sunt. Ibid., c. 14 (i. c. p. 14): ,.A tempore igitur quo dato et praecepto domni Karoli imperatoris orientalis Pannoniae populus a luvavensibus regi coepit praesulibus usque in praesens tempus sunt anni 75, quod nullus episcopus alicubi veniens potestatem habuit ecclesiasTicam in iito confinio nisi Salzburgenses rectores, neque presbyter aliunde veniens plus tribun mensibus ibi suum ausus est colere officium, priusquam suam dimissoriam episcopo praesentavit epistolam. Hoc enim ibi observatum fuit usque dum nova orta est doctrina Methodii philosophi.« St. 226. 873. Ko so bili Obri po Dolenji Panoniji pregnani, so se tarn začelt razširjali Slovani. Tudi nekoliko Gepidov je še do leta 873. ostalo po rečeni pokrajini, katero so solnograški nadškofje prištevali k svoj.i nadškofiji. Conv, Bag. et Garant., c. 6 (MG. SS,, XI, 9): „De Gepidis autem quidam adhuc ibi resident. Tunc vero Sclavi post Hunos inde expulsos venientes coeperunt islis partibus Danubii diversas regiones habitare Sed nunc qualiter Huni inde expulsi sunt, et Sclavi inhabitare coeperunt, et illa pars Pannoniae ad diocesim luvavensem conversa est, edicendum putamus." St. 227. 873. Franki, Bavarci in Karantanci so v mnogih bitkah premagali-Obre, bivajoče po Dolenji Panoniji. Tisti Obri, ki so obljubili pokor- do jakinskega Škofa Pavla, katerega je kot svojega legata poslal v Nemčijo in Pa-nonijo (gl. št. 217). Ukazal mu je, da naj pri kralju Ludoviku brani pravice rimske stollce glede panonske Škofije, katera je bila nekdaj zavisna od rimske cerkve, a jo je pozneje od nje odtrgal sovražni meč. Ne samo po Italiji in zapadnih deželah» temuč tudi po vsej iHriji so že od nekdaj rimski papeži vodili cerkvene zadeve. Kjer so prenehale pravice rimske stolice zarad grozovitosti poganov, tam se o zastarenju ne more govoriti, ako bi Še toliko let preteklo, — Ta dva zgodovinska dokumenta papeža Ivana VIII. dokazujeta tedaj, da je bil spis o izpreobrnitvi Bavarcev in Ka-rantancev namenjen temu papežu in zato tedaj sestavljen v prvi tretjini leta 873. Sčino ter se dali krstiti, so postali davkoplačevalci (frankovskih) kraljev, in kar jih je še ostalo, so obdržali do današnjega dne (t. j. do leta 873.) svojo zemljo, od katere plačujejo davek. Conv. Bag. et Garant., c. 3 (MG SS, XI, 7): „Franci ac Bagoarii cum Quarantanis continuis affligendo bellis eos (sc. Hunos) superaverunt. Eos autem qui obediebant fidei et baptisiuum sunt consccuti, tributaries fecerunt regura, et terrain quam possident residui, adhuc pro tributo reti-nent regis usque in hodiernum diem.** eint. ^ ^ffiNftT^t-Uv ^J:^ ÜdAjU'A'ry^ Awi'c^*, ^873, dne 14, maja. ^ Takrat je umrl solnograški nadškof A d al win. Dne 13. septembra je bil njegov naslednik Theotmar v Reznem posvečen za ■nadškofa. Auctar. Garst, ad a. 873 (MG. SS., IX, 565): „Adilvvino Salzburgensi archiepiscopo defuncto pridie Idus Maii, Dietraarus subrogatur, et Vdus Septembris Ratispone ordinatur ^ / fiU>w, k'o'iAv.) Ann. Admunt. ad a 873 (I. c, IX, 573): „Adihvinus Salzburgensis archiepiscopus obiit, pro quo Ditmarus " Ann s. Rudberti Salisb. ad a. 873 (1. c, IX, 770): „Adlwinus Salzburgensis archiepiscopus obiit; Dietraarus successit ^ Necrol. s. Rudberti Salisburg. ad 14. mai. (MG. Necrol., II, 135): „Adaluuinus luuauensis archiep. ob." (U^. 'wv.u,. U Jj: , ftA^'e^.Sco^ Mi cUt Okoli 873. Papež Ivan VIII. piše kralju Karlmanu. da naj bode Metodu, posvečenemu od apostolske stolice, dovoljeno, da sme svobodno izvrševati svojo Škofovsko nalogo po panonski škofiji, katero so papeži iz nova dobili v svojo oblast. [„Reäääo ac restitiifo nobis Pannonlen-shim episcopatti, lic eat fratri nostro Methodio, qui Ulis a sede apo-stolica ordinatus est, secundum priscam consuetudlnem Ubere, quae sunt episcopi, gerere,"] Datum manjka. — „Reddlto ac restituto.'' [Ta odlomek se nahaja v Rimu v vatikanski knjižnici, št. 4886. — — Bo cz e it, God. dipl. Morav., I, 36. — G in zel, Gesch. der Slawenapostel, Anh., Str. 57. — Rački, Viek i djelovanje, str. 298. — Kos, 5poraenica, str 13. — Pastrnek^ Dejiny slovanskych apostolu, str. 253. — J äff Reg. pont. Rom., Št. 2971 (2258)] St. 230. Morebiti od leta 873. do 878. Gradeški patriarh Peter, po rodu Benečan, je vladal 4 leta,. 6 mesecev in 8 dni. Bil je pobožen in učen mož. Proti svoji volji je sprejel patriarhovstvo, ker je mislil, da ni vreden take časti. Z doždom* se je moral veliko prepirati, ker ni hotel potrditi izvoljenega torcell-skega škofa. Udeležil se je iudi sinode, na kateri se je v Ravenni pod predsedstvom papeža Ivana zbralo sedemdeset škofov.5) Ko se je z doždom na novo izpoprijaznil, je umrl pri svoji cerkvi sv. Julijana v Benetkah. Nato so ga prepeljali na Oradež ter pokopali v atriju cerkve sv. Evfemije. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Vene- ziane. I, 15)' . . . post hunc (sc. Vitalem) successit Petrus pairiarcha, qui ecclesiam rexit annos IUI, menses VI et d. VIII et sepultus est ante ecclesiam sancte Eufemie.*' ¥ Chronicon Venetum vulgo Altinate SS., XIV, 18): ^Petrus patriarcha, qui fuit quartus nacione Rivoalti, filius lohannis Marturio, sedit an. 41/2, d. 8.« lohannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, I.e., I, 121): „Dom-nus Petrus diaconus in loco eius (sc. Vitalis) electus est, vir sanctitate pre-cipuus, gramatice artis peritus. Hic dum tanti honoris se indignuna iudi-caret, priusquam eligeretur ad Italiam confugit, sed tandem precibus re-ductus, invitus ad pontificati culmen ascendit.*' Ibid (1. c, p. 125): „Gubernavit autem (sc. Petrus) Gradensera ecclesiam annis quattuor et mensibus sex; fuit autem statuta decens et aspectu pulcher, non plus aetatis quam quadraginta annorum extitit; cuius corpus maximo cum honore Venetici ad Gradensem urbem deportantes, ante sanctae Eupheraie ecclesiam in atrio sepellierunt." Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 5, pars 17 (Muratori, Script, rer. Ital., XH, 185: „Petrus patriarcha natione Venetus ex patre Joanne Mar-curio sedit annis IV, mensibus VI, diebus VIII. Hic vir sanctitate praeci-puus, scientia decoratus, dura diaconus esset, priusquam eligeretur, tanti honoris se indignum iudicans, in Longobardiam fugit; sed tarnen precibus reductus, invitus patriarchalem acceptavit sedem. Qui cum duce raaximam habuit altercationem, renuens confirmare electum episcopum Torcellanum. Hic etiam synodo LXX episcoporura Ravennae celebratae interfuit cum Joanne papa; et denique cum duce reconciliatus apud ecclesiam suam sancti Juliani in Rivoalto decessit, translatusque in Gradum in atrio eccle-siac sanctae Euphemiae sepultiis est." i) Gl. št. 231. St. 231. 874. Ravenna. Cerkveni zbor v Ravenni, katerega se je udeležilo 70 škofov. Ma tem zboru se je poravnal prepir med benež)(in) doždom Vrzom in gradeškim patriarhom Petrom zarad torcellskega Škofa Dominika. Rubei Hlstoriarum Ravennatum liber V, 243. — M an si, Concil. coll., XVII, 298. — Jaff^, Re^j. pont. Rom., (ed. sec.), p. 382.] Št. 232. 874. Solnograški nadškof Teotmar je posvetil cerkev, katero je grof OozNvin dal napraviti v Ptuju.i) Auctar. Garst, ad a. 874 (MG. SS., IX, 565^: „Dietmarus archiepi-scopus eccicsiam ad Bettowe Go7Avini comitis consecravit," Annal. s. Rudberti Salisburg. ad a. 874 (MG. SS-, IX 770): ,,Diet-«aarus ecclesiam ad Petovc Gozwizi comitis consecravit.'' Okoli 874. Metod, nadškof panonsko-moravski, je zapustil Panonijo ter se nato večinoma mudil po Moravskem. Exccrptum de Karentanis (MG. SS., XI, 15): „ .. . tandem fugatus (sc. Methodius) a Karentanis partibus2) intravit Moraviam ibique »juiescit." St. 234. Okoli 874.3) Takrat je vladal torcellski Škof Dominik II., Čegar starši so bili iz Kormina. Bil je škof 37 let. ») Mesto Ptuj jc bilo v prejSnjih letih v oblasti Pribinovi in Kocelovi (cfr. št. 163). Ker je leta 874. v tem kraju gospodoval grof Gozwin, kaže to, da je bil takrat voj-> voda Kocel že mrtev. Ob enem pa tudi vidimo, da je v tem delu Panonije po smrti Kocelovi nadškofa Metoda izpodrinil soinograški nadškof Teotmar, čeprav je papež Ivan VIII. pisal kralju Karlmanu, da naj bode Metodu dovoljeno, da svobodno izvršuje svojo škofovsko nalogo po panonski škofiji (gl. št. 229). 2) Metod ni deloval po Karantaniji, kjer so v cerkvenih stvareh ukazovali ^olnograški nadškofje in oglejski patriarhi, temuč v Panoniji, ki je mejila ob Karan-tanijo. — Kdaj je Metod zapustil Panonijo, nam ni natančno znano. Papež Ivan VIII. je okoli leta 873. pisal kralja Karlmanu, da naj bi Metod smel svobodno izvrševati svoj poklic po Panoniji (št. 229), a leta 874. je solnograški nadškof Teotmar posvetil eno cerkev v Ptuju, tedaj že na panonskih tleh (št. 232). 3) Dominik II. je bil okoli leta 874. torcellski škof. Glej Cappelletti, Storia della repubbiica di Venezla, I, 306. Chron. Venet, vulgo Altinate (MG SS., XIV, 20): „Dominicus, qui fuit nacione suorum parentoruni de Cormonense [castro] Italic, habitatores Rivoalti, filius Leonis Coloprini, sedil an. 37/' Št. 235. Okoli 874. Pesnik Seduiij pravi o (furlanskem vojvodu) Unruochu, da je dobil ime po svojem predniku. Bil je ljubljenec svojega očeta Eber-harda in svoje matere Gizele. Ker je Unruoch zgodaj umrl, tolaži pesnik starše, da naj ne žalujejo, kajti njih sin se veseli nad zvezdami, pač pa naj upajo, da se jim kmalu rodi nov naslednik.i) Epitaphium de filio Eberhardi comitis (MG. Poetae lat. aevi Caro-Jini, III, 201): v. 5. „Natus Eberhardi patrio cognotninc dictus Purpureus micuit flosculus egregius; r. 10, Dulcis eras matri, dulcidiis atque pacri. v. 15. Sed vos, exiniii, nunc exultate, parentes, Irfclita Gisla2) parens tuque Eberharde bone: Nam vester genitus cum Christo gaudet in astris, Inter et angelicos eminet ipse choros. Nec desperamus« quod vobis altera proles v. 20. Aurea nascetur raox renovante deo.^ Št. 236. 875, dne 1. aprila. Anastazij, knjižničar rimske cerkve, piSe kralju Karolu (Pleše-glavcu) ter pravi, da je modroslovec Konstantin, velik mož in učitelj apostolske stollce, ki je prinesel za časa papeža Hadrijana (11.) ostanke sv. Klementa v Rim, priporočal spise Dionizija (Areopagita) ter rekel, da so dobro orožje proti krivovercem. \^„Denique vir magnus et apo-stolicae sedis praeceptor Constantinus Philosophus, qui Romam sub venerabilis memoriae Adriano janiori papa veniens, s. Clementis corpus sedi suae resiituit...."] „Kalend. Aprilis. Indktlone V!IL'" [Watten bach, Beiträge zur Gesch. der christl. Kirche in Mähren, Str. 14 — GinzeJ, Gesch. der Slawcnap., Anh, str 44. — Pastrnek Dčjinv slovanskvch apostolu, str. 245. — Kos. Spomenica, str. 13 (extr.)] ») Znano je (cfr. Andreae Berg^om. Hist., c. 8), da je Hunruoch Še Ic po smrti svojega očeta Eberharda postal vojvoda furlanski. Zato tedaj Eberhard ni möge' žalovati po svojem umrlem sinu Unruochu. 2) Ta Gisla ali Oizela je bila hCi cesarja Ludovika Pobožneg^a. Št. 237. Med 875. in 879.1) Anastazij, knjižničar rimske cerkve, piše Gauderiku, škofu veile-trinske cerkve, v kateri se že od nekdaj časti sv. Klement in v kateri je (Gauderik) z veliko skrbjo shranil dobljene ostanke tega svetnika. Tudi je v Rimu dal napraviti jako lep oratorij ter v ta namen porabil vse svoje imetje. Napotil je lt;vita Ivana, da bi na podlagi raznih latinskih spisov popisal delovanje in trpljenje sv. Klementa. Večkrat je že prosil (Gauderik), da bi mu na latinski jezik prevedel (sc. Anastazij), ako bi pri Grkih kaj našel o njem (o sv. Klementu). V latinskem jeziku so že spisana „gesta" (o sv. Klementu); treba je še prevesti to, kar je filozof Konstantin iz Soluna, mož apostolskega življenja, pred kratkim spisal o najdbi ostankov sv. Klementa 2) O tem je sestavil rečeni mož kratko zgodovino, a ob enem zamolčal svoje ime. [„Cuius nimirum cum remm g est arum monumentum iam Latinus habebat stilus, lila tantum occurrunt adhuc Romano transferenda sermoni, quae Constantinus Thessalonicensis philosophus, vir apostolicae vitae, super eiusdem reliquiarum beati Clementis inventione paulo ante descripsit. Verum quia reliquiarum huius inventionis fecimus mentionem, licet idem sapientissimus vir tacito nomine suo in storiola sua qualiter acta sit strictini commemoret, .. ."] Nato pripoveduje Anastazij v svojem pismu na podlagi spisa filozofa Konstantina nekaj malega o najdbi ostankov sv. Klementa. Potem dostavlja, da je, ko se je pred kratkim mudil na carigrajski sinodi 3), zvedel iz ust smirnskega metropolita Metiofana, da je bi! filozof Konstantin tisti, ki je našel ostanke. Imenovani filozof je o najdbi ostankov sv. Klementa spisal kratko zgodovino in pa en „sermo declamatorius." Oboje je (Anastazij) prevedel na latinski jezik ter mu (Gauderiku) pošilja v porabo. [»Sed et duo eius (sc. philosophi) opuscula praedicata, scilicet brevem hi-sio riant et sermon em dec lamato rium umim^ a nobis agresti sermone et longe ab illius facundiae clariiate distante translata, opi-nionem commento monumentorum eius carptim addendo paternitatis tuae officio, quaeque iudicii tui cylindro polienda committor] Omenjeni 1) Zastran datiranja gl. Friedrich v Sitzungsberichte, str. 400, 401. Kar se tiče drugih virov, omenja tudi Vita s. Constantini, da je Ciril pisal o najdbi ostankov sv. Klementa. (Cfr. c. 8: , ,.. inKoace imiuicti. vh obp^jtohmi ktö.") Translatio s. Clementis tega ne omenja. Vita s. Constantini je v tej točki in tudi še v nekaterih drugih boljge podučena kakor Translatio. Iz tega je razvidno, da je mora! pisatelj Žitja sv. Konstantina za take notice imeti pred seboj kak drug vir; Translatio ma ne bi bila Vits s. Co/rs(an(tni je ferfaj saniosfo/en vir, ne pa fe nekak posnetek Translacije, kakor mislita Friedrich (str. 429 i. d.) in Ooetz (str. 89 i. d.) 3) Misliti nam je na osmi občni cerkveni zbor, ki je bil leta 869. v Carigradu. št. 237, 238, _ _ 177 iilozot je pa zložil tudi pesem, v kateri je slavil Boga in sv. Kle-menta. Te ni preložil (Anastazij) na latinski jezik. [„Sane rotulam hym n i quae et ad laudetn dei et beati Clernentis idem philosophiis edidit, idcirco non transtuli,. . ."1 Proti koncu navaja Anastazij v svojem pismu, da je tudi sv. Klement spisal nekaj, kar je pa bilo do sedaj neznano ter je omenjeno pri atenskem Škofu Dioniziju Areopagitu in pa pri Ivanu Scythopolitanu. Tudi to je na latinski jezik prevedeno ter se nahaja v kodeksu imenovanega sv. Dionizija. Kako je filozof Konstantin prinesel ostanke sv. Klementa v Rim in jih shranil, ni potreba opisavati, ker je (Gau-derik) vse to sam videl.i) Datum manjka. [Friedrich v Sitzungsberichte der philos. — philo), u. hist. Classe der k. bair. Akademie in München 1892, p. 438—442. — Goetz, Gesch. der Slavenapostel, p. 243—246. — Pastrnek, Dcjiny slovanskych apostolu, p. 246 - 247.] Št 238. 875, meseca julija.^) Saraceni so n-padli mesto Gradež ter ga hoteli vzeti, a meščanje so se hrabro držali. Po dvadnevnem obleganju je o tem saracenskem napadu zvedel beneški dožd, ki je takoj poslal svojega sina Ivana z brodovjem nad sovražnike. Nato so se Saraceni hitro vrnili ter med potjo napadli Comacchio.3) lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 121): „Circa hec tempora Sarraceni advenientes, Gradensem urbem capere conati sunt; sed civibus fortiter decertantibus, Sarracenorum impietas non prevaluit. tarnen cum duobus predictam urbem diebus obse* dissent, denunciatum est domno Urso duci, qui instanter lohannem flUum ») To pismo je škof Gaudcrik porabil, ko je sestavil spis ,Translatio s. Cl^-mentis." Friedrich (str. 408, 438) in pa Ooetz (str. 37) g^resta predaleč, ko trdita, da so nekateri deli Transiacije, ki niso posneti iz Anastazijevega pisma, poznejša prite-klina in tedaj nepristni. Vsaj je Gauderik za svojo Transiacijo razen omenjenega pisma lahko porabil še druge vire. Anastazijevo pismo do škofa Gauderika ni z zgodovino Slovencev prav za prav v nikakršni dotiki; a vendar se mi je zdelo primerno, da ga nisem prezrl. Ker to pismo ne omenja slovanske službe božje, je Goetz sklepal iz tega, da papeža Ha-drijan II. in Ivan VIII. nista nikdar dovolila slovanskega jezika pri cerkvenih obredih. Vsak mi sme pritrditi, da je tako sklepanje brez veljave. 2) Zastran datiranja primerjaj to, kar navaja Andrea da Bergamo v svoji zgodovini (MG. SS. rer. Lang., p. 229) c. 18: ^Deinde in mense iulii (t. j. en mesec pred smrtjo cesarja Ludovika II.) Sarracini venerunt et civitate Cummaclo igne crema-verunt." 3) Comacchio, sedaj mesto od Ravenne nekoliko proti severu. suum adversus eosdem cum navali exerciiu misit. quod dum Sarraceni sorte investigarent, protinus recedentcs ab urbe, Cumaclensem viliam depopu-Jati sunt" Danduli Chronicon, Üb. VIII, c 5, pars 21 (Muraiori, Script, rer. Ital., XII, 186): „Inierea Saraceni advenientes Gradensem urbcm capere conaci sunt; sed civibus fortiter resistentibas Saracenorum impiecas non praevaluir. Tarnen cum duobus diebus praedictara urbem obsedissent, de-nunciatum esi duci Venetiaruni, qui instanter filium suum Joannen) cum navaii exercitu contra eos misit. Quod dum Saraceni forte investigassent. protinus recedentes ab urbe Coroaclensem viliam depopulati sunt." Sfc. 239. Morebiti od 875. pa do 900J) Oglejski patriarh Val perl je vodil svojo cerkev 26 (?) let.-^) Spremljal je v Italijo Karola PleSeglavca, katerega je takratni papež o božiču lela 875. kronal za cesarja, Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil.. App. p. 10): „Valepertus patriarcha sedit annis XXVI. Hic Karolum 11. filiura Lodorici a papa Johanne octavo coronatum Romae sociavit." St. 240 875, 876 In 877. V teh letih je vladalo veliko nasprolslvo med gradeškim patriarhom in beneškim doždom. Ko je umrl torcellski škof Senator, ni hotel patriarh potrditi njegovega naslednika Dominika, sina Leona Caloprina, ki je bil prej opat v altinskem samostanu, potem pa z doždovo pomočjo postal torcellski škof. Patriarh se je branil potrditi reCenega Dominika, ker je ta samega sebe skopil. Ker patriarh ni hotel ubogati dožda, je moral zapustiti domovino ter se je nato napotil v Rim. S papežem Ivanom (Vlll.) je pozneje prišel v Ravenno, da bi se tu udeležil sinode.3) Tu sem so bili tudi poklicani equilijski škof Peter, caorlski Škof Leon in pa še drugi beneški škofje. Ti so prišli v Ravenno, ko je bila sinoda že končana; vsled tega jih je papež izobčil, a pozneje po prizadevanju beneškega dožda zopet pomilostil. Na zadnje so se pogodili tako, da ne bo izvoljeni Škof Dominik posvečen tako dolgo, dokler bo patriarh živel; vendar naj tudi v tem Času dobiva dohodke svoje škofije. O Leta 875. je bil Valpert že oglejski patriarh, proti koncu leta 900. pa že ne več, ker takrat je imel oglejsko stolico patriarh Friderik. (Cfr. št. 326,) 2) Muratori ima ^annis XXVIl." 3) Ta sinoda je bila meseca avgusta leta 877. lohannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 122 — i^s)' »Domnus vero Petrus patriarcha, relicta Gradensi urbe, Rivo-ahum adveniens, apud sancti luHani sui patrimonii ecclesiam l) ospitatüs. ibi per integrum annum commoralus e8t;2) tarnen pcrfeciam cum duce pacem propter Torcellenscm ellectum minime habebat. tandem patriarcha duci resistere non valens, occulte de Venecia exivit, Romamque adire dis-posuit; quem domnus papa lohannes devote suscipiens, iniegro anno 3) secum morari cum coegit. . . (Ibid, p 123); „Petrus siquidem patriarcha, qui Roroae fuerat, una cum lohanne papa'^) Ravennam adreniens, ibique septuaginta eplscoporum sinodo congregata, duos episcopos Venetiae, id est Petrum Equilcnsem et Leonem Caprulensem, et eos, qui crant in eadem provincia eIectos5), ad eundero concilium convocavit, ut contentionis causam inter Ursonem ducem et patriarcham diligentissime determinaret. sed dum episcopi cum electis tarde et expleta iam sinodo Ravennam venirent, communione a papa pri-vati, duce tarnen interpellante soluti sunt. . (Ibid. p. 124): „Petrus vero patriarcha Boloniam veniens, aliquamdiu ibi commoratus. rursus Parmam adiit ac deinde domni papae amore Papiam petiit.....Domnus quidem papa Romam reversus est6); Petrum vero patriarcham Papie reliquit; qui ibi aliquantis diebus manens, dehinc Tar-visium veniens, a Landone ipsius civitatis episcopo dignissima veneracione susceptus est. ubi cum legatis inter ipsum et predictum ducem euntibus tandem pax pristina consoHdata esset, isdem egregius pontifex Veneciam repedavit et duce interpellante aliquantis diebus in palacio mansit, ea vero ratione ut Dominicus presbyter Torcellensis ecclesie electus, pro quo inter eos discordia fuerat, diebus Petri patriarche episcopali consecratione careret, in episcopii tamen domo manens, fruendi rebus ipsius ecclesie licenciam haberet; qui post paucos dies cum graiiam aput condictum pontificem rep-periret, eum in Torcellensi ecclesia ad convivium invitavit. deinde ad Gra-densem urbem patriarcha reversus, tres electos episcopos consecravit, id est lohannem Oiivolensem, et Leonem Metamaucensem, et lohannem Civitatis nove. Petrus vero patriarcha post paucum tempus ad Rivoaltum adveniens, in sancti luliani basilica ospitatus est; qui non diu corporis sospitatem ge-renš, molestia prevenrus, in eadem ecclesia sancta eius anima migravit ad gloriam." >) Cerkev sv. Julijana je stala blizu doždovc palače. 2) Patriarh sc je najbrže leta 875. mudil v Benetkah. 3) To je bilo najbrže leta 876. *) Cfr. Jaffe, Reg. pont. Rom.» St. 3067 (22C6), 3071 (2298), 3100 (2330). 3101 (2331) in 3108 (2337). 5) Namreč Škofje malamoški^ cittanovski in olivolskl. f) Cfr. Ann. Fuld. ad a.877 (MG. SS., I, 391): Ann. Bertin. (ibid., p. 498): Regin. Chron. (ibid., p. 589); Ann. Vcdaslini (MG. SS., \\, 196): Andr. Bergom. hist. (MO. SS. rer. Longok, p. 230). IS- Danduli Chronicon, lib. VIII» c. 5, pars 20 (Muratori, Script, rcr. !tal., XII, 185): „His quoque dicbus inter ducem el patriarcham Veneto-rura discordia maxima suscitata est, quia rnortuo Senatore episcopo Tor-ceilano Petrus patriarcha confirmare et consecrare renuebat Dominicum filium Leonis Caloprini abbatem AUinatis monasterii, qui favente duce in Torcellana sede surrogatus fuerat, dicens eum indignuno, quia pro impo-sito sibi crimine virilia sibi absciderat, ec monasceriura sancti Hilarii» in quo tunc erat monachus, et patriam apostatando reliquerat. Cumque patriarcha duci obtemperare renueret. coactus patriam relinquere Romam ivit; et cum Joanne papa Ravennam venit, et ad synodum congregandam convocari fecit Petrum Equilensem et Leonem Caprulensem episcopos et alios, qui in eadem provincia episcopi electi erant, ut contentio, quae inter ducera et eum erat, solemniter sopiretur Qui quia iam synodo completa venerant, et papa communione privati sunt, sed postea interpellante duce restltuti. Tandem vero inter bos pax solidata est hoc modo. Quod Dominicas eiectus episcopus diebus vitae patriarchae careat consecratione ; episcopali tarnen domo et bonis omnibus ipsius episcopatus interim possit et valeat gaudere.^ Št. 241. 876, dne 3. novembra. Rczno. Karlman, kralj bavarski, podeli duhovniku Werinolfu štiri kmetije v Traungauskem okraju v grofiji grofa Aribona v kraju, ki se zove Walahofeld, [„ . . . id est hobas qaattuor in pago qui dicitar Trun-gaui in comitata Arbonis comitis in loco qui dicitur Uualahofeld.'*'] ^Data IIL non. Nou. anno Christo propitio I. regni domni Kar-lomanni serenissimi regis Bauuarionim, Actum Reganesburc ciuitate regia, indictione Villi.'* Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXVIII®, 61. — Wiener Jahrbticber, XLIV, Anzeigeblatt, 5. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 18. — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, sr. 1520 (1478).] Št. 242. 876, meseca novembraJ) Sualifelt.^) Sinovi kralja Ludovika, namreč Karlman, Ludovik in Karol si med seboj razdele očetovo državo. Najstarejši sin Karlman je dobil Bavar- 1) Ta delitev se je izvrS'la cn mesec po bitki pri Andcrnacbu, ki je bila dne 8. oktobra. 2) Riessgau je bil od Donave proti severu okoli Nördlingena na zahodnem Bavarskem. Del tega gaua se je zval Sualifelt ter bil blizu reke Altmiihia. sko, Panonijo in Karantanijo ter pravice, katere so si frankovski vladarji lastili do Češkega in Moravskega.i) Regin. Chron. ad a. 876 (MG. SS., I, 589); „Post haec2) convene-runt tres supradicti fratres in loco qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt paternuni regnum. Carlomannus sortitus est Baioariam, Pannoniam et Car-nutum, quod corrupte Caranianum dicltur3) nec non et regna Sclavoruni. Behemensium et Marahensium, . . Ann. Fuld. ad a. 876 (ibid., I, 391): „Sequent! autem mense4)Carl-mannus et Hludowicus atque Karolus, Hludowici regis filii, in pago Reti-ense convenientes, paternura inter se regnum diviserunt, et sibi invicem fidelitatem servaturos esse, sacramento firmaverunt.'' Št. 243 Okoli 876. Slovani 5) so prišli s svojimi ladjami ter opustošili istrska mesta Omak, Sipar, Novi grad in Rovinj. Hoteli so napasti tudi otok Gradež. Ko je beneški dožd to zvedel, je s tridesetimi ladjami šel nad sovražnike, jih premagal 0) ter istrskim cerkvam povrnil, kar se jim je biJo vzelo. Vsled pogodbe, katero je sklenil s Slovani, je moral odpustiti vse (slovanske) ujetnike. Kmalu nato so se Slovani čutili razžaljene ter se niso več ozirali na sklenjeno pogodbo. Po smrti slovanskega vojvoda Domogoja sta dožd Urz in njegov sin Ivan ponovila pogodbo s Slovani. V novo pogodbo pa niso bili sprejeti Slovani ob Neretvi, kateri so bili Benečanom jako sovražni. Nad nje je poslal dožd svojo vojsko. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Ve« neziane, I, 122, 123): ^Tunc Sclavorum pessime gentes et Dalmacianorum Vstriensem prorinciano depredare ceperunt; quattuor videlicet urbes ibidem dcvastaverunt, id est Umacus, Civitas nova, Sipiares atque Ruinius. deinde nunciatum est domno Urso duel quod Gradensem ad urbem veilent irans- 0 Po ČeSkem in Moravskem je bila vrhovna oblast Frankov le navidezna, ker v resnici so bili Čehi in Moravci takrat popolnoma samostojni. Nekako v tistem času je Kariman prepustil svojemu nezakonskemu sinu Arnulfu Karantanijo in Panonijo, da bi pod njegovim nadzorstvom vodil zadeve po teh dveh deželah. (01. Iz-vestja Muz. dr., IX, 164, op. 2.) T. j. po bitki pri Andernachu. 3) Cfr. Pauli diaconi Hist. Langob.. V, c. 22 (Gradivo, I, št. 178): ^Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum.^ <) Po bitki pri Andernachu, teda/ meseca novembra. 5) Ti Slovani so bili Hrvatje, ki so v tistem Času večkrat z morske strani napadli istrska mesta. Doždova zmaga menda ni bila posebno velika, ker je moral nato s Slovani skleniti pogodbo ter jim dati vse ujetnike nazaj. ire; cum triginta navibus ad predictam civitatem venir; inde pertransiens Istriani, audacter super eosdem Sciavos inruens, in tantum eosdem cede prostrarit ut nemo illorura evadens, pairiam valuit reverii; quoniam his-dem princeps celitus victoriam consecutus, Sciavos, quos in hoc certamine ceperar, liberos dimisit, ecclesjarumque res, quae sublatae in prelibata pro-vincia fucrant, restituii, sicque tnumphali cum gloria palatium reddiic; ti propter hoc fedus quod incer Sciavos et Veneticos olim fuerac, disrup« tum est." Dehinc mortuo Domogoi Sclavorum pessimo duce, domnus Ursus dux et lohannes suus Blius cum Sciavis pacem et concordiam iniit; tarnen adversus Narrentanos, cum quibus iurgfum habebat, exercitum misit " Danduli Chronicon, üb. VIII, c. 5, pars 24 (Muratori, Script, rer. ftal., Xir, j86): »Quia Sciavi cum navibus venienres Umagum, Oparum, Aemoniam et Rubinum urbes Istriae depopulaverant, dux propterea cum XXX navibus exiens, cum Sciavis bellum peregit et victoriam obtinuit. et non ingratus ablata ecclesiis Istricis restituit, et propter foedus. quod cum Sciavis habebat, omnes captivos libere dimisit. Tarnen Sciavi reputantes sc offensos, foedus irritum habuerunt, quod moriuo Domogoi renovatum est, non tnclusis Narentanis Venetorum maximis aemulis, contra quos dux exer* citum misit." Št. 244. 877, najbržc mcscca aprila. Papež Ivan (VIII.) pišc ravcnnskemu nadškofu Ivanu, milanskemu nadškofu Anspertu ter oglejskemu nadškofu Valpertu [„ad joannem Ravennatem, Anspertum Mediolanensem et Vvaipertum Aqiii-lejensem archiepiscopos'^^ ter jim naznanja, da je iz cerkve izobčil veronskega Škofa Adelarda. Jndictione decima**. — „Sancti magnique."- [M a n s i, Cone. coll., XXVH. 43. — M i g n e. Patrol., Ser. lat.. CXXVI, 72S. — Jaffč, Reg. pont. Rom., št. 3094 Št. 245. 877, dne 27. maja. Papež Ivan (VllI.) piše oglejskemu (patriarhu Valpertu) ter pravi, da mu je znano, da nekateri napačno sodijo njegovo (patriarhovo) postopanje. Prepričan pa je (papež), da se njegova nedolžnost pokaže na cerkvenem zboru (v Ravenni). „Data VI. kalendas Junii, indictione decima."^ — y,Novimiis vestram.*' [Man si, Cone. coll., XVII, 50. — Rubeis. Mon. eccl. Aquil., col, 443 (^odl.) — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 3103 (23?2).] Št 246. 877, dne 28. junija. RanshofenJ) Kralj Kariman potrdi kremsmtinsterskemu samostanu nekatera posestva, katera mu je že podelil njegov rajnki oče Ludovik, a jih mu ni tudi ob enem s posebno listino zagotovil. To je namreč okraj tik reke Spraze2), ki se začenja tam, kjer se pri Benninwanchu 3) izliva v Sprazo neki studenec, se nahaja med obema Sprazama ter sega do tja, kjer se združujeta. Ves ta okraj sta grofa Arathot in Ernust ob-jezdila. [„ . . . territoriam quoddam luxta fluvium, qui dicitur Spraza, quod a capite ab eo loco incipit, ubi unm fons in loco^ qui Bennin-wane h didtur^ intrat in Sprazam et sic .nter duas Sprazas usque in eum locum, ubi ipse due Spraze simul unum cursum confaciunt. Hoc igitur totum sicut iam a duobus comitibus Arathoto et Ernusto circunt equitatum fuerat. . ,"] Dalje podeli kralj Kariman rečcnemu samostanu okraj poleg Schmide 4), ki sega od Donave pa do kraja Wagreina. To zemljo je grof Wilhelm nekdaj obhodil ter ob meji napravil znamenja. {„Aliud vero territorium . , . in loco, qui dicitur Smi-daha^ cuius terminus a Danubio^ ubi unus fons emanate ex una parte incipit et sic vadit in eum usque locum, ubi dicitur Wachrein."' „Datum III!, kal, lulii auno Christo propitio primo regni domni Karlomanniserenisslmi regis, indictio Villi. Actum RantesdorJ curte regia." [Trije kartularji iz 12. in 13. stoletja v Pasovu (A); Cod. Frider. iz 14. stoletja v Kremsmünstru (B) — Rettenpacher, Annal. Crerait., p. 32 (iz B) — Mon. Boica, XXXI. 103 (iz A). — Urkundenb. d. L. ob der Enns, II, 19 (iz A). — (Hagn), Urkundenb. v. KremsmÜnsrer. str. 11 (iz AinB) — Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 1522 (1480)] Št, 247. 877, meseca scptcmbra.s) Kralj Kariman je med Bavarci in raznimi Slovani 6) nabral veliko vojsko, katero je peljal v Italijo, da bi se tu vojskoval s svojim stricem Karolom PleŽeglavcem. O Hanshofen je poleg inna na Gorenjem Avstrijskem. 2) Spraza je sedanji Spreitzbach. 01. §t. 170. 3) Benninwanch je najbrže sedanja vas Hengersdorf nedaleč od Spreitzbacha na Dolenjem Avstrijskem. Schmida je levi dotok reke Donave ter se izliva v njo nasproti Tulnu. Karoi PleSeglavec je v začetku septembra prišel v Italijo. Bil je s papežem v Paviji, ko je sliSal, da se približuje kralj Kariman. Nato je najprej šel v Tordono, odtod pa proti zahodu čez Mont Ceniš, kjer je dobil mrzlico ter dne 6. oktobra umri v neki planinski koči. Med temi Slovani nam je treba v prvi vrsti misliti na Slovence. Ti so ži-v'eli na meji Italije. Drugi Slovani, kakor Čehi, Moravci, Hrvatje itd. tudi takrat niso bili zavisni od kralja Karlmana, pač pa Slovenci. Ann. Fuld. ad a. 877 (MG. SS., I. 391): „Carlruannus vero cum manu valida Noricorum diversorunique Sdavorum Italiam ingreditur, contra Karolura dimicare volens " Št 248. 878, dne 9. septembra. Ranshofen. Kralj Karlman daruje novosezidani cerkvi v Öttingu in ondot-nemu opatu Werinolfu nekatera svoja posestva v Karantaniji ali Slo-veniji2) {^^qaasdam res nostrae proprietatis in partibus Carentaniae Sclauinieque regionis s/te"] in sicer dvor v Trebnjem3) ter vse k njemu spadajoče hiše, poslopja, 19 podložnikov obojega spola ter 70 kmetij z vsem premakljivim in nepremakljivim blagom. Meja podeljenemu svetu je na zapadu reka Drava do tistega mesta^ katero se zove Bukovje 4); na severu se dotika dveh tamošnjih jezer 5); na vzhodu se vleče poleg ondotnega jezeza^) do rdeče skale, ki moli iz njega; na jugu pa sega do potoka Suhe?) in do beljaškega mostu. Tudi podeli kralj imenovani cerkvi goro „Sicouua".s) \y,Dedimiis namqiie ad prefatas sanctorum dei reliquias locumque nominatum curtem illam ad Trebinam cum domibus et universis edi/iciis cam mancipiis infra curtem morantibus utriusque sexus decern et novem cum mansis LXX........Termini vero eiusdem nostrae donationis ita se concludunt. Tendunt igitur in partes occidentales sursum per fluvium Traam usque in eum locum qui vulgo dicitur ad Buochun, in aquilonem inter duos laciis qui ibi sunt^ se continent et in orientem iuxta ilium lacum simulque cum eo laco usque in eum locum^ ubi rubra petra e regione eiusdem lad prominet, et in meridiem usque in rivulum qui Durrinbah dicitur^ et sic usque ad pontem Uillah. Jnsuper et montem qui vacatur Sicouua^ ad eundem locum prescriptum dedtmus^'l „Data V id. Septemb.y anno Christo propitio III donini Kurlo-manni piissimi regis in Bauuaria et / in Italia, indictione XI; actum ad Rantesdorf curte regia^ 0 Otting („ad Otigas*) je na vzhodnem Bavarskem blizu Mühldorfa, ne pa Osoje (Ossiach) na Koroškem. 2) partibus Carentaniae Sclauinieque". Besedica ,,que' pomenja .v srednje» veški latinščini ^in^ in pa tudi «ali". Cfr. Mittheilungen des hist. Ver. f. Steiermark. II, 128, op. 3) Trebnje (Treffen) je vas v beljaSkem okraju na Koroškem. *) Bukovje (Puch) je vas poteg Drave od Beljaka proti severozahodu. 5) Prvo jezero ]e Zabrdsko (Afritzer Se.e), drugo pa Brcnsko (Brenner See), ki je od onega nekoliko bolj proti severu. Ti dve jezeri sta od Milštatskega jezera proti vzhodu. Misliti nam je fu na Osojansko jezero. Suha (Zauchenbach) je potok med Beljakom in Skočidolom. Lega te gore nam ni znana. [Izvirna listina v deželnem arhivu v Gradcu. — H u n d-G e w o 1 d, Metropolis Salisburgensis, ed. Mon, k, 6i ; ed. Ratisb., 42. — Mon Boica, XXXIa, 109. — Eichhorn, Beyträge zur älcern Gesch. u. Topogr. d. H. Kärnten, I, 155. — Mittheilungen d. hist. Ver f. Steiermark, I, 84 (v prilogi je tudi faksimile). — Ankershofen, Handbuch d. Gesch. des H. Kärnten. U», 42. — Jaksch. Mon. hist due. Carinthiae. III, 16. — Iz-vestja Muz. društva, IV, 193 (extr,) — Mühlbacher, Reg. der Karol.j St. 1533 (1491).] st 249. Papež Ivan (VIII.) piše (furlanskemu) grofu Berengarju, možu kraljevega rodu [„Berengario glorioso comiti regia prosapia orto*'}, da je Čital njegovo pismo, katero kaže, da goji do apostolske stolice isto odkritosrčnost in naklonjenost, kakor njegovi starSi. Njegove sladke besede so ga jako razveselile. To svojo izvrstnost je brez dvoma podedoval po svojem očetu, kateri se je goreče trudil, da bi izkazoval papežem Čast in spoštovanje, [^.Huiiis namque bonitatis decus eximinm ex moribus piae memoriae nobilissimi quondam genitoris vestri vos trahere indubitanter cognoscimus, qui dignum semper honorem et piam reverentiam antecessoribus nostris, sacris videlicet ponti-ficibus exhibere tota mentis alacritate studebat.*'] Nato mu papež naznanja, koliko mora trpeti on in pa rimska cerkev pred Lambertom, grofom (spoletskim), ki je prišel v Rim ter se ga polastil. Prosi ga, da bi to naznanil kralju Karlmanu. Froti koncu papež omenja, da hoče rad ustreči njegovim željam. Njegove iBerengarjeve) ljudi, ki so prišli do apostolske stolice, da bi tu molili, je ljubeznivo sprejel, jim dal svoj blagoslov ter po njih tudi njemu pošilja svoj pozdrav. Želi, da bi mu kmalu pisal. Datum manjka. — „Lectis nobilitatis^ Mansi. Concil. coll., XVI!, 73. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXXVI, 755. — Jaffe, Reg. pont. Rom , št. 3 123 (2355.)' Št. 250. Morebiti od 878. do 896. Oradeški patriarh Viktor II., po rodu Btnečan, je vladal 17 let. II mesecev in 13 dni. Prej je bil duhovnik v cerkvi sv. Silvestra. Ko je bil izvoljen, je moral doždu obljubiti, da posveti izvoljenega tor-cellskega škofa Dominika, kar je proti svoji volji tudi storil. Pri tej priložnosti je očital Dominiku, da je proti cerkvenim postavam sprejel škofovsko čast. Patriarh Viktor je od papeža Hadrijana 111. dobil palij, katerega naj bi rabil v dnevih, določenih v listinah, ki so bile že njegovim prednikom podeljene. Pokopan je bil pred cerkvijo sv. Evfemije. Cronies, de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Venc-ziane, I. 15): ..... cui (sc. Petro) successil Victor iunior, qui rexit eccle-siam annos XVfl, ms. XI, d. XIII et sepulius est ante ecclesiam sanct^ Eutemie." Chronicon Venetum vulgo Altinate iMG. SS., XIV, 18): „Victor iunior patriarcha nepos antccessoris Victoris patriarchc et Vitalis patriarchc, nlius Urxonis Particiaci dux, sedit an. 17, m. ri, d. 13." lohannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, I.e.. I, 125): „Post hunc (sc, Petrum) vero ad Gradensem gubernandam ecclesiam Victor presbyter sancti Silvestri basilice successit.** Ibid. (I.e. i, 125, 126): „Tunc Victor electus patriarcha octavo ka-lendas februarii I) consecratus est; qui etiam Dominicunj Torcellensem electum contra voluntatem consecravit, quoniara in suae electionis die Sacramento, a principe constrictus est, ut qualem ipse ilii elecium dingeret, talem ille consecraret. dixit tarnen sibi patriarcha: ve tibi! quia temere ad hunc accedis honorem, an nescis ubi dicitur: siquis semetipsum absiderit, deiciatur a clero ? et ut coacte me hoc facere credas, in die iudicü pro hoc honore nisi peniteas, rationem reddas; quia tibi ipse verendam ampu-tare minime pepercisti.'' Ibid. (1. c., I, Victor patriarcha ex hac luce migravit, qui Gradensem gubernaverat ecclesiam annis decern er octo, sepultusquc est in atrio sanctae Eufemi^ " Danduli Chronicon, lib. VIII, c. pars 31 (Muratori Script, rer. Ital., XH, 187): Victor secundus patriarcha natione Venetus ex patre Ur-sone Particiaco, sedit annis XVII, mensibus XI, diebus XIII. Hie presbyter erat ecciesiae sancti Silvestri, qui licet inritus, ut duct promiserat tempore suae eleciionis, Dominicum electum episcopum Torcellanum consecravit. redargueos eum. quod contra statuta canonum dignitatem episcopalem accipiebat Hie ab Adriano tertio papa obtinuit pallium utendum diebus conrenris in pnvi)egiis praedecessoribus suis concessis sepuJru?que est ante ecclesiam sanctae Euphemiae." Št. 251- 879, dne 8. maja. Karlman, kralj bavarski in italski, naznanja, da mu je oglejski patriarh Vaipert [„venerabilis lir Walpertiis^ Aquilejensis ecciesiae patriarcha''^ pokazal nekatere listine \,,auctoritate$'''\ njegovega strica \^patrui''\ rajnkega cesarja Lotarja2], potem njegovega starega očeta, cesarja Ludovika3), ter slavnega cesarja Karola.-*) V teh listinah je stalo, O Dne 25. januarja. 2 OI. St. 111. DotiCna listina se nam ni ohranila. ^ 01, I, št. 28^. da SO reCeni cesarji podelili oglejski ccrkvi imunitetne pravice, ljudstvu in duhovščini pa svobodno volitev svojih patriarhov: tudi je bilo zapisano, da so imenovani cesarji osvobodili podložnike og-lejske cerkve žitne in živinske desetine, kakor tudi senskegfa davka od tiste živine, katera bi se šla past v Istro, in pa da nc sme nihče od ljudi oglejske cerkve zahtevati prenočišča in krme za vojsko razen takrat, kadar bi prišla v Oglej vojna pomoč frankovskih vladarjev ali pa njih sinov zarad napada kakega sovražnika. [,/« quibiis continebatur, qualiter iidem glonosissimi augusti praefatam ecclesiam sacrae sedis cum ecclesiis baptismalibiis aiqiie cardinalibus sive cum ... et omnibus rebus laicisque sib i subiectis sub immunitatis defensione consistere fecissent: et quod licentiam eidem sancto Loco contulissent, clero scilicet et populoy quaridocumque necessitas pulsaverit, secundum canonicam institutionem ex se ipsis pontificem eligendi et in praefata sede consti-tuendi. Continebatur... at homines eiusdem ecclesiae de annona et de peculio suo decimas in partem fisci (non) darent: nec de peculio ipsius ecclesiae, quod in partes Istrienses in pascna mittebatur, iillum servarent herbaticum: et a praefatae ecclesiae hominibus mansionatici vel fodera nullatenus acciperentur vet exigerentur, nisi quando regum vel imperatorum eiusdem regni aut filioram suorum ad eamdem fieret civitatem (adventus), vel praesidium illuc propter inimicorum insidias poneretur^'] Vsled prošnje patriarha Valperta potrjuje tudi on (kralj Karlman) po zgledu svojih prednikov oglejski cerkvi te pravice. Oglejska duhovščina in ljudstvo smeta po kanoničnih predpisih voliti patriarha. Kraljevi fevdniki, izterjevalci davkov in sodnijski uradniki ne smejo niti od oglejske cerkve terjati davka za seno, niti od njenih prebivalcev žitne tn živinske desetine; tudi ne smejo od njih zahtevati in dobivati prenočišča in krme za vojsko razen takrat, kadar bi prišel tja (na oglejsko zemljo) on sam (Karlman) ali pa kateri izmed njegovih sinov ali pa, ako bi bilo treba zarad sovražnih napadov tja poslati kraljevsko posadko. {„Per quod constituimus atque perhenniter firmum fore volumus, lit memoratae civitatis clerus ac populi licentiam habeant secundum canonicam institutionem eligendi sibi pontificem. Praecipimus etiam atque iubemus, ut nemo fidelium nostrorum vel quilibet exactor aut aliquis ex iudiciaria potestate nec de peculio praefatae ecclesiae herbaticum, nec de annonna et peculio hominum ipsius ecclesiae decimam, nec ab eis mansionaticos ac foderas penitus accipere vel exigere praesumat, nisi forte quando nosier aut ali cuius filii nostri illuc fiierit adventus. vel quando praesidium tllic posituni fuerit ad inimicorum infestationem propellendam.'"'] Kraljevski fevdniki in sodniki ne smejo nikdar na zemlji oglejske cerkve, v njenih samostanih, gostiščih, farnih cerkvah in podružnicah ter na drugih posestvih [„/// monasteria praefatae ecclesiae subiecta et xenodochia et ecclesias parochiales et titulos eantm vel caeteras possessiones'^]. katera so jej darovali kralji, cesarji, vojvodje ali pa druge osebe, zasliševati ljudi, pobirati od njih globe in davkov, terjati prenočišča in postrežbe, zahtevati porokov ter šiloma nakladati raznih dolžnosti svobodnim in podložnim prebivalcem, stanujočim na zemlji rečene cerkve, ali pa jih primorati, da bi plačevali kako davščino ali pa kako nepostavno do-klado. Patriarh in njeg^ovi nasledniki so nedotakljivi lastniki vseh posestev og^lejske cerkve in vsi njeni dohodki, kateri bi se drugače morali plačevati v državno blagajnico, naj se porabijo na korist cerkvi in njenim služabnikom. ^Dat. VJIL idus Madii Christo propiiio anno /II, regnl Karlo marini serenisstmi regis in Baioaria^ et in Italia IL, indictione XII. [Kartuiar >z 15. stoletja (Consultori in iure) v Benetkah — Rubeis, Mon. eccl Aquil., col 444—446 Cappelletti, Le cbiese d* Iialia, Vin, 134—136. — Kandier^ Codice dipl. Isir. ad a. 879. —• Uvestja Muz dr , IV, 194 — M Ü h I b a C h C r, Reg d. Karolinger, št. 1541 ^1499). . Št 252. 879, dne 14. junija. Papež Ivan (VIII) piše panonskemu nadškofu Metodu [„re-verendissimo Metiiodio archiepiscopo Pannoniensis ecclesiae"], da je slišal, da ne uči izročenega mu ljudstva tako, kakor veleva sveta rimska cerkev. Ukaže mu priti brez odloga v Rim, da izve iz njegovih ust, če res veruje in uči tako, kakor je ustno in pismeno obetal rimski stolici, ter da v istini spozna njegov nauk. Tudi je slišal, da poje mašo v barbarskem, to je slovanskem jeziku. Že po jakinskem Škofu Pavlu mu je poslal pismo z ukazom, da ne sme maševati v tem jeziku i), temuč v latinskem ali pa v grškem, v katerih opravlja sveta cerkev božjo službo po vseh krajih in pri vseh narodih; le pri pridigah in pri podučevanju ljudstva naj mu služi jezik ondotnega naroda. [„ . . . audivimus, quod nan ea, quae sancta Romana ecclesia ab O Papež tu omenja, da je Metodu že po fakinskem škofu Pavlu poslal pismo z ukazom, da ne sme maševati v slovanskem jeziku. Zgodilo se je to najbrže leta 878., ko je škof Pavel kot legat rimske stolice tudi Sel v Carigrad (cfr. Jaffe, št. 3118 (2363) In 3135 (2362). — Ko Je Metod dobil od papeža omenjeno prepoved, se mu je brez dvoma ob enem tudi dovolilo, da se sme opravičiti in vso stvar pojasniti. Še ie po neugodni rešitvi njeg^ove pritožbe bi bila prepoved dobila pravno veljavo. Najbrže papež Ivan VII!. ni vedel, da je že papež Hadrijan II. Metodu dovolil slovansko liturgijo. — Morebiti se marsikomu čudno zdi, da so rimski papeži enkrat dovolili slovanski jezik pri božji službi, drugikrat zopet ne. Odgovor na to nI težak. Vprašanje cerkvenega jezika nima s cerkvenimi dogmami nič opraviti. Jezik je pri božji službi formalna stvar ter se more premeniti, ako razmere to zahtevalo. Zato pa vidimo, da se dandanes razen latinskega jezika pri liturgiji rabi po nekaterih krajih tudi grški, staroslovenski itd. Upoštevaje istočasne razmere so bili nekateri papeži bolj, nekateri man) naklonjeni slovanskemu jeziku pri božji službi. ipso apostolorum principe didicif, et quotidie praedicat, tu docendo doceaSy et ipsum populum in errorem mitlas. Unde his apostolatus nostri litteris tibi iubemus, ut omni occasione postposita ad nos de praesenti venire procures, ut ex ore tuo audiamus et cognoscamus, utrtim sie teneas, et sie praedices, sicut verbis ac litteris te sanclae Romanae ecclesiae credere promisisüt aut non, veraciter cognoscamus doctrlnam tuam. Audimus eliam, quad missas cantes in barbara, hoc est in Sclavina lingua, Unde iam litteris nostris, per Paulum episco-pwn Anconitanum tibi directis prohibuimus, ne in ea lingua sacra missarum solemnia celebrareSy sed vel in Latina, vel öraeca lingua, sicut ecclesia Dei toto terrarum orbe diffusa, et in omnibus gentibus dilatata cantat. Praedicare vero, aut sermonem in populo facere tibi licet, quam psalmista omnes commonet Deum gentes laudare, et apostolus omnis inquit lingua confiteatur.''] „Data XVIII. Kalendas Julii. Indictione Kil.*" — „Praedicationis tuae.'* [R Pastrnek, Dčjiny slo-vanskvch apostolu, str. 2^3. -— Kos, Spomenica, 14. (extr.). — Jaff^, Reg. ponr. Rom,, št. 3268 (2487).' Št. 253 879, dne 14. junija. Papež Ivan (VIH.) piše Svetopolku, (vojvodu) moravskemu [„Ztf-ventapu de Maravna"], ter mu naznanja, da je zvedel od njegovega (Svetopoikovega) presbitera Ivana, katerega mu je poslal {„sicut fo-hanne presbytero vestro, quem nobis niisistis, referente didicimus"}, da dvomi o nekaterih točkah prave vere. Opominja ga, da naj to veruje, kar uči sveta rimska cerkev. Ako bi njegov škof ali kak duhovnik začel drugače podučevati, bi morali vsi enoglasno odbacniti krivi nauk in se ravnati po izročilu apostolske stolice. Jako se Čudi temu, kar je slišal o njegovem nadškofu Metodu, da namreč ne podučuje tako, kakor je ustno in pismeno obetal apostolski stolici; zato mu tudi ukazuje priti brez odloga v Rim, da sliši resnico iz njegovih ust. [„Si autem aliquis vobis, vel episcopus vester, vel quilibet sacerdos^ aliter adnunciare aut praedicare praesumpserit. zelo Del accensi uno animo unaque voluntate doctrinam falsam abiicite, stantes et tenentes tradi-tionem sedis apostolicae. Quia vero audivimiis, quia Methodius vester archiepiscopus ab antecessore nostro Hadriano scilicet papa ordinatus vobisque directus aliter doceat, quam coram sede apostolica se credere et verbis et littens professus est, valde miramiir. Tarnen propter hoc di-reximus illi^ ut absque omni occasione ad nos venire procuret^ qiiatenus ex ore ecus audiamiis, utrum sic feneat et credat, sicut promisit, aut non^] „Data XVIII. KalendasJulii.IndictioneXII^ — „Scire vos volumus.'' [Regest V vatikanskem arhivu, ep. 201,— Mansi. Concil. coll., XVII, 132. — Boczek, Cod. dipl. Morav., 1, 40. — Migne, Patrol.. Ser. lat.. CXXVI, 849. — Ginzel, Gesch. der Slawenap,. Anh 59 — Rački, Viek i djelovanje. str. 322. —• Kukuljevi) Dne 17. aprila je bil cesar Karol III. • Debeli 1 Šc v Paviji. Nato je Sel na Bavarsko, odtod pa v Worms, kjer ga nahajamo že dne 17. maja. (Gl. Mühibacher, Reg. der Karo!., št. J636 (I593)a. Umrl dne 20. januarja leta 882. 3) Tudi Slovenci so bili večinoma podložni kralju Ludoviku III. Po njegovi smrti so dobili v osebi cesarja Karola III. novega vladarja. Št 264. 882.1) V Vzhodni marki sta vladala brata Wilhelm in Engilskalk, katerima je starejši kralj Ludovik (Nemški) podelil rečeno pokrajino, da bi jo varovala zoper Moravče. Ko sta se mnogokrat vojskovala za domovino, sta v bitki z Moravci padla najbrže leta 871.2) Ker so bili njuni sinovi že premladi, je kralj Ludovik (starejši) postavil nekega Aribona za mejnega grofa. Rečeni sinovi in pa njih sorodniki so bili vsled tega razžaljeni ter žugali, da umorö Aribona, ako ne zapusti grofije, po kateri sta gospodovala njihova očeta. To je Aribona prestrašilo tako, da se je zavezal z moravskim vojvodom Svetopolkom ter mu Še celo svojega sina (Isanrika) dal za poroka. Nato so Wilhelmovi in Engilskalkovi sinovi s pomočjo nekaterih bavarskih velikašev in svojih sorodnikov sramotno pregnali grofa Aribona, akoravno ga je bil kralj iz nova potrdil. Aribon se je moral umakniti, kar se je zgodilo po smrti kralja Ludovika (f 876) in njunih sinov Karlmana (t 880) in Ludovika (f 882), katerima je sledil njun najmlajši brat (cesar Karol III. Debeli). Ta je Aribonu zopet povrnil njegovo grofijo tako, kakor jo je prej imel. V tistem letu. ko so Wilhelmovi in Engilskalkovi sinovi dosegli, da je grof Aribon izgubil svoje Časti, katere je dobil od kralja, je moravski vojvoda Svetopolk sklenil, da hoče maščevati ta Čin, ker Še ni bil pozabil, koliko hudega sta mu naredila Wilhelm in Engilskalk. Tudi se je spomnil prijateljstva in prisege, s katero se je zavezal nasproti Aribonu. Na severni strani Donave je napadel Werinharija, drugega izmed treh Engilskalkovih sinov, ter grofa Vezzilona, ki je bil njegov (Werinharijev) sorodnik. Moravci so ta dva in njegove spremljevalce po nečloveško razmesarili. Svetopolkova vojska je z ognjem opustošila vso okolico. Tudi čez Donavo so Šli nekateri oddelki ter požigali po tistih straneh, po katerih so imeli rečeni bratje svoja posestva. To pustošenje je trajalo eno leto. p. 399. Ann. Fuld., V. ad a. 884 (MG. SS., I, 399. 400): »Quippe Pannonia magnum detrimentum patitur, cuius rei unde exordium narratur assumpsisse. Iz besed ,hoc ergo factum est post obitum regis Hludowici natorumque eius Karlmanni et Hludowici, quorum successor frater illlorum minimus extitit in regno" je razvidno, da se je to zgodilo leta 882. Kralj Ludovik III je umrl dne 20. januarja leta 882. 2} Mejna grofa Wilhelm in Engilskak sta umrla najbrže leta 871., kar se da sklepati Iz besed v Ann. Bertin. (Hincm. Ann ) ad a. 871 . tedaj na sedanjih hrvaških tleh. i) Mogoče je, da si je cesar izvolil pot skozi Karantanijo zato, da bi se tu sešel z Arnulfom ter ga pregovoril, da bi se tudi on pomiril s Svetopolkom, kar se je naslednjega leta tudi zgodilo. (Gl. št. 270.) nerunt; sed tamen pugnam certaminis inierunt non utilem, nam acl illos victoria concessit. Isti fugae praesidium quaerentes Megingoz et Papo, in :^umine qui dicitur Hraba vitam tinicre; frater vero Berhtoldi comitis cum aliis quamplurimis a Sciavanis tentus est. Attendant, iudicent atque con-rendant detractores veri, et quibus huius suasoribus rei vel consilii pri-mordia piacuerint, placeant ettam subsequentia mala. Vituperarunt autem pacero, qua conservata Pannonia conservata est, qua vero vitiata, per spa-cium tantura isro continuatira tercio anno dimidio instanti Pannonia de Hraba flumine ad Orienten! tota deleta est. Servi et ancillae cum parvulis suis consumpti sunt, primoribus quibusdam tentis, quibusdam occisis, et, quod turpior erat, truncatis manu, lingua, genitalibus, remissi sunt. Imperator per ßaioariam ad Oricntem proficiscitur. vcniensque prope räumen Tullinam, Monte-Comiano colloquium habuit. Ibi inter alia veniens Zuentibaldus dux cum principibus suis, homo, sicut mos est, per manus imperatoris efficitur, contestatus illi lldelitatem iuramento, et usque dum Karolus vixisset, nunquam in regnum suum hostili exercita esset venturus. Postea veniente Brazlowoni duce. qui in id tempus regnum inter Dravum et Savum Humine tenuit, suaeque miliciae subditus adiungitur, rex per Ca rentam in Italiam perrexit; prospere Papia natalem Christi celebravit.® Št. 269- Med aprilom 884 in septembrom 885.J) Papež Hadrijan ill. je podelil gradeški cerkvi nekoliko privilegijev. [(z listine papeža Ivana XIX., izdane meseca decembra leta 1024. (Cfr. Mansi, Concil. coll., XIX, 491.)' Št. 270. 885. Vojvoda Arnulf in Svetopolk skleneta mir v Vzhodni pokrajini^ kar se je zgodilo v navzočnosti mnogih bavarskih knezov. Ann. Fuld., V, ad a. 885 (MG. SS., I, 402): „Pax in Oriente inter Arnolfo et Zuentibaldo, praesentibus scilicet Baioariorum principibus, ius-iurando constare lirmatur." Št. 271. 885, proti koncu lcta.2) Papež Štefan (V.) piše slovanskemu kralju Svetopolku [„Zvenio-polco regi Sclavomm'''\ ter ga hvali, da si je izmed vseh knezov iz- 1) V tem času je vladal papež Hadrijan III. 2) To pismo je bilo spisano kmalu potem, ko \z bil izvoljen papež Štefan V., in prej, kakor je prišlo naznanilo o Metodovi smrti v Rim. Stefan V. je bil proti, koncu septembra leta 885. izvoljen, Metod pa je umrl dne 6. aprila rešenega leta. volil rimskega papeža za svojega varuha ter stopil s svojimi pleme-nitaši in svojm ljudstvom pod njegovo brambo. Obliubuje mu, da hoče biti vedno njegov zavetnik. Razjasnjuje mu nauk o sveti Trojici in ga izpodbuja, da bi se zmeraj ravnal po njegovem navodilu. Naznanja mu, da mu je poslal učenega in jako zvestega Wichinga za žkota, katerega naj častno in odkritosrčno sprejme. [„/// qua et Wi-chingiim venerandiun episcoptim et carissimiun confratrem ecclesiastica doctrina eraditum repperimus, et ideo eum vobis ad regendam sibi commissam a Deo eccleüam remisimusy quia fidelissimiim eum tibi, et pro te satis solUdtnm in omnibus agnovimus.'^'] Potem govori papež o štiridesetdanskem postu, o postu v sredah, petkih in sobotah ter o kvaternem postu. Dalje piše o svojem začudenju, slišavši, da Metod širi nevero in napravlja rairpor. Svetopolku pravi, da se njemu in njegovemu ljudstvu ni treba bali pogubljenja, ako se strogo drže nauka rimske cerkve. Metodu, ki se je predrznil opravljati božjo službo v slovanskem jeziku in potem nad truplom sv. Petra dano prisego, da tega več ne stori prelomil, prepoveduje v prihodnjič rabiti slovanski jezik pri svetih obredih; le v poduk priprostega in nevednega ljudstva naj se evangelij in apostolsko dejanje oznanjujeta v rečenem jeziku. Na zadnje pravi, da kdor bo uporen in neubogljiv ter deiai razpor, naj se po dvakratnem opominjanju izobči iz cerkve ter prežene iz njegove (Svetopolkove) dežele. {„Methodium namque super-stitioni non aedificationi, contentioni non pad insistentem audientes plurimum mirati sumus; et si ita est at audivimus, superstitionem eius penitus abdicamus. Anathema vero pro contemnenda catholica fide, qui indixit in caput redundabit eius. Tu autem et populus tuus sancti spiritus iudido eritis innoxii, si tarnen fidem quam Romana praedicat ecdesia tenueritis inviolabiter Divina autem officia et sacra mysteria ac missarum sollemnia, quae idem Methodius Sclavorum lingua cele-brare praesumpsit, quod ne ulterius faceret supra sacratissimum beati Petri corpus iuramento firmaverat, sui periurii reatum perhorrescentes nullo modo deinceps a quoUbet praesumatur. Dei namque nostraque apostolica auctoritate sub anathematis vinculo iuterdicimus, excepto quod ad simplicis populi et non intelligentis aedificationem attinet, si evangelii vel apostoli expositio ab eruditis eadem lingua annuncietur, et largimur et exhortamur, et ut frequentissime fiat monemus, ut omnis lingua laudet Deum et confiteatur ei. Contumaces autem et inoboedi-entes, contentioni et scandalo insistentes, post primam et secundum admonitionem si se minime correxerint, quasi zizaniorum seminatores ab ecclesiae gremio abiici sancimus, et ne una ovis morvida totum 1) 01. dotično opazko pod Št. 272. gregein contaminet nostra vigore refrenari et a vesfris finibus procul excludi praecipimus^]») Datum manjka. - „Quia te zelo"". TRokopis '\z 11, scotecfa v dscerctjanskem samostanu Hetitgenkreaz-u na Doleniem Avstrijskem, katerega je našel Watten bach ter pismo natisnil v svoji knjigi ^Beiträge zur Geschichte der christl. Kirche in Mähren und Böhmen, Wien. 1849. str. 43 i. d. — Ginzel, Gesch der Slawenapostel. Anhang, str. 63 —67. — Rački, Viek i djelovanje. str. 341—343. — Pastrnek, Dejiny slovanskvch apostolu, str. 260—264. — Kos. Spomenica, str. 10 (extr.). — Jaff^» Reg. pont. Rom, st 3407 (2649'.] Št. 272. Med septembrom 885. in koncem 886.2) Instrukcije papeža Štefana (V.) do Škofa Dominika ter do (duhovnikov) Ivana in Štefana, katere je prvi kot legate poslal k Slovanom [^euntibus ad Sc/arös"]. Papež jih podučuje, kako se jim je obnašati, ko pridejo na slovansko zemljo \_„cum Deo propitio ingressi [SJclavorum fines fueritis"\ da bodo njih dejanja v zgled surovemu Jjudstvu Prvi dan naj reko [„primo die hec dixisse sufficiant'*'] ondot-.nemu vojvodu [„ad ducem patriae'']'^), da ga papež zagotovlja svoje očetovske ljubezni ter ga v duhu objemlje kot svojega jako dragega sina, da ga pozdravljajo vsi škofje, duhovniki in dijakoni rimske cerkve ter se ga spominjajo v svojih molitvah, in da mu tudi rimski senat in drugi verniki pošiljajo svoje pozdrave ter želč, da bi v sveti veri zmeraj bolj napredoval in se enkrat večno veselil. — Dalje poudarja papež, kako naj poduče Svetopolka o izhajanju sv. Duha in o postu. — Kar se tiče slovanske službe božje, katere se je bil Metod za časa papeža Ivana (Vili.) pod prisego odpovedal 4), a se vendar O Razni učenjaki so poudarjali, da je to pismo podvrženo in da ^a je sestavil neznaCajni Wiching^. Žc Wattenbach je dvomil o njegovi pristnosti. Biidinger (Östcrr. Geschichte str. 198) in Oinzcl (Gesch. der Slawenap., str. 9) sta smatrala to pismo za ponarejeno. Da Goetz (Gesch. der Slawenap., str. 42-49) zagovarja pristnost tega pisma, jc lahko razumljivo. Jagič (Denkschriften, 1. c., str. 49—51) navaja razne razloge, iz katerih bi se moglo sklepati, da je pismo najbrže ponarejeno. 2) Tc instrukcije papeža Štefana V. (VI.) so bile spisane po mesecu septembru leta 885. (takrat je bil rečeni papež izvoljen) ter pred koncem leta 886., t. j. prej, kakor so bili Metodovi učenci pregnani z Moravskega. Tudi Jagič (Denkschriften der kais. Akad., 1. c. p. 47) misli, da so bile te instrukcije izdane proti koncu t. 885. ali pa 886, 5) Namreč moravskemu vojvodu Svetopolku. *) Nam ni Čisto nič znanega, da bi bil Metod kdaj papežu Ivanu Vlll. obljubil, da ne bode več izvrševal službe božje v slovanskem jeziku; pač pa vemo, da mu jo je ravno ta papež dovolil. Verjetno je, kar piše Jagič (Zur Entstehungsgeschichte der kircjienslavischen Sprache v Denkschriften der kais. Akad. in Wien, kesnejc drznil ravnati proti prisegi, jo popolnoma prepove, nasprotno pa dovoljuje in Še celo priporoča, da duhovnik, znajoč slovanski jezik, po evangeliju razlaga apostolsko branje nevednemu ljudstvu v njegovem jeziku. [„Aiissas et sacratisshna illa ministeria, que Sclavorum linqiia idem Methodius celebrare presumpsit^ quamvis decessoris sui temporibus, domni videlicet Johannis sanctissimi pape^ iuraveht, seen ultehus non presamen, apo^tolica auctoritate, ne aliquo modo presu-matur, penitiis interdicit. Veruntamen si aliquis Sclavorum lingua tam doctus invenitur^ ut post sacratissimam evangelicam, apostolicam lec-txonem eius expiicationem doctus sit dicere ad aedificationem eorum, qui non intelUgnnt, et laudat, si fiat, et con cedi t et a pprobat.''"I — Na zadnje papež pravi, naj prepovedo nasledniku, katerega si je Metod protipostavno izvolil, izvrševati božjo službo za tako dolgo časa, dokler se ne pride pred njega opravičit.') Successor eni, quem Methodius sibiniet contra omnium sanctorum pafrum statuta constituere pre-sumpsit^ ne ministret^ nostra apostollca auctoritate interdicite, doneč suam nobis presentiam exhibeat^ et causam suam viva voce exponat."] Datum manjka. — ^Cum Deo propitio'' Rokopis Britanskega muzeja v (.oncionu iz 12. veka, št. 8873. — Neues Archiv der Gesellschaft für ältere deutsche Geschichtskunde. V, 4o8, St. 31, — Starine jugoslav. akad., XII, 220, st. 14. — Pastrnek, Dejiny slovanskych apostolu Cyrilla in Methoda, str. 259, — Kos, Spomenica, 20, sr. r6 (extr). — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 3408.] Št. 273. Med sept. 885 - sept. 8Q1. Papež Štefan (V.) piše (oglejskemu) patriarhu Valpertu [„IFia/-berto patriarche''] ter mu iz nova ukazuje, da bi posvetil comskega^) Škofa Liutwarda {„Liutwardum, Cumensis ecclesiae antistiteni'*]. Ako bi tega ne izvršil, bi on (papež) skrbel, da bi ga posvetil kak duhovnik katerekoli cerkve. Vsled svoje apostolske oblasti sme (papež) kaj takega storiti. Tudi bi na ta način posnemal njega (Valperta), ki je Phil.-hist. CI., XLVII a, 48). da je najbrže škof Wiching, ki je že leta 880-881 proti xMetodu spletkaril, porabi! ugodno priložnost po njegovi smrti^ ko je nastopil nov papež, da je tega s pomočjo ponarejenih pisem slabo informiral. Popolnoma neverjetno je, da bi bil Metod kdaj s prisego obljubil, da ne bode več vršil sv. maše v slovanskem jeziku. ») Ta Metodov naslednik je bil Gorazd. Papež ga je pozval, da naj pride v Rim. Dokler tega ne stori, ne sme izvrševati božje službe. Vprašanje je, je Ii Gorazd šel v Rim. Kaže se, da ne. (Cfr. Jagič, Denkschriften, I. c, p. 48.) 2) Como je mesto v severni Italiji. št. 273, 274, 275. 209 prekoračil dovoljene meje ter se predrznil posvetiti Škota solinske cerkve [Jn ecclesia Salonensi eplscopum'']A) Datum manjka 2) [Ivonis decretum, V, c. i 3. — Gratiani decr. P. II, C. IX, qa. 3, c. 20. — Farlatus, lilvricum sacrum, III, 79. — Rube is, Mon. eccl. Aquil., co!. 450, — Rački v Mon. hist. Slav, mcrid., VII, 187. — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 3442 (2652).! Št. 274. 886, spomlad aii poletje.^) Med furlanskim vojvodom Berengarjem, ki je bil kraljev sorodnik, in Škofom Liutwardom, ki je bil kancelar cesarja Karola, je prišlo do prepira. Liutward je namreč spravil hčer Berengarjevega brata Unru-ocha iz brescianskega samostana, da bi jo omožil s svojim nečakom, kateri je pa nepričakovano umrl v prvi noči po poroki. Berengar je napadel škofovo mesto Vercelli ter se tu polastil njegovega imetja. Nato je zapustil imenovani kraj. Ann. Fuld. V, ad a. (MG. SS., I, 403): „Discordia inter Bernga-rium, cognatum regis, qui Foroiulicnse fruitur, et Liuthwardum episcopum oritur, Propterea Berngarius mittens VercelUnam urbero expoliare, ibique veniens, multis rebus episcopi abreptis, prout voluit, reversus est." Št 275, 887, konec aprila.^) Državni zbor v Waiblingenu.s) Furlanski vojvoda Berengar je prišel tja, sprijaznil sc z Liutwardom ter mu povrnil Škodo, katero mu je bil naredil prejšnje leto.6) Ann. Fuld. V, ad a. 887 (MG. SS., I, 404): ,.Transacto die sancio paschae, habitum est placitum Weibilingua; ibi inter alia Berngarius ad tidelitatem Caesaris pervenit magnisque muneribus contumeliam quam in Liutwardo priori anno commiserat, componendo absolvit." 0 Solin je tik Spljeia v Dalmaciji. 2) Papež Štefan V. je bil izvoljen okoli septembra leta 835. ter je umrl okoli meseca septembra leta 891. 3) To se je zgodilo spomladi ali pa poleti 886. Po veliki noči istega leta )e cesar žapustil Italijo ter se potem napotil čez Burgundijo v Galijo. iMed tem časom so se zvršili zgoraj opisani dogodki. O Leta 887. je bila velika noč dne 16. aprila. 5) Waiblingen je mesto bliz Stuttgarta na Nemškem. 6) 01. Št, 274. Št. 276. Med 876. in 887.»! Dijakon Gundbaton podeli z dovoljenjem svojega gospoda, kraljevega sina Arnulfa, cerkvi sv. Emerama (v Reznem) svoja posestva v Kvartinah poleg Blatnega jezera, katera je od njega dobil v last, namreč cerkev z vsemi priteklinami ob reki Zali in Veliki ter jih izroči (rezen-skemu) škofu Ambrichonu in njegovemu odvetniku Gundbertu. Nasprotno pa prepusti odvetnik Gundbert z dovoljenjem svojega Škofa dijakonu Gundbatonu tista posestva ob reki Rabi, katera je nekdaj vojvoda Kocel daroval cerkvi sv. Emerama. Pozneje je v navzočnosti vojvoda Arnulta dijakon Gundbaton to daritev iz nova potrdil ter s svojim odvetnikom Starchandom izročil cerkvi sv. Emerama in v roke opata Hittona in Škofa Ambrichona svojo lastnino v Kvartinah, ob Zali in Veliki. — Priče: grof Gundram, njegov sin Megingoz in pa Karantanec Framrih. Datum manjka. [Anamodi lib. Traditionura s. Emmcrammi, I, c. 23 et 87 v kr. državnem arhivu r Monakovem. — Pez, Thesaur. anecdot., I®, 217. — Rese h, Ann. eccl. Sab. in, 219, op. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Kärnten, II, 325, op. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 67, 5t. 83. — Izvestia Muz. društva, IV, 192 (extr.)] Tradit. s. Emmerammi, I, c. 23: „Gundbato diaconus vencrabilis tradidit proprietatem suam, quam habuit ad Quarcinaha iuxta Bilisaseo ad s. dci martvrem Emmerammum domino suo Arnolpho filio regali permit-rente, a quo cam in possessionem accepit etc. pro domino suo Arnolfo et pro se i/i roanura Ambrichonis reverentissimi praesulis et advocati eius Gundberti, id est ecclesiam cum omnibus pertinentiis ad ßumen Saiam et ad Velih etc. Econtra Cundbertus advocatus conscntiente domino suo epi-scopo tradidit de rebus s. Ernraerammi Gundbartoni diacono, quod Chezil dux quondam ad s, Emmerammum condonavit iuxta amnem Raba." Ibid. c. 87: „Dundpato (I) venerabilis diaconus eam traditionem se-cundo iirmavit. In praesentia igitur ArnulB ducis Gundbato unacum adro-cato suo Starchando tradidit ad s. Emmerammum proprietatem ad Quanti-naha et ad Sala et ad Weligam in manus Hittonis abbatis atque Ekirici missorum sancti ac venerabilis episcopi Ambrichonis. Testes Gundram comes et filius eius Megingoz, Framrih Ka^cntanus etc." 0 Arnulf je kot vojvoda vladal po Karantaniji in Panoiiiji nekako od I. 876. pa do novembra leta 887. ^Cfr. št. 242 op. in 280.) Št. 277. Med 882—887.1) Cesar Karel (lil.) naznanja, da je že prej podelil svojemu fevd-niku Vitogoju del svoje lastnine, namreč dvor Grunzwita2) in 15 kmetij z vsemi priteklinami. l^qualiter nos dudam fideli nostro nomine Witi-gowo quasdam res proprietatis nostre jure perpetuo in proprietatem concessimus. Hoc est curtem que vacatur Qrunzmta cum mansis XK"] Sedaj mu potrjuje to daritev. Rečeni Vitogoj sme darovane stvari obdržati, podeliti, prodati, zamenjali ali pa ž njimi storiti to, kar mu je všeč. Datum manjka. Kartular iz 13. stoletja v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-mavrn) Juvavia, Anh., p. 62. —■ Izvestja Muz. dr., IV, 197 (extr.) — Mühl-bacher, Reg. der Karolinger, št. 1763 (1716).] Št. 278. 887, polctje.3) Liutward, prvi kancelar cesarja Karola III., je bil odstavljen. Nato je šel na Bavarsko, da bi se dogovoril s (karantanskim vojvodom) Arnulfom, kako da bi oba skupaj svojega vladarja pehnila s prestola. Ann. Fuld., IV, ad a. 887 (MG, SS., I, 405): „(Imperator Liutw-ar-dum) cum dedecore de palatio expulit. At ille in Baioariam ad Arnulfum se contulit, et cutn eo machtnari studuit, qualicer imperatorem regno pri-varet." Št 279. 887, morebiti meseca oktobra.4) Ko je cesar Karol 111. prišel v Frankfurt, so sklenili Franki, Saši in Turingi, združeni z nekaterimi bavarskimi in Švabskimi velikaši, da. hočejo karantenskega vojvoda Arnulfa povzdigniti za kralja. Ann. Fuld. V, ad a. 8S7 (MG. SS.. I, 404): „Ab illo ergo die, male inito consilio, Franci, et more solito Saxones et Thuringi, quibusdam Baio-ariorum primoribus et Alamannorum anamixtis, cogitaverunt deficere a fide-lirate imperatons, nec minus perficere. Jgitur venienfe Karolo imperatore Franconofurt, isti invitaverunt Arnolfum, filium Kariroanni regis, ipsumque ad seniorem elegerunt, sine mora statuerunt ad regem extolli.^ Ta listina je nastala med 882. In 887. letom. Leta 882. je c» sar Karol po smrti svojeg:a brata Ludovika (f 20. januarja 882) dobil Bavarsko in pa Vzhodno marko, leta 887. je pa bil odstavljen. Besedica „dudum^ v tej listini kaže, da se je ta potrditev zvršila v zadnjih letih omenjene dobe. 2) Grunzwita je sedanji Grünz bliz reke Traguše na Dolenjem Avstrijskem. 3) Zastran datiranja gl. Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 1754 (1707)a. Zastran datiranja gl. Mühlbacher, Reg. d. Karol.. Št. 1765 a. St. 280. 887, meseca novembra. Državni zbor v Triburu okoli sv. Martina. Cesarja Karola lil. so njegovi privrženci zapustili, ko je tja dospel (karantanski) vojvoda Arnulf z veliko vojsko, katera je bila sestavljena iz Slovencev in Bavarcev. Frankovski velikani, ki so se zavezali zoper svojega cesarja, so priSli k vojvodu Arnulfu ter ga priznali za svojega vladarja. Kdor ni hotel priti, je izgubil svoje fevde. Cesar je hotel iz prva z vojsko pregnati Arnulfa, a ni nič opravil. Alemani, katerim je bil najbolj naklonjen, so se zbali ter od njega odpadli. Tudi njegovi dvorniki so drug za drugim prestopili na Arnulfovo stran. Cesar je bil kmalu od vseh zapuščen in le nekatere neznatne osebe so mu Še stregle. Ann. Fuld., IV, ad a, 8S7 (iMG. SS., I, 405): „Nam cum idem imperator in villa Triburc consedisset, suorum undique opperiens adventuro, Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supcrvenit, et ei molestus cfficitur. Nam omnes optimates Francorum, qui contra impera-torem conspiraverant, ad se vcnicntes in suum suscepit dominium; venire nolentes beneficiis privavit, nichilque imperatori nisi vilissimas ad serviendum rcliquit personas.^ Ibid., V, ad a. 887 (I. c. p. 404): „Karolus nitens bellum contra Ar-nolfum regem instaurare, sed non proiicit; concussis timore Alamannis^ quibus maxime negotium sui regnum habebat commissum, omnes penitus ab eo defecerunt, ut ctiam ministri ab eo defecti» sub celeri fesiinatione ad .-^rnulfum regem se iunxerint." Regln. Chron. ad a. 887 (ibid., I, 507): j,Mense itaque Novembrio circa transitum sancti Martini Triburias venit, ibique conventum generalem convocat. Cernentes optimates regni, non modo vires corporis, verum etiam animi sensus ab eo dijTugere, Arnolfum, filium Carlomanni, ultro in regnum attrahunt, et subito facta conspiratione ab imperatorc deticicntes^ ad praedictum virum certatim transeunl, ita ut in triduo vix aliquis rema-ncret, qui ei saliem officia humanitatis impenderet.'* Ann. Hildesheim, ad a. 887 (ibid., III, 50): „Karolus veniens in Triburias ei. cum placitum habcret post festivitatem sancti Martini, conspiratione facta adversus eum orientales Franci reliquerunt eum et elegerunt Arnulfum in regem." ») Tu omenjeni Slovani so bili brez dvorna večinoma Slovenci. Na moravskc Slovane ne moremo misliti, ker sta se vojvoda Svetopolk in Arnuif po večletni vojni še le leta 885. pomirila, jasno je, da je Arnulf kot karantanski vojvoda si posebno med karantanskimi Slovenci nabral veliko število vojakov, s katerimi je potem odrinil na Bavarsko in nato še dalje v mesto Tribur. Št. 281. 887, dne 25. decembra, Rezno. Vzhodnofrankovski kralj Arnulf je praznoval boŽiČ v Rezncm, kamor so prišli bavarski, vzhodnofrankovski, saski, turinški in švabski velikaši ter zastopniki nekaterih S1 o v a n o v.i) Ann. Fuld., V, ad a. 888 (MG. SS., I, 405): „Rex Arnolfus, urbe Radisbona receptis primoribus Baioariorum, orieniales Francos, Saxones, Thuringos, Alaraannos, magna parte Sclavorum, natalem Domini et pascha ibidem honorifice celebravit/ Št, 282. 888, V začetku januarja.2) Furlanski mejni grof Berengar, sin Eberhardov, je bil takrat izvoljen za italskega kralja. Ann. Fuld. V, ad a. 888 (MG. SS., I, 405): „Nam Berngarius, filius Ebarhardi, in Italia se regeno fecit, . . Ann. Vedastini ad a. 8S7 (MG. SS., If, 203): „Berengarius etiam regnum Italiae usurpat" Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 9, pars 4 (Muratori, Script, rer hal., XII, 193): „Eodera anno (a. d. DCCCXCI)3) Italicorum usitata di-visio una pars sibi regem elegit Berengarium Forojuliensem, reliqua vero Guidoneno seu Liudonem ducem SpoJetanum, qui vicissim pro iraperio ccrtantes bella maxima inierunt." Št. 283. 888, dne 5. januarja. Rezno. Kralj Arnulf podeli samostanu sv. OdreŠenika v Kremsmiinstru vsled prošnje ondotnega opata Snelperona v popolno last vse to, kar je prej ta imel kot fevd pri Nesselbachu poleg potoka Kremse v Ar-bonovi grofiji in v Traungauskem okraju. [„ . .. in loco Nezzilapach dieto iuxta riviim qui dicitur Chremlsa . . . in comitatu Arbonis in pago Trungowi nuncupato.''] O Med temi Slovani so se brez dvoma nahajali tudi zastopniki Slovencev, ki so bili isto tako podložniki Arnulfovi, kakor Bavarci, Vzhodni Franki, Saši, Turingi in Švabi. Katerega dne je bil Bereng^ar izvoljen za italskega kralja, ni znano; najbrže okoli 6. januarja. (Primerjaj Dümmler, Gesta Berengarii imp., \2, not 1.) 3) Letnica 891. ni na pravem mestu. Bereng^ar je leta 8s8. postal kralj, Guidon pa sredi februarja leta 889. Leta 891. in sicer dne 21. februarja so Guidona povzdig. nili za rimskeg^a cesarja. ^Datum nonis Januarii anno dominice incarnationis DCCCLXXXVlil.^ indictione I//., anno regni domni Arnolfi piissimi regis II. Actum Regina civitate." [Trije kartuJar/i iz j2. in jj, stoJet/a v Pasovu (A). — Cod. Frideric. iz 14. stoletja V Krerasmünstru (B). — Mon. Boica, XXXI, 120 (iz A). — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 30 (iz A). — (Hagn) Urkundenbuch von Kremsmünster, p. 19 (iz B). — Mühibacher, Reg. der Karol., št. 1773 (»725)-] Št. 284. 888, dne 18. februarja. Otting. Kralj Arnulf daruje svojemu duhovniku Adaloltu v popolno last nekatera posestva v Labodski dolini, katera je imel do takrat kot fevd, in sicer dve kapeli ter desetine od dotičnih dvorov in cerkvenih občin. [„ .. . presbitero nostro nomine Adalolt quasdam res proprietatis nostrae in proprietatem concessimus hoc est in vatle quae dicitur Laventatal. Concessimus ei cappellas duas cum decima de curtibus et plebe, ut ipse iam dictus Adalolt eatenus in benefitium habuit."'\ Po smrti sme Adalolt po svoji volji prepustiti ta posestva tej ali oni cerkvi. ^Data XII kal. Mar. anno dominicae incarnationis DCCCLXXXVIII, indictione VI^ anno- vero Christo propitio regni domni Arnulf i primo; actum ad Otingun carte dominicali." [Izvirna listina v državnem arhivu na Dunaju, — (Kleimayrn) Juva-via, Anhang, str, 105. — Jak sc h, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 20. — Izvcstja Muz. društva, IV, 197 (cxtr.) — Mühlbacherj Reg. der Karolinger, št. 1781 (1733).] Na hrbtu te listine je omenjeno, da je Adalolt v Mühldorfu 1) [„ad Mulidorf") po zameni prepustil ta posestva soJnograškemu nadškofu Teot-maru. Naštetih je tudi mnogo prič, katere so to zameno potrdile. Št. 285. 888, dne 13. marca. Blatograd.2) Kralj Arnulf daruje svojemu ministerijalu Epon-u vsied njegove prošnje hišo in ^dvor v Kraulheim-u, v pokrajinah, Volkfeld in Iffgau imenovanih.3) ») Jaksch (str. 24, št. 60) misli, da tu omenjena vas Mühldor! je v Labodski dolini blizu Št. Pavla. 2) Blatograd (Moosburgf) je vas blizu Vrbskeg^a jezera na Koroškem. Ta listina nam kaže, da se je kralj Arnulf meseca marca leta 888. mudiJ na koroških tleh. Volkfeld In Iffgau sta bila ob srednjem Menu med Bambergom in Würz- burgom. „Data III idus Martii, anno dominice incarnationis DCCCLXXXVIIIj indict. VII, anno vero I Arnolfi serenissimi regis; actum iirbe Mo-saburcJ" [Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXVIIU. 85 — Izvestja Muz. društva, IV, 197 (exir.), — Mühlbacher, Reg, der Karolinger, št. 1784 (1736).] Št. 286. 888, dne 19. marca. Blatograd. Kralj Arnulf podeli Sigipoldu, duhovniku (solnograškega) nadškofa Teofmara, v popolno last eno kmetijo z vsemi pritcklinami v karantanskem kraljestvu, in sicer v Labodski dolini, katera je dobila svoje ime po enakoimenovani, tam tekoči reki. Prej je Sigipold imel kmetijo le kot fevd. [^quia nos cuidam Theotmari venerabilis archie-ptscopi nostri clerico Sigipold vocato imam hobam in regno Caren-tano in vatle Lauenta a flumine eiusdem nominis ibi manantis sic nominata quam ipse prius in beneficium tenuit, in proprietatem con-cessimus.''^ To kmetijo in vse zraven spadajoče stvari sme imenovani duhovnik obdržati, podeliti, prodati, zamenjati in sploh ž njimi storiti, kar hoče. „Data XIIII kal. april., anno incarnationis domini DCCCLXXXVIIIj indict. Vif anno I regni Arnolfi regis; actum Mosapurhc. [Izvirna listina v državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn"^ Juva-via, Anhang, str. 106. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, 111, 21. — Izvestja Muz. društva. IV, 198 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, št. 1785 (1737).] Št. 287. 888, dne 1. aprila. St. Florian. Kralj Arnulf podeli (kremsmvinsterskemu) opatu Snelperonu tri svoje kmetije z vsemi priteklinami poleg potoka „Scalaha"!) v Arbo-novi grofiji, katere sta prej imela dva Slovana, Wartman in Saxo.2) . . . hoc est tres hobas dominicales iuxta riuum Scalaha in comi-tatu Arbonis, guas pritis duo Sclaui Wartman et Saxo nuncupatl te-nuerunt - . ."] ^Data kalendas Aprilis anno domini incarnationis DCCCLXXXVIII, indictione VI, anno Arnolfi regis L Actum ad monasterium sancti Floriani martyris Christi."] 0 Potok jpScalaha" je sedanji Kremsbach na Gorenjem Avstrijskem, ki se pri Weissenbergu izliva v Kremso. Pajk (Izvestja Muz. dr., VII, 154) razlaga ime tega potoka od besede ,skala". Scalaha « potok v skalnati strugi. 2) Pri teh dveh Slovanih se nam kaže nemški vpliv. Prvemu kakor tudi drugemu je služilo tuje osebno ime namesto domačega. Temu se pa tudi ni Čuditi, kajti živela sta na zemlji, kjer je bilo več nemškega kakor pa slovanskega prebivalstva. 216 Št. 237,^33.____________ [KartuUr iz 13. stoletja v Pasovu. — Mon. Boica, XXXIa, 126. — Urkundcnbuch d. I., ob der Enns, 11, 3t. — (Hagn) Urfcundenbuch v. Kremsraünster, str. 20. — Izvestja Muz. dr., IV\ loB (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karol., 5t. 1786 (1738): St. 288. 888, morebiti meseca juUja. Frankfurt (?). Kralj Arnult podeli svojemu ministcrijaiu Heimonu ij vsled njegove prošnje za njegovo zvesto službovanje z dovoljenjem mejnega grofa Aribona dedno sodno pravico na njegovi lastnini2) po Vzhodni marki v okraju Grunzwiti, kjer je Aribon mejni grof. [„ . . . qualiter quidam nosier minisierialis nomine Heimo serenitatis nosfre magnitu-dinem deprecafus est^ ut in orientalibus partibas in pago Ortinzwifi dido, ubi Arbo terminalis comes praeese visus est super proprietatem siiam legalem sibi recUtudinis potestatem in proprietatem sibi conces-sissemus. At nos peticionibus eius libenter annuentes memores crebri devotique eius obsequi decrevimus ita fieri. Dedimus quidem ei cum consensu praefati comitis eiusdem liaereditatis sue rectitudiaeni per-petuo iure in proprietatemNiti prej imenovani grof, niti kak javni sodnik ali kaka druga sodnijska oseba ne sme nasproti tej določbi zasliševati ondotnih svobodnih in podložnih ljudi, uvajati ali pa terjali kakih nepostavnih davščin in drugih bremen, pač pa naj Imajo on (Heimon) in njegovi nasledniki pravico do rečcnega sodstva za večne čase. — To naj se zgodi pod pogojem, da njegovi (Heimonovi) ljudje z mejnim grofom (Aribonom) sezidajo mesto tam, kjer bi la določil. V tem mestu naj se v sili branijo ter tu iščejo zavetja zase in za svoje stvari. Tudi naj skupno skrbe za varstvo proti sovražniškemu zalezovanju.3) Heimon ali pa njegov vikarij naj na javnih grofovskih sodiščih izvršujeta sodstvo. Ako bi % Moravskim nastal kak pravni prepir, katerega bi Heimon ali pa njegov odvetnik ne mogla rešiti, naj ga razsodi groi sam. Heimon in njegovi nasledniki naj dobivajo od ljudi, ki prebivajo na njegovi lastnini, vse postavne davke ter tretji del sod- ') Tu imenovani Heimon je bil sin grofa Vitogoja, kateri se omenja pod št. 162, 277 In 327. Ta listina nam dokazuje» da je včasi liidi kak bogat posestnik dobil na svoji zemlji sodno oblast in pa tudi del dohodkov, kateri so bili s tako oblastjo združeni. 3J Iz teh podatkov in iz nekaterih drugih notic sklepa Kaemmel (Anfänge deutschen Lebens, str. 210), da se je nekoliko severno od ustja TraguSe v Donavo nekako pri sedanjem Stockerau-u nahajala meja Moravskega. Ker je bil Heimon, bivajoč ob TraguSi, blrz državne meje, zato je dobil poziv, da naj sezida utrjeno mesto ,contra inimicorum insidias'. Büdinger (Österr. Gesch., str. 171, op.) išCe to mesto tam, kjer je sedaj vas Hainberg južno od Molka. nijskih dohodkov v civilnih zadevah. videlicet racionis tenore, lit homines eins inde cunt terminali comite iibi ipse elegerit iirhem ediflcenty et si quando necesse eveniat ad semetipsos defendendos cum rebus suis illuc confugium faciant, cnstodias cum ceteris more solita ad communem sue salvacionb vel circumspectionis contra inimicorum insidias tutellam vigilanter exhibentes. Ad publicum iam fati comitis mallum scilicet idem Heimo seu vicarius eins legem ac iustitiam ex-igendam vel perpetrandam pergat. Et si forsitan de Maravorum regno aliquis causa iusticie supervenerit^ si tale quodlibet est, quod ipse Heimo vel advocatus eius corrigere (ne)quiverit, iudicio eiusdem comitis potenter finiatur. Insuper eciam statuimus ipsique Heimoni prae-stitimus, ut universa debita legalia de gente inibi in proprio suo residente, terciaque pars bannonim sub eodeni hereditarii iuris tenore sibi in proprium ex Integro persolvantnr, qui dicuntur civiles banni, ceteraque debita cuncta ad integrum sine alicuius particione de eodem populo eternaliter illum successoresque eius pertineant.'' „. . . dominicae . . . ind. . o auf em ! regni do .. . dei nomine. . I .) [Izvirna listina, lako poškodovana, na Dunaju. — ^KIeimayrn) Juva-via, Anh., str. ii8. — Erster vlahresbericht des bischöB, Privatgvmnasiums in Urfahr f. d. Jahr i8o8, str. to. —Mühlbacher, Reg. der Karo)., sr. 1799 ('751).] Št 289. 888, pred 1. septembrom. Mantova. Kralj Berengar podeli dijakonu Feliksu cerkev sv. Kana v Lan-derju z Landerjem vred,2) potem drevje, katero je (Feliks) tam nasadil, dalje tiavnik tik gore „Olose", katerega je duhovnik Lavrencij napravil rodovitnega, ledino na rečeni gfori, streho imenovane cerkve, polja na meji proti BriŠČam3^ ter vilo „Pungulinos'^ in „Ravnaldinum". Tudi mu prepusti pašnike na briških gorah in obdelano zemljo ob bregovih ondotnih rek. [„. . . ecclesiam s. loannis in Antro cum eodem Antro et arboribus ibi per eum (sc. Felicem diaconum) plantatis, et pratum ») Kar se tiče datiranja, glej Mühlbacher, 1. c. 2) Landerjc (ital. Antro) je ob Kadiži na zemlji beneških Slovencev. Tu se nahaja sloveCa landerska jama, v kateri stoji cerkvica sv. Ivana Krstnika Vsako leto je tu velik shod. Ako stoji v listini, da je kralj daroval dijakonu Feliksu streho (ti-gnrium) cerkve sv. Ivana, nam je misliti tu na tisto zemijo, katera pokriva jamo in pod katero se nahaja cerkev. 3) BriSče (Broxias) se zove vas od Landerja nekoliko proti severu ob Nadiži. Najbrže so bili tudi ^Pungulinos'', -Raynaldinum'- in gora ,01ose'- v landerskl okolici. Brišče omenja že Pavel dijakon (gl. Gradivo, 1, Št. 179), ko pripoveduje o bojih med Slovenci in Furlani, ki so se vršili okoli leta 664. quod presbiter Laurentius fertilem fecit per circuitum montis Olose, et areatn in ipsius montis superficie, tigurium etiam ipsius ecclesie et campos in fines Broxias et casale Pangulinos et in Raynaldinum (?), concedit etiam Broxianis pascua in montibus sita et plana in flumi-num r//?/s."] „DCCCLXXXII!,^) ind. VI., actum Mantue in regio palatio.'' (Zahn V Beiträge zur Kunde steierm. Geschichtsqu., IX. 88 iz 12. zvezka Fontanini-jeve zbirke v S. Daniela na Furlanskem. — To listino omenja tudi Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 222. — I z vest j a Muz. dr., IV, 199, št. 64 (extr.).j Št. 290. 888, dne 25. decembra. Krnski grad. Vzhodnofrankovski kralj Arnulf sy je z neznatnimi Četami napotil iz Tridenta čez Furlansko v Karantanljo ter tu v Krnskem gradu praznoval božične praznike. Na poli je nastala med konji taka kuga, da se ljudje takrat niso spominjali enake. Ann. Fuld., V, ad a. 888 (MG. SS., I, 406): „Rex autem, paucis secum assuroptis, Forum - luliense penetrans, curtem Corantanara natale Domini celebravit. Tanta namque in isto itinere consternatio equinorum cadaverum fit, ut vix umquam talis fieri memoria mortalibus traditum sit." Št. 291. 888, dne 26. decembra. Krnski grad.2) Kralj Arnulf daruje Mildruti, soprogi svojega ministerijala Hei-mona [^venerande Hetmonis dilecti ministerialis nostri coniugi Mildrut nominate''], devet kraljevih kmetij z vsemi priteklinami in mnogimi, po imenu naštetimi podložniki v Ramseidenu v Saalfeldenskem okraju 3) [Jn pago Salvelda in loco Ramsi(lin,"\ ^Data VII kal. ian., anno incarnacionis domini DCCCLXXXVIII, indictione VII, anno regni Arnulfi piissimi regis //; actum Ca-rentano.^ [Kartular iz 13. stoletja t državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-mavrn) Juvavia, Anh., str. ioy. — Izvestja Muz. društva, IV, 200 (extr.) -Mühlbacher, Reg. der Karol., ši, 1807 (1759).] ») Prav za prav bi moralo stati ,DCCCLXXXVin*, ker listina je bila spisana leta 888., ne pa 883. -Ind. VI.^ je segala od 1. septembra 887. pa do 1. septembra 888, 2) Krnski grad (Karnburg) je na Koroškem severno od Celovca. 3) Kamsidin je Ramseiden, Salvelda pa Saalfclden na sedanjem SolnograŠkem. Št. 292. Nepristno.*) 888, dne 26. decembra. Krnski grad. Kralj Arnulf podeli Mildrudi, soprogi svojega ljubega „točaja" Hcimona, zarad njegove dobre volje in zarad njegovih mnogih zaslug ter vsled prošnje svojega zvestega „komornika Diotrika" [„venerandae Heimonis dilecti poticularii riostri coniugi Mildrud nominatae ob me-ritiim boHQ voluntatis saique crebri serntii nec non per interventiim Diotrici fidelis camerarii nostri"] v popolno last nekatere podložnike ^manclpia„'\ v Trgu,2) Viču 3) Krnskem gradu, Zadolah^) ter v kraju, „Ruiti" imenovanem, v Albmannovi grofiji. — V Trgu in Viču {^de Ueldchiricka et Viscalta"'] so bili darovani naslednji podložniki: ^Liufpo!d,5) *ElIinurid, Deothart, Sundarger, Fridaerat, Folcnh, Folcrat, Uuoccho, *Engildeo, Puoli cum fiiiis suis, *lmmina, *Hiltipurc, Diot-hilt, Uuolfsuind, *Purcsuind, Adalhiit, *Paldhilt, Merisuind, Alpdrud, Lantpurc, EIrat, Engilrat, * Heilrat. Gundalpirc, Domnia, * Uualtrat, ^Ceizl'up, Liutgart cum universis liberis suis." — V Krnskem gradu [„de Care/ita"] so bili podeljeni: „Slranimir,ö) Sitimuzil 7) cum uxo-ribus filiisque suis" — V Zadolah [„de ScaM"} so bili darovani: .,TrebifraterS) cum uxore sua nec non fiiiis suis uxoribusque fiüorum suorum atque cum teritoriis omnibusque possessionibus eorum."^) 0 Ta listina je bila spisana v dvanajstem stoletju na perg^amentu, s katerega je nekdo prej izradira! besedilo neke dru^e listine kralja Arnulfa. Na njenem hrbtu stoje besede ,Carta Miltrudc de maiicipiis ab ArnuUo rege", spisane v desetem stoletju, tedaj za dve stoletji prej, kakor Hstina sama. Začetek in konec te listine ter 11 imen v njej navedenih podložnikov, vse to je prepisano iz listine kralja Arnulfa. omenjene pod št. 291. — Ker se komornik Diotrik omenja samo v tej listini ter se ie tukaj trdi, da je bil Heimon Arnuifov točaj, zato sta oba podatka brez zg:odo-vinske podlage. Kraj ^Riuti", ki se v listini navaja, je popolnoma neznan; ime je torej najbrže izmišljeno. 2) Trg (Feldkirchen) je na Koroškem od Celovca proti severozahodu. 3) Vič (Witsch) je vas na Koroškem med Celovcem in Trgom blizu Malega Št. Vida. *) Zadole (Sallach) so vas pri Vrbskem jezeru blizu Poreč. 5) Jmena, pred'katerimi je zvezdica so vzeta iz listine, omenjene pod št. 291 ter so le relativne zgodovinske vrednosti. Enake vrednosti so pa tudi druga, ki so prej ko ne prepisana iz kake druge listine. 6) Osebno ime Stranimir nekdaj Slovencem ni bilo neznano. Tako je bilo ime nekemu romarju, ki je obiskal bož^o pot v Štivanu pri Devinu. (Cfr. Letopis Matice Slov. za leto 18S6, str. 137, št. 253) 7) Pravilna oblika tega imena se je glasila „Žitoniisl*. (Cfr. Letopis iMat. Slov. za leto 1886, str. 150. št. 361.) E) Pravilno se je to ime glasilo ,Trcbibntt''. (Letopis, 1. c., str. 142, Št. 295.) ^) Iz zgoraj navedenih besed bi smeli sklepati, da imamo tu opraviti z nekako slovensko zadrugo, katere glavar je bil Trebibrat. Ta zadruga je imela svoja „Data VI! kal, ian., anno incarnationis domini DCCCLXXXVIII, indictione VII, anno regni Arnalfi piissimi regis ; actum Ca-rentano.'' [Namišljeni izvirnik iz 12. stoletja v državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anhang, str. io8. — Jaksch, Mon. hisc. due Ca-rinthiac. Ill, 23 — Izvestja Muz. društva, IV, 200 (extr.). — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, št. 1808 (1700)] Št. 293. 889, dne 20. januarja. Blatograd.2) Kralj Arnuif podeli v popolno last svojemu kaplanu EloUu kapelo v Nusplingenu [Jn loco Nuspilinga'']^'^) katero je do takrat imel le kot fevd. „Data XÜLkal.febf.,anno dominicaeincarnationis DCCCLXXXVIIIL. indictione VIL, anno secundo regni domni Arnolfi serenissimi regis; actum Mosapurg^ [Izvirna listina v Monakovem — Neugart, Cod. dipl. Aleman., H* \o. — Mon. Boica, XXVtll», 84. — Izvestia Mut, dr., IV, 217 (extr.). — Mühlbacher. Reg. der Karolinger, št. 1809 (ijöi)-] St. 294. 889, dne 3. maja. Neukirchen.-i) Kralj Arnulf podeli vsied prošnje svoje soproge Ote (krems-müns(erskemu) opatu Snelperonu dve kraljevi kmetiji z vsemi pritekli-nami v Aribonovi grofiji pri kraju, ki se zove ^Scalaha'',^) v vasi Oberndorfu. [„ . . . hoc est in comitatii Arihonis in loco nominato Scalaha in vila Obrinindorf quicquid nos habuimus^ hoc sunt hobae II regales. . „Data Vnonas Mai, anno dominicae incarnat. DCCCLXXXVIIII, indictione VII, anno vero II regni domni Arnolfi serenissimi regis. Actum ad Nouam aecclesiamj* zemljišča in Šc drugo imetje. (Cfr. Babnik, Sledovi slov prava v Letopisu Matice Slov. za 1882. in 1883. str. 72 in 88, op. 66.), — Ker je ime! ta Treblbrat svoja zemljišča in pa še več drugega imetja, jc bil torej mnog:o svobodnejši, kakor marsikateri drugi podložniki, ki niso imeli nepremakljive lastnine. O Število ell" manjka v listini 2) Tu omenjeni Blatograd je blizu Vrbskega jezera na Koroškem. Kralj ArnuU jc proti koncu leta 888. prišel iz Italije v Karantanijo, praznoval božič v Krnskem gradu (gl, St. 269) ter se odtod napotil v Blalograd. 3) Nusplingen je kraj na Švabskem in sicer v pokrajini, Scherragau imenovani. Neukirchen (Nova aecclesia) je najbrže sedanji Niederneukirchen pri St. Florianu na Gorenjem Avstri/skeni. biižini te^a kraja je tudi vas Oberndorf, ki se v listini omenja. 5) Zastran Scalaha gl. št. 287. flzvirna listina v Monakovem. — Mon Boica» XXVIII 87. — (Hagn) Urkundenbuch v» Kremsraünster, str. 22. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, 11, 33. — Mühlbacher, Reg, der Karo]., št. 1811 (1763)] St 295. 890, med 21. marcem in 14. apriiom.i) V sredi posta se je kralj Arnulf napotil v Panonijo ter se v Omuntesbergu2) sešel z moravskim vojvodom Svetopolkom, kateri ga je v imenu rimskega papeža (Štefana V.) nujno prosil, da bi šel v Rim ter varoval italsko kraljestvo pred slabimi kristjani in pretečimi pog"ani. Kralj ArnuiJ je vendar, akoravno nerad, moral to prošnjo odbiti zarad mnogih ovir, katere so se porodile v njegovi državi.3) Ann. Fuld., V, ad a. 890 (MG. SS, 1,407): „Mediantc vero quadra-gesima rex Pannoniam proficiscens, generalem conventum cum Zuentibaldo duce, loco qui vulgo appellatur Omuntesberch, habuit. Ibi inter alia prae-•atus dux ab apostoUco rogatus» regem obnixe interpellabat, ut urbe Roma domara sancti Petri visiiaret, et Italicum regnum, a malis christianis et im-rainentibus paganis ereptum, ad suum opus restringendo dignareiur tenere. Sed rex multimodis causis in suo regno excrescentibus praepeditus, quamvis non libens postulata denegavit." Št. 296. Nepristno.-*) : 890, dne 20. novembra. Mattighofen. Kralj Arnulf potrdi in podeli vsled prošnje solnograškega nadškofa Teotmara» \„Diotmariis'*'\ solnograški cerkvi razna posestva po sedanjem Solnograškem in Gorenjem Avstrijskem. Dalje podeli v po- I) Dne 21. marca je bil kralj Arnuli še v Moosbiirgu na Bavarskem. Odtod je šel v Panonijo; iz te dežele se ie pa iz nova napotil na Bavarsko. Dne 14. aprila se jc mudii v Heznem. (Cfr. Mülilbacher, Keg. der KaroL, št. 1845 [17961). Velika noč je leta SQO. bila dne 12. aprila. 2} Lega Omuntesberga ni znana. Najbrže je bil ta kraj blizu Dunajskega lesa. 3) Papež Štefan V, se je obrnil do moravskega vojvoda Svetopolka, da bi si •zprosil pomoč zoper Ouidona, kateri je bil leto poprej izvoljen za italskega kralja, ko je pri Trebbiji premagal Berengarja. Sedaj se je hotel polastiti še cesarske krone ter je postal tudi papežu nevaren. Ta listina je bila izgfotovljena v drugi polovici desetega stoletja in sicer na vsak naCin pred letom 982., ker v neki listini cesarja Otona II. iz tega leta se že Izmenja z besedami ,prijsentavii pr^ceptionem Arnolfi regis^. (01. Št. 473.» Razen sedaj omenjene listine cesarja Otona Ii. sta na podlagi te nepristne listine bili spisani tudi listina istega vladarja iz leta 977. (gl. št. 460) in pa listina Otona lil. iz leta 984. (gl. št. 482). — Nepristnost zgoraj omenjene listine je med drugimi dokazal Meiller (Regesten zur Gesch. der Salzburger Erzbischöfe, str. 533, op. 94). Ponarejena polno last dvor in cerkev z desetino v Scaiarafeldu {„ad Scafara-feld""] (er mnogfo zemlje ob Ipuši [„ultra Ipsam"] in pri izlivu Urla2) v Ipušo. Dalje jej podeli tretji del mesta Möika3) [^ad Ma-gilicham'''^ ter ves svet, kateri se nahaja proti vzhodu tiste zemlje, katero so nekdaj njegovi (Arnulfovi) predniki podarili samostanu sv. Eme-rama (v Reznem); le tri kmetije so izvzete. V Arnsdorfu^) ali \Vachau-u „arf Arnesdorf, id est ad Uuachauuam''^ prepusti kralj solnograški cerkvi vsa svoja posestva, v GriinzuS) [^ad Griinzita**] petdeset kmetij, pet jih je dobil njegov (Arnulfov) fevdnik Dietrik, potem posestva v Loibenu [_„ad Liubinam''] ter tretji del mesta v Hollenburgu {„ad Ho-lunpiirch'"'] s tridesetimi vinogradi in petnajstimi kmetijami. Dalje potrdi solnograški cerkvi zemljo poleg reke Traguše [„fluminis Trei-katera (zemlja) je segala od Traismauera in cerkve sv. Martina [^ad Treisiinam civifatem et ecclesiam sancti Martini'"'\^) proti jugu do Pottenbrunna 7) \„ad Potilinesprunnin"\ dalje poleg Donave do kraja, kateri se zove „Tripoliza",^) in potem ob Donavi navzgor do meje, katera loČi traismauerski in hollenburški svet. Tudi potrdi ali pa iz nova podeli soInograSki cerkvi posestva v Penku [^ad Pennin-uuanc*"], Lanzenkirchenu \_„ad aecclesiam Anzonis''\ potem v Pittenu „ad Uuitinesperck''] vsa posestva, katera je (kralj) nekdaj tam imel, razen sto kmetij, katere je prepustil Možegoju^) [^quod Mosogouuoni je na podlagi listine z dne 20. novembra leta 860, (gl. St. 172). Navesti hočem nekatere točke, ki dokazujejo njeno nepristnost. V začetku listine Čitamo .Arnolfus rex'"-na koncu pa „signum Arnolfi imperator i s*. Notar Heberhardus (f 881 ali 882) in archicappellanus Orlmaldus (r 872) sta pač živela leta 860., ne pa 890. Besede v datumu ,in otigentali Francia'' je lahko rabi! kralj Ludovik leta 860., ne pa kralj Arnulf leta 890. Bilo bi odveč, ako bi naštel še razne druge točke, ki kažejo, da je listina nepristna. Ponaredil jo je ali pa jo dal ponarediti solnograški nadškof Fri-derik (vladal od 958—991), ki je delal na to. da bi se razna posestva solnograške cerkve po Bavarskem, Vzhodni marki, panoniü in Karantaniji ne izgubila ali pa, če so bila že v tujih rokah divjih Madjarov, se zopet povrnila. Čeprav je listina nepristna, je njena vsebina v zgodovinskem oziru zanesljiva, in to je za nas glavna stvar. 1) Scafarafeld je bil pri Ipuši blizu UJnierfelda na Dolenjem Avstrijskem. 2) Rečica Url se blizu Amstettena na Dolenjem Avstrijskem izliva v IpuŠo. 3) Kar se tiče lege mesta Mölka in še mnogo drugih, v tej listini omenjenih krajev, gl. št. 172. *) Amsdorf je vas na Dolenjem Avstrijskem (sodn. okraj iMautern). 5) Griinz je na Dolenjem Avstrijskem (sodn. okraj Herzogenburg), Traismauer je blizu izliva reke Traguše v Donavo. V tem kraju so solnograški nadškofje že v začetku devetega stoletja postavili cerkev sv. Martina, v kateri je bil krščen vojvoda Pribina. (CSr. št. 117.) 7) Pottenbrunn je blizu St. Pöltena na Dolenjem Avstrijskem. ») Tega kraja dandanes ni več. Stal je nekdaj blizu Donave od Traismauera proti vzhodu. Ime Tripolica je slovansko. f) Možegoj (Mosogouuo) je bil, kakor se kaže, slovenskega rodu. Neki „Mo-sogauuo®, ki je živel v devetem stoletju, se tudi omenja v Lib. confr. (MG. Necrol., II, 9>. Ime Možegoj primerjaj z imeni Vitogoj, Trdogoj in Debelogoj. 01. št. 162 op dabamus*''\ zarad njegovega zvestega službovanja, dalje posestva v Edlitzu [„aü? aecclesiam Ellodis''^ Mönichkirchenu [^ad aecclesiam Mintgonis presbyieri"], Kobolsdorfu [„ad Gantpoldesdorf'X poleg Rabice Rapam'^\ v Sobotici [^arf Sabariam cmtatem**], Zöbernu [„ad siccam Sabariam''] ter poleg Pinke [„ad Peininchaha*']. V Biatogradu i) potrdi kralj Arnulf solnograški nadškofiji opatijo [„ad Mosapiirch abbaciam''\ v kateri počiva sv. mučenik Adrijan in katero so jej podelili že njegovi (Arnulfovi) predniki. Tudi podeli solnograški cerkvi v tem mestu devetino [^nonam*'} od vseh ondotnih kraljevskih dvorov, mitnino in ribnik. Dalje potrdi ali pa podeli v Za-laberu2) [^ad Salapuigin'"] dvor, tristo kmetij in ravno toliko vinogradov ter sploh vsa tamošnja državna posestva, v Kvartinah [^ad Quartinalia*''\ cerkev, enako v Kiseku [„ad Gensi"], v PeČuhu [„ad V aeccleslas''] pa mitnino, vinograde, gozde in sploh vse, kar je solnograška cerkev dobila od njegovih prednikov. V Ruginesfeidu3) potrdi solnograški cerkvi vsa tista posestva, katera je nekdaj tam imel, v Domovi 4) cerkev, kaiera je posvečena sv. Rupertu in drugim svetnikom, ter goro „Parauuoz"^ 5) z vinogradi, njivami, travniki, gozdi in drugim posestvom, ležečim okoli gore. [„ad Raginesfeld qiiicquid ibi habuimus^ ad Durnauua %cclesiam est constructa in honore sancti Ruodberti ceteroramque sanctorum quam plurimorum martyrum cum monte Parauuoz nominato^ cum vineis, agris, pratiSy silvis et cum omnibus que ibi videmur habere, circa mon-tem s/Y/s."^ Dalje potrdi kralj Arnulf solnograški cerkvi to, kar so jej podelili njegovi predniki v Ptuju, namreč cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom. K temu pa še doda tretji del mesta, katerega je prej imel v svoji lasti neki Karantanec 0) ki je pa 1) Tu omenjeni Blatograd je bil blizu Blatnega lezera ob reki Zali. 2) Zalaber se zove kraj v ZaladskI županiji na Ogrskem, kjer se reka Zala zavije proti jugu. 3) Ruginesfeld, če^ar lega t.am sedaj ni znana, je bil v Dudlebski grofiji nekako v okolici mesta Radgfone blizu štajersko-ogrske meje. (Gl. št, 297.) *) Durnauua je Trnovo (Dornau), vas severozahodno od Radgone, ali pa vas Domova severovzhodno od Ptuja. 5) Gora ^.Parauuoz** je bila nekje v okolici mesta Radgone. Če je bil pa kraj »Durnauua'^ pri Ptuju, bi morali to goro iskati v južnem delu Slovenskih Goric 6) Z izrazom »Carantanus* so v tistem času večkrat zaznamovali človeka slovenske narodnosti, n. pr. »Sclavi, qui dicuntur Quarantani'' (gl. št. 225). — Jaksch (iMon. hist. due. Carinthiae, III, 60) pravi, da tu omenjeni Karantanec je bil Henrik I.. vojvoda karantanski, kateri se je leta 977. uprl svojemu vladarju Otonu II. ter vsied tega izgubil svojo deželo. Ta trditev je popolnoma napačna. Solnograški nadškof Friderik pač ni vpletel istočasnih oseb in istočasnih dogodkov v svojo ponarejeno listino, katera naj bi leta 977. cesarju Otonu kazala, da je že stara 87 let. Ako bi bil napravil kako tako listino, ne bi je bil cesar Oton II, potrdil. izgubil svoje imetje, ker je bil zarad veleizdaje obsojen. Izvzeta so le tista posestva, katera je (Arnulf) prepustil njegovi (KarantanČevi) soprogi zarad njene zvestobe, namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so pričeli delati novo cerkev; v dolenjem ali zapad-nem delu mesta pa tisti dvori, katere je imela takrat v svoji lasti, s sto kmetijami in desetimi vinogradi v Zistanesfeldu.i) kjer še niso nikdar njegovi (Arnulfovi) predniki komu kaj podelili. Tudi prepusti solnograški cerkvi zarad zvestobe rečenega nadškofa zemljo, katera se razprostira od dveh postavlienih kupov blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, po Pobrežju do izliva Dravinje v Dravo, [„ad Pettouiam aecclesiam cum decima et duas partes civitatis cum banniSy theloneis et ponte, que ab antecessonbus nosths illo tradita fuenint, et ex parte nostra addimus terciam partem civitatis gu) Zistanesfeld se je zvalo polje pri vasi Skorbl, ki se nahaja zapadno od mesta Ptuja. (Cfr. Zahn, Ortsnainenbuch der Steiermark im Mittelalter, str. 429 pri besedi Skorba.) — Dav. Trstenjak (Novice. XXXIX (1881), str, 383) domneva, da je bilo to poije prej lastnina kakega slovenskega posestnika, ki se ]e zval Čistan. ^) Felicetti CBeitrag^e zur Kunde steierm. Geschichtsqu., IX, 22) in Trstenjak (Novice, XXXIX, 383) mislita, da je tu omenjena »Treuuina* reCica Drvanja, ki teče pri Trebetnicah v Pesnico. Slekovec Škofija in nadduhovnija v Ptuji, str. 32, op.) pa meni. da je Treuuina sedanja Dravinja, katera se pod Ptujem izliva v Dravo. Po mojih mislih ima Slekovec prav, — Felicetti piše. da sta -acervi duo prope Trauum" g^orska hrbta na obeh straneh dolenje Pesnice, kar je pa neverjetno, ker je pog^orje jia vzhodni strani Pesnice preveč od Drave oddaljeno. Verjetnejše je, kar Slekovec pravi, da sta ^acervi duo" griča, navožena kupa zemlje, izmed katerih eden še dandanes stoji, namreč hribček s cerkvijo sv. Roka blizu Hajdine pri Ptuju: drugi, ki je stal nekoliko višje, je bil poravnan. — ,Uuagreini^ nam je iskati tam, kjer stojita sedanji vasi Breg (n. Kann) tik Ptuja ter Pobrežje med Ptujem in izlivom Dravinje v Dravo. Beseda „Wagrein" je sestavljena iz wäg (wSge), kar pomenja tekočo vodo. n. pr. reko. morje, val itd., ter rein (rain , kar zaznamenuje breg. brežino, višavje. (Cfr. Lexer, Mittelhochdeutsches Wörterbuch) Sestavljenka „Wagrein" pomenja včasi razvodje med dvema rekama, včasi pa pobrežje pri kaki reki. — Felicctti in Trstenjak trdita, da tu ne moremo misliti na Dravinjo, ker se nahaja od Drave proti jugu, koder solnograška cerkev ni imela svojih posestev. — Res je, Dalje prepusti kralj Arnulf solnograški cerkvi pri Sulmu mesto Ziup [„adSulpam civitatem Z/«/?"] i) z vsemi pritekiinami, hrastovimi gozdi in polji ter vso zemljo med Laznico [„Luonzniza'']'^-) in Sulmom kateri reki prihajata z Alp [„de Al;yibiis"\ pa do jarka [„/ossa"] 3) kateri veže Muro in Laznico, dalje gozd Sausal IJorestum s sodno pravico [„cum panno^'l, katero so imeli on (Arnulf) in njegovi predniki, ter lov na medvede in mrjasce v ^Sladkih dolinah" {„in Dtilcis vallibiis'"'\^) od 1. septembra pa do sv. Martina. Kar se tiče pravice do tega lova, je prebivalstvo s prisego potrdilo, da jo ima on (Arnulf). Potem potrdi ali pa podeli solnograški cerkvi vse, kar je imel v Lembachu tik Rabe [„ad Luminicha iiixta Rapam''\ dalje posestva v Nestelbachu [„ad biezilinpach''\ poleg Žabnice Sabnizam'"'\ cerkev, dvor in 50 kmetij, potem posestva ob Rabi \y,ad Rapam^'X in v Dudlebski pokrajini Tudleipin*']. Tudi potrdi kralj Arnulf solnograškim nadškofom cerkev svetega Andreja poleg Labodnice®) [„ad Labantdm aecclesiam sancti Andree% katero so že njegovi predniki podelili rečenim nadškofom s tako desetino, kakršna je tam v navadi [„cum decima, iit ibi consuetudo est"] ; od svojih dvorov pa doda tako desetino, kakor je opisana v svetih knjigah [^decunam, ut in sacris codicibus habetur''], dalje (svinjsko) pičo [„saginacionem''] po vsej Labodski dolini [Jn omni Labanta valW]; le go^'a „Forest"?) je izvzeta zarad njegovega lova. Tudi dovoljuje, da smejo Žkofje za svojo in cerk'/eno potrebo sekati drva po rečeni gori in tudi po drugih gorah. Ob enem jim prepusti rudnik „fossam ruderis'']^) na gori, „Gamanara" imenovani.^) — Dalje poda je v obče reka Drava delala mejo med solnogfraško nadškofijo in oglejsko patri-arhijo. Vendar $o imeli tu in tam solnograški nadškofje tudi na južni strani Drave svoja posestva. V listini cesarja Karola (gl. §t. 37), kateri je dne 14. junija leta 811. določil, da naj reka Drava dela mejo med solnograško in oglejsko vladikovino, je tudi rečeno, v katerih slučajih je lahko izjema. Cerkve, katere so postavljene blizu Drave ter Imajo na nasprotni strani te reke kaka posestva, naj jih še v prihodnje obdrže. Mislim, da je bil rdvno tu tak slučaj, da je ptujska duhovnija, ležeča na levem oregu Drave, imela nekoliko zemlje na njenem desnem bregfu. 1) Civitas Ziup je sedanja Lipnica na srednjem Štajerskem. Laznica ^Lasnitz) je reka severozahodno od Upnice na sredniem Štajerskem. 3) Ta jarek (fossa) je bil ostanek rimskega prekopa, kateri je severno od Upnice pri vasi. Gralla imenovani, vezal Muro in Laznico. ^) Gozd Sausal se nahaja na srednjem Štajerskem med Laznico in Sulmom. 5) Dulces valles (Sladke doline, Siissentaler) nam je iakati pri Sv. Andreju v Sausalu od Lipnice proti severozahodu. 6) Sedanje mesto Št. Andrej v Labodski dolini. 7) Gora Bor$t (,Forest") ali Forst-Alpe je od mesta Wolfsberga proti severozahodu. Tu imamo v iat/rrskem tekstu siovensko besedo ,rr() Grafendorf je sedanja vas Grabštajn vzhodno od Celovca. 2) Grobniško polje (Krappfeld) je na Koroškem ob srednji Krki med Starim dvorom in Št. Vidom. 3) Vetrlnj \<. vas blizu Celovca na Koroškem. Lungau se zove jugovzhodni de) sedanjega Solnograškega. Scheiflingf je vas na Štajerskem poleg gorenje Mure, sodn. okraj Neumarkt. 6) Teufenhach je vas blizu Scheiflinga. ') Katsch je vas na g-orenjem Štajerskem, sodn. okr. jMurau. Lind je vas blizu Knittelfeida na gorenjem Štajerskem. 9) Prvotno ime rečice Liesingf se je glasilo Lesnik. Ime je slovensko. »o- Ljubno (Leoben) je mesto polegf Mure na gforenjem Štajerskem. št. 297, 298. 227 St. 297. 891, dne 9. marca. Rczno. Kralj Arnulf podeli vsied prošnje solnograškega metropolita in kraljevega arhikaplana Diothmara njegovi cerkvi razen nekaterih stvari na Bavarskem tudi posestva po Sloveniji in sicer v Dudiebski grofiji v Ruginesfeldu to, kar je nekdaj imel v svoji oblasti vojvoda Kocel in kar je imel v isti grofiji poleg Gnassbacha i) neki Reginger v fevdu, potem posestva ob Lendovi^), katera je imel v fevdu neki Lorio, ter poleg Pinke to, kar je v fevd dobil Erinbertov ministerijalec Izak. [,Jn partibus Sclaviniensibus vero in comitatii Dudleipa vocato in Ruglnes-veld sicuf Chocil dux quondam inibi ad opus suum habere visus esiy et veluti Reginger in eodem comitatu iuxta aquam que dicltur Kne-saha in beneficiuni habebat, ad Lavenatani quoque sicut Lorio in beneficium habuerat, ad Pennichaham ergo sicut Ysaac miles Erin-berti in beneficium tenuit. . ^Data VII idus Marcii, anno dominice incarnacionis DCCCXCI^ indictione autem VIII, amio Crist o propicio regni domni Arnolfi regis //3) Actum Regenesburch.'' 'Kartular iz 13 stoletja (A) ter Cod. trad, capit Salisb. iz 14. stoletja (B), oboje v C. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., str. 116 z dat. ^Idus Marcii". — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 71, — Zahn, Urkundenbuch f. Steiermark, I, 14 (odi.) — Izvesija Muz. dr., IV, 223 (extr.) — Mühibacher, Reg. der Karol, št. 1858 (1808).] Št. 298. 891, dne 21. julija. Matlighofen. Kralj Arnulf podeli vsled prošnje freisinškega škofa Waldona kapelo v Sloveniji pri svojem dvoru, Liburna4) imenovanem peliam in Sctauinic partibus ad curtem nostram qu(^ Liburna vacatur consistentem^'X katero je imel v fevdu njegov (kraljev) kaplan Waning, in vse zraven spadajoče stvari cerkvi Marije Device in sv. Korbinijana v Freisingu ter cerkvi sv. Primoža in Feiicijana na isti (slovenski) >) Knesaha je Gnassbach. kateri se med Cmurekom in Radgono izliva v Muro. 2) „Ad LavenaUm" (cod. B ima »ad Laventam^) je najbrže Lendova, katera teče po zemlji ogrskih Slovencev. Nekateri, kakor Kaemmel (Anfänge deutschen Lebens, str. 269, op.) in Ankershofen (Handbuch der Gesch. d. H. Kärnten, II, Reg. u. Urk., str. 27), mislijo na Labodsko dolino na Koroškem. 3) Cod. B ima „lili", kar je tudi pravo. Liburno nam je iskati na Lurnskem polju ^Lurnfeld) blizu Špitala na za* hodnem KoroSkem. Gl. Gradivo I, št. 232, op. zemlji V kraju, ki se zove Otok*) [„aä sanctos dei marfyres Pritnum videlicet et felicianam quorum in eisdein partibus (sc. Sclauini^) in loco qui vulgo Uueride vocatur, conservata micat Qcc/es/a,"] „Data XH'kal.augusti, anno dominice incarnationis DCCCKC!.^ indictione VIILy anno regnl domni Arnolfi piissimi regis IUI. Actum ad MatahkoU-e.*" [Cod. 169, f. in 238, f. 97' V kr. drž. arhivu v Monakovem. — Hun d-Ge wold, Merrop. Salisb., ed. Mon. 128; ed. Ratisb., 87. — Lünig, Reichsarchiv, XVII, 212.— Meichelbeck, Hist. Fris, l*', 403, St. '902. — R e s ch, Ann. Sabion., Ill, 252. — Mon, Boica, XXXI, 137, 66. — Zahn, Cod. dipl. Austr. - Fris., I, 23, Št. 25. — Böhmer-Mühlbacher, Reg. der Karolinger, št. 1862 (1812). — I z v e stj a Muz. društva, IV, ^24, št. 70 (extr.) — Jaksch, Mon. hist, due, Carinihiac, III, 27.J Št. 299. Nepristna listina. 891, dnc 21. julija. Mattighofen. Kralj Arnulf podeli vsied prošnje freisinškega Škofa Waldona njegovi cerkvi kapelo v Sloveniji pri svojem dvoru, Liburna ali Lurna imenovanem [^capellam in Sclaainiq partibus ad cartem nostrum qu% Liburna vulgo Lurna vocatur, consistentem'']. To kapelo je posvetil papež Caharija v navzočnosti oglejskega patriarha Ivana na čast svetemu Petru in na ljubav kralju Pipinu, ko je prišel v rečeni kraj, da bi tu zatrl nastalo krivoverstvo. S kapelo vred je kralj ArnuU podelil freisinški cerkvi tudi vse desetine, katere je kapela že od nekdaj pobirala na obeh straneh reke Drave. „Data KIL kal. aiigusti, anno dominice incarnationis DCCCXCI, indictione VlU-, anno regnl domni Arnolfi regis UU. Actum h\ata)ioue!^ "Cod. iJ)9, i. 3^' in pa cod 238, f 98* v kr. državnem arhivu v Monakovem. '— Hu n d-Gew o 1 d, Metrop. Salisb,, ed. Mon. 129; ed. Ratisb., 88. — Lünig, Reichsarchiv, XVII, 213. — Mon. Boica, XXXI, 139,51.67.— Z a h n, God. dipl. Austr.-Fris., I, 23, št. 25.— Böhmer-Mühlbacher, Reg. der Karolinger, sr. 1863 (1813). — Izvestja Muz. društva, IV, 225, št 71 (extr.) — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 27.] Otok (jMaria-Wörth) je tik Vrbskega jezera na Koroškem. 2) Listina je ponarejena na podlag^! pristne listine z dne 21. julija leta 891. Gkj št. 298. — Ko sta živela papež Caharija (741—752) in kralj Pipin (751—768), je vladal v Ogleju patriarh Kalist, ne pa Ivan. Noben vir nam ne omenja, da bi bila papež Caharija in kralj Pipin kdaj prišla na koroških tleh skupaj. Ta zemlja je bila okoii leta 751. pod oblastjo slovenskih vojvodov, katerih podloEniki so bili takrat Še večinoma podani, ne pa krivoverci. Prvo cerkev na Luniskem polju je kakih deset let poznejt? posvetil Škof Modest. Gl. Gradivo, 1, St. 232. št 300- Med letom 891-893. Kralj Arnulf podeli vsied prošnje škofa Aspedain grofa Engils-kalka Reginhartu, vazalu (solnograškcga) nadškofa Teotmara, v popolno last dve celi kmetiji v Železnem 2) na ob6h straneh reke Krke v grofiji Ruodpertovi in v kraljestvu karantanskem. [„Reginhardo vasso Theotmari venerabilis archiepiscopi in comitatu Riiodperti in regno Carantano iuxta flumen Ourca in loco Selezna dieto in iitraque parte illius fluminis duas hobas plenas rogatu Asperti episcopi et Engil-scalchi comitis fidelium nosirorum iure perenni in proprium dona-vimus.*"'] Imenovani Reginhart sme te dve kmetiji z vsemi priteklinami imeti, podeliti, prodati, zamenjati ter sploh ž njima storiti^ kar hoče. Datum manjka. [izvirna listina v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Klcimavrn) Juvavia, Anhang, str. iio — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 28. — Izvestja Muz. društva, IV, 225 (extr.) •— Mühlbacher, Reg. der Karolinger, St. 1881 (1830).' St 301. 892, meseca marca.3) Kralj Arnulf se je napotil v Vzhodno marko, kjer se je hotel sniti z moravskim vojvodom Svetopolkom. Ta se pa kralju ni hotel približati, kar ga je jako razjezilo. Nato se je Arnulf obrnil proti jugu ter se pri Hengstfeldu pogovoril z vojvodom BrasiavomS), kdaj, kje in kako naj bi napadla moravsko deželo. Sklenila sta, da nabereta tri vojske ter ž njimi udarita na Svetopolka. Ann. Fuld., V, a) Odra je reCica. ki teCe po Turopolju na Hrvaškem vzporedno s Savo ter se blizu Siska izliva v Kolpo. Tu omenjeni citat nam kaže. kje se je razprostirala Braslavova oblast. — Ker so Ariiulfovi poslanci iz strahu pred Svetopolkom morali narediti tak ovinek, da so si izvolili pot poleg Kolpe in Save, hoteči priti do bol-g^arske zemlje, kaže, da je Svetopolk v tistem času gospodoval tudi po severovzhodnem delu Panonije. (Cfr. dotično opazko pod št. 268.) 2) To se je zgodilo pred 22. oktobrom leta 893.. ker rečenega dne je kralj Arnulf nekatera posestva, katera so imenovani možje zarad veleizdaje izgubili, podelil kremsmiinsterskemu samostanu. (Gl. št. 306.) grof v Vzhodni marki Kot tak je večkrat nasprotoval bavarskim veli-kašem ter si nakopal njih jezo. Ko je nekdaj neprevidno priše! v kraljevo palačo v Reznem, so ga dobili nasprotniki v pest ter ga brez vednosti kralja ArnuUa obsodili in oslepili. Engilskalkov bratranec Wilhelm je poslal svoje poslance k vojvodu Svetopolku, kar je kralj Arnulf kmalu zvedel. Zato je bil Wilhelm kot veleizdajnik obsojen in obglavljen. Wilhelmov brat, karantanski grof Ruodpert,') je bival kot pregnanec na Moravskem, kjer je pa bil vsled ukaza ondotnega vojvoda z mnogimi drugimi vred umorjen.2) Ann. Fuld. V, ad a. 893 (MG. SS., I, 408, 409: „Engilscalcus, iuve-niii audatia vir, qui post, rapta de concubina regis filia, ad teropus se Ma-ravos exul contulit, post haec ad gratiam regis non longum reniens, mar-censis in Oriente effectus est. Ibi audacter contra primores Batoariae in rebus sibi summissis agens, iudicio eoruni, Radisbona urbe incaute pala-tium regis prolapsus nec regi praesentatus, obcaecatus est. Hinc etiam ec Wiliihelnaus, filius patrueliš eius, missos sues ad Zuentibaldum ducem diri* gens, reus maiestatis habebatur, capite detruncatus est. Frater quoque eius cum Mararanis exul delitiscens, tnsidioso consilio ducis cura aliis quam-plurirais interfectus est." Ann. Alarn. ad a. 893 (I. c, I, 53): „Arnolfus in Maraha. Wilhelm occisus, Engilscalch obcecatur." Ann. Laubac. ad a. 893 (1. c., 1. 53): „Engilscalc obcecatur. Iterum Arnolf in Maraha, et Wilhelm occiditur.'' Št. 306. 893, dne 22. oktobra. Hanshofen. Kralj Arnulf podeli vsled prošnje svojega ljubega opata Sneipe-rona kremsmünsterskemu samostanu nekatera posestva, katera so zarad veleizdaje izgubili mejna grofa Wilhelm in Engilskalk ter njuni sinovi in nasledniki. Ta posestva z dotičnimi cerkvami, desetinami, poslopji in podiožniki obojega spola so se nahajala v Mauternu 3) ob Kampu,4) poleg PerschlingaS) ter po drugih krajih Bavarskega in Slovenije. [„. . . nos guasdam res iuris nositi ob quo rumdam in fidelitatis contra ») Kot tak |e omenjen v neki listini kralja Arnulfa. (Gi. šf. 300.) 2) Posestva teh bratrancev so pripadla kralju, kateri jih je deloma podelil krcnismiinsterskemu samostanu dne 2i. oktobra leta 893. (01. §t. 306.) 3) Eporespurch je sedanji Mautern polegr Donave na Dolenjem Avstrijskem. Cfr. Mühlbacher, St. 1890 (1839); „Muotarum, quae Eporespurch nominatur'* *) Cambc }e reka Kamp, ki se vzhodno od Kremsa izliva v Donavo. Pcrsiniacha je Perschling, ki zahodno od Tulna teže v Donavo. nos perpetratae reatum in nostram publice ditlonem redactas, id est quicquid Wilhelmus et Engtlschalcus germani fratres comites videlicet quondam stremii terminales vel cokaeredes, filii ac posteri coram in terris, agris. vineis,.....tam ad Eporespurch, ad Cambe sive ad Persiniacham quamque in aliis Waioariae scilicet atque Sclaviniae locis vel terminis habuerunt, ad sanctum Dei martyrem Agapitum tra-dimus. . „Datum XI kal. Novembris, anno dominicae incarnationis DCCCXCniy indictione XI, anno vero VII domini Arnulf i serenissimi regis. Actum ad Ratensdorf [Cod. millenar, Iz J2. stoletja ter Cod. Frideric. iz 14, stoletja, oboje v Krcmsmiinstru. — (Hagn) Urkundenbuch v. Kremsmünster, str. 23 — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 39. — Izvestja Muz. dr., IV, 226 (extr.) — Mühlbacher, Reg. der Karolinger, st. 1892 (1841).' št. 307. Madjari so prihrumeli čez Donavo fer popolnoma opustošili Pa-nonijo. Pomorili so može in starikave žene,, mlade device pa odpeljali s seboj, da bi služile njih pohotnosti. Izvršili so Še mnogo drugih grozovitosti. Pozneje so Madjari večkrat napadli Karantanijo, Moravsko in Bolgarijo. Ann, Fuld. V, ad a. 894 (MG. SS., I. 410): „Avari, qui dicuntur Ungari, in his temporibus ultra Danubium peragrantes, multa miserabilia perpetravere. Nam homines et retulas matronas penitus occidendo, iuven-culas tantum ut iaraenta pro Jibidine exercenda secum trahentes, totam Pannoniam usque ad internicionem deleverunt." Regln. Chron. ad a. 889 (MG. SS., I, 600): „Et primo quidem Pan-noniorum et Avarum solitudines pererrantes (sc Hungari), venatu ac pi-scatione viccum cottidianum quaeritant; deinde Carantanorum, Marahensium ac Vulgarum fines crebris incursionum infestationibus irrumpunt, perpaucos giadio, multa milia sagittis interimunt, quas tanta arte ex corneis arcubus dirigunt, ut earum ictus vix praecareri possit." Št 308. 895. Engildieo, mejni grof bavarski (v Vzhodni marki), je izgubil svoje fevde. Na njegovo mesto je prišel Liutbold, sorodnik kralja Arnuifa. Ann. Fuld., V, ad a. 895 (MG. SS., I, 410): ^Engildieo, marchensis ßaioariorum, honoribus privatus est; in cuius locum Liutboldus, nepos regis, subrogatus est" O Namesto Ratensdorf bt moralo stati Kaiitesdorf == Ranshofen. Št. 309. 895, dne 29. septembra. Otting.i) Kralj Arnuli podeli vslcd prošnje svojih fevdnikov, namreč svo-jeg-a bratranca Liupolda {,,Livpo!di videlicet nepotis potem Meginwarda in Rudolft, svojemu fevdniku Waltunu [„fideli nostro nomine Walturil vocltatus'^'] v popolno last nekatera posestva, katera je prej ime! le kot fevd, v TruŠenjski dolini 3) z obema tam sezidanima gradovoma, potem gozd na DjeŠki gori,^) tri kraljeve kmetije v Marki tik Save pri Rajhenburgu, neko drugo posestvo onostran Save na Krškem ter v kraju ingeringu 5) v grofiji Liupoidovi na vzhodnih stranžh Karantanije vse to, kar je neki Ottelin imel v fevdu [„. . . in loco qui vocatur Thnisental, ac dtiobus castris in eo edificatis et nemns in monfe Diehshe et in Marchia iuxta Souwam ires regales mansus quod Richenhurch dicitar, et aliud predium ultra fluviurn Sowam Qurcheaelt nuncupato, et in alio loco quicquid Ottelin liabuit in beneficium in li.co Undrina in comitatu Livpoldi in orientalibus partibus Charanta nominatis^] ^Wichingus cancellarius advicem archi(ca)pellani recognovi.*" „Data III. Kalend. Octob., anno domini DCCCXCV,, indictione XIILy anno VI 11. regni domini Arnolfi regis; actum ad Otinga^ [Kartular iz 12, stoletja v arhivu stolnega kapitcljna na Krki. — (Hor-raayr), Archiv fur Süddeutschlanci, II, 213. — Boczck, Cod. dipl. Morav., I, 53. — Eichhorn, Beyträge zur ältern Gesch. u. Topographie, II, 93. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, I, 40, — Iz ves t ja Muz. dr, IV, 226, (cxtr.). — iMühlbacher, Reg J. Karolinger, št. 1912C1861).' Št. 310. Med 896. in 899.e) Cesar Arnulf izroči varstvo karantanske meje Ratoldu, sinu grofa Sigiharda iz Ebersberga.?) Ta Ratold je bil jako hraber, spreten in bistroumen mož. 1) Ötting ali Öttingcn je na Bavarskem blizu Inna. 2) Tu omenjeni Liupold je bil nečak Liutswinde, matere Arnulfove, tedaj Arnulfov bratranec. 5) Trušenjska dolina je od Velikovca proti severozahodu V Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Trušnjah se dandanes nahajajo razvaline nekdanjih gradov. 4) Djekše stoj4 na gori od Trušcnj proti severu. ') „Undrina'' se je zval kraj poleg: potoka Ingeringa, kateri se blizu Knittei-felda izliva v Muro. (Cfr. Gradivo, i, št. 232.) Arnul! je leta 896. meseca februarja postal rimski cesar; leta 899. je pa umrl. 7) Ebersberg: je na jugfovzhodnem Bavarskem med Innom in Isarjem. Chronicon Eberspergense ad a. 906 (MG. SS., XX, 10): .Sigihardus obiens locum Eberspergensero filio Ratoido dedit qui in divinis seculari-busque rebus erat nimis strenuus, ob quod ei cesar Karentinos terminos tuendos commisit." Ex Chronico Eberspergensi posteriore ad a. 906 (MG. S3., XXV, 868): „Ratoldus igitur Sighardi filius de patris sui voluntate, dum adhuc viveret, Eberspergensis castri locum possedit qui in divinis secularibusque rebus erat nimis strenuus, acer ingenio, in bello sevissirous, propter quod cesar Arnolfus Karentinos ei terminos ab hostium insultu defensandos re> conmisit" St. 311. 896, dne 2. avgusta. Rezno. Cesar Arnulf podeli cerkvi in kraljevi kapeli, katero je dal postaviti v Rodingu na Čast sv, apostolu Jakobu In sv. Pankraciju, dve neobdelani kmetiji in šest dvorov v Föslngu i) z vsemi davki in drugimi priteklinami, katere so v vasi. Izvzeto je le to, kar imajo tam tujci in svobodni Slovani. („ . . . hoc est ad Besinga hobas duas absas, et mansas sex cum plenu censu, et caeteras, quae in illa villa sunt; quae ad hospites pertinent et ad Slavos liberos cum omnibus appenditiis suis extra dimisimus . . ^Data im. non. Aug. anno dominicae incarnatlonis DCCCXCVI.^ indictione XJIIL, anno vero regni domni Arnolfi regis Villi.y imperii autem I. Actum ad Reganespurc^ [Izvirna listina v Monakovem.— Ried, Cod. Ratisb., I. 76. — Mon. Boica, XXVII1% 113.— Mühlbacher, Reg. der Karol., 51.1920(1869).] St. 312. 896. V tem letu je umrl Waltfred, mejni grof furlanski, kateri je bil zvest pristaš cesarja Arnulfa ter mu branil mesto Verono. Ann. Fuld., V, ad a. 896 (MG. SS., I, 412): ^Post mortem vero Waltfredi, Foro lulii marchensis, qui multum fideliter ad imperatorem Veronam contendendo retinuit, ..." Št. 313 896. Cesar Arnulf je izročil Panonijo z Blatogradom svojemu vojvodu Braslavu, da bi jo varoval. Ann. Fuld., V, ad a, 896 (MG. 5S., I, 413: „.. . imperator Pan-noniam cum urbe Paludarum tuendam ßrazlowoni, duci suo, in id tempus commendavit." ») Koding in Pösing sta dve vasi poleg Kcgena severovzhodno od Rczna. Št. 314. Od 896. pa do 897. GradeŠki patriarh Jurij, po rodu Benečan, je vladal I leto, 6 mesecev in 22 dni. Bil je polubrat gradeškega patriarha Viktorja 11. Od papeža Bonifacija (VI.) i) je dobil palij, katerega naj bi rabil tiste dneve, ki so bili že njegovim prednikom naznanjeni. Pokopan je bil na Gra-dežu pred cerkvijo sv. Evfemije. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 15): „Huic (sc. Victori) successit Gregorius2) patriarcha, qui rexit pontificatum annum I, ms. VI, d. XXII " Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Georgias patriarcha, lilius Gcorgii Andradi, sedit an. i V2- d. 22.^ lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c, I, 127): »Quem (sc Victorem) successit Georgius frater ipsius, qui non plus quam anno uno et mensibus sex et diebus viginti et uno vixit.*' Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 9. pars 10 (Muratorl, Script, rer Ital., XII, 194): „Georgius patriarcha natione Venetus ex patre Gregorio Andreadi, sedit anno I, mensibus VI, diebus XXII. Hie fuit frater urerinus Viccons suprascripti patriarchae, ct pallium suscepit a Bonifacio papa, utendum diebus praedecessoribus suis concessis; sepultusque est in Grado ante ecclesiam sanctae Euphemiae.'' St 315. 896, meseca aprila aH maja.^) Papež Bonifacij VI. potrdi privilegije gradeške cerkve. [Iz neke listine papeža Kana XIX., izdane meseca decembra leta 1024. (Cfr. Mansi, Concil. coll., XIX. 491.)] Št 316. Od 897. pa do 901.4) Gradeški patriarh Vital 11., po rodu Benečan, je vladal 3 leta, 3 mesece in 14 dni. Rimski papež Roman mu je podelil palij, katereg^a naj bi rabil tiste dneve, ki so bili že njegovim prednikom naznanjeni. 1) Papež Bonifacij VI. je vladal le 15 dni. Umrl je konec aprila ali pa v začetku maja leta 896. (Jaffe, Reg^. pent. Rom., ed. 1885, 1, 439.) 2) V drugih virih Čitamo, da se je ta patriarh zval »Georgius*; tu pa stoji, da mu je bilo »Gregorius" ime. 3) Papež Bonifacij VI. je vladal le 15 dni ter je umrl proti koncu meseca aprila ali pa v začetku meseca maja leta 896. *) Iz nekega dokumenta je razvidno, da je Vital še vladal meseca februarja leta 901. (Monticolo, 1. c. p. 129, op. 4.) Pokopan je bil na Gradežu v cerkvi sv. Evfemije zraven telesnih ostankov sv. Hermag^ora in Fortunata. Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 15): ,Huic (sc. Gregorio) successit Vitalis junior patriarcha, qui rexit ecclesiam annos III, ms. III. d. XIIII et sepultus est in ^cclesia sancte EufemiQ iuxta corpora sanctorum martyram Hermachore et Fortunati." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Vitaiis iunior patriarcha» lilius loaceni 1) Paureta; qui sedit an. 5, m. 3, d. 13.* lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticoio, I.e., I, 127): ^Hunc (sc. Georgium) Vitalis iunior ad regendam successit ecclesiam." Ibid. (1. c. p. 129): „Mortuo itaque ipso tempore Vitale patriarcha, qui ecciesiam Gradensem gubernavcrat annis tribus et mensibus tribus die-busque quattuordeciro. , Danduii Chronicon, lib. VIII, c. 9, pars 15 (Muratori, Script, rer. Ital, XII, 104): „Vitalis junior patriarcha natione Venetus ex patre Joan-neteno Parriciaco dicto Paurecta, interim sedit annis III, diebus IV.3) Hic pallium recepit a Romano papa utendum diebus praedecessoribus suis con-cessis, sepultusque est in Orado in ecciesia sanctae Euphemiae juxta cor* pora SS. martyrum Hermacorae et Fortunati " Št. 317. 897, med julijem in novembrom.'») Papež Roman potrdi privilegflje gradeške cerkve. "Iz neke listine papeža Irana XIX., izdane meseca decembra leta 1024, (Cfr. Mansi, Concil. coll., XIX, 491.)] Št. 318- 897, novembra ali decembra.^) Papež Teodor 11. potrdi privilegije gradeške cerkve. Iz neke listine papeža Ivana XIX., tzdane mcseca decembra leta 1024. (Cfr. Mansi, Concil. coll., XIX, 491.)' Št. 319. 898, dne 31. avgusta. Ranshofen. Cesar Arnulf podeli vsled prošnje grofa Iringa in grofa Isingrima plemenitniku Svetopolku [„culdarn vira progenie bonae nobilitatis En rokopis ima ^lonacenl", eden pa „Joannaceni". 2) Trije rokopisi navajajo XI111 dni. En rokopis ima ».annis III. mensibiis III, diebus !V.® <) Papež Roman je vladal tri mescce in dvajset dni in sicer nekako od meseca |uii/a pa do meseca iiovcmbra icta 897. a) Papež Teodor II. je vladal le 20 dni ter je najbrže umrl meseca decembra leta 897. exorto, Zuentibolck videlicet nominato**\ vazalu svojega sorodnika in mejnega grofa I.iutbalda [„Liutbaldi canssimi propinqui ac illnstris nostri marchionis uassallo''\ v popolno last nekatera posestva v Ka-rantaniji v grofiji liutbaldovi [„gtiasdani res iuris nostri hoc est in Charentariche in comitatu ipsius consanguinei nosfri^^ in sicer dvor, ki se zove Krka \„curtem quae didtiir Oiirca''\ z vsemi priteklinami in pa to, kar je Svetopolk dobil v fevd od njega samega (od Arnulfa) ali pa od mejnega grofa Liutbalda v KrSki dolini [„in Ourcatala"]\x\ v nekem drugem kraju iste grofije, namreč v SelČah ') [„/>? alio loco qui dicitur Zulszah, in eodem inquam comitatu pasi to"). y,Data IL Kl- Septemb. anno incarn, domini DCCCXCVIII., indict. /,, anjio domni regni Arnolfi XI. Actum Rantesdorf^ [Izv. listina v Celovcu iz krškega kapiteljskega arhiva. — (Hormavr) Archiv f. Gesch v. Süddeutschiand. II, 2i4. — Eichhorn, Beyträge zur ältern Gesch. and Topographie, I, 167. — Boczek, Cod. dipl. Morav,, I, 56. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch. des H. Kärnten, II, Reg. u. Urk., 38, St. 48. — Abhandl. der hist. Classe der bayer. Akadera, 1840, II*^, — Archiv f. Kunde österr; Gesch.-qu., 14, št. 26 (extr.). — Mühlbacher. Reg. der Karol., Št. 1940 (1889). — Iz ve st j a Muz. dr. za Kranjsko, IV, 227, št 75 (extr.) —J a k sch, Mon. hist. due. Carinthiae, II, 41.] Št. 320. Nepristno.2) 898, dne 4. septembra. Ranshofen. Cesar Arnulf podeli vsied prošnje grofa Iringa in grofa Isingrima plemenitniku Svetopolku [„uiro progenie bonae nobilitatis exorto Ziientibolch nominato'^X vazalu svojega sorodnika in mejnega grofa Liutbalda [^Liutbaldi carissimi propinqui ac illustris marchionis uas-sallo^'\ nekatera svoja posestva v Karantaniji v grofiji omenjenega mej nega grofa [„quasdam res iuris nostri, hoc est in Charintariche in comitatu ipsius consanguinei nostri"^}. Meja podeljeni zemlji je šla od GlodniŠkih Alp do Pustih planin in do Schwarnbrunna, na drugi strani pa do ustja Milse v Motnico in do Orebencev. Na severu je segala darovana zemlja do Mure, na jugu pa do Krke [„. . , ab al pibus Glodnizze ad Desertas alpes, ad Coniuratum fontcm, ad con-fluentia AJilse in Motniz et exinde usque Entrichestanne ex una parte montis usque ad Alixram flaut urn et ex alia parte eiusdem montis 1) SelCe (nem. ZeJtschach) so vas blizu Brcž na Koroškem. 2) Ta listina je nepristna ter je nastala med letom 1172. in 1176. (Cfr. Jaksch, J. c., i, 42, 43.) usque ad Qurkam fluuium].'' i) Razen tega mu Judi dä v popolno last vse to, kar je prej dobil v fevd od njega (od Arnulfa) ali pa od mej-nega grofa Liutbalda v nekem drugem kraju iste grofije, namreč v SelČah2) [jn alio loco qui dicifur Zedelsach in eodem inqiiam comi-tatu posito"]. „ Data //. Nonas Septembris, an. incaniationis dom. D CCCXC ////., indiciione /, anno regni domni Aniolfi XI. Actum Rantesdorf."- [Namišljena izvirna listina, spisana v 12. stoletu, v Celovcu iz krškega kapiteljskega arhiva. — (Hormayr) Archiv f Gesch. v. Süddeutsch-iand, II, 215, — Eichhorn, Beyträge zur altern Gesch. und Topogr., I. 67. — Ankershofen, Handb. der Gesch. d. H Kärnten, II, Reg. u. Urk.. 39. sr. 48. — Zahn, Ürkb. d. H. Steiermark, I, 15. st 12 (odl.).— Archiv f Kunde ösferr. Gesch.-qu., I®, [4, st. 27 (extr.). — M üb Ibacher, Reg. der Karo!., sr. 1941 (r89o). — Izvestja Muz. dr. za Kranjsko, IV, 228 št. 76, (extr.). — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, I, 44.' St. 321. 898. Med Mojmirom in Svetopolkom, kl sta bila sinova rajnkega mo-ravskega vojvoda Svetopolka (t 894), je nastal tak prepir in tako sovraštvo, da bi bil drug drugega uničil, ako bi ga bil dobil v svojo oblast. Ko je cesar Arnulf to zvedel, je poslal mejna grofa Liutbolda in Aribona ter Se druge fevdnike na pomoč mlajšemu sinu Sveto-polku, kateri se je bil nanj obrnil. Čete mejnih grofov so sedaj z mečem in cgnjem, kolikor jim je bilo mogoče, razsajale po ^morav-skij deželi ter pomorile mnogo prebivalcev. Ko se je zvedelo, da je grof Aribon vsled hujskanja svojega sina lsanrika3} povzročil ta prepir in te krvave boje med obema bratoma, je izgubil svojo grofijo, a jo kmalu potem zopet dobil nazaj.4) OGIodniške planine so pri Glodniški dolini (GlödnitzthaU, po kateri teCe Glodnica. ki se pri vasi Mali Glodnici izliva v Krko. — Puste planine so najbrže sedanje g^orovje „Haidnerhöhe*, katero je na severozahodni strani GlodniŠke doline. Heide = pusta neobdelana zemlja. — S c h w a r n b r u n n jc gora na ko-roško-štajerski meji od Muraua proti jugozahodu. Besede „ad Coniuratum fontem" so prevod izraza Schwarnbrunn, Schwörenbrunn. ~ Milsa je morebiti sedanji potok Olša, ki se blizu Brež izliva v Motnico, aH pa Ingolsthalerbach, kakor nekateri mislijo. — tntrichestane nam je iskati v planinah, Grebenzen imenovanih, ki se nahajajo od Brež proti severu blizu sedanje koroško-štajerske meje. (Cfr. Zahn, Ortsnamenbuch. Str. 168. — Jaksch, I. c., I, 43.) 2) Selče (nem. Zeltschach) so vas blizu Brež na Koroškem. Tega Isanrika je njegov oče Aribon poslal leta 882. kot poroka na Moravsko. ko se je bil zavezal s Svetopolkom. •i) Lahko si mislimo, da sta Aribon in Isanrik postopala tako, kakor jima je cesar Arnulf ukazal, ko sta po Moravskem netila prepir med Svetopolkovima sinovoma. Ko se je zvedelo, da so nemški mejni grofje povzročili ves prepir, je brez dvoma cesar Arnulf hotel sebe umiti na ta na^in, da je na videz za nekoliko časa kaznoval grofa Aribona in njegovega sina, a ju pozneje zato odškodoval. Ann. Fuld. V. ad a. 898 (MG. SS., I, 413)- „Postea vero, anno in-carnationis Domini 898, inter duos fratres gentis Marahensium, Movmirara videlicet] ac Zuentibaldum, eorumque populum dissensio atque discordia gravissinia exoria est; ita etiam, ut, si uterque alterum suis viribus insequi atque coroprehendere valeret, capitalem subiret sentenciam. Tunc vero rex imperator ista sciens, marchiones suos, Liutboldum [scilicet] et Arbonem comitera, una cum ceteris iidelibus suis, parti quae ad se spem ac confu-gium habuit, auxilium ad eorum Hberationem protectionem Baioarios suos primates transmisit. At ilU in ore gladii igneque, prout poterant, inimicos suos humiliaverunt, et devastar.do necaverunt. Istius ergo dissensionis et disruptae pacis inter supranominatos fratres Arbo coraes^ Ysanrico filio suo instigante, instructor delatorque atque proditor esse convincitur, el ob banc causam praefectura sua ad lempus caruit, quam non multo post accepit." Št. 322. 898, o božiču. Neki Erimpert se je še z nekaterimi drugimi bavarskimi velikaši vzdignil zoper svojega vladarja. Nato ga je dobil v svojo oblast Bra-slav, slovanski vojvoda (ob Blatnem jezeru), ki je bil cesarju Arnulfu zvest. Izroči! ga je grofu Liutboldu, ki ga je vklenil v verige ter poslal svojemu vladarju v Ranshofen i), kar se je zgodilo proti koncu leta v božičnem času. Ann, Fuld., V, ad a. 898 (MG. SS., I, 414): «Dein vero quidam, qui erat quondam princeps cum ceteris primoribus gentis Baioariorum, nomine Erimpertus, qui postea rebelUs regi suisque extitit, a Priznolawo, quodem Sclavo duce, qui et ipse imperatori lidus probatur, comprehensus dino-scitur, et a Llurbaldo, strenuo comitc, catena aliisque vinculis illigatus. regi ad Rantesfurt est praesentatus, Christi domini natale anni instantis finiente." U ( KÄU^ Tj If št. 323a 898. V tem letu so se madjarske čete prvikrat napotile v Italijo ter so dospele do reke Brente. Od tu so njih poveljniki na vse strani poslali poizvedovalce, kateri naj bi se prepričali, kaka je ondotna zemlja, kaka so mesta in kako je ljudstvo. Na podlagi njih poročil so Madjari sklenili, da se vrnejo v domovino, se čez zimo dobro pripravijo in naslednje ieto v mnogo večjem številu zopet pridejo v Italijo. Liudprandi Antapodosis, II, c. 7 et 8 (Script, rer. Germ, in usura schol., recogn., Dümmler, p. 32): ,,Inraenso itaque innumerabilique collecto exercitu, miseram petunt Italiam (sc. Hungarii). Cumque iuxta fluviura Bren- 0 Ransliofen je na Gorenjem Avstrijskem blizu Braunaua. tam defixis tcntoriolis, immo centonibus, triduo exploratoribus directis, terrae situm gentisque multitudinem seu rariiatem consciderarent, repedan-tibus nuntiis huiusmodi responsa suscipiunt: — Nec mora, his auditis ad propria revertuncur, totamque hieniis asperitatem in fabricandis armis, in acuendis spiculis, in docendis iuvenibus belli noticiam, ducunt." Št. 323b. Lcta 89Q, In 900. Madjari so meseca avgusta leta 899. pridrli v Italijo., po njej pustošili ter pomorili mnogo ljudi, nekoliko so jih pa odvedli v sužnost. Kralj Berengar je poslal nad nje 15.000 mož, ki so pa bili dne 24. oktobra pri reki Brenti popolnoma premagani. Madjari so prišli mimo Trevisa, Padove, Brescie, Milana in Pavije do gore Velikega Sv. Bernarda. Osta'i so v Italiji tudi Čez zimo. tn oddelek madjarske vojske je hotel dospeti v Benetke, a beneški dožd Peter ga je dne 29. junija leta 900 prisilil, da se je moral vrniti. Ko so Madjari dobili od kralja Berengarja mnogo darov in porokov, so se z vsem plenom povrnili iz Italije v Panonijo. Catalogi abbatum Nonantulanorum (Script, rer. Langob., p. 572): „In ipso anno (sc. 899) venerum Ungari in Italia de mense Augusto indic-tione 3., 8. tCal. Oct. iuncxerant se cbrisiiani cum eis in bello ad fluvium Brentam. ubi multa milia chrf$tianorum interfecta sunt ab ei$, et alios fu* gaverunt, et venerunt usque ad Nonantulara et occiderunt monachos et incenderunt monasterium et codices multos concremaverunt atque omnem depopulat! sunt locum." Johannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 130): ^Interea Üngrorum pagana et crudelissiraa gens lialiam veniens, incendiis et rapinis cuncta devastans maximamque multitudinem hominum interficiens, nonnullos etiam captivos reservavit; contra quos Berengarius rex direxit exercitum qutndecim railia hominum, set pauci ex eis rerersi sunt. Ungri vero pertranseuntes Tarvisium, Patavim, Brixiam ceteroque fines, Papiam et Mediolanum venerunt et usque ad montem Jobl), depopuiantes cuncta; sed ad Venecias introgressi cum aequis atque pelliciis navibus, primo Civitatem novam fugiente populo igne concremaverunt, deinde Equilum, Finem2), CloiamS), Caputargelem^) incenderunt litoraque maris depopula-verut. verum etiam temptantes Rivoaltum et Metamaucum ingredi per loca que AlbiolaS) vocantur in die passionis sanctorum apostolorum Petri 1) Mens lovis je gora Velikega Sv. Bernarda. 2) Fine je bil najbrže blizu otoka Jesolo (Equiiio) pri Benetkah. Cloia je sedanja Chioggia južno od Benetek. Caput argilis je sedanji Cavarzere na beneških tleh. ») Albiola je stala na ,Lido di Palestrina" morebiti pri S. Stefano di Porto secco. et Pauli,tum domnus Petrus dux navali exercilu, Dei protectus auxilio, predictos Ungros in fugam vertii. fuit namque hec pcrsecucio in Italia et Venecia anno uno. rex igitur Berengarius, datis obsidibus ac donis, predictos Ungros de [talia recedere fecit cum omni preda quam ceperant,® Liutprandi Antapodosis, II, 'c. 9 (Script, rer. Germ, in usum schol., ed. Dümmler, p. 32): „Sol necdum piscis signum dcserens, arietis occupabat2), cum immenso atque innumerabill collect© exercitu Italiam petunt, Aqui-iegiam, Vcronaro, munitissimas pertranseunt civitates, et Ticinum, quae nunc alio excellentiori Papia notatur vocabulo, nullis resistentibus veniunt Regin. Chron. ad a. 901 (MG. SS., I, 609): „Gens Hungarorum Lan-gobardorum fines ingressa, caedibus, incendiis ac rapinis crudeliter cuncta devastat. Cuius violentiae ac beluino furori cum terrae incolae in unum agmen conglobati resistere conarentuf, innumerabilis multitudo iciibus sa-gittarum periit, quamplurimi episcopi et comites trucidati sunt. Liudwardus, cpiscopus Verccllensis ecclcslae, Caroli quondam imperacoris familiarissimus et consiliarius a secreto^ assumptis secum opibus atque incomparabilibus thesauris, quibus ultra quam aestimari potest abundabat, cum effugere eorum cruentam ferocitatem omnibus votis elaboraret, super eos inscius incidit, ac mox interficitur; opes quae secura ferebantur, diripiuntur".3) Ann. Fuld. V ad a. 900 (MG. SS., 1,415): „Interim vero Avari, (qui dicuntur Ungari) tota devastata Italia, ita ut, occisis cpiscopis quamplurimis, Italici contra eos debellare molientes, in uno praeiio una die ceciderunt 22 milia. Ipsi namque eadem via qua intraverunt, Pannoniam ex maxima parte devastantes, regressi sunt". Ann. Alaman. ad a. 899, Cod. Modoet. et Veron. (MG. SS., I, 53): „Ungari Italiam ingressi . . . Bellum primum inter Ungaros et christianos in Italia ad Parentum^), et castcili capti sunt**. Ibid., Cod. Tur. et Sirm. (I. c. p. 53); „Ungari Italiam invaserunt, et Langobardos bello vicerunt". Ann. Laubac. ad a. 899 (MG. SS., 1,53): Ungari Italiam ingressi"*. Ann. Weingart, ad a. 899 (MG. SS., I, 66): »Ungri Italiam invaserunt, el Longobardos bello vicerunt". Ann. Augien. ad a. 899 (MG. SS., f, 68): ,.Ungari Italiam ingressi multa (mala) fecerunt". Chron. Beneventanum a.l a. 899 (Muratori, .^ntiqu. Italicae,ed. Arret., 1,431): ^Hungari in Italiam venerunt". >) Due 29. iunija leta 900. ^ Madjari niso prišli v Italijo meseca marca, kakor piše Liutprand, pač pa meseca avgusta leta 893.. kakor nam kaže citat Iz ,Catalog^! abbatum Nonantulano-riim*. Ta vir zasluži, kar se tiče kronologije, več vere. kakor pa Liutprandov Antapodosis. 3) To, kar Regino tu pripoveduje, se je zgodilo leta 900., ne pa leta 901. Verccllski Škof Liutward je bil ubit dne 24. junija leta 900 Parentum je Brcnta. St. 324. 900, morebiti meseca julija. Bavarski škofje, med njimi solnograŠki nadškof Teofmar, freisinški $kof Waldo in pasovski škof Richar, pišejo papežu Ivanu (IX.) in se pritožujejo, ker je na Moravskem, katero je v cerkvenem oziru zavisno od pasovskega škofa, postavil eneg"a nadškofa in tri škofe. Med drugim so omenili: „PriŠi so, poslani od vaše (papeževe) strani, trije škofje, nadškof ivan ter Škofa Benedikt in Daniel, v deželo tistih Slovanov, ki se zovejo Moravci [Jn terrain Sclavinorum, qui Moravi dlcuntar"]. Ta pokrajina je bila s svojimi prebivalci vred podvržena našim (bavarskim) kraljem, našemu ljudstvu in tudi nam ne samo gled^ razširjanja krščanske vere, temuč tudi glede plačevanja posvetnega davka, kajti naši predniki so jih najprej podučevali in izpreobračali iz mali-kovalcev v kristjane. In zato je pasovski Škof, v čegar škofiji so prebivalci te zemlje stanovali od začetka njih pokristjanjenja, prišel v njih deželo, kadar je hotel ali pa moral, in nobeden mu ni branil; v sino-dalnih zborih ni zbiral samo svojih duhovnikov, temuč tudi tiste, katere je tam (na Moravskem) našel, ter storil polnovlastno vse, kar je bilo treba dognati, in vendar mu nI nihče nasprotoval. Tudi naši grofje na meji te dežele so v nji sklicavali sodnijske zbore, poravnavali, kar je bilo treba poravnati, pobirali davke in nihče se jim ni zoperstavil2), dokler se ni hudič lotil njih src, da so se začeli protiviti krščanstvu, odtegovati se vsaki pravici, nadlegovati nas z vojsko ter se tako besno upirali, da niso mogli tja škof in pridigarji ter da so oni sami po svoji volji delali, kar so hoteli. Sedaj se pa ponašajo, hoteČ pomnožiti svoje krivice, da so z veliko svoto denarja to dosegli (namreč enega nadškofa in tri Škofe), kar se nam zdi čudno in neverjetno: kaj takega se od apostolske stollce Še ni nikdar slišalo in je proti kanoničnim postavam, da bi se ena cerkev tako razkosala. Ena Škofija se je razdelila na pet delov. Prišli so imenovani Škofje v vašem (papeževem) imenu, kakor so sami rekli, posvetili v eni in isti škofiji (pasovski) enega nadškofa — ako se sploh more o nadškofiji govoriti v škofiji kakega drugega — in tri škofe sufragane brez nad-škofove vednosti in brez dovoljenja tistega Škofa, v čegar škofiji so bili." ») Iz besed .sed quia Dei gratia liberata est Italia', katere se nahajajo proti koncu tega pisma, jc razvidno, da je bil ta dokument spisan takrat, ko so Madjari že zapustili Italijo, kar se je zgodilo nekako mcseca julija leta 900. (Cfr. Diimmler, Ostfränk. Kelch. III, 510.) Ker papež Ivan IX. umri že pred tem mesecem (cfr. Jane. Kcg. pont. Roni.. p. -145), ni prišlo to pismo veC v njegove roke. 2) Bavarski škofje so v teh stavkih poročali neresnico, kajii Moravsko ni bilo od frankovskih vladarjev nikdar tako zavisno, kakor se tu omenja. Tudi na nekaterih drugih mestih je vsebina tega pisma neresnična ali pa pretirana. Sploh je pa iz vsega pisma razvidno, kako so Nemci takrat sovražili Slovane. „Vaš prednik tivan Vil!.) je vsled dovoljenja vojvoda Svetopolka posvetil Wichinga za škofa; vendar ga ni poslal v staro pasovsko škofijo, temuČ k nekemu na novo izpreobrnjenemu nirodu, katerega je vojvoda sam podvrgel ter iz poganov naredil kristjane." M \y,Ante-cessor vester Zuentibaldo dace impetrante Widüngurn consecravit epi-scopum; et neqiiaguam in ilium antiquum Pataviensem episcopatum earn transmisit, sed in quandam neophytam gentem, quam ipse dux domuit bellOy et ex paganis Christianos esse patravity\ — Potem omenjajo bavarski Škofje, da so jih Slovani tožili pri rimskem papežu, ker se nočejo ž njimi pomiriti. Škofje priznavajo, da je to resnično; vendar zavračajo vso krivdo na Slovane. „Ko je začelo krščanstvo pri njih (pri Slovanih) pešati in ko so ti še zraven tega sami nehali plačevati dolžni davek našim (bavarskim) kraljem in njih knezom, so se z vojsko začeli upirati in naš narod nadlegovati .... Radi ali neradi morajo priti Slovani zopet pod našo vlado. Zato se spodobi, da vi (papež) gledate le od daleč in kažete pred vsemi svojo zmernost, da ne ojačite malovredne stranke, in ne oslabite tiste, ki je boljša." [„ . . . et sive velint sive nolint, regno nostra subacti erunt. Quapropter oportet vos ab alto speculari, ei moderaminis temperiem prae omnibus tenere, ne peior pars confortetur, et melior infirmetar."^ „Predniki prejasnega našega gospoda Ludovika, cesarji in kralji, izvirajo iz najbolj kristjanskega frankovskega naroda, moravski Slovani pa iz poganov in nevernikov. [„Progenitores namque serenissimi se-nioris nostri, Hludovici videlicet, imperatores et reges ex Christianissima Francorum genie prodierunt. Moravi vero Sclavi a paganis et ethnicis venerunt"'] Oni so s cesarsko silo povzdigovali rimsko državo, fi pa poniževali; oni so krepili kristjansko vlado, ti pa slabili; oni so imeli veljavo pred celim svetom, ti so se pa potikali po brlogih in utrjenih mestih; vsled dobrih nasvetov, katere so oni dajali, je rimska stolica postala močna, zarad preganjanja zadnjih je žalovalo krščanstvo." Bavarski škofje so v svojem pismu trdili, da je laž, česar so jih dolžili imenovani Slovani, namreč, da so oskrunili katoliško vero, ker so sklenili mir z Ogri. prisegli pri psu, volku in drugih jako gnusnih in poganskih stvareh2) ter jim dali denar, da so napadli Italijo. [„Quod nos prae fail Sclavi criminabantur, cum Ungaris fidem catholicam 1) Bavarski škofje v tem pismu pač omenjajo Wichinga, ki je bil Skof v Nitri, popolnoma pa molče o nadškofu Metodu. Vidi se, da ga niso smatrali za pravega cerkvenega glavarja panonsko-nioravske vladikovine. 2) Ogri so §c v poznejših Časih pri priseganju rabili psa. Znano je, da je leta 1181. bizantinski cesar Andronikos Komnenos s Kumani sklenil zavezo. Pri tej priložnosti sta si obe stranki izpustili nekoliko krvi ter jo popili. Ob enem sta razrezati psa, kar naj bi pomenjalo, da naj se tista stranka, katera bi prelomila pogodbo, razkosa, kakor ta pes. (Hunfalvy, Die Ungren, str. 48.) violasse, et per canem seu lupum aliasgue. nefandisslmas et efhriicas res sacramenta et pacem egisse, atgue iit in Italiam transirent pecu-niam dedisse.'*\ Škofje so rekli, da niso dali Ogrom denarja, temuč samo svojo laneno obleko, da bi nekoliko zmanjšali njih divjost in da bi bili varni pred njihovimi napadi. „Pač pa so Slovani sami skozi več let delali krivico, katere nas dolže, da smo jo mi enkrat storili. Vzeli so nemalo Število Ogrov k sebi, popolnoma ostrigli po njih (po ogrskem) načinu glave svojih lažikristjanov in jih poslali zoper nas kristjane; tudi sami so nas napadli, odpeljali nekatere kot ujetnike, druge umorili, tretje vsied lakote in Žeje po ječah usmrtili ter jih tako brezštevilno uničili. Plemenite može in poštene Žene so odvedli v sužnost, požgali so božje cerkve in razdejali vsa poslopja tako, da v celi Panoniji, naši največji pokrajini, ni ne ene cerkve. Lahko vam (papežu) ocf vas postavljeni Škofje povedo, ako hočejo priznati resnico, koliko dni bi se moralo potovati, in bi se ne videlo drugo, kakor opustošena zemlja." \_Jpsi enim crimen quod nobis falso semel factum imposuerunt, muliis annis peregerunt. Ipsi Ungarorum non mo-dicatn muititudinem ad se sumpserunt^ et more eoriun capita suorum pseudockristianorum penitus detonderunt et super nos Christianas immiserunt; atque ipsi supervenerunt et alios captivos duxerunt, alios occiderunt, alios fertna carcerum fame et siti perdiderunt, innumeros vero exitio deputarunt et nobiles viros et honestas mulieres in serntium redegerantf ecclesias Dei incenderunt et omnia aedificia deleverunt : ita ut in tota Pannonia, nostra maxima provincia, tantum una non appareat ecclesia, prout episcopi a vobis destinati, si fateri velint, ejjnj-rore possunt, guonios dies trnnsieri/jf et tofam ferram desolatam viderint."] „Ko smo zvedeli, da so pridrli Ogri v Italijo, smo želeli, Bog nam je priča, se z istimi Slovani pomiriti, obljubujoČ jim zarad vsega-mogočnega Boga, da jim odpustimo vse krivice, katere so do takrat nam storili, in da jim damo nazaj vse, kar so jim, kolikor je znano, naši vzeli, s pogojem, da bi nas le v miru pustili in nam dali toliko Časa, da bi prišli v Langobardijo, branili tu imetje sv. Petra ter z božjo pomočjo rešili kristjansko ljudstvo. A tudi tega nismo mogli od njih doseči, da bi (Slovani) po tolikih zlobnostih prejemali dobrote; oni ostanejo krivi tožitelji, kateri so vedno preganjali kristjane.*' [„Quando vero Vngaros Italiam intrasse comperimus, pacificare cum iisdem Sclavis teste Deo multum desideravimus, promittentes iiSy propter Deum omnipotentem ad perfectuni indulgere omnia mala contra nos nostrosque acta, et omnia reddere, quae de suis nostros constaret habere; quatenus ex Ulis securos no& redderent et tamdiu spatium darent, quamdiu Longobardiam nobis intrare et res sancti Petri de-fendere populumque christianum divino adiutorio redimere liceret. Et nec ipsum ab iis obfinere potaimus^ ut post tanta maleficia haberent beneficia; et sunt falsi accusatores^ qui semper fuere Christianorum persecutores"' Potem prosijo bavarski škofje papeža, da naj ne bi veroval vsakemu, kdor jih sumniči, temuč, da bi se pri taki priliki natanko podučil po svojem ali pa po njihovem poslancu. Dalje naznanjajo, da žaluje Germanija z Bavarskim vred, ker se je uničilo cerkveno edinstvo in se je ena škofija razdelila na pet delov. Od njeg^a (od papeža) pričakujejo, da odstrani vse, kar bodo hoteli osnovati zvijačni Slovani [„5/ quid fraus maligni Sclavorum calliditate adduxerit, iustitia avertat"} Na zadnje se solnograSki nadškof Teotmar opravičuje, da ni mogel v Rim poslati dolžnega denarja zarad poganskega napada v Italijo; sedaj pa, ko je ta dežela osvobojena [,,sed quia Dei gratia Uberata est Italia'*^ ga mu pošlje, kakor hitro bode mogoče; tudi ga prosi, da bi blagovolil na posameznosti pismeno odgovoriti. Datum manjka. Mansi, Cone. col!., XVII, 253 et XVIII, 205, — H an s i 2, Germania sacra, 1, 176—178, — (Kleimayrn), Juvaria, Anhang, p. 283—286. — ßoczek, Cod. dipl. Morav., I, 60—64 — Migne, Patrol., Ser. lat,, CXXXI, 34—38. — Ginzcl, Gesch. der Slawenap, Anhang, str 68—72. — Pastrnek, Dejiny sloranskych aposlolü, str. 274—278. —Kos, Spomenica, Str. 21 (extr.).T St. 325. 900, morebiti meseca julija, i) Hatton, nadškof moguntinski, piše papežu Ivanu (IX.) ter mu naznanja, da so se bavarski škofje pritožili zarad Moravcev, ki so se uprli frankovski oblasti ter se bahajo, da so se od njih (od bavarskih škofov) ločili in od rimske stolice dobili posebnega metropolita, ako-ravno niso nikdar imeli svojega nadškofa 2) in so bili vedno podložni bavarskim vladarjem in Škofom. [„ . . , qualiter Maravenses populi Francoruni potestati rebelles iactent^ se ab illorum consortio esse di-visos, et seorsuin metropolitatio gloriantur a vestra concessione esse sublimatos: cum nunquam metropolitana sedes inter illos haberetur, sed semper illorum provinciae et dioecesi cohaererent^] Hatton pravi, da mu pošilja to pismo vsled prošnje bavarskih škofov, zvestih katoličanov, ki poveličujejo sveto vero s svojimi deli in cerkvenimi opravili, in ki mu hočejo tudi sami ravno to naznaniti. 3) [„ . .. quia o Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 324. 2) Kakor se vidi, Hatton ni smatral Metoda za nadškofa. 3) 01. St. 324. et Uli per se ipsos vobis eadem innotescere vita comite promittebant.'^'] Dalje trdi Hatton, da so Moravd, dobivši od apostolske stolice svojega metropolita, bajč postali prevzetni in vsled njih ošabnosti se bode Še, kakor mnogi mislijo, prelivala kri. Zato ga prosi, da bi jih, preden se to zgodi, opomnil, da spoznajo, kateri vladi se imajo podvreči. Ako pa ne bodo poslušali njegovega (papeževega) svarila, bodo morali pred frankovskimi knezi skloniti svoje vratove. • . . quod si vestra adinonitio illos non conexerit, velint, nollnt, Francorum prlncipibus colla Submittent.''] i) Vendar upa, da se zamore vsa stvar rešiti brez prelivanja krvi. Datum manjka. [Man s i, Concil. coll., XVIII, 203. — Han s iz, Germ, sacra, I, J 78 —I Bo. — ßoczek, Cod. dipl. Morav., f, 64—67. — Kos, Spomenica, Str. 24 (extr.).] St. 326. 900, dnc 2. novembra. Trst. Kraij Berengar podeli vsled prošnje patriarha Friderika, svojega duševnega očeta [y,spiritalem patrem'*'] oglejski cerkvi vodovje Natisso, katero se bolj spodaj zove Anfora {^aqiiam nomine Natissam que inferius Anfora nominatur''fer od Anplianovega gastaldata [„de gastaldato Anpliano^'Y^) letno davščino [„censum qui annualiter nostre parti dabatur^'l in sodstvo [^placitum^^ Noben vojvoda, grof, oskrbnik ali kak drug državni uradnik {„millns dux comes gastaldius aut quislibet reipublice exactor''^ ne sme ničesar storiti, kar bi nasprotovalo tej daritvi. Kdor bi se ne ravnal po tej kraljevi naredbi, plača naj 60 Über Čistega zlata in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa oglejski cerkvi in ondotnemu patriarhu {„niedietatem camere nostre et medietatem pre-nominate sancte Aquilegensi ecdesie eiusque pontiflcibus**']. „Data nil. id, novem, anno incarnationis domini nostri Jesu Christi DCCCC, anno domni Berengarli regis Xllll^ per indictioneni HI. Actum Trieste." [Karcular iz 15. stoletja v aktih ^ConsuItori in iure* v drž. arhivu v Benetkah. — Mühlbacher v Mitth. des Instituts f. österr. Geschichtsforsch., 1 (1880), 285, St. 7.1 0 Na isti način so se izrazili tudi bavarski škofje („sive velint, sive noiint, regno nostro subacti erunt.") Te besede pač dovolj opisujejo takratne nemške Škofe, razširjevalce vojne, tlake in robstva, ne pa miru, vere in ljubezni. 2) ^Gastaldatum® ali „gastaldatus* se je zval okraj z vsemi mesti in gradovi, ki je bit zavisen od kakega gastaida. Št. 327. Okoli 900J) Naznanja se vsem prebivalcem po Karantaniji [„partibiis Caren-taniae"~\ da je neki plcmenitaš Jurij {„qui da m nob Iiis vir nomine Geor-gins'*}, ko je prišel k freisinškemu Škofu Waldonu na Otok \„ad Uuerlde loco'"], kjer počivajo ostanki sv. mučenikov, Primoža in Felicijana, podelil tamošnji cerkvi, Škofu Waldonu in njegovemu odvetniku Vadalhohu [„cum Vadalhoho ipsius traditionis advocafo"'\ vse to, kar je Heimo, sin Vitogojev, dal nad ondotnim jezerom^) v last svoji sestri Tunci, ki je bila soproga imenovanega Jurija [^quicquid in summitate lad ipsius Heimo filius Vuiiagouonis s//<2 sorori nomine Tunza tradidit improprietatem"']. HreisinŠki Škof naj ima pravico do rečenega kraja z vsemi priteklinami. Zato pa želita Jurij in njegova žena Tunca, da se po njuni smrti pokopijeta v cerkvi na otoku in da se ju ondotni duhovniki spominjajo v svojih molitvah. Priče: „Lantolt, Herilant, Sigiuuarf, Paldachar, Heimpercht, Vrolf." Datum manjka. [Cod. iS8, f. 107* in 238, f. loi v kr. drž. arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, Hist Fris., Ib^ 428, 11,980. — R e sc h i u s, Ann. Sabion , III, 230. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, 25» št. 26. — A n k e rs h o fe n , Handb. der Gesch. d. H, Kärnten, Ilb^ 36 (odi.) — Archiv f. Kunde österr. Gesch.-qu., I 15, Št. 29 (reg.), — J a k s c h, Mon. hist. due. Carinthiae, III, i o.] Št. 328. Deveto in deseto stoletje. IzČedadskcga e v a n gel i j a. Fol. I: Malamila. Odela4), Bega5), Livera puelle. O Freisin§I} To je Stregomil. 01. Letopis, št. 255. Motico Trebenec, Dracig2), Craniohi, Miliena, Zelebor^), Andreas. Nosimer^), Oelanus^)^ Luta^). Fol. 2': Chotmer?). CozilS), Uuozet, Margareta. Zelislaua^), Sebetuhio)^ Humislann), d Trebcboris)^ Bri-bibor»3), TrudopulcW). Fol. BoselisaJ5), Sobemiiscla^ö), Sclauuenca i?). Fol. 3*: t Lodohicus imp- Ingelberga regina^s). Hic sunt nomina de Botgaria, Inprimis rex illorum Michahel et frater eius Dox et alius frater eius Gabriel et uxor eius Maria et filius eius Rasäte, et alius Gabriel, et tercius filius Simeon, et quarlus iiiius Jacob, et filia eius dei ancella Praxi, et alia filia eius Anna.20) Zergobuia. Fol. 4: De Bolgaria qui primus venit in isto monasterio, nomen eius Sondoke et uxor eius Anna et pater eius lohannes et mater eius Maria et fiÜus [eiusj Mihael et alius filius eius Uuelecneo, et filia eius Bogomilla, et alia Kalia, et tercia Mar[ta et quarta] Elena et quinta Maria, et alia uxor eius Sogesclaua2i) et alius homo bonus Petrus. . -et Georius. 1) To je Motik. Ol. Letopis, St. 160. 2) To je Dražič. 3) To je Zlehor. Gl Letopis, št. 348. *) To je Nosimlr. Gl. Letopis, St. 180 To je Jelen. Ol. Letopis, št. 104. ö) To je Ljufa. Ol. Letopis, Št. 130. ') To je Hotimir. GL Letopis, št. 96. S) To je Kocel. Gl. Letopis, št. 108, «) To je ZIeslava. Gl. Lelopis, St. 349. 10) To je Sebeteh. Gl. Letopis, št. 230. >1) To je UnisJav. GL Letopfs, št. 308. >2) To ie Trebibor. Gl. Letopis, št, 294. 13) To je Prlbibor. Gl. Letopis, št. 195. ") To je Trudopolk. GL Letopis, St. 305. >5) To je Božehša. Gl. Letopis, št. 15. i«-) To je Sobemisla. GL Letopis, št. 238. 'O To je Slavenka. Gl. Letopis, St. 236. '6) Kcr se je cesar Ludovik (II.) po lelu 850. poroCil z Ingelbergo, sta se te dve imeni tudi po tem letu zapisali. Tu nam je misliti na bolgarskeg^a kraJja IJor/sa, kateri se je leta 861. dal krstiti ter je takrat sprejel ime Mihael. Te vrstice nam tudi kažejo, kako so se zvali člani njeg:ove družine. ») Te vrstice od ,Hic sunt" naprej je napisala ista roka, katero opazujemo tudi na naslednji strani (fol. 4) od »De Bolgaria" pa do ^et Oeorius*. 2') To je Sobeslava. 01. Rački, Documenta, str. 385. Fol. 4*: Khaco, Sebedrago^» Centeska. Porosit2). SzuentiGpulc3), Szuentezizna-i), PredezlausS). Fol. 5: Miramusclcö), Zitemcr?), SiranecaS), Maola^). Fol. 5'; Preblassclavaio), Pressoboda ii), Mutacus»2). Sedemir 13). Perinsuin, Isac, Stameri^), Penebod Semidragaiö). Ratuuici7)j Sebedra[g]i8) hostiarius. Domno Tripimiro Memento domine famulorum famularum____Uuitgauo C020, .....Bribina2i), Terpimer22)^ Petrus, Maria, Dragoiud23)^Sabes,Pizcden, . . . nisi, Benedictus, Straha, Petro, Bedoslau24)^ Mihahel, Siliz25 Coten2ö)^ Kanei, Drisimer27)j.....Sedobra[t],.....Dragoroc28)^ Moeta, Couar, . . . Arcumis, .. . Saba, Cafrat, Job, Estimer29), Radasta30), .... 0 To je Sebidrag. Gl. Letopis, št. 228. 2) To je Borižit. Gl. Letopis, št. 12. 3) To je Svetopolk. Gl. Letopis, št. 266. — iMorebiti zaznamenuje to ime takratnega vdikomoravskega vojvoda Svetopolka, čeprav ne stoji zraven imena ne »dux% ne jjComes® in ne »dominus*. Svetožizna bi bilo ime njegove soproge. Gl. St. 329, kjer sta omenjena ^Zuuentibald" in pa »[ZJuuengizigna^. *) To 5) To 6) To O To S) To 9) To ">) To To >2) To »3) To To To '6) To ") To 18) To e Svetožizna. GI. Letopis, št. 269. e Predislav. GI. Letopis, št. 192. e Miromisl. Gl. Letopis, It. 149. e Žitomir. GI. Letopis, št. 360. C Stranka. GI. Letopis, št. 254. e Mala. Gl. Letopis, št. 136. e Pribislava. Gl. Letopis, št. 200. e Prisnoboda. Gl. Letopis, Št. 202. e Motak. GI. Letopis, št, 159. e Zdemir. GI. Letopis, št. 337. e najbrže Stanimir ali pa Stamer. e Benebod. GI. Letopis, Št 6. e Zemidraga. GL Letopis, Št. 341. e najbrže Radovik. e Sebidrag. GI. Letopis, št. 228. Tu nam je misliti na hrvatskega kneza Trpimira, ki je vladal od 850—855. 20) To 2») To K) To 23) To 2<) To 25) To 26) To 27) To 2S) To 29) To 30) To e Vitogoj. Omenja se pod št. 162, 277, 327. e Pribina. GI. Letopis, št. 198. e Trpi mir. e Dragovit. G). Letopis, Št. 70. e Bedoslav. Gl. Letopis, št. 30. e Žilec. GL Letopis, št. 356. To ime se omenja tudi pod št. 142. e I loten. Gl. Letopis, Št. 95. e DrŽimir. GI. Letopis, št. 74. C Dragorok. GI. Letopis, št. 67. e Čestimir. GI- Letopis, št. 35. e Radosta. 01. Letopis, št. 220. Motimira i). Fol. 6: Mlada, Olamir, Olamir, Trubesu . . . Rado2lau2) et ego indignus Liuprih pbr., Estemir, Zize-mir3), Pcnsezi, Moisclaica-t), lohannes filius ip[soruni]. Uincamera et filius eius Lihamere. BrasclauoS) et uxor eius Uuentescella. Nepokor. Salaho.6) Fol.6^.....Menedraga7), TrebelioS), Gomer^), Merisclafa lO), Souuinnao,RastisclaoiiXf^"daram,CitamuscIc i2)^Gonimeri3), Rasmene^^), Nitraboris), KasnoUuitamusclo"), MusdonnatS)^ Negotii), Lala^o), Stranamcr2i), Tfebenna22). Stamer. Vlil. idus aprilis Hoteihza hobiit, lili. kal. lunias Zidepor hobiit, Netunsica hobiit, idus iun. Histunsis hobiit. Crepuco23) uxor et Trebe . . . filius eius Trebego24) . .. . Coseri25). Tesina26), Slotiuenza27). O To je Motimira. 01. Letopis, št. 162. 2) To je Radoslav. GI. Letopis, li 219. 3) To je Žizemir. Gl. Letopis, Št. 364. To je Mojslavka. 01. Letopis, 5t. 158. 5) To je ßraslav. Gl. Letopis, 5t. 20. «>) Cfr. št. 123: »a Salachone comitc". 7) To 6) To 9) To 10) To 11) To 12) To ") To ») To 15) To 16) To 17) To 18) To 19) To 20) To 21) To 22) To 23) To 2<) To 25) To 26) To listini pod št 2») To .Ooimer''. e Manjdraga. 01. Letopis, št 139. e Trebil. Gl. Letopis, St. 298. e Gojmir. G!. Letopis, št. 83. Pod št. 142. je omenjen e Miroslava. 01. Letopis, Št. 150. Rastislav. Žitomisi. 01. Letopis, št. 361. Oonimir. 01. Letopis, št. 88. Kašmeii. 01. Letopis, št. 224. Nitrabor. Ol. Letopis, št. 179. Kasne. 01. Letopis, št. 107. e Vitomisl. 01. Letopis, St. 321. e Mislena. 01. Letopis, št. 152. e Negoia. Gi. Letopis, št. 172. Laia. Gl. Letopis, št. 120. Stranimir. 01. Letopis, št 253. To ime je omenjeno tudi pod št. 292. Trebenja. 01. Letopis, št. 293. Krepek. Gl. Letopis, št. 114. Trebegoj. G!. Letopis, št. 291. Košar. 01. Letopis, št. 110. e Tešina. 01. Letopis, št. 274. Plemenitaš Tešina se omenja tudi v neki 497. e Zlativenca. 01. Letopis, št. 347. Doblisclaug; *), Godcsclagua2), Zelesclauua3), .... Semia, Presclauonte-»)^ Presciauonte, . . . DabramuscloS). Tonasclauua^). Ludino?), Soguasclaua. Uuitgou8). Nesden, Antonius, Uuitmar®), Lutomer'O) Sriben, SebetechH), Primusl*2). Coiotec. Fol. 7: 7 Zillizio, , . . enstabeda, Nazamyris), Brazenai-i). Musclusi5)^ Tordasclauc Fol. 8': Sihcrad, Zisola. Fol. 9: StradoscIauua*7),. . . Dobrablaste is),. . . Stradasclau Fol. 10: Panco. ;Bo]lesclaua20). FoK 12: t Domno Karolo imperatore, domno Liuttuardo epo.21) Fol. 13: Dragamer22), .... Nazisir23), .... Seuemuscle24), Semina hobiit. Nedauid25). ») To je Dobislav. Gl. Letopis, St. 46. 2) To j'e Oodeslava. Gl. Letopis, št. 80. 3) To je Zleslava. Gl. Letopis, št. 349. *) Najbržc Braslav. O!. Letopis, št. 20. 5) To je Dobromisl. Gl. Letopis, št. 53. 6) To je Tonislava. Gl. Letopis, št. 281. 7) To je Ljudin. Gl. Letopis, št. 128. «) To je Vitogoj. 9) To je Vitomir. Gl. Letopis, Št. 324. 10) To je Ljutomir. Gl. Letopis, št. 134. ime ^Liutemir- se omenja tudi pod Št. 142. H) To je Sebeteh. GI. Letopis, št. 230. '2) To je Premisl. Gl. Letopis, št. 194. >3) To je Nosimir. Glej Letopis, Št. 180. ») To je Bratina. Gl. Letopis, št. 21. >5) To je Misl. GI. Letopis, št. 151. 16) To je Trdoslava. To je Stradosiava. GI. Letopis, št. 251. To je Dobrovlasta. Gl. Letopis, št. 55, w) To je Stradoslav. Gl. Letopis, št. 250. 20) To je Boleslava. 21) Tu omenjeni cesar je Karol Debeli; Liutwart, njegov kaplan, je bil Škof verceliski. 22) To je Dragomir. 23) To je Načižir. GI. Letopis, št. 166. 2*) To je Svemisl. Gl. Letopis, št. 261. 25) To je Nadovid. GI. Letopis, št. 167. Fol. 14: Oimusclc»), Dabraua2), Dcquodesca, Misticlau3), Gohi-fred, Cerna4), QuociliS), Friuuina6), Gostidrago^), SemmemuscIeS), Paridra, Zidana«), Pilende, Seueila. Scuclla, Millasio), Soidrago"), Randcco, Ceresulia, Sinata, SoUin, Premip2)^ Luban'3), Fol. 22': lohanncs uxor eius Bedoslauua Fol. 23: Cralo, Ualo, Uulcote >5), Milo 10), üui'fego »7),____f Presila, Petrus fiiius domno TripemeroiS). Foi. 38': Semna, Uisegneo»«) diac[onus], Cruben20), Uuilan2i), Sedobra. Fol. 42: Santpulc,.... Bochmir22). Fol. 47: Gostichai23), Sebusca. Fol. 49: Presela, Uuisseoi^-i) pbr. (sc. presbiter). Fol. 65: Dannamir23). Fol. 79: Stenedrago26). Fol. 80': Castemyr27). Fol. 95 : Prisnata26). To je 2) To ie 3) To je *) To je pod St. I9t. sj To 6) To T) To s) To 9) To To 1») To «) To 15) To I*) To ») To 16) To To »s) To ") To 20) To 21) To 22) To 23) To 2') To 25) To w) To 27) To 2») To Omisl. Ol. Letopis, Št. 184. Dobrava. Ol. Letopis, Št. 47. Mistislav. Gl. Letopis, št. 153. Črna. 01. Letopis. Št. 38. Neka ,Zirna' se tudi omenja v neki listini Kocel. 01. Letopis, št. 108. Pribina, G). Letopis, žt. 198. Gostidrag. Gl. Letopis, Št. 90. Zememisl. Gl. Letopis, št. 338. Židana. 01. Letopis, Št. 354. Milaš. O!. Letopis, št. 143. Sojdrag. Gl. Letopis, št. 239. Premil. GI, Letopis, št. 193. Ljuban. GI. Letopis, št. 124. Budislava. 01. Letopis, št. 31. Volkota, GI. Letopis, št. 332. Mil. 01. Letopis, St. 142. Vitogoj. Trpimir. Višcguev. Gl. Letopis, Št. 317. Grben. 01. Letopis, št. 93. Vilan. Gi. Letopis, St. 316. Bogomir. 01. Letopis, št. 8. GostiŠa. 01. Letopis, št. 92. Neki „Goztizai« se tudi omenja pod gt.452. Višegoj. 01. Letopis, št. 318. Daniniir. 01. Letopis, Št. 44. Sčenedrag. G). Letopis, št. 272. Čestimir. GI. Letopis, št. 35. Prisnota. 01. Letopis, št. 203. Fol. 98': t Olodrag, f Olomer, t Pigimer, f Cotes, 7 SitigoiU, t Mirogoi2). Fol. 99: Stagai3). Fol. 102': Zidiziau4) pbr., .... Rodun pbr., Zabau, Liutisti^). Munemer«^),... Sepino, Sirnamus, Mirona'), Dobrodeis), Priuuigor^;. Zla 10), NazzcgH). t Brannimcro comitf, Msriosai3) cometissa. CherniH). Fol. I >q\ Predcclao'5), .... Tunisclaua .... Ubisciaua Fol. 145: SedescIao'S), F^reuui[scIaol Fol. 162': Teudmari pontifi'cis20). Fol. 167: Godesclaua2i),____Sclauica22),____Stradesclaua23^,.... Subimer24). Fol. 181': Sfano25) pbr. Fol. 21Prencnon, Milei26), Pomego, Dobrosisne^?), Isaika, Tre-henta, Deoste, Sešite, Trebenna2S), Stram, Semigir, Musclasete, Saj, Luca. O To je Žitigoj. 01. Letopis, št. 357. 2) To je Mirogfoj. 01. Letopis, St 147. 3) To je Stagoj. 01. Letopis, št. 240. To je Židislav. 01. Letopis, Št. 355. To ie LjutiC. 01. Letopis, št. 132. •i) To je Muniniir. 01. Letopis, št. 164. 7) To je Mirna Ol. Letopis, št. 148. 8) To je Dobrouej. 01. Letopis, št. 51. 9) To je Prtbigoj. GI Letopis, št. 196. 10) To je Zla. 01. Letopis, št. 346. 11) To je Naček. 01. Letopis, št. 165. 12) To je Branimir. 01. Letopis, št. 17. Brez dvoma nam je tu misliti na hrvaškega vojvoda Branlmira, ki je vladal okoli leta 879. 13) To je Marjuša. Tako se je zvala Branimirova soproga. ») To je Črni. OL Letopis, St. 40. To je Predislav. 01. Letopis, št. 192. 1®) To je Tonislava. Ol Letopis, št. 281. To je Ubislava. 01. Letopis, št. 306. »S) To je Sedeslav. »9) To je Pribislav. 01. Letopis, Št. 199. Leta 989. je na Gorenjskem živel neki posestnik, kateremu je bilo tako ime (01. št. 490.) 20) Prej ko ne nam je tu misliti na og^lejskega patriarha Teotmara, ki je vladal od leta 850 - 872. 21) To je Oodoslava. 01. Letopis, Št. 80. 22) To je Slavka. OI, Letop s, št. 237. 23) To je Stradoslava. 01. Letopis, št 251. 24) To je Sebimir. O!. Letopis, Št. 229. — Leta 864. je neki ^Zebemir" Živel na koroških tleh. 01. SLI91. 25) To /e Stano. OK Letopis, št. 244. 2<») To je Milej. 01. Letopis, št. 144. 27) To je Dobrožizna. Ol. Letopis, št. 58. 2S) To je Trebenja. 01. Letopis, Št. 293. Fol. 214: Turdamere^), Zababerado2), Neme, Rai, Domamir3), Ciagrota, Exumila, Pfro]mer, Draineste, Sidesci, Nesir-*) (s. Vfll. vel. iX) Fol. 236', 237: Ratg'oiS) et uxor eius Regfinsunda, Patricus, Bri-bisiauö), .... Pacemira"). Fol. 238: t SebedracS). Fol. 268': Degodelka^), Dallimcreio), Bellicaii), filius eius Mini-dragfo'2)^ lohannes, Cerelulla, filia eius Thesconna. Fo]. 270': NenadeiOlauoz^-^). [Bethmann v Neues Archiv der Gesellschaft f. ältere deutsche Geschichte, II, 113 sq. — Rački v Monumenta spect. hist. Slav, merid., VII, 382—384.] Št. 329. Med 1.784. in 907. Liber confraiernitatum vetustior (MG. Necrol., II.) Hag, 12, col. 30. V. 5: Zuuentibald, -uuengizigna. (?)I5) ^ 14. « 35' ^ 5- Liupota.fö) (Iz 8/9. stoletja.) r» 15, „ j, Lepa.17) (Iz g, stoletja.) 15. « 36. » 35- Lepa. {H 9. stoletja.) r» t?, « 36» n Cheitamar.»8) (r? 8/9. stoletja.) ^ 21, „ 49, „ 19; Uuitagauoi9)ni.(sc.monachus).(Iz9.scoIetia.) , 22, „ 51, „ 30: Uuitocouo.i9) (Iz 9. stoletja.) •• 22. „ 51, „ 37: Radouuin.20) (Iz 8/9. stoletja.) „ 24, „ 60. „ 22: Zcmigneu.2i) (Iz 9. stoletja.) ,, 24, „ 60, „ 23: Cazan.22) (Iz 9. stoletja.) O To je Trdomir. 01. Letopis, §t. 289. To je Zababerad. 01. Letopis, št. 335. ^) To je Domomir, Gl. Letopis, št. 61. To je Nežir. 01. Letopis, St 176. 5) To je Radigoj. Gi. Letopis, št. 211. To je Pribislav. O To jc PaCemira. Gl. Letopis, št. 185. To je Sebidrag. Gl. Letopis, št. 228, To ime je bilo znano tudi med koroškimi Slovenci. Gl. št. 191. ^) To je Dolgodelka. 01. Letopis, §t. 59. To je Dalimir. GI. Letopis, št. 43. ") To je Belica. GJ. Letopis, Si. 4. To je Manjdrag. 01. Letopis, št. 138. — Leta 945. je neki ^Mandrag" živel na Koroškem. (01. št. 392.) »3) To je Ncnadej. OL Letopis, št. 173. ») To je Olavae. 01. Letopis, St. 76. Ime moravskega vojvoda Svetopolka in njegove soproge Svetožizne. Cfr. št.328. To je Ljubota. Glej Letopis Matice Slov. za leto 1886, str. 124, št. 127. GI. Letopis, št. 122. To je Holimir. 01. Letopis, št. 95. — Morebiti je bil ta Hotimir takratni vojvoda karantanskih Slovencev. To |e Vifogoj. To Je Hadovin. Ot. Letopis, št. 222. To ie Zemignev. 01. Letopis, št. 343. To je Kosan. Pag. 24. coj. 60, v. 24: Mösiz J) (h 9. stoletia.) n 24. 60, n 26: Ticbomira.2) (Iz 9, stoletja.) n 24, >» 60, n 27: Dabramu2li.3) (Iz 9. stoletja.) Tt 24. n 60, n 28: Prebila.4) (Iz 9. stoletja.) n 26, n 62. 9 6: Radouuinus.5) (Iz 8/9. stoletja.) » 1 73. » 1: Turdagauuo.ö) (Iz 9. stoletja.) J» 30» n 73' » i: Deblcgauuuo.7) (Iz 9. stoletja.) n 3«. *> 76, » 13: Izbor 8) (Iz 9. stoletja.) n 31. 76. » 16: Nibumir.9) (Iz 9. stoletja.) » 3I' » 78. » 12: Miriza.io) (Iz 9. stoletja.) » 35. » 88, n 9: Liubzez.il) (Iz 8/9. stoletja.) n 35, » 88, » 12: RaduiJuin.i2) (Iz 8/9. stoletja.) n 35> » 88. J) 18: Uuitagauuo com. 13) (Iz 9. stoletja.) n 36. » 90, 19: Dragabon.M) (Iz 9. stoletja.) » 36, n 90, 20: Zerno.15) (iz 9. stoletja.) n 39, n 97. » 27: Witigowo.lö) (Iz 9. stoletja.) » 4i, » I0[, n 5 • Trebel.iT) (iz 9. stoleija.) ft 41, 101, » 7: Comir.^8) (Iz 9. stoletja.) n 4'. n 1 OJ, » 8. DobresitJ9) (Iz 9. stoletja.) n 4U » 101, » '3: Liubona.20) (Iz 9. stoletja.) » 41. » f 0 I, )) Vvizzernir.2i) (Iz 9. stoletja.) » 41. » lor, » '3: Zemidrud.22) (Iz 9. stoletja.) n 42, » to3, » 29: Liupotun m.23) (Iz 9. stoletja.) 1) To 2) To 3) To O To 5) To 6) To 7) To «) To 9) To 10) To ») To 12) To 13) To ») To To 16) To To To w) To 20) To 21) To 22) To To e Možič. GI. Letopis, št. 163. e Tihomira. 01. Letopis, St. 279. e Dobromisl. QI. Letopis, št. 53. e Pribila. e Radovin. e Trdogfoj. e Debelogoj. e Izbor. Gl. Letopis, št. 101. C Nebomir. GL Letopis, št. 168. e Mirica Gl. Letopis, št. 146. e Ljub Sic. e Radovin. e Vitog^oj. e Dragfovan. Gl. Letopis, št. 69. e Črne. e Vitogoj. e Trebil. Gl. Letopis, št 298. e Gojmir. Gl. Letopis, št, 83. e Dobrožit Gl. Letopis, št. 57. e Ljubonja. Gl. Letopis, Št. 126. e Višemir. Gl. Letopis, št. 319. e Zemidrug, 01. Letopis, št. 342 e Ljubotun. Št. 330. 901, mesesa februarja. Beneški dožd Peter določi v navzočnosti gradeškega patriarha Vitala in mnogih Škofov, da naj se iz nova popravi samostan sv. Štefana v Ahinu, katerega so Madjari, ko so prišli v Italijo, poškodovali, njegova posestva ©pustošili ter samostanske kolone pomorili aii pa polovili. 'Moncicolo, Cronache Veneziane, I, 130, op. 6 (odi,).] Št. 331- 901, morebiti dne 11. aprila. Madjari so prihrumeli v Karantanijo, a so bili tu premagani. Ann. Fuld. V, ad a. 901 (MG. SS., I, 415): „Interdum vero Ungari australem partem rcgni illorura Caruntanum devastando invaserunt." Chronicon Suevicum universale ad a. 901 (ibid., XIII, 66): „Ungari Carentaniam invadunt et in sabbato comraissa pugna occiduntur." Herimanni Aug. Chron. ad a. 901 (ibid.. V, 111): „Ungari Caren-tanura petentes, comraissaque pugna victi caesique fugerunt." Annal. Saxo ad a. 902 1) (ibid., VI, 590): „Ungarii in Charentaniam invadunt, et commisso in sabato paschae2) proelio occiduntur." Št. 332. 901, Madjari so iz nova pridrli v Italijo.3) Ann. Alam. ad 3.901 (MG. SS, I, 54): ^Iterura Ungari in Italiam.'' Ann. Laubac. ad a. 901 (MG. SS., I, 54): „(lerum Ungari in Italiam." Št. 333. Od 901. pa do 909. Gradeški patriarh Dominik, po rodu Benečan, je vladal 7 let, 11 mesecev in 3 dni. Bil je doždov sin ali pa vsaj njegov sorodnik. Papež Teodor (?)4) mu je podelil palij, katerega naj bi rabil tiste dni, ki so bili že njegovim prednikom naznanjeni. 1) Letnica jc tu napačna. 2) Leta 901. je bila velikonočna sobota dne 11. aprila. 3; Najbrže se na ta napad Madjarov nanašajo besede na grobnem spomeniku oglejskega patriarha Friderika (gl. Št. 334), ki se glase: ^Ungarorum rabiem magno moderamine pressit." •») Papež Teodor 11. je vladal že leta 897. in sicer le 20 dnu O^ffe, Reg. pont. Rom, ed. 1885, I, 441.) št. 333, 334. _^ Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 16): «Huic (sc. Vitali) successil Dominicus patriarcha, qui rcxit pontificatum annos VII, ms. XI, d, III." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Dominicas patriarcha, filius Petri Tribuni Dominici 1), sedit an. 7, m 11, d. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c, I, 129): „Mortuo itaque Vitale patriarcha . . . successit sibi Dominicus patriarcha," Ibid. (Monticolo, p. 131)' »Hac scilicet tempestate Dominicus patriarcha migravit a seculo, qui ccclesiam Gradensem rexerat annis Vil et mensibus XI," Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 9, pars 17 (Muratori, Script, rer. hal., XII, 195): „Dominicus patriarcha natione Venetus ex patre Petro Tribuno, sedit annis VII, mensibus XI, diebus III. Hie fuit ducis filius, vel ut quidam referunt solum de sua cognatione. Qui pallium obtinuit a Theodoro papa utendum diebus praedecessoribus suis concessis, in quibus diebus Fredericus patriarcha Aquilegiensem regebat ecclesiam." Št. 334. Nekako med 900 in 921.2) Oglejski patriarh Friderik je vladal takrat, ko so se Madjari polastili Panonije. Oglejska kronika pravi, da je rečeni patriarh premagal Madjare in jih zapodil v beg. Na njegovem grobu se je nahajal napis, ki je to poudarjal. Umrl je patriarh Friderik dne 23. februarja. Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil,, App. p. 10): „Federicus patriarclia sedit annis LIII.3) Jste rairabiliter ecclesiam guber-navit. Hu jus tempore imperante Karolo III (Jngarorum gens a Servia egressa in Pannoniam, quae adjung>tur finibus ecclesiae Aquilegensis, pri« mitus venit et ejectis Avaris ibi habitare coepit.4) Erat enim gens crude-lissima^ carnem comedens huroanam et sanguinem bibens pro potu. Quos Federicus patriarcha repressit et longius effugavit, reddens Hespcriae pacem, quae caput extat Italiae. Super cujus sepulchrum in Aquilegia est epita-phium : Conditur inferius nitido patriarcha lapillo, Praeclarum nomen cui Federicus erat. >) Sc. ducis Venetorum (888—912). 2) Oglejski patriarh Friderik je bil naslednik patriarha VaJpcrta, ki je umrl pred novembrom leta 900 ^cfr št. 326), ker takrat je bil Friderik Že oglejski patriarh. Znano nam je pa tudi, da je bil leta 921. še živ. (Gl. žt. 353.) 3) Število »LIH® je na vsak način preveliko. *} Cesar Karol III. je bil leta 887. odstavljen (gl. St. 280); Madjari so pa, kakor je znano, prišli nekaj iet pozneje v Panonijo (gl. št. 307). Ungarorum rabiem magno moderamine pressit, Fecit et Hesperiam pacem habere bonam. Egregius pastor mitis dum pasceret agnos, Semper utrique gregi pabula laeta dedit. Hunc Deus omnipotens proprio ditavit honore, Post banc angelicis consociando choris. Tu quoque praecursor Christi baptista Joannes, Pontifici mentis auxiliare tuis " Necrolog. Aquileg. ad „septimum kal. Martii''. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 463.) Št 335. 903 (?), dne 8. septembra. Pokrajinski Škof Madalvin [„Madaluinus choriepiscopus"] prepusti pasovskemu škofu Burkhardu mnogo mašne oprave, 56 knjig, svojo lastnino v Aribonovi grofiji med Anižo in Urlom ter devet kmetij v Lilienbrunnu na panonski zemlji {Jn Pamonia in loco, qui dicitur Lilian p rvnao""]. Zato mu pa škof Burkhard odstopi mnogo fevdov po raznih okrajih, med njimi tudi nekatere onostran koma-genske gore v „Nominacha" in v Mödlingu .. ež ultra montem Comagenum ad Nominichfia et ad Medilichha"]^) „Acta est hec confirmatio conplacitationis in urbe Patauia VL idus Septembris anno ab incarnatione domini DCCCCIUL^ indictlone se-cunda anno tercio Hludouuici regis.'''^) [Mon. ßoica, XXVIIli', 200, št. 3.) — Wiener Jahrbücher, XI, Anzeigeblatt, 9. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 49, št. 36.^ Št. 336. 903, dne 26. septembra. Albern.3) Kralj Ludovik podeli Svetopolku^-^) vazalu svojega sorodnika, mejnega grofa Liutpolda [„cuidam homini nomine Zuentipolcho de- 1) Ta listina nam kaže, da takrat, ko je bila spisana, Madjari še niso prihajali na zemljo med Anižo in Dunajskim lesom, da bi po njej pustošili. 2) Ta datum jc nenatančen. Tretje leto vladanja kralja Ludovika je bilo 902., druga indikcija leta 8QS/$99 in letnica po Kristusovem rojstvu je izražena s številom 904. Miihlbacher [Reg. d. Karol., št. 2015 (1961) a ] stavi Vil. indikcijo namesto II., čemur bi odgfovarjalo leto 903. ali pa 904. 3) Albern je pri izlivu Aniže v Donavo na Dolenjem Avstrijskem. *) Ta Svetopolk, ki se omenja tudi pod št. 319 in 320, je bil, sodeč po njegovem imenu, slovenskega rodu. Njegova mati ^Winpurc" je bila morebiti Nemka. Omenja se v neki listini cesarja Arnulfa leta 898. [Cfr. Miihlbacher, Keg., št. 1838 (1887).] lecü propinqui nostri Liutpoldi videlicet marchionis vassallo""], v popolno last pet kmetij pri Kirchdorfu^) v Arbonovi grofiji {„in valle que dicitur Ollupespurc comitata Arbonis*"} z vsemi priteklinami in pa pravico do ribištva v Kremsi \_Jn Cremisa''\ Rečeni Svetopolk i„ZuentipoW\ lahko s temi posestvi stori, kar mu je drago. „Data VL Kalend. Octob. anno incamationis domni DCCCCIIL, indict. VIL, anno vero III!, domni Hludouuici regis; actum ad Alpare'' [Listina, k\ se nahaja na Dunaju, nt original, pač pa precej dober posnetek iz druge polovice lo. stoletja. — (Horraayr), Archiv für Süddeutschland, II, 217, — Boczek, Cod. dipl. Morav., I, 70. Ur-kundenbuch des Landes ob der Enns, II, 51, — Ankershofen, Gesch. y. Kärnten, 11^, 89. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, I, 45. — Mühlbacher, Reg. d. Karol, st. 2014 (i960). št. 337. 904, dne 10 marca. Ingolstadt. Kralj Ludovik daruje vsied prošnje svojih fevdnikov in sicer (rezenskega) škofa Tutona, grofov Liutpoida, Arpona, iringa, Cum-polda in Papona Arppnu, sinu svojega ljubega grofa Otacharja, 20 kmetij z vsemi priteklinami v Ljubenski dolini v grofiji rečenega Otacharja, Te kmetije naj se mu odmerijo v Zlatenu pri izlivu potoka Zialena v Muro^), kjer se tudi nahaja 2 zidom obdan dvor, potem v vasi, Göss imenovani^), ter na drugih mestih ob obeh straneh rečene reke, kjer naj dobi toliko zemlje, dokler se ne doseže število imenovanih kmetij. [„. . . quia nos rogatu ac consultu fidelium nostrorum^ Tutonis uidelicet episcopi, Liutpoldi, Arponis, Iringi, Campoldi et Pa-ponis comitum Otacharii dilecti comitis nostri filio Arpo nominato in ualle quae dicitur Liupinatal, in comitatu eiusdem Otacharii hobas XX cum Omnibus rebus ad easdem hobas rite et iuste pertinentibus perpetualiter in proprium denauimus, hoc et in loco Zlatina dieto ubi riuus eiusdeni nominis Zlatina in flumen Muora dictum intrat, illam curtem muro circumdatam, et illic siue in uilla Costiza uel aliis lads in utraque parte illius fluminis tarn diu tollat quo usque praedictae hobae deorsum suppleantur et permentiantur,"] „Data VL iduum Martiarum die, anno incamationis domini DCCCCIIIL, indictione VIL, anno autem regni domni Hludovuici V. Actum Ingoltesstat^ ») Kirchdorf ]e na Gorenjem Avstrijskem od Kremsmünstra proti jugu. 2) ^Zlatina" je sedanja vas Zlaten poleg Mure južno od Brucka, ne pa Schladnitz-dorf pri Ljubnu. 3) „Costiza" je sedanji Oöss pri Ljubnu. [Izvirna listina t deželnem arhivu v Gradcu. — Frölich, Dipl sacra Styriae, 1, 3, St. i (jako pogrešno). — Zahn, Urkundenbuch d. H. Steierra.j 16, št 13.—Mühlbacher, Reg derKarol, št. 2018(1964)." Št. 338. 904. Pavia. Kralj Berengar podeli oglejski cerkvi hišo [„mansionem'''^ nekega Gumona in vso njegovo lastnino v Korminu [Jn Cormones'"], v „Obesco-batis-u" in po drugih krajih furlanske grofije {„in comitatii Foroiuli-Ta posestva je po Gumonovi smrti podedovala njegova hči Rodelperga, katero je vzel v zakon najprej neki Nazarus, potem pa neki Milon. Vse to naj sedaj obdrži oglejska cerkev. Kdor bi jej hotel kaj vzeti ali jo drugače oškodovati, naj plača 20 liber zlata in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa rečeni cerkvi {„medietateni camere nostre et medietatem. predicte ecclesie"']. ». . . anno dominice incarnattonis DCCCC////, domni vero Beren-garii,. . regis XVII, indictione VIL Actum in palatio Ticinensi.'' [Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v drž. arhivu v Benetkah. — Mittheilungen des Instit. f. österr, Geschichtsforschung, I, 288, št. 10.' Št. 339. Okoli 904.1) Kralj Berengar podeli vsled prošnje svoje soproge Bertile in oglejskega patriarha Friderika oglejski cerkvi neko hišo v Čedadu, ležečo nedaleč od gostišča sv. Ivana Evangelista, katero sta nekdaj imela v lasti neki Gumon in neki Milon [„domtim guandam sitam in civitate Foroiuliensi non longe a xenodochio sancti Johannis Evangeliste que fuit condatn Gumonis atque Milonis**\ Dalje podeli oglejski cerkvi vrata sv. Petra v Čedadu, Ker je vsled požarov in napadov brezbožnih poganov 2) izgubila rečena cerkev mnogo listin {„multa cartarum instrumenta''^ ukazuje kralj, da naj si obdrži vsa tista posestva, katera si je do takrat pridobila. Datum manjka. Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v drž. arhivu v Benetkah. — Mittheilungen des Instit. f. Österr. Geschichtsforschung, I, 287, št. 9/ O V listini kralja Bereng:arja Iz leta 904 (gl. št. 338) sta omenjena neki Gumon in neki Milon. Ravno tako tudi v te/ listini. Zato si lahko mislimo, da ste obe listini kolikor toliko enako stari. 2) Namreč Madjarov. Št. 340. 905, dne 16. maja. Rezno. Kralj Ludovik podeli vsied prošnje svojegfa dragega sorodnika, mejnega grofa Liutpolda, enemu izmed njegovih ljudi, kateremu je bilo Immo ime, v popolno last eno kmetijo v njegovi (Liutpoldovi) grofiji poleg vode, Lova imenovane»). Na tej kmetiji je nekdaj Slovenec Gruonkin prebival. [„. .. per suplicationem Luitpoldi čari pro-pinqui nostrl et illastris marchionis cuidam homini sm nomine Immo in comitatu senioris sui prope aquam que dicitur Loiia hobam unam quam Sclauus quidani nomine Qruonkin quondam obsederat ad proprium concessimus...«] „Data XVII. kat.Juniiy anno incarnationis domini DCCCCV, indictione VII, regni domni Mludowici piissimi regis. Actum Regina civitate." [Kartular iz 12. stoletja y Kreisingu. — Hormayr, Taschenbuch, 1830, Str. 291. — Mon. Boica, XXXI», 175, — Mühlbacher, Reg. der Karol, Št. 2030 (1976)] Št. 341. Med letom 903. in 905.2) Do kralja Ludovika so prišle pritožbe bavarskih škofov, opatov in grofov, kateri so potovali po vzhodnih pokrajinah \_„qui in orientates partes iter habebanfY^)^ da so tu od njih zahtevali krivično carino in mitnino [„s£ iniuste theloneo et iniqua muta constrictos in Ulis partibus et coarctatos**'\. Vsled tega je kralj zapovedal mejnemu grofu Arbonu [^Arboni marchionipreceptt*'^ da naj skupno s sod/iiki vzhodnih pokrajin [„cum iudicibus orientalium**\ katerim so zadeve znane, natančno preišče carinske kraje in pa visokost carine \_Joca tkelonio et ') Kje je bila voda ,Lova*, ni znano. Pod št. 398. se omenja kraj .Lova". Najbrže se je nahajala zg^oraj omenjena kmetija nekje v Karantaniji ali pa v Vzhodni marki, kar smemo sklepati iz teg:a, da je bila v Liutpoldovi grofiji. Potemtakem je bil Oruonkin, nekdanji lastnik rečene kmetije, slovenskega rodu. 2) V tem dokumentu se omenja pasovski škof Burkhard, naslednik škofa Ri-charja, umrlega dne 16. septembra leta 902. Dalje je tu naveden solnograški nadškof Teotmar, kateri je leta 9v>7. izgubil svoje življenje (gi. št. 342). Imenovani so tu tudi Moravci, katerih država je bila leta 905. ali pa 906. uničena. Iz vsega tega je razvidno, da je ta dokument najbrže nastal leta 903. ali pa 904. 3) Množina „orlentales partes" nam kaže, da nam tu ni misliti samo na Vzhodno marko, temuč sploh na vzhodne pokrajine, kolikor jih je še takrat bilo v oblasti vzhodno-fiankovskega vladarja, tedaj tudi na Karantanijo. To nam potrjuje med drugim tudi to, da je bil karantanski grof Otachar izbran za kraljevega odposlanca, ki naj nadzoruje vso to zadevo. 264 _ Št. 341. modiim thelonei'*]. Njih delo naj kot kraljevi odposlanci nadzorujejo (solnograški) nadškof Teotmar, pasovski škof Burkhard in pa grof Otachar [„Otacharium comitem^y). Nato so se iz treh grofij v Raffel-stättenu2) sešU plemeniti zastopniki, kateri so v navzočnosti nadškofa Teotmara, škofa Burkharda in grofa Otacharja na vprašanje mejnega grofa Arbona pod prisego izpovedali o carinskih krajih in o visokosti carine za Časa kralja Ludovika, Karlmana in drugih. Navedli so: Ladje, katere bi prišle iz zapadnih krajev po Donavi navzdol onostran Pasovskega gozda \_„silva Patavica*'^) ter bi se v Rosdorfu {„ad Rosdorf"Y) ali pa kod drugod ustavile, da bi tržile, naj plačajo pol (?) drahme carine, to je en skot {„donent pro theloneo semidragmam, id est scoti /"js). Ako bi prišle do Linza \_„ad LintzanV\ je treba dati od ladje po tri poluvagane ter od soli tri merice \>de una navi reddant 3 sennmod(i)oSy id est 3 scafilos, de sale*]; nič pa ni treba plačati od sužnikov [»de mancipiis<\ in od drugih stvari. Nato imajo pravico, da se smejo ustavljati in kupčevati do Češkega gozda [„usque ad Silvam Boemicain'"']. Bavarci smejo za svojo potrebo brez carine pošiljati sol na svoj dom, ako voditelj na ladji s prisego potrdi, da je tako. v Ce svobodni človek gre mimo zakonitih trgov [Jegitimum mer-catum'"']^), ne da bi plačal carino ali pa se vsaj opravičil, se mu vzameta ladja in blago; če je pa tuj sužnik to storil, naj se pridrži za toliko časa, dokler ne plača škode njegov gospodar. Bavarci in Slovani iste domovine [„Bawari vel Sclavi istlus patrie"]'^) si smejo za svojo potrebo, Če pridejo v te kraje, brez carine nakupiti živeža, sužnikov, konj in drugih potrebščin. Če hočejo prehoditi tržni kraj, naj gredo po sredi trga brez ovir ter smejo potem še na drugih krajih brez carine kupiti to, kar potrebujejo. Ako pa O Otacharjeva g:rofija se je razprostirala po Murski dolini v okolici Ljubna (gl. št. 337). Raffeistätten je vas pri Donavi med izlivom Traune in Aniže. ^ Pasovski gozd nam je iskati vzhodno od Pasova blizu Eng^elharUzella. *) Ta Resdorf je bil ob Donavi severozapadno od Linza, kjer je dandanes vas Landhaag* nasproti Aschachu. Skot so imenovali neki novec, ki je velja! poldrugi denar. (01. Waitz, Deutsche Verfassungsg^esch., IV, 59, op.) Drachma je imela nekoliko časa isto vrednost, kakor denarius. (Gl. Müller, Münz^eschichle, I, 273.) ^) Taka zakonita trga sta bila v Rosdorfu in v Linzu. Slovani iste, t j-frankovske domovine so biii Slovenci, ki so živeli po Vzhodni marki in po Karantaniji. Na drugje Slovane, kakor na Čehe, Moravče, Hrvate itd. ne smemo misliti, ker niso bili takrat podiožniki frankovskih vladarjev. Ta dokument na dveh mestih omenja, da so bili Bavarci in Slovani iste domovine (Slovenci) oproščeni raznih pristojbin, katere so pa morali odrajtovati ruski in češki Slovani, Židje in pa trgovci po poklicu. hočejo kupovati na samem trgu, naj plačajo predpisano carino ter naj potem po svoji volji kupujejo. S soljo obloženi vozovi, kateri prihajajo po glavni cesti i) čez reko Anižo, naj pri Uriu odrajfujejo po tri merice in nič več naj se od njih ne zahteva; ladje pa, ki prihajajo iz Traungaua, so mitnine oproščene. [„Carre autem saUnarie, que per ^tratam legitimani Anesim fluvium transeant, ad Urulam tantum unum scafil plenum exsolvant et nkhil amplius exsolvere cogantur. Sed ibi naves^ que de Trungowe sunt, nichil reddant, sed sine censu transeant."] Slovani, ki prihajajo zarad trgovine z Ruskega2) in Češkega k bregovom reke Donave, do Rotela3) in v Ried**), naj odrajtujejo od enega tovora voska po dva maseljca, izmed katerih naj vsak velja po en skot; od tega, kar more nositi en človek, se pa daje po en maseljc. Kdor bi hofel prodati sužnike ali konje, naj plača od sužnlce eno tremiso5), isto se plača tudi od žrebca; od sužnika je treba dati eno saigo^), ravno toliko tudi od kobile. Bavarci in Slovani iste domovine ne plačajo nič, ko po onih krajih kupujejo in prodajajo. \y,Sclavi vero, qui de Rugis vel de Boemanis mercandi causa exeunt^ ubicunque iuxta ripam Danubii vel ubicunque in Rotalariis vel in Reodariis loca mercandi optimierint, de sagma una de cera duas mas-siolasj quarum uterque scoti ununi valeat. De onere unius hominis massiola una eiusdem precii. Si vero mancipia vel cavallos vendere voluerlt, de una ancilla tremisam /, de cavallo mascuUno similiter, de servo saigam unam, similes de equa. Bawari vero vel Sclavi istius patrie ibi ententes vel vendentes nichil solvere cogantur'"'] Onostran (Češkega) gozda 7) se ladje, obložene s soljo, smejo zastran kupčije ustavljati še le pri Ebersburgu Y^ad Eperaespurch*"]^), kjer naj se ©d vsake ladje, na kateri veslajo po trije ljudje, plača od soli po tri merice [„scafil ///"] in ne več. Ravno toliko naj se od-rajtuje tudi v Mauternu [„ad Mittarim'"'] ali pa tam, kjer bi bil solni trg [^salinarium mercatum"]. Nato naj ima ladja pravico, da lahko svobodno kupčuje, ne da bi jej kak grof naložil kako globo {„sine 1) To je bila nekdanja rimska cesta. (Gl. št, 121: strafa publica.) 2) „Sclavi de Rugis" so Rusi. (Cfr. Diimmler, Gescli. d ostfränk. Reiches, III, 533, op.; Waitz, Deutsche Verfassungsgesch., IV, 61, op) 3) Rotel je reka severozapadno od Linza. ^) Ried je vas bifzu Mauthausena na Oorenjem Avstrijskem. Tremisa (tremissis, tremissus) se je zvala tretjina enega soiida Saiga so rekli Germani denarju (penezu , ki je bil na robu nekoliko zarezan (gesägt. Säge). Ena tremisa -- 4 saige. 7) Češki gozd (silva Boemica) so nekdaj zvali hribovje na severni strani Donave nekako med Mölkom in Kremsom. »Ono^tran Češkega gozda" pomenja tu njegovo vzhodno stran. «) Ebersburga dandanes ni več. Stal je nekoUko zapadno od Mauterna. ullo banno comitis'''\ ali pa jo ovirala kaka druga oseba. Ako bi pa taka ladja hotela priti do trga Moravcev \„ad mercatum Moravorum"], naj plača, preden prestopi državno mejo, Še en solidus. Ko se povrne, jej ni treba nič plačati. Židje [„ludei"'} in drugi trgovci, naj že pridejo iz domače dežele ali pa iz tuje, morajo plačati zmerno carino [Justum žkeloneum"] od sužnikov in drugih stvari tako, kakor je bilo to že od nekdaj navadno. Datum manjka. [Oefele, Script, rer. Boic, I, 718 — Mon. Boica, XXVlIi'', 203. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 54 št 39.— Boczek, Cod. dipl. Morav., I, 71, gt. 97 — Merkel v MG Leg, III. 480.— Mühlbacher, Reg. der Karo!., št. 2015 (1961)®.] Št. 342. 907, dne 5. julija.i) Takrat so Madjari premagali in uničili bavarsko vojsko. V bitki so padli solnograški nadškof Teotmar, freisinški škof Uto, säbenski škof Caharija ter bavarski vojvoda Liutpold. Nadškofu Teotmaru je sledil Pilgrim, vojvodu Liutpoldu pa njegov sin Arnulf.2) Ann. Alam. ad a. 907 (908), cod. Turic. et Sirmond. (MG. SS,, I, 54): „Baiovariorum omnis exercitus ab Ungaris occtditur." Ibid., cod. Modoet. et Veron. (1. c., I, 54): „Item bellum Baugau-riorum cum Ungaris insuperabile, atque Liutpaldus dux et eorum super-sticiosa superbia occisa, paucique christianorura evaserunt, interemptis multis episcopis comitibusque". Ann. Laubac. ad. a. 908 (1. c, I, 54): „Ungari bellum contra Bau-worios inexsuperabile fecerunt, et Liutbaldus dux eorum corftitesque atque episcopos quam plurimos, illorum supersticiosa superbia crudeliter occisa est". Ann. Aug. ad a. 907 (ibid., I, 68): „Baioarii et ab Ungaribus inter-ficiuntur". Contin. Reginonis ad a. 907 (ibid., I, 614): „Bawarii cum Ungariis congressi multa caede prostrati sunt; in qua congressione Liutbaldus dux occisus est, cui lilius suus Arnulfus in ducatum successit". Ann. Hildesheim, ad a. 908 (ibid., III, 52): „Liudboldus dux cum aliis multis interfectus est ab Unganis". Herimanni Aug. chron. ad a. 907 (ibid., V, 112): „Baioarii cum Ungariis commissa pugna victi sunt**. 1) Kar se tiče dneva in meseca te bitke, glej Dümmlcr, Gesch. des Ostfr. Reiches. III, 548 in pa Mühlbacher, Reg. der Karolinger, ed. II, p. 814. 2) Da je bil Amulf vojvoda bavarski in karantanski, dokazuje neki citat pod št. 383, kjer Citamo „Arnaldus Bagoariorum et Carentanorum dux". (B'WU.C^ucil)»^ ^^ . tfi'ßyw'v^ ^^ Ibid. au a. c.): »I-'iurpoldus occisus est**. Ann. Čorb. ad a. 907 (Jaffč, Bibl. rer. Germ., I, 34): „Baioariorum gens ab Ungariis pene deleta est". Ann. Sali&burg. ad a. go'/ (MG. SS„ /, 8g): ^Bellum pessimam fait, PiligriiDüs (archiepiscopus Salisburgensis) ordinatus est." Auctar. Garst, ad a. 906 (ibid., IX, 565): „Diermarus Salzburgensis archiepiscopus occiditur ab Ungaris cum ütone et Zacharia, aliis duobus episcopis Cui Pilgrimus succedit''. Ann. Admunt. ad a. 906 (ibid., IX, 573): „Ditmarus Salzburgensis episcopus occiditur ab Ungaris cum Utone et Zacharia aliisque duobus episcopis. Pilgrimus fit archiepiscopus Salzburgensis". Ann. S. Rüdberti Salisburg. ad a. 897 (ibid., IX, 771)'. „Dietmarus archiepiscopus, Otto et Zacharias episcopi in bello Ungarico occisi sunt. Pilgrimus archiepiscopus successit". St. 343. Okoli leta 907. Dandulus poroča, da so Ogri pridrli iz Panonije na Moravsko in Češko, pozneje pa na Hrvaško; Johannes de Thuröcz pa pravi, da na Koroško. Pri gradu Leopachu (Leopoli) je prišlo do bitke, katere so se udeležili moravski vojvoda Gottfrid, koroški vojvoda Eberhard in oglejski patriarh Gregor. Oba vojvoda sta padla, oglejski patriarh je pa zbežal. Ogri so nato opustošili Štajersko in Hrvaško, pozneje pa še Bolgarsko J) O To, kar se tu pripoveduje, je od konca do kraja izmišljeno. A vendar so razni možje, ki so še celo hoteli veljati za zgodovinarje, prerešctavali te podatke na vse strani ter iz njih izvajali marsikatere neresnične trditve. Nekateri, kakor Lazius (De. gentium aiiquod migratlonibus, p. 354) in Trdina (Zgodovina slov. naroda, sir. 50) so mislili, da bila zgoraj omenjena bitka leta 906.; drugi, kakor Megiser (Annales Carinthiae, p. 599), da se je vršila leta 917.; t»etji. kakor Richter (v Hormaverjevem Archiv« za leto 1825., str. 577), da se je to zgodilo morda med leti 915. in 919.; četrti, kakor Koch (Chronolog. Geschichte Österreichs, str. 47) in Dimitz (Geschichte Krains, 142) postavljajo to bitko v leto 919.; in peti, kakor Schönlcben (Annales Carnioliae, str. 500) pa v leto 944. Dimitz §e celo na omenjenem mestu v opazki predbaciva pisatelju Thalbergu, da se moti, ker stavi to bitko v leto 944. „Castrum Leopach* oziroma „Castrum Leopoli" iščejo nekateri (Megiser, str. 599) v Ljibučah biizu Pliberka na Koroškem, drugi pa, kakor Lazius, Schönleben, Valvasor, Richter. Dimitz, Trdina itd. so se odločili za Ljubljano. Trdina tudi navaja, da so Slovenci po tej bitki dobili toliko bogastva, da so Ljubljančanje takrat začeli prvikrat delati zidane hiše. Prava zgodovina o vsem tem molči. »Morav/ae öux OotiUredus" naUetim pisateljem ni mogel služiti, ker je biJa Velika Moravska že takrat uničena. Zato so si ustvarili novega vojvoda tako, da so besedo „iV\oraviae® premenill v ^Meraniae" (Megiser, 1. c.) ter mu odkazali v Istri Danduli Chronicon, lib. VIII, c. ro, pars ro (Muratori, Script, rer. Itai . XII, '99): „Hungari hoc tempore Pannoniam egressi Moravian! et Bohemiam invadentes spoliavcre, interfecto eorum duce. Postea Croatiam invadunt. Ultra Castrum Leopoli Moraviae dux Gottifredus duxque Hardus cum Aquilegiense patriarcha illis occarrunt In eo proelio uierque dux occiditur, patriarcha vero fuga salvatus est. Exinde spoliata Croatia et Styria cum raaxima praeda in Pannoniam redeunt et postea Bulgariam spoUant". Johannes de Thurocz, Chronica Hungarorum, c 23: Post haec Carinthiam hostiliter adeuntes (sc. Hungari); ultra Castrum Leopach dux Moraviae Gottfridus nominatus et dux Carinthiae Eberhardus nec non Gregorius, Aquilejae patriarcha ipsis occurrentes, insimul atrociter pugna-verunt Ambos duces Hungari occiderunt, patriarcha tantum per fugam evadente". Št. 344. 908, dne 24. aprila. Kralj Bcreng"ar sprejme vsied prošnje svojih fevdnikov, kaplana Beata in pa Orimalda, v svoje varstvo opatico Adelgido in njen samostan v koprskem mestu {„Adlegidam abbatissam ex cenobio liistino-politane civitatis panter cum suo monasteno'"'\ z vsemi priteklinami ter z vsemi hlapci in deklami, svobodnimi, osvobojenci in komendati [„videlicet servis et ancillis, liberis et cartulatis seu et comniendatis''']'^). Tudi sprejme v svoje varstvo dvor v Višnjanu [„cortern de Visiano'*\ zarad katerega je nastal prepir med puljskim škofom in njo (opatico), ter Želi, da ga obdrži, zarad Česar je ne sme nadlegovati rečeni škof. Noben Škof, vojvoda, grof, gastald a!i kak drug državni uradnik ne sme vznemirjati rečene opatice ali pa njenega samostana, ali pa s silo napadati njenih dvorov Nihče naj ne sili ondotnih svo- tisto zemljo, katero je dobrih 200 let pozneje še le priženil Bertold 11. iz rodovine Andechsov, Čigar nasledniki so se potem nekoliko časa imenovali „duces Meraniae®. V Thuröczevem citatu je omenjen „dux Carinthiae Eberhardus." Megiser je je hitro pog^rabil po tem imenu in pod njegovim peresom je ta „dux" postal »Ertz-hertzog." jMegiser si je §e marsikaj drugega izmislil o tem Eberhardu, tako n. pr., da je bil njegov oče cesar Arnulf, da je premagal Ogre na Orobniškem polju in da je imel sina Berengarja, katerega je Arnulf postavil za italskega kralja. Čeprav je ta Eberhard za dobo od 888—917 na Koroškem aii pa Kranjskem popolnoma nezgo-dovinska oseba» so vendar Megiserjeve izmišljotine prepisavali Valvasor (Ehre des des H. Krain, III«, 191, 193, 194, 19J); IV, 263, 265), Schönleben fAnnales Carnioliae, 458, 478 in drugi. Schönleben je še celo po tem Eberhardu štel Jeta. Prava zgodovina pozna furlanskega grofa Eberharda, Čigar sin je bil Berengar, poznejši kralj italski. Thuroczev ,Oregorius Aquilejae patriarcha® se jMegiserju ni zdel porabljiv in zato je namesto njega navedel patriarha Urza (ll.;*, ki je pa Še le nekako leta 928. nastopil vlado, tedaj 11 let po njegovi (Megiserjevi) bitki pri Leopachu. i) Kaj pomenjata besedi „cartulati" in „commendati®, gl. št. 376. bodnih ljudi, osvobojencev in ekskuzatov [Jiberi aiit cartiilati seu et excmatV'X i), da b! hodili k javnim zborom. Opatica naj brez nasprotovanja živi pod njegovim (kraljevim) varstvom nostre defen-sionis vivere rnundburdo*"'] in nobena javna oblast naj je ne nadleguje. Če bi se kdo zoper te določbe pregrešil, naj plača 30 liber najboljšega zlata in sicer polovico v njegovo blagajnico, polovico pa rečeni opatici ali pa njenemu samostanu. „Data VIIIkal. madii anno dominice incarnacionis DCCCCVIII, domm vero Berengarii piissimi regis XXI, indictione XL** Düroroler y Forschungen f. deutsche Geschichte. X, 286. — Atii e memorie della societä Istriana, X (1895), p. 374. — Benussi, Nel medio evo, p. ^18.]- St. 345. 908, dnc 13. septembra. Freisinški pokrajinski Škof Kowo [„Couuo"] prepusti freisinškemu škofu Dracholfu dne 13. septembra leta 908. opatijo v Moosburgu2) ter dobi zato od njega dve kmetiji in Še veČ drugih posestev. Pozneje je to zamenjavo potrdil Arnulf, vojvoda bavarski in sosednjih p o k r a j i n.3) [„Amolfus divina ordinante Providentia dux Baioariomm et etiani adiacentium r^gionum."] „Anno vero domini DCCCCVIII^ Idibus Septembris.'' ^Meichclbeck, Hist. Fris , I*', 429.] Št. 346. Najbržc od 909—921. Oradeški patriarh Lavrencij, sin Petra Mastalica, po rodu Benečan, je vodil svojo cerkev 12 let, 9 mesecev in 24 dni. Papež Anastazij mu je podelil palij, katerega naj bi rabil v dnevih, ki so bili naznanjeni že njegovim prednikom. Pokopan je bi! na Oradežu v lopi cerkve sv. Evfemije. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, 16): » . . • post hunc (sc. Dominicum) successit Laurentius patriarcha, qui rexit ^cclesiani annos XII, ras Villi, d. XXIIII". Johannis diaconi Chron Venet. (Monticolo, Cronache Veneziane^ I» 13 0' »Cuius (sc. Dominici) Laurencius succesor extitit". >) Kaj so bili „excusati'', gl. št. 376. 2) Moosburg je na Bavarskem. K tem sosednjim pokrajinam je spadala tudi Karantanija. 4) Papež Anastazij III. fe vladal od 911—913. Ibid. (Monticolo, p. 132): „Ipso etiara tempore Laurentius patriarcha hominera exivic, qui Gradensem ecciesiam rexerat annls XH, mensibus Villi, diebus XXIHI, tumalatusque est in sancte Eufimi^ atrio." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Lau-rencius patriarcha, filius Petri Mastalici, sedit an. 12, m. 9, d. 24". Danduli Chron. lib. VIII, c. 9. pars 34 (Muratori, Script, rer. Ual., XII, 197): „Laurentius patriarcha natione Venetus ex patre Petro Mastalico sedit annis XII, mensibus IX, diebus XXIV Hic ab Anastasio papa suscepit pallium, utendum diebus praedecessoribus suis concessis, tumulatusque est in Grado in atrio sanccae Euphemiae.'' St. 347- Najbrže leta 910. Rimski papež Sergij (III.) piše Ivanu, Škofu puljskemu [„Johanni, Polenst episcopo'% da ga je že prej s svojim pismom opomnil, da naj bi (istrski) grof Albuin nehal delati Škodo imetju in ljudem ra-vennskega nadškofa Ivana, a tudi imetju rimske stolice, katero se je njemu (nadškofu) izročilo v oskrbovanje. Papež pravi, da je sedaj zvedel po poslancu ravcnnskega nadškofa, da mu je (nadškofu) Albuin napravil mnogo škode ter da je svojim fevdnikom podeljeval posebno to, kar je bila last rimske stolice. Papež veleva puljskemu Škofu, da naj v njegovem (papeževem) imenu osebno opominja grofa, kateri naj brez odloga popravi krivico in povrne vse, kar je bil vzel. Ako ne bi hotel ubogati, naj se iz cerkve izobči. Pisati hoče patriarhu in Škofom, da ga ne sprejmejo. Berengar ne dobi prej krone, dokler ne obljubi, da vzame Albuinu njegovo (istrsko) marko ter jo da kakemu boljšemu, kakor je on. ^^Jampridem per nostras apostoUcas litteras admonendo mandavimus Albuinum comitem pro rebus et famlliis reve-rentissimi et sanctissimi confratns nostri Johanni Ravennatis arcliiepi-scopi at nulla rnolesfia nullamque contrarletatem in eis fecisset nec in ipsis nec in rebus sancti Petri quas ei per preceptum concessimus. Nunc autem cognovimus per missum ejusdem confratris nostri archi-episcopi quod ipse Albuinus multa mala in easdem res faciat, {et quicquid inde tullit) et etiani in suos vasalos illas dedit precipue earn quae fuit sanctae nostrae ecclesiae. Unde sanctitati tue mandamus ut ud eum presentialiter vadas et moneas ilium ex nostra parte ut absque mora hec omnia emendare facial et quicquid inde tullit reddere facial. Et si non fecerit sapiat certissime quia mittemus ilium extra ecciesiam et sub anathemate eum damnabimus. Scribentes patriarcha et omnibus episcopis confratribus nostris ut eum non recipiant et in-super Berengarius rex non accipiet a nobis coronam donee promittat ut tollat Albuino ipsam marcam et det earn meliori quam ipse est."*] Datum manjka.1) — Jamprldem per nostras." [Cipolla v Archivio Veneto, XXVI, %2y. — Atti e mcmorie della society Isiriana, X, 351. — Benussi, Nel medio evo, p. 195. — Jarfč, Reg. pont. Rom., št. $546/ Št. 348. Morebiti leta 910. Ravennski nadškof Ivan piše (puljskemu) škofu Ivanu [Johanni episcopo^'\ ter se mu zahvaljuje za njegovo prizadevanje, da bi koristil cerkvi, ter tudi zato, ker skrbi za njegov prid po svoji pokrajini. Zarad tega naj mu Bog da o svojem času zasluženo plačilo. Vse to. kar mu (nadškofu) je napravil (istrski) grof Albuin, je naznanil papežu 2) in kralju.3) Papež mu je nato pisal. Kralj Berengar pojde v Rim in on (nadškof) ž njim. Papež ne pusti njegove zadeve v nemar, dokler ne zadobi v vseh slučajih pravega zadoščenja. Zdi se mu, da papež more napraviti grofu Albuinu velike ovire. [^Gratias vobis in-numeras referimus eo quod cognoscimus semper vestram sanctitatem ecclesle esse proficiiam et habere sollecitudinem de nostris rebus que in vestris parübus sunt. Hec fadat deus et hec addat ut dignam conpensationem recipiatis pro tempore. Scitote quia hec omnia que nobis Albuinus comes fecit domno pape mandavimus et regi, Unde dommis papa suas liiteras nobis mandat et sapiatis certissime quia Berengarius rex Romam vadit et nos cum illo. Unde potestis scire quia domnus papa non dimittit nostrum causam usque in finem donee de is omnibus veram legem habeamus. Et videtur nobis si domnus papa grande impedimentum preparabit Albuino comiti."*] Datum manjka. [CipoUa V Archivio Veneto, XXVI, 328. — Beniissi, Nel medio evo, p. 442.] Št. 349. NeprlstnoA) 911, dne 27. junija. Pavia. Kralj Berengar podeli vsied prošnje mantovanskega škofa Hei-iulfa tržaški cerkvi [^Tergestinae ecclesiae''], posvečeni sv. Justu, O Rimski papež Sergij III. je bil posvečen konec januarja leta Q04.. umri je pa leta 911. najbrže meseca junija. V tem Času je dvakrat pisal puljskemu škofu Ivanu. Jaffe misli, da je prvikrat pisal okoli leta 907. (§t. 3541), drugikrat pa leta 910 {gl. St. 3546). 2) Namreč papež Sergij III. 3) Kralj Berengar. <) Dümmler (Oesta Bercngarii imp., p. 167) trdi, da je ta listina nepristna. Iz njenega besedila se da sklepati, da je tisti, ki jo je spisal, imel pred seboj za zgled kako pristno listino. V tej listini je posebno datum poln nesoglasja. Petnajsto leto Berengarjevega kraljevanja je bilo 902., druga indikcija je bila 899. in 914. Niti prvo, niti drugo se ne ujema z letnico 911. ter njenemu škofu Tavrinu [„Tauri/io episcopo''] nekoliko svojih gfradov in sicer veliki in mali beramski gradi) [„castellos iaris regni nostri qui dicitur Vennes anus maiore et alius minore'"'] z vsemi priteklinami. Noben vojvoda, mejni grof {„marchio"'], grof, vicegrof {„uicecomes"], krajevni predstojnik {„sculdassio''^ dekan ter nobena druga oseba ne sme v rečenih gradovih zborovati [„placita^) tenere"'\ ali pa nalagati globe Y^districUone'*']^), kakor le v navzočnosti imenovanega škofa Tavrina, njegovih naslednikov, njega samega (kralja) ali pa njegovega dvornega legata [Jegatum palatif^]. Ako bi se kdo predrznil ta ukaz prelomiti, naj plača sto liber najboljšega zlata in sicer polovico v kraljevo blagajnico {„camerae nostrae"'], polovico pa tržaSki cerkvi. „Data V. Kalend.Jul. anno dominicae incarnationis DCCCCXL, domini uero Berengari piissimi regis XV., indictione II. Actum Papia'*- [Horraayr, Archiv f, Südaeutscb\and, \\, 218. — Mainati, Chro-niche ossia memorie sioriche cii Triest«, 1, 55. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 911.] Št. 350. 912. Pavia. Kralj Berengar potrdi Albonu, opatu samostana sv. Mihaela v Červinjanu na Furlanskem [„de Cerueniana'] vse to, kar je samostan takrat imel in kar so mu darovali razni knezi. Kralj je dal to potrdilo z ozirom na to, ker so pogani-*) požgali listine rečenega samostana, „DCCCCXII, ind. XV., actum Papie\ [V Fontanini-jevi zbirki, vol. XII, v občinskem arhiva v St. Danielu na Furlanskem. — Zahn v Beiträge zur Kunde Steiermark. Geschichts-qaellen. IX, 88 (odl.).] St. 351. Med junijem 911 in avgustom 913,5) Papež Anastazij 111. je podelil gradeški cerkvi nekoliko privilegijev. [Iz listine papeža Ivana XIX., izdane meseca decembra leta 1024. (Cfr. Mansi^ Concil. coll., XIX, 491.).' 1) Beram (ital. Vermo) je vas v Istri in sicer v pazinski občini. 2) Plači ta so se zvali javni zbori vsega kraljestva. Predsedoval jim je kralj in na njih so se obravnavale važne državne zadeve. Zato so se imenovali tudi generalni zbori (placita generalia). VČasi se je tako reklo tudi sodnijskim zborom fevdnih gospodov, h katerim so morali priti vsi vazali. — Na zborih je kralj ali tisti, ki je zborovanje sklical, med drugim zaslišal pritožbe ljudstva ter jih potem razsodil. Razen vazalov so se zborovanja »deleževaVi tudi drugi svobodni ljudje. District i o pomenja: 1. ostrost, strahovanjc, 2. globo ali kazen, katero je naložil sodnik, 3. poroštvo ali zastavo, katero je zahtevala postava ali jo je pa hotel imeti kak trdosrčneŽ. Districtio pomenja včasi tudi to, kar ^districtus''. *) Brez dvoma Madjari. V tem času je vladal papež Anastazij III. Št. 352. 921, dne 25. marca. Verona. Cesar Berengar dovoli vsied prošnje mejnega grofa Grimalda \^Gnmaldum gloriosum marchionem'*]^) Petru, presbiteru oglejske cerkve [„caidam presbyfero sanctae Aquilejensis ecclesiae, nomine Petro"], da utrdi svoj grad pri Savorgnanu2) s krestami, okopi, ba-stijami in jarki. „Data 8. kal. Aprilis anno dominicae incarnationis DCCCCXXIy domini vero Berengarli regis vigesimo octavo, imperii autem septimo, indictione X. Actum Veronae." Madrisius, S. Paulini patr. Aquil. opera, 261. — Verci, Marca Tcivigiana^ J, — Va^enttneMi, Reg^sten (Abhandlungen der hair. Akademie, IX, 393) (extr.). — Rube is, Mon. eccl Aqui!., col. 454 (extr,).^ Št. 353. 921, dne 3. oktobra. Pavia. Cesar Berengar podeli vsled prošnje mejnega grofa Grimalda [„Orimaldum gloriosum marchionem"'] oglejskemu patriarhu Frideriku svoj grad Pozzuolo,3) ki se nahaja v Furlanski grofiji {„quoddam castellum juris imperii nostri, quod dicitur Puziolum^ per-timns et adjacens in comitatu Forojuliano"]. Qb enem mu potrjuje vse listine [„instrumenta cartarum"], katere mu je ogenj uničil ali pa so se izgubile po neprevidnosti ali pa vsled navala poganov [„paga-nonim incursione''\^) Kdor bi navedeni daritvi nasprotoval, naj plača sto liber najboljSega zlata in sicer polovico v cesarsko blagajnico [nCamere nostre""}, polovico pa patriarhu Frideriku. „Dat. V. non. Octobr. anno dominice incarnationis DCCCCXXL, domini vero Berengarii piissimi regis XXVII!., imperil autem sui VI!., ind. X. Actum Papie." [Kandier, Codice dipl. Isir. ad a. 921.] 1) Czocrnig: ^Das Land O und örzGradisca, str. 475) misli, da je bil tu omenjeni Orimald mejni grof furlanskj in istrski. — Ta Orimald se sicer že leta 908. omenja v neki listini kralja Berengarja za neki koprski samostan (gl. št. 344) in leta 921. pa v zgoraj navedeni listini; a nikjer ni reCeno, da je bi! mejni grof furlanski ali pa istrski. Ker pa vemo, da je okoli leta 910. v Istri gospodoval grof Albuin (gl. št. 347, 348), ni za mejnega grofa Orimalda v tej deželi pravega prostora. Zato moramo priznati, da nam ni znano, kje je ta Orimald imel svojo mejno grofijo. 2) Savorgnano je v Furlaniji blizu Tera severno od Vidma. 3) Pozzuolo je kraj od Vidma proti jugu. *) Tu omenjeni pogani so bili Madjari, ki so v začetku desetega stoletja večkrat pridrli na Furlansko. Št. 354. 921. Takrat so Madjari pridrli v Italijo do Verone. Njih poveljnika sta bila Dursak in Bogat, ki sta bila naklonjena takratnemu cesarju Be-rengarju. Ta se je moral v tistem Času vojskovati s svojimi nasprotniki, tako z Adalbertom, mejnim grofom ivrejskim, ter s palatinskima grofoma Odelrikom in Gislebertom. Berengar je prosil Madjare, da bi mu pomagali, kar se je ludi zgodilo. Odelrik je bil v bitki z Madjari ubit, Adalbert in Gislebert sta pa bila ujeta. Madjari so nato udarili v južno Italijo ter so se v začetku februarja leta Q22. nahajali v Apuliji. Liudprandi Antapodosis, 11, c. 6f (Script, rer. Gerra. in usuno schol., ed. Dümmler, p. 49): „Inter agendum autcm contigit, Hungarios Veronam his ignorantibus advenisse , quorum duo reges Dursäc et Bugat amicissirai Berengario fueranr. Adelberius denique marchio atque Odelr/cus coraes palatiij Gislebertus etiam comes, pluresque alii, dum in monianis Brixianae civitatis, quae L miliarüs Verona disrat, conventicula ob Berengarii deiecti-onera haberent, rogavit ßerengarius Hungarios, ut si se amarent, super inimicos sues irruerent. Hi vero, ut erant nccts avidi, bellandi cupidi, a Berengario raox preduce accepto, per ignotas vias a tergo hos usque ad-veniunt; tantaque illos tunc celeritate confodiunt, ut nec induendi quidem summendive arma spatium habere quirent. Captis igitur cesisque muUis, Odelricus palacii comes, qui se non viriliter defenderat, occiditur, Adelbertus autem marchio et Gislebertus vivi capiuntur." Catalogus comitum Capuae (MG. SS. rer. Langob., p. 500): ^Quarto die siante mense Februario odventus Ungrorum in Apuliam indictione 10". Chronicon Beneventanum ad a. 922 (Muratori, Antiqu. Ital., ed. Arret., I, 434): ^Intraverunt Hungari secundo in Italiara mense Februario". Št. 355. Med 921. in 928. letom.i) Oglejski patriarh Leon, ki pa ni vladal 22 let, kakor čitamo v Oglejski kroniki, temuč k večjemu sedem let, je žalostno končal svoje življenje. Umoril ga je neki Langobard, z imenom Rodald. Chron. patr. Aquil. alteram (Rubeis, Mon. eccl, Aquil,, App. p. 10): ,,Leo patriarcha sedit annis XXII Hie pro liberiate ecclesiastica se raorti exponens, a quodam Rodoaldo Longobardo occisus est. Cujus bona omnia Rodoaldi ecclesiae Aquilegensi confiscata fuerunt per sententiam principum, ut inferius apparebit.^ 2) ») Kar se tiče dobe, v kateri je patriarh Leon vodil og^lejsko cerkcv, /e treba vedeii, da je biJ 921. Še živ njegov prednik Friderik (cfr. Št 353', Jefa 928. se pa že omenja njegov naslednik Urz (gfl. št. 374). Neresnično je tedaj, da bi bil vladal 22 let. 2) Ta dogodek se omenja v neki listini iz leta 967, (cfr. št. 426). Glej tudi št. 412 Št. 356 Morebiti od leta 921. do 956. Gradeški patriarh Marin, sin Teodozija Contarena, po redu Benečan, je vladal 34 let, 3 mesece in 7 dni. Papež Ivan X. mu je podelil palij, katerega naj bi rabil v dnevih, ki so bili naznanjeni Že njegovim prednikom. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, i6): .. cui (sc Laurentio) successit Marinus patriarcha, qui tenuit pontificatum annos XXXIIII, ms. III, d. Vil." Johannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, 1. c., I, 132): „Quem (sc. Laurentium) Marinus patriarcha successit.** Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Marinus patriarcha, filius Theodosii Contareni, sedit an. 34, ra. 3, d 7." Danduli Chronicon. lib VIII, c. 10, pars 15 (Muratori, Script, rer. Ual, XII, 200): ^Marinus patriarcha natione Venetus ex patre Theodosio Contareno, sedit annis XXXIV, mensibus lil, diebus VII. Hic pallium sus-cepit a Joanne X. papa utendum diebus praedecessoribus suis concessis.^ Št. 357. Nekako med letom 873. in 945. Proti koncu devetega in v prvi polovici desetega stoletja so po Karantaniji oskrbovali cerkvene zadeve pokrajinski škofje Salomon, Engilfrid, Alarik, Dietrik in Gotabert»). Liber confraternitatis (MG. Necrol., II, 46): „Ordo chori episco-porum Carentane regionis: Salomon chorep., Engilfrid chori ep., Alaricus chori ep., Dietricus chori ep., Kotapertus chori ep.** Št. 358. 923, dne 26. oktobra. Solnograd. Pokrajinski škof Ootabert2) [„Ootabertus venerabilis choriepis-copus"} prepusti solnograSki cerkvi in njenemu nadškofu Odaibertu O Izmed teh pokrajinskih Škofov nam je le „Kotapertus" znan tudi po drugih virih. O njem vemo, da jt bil že leta 923. pokrajinski škof v Karantaniji (gl. St. 358) in tudi še leta 945. je bil kot tak predstojnik cerkve pri Gospe Sveti (gl. št. 392). — Škofje Salomon, Engilfrid, Alarik in Dietrik so bili brez dvoma Gotabertovi predniki ter so izvrševali svoj poklic po Karantaniji proti koncu devetega in v začetku desetega stoletja. Več let (morebiti do leta 873., to je do smrti solnograSkega nadškofa Adalwina, in morda tudi nekaj časa pod nadškofom Teotmarom) Slovenci po Karantaniji niso imeli svojih pokrajinskih Škofov. (Cfr. št. 190.) 2) Pokrajinski Škof Gotabert je vodil cerkvene zadeve med Slovenci po Karantaniji. svojo lastnino v Möltenu in Terlanu') v grofiji Norital [„in locis Mel-lita et Torilait dictis in comitatu NarihtaW'] ter dobi zato od nadškofa neko cerkev2) v Lungau-u [^aecclesiam ad Lungonae""}. Naštetih je več prič. ^Actum in basilica sancti Rodberti, anno incarnationis domini DCCCCXXHI, VII kal. octobris.''^) Cod. trad. Odalberti iz desetega stoletja v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anhang, sir. 125. — Hormayr, Bey-träge zur Gesch Tirols, 19, — Ankershofen, Handbuch der Gesch. des H. KärjDrejD, JJ'', 40, — Mon. Boica, XIV, 353. — HaurbaJer, Saiz-burger Urkundenbuch, I, 67.] Št. 359. Med letom 923. in 935.-^) Solnograd. Pokrajinski Škof G o ta be rt [„öotaberhtus cfioriepiscopus"] prepusti po grofu Engilbertu, svojem odvetniku, solnograškemu nadškofu Odalbertu in njegovemu odvetniku Ludolfu svojo lastnino „in loco Nidarheima"5); nasprotno pa odstopi nadškof po svojem odvetniku Ludolfu pokrajinskemu škofu Gotabertu in njegovemu odvetniku tri kraje v Pongau-u do konca njegovega (Gotabertovega) življenja. Med pričami je tudi omenjen „Zuentipolch".^) Actum ad Salzpurch.** Cod. trad. Odalberti iz desetega stoletja v c. k. državnem arhivu na Dunaju — jKlcimayrn) Juvavia, Anhang, str. 159.— Hauthaler, Salz-burger Urkundenbuch, I, 131.] Št 360. 924. V tem letu so Madjari, katere je vodil njih poveljnik Salard, iz nova udarili v Italijo ter se med drugim polastili mesta Favije, kar se je zgodilo dne 12. marca. O Vasi Mölten in Terlan sta severozapadno od Bolcana na Tirolskem. 2) Ta cerkev je bila v vasi, Mariapfarr imenovani, v solnograškem Lungau-u. 3) Ker je Pilgrim, prednik solnog^raškegfa nadškofa Adalberta, umrl še le dne 3. oktobra leta 923., misli Hauthaler, da je v datumu te listine neka pomota in da „VII kal. oct." ne pomenja dne 25. septembra, temuč 26. oktobra. 4) SolnograŠki nadškof Ada;lbert ali Odalbert je vladal od leta 923. pa do 935. Hauthaler misli, da se je tu opisana zamenjava izvršila okoli leta 924. Svoje mnenje opira na to, da je več v tem dokumentu navedenih priC omenjenih tudi v nekem drugem aktu, ki je bil spisan m^d 923. in 925. letom. 5) Kraj ,Nidarheima® je sedanja vas St. Georgen ob Salici blizu Taxenbacha na SofnograSkem. To ime se v raznih zgodovinskih dokomentili solnograškega nadškofa Odal-berta omenja kot priča. Bilo bi odveč, ako bi v tej zbirki navedel vse dotične listine Liudprandi Antapodosis. III, c. 2 (Script, rer. Germ, in usum schoK, ed. Dümiöler, p. 56): Rege Berengano defunctol) alque absente Rod\i\fo, Hungartorum rabies Salardo preduce totam per Italiara dilatatur, adeo ut muros Papiensis civitatis vallo circumdarent, ac defixis per girum tentoriis, exeundi aditum civibus prchiberent. Qui cum his viribus non resistere possentj peccatis promerentibus, nec munere mulcent." Ibid. c. 3 (1. c. p 57)Usta est infelix olim forroonsa Papia anno doroini'cae incarnationis DCCCCXXKII, IHf. Idus Mart., indictione X[[, sexta feria, hora tertia." Št. 361 925, dne 24. aprila. Chiemsee. v Brata Ogo in Hadamar prepustita solnograškemu nadškofu Odal-bertu tri kmetije „ad Albjnam"2) ter dobita zato nekoliko imetja solno-graške cerkve v Ischlu in Roithamu.3) Med pričami se tudi omenja „Moymir comis".'*) ^Anno DCCCCXXV, VIII kal. tnal. Actum ad ChimlnchsQ." [Cod. trad, Odalberti iz 10. stoletja v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleiraavrn) Juvavia, Anh., str. 128, c. 5. — Hauthaler, Salz-burger Urkundenbuch, I, 72, Št. 5.] Št. 362. 925, dne 27. maja. Baumburg.s) Plemeniti Reginhart in njegova soproga Suanahilt izročita v roke solnograškemu nadškofu Odalbertu ter njegovima odvetnikoma Engil-bertu in Kerhohu vsa svoja posestva v Ljubenski dolini [Jn Liupina-tale*"]^ katera naj postanejo po njuni smrti in po smrti njunih sinov Reginharta in Willihelma lastnina solnograške cerkve. — Nasprotno pa prepuste nadškof ter njegova prej omenjena odvetnika po nasvetu solnograških duhovskih in posvetnih fevdnikov Reginhartu in njegovi Cesar Berengfar je umrl dne 7. apriJa leta 924. 2) Kateri kraj je »ad Albinam", ni znano. Primerjaj o tem to, kar navaja Hauthaler, 1. C., I, 154. 3) Ischl in Roitham sta na Gorenjem Avstrijskem ob reki Trauni. *) Ime te priCe se kakih Šestnajstkrat omenja v zgodovinskih dokumentih solnograškega nadškofa Odalberta. Ime je slovansko, kar kaže, da je bil slovanskega rodu. Ker so pa soinograški nadškofjc imeli le po slovenski zemljt mnogo posestev, po drugih slovanskih pokrajinah pa nič, bi smeli iz tega sklepati, da je bil grof Mojmir slovenske krvi. Zdi se mi, da bi bilo odveč, ako bi navedel vse listine, v katerih se navaja kot priča. Zadostuje naj tedaj le par dokumentov, v prvi vrsti (isti, ki so datirani, da vemo, v katerem času je grof Mojmir živel. 5) Baumburg je na Gor. Bavarskem pri Trostbergu. soprogi v popolno last to, kar sta prej imela kot fevd od solnograške cerkve poleg Lesnika i) in Murice [„ad Lieznicham et Muorizani"} z vsemi priteklinami. Po smrti Reginharta, njegove soproge in njunih sinov naj iz nova dobi to zemljo solnograška cerkev. Med pričami je omenjen tudi neki „Zuentipolh*'. „Actum ad Poumpurch anno DCCCCXXV, sub die VL kal. iunias^ Cod. tradit. pod solnogr. nadškofom Odalbertom (lO. stoletje), p. 22, V c. k. drz. arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn). Juvavia, Anh., 129, c. 8. — Zahn, Urkb. f. Steiermark, I, 17. št. 14. — Hormayr, Archiv für Geschichte, XVIII (1827), Str. 576. — Hauthaler^ Salzburger Urkunden-buch, I. 75, št. 8 ] Št 363. 925, dne 24. septembra. Solnograd. Presbiter Engelbert prepusti solnograškemu nadškofu Odalbertu 192 oralov zemlje v Isengau-u2) ter dobi zato od nadškofa 180 oralov zemlje v Salzburggau-u.3) Med pričami so tudi omenjeni: Moimir comes, Zuuentipolch, Uuitagouuo, Milo. „Actum adSalzpurck, anno incarnationis domini DCCCCXXV, ad missam sancti Rhodberti^ [Cod. trad. Odalberti iz 10 stoletja v c. k, državnem arhivu na Dunaju. — (Kieimayrn) Juvavia, Anh , str. 153, c. 60«. — Hauthaler, Salzb. Urkundenbuch, I, 120, št. 59.] Št. 364. 925, dne 24. septembra. Solnograd. Plemeniti Kaganhart prepusti solnograškemu nadškofu Odalbertu svojo lastnino v Isengau-u ter dobi zato od nadškofa eno kmetijo v v Salzburggau-u. Med pričami so tudi omenjeni: Moimir comes, Zuentipolch, Vuita-gouuo, Milo. „Actum ad Salzpurch, anno incarnationis domini D CCCCXXV^ ad missam sancti Rhodberti confessoris Christi.*" [Cod. trad. Odalberti iz ro. stoletja vek. državnem arhivu na Dunaju, — (Kleimavrn) Javaria, Anhang, str. 155, c.6i^. — Hauthaler, Salzb. Urkundenbuch, I, 125, Št. 63.' 1) Lesnik aH Uesing je potok na gor. Štajerskem ter se izliva v Muro. 2) Isengau je bii na bavarskih tleh med Isarjem in Innom severovzhodno od Monakovega. Salzburggau je bÜ ob dolenji Salici večinoma na sedanjih solnograških tleh. St. 365. 925, dne 25. septembra. Solnograd. Solnograški fevdnik Wolfperht prepusti solnograškemu nadškofu Odalbertu svojo lastnino v Holzheimu^) ter dobi zato do svoje smrti kraj Eggstätt 2) Med pričami so tudi omenjeni: Moimyr comes, Zuentipolch, Vuitagouuo, Milo. „Actum adSalzpurch, anno DCCCCXXVI?) die VII. kal. oct,'' Cod. trad. Odalberti iz lo. stoletfa vek. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., str. 199, c. 22. — H a u t h al e r, Salzburger Urkundenbuch, I, 164, št. 101. Št. 366. Okoli 925, dne 1. novembra. Chiemsee. Plemeniti Gramann izroči solnograški cerkvi v roke nadškofu Odalbertu in njegovemu odvetniku Chadalhohu svojo lastnino v Buch-schachenu4) in Waldu5) [„in loco Puocfiskeho et in alio loco ad Vualde nominator] z vsemi priteklinami razen enega dvora in devetih oralov zemlje. — Nadškof Odalbert pa podeli z roko svojega odvetnika Chadalhoha rečenemu Oramannu posestva v Perchu^) z vsemi priteklinami. Med pričami, katere so za ušesa privlekli zraven, je bil tudi „Zuentipolch „Actum ad Chiminchs% sub die V. nonas nouembres." [Cod. tradit. pod solnogr. nadškofom Qdalbertom (10. stoletje), p. 33, Y c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleiraayrn) Juvavia, Anh., 134, c. 20.— Zahn, Urkb. f. Steiermark, I, 18, st. 15. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 85, Št. 20. n.. Št 367. Okoli 925. Hartwich, sorodnik in fevdnik solnograškega nadškofa Odalberta, podeli svojo lastnino v kraju, Buch^) imenovanem [„loco Puoch no- 1) Holzlieim je na Bavarskem blizu Inna jugozahodno od Ampfingfa. 2) Eggstätt je na Bavarskem zapadno od Seebrucka blizu Cliiemskega jezera. 3) Zastran letnice piše HaiithaJer, da se jc to zg'odllo leta 925., ne pa 926. To dokazujejo imena priC, ki se popolnoma ujemajo z imeni prič v dokumentih pod št. 363 in 3^4. *) Buchschachen je blizu Sekova na gor. Štajerskem. Wald je na koncu Lesniške doline na gor. Štajerskem. 6) Perch je nekje na gor. Štajerskem. 7) Buch, sedaj Maria - Buch blizu Judenburga. 280 ___St. 3^368^____ _ minato''^ s podiožniki [„cwm mancipiis"'\ obojega spola solnograški cerkvi v roke nadškofa Odalberfa in njegovega odvetnika Reginberta, — Nasprotno pa dasta Odalbert in njegov odvetnik po nasvetu solno-graških duhovskih in posvetnih fevdnikov rečenemu Hartwichu posestva ob Ingeringui) {„ad Inheringun''] in enako Število podiožnikov. Med pričami je tudi omenjen „Zuentipolch". Datum manjka. Cod. tradit. pod solnograškim nadškofom Odalbertora (lo. stoletje), p, 31, v C. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh , 133, C. 17. — Zahn, Ürkb. f. Steiermark, I, 19, St. 16. — Hau thai et, Salzburger Urkundenbuch, I, 83, Št. 17.] Št. 368. 927, dne 9. in 10. maja. Krnski grad. SoInograŠki nadSkof Odalbert se pogodi s plemenitim Weriantom in njegovo ženo Adalsuindo. Weriant izroči nadškofu in njegovemu odvetniku Reginperhtu svojo lastnino v kraju, Haus2) imenovanem [„in loco Hus dieto"], katero je dobil od vojvodov Arnulfa in Perh-tolda [^tradifione Arnulf i et Perhtoldi ducurn'*] s pogojem, da bi prišla po njegovi smrti ter po smrti njegove žene Adalsuinde, njegovih sinov Perhtolda in Pernharda ter njegovih hčera Hiltigarte in Vuoze [„ Vuoza"] v last solnograŠki cerkvi. Tudi prepusti solnograškemu nadškofu od rečenega dvora eno kmetijo in dve zemljišči, na katerih sta bivala dva podložnika [Jiobam vnam et territona II in quibus manenies duo residemnt'"']. — Solnograški nadškoi Odalbert in njegov odvetnik Reginbert pa podelita Weriantu in Adalsuindi dvor Breže [„curte/n Friesah"] s cerkvijo, desetinami, poslopji, vsemi tam biva-jočimi podložniki [„mancipiis''] in drugimi priteklinami, dalje pod-ložnike Katalona [„Catalonem"] in njegove otroke, tri dekle, katere je imel Reginhart, deklo, katero je imel Chadalhoh, potem podložnika Ounzi-ja, njegovo ženo in otroke, Engildiona, Ellinhilta in njegove sinove s pogojem, da pride vse to po smrti Weriantovi in njegovih otrok iz nova pod solnograško cerkev. Nato slede imena 53 prič, med katerimi je tudi „Framrih". Pozneje je bila ta pogodba obnovljena. Pri tej priložnosti je bilo navzočih 24 prič, med njimi tudi na prvem mestu „Perhtold dux". „Anno domini DCCCCXXVIII\^) actum ad Karantan, VIL idas et VI. idus maii^ i) Ingering, potok in vas blizu Knittelfelda. Haus /e v dolini reke Aniže na gor. Štajerskem od Schladmtriga proti vzhodu. Dokazano je, da je bil solnograški nadškof Odalbert meseca maja leta 027. na Koroškem, a leta 928. je pa bil meseca maja na Solnograškem. [Cod. tradit. pod solnograškim nadškofom Odalbcrtom (lo. stoletje), p. 72, St. 57, v C. k, drž. arhivu na Dunaju. — (K)eimayrn), Juvavia, Anh., '5^ C. 57. — Zahn, Urkb. f. Steiermark, I, 21, Št. 18 — Ankcrshofen, Handb. der Gesch. d. H. Kärnten, H, Reg. u. LJrk. 17 (reg.). — Ankcrshofen v Archiv f. Kunde österr. Gesch. qu. I«, 16, Št. 32 (reg). — Hauthaler, Salzb. Urkundenbuch, I, u8. — Jaksch, Mon. hist. due. Ga-rinthiae, III, 33.] Št 369. 927, dne 23. maja. Gospa Sveta. SolnograŠki nadškof Odalbcrt zamenja z dovoljenjem svojih du-hovskih in posvetnih fevdnikov na sinodi v gosposvetski cerkvi blizu Kr/jskega gradu nekatera posestva s svojim pokrajinskim Škofom Ko-tabertom [„cum Kotaberto fideli siio venerabili choriepiscopo*^\ Ta prepusti po vojvodu Perlitoldu, svojem odvetniku [.^advocati sui ducis PerhtaldVlsolnograški cerkvi, nadškofu Odalbertu in njegovemu odvetniku Reginbertu svojo lastnino pri izlivu Lobminga [„in loco Lo mink hakimundi dieto" katero mu je odstopila neka Kernia; potem svoje imetje v Graslabu [,,ad Orazluppa"]^) in Perchau-u [„ad Perh-chah'']^), katero je dobif od Rihbalda in Engilfreda, dalje svojo lastnino v Zurdoh-u [„ad Zurdoh''']^), potem svojo lastnino v Salzburg-gau-u v kraju, Moriz imenovanem [Jn pago Salzpurgouui dieto in vico Mauriciano"]^), in v Holzhausenu [„ad liolzhusun''']^)^ katero mu je podelila nuna (?) Engilhilda sanctimonialis femina'^]^); tudi mu da osem podložnih ljudi [„mancipia'"']. Vse to naj po Kota-bert vi smrli postane lastnina solnograške cerkve s pogojem, da naj Kernia in Engiihllda, ako preživita Kotaberta, uživata dohodke svojih, temu podeljenih posestev do svoje smrti; potem naj jih za zmeraj dobi soinograška cerkev. Nasprotno pa prepusti nadškof Odalbcrt po svojem odvetniku Reginbertu pokrajinskemu Škofu Kotabertu in njegovemu odvetniku vojvodu Ferhtoldu [„Bertaldi ducis**] naslednje kraje: Gospo Sveto pri Krnskem gradu, Sv. Peter v Krnskem gradu. Sv. Lovrenc pri Gor- ») Tu omenjeni vojvoda Perhtold je bil brat takratnega bavarskega vojvoda Arnulfa. 2) Lominicha je potok Lobming, ki se pri Sv. Štefanu izliva v Muro. Sv. Štefan jc vas med Knfttelfeldoni in Ljubnom na severnem Štajerskem. Kimundi (gemünde) je ustje (Mündung). 3) Graslab je vas na severnem Štajerskem (sod. okraj Neumarkt). *) Perhchah je Perchau na severnem Štajerskem, sodn. okraj Neumarkt. 5) Kraj „Zurdoh" se je nahajal nekje na gorenjem Štajerskem blizu trga Neumarkta. Morlz je vas blizu Pettinga na Bavarskem severozapadno od mesta Solnograda. 7) Holzhausen je na Bavarskem nedaleč od Moriza, 8) Izraz »sanctimonialis femina* pomenja navadno to, kar nuna, a ne vedno. čici 1), Železno, Sv. Peter pri Ostrovici, Trebnje, Žihpoljc pri Dravi, kraj (Bruck) pri ustju Murice, Rotenmann ter fevd nune Engilhilde v Labodski doiini2) s podložniki obojega spola, z desetinami in drugimi pvUeklmami. [„ad sanctam. Mariam ad Ckarantanam,^ ad sanctiitn Petram in civitate Carantana, ad sanctum Laurentium ad Kiirkizam^ ad Zeleznam, ad sanctum Petram ad Ostaruizam, ad Treainam, item ad sanctam Mariam ad Draminiy ad Muorizakimundi, ad Rotenman-nam, ad Laaentam beneficium E/igilhildq sanctimonialis }emin%.'*\ Te kraje je dobil Kotabert s pogojem, da postanejo po njegovi smrti zopet lastnina solnograške cerkve; le kraj pri Gorčici, potem Železno in Sv. Peter pri Ostrovici z vsemi ondotnimi priteklinami [„Kurkizam et Zeleznam et ad sanctum Petram ad Ostaraizam cam omnibus ibidem pertinentibus'*'] naj obdrži Engilhilda in kraj ob ustju Murice {„locam Maorizakimundi"'] pa Kernia; po njuni smrti naj tudi to dobi solnograška cerkev. Priče: „Rodperht comes, Reginker comes, Diotmar comes, Sigipold comes, Reginhart, Arpo, Uueriant, Maruuart, Ascuuin, Herolt, Turda-gouuo, Sarahilo, Arnkis, Diotram, Hinto, Auo, Zuentibold, Erin-perht, Ernust, Egiuuint, Kčrhoh, Liutprant, Noting, Uuoluo, Chunirih, Regimhoh, Arpo, Raci, Enci, Papo, Rocholf, Ruodperht, Uuielant."3) ^Actum in synodo in ^cclesia sanctQ Mariq ad Carantanam, anno dominic<^ incarnationis DCCCCXXVII^ indictione XV^ sab die X kal. žnniL'' Cod. trad. Odaiberti iz desetega stoletja v c. kr. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn) Juvavia, Anhang, str. 126. — Hormayr, Archiv f. Geschichte, X (1819), 560. — Boczek Cod. dipl. Moraviae, I, 74. — Mon. Boica. XIV, 355. — Zahn, Urkundenbuch d. H. Steiermark. I, 20 (odi.). Hauihaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 68. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III. 34.] Št. 370. 927, (okoli 23. maja).'») Krnski grad. Plemeniti Reginbcrts) prepusti solnograškemu nadškofu Odalbertu in njegovemu odvetniku Reginhardu nekatera posestva v Rottgau-u >) št. Lorenc na Št. Janževi ^ort blizu Št. Janža na Mostu. 2) To je Sv. Andrej v Labodski dolini. 3) Imena prič nam kažejo, v kaki družbi sta se nahajala solnog:raški nadškof Odalbert in pokrajinski škof Gotabert, ko sta se dne 2B. maja leta 927. mudila pri Oospi Sveti. Med navzočimi so štiri Pf'^i Turdagouuo in Zuentibold sta bila brez dvoma domačina, kar Že kažeta njuni imeni. Ker so tu skoraj iste priCe navedene, kakor pod St. 369, smemo trditi, da sta bili obe dotični listin! v istih dneh spisani. 3} Ta Re^inbert je btl odvetnik solnograškega nadškofa Odalberta. [„in Rotahgouue"]^)\ zato mu pa nadškof da v popolno last tista posestva, katera je do takrat imel !e kot fevd. Priče: „Perhtolt dux, Ruodperht comes, Reginker comes, Diotmar comes, Sigipoid comes, Vuillihelm, comes, Vueriant, Turdogouuo, Starhant, Marhuuart, Sarhilo, Amis, Ascuuin, Diotram, Hoholt, Papo, Kerhoh, Otachar, Zuentipolch, Auo, Eparhart, Amolperht." „Anno incarnationis domini DCCCCXXVU, actum ad Karan-ta nam." God. trad. Odalberti iz desetega stoletja v c. k. državnem arhiru na Dunaju. — (Kleimayro) Juvavia, Anhang, str. 136.— Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, 88. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 36 (od!.)] Št. 371. 927. Zamenjatev, opisana pod Št. 370, se v istem letu [„eodem awwo"] v Solnogradu na novo potrdi. Kot priči sta tudi omenjena „Moymir comes" in pa „Zuentipolch". [Cod. trad. Odalberti iz 10. stolecja v c. k. državnem arhivu na Dunaju, — (Kleimayrn) Juvavia, Anhang str. 136, št 24. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I. 88, št. 24.] Št. 372. 927.2) Svobodni Deganbert prepusti solnograškemu nadškofu Odal-bertu tri podložne ljudi. Kot priči sta tudi omenjena „Moymir comes" in pa „Zuentipolch". Datum manjka. [Cod. trad. Odalberti iz 10. stoletja vek. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia. Anhang, str. 142 št. 38. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 100, ŠC 38.] Št. 373. Med 928. in 931.3) Oglejski patriarh Urz U. ni vladal 23 let, kakor čitamo v neki kroniki, pač pa morebiti le Štiri leta. Mnogo je storil za svojo cerkev. Umrl je morebiti leta 931.4) Pokopali so ga v Čedadu. O Kott^au je bil na vzhodnem Bavarskem ob reCici, Rott imenovani, ki se nasproti Schärüingu izliva v Inn. 2) Ker se imena v tem dokumentu omenjenih prič popolnoma ujemajo z imeni priC, naštetih pod št. 371, sledi iz tega, da je tudi ta listina iz leta 927. 3) Patriarh Urz se omenja v dveh listinah iz leta 928. (gl. Št. 374».»») ter v neki drugi iz leta 931. (gl. gt. 379). ♦) Rubels (I« C.) ima pod črto naslednje besede: ,Apud Muratorium hoc fuit circa annos Domini DCCCCXXXI." Chronicon patn Aquil. alterum (Rubeis, Mon. cccf. AquiK, App. p. lo): „Ursus patriarcha sedit annis XXIII. Hie tempore Berengarii 11, totus virtuosus el prudens, pro ecdesia multuna fuit laboriosus et soi'jcitus. In Civitate Austria plenus dierum in pace quievit." Št. 374a. 928, dne 12. februarja. Verona. Kralj Hugon izjavlja, da naj se Škofije, katere spadajo pod oglejsko cerkev in katere so Ogri tako opustošili, da jih i mogfočc več obnoviti, spoje z rečeno cerkvijo, da se bode mogla ta tem lažje zoperstavljati sovražnikom. Zato ukazuje po nasvetu svojih fevdnikov, da pride concordijska Škofija z vsemi pritekiinami pod oblast oglejske cerkve, katero sedaj vlada patriarh Urz [„cui nune Ursiis patriarcha presidet*^\ Kdor bi hotel to določbo prelomiti, naj plača sto liber najboljšega zlata in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa patriarhu Urzu in njegovim naslednikom. »Data pridie idus Febroarii anno dominice incartiacionis DCCCCXXVIII.^ regni vero domni Mugonis gloriosissimt regis se-cundOt indict.one prima. Actum Verona.'"'' [Transsumpt »z 12, stoletja v državnem arhivu v Benetkah. — Mit-theilungen d Inst. f. osterr Geschichtsf. I, 290.] Št 374b. 928, dne 12. februarja. Verona. Kralj Hugon podeli vsled prošnje oglejskega patriarha Urza \y,Ursuni venerabilein patriarcham nostram humiliter adisse clemen-tianV\ samostanu v Gazu in ondotnemu opatu Fetru imunitetne pravice. „Data anno dominicae incarnationis CMXXVIIL, pridie idus Februarii, indictione prima, regni vero domini Vgonis gloriosissimi regis secundo. Actum Verona.'^ [Rubeis, Mon. eccl. Aquil, col 463 — Muratori, Antiqu. Ital.j (cd Arret.) XIV, 455.] Št. 375. 928, dne 26. decembra. Au (poleg Inna). Pokrajinski Škol Gotaberl prepusti po svojem odvetniku Uttonu svojo lastnino na gori, ^Zlusinagora" imenovani [„//z monte Zlusina- 0 Kraj Gazo je v Veronskem okraju. gora vocato'*]^), dobivši jo od Rihpolda, solnograškemu nadškofu Odaibertu in njegovemu odvetniku Reginbertu; po smrti pobožne žene (?) Engilhilde [^EngilhildQ sanctimonialis fernint"] naj to posestvo postane lastnina solnograške cerkve. — Nasprotno pa podeli Odalbert po svojem odvetniku Reginbertu pokrajinskemu škofu Gotabertu do njegove smrti v popolno last vse to, kar je ta do takrat imel le kot fevd v Grimoltesvuanch-u2) in kar so nekdaj imeii „Trebizin" in njegovi bratje, dalje gozd in pašnike poleg reke (katere?) ter to, kar je nekdaj imela imenovana Cngilhilda kot fevd „ad Albinam** na obeh straneh ondotne reke s cerkvijo, poslopji, desetinami in raznimi pod-ložniki \^„veluti ipse chortepiscopus in loco Grimoltesvuanch dieto in beneficium tenuit, quod antea Trebizin et fratres eius tenuerunf^ et insuper deorsum prope flavium silvani in augmentum territorii expur-gare et pascuas retentare, in quantum sibi placeret, et ad Albinam^ veluti praedicta Engilhiit inibi ex utraque parte fluminis cum ^cclesia et %dificiis et decimis et mancipiis Salaman Enza Peza caeterisque omnibus mancipiis, quas ipsa Engilhiit ubicumque essent in beneficio visa est habere''^ Kadar bi Gotabert in Engilhilda umrla, na] zopet dobi te kraje solnograška cerkev. Med pričami se tudi omenjata „Zuentipolch" in pa „Uuita-gouuo". y, Actum adAuuam^ anno incarnationis domini DCCCCXXVIIH^), indict. //, VII kal. ian." [Cod. trad. Odalberti iz desetega stoletja v c. k. državnem' arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn) Juvavia, Anhang, str. 158. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 130/ Št. 376. 929, dne 7. avgusta. Pavia. Kralj Hugon podeli tržaški cerkvi \^„Tergestinae ecclesiae''\ njenemu škofu Radaldu [„episcopo Radaldo""] in njegovim naslednikom 1) „Zlusinagora^ je najbrže to, kar Železna gora, katero bi smeli iskati pri Železnem blizu izliva GorCice v Krko. Iz listine pod §f. 369 je razvidno, da sta Rih-bald (Riiipold) in Etigilhilda imela svoja posestva na koroških in Štajerskih tleh. Po teh zemljah se je tudi raztezalo delovanje pokrajinskega Škofa Ootaberta, kateri je leta 927. dobil od nadškofa Odalberta razen drugih posestev tudi prej imenovano vas Železno. 2) Kje je bil „Grimoltesvuanch", ni znano. Če pomislimo, da je nekdaj tu imel svoje posestvo „Trebizin" (to ime je slovensko, pravilna oblika se je glasila Trebi-Sin), smemo trditi, da je bil reCeni kraj na nekdanjiii slovenskih tleh. 3) Ker se je v tistem času novo leto začenjalo z božičnim dnem, zato so dan 26. decembra leta 928. zaznamovali že z letnico 929. siparsko Škofijo {„Stpariensem episcopatiim^'Y), ki je bila nekdaj fara tržaške škofije, njeno (siparske škofije) faro v Omaku [^fiumago plebs"^ ter otok „Pactiana" [Jnsulam Pactianam"]^), ki se nahaja v furlanski grofiji [„in comitaiu ForoiuliensV'X Kralj podari to tržaški cerkvi z vsemi hišami, zemljišCi, vinogradi, polji, travniki, gozdi, vrbišči lectis"], setvami [„sadortidus"], vodami, slapovi, mlini^ ribištvom, hlapci [„seruis"] in deklami [„ancillis ], aidioni [„aldionibus'*] in aldianami [„aldianis'"]^), gorami, dolinami, ravnicami ter z vsem, kar spada k rečeni škofiji ali pa k rečcnemu otoku. Tržaška cerkev in njeni Škofje smejo vse to obdržati al) pa'tudi zamenjati. Kralj sprejme tržaško cerkev s siparsko in omaško vred, tržaškega škofa, njegovo duhovščino, ondolne svobodne ljudi ter vse stvari, ki spadajo pod rečene cerkve, v svojo varstvo [„suö nostrae tuitionis mundburdo recipimus'^Y) ter ukaže, da ne sme noben vojvoda, mejni grof, grof, vicegrof, krajevni predstojnik [„sciildassius"]^), oskrbnik [„gastaldius'*]^) ^ dekan ali pa kaka druga visoka ali nizka oseba kateregakoli reda in dostojanstva odslej po krivici nadlegovati rečenega škofa, njegove cerkve, njegovih svobodnikov [Jiberos'"}, komendatov [„commendaeks-kuzatov [„excusatos"']^) in podložnikov ter duhovščine imenovane cerkve. Nobeden jih ne sme kaznovati [„distringere'*], zastaviti [„pi-gnorare"'\ ali pa zaničevati. Na zemlji imenovane cerkve in v njenih bivališčih [„in suis mansionibus'' Y>) ne sme nobeden ničesar sklenili i. Sipar je ob Jadranskem morju v Istri od Omaka (Uniago) nekoliko proti severu. Iz te listine je razvidno, da je bilav Siparu nekdaj Škofija, o Čemer drugi viri molCe. 2) „InsiiJa Pactiana*. Ta otok nam je iskati blizu Tržiča (Monfalcone). Ta-mošnji morski zaliv se §c sedaj imenuje „Panzano". 3) Aldii ali aidiones so biti podložniki neke posebne vrste. Aldia ali al-diana se je rekio taki podložni ženski *) Mundburdus patron, varuh, branitelj. Sculdassius (scuithaizo, scultetus itd., nemški SchuUheiss) je bil iz prva krajni predstojnik, pozneje pa oskrbnik kakih posestev, na katerih je imel ob enem sodno pravico. (Waitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, VII (ed. 1S76) str, 317 i. d.) 6) Gastaldius (gastaldus, castaldus itd.). Tako so posebno Langobardi imenovali predstojnike krajev in vasi ter uradnike iu oskrbnike kraljevih posestev. Iz-roCeno jim jc bilo tudi sodstvo čez niže ljudstvo. Ko je bila vojna, so pripeljali svoje ljudi na bojišče. (Du Cangfe, Glossar, med. ct inf. latinit.) ^ C oni men da ti so bili taki svobodni ljudje, kateri so si izvolili kakega patrona za varuha ter potem postali njeg'ovi vazali. 8) Excusat! so se zvali sužniki ali pa tudi svobodniki, kateri so se zarad kake{;:a pregreška zatekli k cerkvi, da bi zadoblii odpuščanje; pozneje so se povrnili k svojemu gfospodu, kateri jim je pa moral potrditi s prisego, da jim je odpustil in prizanese!. — Excusat! so se tudi zvali nekateri ljudje, kateri so bili oproščeni javnih bremen ter so služili le od zemlje. Beseda mansio znači: 1) bivanje na kakem kraju, prenočišče, bivališče, 3. hiša iu toliko zemlje, kolikor je potrebuje ena družina, 4) prenočišče in stroški enega dneva, katere so povračevali raznim uradnikom, ko so potovali v službenih zadevah, 5) včasi to, kar izraz ^.niansus'* brez dovoljenja rečenega Škofa. Nobeden ne sme siliti komendatov, libelarijev yjibellarios'^m, kartulatov [„cartulatos''^) in ekskuzatov imenovane cerkve k javnim zborom ali pa od njih pobirati kakih davščin, glob \_,,dationes, exhibitiones, reddibltiones, fredas'"'] ali pa kaj drugega, kar je v zvezi z javno službo. Nihče jim ne sme storiti kaj krivičnega in protipostavnega. Škof in njegovi nasledniki naj imajo skrb za vse, jih sodijo ter v miru in varno živ^ z vsemi svojimi pod-ložniki. Ako bi se kdo predrznil, da bi prelomil ta ukaz, naj plača sto liber najboljšega zlata in sicer polovico v kraljevo blagajnico {„ca-merae nostrae"]^ polovico pa tržaški cerkvi. „Data VI!. idusaugustian. dominiceincamationisDCCCCXXVllU, regni domini fiugonis piissimi regis quarto, indictione secunda. Actum Pa pie". ^Horraayr, Archiv f. Süddeutschland, II, 219. - Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 929. St. 377. Q30, dne 30. marc. Solnograd. Pogodba med solnograškim nadškofom Odaibertom in plemenitim Marhwartom [„Marhuuarf*]. Ta prepusti solnograškemu nadškofu in njegovemu odvetniku Reginbertu svojo lastnino ob Ingeringu [„ad Undrimam*']. — SolnograŠki nadškof in njegov odvetnik pa dasta plemenitemu Marchwartu v fevd dvor v Buchu [„curfem ad Puoche"Y) s pripadajočimi kraji, Furth^) in BischofsbergS) imenovanimi [„loca ad hanc accedentia nuncupata ad Furti, ad PiscoffespercW]^ prav tako, kakor jih je prej imel v fevdu nadškofov sorodnik in odvetnik Hartwich, za njim pa vojvoda Pertholt.ö) Po smrti plemenitega Marh-w^arta ali pa njegovega zakonskega sina, ako bo katerega imel, naj dobi te kraje zopet vojvoda Perhtolt [„Perhtolt dux''^ za njim pa solnograška cerkev. Med 19 pričami so bili tudi „Perhtolt dux", „Zuentipolc" in „Uuelisinch ..Actum ad Salzpurch anno DCCCCXXXy die III. kal. aprilis." [Cod. tradit. pod solnograškim nadškofom Odaibertom (10. stoletje), p. 106, sr. 80, V c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn), Juvavia, Anh., I) Libellarii so bill osvobojenci, kateri so dobili posebno pismo [»libellus"], da so nehali biti sužniki. •2) Chartuiati (cartulatl) so tudi osvobojenci, kateri so dobili nekako listino (chartula), ko so postali samostojni. 3) Sedaj Maria-ßuch od Judenburga proti jugovzhodu. Gl. Št 367. *) Furth od Judenburga proti severozahodu. Bischofsberg blizu Neumarkta na gor. Štajerskem. 6) Vojvoda PerthoJt (Perhtolt, Berhtold) je bil brat bavarskega vojvoda Arnulfa. 166. c. 8o — Zahn, Ürkb. f. Steiermark, I, 23, Šr. 19. — Ankershofen, Handb. der Gesch. d, H. Kärnten, II, Reg. u. Urk,, 2\ (reg). — Ankershofen v Archiv f. Kunde österr. Gesch.-qu., I®, 18, st. 34 (reg.). — Hormayr^ Archiv f. Geographie etc., X (1819), 568. — Boczek. Cocl dipl. Mor., I, 76. — H a u t h a ) e r. Salzburger Urkundenbuch, I, 144. St. 378. 931, dne 27. junija. Št. juri (na jezeru). SolnograSki nadškof Odalbert zamenja z grofom Albrikom [„cum Albrico comiti"] nekatera posestva. Grof Albrik, ki je bil stričnik vojvoda Arnulfa [ipse Alpriciis fuit Arnulfi diicis patmelis filius Herolt nuncupatus'*'\. prepusti nadškofu in njegovemu odvetniku Kerhohu eno kmetijo \„hobarn''] „ad Gamanaron"!), en plavž [Jlatum ferri quod aruzi dlcifur"] in pa pravico kopati rudo brez vsakega davka. — Nadškof in njegov odvetnik pa dasta Albriku eno solino v Admontu [„ad Adamunton locum patellarem vnuni"'], katero je do takrat Albrik imel kot fevd, in pa tretji del ondotnih solnograških posestev. Med 23 pričami, katere so za ušesa privlekli zraven, sta bila tudi „Zuentipolch" in pa „Uuitagovuo". Actum ad sanct. Qeorgium an. incarnationis domini DCCCCXXX/, die V. kal. ivlias" (Cod. tradit pod solnograškim nadškofom Odaibertom (10. stpletje), p. 27, ši. 13^ v c. k drž arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., 132, c. 13. — Ankershofen, Handb. der Gesch. d. H Kärnten, II, Reg. u. Urk., 22. (reg\ —A n k e r s h of e n v Archiv, f Kunde österr. Gesch.-qu , I = , 19, Št. 36 (reg) — Zahn, Urkb d. H. Steiermark I, 24, Št. 20. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 80. — Jaksch, Mon. hist, due. Carinthiae, III, 36.] Št. 379. 931, dne 17. oktobra. Verona. Kralja Hugon in Lotar naznanjata, da sta ju njegova fevdnika, mejni grof Bozon in škof Widon [y,Bosonem nostrum dilectissimum fratrem et gloriosissimum marditonem atgue Vuidonem reverendissimum episcopum nostros videlicet prosila, da bi grad Milje, ki se nahaja nad morskim bregom v istrski grofiji, podelila oglejski cerkvi, katere predstojnik je sedaj patriarh Urz [„. . . guoddam castellum no- ») »Ad Gamanaron* se je zval kraj na Štajersko koroški meji med Obdachom in Sv. Lenartom v Labodski dolini. Jaksch in 1 lauthaler mislita na goro Erzberg pri St. Lconhardu v Labodski dolini'. «) Nekateri mislijo, da je bil tu omenjeni Bozon mejni gro! istrski in Widon pa Škof tržaški. Vendar nimamo prav nobenega dokaza, da bi mogli kaj takega trditi. mine Mugla adiacens supra littus oceani maris in comitata Histrie sancte Aqiiilegensis ecclesie cui reverendissimus patriarcha Ursus pre-sidet perpetuis temporibus habendum iure proprietario concendere di-gnaremur'*]. Kralja izjavljata, da sta ugodila tej prošnji ter oglejski cerkvi podelila imenovani grad Milje, ki se nahaja nad morskim bregom v istrski grofiji [„predicium castellum quod dicitur Mugla adiacens supra littus oceani maris in comitatu Histriense"]. Patriarh Urz in njegovi nasledniki naj bodo odslej lastniki rečenega gradu in njegovih priteklin. Noben vojvoda, mejni grof, grof, podgrof, oskrbnik ali kak drug državni uradnik se ne sme temu ukazu zoperstavljati, imeti na rečeni zemlji kako zborovanje ali pa tam zahtevati kako davščino. Kdor bi tej daritvi nasprotoval, naj plača 30 liber najboljšega zlata in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa oglejski cerkvi in njenim patriarhom. „Data XVL kal. Novembris an, dom. incarnationis DCCCCXXXI, regni autem domni Vgonis invictissimi regis sexto et domni Lotharil regis prima^ ind. IUI, Actum Veronal [Prepis iz 15. stoletja v Benetkah. — Atci e memorie della society Istriana, X, 409 (od).). — Benussi, Nel medio evo, p. 253 (odi.). — I/Archeografo Triestino, Nuova Serie, III, 99.] Št. 380. 932, dne 14. januarja. Koper. Ker je bil Peter (ii.), sin dožda Petra (1.) Candiana, ccsarski protospatar in dožd beneški [„Pf/n/s, imperialis protospatarius et gloriosus Veneticorum dux, filius Petro dud Candiano*'], vedno do sedanjega Časa dobrotljiv nasproti prebivalcem koprskega mesta [„civitati nostre suprascripte Justino po Um"'] ter zmerom skrbel za njih blagor tako, da so lahko hodili po beneški zemlji vsak čas varno in mirno brez težav in sile, bi se bili že prej morali skazati hvaležne, kar pa se vsled njih malomarnosti ni zgodilo. Sedaj pa, akoravno pozno, so sklenili prostovoljno in z veselim srcem, ne pa vsled kakega ■pritiska ali pa prigovarjanja, da hočejo povrniti le dobrote s pridelki svoje zemlje, kolikor jim je mogoče. Zato se zavezujejo „Audebertus locopositus et Johannes scavinusi), Faragarius advocatus tocius populi, ») Scabini (scavini, scabinii, scabinei itd.) so bili svobodni ljudje, katerim so bila sodnijska opravila izročena. Navadno sta jih izvolila grof in ljudstvo, včasi so jih pa tudi imenovali kraljevi odposlanci (missi rcgii). Scabini so morali biti pošteni in bogaboječi možje ter zvedeni v postavah. Kdor je bil izvoljen, je moral priseči. Kdor se je skazal nevrednega, ni smel veC dobiti tega dostojanstva. Navadno jiU jc bilo sedem, ki so z grofom alt njegovim uradnikom sodili prepire; včasi jih je bilo tudi manj ali pa veČ. Navadno se ni zgodilo, da bi bili scabini sami vodili kak proces. Andreas scavinus filius Concordi, Petrus scavinus de Johannone, Do-minicus scavinus de Anastasia, Amelgericus, Madericus, Petrus de Ba-ratonio, Dominicus Veneticus, Johannes filius Giselpergi, Dominicus filius Felici de Baralonnio, Johannes de Justane, Folcardus, Johannes de Magnane, Leo frater ejus, Petrus de Dignane, Johannes Campo-nago, Vitalis frater ejus, Sabbatinus filius Vitali Carsanino'' z dovoljenjem vsega ljudstva, da mu (doždu Petru) hoCejo vsako leto o trgatvi, dokler bode živel, podeliti pa sto posod [„anphoras centum'''\ dobrega vina. Ako bi kdaj za Časa njegovega življenja ne dali o trgatvi obljubljenega vina, se zavezujejo, da ga hočejo potem zadovoljiti z dvojno mero [,,duplum vobis dare promittimus'']. Tudi naznanjajo, da bodo vedno varovali in branili njegovo (beneško) ljudstvo zoper vsakega sovražnika. Izpolnjevati hočejo sami, kakor tudi njih (koprsko) ljudstvo vse dolžnosti, katere so morebiti njim nasproti prevzeli. Ako se ne bi ravnali po tem, jim je plačali po pet liber zlata [aiiri Ubras K"]. Nato sledd imena 58 mož, kateri so pritrdili tej pogodbi, namreč: „Antho filius Johanni de Melinda, Benedictus gener Johannaceni, Andreas cognafus ejus, Benedictus filius Petro de Uualtran, Maurici de Justino, Sergius filius Giselbergi, Benedictus nepos Fuscani, Sergius filius Natalie, Martinus filius Vitali de Petro, Altercarius, Johannes gener Petronie de Senatore, Johannes gener Manno, Abo filius Goderam, Johannes filius Teupaldo, Jubianus filius Martino de Justino, Ursus de Bonane, Johannaci filius Passive, Johannes filius Felicitati de Melinda, Martinus filius Gregori, Audebertus gener Johannani de Pin-guentoi), Johannes filius Theodosle, Dominicus filius Gaipergani, Dominicus filius Heleni, Acursus et frater ejus Folcardo, Dominicus de Limperga, Latinus, Johannes de Serragogutia, Teuden, Ursus Ci-tula, Martinus Cabacurdo, Dominicus Vitalis de Rebraciadino, Ursus Glutilii, Johannaci de Alfigunda, Dominicus de Histria Ciontariautusi, Petrus filius Petro Juventino, Dominatrino, Daniel ministerialis, Ge-orgius de Armentressa de lnsuia2). Acius Lucianus, Bonellus, Dominicus frater ejus, Laurentius de Calcariola, Mauricius, Stefanus de Canneto, Bonaldus filius Teudereni, Bonolago, Ravennago, Vitalis Capud, Durio, Decrilislano, Rotecausus, Johannes Scitodera, Lubucius, Johannes frater ejus, Johannes de Bonutulo, Dominicus filius Marciano de Lupardo, Barantinus et Augustus de Montanario." „Ego Oeorgius, dyaconns et rwtanus, per consensu popnlonim scripsi afqiie firmovL'' »Regnonte domino nostra Hugone serenisslmo rege anno VI, die Xlllf, mensis Januarii, indictione V. Actum in civitate Justino poli r 0 Buzet v koprskem okraju. 2) Izola, mesto od Kopra proti zahodu. Liber albus, fol. 260 (A), in cod Trevis s Marci, fol 49 (ß|, oboje v Benetkah. — Carii, Antichitä Italiche, App p. 13 (iz ß). — Lebret, Gesch. der R.Venedig, I, 193 (iz B). — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 932 (iz A). — Fontes rer. Austr., OipJ , XU, 5, Št. lo (iz A in ß). — Cfr. Gfrörer, Byzant. Gesch., I, 233 (prevod).] Primerjaj tudi: ' . ' -»— , • * — Danduli Chronicon, Hb. VIH, c. 11, pars 5 (Muratori, Script, rer. Ital, XII, 202): »Per idem tempus Audebertus locopositus et Joannes.sca-vinus, Faragarius adrocatus totius populi civitatis Justinopolis, huic duci (sc. Peiro Candiano II.) urbera suara foederatam et censualem exhibuerunt, promittentes unoquoque anno dare centum araphoras rini, et Venetos in toto districtu suo defendere et conservare^. St. 381. 933, dne 12. marca. Rialto. Mejni grof Winthcrij [„Uiiinthenus marchio"] priznava, da so on in njegovi ljudje napadali posestva, katera je imela gradeSka patrlarhija po puljski zemlji in po Istri [„in finibus Polane et Vstrie"], in pa posestva, katera so imeli beneSka vlada [^res palafii vestri Veneciamm'^ in beneški žkofje v Pulju in po vsej istrski zemlji [„//z Pola et in omnibus finibus /iystrie""], potem, da so zadržavali dolžne svote '„debita^ly katere bi bili morali Istrijanci [„fiystrienses"] plačati Benečanom, vsied česar ti niso mogli priti do svojih pravic, dalje, da so nalagali Benečanom izvenredne terjatve [„supraposifas"], jemali in ropali jim njih barke ter jih mnogo pomorili, vsled česar je nastal med njimi in Benečani jako velik prepir [„maxima litis"]. Zarad teh krivic, katere so se učinile Benečanom, je ukazal beneški dožd Peter [„Petrus, glo-riosus dux Veneticorum"]^ da ne sme iti noben Benečan v Istro, a tudi noben Istrijanec [„ Vstrlenses'^] ne na Beneško. Ko je mejni grof Wintherij to videl, je poslal poslance k (gra-deškemu) patriarhu Marina, kateri naj bi posredoval pri doždu Petru, da bi ta sklenil mir ž njim (z Wintherijem) in njegovim ljudstvom ter da bi iz nova pričeli Benetani in istrijanci med seboj občevati tako, kakor se je to prej vršilo. Patriarh Marin je nato zapustil gradeško mesto [^civitate Gradense'']^ prišel k svojemu gospodu, doždu Petru, ter ga opomnil, da naj bi sklenil mir ter ne povračal krivice s krivico. Kar se je storilo protipostavnega, naj se popravi pri sklepanju pogodbe. Dožd Peter je bi! pripravljen to storiti ter htrijancem odpustiti vse krivice, katere so učinili njegovim ljudem (Benečanom). Vsled lega obljubijo mejni grof Wintherij, puljski škof Ivan, drugi istrski škofje in vse istrsko ljudstvo [„Uulnterius marchio una cum lohanne episcopo 25» 292 Št. 381. urhis Polane et cum ceteris Hystriensiam episcopis et cum omni populo /s/n^z/se"] radovoljno in neprisiljeno naslednje: 1.) Da ne bodo odslej napadali in se lastili posestev, katera imajo po puljski zemlji in po Istri [„in toiis finibus Polane et Vstne""' gradeška patriarhija, beneška država [„de vestro palacio"], beneške škofije in sploh Benečani; pač pa hočejo varovati in braniti dotično imetje, katero naj ostane vedno v njih (benečanski) oblasti. Beneška vlada naj postavlja svoje fevdnike čez ondotne kolone. 2.) Potem obljubijo zastran vseh dolgov [,,de omni debitum''\ katere morajo Istrtjanci plačati Benečanom, da se tem ne bode delala nikdar nobena krivica. 3.) Kar se tiče vseh izvenrednih terjatev [„de omnes suprapositas" obljubijo, da jih ne bodo nikdar veČ nalagali. Le pobrežnino \r,ripatica''\ in colnino [ntiiolonea'''\ naj po stari navadi plačuje vsakatera oseba. 4.) Nikdar naj ne pridejo istrske barke navzkriž z beneškimi, da ne bodo Benečani trpeli kake Škode. Pač pa hočejo Istrijanci vedno ž njimi (z Benečani) živeti v miru in ljubezni ter paziti, da se ujema njih postopanje s postavo in pravico. 5.) Ako bi kralj kaj ukazal, kar bi bilo Benečanom na škodo, jim hočejo to naznaniti prej ko mogoče, da se lahko povrnejo v svojo domovino. Vse to jim Istrijanci obljubijo tudi v imenu svojih naslednikov in dedičev. Ako bi vendar kdaj šiloma napadli posestva gradeške patriarhije, beneške države, beneških cerkvä ali pa beneških fevdnikov, se zavežejo zase in za svoje dediče, da plačajo kot odškodnino sto liber rumenega zlata [^auro fulvo libras centum"} v njegovo (doždovo) blagajnico [„in palatio vestro''\ Polovico te svote naj dobi tisti, kateremu se je Škoda godila; druga polovica pa naj pride v blagajnico italskega kralja [„palatio regis Italico regno presidentV'\ To pogodbo so izročili Juriju, dijakonu in notarju koprskega mesta [„Georgio dyacono et notario de civitate Justinopolim''\ da jo prepiše, kar se je tudi zgodilo vsled ukaza mejnega grofa Winterija. Razen mejnega grofa Wintenja [„Uuinterio marchionl"], puljskega škofa Ivana in (novograjskega) Škofa Firmina je podpisalo to listino Še šestnajst istrskih prebivalcev, namreč: s. m. ( signum manus) Rocioni de civitate Polane; s. m. Amantino, fil. Constantino; s. m. Adebertus loco-positus de civitate Justinopolim; s. m. Leoni, filii Passivo; s. m. Do-minico locoposito di Trigeste; s. m. Johanni, filii Olive de Trigeste; 5. m. .^ndreade scavino, filio Dominico Pepolo de Tergeste; s. m. Do-minico, filio Olie de Castro Mugla; s. m. Juliano de Mugla; s. m. Venerio de Augusto de castro Pirano; s. m. Felix, filii Ravenni de Piriano; s. m. Dominico scavino de Anastasia; s. m. Mauroceni, filii Mauroceni de Justino; s. m, Johanni de Justane; s. m. Andreati, fratri domino Johanni episcopo; s. m. Lamberto, cui cognomento Populino. Tudi so prisegli naslednji možje iz Pulja [„de civitote Polci*^Y. 1) Rocius, 2) Amantinus, 3) Leo, filius Passivo, 4) Johannes Basiliacus. Iz PoreCa [„de Parentio'']: 1) Leo de Huuaiteramo, 2) Dominico de Juuendno, 3) Odelricus, 4) Theodorus tnbunus. iz Novega grada [„de Civitate nova"]: 1) Leonianus, 2) Johannes, cognatus Firmino episcopo. Iz Pirana [,^de Pirano'*\. I) Felix scavinus, 2) Andreas Justuiago, 3) Crissus, 4) Ansaldus. Iz Kopra [^de civitate Capras*']: 1) Audiuertus locopositus, 2) Andreas Aquabeotus, 3) Dominicus de Anastasia, 4) Petrus de Janane. Iz Milj [„de Mugla"']: I) Venerius Boncidinus, 2) Dominicus de Oliva, 3) Ancius. Iz Trsta [„de Tergeste**]-. 1) Dominicus locopositus, filius Senadri, 2) Andreas, filius Dominico Pepoio, 3) Johannes de Oliva Rothicherius.J) „Regnante domino nostra Ugone, serenissimo rege, anno septimo, Lothario fillo eins in dei autem nomine regnante anno secundo, die duodecimo, mense marcio, indictione sexta. Actum Rivoalto." [Liber Albus fol. 261 (A) — Cod. Trcvtsanus s. Marci, fol. 50 (ß); oboje y knjižnici Marciana v Benatkah. — Lünig, Cod. dipl. Italiae, II, 1946. — Carli, Anticbitä Italiche, Append. 19 (iz B). — Ughelli, Italia sacra, V, 229. — Roman in, Storia docum. di Venezia, I, 367. — Fontes rer Austr., Dipl., XII, 10, št. n. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 935 (iz A). — Schumi, Urk. u. Reg. b., f. Krain, I, 5, St. 6 (iz B). — Gl. tudi Gfrörer, Byzantin. Geschichten, I, 237 (prevod).] i) Iz te listine je razvidno, da so se le nekatera primorska mesta pogodila z BeneCani. Mesta in gradovi po notranji Istri so najbrže ostala še nadalje doždu sovražna. - Ako primerjamo to listino z ono dne 14. januarja leta 932., vidimo, da so nekatere osebe omenjene v obeh listinah, tako n. pr. Audebertus (Adebertus in Audiuertus) locopositus de civitate Justinopolim (Capras), potem Dominicus scavinus de Anastasia in Petrus de Dignane (Janane). Nekateri možje so v tej listini dvakrat imenovani, prvikrat med podpisanci, drugikrat pa med prisegovalci, n. pr. Kocionus (Rocius), Amantinus, Leo filius Passivo, Adebertus (Audiuertus) locopositus, Dominicus de Anastasia, Dominicus filius Olie (de Oliva), Dominicus locoposititus de Trigeste, Andreade (Andreas) filius Dominico Pepoio. Zanimivi ste prej omenjeni listini zarad notic o uradništvu po istrskih mestih. Po nekaterih krajih nahajamo namestnike f«locopositus"] in sicer Audeberta v Kopru in Dominika v Trstu, potem sodnike [*scavinus,] in sicer dva, Ivana in Andreja, Konkordovega sina, v Kopru, potem Petra v „Johannone*, Dominika v »Anastasia**, Andreada, sina Dominika Pepoio, v Trstu ter Feliksa v Piranu. Theodorus je bil tribun v Pulju in Faragarius pa odvetnik [»advocatus"] vsega, najbrže ubogega ljudstva. Jurij (Georgius) je bilo ime dijakonu. ki je bil I. Q32. in 933, notar v Kopru. To pogodbo omenia tudi Dandulus, Chron. VIII, c. II, pars 6 (Mu-ratori, Script, rer. Ital. XII, 202) z besedami: „His diebus cum Wintherius marchio Istriae insolltas exactiones ab hominibus Venetiaram extorqueret, ec incolis in eorum possessionibus degentibus collectas et angarias imponeret, et Venetis tara petentibus denegaret iustiliam: ideo contra eum et subditos suos dux (i. e. Petrus Candianus II.) saluberrimum sancivit edictum, inhibens Venetis, ne in Istriam pergerent, et Istriensibus, ne Venetias accedere aude-rent: quod tandem dux removit precibus t^elinitus Marini patriarchae Cira-densis, qui supplicatione marchionis et populi Istriae se mediatorem opposuit, promittentibus illis duci Venetos et eorum bona in suo districtu conservare et insolitas exactiones removere, et si iussio regalis advenerit, ut contra Venetos aliquid mali agatur, eos praevisos reddere, ne quid damni in per-sonis vel rebus suis pati valeant.** St. 382. Ncki Selprad podeli solnograški cerkvi v roke solnograškemu nadškofu Odalbertu in njegovemu odvetniku Diotmaru svojo lastnino v Ampfingu Y^ad Amfingam^y) in sicer štiri kmetije in 20 oralov zemlje ter štiri orale obdelanih in neobdelanih travnikov. — Nasprotno pa daruje nadškof imenovanemu Seipradu ravno toliko zemlje in pa dvor v Baumkirchenu2) [jn Undrimatale ad Pouminunchirichun'']; prepusti mu tudi cerkev s pokopališčem [y,ecclesiam cum atrio ecclesiastico''^ in desetino od 23 hiš za tako dolgo časa, dokler živita Selprad in njegova soproga. SJed^ imena 22 prič. y,Anno incarnationis domini DCCCCXXXV peractiim." [Cod. tradit. pod solnograškim nadškofom Odalbertom (10» stoletje), p. 128, Št. 95, v c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn), Juvaria, Anh., *75» C. 95. — Zahn, Urkb. f. Steiermark, I, 25, Št. 21.— Hauthaler, Salzburgcr ürkundenbuch, I, 161, št, 99.^ št. 383. Arnulf, vojvoda bavarski in karantanski, seje napotil s svojo vojsko v Italijo, da bi kralju Hugonu vzel njegovo krono. F^rišel je do Verone, kjer sta ga grof Milon in škof RaterijS) prijazno sprejela. Ko je kralj Hugon o tem zvedel, je zbral svoje trume, premagal Arnulfa ) Dümmler (Piiigrim von Passaii, str. 22—24) je dokazal, da je io pismo ponarejeno. 2) Lupus ProtospatarJüs stavi ta dogodek v Jeto 940., Szalay (Gesch. Ungarns, Deutsch von Wögerer. I, 38) v leto 941. in Dümmler (K. Otto der Grosse, str. 130) pa v leto 943. St 389. 943,1) dne 10. ali pa 12. avgusta. Bavarci in Karantanci so takrat pod vodstvom vojvoda Perh-tolda popolnoma premagali Madjare pri Welsu. Ann. Altahen mai. ad a, 943 (MG. SS., XX, 786): „Prelium cum Ungariis in Weles et occisi sunt a Bawaris." Ann. Ratispon. ad a. 943 (ibid XVH, 583): „Interfecrio Ungariorum ad Welas.« Ann. Sangall. mai. ad a. 943 (ibid., I, 78): ^jOmnis Agarenorum exercitus a ßaioariis occisus est.^ Herimanni Augien. Chron, ad a, 943 (ibid., V, r 14): „Ungarii item ßaioarios invadentcs pugna cum eis commissa victi terga vertunu" Chronicon Suevicum universale ad a. 943 (ibid., Xlll, 67): „Un-gari cum Baioariis pugnant et vincuntur." Widukindi Res gestae Saxonicae, lib. II, c. 34 (MG. SS., III, 447): „Ulis diebus Bcrhtoldus frater Arnulfi procurabat Baioariam, pugnansque contra Ungarios, victorque existens triurapho ceiebri factus est clarus," Contin. Reginonis ad a. 944 (ibid, I, 619): „Ungarii a (Baiovariis et)2) Carantanis (in loco Wele$)2) tanta caede raactantur, ut nunquam a nostratibus antea taliier infirmareniur." Auctar. Garst, ad a. 942 (ibid., IX, 566): „Ungari occisi sunt in ßaioaria in Truongowe sub Perhtolcio duce." f JUwv. Hiw.J Ibid. ad a. 944 (1. c); „Üngari cum ßW^oariis et Carentanis pugnant et vincuntur." Ann. s. Rudberti Salisburg. ad 3.942 (ibid., IX, 771): „Üngari in Bawaria in Trungoeu a Pertoldo duce occisi sunt." Ibid. ad a. 944 (I.e.): „Ungari cum Bawaris et Carantanis pu-gnantes vincuntur." Ann. s. Emmeram. Ratisp. min. ad a, 945 (^ibid., I, 94): „Occisio paganorum ad Weles." Freisinski rokopis iz desetega stoletja (Quellen und Erörterungen zur bayerischen Geschichte, München, VII, 455); „Uli id. aug. (= lo. avg.) Dirum bellum Baioariorum ad Trunara cum Üngariis, ubi Üngarii a Baioariis occisi sunt tempore Berahtoldi ducis." Kaiendarium Necrologicum Frising. ad H id. aug. (= 12. avg.) (Böhmer, Fontes, IV, 587): „Iterum bellum Baioariorum cum Ungariis, ubi Ungarii a Baioariis occisi sunt tempore Berahtoldi ducis," 1) Večina letopiscev, na katere se smemo zastran kronologije zanesti, stavi ta dogodek v leto 943. Po dvakrat in sicer k letu 942. in 944. ga navajata Auct. Garst, in pa Ann. s. Rudberti Salisb. En vir omenja to zmago pod letnico 945. 2) Kar je v oklepih, se je pozneje dodalo. Št 390. Okoli leta 944. Oglejski patriarh Lupon je bil naslednik patriarhu Urzu. Omenja se v neki listini iz leta 944.1) Je li devet let vladal, kakor trdi Oglejska kronika, ni znano. Najbrže je bil on tisti patriarh, katerega je bavarski vojvoda Henrik dal skopiti.2) Chron. patr. Aquil. alteram (Rubels, Mon. eccl. Aquil., App. p. ro): „Lupus patriarcha sedit annls IX.*^ Št. 39L 944, dne 13. marca. Oglej. Oglejski patriarh Lupon [„Lupo patriarcha sedis sanctae Aqaile-jensis ecelesiae"'\ naznanja, da je prišlo do prepira med njim in Benečani zarad nekaterih kočljivih zadev in da so Še celo, ko je zlo postajalo vedno večje, nekateri njegovi (patriarhovi) pristaši z orožjem pridrli v gradeško mesto \Jntra civitatem Oradensem'''\ ter tu hoteli delati škodo. Zato je bil beneški aožd. Peter jako razdražen in ker je prepir med obema (med ogl. patriarhom in doždom Petrom) rastel od dne do dne, niso mogli poslanstva in prošnje oglejskih in in beneških fevdnikov napraviti starega miru. Oglejski patriarh pravi, da je nato naprosil svojega sobrata. (gradeškega) patriarha Marina [„nostrum fratrem Marinum patrlarchauV^\ da bi se zarad te zadeve napotil k svojemu gospodu (k doždu Petru) ter delal na to, da se sklene mir. Patriarh Marin je to rad storil in vsied njegove prošnje je dožd Peter ponovil stari mir in prijateljstvo, katero je gojil do njega (do oglejskega patriarha). Patriarh Lupon omenja, da je, dobivši po patriarhu Marinu pogodbine točke, obljubil beneškemu doždu Petru, sinu dožda Bona Petra Candiana, da ne napade nikdar z orožjem niti sam, niti po svojih podložnih osebah patriarha Marina v njegovem (doždovem) mestu Gradežu ali pa sploh med mejami njegove države. Ako bi kdo kaj takega storil, hoče on (oglejski patriarh) to brez izdajstva naznaniti doždu Petru in svojemu sobratu, patriarhu Marinu. Ako ne bi izvrševal tega, kar je tu spisano, obljubi plačati 50 liber zlata. Podpisali in pričali so: Lupo patriarcha. — Ingelfredus diaconus atque vicedominus. — Albertus diaconus. — Vitalis archip. — Bo-naldus diaconus. — Petrus presbyter. — Petrus diaconus. — Eribertus diaconus. — Audo pres. — Modestus pres. — Giscelarius pres. — Lupo pres. — Gauspertus pres. — S. m. (signum manus) Cadoli filii >) Gl. št. 391. 2) Gl St. 399. Bonigrimaldi. — S. m. Jo, filii Rodaldi. - S. m. Arpini filii Ronchausi. S. m, Ruperti testis. — S. m, Spemmiris filii Terdogio Radeng^oO testis. — S. m. Stabili et Ganasio test." „Regnanie d. nostra rege Ugone an. XX., et filio ejus Lotharius an. Xllll., Ind. //., mensis Martii die XIII,... Actum in civitate Aqid-legla." Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 944.] Primerjaj tudi: Danduli Chronicon, lib, VIII, c. 13, pars 2 (Muratori, Script rer. Ital., XII, 204): „Hoc tempore discordia, quae erat inter Venetos et Lupum patriarcham Aquilejensem, interpositione Marini patriarchae Gradensis sedata est; promisit namque patriarcha Rnes ducatus et Gradensis ecclesiae nulla-tenus inquietare et Venetos tractare et eis jura exhibere secundum seriem pacti." St. 392. 945, dne 4. junija. Dahlum. Kralj Oton (I.) podeli vsled prizadevanja svojega vojvoda Ber-tolda {„duels nostri Pertkoldl"'\ cerkvi Matere božje 2), katere predstojnik je pokrajinski Škof Gotebert, nekatera svoja posestva v Karantanski pokrajini v Weriantovem upravnem okrožju v kraju, Budistdorf3) imenovanem, in sicer eno kraljevsko kmetijo, ležečo blizu rečene cerkve, s podložniki, ki prebivajo na tej kmetiji in katerih imena se glase Budist,^) Namdrag, „Zuuevuel", Budigoj, dva Dobro-nega in „Gneouuas", potem še dva druga podložnika, ki sta se pri-šedša z njegovega (kraljevega) dvora,5) združila z rečeno cerkvijo ter se zoveta „Zcmibond" in Gorazd, ter tudi vse pritekline, ki spadajo k omenjeni kmetiji [ „quasdam res proprletatb nostrae in Carantana regione sltas sub regimine Vuerianti pro remedio animae nostrae ad domum dei quae est constructa In honore beatae et sanctae del geni-tricis Marlae, ubi Ootebertus choreplscopus preesse dlnoscltur. In loco Budlstdorf nominator id est hobatn unam domlnlcaleni prope et opor-tune doniul del adlacenteni cum manclplis In eadem hoba tunc inlbl ») Spcmmir (Spejmir), Terdogio (Trdogoj) in Kadengo (Radenko) so slovanska imena. 2) Brez dvoma cerkev Matere božje pri Gospe Sveti na Koroškem. 3) Ta Hudistdorf je morebiti Bučinja ves pri Oospe Sveti. Po osebi, Budist imenovani, je dobila tudi naselbina svoje ime, katero se je v nemškem jeziku glasilo Budistdorf. 5) Ta kraljev dvor nam je iskati v Krnskem gradu blizu Gospe Svete na Koroškem. Na tem dvoru je že leta 888. kralj Arnulf praznoval božične praznike. (Ann. Fuld. a. 888: „Rex autem,... Forum - Juliense penetrans, curtem Carantanam natale domini celebravit.'' manentlbiis, nomine Budist, Namdrag, Zauevuei, Butigoi, Dobronega, item Dobronega, Oneouuas^ et cum aliis mancipiis quae de nostro fiscali carte in potestatem ipsius domus dei coniugata fuerunt, nomine Zemibondj Zcorazt^ • • - "] „Data II. nan. iunii anno dominic% incarnationis DCCCCXLVf indictione III, regnante Ottone piissimo rege anno Villi; actum Ta-lehum'' pbris po nekem diplomu in lo. stoletja v c« kr. državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn) Juvayia, Anh., 178, št. 64. — MG. Dipl., I, 147, št. 67, — Ankershofen v Archiv f. Kunde österr. Gesch.-qu. I^, 20, št. 37 (extf.). — Jaksch, Mon, hist. due. Carinthiae, III, 39.— Otien-thal, Reg. imperii, št. 125] Št. 393. 947 (?), med 22. in 24. novembrom.») Takrat je umrl bavarski vojvoda Per h told. Njegov naslednik je bil Henrik, brat kralja Otona L, ki je bil oženjen z Judito, hčerjo bivšega bavarskega vojvoda Arnulfa. Herimani Augien. Chronicon ad a. 947 (MG. SS., V, 114): „Berh-tolfo duce Baioarie defuncto Heinricus frater Ottonis regis ducatum iltum accepit." Ann. s. Rudberti Salisb. ad a. 947 (ibid., IX, 770): „Perhtoldus Bawariae dux obiit. Heinricus frater regis succedit." Chronicon Suevicum universale ad a. 947 (ibid., XIII, 67): „Berh-tolftis Baioariorum dux obiit, cui Heinricus fraler Ottonis successit." Ann. s. Emmer. Ratisp. min. ad a. 947 (ibid., I, 94): „Berachtoldus dux obüt." Ibid. ad a. 948 (1. c.): „Heinricus dux etfectus est." Ann. Altahen. mai. ad a. 948 (ibid., XX, 786): „Perahtoldus dux obiit.' Auctar. Garst, ad a. 948 (ibid., IX, 566): „Bertholfus Bawariorum dux obiit VIII kal. decemb.« ^ {UyJa. I^oKA/sT,] Ann. Mellicen. ad a. 94!S (ibid., IX, 496}: „Berchtolfus Baioariorum dux obiit, cui Heinricus frater Ottonis successit." Ann. Ratispon, ad a. 949 (ibid., XVII, 583): „Pertholdus dux No-ricorum obiit. Heinricus frater regis successit." — W ^ p ( ^i] ^ 1) Perhtord, vojvoda bavarski, je bn- meseca julija leta 946. 2c Živ (Cfr, Otten-thal, Reg. imp., Št. 136.) Najbrže je umrl v novembru leta 947., ker mnogo leto-piscev postavlja njegovo smrt v to Jeto. Mogoče je pa tudi, da je še ie eno leto pozneje zatisnil očj. — Zastran dneva Perhtoldove smrti primerjaj Diimmler, Kaiser Otto der Große, str. 160, op. 1. ^ ^rf^ y Sigeb. Gemblac. Chronographia ad a. 946 (ibid., VI, 549): „Mortiio Bertoldo duce, rex Otto fratri suo Henrico dal ducatum ßaioariae, et sic eum reprimit a rebelJione " Contin. Rcgionis ad a. 945^) (ibid, I, 619): „BerraMus dux Baiu-variensis obiit, cui lleinricus frater regis in ducatu successit." Annalista Saxo ad a. 945 (ibid., VI, 605): „Rex rooniiu pie matris sue recordatus fratris (Heinrici) mullis laboribus faiigaii, Bertoldo duce defuncto, prefecic eum regno Bawariorura." Widukindi Res gestae Saxonicae, lib. II, c. 36 (ibid., UI, 447): „Prefecirque eum (sc. Heinricum fratrera) regno Baioariorum Berhtoldo iam defuncto , . . Erat autem ipse dominus Heinricus copulatus matrimonio filie ducis Arnulfi (Judithe).'* Vita Mahthiidis reginae prior, c. 6 (ibid., X, 377): „Heinricus autero ortu secundus Bawariis dux preponitur preclarus." Vita Mahthiidis reginae posterior, c. 9 (ibid.. IV, 289): „Rex Otto prefecit fratrera suum Heinricum ducem super Baiowariorum gentem." Št. 394. 948, dne 8. avgusta. Pavla. Kralj Lotar podeli vsled prošnje škofa Otona cerkvi Matere božje in sv, J usta, ki jc stolna cerkev tržaške Škofije [„Tergestini epi-scopi'VX nad katero je postavljen njegov (Lotarjev) (evdnik, škof ivan, vse svoje pravice, javno sodstvo in vse svoje imetje v tržaškem mestu, kakor tudi zunaj njega tri milje na okrog [„omries res iuris riostri regni aut disirictus et piiblicam qtierimoniam, et qtiidquid publice parti nostrae rei pertinere videtur, tarn infra eamdeni Tergestinarn ci-vitatem conjacentes^ quam quod extra circuitum circa ei undique versus tribus miliarys portentis'"\ Tudi daruje rečeni cerkvi mestni zid s stolpi, vrafi in hodniki [^porterulis"'^)] ter sploh vse, kar je tam spadalo k njegovi državi [ad partem nostre rei publice inibi pertinere videtur'']. Kralj zapoveduje, da ne sme nobena kraljevska visoka ali nizka oseba v rečenem mestu ali pa zunaj njega tri milje na okrog pobirati colnice [^curaturam'']'^) ali pa kake druge davščine [aliquod vecfigal'''\ ter i7.vrševati kateregakoli javnega dela. Zborovanja se smejo sklicavati in globe nalagati le z dovoljenjem škofa Ivana in njegovih naslednikov, potem njih odposlancev kakor tudi njega sa- 0 Letnica 945. je napaCna, kajti znano je, da jc bil vojvoda Perhtold dne 21. juiija Ista 946. še med živimi. Najbržc bi fnoralo stati „porticulrs.*' 3) »Curatura* se je z vala nekaka coluina, katero so na trgih pobirali od blaga. CCfr. Du Cange, Glossarium.) mega (kralja) ter v navzočnosti njegfovega (kraljevega) grofa. Kar se je do sedaj plačevalo v kraljevsko blagajnico, to naj odslej dobiva rečena cerkev brez kakega ugovora. Kdor bi prelomil ta ukaz, naj plača 1000 Jlber na/boljSega zlata. Od te svote naj dobi polovico rečena cerkev, njen Škof Ivan in nje|ovi nasledniki. „Datum octavo die Augusti, anno dominice incarnatwnis DCCCCXLVIIL, regni vero domini^ Lotharii regis XVUL^ indictione sexia. Actum Papie"". [Kandier, Codice dipl. Isir. ad a. q48, — Mainati, Chroniche ossia memorie storiche di Trieste, I, 50. — Ireneo della Croce, Istoria della ditk di Trieste, ed. 1878, II, 516.] St. 395. Nepristno.0 948, dne 8. avgusta. Pavia. Kralj Lotar podeli vsled zaslug občine in prebivalcev tržaškega mesta, katero je glava Istre [» . .. per communitatem et homines civitatis Tergesti, quae caput est Istriae"] ter vsled proSnje tržaškega meščana Alberta tržaški občini večno svobodo in imuniteto [„y?^/*-petuam liberfatem et franchisiam''^ potem vse stvari, do katerih ima pravico, javno sodstvo {^puhlicam guerimoniam**'] in sploh vso svojo lastnino v mestu in zunaj mesta, kakor tudi mestni zid. Nobena nizka ali visoka oseba ne sme v tržaSkem mestu pobirati colnine [„a/ra/z/Ac"] a)i kake druge davščine ter izvrševati kateregakoli javnega dela. Zborovanja sklicavati in globe nalagati more kak človek le z dovoljenjem rečenega mesta, njega samega (kralja) in pa v navzočnosti njegovega (kraljevega) palatinskega grofa. Kar se je do sedaj plačevalo v kraljevsko blagajnico, naj odslej pobira rečeni Albert v imenu tržaške občine brez vsakega ugovora. Kdor bi prelomil ta ukaz, naj plača 1000 liber najboljšega zlata in sicer polovico v kraljevsko blagajnico {y,camerae nostrae'''] polovico pa rečeni občini {„communitati prae-dictae''], „Datum octavo die August i anno dominicae incafnaüonis DCCCC quadragesimo octavo, regni vero domini Lotarii decimo octavo, in-dictione tercia (!). Actum Papie". [Prepis le listine v tržaškem mestu. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 948.] O Ta listina je biia ponarejena v H. stoletju in sicer med letom 1313. in 1320. Ponarejcvalcc je vzel za podlago pristno listino kralja Lotarja iz leta 948. (Cfr. St. 394.) Št. 396. Nepristno.J) 948. Papež Agapit IL piše Gerhardu, nadškofu lorške cerkve [»Oe-rardo sanctae Laiireacensis ecclesiae archiepiscopo''], da je zvedel iz ust fuldskega opata Hadamara o prepiru med njim (Gerhardom) in solnograškim nadškofom Heroldom, ker oba nosita palij, Čeprav sta v isti pokrajini. Papež pravi, da hoče z ozirom na cerkveno korist razsoditi ta prepir. Iz starih spisov je razvidno, da ima lorška cerkev pravico do palija, kajti v lorškem mestu je bila nekdaj nadškofijska stolica. To potrjujejo nekatere stare in že jako poškodovane listine v arhivu sv. Petra (v Rimu). V prvih Časih krščanstva so učitelji rimske stolice razširiJi sveto vero v Lorch, odtod pa poznejši učitelji v Gorenjo in Dolenjo Panonijo. Predstojniki tema dvema pokrajinama in ondotnim Škofom so bilo lorški nadškoije do dobe Obrov, katerih divjost ni uničila samo lorškega mesta, temuč tudi vso ondotno okolico . . et exinde a succeäentibas praedicatohbus in superioris atque inferioris Pannoniae provincias ehisdem fklei emanasse gratiam. Quibus etiam duabus provinciis illarumque pontificibus usque ad tempora. Hunnorum non alius quam sanctae Lauriacensis praefuit arhiepi-scopiisy quorum barbarica feritas non solum praedictani Lauriacensem civitatem verum etiam in circuitu adiacentes regiones depopulavit aique funditas desolavit^] Vsled tega so morali lorški Škofje prestaviti svojo stolico drugam in so se tudi odrekii nadškofijski časti. Ker ni bilo nato nobenega metropolita na Bavarskem, je še le v nedavno minulem času solnograški Škof Arno postal nadškof. To potrjujejo stari zgodovinski spomeniki v svetem arhivu (rimskem). Sedaj pa, ko ima lorŠka cerkev zopet mir, naj iz nova postane nadškofija. Da pa prenehajo prepiri, naj se obe noriški pokrajini razdelita tako, da dobi nadškof Herold Zapadno Panonijo, on (Gerhard) in njegovi nasledniki pa Vzhodno, potem zemljo Obrov, Moravcev in Slovanov s pravico, da sme po teh pokrajinah pridigovati in tudi postavljati škofe, ako bi bilo potrebno. [„ . . . ut divisis duabus No-ricae regionis provinciis Heroldo archiepiscopo occidentalis Pannoniae cura committatiir et custodia; tibi autem successoribusque tuis propter Da je ta listina nepristna, je doka2al Diinimier (Piiigfrim von Passan, stran 24—26). Pasüvski Škof Gerhard je umrl dne 2. januarja leta 946., Agapit II. je pa postal papež meseca maja rečeneg:a leta: zato je tedaj nemogoče, da bi bil ta poslal Gerhardu kako pismo. Ker je bil fuldski opat Hadamar res leta 948. v Rimu, zato stavijo zgodovinarji to pismo pod rečeno letnico. emeritam antiquitatem sanciae Laiiriaceiisis eccleslae, cui iure iuni-omm reverentia assurgit in benedictionis et sedis ordine praelatis atque praepositis providentiam orienialis Pannomae regionemgue Avaronim atque Maraharomm sed et Schlavorum^ qui modo ckmti-ani vel adhuc per baptisma Chnsto lucrandi sunt, circumquaque manentium credimus nostramque apostolicam viceni in Ulis partibus praedicandi et pro arbitrio vestro, ubi opus est^ episcopos constituendi omniaque disponere atque ordinäre tali autkoritate atque potestate delegamus, ac si ipsi af/uissemus.'*] Ako nadškof Herold ne bi bil zadovoljen s to razdelitvijo, naj izgubi svoj del Panonije. Oba dela naj se potem združita tako, kakor sta bila že enkrat, ter naj prideta pod njegovo (Gerhardovo) oblast in pod oblast njegovih naslednikov. Datum manjka — „Petitiones tuas." [H u n d - G e w o Id , Metr. Salisb., (ed. Mon.) 1,52,354; (ed. Ratisb.) 1, 36, 236. — Lud ewig, Script, rer. Germ., 11, 358. — Han s iz, Germ, sacra, 1, 197. — M an si, Concil, coU., XVUi, 406. —• Fej<žr, Cod. dipl. Hung., I, 253. — Boczek, Cod dipl. Morav, t, 83. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, II, 70B. — .laff€, Reg. pom. Rom., si. 3644(2795).] Št. 397. Nepristno,^) 949, dne 31. februarja. Trst. Tržaški $koJ Ivan, dekan H., vsi kanoniki in ves kapitelj tržaške cerkve na eni strani ter Peter, sin Bernardov, sindik, prokurator in oskrbnik [„massarius'*'\ občine in prebivalstva tržaškega mesta, na drugi strani so napravili pogodbo z naoienom, da bi na ta naCin skrbeli za korist in blagor rečene cerkve, Škofije in kapiteljna, napravili mir med strankami, odstranili prepire in zmote [„scandala et errores'*'\ med Škofom, kanoniki, kapiteljnom in cerkvijo na eni strani ter občino in ljudstvom na drugi, varovali se v prihodnje Škode in nevarnosti; katere jih morejo doleteti, ter se iznebili svojih in dolgov imenovane cerkve, katere imajo pri koroškem zidu Daniela Davidu 2), bivajočem sedaj v Trstu, kakor kaže javna listina Ivana Longa, in ki znašajo s tekočimi obrestmi vred do sedanjega meseca 517'/2 marke. Svota 500 mark se je porabila v vojni, v kateri so branili svoje imetje in imetje rečene cerkve zoper ljudi koroškega vojvoda ter tudi zoper gusarje n roparje s Krasa, kateri so že od nekdaj pustošili rečeno imetje ter to Navedel bi lahko več točk» katere bi dokazovale, da je ta listina ponarejena. Kdor nekoliko pozna razmere, kakršne so bile v 10. stolet/u po Kr., in Čita to listino, rekel bode, da je bila ta spisana nekaj stoletij pozneje. Kandier ima: »Danieli David judeo de Karintia habitatori Tergesti", Mainati in Ireneo pa „Danieli David Judeo de Ooritia, tinctoriTergfesti.' — Tinctor « barvan 26 Še sedaj, kakor je vsem znano, delajo vsako leto tako, da bodo prišli na nič sami (Škof in duhovniki} in tudi cerkvena posestva Y^que pe-čunia videlicet marchar. qiiinqiiecentiim fait expensa in guerra causa defensandi bona eoriim et diete ecclesiae contra gentes domini ducis Karintie et alios piratas de Carsis et robatores qui magno tempore ipsos bona eorum et ecclesiam destruxerunt et destruunt anniiatim'^\. Pomisliti je treba, da bi morali s svojimi poroki plačati dvojno globo, ako ne povrnejo Daniela Davidu dolžne svote do meseca maja. Z ozirom na zmote in prepire, kateri so nastali med obema strankama zarad spodaj naštetih pravic, katere je občina vedno imela z izvirnimi listinami rimskih cesarjev vred, s katerimi ji je podeljena popolna svoboda, ter z ozirom na to, da bi tržaška občina in njeni prebivalci mogfli v bodoče braniti in varovati nje same, cerkev in njeno imetje bolj kakor kak drug človek, ter iz raznih drugih razlogov so po večkratnem posvetovanju, katero so imeli med seboj v kapiteljnu in zunaj njega, sklenili, da hočejo svoji cerkvi pridobiti še večjih koristi. Spodaj naštete pravice (katere prepuščajo občini) se ne nanašajo na dohodke, katere imajo, pač pa jim (sc. pravice) povzročujejo škodo in zmote. Zato so Škof, dekan, kanoniki in kapitelj prisegli, dotaknivši se svetega evangelija, imajoč v mislih, da je ta čin dober in cerkvi koristen. Škof, dekan, vsi tukaj navzoči kanoniki in kapitelj so, ko so se prej posvetovali, sebi pridržali: 1.) Najprej duhovsko sodstvo {Juris-dictione spirituali^]^ potem vse vinograde, polja, travnike in hiše, katere imajo sedaj v tržaškem mestu in njegovem okraju [„/// civitate Tergesti et eius districtu'*] ter tudi zunaj okraja, ali pa jih pozneje kdaj pridobe. — 2.) Desetine, katere je treba po stari navadi plačevati. Izjema je le pri tistih ljudeh, ki jih imajo ali pa bodo imeli kot fevd. — 3.) Dohodke od fevdov, potem fevde ter njih vasi po tržaškem okraju in zunaj njega, v njih stanujoče kmete ter njih imetje, pravice in pridelke. Kakor je razvidno i/ občinske knjige \_Jn libro ka- tero so videli spodaj podpisani notar in pa obe stranki, so dali zgoraj našteti gospodje Petru, sinu rajnkega Bernarda, tržaškemu meščanu, prokuratorju in oskrbniku tržaške občine in ondotnega prebivalstva, za večne Čase oblast, da sme imeti v imenu rečenega mesta, občine in prebivalstva vse njih pravice in privilegije, sodstvo in pravde, potem vse listine, katere so sedaj v njih rokah ali pa so bile morebiti prej kdaj, in ki se nanašajo na tržaško mesto, njegov okraj in ondotiio prebivalstvo, dobivši jih od rimskih kraljev in cesarjev, od koroških vojvodov t) ali pa od koga drugega bodisi iz navade ali iz koristi ali ») Kdor pozna domačo zgodovino pred letom 949., bode pač lahko trdil, da je neresnično, da bi bili v tistem Času bavarsko-korogki vojvode podelili tržaSkim Škofom kake pravice. _St. 397.______307 pa vsled pogodbe s komerkoli. Vendar prepuščajo vse to tako, da bi to ne bilo v škodo prebivalcem ondotnega mesta in okraja ter njih imetju. — Tisti del pravjce, da so smeli skupaj z občino kovati denar, odstopajo sedaj (Škof in duhovščina) popolnoma občini tako, da ta odslej sama lahko to dela. - Potem prepuščajo prokuratorju Petru vse svoje pravice, listine in privilegije z vso tijih pravno močjo ter žel^, da bi jim rabili vedno, povsod in pred vsakim človekom tako, kakor so rabili njim samim. — Dalje cbljubujejo zase in za svoje naslednike, da postanejo privilegiji, listine in pravice, katere bi dobil škof ali kaka druga cerkvena oseba od cesarjev, kraljev, vojvodov ali kakih drugih oseb za tržaško mesto in okraj ter ondotne prebivalce v njih škodo in sramoto ali pa tudi v čast in korist, lastnina tržaške občine in mesta. Škof ali pa tisti, ki bi dobil take listine, naj jih odstopi torej občini; ta naj mu pa povrne stroške, katere je imel zarad njih. — Škof, kanoniki in kapitelj obljubijo zase in za svoje naslednike, da hočejo, kadar bi jih prosila občina, iti k cesarju ali vojvodom v ta namen, da bi zadobili potrditev rečenih privilegijev In listin, katere že ima. Vse to naj se zgodi na stroške tržaške občine. Kar bi v svojem imenu ali v imenu svoje cerkve dosegli, to naj bo na korist rečeni občini, ako se vsebina nanaša na to, kar se ji sedaj odstopa; ako se pa nanaša na kako drugo korist rečene cerkve, ostane naj tej. — Dalje obljubijo, da hočejo, ako bi bili v katerikoli stvari naprošeni, pomagati rečenemu mestu, občini in prebivalstvu ter jim biti kolikor mogoče naklonjeni. — Uničiti hočejo vse razsodbe in pravde zoper tržaške rektorje, svetovalce, meščane in mesto iz kateregakoli vzroka ter izjavljajo, da nimajo nobene vrednosti. Vse to so storili zato, ker je rečeni Peter, prokurator tržaške občine, mesta in ljudstva, izplačal škofu, dekanu, kanonikom in ka-piteijnu 500 mark v oglejskih denarjih, katere so potem Škof, dekan, kanoniki in kapitelj brez odloga na istem mestu odšteli navzočemu Židu Danielu Davidu, da so izbrisali prej imenovani dolg. Daniel David je denar prejel ter za rečeno svoto napravil pobotnico. Prej omenjeni Peter je v imenu svoje občine in mesta za večne čase odstopil škofu, dekanu, kanonikom in kapiteljnu po vaseh tržaškega okraja in tudi zunaj njega ter med ondotnimi prebivalci vsakovrstno sodstvo in vse regallje, katere je do takrat imela tržaška občina. Vendar si ta po onih krajih pridržuje sodstvo zastran ubojev, tatvin, roparstva In pohramljanja udov [„s^/Ms semper communt iuris-dicfione et iustitia in predictis de hotniddio, fiirlo. robaria et mem-bro manco^'X TamoŠnji kmetje morajo za občino delati tlako 0 In vendar nam je znano, da so tržaški gkofjc Še v 13. stoletju kovali svoj denar. nas''] in plačevati davke [Jmpositas''\, potem prijeti za orožje, kadar je vojna in kadar bi prišel ukaz od občine, ter z živino in vozovi za občino izvrševati dela. Dalje je podelil škofu in duhovščini občinsko in mestno mitnino pri vratih Riborgo \_„mutam dieti communis et civitatis ianue Riburgi" ] v čast Bogu, Devici Mariji in sv. mučeniku Justu, da jim rabi za popravljanje njih cerkve. To mitnino naj plačujejo tujci, ki prihajajo ali pa odhajajo s svojim blagom, in sicer na ta način, kakor so jo dajali občini do sedaj in ne drugače. Na račun te mitnice naj škof, kanoniki, kapitelj in cerkev nosijo bremena, katera je imela do sedaj občina, ko je z lesovjem popravljala mostove, zidove in druge stvari. Potem je obljubil in se zavezal, da bode vedno varoval in branil škofa, dekana, kanonike, kapitelj, cerkev ter njih imetje in pravice pred vsakim roparjem in hudobnim človekom ter Šel škofu in duhovščini kolikor mogoče na roko. Uničil je vse razsodbe in obsodbe, katere so se napravile zoper podložnike in kmete {^contra familiares et rusticos"] rečenega škofa, dekana, kanonikov, kapiteljna in cerkve, ter določil, da naj gospodujejo čez nje tako, kakor čez svojo lastnino. Obe stranki sta prisegli, da naj vse to ostane za večne čase veljavno, trdno in trajno. Ako bi katera prelomila te določbe, naj plača kot globo tisoč mark srebra nasprotni stranki, ki jih je imela v Čislih. Nato sta obe stranki prisegli, dotaknivši se vsaka sv. evangelijev. „Facta fuerunt omnia predicta in civitate Tergesti predicta in sala damns episcopalis presentibus dominis Joanne et Bartolomeo presbyteris in ecclesia sanctorum martirum de Tergesto, Petro Nigri, Antonio Margarite notario^ Nicolao de Stablis notarioj Sergio Lau-renta, Lazaro apotecario et Justo merchatore, civibus Tergesti, et aliis quam piuribus testibus ad haec vocatis et rogatis." Kot podpisalci so navedeni: 1.) Johannes episcopus, 2.) H. de-canus per se et capitulo, 3.) Petrus Nigri, 4.) Antonius Margarite, notarius, 5.) Nicolaus de Stablis notarius, 6.) Lazarus apotecaiius, 7.) Justus merchator. — Listino je spisal „Johannes filius quondam magistri Bernardi medici publ. imp. auctoritate notarius et dieti domini episcopi." „Anna ab incarnatione domini DCCCCXLVIIH, mensis Februarii die XX!, indictione quarta" i) Ireneo della Croce, Istoria della cittä di Trieste, ed. 1878, 11, ^go. — Mainati, Chroniche ossia memorie storiche di Trieste, 1, 60. — Kandler2) Codice dipl. Istr. ad a. 1236, — Kukuljevič, Diplo-matički Sbornik, 1, 83, št. 94.] - ^ 13) v U Uoo^^M^ ^^ f-r J)i (U' ' >) Četrta indikci^a zazAameh^ leto 945/946 ali pa 960/961> ne pa 949. Kandier (o. c.) misli, da je ta listina nastala leta 1236. pod tržaškim škofom vanom ter da je drugače pristna, le imena nekaterih prič se mu zde ponarejena. A (Um,. Jvw. ^ {^Md : ^ C^ 309 t'^ ti lAs- fiJUAM OWvJ- St. 398. 399. St. 398. 949.1) Madjari premagajo Bavarce in Karantance v kraju, Lova imenovanem 2) Ann. s. Stephani Prising,, ad a. 950 (MG. SS., XIII, 51): „Multi Baiovariorura occisi sunt ab Ungariis ad Luo et Carentani ab Ungariis occisi sunt." Ann. Altahe :. mai. ad a, 949 (MG. SS., XX, 786): „Prel»um cum Ungariis in Lova.** Ann. Ratispon. ad a. 950 (MG. S3, XVII, 585): „Interfeccio ßawa-rorum ad Lova." Št 399. 952, dne 7. avgusta. Augsburg. Državni zbor v Augsburgu, kjer sta italski kralj Berengar in njegov sin Adalbert prisegla kralju Otonu 1. zvestobo ter potem dobila Italijo v fevd. Le Veronska in Oglejska marka sta bili izvzeti, ker ju je dobil kraljev brat Henrik, vojvoda bavarski (in karantanski). Kaže se, da se je ta nato napotil v Oglej, se polastil tega mesta t€r takratnega patriarha ukazal skopiti.2) moti se. Leta 1236, ni bilo v Trstu nobeneg:a škofa Ivana, pač pa nahajamo v tem mestu že dne 3. oktobra leta 1235. izvoljeneg^a škofa Volrika ter potem še večkrat, kakor dne 11. maja 1237, dne 29. septembra 1237, dne 3. junija 1239 itd. Trditev, da je leta 1236. v Trstu vladal škof Ivan, sloni na jako slabi pod« lagr. U^rhelll (Italia sacra, V, col. 503) omenja, da je papež Gregor IX. temu Škofu pisal ,ann. 13. die X. aprilis " Trinajsto leto vladanja papeža Gregorja IX. ni bilo leta 1236, temuč 1239-, tedaj takrat, ko je živel v Trstu škof. Volrik. Ako bi bila ta listina res pristna ter izdana dne 21. februarja 1236. leta, ujemala bi se njena vsebina jako slabo z vsebino listine papeža Gregorja IX. dne 3. junija rečenega leta, s katero poživlja koroškeg^a vojvoda, da naj nekatere vasi povrne tržaškemu izvoljenemu škofu, ne pa tržaški občini. Navedem naj še, da leta 1236., kakor tudi že prej (1234) in pozneje (1237) je živel v Trstu „Gregorius decanus®, ne pa „H. decanus', kakor čitamo v tej listini. O Letnici, katero imajo Ann. Altah., gre prednost. Letnice v Ann. Ratispon. niso povsod zanesljive. Tako nam n. pr. ta vir smrt bavarskega vojvoda Perhtolda za eno leto pozneje omenja, kakor Ann. Altah. 2) Kje je „ad Lova*, ni znano. Nekateri mislijo na kraj Lovo južno od Po-žuna na Ogrskem, drug*] na Laufen pri Solnogradu, tretji na Lohe pri Straubingu na Bavarskem in četrti pa na potok Luhe, ki se na bavarskih tleh izliva v Nab. — Ako je bil tu omenjeni kraj »Lova" tam, kjer je tekla voda „Lova", ki se omenja pod št. 340., ga moramo iskati na tleh nekdanje slovenske zemlje. Za to mnenje govori tudi to, da so se razen Bavarcev tudi Karantanci udeležili boja z Madjan. 3) Büdinger (Österr. Geschichte, str. 263) misli, da je vojvoda Henrik leta 955. Sel nad Oglej. Po mojem mnenju ima Ottenthal (Reg. imperii, str. 101) prav, ker stavi ta dogodek v leto 952. V Ogleju je takrat najbrže še vladal patriarch Lupon. (mu 2A Cont. Reginonis ad a. 952 (MG SS., I, 62t): „Eodem tamen anno mediante augusto mense conventus Francorura, Saxonum, Bawariorum, Alamannorum et Langobardorum publicus apud Augustanam urbem Rheciae provinciae agilur, ubi praescriptus Berenganus cum filio suo Adalberto regiae se per omnia in vassallitiura dedidil dominationi, et Italiam iterum cum gracia et dono regis accepit regendam. Marca tantum Veronensis et Aquileiensis excipitur, quae Heinrico, fratri regis, committitur." Widukindt Res gestae Saxonicae, II, c 36 (ibid., Iii, 4471: ^Ducatu igitur ßaioariorum acccpco nequaquaro desidia torpuit, sed abiens Aquilegiam cepit, Ungarios duabus vicibus armis superavit, Ticinum trans-natavir, praeda magna intra regionem hostium capta, exercitum incolumem patriam reduxit." Thietmari Chronicon, II, c 25 (ibid, Ilf, 756): „De praefato autera ducc Heinrico quaedam dico, quae impie fecit in suimet regno, et in quibus valet considerari, quod supradictis omnibus non valet contradici. Patri-archam de Aquileia castrari, et archiepiscopum Salzburgensem prccepit ex-cecari Causas ponere nolo, quia ad haec promerenda non esse idoneas, in veritate scio. Is cum in fine suo a Michaele, Ratisponensi cpiscopo, de tali commisso amoneretur, se in priori pecasse solum fatetur, et in archi-praesule nichil." Št. 400. 953, dne 10. decembra. Schierling. Kraij Oton (I.) podeli vsled prizadevanja svojega brata Henrika solnograški cerkvi sv. Petra in sv. Ruperta, katere predstojnik je nadškof Herold, neko svoje posestvo vKarantanijiv upravnem okrožju Imenovanega brata in v Hartwikoveni uradnem okraju, in sicer neki dvor in grad z vsemi priteklinami in podložniki obojega spoia ter vse, kar po postavi spada k dotičnemu dvoru v različnih krajih te ali one grofije. To posestvo, ki leži na Grobniškem polju, jc imel v svoji lasti Henrik, sin Arnolfov'), kot dedščino; ko je pa bil zarad veleizdaje po postavi'obsojen, je prišlo v njegove (kraljeve) roke. „.. . quoddam proprietatis nostre predium In regno Carentino in re-gitnine eiusdem fratris nostri (sc. tieinrlci) et in ministerio Hartwic situnty hoc videlicet quod Heinricus Arnolfi filiiis hereditaria iure possidere visus est in loco Crapofelt nominaio, antequam nostre ut subiaceret potestati pro commissu regali iuxta legem diiudicafum fuissety ad altare sancti Petri sanctique Rodberti Juuauensis ecclesie, cui venerabilis Heroldus archiepiscopus preesse videtur, perpetualiter habendum donavimus, hoc est curtem quandam et castellum cum om- ») Bavarski vojvoda Arnulf, ki je pa giospodoval tudi po Karantaniji, jc umrl dne 14. julija leta 937. Ker so se njegovi sinovi vzdignili zoper kralja Otona 1.. je la postavil leta 938. ArnuJfovcga brata ßertoJda za vojvoda. OJej zgoraj pod Št. 384. nibiis appendiciis et adiacenciis, hoc est mancipiis iitriusqiie sexus . . . et qiiicquid iure legittimeque iliac ad iam dietam curtern diversis in locis pertinere videtur ciiiascumqne sit coinitatus.'^'] ^Data nil. idus dec. anno incarnationis domini DCCCCLIHj indictione K//, regnante pio Ottone rege anno XVUl; actum Schir-linga.^ Iz solnograskih komornih knjig, spisanih v 13 stoletju, sedaj v C. k. državnem arhivu na Dunaju. -— (Kleimavrn) Juvavia, Anh. 180, Št. 66. — M G. D i p I., 1, 253 , št. 171. — A n ke r s h o f e n , Handbuch der Gesch. d. H. Kärnten, II, Reg. u. Ürk., 4 (extr.). — Ankershoten v Archiv f. Kunde österr. Gech.-qu., I^, 20, št. 39 (extr). — Jaksch, Mon, hist, due. Carinthiap, III, 43. — Ottenthai, Reg. imperii, št. 237.] Št 401. 954, dne 31, avgusta. Rezno. Kraij Oton (I.) podeli vsled posredovanja svojega brata, vojvoda Henrika, nekemu duhovniku Thietprchtu dve kraljevski kmetiji v kraju, Zoricai) imenovanem, v HrvaŠki županiji ter v Hartwikovem uradnem okrožju, potem podložnika, ki se zove „Uzeza", njegovo soprogo in njune sinove ter vse tisto, kar pripada k rečenima kmetijama. Ako bi dotični kmetiji ne imeli dovolj njiv, naj se te odmerijo še tam, kjer bi se na njegovem (kraljevem) svetu dobile. [„.. . quod nos clerico cuidam Thietpreht vocato hobas II proprletatis nostrae in loco Zuric ac in pago Crouuati et in ministerio Hartuuigi consessas quae sunt regales, servum quoque Uzeza vocatum et uxorem eins ac filios per interventum fratris nostri Heinrici ducis in proprium damns cam omnibus ad easdem hobas pertinentibus,.....et si plenitudo agrorum in Ulis hobis non invenitur, ubicumque iaceat quod nostrum sit in proximo^ impleatur,^'\ „Data II. kaL sept, anno incarnationis domini DCCCCLIIIIf indictione VII, regnante pio rege Ottone anno XX;'^) actum Regina."' [Izvirna listina v štajerskem deželnem arhivu. — Frölich, Dipl. sacra Styriae, I, 5, št. 2. — Kukuljevič, God. dipl. Croatiae, 1, 87, Šl. 96. — Zahn, L'rkb. d. H Steiermark, 1, 27, Št 23. — Ankershofen, Handb. der Gesch. d. H. Kärnten, II, Reg. u. ürk., str. 5 in 22 (extr.). — Archiv, f. Kunde österr. Gesch.-qu., I*^, 21. st. 40 (extr.) — MG., Dipl. I, 255, št. 173. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 45. — Otten-thai, Reg. imperii, št. 239.] >) Zorica (nem. Sörg) je na zapadni strani od Št. Vida na Koroškem. •) Zastran datiranja, posebno pa zastran števila vladarskih let kralja Otona 8[le| opazko v MG, Dipl. I, str. 254 in 255. St. 402. 955, dne 1. novembra. Takrat je umrl Henrik, vojvoda bavarski, ki je pa tudi gospodoval po Karantaniji in Veronski marki. Kraij Oton I. je nato prepustil te dežele Henrikovemu enakoimenovanemu sinu. Contin. Reginonis ad a. 955 (MG. SS., I, 623): „Heinricus, frater regis, despcratis rebus recuperatis, recepto Bawariae ducatu obiit. Cuius filio Heinrico plus rex ducatum ec marcam dedit." Ann. Sangall. mai. ad a. 955 (ibid.. I, 79): ^In ipso anno Heinricus dux Baioariorum defunctus est." Herimanni Augiens. Chronicon ad a 955 (ibid., V, 115): „Heinricus quoque frater regis Baioarie dux moriens filium equivocum successorem reliquit." Auctar. Garstense ad a. 956 (ibid., IX, 566): „Heroldus Saize-burgensis arcliiepiscopus excecatur apud Muolidorf ct Heinricus dux qui hoc fecit, obiit kal, nov. eodem anno." Ann. necrologici Fuldens. ad a. 955 (ibid, XIII, 198): „Kal. novemb. Heinrichus dux." Necrol. Bamberg, ad kal. nov. (Jaffö, Bibl. rer. Germ , V, 559): „Heinricus dux, pater s. Heinrici, ob." St 403. Morebiti od leta 956. pa do 965. GradeŠki patriarh Bon, sin Jurija Blanchanica, po rodu Benečan, je vladal devet let. Frej je bil jesolski Škof. Papež Ivan Xll. mu je podelil palij, katerega naj bi nosil tiste dni, ki so bili naznanjeni že njegovim prednikom. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticdlo, Cro-nache Veneziane, I, 16): „Huic (sc. Marino) successit Bonus patriarcha, qui rexit ^cclesiam annos Villi, ms. VI, d. II " Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Bonus patriarcha, fHius Georgii Biancanico Equilegcnsisl), qui primus fuit epi-scopus Aquilegensisl), postea vero effectus est patriarcha, sedit an. 9." DanduU Chronicon, lib. VIII, c. 14, pars 3. (Muratori, Script, rer. leal., Xn, 206): ^Bonus patriarcha Venetus ex patre Georgio Blanchanico, sedit annis IX. Hie fuit primo episcopus EquiÜnus, qui nunc patriarcha factus pallium suscepit a Joanne papa utendum diebus praedecessoribus suis concessis." 0 Equilegensis ali Aquilegensis (civitas) je EquÜio ali Jesolo pri Benetkah. Št. 404. Nepristno,^) Q56, dne 21. marca. Rim. Papež Ivan (XU.) piše oglejskemu patriarhu Rodoaldu [„Rodo-aldo patriarchae Aquilejensl''] ter mu naznanja, da ga je (papeža) prosil rimski cesar Oton, kateri je poklonil poreški cerkvi mnogo darov [„quod cum ipse Parentii ecclesiam dotavisset^'X da bi (papež) osebno posvetil rečeno cerkev, katera je postavljena na čast Materi božji in sv. mučeniku Mavru, Čegar ostanki tam počivajo. Papež naroča oglejskemu patriarhu, da bi on zbral nadškofe in Škofe ter v njih navzočnosti namesto njega (papeža) posvetil porefko cerkev [„ecclesiam Parentinam'% Potem izjavlja, da podeljuje popolne odpustke spokorjenim vernikom, kateri se udeležb posvečevanja ali pa se pozneje zbero v katerikoli obletnici v imenovani cerkvi 2) „Datum Romae XII, Kal. ApriliSt pontificatus nostri anno primo.^ — Accedens a d praesenfiam". [ U gh e 11 i, Italia sacra, V, 399. — Ru b ei s, Mon eccl. Aquil., col. 469. — Atti e memorie della society istriana di archeologia e storia patria, VlII, igr. — Jaff^, Reg. pont. Rom, št. 3677.] Št. 405. 959. Oglejski patriarh (Flngelfrid) je takrat prišel v Hersfeld.3) Annal. Hersfeldens. ad a. 959 (MG. SS., HI, ) Prvi Peter, ki je tu omenjen, je dožd Peter IV., ki je bil izvoljen leta 959.; drugi, Peter Candiano, je pa njegov oCe, ki je kot dožd vladal do leta 959., potem pa odstopil. Dandulus Chronicon VIII, c. 13, pars t5 (Muratori, Script, rcr Ital., XII, 206) pravi sicer, da je Peter III. po izvolitvi svojega sina baje Še živel dva meseca in 14 dni. Najbrže je moralo biti nekoliko več, ker je bi!, kakor se kaže, meseca junija leta 960. Se živ. Patriarh Bon in njegovi Škofje pa sl/. campo üurnuz et in vico Curnozsit et Tur-dine*} plemeniti ženi Matildi [„Mahthilf'} in njenemu odvetniku Perh- 1) GI. št. 478. 2) Gi. št. 481. 3) Število ffXLlI'^ je na vsak način previsoko. «) Prav za prav sta bila cesarja Oton I. in Oton H. 5) Gl št. 426. 6) Trdnja ves (liortendorO je severovzhodno od Celovca v občini Sv. Tomaž. Podkrnos je vzhodno od Celovca v občini Žrelec. toldu. Nasprotno pa odstopi Matilda po svojem odvetniku Perhtoldu nadškofu Frideriku in njegovemu odvetniku svoje posestvo v „Ze-musesdorJ-u" in „Hernaresdorf-u" \_Jn loco Zemusesdorf et Honia-resdorp] i) Price: „Engilpreht comes, Marchuuart comes, Vuillihalm comes, h'ridarih comes, Aripo, Wolfolt, Erchanger, Aripo, Lanzo, Fruotkis, Nendinc, Ratpoto." 2) „Actum ad ccclesiam sanct^ Marie." " » v « [Cod. trad. Fridarici v c. k. državnem arhiva na Dunaju. — (Klei-mayrn) Juvavia, Anhang, str. 198. — Ankershofen, Handbuch der Gesch. d. H. Kärnten, II*', 18 (extr). — Hauthaler, Salzburger Urkun-denbuch. I, 175. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 5r.] Št. 415- 964, dne 1. novembra, Pavia. Cesar Oton (I) naznanja, da ga je prosil oglejski patriarh Ro-dald, da bi za večne čase podelil oglejski cerkvi kraj Intercisas pod korminskim gradom [„locum subtus Cromonis častnim Intercisas nun-cupatum"]. Vsied tega je podaril oglejski cerkvi zemljo v kraju, Intercisas imenovanem, pod korminskim [»terram subtus Cromonis Castrum loco nuncupato Intercisas'*\ da jo imajo rečeni patriarh in njegovi nasledniki. Noben vojvoda, mejni grof, grof, grofov namestnik [„vicecomes"*], oskrbnik [„gastaldus''] ali pa kak drug državni uradnik [„rei publice exactor"^] se ne sme protivili tej naredbi. Kdor bi jo pre lomil, naj plača sto liber najboljSega zlata in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa oglejski cerkvi. yData kal. novembr. anno dominice incarnationis DCCCCLXIU indictione VII!^ anno vero imperii magni Ottonis imperatoris augnsti tercio; actum in civitate Pa pie." Kopijalna knjiga iz Ogleja, spisana proti koncu 15. stoletja, v kr. državnem arhivu v Benetkah. — MG. Dipl I, 386, št. 271.] Št. 416. Med 963. in 983. letom,3) Cesar Oton (I. ali II.) podeli oglejskemu patriarhu Rodaldu dva dvora, Verso in Št. Vid-*), z vsemi priteklinami in vsemi pravicami. >) Kje sta bila Zemusesdorl' in Hornaresdorf, ni znano. 2) Imena t» naStetih prič nam kažejo, kaka družba se je takrat nahajala pri üospe Sveti. 3) .Nekako v tem Času je vladal oglejski patriarh Rodald. (01. $t. 412.) O Versa je v Fiirlaniji pri izlivu Idrije v Ter. Na nasprolni strani Tera je pa Št. Vid (S. Vito). I „ Transferimus tibi Rodaldo patriarchae Aquilejensi duas cortes, videlicet corteni de Versia et corteni S. Viti cum omnibus juribus et per-tinentiis ad ipsas cortes intus et in circuitu pertinentibus."] Datum manjka. [Rubels, Mon, ecd AquiL, col 479 (odl).] Št. 417. Nepristno.') Med 963. in 984. letom. Oglejski patriarh Rodoald [^Rodoaldus s. sedis Aquilejensis pa-triarcha"] naznanja, da je vsled povelja papeža Ivana XII. sklical pulj-skega gkofa Gaspalda, tržaškega Škofa Ivana, pičenskega Škofa Frede-berta, novograjskega škofa Ivana, concordijskega Škofa Alberika, bri-xenskega Škofa Hergena, feltrenskega škofa Alberta, vicentinskega škofa Giralda, treviškega škofa Martina, veronskega Škofa Milona in pado-vanskega škofa Zenona ter v navzočnosti teh in pa poreškega Škofa Adama posvetil poreSko cerkev na čast Mariji Devici, sv. mučeniku Mavru in vsem drugim svetnikom. . . convocatis ven. patribus et dominis Oaspaldo Polensis ecclesiae episcopo, Joanne Tergestinae ecclesiae episcopo, Fredeberto Petenae ecclesiae episcopoy Joanne Civitatis novae ecclesiae episcopo, Alberico Concordien. ecclesiae episcopo, Hergeno Brixien. ecclesiae episcopo, Alberto Feltrensis ecclesiae episcopo^ Giraldo Vicentinae ecclesiae episcopo, Martino Trivbinae ecclesiae episcopo, Milone Veronensi ecclesiae episcopo, Zenone Pa-duanae ecclesiae episcopo, una cum ven. patre Adam Parentinae ecclesiae episcopo, consecravimus ecclesiam Parentinam in honorem Ma-riae Virginis et s. Mauri martyris et aliorum sanctorum omnium.''] Oglejski patriarh tudi izjavlja, da sme on, kakor tudi vsak izmed re-čenih Škofov vsled apostolskega dovoljenja podeliti odpustke za eno leto in štirideset dni tistim vernikom, kateri se udeleže posvečevanja poreške cerkve ali pa vsakoletne obletnice v spomin posvečenja ter se obenem tudi izpovedo in izpokorž. Datum manjka. [Rubcis, Mon. ecd. Aquil., col. 470. — Kandier, Codicc dipl. Istr. ad ann, 956—961,— Alti e memorie della socielä istriana di archeologia e storia patria, Vlfl, 192. O Da je ta listina ponarejena, je že dokazal Rubeis, I. c. col. 471—473. 2) Zastran vsebine primerjaj tudi št. 404 in 418. št. 418. 321 Št. 418. Nepristno.*) 965 (?), dne 20. januarja. Oglej. Oglejski patriarh Rodoald naznanja, da je zadela poreško škofijo {^episcopaium Parentiniim*'^ velika nesreča. Zato daruje iz ljubezni do Boga in sv. mučenika Mavra, potem vsled prošenj svojih sufraganov, istrskih škofov, in sicer Gaspalda iz Pulja, Ivana iz Trsta in Ivana iz Novega grada petitione et oratione suffraganeorum nostrorum episcoporum Histriensium Gaspaldi Polensis, Joannis Tergestinensis et Joannis Civitatis Novae'*^ dalje po nasvetu vseh svojih višjih in nižjih duhovnikov ter z dovoljenjem svojega odvetnika Azona pore-Škemu škofu Adamu in njegovim naslednikom rovinjsko zemljo, katera spada k njegovi (oglejski) škofiji in cerkvi in katero so pred kratkim časom opustoSili nesramni Slovani in grozoviti barbari. \^quandam terram, quae de nostro episcopata nobisque nostmeque ecclesiae pertinef^ Rubinensi nomine, quod etiam, heu prah dolor^ nu-per a nefandis Sclavis ac duris barbaris destractumKdor bi prelomil to določbo, naj plača deset liber zlata. Pričali in podpisali so: ,,Rodoaldus s. Aquilejensis ecclesiae pa-triarcha. — Ganspaldus episcopus. — Joannes episcopus. — Frede-bertus s. ecclesiae Petenensis episcopus. — Albericus s. Aquilejensis ecclesiae presb. — Petrus presbyter, - Martinus presbyter. — Petrus presbyter. — Benedictus presbyter. — Lupo presbyter. — Pero dia-conus s. Aquilejensis ecclesiae. — Perixo diaconus. — Audorinus dia-conus. — Petrus diaconus. — Joannes diaconus, — Arigus diaconus. — Benedictus Razo subdiaconus. — Joannes subdiaconus. — Albertus subdiaconus. — Ingiza subdianus. — S. m. (signum manus) Azonis s. Aquilejensis ecclesiae advocatus. — S, m, Albini. — S. m, Valperti. — S. m. Gausonis. — S. m. Audocti scavini. — Joannes presbyter de Civitate. — Gisilarius presbyter. — Petrus presbyter. — Joannes presbyter. — Amalfredus presbyter. — Teophilus subdiaconus." „Actum in civitate Aquilejae sedis die vigesimal) mensis Januarii, indictione vero octava^ anno autem incarnatione Domini nostri non-gentesimo sexagesimo sexto." 3) Prepis V arhivu grofa Polesini-ja. — Hub eis, Mon. eccl. Aquil., col. 468 (odl). — Kandier, Codice dipl. Istr. ad ann. 966. — Kuku-Ijevič, Diplom, Sbornik, I, 90, Št. loo (odi.).] O Cfr. Benussi, Storia docum. di Rovigno, p. 44 squ. Rubeis ima ,die XXII mensis Januarii". 3) Rubeis ima ^DCCCCLXI". — Indikcija naznanja letnico 965. Št. 419. 965, dne 3. aprila. Ingelheim. Cesar Oton (I.) podeli vsled posredovanja vojvodinje Judite in prošnje (freisiniškega) škofa Abrahama svojemu vazalu Negomiru [„cuidam suo vasallo Negomir nancupato'*] svoje posestvo z vsemi prifeklinami v ZvirČah2) na Koroškem v grofiji grofa Hart-wika, kateremu tam tudi „valpot" 3) pravijo, in v dekaniji dekana Woiframa [„ . . . ad Vuirzsosah in partibus Ko-rantani^ in comitatu Hartuulgi comitis qui et /ypse inihi Vualtpoto dicitur, ac in decania Vuolframml decani'^'] v popolno last tako, da sme Negomir svobodno rečeno posestvo obdržati, podeliti, prodati, zamenjati ter sploh ž njim storili, kar hoče. „ Data III non. opr. anno vero doniinicae incarnationis DCCCCLX Vy indictione VIII, imperante vero piisslmo imperatore anno imperii etas IUI; actum Ingilanheim.'' [Uyirna listina v samostanskem arhivu v Innichenu. «— Resch, Aetas raillen., 48. — Sinnacher, BeytrUge zur Gesch. von Säben u. Brixen, I, 547, Št. 32, — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., 1, 31, št. 33. — MG. Dipl, J, 395, St. 279. — Ankershofen, Handb. d. Gesch. d. H. Kärnten, II, Reg. u. Urk,, 15 (extr.). — Archiv f. Kunde österr. Gesch.-qu., I'^, 22^ Št. 43 (extr.). — Octeiuhal, Reg. imperii, ŠC. 374. — Jaksch, Mon. hist, due. Carinthiae, III, 52.] St. 420. Morebiti od 965—966. Gradeški patriarh Vital lil., sin Leona Barbolana, je bil po rodu Benečan. Vladal je eno leto in pet mesecev. Papež Ivan X111.4) mu je podelil palij, kateregfa naj bi rabil v dnevih, ki so bili naznanjeni že njegovim prednikom ter zapisani v listinah njegove cerkve. Danduli Chronicon, lib. VIIl, c. 14, pars 20 (Muratori, Script, rer« Ical., XII, 209): „Vitalis patriarcha nationc Venetus ex patre Leone Barbolano sedit anno I, mensibus V. Hic pallium obtinuit a Joanne papa utendum diebus praedecessorlbus concessis ct contentis in privilegiis ecclesiae suae.^ Ta Judita je bila soprog^a bavarskega vojvoda Henrika, sina kralja Henrika I. 2) Zvir^e (nem. Wirtschacli) so vas v občini Slov. Št. Mihel v celovškem sodn. okraju. ^ Vualtpoto (valpoi) ni tu osebno ime. O pomenu te besede glej spodaj pod St. 458. *) Ivan Xin. je bil za rimskega papeža posvečen dne 1. oktobra leta 9Ö5. (Jaffe, Reg. pont. Rom., cd. 1885, p. 471.) Na papeža Ivana XI!. tu ne moremo misliti, ker je bil dne 4. decembra leta 963, odstavljen. (Ja^te, 1. c. p. 466.) št. 421, 422, 423. Št. 421. 966 aH pa 98f.i) Oglejski patriarh Rodoald sanctae ilUus ecclesiae divina graiia humilis previsor"^] piSe škofu 1. ter mu ob enem pošilja svojega subdijakona C, da bi mu služil v njegovi cerkvi. Ta cerkev naj ima odslej nad tem subdijakonom isto oblast, kakršno je prejšnja imela nad njim. [Rozi^re, Recueil g^n^ral des formules, Add. p. 356. — MG., Formulae, cd. Zeumer, p. 568. št. 27. \ Št. 422. Morebiti od 966-1017. GradeŠki patriarh Vital IV., sin dožda Petra Candiana, je bil po rodu Benečan. Vladal je 50 let in 6 mesecev. Postal je duhovnik in s pomočjo svojega očeta tudi patriarh. Papež Ivan (XIII?) mu je podelil palij, katerega naj bi nosil v dnevih, ki so bili naznanjeni že njegovim prednikom. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticofo, Cronache Vcncziane. I. 16): post hunc (sc. Bonum2) successic Vitalis, qui rexit pontificatuni annos L el ras. VI." Johannis diaconi Chron. Venet. (Monticolo, Cronache Veneziane, wPctrus dux) filium . . . Vitalem nomine, clericum devovens, Gradensem patriarcham postmodam .fieri promovit." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 18): „Vitalis, filius Petri Candiani ducis suprascripti interfecti, qui sedit an. 50, m. 6." Danduli Chronicon, Hb. VIII, c 14, pars 25 (Muratori, Script, rer. Ital, XII, 210): „Vitalis patriarcha natione Venetus ex patre Petro Candiano duce sedit annis fere L. Hic a patre factus clericus« sua promotione nunc patriarcha eflectus est, qui etiara a .Joanne papa pallium suscepit utendum diebus praedecessoribus suis concessis ^ St 423. 967, dne 17. aprila. Ravenna. Sodnijsko zborovanje pod predsedstvom papeža Ivana (XIII.) in cesarja Otona (1.) na korist ravennskemu nadškofu Petru. — Med navzočimi je bil tudi „Rodaldus patriarcha Aquiliensis." ») To pismo je najbržc spisal oglejski patriarh Rodoald in sicer v deveti in-dikciji. Pisatelj navaja v svojem pismu g^rška žtcvila H (s= 80), 1' (= 400\ A (= 1), n {= 80), P 100), A (= 30), 1 (= 200), X (= 10) in AMHX (= 99). Če svoto teh Števil 1000) odštejemo od 1009, dobimo takratno indikcijo, ki je bila torej deveta. Oglejski patriarh Rodoald je vladal od 963—984. Deveta indikcija je bila v tem času dvakrat, namreč leta 966. in 981. 2) ^Cronica de singulis patriarchis® omenja za patriarhom Bonom patriarha Vitala IV. ter ne pozna Vitala II!.. katerega navajata Chron. Venet, in pa Danduli Chronicon. ^Anno . . . pontißca(tus domni) I(ohannis) s(nmm)l pontifici .... secundo sicgue imperante domno piissimo perpetuo augusto Otoni .... anno regni pietatis eius in Italia vero anno sexto^ die septimo decimo mensis aprelis, indictione decima; infra civitatem (Ra-vennarn) .... p rope sanctum Seuerus.*' IIzYirna listina v nadškofijskem arhivu v Ravenni, — (Fantuzzi), Monumenti Ravennati, 11, 27, št 12. — Ves i, Documenti per ia storia di Romagna, I, 293. — MG. Dipl., I, 464, št. 340.] Št. 424. 967, dne 20. aprila. Ravenna. Papež Ivan (Xill.) ustanovi po nasvetu cesarja Otona I. nadškofijo v Devinu poleg Labe {„Magdeburg sita iuxta ALbiain fluviiim*^']. Med navzočimi je bil tudi „Rudoaldus patriarcha sanctae Aquilegiensis ecclesiae". „Anna apostolatus nostri secundo, ipsiusgue praenominati nostri spiritualis filii (sc. Ottonis) sanctissimi imperii sexto . . . acta est magna synodus Ravennae^ XIL kal. Alaii ... in mense Aprili et indict. X."" — „Notam esse." [Man si, Concil. coll., XVIH, 509. — Migne, Patroiog., Ser. lat., CXXXV, 952. — Jaife, Reg. pent. Rom., št. 3715 (2847).] Št. 425. 967, dne 22. aprila. Papež Ivan XlII. podeli z dovoljenjem tistih škofov, ki so bili zbrani na sinodi v Ravenni, quedlinburškemu samostanu na Saškem imunitetne pravice. Med dotičnimi Škofi je bil tudi „Rodaldus patriarcha Aquilegensis". „Dot, decima KciL Maji .... anno Deo propitio pontificatus domini Johannis summi pontificis et universalis tertii decimi provisoris sanctae Ronianae ecclesiae videlicet undecimo i) ejusdem piissimi papae anno, august. Ottone a Deo coronato magno imperatore anno sexto monarchiam Romani imperii feliciter gubernante, indictione decima." — ..Quia per beatum''. ;Mansi, Cone, coll., XVIII, 505 — Migne, Patrol., Ser. Jat., CXXXV, 972. — Jaff^. Reg. pont. Rom., št. 3716 (2848)] Št. 426 967, dne 29. aprila. Ravenna. Cesar Oton (1.) podeli in potrdi vsled prošnje cremonskeg-a škofa Liupranda oglejskemu patriarhu Rodaldu [„Rodaldo almifico patriarche Beseda „undecimo" je tu napačna. Aquilegiensis ecclesie'^X njegovi cerkvi in njegovim naslednikom opatijo v Sestu {y,abbatiani de Sexto'^l z vsemi priteklinami, potem vse to, kar je imel v Ogleju in po Furlaniji [„Aquilegie et in omnibus finibus Foniulii*^\ neki Langobard, z imenom Rodald, ki je umoril rajnkega patriarha Leona [„qui predicte sedis bone memorie Leonem patriarcham interfecil*']t ter je zarad tega umora po razsodbi vseh mož njegovo imetje pripadlo oglejski cerkvi; dalje vso lastnino in imetje, katero je pred nedolgim časom Annen dobil od rajnkega cesarja Berengarja ali pa ga je podedoval po svojih starših „in supradicto comitatu Foro-iulii in vico Patiano*) seu in Cerciano^) vel in Rongis3) aut in Pre-berdiaco et in Aulianico4) atque in Foliano^) vel in Mirione^), nec non et Castrum quod vocatur Farra?) cum omnibus suis pertinentiis intus et foris ad nostrum ius pertinentibus et quicquid inter flumen Liquentiam usque ad Duas sorores et viam publicam quam stratam Hungarorum vocant, interiacet usque ad liftus maris." — Noben vojvoda, mejni grof, grof, grofov namestnik {„vicecomes"}, krajevni predstojnik l^sculdascius*^']^) ali kaka druga oseba nima pravice v naštetih krajih sklicavati zborov ali pa pobirali davščine, kakor le oglejski patriarh ali pa njegov namestnik [„vicarius''\ Ako bi se kdo predrznil prelomiti ta ukaz, naj plača sto liber najboljšega zlata in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa patriarhu Rodaldu, njegovi cerkvi in njegovim naslednikom. „Data 111.,kal. mal. anno dominice incarnatlonls DCCCCLXVII, imperii vero domni Ottonis plissimi imperatoris cesaris Vi, indictione X; actum Ravene iuxta ecclesiam sancti Severi confessoris Christi.'' [Kopijalna icnjiga iz Ogleja, spisana proti koncu 15. stoletja, sedaj v kr. državnem arhivu v Benetkah, potem prepis iz i(5. stoletja (Monum. eccl. Aquil.) v nadškofijski knjižnici v Vidmu ter prepis iz 17. stoletja (Cod. Fonianini) v kr. državnem arhivu v Benetkah. — Üghelli, Italia sacra, ed. Coleti, V, 45. — Muratori, Script, rer. Ital., XVI, 36 (odl.). — MG. Dipl., J, 466, St. 341.] 0 Vlcus Patianus je bil najbrže v bližini Tržiškeffa zaliva na Primorskem. Ta zaliv se zove navadno Panzano. V listini z dne 7. avg. leta 929. se omenja tudi ,insula Pacliana". 2; Cerciano je najbrže St. Canciano pri Tržiču. Dotični pisar je po mojih mislih dve črki napačno prepisal ter iz ^an" naredil ^er". 3) Rongis (v nekaterih prepisih stoji tudi »Rungis", „Roncas" in .Ronchis'-) so Ronki pri TrŽiČu. *) Preberdiaco (v nekaterih spisih se Cita tudi: Preberdico, Preherdicto in Pre-berdiato) in pa Aulianico sta bila morebiti kje v bHžini Ronkov in Poljana na Goriškem. 5) Foliano je sedanji Foljan (Fogliano) blizu Zagraja na Goriškem. Mirione (oziroma Miriono) je sedanji Mariano blizu Fare. Farra je Fara pri Gradišču na Goriškem. 6) O pomenu besede »sculdascius" gl. listino z dne 7. avg. 1. 929. pod Št. 376. Št. 427. 967, dne 25. aprila. Ravenna. Papei Ivan XIII. naznan|a vsem na sinodi v Ravenni zbranim nadškofom in Škofom, da je izobčil iz cerkve Herolda, nekdanjega solnograškega nadškofa, ter namesto njega Friderika potrdil za nadškofa. Razen cesarja Otona I. je to pismo podpisalo 59 nadškofov in škofov. Med njimi je bil tudi „Rodaidus patriarcha Aquilegiensis". »Actum Raven. Vil. kaL Maii per manam Stephani scriniarii sancte Romane ecclesie in mense Aprili et indictione X." — „Sancti-tati ac"". Hund, Metrop, Salisb., I, 51. — (Kleimavrn) Juvavia, Anh., 183. M an s i, Cone. coll., XVIH, 499, — Gloria, Cod. dipl. Pad., p. 73. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXXXV, 954. — Jaff^, Reg, pont, Rom., sr. 3717 (2849)] Št. 428. 967, dne 25. novembra. Ravenna. Cesar Oton (I.) povrne samostanu sv. Severa v Ravenni nekatera posestva. — Pri tej priložnosti je bil navzoč tudi „Radaldus Aquile-ensis patriarcha". „Data VIL kalendas decembris anno dominice incarnationis DCCCCLXVU^ imperii vero domni Ottonis piisslmi cesaris K/, indi-tione XI; actum in prefato monasterio (sc. beati Severi confessoris).*" "Prepis iz 13. stoletja v Ravenni. — M ittare 111, Annales Camul-denses ord. s. Benedicli (1755), I^, 77, Št. 31. — MG, Dipl,, I, 476, št. 349.] Št. 429. 967, dne 2. decembra. Rim. Cesar Oton (I.) ponovi vsled prošnje beneškega dožda Petra pogodbo, katera je bila sklenjena na eni strani za Benečane, na drugi Siran/ pa za njih sosede. Med (emr sosed/ so omenjen/ na prvem mestu plstrienses", na drugem pa „Foroiulienses"; med Benečani pa tudi prebivalci na otoku Oradežu [„Gradus""]. Med raznimi točkami te pogodbe se nahajajo: Obe stranki si obljubita za vsa leta, da ne bodeta delali druga drugi škodo. Ako bi se vendar učinilo kako zlo, je treba to popraviti. 1) Večina v tej listini naštetih točk se ujema s točkami, ki so zapisane v pogodbi cesarja Lotarja 2 dne 22. februarja leta 840. ^01. Št. 124.) Ako bi kdo napadel beneško zemljo, je treba osebo, ki bi povzročila ta napad, v šestdesetih dneh izročiti Benečanom ter v dvojni meri povrniti to, kar je bilo vzetega. Ako bi se to ali ono ne zgodilo. je treba v šestdesetih dneh plačati po 500 soiidov zlata za vsako osebo, ki je učinila tako hudobijo. Beneške begune, kateri so po sklepu prejšnje pogodbe v Ra-venni pribežali na njegovo (cesarjevo) zemljo, hoče (cesar) jim (Benečanom) izročiti, ako jih dobi. Kar se tiče ujetnikov [„captivi''katere bi našli na beneški zemlji, je treba izročiti kol zločince tudi liste osebe, ki so šle ujetnikom na roko. Ako bi se to ne zgodilo, mora sodnik tistega kraja, kjer bi iskali take podložnike [„mancipia^X z dvanajstimi svobodnimi ljudmi priseči, da tam niso sprejeli podložnikov in jih tudi ne poslali drugam. Ako bi njegovi (cesarjevi) ljudje zbežali na beneška (la, se zavežejo (Benečani), da jih bodo poslali nazaj, naj si bodo sužniki ali svobodni. Ako bi kaka vojska [Jiostes''] ali pa kaka oseba šla čez beneško mejo, da bi napravila na njegovi (cesarjevi) zemlji kako škodo ali pa napadla kake kraje, in Če bi (Benečani) to zvedeli, bi naznanili brez odloga njegovim (cesarjevim) ljudem. Kdor bi drugi stranki kaj ukradel, mora četverno povrniti. Ako bi sužniki in sužnice [„servi aut ancille"] ubežali na zemljo druge stranke, jih je (reba poslati nazaj z vsemi stvarmi, katere so vzeli. Sodnik, ki je vrnil take begunce, naj dobi za vsakega po en solid zlata [»pro iinoquoque singulos auri solidos reclpiat'*']. Ako bi pa sodnik sprejel take begunce in jih ne hotel poslati nazaj ter bi begunci od tam zbežali v druge kraje, naj plača od vsakega begunca po 72 soiidov zlata. NI dovoljeno, da bi kdo po tujih krajih sprejemal kako zastavo [^pigniis acdpere'*] razen takrat, kadar je ta potrebna zarad beguncev in v pravdnih zadevah [„ubi fagafivi aut caiisa requiritur"]. Če se je dala zastava, ne sme nasprotna stranka za zastavo zahtevati nove zastave, pač pa mora Čakati, da se pravda konča. Kdor bi iz tujega kraja prejemal zastavo ali jo imel brez pravega vzroka ali pa za (dano) zastavo dobil novo zastavo, naj povrne Še enkrat toliko, kolikor je prejel. Konji, kobile in druge četveronogate živali naj se, ako so bile ukradene, povrnejo v dvojnem številu. Kupčija {„negocia"*] naj se vrši med obema strankama tako, kakor jima ugaja; vendar ne sme druga drugi delati sile. Kar se tiČe pobrežnine [„^/e'), naj dovoljuje ena stranka drugi, da po stari navadi pobira Štiridesetinko [^qtiadragesimum*']. O Glej dotično opazko pod št. 124. Ljudje obeh strank naj imajo pravico, da pasejo, kjer hočejo, kadar ženejo živino na prodaj. Ako bi prišlo med strankama do kakega prepira, se zagotavlja varnost njunim poslancem {„legataril*'] in pismonošem [„epistolani'']. Akö bi kdo imel kakega epistolarja ujetega, ga mora izpustiti ter plačati 300 solidov; ako bi ga ubil, naj odšteje njegovim staršem 1000 so-lidov in -ubijalec sam naj pride v njih roke. Ako bi se kdo med obema strankama hotel zarad kake krivice pritožiti, naj gre enkrat ali dvakrat s pismom k sodniku (nasprotne stranke). Če bi mu sodnik v Štirinajstih dneh ne priznal pravice in če je tisti človek, pri katerem se išče pravica, v dotičnem kraju ali pa se je od drugod povrnil tja, sme tožitelj sodniku zarubiti v njegovi hiši toliko imetja, kolikor znaša terjatev. Morilce in sokrivce kakega umora je treba zvezane izročiti. Ako bi katera stranka tega ne hotela storiti, naj plača od vsakega krivca po 300 solidov zlata. Če bi kdo (pri tej priložnosti) zahteval zastavo, naj se da brez umora. Ako je pa vendar kdo ubil svobodnega človeka, naj plača od njega 300 solidov, od sužnika pa 50. Če je kdo le ranil svobodnega Človeka, naj plača 50 solidov, od sužnika pa 30. Do šest mankozov \_^pro sex mancusis''] zadostuje prisega enega človeka, do dvanajst pa dveh ter tako naprej do 12 beneških liber, da se doseže število 12 izvoljenih pr\segd\cQv [„per äuoäedm electos iuratores'']. Kolikor je liber, toliko prisegalcev. Ako bi pravda tekla za več kakor za 12 liber, naj vendar Število prisegalcev ne znaša več kakor dvanajst. Ako bi nastal prepir zarad zastav \,yde pignoribus''\ katere bi se pri nasprotni stranki deponirale, naj priseže zase samo tista oseba, ki si pridržuje zastavo. Svetih in cerkvenih stvari ne sme nobeden uropati in tudi ne zarubiti. Izjema je le, ako se kdo pravda z duhovniki kake cerkve. Ako se po enkratnem ali dvakratnem prigovarjanju ne napravi poravnava, naj se izvrši rubežen. Kdor bi drugače delal, naj plača dvojno globo. Ako bi kdo kaj iz nevednosti zarubil, mora priseči, da je tako, in potem naj zastavo samo povrne. GradeŠki prebivalci \^„öradenses'''\ smejo po stari navadi sekati les po furlanskih gozdih [Jn silvis Forliiilii'*]. Beneška vlada obljubi, da hoče za to pogodbo vsako leto meseca marca plačati njemu (cesarju) in njegovim naslednikom po 50 beneških denarjev in en palij. Obe stranki se zavežeta, da hodeta med seboj delali na to, da se v cerkvenih in samostanskih prepirih doseže pravica. Kdor bi prelomil to pogodbo ter se ne hotel ravnati po njej, naj plača tisoč liber najboljšega zlata in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa Benečanom. „Anno ab incarnacione domini nostri lesu Christi nongentesimo sexagesimo septimo, imperii vero domni Ottoni pii^simi cesaris . . indictione undecima, quarto nonas decembris\ civitate Roma.'' [Prepis iz lo. stoletja v kr. državnem arhivu v Benetkah. — Libcr biancus iz 14. stoletja ravno tara.— Codex Trivisanus iz začetka 16. stoletja, tudi tam. —• Hormavr, Gcsch Tirols, 44, št. 3. — Stumpf, Acta imper. inedita, 12, št. 11. — MG. Dipl., 480, Št. 350.] Št. 430. 967, med 25. in 31. decembrom.!) Rim. Sinoda, katere sta se udeležila papež Ivan (XIII.) in cesar Oton (L). Na tej sinodi so se pregledovale in pretresovale listine gradeške cerkve. Nato se je določilo, da naj ima rečena cerkev patriarhalno in metropolitansko oblast po vsem Beneškem2) Št. 431. 968, dne 2. januarja. Rim. Cesar Oton (1.) potrdi vsled prošnje gradeškega patriarha, kateri je k njemu (k cesarju) poslal dijakona Ivana Acuta in Ivana Contarena {„loannem diaconum cognomine Acutum et loannem cognomine Con-tarenum"*], gradeški cerkvi njena posestva v svoji (Otonovi) državi, potem imuniteto in pa tako sodno oblast, kakor jo ima rimska ccrkev.3) [Iz listine cesarja Otona II. z dne 2. aprila 974. na korist gradeški cerkvi (gl. št. 449). V rečeno listino je tudi datum vpleten : „Datum secundo die mensis ianuarii anno dominie^ incarnationis nongentesimo sexagesimo septimo4)^ imperantis vero eiusdem genitoris nostri domini Ottonis inric-tissimi imperatoris sexto, inditione undecima, actum Rom^' sub Joanne papa". ») Zastran datiranja glej Jaffe, Reg. pent. Rom., ed 1885, p. 472 in pa Otten-thal, Reg. imperii, p. 208, št. 4ö3c. 2) Glede vsebine primerjaj št. 431 m 449. 3) Ta listina se je izgubila, a nahajala se je še v 14. stoletju, kar nam dokazuje Dandulus, ki je iz nje prepisal kar cel stavek. Primerjaj z besedami, katere je zapisal Dandulus v svoji kroniki, naslednji odstavek, ki se nahaja v listini z dne 2. aprila leta 074.: . . Privilegium in aquirendis iustitiis, sicut universalis mater nostra Romana ecclesia habet in annos legales, (ita) ut liceat memorato venerabili patriarchc ac episcopis suis et patriarchatui episcopatus sui omnia suarum ecclesia-rum mancipia colonos advenas servos ac reÜquos qui super earum ecciesiarum terris manent, omni iure et ordine iudicandi (et di)stringendi singulariter {potestatem) habere." <) Po beneškem letoStetju = 968. Danduli Chronicon, Üb. VIU, c. 14, pars 17 (Muralori, Script, rer. Ital,, XII, 209): ,Nono quoque sui anno dux (Venctus) cum patriarcha episcopijs, clero et populo Venetiarum Jegatos m'ls'u Joannem Contarcno et Joannem Venereum diaconum Joannl papae ct Otioni imperatori Romac existentibus in synodo ibi congregata ubi visis ct discussis privilegiis Gradensis ecciesiae dcfinitione svnodi terniinatum est, dretam ecclesiani esse patriarchalem et nietropolim totius Veiietiae, cui et episcopis ac ecclesiis sibi subjectis concessit Otto privilcgiuro in acquirendis justitiis, sicut universalis ac sancta Romana habet ecclcsia in annos legales, Ita ut liceat eis omnia suarum ecclesiarum mancipia, colonos, advenas, servos et reliquos, qui supra terras ecclesiaram ipsarum mancnt. omni jure et ordine judicandi er distringendi singulariter potestatem habere ec alias exemptiones et immuni-tates ecciesiis Venetiarum contuUt in regno Italico.'' Št. 432a. 968, dne 2. januarja. Rim. Papež Ivan XIII. podeli hersfeldskemu samostanu svobodno volitev opatov, neposrednost pod papeževo stolico in nedotakljivost njegovih posestev. -- Med navzočimi se tudi omenja „Ruodaldus patriarcha Aquilegensis ecclesie". „Data IUI. nonas Januarii . . . anno deo propitio pontificatus domni Johannis summi pontificis ef universalis tercii decimi pape in sacratissima sede beati Petri apostoli tercio, imperantibus domnis piissitnis aiigustis, Otto ne et eius equivoco filio a deo coronatis magnis imperatoribus, anno maioris imperii sexto et minoris primo, in mense Januario, indictione snprascripta undecima,'' — „S/ semper''. [Dva prepisa iz 10. stoletja v Casselu. — Stumpf, Acta imperii inedita, str 16. št. 13. — Jaff^, Reg. pont. Rom , št. 3723.] Št 432 b, Ncpristno.2) 968, dne 3 januarja. Rim. Papež Ivan XIII. potrdi ustanovitev škofije v MiŠnju poleg Labe [Jn civitate Misina'"] ter jo podredi neposredno rimski siolict. — Med pričami se tudi omenja ^Rodaldus patriarcha Aquilejensis". «) Ta sinoda je biia med 25. in 31. deccmbrom leta 967. (JafU, Reg. poni. Rom., ed. 1885, I, 472.) 2) Že Biidingfer ^Österr. Gcsch., str. 314, op.) je trdil, da je ta listina ponarejena; Dümmler (Kaiser Otto der Gr, str. 432, op.) je tudi dvomil o njeni pristnosti? Ottenthal (Reg. des Kaisern, str. 209) je pa opomnil, da je ta listina skoraj doslovni prepis listine pod Št. 432« in da je torej nepristna. „Data III. Non. Januarit , . . anno Deo propitio, pontlficatiis domini Johannis summi pontificis et universaiis tertii decinii papae, in sacratissima sede b. Petri apostoli tertio, imperantibus dominis piissimis augiistis Ottone et ejus aequivoco filio^ a Deo coronatis magnis imperatoribus, anno majoris imperii sexto et minoris primo in mense Januario, indictione supra dicta undecima.„ — „Si semper*"- [Man si, Concil. coll., XVIII, 532. — Migne, Patrolog, Ser. lat. CXXXV, 961. — Jaff6, Reg. pont Rora., št 3724 (2854).] Št. 433. Nepristna listina. 968, dne 6, oktobra. Verona. Cesar Oton (L) podeli vsied prošnje rimskega papeža Anastazija in oglejskega patriarha \„patriarche Aquileiensis''^ brescian-skemu meščanu Thebaldu de castro Martinen^o več posestev. „Actum in civitate Veront^; in dei nomine feiiciter amen; data seciindo nonis odobriš anno septimo imperii serenissimi imperatoris Ottonis in Italia / indictione duodecimo," [Liber priviiegioruni iz ;jaČetka r6 stoJetja v arhivu Martinenghov v Bresciji. -— Odorici, Storie Bresciane, IV, 83, Št. 23 k letu 969. — MG, Dipl., I, 633, št. 463.] Št. 434. Nepristna listina. 968, dne 6. oktobra. Verona. Cesar Oton (1.) podeli vsled prošnje rimskega papeža Anastazija in oglejskega patriarha Y„patriarchae Aquilegiensi'*'] prebivalcem v Madernu več predpravic. „Actum in civitate Verone; in dei nomine feiiciter amen; data secundo non. octub. anno septimo imperii serenissimi Ottonis in Italia, indictione [Notarski spis iz leta 1322, v mesinem arhivu v Madernu. — Odorici, Storie Bresciane, IV, 95, št. 36. — MG. Dipl., I, 935, št. 464) Št. 435. 970, dne 22. januarja Pavia. Cesar Oton (L; podeli vsled posredovanja in prošnje oglejskega patriarha Rodalda S^^Radaldi sanctc Aquilegensis %cclesi^^ reverentissimi O Maderno je mesto v Brescianski pokrajini v Italiji. patriarche'^'\ nekaterim obdačencem [^,quibusdam incensiti$'''\ samostana Marije Device (v Orgranu), stanujočim v vasi Zago [Jn villa Aciago'"^^ i), nekoliko predpravic. „Datum XI. kal.febr. anno domlnice incamaiionisDCCCCLKVIlII, imperii vero domni Ottonis VIII, indictione XIII; actum Papie."" Prepis iz začetka 11.stoletja v mestnem arhivu v Veroni. — Muratori, Ant. Ita)., IIJ, 73. — Biancolini, Norizie delle chiese in Verona (1761), VS 52, St. 18. — MG. nipK, I, 526, št. 384] Št 436. 970, dne 7. marca. Pavia. Cesar Oton (1.) podeli vsled prožnje svoje soprogfe, cesarice Adelhajde, in svojega nečaka [Jratruells'% bavarskega vojvoda Henrika, solnograškemu nadškofu Frideriku nekatera svoja posestva na vzhodnih straneh v grofiji mejnega grofa Markwarda2) in sicer dvor, ki se v slovenskem jeziku zove Dolenji dvor, v nemškem pa Niedernhof3), potem 50 k temu dvoru spadajočih kraljevih kmetij na tistem kraju, kjer bi nadškof želel, da se mu izmerijo, dalje blizu dvora ležeči gozd ^Susil"'») ter pri mestu SulpuS) In zraven mesta Upnice vso tisto zemljo, katera je v njegovih (cesarjevih) rokah in v njegovi upravi in na katero so se šele pred kratkim Časom naseliti koloni. [„ . . . qu%dam nostri iuris predia in comitatu Marchuuardi marchi-onis nostri in plaga origentali constituta istisque vocabulis nuncupata, hoc est curtem ad Vdulenidnor, lingua Sclavanisca sic vocatam^ Theo-tiscq vero Nidrinhof nominatam, et L regales kobas ad eandem curtem pertinentes ubicumque sibi placuerit mensurandas pariterque etiam ut contiguum atque adiacens eidem curti nemus Svsil nuncupatum et ad civitatem Züib que modo suis colonis possessa inhabitatur, quic-quid in ea nostrae potestatis vel regiminis esse deprehenditur, atque iuxta situm locum civitatis Lipnizza vocatum, . ."]. Kdor bi se hotel s silo ali pa z ropom polastiti naštetih stvari, naj ga smatra ljudstvo, da je kriv veleizdaje. „Data nonas mart, anno dominicae incarnationis DCCCCXX, indictione XIII, anno regni serenissimi regis Ottonis XXXV, imperii scilicet sui in Italia Villi; actum Papia civitate infra palacium.'' [Izvirna listina v c k. državnem arhivu na Dunaju,— (Kleimavrn), Juvavia, Anh. 186, št. 71. — Zahn, Urkb. d. H. Steiermark, I, 29^ št. 25. O Zago je nekoliko proti severu od Verone. O tem Markwardu se misli, da je bil začetnik Eppensteincev. 3) Sedaj Udelsdorf pri Arvežu na Srednjem Štajerskem. Sušil je sedanji Sausal od Lipnice proti severozahodu. 5) Sulp je blizu Sv. Martina v Sulmski dolini. — MG. Dipl., I, 530, sc. 389. — Ankeshofen, Handb. d. Gesch. d. H. Kärnten. II, Reg. u. Urk., 25 (extr.). ~ Muchar, Gesch. d. Steiermark, IV, 259 (prevod). — Ottenthai, Reg. imperii, Št. 514. Št. 437. OkoH 970. Markvard, mejni grof v (vzhodni) i) karantanski marki, je bil ože-njen s Hademudo, sestro grofa Udalrika (iz rodovine Ebersbergov). Ta je pa vzel v .zakon Rihardo, sesiro prej omenjenega Markvarda (iz rodovine Eppensteinov), Chron. Ebersperg. antiqu. (Oefele, Script, rer. Boic., II, 8): „Comes Udalricus .... duxic uxorem Richardem sororem Marquardt marchionis de Charinthia, quae fuit nobiiissima genere, cui et ipse Udalricus suam sororero, dietam Hademudem ... in conjugium tradidlt, quae post obitum mariti cunta sua pro Dei nomine derelinquens in Palaestinae partibus mortua, signis curu.^cavit 2) Chron. Ebersperg. poster. (MG. SS., XX, 12): „Oudalricus ... duxit uxorem Rihcardem sororem Marhwardi presidis de Carinthia cui ipse suam in coniugium vocabulo Hademuodem dedit, que post obitum mariti cuncta sua pro Dei nomine derelinquens in Palestine partibus mortua plurimis signis declaratur.*^2J St. 438. Okoli leta 970.3) Hildegarda daruje svojemu sinu, dijakonu Albuinu, neko posestvo v Kamnuin osem k njemu spadajoČih slovenskih kmetij. Po Albuinovi smrti naj dobi to imetje tisti izmed njegovih bratov, katerega bi ona sama izbrala. Tudi podeli Albuinu še drugo posestvo med potokom, „Grimach'* imenovanim 5), in d.vema jezeroma^) z dele- 0 Gl. §t. 436 „ . . in plaga origentali*. 2) Če se tu omenja, da se jc Hademuda po smrti svojega soproga Markvarda odpovedala imetju^ se napotila v Palestino ter tu umrla, bi smeli sklepati, da ni imela otrok. V obče se pa misli, da je bil njen sin tisti Adalberon, ki se omenja v listini z dne 13. aprila leta 1000 in ki je leta 1012. postal vojvoda karantanskt. 3) Albuin je okoli leta 975. postal säbenski Škof. Ker je tu omenjen le kot di-jakon, je razvidno iz tega, da je bil dotični dokument spisan pred letom 975. nekako okoli 970. *) Ta Kamen je na Koroškem nasproti ustju reke Krke v Dravo. 5) Kje je potok ,Grimach*, ni znano. Jaksch misli na reko Belo, ki se pri Galiciji izliva v Dravo. Tu nam je misliti najbrže na Klopinjsko in Zablatniško jezero, Prvo je od Kamna nekoliko proti vzhodu, drugo pa južno od Klopinjskega. jaksch misli na Klopinjsko in pa na GoselnoveŠko jezero. To je južno od Dobrle vasi blizu Oo-selne vasi. žem vred, katerega je imel njegov stric Pero. To posestvo lahko Albuin izroči komur hoCe. {„Noverint omnes Christi fideles^ gualiter tradidit Hiliigart flllo suo Albuvino diacono quoddam predium quod diciturStein cum octo hobis Sclavaniscis adlacentibus, quod ipse possideat In proprie-tateni usque ad obitum vitf^ et post obitum vit<^ swe frater saus acci-piat cut ipsa velit, et aliud predium quod adiacet de rivo Orimach usque inter duos locus cum omni hoc parte quod patruus sutis Pero tenuity potestative teneat et donet cuicumque velit."'] Navedenih je več prič. Datum manjKa. [Cod. trad. št. 460 v c. k, državnem arhivu na Dunaju. — Resch, Ann. eccl. Sabion., II, 539 in 687, — Hormavr, Archiv f. Geographie X (1819), Str. 6üo. — Sinnacher, Bcyträge zur Gesch. von Sähen, II, 116, — Redlich, Acta Tirolensia, 1.3 — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, 1", 55 ] Št. 439. 971, meseca julija, Riallo. (Beneški) dožd Peter naznanja, da se je vsied pritožb (bizantinskih) cesarjev Ivana, Bazilija in Konstantina posvetoval s svojim sinom, (gradeSkim) patriarhom Vitalom [„cum Vitale, sanctissimo patriarcha, filio s/zö")!), potem z olivolskim^) Škofom Marinom ter z drugimi Škofi njegove pokrajine v navzočnosti velike množice ljudstva iz višjih, srednjih in nižih krogov. Vsi ti so mu (doždu) nato obljubili, da ne bodo več prodajali Saraccnom orožja in lesa za Iadje,3) Kdor bi se pregrešil, naj plača njemu (doždu Petru) ali pa njegovim naslednikom sto liber čistega zlata. Ako pa nima denarja, naj ga zadene smrtna kazen. Prvi je podpisan „Vitalis patriarcha". Za njim sledi Še 82 podpisov. Jmperante domino Joanne^ magno imperatore, anno autem imperii eius secundo, mense lulio, indictione decima qua rta, Rivoalto^ Lünig, Cod. dipl. Itai., IV, 1526. — Roman in, Storia docum. di Venezia, I. 373. — Fontes rer. Austr., Dipl, XII, 26» št, 14. — Zastran vsebine te listine glej Gfrörer, Byzantinische Geschichten I, 281—288^ 9 Gfrörer, op. cit., p. 280. dokazuje, da je bil Vital, sin beneškega dožda Petra IV., komaj nad petindvajset let star, ko je postai gradeški patriarh. 2) Olivolo ali Rialto v Benetkah. 3) Mohamedanski kalifi so navadno imeii veliko Število ladij za svojo rabo. Po deželah, po katerih so vladali, ni bilo dosti lesa. Brez dvoma so jim BeneCanje v teku Časa za dober denar prodali prav mnogo lesa. Morebiti je ta trgovina bolj ali manj povzročila, da se dandanes po Primorskem in Dalmaciji nahaja tako mala gozdov. Primerjaj tudi: Danduli Chronicon, lib. VIII, c. 14, pars 26 (Muraiori, Script, rer. Ital., Xn, 210): „Anno ciucis (sc. Petri Candiani IV.) XIII.l) idem cum Vitale patriarcha filio suo et Marino episcopo Olivoiensi et ceteris episcopis, clcro et populo Venetiarumij zelo catholicae fidei cupiences ConstantinopoUianis imperatoribus satisfacere, qui ad recuperandam terram sanctam operam dare proposuerant, pic statuerunt, ne quis subditus vel fidelis Venetus audeat vel praesumat mittere vel deferrc ad terras seu loca Saracenorum arma, ferrum, lignamina vel alia, cum quibus possint impugnare christianos vel ab eis se defendere, sub poena librarum centum auri duci vel successoribus suis applicandarum; et si contrafaciens non habuerit unde solvat, capitalera debeac subire seutentiam.^ Št. 440. 972, dne 8. januarja. Ravenna. Cesar Oton (I.) naznanja, da g:a je prosil grof Adeleid, da bi podaril kraj Izolo v Istri \_Jocum qui nuncupatitr Insula que est sita in Istria'*] z njegovimi priteklinami Benečanu Vitalu Candianu [„Uitali Uenetico Candiano""] Cesar pravi, da je nato res podelil re-čenemu Benečanu kraj Izolo z vsemi priteklinami v koprskem mestu in zunaj njega [Jocam qui dicitur Insula cum suis apendiciis tam infra civitatem lustinopolis quam extra,,]. Noben vojvoda, mejni grof, Škof, grof, grofov namestnik {„vicecomes''], krajevni predstojnik [„scK-dasius""], oskrbnik [„gastaldius'*]^ državni uradnik ter nobena visoka in nizka oseba ga ne sme (na tem posestvu) vznemirjati ali pa brez njegovega dovoljenja sklicavati zborov aH pa izvrševati katerekoli službe. Kdor bi prelomil to določbo, naj plača tisoč liber najboljšega zlata in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa imenovanemu Benečanu Vitalu. y,Data VI.id.ianuariiannodominic%incarnacionisDCCCCLXXlI!, imperii vero domni Ottonis XI, indicione XV; actum Rauenne.'" [Izvirna listina r arhivu grofa Frangipane v Porpettu. —- Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 973, — Stumpf, Acta imp. ined., 19, št. 13 z dat. „Vli. id. ian.« — MG. Dipl., I, 554, ši. 407.] Št. 441. 972, dne 14. aprila. Rim. Cesar Oton (11.) prepusti svoji soprogi Teofani za doto razne pokrajine na južni in severni strani Alp, med njimi tudi pokrajino Istro. [„Mistriam Italiq provinciam."] >) To je leta 971. ^DataXVIII.kal. mat. annodomimcqincarnationisDCöCCLXXII, indictione XV^ it7ip€Kii SQfictissittti genitoris nostH 0ttofiis Xl^ nostri vero V; actum Rome ad sanctos apostolos." [Istočasni prepis v deželnem arhivu v Wolfenbüttelu. — Lünig, Cod. dipl. Germ., I. 349, št. 6. — MG. Dipl., H, 28, št. 21. Št. 442. 972, dne 29. julija. Favia. Cesar Oton (L) potrdi z ozirom na zvestobo oglejskega patriarha Roda! da njegovi cerkvi vsa njena posestva [..cunctas suas res et proprietates'"'], katera so jej on (cesar Oton) in njegovi predniki podelili, ter ob enem vse to, kar spada k tem posestvom, kakor concordijsko Škofijo, samostan v Sestu ter vse druge moške in ženske samostane, opatije, tare, gradove, zemljo tistih ljudi, ki so brez oporoke in dedičev umrli, kmetije [y,masaritiis''\ skuzate ter vse druge, ki stanujejo na dotični zemlji, dalje ves obdelani in neobdelani svet, travnike, vinograde, pašnike, gozde, drevesnice 1), poija, sadonosna in neplodna drevesa, pravico do sena [Jierbaticis"], pustote, vode, vodotoke, mline, ribstvo, pristanišča [„portubns"], colnino [Joloneis''], pobrežnino {^rippaticis'''], globe {„districtionibus''], kolekte [„collectis''] ter vse premakljivo in nepremakljivo imetje. Patriarh Rodald in njegovi nasledniki naj imajo vse to, ne da bi jim kdo ugovarjal, — Cesar tudi potrdi patriarhu Rodaldu in njegovim naslednikom veljavnost vseh listin [„cuncta sua-nim instrumenta cartarum"] tako, da se lahko, ako bi po tatvini, požaru, brodolomu ali kako drugače izgubil druge listine, sklicuje na to listino, ako bi ga kdo na kakem zboru nadlegoval. Ta listina naj ima isto veljavo, kakor če bi imel prvotne listine v svojih rokah. Noben vojvoda, mejni grof, škof, grof, grofov namestnik ter noben državni uradnik ne sme nadlegovati njega (patriarha) ali pa njegovih naslednikov, kateri na> mirno uživajo vse naštete stvari. Kdor bi se drznil prelomiti to določbo, naj plača tisoč liber Čistega zlata in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa patriarhu Rodaldu in njegovim naslednikom. ^Daia IUI. kalendas aagusti anno dominice incarnationis DCCCCLXXH, imperii vero domni Ottonis XI itemque Ottonis giiinto, indictione XV; actum est civitate Papiq.^ Kopijalna knjiga \z Ogleja, spisana na koncu 15. stoletja, v kr. državnem arhivu v Benetkah, — Stumpf, Acta imp. ined, 312, Št. 221. — MG, Dipl., I, 564, št. 413.] O Namesto ,stalliis'' bi moralo stati ,stallariis". 01. št. 493. Št 443. Nepristna listinaJ) Pred letom 973. Rim. Cesar Oton (I.) sprejme na neki sinodi v Rimu, katere so se udeležili papež Ivan in 117 škofov, samostan sv. Emerama v Reznem v svoje varstvo. Med škofi, ki so bili baje navzoči pri sinodi, so tudi omenjeni „Aquileianensis, Trigestinus, Parentinus in Gradensis\ Datum manjka. [Kartular v kr. državnem arhivu v Monakovera. — Hund, Metrop Salisb., 94. — Hund-Ge\vold. Metrop. Salisb. ed. Mon. Ij 226; ed. Rat. It 15«. — Lünig, ReicbsarchiVj XVIII®, 649, st. 20. — Fez, Thes. anecd. nov. 53, St. 4. — Hansiz, Germ, sacra, III, 109. — Mansi, Concil. coll., ed. prima, J, 1139,; ed., sec. XVIU, 463. — Oefele, Script, rer. Boic., I, 175. — Resch, Ann, Sabion., 11, 197. — Mon. Boica, XXXI», 206, It. 107. — M G, Dipl., I, 619, St. 457.' Št. 444. 973, dne 30. junija. Tribur. Cesar Oton (II.) podeli po posredovanju svoje matere Adelhajde In svojcgfa fevdnika, (karantanskega) vojvoda Henrika, freisinSkemu Škofu Abrahamu nekatere dele svoje lastnine v vojvodini rečenega vojvoda2) in v grcfiji grofa Popona, ki se zove „Carniola" ali pa po domače Kranjska marka. Darovani svet obsega zemljo od izliva potoka, kateri se po slovensko kliče Žabnica^), proti zapadu čez gorske vrhove do Selc4), potem ta okraj z vsemi priteklinami, dalje svet do planine Pečane 5). potem odtod čez (selško) Soro do gore Lubnika, dalje to goro do večje reke, ki se Sora imenuje^), nato oba njena bregova noter do izliva potoka Žabnice in potem svet poleg tega potoka do njegovega izvira. v Skol naj ima v svoji lasti vse kraje, kateri se nahajajo med imenovanimi 1) Ta listina je nastala pred letom 1125, ker se že omenja v Codex Udalrici. 2) Iz teh besed je razvidno, da je bila leta 973. Kranjska marka del karan> tanske vojvodine. 3) Potok Žabnica izvira pod Sv, joštom na Gorenjskem, teče potem proti vasi Žabnici ter se takrat, ko ima dovolj vode, izliva pri Lipici v Soro. O Ta meja je bila tam, kjer je sedaj meja med selško in besniSko občino in kjer je razvodje med Savo in Soro. 5) Gora Ratitovec. Ta reka je Poljanščica. Krajšo Soro, ki teče po Selški dolini, imenuje pisatelj te listine Sorico (^Zouriza**), daljšo ali večjo pa, ki se vije po Poljanski dolini, nazivlje Soro. Primerjaj izraze Savica in Sava, Murica in Mura itd. mejami in sicer Žabnico, Loko, Suho, Selca in še druge z drug^ačnlmi imeni. . . . qualiter per interventum dilecte matris nostr Drugi so potem Richterjeve izmišljotine prepisovali in jih Še pomnoževali, tako n. pr. Dimitz (Oesch. Krains, 144), Meli (Die hist, und territ. Entwicklung Krains, str. 11) itd. Najbolje bi bilo, da bi se take trditve iztrebile iz naših knjig. 3) O legi nekaterih tu omenjenih krajev ter o nekaterih tu imenovanih gorah, rekah in potokih gl. Št. 444. *) Hotaveljski potok \zvira pod Mladim vrUom. Od Ratitovca pa do .Hladega vrha je morebiti meja tekla tako, kakor se razprostira današnja meja, ki loCi na eni strani selško in železniško občino, na drngi pa zaliloško in javorsko. 5) To je najbrže Vinharski vrh. Ta grad je bil prej ko ne blizu lam, k/er izvira potok Božja nedaleč od Voltarskega vrha. V ondotnem kraju je dandanes neka kmetija, Bosen imenovana. 7) Ta brod je bil lam, kjer je vas Ladja blizu Medvod. — Priimek Stres se je med Slovenci ohranil do današnjega Časa. To je cesta, ki pelje iz Medvod proti Kranju. V Namreč med to cesto in reko Savo. Kaže se, da je le malo ondotne zemlje bilo obdelane. Iz poznejših virov je znano, da je frcisinška cerkev po tisti strani imela le vasi PraŠe in jamo. Cfr. Izvestja Muz. dr,. I, 67, ter moje Doneske k zgodovini Škofje Loke, str. 43. Iz listine je razvidno, da je bil »territoriuni Prirnef* na vzhodni strani Kranjske ceste, ali z drugimi besedami, med njo in Savo. V listini je rečeno, ua je Primet ^territorium'' (okraj), torej nekaj takega^ kakor ^territorium Zelsah- v listini z dne 30. julija (gl. št. 444), ali nekako to, kar «officium® v poznejših virih. Znano pa je, da je imela freisinška cerkev na vzhodni strani Kranjske ceste v svoji lasti le ,officium Praschach-. ..Primet' ledaj po mojih mislih ne more biti drugo, kakor P r a š e. Brez dvoma je pisatelj te listine iz kateregakoli vzroka napačno zapisal dotično besedo. 2S* bravodalje reže meja po sredi prostor med „Primet" in „Vui-zilinesteti''2) ter na zadnje sega do že imenovanega potoka Žabnice. [, . . . qiiandam nostrae proprietatis partem in regione vulgari voca-bulo Chreine et in marcha et in comitata Paponis comitis sitam, id est tibi rivuliis Sabniza originem prodncere incipit, deinde statim occi-denteni versus cacumina montium silvasque interiacentes usque ad Bocsanam ipsasqae alpes Bocsanam et sie ad fines earundem alpium, deinde übt rivulns Cotabla originem sumit, usque ad hunc locum ubi hostiam in Zovra fluvium mittit, sicque trans Zoiirani usque ad sum-mitatem ipsius montis Zourae adiacentis gut extenditur orientem ver-snSy et ita per eundem montcm perque convalles usque ad Castrum qnod vulgo Bosisen vacatur^ et sie deorsum de ripa quantum extenditur unius iugeri longitudo usque ad vadum quem vulgo Stresoubrod vocant, ibique ultra eundem fluvium occidentem versus usque in viam quae vacatur via Chreinoriorum, et sursum per eundem viam quicquid campt in australi eiusdem viae parte iacet, ita ut Primet territorium et silvula quae Szovrska Dubravua sab eadem comprehensione tene-atur et spatium quod iacet inter Primet et Vuizilinesteti per medium dividatur, et sie usque in praefatum rivuhim Sabniza — nostra im-periali potentia in proprium et perpetuum usum concessimus firmiterque donavimus . .."] Cesar ukazuje, da naj vsak, ki bi po ondotnih gozdih, kateri se razprostirajo od potoka Žabnice proti zapadu do Pečane in odtod do Hotaveljskega potoka in njegovega izliva v Soro rivulo Sabniza versus occidentem usque ad finem Bosanga et inde usque ad iam dictum rivulum Chotabla indeque usque in Zovra fluvium'"], brez dovoljenja rečenega škofa s pomočjo psov ali na kak drug način lovil divjačino, plača dotično globo [^^a///?/////"] Škofu, ne pa v njegovo (cesarjevo) blagajnico. Noben grof, sodnik ali dekan in nobena druga oseba nima pravice, da bi se brez dovoljenja (reisin-Škega Škofa ali njegovega namestnika vtikala v ondctne zadeve, O GozdiCcv, Dobrava imenovanih, je več na Sorskem polju med Soro in Savo, tako n. pr. Velika Dobrava, Smrekova Dobrava itd. 2) Rekel sem, da so Primet Praše. — Kaj je pa Vuizilinesteti? ^Wiselin" po-menja v srednjeveški visoki nemščini travniček, ,stete" pa kraj, prostor, a tudi b r e gf Vuizilinesteti (travniški breg) je najbrže sedanja vas Breg pri Savi med Prašami in Kranjem. — Mi vemo, da Primet so PraŠe in da se je nad Jamo nahajala meja freisinške zemlje ter se vlekla od Save proti zahodu do Kranjske ceste ter potem naprej protf potoku Žab niči kolikor toliko po isti črti, ki še seda/ loči stra-žiško občino od starološke. Ker pravi listina, da ,spatium quod iacet inter Primet et Vuizilinesteti per medium dividatur", je \z teg:a razvidno, kje nam je iskati ta Vuizilinesteti. Bil je namreč za toliko od reCene meje proti severu, za kolikor so Praše proti jugu. Ta kraj pa ne more biti drug, kakor vas Bregr, ker sosednja Dru-lovka je že preoddaljena. — Napačno bi bilo, ako bi s Schumi-jem (Urkundenbuch, I, 12, op.) trdili, da V^uizilinesteti so Železniki v Selški dolini. „Data van. kal. decemb. anno incarnationis dominicae DCCCCLXXUll, indictlone II, anno regni domni Ottonis XIII, im-peni VII; actum Heiligenstat." [Izvirna listina v kr. državnem arhiru v Monakovera. — Meichelbeck, Hist. Fris., I^. ,8o z dat. „VIII. kai.« — Mon Boica, XXVIII% 210, št. 143, z dat. „974, nov. 24". — Zahn, Cod. dipl. Ausrto-Fris., I, 38, št. — Schumi, Urk. und Reg. f. Krain, I. 12^ št. 9. — MG. Dipl, II, 78, št. 66.] Št. 446. 973.1) Papež Benedikt (VI.) podeli solnograškemu nadškofu Frideriku apostolsko vikarstvo po vsem Noriku ter po vsej Gorenji in Dolenji Panoniji tako. kakor so ga že podarili prejšnji papeži bivšim solnogra-Škim nadškolom. V rečenih pokrajinah smejo le soinograški nadškofje dobivati palij, posvečevati škofe ali pa izvrševati kaka druga nadškofovska opravila. [»Concedimusitaque vicem apostolicam Friderico antistitiSalz-biirgensis ecclesie in tota Norica provincia et in tota Pannonia superiori scilicet et inferiori quo modo sal aritecessores eandem potestatem a nostris habuerunt antecessonbus ita, ut niilli liceat šibi usurpare in prefatis provinciis pallium atque episcopos ordinäre neque ullum officium quod ad archiepiscopum pertinet, preter luuauensem archiepisco-pum^'\ Kdor bi hotel nasprotovati temu ukazu, naj bo iz cerkve izobčen za tako dolgo, dokler se ne opraviči. Kdor bi se prizadeval, po prijateljih ali pa po zvijači doseči katero izmed prej naštetih pred-pravrc ali pa jo je že dosegel, naj jo zopet izgubi, ker bi bilo nepo-stavno, da bi se predrznil kak škof dobiti od rimskega papeža palij ali pa kak privilegij brez soglasja vse svoje pokrajine in svojih su- fraganov.2) Datum manjka.3; — „Protoplasto*". [H u n d - G e w o i d , Metrop, Salisb. (ed. Mon.), I, 54. — Ha n si z, Germ, sacra, II. 159. — Mansi, Cone. coll., XIX, 38. — (Klcimayrn) Juravia, Anh., str 189. — Fefer, Cod. dipl. Hangar., I, 258. — Boczek, Cod. dipl. Mor., I, 87. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXXXV, io8r, — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 31. — Jaffc, Reg. pont. Rom., št. 3767 (2888)] ') Papež Benedikt VI. je bil izvoljen v zadnji Četrtini leta 972. ter je umrl meseca julija leta 974. 2) Nekateri zgodovinarji (Dümmler, Biidinger) mislijo, da so besede v zadnjem stavku te listine naperjene zoper takratnega pasovskega Škofa Piligrima. 3) Büdinger (österr. Gesch., I, 278}, Diinimler (Piligrim von Passau, str. 51) in Hauck (Kirchengescli., Ill, 161) smatrajo to listino ze pristno, Blumberger (Archiv f. österr. Gesch., XLVI. 23) za sumljivo, Zahn (ürkundenbuch, 1. 31) pa za nepristno. Tudi Hacke (Die Palliumverleihungen, str. 9) misli, da je ta listina nepristna. Št. 447. Nepristno. Leta 973. ali 974.») Papež Benedikt (VI.) piše moguntinskemu nadškofu Hrodbertu» trevirskemu nadškofu Diotriku, devinskemu nadškofu Adalbertu, koiin-skemu nadškofu Geronu, solnog^raškemu nadškofu Frideriku, bremenskemu nadškofu Adaldagu, potem cesarju Ofonu (II.), njeg'ovemii bratrancu [„nepotl*'] Henriku, vojvodu bavarskemu, ter drugim škofom, opaJom, vojvodom in grofom po Galiji in Germaniji ter jim naznanja, da je iz nova podelil lavreaški cerkvi2), iežeči na meji ogrski [„Lanria-censi ecclesiae . . . confinio Vngrorutn adiacenti"], metropoiitansko Čast, njenemu nadškofu Piligrimu pa palij. Potem določi, da naj bo lavreaška cerkev nezavisna od solnograške in njenih nadškofov. Tudi potrdi meje, katere je že papež Agapet (11)^) postavil med solno-graško in lavreaško cerkvijo. Solnograškim nadškofom naj bodo podložni sufragani po Gorenji Panoniji {„superioris Pannoniae^X lavreaška cerkev pa naj ima oblast po Dolenji Panoniji in Meziji, kjer sta pokrajini Avarija in Moravija in kjer je bilo v starih Časih sedem škofij [Jnferioris Pannoniae atque Afesiae regiones^ quarum proiiindoe suni Anaria aique Marmiia; in quibus sepiem episcoponim parochiae anti-quis temporibiis continebantur"']. Tudi naj se oblast iavreaške ccrkve razprostira čez sosednje slovanske narode, ki po ondotnih krajih fPanonije) stanujejo [in contiguis sibi Schlauorum nationibus circum-quaque maneniium"J. Datum manjka. — ^Oportet iustis", [H un d - Ge wo Ki, Mecrop. Salisb , f (cd Mon.) p. 55; (ed Ratisb.) p. 37. — Ludewtg, Script, rer. Germ., II, 370. — Hansiz, Germ, sacra, J, 213 — Fcj^r, Cod. dip]. Hung., I, 206 — Boczek, Cod. dipl. Mora viae, I, 03. — KukuJ/evij^, Diplom. Sboruik, 1, 02. st. j03. — N5igne, Patrol., Ser. lat.. CXXXV1I, 315 — Dümmler. Pilgrim von Passau, 122 — Urkundenbuch des Landes ob der Enns, II. 715. — Jaff^, Reg. pont. Rom., Št. 3771 (^893).] 0 Ako ne bi bila ta listina ponarejena, bi bila nastala Jcta 973. ali pa 914. in sicer po smrti cesarja Otona !. (7 7. maja 973) in pred smrtjo papeža Benedikta VI., ki je bil mcseca julija leta 974. umorjen. Dne 13. januarja 975. je umrl tudi v listini navedeni Hrodbert, nadškof moguntinski. — iS'cpristnost te iistine sta dokazala Diimmier (Pilgrim von Pass^iu, str. 51) In pa Hacke (Palliumverleihungen, str. 15). 2) Nekdanje mesto Laureacum je stalo tam. kjer je sedaj vas Lorch, ki se nahaja blizu izliva reke Aniže v Donavo na Gorenjem Avstrijskem. 3) 01. št. 396. Št. 448. Nepristno. •) Okoli leta 974. Lavreaški Skof Piligrim [..PilgHmus sanctae Lauriacensis ecclesiae himilis senntor'^l piše rimskemu papežu Beiiediklu da bi rad šel v Rim, a ovira ga skrb za ogrsko ljudstvo, katero je pripravljeno, da sprejme sveto vero. Poslal je na ogrsko zemljo mnogo misijonarjev, kateri so krstili že okoli 5000 plemenitih Ogrov obojega spola. VeČina prebivalstva je že vdana sveti veri, kajti Ogri so iz raznih krajev privlekli na svojo zemljo mnogo kršCanskih ujetnikov, kateri sedaj brez strahu dajejo svoje otroke krstiti, Kar so prej le na skrivnem delali. \„ChristiQni autem, quorum moior pars pupuli est, qui ex omni parte mtindi liluc tracti sunt captivi, quibiis minquam soboles suas licuit nisi furtive Domino consecrare, modo certatim nulle obstante timore offerunt eos baptizare^'\^) Tudi sosednje slovanske pokrajine so pripravljene, da se izpreobrnejo. {^factum est ergo, ut pene cuncta Ungarorum natio sit prona ad perdpiendum fidem sanctam; sed et aliae Schlavorum. provinciae ad creäendum promptae/'] Oobro bi biio, da bi se za Ogrsko posvetilo nekoltko Škofov, kajti fudt za Časa Rimljanov in Oepidov je bilo sedem škofij po Vzhodni Panoniji in Me-ziji, kateri pokrajini sta bi]i zavisni od lavreaške cerkve. Ker mora kot cerkveni predstojnik obiskati toliko fara po svoji vladikovini, ne more priti osebno v Rim; zalo pa pošilja tja svoje legate s prošnjo, da bi mu (Piligrimu) podelil palij in pa pontlfikalno infulo. Proti koncu izjavlja Piligrim v svojem pismu, da spoznava pravo vero ter se hoČe vedno ravnati po njej. Datum manjka. "Hu nd-Gc\vold, .Vlctrop. Salisb, (ed Mon.) I, 356; (ed. Ratisb.) I, 257. — l^udewig, Script, rer. Germ., II, 365. — Hansiz, Germ, sacra, 1, 214. — Urkundenbuch d. L. ob der Enns, I), 71».] 1) Da je ta listina nepristna, je dokazal Diimmier (Piligrim von Passau, Str. 38-43.) 3) Papež Benedikt VI. je vladal od 9^2—974, Benedikt VII. pa od 974-983. 3) Ta listina siccr ponarejena, a je vendar verjetno, kar tu Citamo o krščanskih ujetnikih, ki so prigll na ogrska tla. Ti ujetniki so mnogo pripomogli, da se je na Ogrskem hitreje razvijalo krščanstvo. — Isto. kar se tu pripoveduje o sužnikih, ki so živeli med Ogri, se je najbrže godilo dve stoletji prej med Slovenci. Okoli leta 800 je bilo mnogo slovenskih velikašev še poganske vere, njih sužniki pa krščanske. (Cfr. I, §t. 336.) St. 449. 974, dne 2. aprila, (\Verla)i) Cesar Oton (IL) naznanja, da je gradeški patriarh Vital „Vitalis patriarcha Gmdensis''^ poslal k njemu v Utrecht svojega poslanca Audocna [„Audoenum''] ter ga prosil, da bi mu potrdil listino svojega očeta (Otona L), izdano dne 2. januarja leta 968. pod papežem Ivanom v Rimu.2) Tu se je takrat zbrala sinoda v smislu papeža Gregorja (11.), kateri je prepir med patriarhoma razsodil tako, da je obema podelil patriarhalno mitro Y^patriarchales infulas'%^) K sinodi sta bila v zadevi gradeške cerkve poslana dijakon Ivan, imenovan „Acutus", ter Ivan, imenovan „Contarenus", katerima je Oton i. potrdil listino z enako vsebino {„similes aplces''\ kakor pričujoča, izvzemšl to, kar se je sedaj Še dodalo 4) Cesar Oton (11.) pravi, da je vsled zaslug patriarha Vitala in prošnje njegovega kaplana Audoena, ki je bil furlanskega rodu, potrdil gradeški metropolitanski cerkvi {,,ecclesiQ Oradensis metropoli-tanq''] vse imetje, katero se je nahajalo v njegovi (Otonovi) državi in sicer posestva v MorsanuS)^ v „Galigo"^), v „Rerant-u"?), deloma na oglejski zemlji in ob morski meji, deloma v Istri, Trstu, Kopru, Piranu. Novem gradu, Poreču, Rovinju, Pulju, pri gradu Sv. Jurija^) in po drugih krajih, potem vBologni in Romaniji®) ter po ostalih krajih njegove (Oto-nove) države [„ut proprias res quas in Mursiano sen in öaligo seu in Reranty partim in terrltorio Aquilei% et in marino termino^ saltim in Istria^ in Tergesto, in !ustinopoli, Pyrano, Civitate nova, Parentio, Ragunio^ Polla atque in castello sancti Oeorgii et reüqiiorum locoram tam infra quam dira sea in Bononia vel in Romania sive in quibuscunqiie locis infra ditionem imperii nostri habere videntur''\ Rečena cerkev naj ima ta posestva brez kakega nasprotovanja In ugovora tako, kakor je bilo O Iz Dandulove kronike (lib VIII, c 14. pars 31) je razvidno, da je bila ta listina ixdana v Werli. 2) Gl. št. 431. Papež Oregfor II. ni priznal patriarhalne Časti samo gradeškim patriarhom, Icmuč je leta 723. tudi takratnemu ,furlanskemu Škofu*- Serenu podelil paiij. (Cir. GradivO; I, št. 201.) O Gl. št. 431. 5) Morsano je kraj od Ogleja proti jugu. GI. Gradivo, L Št. 211. V neki listini papeža Ivana XIX., izdani meseca decembra leta 1024. stoji pGaiaco*". 7) V neki listini papeža Ivana XIX., izdani meseca decembra leta 1024. stoji ^.Zeniulis''. — Zemole se zeve otok od Gradeža proti severovzhodu. S) Castellum sancti Georgii je bil v Istri. 9) Gl. št. 17. določeno za časa njcgovegfa prednika Karola (VeÜkeg^a) v pogodbi z Grk: decretum cum örecis sancitimV^X Cesar Oton (11.) ukazuje, da ne sme nobeden njegovih podlož-nikov {^„nulliis in nostra iure degentium''], naj si bo patriarh, nadškof, škof, prošf [^prqpositus*'], dekan, vicedekan, vojvoda, mejni grof. grof, vicegrof, „sculdassius" ali kak drug uradnik '[„exactor"'] duhov-skega ali pa posvetnega stanu, noben javni so6x\\k [„iudex pub lic us'^] ali pa kaka druga sodnijska oieba po samostanih, krajih, vaseh, zemljiščih in posestvih gradeške cerkve in njenih Škofov, po farnih cerkvah [Jn ecclesias baptismales"\ posebno pa po piranski fari [Jn plebem Piriani''] ali pa po pokrajinah [Jn pogis""], katere imajo gradeška cerkev in njeni škofje med mejami njegove (Otonove) oblasti ali pa jih še pozneje pridobt^.. po sodnijski poti zasliševati ljudi m/s(7s iudiciali more audiendas*'\ izterjavati glob [„freda exigenda''\ siliti ljudi, da bi dajali prenočišče in postrežbo \^,mansiones vel paratas fa-ciendas^''\ ali pa zahtevati od njih katerekoli pravične ali pa nepravične davščine {.redibitiones tam iastas quam iniustas requirendas*']. Cesar Oton tudi podeli gradeški cerkvi in njenim Škofom varstvo \^»patro-cinia^''\ in pa pravico, da si pridobe tako sodno oblast, kakršno ima rimska cerkev {„Privilegium in aquirendis iustitiis, sicuf universalis mater nostra Romana ecclesia habet in annos legales^'X Rečeni patriarh in njegovi škofje imajo popolno pravico, da sodijo in obsodijo .Judicandi et distringendi"'\ svoje podložnike [^mancipia''^ kolone [,.colonos*% tujce {^advenas'*\ sužnike [„sotös"] in druge ljudi, ki bivajo na njih zemlj-. Potem določa cesar Oton, da ne sme nobeden njegovih (Otonovih; podložnikov ali grofov na kak način siliti ljudi gradeške cerkve h kakemu zborovanju [,,ad placiUun''\ ali pa h kaki drugi neugodnosti: to pravico ima le njih gospod ali pa tisti, katerega on (patriarh) postavi. Ako so ondotni prebivalci, posebno pa Firanci {„Pyranenses"} do sedaj dajali kakemu grofu ali kateri drugi osebi za vojsko {^pro hoste"''] kako davščino [j-editum^'], kakor žito, olje, vino ali kaj drugega, se ne sme odslej to več terjati od njih, temuč naj bodo popolnoma zavisni od svojih Škofov, da bodo mogli ti s svojim vojaštvom sacramento proprio"''] braniti cerkvene stvari, podlož- nike in kolone \_,,pro ecclesiarum rebus famiUis et colonis'']. KoprČanje Y^Caprenses''^ Piranci {^Piranenses'] in prebivalci drugih krajev, ki iz svojega imetja donašajo gradeškemu patriarhu ali pa »»jegovim Škofom do sto zlatih solidov [.,ad centum so Ii dos de suo proprio vale ntes aureos''\ naj imajo pravico, da se branijo s svojim vojaštvom [„Proprio sacramento'*] in da se v vseh zadevah vladajo po svojem domačem pravu {,,cum omni suo familiari iure""]. Da ne bo nihče delal ovir in nasprotoval tej potrditvi, zato ukazuje cesar Oton, da naj gradeški patriarh ali pa njegovi škofje še nadalje pod njegovo (Otonovo) oblastjo obdrži in ohranijo vse to, kar imajo v prej naštetih mestih, potem v Siparu [„Sipaties"] i) in Omaku [„Humago'*'] z vsemi pri-teklinami. To posebno velja za podtožnike [„aldionibus''], sužnike [^s^ms"], kolone {„colonis"*] in tujce [„^rfir/z/s"], kakor se je zgoraj omenilo. Kdor bi se predrzni! prelomiti (o, kar je tu določeno, naj plača 900 liber globe. ^Data quartis noriis aprilis, (luna sexta), Indictione secunda, anno ab incarnatione DCCCCLXXllII., imperii vero. . Codex Trevisanus iz začetka i6. stoletja, f. S3, v drž. arhivu v Benetkah. — Savioli, Ann Bolognesi, I'', 38, Št, 33 — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a 974. — .VIG. Dipl, II, 84, št. 71.] Primerjaj tudi: DanduH Chronicon, iib, VIII. c. 14, pars 31 (Muraiori, Script, rer. Ital,^ XII. 210): „Hic existens Verhelae eodcm anno privüegiuni concessit Andoeno capellano et nuntio Vicalis Gradensis patriarchae, confirmans Ora-denser» ecclesiam metropoiitanam, exemptiones et immunitates et libertates, quas Otto I. eidera ecc'.esiae concesserat. per priviUgium renovavit." Št. 450. 974, dne 28. maja. Allstedt.2) Cesar Oton II,) povrne na prošnjo freisinškeg^a škofa Abrahama in s posredovanjem svoje matere Adelhajde in [bavarskega) vojvoda Henrika freisinški cerkvi nekoliko krajev, ki so bili nekdaj lastnina te cerkve, potem so pa po nepostavni poti prišli drugim v roke, in ki so se nahajali v Fusterski, Lurnski3} in Kadorski grofiji-i) y,,qiiedam loca in medio horum comitatuiim constituta qui vulgo vocantur Pusfrussa, Lurno. Caiubria"] od tam, kjer se izliva Pudio^) v Rienz, pa navzgor do potoka Abfaltersbachaö) [^hoc est uhi ingreditur flavins Pudio Rionzum, ex eo loco sursuni quecumque adiacet utrisque ripis eiusäem fluminis cum comitatu Catubriae, inde usque ad flumen Affoltrupach*']. 0 Sipar je južno od Pirana. ^ Allstedt, mesto na Saskem jug^ozahodno od Eislebna. 3) Lurnska grofija je bila tam, kjer je sedaj Lurnsko polje na zapadnem Koroškem. (Cfr, Oradivo, I, št. 85, op."J Kadorska grofija je bila od Pusterske nekoliko bolj proti jugu na sedanjih furlanskih tleh. 5) -Pudio'' je isti potok, ki se v listini iz leta 770. zove ,Tesido^. (Cfr. Gradivo, I, št. 239.^ To je namreč Taistnerbach ali Gsiesserbach, ki se pri Welsbergu izliva v Rienz. Gora, v kateri ta potok izvira, se zove Puding. '>) V Pusterski dolini poleg Drave se dandanes nahaja vas Abfaltersbach. Naj-brže se jc ondotni potok nekdaj tudi tako zval. ^Data V. kal. hm. anno incaniationis dominicae DCCCCLXXIIII, indictione /, anno regni domni Ottonis XI!!, imperii autem V; actum Altsteti.) Pravilno Gostiša. (Gl. Letopis, str. 119, št. 92; Izvestja, str. 141, št. 8.) O Pravilno Radogost. (Gl. Letopis, str. 132, St. 2C8; Izvestja, str. 145, št. 41.) O tem imenu ^lej Izvestja, str. 147, št. 60. 9) Pravilno Kazne ali Kasne. (Gl, Letopis, str. 121. št. 107: Izvestja, str. 142. št. 17.) >0) Pravilno Živina. (01. Letopis, str. 150, št, 362; Izvestja, str, 147. št. 67.) 1») O tem imen» glej Letopis, str. 125, št. 135; Izvestja, str. 143, št. 25. 12) Pravilno Ljutica. (Gl. Letopis, str. 124, št. 131: Izvestja, str. 143, št. 24.) 12) Jakscli misli, da Vualaha je Bela (Fell) v sodn. okraju Greifenburškem na Koroškem. Lurna Je vas St. Peter im Holz na Lurnskem polju. 15) Lisara je sedanji Lieseregg, sodn. okr. Millstatt. >6) Pravilno Mnigoj. (Gl. Letopis, str. 127, št. 155.) '7) Zastran tega imena gl. Letopis, str. 130, št. 189. »«) Pravilno Tihodrag. (G!. Letopis, str. 140, Št. 277: Izvestja. str, 146. št. 51.) »9) Pravilno Lastimir ali Vlastimir. (01. Letopis, str. 123, št. 121: Izvestja. str. 147. št. 62.) 20) Pravilno Volkonja. (Gl. Letopis, str. 146. št. 331: Izvestja, str. 147, št. 63.) Pravilno Žitovit. (01. Letopis, str. 150, št. 359: Izvestja, str. 147, št. 66,) 22) O tem imenu glej Letopis, str. 118, Št. 78 ; Izvestja, str. 141, št. 6. ») Pravilno Krasa, (Ol. Letopis, str. 122, št. 113: Izvestja. str. 142, št. 18.) Engiza, Raza, Tihca'), Azala, item Azala atque Herum Azala, Liupa'^), Aza, Uvipa, Lanza, Uvillipurc, Engiza, Tupa^), Sigila, Eccha, Meginpurc, Enziia, Chirichpurc, Hiitigunt. . . ^^ v Priče: „ArnoU, Ogo, Penno, Ratpot, Altuom, Eparheri, Uuita-g-ouuo, Isanrih, Meginhart, Ögo. item Meginhart, Koteschalh, Gumpo, Anno, Ödaischalh. Helmpreht, Zacco-*;, Kisalolt, Erchanger, Dietrih, Zacco, de famifia Asmar, Rihheri. Aripo, Isangrim, Adalhart, VuoH-hart, Humpreht." Datum manjka. Cod, iz desetega stoletja v kr. državnem arhivu v Monakovem. — Zahn, v Archiv f. Kunde üscerr. Geschichtsqu , XXVII. 259. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris, I (Fontes rer. Austr., Dipl., XXXI), str. 39. — Jaksch, .Mon. hist, due. Carii^thiae, HI, 48.] Št. 453. Okoli 975.5) FreisinŠki Škof Abraham zamenja s plemenitim Gozhalmom nekatera posesiva. Škof prepusti Gozhalmu po svojem odvetniku Paponu tri kmetije in 13 oralov njiv ter vse travnike v Rottenbachu {„ad Ro-tinpaJVX eno cerkev z desetinami v Hochs(ät!u [„arf Hohsteten"] in tretji del desetin v Reichenkirchenu [r,ad Rihhinchirihkun"]^) \ O02-halm pa odstopi Škofu in njegovemu odvetniku ravno toliko njiv in travnikov v Malti [Jn ioco Malonfina'*}'^) ter povrh še eno kmetijo in tri mline. Navedenih je več prič. Datum manjka. Cod. iz desetega stoletja v kr. državnem arhivu v Monakovem. — Archiv f. Kunde österr. Geschichtsqu., XXVII, 260. — Zahn, Cod. dipJ. Austro-Fris,, I (Fontes rer. Austr., Dipl,, XXXI), str 41. — Jaksch, Mon. hist, due Carinthiae, III, 49.] Št. 544. ' 976, polctjc.S) Henrik (Prepiralec), vojvoda bavarski, je bil zarad ustaje, katero je napravil zoper cesarja Otona IL, odstavljen in izobčen. Nato je Ba- ») Pravilno Tihica. ^01. Letopis, sfr. 140, gt. 276; Izvestja. str. 146, št- 50.) 2) Pravilno Ljuba. (Gl. Letopis, str. 123, št. 123; Izvestja, str. 143, št. 21.) 3) Pravilno Topa. (GI. Letopis, str. 140, št. 282.) *) Pravilno Čako. O tem imenu glej Izvestja, III, 141, Št. 4. ^) Zastran Časa, kdaj je ta listina nastala, glej dotično opazko pod Št. 452. 6) Röttenbach, Hochstätt in Keichenkirchen so na Bavarskem blizu Erdinjja, ki leži severovzhodno od Monakovegfa. ■) iMalta je vas na Koroškem severno od Sovodnja (Gmünd). Henrik j« bil odstavljen v pol^tenskem času leta 976. Dne 21. julija se je cesar Oton II. polastil mesta Rezna. (Cfr. Uhiirz, Jahrbücher des Deutschen Reiches unter Otto II. und Otto III., str. 79.) varsko dobil Svabski vojvoda Oton, Karantanijo in Veronsko marko pa Henrik (Mlajši), sin bivšega karantanskegfa in bavarskega vojvoda Perhtolda in njegove soproge Biietrude.i) Odstavljeni vojvoda je šel nato k Slovanom (k Čehom) ter je med njimi živel. Thietmari Chronicon, III. c. 7 (MG. SS., III. 76O): ^Anno vero dominicae incarnaiionis DCCCCLXXVI Heinricus dux Bawariorum honore et communione privatus ßoemiam fugii." Ann. Hildesheim, ad a. 976 (ibid, III, 64): ^Heinricus dux Baio-"vvariorum sua potestatc depositus et e.KCommunicacus degit cum Sclavis." Ann. Magdeburg, ad a. 976 (ibid., XVl, 154): „Heinricus dux Ba-wahorum sua potestaie privaius et excommunicatus cum Sclavis degebat vagus et profugus ® Ann. Sangallen, ad a. 976 («bid., l. SO): „Orta est hoc anno gravis de regno contentio inter Oitonem imperatorem et nepotem eius Heinricuni, ducem Baioariae. filium Ilcinrict." Ann. Juvav. mai. ad a. 975 (ibid, I, 88): ,Tuoc venit rex Otto ad Radasponam et expulsus est Heinricus dux a regno et factus est Otto dux Baioariorum filius frairis " Ann. Ottenburani ad a. 97Ö (ibid., V, 2): „Imperator Heinricuro, ducem Bawariorum, expulit." Chron, Suev. ad a. 976 (ibid., XIII, 68): «Dissensio inter Ottonem imperatorem et Heinncum, ducem Baioariae, oritur." Št 455. 976, dne 29. septembra. Frohse.2j Cesar Oton II. povrne vsled prošnje svoje soprogfe cesarice Te-ofane plemeniti matroni Biletrudi [„cuidam nobill matrone Bilcdmt nominate^'] tista posestva v okr-ojih, Sualafcld3), Nordgau-^) in Solenz-gau5) imenovanih [Jn pagis Swanifeldertj Norekawe, Solczgawe nomi-natis^^ katera jej je bil podaril njen soprog vojvoda Perhtoid^) rifus eius Berchtoldus dux'^'l. a so pozneje zapadla kraljevemu fiskusu. Letopisi nam k !etw 976. ne poročajo, da bi bil Oton 11. takrat podeli) Karantanijo in Veron&ko marko Henriku Mlajšemu; a iz poznejših listin, tako iz listine z dne 6. aprila leta 977. (gl. ti. <156) ter iz listine z dne 16. aprila istega leta (glej St. 457) je razvidno, da je po Karantaniji v tistem času vJadal rečeni vojvoda. 2) Frohse je mcstice ob Labi jugovztiodno od Devina. Sualafeld se je zval okraj ob gorenjem Altmühiu. Okraj Nordgau se je razprostiral severozapadno od Rezna. 5) Solenzgau nam je iskati ob Altmüiilu in Sulzu. 6) Tu omenjeni Perhtold je bil vojvoda bavarski in karantanski. Njegovi soprogi je bilo Biletruda ime. Njun sin Henrik je leta 976. postal vojvoda karantanski (gl. Št. 454). „Data III. ka L ocf obris anno domlnice incarnationis DCCCCLXXVI^ indictione ////, anno vero domni Ottonis secundi quintodecinw, imperii Villi; actum Frosa^ [Vidimus eichstädtskega škofa BertoMa iz leta 1357. v Monakovem. — Mon. Boica, XXXl% 230. — MG. Dipl, II, 158, št. 14!.] Št. 456. Q77, dne 6. aprila. Mainz Cesar Oton (II.) naznanja, da je karantanski vojvoda Henrik {„nobilis quidam Heinricus Karentanornm diix"'\ pred njega pripeljal svojega podložnega klerika Reginbatona [^„quendam 5«e proprietatis clericum nomine Reginbato''] ter ga prosil, da bi ga osvobodil pod-ložnišfva [„/// eum liberum dimitteremus'^Y Cesar pravi, da ga je nato v navzočnosti svojih fevdnikov osvobodil vsake služnosti, ter ukazuje, da naj uživa tako svobodo in take pravice, kakor drugi osvobojenci. „Data VIIIidiisapril.yonnodominiciiincarnationisDCCCCLXXVI, indictione IUI, anno vero regni domini Ottonis XVI, imperii X; actum Magontia.'^ [Prepis iz desetega stoletja v kr. državni knjižnici v Monakovem. — Oberbayer. Archiv, I, 377, — Böhmer, Acta selecta, str. 12. — MG. Dipl., IJ., 169. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 57.] Št. 457. 977, dne 16. aprila. Ingelheim. Cesar Oton (II.) naznanja, da ga je karantanski vojvoda Henrik [..Heinricus Karentanorum dux""] prosil, da bi oglejskemu patriarhu Rodaldu potrdil kraj Izolo v Istri z vsemi priteklinami in dohodki. Ta kraj je nekdaj njegov (Otonov) oče podelil Benečanu Vitalu Candianu, od katerega ga je pozneje kupil rečeni patriarh. [„. . . quatinus locum qui nuncupatur Insula que est sita in Istria, cum suis perfinentiis et retibitionibus, quam dudum videlicet beat% memories genitor nosier cuidam Uenetico Uitali Candiano nominato per precepti paginam tribuitj nos id ipsum ab eodem Uenetico vendltum Rodaldo patriarche suisque successoribus per auctoritatis nostrad Penninchaha"]. V Blatogradu potrdi cesar Oton solnograški cerkvi opatijo [,Md Mosapurck abbatiam"], v kateri počiva sv. Adrijan, potem devetino [^nonam'''\ od vseh njegovih dvorov, mitnino v mestu in ribnik theloneo in civitate et piscina^\ kakor so to rečenemu samostanu podarili njegovi predniki. Dalje potrdi v Zalaberu [y,ad Salapiugin'^' dvor, tristo kmetij in ravno toliko vinogradov ter sploh vsa tamošnja državna posestva, v Kvartinah [„ad Quartinaha"'\ cerkev, enako v Ki- seku [„ad Oensr'], v Pečuhu [y,ad V aeclesias'^'] pa mitnino, vinograde, gozde in sploh vse, kar je solnograška cerkev dobila od njegovih prednikov. V Ruginesfcldu [^ad Ruginesfeld''] potrdi solnograški cerkvi vsa tista posestva, katera so njegovi predniki nekdaj tam imeli, v Domovi cerkev, katera je posvečena sv. Rupertu in drugim svetnikom, ter goro „Paruoz" z vinogradi, njivami, travniki, gozdi in drugim posestvom, ležečim okoli gore. Dalje potrdi cesar Oton solnograški cerkvi v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom ter zraven tega še tretji del mesta, katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki Ka-rantanec, ki je pa izgubil svoje imetje, ker je bil zarad veleizdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera so se prepustila njegovi (Karantančevi) soprogi, namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so pričeli delati novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa listi dvori, katere je takrat imela v svoji lasti, s sto kmetijami in desetimi vinogradi. Dalje potrdi cesar solnograški cerkvi v Zistanesfeldu zemljo, katera se razprostira od dveh postavljenih kupov blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, po PobreŽju do izliva Dravinje v Dravo. ... oc/ Pettouiam qclesiam cum decirna et duas partes civitatis, cum bannis theloneis et ponte ei insuper ter-tiam partem civitatis qa% proprictas fuit Carantani eique diiudicatum erat eo quod reus maiestatis criminatus est constare^ exceptis Ulis rebus qu% suae uxori concessae fuere, id est in superior} civitate in orientaii parte civitatis curtilem locum ubi nova ^clesia incepta est, atque inferioft civitate in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca in potestate tunc habuit, cum kobis C et vineis X; in Zi-stanesfeld firmamus ad prefatum monasterium, sicut acervi duo prope Trauum positi sunt ex summitate termini qui Uuagreini dicitur, et sicut nie Uuagreini tendit usque dum Treuuina fluit in amnem Trauum^'\ Dalje potrdi cesar Oton solnograški cerkvi pri Sulmu mesto Zuip Sulpam civitatem Zuip""] z vsemi priteklinami, hrastovimi gozdi in polji ter vso zemljo med Laznico [.Luomniza'^] in Sulmom kateri reki prihajata z Alp [^de alpibus"^], pa do jarka, kateri veže Muro in Laznico [„/ossa ^öq incipit de Mora et tendit usque ad Luonznizam''\ dalje gozd Sausal [^forestum Si^sf/"] s sodno pravico [^cum panno''\ tako, kakor so ga imeli v oblasti njegovi predniki, ter lov na medvede in mrjasce v „Sladkih dolinah" [„/// Duicis vallibus'' \ od 1. septembra pa do sv. Martina. Kar se tiče pravice do tega lova, je prebivalstvo s prisego potrdilo, da so jo imeli njegovi predniki. — Potem potrdi solnograški cerkvi vse to, kar so (njegovi predniki) nekdaj imeli v Longrabenu tik Rabe [„ad Luminickam iuxta Rapam''] in V Nestelbachu [^ad NezilinpaclV"\ dalje cerkev, dvor in petdeset kmetij poleg Žabnice Sab niza ter tudi posestva ob Rabi [„tzöf Rapam'^'\ in v Dudlebski pokrajini \„ad TiidleipuV^. Tudi potrdi cesar Oton solnog^raški nadškofiji cerkev sv. Andreja poleg Labodnice \_„ad Labantam ^clesiam sancti Andreti"], katero so jej že njegovi predniki potrdili, z desetino, kakršna je tam v navadi [curn decima, at ibi consuetudo potem od dvorov, katere so tam imeli njegovi predniki, pa tako desetino, kakor je opisana v svetih knjigah [.^decimam, ut in sacris codicibus habetur''], dalje (svinjsko) pičo po vsej Labodski dolini [„saginationem in omni Labanta vatle'']; le gora „Forest" je izvzeta. Tudi potrdi pravico, da smejo Škofje za svojo in cerkveno potrebo sekati drva po rečeni gori in tudi po drugih. Dalje potrdi solnograški cerkvi rudnik [^fossam Ruderis''} na gori, „Gamanara" imenovani, potem Engilbaldov fevd poleg Gorčice \y,ad Curcizam beneficiiim Engilpatdi"*] ter cerkev Gospe Svete pri Krnskem gradu \„ad Carantanani eclesiam sanct% Mariae^"\ s tako desetino, kakršno predpisuje cerkveni red [y,decima, sicut Qclesiasticus precipit ordo"-\ od dvorov, kateri so nekdaj spadali h Krnskemu mestu {,,ad Carantanam civitatem'*] ter Še spadajo. — Vse te stvari naj v bodoče brez kakega ugovora ostanejo pod oblastjo solnograške cerkve.*) „Data kal. octub. anno dominier incarnacionis DCCCCLXXVIII, regni vero äomni Ottonis invictissimi imperatoris aiigusti XVII, im-peri auteni X, indlctlone VI; actum in civitate Patauii." [Izvirna listina v c. k. drž. arhivu na Dunaju, — (Kleiraavrn) Juvavia, Anh., str. 200, št. 75 k letu 978. — Kukuljevič, Dipl. Sbornik, I, 200, št. 244. — MG. Dipl., II, 185, št. 165.]' Št. 461. 977, dne 5. oktobra. Iitterzhausen.2) Cesar Oton II. podeli pasovskemu Škofu Piligrimu, Čegar škofijo so Slovani in drugi sovražniki opustošili [,,pro diocesis suae lads in perturbatione Bauuarorum regni tam pernitiosa Scalauorum invasione quam aliorum inimicorum damnosa insectatione miserabiliter desola-/75"] 3), svojo lastnino v Ennsburgu poleg reke Aniže v Traungauskem okraju {„praedium Anesapurhc nuncupatum in pago Trungouue in ripa Anesi fluminis"] in pa deset kmetij zapadno od AnIže v vasi, ki >) Ta listina je pristna in pisar, ki jo je sestavil, je rabi! za podlago nepristno listino, o kateri smo govorili pod §t. 296. in katera je bila tedaj že leta 977. spisana. Zastran lege raznih krajev, ki so zgoraj omenjeni, gl. št. 296. 2) Etterzhausen je na Bavarskem blizu Rezna. 3) Ti Slovani so bili Čehi. Cfr. §t. 459. se zove Lorch [„decern regales hobas ab occidentali rtpa praedicti fliiminis Anesi in quadam nostri iuris villa nomine Loracho^X „Datalll.non. Oct anno dominicaeincarnationisDCCCCLXXVH, iudictione V7, regnante piissimo imperatore augasto Ottone anno XVII, imperii autem X; actum Eidrateshusa." [Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Roica, XXVIII", 223, št. 150. — ürkundenb. d. L. ob der Enns, II, 66, št. 49. — MG, Dipl., II, 189, St. 167*'. Št. 462. 977, dne 12. oktobra. Koper. Orof Sigard [nSigardus comes'^ in vsi koprski prebivalci, višji, nižji in srednji, ponovi 2 beneškim doždom Petrom Orseolo-m [„una vobiscum Petro Ursuolo gloriosissimo domino, Veneciarum duce'*'\ naslednikom dožda Petra Candiana, ter njegovim ljudstvom mir in pogodbo, ker je ogenj uničil na obeh straneh vse prejšnje listine [yCar-tulas'-l Vsi nekdanji preoiri naj bodo pozabljeni. Beneškim fevdnikom naj bo za vse prihodnje Čase dovoljeno priti v koprsko mesto [„rm-tate Justino po Um'"ga zapustiti ali pa v njem kupčevati brez kakega nasprotovanja. Nobeden ne sme zahtevati od njih colnine [Joloneum^]^ kakor je tudi oni (BeneČanje) ne terjajo od njih (od Koprčanov). Kakor so (KoprČanje) dajali njih prednikom po sto posod vina[„ff/?-foras de vino centum"*]^), tako hočejo še sedaj vsako leto storiti; BeneČanje naj v ta namen imajo v Kopru svojega Človeka. Za Benečana, ki bi se mudil na koprski zemlji, naj velja taka postava, katera je običajna pri njem (pri Benečanu) in pri njih (pri Koprčanih). Ako bi se tudi vsi drugi istrski prebivalci ž njimi (z Benečani) vojskovali in jih nadlegovali, oni (KoprČanje) jim hočejo dajati rečenih sto posod vina, kakor so delali že v starih Časih. Ako bi začela vsa istrska mesta {„ci-vitates Ks/r/e"] ž njimi prepir, njih mesto (Koper) in vsi tam bivajoči prebivalci bi živeli ž njimi v miru in resnični ljubezni. Ako bi se kak Koprčan, ki drugod prebiva, uprl zoper nje (zoper Benečane), sami (domači KoprČanje) hočejo biti v srcu njih pomočniki in branitelji. Tudi obljubijo, da ne pripelje noben Koprčan kakega človeka, ki je v drugem kraju ali mestu doma, na njih (beneško) zemljo, da bi tu kaj nakupil, (ne da bi plačal colnino). Med obema strankama naj se postave izvršujejo tako, kakor se je to vedno godilo za njih prednikov. Vse to, kar se je zgoraj omenilo, hočejo izpolnjevati za vse prihodnje Čase ne gled(^ na kak cesarjev ukaz. Ako bi se ne ozirali na vse to, kar se je določilo, obljubijo plačati doždu Petru pet liber zlata. >) 01. št. 380. Priče: s. m. (signum manus) domino Sicardo indite comite. — S. m. Petro locoposifo. — Ego Petrus. — S. m, Albini, gencro Jo-hanni de Justane.i) — S. m. Olmanno scauino. — S. m. Benedict© Nepus, qui fuit Andreadi scavino. — S. m. Vualtram^)^ frater ejus.— S. m. Johannis, fil. Marie de Johanne. — S, m. Arbunco fil. Maderico. — S. m. JobaDj^h, (fuj ßwt Ani^re^tž öe Concorna. — S. m. Mavro-ceni, fil. Dominico de Heina. — S. m. Argauso. S. m. Juliano. — S. m. de Dominico de dd. — S. m. Dominico de Johanaci. — S. m. Martino de TcudQn.3) — S. m. Serzicis. — S. m. Johannis de Paula. — S. m. Augusti. — S. m. Marcello, fratris ejus. — S. m. Johanni, filii Felicitati de Melinda.4) — S. m. Marcello. — S. m. Vital', fratris ejus. — S. m. Johanne, gencro ejus. — S. m. Johannis, fratris ejus. — S. m. Felix, filius ejus. — S. m. Johanni, filii Astro, qui fuit Jo-hanni Ciampognagro. ^ S. m. Vitale, filii Sambatino. — S. m. Vitaliano. — S. m. de Anastasio.s) — S. m. Paullo de Dignane.t>) — 5. m. Johanni, filii Bertoci Jugatori. — S. m. Martino, filii Petro Cursia dono." „Ego Rotepertus, dyaconas et notarias huius civitatis Justino-potim, mea manu propria scripsi atque firmavi' „Imperante clomino nostra Otone, serenissimo imperatore, anno quarto, die duodecimo mense Octubrio, indictione quinta. Actum in cxvitate Justinopolim.^ [Liber Albus, fol. 263. — Cod. Trevis. s. Marci, cl. X, cod. CLXXXI, foL 72. — D an d Uli Ghronicon, lib. VIII, c. 15, pars 7 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 213, fejer pa manjka konec).— Lünig, Cod. dipl. Ilal., IV, 1527.— C ari i, Antichitä Italiche, App., 16. — R o m an i n, Storia docum. di Veneria, I, 376. ^Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 977. — Fontes rer. Austr., Dipl., XII, 31, §t. 15'.] .. ^ f - Primerjaj tudi: Danduli Chi-onicon, lib. Vili, c. is, pars 6 (Muratori, Script, rer. Ital.j XII, 213): „Sccundo ducis (sc. Petri Ursiolo) anno inter Venetos et Sicardum comitem ac populum Justinopolitanae urbis iam nata discordia dc novo contracto foedere pacificata est, cuius tenor talis est." (Potem sledi ») Ime ^Justanc^ Citamo tudi v listini z dne 14. januarja leta 932., kjer je omenjen Johannes de ju^tane. — Tudi v listini z dne 12. marca leta 933. se med pričami navaja Johannes de Justane. 2) V listini z dne 14. januarja leta 932. je omenjen »Benedictus filius Petro de Uuaitran'. 3) V listini z dric 14. januarja leta 932. üitamo ime ,Teuden". *) Tu je omenjtn Johannes, filius Felicitati de Melinda, — V listini z dne 14. januarja 932 sta navedena „Antho, fihus Johanni de Melinda" in pa ^.Johannes, filius Felicitati de Melinda*. V listini z drie 14. januarja leta 932. je imenovan ,Dominicus scavinus de .Anastasia% v listini z dne 12. marca leta 933. pa j:)orainicus de Anastasia®. V listini z diie 14. januarja leta 932, se omenja ,Petrus de Dignanc*. besedilo zgoraj omenjene listine. Nato še dostavlja): „Hoc quippe tributum a Justinopoliianis debitura Gradensis ecclesiae patriarchae ducali nomine recepere usque ad hos dies vigore coucessionis, quam eis fecit Dooainicus Svlvius dux Venetiarum." Št. 463. Najbrže leta 977. Oradeški patriarh Vital iV., sin umorjenega dožda Petra Can-diana i), se je po nasvetu nekaterih Benečanov napotil k cesarju Otonu IL na Saško, pritožil se tu zarad umora svojega očeta ter prosil pomoči. Cesar ga je milostno sprejel, izrazil mu svoje sočutje ter ga prosil, da bi nekaj Časa ostal pri njem. Johannis diaconi Chron. Venet. (Moniicolo, Cronache Veneziane, I, 141): „Interea Vitalis Gradensis patriarcha, predicti Petri interfecti ftlius, quorumdam Veneticorum consilio Saxoniam ad secundum Ottonem impe-ratorera properavit; quern imperator devote suscipiens, dixit: cur ad me, pater, posita tanti itineris intercapedine, meam presentiam adire roluistir at ille: proprii^ inquid^ parentes exicio coactus ad tuam clementiam veni, quatinus mei infortunii me<^que inopiae consolator et fautor efficiaris. tunc cesar, experta ordine huius sceleris ratione, patriarcham secum manere ali-quamdiu rogavit, suasque querelas pie veniabiliterque condoluit " Danduli Chronicon, lib, VllI, c. 15. pars 4 (Muratori, Script, rer. Iral., X(I, 212): „Interesi Vitalis patriarcha fiiius ducts occisi quorumdam Venetorum consilio SaKoniam ad imperatorem properans, de occisione sui genitoris querelam exposuit et remedium imploravit, quern imperator devote suscipiens sibi condoluit et eum secum manere rogavit.** Št. 464. Q78, konec marca.2) Henrik, vojvoda karantanski, in Henrik, bivši vojvoda bavarski, ki sla se bila vzdignila zoper svojega vladarja3), sta bila postavljena pred knežje sodišče, katero ju je obsodilo in poslalo v pregnanstvo. Karantansko vojvodino je nato dobil Oton 4), sin lotarin-škega vojvoda Konrada in njegove soproge Liutgarde. Henrik, Škof augsburški, ki se je tudi udeležil upora zoper cesarja, je bil pomi-loščen. O Beneški dožd Peter Candiano je bii umorjen leta 976. dne 11. avgusta. (Cfr. Uhlirz, Otto II, p. 191, op. 16.) 2) Leta 978. je bila velika noč dne 31. marca. J) GL št. 459. «) Iz listine z dne 9. oktobra 979 (gl. št. 466) je razvidno, da je bil Oton takrat že vojvoda karantanski. Lamberti Annales ad a. 978 (MG. SS., III, 65): „Ad imperatorem Ottonem venic in pascha . . . Aderat et Heinricus cum altero Heinrico qui comprehensl in exilium missi sunt," Ann. Altah. ad a. 978 (ibid., XX, 788): »Venit Bolizlavo ad imperatorem in sancto pascha,... Aderat et Heinricus et ille alius eiusdem nominis et comprehensi sunt atque in exilium missi." Ann. Hildesheim, ad a. 978 (ibid., III, 64): j^Heinricus quondam dux cum Heinrico minore et Eklcebertus comes iussu imperatoris comprehensl sunt et exilio deputati'" Chron. Suevicum ad 3,978 (ibid,, XIII, 68): ^.Heinricus et aequi-Yocus eius, duces, et Heinricus, Augustae episcopus, capti sunt et in exilium missi." Gerhardi Vita s. Oudalrici, c. 28 (ibid., IV, 417): „... postea statuto tempore Heinricus, filius Heinrici, et aequivocus eius, filius Pertolfi, ad colloquium imperatoris vocati sunt, cum quibus etiam Heinricus episcopus ad in peratorem se ad excusandum de praedicto reatu venir, ut restitutus gratiae eius ad propria redire mereretur. Peracto pro certo colloquio Heinricus et aequivocus eius in exilium missi sunt, Herimanni Augien. Chronicon ad a. 978 (ibid., V, 116): ^Heinricus dux ßaioarie et alius Heinricus dux .. , rebellantes imperatori capti et exilio mancipati sunt." Ann. Ratispon. ad a. 978 (ibid, XVII, 584): „Duo Heinrici capti " Thietmari Chron., III, c. 7 (ibid., III, 760): „In consequenti anno Heinricus dux et Ekbörtus comes et Heinricus presul apud imperatorem accusati Magadaburg 1) capti sunt et exilio deputati longo/ Ann. Magdeb. ad a. 978 (ibid., XVI, 154): „Heinricus dux cum Heinrico minore, filio Bertoldi, apud imperatorem accusati eius iussu Magdeburch capti sunt una cum Ekberto comite ac exilio deputati." Št. 465. 978, meseca septembra.2) Takrat je Vital Candiano postal beneški dožd.3; Bil je sin dožda Petra Candiana III. in brat dožda Petra, katerega so BeneČanje ubili. Ko je (gradeški) patriarh to slišal, je zapustil Verortsko marko, kjer se je takrat mudil, ter prišel na Beneško. Novi dožd je poslal patriarha s svojimi poslanci k cesarju Otonu (11.) na Nemško, da bi se O O veliki noči leta 978. sc je cesar Oton 11. mudil v Quedlinburgu, ne pa v Devinu. V tem mestu ga nahajamo nekaj dni pozneje, namreč dne 11. aprila, 2) Zastran letnice glej Uhlirz, Jahrbücher des deutschen Reiches unter Otto 11. und Otto in., Str. 191. 3) Dožd Vital Candiano je bil eden izmed štirih sinov Petra Candiana HI. ter stric patriarha Vitala. sklenil mir med njim (med cesarjem) in Benečani. Cesar Olon je bil jezen na Benečane, ker so ubili dožda Petra. Ko je bil mir sklenjen, se je patriarh vrnil v svojo domovino. Johannis diaconi Chron. Venetum (Monricolo, Cronache Veneziane, I, 143): „Post cuius (sc. Petri Urseoli) dicessum Vitalis, cognomento Can-dianus, vir totius prudentiae et bonitatis, in ducatus honorem subrogatus est; quod audiens Vitalis patriarcha, qui apud Veronensem marchia mora-batur, [in Venetiam intravit. qui a duce interpellatus euro suis nuntiis ad pacem inter imperatorem et Veneticos consolidandara, Teutonicam petiit rcgionem, quoniam ducis Petri interfectione ammodum illos execrabiles exososque habebat; firmato autena federe ad propria reversus est." Danduli Chronicon lib. VIII, c. r6 pars i (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 217): ^Vitalis Candiano dux acclaniatus est anno domini DCCCCLXXVIII. Hie vir plenus prudentia et bonitate filius fuit Petri Candiano tertii ducis et frater Petri ducis a Venetis interfecti, cuius promotionem Vitalis patriarcha audiens, qui apud Veronensem Marchiain morabatur, in Venetiam intravit. Hie patriarcha a duce requisitus cum suis nunciis ad pacem inter Ottonem imperatorem et Venetos consolidandam Theotonicam regionem petiit, quoniam propter ducis Petri Candiano occisionem admodum ipsos execrabiles exososque habebat; qui firmato foedere ad propria reversus est" St 466. 979, dne 9. oktobra. „Rieda\i) Cesar Oton (\\.) podeli vsied prošnje svojega bratranca 2), karan-tanskega vojvoda Otona, svojemu fevdniku Aribonu v popolno last tri kraljeve kmetije z vsemi priteklinami v Lebmachu, Glandorfu, Mails-bergu, Beissendorfu in Podpeči3) v področju valpota Hartwika v HrvaŠkem okraju. {.,... qualiter nos ob petitionem et interventtun Ottonis aequivoci ac consobrini nosfri Korentenorum ducis nostrae proprietatis ins regales hobas in villis l.ebeniah et ölanadorf et Malmosic ac Buissindorf et Bodpechah in regimine iiiialdpodonis Hartuiiici in pago Chrouuat sitas ciitdam fideli nostra Aribo nomt-nato in proprietateni tradidimiis. . ."] Ako ne bi bilo v teh vaseh za tri kmetije kraljevega sveta, naj se v sosednjih krajih poišče še toliko, kolikor manjka. «) Rieda je Rieth ali pa Ritteburg na Saškem v okraju, Goldene Aue imenovanem. 2) Liutg^arda, mati karantanskega vojvoda Otona, je bila hči cesarja Otona I. Iz tepa je razvidno, kako sta bila cesar Oton II. in vojvoda Oton med seboj sorodna. 3) Olandori" je od koroškega mesta Št. Vida proti jugovzhodu, drugi kraji pa proti jugozahodu. Pravilna oblika za ,Bodpechah^ je (v) Podpečeh. Nemški Pup-pitsch je nastal iz slovenskega krajevnega imena „Podpeč"". „Data VIL id. oct. anno dominies incarnationis DCCCCLXXVflll, indictione VI, anno vero regni secnndi Ottonis XVIIiy imperii autem XII; actum Riedas [Izvirna listina v štajerskem deželnem arhivu. — Frölich, Dipl-sacra Stvriac, F, 6. — Zahn, Urkundenb. d. H. Steierm., I, 34» — MG. Dipl., II, 230. — .laksch, Mon. hist. due. Carinthiae, Iii, 62] Št 467. 979, dne 14. oktobra. Rezno. Cesar Oton 11. podeli vsied prošnje rezenskega Škoia WoHganga cerkvi sv. Petra in sv. Emerama v Reznem kraj Steinakirchen poleg reke ürlafa na nekdanji obrski zemlji. V ta kraj, kateri je bil mnogo let zapuščen, je poslal (škof Wolfgang) koloniste z Bavarskega.2) Da bi pa ti bili varnejši pred napadi Ogrov, je prosil (Škof), da bi pri sotočju Velikega in Malega Erlafa. kjer je kraj „Zuisila''^), sme! postavili grad. Cesar pravi, da mu to rad dovoljuje; ob enem pa tudi podeljuje rečeni cerkvi imenovani kraj in njegovo okolico, ki sega od sotočja obeh Eriafov do tistega dela Ipuše, ki je temu sotočju najbližji, potem ob Ipuši navzgor do potoka Suhe^) ter poleg tega do gore, ki se zove po slovensko Rudnik 5); na vzhodu pa do brega Velikega Erlafa in potem poleg njega do gorovja. Ako bi se med temi mejami ne naSIo za Šest kmetij kraljeve zemlje oranice, naj se to, kar manjka, popolni z drugo zemljo, katero ima (cesar) na obeh straneh reke Erlafa v bližini tistega kraja, kjer se ima postaviti grad. [j, . . . in terra quondam Auarorum iuxta fluviolum qui Erlaffa di-citur locum quendam esse qui Steininachiricha nomi/iatur, quem per multa annorum curricula desertum ipse de ßauuaria missis colonis incoli fecit; qui ut tutiores ibi ab infestatione Ungrorum manere pos-senty petiit nostram serenitatem locum quendam inter maiorem et minorem Erlaffam situm ubi ipsi conveniunt, castellum ad construendum qui vocatur Zuisila. Cuius deprecationem . . . libenter annuimus et ipsum locum perpetuo possidendum eidem concessimus ecclesiae, ab eo loco videlicet ubi prenominati fluvioli confluunt usque in Ibisam, ubi J) Stcinakirchen je vas ob Malem Erlafu na Dolenjem Avstrijskem. 2) Iz te in tudi iz drugih listin je razvidno, da je na tleh sedanje Dolenje Avstrije živelo iz pr\'a mnogo Slovanov. Ker je pa bila zemlja le slabo obljudena, se je med nje naselilo čedalje več Bavarcev. 3) Beseda ,Zuisila'' je, kakor se kaže, podlag^a imenu Wiesciburg. Dotični kraj se nahaja pri sotočju Malega in Velikega Erlafa. *) Potok Suha ,Zucha'' je sedanji Zauchbach, ki se jugovzhodno od Amstet-tena izliva v Ipušo. Da je beseda „Zucha'' slovanska, mi ni treba dokazovati. ') Namesto ^Ruznic* bi se glasilo pravilno Rudnik. Lega te gore nam dandanes ni znana. ipswn flumen haic confluvio Erlaffarum proximum est, et sursum versus per litus Ibisae usque in rivnm qui dicitur Ziicha et per hunc usque in niontem qui dicitur Sclauanice Ruznic, ab orientali autem parte litus maioris Erlaffae usque in montana propter rnunitionern locorum huic donationi terminurn statuimus, et quicquid nostri iuris est ad donandiim infra hos terminos^ ad sanctum Petrum sanctumque Emmerammuni perpetuo iure contradimus; et si minus quam V! regales mansi arabilis terrae nostri iuris infra terminos prescriptos in-veniatur, ubi proxime iuxta praedictum castelli locum habeamus, ex utraque ripa Erlaffae suppleatur. . . ."] „ Data II. idus oct anno dominicae incarnafionisDCCCCLXXVIIII, indictione VI, anno vera regni secundi Ottonis XV, imperii autem Villi; actum Radasponae.'* Izvirna listina V državnem arhivu v Monakovem.— Hund-Gewold, Metrop Salisb. fed. Mon.) f, 252; [I. 372; (ed. Rat.) f, 168; II, 259. — Lünig, Reichsarchiv, XVIII^, 650. Ried, Cod. dipl. Patisb , I, 106. — Mon. Boica, XXV1II% 227. — MG. Dipl., II, 231, Št. 204.] Št. 468. 979, dne 15. oktobra. Saalfeld.i) Cesar Oton IL potrdi vsied posredovanja svojega nečaka2), (ka-rantanskega) vojvoda Otona [„dilect/ ducis Oitonis nepotis nostri''} in rezenskega Škofa Wolfganga za časa svojega življenja säbenskemu Škofu Albuinu posest dvora Beljaka v Karantaniji v Hartwikovi grofiji, katerega mu je bil že prej dal v fevd. [„ . . . ut quandam curtem quae vocatur Fillac, in regione Karintana in comitatu Hartvuici sitam quam in beneficium ei donatum habuimiis, per precepti nostri dona-tionem diebus vitae nostrae confirmaremus."] Razen dvora mu tudi prepusti tamoŠnji grad in cerkev z vsemi priteklinami ter vse davke in služnosti, katere so morali k temu dvoru odrajtovati Henriku 3) njegovi ministerijali od podeljenih fevdov. ... ut securius prae-dictam curtem Fillac et castellum cum aeclesia inibi constructa cum omnibus adpertinentiis teneret (sc. Albvvinus) .... ita concessimus et confirmavimus Uli per huius precepti donationem et confirniationem diebus vitae nostrae, ut earn possideat et teneat et omne tributum et servitium quod Heinrico ad eandem curtem ex benefitio militum sua-rum persolvebatur, prenominato episcopo deinceps ex Integra persol-vatury I) SaaUeld je na Saškem ob reki Sali blizu Rudolstadta. -) Prav za prav bratranec. GI. dotično opazko pod Št. 466. Tu omenjeni Henrik je bil vojvoda karantanski od leta 976. pa do 978. Cfr. It. 454 in 464. y,Data idiis ocL anno dominicq incaniationis DCCCCLXXVIIII, indlctione VI, anno vero regni secundi Ottonis XVI!!, Imperii auf em XII; actum Salaveldon.'' [Iztrna listina v škofijskem arhivu v Brixenu,— Rcsch, Annal. Sabion., III, 635. — Eichhorn, ßevträge zur Gesch. u. Topogr. des H.Kärnten, II, 211. — Sinnacher, BeytrUge zur Gesch. von Sähen, Ii, 122. — Hör-mayr, Archiv f. Gesch., XVII (1826) str. 596. — Mon. Boica, XXVIII», 229. — MG. Dipl, II, 232. — Ghon, Gesch der Stadt Villach, str. 214. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinihiae, III, 63.] .c... - . n-.-v,. /6 w. ^ št 469. 980, dne 28. aprila. Tribur. Cesar Oton II. podeli vsied prošnje svoje soproge Teofane ka-ranlanskemu in veronskemu vojvodu Otonu pet kraljevih kmetij v področju in grofiji grofa Hartwika na karantanski zemlji in sicer v vaseh Otmanjah '), Blažji vesi2) Hutni vesi3), Raggasalu in Oöl-sach-u5) z vsemi priteklinami, med katerimi je tudi en vinograd z do-tičnimi vincarji in kmetijami, katere ti obdelujejo. [„ . . . gaaliter nos ob petitionem et interventum dilecti^ coniugis nostrae Theophanu im-peratricis augustae caro aequivoco nostra Ottoni^ Karienünoruni vide-licet ac Voeronensium duci, nostrae proprietatis qiünqiie hobas regales in regimine ac comitatn tiartviiigi comitis et in pago Karintriche dicto sitas ac villis Otmanica et Blasindorf, Onevuotindorf, Racozo-loch, öalisich inibi dictis iacentes, cum omnibus rebus illuc rite aspi- cientihus......et vineam unani cum cultoribus Ulis et hobis in quibus habitantj . ... in proprium tradidimus^ y,Data IUI. kal. mai. anno dominic% incarnationis DCCCCLXXX, indictione VII, anno vero regni secundi Ottonis XVIIII, imperii autem XIII; actum Triburis.'' [Izvirna listina v kr. državnem arhivu v Monakovem — Mon. Boica, XXVIII», 231. — MG. Dipl., II, 243. — Jaksch, Mon. hist. due. Carin-thiae, III, 64.] ») Otmanje (Ottmanach) je vas na Koroškem severovzhodno od Gospe Svete. 2) Blažja ves (ßlasendorf) se nahaja severovzhodno od Celovca. 3) Hutna ves (Guttendorf) leži vzhodno od Celovca. *) Raggasal je vas severno od Gospe Svete. >) „Galisich* je najbrže Oölsach na GrobniŠkem polju v občini Hrastje (Krasta). Mogli bi tudi misliti na Golšovo (Göltschach). ki se nahaja vzhodno od Žihpolja. Jaksch navaja Očelaz (Atschalas), kar je pa neverjetno. Isto velja o Gössling^-u, na atcrega misli Felicetti (Beiträge zur Kunde steierm. Gesch., V, 99). Št. 470. 980, dne 24. oktobra. Constanz. Cesar Oton II. podeli grofu Willihelmu [„VuillUieLrjii videlicet comitis*^ vsled njegove prošnje od svoje lastnine 20 kraljevih kmetij z vsemi pritekiinami v grofiji grofa Rachwina, ležečih na vzhodni strani gore, ki se zove Dobrič i), pa do vrhov Stenice2) in Brezja3), potem med DobriČem in lastnino grofa Markwarda ter na tisti strani Rachwinove grofije, kjer se ta dotika Savinjske grofije.-*) . . , de nostra proprietate ab orientali parte montis qui dicitur Doberich, usque ad summitatem montium quorum nomina sunt Stenniz^ Frezniz, et ipsius montis iam dieti Doberich summitatem usque ad proprieta-tem Marchuuardi comitis, quicquid visi sumus habere in comitatu Rachvuini comitis ac inde quoadasque idem comitatus convenit ac tangit comitatum qui dicitur Sovuina.'''] Ako bi se pa na rečenem prostoru ne dobilo za 20 kmetij kraljeve zemlje, naj se to, kar še manjka, poišče v sosednjih delih Rachwinove grofije, {„si autem desit in spatio superius dieto, ut arrabilis terrae ad mensuram viginti re-galium mansorum pervemri numerus non possit, ubi proxime iaceat et sibi commode in comitatu praedicti Rachvuini comitis numerus arabilis terrae ad viginti regales mansos mensurando suppleatur.''] „Data VIIIL kal. nov. anno dominici^incarnationis DCCCCLXXX.j indict. VIL, anno vero regni secundi Ottonis XV., imperii autem KIJ!.; actum Qonstantiae^ Izvirna listina v arhivu Zgod. društva v Celovcu. — Hormayr, Archiv für Süddeutschland, II, 222.— Zahn, Urkundenbuch d. H. Steiermark, I, 35. — MG. Dipl., II, 264. — Jaksch, Mon. hist. due. Carin-thiae, I, 48" St. 471. Morebiti 980, meseca novembra, s) Cesar Oton II. podeli vsled posredovanja karantanskega vojvoda Otona [„equivoci nostri ac fidelis Ottonis Karentinorum ducis O Dobrič je na južnem Štajerskem blizu St. Andreja nad Polzelo. 2) Stenica je gorovje na južnem Štajerskem južno od Vitanja. Brezje je jugozahodno od Vitanja in zahodno od Stenice. *) Iz te listine je razvidno, da je bila že leta 980. v Savinjski dolini grofija, ki je dobila svoje ime po ondotni reki. Od Savinjske grofije proti severu se je okoli Vitanja razprostirala Rachwinova grofija. V tej grofiji je grof Willihclm dobil od cesarja Otona II. dvajset kmetij. Nedaleč od DobriCa je grof Markward imel svojo lastnino. Njegova grofija se je razprostirala okoli Upnice po srednjem Štajerskem. (Cfr. St. 436.) 5) Jaksch (Mon. hist. due. Car., III, 64, 65) misli, da je ta listina nastala nekako meseca novembra leta 980. Glej tudi Uhlirz, Jahrbücher unter Otto II. und Otto III., Str. 155, op. interventir'l samostanu v Hornbachuij Šest kmetij v Quirnbachu v grofiji imenovanega Otona in v Wormsfeldskem okraju2) \„sex mansos regales in villa Quideredesbach nominata sitos ac in comifatu ipsius prefati Ottonis et in pago Viiormazueld vocato iacentes."' Datum manjka. [Prepis iz 15. stoletja v kr. državnem arhivu v Monakovcm. — Mon. Boica, XXXI% 235. — MG. Dipl., II, 278.] Št. 472. 981, dne 12. januarja. Ravenna. Cesar Oton II. potrdi oglejski cerkvi, katero so nekdaj opustošili pogani in zlobni roparji, vsa njena posestva, katera si je do takrat pridobila od njegovih prednikov. S tem je hotel cerkvi pomagati ter njenemu patriarhu Rodaldu izkazati sočutje v njegovih potrebah. .. ecclesle Aqaileiensi iam duduin a paganis malisqite predonibus devastatae subvenientes eiusdemque sedis Rodaldi patriarche venerabilis nostriqiie dilecü fidelis neccessitatibus compatientes."] Med drugim cesar takrat potrdi oglejski cerkvi dvor „Lunas" s sto kmetijami, dvor [„cortern que vocatur Maniacus"]^) s tridesetimi kmetijami,potem goro Maniago [„montem Maniacum**]^ dalje faro sv. Mavra s Šestimi vasmi \„cuni sex cassalibus"], s katerimi jih spoji še šest. ki se nahajajo med reko Zelline [„Zelina) Primerjaj to listino z listinami pod št. 2%, 460 in 482. [Izvirna listina v c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Kleimavrn) Ju^avia, Anh. str. 206, št. 77. — Kukuljevič, Dipl. Sbornik, I, 205, Št. 246. — MG. Dipl. II, 319, št. 273'' Št. 474. 982, dne 18. avgusta. Salerno, Cesar Oton II. potrdi cerkvi v Spcieru nekatera posestva v Speiergau-u in v grofiji wormskega Otona i) [Jn pago scilicet Spirh-keuuui et in coniitatu Uurmacensis Ottonis" ]. ^Data XV. kal.septemb.anno dominie^ incarnationisDCCCCLXXXII, indictione X, anno vero regni secundi Ottonis XXV, imperii autem XV; actum intra civitatem Salernam^ [Izvirna listina v deželnem arhivu v Karlsruhe. — MG. Dipl., II. 325.I Št. 475. 983, dne 1- junija. Verona. Cesar Oton II. podeli vsied prošnje Otona, vojvoda karantanskega, cerkvi sv. Lamberta2) tri orale dolg in ravno tako širok del zemlje na Krnski gori3), potem polovico lesa na pobočju te gore ter deset oralov travnikov poleg reke Gline in sicer na tisti strani rečene gore, kjer bi si služabniki sv. Lamberta sami želeli; izvzet je le njegov ondotni dvor.-*) .. qualiter nos interventu Ottonis et ammonitione Carentorum ducis quoddam nostrcie proprietatis spatium capiens ex omni parte si\'e in longitudine sive in latitudine iugera tria in monte Carentano cum dimidia parte ligni illia-i montis in latere positi, cum decent iugeribus pratorum iuxta flumen Glana iacentium ad Qclesiam sancti Lanberti martiris, qualicumgue supradicti montis parte, exceptsi nostra regali sede, inibi sancto Lanberto servientibus placuerit, perpetuo possidendum tradidimus atqiie delegavimus.^l —Tudi sprejme cesar Šentlambertsko cerkev in njene služabnike v svoje posebno varstvo ter zapovc, da se ne sme noben javni sodnik ali pa kdo drug od sodnijske oblasti pokazati v ondotni cerkvi ali pa na njeni zemlji, da bi tu zaslišaval ljudi, od njih izterjaval globe, jih silil, da bi dajali prenočišče in pojedine, zahteval od njih porokov, jih tiral pred sodnijo ali pa pobiral O Tu omenjeni Oton je bil takrat vojvoda karantanski. Cfr. št. 471. ■O Tu nam je misliti na cerkev sv. Lamberta v PoreČah blizu Gospe Svete, ne pa na Sv. Lambert na gorenjem Štajerskem. Da je temu tako, je dokazal Tangi v Archiv f. Kunde österr. Gesch., VI (1851), str. 377-380 in 398-401. 3) ,In monte Carentano" se dandanes zove Ulrichsbergf ter se nahajat nad Krnskim gradom. Pri besedah »nostra regali sede" nam je misliti na Krnski grad, ki stoji na Kraljevi gori (Kraluzberg). od njih katerokoli davščino; pač pa naj voditelji in bratje ondotne cerkve [^.rectoribus loci supramemorati fratribusque in eodeni loco Christo et sancto Lantberto militatum'^\ pod varstvom imunitete v miru obdrže vse njene priiekline. ^Data kal. iiinli anno incarnationis domini DCCCCLXXXIH, regni Ottonis seciindi XXV, imperii anteni XV, indictione XI; actum felidier Verone,^ [Izvirna iistina v kr. državnem arhivu v Monakovem. — iMon. ßoica, XXVIll", 234. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d, H. Kärnten 111. — Tangi, v Archiv f. Kunde ösierr. Gesch, VI, 397 z „non iul." — MG. Dipl., II, 344. — Jaksch, Mon. hisl due Garinchiae, III, 66.] Št. 476. 983, dne 7. junija. Verona. Pogfodba, katero je sklenil cesar Oton 11. z beneškim doždom Tribunom in katera naj bi na eni strani vezala Benečane in njih pod-ložnike, na drug-i pa njih sosede (cesarjeve pcdložnike). Med beneškimi podaniki so med drugimi omenjeni „Gradenses", med cesarjevimi pa „f-'oriiulienses" in pa „Histrienses". Med raznimi točkami te pogodbe J) se nahajajo: Cesar izjavlja, da nihče izmed njegovih podložnikov ne sme napadati beneške zemlje. Tista posest^/a, katera imajo Benečanje, dožd, beneški škofje, opatje in drugi beneški podiožntki na njegovi (cesarjevi) zemlji, naj še dalje obdrže. Nihče naj ne napada beneških ladij, katere bi v nevarnosti iskale zavetja na njegovem obrežju; tudi naj ne nadleguje brodolomnih Benečanov. Kdor bi kaj takega storil, naj plača sto liber najčistejšega zlata tistim, katerim bi se predrznil škodovati. Če je ena stranka napadla drugo, naj se oseba, ki je vodila napad, izroči v Šestdesetih dneh, in vse, kar se je vzelo, naj se povrne v dvojni meri. Ako bi se to ne zgodilo, naj se od vsake osebe, ki je naredila tak zločin, plača po petsto solidov zlata. Ukradeno blago naj se povrne Četvernato. Ako bi ubežali sužniki ali sužnice na zemljo druge stranke, jih je treba poslati nazaj z vsemi stvarmi, katere so odnesli. Sodnik, ki je vrnil take begunce, naj dobi za vsakega po en solid zlata. Ako bi pa sodnik ali kdo drug sprejel take begunce, in jih ne hotel poslati nazaj ter bi begunci odtam zbežali v druge kraje, tedaj naj od vsakega begunca plača po 72 solidov zlata. Ako bi sodnik ali pa uradnik tistega kraja, kjer se begunci zasledujejo, trdil, da jih ni tam, potem naj dva- 1) Enako pogodbo so Benečani sklenili leta 840. (gl. št. 124), potem ieta 8S0. ^l. št. 258) in pa Ista 967. (gl. §t. 429). najst izvoljenih mož [„^/^r/?"] priseže, da begunci niso bili tam sprejeti, da se tam ne nahajajo, da so tam neznani in da nimajo tam nič svojih stvari. Ako bi pa izvoljeni možje tega ne hoteli storiti, naj se po prvem in drugem pozivu kot zastava 1 izroči kak ondotni Človek, ki se pa zopet izpusti, ko se je zadostilo pravici. Ni dovoljeno, da bi kdo po drugih krajih sprejel kako zastavo razen takrat, kadar je potrebna zarad beguncev in v pravdnih zadevah. Če se je dala zastava, ne sme nasprotna stranka za njo zahtevati nove zastave, pač pa mora čakati, da se pravda konČa. Če bi kdo sprejel zastavo iz drugega kraja, jo obdržal brez pravega vzroka ali pa za svojo zastavo zahteval protizastave, naj povrne Še enkrat toliko, kolikor je sprejel. Konji, kobile in druge Čveteronogate živali, ako so bile ukradene, naj se povrnejo v dvojnem številu; ako so pa le zaŠIe, naj se na vsak način dajo nazaj. Ako se po prvem in drugem pozivu to ne zgodi, naj da zastavo tisti kraj, v katerem se iščejo, za toliko Časa, dokler stranka stranki ne da zadoščenja. Ako so se begunci ali pa razne stvari poslali nazaj in se je dalo zadoščenje, naj ena stranka nasproti drugi skrbi za varnost zastran povrnitve. Če bi kdo zahteval kako zastavo v drugih slučajih razen v navedenem, naj izgubi svojo pravico ter povrne to, kar je sprejel. Kupčija naj se med obema strankama vrši tako, kakor sta se pogodili brez kake sile ali pa kakega nasprotovanja. Za trgovce obeh strank naj veljajo enaki pogoji. Kar se tiče pobrežnine \_„de ripatico''^ naj po stari navadi ena stranka drugi dovoljuje pobirati štiridesetinko \„quadragesimutn'']. Benečani smejo potovati po suhem in po rekah vsega cesarstva, njegovi (cesarjevi) ljudje pa po morju. Ako bi prišlo med strankama do kakega prepira, se zagotavlja varnost njunim poslancem [JegatarW^l; ako bi jih kdo zadržal, naj jih izpusti ter plača tristo solidov globe. Ako bi kdo ubil kakega poslanca, naj odšteje nato njegovim staršem tisoč solidov in tem naj se tudi v roke izroči ubijalec. Ako bi se kdo hotel zarad kake krivice pritožiti, naj gre enkrat ali dvakrat s pismom k sodniku (nasprotne stranke). Če bi mu sodnik v štirinajstih dneh ne priznal pravice, sme tožitelj v sedmih dneh sodniku v njegovi hiši zarubiti toliko imetja, kolikor znaša terjatev. Morilce in sokrivce kakega umora je treba zvezane izročiti. Ako bi katera stranka tega ne hotela storiti, naj plača od vsakega krivca po tristo solidov zlata. Enaka kazen naj zadene tistega, kateri bi na skupnih tržiščih, naredivši zmešnjavo, ubil kakega človeka. Ako se je zmešnjava porav- 30* nala brez umora in poškodovanja, naj plača zarad povzročitve tristo solidov zlata. Če bi kdo (pri tej priložnosti) zahteval kako zastavo^ naj se da brez umora. Ako je pa kdo vendar ubil svobodnega človeka, naj plača od njega 300 solidov, od sužnika pa 50. Ako je kdo le ranil svobodnega Človeka, naj plača 50 solidov, od sužnika pa 30. Cerkvene stvari je dovoljeno zarubiti le takrat, kadar bi se kdo pravdal z duhovniki dotiČne cerkve, in sicer še le po enkratnem ali dvakratnem pozivu. Kdor bi drugače delal, naj plača dvojno globo. Ako bi kdo kaj zarubil iz nevednosti, mora priseči, da je tako, in potem naj samo povrne zastavo. Koprčani [„Capriani''] smejo po stari navadi sekati les po Furlanskem gozdu [Jn Silva Foroiiiliana"]; isto pravico naj imajo tudi gradeški prebivalci {„Qradenses'']. Beneška vlada obljubi, da hoče za to pogodbo vsako leto meseca marca plačati 50 Über svojih denarjev in en palij. Obe stranki se zavežeta, da bodeta med seboj delali na to, da se v cerkvenih in samostanskih prepirih doseže pravica. Do ene libre denarjev [„pro una libra denariorum'''] zaaosiuje prisega enega človeka ter tako naprej do 12 beneških liber [„usque duodecim libras Ueneticorum denariorum^'X da se doseže 12 izvoljenih prisegalcev [^^electi iuratores"]. Ako bi pravda tekla za več kakor za 12 liber, naj vendar število prisegalcev ne znaša več kakor dvanajst. Ako bi nastal prepir zarad zastav [„de pignoribus'^\ katere bi se pri nasprotni stranki deponirale, naj v takem slučaju priseže samo tista oseba, katera bi imela zastavo. Enako naj se postopa tudi glede kavcij [„de cautionibus'']. Kdor bi prelomil to pogodbo ter se ne hotel ravnati po njej, naj plača tisoč über najboljšega zlata in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa beneškemu doždu. ^Anno [ijncarnationis dfoniini njostrijesu Christi nongfentesilmo ocjiuajges[i]mo tertio, indictione undecima; {Jerone actum septlmo idus iunii.^ Kopija iz 10. stoletja, Liber blancus iz srede 14, stoletja, Codex Trivisanus iz 16. stoletja, vse troje v državnem arhivu v Benetkah. — MG. n, 352, St. 300; Št. 477. Q83, dne 7. junija. Verona. Rimski cesar Oton II. potrdi vsled prošnje poreškega Škofa Adama ..Adam sancte Parentine ecclesie antistes'"'] njegovi cerkvi, v kateri počiva truplo sv. Mavra, vsa tista posestva, katera so jej darovali njegovi (Otonovi) predniki ali pa drugi bogoljubni fevdniki, in sicer Motovuni), Rosarium^), Nigrignanum^), turen nad Mirno^), turen v CervarijiS)^ pazinski g^rad in Medelanurn^), kar so podelili poreški cerkvi razni kralji in pa (kralj) Hugon.. potem pa tudi od rovinjske zemlje to. kar so rečeni cerkvi podarili njegovi predniki, namreč Dvogradje?) in pa BaleS) z vsemi priteklinami. [„. . . predia, nominative Montona, Rosarium, Nlgrignanum, turrim que est supra piscationem None^), et illam de Ceruaria et Castrum Plsinurn, Medelanum quad a regibus sen ab Ugone largituni est, videlicet Ruuignum quantum ad episco-patam sancte Parentine ecclesie donatum est a nostris antecessorlbus, videlicet in loco qui dicitur Duo castella et Volles cum omnibus per-tinentiis suis . . ."] Noben vojvoda, patriarh, nadškof, škof, mejni grof grof, podgrof \^vicecomes''\ ter nobena visoka ali nizka kraljeva oseba ne sme zarad naštetih krajev nadlegovati rečenega škofa in njegovih naslednikov ali pa na poreški zemlji stanujoče ljudi pozivati h kakemu (sodnemu) zborovanju brez Škofovega odvetnika; paČ pa naj imajo Škof in njegovi nasledniki v mirni lasti vsa rečena posestva ter nihče naj jim ne nasprotuje zarad njih. Kdor bi prelomil to določbo, naj plača tisoč liber dobrega zlata in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa rečenemu Škofu in njegovim naslednikom. -»Data VU.non.iuniianno dominice incarnationis DCCCCLXXXIIL indictione XI, regni vero domni secundi Ottonis XXVI, imperii vero eius XUI; actum Verone.^ [Prepis iz 15. stoletja po izvirniku v Škofijskem arhivu v PoreČu. — Ughelli, Italia sacra (ed. 1653) V, 367 2 dat. „V. non. iun."; (ed. 1717) V, 400. — Tommasini y Archeografo Triestino. IV, («837), p 388 z dat. „VII. mensis iunii." — Vergottin v Archeografo Triestino, Nuova serie, I (1869^ p. 243. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 083. — MG. Dipl., II, 356, St. 301.; St. 478 983, dne 11. junija. Verona. Cesar Oton II. potrdi vsled posredovanja (karantanskega) vojvoda Otona ter vsled prošnje oglejskega patriarha Rodalda [^.ifiterventu ac Motovun (Montona) je mesto v PoreSkem okraju. 2) Rosarium se je zval grad pri Vižinadl. 3) Nigrignanum je bil grad nad Mirno med Tarom in Vižinado na zemlji sedanje Kaštelirske občine. Dandanes sc tam nahajajo samo razvaline. <) ,Turris supra piscationem None" j?, sedanji Tar (Torro blizu izliva reke Mirne v morje. 5) .Turris de Ceruaria* je bil južno od Tara, kjer je sedaj Castello Cervere. Medelanum se je zval grad pri Sv. Vitalu južno od Vižinade. Dvogradje (Due Castelli) nam je iskati zapadno od Kanfanara. Bale ^Valle), vas v Rovinjskem sodnem okraju. Tu omenjena «Nona* je sedanja Mirna. Pri tej reki je bila rimska postaja »ad Ningum® (cfr. Letopis Mat. Slov. za 1897, str. 19) in tudi Anonym. Ravenn. jo §e v sedmem stoletju imenuje „Nengone*- (cfr. ör. I, §t. 182). petitione nostri dxlecti dads Ottonis patriarcha sancte Aquileglensis ecclesie Rodaldus nostratn humiliter adiit cel$itudinem'*'\ oglejski cerkvi pet gradov, ki so njena lastnina, namreč Buje, FagagnaO. Groagno2), Videm in Prala3) ter Se zraven od vsakega gradu njegovo okolico v obsegu treh milj [„qiiinqiie castella ipsius basilice nominative que propria ipstus ecclesie sunt -. Buga, Phagangna, Croang^ Vdene^ Braitan, ex unoquoque castello circiter per ambitam ex omnique parte sicut tres millarii continent\ Tudi podeli cesar oglejski ccrkvi imunitetne pravice za vse te gradove in njih okolico. -»Data 111. idiis tun. anno dominice incarnationisDCCCCLXXX111, indictione A7, regni vero domnl seciindi Ottonis XXVI, imperii quoque eins XVI; actum Vtrone.< Notarski prepU iz leta i 195 v kapiteljskem arhivu v Vidmu. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil, col. 479 z „anno regni XXXII, imperii undecimo." — Cappelletti, Le chiese d' ItaUa, VIII, 143. — Castelli Friulani, I (1901), str 51. MG. Dipl., II, 360 1 Št. 479. 983, mescca junija.-*) Verona. Po smrti Otona, vojvoda bavarskega»), je cesar Oton II. podeli! Bavarsko Henriku Mlajšemu, kateri je v teku leta 983. tudi iz nova dobil Karantanijoö). Kaže se, da se je wormski Oton prostovoljno odpovedal karantanski vojvodini. Ann. Hildesheim, ad a. 983 (MG. SS.. III, 64): „Imperator Verone placitum habuit ibique Heinricus ruinor ce cxiiio ductus, dux Baiowariorum constitutus est." Thietmari Chronicon, III, c. 24 (MG. SS., III, 767): Heinricus minor exilio solutus dux Bawariorum effectus est." Ibid., IV, c. 3 (1. c., III, 768): .. propter Heinricum ducem qui tunc Bawariis atque Carentis praefuit munere praefati imperatoris (sc Ottonis secundi) . . ') Fagfagna je v Furlaniji med Vidmom in Št. Danielom. Croagno all Gruag;no je severozapadno od Vidma. 3) Prata je v zapadni Furlaniji severovzhodno od SacUe. *) Državni zbor v Veroni je bil meseca junija leta 983. ») Bavarski vojvoda Oton je umrl dne 1. novembra leta 982. Iz Thletmarjevih besed »qui tunc (namreč za Otona H., ki je »mrl dne 7. decembra leta 983.) Bawaris atque Carentis praefuit" je razvidno, da je Henrik Mlajši že v teku leta 983. posta) karantanski vojvoda. Listine dokazujejo (gl. Št. 475 in 478)^ da je bil Oton dne t. in 11. junija še vojvoda karantanski. Henrik Mlajši je tedaj med 11. junijem in 7. decembrom leta 983. dobil Karantanijo v svojo oblast. Uhlirz (Jahr« bücher unter Otto H. und Otto IM., str. 187, op.) misli, da se je to zgodilo še le 985. leta. St 480. 983, dne 16. julija. (Ravenna.) Na sodnijskem zboru pod predsedstvom cesarja Otona (11.) se je pritožii presbitcr Dominik kot zastopnik presbitera Justa, opata v samostanu sv. Marije na istrskem otoku Serri [„invice lasti presbiteri et abba tis sancte Mariae in insula Serra partibus /sMe/zs/s"]*) zoper oslarja Konstantina, [Constantinus asinarius''], da se je po krivici polastil treh kmetij {y,mansione$ tres"\ Ker se Konstantin, trikrat pozvan, ni prikazal, je presbiter Dominik dobil rečene kmetije v fevd. » Temporibus domni Benedicti sutnmi pontificis et universalis pape in apostolica sacratissima beati Petri apostoli domini sede undecimo^ sic imperante domno piissimo augusto Ottone a deo coronato pacifico magno imperatore, in Italia vero anno sextodecimo^ die vero sextodecimo mense iuliusy indictione undecima; infra curti palatil domni Ottonis serenissimi imperatoris.^ (Fantuzzi) Mon. Raven., I, 212. — Kandier, Cociice dip!. Istr, ad an. 983. — MG. Dipl., II, 371, St. 315.] Št. 481. Od 984—1019. Oglejski patriarh Ivan IV. je leta Q84. začel vladati.2) Umrl je leta 101Q. Dobil je od takratnega [cesarja Otona Iii. razne pravice. Nastopil je zoper gradeškega patriarha Urza ter poudarjal, da je Gradež pravzäprav le njegova fara. Chron. patr. Aquü. alterum (Rubeis, Mon. ecd. Aquil., App. p. 10): „Johannes patriarcha sedit annis XVIII,3) Ab Ortone III. plura privilegia obtinuit: et adversus qaemdam Ürsonera, qui se patriarcham Gradensem dicebat. coram b. Henrico imperatore, cujus uxor fuir b. Cunegundis Yirgo, de Gradu piebe sua sententiam reclamavit." St. 482. 984, dne 7. oktobra. Mainz. Kralj Oton (III.) potrdi vsled prošnje solnograškega nadškofa Friderika njegovi cerkvi razna posestva po sedanjem Solnograškem in Gorenjem Avstrijskem. Dalje potrdi rečeni cerkvi dvor in cerkev z O To je sedanji otok Sv. Andrej od mesta Rovinja proti jugu. 2) Glej neko listino tega patriarha iz leta 1015., v kateri izjavlja, da je v 32. letu svojega vladanja podaril cerkvi sv. Štefana v Čedadu več posestev. (Rubeis, Mon. ecd. Aquil., col. 493. - Mansl, Concil. coll., XIX, 365.) Število ^XVIII" je napaCno. desetino v Scafarafeldu [„arf Scofarafeld''] ter mnogo zemlje ob IpuŽi {„ultra Ipisam''] in pri izlivu Drla [„Urula*'] v Ipušo. Dalje jej potrdi tretji del mesta Möika [„arf Magilicham'*\ ter ves svet, kateri se nahaja proti vzhodu tiste zemlje, katero so nekdaj njegovi predniki podarili samostanu sv. Emerama (v Reznem); le tri kmetije so izvzete. V Arns-dorfu ali Wachau-u {„ad Arnesdorf, id est ad Wachawam'"] potrdi kralj soinograški cerkvi vsa nekdanja državna posestva, v Oriinzu \„ad Grunzitam*'] petdeset kmetij, pet jih je nekdaj dobil neki Dietrik. potem posestva v Loibenu [,,ad Litibinam'*] ter tretji del mesta v Hollenburgu [„ad fiolunbiirch''] s tridesetimi vinogradi in petnajstimi kmetijami. Dalje potrdi soinograški cerkvi zemljo poleg reke Traguše Jluminis Tretsinie"}, katera (zemlja) je segala od Traismauera in cerkve sv. Martina \^ad Treisimam civitatem et ecclesiam sancti Martini'" I proti juffu do Pottenbrunna [„ad Potilinesprunnen^X poWg Donave do kraja, kateri se zove „Tripoliza", in potem ob Donavi navzgor do meje, katera loČi traismauerski in hollenburški svet. Tudi potrdi soinograški cerkvi posestva v Penku \_„ad Pennin\vanck"\ Lanzenkirchenu \,,ad ecclesiam Anzonis*'^ potem v Pittenu l„ad Witanisperch''^ vsa ondotna posestva razen sto kmetij, katere so njegovi predniki prepustili Možegoju [„quod Mosogowoni datum est"\ dalje posestva v Kdlitzu '„ad ecclesiam Ellodis''\ Mönichkirchenu [„ecclesiam Minigonis pres-biterV'\ Kobolsdorfu \„ad Oumpoldesdorf\ poleg Rapam''^ v Sobotici [y,ad Sabariam civitatem"\y Zöbcrnu \„adSiccam Sabarlam''] ter poleg Pinke [„ad Penninchaha'']. Dalje potrdi kralj Oton soinograški cerkvi v Blatogradu opatijo \„ad Moseburch abbatlam"]. v kateri počiva sv. Adrijan, potem deve-tino od vseh ondotnih dvorov, mitnino v mestu in ribnik \„cum theloneo in civitate et piscina^\ kakor so to rečenemu samostanu podarili njegovi predniki. Potem potrdi v Zalaberu [,,ad Salapiagen*"} dvor, tristo kmetij in ravno toliko vinogradov ter sploh vsa tamošnja državna posestva, v Kvartinah [^ad Quartinaha"~\ cerkev, v Kiseku \ ^ad Gensi'^} tudi cerkev, potem cerkev Ternbergu [„ecclesiam ad Ternberch"], dalje Gundoldovo cerkev [„ecclesiam. Oundoldi^l, v Pečuhu [„ad V ecclesias'''\ pa mitnino, vinograde, gozde in sploh vse, kar je solno-graška cerkev dobila od njegovih prednikov. V Ruginesfeldu \ „ad Ruginesuelt"] potrdi soinograški cerkvi vsa tista posestva, katera so njegovi predniki nekdaj tam imeli, v Domovi \^„ad Oar«aw'a"] cerkev, katera je posvečena sv. Rupcrtu in drugim svetnikom, ter goro ^Paruuoz" z vinogradi, njivami, travniki, gozdi in drugim posestvom, ležeCim okoli gore. Dalje potrdi kralj Oton soinograški cerkvi v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom ter zraven tega še tretji del mesta, katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki Karantanec, ki je pa izgubil svoje imetje, ker je bil zarad veieizdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera so se prepustila njeg^ovi (KarantanČevi) soprogi, namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so pričeli delati novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem deiu mesta pa tisti dvori, katere je takrat imela v svoji lasli, s sto kmetijami in desetimi vinogradi. Potem potrdi kralj solnograški cerkvi v Zistanesfeldu zemljo, katera se razprostira od dveh postavljenih kupov blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, po Pobrežju do izliva Dravinje v Dravo . . ad Petoiiiam ecclesiam cum dedmo ef duas partes civitatis cum bannis theloneis et p o nie que ab antecessoribus nostris illo tradita erant, et insuper terciam partem civitatis que pro-prietas /uit Carantani eique diiudicatum erat, eo quod reus maiestatis criniinatus est constare, exceptis Ulis rebus que sue uxori concesse /ueruntj id est iu superiori civitate in orientali parte civitatis curtilein locum ubi nova ecclesia incepta est, atque inferiori civitate in orientali parte civitatis ipsius ilia curtilia loca que in potestate tunc habuit, cum hobis C et vineis X; in Cistanesueld firmamus ad prefatum monasterium sicut acervi duo prope Trauum positi sunt ex summitate superioris et exterioris termini qui Wagreini dicitur, et sicut ille Wagreini tendit usque dum Trewina fluit in amnem Trauum''^ Dalje potrdi kralj Oton solnograški cerkvi mesto Zuip pri Sulmu Sulpam civitatem Sulp"*] z vsemi priteklinami. hrastovimi gozdi in polji ter vso zemljo med Laznico [„Luonznisa*'] in Sulmom [„Sulpa*% kateri reki prihajata z Alp \_„de alpibus""], pa do jarka, kateri veže Muro in Laznico [,Jossa incipit a lAiira et tendit usque ad Luonzniza''\ potem gozd Sausal [„forestum Süsel'*] s sodno pravico [„cum banno''\ tako, kakor so ga imeli v oblasti njegovi predniki, ter lov na medvede in mrjasce v „Sladkih dolinah" \in Dulcis vallibus^^ od 1. septembra pa do sv. Martina. Kar se tiče pravice do tega lova, je prebivalstvo s prisego potrdilo, da so jo imeli njegovi predniki — Dalje potrdi solnograški cerkvi vse to, kar so (njegovi predniki) nekdaj imeli v Longrabenu tik Rabe | Luminicha iuxta Rapam"'] In v Nestelbachu [,,ad NeziUnpacft], potem cerkev, dvor in petdeset kmetij poleg Žabnice \„ad Sabnizam''] ter tudi posestva ob Rabi \ad Rapam'"'] in v Dud-lebski pokrajini {„ad Tudeleipin'*]. Tudi potrdi kralj Oton solnograški nadškofiji cerkev sv. Andreja poleg Labodnice [„ad L.abantam ecclesiam sancti Andree**], katero so jej že njegovi predniki'potrdili, z desetino, kakršna je tam v navadi i„cum deiima, ut ibi consuetudo es^ j, potem od dvorov, katere so tam imeli njegovi predniki, pa tako desetino, kakor je opisana v ka-noničnih knjigah {^decimam ut in canonibus habetur^ dalje (svinjsko) pičo po vsej Labodski dolini \ ^saginacionem in omni Lahanta valle''^ -. le gora ^Forsf je izvzeta. Tudi potrdi pravico, da smejo Škofje za svojo in cerkveno potrebo sekati drva po rečeni gori in tudi po drugih. Dalje potrdi solnograški cerkvi rudnik [:>fossam nidens''\ na gori, „Gamanara" imenovani, potem Engllbaldov tevd poleg Gorčice [„ßüf önrzizam beneficium Engilbaldi'*] ter cerkev Gospe Svete pri Krnskem gradu [„cid Carantanam ecclesiam sancte Marie''^ s tako desetino, kakršno predpisuje cerkveni red od vseh dvorov, ki spadajo h Krnskem mestu, namreč od Dravskega dvora, Grafendorfa in Pod-krnosa [,,ciim decima siciit ecclesiasticus ordo prsdpit de airtibm omnibus que ad Carantanam civitatem pertinent^ id est Trahof^ Qrauin-dorf^ Ournu5% Na gori pri Podkrnosu (?) je kralj potrdil solnograški cerkvi dva podložna delavca in njuni kmetiji ter pravico, na dotični gori sekati les in pasti svinje, ne da bi smel kdo ugovarjati. Tudi je potrdil posestva v Trebnjem, v Ostrovici, na GrobniŠkem polju, v Vetrinju, v Brežah, na Krki, v Grassluppu, Lungau-u, Scheiflingu, Teufenbachu, Katschu, Pölsu, Kobenzu, poleg Ingeringa, v Lindu, ob Liesingu, v Brucku, ob Murici, v Ljubnu ter dva kraja v Strassengelu. \„ad Szreliz^) operarios servos duos in motite cum hobis illoram ligna secanda in ipso monte sine contradict ione omnium hominnm cum sa-ginacione, Trebinam, Ostarwiza, Chrapncfeld, Vitrino^ Frisach, öurcka, örazluppa, Lungom, Sublich, Tiufinbach, Chatissa, Pelissa, Cumbenza, Vndrima, Linta^ Liemnicka, Pruka, Muoriza, Liubina, ad Strazzinulam duo loca . . . ] Nobeden izmed njegovih (kraljevih) naslednikov, a tudi noben vojvoda, grof ali kaka druga oseba ne sme od naštetih posestev rečeni cerkvi ničesar vzeti.2) ^Data non. octobr. anno dominice incarnationisDCCCCLXXXllU, regni vero domni Ottonis fi^ indictionej XI!I; actum Mogoncie.^ [Prepis iz 13. stoletja v c. k. drž. arhivu na Dunaju. — (Klcimayrn) Juvavia, Anh., str. 203, št. 7Ö k letu 979. — Kukuljevič, Dipl. Sbornik, I, 202, St. 245 k letu 979. — MG Dipl., II, 393, Št. i.] Št 483. 985, dne 28. marca. Grone.3) Kralj Oton lil. podeli v^ormskl škofiji svoje posestvo v vasi iippingen-u, ki se nahaja v grofiji vojvoda in grofa Otona 4) ter v okrajih, Elesenzgouue 5) in Creihgouuc imenovanih f,,/// comitatu 1) Tu ne smemo misliti na vas Žrelec pri Celovcu, Najbrže bi moralo namesto .Szreli/- stati „Gurnuz-. Cfr. št. 296 in 473. 2) Primerja) to listino z listinami pod št. 296, 460 in 473. Grone je v bližini mesta Oöttiiigfena. ») Ta Oton je bil od leta 978-983. ter od 995-1004 vojvoda karantanski. 01 št. 464, 479 in 51S. ') Elesenzgouue je Alzacija. duels ac comitis Ottonis et in pagis Elesenzgoutie et CreUigouue no-minatis sitim"]. „Data K kal. april, anno domlnicq incarnatlonls DCCCCLXXXV, indictioneXI!I,anno vero tertilOttonis regnantisseciindo;actum Qruone." [Izvirna listina v državnem arhivu v Darmstadtu. — MG. Dipl., II, 407, št. I I.] Št. 484. 985, dne 12, aprila. Quedlinburg:. Kralj Oton III. praznuje velikonočne praznike v Quedlinburgu. Štirje vojvodje so pri tej priložnosti izvrševali Častne službe. Konrad, vojvoda švabski, je bil komornik, Bernhard, vojvoda saski, pa maršal. Izmed obeh Henrikov je bil eden sfolnik, drugi pa točaj. Eden izmed Henrikov je bil vojvoda karantanski, drug^i pa vojvoda bavarski.i) Thietmari Chronicon (MG. SS., HI, 770): „Celebrata est proxima paschalis solleninitas in Quidelingeburg a rege, ubi quatuor ministrabani duces: Heinricus ad mensam, Conrad ad cameram, Hecil ad cellariuno, Bernhardus equis prefuii." Št. 485. 985, mcseca junija.2) Frankfurt. Med Henrikom Prepiralcem in karantanskim vojvodom Henrikom Mlajšim, sinom vojvoda Perhtolda, je prišlo do hudega prepira. Vzrok je bil najbrže ta. ker je moral Henrik Mlajši odstopiti svojemu nasprotniku bavarsko vojvodino.3) Na državnem zboru v Frankfurtu se je s pomočjo nekega grofa Hermana prepir poravnal. Henrik Prepi-ralec je dobil bavarsko vojvodino. Thietmari Chronicon, IV, c. 6 (MG. SS., Ill, 770): „Oritur autem inter hunc (sc. ducem Heinricuno) et pracfatura Heinricuro, qui minor di-cebatur, magna seditio, quae Merimanni comitis consilio postmodum finita; regis gratiara in Francanafordi et ducatum dedicius promeruif Wolfherii Vita Godehardt episc. Vita prior, c. 7 (ibid., XI. 173): „ . . . scilicet post execrabilem immo miserabilem seditionem quae fuit inter praedictura ducem Heinricuro. piae memoriae Heinrici imperatoris patrem, et alium Heinricum Carentinorum ducem, Berhtaldi ducis filium..."4) 0 Waltz (Deutsche Vcrfassungsg:eschiclite, V'l, 265) misll, da tisti Henrik, ki je vrSil službo stolnika, je bil vojvoda karantanski, drugfi Henrik („Hecil*') pa vojvoda bavarski, kajti teg:a imenujeta tako tudi Richer (Histor. lib. II, 97; MG. SS., Ill, 628) in pa Otto Hris. (Chron. VI, 27; MO. SS., XX, 241.) 2) Cesar Oton III. sc je v Frankfurtu mudil dne 26. junija in 2. julija. (Cfr. MO. Dipl., \\f 410, 412.) V tem času je bil v rcčenem kraju državni zbor. 3) 01. št. 479. ♦) Wolfher je to posnel po Thietmarju. Št 486- 985, dne 30. septembra. Bamberg. Kraij Oton lil. podeli vsied posredovanja obeh Henrikov, svojih nečakov, namreč vojvoda bavarskega in vojvoda karantanskega. i) [„intervenfionibus .... nepotiim nostroruni^ Heinriconim dncum scilicet ßaiiuariae ac Carinfanc regionum^X pasovski cerkvi tiste davščine, katere so svobodni koloni po Vzhodni marki \Jn orientali plaga**] do takrat odrajtovali v državno blagajnico. „Data pridiae kal. octob. anno dom. incarnationisDCCCCLXXXV^ indictione Xllll, anno auiem tertil Ottonis regnantis secundo; actum Babenberge." [Izvirna listina v kr. državnem arhivu v Monakovem. — Hund-Ge-wold, Metrop. Salisb., cd. Mon^ I» i ed. Ratisb., I, 240. — Lünig, Rcichsarchiv, XVII®, 769. — Ha n s i 2, Germ, sacra, I, 225. — P'^j^r, Corp. dipl. Hung., I, 273. — Buchinger. Gesch. v. Passau, II, 496. —• Mon. Boica, XXVIII^, 243. — Meiller, Reg. der Rabenb , str. r (extr.). — MG. Dipl., II, 420, št. 21.] Št. 487. 985, dne 17. oktobra. Kttenstadt. Kralj Oton lil. podeli vsIed posredovanja karantanskega vojvoda Henrika svojemu fevdniku, grofu Rachwinu, od svoje lastnine 15 kraljevskih kmetij z vsemi priteklinami v Rozvini.2) Ako bi se pa tu ne dobilo toliko (kraljevske) ^^emlje, naj se to, kar še manjka, poišče v bližnjih vaseh ter v okraju, „Zifdinesfeld" imenovanem 3) in ležečem v grofiji rečenega grofa Rachwina. [„ . . . quomodo nos ob interven-tam Heinrici Karigentinomm ducis cuidam fideli nostro Rachuuin nominato de nostra proprietate dedimus quindecim mansos regales in villa Razuuai dieta sitos si ibi inveniantur^ si autem ibi inveniri non possint, in proximis villis iibi sappleri valeant tollendos et in pago Zitdinesfeld vocato ac comitatii pr^fati Rachuuini comitis ia-centes . . ." j „Data XVI.kal.nov.anno dominicfč incamationisDCCCCLXXXV, indictione XI!!I, anno auiem tertil Ottonis regis secundo; actum Et-den estate >) Vojvoda bavarski je bi) dne 30. septembra leta 985. Henrik Prepiralec (g), št. 485), vojvoda karantanski pa Henrik Mlajši (gl. št. 479). 2) Rozvina (Rosswein) je vas južno od Maribora blizu Hoč. 5) Kaže se, da je ,Zitdinesfeld® isto, kar Zistanesfeld, namreč polje zapadno od Ptuja pri vasi Skorbi na Štajerskem. (Cfr. št. 296.) [Izvirna listina v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (^Kleimavrn) Juvavia, Anh., sir. 210, Št. 79 z dnevom „XV. kal. nov.'^ — Zahn, Ur-kundenb. d. H. Steiermark, I, 39, št. 32. — MG. Dipl.» II, 421, Št, 22.] Št 488. 988, dne l.maja. f-rankfurt. Kralj Oton lil. podeli vslcd prošnje svojega ljubega nečaka, vojvoda Otona I) [r,ob . . . peiiiionem .... dilecti nepotis atque equi-voci nostri Ottonis ducis'^\ wormski cerkvi svoje pravice [„regiiim banniim*''\ po nekaterih gozdih ob Neckarju. „Dafa kal. maii anno dominice incarnationis DCCCCLXXXVIU, indictione /, anno autem tercii Ottonis regnantis V; actum Franconofurt.*' En prepis iz 12. stoletja v kr. knjižnici v Hannoveru, drug prepis pa iz 15. stoletja v arhivu v Darmstadtu» — MG. Dipl., H, 443, št. 43.] St. 489. 988, dne 27. avgusta. Meersburg.2) Kralj Oton lil. potrdi vsled prošnje svojega ljubega fevdnika, karantanskega vo'jwoöa hemlk-d [„fieinricum K^rentanoram ducem no-strumque dilectum fidelem nostram humiliter implorasse regalem ex-cellentiam^'X cerkvi sv. Zenona v Veroni vse njene pravice in posestva. ^Data VI. kal. sept. anno dom. incarnationis DCCCCLXXXVIII, indictione /, anno autem tercii Otonis regnantis V; actum Meresburg." [Prepis iz 13. stoletja v mestnem arhivu v Veroni. — Ughelli, Italia sacra, V, 660; ibid., ed, Colcii, V, 745, — MG. Dipl., II, 446, št. 46.] Št. 490. 989, dne 1. oktobra Frankfurt. Kralj Oton il(. naznanja, da je vsled prošnje svoje matere Teo-fane in svojega dragega nečaka, karantanskega vojvoda Henrika [„cari nepotis nostri Karentinorum ducis Heinrici^'l, podelil freisinškemu škofu Abrahamu nekatere dele svoje lastnine na Kranjskem v marki 1) Tu omenjeni Oton je bi! več let karantanski vojvoda. Meersburgf je na Badcnskcm ob Bodensfcem jezeru. vojvoda Henrika in v g^rofiji grofa Waltilona.i) Meja podeljene zemlje se vleče od izvira potoka Žabnice proti zapadu čez gorske vrhove in vmes ležeče gozde do Pečane in do konca ondotnih Alp do tja, kjer izvira Hotaveijski potok, potem do tja, kjer se ta potok izliva v Soro, dalje Čez Soro do vrha gore, ki se nad njo vzdiguje in se proti vzhodu razprostira, potem čez to goro in sosednje doline naprej do gradu „Bosisen", odtod naprej do GosteŠkega potoka in gorske vrhove, ki so nad Soro, potem do rja. kjer se Gosteški potok, prišedši od juga. izliva v Savo ter nato ob Sori do tja, kjer se ta združuje s Savo. Kralj Oton podeli škofu Abrahamu vso svojo lastniuo, katero je imel med (prejšnjim) posestvom rečenega škofa in posestvom grofa \Vernharda2); izvzeta so le posestva, katera je bil (kralj) podelil Pri-bislavu.3) Dalje se vleče meja od brega Sore pri plitvini, Stresov brod imenovani, onoslran Sore do Kranjske ceste in dalje ob tej cesti, kolikor je polja na njeni vzhodni strani in sicer tako, da podeljeni svet obsega okraj „Primet" in pa gozdič Sorsko Dobravo, dalje reže meja po sredi prostor med „Primet" in „Vuizilinesteti" ter na zadnje sega do že imenovanega potoka Žabnice. | „ . . . quanäam nostre proprie-tatis partem in regione viilgari vocabiilo Chreine^) et in marcha diicis ') Kaže se, da je bil grof W'altilon naslednik grofa Popona (gl. Št. 444, 445). WaltHonova grofija ni obsegala samo loškega okraja, temuč se je razprostirala tudi po severnejših delih Gorenjskejja. Bled z okolico je tudi spadal zraven. Ni znano, katcreg;a rodu je bil ta Wajtllon. Prav nikakih dokazov nimamo, da bi bil plemenitim Ebersbergom v sorodu, kakor to domneva Wahnschaffe (Das Herzogthum Kärnten und seine Marken, str. 51, op. I54j in za njim Schumi (Archiv für Heimatkunde, I, 230). Prvi rabi izraz ,mögiiche^^^eise^ drugi pa že »wahrscheinlich*. 2) O tu imenovanem grofu W'ernhardu ne vemo nič drugega, kakor to, da je Jeta 989. v bližini sedanjih Medvod ime! svoja posestva. Ni nam znano, kake rodo-vine je bil in kje je bil doma. Čim manj zgodovinskih podatkov imamo o kaki osebi, tem več hipotez se Vv^asi potem o njei naredi. Tako mislijo nekateri, da je ta Wernhard imel svoj sedež v Kran/u, drugi pravijo, da na Šmarni gfori, tretji pa, da na ljubljanskem gradu. Vse te trditve so brez zgodovinske vrednosti. Rajši recimo, da o tem nič pravega ne vemof — Tudi nikakor ne morem pritrditi Schumi-ju (Archiv, I. 118), da ta grof Wernhard. ki je imel svoja posestva na Kranjskem ter živel okoli leta 989,, potem grof Werihcn, ki je leta 1001. dobil od cesarja Otona lil. polovico Gorice in Solkana, ter ^rof Wecellin, ki je imel svoja posestva v Istri ter še leta 1040. živel, so bili ena in ista oseba. Ko bi bil Schumi vsa) trdii, da so bili bratje, bi bilo verjetnejše. Iz tega, da so bili vsi tri)e grofje in so se njih imena z ^W" začenjala. Še ne sledi, da so vsi trije bili le eno telo in ena duša. Tudi se je treba ozirati na to, da med 989. in 1040. je razlika 51 iet. 3) PlemenitaŠ Pribislav je med letom 983. in 989. dobil od kralja Otona lil. nekoliko posestev blizu sedanjih Medvod. Bil je brez dvoma slovenskega rodu. Nekateri mislijo, da je bila graščina Gor i če pri Medvodah njegova lastnina. (Schumi, Arciiiv, I, 114; Koblar v Izvestjih Mu/, dr., I, 58.) Iz te listine in tudi iz nekaterih drugih (gl. št. 444, 445) jc razvidno, da se je dežela, v kateri so se nahajali zgoraj omenjeni kraji, po domače ali v ljudskem jeziku (vulgo, vulgari vocabulo) zvala „Creina" (Chreine), t. j. Krajina. Tuji izraz za Heinnci et in comitatii Waliilonis comitis ütani, id est iibi riviäus Sabniza originern producere incipit, deinde statim occidentem versus cacumina montiiun silvasqiie interiacentes usque ad Bosanam et sie ad fines earundem alpiuniy deinde ubi rivulus Cotabla originern sumit, usque ad hunc locum ubi hostium in Zoura fluvium mittit, sicque trans Zaurarn usque ad summitatem ipsius montis Zoure adiacentis qui extenditur orientem versus, et ita per eundeni montem perque valles usque ad Castrum quod'vulgo Bosisen vacatur, statimque de eodeni Castro usque in rivulum qui vacatur Qoztehe, et cacumina montium ad Zouram respicientia perindeque ubi prefatus rivulus austraIi parte decurrens hostium vadit in Zouram, ac sie tractim dum Zoura hostium facit in Zauam, ac quicquld inde locorum inter Utas proprietates duas situm est, Abrahq videlicet episcopi ac Vuernhardi comitis^ excepta pro-prietafe Pribizlauui nostra regali traditione sibi donata, hoc totum nobis pertinens — Abrahe episcopo in proprietatem donare curavimus, ac iuncta ripa Zourae quantum extenditur unius iugeri longitude usque ad vadum quod vulgo Stresoubrod vocant, ibique ultra eundem fluvium to zemljo je ,Carnioia", katero omenjata žc ravennski geograf (gl. Gr., I, št. 182) in Pavel dijakon (Gr,, 1, St. 215). Ni dvomiti, da so Slovenci, ko so prišli proti koncu Šestega stoletja v sedanjo domačijo, tujo besedo Carneola predrugačili tako, da so iz nje dobili primernejše ime za svojo domovino Kakor so iz Poetoviuni naredili Ptuj, iz Celeia Celje, iz Tergeste Trst, iz Carusad Kras, iz Longaticum Logatec, tako tudi \7. Carnviola Krajina. Vprašanje je, je bila Kranjska proti koncu desetega stoletja mejna grofija ali pa samo grofija. Iz raznil) listin je razvidno, da je bila mejna grofi/a (marcha), ki ni obsegala samo dolenjske strani, kakor Schumi misli (Archiv, I, 99 i. dr.), temuč tudi Gorenjsko in Notranjsko. (Cfr. Huber v Mitth. d. Instit. f. österr. Geschichtsforschung, VI, 388—394.) Če čitamo (Št. 444) „in comitatn Poponis comitis quod Carniola vo-catur et quod vulgo Creina marcha appellatur^, ali pa (št. 445) .in regione vulgari vocabulo Chrcine et in marcha et in comitatu Paponis comitis", ali pa v tej listini „in regione vulgari vocabulo Chreine et in marcha ducis I leinrici et in comitatu Waltilonis comitis", imajo te fraze isto veljavo, kakor besede v neki listini cesarja Otona III. z dne I. novembra leta 996., kjer beremo »in regione vulgari vocabulo Ostarrichi in marchia et in comitatu Heinrici comitis". Avstrija je bila leta 996. mejna grofija in Henrik njen mejni grof, čeprav stoje v listini besede ^in comitatu Heinrici c o m i t i s Isto velja tudi o Kranjski, ki je bila torej proti koncu desetega stoletja mejna grofija. Znano je, da je kaka mejna grofija med svojimi mejami lahko imela eno ali tudi ve5 grofij, po katerih so grofje zapovedali. (VVaitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, VII. 84.) Oblast nekaterih vojvodov se ni razprostirala samo po njih voj-vodinah, temuč tudi po mejnih grofijah, katere so bile z vojvodinami združene. (Waitz, Vil, 148.) Vojvoda je bil včasi tudi mejni grof v mejni grofiji, ki je bila del njegove vojvodine. (Waitz, Vil, 71) Kar se tiče zgoraj omenjene listine, vidimo, da je bil karantanski vojvoda Henrik ob enem mejni grof kranjski. V kranjski mejni grofiji sta leta 989. živela dva grofa; morebiti jih je bilo še več. Enemu je bilo ime Waltilon, drugemu pa Wern-hard. Meje njunih oblasti so se stikale blizu sedanjih Medvod na Gorenjskem. occidentem versus usque iu vtam qu(^ vocatur via Chreinariorum, et sursum per eandem viam quicquid campi in australi eiusdem viq parte iacet, ita ut Primet territorium et silvula qaq Zourska Dobrauua sub eadem comprehensione teneatur et spatium quod iacet inter Brimet et Uvizilinesteti per medium dividatur^ et sic usque in prefatum rivulum SabnizQ. — nostra regali potentia in proprium usum concessimus fir-miterque donavimus . . . ."]!) Kralj ukazuje, da naj vsak, ki bi po ondotnih gozdih* kateri se razprostirajo öd potoka Žabnicc proti zapadu do Pečane in odtod do Hotaveljskega potoka in njegovega izliva v Soro [„a rivulo Sabniza versus occidentem usque ad finem Bosanga et inde usque ad iam dictum rivulum Chotabia indeque usque in Zoura fluvium"}, brez dovoljenja rečenega Škofa s pomoCjo psov ali na kak drug način lovil divjačino, plača dotično globo škoSu, ne pa v njegovo (kraljevo) blagajnico. Noben grof, sodnik ali dekan in nobena druga oseba nima pravice, da bi se brez dovoljenja frei-sinškega Škofa ali njegovega namestnika vtikala v ondotne zadeve. „Data kal. oct. anno dominice incarnationis DCCCCLXXXVUU, indictioneH^anno autem terciiOttonisregnantis VI;actumFranconovurt^ [Prepis iz 12. stoletja v kr državnem arhivu v Monakovera. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb., ed, Mon., I, 136; ed. Ratisb, 1,92. — [.ünig, Reichsarchiv, XVII«, arS, št. 12. — M e i ch e i b e c k, Hist. Fris., 185, — Resch, Annal. eccl. Sabion., II, 637. — (Horraavr) Beyträge zur Lösung der Preisfrage, 2. Heft, str. 3 (nepopolno). — Mon. Boica. XXXI«, 247, St. 127. — Mitth. des bist. Vereines f. Krain, II (1847), It. 2. — Zahn, Cod. dipl. Aüstro-Fris., I, 43, sl. 43. — Schumi, Urk. u. Reg. f. Krain, I. 14, št, i o. — MG. Dipl., II, 463, št. 58.) Med 985—989.2) Henrik, vojvoda karantanski [..Heinricus dux Karintanorvm*"\ podeli vsled prošnje Škofa Albuina po svoji soprogi Hildegardi \,,uxoriS 5//e Hiltigardae*^] brixenski cerkvi v roke rečenega škofa in njegovega odvetnika Rodana [^advocati sai Rodani"] eno kmetijo z vsemi priteklinami v Aufhofenu \„in villa Vfkouun^], drugo pa v St. Georgenu [„in villa sancti GeorgiV'^?) Naštetih je več prič. — Datum manjka. [God. trad. št. 460 v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — Resch, Anna), eccl. Sabion., II, 652. — Sinnacher, Beyträge zur Gesch. von Säben, 11, [25. — Redlich, Acta Tirolensia, 1, 4.] 1) Ta listina je prav za prav le prepis listine cesarja Otona II., izdane dne 23. novembra leta 973. (gl. št. 445); samo daljša notica v sredi listine tn pa še nekatere druge malenkosti so nove. 2) Karantanski vojvoda Henrik (Mlajgi) Je umrl leta 989. (01. Št. 492.) 3) Aufhofen in St. Georgen sta na Tirolskem severno od Brunecka. št. 492, 493. 385 Št. 492. Q89, dne 5. oktobra. Takrat je umrl Henrik Mlajši, vojvoda karantanski. i) Njegov naslednik je bil Henrik (Prepiraiec), vojvoda bavarski. Ann. Altah. mai. ati a. 989 (MG. SS., XX, 789): „Henricus dux Ka-rintanoruni obiit." Auctar. Ekkehardi Altah. ad a. 9S0 (>t>id., XVII, 363): „lleinricus dux Karintanorura obiit," Ann. necrol. Fuld. ad a. 989 (ibid., XHl, 206): j,0biic Heinricbus dux." Necrol. Frising ad non. octob." (Forschungen zur deutschen Geschichte. XV, 164.) Št. 493. 990, dne 18. junija. Frankfurt. Kralj Oton HI. podeli vsied prošnje svoje matere Teofane in piacentskega nadškofa Ivana ter z ozironi na zvestobo oglejskega patriarha Ivana oglejski cerkvi {„sancte Aquilegiensi ecclesie in honore sancte Marie dicate cui videtar preesse loannes insignis patriarcha'*] vsa njena posestva, katera so jej on (kralj Oton) in njegovi predniki podelili, ter ob enem vse to, kar spada k tem posestvom, kakor con-cordijsko škofijo, samostan v Sestu ter vse druge moške in ženske samostane, opatije, fare, gradove, zemljo tistih ljudi, ki so umrli brez oporoke in dedičev, kmetije [..wössanV//5"] 2), ekskuzate ter vse druge, ki stanujejo na dotični zemlji, dalje ves obdelani in neobdelani svet, pašnike, gozde, drevesnice [^stalarlis'']'^), polja, sadonosna in neplodna drevesa, pravico do sena [Jierbaticis'^], pu-stoie, vode, vodotoke, mline, ribstvo, pristanišča [,,portibus''\ colnino {Jeloneis''\ pobrežnino l.,ripaticis''\ globe \,,disfrictionibus''] kolekte '„collectis*''] ter vse premakljivo in nepremakljivo imetje. Patriarh Ivan in njegovi nasledniki naj imajo vse to, ne da bi jim kdo ugovarjal. — Kralj tudi potrdi patriarhu Ivanu in njegovim naslednikom veljavnost vseh listin {„cuncta suaruni instrumenta cartaruni''] tako, da se lahko, ako bi po tatvini, požaru, brodolomu ali kako drugače izgubil nekoliko svojih listin, sklicuje na to listino, ako bi ga kdo nadlegoval O Kje je vojvoda Henrik umrl, ni znano. Dne 1. oktobra, tedaj štiri dni prej, S€ je mudil v Frankfurtu. (Gl. št. 490.) 2) Massaritia »massaritium) pomenia: I) pohišje, izbno orodje, 2) kmetijo, 3) skupino posestev. 3) Scusati == excusati. Zastran pomena te besede glej dotiCno opazko pod številko 23. *) Stali ari um (stalariiim) so zvali drcvesnico, iz katere so dobivali kole- na kakem zboru. Ta listina naj ima isto veljavo, kakor £e bi imc^ prvotne listine v svojih rokali. Kralj tudi dovoli patriarhu, da sme brez ugovora razsojevali o vseh krivicah njegovegfa (kraljevegfa) odvetnika v Pulju na vseh zborih, ki so v zvezi z oglejsko cerkvijo, [uuique concedimiis a villa Polla nostrum in advocatorem fidelem de omnibus placltis predicts ecclesie pertinentibus sed omnibus culpis nostra regaii aactoritate, ut bonus comes remota omni contradictione inliibi iuditium /aaa/."]!) Noben vojvoda, mejni grof, Škof, grof, podgrof ter noben državni uradnik ne sme nadlegovati njega ^patriarha) ali pa njegovih naslednikov, kateri naj mirno uživajo vse nažtete stvari. Kdor bi se drznil prelomiti to določbo, naj plaCa tisoč liber najčistejšega zlata in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa patriarhu Ivanu in njegovim naslednikom. ^Daia Xllff. kal. iiilii anno dominice incarnationis DCCCCLXXXX, indictione ///, anno autem tercii Otionis regnantis septimo; actum Franconouurt.*' [Dve kopijalni knjigi iz, 13. stoletja (Consultori in iure) v Benetkah. -— Stumpf, .\cia imperii inedita, 30, št. 24.. «— MG. Dipl., II, 471. Št. 65.] Št. 494. OkoH 990. Plemeniti klerik \Vito prepusti po svojem bratu Heribertu solno-graški cerkvi, njenemu nadškofu Frideriku in odvetniku grofu Hartuiku svojo lastnino v Pirka 2) in Wimpassingu 3) [^ad Pirichun et Uuintpo-zingan*"} z vsemi priteklinami in osmimi podložniki, katerih imena so se glasila „Pezo, Eginolf, Liuzi, Zuerco, Genza, Zirneca, Asziza". Nasprotno pa odstopi nadškof Friderik po svojem odvetniku, grofu Hartwiku, imenovanemu kleriku do konca njegovega življenja fevd, katerega je takrat imel pri Sv. Andreju^; {„a sancto Andrea"'], z vsemi priteklinami in naslednjimi podložniki „Liuzi cum filiis et fili-abus. Willihart cum uxore et filiis, Wazili cum,uxore et filiis, Blaga dsa, RaziU cum uxore, Dragosid, ünduuar, Geza, Ozi, Wasa-grim, Raza cum filiis" ter dve kmetiji v SiebendinguS) [„ad Sigizin-gun'*] s podložniki „Adalpreht cum uxore et filiis, Azili cum uxoie et filiis/ Ta listina se skoraj od besede do besede' »)cma z neko Vjsimo cesaija Otona I. (gl. št. 442', le stavek „cuiquc concedimus......faciat" je nov. Kaže s^, da je ta stavek poznejša pritekilna. 2; Pirk je severno od Sv. Andreja v Labodsk? doiini. Wimpassing' je med Sv. Andrejem in Pirkom. Sv. Andrej, mesto v Labodski dolini. Siebending je severovzhodno od Sv. Andreja. št. 494, 495, 496. 387 Med pričami s(a tudi navedena „Turdagouuo" in „Put/zlao".*) Datum manjka. [Cod. Fridarici, št. 339 v c. k. državnem arhivu na Dunaju. — (Klci-mavrn) Juvavia, Anhang, str. 199, Št. 24. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 186, št. 23. — Jaksch, Mon. hist, due, Carinthiae, III, 70, št 171.1 Št 495. Okoli 990. Abraham, škof (freisinški)2), in njegov odvetnik Diotrik podelita Albuinu, škofu (brixenskemu)3), in njegovemu odvetniku Rodanu [„advocatl sui Rodani"] eno kmetijo oranice v Gaisu^) [„loco Geizes hoham I arabilis terr^'^Yj nasprotno pa odstopita Škoi Albuin in njegov odvetnik Rodan škoiu Abrahamu in njegovemu odvetniku ravno toliko oranice v Sirnicis) [^Joco Simvaiza*'^. Naštetih je veČ prič. Datum manjka. [Cod. trad. št. 400 v c. k, državnem arhivu na Dunaju. — Rese h, Annal. eccl. Sabion., JI, 663 ad c. 904. — Sinnachcr, ßeyträge zur Gesch. von Sähen, II, 135. — Zahn, Cod. dipl, Austro-Fris., I, 49 (Font, rer. Austr., Dipl., XXXI) ad c. 995. — Redlich, Acta Tirolcnsia, l, 7 ^d c. 985—993. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 68.] St. 496. Okoli 990. Brixenski škof Albuin in njegov odvetnik Rodan [^cuni manu advocati sui Rodant'"] prepustita freisinškemu škofu Abrahamu in njegovemu odvetniku Dicfriku šest podložnih Jjudi, stanujočih v innichenski opatiji [„VI mancipia in abbatia Intichinga manenfia"\ ki so se zvali Sado, Cnzi, Wenilo, Azo, Moyzaö), Pranca.7) — Nasprotno pa odstopita škof Abraham in njegov odvetnik Škofu Albuinu in njego- J) Imena Zuerco (Zverko), Zirneca (Črnika), Blagadsa (BIaffica\ Dragosid (Dragožit), Turdagföuuo Letnica „IDCCC" je izmišljena istotako, kakor neka enaka letnica v neki drugi listini (cfr. št. 497). Indikcija, mesec in dan so tu isti^ kakor v hstini z dne 4. julija leta 1073. Sv. Martin na OrobniŠkem polju na Koroškem. *) Izmed tu naštetih krajev je »Gurzista'^ reka OorCica (Görtschitz^ na Koroškem in ,.Co2iah" je pa najbrže vas Göseberg v Šentvidskem sodnem okraju na Koroškem. — Jaksch misli, da «Gila" je Golobinjski potok na južnem Štajerskem, ki se pri Golobinjeku izliva v Sotlo, kar se mi pa ne zdi verjetno. 5) friediach je vas na Koroškem vzhodno od Trga. Einsiedeln je v Švici v kantonu, Schwyz imenovanem. „Data VIIII, kal. febr. anno dominicq incarnatioms DCCCCXCIi, indictione V, anno autem terfii Ottonzs regnantis nono; actum Fran-conouurt^ [Izvirna listina v samostanu v Einsiedeluu. — Böhmer, Acta imp. selecta, str. 19^ st 24. — MG. Dipl., II, 492, Št. 83.] Št. 504 Med letom 957. in 993J) Inventar, kateri se je nahajal v cerkvi sv. Primoža in Felicijana2) pod (freisinškim) škofom Abrahamom. „Noticia aecclesiasticarum rerum quae in aecciesia sancti Primi et Fclician contincntur quas Abraham venerabilis episcopus illuc perpetravit. Cappe II, planete VI, albe VII, humcralia V, stole Vi cum fanonibas VI, dalmatica I, subtile I. coccinea velamina altarium VI, calices argentet II cum patenis, plenarium I, bibliotheca in duo voltimina divisa, item genesis, regum, parabole Salomonis, actus apostolorum. apocalipsis, dialogorum II, missales libri III, epistolare I, lectionarium I, antiphonarium I, psalterium I, expositio super genesim, liber Wolfhard i, vita Sa m son i s, turibulum argen-teum 1, officiale I. Absque his sunt ibi alie planete IUI. albe IUI, stole IUI, fanones IUI, humeralia IUI, calices argentei III, patene II, turibulum cuprinum I, ple-narium I, missales libri II, antiphonarium i. gradale 1, actus apostolorum, psalterium 1, omelie III, dialogorum 1, pancalia II, velum III, tapecia Ii cum ipso quem vos dedistis. Preier ceteros libros supradictos adbuc gradale 1, psalterium I, Uber Mathei, sequentiaria II, passionarium l, exposilio super epistolas 11, liber Samson's, passio sanctorum Primi et Fdiciani. versarium 1 missale l, liber Geronimi prcsbiteri scriptus Scotigene. ordo ad missam cetebrandara Capp^ llj planete 11, subtile 1, albe II, humeralia V, stole VI, fanones VI. Turibulos cum ipso quem vos dedistis gerule II. Per totum libri [quos habc]iis, XLll, calices Uli, patene IUI per tot um. I^etros cristallinos XV. alios XII. [Cod. št 6380 V državni knjižnic» v Monakovem. Zahn, Cod. dipl. Aüstr. - Fris, III, 7 (Fontes rer. Austr., Dipl. XXXVI) — Jaksch, Mon. hist due. Carinthiae, III, 48.] 0 V tem Času je vladal freisinški škof Abraham. 2) Ta cerkev je bila na Otoku tik Vrbskega jezera na Koroškem. Št. 505. 993. Grof Arnold [,,Anioldus povrne kremsmünsterskemu samostanu več posestev, katera so mu bila vzeta za časa (pasovskih) Škofov Adalberta in Piligfrima. Med drug:im nm povrne dve kmetiji v Steinfeldenu V) in kraj „Rivt", kjer obdeluje zemljo samostanski pod-ložnik Mazilin, ondotne novine pa ima v lasti Slovan Benko. [„ ...idem iam dtcius Arnold us comes, quod sibi inscienter asurpavit, prorsus in poštenim abdicavit duobus in Stainfeld receptis mansis et loco Rivt a quodam ilHus monasterii servo Mazillno nomine exculto et novalia a $uo Sclauo nomine Wenco possesso.^'\ „ . . . anno !l Christiani episcopi.....Data circa annum domini DCCCCIXXXX///.« 2) Cod. Fridericjaiius iz 14 sioletia v Kremsmünstru. — (Hagn) Urkun-cienbuch v. Kremsmünster, 27, št. i8. ~ Urkundeiibuch d. L, ob der Enns, II, 718. št. 8.] Št 506. 993, dne 17. aprila. Ing-elheim. Kralj Oton 111. potrdi vsled nasveta svojega ljubega nečaka, vojvoda Otona 3) {„consultu . . . dilectique nepotis nostri Ottonis dacis"\ nadškofijski cerkvi v Devinu dve mesti, Calbe in Rosenburg [^duas civitates Calua et Rosburg nominatas"].^) y,Data XV. kal. mal anno dominicae incarnationis DCCCCXCIII, indictione VI^ anno vero tertii Ottonls regnantis X; actum Ingllenheim.'' [Izvirna Hsiina v kr, državnem arhivu v Berlinu. — MG. Dipl., 11, 550, Št. 118. Št. 507. 993, dne 24. aprila. Ingelheim. Kralj Oton lil. podeli vsled posredovanja svojega ljubega nečaka, vojvoda Otona5) {„ob petitionem et interventum . . . carique nepotis et equivoci nostri Ottonis ducis^''], cerkvi sv. Petra v Wormsu weil-burško opatijo [,,abbafiam Wiliniburg''].^) O V listini imenovaiij ,Stainfeld* je Steinf^Iden pri Viecbtwangu jugozapadno od Kremsmünstra na Gorenjem Avstrijskem. »Rivt®, ki je bit brez dvoma v bližini Stainfeida, ima sedaj drugo ime. 2) Pasovski 5kof Kristijan je bii naslednik škofa Piligrima, kateri je umrl meseca maja leta 991. Drugo leto vladanja Škofa Kristijana je trajalo nekako od maja 1.992. pa do maja 1.993. Najbrže je bila ta listina izgfotovljena v prvih mesecih 1.993. 3) Tu omenjeni Oton je bil bivgi in poznejši vojvoda karanfanski. Mesto Calbe je na Saškem južno od Devina ob reki Sali. Nekoliko vzhodno odtod je Rosenburg. Tu omenjeni Oton je bil več let vojvoda karantanski. •i) Mesto Weilburg: je na Hessenskem ob reki Lahn. „Data VI!!, kal. mail anno dominice incarnaiionis DCCCCXCIII, indictione VIy anno aiitem tercii Ottonis regnantis X; actum Ingi-lenheim." [Prepis iz 12. stoletja v kr. knjižnici v Hannovcru. —• MG. Dipl., 11, 532, št. 120." Št. 508. 993, dne 30. aprila. Worms. Kralj Oton ill. potrdi vsled prošnje svojega dragfega nečaka, vojvoda Otona 1) [„propter petitionem .... carl nepoils et aequlvocl nostri Ottonis duels"], samostanu v Kemptcnu2) svobodno volitev ondotnih opatov. „Data //. kal. mail anno dominlc% Incarnatlonls DCCCCKCIH, Indictione VI, anno autem tertll Ottonis regnantis X; actum Uuormatl%,"' [Prepis iz 11. stoletja v kr. državnem arhivu v Monakovem — Lüiiig. Reichsarchiv, XVKI®, 171, št. 5. — Mon. Boica XXXI®, 252, št 139. — MG. Dipl., II, 533, št. 121" Št. 509. Morebiti leta 993. meseca maja. Kralj Oton 111. potrdi vsled posredovanja svojega ljubega nečaka, vojvoda Otona3) [^ob dllecclonem et interventum dilecti nepotis et eqtiivoci nostri Ottonis ducls"]^ samostanu v Hornbachu-*) imunitetne pravice. Datum manjka. Prepis iz leta 1430. v kr. državnem arhivu v Monakovem. —Mon. Boica, XXX% 245, št. 126 k letu „circa 988". — MG. Dipl., II, 536, Št. 124, kjer je listina uvrščena med listino z dne 15. maja leta 993. in listino z dne 23. maja istega leta.] Št. 510. 993, dne 23. maja. Strassburg. Kralj Oton III. potrdi vsled posredovanja svojega ljubega vojvoda Otona 5) [Jnterventu . . . dllectlsslmi aequivocl nostri duels Ottonis"'] samostanu v Weissenburgu 0) vsa tista posestva, katera je samostan dobi! od njegovih (kraljevih) prednikov. ») Tu omenjeni Oton je bil od leta 978-983 in od 995—1004 vojvoda ka-rantanski. 2) Mesto Kempten je na jugozahodnem Bavarskem ob reki Illeri. Tu imenovani Oton je bil več let vojvoda karantenski. Hornbach je v zapadni Nemčiji južno od mesta Zweibrückena. Tu omenjeni Oton je bil dalj časa vojvoda karantanski, 6) Weissenbiirg je mesto v severni Alzaciji. „Data X. kal. iunii anno doniinicae incarnationis DCCCCXCIll, indictione XIV, anno auf em f erf it Oitonis regnaniis decimo; actum in Argentina civifate.*' [Prepis iz leta 1580. v c k. državnem arhivu na Dunaju. — Mon. Bo-ca, XXX», 254, ši. 130. — MG. Dipl, II, 537, št 125.] St. 511. 993, dne 15. junija. Nordhausen i) Kralj Oton III. podeli vsled prošnje svojega ljubega brata (.!) in fevdnika Henrika, vojvoda bavarskega in karantenskega [„ob petitionem et interventum dilecti fratris ac fidelis nostri Heinrici Baioariorum et Karentinoratn daciz^ nekemu Sachsonu od svo^e lastnine tri kraljeve kmetije v kraju, „Gluzengisazi'' imenovanem, kjer prebiva Slovan Gluzo2) [„ , . . Sachsoni cuidam de nostra proprietate dedimus tres rnansos regales in loco ubl öltizo Sclauus habitare et diruere cepit, .... in praedicto loco quem vulgari lingua nuncupant öluzengi-5i72/."] Ako bi se v tem kraju ne dobilo toliko kraljeve zemlje, naj se to, kar še manjka, poišče v sosednjih krajih. Ako bi pa bilo v prej imenovanem kraju več zemlje, kakor za tri kmetije, naj rečeni Sachson dobi vso, kolikor je je. „ Data X VIL kal. iulii anno dominicae incarnationis D CCCCXCIU, indictione VI, anno anteni terfii Ottonis regnantis decimo: actum in civitate Nordhnson.'^ [Izvirna listina v kr. državnem arhivu v Monakovem. —IJ(ind-Ge-\vold, Meirop. Salisb., cd. Mon.. 1, 137; ed. Ratisb , i, 93.— Moa Boica, XXV|U\ 253, št. 167. - MG. Dipl., II, 5?9, St. 128] Št. 512. 993, dne 2. julija. Merseburg. Kralj Oton III, podeli po nasvetu in priprošnji svojega nečaka, vojvoda Otona 3) [„consultu simul et rogatu .... nepotis et aeqfulvoci nostri Otton]is dlucjis''^ opatiji v Selz-u razne pravice. »> Nordhausen je mesto na Saškem severno od Erfurta. 3) Ker se ta listina omenja tudi v Ireisinških kartuiarjih, smemo iz teg^a sklepati. da je bil ,Glu2o'' Slovenec in kraj »Oluzengisazi'' na slovenskih tleh, kajti frei-sinSka cerkev ni imela po zemljah drugih Slovanov nič posestev, pač pa precej veliko med Slovenci. Izraz »Oluzen^isazi'' je sestavljen. V prvem delu ti^i ime Slovana »Oluzo^, v drugem delu Je pa beseda „gisazi" gfesäsz), t.). sedež, bivaliSče. — Kammel (Anfäng^e deutschen Lebens in Österreich, str. 164, op. 3) izpeljuje ime te^a Slovana iz besede »gUih® ter bi se njegovo ime pravilno glasilo „Glušo". Kraj Glu-zengisazi Išče Kämmel pri IpuSI. kjer se naliaja vas Olelss. 3) Tu imenovani Oton je bil od leta 978in od 993—1004 vojvoda ka-rantanski. „DataVlIj ,nonastuliiannodominicaeincarnationis [DCCCCXC] UI, indictione VI, anno aatem fertii fOttonijs regnantis decimo; actum Mßjrsfabujrg.'' [Izvirna listina v deželnem arhivu v Karlsruhe. — MG. Dipl., 11, 541, St. i?o.] Št. 513. Q93, dne 19. julija. Devin. Kralj Oton 111. podeli vsied prošnje svoje stare matere Adelhajde in svoje tete Mathilde, quedlinburške opatice, nekemu Slovanu Sebigoju v popolno last dve kmetiji z vsemi priteklinami v vaseh, Suarzdorf, Podinauuiz, Duchumuzlidorl'i), Gumulachi in Donplachi imenovanih, ležečih v okraju Croudi in v grofiji grofa Otgerja [„cuidam Sclano Zebegol nominato dedimns duos mansos in villls Suarzdorf, Podinauuiz, DuchumuzUdorff Gumulachi et Donplachi nominatis sitos et in pago Croudi vocato et in comitatu Otgeri comitis iacentes''^. ReCeni Sebigoj sme s tema kmetijama storili, kar hoče. Data XIIIL kal. aug. anno dominicae incaniationis DCCCCXCIII, indictione VI, anno autem tertii Ottonis regnantis decimo; actum Magadabnrg.'' [Izvirna listina v Innichenu. — {lesch, Aetas millen, str. 56, Št. 26. — Böhmer, .Acta imperii selecta, str. 20, šr. 25. — Zahn, Cod. dipl. Austr.- Kris, I, 46 (Fontes rer. Austr, Dipl., XXXI). - MG. Dipl,, II. 544. st. 133.' St. 514. 993, meseca novembra. Verona. Henrik, vojvoda bavarski in karantanski ter mejni grof veronski \^,Henriciis dux Bavaronim sen Kurentanorum atqiie istius marchie Veronensium''] je na javnem zboru v Veroni razsodil prepir med ve-ronskim škofom in nekim Tedoldom zarad dvora Ripa ob Gardskem jezeru. Na koncu se omenja „Signum y manu suprascripto domnus Henricus dux qui ut supra interfui." „Anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi nongentesimo nonagesimo tertio sub datum .. de mense novembris, indictione septima'\ Kakor se kaže. je »Duchiimiizlidorf' sedanja vas Tauchendorf blizu gorenje Gline »« Koroškem. V bližini te vasi je vas Gomile (Grammilach), v tej listini .,Gu-mulachi" imenovana. Severozahodno od Tauchendorfa je vas Deblach, za katero dobimo v tej listini Ime ^.Donplachi'. ..Podinauuiz* je morebiti sedanju vas Paindorf, ki se nahaja zahodno od Tauchendorfa, Vas pSuarzdorf^. katero tudi ta listina navaja, Ima morebiti dandanes drugo ime. »Pagus Croudi® je tedaj isto, kar -pa^us CrauuatI". ki se omenja v nekaterih drugih Hstinah (gl. št. 401, 407). [Ughe)li, Italia sacra, V, 747. — Frölich, Specimen archoniologiae Carinthiae, p 16 (extr.). — Jaksch, Morv. hist. due. Carinthiae, lU, 74, it. 185 (extr.).] Št. 515. 993, meseca novembra. Papež Ivan XV. podeli solnograškemu nadškofu Hartwiku paÜj ter mu ob enem naznanja, kdaj naj ga rabi. Tudi mu potrdi nekatera posestva. . . in meme Novembri indlctione K/." — „Si pasiores ovium." [(KJcimayrn) Juravia, Anh., str. 211. ~ Jaffč, Reg. poni. Rom., št. 3851 (2948).} Št. 516. 994, dne 29. septembra. Kralj Oton III. potrdi vsied prošnje svojega sorodnika, (karan-lanskega) vojvoda interventum ac petitionem Henrlci ducis nostri videlicet consangulnel"], cenedski cerkvi faro v Oderzu*) in pa sodstvo med opisanimi mejami. „Datum IIL kal octobns anno autem dominice incarnaiionis DCCCCXCIIII, indictlone VIII, anno vero tertii Ottonis regnantis XI; actum ..." Rokopis iz leta 1 574. v Benetkah ; rokopis iz leta i 594. v vatikanskem arhivu v Rimu. — 1'ghelli, Italia sacra. eessuni fait, his exceptls gu*i soror sua Qepa post obltum 17/9 s«e reclpere debet.. Zato se pa Aripon odpove vsem pravicam do gradu v Kamnu in do tistih kmetij, katere tja spadajo. {^Econtra recredidit se iamdictus Arlpo inquisitionis quam ad castellnni Stein et Utas hobas ad hoc attinentes habuit, quod post hunc diem nuliam inde adquiütlonem faciet.'*] Tudi da Škofu nazaj poses(vo, katero je imel kot fevd v Aschau-u3) na 9 Oderzo ;e mesto na Boneškem severno od mesta Trevisa. 2) Livpicdorf je najbrže vas Lipie na Koroškem nasproti Kamnu blizu izliva Krke v Dravo. Neka druga vas Lipje (Lippendorf) se tudi nahaja vzhodno od Vclikovca. ^ Aschau je na Bavarskem ju^ozapadno od MiihJdorfa na /cvem br€g:u reke Inna. Bavarskem [Jn partibiis Bauuariq in loco Aschoiiiia"] z vsemi pri-teklinami. Na zadnje prepusti škof Albuin svojemu bratu za štiri leta v užitek toliko vinogradske zemlje, kolikor bi je mogla obdelati dva hlapca; nato naj jo pa zopet dobi nazaj. Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. trad. št. 4Ö0 v C. k. državnem arhivu na Dunaju. — Resch, Annal. eccl. Sabion.. II, 685, št. 55. — S inn ach er, Beyträge zur Gesch. von Suben, II, 149, št. 54. — Ankershofen, Handb. der Gesch. des H. Kärnten. 28, št. 38^. — Redlich, Acta Tirolensia, 1, 12, št, 28 ad a. 903 — c- 1000 — Jaksch, Mon. hisr. due. Carinihiae, III, 72, št 176.] C)J. 517(V ^ St. 518. 995, dne 28. avgusta. Gandersheim. Takrat je po kratki bolezni umrl Henrik, vojvoda bavarski in karantanski, ko se je napotil v Gandersheim, kjer je njegova sestra Gerberga bila opatica. Pokopan je bil v ondotni cerkvi. Njegov naslednik po Karantaniji je postal tisti Oton, ki je bil že od leta 978.-983. vojvoda karantanski. Thietniari Chronicon, IV, c. 20 (13) (Script, rer. Germ, in usum schoi,, ed. Kurze, p. 75): „Post haec rex in Magadaburg cjm suis princi-pibus colloquium habuit, ad quod Heinricus liawariorum dux inciitiis venlt... Et piMs ille dux, qui omne suimet delictum continuis mundavit clemosinis, inde pergens ad Gondesem, ubi domna Gerberg soror suiraet fuerat abbatissa, egritudine premitur subitatiea; et tunc vocans ad sc equivocuni eius .... Filioque mox abeiinte dux preclarus in infirmitate sua semper kirielcison ex corde claroans migravit ad Christum 5. Kai. Sept. sepultus ibidem in medio aecclesiae coram sanctae crucis altari. Quod cum filius eiusdem comperiret, electione et auxilio Bawariorum patris bona apud regem optinuit." Annal. Quedlinburg, ad a. 995 (MG. SS., Ill, 73): „Hoc etiam anno ßaioariae regionis dux Heinricus secundus immatura mortc obivit. , . Quo mortuo fihus suus Heinric«.«? rex futurus Baioaricun) ducatuni rege Ottone tertio donante suscepit." Annal. Hildesheim, ad a, 095 (Script, rer. Germ in usum schol, ed. Wait^, p. 26): „Henricus potentissimus dux Baioariorum, cum germanam suam dominam Gcrbirgam diuturno languore probatam visitaret, Gandcshem 5. Kai. Septembris cum magno dolore omnium obiit.* Wolfherii Vita Godehard! episcopi prior. (MG. SS, XI, 173): ,jVenerabilis dux Heinricus .... cum tocius regni inenarrabili merorc 5 Kaiend. Septembris obivit. St. 519. 9Q5, dne 23. novembra. Verona. Oglejski patriarh Ivan, kateri je takrat predsedoval na neki sinodi v Veroni, zapove vsied pritožbe veronskeg^a Škofa Otberta, da morajo njegovi (patriarhovi) duhovniki, ki bivajo v Veroni, ubogati tudi ondof-nega Škofa, ako jim kaj zapove v kakih cerkvenih zadevah. nAnno incarnatlonis DCCCCXCV^ indktiom Vil!, die vigesimo tertio mensk J^ovembm , . . in ecclesia beatae Mariae siiae in cintate Veronae^ [M u r ato ri, Antiqu. Ital, (ed. Mediol.) V^ 1003 ; (ed. Arret) XIV, 503. Rube i s, Mon. eccl. Aquil., col. 483. — M an si, Cone. coll., XIX, 197.] Št. 520. 995, najbrže v drugi polovici leta. Beneški dožd Peter je prepovedal svojim ljudem, da nikakor ne smejo hoditi v Veronsko in Istrsko marko, da bi tu kaj kupovali ali pa prodajali.!) Johannis diaconi Chron. Venetum (Monticolo, Cronachc Venezianc, 1> '5')« . • l^etrus dux . . . inevitabile decretum supra suos inposuit, quo nemo illorum aliqua presiimptione fulius predicfam (Veronensem) seu Istri-ensem foret marchiam adire, nequc aliquod venale vicissim vendere vel conparare." Št. 521. 996, dne 17. aprila. Karantanski vojvoda Oton razsodi kot mejni grof veronski in odposlanec kralja Otona (111.) neki prepir. Podpisan je „t Otto dux et missus." [Jaksch, Mon. hist. due. Carinihiac, III, 78, Št. 198 extr)] Št 522. 996, meseca aprila.2) Takrat je bil po smrti Ivana XV. za papeža postavljen Bruno, sin ikarantanskega) vojvoda Otona,, ter je potem vladal kot Gregor V. O Beilunski Škof Ivan se je polastil nekaterih beneSkili posestev ter jih ni hotel povrniti. Nato se je dožd Peter najprej obrnil do vojvoda Henrika^ potem pa, ker mu ta ni hotel pomag;ati, do cesarja Otona, kateri je ukazal dne I. maja leta 995.» da naj se dotična posestva dajo nazaj. Ker se je pa Škof protivil izvršiti ta ukaz, je dožd izdal z{roraj omenjeno prepoved, o kateri poroča Johannes diaconus. Zastran datiranja glej Jaffe, Reg. pont. Rom., (ed. 1885) p. 490. ___ _Št. 522, 523. _ 401 Ann. Hildesheim, ad a. 996 (Script, rer. Germ, in usum schol., ed. Waitz, p. 27): „Johannes papa obiit, unde imperator, in [talia iara positus, rumore incitaius, praemissis quibus principibus, publico consensu et electione fecit in apostolicam sedem ordinari suum nepotera dominum Brunonera, Ottonis filiura, qui marcham Veronensem seivabat, imposilo noraine Gregorii." Vita Meinwerci episc., c. 7 (MG. SS., XI, no): „Ante quinquenium, doroinicae incarnationis videlicet annum nongeniesimum nonagesimum sextum rex ad mitigandam sevitiam Crescentii Romam venit, et tumultu oborto de-center sedato, Johanne papa defuncto, ßrunonem cognominatum Gregorium, Ottonis ducis filium, in sedem eius locavit, et ab eo imperialem unctionem accepir." Johannis diaconi Chron. Venetum (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 152): »Otto denique rex.....Johannem apostolice sedis antistitem, defunctum audiens, Brunonem, suum videlicet nepotem, Ottonis ducis filium, ad banc dignitatis apicem fastigiare disposuit; quod postea complevit.^ St. 523. Q96, dnc 26. junija. Flistia.i) Cesar Oton III. naznanja, da ga je prosil oglejski patriarh Ivan, da bi blagovolil oglejski cerkvi potrditi oblast Čez šest Škofij, katero jej je daroval cesar Karol2), ter vse druge pravice, katere so jej podelili prejšnji kralji in cesarji. Cesar Oton izjavlja, da rad potrjuje oglejski ccrkvi vrhovno oblast Čez šest škofij, namreč Čez škofije v Concordiji, Vidmu, istrskem Novem gradu. Rovinju, PiČnu in na Trsatu, [„.... confirmamiis atque larginiur iam dictae sanctae Aguilegensi aecclesiae atque lohanni predicto venerabili patriarchae suisque suc-cessoribus stiprascriptos episcopatiis sex, uniim videlicet Concordiensem^ alium Utinetiseni, tertium ilium qui apud Civitatem novam Histriae constiiutus esse noscitur, quartum vero Ruginensem, quintum Petenensem, sextum Tarsaticensem.*']'^) Kakor je že določil rajnki cesar Karol (Veliki), naj ima samo oglejski patriarh pravico, postavljati in posvečevati škofe po naštetih krajih. — Dalje potrdi cesar Oton rečeni cerkvi tri opatije, namreč opatijo Matere božje v Organupotem opatijo v Sestu in opatijo v Valle») ter vse določbe prejšnjih kraljev in cesarjev. [„... tres abbatiaSt unam scilicet sanctae Mariae de Organo^ aliam Sextum 1) Plistia jc kraj v srednji Italiji. 2) Do/i^na Jist/Ha se nam ni ohrani/a. Na nepristno Jistino, omen/eno pod Sf. 16., katero je ponarejevalec sestavil vil. ali pa 12 stoletju, tu ne smemo misliti. Ta listina se nekoliko ujema z nepristno listino, o kateri sem gfovoril pod št. 16. Kaže se, da jo je imel tisti pred seboj takrat, ko je ponarejeno sestavljal. Glej Gr. 1, št. 285. 5) Glej Gr. 1, St, 233. vocatam^ terciam vero quc^ diciiur de Dalle et omnia precepta ante-cessorum nostrorurn regiim vel iinperatorum.'*\ Noben nadškof, škof, vojvoda, mejni grof, grof ali kaka druga višja ali nižja državna oseba ne sme oglejski cerkvi in njenim voditeljem delati sile, jih nadlegovati ali pa napadati. Kdor bi se pregrešil zoper ta ukaz, naj plača tisoč liber najboljšega zlata in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa oglejski cerkvi in njenim voditeljem. y,Data VL kal. lul. anno dominicae incarnationis DCCCCXCVIy indictione VHH, anno vero tercii Ottonis regnaniis [XJ!I!, imperii aiitem eins primo; actum in Piistia^ [Izvirna listina v kapiteljskem arhivu v Vidmu — Palladio, Historie della provincia del Friuli, i, 145, — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 484 (nepopolno). — MG. Dipl., H, 626, št. 215.' Št. 524. 996, dne 23. novembra. Cesar Oton III. razsodi po nasvetu oglejskega patriarha Ivana [^yconscilium domini Johannis patriarche''] in drugih velikašev neki prepir na korist veronskemu Škofu Otbertu in prebivalcem, bivajočim v vaseh, imenovanih lliasi, Colognola, Caldiero in Belfiore di Porcile.J) Med pričami se omenja „lohannes Aquiieiensis patriarcha". „...anno ab incarnacione domini nostri lesu Christi DCCCCXCVI^ indictione nona, anno autem tercii Otonis regnantis XIII, imperantis primo, die vigessimo tercio Novembris.*" [Prepis iz leta 1283. v Benetkah — Stumpf, Acta imperii, 621, Št. 442. — MG. Dipl., II, 641, St. 227.] Št. 525. 998, dne 15. januarja. Liutfred, Škof tortonski, proda (karantanskemu) vojvodu Otonu,2) sinu rajnkega Konrada \„Otto dux, films bone memorie Cononis'^\ nekatera posestva poleg reke Adde. Pri prodaji je bil takrat tudi cesar Oton III. navzoč. „Anno imperii eins (sc. Ottonis imp.) Deo propicio secundo, XV. die mensis Genuarii, indictione XL" [Muratori, Antiqu, Ital. (ed. Mediol.). Ul, 741; (ed. Arret.) Vlll, 355.] ») Vse te vasi se nahajajo vzhodno od Verone. 2) Ta Oton je bil sin Konrada, vojvoda lotarinškega, in Liutgfarde, hčere cesarja Otona I. BH je vojvoda karantanski in mejni grof Veronske marke. Eden i^med njegovih sinov je bil Bruno, kateri je leta 996. postat rimski papež (gl. št. 522). št. 52Ö, 527^____403 Št. 526. 998, dne 19. januarja. Cremona. V navzočnosti cesarja Otona IIL je (karantanski) vojvoda Oton J) kot cesarjev odposlanec na javnem zboru v Cremoni razsojeval prepire {„Otio dux et missus domni ipsim Ottonis mpemtoris unicuigue iustitias faciendas ac deliberandas'^X Po ukazu rečenega odposlanca in drugih sodnikov iussione prefatti missi et iudicum"] se je spisala listina, s katero je cesar Oton III. potrdil cremonskemu škofu Olderiku neko Ustino z dne 3. avgusta leta 9Q6. .., fertius Otto gratia dei imperator augustus anno imperii eius deo propitio secundo, quarto decimo kalendas februarli, indlcttone undecima." Prvl med pričami je naveden „t Otto dux et missus subscripsi." [Codex Sicardianus iz 13. stoletja v Creraoni. — Muratori, Antiqu. Ital., (ed. Mcdiol.) II, 793;; (ed. Arret.) VI, 55—60. — MG. Dipl., II, 689^ Št. 270.] Št. 527. 998, dne 30. maja. Rim. Oton III., cesar rimski, potrdi Dominiku Candianu, sinu Vitala Candiana, zarad njegovega službovanja in vedne zvestobe vso njegovo dedščino in vsa posestva, katera je dobil po očetu in po materi, potem tisto zemljo v Istri [„et terram de Vstria''], katero mu je v Ravenni dal v fevd, ter vse drugo, kar bi mogel imeti, z vsemi priteklinami. Noben vojvoda, nadškof, škof, mejni grof, grof, podgrof, krajni predstojnik [„schiildasius''], oskrbnik [„gastaldio"] ter nobena druga velika ali pa majhna državna oseba nc sme rečenega Dominika ali pa njegovih dedičev zarad vseh prej naštetih stvari vznemirjati, nadlegovati ali pa jih jim vzeti. Kdor bi prelomil določbo o (ej daritvi in potrditvi, naj plača tisoč liber zlata in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa rečenemu Dominiku in njegovim dedičem. „Data III. kal. iunii anno dominice Incarnationis DCCCCXCVIII, indictione XI, anno tertii Ottonis regnantis XV, imperii lil; actum Rome.'' [Prepis iz 17. stoletja y arhivu grofa Collalto v S. Salvadore pri Co-neglianu na Furlanskem. — Muratori, Antiqu. Ital. (ed. Mediol.) I, 577 (nepopolno); (ed. Arret.) II, 229 (nepopolno). — MG. Dipl., II, 718, Št. 293. ---T ») Nekateri mislijo, da ta Oton ni bil vojvoda i [me ,Ragici" je najbrže slovensko. Podlaga niu je pref ko ne btseda »rog" aii pa ^rak". Modij imodius), neka mera za suhe stvari, ki je pa bil po raznih krajih kaj različne velikosti. , 3) Pravilno ime za ,Zuen(usso* je Svctuš. (01. Letopis Matice Slov. za 1. 1886, str. 139. št. 270.) Št. 537. Okoli 1000. Neka žena, Gotta imenovana, podeli brixenski cerkvi, njenemu škofu Albuinu in njegovemu odvetniku Izaku svojega podložnika Vla-dimirja J) [„servum nomine Ladimar"]. Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. trad, št, 460 v c. k državnem arhivu na Dunaju. — Resch, Anna], ecd. Sabion., II, 685, št. 54. — Sinnacher, Bcyträgc zur Gesch. von Sähen, II, 159, Št. 47. — Redlich. Acta Tirolensia. I, 20, št. 49 k letu C. 995 — C. 1005. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III. 77, št. 195.] 1) Kar se tiče tega imena, gl. opazko pod št. 533. Imenik krajev in oseb. Aachen (Aquae, Aquisgranam, Aquas-granum), mesto v severozahodni Nemčiji. 20>X 25, 26. 3», 38, 39 40, 41, 46, 48, 49. 50, 5 K 52, 53. 58. 59, 60, 64, 66. 82, 86, 96, 97, 102. (I.)2) ^ Aar, reka v Syic». 128. Abari, gl. Obri. Abfaitersbach (Affolirupach), potok v Pusterski dolini na Tirolskem, 450. Ablanza (Jablamca), neki kraj v Ko-ceiovi deželi, 206. — Ondotna cerkev, 206. Abo filius Goderaro, priča, ki se je leta 932. mudila v Kopru, 380, Abodriti, gl. Bodrici. Abraham (Abraham Abraha),škof frei-sinški (vladal od 957—993\ 407. 419 444, 445, 450 452, 453,490. 495, 496, — Njegov nečak Ruodhar, 452. — Njegovi odvetniki: Diotrik. Odalskalk, Papon, 452, 453, 495, 496- — Njegovi kleriki. 452. Abrahami kakan obrski, 26. Absarensis, gl. Osor. in Aciago, gl. Zago. Ado de AquHeja, neka priča, ki se je leta 991. mudila v 2a pad ni ).stri,499. Acius Lucianus, navzoč leta 932. kot priča v Kopru, 380. Accusbacb, gl. Aggsbach. Acursus, neka priča, ki se je leta 932. mudila v Kopru, 380. — Njegov brat Folcardo 380. Acutus, gl. Ivan Acut. Adalberon (Adalbero marchio), mejni grof v Karantaniji, 529. — Njegova mejna grofija (in marchia comitatu- Andreas gastaldo de Castro Montelini, Ambrichon,škofre2enski(864 —891). navzoč kot priČa leta 991.blizu ustja 265, 276. - Njegov odvetnik Gunt- reke Mirne, 499. pert, 265, 276. — Njegova poslanca, Andreas Justulago, zastopnik piran-opat Hilton in Ekirik, 276. — Nje- skega gradu leta 933. v Benetkah,381. 240, 330. — Samostanska posestva, 330. — Samostanski koloni, 330. — Samostanski opat Dominik, pozneje škof torceliski, 240. — Altinate epi-scop:um, glTorcello. (I.) Altsteti. gl. Allstedt. Altuom, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Altwart, mož, ki se je leta 850. nekaj Časa modil v Blatogradu, 142. Aluinus, gl. Adalwin. Aizacija lAlsatia), dežela poleg srednjega Rena, 385 AmalfreduS presbiter, omenjen koi priča v neki nepristni listini, 418 Amalger (Amalgerus), alodni posest-; nik blizu Rabe, 161. Amalrih, mož, ki se je leta 850. nekaj časa mudil v Blatogradu, 142. m gova duhovščina, 265. Amelgericus, navzoč leta 932. v Kopru kot priča, 380. Amfinga, gl. Ampfrng. Ammilon (Ammilonius abbas). opat solnograški ter pol leta tudi solno-graški nadškof. 63. Amolperht, navzoč leta 927. v Krnskem gradu kot priča, 370. Ampfing (ad Amfingam), vas na Bavarskem vzhodno od Monakova. 382. Anastasia, gl. Dominicus deAna-stasia. de AnastasiOy navzoč leta 977. v Kopru kot priča, 462. Anastasius, gl. An a sta z i j. Anastazij IH. (Anastasius), papež rimski (911—913), 346, 351. Anastazij, knjižničar rimske cerkve, 236. Ancius, prebivalec miljski, navzoč leta navzoč kot priča ustja reke Mirne v Andreas scavmus, leta 991. blizu Istri 499. Andreas scavinus filius Concordi, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Andreas (Andreade) scavinus, filius Dominico Pepolo de Tergeste, zastopnik tržaškega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Andreatus, brat puljskega škofa Ivana, istrski zastopnik leta 933. ▼ Benetkah, 381. Andreatus de Concorna, gl. Johannes, qui fuit Andreali de Concorna. Sv Andrej. — Cerkev sv. Andreja poleg Labodnice, 296, 460, 473, 482. — Cerkev sv. Andreja v KJančah, 497. — Samostan sv. Marije in sv. .Andreja na otoku Serri v Istri, 159. —• Samostan sv. Andreja na nekem otoku blizu Pulja. 528. (I.) 933. kot istrski zastopnik v Benetkah, Andrej, patriarh oglejski (.Andreas pa- 381. Anconitanus, gl. J a k i n. Andigis škof puljski, 159. Andradus, gl. Gregorius .Andreadus. trlarcha Aquilegiensis, Andreas pa-triarcha Foroiuliensis) (ca. 837—847), 122, 130, 135, 136, 140, 151. — Niegova cerkev, 135. — Njegovi poslanci, 135. Andrej (Andreas), Škof poreški, 499, 52*^. — N|egov brat Gualiramus, 499. — Njegov odvetnik Alberik, 499. Sv. Andronik, učenec sv. apostola Pavla, 2l4. — Njegova stolica v Panoniji, 214. Anesapurhc, gl. Ennsburg. Anesis, gl. A n i ž a. Anesus, gl. An i ž a. Anfora, oziroma Natissa, vodovje pri Ogleju (aqua Natissa, que inferius Anfora nominatur), 326. Angel, gi. Agneli j. Angflfredus. gl. E n gel f r i d. Angilbcrt (Anftilbertas), nadškof mi-lanski, 130. 146 Aniža, reka na meji Dolenje in Gorenje Avstrije (Anesus H.V 335,461; (Anesis H.), 341; (Enisa fl.), 46. -Ondotni gozd (sallus Enise flavü), 186. (I.) Anna, hči bolgarskega kralja Mihaela, omenjena v Cedadskem evangeliju, 328. — Njena mati Marija, 328 — Njeni bratje Rosate. Gabriel, Simeon in Jakob, 328. — Njena sestra Praxis 328. Anna, soproga bolgarskega romarja Sondokeja, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Anno, gl. A n n o n. Anno, ime neke priče, ki se omenja okoli 975. leta, 452. Annon, skof freisinski (854 875), 222 — Njegovi presbiteri, 222, — Njegovi pajdaši in tovariši (cum scquacibus et sociis), 222. Annon, škof vetuarski (Anno sancte Vetuarensis ccclesie episcopus) 95. Annon, pokrajinski Škof (Anno cor-episcopus), 112, 115. Annon, nečak pokrajinskega škofa Annona, 112, 115. Annon, posestnik na Furlanskem, 426. — Njegovi starši, 426. AnpUanov gastaldat (de gastaldato Anpliano) pri Ogleju, 326. Ansaldus, zastopnik piranskega gradu Jera 933. v Benetkah. 381. Anspert(Ansperius), nadškof milanski, 244 Antho, filius Johanni de Melinda, navzoč leta 932. v Kopru kot priča, 380. Antonij, škof brescianski, 257. Antonius, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Antonius Margerite, notar tržaški, 397-Antonius scavinus. navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. in Antro, gl. Lande rje. Anzonis ecclesia, gl La n ze n k i rc h e n Apulija (Apulia), pokrajina v južni Itali)i, 354. Aquabeotus, gl Andreas .Aquabe- o t u s. Aquae, gl. Aachen. .Aquasgranum, gt, Aachen. Aquilegensis, gl. Oglej. Aquilegensis, gl. J es o lo. Aquilegia, gl. Oglej. Aquilegiensis, gl. Oglej. Aquilegius, gl. Oglej. Aquileia, gl. Oglej. Aquileianensis, gl Oglej. AquÜeiensis, gl. Oglej Aquiltgensis, gl. Oglej. Aquisgranum, gl. Aachen. Arathot, grof, ki je pred letom 877. ob jezdil okraj poleg Spreitzbacha, 246. de Arbe, neko posestvo v Istri, 23 Arbo. gl. Ari bo n. Arbunco ülius Maderico, navzoč leta 977 v Kopru kot priča, 462, Arcumis, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ardaggcr (Ariagrum), trg poleg Donave na Dolenjem Avstrijskem, 74, 75. — Ondotni dve cerkvi, 74, 75. Ardulf, sin Henrikov, nekdanji posestnik na Furlanskem, 53. , Areopagit, gl. Dionizij Areopagit, Arfrid, navzoč leta 850. v Blatogradu, 14^. Argauso, navzoč leta 977. v Kopru kot priča, 462 Argentina civitas, gl. S t r a s s b u r g. Aribon, mejni grof. predst. Vzhodne marke (ca 871- 882) (Erbo. .^rbo comcs. Arbo terminalis comes, Arbo marchio, Arpo comes), 264, 267, 288, 321 337, 341, — Njegova gro- fija (comitatus, comitatus Arbonis, praefectura, in coniitatu Aribonis), obsegajoča zemljo pri Mölku, Aniži itd., 264, 294, 302, 321, 335, 336. — Njegova grofija v Traungauskem okraju (in pago Trungaui in comi-ratu Arbonis comitis). 241, 283. 287. ~ Njegov sin Isanrik, 264, 321 Aribon (Arpo), sin grofa Otacharja, posestnik v Ljubenski dolini na gorenjem Štajerskem, 337. Aribon, fevdnik cesarja Otona II., posestnik Y Katantaniji, 4-66. Arigus diaconus, omenjen kot priČa v neki nepristni listini, 418. Aripo. Dva moža tega imena sta bila okoli leta 963. kot priči navsJOČa pri Gospe Sveti, 414. Aripo, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta. 452. Aripon (Aripo), brat brixenskega škofa Albuma, 517, 533, 535. Armentressa, gl. Georgias de Arme n C r c s s a. Arn, gl. Arno. Arnaldus, gl. Arn u 1 f. Arnesdorf, gl. Arnsdorf. Arnis, navzoč leta 927. v Krnskem gradu kot priča, 370. Arnkis, navzoč leta 927. pri Gospe Sveti kot priča, 369. Arno (Arn Arno), nadškof solnograski (798-82l\ 9. 21, 35, 37, 48, 49, 59- 63, 69, 103. 396 (I.) Arnold,škof freisinški(875—883),266. Arnold (Arnoldus comes), neki grof, ki je imel svoja posestva na tich sedanje Gorenje Avstrije, 505. Arnoldus, gl. Ar n ii 1 f. Arnolfus, gl .-'Vrn u 1 f. Arnolphus, gl. Arnulf. Arnolt, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta. 452. Arnsdorf ali Wachau (ad Arnesdorf, id est ad Uuachauuam). vas na Dolenjem Avstrijskem, 296. 460, 482. Arnulf (Arnolfus. Arnolphus), nezakonski sin kralja Karlmana, izprva: (876) predstojnik v Karantaniji in Panoniji, potem (887) vzhodnofran- | kovski kralj, nato od leta 894. kralj italski ter nazadnje (896—899) rim- i sfci cesar, 259, 267, 270, 276, 278, 279, 280, 281, 283, 284, 285^286, 287, 288, 290, 291, 292,293.294, 295, 296. 297, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 309, 3 i O, 311, 312, 313, 319, 320, 321, 322, 473. — Njegovi predniki. 296. — Njegov oče Karlman, 267, 279, 280. — Njegova mati, neka plemenita žena, 259. — Njegova soproga Ota, 294 — Njegova konkubina, 305. — Hči njegove konkubine, 305. — Njegov sorodnik is\ vazal Liutpold, 30S, 309, 319, 320, 321. - Njegova posestva, 296 — Njegov dvor v Liburni, 298, 299 —- Njegova palača v Reznu, 305. Njegova država regnum), 295. — Njegova oblast (dominium), 280. — Regnum Arnolfi = Pannonia, 268. — Njegovi fevdniki, 321. — Njegovi fevdniki: Dietrik, Meginward, Rudolf, Waltun. — Njegov vojvoda Braslav, 313. — Njegov mejni grof Aribon, 321. — Njegov ministerijal Epon, 285. — Njegov ministerijal Heimon, 288, 291, 292. — Njegov komornik Diotrik, 292 — Njegov arhikaplan, ! solnograski nadškof Teocmar, 297. — Njegov kaplan Elolf, 293. — Njegov kaplan Waning, 298. — Nje- I gov duhovnik Adalolt, 284. — Njegovi poslanci, 304. — Njegovi ljudje, ' 267. Arnulf (Arnulfus, Arnolfus, Arnoldus, Arnaldus), vojvoda bavarski in ka-rantanski (907—937), 342, 345, 368, 378, 384, 389, 393, 400; (Arnaldus Bagoariorum et Carentanorum dux), 383. — Njegov oče LiutpoId,342 — Njegov brat Perhtold,384. — Njegovi sinovi, 384. — Njegov sin Eberhard, 384. — Njegov sin Henrik, 400. — Njegova hči Judita, 393 — Njegov stričnik Albrik, 378. Arpinus filius Ronchausi, navzoč kot priča leta 944 v Ogleju, 391. Arpo, gl. Ar i bo n.^ Arpo, ime dveh priČ, ki sta se leta 927. mudili pri Gospe Sveti, 369. Arsafij (Arsafius), bizantinski spatar,36' Artagrum, gl. Ard agger. Asbahc, gl. Asch bach. Aschau (Aschouua, Ascouua), kraj na Bavarskem jugozahodno od Mühl-dorfa, 517, 535. Aschbach (Aspach, Asbahc), trg v za-padnem deiu Dolenje Avstrije, 74, 75. Aschouua, gl. Aschaii. .\scouua, gl. As C hau Ascrihus, gl. As kri h, Ascuuin, navzoč leta 927. kot priča pri Gospe Sveti, oziroma v Krnskem gradu, 369, 370. Askrih (Ascrihus presbiter), duhovnik fuldski, 134. Askuin, nekdanji lastnik Ribnice na Koroškem, 458. — Njegov oče, 458, — Njegova mati Kunigunda, 458.— Njegova posestva, 458. Astnar, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Aspach, gl. Aschbach. Aspert, škof rezenski (891—893), 300, 302. Astariuuiza, gl. Ostrovica. Astaruuiza, gl. O s t ro v i ca. Astro, qui fuitJohanni Ciampognago, gl. Johannes ülius Asiro Asziza, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Atene, mesto na Grškem. — Ondotni škof Dionizij Areopagit, 237. Atila, kralj hunski, 151 (I.) Atlantski ocean (ad mare oceanum, ad oceanum), 385. Atton, škof freisinški (784—810)48. (I.) Au (Auua). kraj poleg reke Inna, 375. Auari, gl. Obri. Auaria, gl. Ava r i j a. Audebertiis (Adebertus, Audiuertus), locopositus v Kopru, 380, 381. Audebertus gener Johannani de Pin-guento, navzoč leta 932. v Kopru kot priča, 380. Audiuertus, gl. Au de bert u s. Audo presbiter, navzoč leta 944. v Ogleju kot priča, 391. Audoctus scavinus, omenjen kot priČa v neki nepristni listini, 418. Audoen (Audočnus), kaplan in poslanec gradeškega patriarha Vitala, 449. Audormus diaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Auf hofen (Vfhouun), vas na Tirolskem severno od Brunecka, 491. Augsburg (Augustana urbs, Augusta), 399. _ Ondotni škof Henrik, 464. (I.) Augusta, gl. Augsburg. Augustana urbs, gl. Augsburg. Augustinus, gl. Avguštin. Augustus, gl. Veneri us tie Augusto de Castro Pirano. Augustus, navzoč leta 977. v Kopru kot priča, 462. — Njegov brat Mar-cello, 462. Augustus de Montanario, navzoč leta 932. v Kopru kot priča, 380. „in AuUanico", neki kraj na Furlanskem, 426. Auo, navzoč kot priča leta 927. pri Gospe Sveti, oziroma v Kfnskem gradu, 369, 370. Auserensis, gl. Os or. Ausonicae partes, gl. Italija. .'\ustrasia, gl. A v s t r a z i j a. Auua, gl. A u. Avares, gl. Obri. Avarj, gl. O b r i. Avari qui dicuntur Ungari, gl. Ogri. Avaria, gl. O b ri. Avaricus, gl. Obri. Avarlja (Auaria) t. j. nekdanja obrska zemlja, 447. Sv. Avguštin(Augustinus),134,219.(1.) Avstrazija (Austrasia), vzhodni del nekdanje frankovske države, 128. Ayo, gl. A j on. Aza, ime neke nesvobodne osebe na Lurnskem polju, 452. Azala, ime treh nesvobodnih oseb na Lurnskem polju, 452. Azili, plemenitaš, ki je imel svojo lastnino v Labodski dolini, 501. Azili, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. — Njegova soproga, 494. — Njegovi sinovi, 494. Azo, ime nekega nesvobodnega Človeka na Lurnskem polju, 452. Azo, ime nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. Živel v Innichenu,496. Azon, odvetnik oglejske cerkve, omenjen v neki nepristni listini, 418. Baaz, karancanskt Slovenec, 105. Babenberge, g). Bamberg. Babo, gi. P a b o n. Baciotus, oče gradeškega patriarha Viktorja 1., 141. — Giej tudi pod „Bellus Ausibiacus" in pod „Beren-tanos**. Bagoaria, gl. Bavarsko. Bagoarii g(. Bavarsko. Baioari, gl. Bavarsko. Baioaria, gl. Bavarsko. Baioarü, gl. Bavarsko. Baiovarii, gl. Bavarsko. Baiowarii, gl. Bavarsko. Baiuvariensis, gl. Bavarsko. Balderik (BaJdncus) vojvoda furlanski, predstojnik panonske in varuh obrske raeje, 57, 61,78; (Baldricus comes et Avarici llniitis custos), 85; (Baldricus comes et Pannonici limitis prae-lectus), 86; (Baldricus comes Foro-iuliensis), 86; (Baldricus dux Foro-iuliensis), 96. Baldricus, gl. Balde rik. Bale (Valles, Valle), vas v južni Istri, 477, — Ondotni grad (castrum), 530. Bamberg (Babenberg«), mesto poleg Mena na Bavarskem, 486. Barantinus de Montanario, navzoč leta 932. v Kopru kot priča, 380. j Baratonio, gl. Pelrus de Baratonio.; Baratonnio, gl. D o m i n i c u s de Bara-tonnio in Felix de Baratonnio. Barbarini Barbari, beneška rodovina, ki je prišla iz Trsta, 24. Barbolano, gl. Leon Barbolano. Bari (Baris civitas, Barii civitas), mesto v južni Italiji, 205, 215. Barii, gl. Bari. Baris, gl. B a ri. BartolomeuSy presbitervcerkvi sv. mu-' cenikov v Trstu, 397. Barturicus, gl. Bat ur i k. Basel, mesto v Švici. — Ondotni škof Haiton (Haide episcopus Baslensis, Haito Basilensis episcopus), 36. Basilensis, gl. Basel. Basiliacus, gl. Johannes Basiii-a C u s. Basilius, gl. B a z 11 i j. Basilius Transmundus, gl. Trans-mundus Basilius. Baslensis, gl. Base!. Baturik (Barturicus), škof rezenski (817-847), 110, 131. Bauari, gl. Bavarsko. Baugaurii, gl. Bavarsko. Baumburg (Poumpurch), neki kraj na Bavarskem pri Trostbergu, 362. Baumkirchen (ad Pouminunchiri-chun), vas na Gorenjem Štajerskem vzhodno od Judenburga, 382. ßauuaria, gl. Bavarsko. Bauworii, gl. Bavarsko. Bavarsko (Baioaria), 19, 20, 40, 51, 61. 102, 182, 203, 204, 242,259, 263, 268, 27«, 297, 3 '5, 324, 384, 385. 389, 393, 402, 406, 454. 464; (Bagoaria), 21; (Bawaria), 384, 389, 393; (Bauuaria), 467, 486; (Waioa-ria), 306; (Noricum). 128, 204; (Norica), 128, 204; (Noreia), 139; (regnum Baioariorum), 264, 393; (regnum Bawariorum), 393; (Baua-rorum regnum), 461; (ducatus Baioariorum), 399; (ducatus Bawariae), 402; (Baioaricus ducatus), 518; (Ba-ioariae regio), 518; (in partibus Ba-uuaric), 517; (orientalis pars Baio-ariae), 5l; (terminus Baioariorum), 264. Bavarci (Baioarii), 103, 109, 279. 303, 341, 345, 384, 389, 393, 402, 454, 518: (Baiovani), 94, 225, 227, 342, 398; (Bagoarii), 2l, 123,383; (Baioari), 150; (Bawari). 123, 341, 389, 398; (Bawarii). 341, 384, 393, 399, 454, 479, 518; (Baiowarii),393, 454, 479; (Bawoarii), 389; (Baugaurii), 341; (Bauworii), 341; (Bavari), 514; (Norici), 204, 247, 280, 393; (^Baioariorum gens), 393. — Svobodni in nesvobodni Bavarci (Baioarii liberi et servi), 109. Bavarski škof)e, 224, 324, 325, 341. — Bavarski opatje, 341. — Bavarski vladarji, 325. - Bavarski kralji, 324. — Kralji: Ludovik (Nemški), Karl-raan, Ludovik. — Bavarski vojvodje (duces), 119, 393. — Vojvodje: Arnulf, Perhtold, Henrik I.,Henrik H., Oton, Henrik UI. (Mlajši), Henrik IV. — Mejni grof (marchensis) bavarski Engildieo, 308. — Bavarski grofje, 324, 341. — BaTarski veVikaši (opti-mates). 259; (primores), 264, 279, 281, 305, 322; (primates), 321; (priiicipes), 270. — Bavarska vojska (exercitus Bawarorum), 123,342 (I.) Bawari, gl. Bavarsko. Bawaria, gl. Bavarsko. Bawarii, gl. Bavarsko. Bawoarii, gl. Bavarsko. Bazilij, cesar bizantinski, sovladar ce* sarja Ivana Tzimiska ter sin cesarja Romana II., 439. :Bazilfj (Basilius), vojaški mojster v Istri, 23. Bazov^'a, gl. Paso v. Bazzovva, gl. Pasov. .Beat^ kaplan in fevdnik italskega kraija Berengarja, 344. Beat (Beatus),dožd beneški (805—810), 29. Beatuseschfrichun, neki kraj v Pribi-novi deželi, 163. — Ondotna cerkev. 163. Bedasclauo (Bedoslav ali pa Budislav), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju,328.— Njegov oče Habra-ham, 328. — Njegova mati Uailcana, 328. Bedoslau (Bedoslav),neki romar,omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. .'Bedoslauua (Bedoslava), neka roma-rtca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. — Njen soprog Ivan, 3?8. Bega, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Beheimi, g). Češko. Behemensis, gl. Češko. Beissendorf (Buissindorf), vas na Koroškem jugozahodno od Št. Vida, 466. Bela (Bieiach), dotok reke Donave na Dolenjem Avstrijskem. (Bielaha jtl.) 40; (ad Pelagum), 74. 75 Bela Gorenja (Velah) vas v Belanski dolini na Koroškem, 452. Belfiore d! PorcIIe, vas vzhodno od Verone, 524. — Ondotni prebivalci, 524. Beljak (curtis Fillac), mesto na Koroškem, 468. — Ondotni most (ad pontem UiUah), 248. — Ondotni grad (castellum), 468. — Ondotna cerkev 468. BeHica (Belica), neka romanca, omenjena v Cedadskem evangeliju. 328. — Njen sin Minidrago (Manjdrag), 328. Bellus Ausibiacus, oče gradeškega patrijarha Viktorija I.. 141 _ Glej tudi pod „Berentanus" in „Baciotus". Benedictas presbiter navzoč kot priČa leta 847. v Trstu. 137. Benedictus presbiter, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 4)8. Benedlctus Razo subdiaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Benedictus filius Petro de Uualtran. navzoč kot priča L 932. v Kopru, 380. Bčnedictus gener j ohannaceni, navzoč kot priča leta 932. v Kopru. 380. — Njegov sorodnik .Andreas, 380. Benedictus nepos Fuscani, navzoč kot priča ieta 932. v Kopru, 380. Benedictus Nepus, qui fuit Andreadi scavino, navzoč kol priča leta 977. v Kopru, 462. — Njegov brat Vual-tram, 462. Benedictus neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. 328. Benedictus scavinus, navzoč leta 991. kot priča blizu ustja reke Mirne v Istri 499- Benedikt I., rimski papež (574 —578), 93. (1.^ Benedikt III., rimski papež (855—858), 152, 158. Benedikt VI., rimski papež(972—974), 446. 447, 448. Benedikt, škof in zastopnik papeža Evgenija 11. na mantovanski sinodi,93. Benedikt, škof in papežev poslanec na Moravskem, 324. Benedikt iz Kopra odvetnik istrske poscstnice Berte, 499. Beneško (Venetia, Venecia, ad Vene-cias). 15, 23, 27, 29, 30, 35, 240. 323^ 391, 406.430, 465. — Beneška pokrajina (provinciaiVenetiarum),93. 240, 408; (partes Veneciarum), 30, 381; (de Graecis), 15. — Beneška zemlja. 124, 258. 380. 429, 462, 476 — Beneške meje (lines Venetorum), 215, 429. — Novo Beneško (Nova Venetia), 500. — Ondotna metropola Gradež, 500. Benečani (Veneti. Venetici, Uenetici), 12. 13, 15, 28, 30. 31, 33, 34 93, 124, 126, 141, 152, 154. 215,230, 243. 258, 261, 314, 316,333,381, 391, 403, 406, 429, 457, 462, 463. 465. 476: (natione Venetus), 230, 250, 346, 356, 420, 422; (homines Vcnetiaruni), 381. — Njih sosedje, 429. — Beneško ljudstvo (populus Vcnetus), 24 3^0. 406. — Beneški podlozniki, 124, 476. — Beneški be-J glini. 124, 429. — Beneško pJem-stvo (nob>)es), 13, 15; (maiores), 15; 323^. 381, 406. — Ondotna cerker sv. Julijana (ecclesia s. Juliani in Ri-voalto), 230, 240. Ondotni škof,, 54. — Oiivolo Y Benetkah, 528. — Ondotna cerkev sv. Petra (Olivolensis ecclesia s. Petn), 528. — Ondotni škof (Olivolensis episcopus), 27. — Ondotni Škof Dominik, 528. — Samostan sv. {{ilarija v Benetkah (mo-nas^erium s. Hilarii}, 240. — Benečan (natjone Rivoaltensis), 84. (naci* one Rivoalti), 230; (habitator Ri-voalti), 234. (1) (primates), 406. — Plemenitaške ro- Benevent, mesto v južni Italiji. — dovine: Albani, Barbarini Barbari, Bu- Oiidoina zemlja (terra Beneuenti), signaci, Calbani, Caloprini, Gardocus ' 406. (I.) Gardolicus, Gratulani, Tyeri, 24. —■' Benko (Wenco), neki Slovanski je pre-Beneški plemenrtaši: tribun Obelierij, bival na zemlji Gorenje Avstrije, 505. tribun Feliks, Demetrij. Marinijan,' Benninwanch, morebiti sedanji Ben-Foscaro. — Benečan Vital Candiano,' gersdorf na Dolenjem Avstrijskem. 440. i 246. Beneški patriarh (patriarchaVenetorum) Benno, frankovski fevdnik, 4f. — 240 — Beneški pacnarh ali nad.«kof I iNjegov oče Laudula, 41. Fortunat (Fortunatus Vcnctiarum et j Berachtoldus, gl. Perhtold. Urriensium patriarcha), 18; (Fortu- Berahtoldus, gl. Perhtold. natus archiepiscopus Venetiae), 79;!Bcram (Uermes), vas v fstri severo-(Fortunatuspatriarcha Veneticorum), 1 zapadno od Pazina, 349. — Ondotni 82; ogkjski ali beneški nadškof. 255.1 veliki in mali grad, 349. — Beneške škofije. 381. — Beneški i Berchtold grof (Berhtoldus comes),, škofje, 93, 177, 381. 406, 476. —J 268. - Njegov brat, katerega so Beneški opatje, 476. — Beneške ^ leta 884. Moratci ujeli, 2Č8. cerkve, 381. i Berchtoldus, gl. Perhtold. Beneški doždje, 33, 476. — Doždje: i Berchtolfus, gl. Perhtold. Ivan, Mavricij, ObeJierij, Beat, Agnelij,' Berengar 1., najprej vojvoda furlanski Justinifan, Peter, Urz. Peter I. Can-diano. Peter, Peter II. Candiano,Peter' lil. Candiano, Peter IV. Candiano, I Peter I. Orseolo,(Dominicus Sylvius\ | Vital Candiano, Tribun, Peter H.! Orseolo. — Beneški tribuni. 24. —' Tribuni: iribunusObellierius, 15; tri-j bunus Felix, 15; Gardocus Gardolicus, 24; Calbani,24; Caloprin»,24; Busignaci. 24. — Beneška država, 381. ^ Beneška vlada, 381, 429, 476. — Beneški fevdniki. 381, 391, 462. — Beneške ladje, 476. — Beneška libra (874-888), potem kralj italski (888 do 915) in nazadnje (915—924) cesar rimski (Berengarius gloriosus comes, Bernganus qui Foroiuliense fruifur, Berengarius Forojuliensis), 205, 249, 257. 274, 275, 282; (Berengar kot kralj), 289, 323^, 326, 338, 339, 344, 347, 348, 349, 350; (Berengar kot cesar), 352, 353, 354, 360, 426. — Njegova soproga Bertila, 339. — Njegov brat Ünruoch, 274. — Njegov oče Eberhard, 249, 282. — Njegovi predniki, 249. — Njegovi ljudje, 249. — Njegova vojska, 323''. — Njegova fevdnika Beat in Grimald, 344. (libra Ueneticorum), 429,476. (I.) Benetke (Venetia, Venecia), glavno mesto Beneškega, 15,23,86,207,215; Berengar If., mejni grof ivrejski, po-(Nova Veneria), 84, 141; (in Rivo- zneje kralj italski, 373, 399, 409. — dito, Rialro), 24, 54, 197, 230,240,1 Njegov sin Adalbert, 399. Berentanus, oče gradeškega patriarha Viktorja 1., 14-1. — Glej ludi pod „Bellas Ausibiacus" in pa „Baciotus**. Berhtaidus, g(. Pcrhtoid. Berhtoidus gl. Perh i old Bcrhrolfus, g]. Perh told. BeHnger, inoe neke priče, ki se omenja okoli 990. leta, 497. Bernard, oče tržaškega sindika, pro-kuratorja in oskrbnika Peira. 397. Bernard, oče tržaškega tiocarja {vana, 397. Bcrngarius, gl. Berengar. Bernhard, vojvoda saski, 484 Bernsnicha, gl Perschling. Berta (Bertha), posestnica v Istri, 499. — Nien soprog KadoJaj (fCadol), 499. — Njen sin Almerik, 499. — Njen odvetnik Benedikt iz Kopra, 499. Bertald (Bertaldus), škof puljski, 528. Berialdus, gl. Per h told. Bertha, gl. Berta. ßeriholdus, g). Perh t old. ßcrtholfus, gl. Perhtold. Bertila, soproga italskega kralja Be* rengarja i., 339. Bertocus, gl. Johannes filius Bertoci Jugatori. Bertold, gl. Perhtold. Bertoldus, gl. Perhtold. Rcrtolfos, gl. Perhtold. Beriricus, gl. Bertrik. Bertrik, palatinski grof (Bertriciis comes palatii), 85. Besinga, gl. Pösing. .Betaneo (Petanko), neki nesvobodni Človek, ki je leta 864. živel poleg Krke na Koroškem, 191. Btttobia, gl. Ptuj Bettowe, g! Ptuj. Bielaha, g). Bela. B'ledrut, gV Bile trud a. Biletruda (nobilis matrona BiJedrut), soproga bavarskega vojvoda Pcrh-tolda, 454, 455. — Njen sin Henrik Miajsi, vojvoda karantanski. Bilisaseo, gl. Blatno jezero. Bischofsberg (Piscoffesperch), kraj blizu Neumarkta na gorenjem Štajerskem 377. .Bistrica (rivulus Mvsrrica), potok v Wachau-u, 106. i Biula (Bela), neka nesvobodna oseba, ki je leta 864, živela poleg Krke na Koroškem, 191. \ 9 Bfzantmsko (Constantinopolitanum Imperium), 15, — Bizantinski cesarji, 22, 23. — Cesarji: Konstantin V. ali pa Vr., Nicefor, Leon V„ Mihael II., Mihael III , Roman II — Bizantinska vojska (exercitus), 30. — Bizantinsko brodovjc, 30. — Bizantinski spatar Arsafij, 36. (1.) Blagadsa (Blagica), ime nekega ne-svobodnega Slovenca, ki |e okoli leta 990. živel v Labodski dolini na Koroškem, 494. Biancanico, gl. J u r i j B1 a n c b a n i c o. Blanchanico, gl. Jurij Blanchanico. Blasindorf, gl. Blažja ves. Blatno jezero na Ogrskem (Pdoz-suue), 174; (Bilisaseo), 276. (1.) Blatograd, utrjeno mesto (munimen) v močvirnatem kraju ob reki 2ali (in paiude Salae Huminis) na Ogrskem, 125; (munimen), 142; (castrum). 142; (Chezilonis castrum), 195; (civitas), 163; (civiias Priwinae), 167; (urbs Paludarum), 313; (Mosapurc), 195; (Mosapurch), 296; (Mosapurch civi-tas),460. (Mosaburch civiias),482. -Ondotne cerkve: cerkev Matere božje, 142; cerkev sv. Ivana Krstnika, 163; cerkev (opatija) sv. Adrijana z ostanki tega svetnika. 167, 296, 460,482. — Ondotni kraljevski dvori, 296. — Ondotni ribnik, 460,482. — Ondotna mitnina, 460, 482. — Ondotna deve-tina, 460, 482. Blatograd, sedaj vas na Koroškem od Vrbskega jezera proti severu, nekdaj [ako utrjen grad, obdan od močvirja (castrum munttissimum, quod Mosaburch nuncupatur), 259; (urbs Mosaburc), 285; (Mosapurhc), 286; (Mosapurg), 293. Blažja ves (B(asindorf), vas severo-vzhodno od Celovca, 469. BHtgarij (Blltgarius), poslanec bavarskega kralja l.udovika, 183. Bochbach (Bochbah), potok, ki se na Dolenjem Avstrijskem izliva v Donavo, 106. Bochbah, gl. B och bach. Bochinir (Bogomir), neki roinar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Bocsana, gl. Pečana. Bodpechah, gl. Po d peč. Bodrici (Abodriti), slovanski razrod, bivajoč pri izlivu srbske Morave v Donavo, 52, 72. Boemani, gl. Češko. Boemia, gl. Češko. Boemicus, gl. Češko. Bogat (Bugac), neki ogrski poveljnik, 354. Bogomtlla (Bogumija), neka roraa-rica, omenjena t Čedadskem evangeliju, 328. — Njen oče Sondoke, 328. — Njena brata M hael in Uue-lecneo, 328- — Njene sestre Kalia, Marta, Elena in Maria, 328. Bohemia, gl. Češko. Bolesclaua (Boleslava), neka roma* rica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Boleslav (BoUzlavus), vojvoda češki, 459, 464. Bolgari (Bulgari, Bulgares, Bulgarii, Vulgarii), 52, 57, 86, 92, 96, 101, 104, 123, 183, 192, 267, 304. — Bolgarsko (Boigaria, Bulgaria, regio Vulgaria, Vulgarum fines), 117, 304, 307, 328, 343. — Meje bolgarske države, 85. — Bolgarski kralj (rex Vulgarorum), 192. — Bolgarski kralj (Omortag), 85. — Njegovi poslanci, 85. — Bolgarski kralj Vladimir (Lao-domur), 304. — Bolgarski kralj Mihael in njegova družina, 328. — Bolgarski plemenitaši (opcimates), 85. — Bolgarski poveljniki (Bulgarici rectores), 92. — Bolgarska vojska (exercilus Bulgarorum), 96. (1.) Boigaria, gl. Bolgari. Bolizlavus, gl. Boleslav. Bologna,mesto v hali)! (Bolonia), 240, (Bononia), 449. (I.) Bolonia, gl. Bologna. Bon (Bonus), patriarh gradeški (ca. 956—965), 403,406,422. — Njegov oče Jurij Blanchanico, 403. — Njegovi škoije, 406. Bonaidus diaconus, navzoč kot priča iera 944. v Ogleju, 391. Bonaidus filius Teudereni, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Bonane, gl. ürsus de Bon an e. Boncidinus, gl. Venerius Bonci-d i n u s Bonellus, navzoč kot priča leta 932. / Kopru, 380. — Njegov brat Do-minicus, 380. Bonifacij VI. (Bonifacius), rimski papež, ki je leta 896. vladal le 15 dni,. 314, 315. Bonifacius, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. — Njegov brat Joannes, o nigrimaldi. Bonolago, navzoč kot priča leta 932.. v Kopru, 380. Bononia, gl. Bologna. Bonutulo, gl. J o h a n n e s de Bonutulo. Borna, vojvoda dalmatinski in libur» nijski (Borna dux Dalmatiae atque Liburniae), 67; (Borna dux Dalma-tiae),57; (Borna dux Guduscanorum). 52; (Ilopivo;), 77; (Borna), 58, 60, 76. — Njegov ujec Ljudomisl, 76. — Njegov nečak in naslednik Ladislav,. 67. — Njegova pokrajina (provincia)» 58. — Njegovi gradovi (castella), 5Š. — Njegova telesna straža (praeto-riani),57. —Njegovi poslanci, 58, 60.. Bosana, gl. Pečana. Bosaoga, gl. Pečan a. Bose]isa(Boželiša),nekaromarica,ome> njena v Čedadskem evangeliju, 328.. Bosisen Castrum, nekdanji grad na Kranjskem jugozahodno od Škofje Uke, 445, 490. Boso, gl. B o z o n. Boso princeps, ki se je leta 871. prš Capui vojskoval s Saraceni, 205. Bovo, frankovski fevdnik, 41. Bozon (Boso marchio), mejni grot., fevdnik italskih kraljev Hugona in Lotarja, 379. Bozon (Boso comes), grof in cesarski odposlanec, 89. Braciensis, gl. Brač. Brač, otok dalmatinski. — Ondotno-mesto (Braciensis urbs, Bratiensis-urbs), 215. Braitan, gl. Pra ta. „de Branca Uršo monie", gl. T r s t. Braničevci (Praedenecenii), slovanski razrod, bivajoč biizu ustja srbske Moravč v Donaro, kjer ;e sedaj mesto BraniČevo, 72. Branimir (Brannimero coroiii), najbrže hrvaški vojvoda Branimir, omenjen kot romar v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegova soproga Marjuša' (Mariosa cometissa), 328. Brannimero, gl. Branimir. Brasclauo, gl. Brasi a v. Brasclauo (Braslar), neki romar omenjen v Cedadskem evanj?elt;u, 328, — Njegova soproga Uuentescella, 328. Braslav, vojvoda med Savo in Dravo (Brazlowoni duce), 268,313; (cura Braziavonc duce),301; (a Priznolawo Sclavo duce), 322. — Njegova zemlja de terra Brasclauo), 328. — Njegova pokrajina med Savo in Dravo ter poleg Odre in Kolpe (qui regnum inter Dravuni et Savum llumine te-nuit), 268; (de regno Brazlavonis perfluviuna Odagra usqueadGulpam, dein per Huente Save fluminis), 304. Brattensis, gl. Brač. Brazena (ßratina), neka roxnarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Brazlavo, gl. Bras la v, Brazlowo, gl. Brasiav. Breg pri Ptuju na Štajerskem (Uuag-reini), 296, 460; (Vuagreini), 473; (Wagreini), 482. Bremen, mesto v severni Nemčiji. — Ondotni nadškof Adaldag, 447. Brensko jezero (Brenner See) na Koroškem, 248. Brenta (Brenta, ad Parentum), reka v severni Italiji, 323", 323*>. (1.) Brescia (Brixia,Bnxfana ci vitas), mesto v severni Italiji, 323*^, 354. — On-dotno pogorje, 354. — Ondotni samostan, 274. — Ondotni škof Antoni/, 257. (I.) Bretagne, polotok na severozahodnem Francoskem. — Ondotni prebivalci (Britones, Brittones), 38. Brezje (Freznic), ppgorje jugozahodno od Vitanja na Štajerskem, 470. Breže (Friesach, Friesah, Frisach), mesto na severnem Koroškem, 172, 296, 473. 482. — Ondotni dvor (curtis) solnograškega nadškofa Adalberts, 368. Bribibor (Pribibor), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Bribina (Pribina). neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Bribtsiau (Pribislav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Brimet, gl. P r i m e t. Brlsnuz (Prisnec), nav/.oČ leta 850. v Biatogradu, 142. Briiče/ vas blizu Nadiže na ;;em]ii beneških Slovencev. — Ondotne gore (in montibus Broxianis), 289. — On-dotna meja (in fines Broxias), 289. (I.) Britones, gl. B re t a gii e. Brittones, gl. Bretagne. Briwinus, gl. Pribina. Brixen, mesto na Tirolskem. — Brv-xenska ali säbenska skofa Hergen in Albuin. — Brixenska all säbenska cerkev, 458, 491, 531, 532, 535, 536, 537. — Njen odvetnik Rodan, 535. Brixia, gl. Brescia. Brixiana civitas, gl. Brescia. Broxiani montes, gl. Bris če. Broxias, gl. Brišče. Bruck, mesto poleg Mure na Štajerske:"« (Prucca). 172, 296, -/73; (Pruka),482. Brunnaron, sedanji Lebenbrunn severno od Kiseka, ]3l. ßrunon, sin karantanskega vojvoda Otona, ki se je kot papež imenoval Gregor V.. 522. Buch, sedaj Maria-Buch, vas blizu Judenburga na gorenjem Štajerskem (Puoch), 367; (Puoche), 377 Buchenau (Puochinauua), vas na Go* renjem Avstrijskem od Linza proti zahodu, 94. — Ondotna cerkev, 94. Buchschachen (Puochskeho), vas blizu Sekova na gorenjem Štajerskem, 366. Budes, gl. B uso. Budigoj (Butigoi), neki nesvobodni človek, ki je leta 945. živel na Koroškem, 392. Budist, neki nesvobodni človek, ki je leta 945. živel na koroških tleh, 392. Budistdorfy morebiti sedania Bučinja ves pri Gospe Sreti na Koroškem.392. Buga, gl. ß u je. Bugat, gl. B o gär. Butgin, morebiti Persenbeug poleg Donave, 186. Buissindorf, gl. B e i s s e n d o r f. Buje (Buga), mesto v Furlaniji južno od Gumina, 478. (I.) Bukovje (Buochun), vas poleg Drave sererozahodno od Beljaka, 24$. Bulcsisc, gl. Pulst. Bulgares, gl. Bolgari. Bulgart, gl. Bolgari. Buochun, gl. Bukovje. Burgundija (Burgundia), 102, 385. — Ondotni kraij Rudolf, 384. (I.) Burkhard, škof pasovski (902-915), 335, 341. Busignacf, beneška rodovina, ki je prišla iz Basa, 24. Businiza, neki kraj r Pribinovi deželi, morebiti sedanja Pesnica na Štajerskem, 163. — Ondotna cer-ker, 163. Buso (Budes), otok pri izlivu Avše v Jadransko morje, 24. (I.) Butigoi, gl. Budi go j. Buzef (Pinguente), vas v Istri, 23. — Audeberius gener Johannani de Pin-guentd, 380. C., subdijakon oglejskega patriarha Rodalda, 421. Cabacurdo, gl. Martinas Caba-c u rd o. Cadaloc, gl. KädaJoh. Cadalus, gl. K a d o I a j. Cadola, gl. Kadolaj. Cadolach, gl. Kadolaj. Cadolah, gl. Kadolaj. Cadolane (abl.), gl. Kadolaj. Cadolao, gl. Kadolaj. Cadolaus, gl. Kadolaj. Cadolus, gl. K a d o 1. Cadofus filtus ßontgrimaldi, navzoč leta 944. v Ogleju kot priča," 391. Cafrat) neki romar, omenjen v Če-dadskem evangeliju, 328. Caharija I. (Zacharias), rimski papež (741—752), 37, 59, 299. (1.) Caharija (Zacharia), škof säbenski (t 907), 342. Calbanf, neka beneška rodovina, ki ;e prišla iz Kopra, 24. Caibe (Calua), mesto na Saškem južno od Derina, 506. Galcariola, gl. L a u r e n t i us de Cal-cariola. Caldiero, vas vzhodno od Verone, 524. — Ondotni prebivalci, 524. Caloprin) (Coloprini), beneška ple-menitaška rodovina, ki je prišla iz Kormina, 24. — Glej tudi Leon Caloprini. Galua, gl. G a I b e. Gambe, gl. Kam p. Gamponago, gl. Johannes Gam* p o n a g 0. Gampus Pattavii, gl. P a . 68, 116, 126. Diehshe, gl. D j e kš e. Dietmar, podlozoik cerkve sv. Martina na Grobniškem polju, 502. — Njegovi sinovi, 502. Dietmarus, gl. T e o l nti a r. Dietrih, irae neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452, Dietrik (Oictricus), pokrajinski škof v Karanianiji, 357. Dietrik, fevdnik kralja Arnulfa, ki je imel svoja posestva v Grünzu, 296. — Gl. tudi Deotrik. Digoane, gl. Petrus de Dignane in P a u IJ o de Dignane. Dilianum, gl. D i I j a n. Diljan (in Diliano, in Diliana), kraj blizu Vižinadc v poreški škofiji, 148, 157. — Ondotni samostan sv. Mihaela arhangela, 148, 157. — Ondotni opat Felmon (Telmo, Selmo), 148, 157. — Ondotni bratje, 157. — Zastopnika ondotnega samostana Petronazij in Talazij, 157. Dimitrius, gl. D e m e t r i j, St. Dionizij (s, Dionysius), 82. — Telesni ostanki sv. Dionizija na Gra-dežu, 500. — Knjige sv. Dionizija, prevedene na latinski jezik, 82. Dionizij Areopagit, škof atenski, 236, 237. — Njegovi spisi, 236. - Njegov kodeks, 237. Dionysius, gl. Dionizij. Diothilty ime nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Diothmar, gl. Teo t mar. Diotmar, odvetnik solnograŠkega nadškofa Adalberta, 382. Diotmar comes, navzoč kot priča leta 927. pri Gospe Sveti, oziroma v Krnskem gradu, 369, 370. Diotmarus, gl. Teotm ar. Diotpert, neki duhovnik, čegar posestva so bila na koroških tleh, 407. — Gl. tudi Thietpreht. Diotram, navzoč kot priča leta 927. pri Gospe Sveti, oziroma v Krnskem gradu, 369, 370. Diotricus, gl. Diotrik. Diotrik, nadškof trevirski (965—977), 447. Diotrik (Diotricus), komornik kralja Arnulfa, 292. Diotrik, odvetnik freislnškega škoia Abrahama, 495, 496. Ditmarus, gl. Te Otmar. DjekŠe, vas na Koroškem od Velikovca proti severu. — Ondotna gora (in nionte Diehshe), 309 Doberich, gl. Dobrič. Doblisclaiig (Dobislav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Dobrablaste (Dobrovlasta), neka romanca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Dobresit (Dobrožii), omenjen v solno-graški bratovšČinski knjigi, 329. Dobrič (Doberich), gora na južnem Štajerskem blizu Polzele, 470. Dobrodei (Dobrodej), neki romar, omenjen r Čedadskem evangeliju, 328. Dobronega. Tako sta se zvala dva nesvobodna Človeka, ki sta leta 945. živela na Koroškem, 392. Dobroslsne (Dobrožizna), neka romanca, omenjena vČedadskem evangeliju, 328. Dolenja Panonija, gl. Pan oni j a. Dolenji dvor (Vduleniduor), sedanji Udelsdorf pri Arvežu na Štajerskem, 436. Domaniir(Domomir},nekiroroar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Domemus (DomomisI), neki Slovenec, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191- Dominatrino, navzoč leta 932. kot priča v Kopru, 380. Dominico de dd., navzoč kot priča leta 977 v Kopru, 462. Dominico de Heina, gl. Maurocenus fil. Dominico de Heina. Dominico de Johanaci, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Dominico de Juuentino, zastopnik po-reškega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Dominico filio Olie de castro Mugla, gl. Do minie us de Oliva. Domvnico Pepolo, gl. Andreas (Aa-. Dominik, presbiter pri vojvodu Prl- dreade) fiiius Dominico Pepolo. ' binu, 142, 164. Dominicus de Histria Ciontariautusi, j Dominik, klerik in notar (tabeilio) tr-navzoČ kot priČa leta 932 v Kopru. žaške cerkve, 137. 380 ' Dominik, nečak gradeškega patriarha Dominicus de Limperga, navzoč kot Fortunata, 89. priča leta 932. v Kopru, 380. i Dominik Candiano, sin Vitala Can-Dominicus de Oiiva, zastopnik milj- i diana, 527. skega gradu leta 933. v Benetkah^ j Domnia, ime neke nesvobodne ostbe, 381- omenjene v neki nepristni listini, 292. Dominicus fiiius Felici de Baratonnio, Domogoj, slovanski (hrvaški) vojvoda^ navzoč leta 932. v Kopru. 380. (Domogoi Sclavorum dux), 243. Dominicus fiiius Gaiper^ani, navzoč 1 Donava (Danubius) 22, 39, 40, 75, kot priča leta 932. v Kopru, 380. 94, 106". 110, 113, 117, 150, 186, Dominicus fiiius Heleni, navzoč kot 226, 246, 264, 268, 296, 307, 341, priča leta 932. v Kopru, 380 460, 482 ; (Dannubius), 2 ; (Hister), Dominicus fijitis Marciano de Lu- 22. 264, (I.) pardo, navzoč kot priča leta 932. v Donat (l)onatus). zadrski škof, 29. Kopru, 380. ^ Donplachi, gl. De bi ach. Dominicus fiiius Senadri, locopositus , Dorescado, gl Ouurstede. de Tergeste, zastopnik tržaškega me- Dornova (ad Durnauua, Durnawa)» sta leta 933. v Benetkah, 381. morebiti sedanja vas tega imena blizu Dominicus frater Bonelli, navzoč kot Ptuja, 296, 460. 482. — Ondotna pri a leta 932. v Kopru, 380. cerkev sv. Ruperta, 296, 460. 482, Dominicus scavinus de Anastasia, na- Dox, brat bolgarskega kralja Mihaela, vzoč leta 932. v Kopru ter 933. v omenjen kot romar v Cedadskem Benetkah, 380. 381. evangeliju, 328. Dominicus Sylvius, dožd beneški, | Dracholf, škof freisinški (907 —926), 462. 345. Dominicus Veneticus > navzoč leta Dracig (DražiČ), neki romar, omenjen 932. v Kopru, 380. v Cedadskem evangeliju, 328. Dominicus Vitalis de Rebraciadino, Dragabon (Dragovan), omenjen v sol-navzoč kot priča leta 932. v Kopru, nograski bratovŠčinski knjigi, 329. 380. Dragamer (Dragomir), neki romar, Dominik (Dominicus), patriarh gra- omenjen v Cedadskem evangeliju, deški (901 — 909). 333, 346. — Nje- 328. gov oče.'), beneški dožd Peter Tri-; Dragamosus, gl. Drago mož. bun, 333. ^ Dragoiud (Dragovir), neki romar, ome- Dominik, Škof in legat papeža Ste- njen v Cedadskem evangeliju, 328-fana V., 272. Dragomož (Dragamosus), tast panon- Dominik (Dominicus), Škof olivolski skega vojvoda Ljudevita. 57. v Benetkah. 528. - Dragoroc (Dragorok), neki romar, Dominik, nekaj časa opat v altinskem ; omenjen v Cedadskem evangeliju. samostanu, pozneje škof torcellski, 231, 234, 240, 250.— Njegov oče Leon Caloprini(Co!iOprirvi), 234,240. Dominik presbiter, zastopnik presbi-tera ]usta, opala na istrskem otoku Serri, 480. Dominik presbiter, ki je leta 844. dobil nekoliko posestev v Brunnaronu, 131. 328. Dragosid (Dragožit), ime nekega ne-svobodnega Slovenca, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Draineste, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Drasma (Dražna), neki Slovenec, ki je bival poleg Krke na Koroškem. 191. Drauus, gl. Drava. Drava (Dravus fl), 57, 59, 61, 92, 104, 268, 299; (Drauus), 37, 48, 296, 369 ; (Trau us), 460. 473, 482 ; ('fluvlus Traa), 248. — Njen izvir, 48. (1) Dravinja, dotok reke Drave na Štajerskem, (Treuuioa), 296, 460, 473 ; (Trewina), 482. Dravski dvor, vas pri Tinjah na Koroškem, (Trahoue), 172; (TrahoO, 296. 473, 482. Dreisma, gl. Tragus a. Dribure, gl. Tr i b u r. Drisimcr (Držimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Drousinindorf. gl. Trasdorf. Druktemir, arhikancelar cesarja Ludo-vika II, 157. Duae sororcs, dve rečici na Furlanskem, 426. Dubravua, gl. Sorska Dobrava. Duchumuzlidorf, gl. Tauchendorf. Dudlebi. Najbrže se je tako zval neki kraj blizu sedanje Radgone, (Dud-leipin), 163: (Tudleipin), 172, — Ondotna cerkev^ 163. — Dudlebska grofija (in comitaiu Dudleipa), 297; Ud Tudleipin). 296, 460,473. (ad Tudeleipin). 482. Dudlcipa, gl. Dudlebi. Dudleipin, gl. Dudlebi. Dükes valles, gl. Sladke doline. Dundpato, gl. Gun dbaton. Duo castella, gl. D v ograd je. Durandus presbiter, podložnik cerkve sv. Martina na Grobniškem poJju^ 502. — Njegovi sinovi, 502. Durinc, navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh, 56. Durio, navzoč kot priča leta 932, v Kopru, 380. Durnauua, gl D o r n o v a. Durocortorum Remorum, gl. Reims. Durrinbah, gl. S u h a. Dursak (Dursac), neki ogrski poveljnik, 354. Duurstede (Dorestado), neki kraj na Nizozemskem, 102. Dvogradje (Duo castella) v Istri za-padno od Kanfanara, 477. — Wal-tramus de Duobus castellis, 499. Ebarhardus, gl. Eberhard. Eberard, gl. Eberhard. Eberhard, grof furlanski (ca. 835 do 864) ter fevdnik in sorodnik cesarja Lotarja in cesarja Ludovika II. (Eber-hardus fidelis, Eberhardus comes), 116, 198, 235;(Eburhardus comes). 144; (Ebarhardus), 282; (Eberard), 129; (Euerardus dux), 154; (Evcr-ardus), 153; (Everhardus comes), 198; (Evherardus comes fldelis), 126, 127; (Ebherardus), 153; (Heberar-dus comes), 134; (Curadus), 153: (Evrardus comes dilectusqiie com-pater noster), 151; (Euerardus dux et familiaris noster), 154; (Franci-genum decus - Kberhardus), 198; (Unruochov potomec, Hunroci proles), 198. Njegova soproga Gizela, 235. — Nje gov sin Unruoch, 153, 205, 236. — Njegov sin Berengar, 282. — Njegova poslanca Patricij in Gaganhard, 126, 134. Eberhard (Eberhardus, Hardus), vojvoda karantanski (!), 343. Eberhard (Eberhardus), sin bavarskega vojvoda Arnulfa, 384. Ebersberg, kraj na jugovzhodnem Bavarskem (locus Eberspergensis), 310. — Ondotni grad (Ebersper-gense Castrum), 310 — Lastnika ondocnega gradu Sigihard in Ra-told, 3iO — Grof Udalrik iz ro-dovine Eberspergov, 437. Ebersburg (Eperaespurch), kraj, ki /e sta) nekoliko zahodno od Mauterna na Dolenjem Avstrijskem, 341. — Gl. tudi Mautern. Eberspergensis, gl. Ebersberg. Ebherardus, gl. Eberhard. Eburhardus, gl. Eberhard Ecbratonas (Bratanec), neki SIo- ^venec, ki je leta 864. živel poleg Krke na Koroškem, 191. ! Eccha, neki nesvobodni Človek, ki je 1.975. živel na Lurnskem polju, 452. I Edlitz (Ellodis ecclesia), sedaj trg v jugovzhodnem delu Dolenje Avstrije, 172, 296. 460, 482, Eggstätt, neki kraj na Bavarskem blizu Chiemskega jezera, 365. Egilolf, nadškof soJnograSki (935-939), 387 Egilolf, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Egilolf» nav^of leta 857. v Rcznu, 138. Eginoify neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 990. živel v l^abodski dolini, 494. Egiuuint, navzoč leta 927. pri Gospe Sveti kot priča, 369. Egfzin, odvetnik soinograŠkega nadškofa Hartwika, 501. Eidratcshusa, gl, E11 e rz hausen, Einsiedeln, kraj v Švici, 503. — Ondotni samostan, 503. Ekbertus (Ekkebertus) comes, 464. Ekirikus» gl. E k. i r i k. Ekirik (Ekirikus), poslanec rezen-skega škofa Arabrichona, 276. Ekkebertus gl. Ekbertus. Elena, omenjena kot romanca v Če-dadskem evangeliju, 328. — Njen oče Sondoke, 328. — Njena brata Mihael in Uuelecneo, 328. — Njene sestre Bogomila, K^Lia, Marta in Maria, 328. Elesenzgouue pagus (Alzacija), 483. EllfnhHf, neki podložnik, ki je leta 927. živel na karantanskih tleh, 368. — Njegovi sinovi, 368. Elllnurid, ime nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Eliodis ecclesia, gl. E dl i t z. Elolf, kaplan kralja Arnulfa, 293. EIrat, ime nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Sv. Emeratn (Emmerammus, Hem-merammus), 209. — Njegove svetinje. 209. — Samostan sv. Eme-rama v Heznu, 150,276,296,443, 460, 482. Emillanus, gl. E m i 1 i j a n. Emilljan (Emilianus), Škofpuljski, 31. Emmerammus, gl. Emeram. Enci, navzoč leta 927. pri Gospe Sveti kot priča, 369. Engelbert, neki presbiter, ki je žive! 925. leta, 363. Engelfrid (Hengelfredus, Angelfredus, Ingelfredus), patriarh oglejski (f 963), 409, 410, 411. — Dijakon Rodalf, njegov zastopnik na sinodi v Rimu. 410. Engersgau (pagus Engrisgoe) pri izlivu reke Lahn v Ren. 66. Engllbald, neki fevdnik, bivajoč poleg Gorčice na Koroškem (ad Cur-zizam beneficium Engilbaldi, ad Curcizam benehcium Eogilpaldi), 172, 296, 460, 473. 482. Engilbert, od vetnik soinograŠkega nadškofa Adalberta, 362. Engilbert, odvet. pokrajinskega škofa 359. Engildeo, neki posestnik, ki ie leta 840. živel v Panoniji, 143. — Njegova dva sinova, 143. Engildeo, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Engildieo, mejni grof bavarski (mar-chensis Baioariorum) v Vzhodni marki, 308. Engildion, neki podložnik, ki je leta 927. živel na karantanskih tleh, 368. Engilfredy neki posestnik, ki je okoli leta 927. živel na severnem Štajerskem. 369. Engilfrid, pokrajinski skof v Karan-taniji, 357. Engilhart, ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je živel okoli 990. leta, 496 Engilhast, navzoč leta 850. v Blato-gradu, 142. Engllhilda, (Engilhilda, Engilhilt), neka nuna, posestnica v Salzburg-gau-u, 369, 375. Engilhilt. gl. Engilhilda. Engilpaldus. gl. En g il bal d. Engilpreht comes, navzoč okoli leta 962. kot priča pri Gospe Sveti, 414. Engilpurc, neki nesvobodni Človek, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini, 452. Engilrada, soproga grofa Wilhelma, 150. Engilrat, ime nekega nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Engi/scalc. gl Engl Iskalk. Engilscalch, gl. Engilskalk. EngiUcalchus, gl. Engilskalk. Engilscalcus, gi. Engilskalk. Engilscalhas. gl. Engilskalk. Engf/scha/cus, gJ. Engilskaik. Engilskalk I. (Engilscalcus, Engil-scalhus,Engilscalchu5,Engilschalcus), mejni grof v Vzhodni marki (comes termina(is), umrl okoli 871. leta, 264, 268. 305. 306. — Njegovi trije sinori, 264, 267, 306. — Njegov (?) najstarejši sin Pabon (Papo), 268. — Njegov drugi sin Werinharij. 264. — Njegov (?) sin Engilskalk, 300, 305. — Njegov brat \Viihelni, 264. — Njegovi sorodniki 264. Engilskalk II. (Engilscalcus, Engil-scalc; Engilscalch. Engilscalchus), naj-brže sin grofa Engilskalka I., nekaj Časa mejni grof v Vzhodni marki (marcensis in Oriente), 300, 305. — Njegova soproga, nezakonska hči kralja Arnulfa, 305. En^iza, neka nesvobodna oseba, ki je okoli leta 975. živela v Belanski dolini, 452. Engiza, ime dveh nesvobodnih oseb, ki sta okoli leta 975. živeli na Lurn-skem polju, 452. Engizo» neki nesvobodni Človek, ki jc okoli leta 975. biva! na Lurn-skem polju, 452. Engrisgoe, gl. Engersgau, Enisa, gl. A niža. Ennsburg (Anesapurhc), neki kraj pri reki Aniži, 461. Entrichestanne, neko gorovje v planinah, Grebenzen imenovanih, 320 Enza, neka nesvobodna oseba, ki je živela 928. ieta, 375. Enzly dva nesvobodna človeka, ki sta živela okoli 990. leta, 496. Enzila, neka nesvobodna oseba, ki je okoli lera 975. živela na Lurnskem polju, 452. Eparhart, navzoč kot priča leta 927. v Krnskem gradu, 370. Eparheri, ime neke priče, ki je živela okoli 975 leta, 452. Eperaespurch, gl. E b e r sbu rg. Epon, ministerijal kralja Arnulfa, 285. Eporespurch, gl. Maurern. Eppensteinci, gl. Markvard, mejni grof v karantanski marki. Eppingen, neka vas v zahodni Nemčiji, 483. Equi/egensi.% gl, J es ol o. Equilensis, gl. J es ol o. Equilum, gl. Jesolo, Eracliana civitas, gl. C itta n o v a. Erbo, gl. A ri b o n. Erchanbert (Erchanbertus), škof frei-sinški (835—854), 138. Erchanfrid (Erchanfridus, Ercham-frid), škof rezenski (847 — 864), 138, 150, 170. Erchanger, navzoč kot priča leta 963. pri Gospe Sveti, 414. Erchanger, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Erchanrat, neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini, 452. Erdgastegi, kraj blizu Erlafa na Dolenjem Avstrijskem, 110- Erding (Aerding), kraj severovzhodno od Monakova na Bavarskem, 384. Erlbertus diaconus^ navzoč leta 944. v Ogleju kot priča, 391. Erimpert (Erimpertus), neki bavarski vehkaš, 322. Erinber^, neki posestnik poleg Pinke, 297 —Njegovroinisterijalec Izak, 297. Erinperht, navzoč kot priča leta 927. pn Gospe Sveti, 369. Erlaf (Erlafd, Erlaffa, Erlawa), dotok reke Donave na Dolenjem Avstrijskem, 74, 75, 110, 150, 467. - Ve-liki in Mali Erlaf (Maior et minor Erlaffa), 467- Erlafa, gl Erlaf. Erlaffa, gl. Erlaf. Erlawa, gl. Erlaf. Ermperht (Erroperht presbyter), duhovnik, ki je leta 850. živel v Pa-noniji, 143. — Njegova cerkev, 143. Ermperht» navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh, 56. Ernust, neki grof, ki je objezdil neki okraj poleg Spreitzbacha, 246. Ernust, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Ernust» navzoč k(Jt priča leta 927, pri Gospe Sveti, 369. Estemir (Česiimir), neki romar, oroe-, njen v Čedadskem erangeiiju, 328. Estimer (Čestimir), neki romar, onoe- I nien v Čedaciskem evangeliju, 328. Etdenestat, gl. E ll e n s ta dt. Ettenstadt (Etdenestat), mesto na Bavarskem, 487. Etterzhausen (Eidrateshusa). kra; na Bavarskem blizu Rezna, 461. Eufemia, gl. Ev fe mi j a. Eufimia,. gl. E Y f e ra I j a, Eugenias, gl. Ev gen i j. Euphemia, gl. E v f e m i j a. Everardus, gl. Eberhard. Evcrhardus, gl. Eberhard. Sv. Evfemija (Eopheraia, Eufemia, Eufimia). — Cerkev sv. Evferoije na GradeŽu, 84, 141, 230, 250, 314, 316, 346. (I.) Evgenij II. (Eugeniiis), rimski papež (824 — 827), 32, 80, 81, 93, 95, I5L — Njegova zastopnika na man-(ovanski sinodi, škof Benedikt in pa dijakon Leon, 93. Evherardus, gl Eberhard. Evrardus, gl. Eberhard. Exumila, neka romarica, omenjena t Čeiiadskem evangeliju. 328. Fagagna (Phagangaa), grad v Fur-laniji med Vidmom in Št. Danielom, 478. Fara, vas jugozahodno od Gorice. — Ondotni grad (castrum, quod voca-lar Farra), 426. Faragarius, odvetnik koprskega ljud-stva okoh 932. leta, 380. Farra, gl. Fa r a. Faviana, nekdanje mesto na tleh sedanje Dolenje A-TStrije, 95. •— On-dotna cerkev (ecciesia Favianensis), 95 — Ondotni Škof Rathfred, 95. Favianensis, gl. F a v i a n a. Federicus, gl. Friderik. Felicianus, gl. F e I i C i j a n. Sv. Felicijan (s. Felicianus), 504. — Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Otoku, 298, 327, 504. — Ondotni njuni ostanki, 327. Felicitas de Melinda, gl. Johannesj fitius Felicitatis de Melinda. Sv. Feliks. — Telesni ostanki sv. F'e liksa na Gradežu, 500. (I.) Feliks, dijakon in lastnik cerkve svetega Ivana v Landerju, 289. Feliks (Felix), tribun in plemenitaš beneški, 15. Feliks (Felix), po rodu Langobard, posestnik v Ogleju, 41. — Njegova brata Rotgaud in Lodolf, 41. Felix, gl. Feliks. Felix, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. — Njegov oČe Marcello, 462. — Njegova strica Vitalis in Johannes, 462. — Njegov svak Johannes, 462. Felix de Baratonnio^ gl. Dominicus fiiius Felici de ßaratonnio. Felix fiiius Ravenni, scavinus de Pi-riano, zastopnik piranskega gradu leta 933 v Benetkah, 381. Felmon (Sclmon, Telraon), opai v samostanu sv. Mihaela arhangela t Diljanu, 148, 157. Feltre, mesto poleg Piave na Beneškem. — Ondotna cerkev (ecciesia Feltrensis), 417. — Ondotni škof Albert, 417. (1.) Feltrensis, gl. Feltre. Fillac. gl. Beljak. Fine (ad Finem), neki kraj najbrže blizu oloka Jesolo pri Benetkah, 323^. Firmin (Firminus), škof novograjski, 381. — Njegov sorodnik (cogiiatus) Johannes, 381. Fischa (Fiskaha), reka na Dolenjem Avstrijskem, 26. Fiskaha, gl. F i s c ha. Fizkere, kraj v Kocelovi deželi, 202. — Ondotna cerkev, 202. FHnsbach, potok severozahodno od St. Poltena na Dolenjem Avstrijskem, 97. Sv. Florijan. — Samostan sv. Flori-jana v St. Florianu na Gorenjem Avstrijskem, 287. Focij (Photius), carigrajski patriarh, 185, 255. Folcardo frater Acursi, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Folcardus, koprski meščan, 380. Folcrat, ime nekega nesvobodnega Človeka, kateri se omenja v neki nepristni listini, 292. Folcrih, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. FoUanum, gl. Fol j an. Foljan (in Foliano), vas blizu Zagraja na Goriškem, 426. Forest, gl. F o r s t a 1 p e. Foriiuliensis, gl. F u r 1 a n s k 0. Foroiulianus, gl Furlansko. Foroiuliensis, gl. Furlansko. Foroiuliensis, gl. Čedad. Forst» gl. Forstalpe. Forstalpe (Forst, Forest), gora v La-bodski dolini severozahodno od Wolfsberga, 296, 460, 473, 482. Sv. Fortunat (Fortunatus), muČenik, 30, — Njegovi telesni ostanki na Gradcžu v cerkvi sv. Evfemije, 30, 316, 500 (1.) Fortunat, patriarh gradeški (ca. 803 do 824), (3, 14, 15, 17, 23, 27, 28 30, 33, 34, 54, 62, 67. 84, 89 (^Fortunatus archiepiscopos), 31 (Fortunatus archiepiscopus Venetlae) 79, (F. patriarcha Veneticorum), 82 (F. Venetiarum et Istriensium patriarcha), 18. — Njegov nečak Dominik, 89. — Njegov duhovnik Tiberij, 67. —Njegovi nasledniki, 18. — Njegovi ljudje, 18, 23. — Njegovi podložniki, 17. — Njegovi koloni. 17. — Njegova zemlja, 17. — Njegova metropolitanska cerkev, 23. — Njegova stolica (sedes), 31, 34. Forum luli, gl. Furlansko. Forum lulii, gl. Furlansko. Forum luHi, gl, Čedad. Forza. neki kraj najbrže na koroških tleh, 502. Foscaro (Foscarus Georgii, Fuscarus Gregoni), neki beneški plenienitaš, 15. Framrih, navzoč kot priča leta 927. ▼ Krnskem gradu, 368. Framrih Karentanus, priča okoli 880. leta. 276. Francanafordi, gl. F r a n k f u r f. Franci, gl. Fr a n k o v s k o. Francia, gl. Franko vsk o. Francigenus. gl. Eberhard. Franconoford, gl. Frankfurt. FranconofurJ, gl, Frankfurt. Franconofurt, gl, Frankfurt. Franconouurt, gl. Frankfurt. Franconovurt, gl. Frankfurt. Frankfurt, mesto v zahodni Nemčiji (Franconofurt), 73, 74 75, 76, 279, 488; (Franconofürd). 72; (Franconoford), 203; (Francanafordi), 485; (Franconouurt), 160, 503; (Franconovurt), 490, 493. — Ondotni državni zbor (generalis conventus, pia-citum), 72, 76. — Ondotna palača), 74. (I.) Frankovsko (Francia), 13, 15, 17. 22, 23, 27, 30, 31, 33. 82, 102. 198, 263. 385, 459; (Framia), 61; (Gallia), 263, 385, 386, — Vzhodno Frankovsko (Francia orientalis), 6l. 109, 115, »18, 119, 121, 131, 133, 150, 160, 161, 162, 169, 170, 172, 186, 191, 193,208,385.- (Antiqua P'rancia), 128. — Orientalis Francia =s Germania, 128. — Frankovsko kraljestvo, 18. — Fr. država, 104. — Fr. zemlja, 128, — Fr. dežele, 128. Franki (Franci), 13, 22. 47. 61, 68, 79, 93, 153, 205, 215, 227. 279, 303,399; (?x'n'4 77 ; (Galli), 22. —Vzhodni Franki (orientales Franci), 280, 281, 385 — Frankovski narod, 324. — (Godescaicus Gallus), 139. Frankovski vladarji, 23. Ill, l5l.— Fr. kralji, 227. — Vladarji : Pipin, Karol (Veliki), Ludovik. — Fr. knezi (principes), 325. — Fr. velikasi (optimales), 280. — Fr, poveljniki (5p/,ov:€;), 77. — Poveljnik KoT^fAt?, 77. — Fr. vojska, 101. — Fr. oblast, 23, 325. — Fr. zakon (lex Fran-corum), 4U (I.) Fredebert (Fredebertus), škof pičen-ski, 417, 418. Fredericus, gl. Friderik. Freising, mesto na Bavarskem. — Ondotna cerkev (Frisingens^s eccle-sia), 48. 105, 106, 266, 299, 450, 452. — Njena lastnina, 450. — Freisinška cerkev sv. Marije in svetega Korbinijana, 56, 105, 173. 174, 298. — Ondotni ostanki sv. Korbinijana, 174. — Freisinška škofija, 105. — Ondotni škofje, 327. — Škofje: Atton, Hitton, Erchanbert, Annon. Arnoid, Waldon, Utou, Dracholf, Lanlbert, Abraham. —• Kreisinški pokrajinski škof Ko^vo, 345. (I) Frezniz, gl. Brezje. Frldaerat, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Fridaricus, gl. Friderik. Fridarih comes je bil okoli leta 963. kol priča navzoč pri Gospe Sveti, 414. Frideloseihe, gl. Friedlach. Fridcpcrcht, navzoč leta 850. v Blato-gradu, 142. Friderik (Fredericus, Federicus), patriarh oglejski (ca. 900-921), 326, 333. 334, 339, 353, — Njegov grob v Ogleju, 334. Friderik, (Fridericus, Fridaricus), nadškof solnograški (958-991) 414, 427, 436, 446, 447, 460, 473, 482, 494. 497. — Njegovi predniki, 446. —• Njegova posestva, 436. — Njegov odvetnik Hartwik, 4I4, 494. Fricdlach (Frideloseihe), vas na Koroškem vzhodno od Trga, 502. Friesach, gl. Rreže. Friesah, gl. Breže. Frisach, gl. Breze. Frisingensis, gl. Frei s ing. FrJtÜo, mož, ki se je leta 847. mud^ v Reznu, 138. Frohse (Frosa), mesto na Saškem, 455. Frosa, gl. Frohse. Fruotkis, navzoč okoli leta 963. kot pr ča pri Gospe Sveti, 414. Fulda^ mesto na Nemškem poleg reke Fulde. — Ondotni opat Hadamar. 396. Fulquin (Kulquinus) iz Meimborna, k\ je sel leta 821. nad Slovant, 66. Furiolanus, gl. Furlansko. Furlansko (Forum • luUense), 290; (Foroiuliensis), 274; (fines Foro-iulienses), 78; (Foroiulanorum fines), 153; (in fine Forojuliano), 124, 258; (in finibus Foriiulii), 426; (territorium Foroiuliense), 53. — Furlanska grofija (coraitatus Foroiuliensis), 338,376; (comitatus Foro-julianus), 353; (comitatus Foroiulii)^ 426. — Furlanska marka (n^arca Foroiuliensis), 52; (marca), 57. — Furlanska vojvodina (ducatus Foroiuliensis), 153. — Furlanski gozd (silva Foroiuliana), 476; (silvae Foro-iulii), 429. — Razni kraji po Furlanskem : Cormones, 338; castellum Puziolum, 353; Castrum Farra, 426; insula Pactiana, 376; vicus Patianus» 426; villa Muciana, 78; monaste-rium s. Marie in vico s. Cantianorum, 53; Cercianum, 426; Preberdiacum, 426 ; Rongis, 426; Aulianicum, 426; Folianum. 426; Mirione, 426. Furlani (Foroiulienses), 61, 124. 258, 429; (Foriiulienses), 476; (Foro-juliani), 261. — Kaplan Audoen^ mož furlanskega rodu, 449. — LangO' hard Ajon iz Furlanije (de Foro luli). 36. Furlanska nadškofija (Forum Julii), 35. — Furlanska aii oglejska cerkev (Aquilejensis six'e Forofuliensis ec-clesia), 151. — Furlanski patriarh (patriarcha Furiolanus), 254. — Furlanski ali oglejski škof (Aquilejensi» sive ForoiuUensis anlistcs). 151.— Furlanski patriarh Pavlin (P. patriarcha Foroiuliensis), 8 — Furlanski patriarch Maksencij(M. Forojuliensis poniifex), l5l. — Furlanski patriarh Andrej (A patriarcha Foroiuliensis), 135. — Sufragani furlanske nad' škofije, 35. Furlanski vojvoda Kadolaj (Cadolacb dux Foroiuliensis), 57; Kadolaj, pre-fekt furlanske marke (Cadolaus comes et marcae Foroiuliensis praefeccus)^ 52. — Furlanski grof Balderik (Bal-dricus comes Foroiuliensis), 86. — Furlanski grofje: Eberhard, Unruocb, Berengar. - - Furlanski mejni grof WaItfred(\Valtfredus Foro Iulii mar-chensis), 312. (I) Furth (Fürti), kraj od Judenburga proti severozahodu, 377, Furti, gl. Furth. Fuscanus, gl. Benedictus nepoff Fuscani. Fuscarus, gl. F o s c a r o, Gabriel, sin bolgarskega kralja Mihaela, omenjen kot romar v Če-datlskem evangeliju, 328. Gabriel, brat bolgarskega kral/a Mihaela, omenjen kot romar v Če-dadskem evangeliju, 328 Gaganhard (Gaganhardus), poslanec grofa Eberharda, 134. Gaiperganus, gl. Dominicas Alius Gaipergani. Gais (Geizes), vas na Tirolskem severno od Brunecka, 495. Galigo, neki kraj najbrže blizu Gra-deža, 449. Galija, 447. — Ondotni škofje, opatje, vojrodje in grofje, 447. — Gl. tudi Frankovsko. Galisich, gl. Gölsach. Galli, gl. Frankovsko. Gallia, gl. Frankovsko. Gamanara (Gamanara, Gamanaron), neka gora na stajersko-koroŠki meji, 296, 378, 460, 473. 482. — Ondotni rudnik (fossa ruderis), 296. — Ondotni plavž (tlatum ferri quod aruzi dxitur), 378. Gama laron, g'. Gamanara. Ganasio, navzoč kot priča Icii 944. v Ogleiu, 391. Gandersheim (Gandeshem, Gonde-sem), mesto na Brunšviškem južno od Hildesheima, 518. — Ondotna cerkev, 518. — Ondotna opatica Ger-berga, 518. Gandeshem, gl. G a n d ers h e i m. Gardocus GardoHcus, začetnik neke beneške rodovine, ki je prišla iz Ogleja, 24. Gardolicus, gl. Gardocus GardoHcus. Gardsko jezero v severni Italiji, 514. Gaspald (Gaspaldus), skof puljski, 417, 4!8. Gauderik, Škof velletrinski, 237. Gauso, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Gauspertus presb., navzoč kot priča leta 944. v Ogleju, 391. Gazo, neki kra/ bfizu Verone, 374^. — Ondotni samostan, 374**. —Ondotni opat Peter, 374^. Geizes, gl. G a i s. Geiamus (Jelen), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Gensi, gl. K i s ek. Genza, ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 990. živela v La-bodski dolini, 494. Georgius, gl. Jurij. Georgius de Armentressa de Insula, navzoč kot priČa leta 932, v Kopru, 380. Georius, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Gepa (Gepa, Gepun), sestra brixen-skega Škofa Albuina, 517, 535. — Njen soprog Pezilin, 535. — Njeni sinovi, 535. — Njen brat Hartwik (Hartvvicus), 535. Gepidje (Gepidi), 95, 226, 448. (f.) Gepun, gl. G e p a. Gerberg, gl. Gerbe rga. Gerberga (Gerberg, Gerbirga), sestra karantanskega vojvoda Henrika ter opatica v Gandersheimu, 518. Gerbirga, gl. Gerberga. Gerhard (Gerhardus), pasovski skof (931-946), 386, 387. - (Nadškof lavreaške cerkve), 396. Germani ali Busignaci^ neka beneška rodovina, ki je prišla iz Busa, 24. Germanija (Germania), 217, 222,263, 324, 387, 447. — Ondotni škofje, opatje, vojvodje in grofje, 447. — Germania = orientalis Francia, 128. — Hludowicus Germaniae rex, 175, 194, 204. — Germani, 139. (I.) Germini, locopositus et scavinus, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. Gerold II, mejni grof v Vzhodni mark (Geroldus), 35 ; (Geroldus comes) 40, 97 ; (Keroldus comes), 46 ; (Ke roldus), 94; (Geroldus comes et Ava rici limitis custos), 85; (Geroldus comesetPannonicilimitispraefecrus), 86; Gerold, fevdnik cesarja Karola, 40. — Njegova grofija (comitatus), 46. — Njegovi odposlanci (missi), 97. (I.) Geroft, navzoč /eta 847. v Reznu, 138. Geron, nadškof kolinski (969 — 976), 447, 451. Geronimus prcsbitcr, 504. Geza, ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli Jeta 990. živela v La-bodski dolini, 494 GezOf podložnik cerkve sv. Martina na Grobniškem polju, 502. — Njegovi sinovi, 502. Glla, neki kraj najbrže na koroških tleh, 502. Girald(GiraWus), skof vicentinski,4l7. Glscelarius presb.^ navzoč kot priča leta 944. v Ogleju, 391. Gisela, gl. G i z e la. Giselbergus, gl. Sergius filius Gisel-bergi. Giseipergus, gl. Johannes filius Gi-selpergi. Gisilarius presbyter, priča v neki nepristni listini, 418. Gisla, gl. Gizela. Gislebert) palatinski grof t Italiji, 354. Gizela (G sela, Gisla), hČi cesarja Ludo-vika I. in soproga furlanskega grofa Eberharda, 153, 235. Glana, gl. Glina. Glanadorf, gl. Glandorf. Glandorf (Glanadorf villa)^ vas na Koroškem jugovzhodno od St. Vida,466. Glauoz (Glavač), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Glina (Glana), dotok reke Krke na Koroškem, 475. Globzach, gl. KI an Če. Glodniške Alpe (Glodnizze alpes), gorovje pri Glodniški dolini na severnem Koroškem, 320. Glodnizzealpes,g.Glodniške Alpe. GIušo, mož slovenskega rodu (Gluzo Sclauu«), 511. Glurilius, gl. Ursus Glutilii. Gluzengisazi, kraj, kjer je prebival Slovcnec GfuŠo, 511. Gluzo, gl. Gl u Š o. Gnassbach (Knesaha), dotok reke Mure b'izu Radgone, 297. GneouuaSy ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je leta 945. živel na koroških tleh, 392. Gnevuotindorf, gl. Hutna vas. Godemir^ neki nesvobodni človek, ki je okoii leta 975. živel na Lurn-skem polju, 452. Godemus (Godemisl), neki Slovenec, ki je živci poleg Krke na Koroškem, 191. Goderam, gl. Abo filius Goderam. Gode.fca)cus, g). Goteskalk. Godesciagua (Godoslava), neka ro-marica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Godesciaua (Godoslava), neka roma-rica, omenjena v (J^edadskem evangeliju, 328. Godofredus, gl. Gotafrid. Goduscani, gl. G u d u s k a n i. Gohifredy neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Goimer, gl. G o j m i r. Gojmir (Goimer), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. Gölsacti (Galisich), vas na Grobniškem polju na Koroškem, 469. Gomer (Gojmir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Gomilach, gl. Gomil e. Gomile (Gomilach, Gumulachj), ras na Koroškem jugozahodno od Št. Vida, 497, 513. Gomman, neki nesvobodni Človek, ki je okoli leta 975. živel na Lurn-skem polju, 452. Gondesem, gl. Ga n d e rs h e i m. Gondreville (Gundulfi villa), kraj na vzhodnem Francoskem blizu Toiila, 129. - Gonitner (Gonimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju , 328- Gorazd (Zcorazt), ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je leta 945. živel na koroških tleh, 392. Gorčica, dotok reke Krke na Koroškem (Curciza), 108, 296, 460, 473; (Gurziza), 482; (Gurzista), 502; (Kurciza), 172; (Kurkiza), 369. — Ondotni fevd Aekega Engilbalda, 172, 296. Gorenja Panonija, gl. Pan on i j a. Göschl (Choisil), vas na Koroškem od Št. Vida proti zahodu, 497. Goselna vas (Gozlindorf, Gottindorf) južno od Dobrle vasi na Koroškem, 534, 535. Gospa Sveta, vas na Koroškem severno od Celovca (Carantana ecclesia sanctae Mariae), 172, 296; (Sancta Maria ad CharanCanam)^ 369c (a^ ccclesiam sanctae Mariae), 414, 460, 473, 482. — Ondotna cerkev Matere božje, 172, 296, 369, 392. (i.) Göss (Costtza), vas blizu Ljubna na gorcniem Štajerskem, 337. Gosteški potok (rivulus Goztche), dotok reke Sore, 490. Gostichai (Gosiiša), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. 328. Gostidrago (Gostidrag), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Gotabert, pokrajinski škof v Karan-taniji, (Gotabertus), 358, 375; (Go taberbtus), 359; (Goteberius), 392, (Kotabertus), 369; (Kotapertus, 357. — Njegova lastnina, 358, 359. — Njegovi odvetniki Engilbert, vojvoda Perhtold in Utton, 359, 369, 375. Gotaberhius, g). Gotabert Gotafredus, gl. G o t a fr i d. Gotafrld (Gotafredus raafchio, Godo-fredus comes), mejni grof v Vzhodni marki, 74, 75. ((.) Gotauuar, neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 975. živel v ßelanski dolini, 452. Gotebertus, gl. G o t a b e r t. Gotescalcus, gl. G o l e s k. a I k. Goteskalk (Gotescalcus sciolus, Go-descafcus GaKus, GotescaJkus), krivo-verski menih, doma v Galiji, 134, 139, 144. '— Njegovo krivoverstvo (Gotescafki error), 144. Goteskalk (Cotescaic), neki plemeni* taš, ki je imel svoja posestva na Otoku pri Vrbskem jezeru, 266. Goterham (Goterhammus)» mejni grof v Vzhodni marki, 10. (I.) Gocerhammus gl. Goterham. Gofhi, gl. G o t j e. Gotje (Gothi), 41. (1.) Gotta, neka posestnica v Junski dolini na Koroškem, 532, 537. Gottfrid (Gottfridus, GoitifreHus), vojvoda moravski, 343. Gottifredus, gl. Gottfrid. Goctindorf. gl. G osel na ras. Gozbald, kaplan bavarskega kralja Ludovika in opat v Alteichu, 106. i Gozhalm, neki plemenitaš, 453. Gozlindorf, gJ. Goselna vas 'Goztehc. gi. Gosteški potok. ' Goztibil (Gostibil). neki nesvobodni I človek, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini, 452. I ' Goztizai (Gostila) neki nesvobodni ; človek, ki je okoli lela 975. živel v I Belanski dol'ni, 452. I Gozwin, grof (Gozwini comitis, Goz-vvizi comiiis), 232. — Od njega postavljena cerkev na Ptujem, 232. Gozwizi, gl. Gozwin. Gracija, neka nuna, ki je dobila neki dvor v Istri, 159. Gradensis, gl. Gradež. Gradež (Gradus, in Gradum, in Grado, de Grado), 12, 152, 215, 230, -514, 816, 346, 429. — Gradeški otok (Gradus insula, Gradensis insula), 9, 31, 32, 93, 151. — Gradeško mesto (Gradensis urbs), 12, 13, 28, 98. 230, 238, 240, 243. 500. 528; (Gradensis civitas), 12. 24, 90, 124, 215, 243, 258, 381, 391, 500; (Gradus civitas), 24, 67; (oppidum Graden se), 93; (elvi ras Nova Aqui-leg^a), 13. — Mestno obzidje, £^^00. — Zapadni stolp (occidentalis turris), 500. — Gra51, 152, 158, 230, 250, 269, 315, 316, 3i7. 318, 333, 346, 351. 406 420, 430, 431, 449, 462. — Njeni istrski sufragani. 99. — Njena posestva, 381. 431, 449. - Njena posestva po Istri, 89. — Njene pravice, 261. Gradeška cerkev, roetropola vsega Beneškega (Gradensis ecclesia metropolis totius Venetiae),43l. — Gradež, metropola Nove Venecije (Gradensis civitas novae Venetiae metropolis^ 500. — Gradeška metropola (Gradensis metropolis). 261. — Gradeška patriarhija (Gradensis patriarchatus), 13, 381. — Gradeška stolica (Gradensis sedes), 33, 84,90, 100. 135, 152; (patriarchalis sedes), 30. — Gradeška nadškofija. 35. — Njeni sufragani, 35. — Arhiv gradeške cerkve. 93. — Tiberij, dijakon in ekonom gradeške cerkve, 93 Gradeški patriarhi. 93, 99 431, 449, 462. — Patriarhi: Ivan, Fortunat, Ivan dijakon, Ivan opat, Venerij, Viktor I., Vital I.. Peter, Viktor II., Jurij, Vital II., Dominik, Larrencij, Marin, Bon, Vital III., Vital IV., L/rz. — Pfistavnik (maior)gradeškega patriarha, 23. — Škofje gradeške cerkve, 151, 406, 443, 449. Gradeški prebivalci (Gradenses), 13,124, 258, 429, 476. — Gradeški meščanje (cives). 238 — Gradeške raeje (fines), 261. (I.) Gradus, gl. Grad ez. Graeci, gl. G r Š k o. Graeci. gl. B e n e š k o. Grafendorf (Grauindorf), sedanji Grab-šrajn vzhodno od Celovca, 296, 473, 482. Gramann, neki plemenitaš, ki je imel svoja posestva na gorenjem Štajerskem, 366. Granesdorf, gl. FCroasdorf. Graslab, g). Grasslupp. Grasslupp ali Graslab (Crazlupa, Graz-luppa, Crazulpa), vas na severnem Štajerskem blizu Neumarkta, 172, 296, 369 473, 482. Grauindorf, gl. G r a f e n d o r f. Grazluppa. gl. Grasslupp. Grebin] (Criuina), trg v Velikovškem okraju na Koroškem, 70. Greci, gl. Grško. GreČr>ski, gl. Grško. Sv. Gregor. — Samostan Marije Device. sv. Martina in sv. Gregorja v Liedingu na Koroškem, 45l. Gregor I., rimski papež (590 —604), 93 386. (I) Gregor II., rimski papež (715—731), 449. (I) Gregor IV., rimski papež (827—844), 99. 100, 120, 151. Gregor V., rimski papež (996 999), 522. Gregor (Gregorius), patriarh oglejski (!), 343. Gregor, škof tourski (Gregorius Tu-ronensis), ki je živel nekako od 540 do 594 ter v desetih knjigah opisal fran-kovsko Zgodovino svojega časa, 35. Gregor (Gregorius), porok za istrskega vojvoda Ivana, 23. Gregorius, gl. Gregor. Gregorius (Georgius) Andreadus (An-dradus), oče gradeŠkega patriarha Jurija, 314 Gregorus, gl M arti n us filius Gregori. Gresic (GrešiČ). neki romar, omenjen v Ccdadskem evangeliju, 328. Grimach, neki potok na Koroškem blizu Kamna. 438. Grimald, mejni grof (Grimaldus marchio) in fevdnik italskega kralja Berengarja, 344, 352, 353 Grimoltesvuanch. i^ega tega kraja ni znana, 375. Groagno (Croang), kraj v Furlaniji severovzhodno od Vidma, 478 Grobniško polje (Chrapuchfeld, Chrapucfeld) na Koroškem ob srednji Krki, 296, 473, 482.— Ondotni kraj z dvorom in gradom (m loco Crapofelt) 400. Grone (Gruona), kraj blizu Göttingena na Nemškem, 483. Grško, 406 — Cirški cesarji, 93, 406. — Gr. vojaki (milites Graecorum), 93- — Gr. vojaški mojster, 23. — Gr. eksarh Sraaragd, 93. — Gr. oblast (potestas Graccoriim), 23. — Gr. državna blagajnica, 23. — Grške pravice (iura Graeconim), 93. — Gr. jarem (vinculum Graecorum), 93. — Grška navada (more Graecorura), 86. — Gr stranka (ad partem Graecorum), 93. <}rki (Graeci), 23,93. 126, 237.406; ^ (Greci), 31, 82, 449; (Grbki). 181. — Grk Metod (Graecus Methodius), 213. — Grški jezik (Graeca lingua), 252, 260; (grečtski jazykx). 181. (I.) Griinz (Grunzwita, Grunzita, Crunzita), neki kraj blizu reke Traguše na Dolenjem Avstrijskem, 296. 460, 482. — Curtis Grunzwita, 277. Grunzita, gl. G r ü n z. Grunzwita, gl. G r ü n z. Grunzwiti pagus (in pago Grunzwiti), ime nekega okraja ob Traguši na Dolenjem Avstrijskem, 97, 288. Gruona, gl. Grone. Gruonkitiy neki Slovenec, bivajoč pri vodi, Lova imenovani, 340. Gualtramus, brat poreSkega Škofa .Andreja, omenjen kot priČa 991. leta, 499. Guduscani, gl. G u d u s k a n i. Guduskani (Guduscani. Goduscani) aii Gačani. prebivalci Gadske ravnine v OtoČanskem okraju, 52, 57. — Njih vojvoda Borna, 52. Guidon (Guido, Liudo), iz prva mejni grof spoletski, pozneje od 889. naprej kralj italski in poslednjič (891 — 894) cesar rimski, 282. Gulpa, gl. Kolpa. Gumon, neki posestnik v Korminu in Čedadu, 338, 339. — Njegova hči Rodelperga 338. Gumpo, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Gumpoldesdorf, gl. K o b o 1 s d o r f. Gumulachi, gl. G o m i I e. Gundacarus, gl. G u n d a k a r. Gundacrus. gl. Gundakar. Gundakar, predstojnik karantanski rer vazal kralja Kadmana (Gunda-caruscomes... praelatus Carantanis), 183; (comes Gundacrus), 191; (Gun- dacar vassallus), 209. — Njegov dvor in njegovo bivališče na Krki, 191. GundalpirCy ime nekega nesvoboda nega človeka, katerega omenja neka nepristna Jistina, 292 Gundbarto, gl Gundbaton. Gundbaton (Gundbaco, Gundbarto), neki dijakon, 276. — Njegov odvetnik Starchand 276. Gundbert, gl. G u n d p e r t. Gundoldi ecclesia. gl. G u n d o 1 d ova cerkev. Gundoldova cerkev (Gundoldi ecclesia), neznan kraj blizu štajersko-ogrske meje, 172, 482. Gundpert (Gundbert. Cundbertus), odvetnik rezenskega Škofa Ambri-chona. 265, 276. Gundram comes, priča okoli 880. leta, 276. — Njegov sin Megingoz, 276. Gundulfi villa, gl. G o n d r e v i 11 e. Gunther. Dva moža tega imena sta bila leta 850. navzoča v ßlatogradu, 142. Gunther!, Ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je živel okoli 990. leta, 496. Guntionis castellum, gl. Kisek. Guncpoldesdorf, gl. K o b o I s d o r f. Gunzi, neki podložnik na karantan-skih tleh, 368. — Njegova žena, 368. — Njegovi Otroci, 368. Gurca, gl. Krka. Gurcatala, gl. KrŠka dolina. Gurcha. gl. Krka. Gurcheuelt, gl. KrŠko. Gurka, gl. K r k a. Gurketal, gl. Krška dolina. Gurniz, gl. Podkrnos, Gurnuz, gl. Podkrnos. Gurzista, gl-Gorčica. Gurziza, gl. Gorčica. H., dekan tržaške cerkve, 397. Habraham, neki romar, omenjen v Čedadskera evangeliju, 328. — Njegova soproga Uuilcana, 328. -— Njegov sin Budislav, 328. Hadamar, opat fuldski, 396. Hadamar, neki posestnik, ki je leta 925 živel na tleh Gorenje Avstrije, 36K — Njegov brat Ogo, 361. Hademuda (Hademudis, Hademu-odis), soproga Markvarda, mejnega grofa v karantanski märki, 437. — Njen brat grof L'dalrik, 437. Hademudis, gl. Hademuda Hademuodis. gl. Hademuda. Hadrijan U. Adrianus, Ha- drianus), rimski papež (867 - S72), 211, 214, 236, 253. Hadrijan III. (Adrianus), rimski papež (884-885), 250, 269. Hafcnberg (üauenesperch), vas na Koroškem od Trga proti severovzhodu, 497. Hagunon, fevdnik cesarja Ludovika I., 66. Haide, gl. H a i to n. Haistulf (Haistulfus. Heistolfus), neki neznan mož. ne pa kralj iangobardski, 3, 156. — Njegova soproga, 3, 156. — Njegovi otroci, 3. Haiton (Haito, Haido), škof baselski, 36. Hardus, gl. E b e r h a r d u s. Hardwicus, gl. Hartwi k. Hartgar (Hangarius), Škof lütiiski (84 J—854), 198. Hartman^ navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh, 56. Hartuigus, gl. Hart w i k. Hartuuicus, g). IJartwik. Hartuuigus, gl. Hartwik. Harivuicas, gl. Hartwik. Hartvuigus, gl. Hartwik. Hartvvicus. gl. Hartwik. Hariwic, gl. Hartwik. Hartwich, gl. Hartwik. Hartwigus, gl. Hartwik. j Hartvi/'ik, solnograški nadškof (991 do; 1023), 501, 502, 515. — Njegov' odvetnik Reginbert, 501. — Njegov odvetnik Egizin, 501. Hartwik (Hartwigus, Hartwicus), škof pasovski (840-866), 138, 161. — Njegov pokrajinski škof Albrik, 161. Hartwik (Hartwic, Hartuuigus, Hartuigus, Hartvvicus, Hartvuicus, Hart» vuigus, Hartuuicus), grof in valpot v Karantaniji (in comitatu Hartuuigi coroitis qui et ipse inibi vualtpoto dicitur), 400, 401, 407, 419, 458, 466, 468, 469. — V njegovem uradnem okraju (in ministerio Hartuuigi) so se nahajali: Grobniško polje (in loco Crapofeli), 400; vas Sorg (in loco Zuric), 401; vas Pulst (villa Bulcsisc), 407. — V njegovem področju in V njegovi grofiji (m regi-mine ac comitatu Hartvuigi comitis) so bile vasi: Otmanje (Otmanica), Blažja ves (Blasindori), Hutna ves (Gnevuotindorf), RaggasaJ (Racozo-loch) in Gölsach (Galisich). 469. — V njegovem področju (in regimine) so bili dalje : Ribnica (Ribniza), 458; Lebroach (Lebeniah), Glandorf (Glanadorf), Mailsberg (Malmosic), Beis-sendorf (Buissindorf) in PodpeČ(Bod-pechah), 466. — Tudi Beljak (Fillac) je stal V njegovi grofiji, 468. — Isto velja o Zvirčah (ad Vuirzsosah), 419. Hartwik, grof in odvetnik solnogra-škega nadškofa Friderika, 414, 494. Hartwik (Hariwich), sorodnik in tevd-nik solnograškega nadškofa Adal-berra, 367, 377. Hartwik (Hartwicus), brat brixen-skega škofa Albuina, 535. Hatton, nadškof moguntinski (891 do 913), 3.^5. Hauenesperch, gl. H a f e n b e r g. Haus (Hus), trg na gorenjem Štajerskem poleg Aniže, 368. Heberardus, gl. Eberhard, Hebraeus, gl. H e bre j s k i. Hebrejski jezik (Hebraea lingua), 260. Heceman, mie neke priče, ki je živela okoli 990. ieta, 497. Hecil, gl. Henrik. Heiligenstadt (Heiligenstat), mesto na Saškem, 445. Heilrat, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Heimo, neki plemenitaŠ, ustanovitelj cerkve sv. Martina na Grobniškem polju, 502. — Njegovi tovariši, 502. Heimo, ime neke priče, ki je živela okoli 990. leta, 497. Heimon (Heimo), ministerial kralja Arnuifa, 288, 291, 292, 327. - Nje-gova lastnina pri Vrbskem jezeru, 327; v okraju Grunzwiti, 288. — Njegova soproga Mildruta, 291, 292. — Njegov oče Vitogoj, 327. — Njegova sestra Tunca, 327. — Njegov svak Jurij, 327. — Njegovi nasleJ-niki, 288. — Njegovi ljudje, 288. — Njegov vikar, 288. — Njegov odvetnik, 288. Heimpercht, ime neke priČe, ki je okoli leta 900 živela, 327. Heinrichus, g). Henrik. Heinricus, gl. Henrik. Heipo, navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh, 56. Heistolfus, gl. Haistulf. Helegardus, gl. Wal t ram us filius Helegardi. Helenas, gl. Dominicas filius Heleni. Helija, patriarh oglejski (571—586), 93. (1.) Hellulf, škof mantovanski, 349. Helmpreht, ime neke priČe, ki je živela okoli 975. leta, 452. Heina , gl. M a u r o c e n u s fil. Domi-nico de Heina. Hemericus, gl. H e r m an r i ch. Hemmerammus, gl. Emeram. Hemming (Hemmingus\ kralj danski, 38. Hengelfredus, gl. E n g e 1 f ri d. Hengelimheim, gl. I n g e I h e i m. Hengistfeldon, gl. H e n gs tfe I d. Hengstfeld (Hengistfeldon), polje blizu Wildona na Štajerskem, 301. Henricus, gl. Henrik. Henrik, škof augsbur.^ki (973—982), 459, 464. Henrik 11., nekaj Časa vojvoda bavarski (995— 1002), potem kralj (1002—1014), nato pa cesar rimski (1014—1024). 481i 485,518, 529. — Njegova soproga Kunigunda,48l. — Njegov oče Henrik, vojvoda bavarski. Henrik L, vojvoda bavarski in karan-tanski (948—955) ter brat cesarja Otona I., 390, 393, 399,400,401, 402, 454, 464 — Njegova soproga Judita, hči bavarskega vojvoda Ar-iiulfa, 393. — Njegov sin Henrik II. (Prepiralec), 402, 454. — Njegova dežela (in suiraet regno), 399. Henrik II., vojvoda bavarski in ka-rantanski (955—976), pozneje vojvoda bavarski (985 — 995) in voj- voda karantanski (989—995), bratranec cesarja Otona II., 407, 436, 444, 445, 447, 450, 454,459, 464, 484, 485. 486, 503, 511, 514, 516, 518; (Heinricus dux Bavarorum seu Karentanorum atque istius marchie Veronensium), 514. — Njegov oČe Henrik I., vojvoda bavarski. — Njegova mati Judita, 407. — Njegova sestra Gerberga, 518. — Njegov sin cesar Henrik H. — Njegova vojvo-dina, 444. Henrik III. (MiajŠi), vojvoda karantanski (976 — 978), pozneje vojvoda bavarski (983—985) in karantanski (983 989), (Heinricus minor), 459, 464,479; (Hcinricus minor dux Baio-wariorum), 479, 484, 485; (Heinricus Karentanorum dux), 456, 457, 468, 489; ^H. dux Karentinorum), 490; (H. dux Karintanorura), 491, 492; (II. dux Karigentinorum), 487; (H. dux Carintane regionis) 486. —• Njegova kranjska marka (in marcha ducis Heinrici). 490. — Njegov oče Perhtold. — Njegova mati Biletruda, 455. - Njegova soproga Hildegarda, 491. — Njegov podložnik, klerik Reginbaton, 456. Henrik, sin bavarskega vojvoda .^r-nulfa, 400. Hergen, ime izmišljenega brixenskega škofa, 417. Heribert, brat plemenitega klerika Wi-tona, 494. Heribrunn, kraj blizu Traguše na Dolenjem Avstrijskem, 97. Herihhingas, neki neznan kraj. 105. Herik, oče .\rdulfa, nekega posestnika v S. Cancianu na Furlanskem, 53. Herilant, ime neke priče, ki je okoli leta 900 živela. 327. Herilungefeld (Herilungeuelde), polje blizu izliva reke Erlafa v Donavo na Dolenjem .Avstrijskem, 150 Herilungeuelde, gl. H e ri I u nge fe 1 d. Herilungoburg, grad v Obrski pokrajini (in prouincia Auarorum) in sicer blizu izliva Erlafa v Donavo, 110. — Ondotna okolica, 110. Herimannus, gl, Herman. Herisfelr, gl. Hers fe I d. Heristalliuni, g). Herstal. Hermachora, gl. Mohor. Hermacora, gl. Mohor. Herman, neki grof (Herimamius comes), 485. Hermanrlch (Mermericus, Hemericus), škof pasovski (866 - 874), 217, 223. — Njegovi duhovniki (consacerdotes), 223, Hermericus, gl. H e r m a n r i c h. Sv. Hermogen. — Njegovi telesni ostanki na Gradežu, 500. Herold (Heroldus), nadškof solno-graški (939-958), 396, 400, 402, 427. Herdt, gl, A 1 bri k. Herolt, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Svet«, 369. Hersfeld (Herisfelt), mesto poleg reke Fulde na Nemškem, 405. — On-dotni samostan, 432®. Herstal (HeristaUium), kraj ob Mozi blizu Lütticha, 52. Hesla, neka romarica iz Braslavove dežele, omenjena vČedadskem evangeliju, 328. — Njen soprog Zele-sena. 328. — Njen sin Stregomil, 328. Hesperia ^ zapadne dežele po Evropi, 217, 334. (1.) Hcstermontinga, gl. Ostermieting. Sv. Hilarij (Hilarius, Hyllarus), mu-čenik, 30. — Njegovi telesni ostanki na Gradežu, 30 — Kapela sv. Hi-larija blizu Benetek, 54. — Samostan sv. Hilarija (monasterium s. Hi-larii) v Benetkah, 240. (I.) Hilarius, gl. Hilarij. Hlldegarda (Hiltigart), mati brixen-skega škofa Albuina, lastnica slo* venskih kmetij na Kamnu blizu Drave na Koroškem, 438, Hlldegarda (Hilrigarda), soproga ka-rantanskega vojvoda Henrika III., 491. Hiltigarda, gl. Hi 1 d e ga rd a. Hiltigart, gl. H i I d eg ar d a. Hiltigart, hči plemenitega Werianta, nekega posestnika na gorenjem Štajerskem, 368. Hiltigunt, neka nesvobodna oseba, ki je okoli leta 975. živela na Lurn-skem polju, 452. HiltipurCi »me nekega nesrobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Hin, gl. I n n. HnKroarus gl. H ink mar. Hinkmar (Hincmarns, Ingmarus), škof reimski (845—882), 139, 144. -Njegova razprava o Gotcskalkovi zmoti, 144. Hinto, ime neke price, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Hispanicus, gl. Špansko. Hister, gl. Don a v a. Histria, gl. Istra. Histrla Cioncariautusi, gl. Domini-cus de Histria Giontariautusi. Histrienses, gl. Istra. HiStunsis, neki romar, omenjen r če-dadskem evangeliju, 328. Hitton, škof freisinški (810-835}, 48, 56, 70, 94, 105. Hitton, opat v r^zenskem samostanu sv. Emerama, 265, 276. — Njegova lastnina poleg reke Rabe, 265. — Njegov odvetnik Otilon, 265. Hitton,fevdnikcesarjaLudovikall.,157. Hiiudwitus, gl. L j u d e v i t. Hlotharius, gl. L o tar. Hiudowicus, gl. Lud o vi k. Hludowihus, gl. Ludovik. Hochstätt (Hohsteten), kraj na Bavarskem blizu Erdinga, 453. Hohbuok] (Hochbuochi), grad (ca-stellum) na zemlji slovanskih Lino-nov, 38. Hohogapleichim, kraj blizu TraguŠe na Dolenjem Avstrijskem, 97. Hoholt, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila v Krnskem gradu, 370. Hohsteten, gl. H o c h s t ä 11. Hollenburg (Holunburch, Holun-purch), kraj na Dolenjem Avstrijskem blizu Mauterna, 172, 296, 460, 482. — HoUenburški svet, 296, 460, 482. Holunburch, gl. Hollenburg. Holunpurch, gl Hollenburg. Holzhausen (Holzhusun) vas na Bavarskem severozapadno od Solno-grada, 369. Holzheim, neki kraj na Bavarskem blizu Inna. 365. Holzhusun, gl. Holzhausen. Honorat (Honoratus), porok za istrskega vojvoda Ivana, 23. Hornaresdorf. Lega tega kraja ni znana, 414. Hornbach, neki kraj v bavarskem Palatinatu južno od Zweibrückena, 471, 5C 9. Hosbaldus, gl. O s val d. Hostermontingon, gl. O sterm i e ti ng. Hotaveljski potok (rirulus Cotabia, rivulus Chotabla), dotok reke Sore v Poljanski dolini na Kranjskem, 445, 490. Hoteihza, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Hotimir (Chotemir), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. Hraba, gl. Raba. Hrabagiskeit, najbrže razvodje med Rabo in Zalo r Pribrinovi deželf, 169. Hraban (Rhabanus, Rabanus), fuldski opat, pozneje (^847 — 856) nadškof moguntinski, 134, 144, 156. — Njegov spis „In laudem crucis Christi", 134. — Njegov spis o Gotes-kaikovem krivoverstvu, 144. Hrastova gora (mons Curoztou) za-padno od Št. Vida na Koroškem, 4('7. . - = Hrodbert,nadškof moguntinski(970 -975), 447. Hrodbertus, gl. Rupert. Hrudpert (Hrudpertus presbiter), duhovnik fuldski, 134. Hrvaški okraj (Hrvaška županija) na Koroškem v okolici sedanjega mesta Šr. Vida (in pago Crouuati), 401; (in pago Crauuati), 407; (in pago Chrouuat), 466; (in pago Croud»), 513. — V tem okraju so se nahajale vasi: Sörg (Zuric), 401; Pulst (Bul-cslsc), 407; Lebmach (Lebeniah), 466; Glandorf (Glanadorf), 466; Mailsberg (Malmosic), 466; Beissen-dorf (Buissindorf), 466; PodpeČ (Bodpechah), 466; Tauchendorf (Duchumuzlidorf), 513; Gomile(Gu-mulachi), 513; Deblach (Donplachi), 513 itd. — Ta okraj je bil vsaj od leta 954—980 pod oblastjo grofa Hartwika (in monasterio Hartuuigi, in regimine uualdpodonis Hartuuici), 401, 407, 466. Leta 993. je bil pod nadzorstvom grofa Otgera (in comitatu Ocgeri comitis), 513. Hri^aško (Croatia), 343. — Hrvatje (XptofiaTs;), 77. Hug, gl. Hugo n. Hugon (Ugo), kralj italski (929—947), 374% 374b. 376, 379, 383, 388, 477. — N/egov sin Lotar, 379. — Njegovi fevdniki, 374». Hugon (Hug), grof tourski, 36. Humago. gl. Omak. Humislan (Unislav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Humpreht, ime neke priče, ki je živela okoh 975. leta, 452. Hungari, gl. Ogri. Hungani, gl. O g r i. Huni — Njih kralj Atila, 151. (I.) Huni, gl. O b r i. Hunni, gl. Obri. Hunroch, gl. Unruoch. Hunrocus, gl. Unruoch. Hurula, gl. Url. Hus, gl. Haus. Hutna ves (Gncvuotindorf) vzhodno od Celovca, 469. Huualteramo, gl. L e o de Huualteramo. Hyllarus, gJ. H i 1 ari j. Hvstria, gl. Istra. Hystriensis, gl. Istra, Hyzo, gl. Izon. I., neki škof, kateremu je oglejski patriarh Rodald poslal svojega subdi-jakona C., 421. ladera gl. Zad e r. lonacenus Particiacus, gl. Joanne-c e n u s Particiacus. Ibana (Albana), vas na beneško-goriški meji blizu Mimika, 24. Ibisa, gl. I p u s a. lezi, navzoč leta 847- v Reznu, 138. Iffgau, okraj ob srednjem Menu, 285. Ignacij (Ignatius), patriarh carigrajski, 185. Ignatius, .gl. Ignacij. Ihon, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ilirija. • Ilirska zemlja (Illyrici fines), 217. (I.) Illasi, vas vzhodno od Verone, 524. Ondotni prebivalci, 524. | Illyricus, gl. 11 i r i j a, I Ima (Imma), neka vdova, ustanoviteljica sanDOStana v Liedinga, 451. Imelebo, gl. Me ml eben. Imi'zi (Imica), in3e neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela v Belanski dolini, 452. Imma, gl. I m a. Immina, ime neke nesvobodne osebe, katero omenja neka nepristna listina, 292. Immo» fevdnik mejnega grofa Liut-polda, 340. Inferior Pannonia, gl. P a n o n i j a. Ingelberga, soproga cesarja Ludo-vika II., 328. Ingelenheim. g). Ingelheinj. Ingelfredus diaconus atqae vicedo-minus (Aquileieosis), navzoč leta 944. v Ogleju kot priča, 391. Ingelheim (Ingilenheim, IngUanheim, Ingilunheim, Ingelenheim, Hengelim-heim), mesto v Nemčiji blizu Mainza, 57, 86, 419, 457, 5' 6, 507. — On-dotna palača. 57. (I.) Ingering (ad Undrimam, Vndrima, in loco Undrina, ad Inheringum), vas na Štajerskem blizu Kniitelfelda, 172, 296, 309, 367, 377, 473, 482. — Ondotna dolina (in Undrimatale), 382. (1.) Ingilanheim, gl. Ingelheim. Ingilenheim, gl. Ingelheim. Ingllunheim, gl. Ingelheim. Ingiza subdiaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Ingmarus, gl. H i n k m a r. Ingolstadt (Ingoltesstat), mesto na Bavarskem, 337. Ingoltesstat, gl. Ingolstadt. Inheringun, gl, Ingering. Inn (Hin fluvius), dotok reke Donave, 175 (I.) Innlchen (Inticha, Intihha, Intichinga), mesto na Tirolskem blizu izvira reke Drave, 48, 70, 496. — Ondotni samostan (ceJlula) na Čast sv. apostolu Peiru in sv. muČeniku Kandidu, 48, 70. — Ondotna opatija. 496. (I.) Insula, gl. Izola. Intercisas, neki kraj pod korminskim gradom, 415 Inticha, gl. Innichen. Intichinga, gl. Innichen. Intihha, gl. Innichen. loacenus Paureta, gl. Joannetenus Particiacus dictus Paurecra. loannes, gl. Iva n. lob, gl. Job. Ipisa, gl. I p u Š a. Ipsa, gl. I p us a. Ipusa, gl. I p u Š a. Ipuša, reka na Dolenjem Avstrijskem (Ipusa), 121; (Ipsa),296; (Ipisa), 460; (Ibisa), 186, 467,482. - Kraj IpuŠa poleg rečene reke (in loco Ipusa iuxta Ipusa flumen), 121. ^1.) Iring grof, fevdnik cesarja Arnulfa in kralja Ludovika, 319, 320, 337. Isaac, gl. Izak. Isac (Izak), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Isaica, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Isangrim, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Isangrimeschirichun, neki kraj v Pnbinovi deželi, 163. — Ondotna cerkev, 163. Isanhart, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Isanpero, navzoč leta 850. v Blato-gratlu, 142. Isanrih, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Isanrik (Ysanricus), sin mejnega grofa Aribona, 321. Isch!» trg ob Trauni na Gorenjem Avstrijskem, 361. Isengau, okraj na Bavarskem med Isarjem in Innom, 363, 364. Isingrim, škof rezenski (930-941), 387. Isingrim» neki grof, ki je živel pod cesarjem Arnulfom, 319, 320. Istra (Istria), 17, 22,35. 89. 151,215 243, 381, 408, 440, 449, 457, 530 (Hisrria), 16, 22, 67. 93, 406, 523 (Ystria), 24, 381, 462, 527; (terri-torium Istriense). 23; (partes Istri-enses), 251,480; (partes Histrienses), 111; (partes Hystrtcnses). 159; (Hy-sirie partes), 213; (m finibus Hy-strie) 381. — Istrska pokrajina (Istria provincia), 62; (provincia Istriae), 23; (Histria proviiiciaV 441; (Istri-ensis provincia), 528; (Ystriensis provincia), 243; (provincia Istriensium), 23;Histriensium provincia), 9»^; Isira, provincija fcalije, 441. Istrska mesta (civitates Ystrie), 23, 462; (urbcs Istriae), 243 — Istrsko glavno mesto Pulj (Polensis civitas caput Histriae), 93 — Trst, glavno mesto Istre (!), 395. — Mesto Koper (Capra Ystrie), 24; (Continopolis Vstrie ctvffas), /97 — AfesCo iVoW grad (Civitas nova Histriae) 16. — Grad Miije (castellum Mugla in comitatu Mistrie), 379. — Kižana v Koprskem okraju (in territorio Cap-rense loco Riziano), 23. — Še druga mesta in kraji: Rovinj, Poreč, Omak, Sipar, Piran, Motovun, Buzet, Pičen, Labin itd. — Istrski gradovi (castella), 23 — Zastopniki istrskih mest in gradov, 23. — Sodniki istrskih mest in gradov, 23. Istrski prebivalci, 23, 62; (Istri-enses), 258, 381,429; (Histrienses), 93, 124, 476. (Ystrienses) 3Sl ; (po-puliis Istriae), 381; (populus Istri-ensis), 381. Istrske Škofije (diocesis Istriensium), 98; (episcopatus Istriae), 136. — Istrske cerkve (ecclesiae Istricae), 151, 243. — Istrski patriarhi, 62. — Istrski patriarh P'ortunat (Fortunatas Istriensium patriarcha) 18. — Istrski Škofje (Istrienses episcopi), 23, 62, 93. 99; (Istriae episcopi), 151, 177, 381, 418- — Istrski izvoljeni Škofje (electi), 98. — Istrski sufragani gra-deške cerkve, 99. — Istrski opatjc, 62. - Istrski duhovniki (clerici), 93. Istrski vojvoda Ivan, 23. — Istrska vojaška mojstra ßazilij in Štefan, 23. — litrska hipata Mavricij in Teodor, 23. — Istrski tribuni, 62. — Istrski fevdniki, 62 — Istrski gubernatorji, 62. — Istrski primatje (primates), 23, 62. — Istrski glavarji (capitanei), 23. —Istrski plemenitniki(nobiles), 93. I Istrska mejna grofija (marca, Istriensis marchia), 347, 520. — Istrska grofija (in comitatu Histrie, in comitatu Histriense), 379. — Istrska mejna grofa Albuin in Wintherij, 347, 348, 381. — Istrski grof Werihent (Uueri-hent Histriensium comes), 499. (I.) Istria, gl. Istra. Istricus, gJ. Istra. Istriensis, gl. Istra. Italija (Italia), 2, 15, 57, 59, 61, 71, 83, 93, 102, 116, 139, 198, 217, 230, 234, 247, 254, 263, 268, 282, 323% 323»>, 324, 330, 332, 334, 354, 360, 383, 385, 388, 399, 410, 441, 522; (Yfa/fa), 37; (Aasomcae parces), 2. — Italska zemlja 323 — Mesta po severni Italiji, 83. — Italski prebivalci (Iralici), 2, 282, 323^, 406; (Vlahi), 181. — Italsko ljudstvo, 323 ^ — Italske cerkvc, 413. — Italski škofje, 254, — Italsko kraljestvo (Italicum regnum), 128, 282, 295, 381, 406. — Italski kralji, 381. — Italski kralji: Haistulf, 156; Karl-m^tn, 251; Berengar. 282; Guidon, 282. — Italski grofje, 254. — Italski velikaši (primores), 254. (I.) ludaicus, gl. Žid j e, ludei, gl. Ž idj e. lustinopolis, gf. Koper, luuauensis, gl. S o I n o g r a d. luvavensis, gl. S o I n o g r a d. luvavium, gl. S o I n o g r a d. Sv. Ivan. — Cerkev sv. Ivana v Čedadu (basilica s. loannis), 107. — Gostišče sv. Ivana evangelista v Čedadu, 339. — Cerkev sv. Ivana evangelista „ad Qiiartinaha", 206. — Cerkev svetega Ivana v Landerju, 289. (I.) Ivan VIII., rimski papež (872-882), 217, 218,219,220, 22i, 222,223, 224, 229, 230, 239, 240, 244, 245, 249, 252, 253, 254, 256, 257, 26^ 262, 272, 324. — Njegovi ljudje (a nostris), 222. — Njegov legat po Germaniji, jakinski škof Pavel, 217. Ivan IX., rimski papež (898—900), 324, 325. Ivan X., rimski papež (914- 928), 356. Ivan Xn , rimski papež (955—964), 403, 404, 408, 410, 417. Ivan Xrn., rimski papež (965—972), 420, 422, 423, 424, 425, 427, 430, 431, 432 % 432 443, 449. Ivan XV., rimski papež (985—996), 515, 522. Ivan (lohannes), patriarh gradeški (f ca. 803), 12, 13, 15, 89. — Njegova plača s stolpom na Gradežu, 12. — Njegov sorodnik, patriarh Fortunat, 13. (I.) Ivan, iz prva dijakon, potem nekoliko časa ^kof oJivoJski in se pozneje patriarh gradeški, 27, 28. 30, 33. Ivan, opat v samostanu sv. Servula, malo Časa tudi gradeški patriarh, 33, 34. Ivan !., patriarh oglejski (607—619), 93. — Njegovo pismo do kralja Agiluifa, 93. (i.) Ivan, patriarh oglejski (kateri?), 299. Ivan IV,, patriarh oglejski (984 do 1019), 412, 481, 493, 519, 523, 524. — Njegovi nasledniki,493, 523. — Njegovi duhovniki, 519. Ivan, nadškof in papežev poslanec na Moravskem, 324. Ivan, legat papeža Štefana V., 272. Ivan, nadškof ravennski (ca, 862), 177, 180, 244. Ivan, nadškof ravennski (ca, 910), 347, 348. — Njegovo imetje, 347. — Njegovi ljudje, 347. — Njegov poslanec, 347. Ivan, nadškof piacentinski (ca. 990), 493. Ivan, nadškof iz Cittanove pri Benetkah (lohannes Civitatis nove), 240. Ivan, Škof novograjski (Johannes Nove Civitatis ecclesie episcopus) (ca, 991), 417, 418, 499. Ivan, škof olivolski (lohannes Olivo- lensis), 240. Ivan, škof puljski (ca. 910), 347, 348. — Njegova pokrajina, 348. Ivan, škof puljski (ca. 933), 381. — Njegov brat Andreat, 381. Ivan, škof torcellski (loannes episcopus Torcellanus) (ca. 960), 406. Ivan II., škof tržaški (ca. 948), 394, 397, 417, 418. — Njegovi nasledniki, 394. — Njegovi odposlanci (missi), 394. Ivan Acut (loannes diaconus cogno-mine Acutus) ali Ivan Venereus, poslanec gradeškega patriarha Vitala IV., 431, 449. Ivan Contareno iloannesContarenus', dijakon gradeŠke cerkve, poslanec gradeškega patriarha Vitala IV., 431, 449. Ivan (Johannes), presbiter moravskega vojvoda Svetopolka, 253. Ivan, presbiter v tržaški cerkvi svetih raučenikov, 397. Ivan, levit, 237. Ivan Tzimiskes, cesar bizantinski (969—976), 439. Ivan, dožd beneški (780—805), 12, 15. — Njegov sin Mavricij, 12. Ivan, sin beneškega dožda Urza, 238, 243, 406. Ivan, vojvoda istrski, 23. — Njegovi sinovi, 23. — Njegove hČere, 23. — Njegov zel, 23. — Njegovi poroki: Damijan, Honorar, Gregor, 23. — Njegovi uradniki, 23. — Njegovi ljudje, 23. — N/egovi dohodki, 23. Ivan (Johannes), bizantinski namestnik (praefectus) v Dalmaciji, 67. Ivan, tribun (tržaški) in brat nune Maru, J 37. Ivan (lohannes), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegov oče Pensezi, 328. — Njegova mati Mojslavka, 328. Ivan (lohannes), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegova soproga Bedoslava, 328. Ivan^(lohannes), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ivan Kancianik (Joannes Cancianico), nekdanji posestnik v Istri, 23. Ivan Long, notar tržaški (?), 397. Ivan Marcurio (Marturio), oČe gradeškega patriarha Petra, 230. Ivan Scythopolitan, 237. Ivrea, mesto v severozahodni Italiji. — Ondotni škof Josip, 146. — On-dotni mejni grof Adalbert, 354. (I.) Izak (Ysaac), ministerijalec nekega Erinberta blizu Pinke, 297. Izak (Isaac), odvetnik brixenskega škofa Albuina, 536, 537. Izbor, omenjen v solnograški bratov-ščinski knjigi, 329. Izman, podiožnik cerkve sv. Martina na Grobniškeni polju, 502. — Njegovi sinovi^ 502. Izo, g'. I z o n. Izola (Insula), mesto t Istri. 440, 457. — Ondotni prebivalci, 457. — Ge-orgius de Armentressa de Insula, meščan koprski, 380. Izon (Izo praesbiter, Izone presbytero, Izzo presbyter. Hyzo presbyter), cesarski odposlanec, 23, 62. Izzo, gl. Izo n. Jacob, g). Jakob. Jadransko morje (supra littus oceani mans), 379. {\.) Jakitt (Ancona), mesto v srednji Italiji poleg Jadranskega morja.— Ondotni škof Pavel (i^aulus episcopus Anco-nitatus), 217, 223, 252. Sv. Jakob apostol. — Cerkev sv. Jakoba in sv.Pankracija vRodingu,3iI. Jakob, očak, 192. Jakob (Jacob), sin bolgarskega kralja Mihaela, omenjen kot romar v Če-dadskem evangeliju, 328. Janane, gl. Petrus de Janane. Javornik (Ahornico). sedaj Jauerling, gora na Dolenjem Avstrijskem, 106. Jeremias, gl. Jeremija. Jeremija, prerok (propheta Jeremias), 223. (1.) Jesolo (Equilum), kraj severovzhodno od Benetek, 323^. — On.lotni prebivalec Jurij Blanchanico (Georgias Biancanico Equilegensis), oČe gra-deškega patriarha Bona, 403. — Ondotni Škof Peter (Petrus Equilensis), 240. — Ondotni škof Bon (Bonus episcopus Aquilegensis, Bonus episcopus Equilinus), 403. — Jesolsko pristanišče (Equiiensis ponos) pri ustju reke Piave, 528. Joannecenus Particiacus (lanacenus Particiacus), oČe gradeškega patriarha Vitala I., 152. Joannes, gl. Ivan. Joannes diaconus^ omenjen kot priČa v neki nepristni listini, 418. Joannes subdiaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Joannes presbyter, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Joannes presbyter de Civitate, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Joannes advocatus ecclesiac s. Thome, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. — Njegov brat Bonifacij. 499. Joannes scavinus, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri. 499. Joannetenus Particiacus, dicius Paurecia (loacenus Paureta), oče gradeškega patriarha Vitala 1!.. 316. Job (lob), svetopisemski oČak 2. Job, neki romar, omenjen v Čedad-skem evangeliju, 328 Job, gl. Veliki Sv. Bernard. Johanacus, gl. Dominico de Joha-naci. Johannacenus, gl. Be n e d i c t u s gener Johannaceni. Johannaci de Alfigunda, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannaci filius Passivo, navzoč kot priča leia 932. v Kopru, 380. Johannacinus de Aquelina, locisal-vator (Tergestinus), 137. Johannanus de Pinguento, gl. Aude-bertus gener Johannani de Pinguento. Johannes, gl. Iva n. Johannes, sorodnik novograjskega škofa Firmina, 381. Johannes, neki romar, omenjen v Če-dadskem evangeliju, 328. — Njegova soproga Marija, 328. — Njegov sin Sondoke iz Bolgarije, 328. Johannes, navzoč kot priča leta 991. v Pulju, 498. — Njegov brat Marti nus, 498, Johannes Basüiacus, zastopnik puij-skega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Johannes Camponago, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes de Bonutulo, navzoč kot priča leta 932, v Kopru, 380. Johannes de justane, navzoč kot priča leta 932, v Kopru, leta 933. pa v Benetkah, 380, 381. Jobannes de Jusiane, gl. Alb in us genero Johann» de Jastane. Johannes de Magnane, navzoč kot priča leta 932. Kopru, 380. — Njegov brat Leon, 380. Johannes de Melinda, gl. A n t h o filius Johann» de Mehnda. Johannes de Monte, navzoč kot priča leta 991. v Pulju, 498. Johannes de Oliva, (filius Olive) Rothicherius, zastopnik tržaškega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Johannes de Pago, locopositus sca-vinus, navzoč Kot priča leta 991. blizu ustia reke Mirne v Istri, 499 Johannes de Paula, navzoč kot priča »etil 977. v Kopru, 46?. Johannes de Petro, iribunus (Ter-gestinus). i37. Johannes de Serragogutia, navzoč kor priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, filius Astro, qui fuit Johannis Ciampognago, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Johannes, filius Bertoc» Jogatori, navzoč kot priča )eta 977. v Kopru, 462. Johannes, filius Giselpergi, navzoč kot priča Uta 932- v Kopru, 380. Johannes, filius Felicitati de Melinda, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, filius felicitatis de Melinda^ navzoč kor priča leta 977. v Kopru, 462. Johannes, filius Marie de Johanne, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Johannes, filius quondan:i magistri Bcrnarili medici, notarius, 397. Jo[hannes], filius Rodaldi, navzoč kot pnča leia 94^. v Ogleju, 391. Johannes, fil us Teupaldo navzoč kot priča ieia 932. v Kopru, 380. Johannes, fiiius Theodosie, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, frater Lubucli, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, f ater Ma*celli. navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Johannes, gener Mano, navzoč koc pnča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, gener Marcelli, navzoč kol priča leta 977. v Kopru, 462. Johannes, gener Petronie de Senatore, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Johannes, qui fuit .'Vndreati de Con-corna, navzoč kot priča leta 9/7. v Kopru, 462. Johannes scavinus, ki je leta 932. t imenu koprskega mesia sklepal pogodbo z Benečani. 380. Johannes ScUodera, navzoč kot priča leta 932. v Kopru. 380. Johannone, g). Petrus scavinus de Johannone. Joseph, gl. Josip. Josip (Joseph), nekaj časa arhikaplan, pozneje škof ivrejski, 130, 146 Jubianus, filius Martino de Justino, navzoč kot priČa Uta 932. v Kopru, 380. Judita (Juditba), hČi bavarskega vojvoda Arnulfa, 393, 407, 419. — Njen soprog Hennk, vojvoda bavarski, 393. — Njen sin Henrik, 407. Juditha, gl. J u d i t a. Juliano» navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Julianus. gl. J u I i j a n. Julianus de Mugla, navzoč kot priča leta 933. v Benetkah, 381, Sv. Julijan (s. Julianus). — Cerkev sv. Julijana v Benetkah, 230, 240.(1.) Julijan, rimski cesar, 5. JCuiotal, gl. Junska dolina. Junska dolina (comitium Junoral), grofi a na Koroškem, 532. Sv. Jurij. — Cerkev sv. Jurja v Ve-joni. 45. Jurij (Georgius, Grcgorius), patriarh gradeški (896 - 897) ,314.— Njegov polubrat, gi^adeški patriarh Viktor 314. — Njegov oče Georgius An-dreadus, 314. Jurij (Georgius), dijakon in notar koprskega mesta. 380, 381. Jurij (Georgius), duhovnik z Beneškega, 86, Jurij (Georgius), neki karantanski ple-mcniiaš, 327. — Njegova soproga Tunca, 327. Jurij Blanchanico (Georgius Blan-canico Equilegensis). oče gradeškega patriarha Bona, 403. Sv. Just.— Cerkev sv.Justa v Trstu, 349, 394, 397. Just, presbiter in opat samosiana na istrskem otoku Serri, 480. — Njegov zastopnik, presbiter Dominik, 480. Just, (Justus presbyter), presbiter z Beneškega, 87, 88. Justane, g). Johannes de Justane. Justinijan (lustinianus), dožd beneški, 54, 87, 88. Justino, gl. i u bi an us iiiius Martino de Justino. Justino, gl. Ma urici de Justino. Justino, gl. M a u r o C e n u s, filius Mauroceni de Justino. Justinopolis, gl, Koper. Justinopolitanus gl. Koper. Justus, gl. J u s t. Justus mercator, mesČan tržaški, 397, Justus scavinus, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. Juuentino, gl. Dominico de Juaen-tino. Juvavensis, gl. S o I n o g r a d. Juvavum, gl. S o 1 n o g r a d. Juventino, gl. Petrus fijius Petro Juveniino. Kadaloh (Cadaloc), neki mož, ki se je udetežil obrske vojne, 10. Kadol ali Kadoiaj (Cadolus), soprog istrske posestnice Berte, 499. — Njegov sin Almerik de Monrdino, 499. — Njegov oče Olman, 469. Kadolaf, gl. Kadol. Kadotaj, mejni grof furlanski (799 do 819), cesarski odposlanec na rižanskem zboru ter nadzornik fran-kovsksh pokrajin med J)ravo in Jadranskim morjem (Gaddaus comes et marcae Foroiuliensis praefectu«;), 5 ?; (Cadolach dux Foroiuliens's), 57; (Chadalo Bnium praefcctus), 50; (Cadalao comes), 23. (Cadolaos comes), 23; (Cadalus), 52; (Cadola), 62; (Kadola), 78; (Cadolach), 57; (Cadolah), 50; (cum Cadolanc), 50; (K5-;rAi;), 77. Kadorska grof/ja (comttatus Ca-tubria) južno od Pusterske doline, 450. Kaganhart, neki pJemenitas na Bavarskem, 364. Kalla, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. — Njen oče Sondoke, 328. — Njena brata Mihael in Uuelecneo, 328 — Njene sestre Bogomila, Marta, Elena in Marija, 328. Kamen (Stein), vas na Koroškem bliz izliva reke Krke v Dravo, 438 532, 533. — Ondotni grad (castellum), 517, 536. — Ondotne slovenske kmct'/e (cum hobfs Sc/araniscis), 438. — Neko jezero blizu Kamna, 438. 533. Kameris, neki kraj na Koroškem, 191. — Ondotni mlin, 191. — Ondotne kmetije, l9l. Kamp (Cambe), reka, ki se na Dolenjem Avstrijskem izliva v Donavo, 306. (I) Sv. Kandid. — Samostan sv. Petra in sv. Kandida v Innichenu, 48, 70. Kandidijan (Candidianus), patriarh gradeški (607-612), 93. — Njegovi škofic, 95. (1.) Kanei, neki romar, omenjen v Čedad-skem evangeliju, 328. Karantan, gl. Krnski grad. Karantana, gl. Krnski grad Karantanija (Carantanum), 259; (per Carantanos), 61; (in Carantano). 191; (Carnutum quod corrupte Carantanum dicitur), 242; («n Karantana), 191; (Caruntanum), 331; (Carenta-num), 331; (Carcn^ania), 331; (Cha-rentania), 331 ; (Carintania) l73; (Karentana), 176; (Charanta), 309; (Carenta), 268; (Charentarichc), 319; (Charintariche), 320; (»n pago Ka-rintriche), 469; (Carinthia), 183, 343, 437; (Charinihia), 437; (Ka-rintia), 397; (Karinthra), 176; (Ca-rantana regio), 392; (Carentana regio), 357; (Carintana regio), 486; (regio Karintana), 468; (Carantano-rum regio), 57; (Carantanae partes), 57; (partes Karantanie), 419; (partes Caren;aniae), 327; (Karentanae par- tes)^ 233; (Karantana provincia), 37, 59; (Caranlana provintia), 108; (provincia Karentana), 458; (pro-vincla Karinthia), 529; (Carancano-rum provincia), 61, 85; (Caranta-norura fines), 307; (in regno Caran-tano), 303; (in regno Caferitano), Ž86; (in regno Carentino), 400. — Karantanija aH Slovenija (in partibus Carentaniae Sclavinieque regionis), 248. — Karanranske meje (in con-finio Carniensi), 48; (Carantanus iimes), 175; (Karentini termini), 3lO. — Njih varüh Ratold, 310. — La-bodska dolina (vallis Lauenta) v Karantaniji, 286. Karantanska mesta (Karantane pro-vincie civitates), 37, 59. — Mesto oziroma grad Blatograd (urbs Mo-saburc), 285 ; (castrum Mosaburch), 259. — Razni drugi kraji: Beljak (curtis Fillac), 468; Blažja ves (Bla-sindorf), 469; Budistdorf (in loco Bu-distdorf), 392; Bukovje (Buochun), 248; Grobniško polje (in loco Gra-pofelt), 400; Ingering (in loco Und-rina), 309; (Kameris), I91; Krka (in loco Kurca, curtis Gurca), 191, 3l9; Krnski grad (curtis Corantana), 290; Otroanje (Otmanica), 469; Otok (ad Uueride), 327; Ribnica (curtis Rib-niza), 458; (Selitis), 191; Trebnje (curtis Trcbina), 248; Zvirče (in loco Vüirzsosah), 419; Železno (in loco Selezna),300.— Reke: Drava (Drauus fi.), 37; Krka (flumen Gurca), 300. — Potok Suha (Durrinbah), 248. Karantanci (Carantani), 61, 183. 389; (Quarantani), 225, 227; (Carentani), 51,383» 389, 398; (Karentani), 166, 456,457, 489, 514; (Karintani), 491, 492; (Karentcni),466;(Carenti),475, 479; (Carentini), 485; (Karentini), 471, 490, 511; (Karientini), 469; (Karigentini), 487. — Karantanski prebivalci, 327.— Karantansko ljudstvo (populus ipsius terre), 191.— Njegova lastnina (sua proprietas), 191. — Sosedje Karantancev (confines eorum), 225. — Karantanski Slovenec Baaz (Baaz de genere Caron-tania Sclavaniorum), 105. — Karan- tanec Framrih (Framrih Karcntanus)^ 276. —' Alpwinus de Carintania, 173. — Neimenovan Karantanec (Carantanus), 296, 460, 473. — Njegova lastnina, 296. — Njegova soproga,. 296, 460, 473. Karantanske cerkve, 37. — Pokrajinski škof Osvald v Karantaniji (Osbaldus chorepiscopus Quadran-tinus), 188,189.—Pokrajinski škofje: Teodorik, Oton, Osvald, Salomon,. Engilfrid, Alarik, Dietrik, Gotabert. Karantanski predstojnik Kariman (qui praelatus erat Carantanis), 183. — Predstojnik grof Gundakar (Gun-dacaTus comes... praelatus esi Carantanis) 183; comes deKarantana), 19L — Predstojnik vojvoda Arnulf (concessit rex Arnolfo Carantanum), 259. — Poznejši vojvod je: Arnulf,. Perhtold, Henrik I., Henrik H, Henrik ni. (1.), Oton. Karantanski grof Ruodpert okoli leta 892. (in comitatu Ruodperti in regno Carantano iuxta Bumen Gurca in loco Selezna), 300. — Grof Liufpold okoli leta 895. (in comitatu Livpoldi in loco Undrina in orientalibus par-tibus Charanta nominatis), 209; (in comitatu Liutbaldi), 319.—- Upravitelj Weriant okoli leta 945 or^ regimine Vuerianti), 392. •— Grof Hartwik med letom 953. in 980. (in comitatu Hartuuigi), 419, 468, 469; (in ministerio Hartuuici), 400; (in regimine Hartuuici), 458, 469. — Mejni grof Markvard okoli leta 970. Marquardus marchio de Charinthia; Marhwardus presides de Carinthia),. 437. — Mejni grof Adalberon okoli leta 1000. (iti marchia comitatuque marchionis Adalberonis), 529. Dekan Wolfram okoli leta 965. (in decania Vuolframi decani, 419. — Perahtoldova tegneja okoli leta 977. (in tegneia Perahtoldi), 458. {!.) Karantanus, gl. K a r a n t a n i j a. Karentani, g). K a r a n t a n i j a, Karentanus, gl. K a r a n t a n i j a. Karenteni, gl. K a r a n t a n i j a. Kurcntinus, gl. K a r a n t a n i j a. Karientini, gl. K a r a n t a n i j a. Karigentini, gl. Karan tan tja. Karintani, gl. K a ra n t an i j a. Karintanus, g). K a r a n t a n i j a. Karinthia, gl. K a r a n t a n i j a. Karintia^ gl. K a r a n t a n i j a. Kar ntriche, gl. K a r a n t a n i j a. Karlman (Carlmannus, Carlomannus, Carolomannus, Karoioniannus, Kar-lomannus), sin kralja Ludovika, od leta 856. dalje predstojnik v Vzhodni marki, pozneje todi predstojnik v Karantaniji) od leta 876. naprej kralj bavarski ter od leta 877. dalje kralj italski; leta 880. je umrl, 138, 155, 175, 176, 179, 182, 183, 194, 203, 204, 209, 229, 242, 246, 247, 248, 249, 254, 256, 259, 264, 267, 279, 280. 341. — Karlman, predstojnik karantanski (qui praelatus erat Carantanis), 183. — Njegove marke (marcae), 194,203. — Mejni grofi (marchiones) po teh markah, 194. — Karlman, kralj bavarski, 241. — Kralj bavarski in italski, 251.— Njegov oče Ludovik, 246. — Njegova brata Ludovik in Karol, 242. — Njegova soproga, 259. — Njegov sin Arouh; 259, 267. 279, 280. — Njegov stric (patruus) Lotar, 251. — Njegovi predniki, 251. — Njegovi fevdniki, 251. — Njegovi po-poveljniki (duces), 209. — Njegov vazal Gundakar, 209. — Njegovi naspiotniki, 179. Karlomannus, gl. Karlman. Karol L (Karolus, Carolus), od leta 768. dalje kralj frankovski, pozneje (800-814) cesar rimski, 4, 6, 13, 16, 17, 18, 19, 20. 21, 23, 25, 26, 29, 30, 35, 36, 37, 38, 39, 41,42, 43, 49, 59, 62, 74, 75, 87, 88, 89, 90. 106, 111, 118, 119, 126, 132, 186, 225, 251, 449, 523. — Nje-govo premoženje, 35. — Njegovi zakladi, 35. — Njegove palače, 35. — Njegov sin Pipin, 21, 23. — Njegov vnuk Lotar, 87. — Njegova država, 87, 88. 90, — Njegovi fevd-niki (fideles nostri), 18, 21, 31. 185. — Njegova vojska, 20. — Njegovi . odposlanci (missi), 23. — Njegovi legatje, 62. (1.) Karo! II, (PleŠeglavec)j sin cesarja Ludovika I., kralj Zahodne Francije ter od leta 875 — 877. cesar rimski, 109, 128, 183, 236, 239, 247. Karol III. (Karolus, Carolus), sin kralja Ludovika, od leta 876. kralj švabski, potem od leta 879. kralj italski ter od 881 — 887. cesar rimski, 242, 254, 258, 263, 264, 265. 267, 268, 274, 275, 277, 278, 279, 280, 323*^, 328, 334. — Njegova brata Karlman in Ludovik, 242. — Njegov sorodnik Berengar, 274, — Njegov kancelar Liulward, 274, 278, — Njegov fevdnik Vitogoj, 277. — Njegov dvor (de palatio), 278 — Njegovi dvorniki (ministri), 280. — Njegova lastnina, 277. — Njegovi ljudje, 258. — Njegova država, 268. Meje njegove države, 258. — Njegovi odposlanci, 258. — Njegovi privrženci, 280. — Njegovi sovražniki, 258. Karolomannus, gl. Karlman. Kasno (Kasnč), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Katalon (Catalo), neki podložnik, bi-vaioČ na karantanskih tleh, 368. Katllina (Catilina), rimski upornik, 209 Katsch (Chatissa), vas na gorenjem Štajerskem blizu Muraua, 296, 473, 482. Kazne (Kasn^), ime nekega nesvo-hodnega človeka, ki je okoli leta 975, živel v Belanski dolini, 452. Keisi, gl. K is e k. Kempten, mesto na jugozahodnem Bavarskem ob reki Hier, — Ondotni samostan, 508. Kensi, gl. K i s e k. Kerhoh, odvetnik solnograškega nadškofa Adaiberta, 362, 378, Kcrhoh, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu. 369, 370. Kernia, neka posestnica na gorenjem Štajerskem, 369. Keroldus, gl. Gerold. Kcza, ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je okoli leta 975. živel r Belanski dolini, 452. Khaco, neki romar, omenjen v če-dadskem erangeliju. 328 KIrchbach (Kirichbach), kraj na Dolenjem Avstrijskem, 115 —Ondotna cerkev, 115. Kirchdorf (Oliupespurc), vas južno" od Kremsn^ünstra, 336. K'richbach gl. Kirchbach. Kisalhart, ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je oko)i leta 975, živeJ v Belanski dolini, 452, Kfsafolff ime neke pnče, ki jc živela okoii 975. leta, 452. Kisek) mesto na zapadnem Ogrskem (castellum Guntionis)^ 10; (Keisi)^i 163; (Kensi), 172; (Gcnsi), 296, 460,' 482. — Ondotna cerkev, 163, 172, 296, 482. Ktanče (Globzach), vas na Koroškem od St. Vida proti jugozahodu, 497. — Ondotna cerkev sv. Andreja, 497. Sv. Klement (KniMOH-n.), rimski papež, 211. 237. — Njegovi ostanki (s. Cleraentis corpus; reliquiae beati dementis), 236. 237. — Njegove svetinje (mouith), 211. — Njegov - „Gesta" o sv. Kle- spis, 237. — mentu, 237. , Kfiroent-B (Kimmchti.) gf. K I e m e n t. Knesaha, gl. Gnassbach. Kobenz (Chumbenza, Cumbenza), vas na Šrajerskem blizu Knittelfclda, 172, 295, 473. 482. Kobolsdorf (Guntpoldesdorf, Gum-poldesdorf KundpoUiesdorf). vas na zapadnem Ogrskem, 172, 296, 460, 482. Kocel) sin Pribinov, slovenski knez v Panoniji (ca. 861 — 874), (Kone-it), 181; (KOII(MX Kiija3i>)> 2'4; (Kont-it, KltHAai. IlauOULCKltH) , 207; (Kont-ll»). 210, 211, 224; (Kj-r^a-/;;, b zr,^ Ha-vsva? y.patwv), 212; (Cozilis comes), 219, 220; (Chozil dux), 297; (Chozil), 117; (Chezil dux),' 276; (Chezil), 142, 143, 178; (qui-dam comes de Sclauis nomine Clie-zul), 174. — Njegova lastnina (pro prietas Cheziionis), 199 — Koce-l'>vo mesto ^CheziJonis Castrum) = Blatograd. Kolin (Köln), mesto poleg Rena na Nemškem. — Ondocni nadškof Ge-ron, 447, 451. Kolpa (Colapius, Gulpa), reka na meji Kranjskega in Hrva^ke^a, 57,304. (I.) Komagenske gore, gl. Kümberg Konrad (Cono), vojvoda lotarinški, 464, 525. — Njegova soproga Liut-garda, hči cesarja Otona I., 464. — Njegov sin Oton. vojvoda karan-tanski, 525. Konrad (Conrad), vojvoda svabski 484. Konstantin ali Ciril, slovanski apo- šteli («MUOCO'M KoHCTairrnfni) 1 211^ (^»iMocoa-t KocTjaHTnm.), 181 , 207 \ (Constantmus Philosophus), 236, 260; (Constantinus Thessalonicensis philosophus). 237; velik mož in učitelj apostolske stolice (vir magnus et apostolicae sedis praeceptor) 236. — Njegov brat Metod, 181. — Njegov oče Leon, 181. — Njegov spis (storiola) o sv. Klementti, 237. — Njegova kratka zgodovina (brevis h'scoria) o najdbi ostankov sv. Kle-menta, 237. — Njegov „sermo de-clamatorius" o sv. Klementu, 237. — Njegova pesem (hymnus) na čast sv. K'ementu, 237. Konstantin V. (741—775) ali pa VI. (780—797) cesar bizantinski, 23. (I.) Konstantin VIII, sin bizantinskega cesarja Romana II. ter sovladar Ivana Tzimiska in svojega brata Bazilija, 439. Konstantin oslar (Constantinus asi-narius), 480. Konstanz, mesto ob Bodenskem jezeru. — Ondotni škof Salomon, 192. (I.) Koper, mesto v Istri (Capra Ystrie), 24; (civitas Capras), 381; (civitas Jusunopolis que vocatur Capras), 457; (Cootinopolis Ystrie civitas), 197; (JustinopoJis). 449; (civitas Ju-stinopolis), 380, 499; (civitas Justi-nopolim), 381, 462; (Jusiinopolitana civitas), 344; (Jusiinopolitana urbs), 462. — Ondotni samostan, 344. — Ondotna opat'ca Adelgida. 344. — Ondotnehiše, 457.—Koprska zemlja, 462. — Koprski okraj (territorium Caprense). 23. Koprski prebivalci (Caprenses), 449; (Capriani), 476; (Justinopolitani), 46?. — Koprsko ljudstvo, 380- — Koprski locopositus Audebertus, 380, 381; locopositus Petrus, 462, — Koprski advocatus Faragarius, 380; advocatus Benedicius, 499. — Koprski scavini: Johannes, 380; Andreas fjÜus Concordi, 380; Petrus de Johannone, 380; Dominicus de Anastasia, 380; 0)mannus, 462; Petrus, 499. — Koprski notar in d-jakon Georgius, 380, 381; Rote-pertus, 462. — Zastopniki koprskega mesta leta 933. v Benetkah; AuJi-uertus locopositus, Andreas Aqua« beotus, Domin-cus de Anastasia, Petrus de .lanane, 381. (1.) Sv. Korbtttijan. — Niegovi ostanki v frtisinški cerkvi, 174. — Cerker Marije Device in sv. Korbinijana v Freisingu, 298. Kormin, mesto na Goriškem (Gor-mona), 24; (in Cormones), 338; (Gormonense Castrum), 234; (Gro-monis Castrum), 4l5. (I.) Koroško, gl. Karantanija. Kostjanttn (KocnaoTiini),gl. Konstantin. Kotabertus, gl. Go ta be rt. Kotapertus, gl. G o t a b e r t. Koteschalh, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Kc-cIsXyj;, gl. K o C e I. KsiJ'^si:, gl. K a d o I a j. Kowo (Gouuo), freisinški pokrajinski škcf, 345- Kozja gora (mons Goziae), zapadno od Ši. Vida na Koroškem, 407. Kozje (Gosiach, Goziah), vas na Koroškem v Sentvidskcm okraju, katero Nemci imenujejo Göseberg, 497, 502. Kranjsko (comitatus Garniola, quod vulgo Grcna marcha appellaiur), 444; (m regione Ghrtine et in marcha et in comicalu 1'aponis comitis), 445; (in regione Ghreine ei in marcha ducis Heinrici el in comicatu Wal-tilonis comitis), 490. — Ondotni kraji: Loka (Lönca), 444; Žabnica (Sabniza), 444; Suha (Susane), 444; Selca (Geisah). 444; Breg (Vuizi-linesteti), 445, 490; grad (cascrum) Bosisen, 445, 490. — Selški okraj (territorium Zelsah),444; Praški okraj (territorium Primet), 445, 490. — Kranjska cesta (via Ghreinariorum), 445. 490. — Kranjske gore: Lub-nik (Lubnic), 444; Pečana (alpes Bocsana), 444, 445, 490. — Sorska Dobrava (silvula Zourska Dobrauua), 445, 490. — Kranjske reke: Sava (Zaua), 490; Selška Sora (Zouriza), 444; Poljanska Sora (amnis maior qui Zoura vocatur), 444, 445, 490. ^ Plitvina Stresov brod (vadum Srresoubrod), 445, 490. — Potok Žaonica (rivulus Sabniza), 444, 445, 490. — Hotaveljski potok (rivulus Ghotabla), 445, 490. — Gosteški potok (rivulus Goztche), 490. Kranjci, bivajoči ob Savi (Garniolenses, qui circa Savum Huvium habitant), 6l. — Kranjsko pod oblastjo ka-rantanskega vojvoda Henrika, 444, 490. — Kranjski mejni grof Papon, 444, 445. — Kranjski mejni grof Waltilon, 490. — Kranjska posestnika grof Wernhard (Vuernhardus comes) in pa Pribislav (proprietas Pribizlauui), 490. (i.) Kras (de Garsis), 397. — Ondotni roparji, 397. Krauiheim, neki kraj blizu Mena na Nemškem, 285. i Krazza (Krasa), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela na Lurnskem polju, 452. Kremsa (Gremisa, Ghremisa), reka pri Kremsmünsiru na Gorenjem Avstrijskem, 283, 336. (I.) Kremsmünster» trg na Gorenjem Avstrijskem. — Ondotni samostan, 97, 246, 288, 306, 505. -- Njegova posestva, 505. — Ondotni opatje: Sigehard, 97; SneJperon, 283, 306. (!■) Krescencij (Grescentius), neki ple-meniii Rimljan, 522. Kreta (Greta), otok v Sredozemskem morju, 215. Kristofor (Ghrlstophorus, Cristoforus), škof olivolski, 27, 28. — Njegova stolica, 28. Krka, reka na Koroškem (Curca, flu-men Gurca, Curka fluuius), 108, 300, 320. Krka, trg na Koroškem poleg enako-imenovane reke (Kurca), 191; (Curca), 296, 473; (Gurcha), 482; (cur-tis quae dicitur Gurca), 319. — Ondotni dvor grofa Gandakarja, 191. — Ondotne kmetije, 191. — Ondotni podložniki, 191. — Ondotni okraj (pagus), 451. — Ondotna grofija grofa Ratolda, 451. KrmiŠin (Crimisin), navzoč leta 850. v Blacogradu, 142. Krnska gora (mons Carentanus), sedanji Ulrichsberg blizu Krnskega gradu na Koroškem, 475. — Njeno pobočje, 475. Krnski grad, sedaj vas na Koroškem (Caranrana civitas), 296, 369, 460, 473, 482; (ad Karantanam), 370; (ad Karantan), 368; (Carentanum), 291, 292; (curtis Corantana), 290; (Garenia), 292. — Sv. Peter v Krnskem gradu (ad sanctum Petrum in civitate Carantana) 369. Kronsdorf (Granesdorf), vas poleg Aniže na Gorenjem Avstrijskem, 46. Krška dolina (Gurcatala, Gurketal) na Koroškem, 319, 451. Krško (Gurcheuelt), mesto na Kranjskem poleg Save, 309. Kumberg, severozahodno pobočje Dunajskega lesa (Cumenberg), 115; (Comagenus mons), 75 103, 335; (mons Comianus), 268. — Neka fara onosiran Kumberga, 103. (I.) Kundpoldesdorf, gl. K o b o 1 s d o rf. Kunigunda (Gunegundis), soproga ce-saria Henrika II,, 481. Kunigunda, mati nekega Askuina, 458. Kurca, gt. K r k a, Kurciza, gl. Gorčica. Kurkiza, g'. Gorčica. Kvartine, neki kraj ob Blatnem jezeru (ad Quartinaha iuxta Bilisaseo). 276; (ad Quartinaha), 206, 296. 460, 482; (adQuantinaha),276;('adChuar- tinahu), 172. — Ondotna cerkev sv. Ivana evangelista, 172, 206, 296, 460, 482. Kvirin, gl. Grade ž. Laba (Albia), reka, ki teče po Češkem in Nemškem, 38,424,432 b. (I.) Labanta, gl. L a b o d n i c a. Labanta vallis, gl. Labodska dolina. Labenza, gl. L a b n i ca. Labin (Albona), mesto v Istri, 23 (I.) Labnica (Labenza), reka na meji Šca-jerskega in Ogrskega, 193. Lobodnica, reka v Labodski dolini na Koroškem (Labanta), 172, 296, 460, 473; (Lauenta), 286. 501. — Cerkev sv. Andreja poleg Labodnice, 296, 460, 473, 482. Labodska dolina na Koroškem (Labanta vallis), 296. 460 473. 482; (Lauenta vallis), 286; (Laventatal), 284. — Ad Lauentam = Sv. Andrej v Labodski doHni, 369. Lacuiunensis, gl. M o n d s e e. Ladasclavus, gl. Ladislav. Ladascieo, gl. Ladislav. Laditnar (Vladimir), ime neke priče, ki je živela okoli leta tisoČ, 533, 535. Ladimar (Vladimir), ime nekega ne-svobodnega človeka, ki je živel okoli leta tisoč, 537. Ladislav (Ladasclavus, Ladascieo), nečak in naslednik dalmatinskega vojvoda Borna, 67. Laia, neka romarica, omenjena v Če-dadskem evangeliju, 328. Sv. Lambert, 475. — Cerkev sv. Lam-berta v Porečah blizu Gospe Svete, 475. Lambert, grof spoletski, 249. Lamberto, cui cognomenco Populino, istrski zastopnik leta 933. v Benetkah, 381. Landerje (in Antro). vas ob Nadiži na zemlji beneških Slovencev, 289. — Ondotna cerkev sv. Ivana, 289. Landon (Lande), Škof treviški, 240. Langobardi (Langobardi. I.ongobar-di), 37, 59, 79, 93, 153. 205, 215, 323 b. 399. — Langobard Ajon iz Furlanije (iz Ogleja), 36. — Lango- bardski bratje Rotgaud, Feliks in Lo-dolf, 41.— Langobard Rodald, 355, 412, 426. — Langobardija (Longo-bardia), 17, 198,230,324, 406. — Langobardski kralj Agilulf, 93. — Langobardski zakon (lex Longobar-dorum), 41. — Langobardska grozo-vitost in divjost, 93. — Marka proti Langobardom (marcha contra Lango-bardos), 204. (I.) Lantbert, škof freisinški (938 — 957), 387. Lantolt) ime neke priče, ki je živela okoli leta devetsto, 327. LantpurCy ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Lanza» ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela na Lurn-skem polju, 452. Lanzetikirchen (ecclesia Anzonis), vas poleg Litave na Dolenjem Avstrijskem, 172, 296, 460, 482. LanzO) ime neke priče, ki se je leta 963. mudila pri Gospe Sveti, 414. Laodomur, gl. Vladimir. Sv. Larg(s Largus). — Telesni ostanki sv. Larga na Gradežu, 5C0. Latinci. — Latinski jezik (.Iäthhckk iaaijK7,), 181; (Latina lingua). 2l3, 252, 260; (Latine), 213, 260; (Romana sermo), 237; (l.atinus stilus), 237. — Latinske pismenke (litterae Latinae), 213. — Latinski spisi, 237. — Latinsko bogoslužje (officium Latinum), 213. (I.) Latlnus, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Laudula, frankovski fevdnik, 4L — Njegov sin Benno, 4L Lauenta, gl. Labodnica. Lauenta vallis, gl. Labodska dolina. Laureacensis, gl. L a v r e a k . Laurencius, gl. L a v r e n c i j. Laurentius, gl. La vre n ci j. Laurentius, gl. Sergius Laurentii. Laurentius de Calcariola, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Lauriacensis, gl. Lavreak. Lavenata gl. L e n d o t a . Laventatal gl. Labodska dolina. Lavreak (Lauriacensis civitas), nekdanje mesto blizu izliva reke Aniže v Donavo, 396. — Ondotna okolica^ 396. — Ondotna cerkev (Lauriacensis ecclesia, Laureacensis ecclesia), 95, 386, 387, 396. 447, 448. — Ondotna nadškofijska stolica, 396. — Ondotni nadŠkof)e, 396. — Lav-reaški nadškofje (v resnici pasovki škofje): Urolf, Gerhard, Piligrim. (I) Sv. Lavrencij. — Cerkev sv. Lavren-cija v Ternbergu, 202. — Cerkev sv. Lavrencija pri Gorčici, 369. (I.) Lavrencij (Laurentius, Laurencius), patriarh gradeški (ca. 909 — 921), 346, 356. — Njegov oČe Peter Ma-stalico, 346.. Lavrencij (Laurentius), škof (piČen-ski:). 23. Lavrencij (Laurentius), presbiter, ki je živel blizu Landerja na zem|ji beneških Slovencev, 289- Lazarus apotecarius, meščan tržaški, 397. Lazdimir (Lastimir), ime nekega nesvobodnega človeka» ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Lazntca (Luonzniza), reka na srednjem Štajerskem severozahodno od Lipnice, 296, 460, 473, 482. i^ebeniah, gl. Leb mach. Lebmach (Lebeniah villa), vas na Koroškem jugozahodno od Št. Vida, 466. Lembach tik Rabe (Luminicha iuxta Rapam), gl. L o n gr a b e n . Lendova (ad Lavenatam), reka, ki teče po zemlji ogrskih Slovencev, 297. — Ondotni fevd, katerega je imel neki Lorio, 297. Leo de Claudio, narzoč kot priča leta 847. v Trstu, 137. Leo de Huualteramo zastopnik po-reškega mesta leta 933. v Benetkah, 38L Leo filius Passivo, zastopnik puljskega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Leo frater Johannis de Magnane. za-stopnik koprskega mesta leta 932,, ko se je sklepala z Benečani neka pogodba, 380. Leo scavinus civitatis Parenttne, navzoč kot priča leta 991. blizu ustja reke Mirne v Istri, 499. Leon I., rimski papež (440-461), 1. — Njegovo pismo, ^tomus" imenovano» 1. (I.) Leon III., rimski papež (795—816), 7, 13. 14, 25. 31. (I.) Leon IV,, rimski papež (847—855), 122, 141, 147. Leon VIL, rimski papež (936—939), 386. 387. Leon Vin., rimski papež (963 -965), 413. Leon, patriarh oglejski (ca. 921—928), 355, 412, 426. Leon, škof caorlski (Leo Caprulen-sis), 240. Leon, Škof malarooški (Leo Metamau-censis) 240. Leon, skof (tržaški?), 23. Leon, neki neznan Škof, 530. Leon, dijakon in bibliotekar, zastopnik papeža Evgenija na mantovski sinodi, 93. Leon V., cesar bizantinski (813 — 820), 50, 67. — Njegova palača, 67. — Njegov poslanec Nicifor, 50. Leon, spatar iz Sicilije, 36. Leon oče slovanskih apostelj- nov Cirila in Metoda, 181. Leon, sorodnik nekega Sergija, 498. — Njegove sestre, 498. — Njegova soproga, 498. Leon Barbolano, oče gradeškega patriarha Vitala III., 420. Leon Caloprtni (Coloprini), oče torcellskega škofa Dominika, 234, 240. Leonianus, zastopnik novograjskega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Leopach castrum (castrum Leopoli), ime nekega izmišljenega kraja, 343. Leopoli, gl. Leopach. Lepa. Dve osebi tega imena sta omenjeni v solnograški bratovŠČinski knjigi, 329. Liburna (Liburna vulgo Lurna) na Lurnskem polju na gorenjem Koroškem tam, kjer je bilo nekdaj mesto Teurnia ali Tiburnia, 298, 299. — Ondotni dvor kralja Ar- nulfa, 298, 299. — Ondotna kapela sv. Petra, 298, 299. Liburnija (Liburnia), nekdanja pokra-jina ob Kvarnerskem zalivu, 22, 67. — Ondotno polje (arvum Liburno-rum), 22. — Ondotni prebivalci (Liburni), 22. — Liburni/ski vojvoda Borna, 67. (I.) Liduir, gl L i u d e v i t. Lieding (Livbedinga), vas v Kt'ski dolini na Koroškem, 451. — Ondotni samostan, posvečen Mariji Devici, sv. Martinu in sv. Gregorju, 451. Lieseregg (Ltsara), vas zapadno od M iistatta na Koroškem, 453. Liesing ali Lesnik, potok, ki se na severnem Štajerskem izliva v Muro (Lieznicha), 296,362,473; (Liesti-nicha), 172; (Lienznicha), 4HZ Lienznicha, gl. Liesing. Liestinicha, gl. Liesing. L'eznicha, gl. Liesing. Ligurija (Liguria), 177. — Ondotni škofic, 177. (I.) L^hamere, neki romar, omenjen v Čedadskera evangeliju, 3^8. — Njegov oče Uincamcra, 328. LiÜenbrunn (Lüiunprvnno), neki kraj v Panoniji, 335. Liliunpr»'nno, gl. L i I i e n b r u n n. Limp^rga, gl. Domin icus de Lim-perga. Lind (Linta) , vas blizu Knittelfelda na gorenjem Štajerskem. 295, 473, 482. Lindolveschirichun, neki kraj v Pri-binovi deželi, morebiti sedanja Len-dova, 163. — Ondotna cerkev, 163. Linduuar, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Lfnoni (Linones), slovanski prebivalci blizu Labe pri reki Havoli, 38. Linta, gl. Lin d. Lintza, gl. Lin z. Linz (Linzea, Lintza), glavno mesto Gorenje Avstrije, 74, 94, 341. Linzea, gl. Lin z. Lipje (Livpicdorf), vas na Koroškem bhzu Kamna, 517. Lipnica, trg na srednjem Štajerskem (civiias Ziup, civitas Zuip), 296. 460, 473,482; (civitas Lipnizza), 436. Lipniz^a, g}. Lipnica. Liquentia, gl. Liven za. Lisara, gl, Li es ere gg. Litaha, neki kraj v Obrski pokrajini, 75, 112. Liubina, gl. Ljubno (Leoben). L'übina, gl. L o i b e n. Liubina, neki kraj najbrže na koroških tleh, 502. Liubona (Ljubonja) ime neke osebe, katero omenja solnograška bratov-ščinska knjiga^ 329. Liubzez (Ljubšič), ime nekega človeka, ki je omenjen v solnograški bratovščinski knjigi. 329. Liudboldus, gJ. L i u t p o I d. Liudet itiis, gl. L J u d e v i t. L'udewitus, gl. Ljudevii LiudiwLiitus. gl. L j u d e v i t. Liudo, gl. Guidon, Liudwardus, gl. L i u t w a rd. L'udwinus, gl. Ljudevit. Liudwit, gl. Ljudevit. Liupa (Ljuba), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli lera 975. živela na Lurnskem polju, 452. Liuphrammus, gl. Li up ram. Liupin (Ljubin), mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Liupina, gl. L o i b e n L'up'natal, gl. Ljubno. LiupiscOi mož slovanskega rodu. ki je lera 827 živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Liupnic (Ljnbnik), mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Liupota (Ljubota), neka oseba, ki je omenjena v solnograški bratovščinski knjigi, 329. Liupotun (Ljubotun), neki človek, ki je omen/en v solnograški bratovščinski knjigi, 3'.9. Liupram(Liuprammus, Liuphrammus, Liutprammus, Lu'prammus), nadškof solnograški (836 859), 114. 118, 119, 120. 121, 138, 142, H3, ]49, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 176. Liuprammus, gl, Liupram, Liuprand) škofcremonski (ca. 967)426. Liuprih presbitcr, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Liutbaldus, gl. Liutpoid. Liutboldus, gl. Liutpoid. Liutemir, gl. Ljutomir. Liutevitus, gl. Ljudevit. Liutfred, škof tortonski, 525. Liutfrid, neki grof, 257. Liutfrit, ime neke priče, ki je živela okoli 990. leta, 497. Lfutgarda, soproga lotarinškega vojvoda Konrada, 464. — Njen sin Oton, vojvoda karantanski, 5?5. Liutgart, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. — Njegovi otroci, 292. Liuibwardus, gl. L i u I w a rd. Liutisti (Ljuti^-), neki romar, omenjen v Čedadskem evangehiu, 328. Liutolt, navzoč leta 847, v Reznu, 138. Liu'paldus, gl. Liutpoid. Liutpoid (Liutpoldus, Liutboldus, Liudboldus, Liutbaldus, Liurpaldiis, Livpoldus, Luitpoldus), mejni grof bavarski (marchensis Baioariorum) tersorodniK in vazal cesarja .^rnulfa, 308 309. 319, 320; (Liutpoldus marchio), 321, 336, 340; (Liutpol-dus comes). 322, 337. — Njegova grofija (comitatus), 340; njegova grofija ob Ingeringu (m loco Ün-drina in corairatu Livpoldi), 309; (in comitatu [Liutbaldi] curtem quae dicicur Gurca), 319. — Njegov vazal Svetopolk, 336. — Njegov vazal Immo, 340. Liutpoid, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Liutpoldus, gl, Liutpoid, Liutprammus, gl. Liupram. Liutprant, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Liuttuardus, gl. Liutward. Liutward, škof comski (Liutwardus Cumensis eccieslae antistes), 273. Liutward (Liutwardus, Liuihv^ardus, Liuttuardus, Liudwardus), škof ver-cellski ter kancelar cesarja Karola III., 274, 275, 278, 323^ , 328. — Njegov nečak, 274. — Njegovo imetje v Vercelli, 274. Liutza (Ljutica), neka nesvobodna oseba, ki je okoli leta 975. živela v ßelanski dolini, 452. Liuzi, ime nekega nesvobodnega Člo-veka, ki je okoli leta 990. živel blizu Sv. Andreja v Labodski dolini, 494. Liuz!) ime nekega nesvobodnega člo* veka, ki je okoli leta 990. živel pri Sv. Andreju v Labodski dolini, 494. — Njegovi sinovi, 494. — Njegove hčere, 494. Livbedvnga, gl. L i edin g. j Livenza (Liquentia), reka na Bene-1 Škero, 412, 426- (I.) Livera, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Livpicdorf, g). Li p je. Lirpoldus, gl Li ut p old. Ljubno ali Leoben (Liubina), mesto na gorenjem Štajerskem, 296 473, 482. — Ljnbenska dolina (Liupi-natal), 337, 362. Ljudevit» vojvoda Dolenje Panonije (dux Pannoniae inferioris, rector in-ferioris Pannoniae), 52; (Liudewi-tus), 5?, 58. 60, 61, 67, 68, 71, 76; (Liudevitus), 58, 60, 61, 64; (Liute-vitus), 52; (Hliudwitus), 61; (Liud-wit), 57; (Liudiwuitus), 61 ; (Liud-winus), 56, 57; (Luiiwidus) 61; (Liduit), 6L — Njegov tast Orago-mož, 57. — Ljudevitova zemlja (terra), 61, 64; (regio), 60. — Njegovi gradovi (castella), 67. — Njegov utrjeni grad na strmi gori (mu-nitio castelli in arduo monte), 61. — Ljudevitovi pristaši, 68. — Zemlja teh pristašev, 68. — Ljudevitovi poslane», 57, 71. — Njegova vojska, 57 58. — Vojna z Ljudevitom ^bellum Liudewiticum), 64, 71. Ljudomisl (Liudemuhsclus), ujec dalmatinskega vojvoda Borna, 76, Ljutomir (Liutemir), navzoč leta 850. v Blatogradu. 142 Lobtning, potok, ki se pri Sv. Štefanu na gorenjem Štajerskem izliva v Muro. — Ondotni kraj (Lomini-chakimundi), 369. Lodohicus, gl. L u d o v i k. Lodol! (Lodolfus), Langobard po rodu, posestnik v oglejski okoliči, 41. — Njegova brata Rotgaud in Feliks, 41. Lodovicus, gl. Lud o vik. Loiben (Liubina, Liupina), kraj ob Donavi na Doleniem Avstrijskem, 172. 296, 460, 482. Loka (Lonca), mesto na Kranjskem, 444. Lominichakimundi, gl. Lobming. Lönca, gl. Lok a. Long, gl. Ivan Long. Longobardi, gl. L a n g o b a rd i. Longobardia. gl. L a n g o b a r d i. Longraben poleg Rabe (Luminicha iuxtaRapam), 172,296,460,473,482. Loracho, gl. Lorch. Lorch (in villa Loracho). vas blizu izliva Aniže t Donavo, 46L — Glej tudi pod besedo Lavreak. Lorio, neki fevdnik poleg Lendovc, 297. Losiz» neki kraj najbrže na koroških tleh, 502. Lotar ]. (Lotharius, Hlotharius, Hlu-tharius, Lotarius), rimski cesar (817 do 855), sin cesarja Ludovika f., 32, 51, 81, 83, 87, 88, 89. 91, 93, 97, 99, lOL 107, lil, 116, 122, 124, 126, 128, 129, 132, 135, 136, 145. 151, 153, 251. — Lotar, kralj langobardski, 99. — Njegov sin Lu-doNik, 151. — Njegov stari oče Ka-roK 87. — Njegova država, 87, 90, 126. — Njegovi podložniki, 87,90. — Njegovi poslanci, 116, 124. — Njegov ukaz (praeceptum), 98. — Njegov fevdnik Eberhard, 126. Lotar I!. (Lotharius), kralj lotaringij-ski (^i55 - 869), sin cesarja Lotarja I., 185. — Loiharii regnum, gl. Lotar i ngi j a. Lotar^ sin kraiia llugona, kralj italski (931-950), 379, 394. 395. — Njegova država, 394^. —• Niegovo imetje v tržaškem mescu, 394, 395. — Njegov fevdnik, tržaški škof Ivan, 394. — Njegov palatinski grof, 394, 395. Lotaringija (Lotharii regnum), 385. Lotharius, gl. Lotar. Loua, gl. Lova. Loudewicus, gl. L u d o v i k. Lova (Loua), neka voda v Liuipol-dovi grofiji., 340. Lova (Lova, Luo), neki kraj, kier so Ogri premagali Bavarce in Karan-tance, 398. Luban (Liuban), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Lubnic, gl, L u b n i k. Lubnik (Lubnic), neka gora blizu Škofje Loke, 444. Lubucius, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. — Njegov bral Johannes, 380. Luca (Luka), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Lucianus, gl. A c i u s L u c i a n u s. Ludino (Lfudin), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ludoicus, gl. L u d o v i k. Ludolf, odvetnik soinograskega nadškofa Adalberta^ 359. Ludovicus, gl. L ud o vi k. Ltidovik L (Ludovicus, Lodovicus, Hludowihus, Ludoicus), cesar rimski (814—840), 32, 35, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 57, 58, 59, 60, 62, 64, 65, 66, 67, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 78, 79, 80, 82, 85, 85, 87, 88, 89, 90, 91, 93, 97. 101, 107, 109, 111, 116, 118, 119, 127, 128, 132, 151, 153, 204, 239, 251. — Njegov oče Karol, 74. — Njegovi sinovi: Lotar, P»pin, Ludovik, Karol. — Njegova hČi Gizela, 153. — Njegova država, 87. — Vzhodni deli njegove države (orientales partes regni sui), 72. — Meje njegove države (confinia regni sui). 47. — Njegova vojska, 71. — Njegovi pod-ložniki, — Njegovo ljudstvo, 47. — Njegovi velikaŠi (optimales, primores), 72, 76. — Njegovi fevd-niki (fideles), 116. — Njegov fevd-nik Hagunon, 66. — Njegov fevd-nik in dvornik Patager, 46. — Njegov dvor (palatium), 67. — Njegov notar Theuthard, 66. (I.) Ludovik II. (Ludovicus, Lodovicus, Lodohicus), sin cesarja Lotarja, od leta 844. kralj iialski, pozneje (850 do 875) cesar rimski, 130, 132, 145, 148, 151, 154, 157,205,215,216 328. — Njegova soproga Ingel-berga, 328. — Njegov sorodnik, furlanski grof Eberhard, 151, 154. I — Njegova država, 154. • Njegova vojska, 215. — Njegov fevdoik HiJ-ton, 157. — Njegovi knezi Hun-roch, Agefrid in Boso, 205. Drukterair, arhikancelar njegove palače, 157. Ludovik (Hludowicus, Ludwicus, Loudewicus), sin cesarja Ludovika L, od leta 817. kralj bavarski ali kralj Vzhodne Francije (+ 876), 51, 97, 101, 103, 1C6, 108, 109, UO, 112,. 115, 117, 118, 119, 121, 123, 125, 128, 131, 133, 138, 150, 155, 160, 161, 162, 169, 170, 172, 175, 176, 179, 182, 183, 184, 186, 191,192, 193, 194, 203, 204, 208, 209. 217, 218, 242, 246, 26i, 341; (Hludowicus rex Noricorum). 204. — Ludovik, kralj germanski (Hludowicus Germanorum rex, Hludowicus Ger maniae rex), 175, 179, 204. — Njegova lastnina, liQ. 112, 115, 161, 191, 193, — Njegovi sinovi: Kari-man, Ludovik in Karol. — Njegov popolubrat Karol, 109. — Njegova država, 204. — Njegovo ljudstvo, 183, 192. — Njegovi velikasi, 169. — Njegovi fevdniki, 125, 131, 138, 172. — Njegov fevdnik, grof Pabon, 162. — Njegov fevdnik, vojvoda Pribina, 169. — Njegov velikaš Rat-bod, 160. — Njegov stolnik Rat-bodon, 160. — Njegov poslanec Blitganj, 183 — Njegov kaplan Gozbald, 106. Ludovik (Hludowicus), sin bavarskega kralja Ludovika, od leta 876. do 882 kralj vzhodnofrankovski, 138, 242, 259, 263, 264. — Njegovi velikasi, 263. —• Njegova brata Karl-man in Karol, 242. Ludovik, sin cesarja Arnulfa, kralj vzhodnofrankovski (900—911), 324,. 336, 337, 340, 341. - Njegovi predniki, 324. — Njegov sorodnik, mejni grof Liutpold. 336, 340. — Njegovi fevdniki: škof Tuton ter grofje Liurpold, Aribon, Iring, Cunti pold in Papon, 337. Ludwicos, g]. Lu d o v i k. Luiprammus, gl. L i u p r a m. Luitpoldus, gl. Li u t po Id. Luitwidus, gl. L j ude v it. Luminicha, gl. L o n g r a b e n. Lunas, neki kraj v Furlaniji, 472. Lungau {Lungouui, Lungouue, Lun-govvi), okraj na SolnograŠkem, 296, 358, 473, 482 — Neka cerkev v Lungau u, 358. Lungouue, gl. Lungau. Lungouui, gl Lungau. Lungowi, gl. L u n g a u. X^unota, iroe nekega nesvobodnega Človeka, ki je okoli leta 975. živel v Bdanski dolini na Koroškem, 452. Luo, gl. L o Y a. Luonzniza, gl. Lažni ca, Lupardo, gl. D o m i n i c u s filius Mar-ciano de Lupardo. Lupo, gl, L u p o n. Lupo presbiter, navzoč leta 944. v Ogleju kot priča, 39i. Lupo presbyter, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 4)8. Lupon I. (Lupus), patriarh oglejski (87^-875), 216. Lupon IL (Lupo Lupus), patriarh oglejski (ca. 944), 390, 39L — Njegovi pristaš», 391. Lupon, samostanski opat v Ses«:u, 137. Lupus gl. Lupon. Lurna, gl. L i b u r n a. Lurna, gl. Lurnsko polje, Lurno, gl. Lurnsko polje. Lurnsko polje (Lumfcld) se zove nesi okraj poleg Drave na zapad-nem Koroškem. — Kraj „Lurna" (sedaj St. Peter im Holz), 452. — I>urnska grofija (comitatus Lurno). 450. Luta (Ljuta), neka romanca, ome njena v Čedadskem evangeliju, 3?8. Lutomer(Ljutomir) neki romar, omenjen v Čfdadskem evangeliju. 328. Lüttich, mesto v Belgiji. — Ondotni škof Hartgar, 198. Lbvt. gl. Leo n. Madalperht, navzoč leta 850. v Blato-gradu, 142. Madaluinus, gl. Madalvin. > Madaivin (Madaluinus), pokrajinski škof (ca. 903), 335. Maderico» gl. A r b u n c o iil, Maderico, Madericus, navzoč leta 932, v Kopru, 380. Maderno, mesto v Brescianski pokrajini v Italiji, 434. — Ondotni prebivalci, 434. : Madjari, gl. O g r i. Magadaburg, gl. Devin. Magalicha, gl. Molk. Magdeburch, gl. D e v i n. Magdeburg, gl Devin. Magilicha, gl. M ö 1 k. Magnane, gl. J oh a n n e s de Magnane. Magoniia, gl. Mainz. I Mahthilt, gl. Matilda. Mailsberg (Malmosic), vas na Koroškem jugozahodno od Št. Vida, 466, Mainz (Mogontia, Mogoncia, Magon-tia), mesto poleg Rena na Nemškem, 179, 456, 482. — Ondotni nad-Škofje: Hraban, Hatton, Hrodbert. (1) Maksencij (Maxentius). patriarh oglejski (c<^. 807—837), 32, 37, 41,42, 43. 44. 45, 53, 59, 78, 91, 93, 98, 99,107, m, 132, 151. — Njegova cerkev, 98. — Njegovi Škofje, 42. — Njegovi sufragan', 43, 98. Maiamila, neka romarica, omenjena v Čtfdadskem evangeliju, 328. Malamocco (Metamaucum, in Mathe-mauco), neki kraj južno od Benetek, 24, 323 Ondotni tribun Obelierij (tribunus Obellierius Mataumacensis, Obelerius tribunus Mathcmaucensis), 15. — Ondotni škof Leon (Leo Me-tamaucensis), 240. (I.) Malthhindorfy neki kraj najbrže v Karantaniji, 105. Malmosic, gl. M a i 1 s b e r g. Maloniina, gl. Malta. Malta (Malontina), vas na Koroškem severno od Sovodnja, 453. Managolt, navzoč ieta 847. v Reznu, 138. Maniacus, gl. M a n i a g o. Maniago (Maniacus), kraj v Kurlaniji severozapadno od Spilimberga, 472. — Möns Maniacus v bližini Maniaga, 472. Manno, gl. Johannes gener Manno. Mantova (Mantua), mesto v severni Italiii, 32, 93, 98, 154, 157, 289. — Ondotna sinoda, 32, 93, 151. — Ondotni škof Hellulf, 349. (1) Mantua, gl. Maniova. Maola (Mala), neka romar«ca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Maraha, gl. Moravsko. Marahari, gl. Moravsko. Marahensis, gl. Moravsko. Marauia, Moravsko. Marava, gl Moravsko. Maravani, gl. Moravsko. Maravenses, gl. Moravsko. Maravi, gl Moravsko. Maravia, gl. Moravsko. Maravna, gl. Moravsko. Maravoni. gl. Moravsko. Marcadello, ime neke cerkve v Fur-laniji blizu reke Zelline, 472. MarcelllnuS) navzoč leta 991. v Pulju kot priča, 498. — Njegov brat Andrea, 498. MarcellOi navzoč leta 977. v Kopru kot priča, 462. — Njegov brat Augustus, 462. Marcello, navzoč leta 977. v Kopru kot priča, 462. — Niegova brata Vitalis in Johannes. 462. — Njegov zet Johannes, 462. — Njegov sin Felix. 462. Marchia iuxta Souwam ^ gl. Marka tik Save. Marchia orientalis, gl. Vzhodna marka. Marchuuardus, gl. M a r k w a rd. Marchuuart comes, navzoč okoli leta 963. kot priča pri Gospe Sveti, 414. Marciano de Lupardo. gl. Dominicas filius Marciano de Lupardo. Marcurio, gl. Ivan Marcurio. Marcus, gl. Marka. Margareta, gl. Marjeta. Margareta, neka romanca, omenjena v CedadskenQ evangeliju, 328. Margarita, gl. Antonius Margarite. Mž^rhuuari, gl. Marhwart. Mdrhuuart ali Maruuart, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, oziroma v Krnskem gradu, 369, 370. Mcirhwardus, gl. M a r k w a r d. Marhwart (Marhuuart), ime nekega plemenitaša, ki je imel svoja posestva na gorenjem Štajerskem, 377. Mftfia (Marija), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Maria de Johanne, gl Johannes, filius Marie de Johanne. Mariano (in Mirione), vas v Furlaniji, 426. Marina Devica ali Mati bož^a. — Cerkev Matere božje v Blatogradu, 142. — Cerkev Marije Device in sv. Korbinijana v Kreisingu. 56, 173, 174. 298. — Cerkev Matere božje pri Gospe Sveti (ad sanctam Mariam ad Charantanam), 172, 296, 369, 392, 414. — Cerkev Marije Device na Gradežu, 30. — Ondotni ciborij, 30 — Cerkev Marije Device, ki se zove Marcadello, v Furlaniji blizu reke Zelline, 472 — Cerkev Marije Device v Ogleju, 41. 493. — Njene lope in druge naprave (airia vel reliquae constructiones),41. — Cerkev Matere božje in sv. Mavra v PoreČu, 404, 417. — Cerkev Matere božje in sv. Justa v Trstu, 394, 397. — Cerkev Marije Device v Veroni, 519. — Cerkev Matere božje v Žthpoljah (ad sanctam Mariam ad Drauum), 3b9. Sjmostan Marije Device pri cerkvi sv, Ivana v Čedadu, 107. — Samostan Marije Device, sv. Martina in sv. Gregorja v Liedingu, 451. — Samostan Marije Device v Organu zunaj Verone, 435, 523, — Samostan Marije Device v S. Cancianu na Furlanskem, 53. — Samostan Marije Device in sv. Andreja na istrskem otoku Scrri, 159, 480. (I.) Marija (Maria), soproga bolgarskega kralja Mihaela, 328. " lAßrija^ soproga nekega Sondoke-fa z Bolgarskega, omenjena kot romanca v Čedadskera evangeliju, 328. Marija, hči Bolgara Sondoke ja, omc« njena l^ot romarica v Čedadskem evangeliju, 328 Marin (Marinus)» patriaih gradiški (921-956), 356, 381,391, 403. — Njegov oče Teodozlj Coniareno 356. Marin (Marinas),ŠkofoliroIski(ca. 971), 439. Marinianus, gl. M a r i n i j a n. Marlnijan (Marinianas), beneški ple~ menitaŠ, 15. Marlosa cometissa (grofinja Mar-juša). najbrže soproga hrvaškega vojvoda Branimira, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju, 328. Sv. Marjeta devica ^s. Margareta virgo). — Cerkev sv. Marjete v kraju, „ad Spizzun" imenovanem, 20'. Sv. Marka (s Marcus), 93, 413, 500. — Kapela sv. Marka na Gradežu, 30. — Kripta sv. Marka na Gradežu s svetinjami nekaterih svetnikov, 500 (I.) Marka tik Save (Marchia iuxta Sou-warn) pri Rajhenburgu na Štajerskem, 309. — Ondotni posestnik Waltun, 309. Markward, mejni grof karantanski (Vlarquardus marchio de Chariiithia), 437; (.Marhwardus presides de Ca-rinthia), 437; (Marchuuardus marchio in piaga origentali), 436; (Marchuuardus comes), 470. Ta Markward je bil morebiti začetnik Eppen-steincev. — Njegova sestra Richarda, soproga grofa Udalrika iz rodovine Ebersbergov, 437. — Njegova soproga Hademuda, sestra grofa Udalrika, 437. — Njegova mejna grofija (in comitatu Marchuuardi marchionis) pri Lipnici na Štajerskem, 436- Marquardus, gl. M a r k w a r d. Marta, hči Bolgara Sandoke-ja, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju, 328. Sv. Martin, 135, 176 —Cerkev svetega Martina v Traismaueru, 117, 296 460, 482. — Cerkev sv. Martina na Grobni^kem polju, 502. — Samostan Marije Device, sv Martina in sv. Gregorja v Liedingu, 451. (I) Martin, škot padovanski (ca, 970), 417. Martinengo, gl. Thebaldus de castro Martinengo. Martino de Justino, gl. J u b i a n u s Alius Martino de Justino. Martino deTeuden, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Martino fiUus Petro Cursia, navzoč kot priča leta 977. v Kopru. 462. Martinus, navzoč kot priča leta 991-v Pulju, 498. — Njegov brat Johannes, 498. Martinus Cabacurdo, navzoč kot priča leta 932 v Kopru, 380. Martinus Cabrisianus, locisalvator (Tergestinus). 137. Martinus filius Gregori, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Martinus filius Vitali de Peiro, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Martinus presbyter, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Marturio, gl. Ivan Marcurio. Maru, ime neke tržaške nune, 137 — Njeni starši, 137. — Njen brat Ivan, 137. __ Njen nečak Peter, 137. — Njene nečakinje, 137. Maruuart, gl. M a r h u u a r t. Marvani, gl. Moravsko. Mastalico, gl. Peter Mastalico. Matahhoua, gl. M a tt i gh o f e n. Matahhoue, gl. M a 11 i g h o f e n. Sv. Matevž.— Liber Mathei, 504. Mathemaucensis, gl Malamocco. Mathemaucum, gl. M a I a m o cco. Matheri,neki posestnik medTrušnjami in Grebinjem, 70. Matheus gl. Matevž. Mathilda, teta kralja Otona III., opa-tica v Quedlinburgu, 513. Mati božja, gl. Marija Devica Matilda (Mahthilt), neka plemenita žena, ki je imela nekaj posestev na KoroŠkji.u, 414. — Njen odvetnik Perhtold, 414 Mattighofen (Matahhoua, Matahhoue, Matahoue), sedaj vas na Gorenjem Avstrijskem jugovzhodno od Braunaus, 172, 19:5, 296, 298. 299. Mattsee na Gorenjem Avstrijskem. — Ondotni samostan sv. Mihaela, 170. Maurici de Justino, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380 Mauricianus vicus, gl. Moriz. Mauricius, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Mauritius, gl. Mavrici]' Maurocenus, fii. Dominico tte Heina, navzoč kot priČa 1.977. v Kopru, 462. MaurocenuSyHl. Mauroceni deJustlno, zastopnik istrskih iticst leta 933. v Benetkah, 381. Maurus, gl. M a v e r. Maurus, gl. Mavri. Mautcrn (ad Eporespurch, ad Mit-tarim), mesto poleg Donave na Dolenjem Avstrijskem, 306, 341. Sv. Maver (s. Maurus), raučenik, 418. —- Cerkev Matere božje in sr Mavra v Poreču, 404, 417, 528. — Truplo sv. Mavra v poreški cerkvi, 477. — Cerkev sv. Mavra na Gradežu, 84. Fara sv. Mavra blizu Maniaga v FurlanijI, 472. (L) Mavri (Maurus), prebivale» v severni Afriki, 198. Sv. Mavrfcij. — Samostan sv Mav- ricija v Altcichu, 40, 169, 186. Mavricij (Mauritius), doŽd beneški, 15 — Njegov oče, ciožd Ivan, 12. Mavricij (^Mauritius ypatus), hipat v Istri 23 Maxentius, gl. M akse n ci j. MazUin, nesvobodni Človek, ki je okoli leca 993, prebival na zemlji Gorenje Avstrije, Medcianum, nekdanji grad južno od Vižinade. 477. Medelicha, gl. Mol k. Medilichha, gl. M ö d 1 i n g. Mednim, neki mož slovanskega rodu, ki je prebival blizu sedanjega I.inza, 94. Mediolanensis, gl. Milan. Mediojanum, gl. Milan Meersburg (Meresburg) na Badenskem ob Bodenskem jezeru, 489. Megiiicha, gl Molk. Megingoz, sin grofa Gundrama, priča okoli 880. leta, 276, Megingoz, sin Wilhelmov (:), 268 Megingoz, navzoč leta 847. v Rcznu, 138. Meginhard, neki frankovski vazal, 56. Meginhard, odvetnik brixenskega škofa Albuina, 532. Meginhart, ime dveh prič, ki sta živeli okoli 975. leta, 452. Meginpurc, neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 975. živel na Lurn-skera polju, 452 Meginward, fevdnik kralja .Arnulfa, 309. Meimborn (Meineburo), vas v Engers-gau-u, 66. Meineburo, gl. Meimborn. Melinda, gl „Antho filius Johanni de Melinda** in pa ^ .1 o h a n n e s filius Feiicitati de Melinda", Mellita. gl. M ö 11 e n. Memleben (fmeiebo\ mesto na Saškem poleg reke Unstrut, 451. Menedraga (Manjdraga), neka ro-marica , omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Meresburg, gl. Meersburg Merisciafa(Miroslava), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Mertsuind, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Mersaburg, gl. M e rs e b u r g. Merseburg (Mersaburg), mesto na Saškem, 512. Mesia, gl. M e z i j a. Mestre (Mistrina), neki kraj od Beneiek proti zahodu, 27. Metamaucensis, gl. M a 1 a m o c c o. Metamaucum, gl. M a 1 a m o c c o. Metaumacensis, gl. Malamocco. Methodij (Me^o^im), gl Metod, Methodius, gl Metod. Metod, slovanski apostelj (Methodius), 221, 229, 233. 271, 272. (Msd-sBicc), 214; (MCOoahu) 210. 211 214, 224; iirovMcu'i McÖoawii, /SI; (Methodius philosophus), 225; (quidam Graecus Methodius), 213; (quidam Sclavus ab Hystrie et Dalmatie partibus nomine .Methodius), 213. — Njegov oče Leon (.iti«,) 181. — Njegov brat Konstantm ali C«rll, 181, — Metod Škof (episcopus Methodius), 217,223. — Metod nadškof (Metho- tlius archiepiscopus), 222, 262 (inter archiepiscopos), 217. — Mctod^, nadškof (škof) panonski (Methodius' archiepiscopus Pannoniensis ecclc- • siac), 252 J (leiiHcKoyiibCTBO b'i. IlaHoitttii), 2l4j (onncKo.vna r'i> llanoimn), 214. — Metod, nadškof moravski (Methodius archiepiscopus ecclesiae Ma- ' rahensis), 260; (Methodius vesterl archiepiscopus), 253.— Metod, nad-1 škof panonski in moravski (S; tV Ha-' V5VWV l'::ymirus), sin moravskega vojvoda Svetopolka, 321. — Njegov brat Svetopolk, 321. — Njegovo ljudstvo, 321. Mojmir, neki grof, ki se večkrat omenja kot priča v listinah solnograskega nadškofa Adalberta (Moimir comes), 363,36i; (Movmir comes), 371,372; (Moymir comis)^ 361; (Moimyr con>es), 365. Mölk, kraj poleg Donave na Dolenjem Avstrijskem (Magalicha), 172; (Ma- gilicha civitas), 296, 482; (Megilicha civitas), 460; (m loco Medelicha), 302. MöUen (MeWita), vas severozahodno od Bolcana na Tirolskem, 358. Mondsee na Gorenjem Avstrijskem. — Ondotna opatija (abbatia Lacu-lunensis), 265. Mönichkirchen (Minigonis presbiteri ecclesia, M ngonis prespiteri aeccle-sia), neki kraj na Dolenjem Avstrijskem pri Aspangu biizu štajerske meje. 172, 296, 460, 482. Möns Comianus, gl. Kumberg. Montanario, gl. B a ra n t i n u s et Augustus de Montanario, Monte, gl. Johannes de Monte. Monteiinum Castrum, grad v Utri, 499. — Ondotni gastald Andreas, 499. — AlmericusdeMontelino,499. Montona, gl. M o t o v u n. Moosburg, kraj severovzhodno od Kreisinga na Bavarskem. — Ondotna opatija, 345. Mora, gl. M u ra. MspÄ^sv, gl. Moravsko, Moravi, gl. Moravsko. Moravia, gl. Moravsko. Moravsko (Moravia), 233, 243; (Morava), I8l.2()7; (Mcpa» 212,214; (Maravia), 95; (Marau.a), 447; (Ma-rava),303; (Maraha). 305; (Maravna), 253; (regnum Marahensium), 242; (regnum Maravorum), 288, 30l; (terra Maravorum) 301; (Mirahen-si um fi(ies). 307. — Moravska zemlja, 260, 324. •— Moravske pokrajine, 260. 324. Morava" (Moravi), 324, 341; (Miravi), 1 17, 178, 260. 305; (Maravanr), 304, 305; (Maravenses), 303, 325; (Ma-ravoni), 264; (Marvani), 72; (Mara-hari), 396; (gens Marahensium), 321. — Moravski Slovani (Marahenses Sclavj), 183. — Moravska cerkev (ecclesia Marahensis). 260. — Ondotni nadškof Metod, 214, 260,— Ondotni nadškof in trije škofje, 324. — Moravski ^resbiteri, 260. — Moravski dijakoni, 260. — Moravski duhovniki, 260 324. — Moravski vojrodje: Mojmir, Rastislav, Sreto- polk. — Moravski (!) vojvoda Gott-frid, 343. MoriZ (in vico Mauriciano), vas blizu Pettinga na Bavarskem, 369. Moriza, gl M u r i c a. Morsano (Mursiano), kraj južno od Ogieja, 449. (I.) Mosa, gl. M o z a, Mosaburc, gl. Biatograd. Mosaburcb, g). Biatograd. Mosapurc, g!. BI a t ogr a d. Mosapurch, gl. Biatograd. Mosapurg, gl. Biatograd. Mosapurhc, gl. B1 a t o g rad. Mosii, omenjen v solnograški bra-tovščinski knjigi, 329. Mosogouuo, gl. Možegoj Mosogowo, gl. Možegoj. Motico (Motik), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Motimira, neka romarica, omenjena v Cedadskem evangeliju, 328. Motnica (Motniz), neka roka blizu Brež na Koroškem, 320. Moiniz, gl. M o r n i ca. Motovun (Montona), mesto v Istri, 23, 477. Movniir, gl. M o j m i r. Moymirus, gl. M o j m i r. Moyza (Mojca), ime neke nesvobodne osebe, ki je živela okoli leta 990. v lanichenu, 496. Moza (Mosa), reka na vzhodnem Francoskem, 63, 128. Možegoj (Mosogouuo, Mosogowo) bogat posestnik blizu Pittena na Dolenjem Avstrijskem 296,460,482. Muciano, gl. Mu xz a na. Mugla gl. Mil j e. Mühldorf (Mulidorf), vas v Labodski dolini na Koroškem, 284. Mühldorf (Muolidorf) kraj na vzhodnem Bavarskem, 402. Mulidorf, gl. Mühldorf. Muncmcr (Munimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Muolidorf, gl. Mühldorf. Muora, g). Mura. Muoriza, gl. M uri ca. Mura, reka na Štajerskem, 296; (Mura). 320, 482; (Muora), 337, 473; (Mora), 460. — Jarek (fossa) med Muro in Laznico, 296, 460. 473^, 482. (I.) Murica, dotok reke Mure na gorenjem Štajerskem (Muoriza), 296,362, 473, 482; (Moriza). 172. — Kraj (Bruck) pri ustju Murice (ad Muorizaki-mundi), 369. Mursiano, gl. Morsano. Musciasete, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Muscionna (Mislena), neka romanca,, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328 Musclus (Misl), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Mutacus (Motak), neki romar, ome-nien v Čedadskem evangeliju, 328. Mtizzana (>n villa Muciano), vas na Furlanskem, 78. Muzziliheschirichun, neki kraj v Kocelovi deželi, 206. — Ondotna cerkev, 206. Mv'strlca, gl. Bistrica. Naarn, rečica na Gorenjem Avstrijskem (ad Nardinum), 74, 75; (Nar-dina), 150 Nabavi'inida, neka vas blizu Nabe na Nemškem, 186.— Ondotni potok Trebina, 186. Namdrag (Nam drag), neki nesvo-bodni Človek, ki je leta 945. živel na Koroškem, 392. Nandecisus, g). N a n d e c i z. Nandeciz (.Nandecisus), škof puljski (ca. 862). 180. Nardina, gl. N a a r n. Nardinus, gl. Naarn. Narentani, gl. Neretva. Narrentani. gl. Neretva. Nastnus (NašemisI), neki podložnik, bivajoč ob Krki na Koroškem, 191. Naialia, gl. Sergius Blius Natalie. Natisa, oziroma Anfora, vodovje pri Ogleju (aqua Natissa que inferius Anfora nominatur), 326; (Natisofi.), 41. — Ondotno pristanišče (portus), .41. Natiso, gl. Natisa. Natissa, gl. Natisa. NazamyrjNosimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Nazarus^ soprog neke Rodelperge 338. Nazisir (Načižir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeJi/u, 328. Nazzeg (NaČek), neki romar, omenjen Y Čedadskcm evangeliju, 328. Neckar, dotok reke Rena na Nemškem, 488. Nedauid (Nadovid), neki romar, omenjen v čedadskem evangeliju , 328. NcgomJr, vazal cesarja Otona I. ter posestnik v ZrirČah na Koroškem. 419. Ncgot (Negota), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Neme, neki romar, omenjen v Če-dadskem evangeliju, 328, Nemško (Theotonica regio, Teuton?c.ii> II:iKOK&cKi>i), 207; (Kst^SAT,;. S -rf,; /.pa^zwv), 212. — Pannonia= regnum Arnolfi, 268. — Panonska vojna (expctiicio Pannonic»), 95. (I.) Papia, gl. Pavla. Papo, gl. Pa b o n. Papo, gl Papo 11. Papo, gi. Po p o n. Papo» ime neke priČe, ki se je ieta 927. mudila pri Gospe Sveti, oziroma v Krnskem gradu, 369, 370. Papon (Papo comes), neki grof ia fevdnik kralja Ludovika, 337. Papon, odvetnik freisinškega škofa Abrahama, 453. „Parauuoz" (Paruuoz, Paruoz), ime neke gore bliža Pcuja ali pa blizu Radgone, 296. 460, 482. Pareoiinus, gl. Poreč. Parenlium, gl. Poreč. Parenius gi. B renta. Paridra, neka romarica, omenjena v Četiadskem evangeliju, 328. Parisii, gl. Pa r i z. Par!z (Parisii), glavno mesto Francoskega, 82. Parma, mesto v Italiji, 240. (I.) Particiaco, piemenitaska rodbina v Benetkah — Iz te rodbine je bil Urz Particiaco, oČe gradeškega patriarha Viktorja U., 250. Particiacus, gl. J o a n n e t e n u s Parti-ciacus. Paruoz, gl. Parauuoz. Paruuoz, gl. P a r a u u o z. Pasov (PataTia civitas, urbs Patauia, Pa-tauiuro, Pazowa, Bazowa, Barzowa), mesto na Bavarskem, 335, 459, 460. — Ondotno polje (campus Pattauii), 458. — Ondotni gozd (silva Patavica), 341. — Pasovska cerkev (ecclesia Pataviensis), 74, 75, 97, 112, 115, 486. — Pasovska škofija (Pataviensis episcopatus). 103, 324. — Zemlja pasovske Škofije, 97. — Pasovski škofje, 74, 75, 324. — Škofje: \Val-darich, Reginhar, Hariwik, Herman-rich, Richar. Burkhard, Adalbert, Pili-grim. — Pasovski duhovniki. 324. (I.) i Passivo, gl. Johannaci flHus Passivo. Passivo. gl. Leo filius Passivo. Patager, fevdnik ia dvornik cesarja Ludovika I.. 46. Patauia, gl. Paso v. jPatauium, gi. Pasov. Patavia, gl. Pasov. Patavicus gl. Pasov, Pataviensis, gl. P a s o v. Patavis, gl. P a d o v a. Patiano (in vico Patiano), neki kra; v Furlaniji. 426. GI, tudi Pacti-a n a i n s vi 1 a. PatrJcij (Pairicius), poslanec furlanskega grofa Eberharda, 126. Patricius, gl. Patricij. Patricius, neki romar, omenjen v Če-duviskem evangeliju, 328. Patrisbrunnum. gl. Pa d e r bo r n. Pattauiura, gl Pasov. Paula, gl. Johannes de Paula. Paulinus, gl. Pavlin. Paullo de Dignane, navzoč kot priča leta 977. v Kopru. 462. Paulus, gl. Pavel. Paurecta, gl. Joanuetenus Particiacus. Paureta. gl. Joannetenus Pa^t»-c i a c u s. Sv. Pavel (s. Paulus).apostelj. 214,223, 260. — Njegov učenec sveri An-dronik, 214. — Cerkev sv. Pavla „ad Weride'* v Kocelovi deželi, 200. (I.) Pavel I , rimski papež (757—767), 37, 59. (I) PaveL patriarh oglejski, gl. Pavlin. Pavel, škof jakinski, legat papeža Ivana VIII. po Germaniji in Panoniji, 217. 223, 252. Pavel (Paulus), vojvoda zadrski in poslanec dalmatinski, 29. Pavia (Papia, Papia civitas), HL 124, 145. 146. 148,151,240,258,268, 323*', 349 350. 353 360. 376, 394, 395, 415, 435, 436, 442; (Papiensis civitas), 360; (Ticinum) 323*»; (in palatio Ticinens»), 338; (in urbe regia Ticino), 130. — Mestno obiidje, 360, — Oodotni meSčanje, 360, (I.) Pavlin I. ali Pavel I. (Paulus), patriarh oglejski (557—569), 93. 151. — Njegova stoJica v Ogleju, 93. (I.) Pavlin H,,patriarh ogleiskv(787—802) (Paulinus patriarcha Aquilejensis), 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 16, 156; (Paulinus patriarcha Foroiuliensis), 8. — Nje gova cerkev^ 16 — Njegovi škofje, 5. — Njegove fare, 5. — Njegora mesta, 5. (I.) Pazm» mesto r Istri. — Ondocni grad (častnim Pisinum), 477. Pazowa. gl. Pasov. Pecilf) ime neke priče, ki je živela okoli 990. iera, 497. Pečana, sedanja gora Ratitovec na Gorenjskem, (Bocsana). 445; (Bo-sana), 490; (Bosanga), 444. 49^. Pečuh» mesto na Ogrskem (ad Quinque basilicas), 163; (ad Quinque aec-clesias), 296. 460, 482. — Ondotna cerkev, 163 Pcdena, gl. Pičen. Peinicahu, gl. Pinka. ' Peinihhaa, gl. Pinka. j Peininchaha, gl. Pinka. ' Pelagus, gl. Bei a. Pelisa, gl. Pö l s. Pelissa, gl. Pöls. Penebod (Benebod), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328 Penetensis, gl. Pičen. Penk (Penninuuanc, Pcnninwdnch), neki kraj pri Gloggnitzu na Dolenjem • Avstrijskem, 172, 296, 460, 482.. Pennichaha, gl. Pinka. i Penninchaha, gl. Pinka. i Penninuuanc. gl. Penk. Penninwancb, gl. Penk. PcnnO, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Pensczi, neki romar, omenjen v Če-1 dadskem evangeliju, 328. — Njegova soproga Moislavka, 328. — Njegov sin Ivan, 328. Pepolo, gl. Andreas filius Dominico Pepolo. Perahtold, Čegar tegncja se je razprostirala ob Vrbskem jezeru na Koroškem, 458. Perahtoldus, gl. Perhtold. Perahtolt, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Peratholt, vme nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Perch, neki kraj na gorenjem Štajerskem, 366. Perchau(adPerhchah),vasna severnem Štajerskem blizu Neumarkta, 369. Sr. Peregrin. — Cerkev sv. Peregrina na Gradežu, 13. Perhchah, gl. Perch au. Perhtaldus, gl. Perhtold. Perhtold, vojvoda bavarski in karan-tanski (937-947) Perhtoldus dux), 368; (Perhtoldus), 384, 389, 393; (Perhtolt dux), 370, 377; (Pertholdus dux), 392, 393; (PertoMus), 389; (Pertolfus), 464; (Perhtaldus), 369; (PcrahtoUus dux), 393; (Berchtol-dus dux), 455; (Berhtoldus), 389, 393; (BertoJdus dux), 393; (Ber-toldus). 464; (Berchtolfus dux), 393; (Berhtolfus dux), 393; (Bertolfus), 384; (Beriholfus dux), 3^3; (Berh-taldus), 485; (Bertaldus dux), 369, 393; (Berachtoldus dux), 393; ße-rahloldus), 389. — Njegova soprogi Biletruda, 455. — Njegov sin Henrik, (Mlajši), vojvoda karanianski. — Njegov brat Arnulf, vojvoda bavarski in karantanski, 384, 389. Perhtold, sin plemenitega Wer ama, posestn«ka na gorenjem Štajerskem, 368. Perhtold, odvetnik neke posestnice Matilde, 414. Perhtoltj gl. Perhtold. Perinsuin, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Perixo diaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 418. Pernger, navzoč leta 847. v Reznu, !38. Pernhard, sin plemenitega Werianta, posestnika na gorenjem Štajerskem, 368 Pero diaconus s. Aquilejensis eccksiae, omenjen kot priča v neki nepristni listini. 418. Pero, stric (patruus) brixenskega Škofa Albuina, 438. — Njegovo posestvo blizu Kamna na Koroškem, 438. Perpetua, neka nuna, 159. Perschllng, majhen dotok reke Donave na Dolenjem Avstrijskem, (Bern-snicha), 150; (Persiniacha), 306. Persiniacha, gl. P e rs c h 1 i n g. Pertholdus, gl. Perhtold. Pertoldus, gl. Perhtold. Pertolfus, gl. P e r h t o) d. Petenensis, gl. Pičen. Petenns, gl. Pičen. Sv. Peter apostelj (s. Petrus), 93, 210, 222, 223, 260, 413. — Truplo sv. Petra (sacratissimum beati Petri corpus), 271. — Cerkev sv. Petra v Rimu (domus s. Petri), 295; (in sancti Petri eclesia), 410. — Imetje sv. Petra (res sancti Petri), 324, 347. — Namestnik (vicarius) sv. Petra = rimski papež, 98. Olivolska cerkev sv. Petra v Benetkah, 52S. — Cerkev sv. Petra v kraju, Cella imenovanem, 206. — Vrata sy. Petra v Čedadu, 339. — Samostan sv. Petra in sv. Kandida v Innichenu, 48, 70. — Sv. Peter v Krnskem gradu (ad sanctum Petrum in civitate Carantana), 369. — Kapela sv. Petra r Liburni, 299. — Sv. Peter pri Ostrovici (ad sanctum Petrum ad Ostaruizam), 369. — Samostan sv. Petra in sv. Emerama v Reznu, 150; cerkev sv. Petra in sv. Emerama v Reznu, 467. — Cerkev sv. Petra in sv Ruperta v Solnogradu, 138, 149, 400. — Cerkev sv. Petra v kraju, Weride imenovanem, 206. — Cerkev sv. Perra v Wormsu, 507. (I.) Peter (Petrus), po rodu Benečan, iz prva dijakon, pozneje (ca. 873—878) patriarh gradeški, 230, 231, 240, 250. — Njegov oče Ivan Marturio (Marcu-rio), 230. — Njegov patrimonii, cerkev sv. Julijana v Benetkah, 240. Peter, nadškof ravennski (ca. 967J, 423. Peter, škof jesolski (Petrus Equilensis), 240. Peter, škof olivolski v Benetkah (ca. 960) 406. Peter (Peirus), škof tržaški (ca. 991), 499. Peter, opat v Gazu, 374''. Peter, dijakon oglejski, 23. Peter, dijakon in poslanec gradeškega patriarha Venerija, 87, 88, 89. Peter, presbiter oglejske cerkve, 352. Peter (Petrus), dožd beneški (ca. 8^0). 124, 126. 154.— Njegov poslanec Deusdedit, 154. Peter I. Candiano, dožd beneški, ki je vladal leta 887. pet mesecev, 380. Peter Tribun (Petrus Tribunus Do-minici), dožd beneški (ca. 900), 323^ 330, 333. — Njegov sin Q) Dominik, patriarh gradeški. 333. Peter II. Candiano, dožd beneški (ca, 932—939), 380, 381, 391. — Njegov sin Peter HI. Candiano, dožd beneški, 391. Peter III. Candiano, dožd beneški (942-959), 391,406,465. — Njegov oče Peter II. Candiano. 391. — Njegov sin Peter IV. Candiano, 406. — Njegov sin Vital Candiano, 465. — Njegova država, 391. Peter IV. Candiano, dožd beneški (959-976), 406, 422, 429, 439. 462, 463, 465. — Njegov oče Peter III. Candiano. 465. — Njegov sin Vital IV. Candiano, patriarh gradeški, 422, 439. — Njegovi nasledniki, 439. — Njegova pokrajina, 439. Peter I. Orseolo (Petrus Ursuolus^ Petrus Ursiolus), dožd beneški (976 do 978), 462,465. — Njegov prednik Peter IV. Candiano, 462. — Njegov naslednik Vital Candiano, 465. — Njegovo ljudstvo, 462. Peter II. Orseolo (Petrus Ursiolo), dožd beneški (991 - 1008), 500, 520, 528. — Njegova palača na Gradežu^ 500. — Njegovi ljudje, 520. Peter, sin Bernardov, sindik, prokuror in oskrbnik tržaške občine, 397. Peter Mastalico, oče gradeškega patriarha Lavrencija, 346. Peter (Petrus), nečak (tržaške) nune Maru, 137. Petouia, gl. Ptuj. Petove, gl. Ptuj, Petriolo (casale Petriolo) v Istri, 23. Petro, neki romar, omenjen v Če- dadskem evangeliju, 328. Petro de Uualtran, gl, Benedictus filius Petro de Uualtran. Petro Jurentino, gl, Petrus fiKus Petro Juveniino. Petronazij, zastopnik diljanskega sa-mosiana, l57. Peironia Je Scnatore, gl. Johannes gener Pctronle Je SenaTore, Petrus, gl. Peter. Petrus, gl. Martin us filius Vitali de Petro. Petrus diaconus, navzoč icta 944. v Ojtleju kot priča, 391. Petrus dUconas, omenjen kot pricä V neki nepristni listini, 418. Petrus presbyter, navzoč leta 944. v Ogleju kot prica^ 391. Petrus presbyter. Trije možje tega imena in stanu so omenjeni kot priče T neki nepristni listini, 418. Petrus. Dva moža tega imena sta omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Petrus, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegov oče Trpimir, 328. Petrus, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Petrus Cursia, gl. Martino filius Petro Corsia. Petrus de Baratonio, navzoč kot istrski zastopnik leta 932. v Kopru, 380. Petrus de Dignane, navzoč kot istrski zastopnik leta 932. v Kopru, 380. Petrus de Janane, zastopnik koprskega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Petrus filius Petro Juventino, navzoč kot priča leta 932 v Kopru, 380. Petrus locoposuus, navzoč kot priča leta 977. Y Kopru. 462. Petrus Nigrl, meščan tržaški, 397. Petrus scavinus de Johannone, navzoč kol istrski zastopnik leta 932. v Kopru, 380. Petrus scavinus civitatis Justinopolis, navzoč kot priča Ieia99l. bhzu ustja reke Mirne v Istri, 499. Petting, neki kraj na Bavarskem severozahodno od Solnograda, 384. Petto, navzoč kot priča leta 8l9. na panonskih tVeh, 56. Pettonia, gl. Ptu j. PezB, neka nesvobodna oseba, ki je živela 928. leta, 375. Peza, neka nesvobodna oseba, ki je okoli leta 975. živela v Relanski dolini na Koroškem, 452. Pezaman, neki ncsvobodm £\oveW. ki je okoJi leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Pezilin, soprog Gepe, sestre brixen-skega Školča Albuina, 535. — Njegovi sinovi, 535. Pezo, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Latrodskc dolini, 494. Phaderobrnnnen, gl. Paderborn. Phagangna, gl. F'agagna. Photius, gl. Foci j. Piacenza, mesto v Italiji. — Ondotni nadškof Ivan, 493 (I.) Piave (Plavi«), reka v severni Italiji, 412. (I.) Pičen (Pedena), neka vas v Istri, 23. — Ondotna cerkev (Petenensis ec-clesia, Petena ecclesia), 417, 418. — Ondotna škofija (Petenensis episco-patus, Penetensis episcopatus), 16, 523. — Ondotni .škofje: Lavrencij (;), 23; Fredebcrt. 417, 418. (1.) Pigitner, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Pilende, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Pilgrimus, gl. P i 1 i g r i m. Piligrim (Piligrimus, Pilgrimus), nadškof RolnograŠki (907—923), 342. Piligrim (Pilgrimus), škof pasovski (nadškof lavreaški) 971—991), 447, 448, 461, 505. — Njegova škofija, 461. — Njegova vladikovioa, 448. Fare po njegovi vladikovini, 448. — Njegovi legatje, 448. Pilozsuue, gl. Blatno jezero. Pilsko pristanišče (portus Pilus) v bližmi Ogleja, 261. Pinguente, gl. Buzet. Pinguento, gl. Buzet. Pinka, potok zapadno od Ogrske So-botice, (Peinihhaa), 172; (Peinin-chaha), 296: (Peinicahu), 172; (Pen-nKhaha), 297; (Penninchaha), 460, 482. Pipin, kralj frankovski (751—768), 299. (I.) PJpin, sin cesarja Karola (Velikega), kralj itaiski (781-810), 21, 23. (I.) Pipin, sin cesarfa Ludovika I,, 51. Piran, mesto v severni Istri, (, 138, U2, 149. 163. 164, 167, 178-, (Bn-v^'inus), 133; (Briuuinus dux), 169. — Njegov sin Kocel. — Njegova lastnina. 169. — Njegova vojvodina (diicatus), 169 — Njegovo ljudstvo, 163, 165. •— Njegov duhovnik Dominik, 142. Pribislav (PcibizUüuus), neki posestnik blizu sedanjih Medvod, 490. pribizlauuus. gl. Pribislav. Primet territorlum (Brimet), sedanje PraŠe in njih okolica na Kranjskem,, 445. 490. Sv. Primož (s. Primus), 504. — Cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana na Otoku pri Vrbskem jezeru, 298, 327.. 504. Primus, gl. Pr i m o ž. PrimusI (Premisl), neki romar, on>e-njen v Čedadskem evangeliju, 328. Pripoliza, gl. Tr i p o 1 i 2 a. Prisnata (Prisnoia), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju,. 328. Priuuigor (Pribigoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328.. Priuuina (Pribina), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Pfiwina, gl. Pribina. Priznolawus. gl. Braslav. Probin, patriarh oglejski (569—571)j. 93. (1) Promer, neki romar, on^enjen v Čedadskem evangeliju, 328. Provansa (Provincia), pokrajina na jugovzhodnem Francoskem, 102. Provincia, gl. Provansa. Prucca, gl. B ck. Pruka, gl. Bruck. Ptuj, mesto na Štajerskem, (Bettobia), 163; (Pcttouia civitas), 296, 460, 473; (Petouia civiras), 482; (Bettowe),. 232; (Ptrtove), 232. — Vzhodni ali gorenji de! mesta (in superiori civi-cate in origentali parte civitatis), 296, 460. 473, 482. — Zapadni ali dolenji del mesta (in intcriori civitate in occidentali parte civitatis), 296, 460. 473, 482. — Ondotni most, 296. 460, 473, 482. — Ondotna cerkev, 163, 296, 460, 473, 482. — Ondotna nova cerkev (nova aecclesia), 296,460, 473, 482. — Cerkev, katero je dal napravili grof Gozwio, 232. (1.) Pudaram, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Pudigjn, gl. Pu ding. Puding (Pudig n), neka gora blizu. Innicbena, 48. Pudio fluvius, potok blizu Innichena, 450. Pulj (Pola), 31 406; (civitas Pola), 381,498; (Potla), 449; (villa Polla), 493; (civitas Polensis), 23, 499; (Pol-lensis civitas), 528; (civitas Polana), 381; (urbs Polana), 381. — Pulj, glavno mesto Istre (Polensis civitas caput Histriae), 93. — Puljska cerkev (Polana ecclesia, Polensis ecclesia), 23, 31,417. — Cerkev sv. Andreja v Pulju (polensis ecclesia sancti Andree), 159. — Palača puljskega škofa, 23. —• Samostan sv. Mihaela pri Pulju, 498. — Otok sv. Andreja pri Pulju (insula s. Andreae), 528. — Ondotni samostan, 528. — Puljska zemlja (in finibus Polane), 381. Puljska Škofija del gradeške vladikovine. 31. — Puljski škofje, 23 93. — Škofje: Teodor (?), Emilijan, Andigis, Nandeciz Ivan(ca.910),Ivan(ca.933), Gaspald, Bertald. — Puljski duhovniki, 23, 93. 528 Puljski primat (primas Polensis), 23. — Puljski sodniki (iudices), 23. — Puljski kraljev odvetnik 493. — Puljski meščanje, 528. — Puljsko ljudstvo, 23, 93. — Puljski prebivalci: Rocius (Rocionus), 381; Aman-tinus filius Constantini, 381; Leo tilius Passivo, 381; Jobannes Basi-liacus, 381; Olmannus et Andreas fratres, 499. (I.) Pulst (villa Bulcsisc), vas pri Št, Vidu . na Koroškem. 407. Pungullnos casale, neko selo blizu Landerja na zemlji beneških Slovencev. 289. Puocb, gl. Buch. Puoche, gl. H u C h. Puochinauua, gl B u c h e n a u. Puochskeho, gl. Buchschachen. j PuoH, ime nekega nesrobodnega Člo- j veka, katerega omsnja neka nepristna listina. 292. — Njegovi sinovi, 292. Puopo, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Purcsuind, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka ne pristna listina, 293. Puste planine (ad Desertas alpes), najbrže sedanje gorovje Haidnerhöhe severozahodno od Glodniške doline na Koroškem, 320. Pusterska grofija (comitatus Pus-trussa) na Tirolskem, 450. Pustrussa coraitaius, gl. Pusterska grofija. Putizlao (Budisiav), ime neke priČe, ki je živela okoli 990, leta, 494. Puziolum, gl. Pozzuolo. Pvranenses, gl. Piran. Pvranum, gl Pjran, Quadrantinus, gl. Karantanija, Quantinaha, gl. Kvartine. Quarantani, gl. Ka ra n ta n i j a. Quartinaha, gl. Kvartine. Quedlinburg (Quidelingeburg, Qui-telingeburg), mesto na Nemškem, 484, 529. — Ondotni samostan, 425. — Ondotna opatica Mathilda, reta kralja Otona III., 513 Quentovicus, gl. Wi c q u ing h e m. Quidelingeburg, gl. Quedlinburg. Quideredesbach, gl. Quirnbach. Quinque aecciesiae, gl. Pečuh. Quinque basilicae, gl. Pečuh. Quirinus» gl, K v i r i n. Quirnbach (Quideredesbach), vas v bavarskem Palaiinatu, 471. Quitelingeburg, gl. Quedlinburg. Quocili (Kocel), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Raba, reka, ki teče po Štajerskem in Ogrskem, (Raba), 161, 265, 276; (Hraba), 268; (Rapa), 103, 296, 460, 473, 482. — Neki kraj ob Rabi na sedanjem vzhodnem Štajerskem (ad Rapam), 172, 296. — Gl. tudi Hra-bagiskeit. (I.) Rabanus, gl. H rab an. Rabica (Rabnitz ali Repcze), dotok reke Rabe na zapadnem Ogrskem^ (Rapa), 296, 460, 482; (Spraza alia), 103; (Spraza), 170. — Neki kraj, poleg Rabice (ad Rapam), 172. Rachuuin, gl. Rachwin. Racbvuinus, gl. Rachwin. Rachwin (Rachuuin comes Rachvui-nus comes), neki grof, ki je imel svoja posestva v okolici Vitanjski in v-Rozvini ter živel okoli 985. leta.. 470, 487. Raci, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Racozoloch, Raggasal. Radagozt (Radogost), ime nekega ne-SYobodnega čioveka, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini na Koroškem, 452. Radald (Radaldus), Škof tržaški (ca. 929), 376. — Njegovi nasledniki, 376. Rada/Jus, g). Roda I J. Radaspona, gl. Rez no. Radasta(Radosta), neka romarca, orne« njena v Čedadskem evangeliju, 328. Radengo (Radenko), gl. Spemmir filius Terdogio Radengo. Radisbona, gl. R e z n o. Radouuin, gl. R a d o v i n. Radouuinus, gl. Rado v in. Radovin (Radouuin, Radouumus. Ra-duuuin). Tri osebe tega imena so omenjene v solnograŠki brarovšČinski knjigi, 329. RadozIau(Radosiav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Radpolus, gl. Ratbod. Raduuuin, gl. Radovin. Raffelstätten, vas pri Donavi med izlivom Traune in Aniže, 341. Ragenarius, gl. R e g i n h a r. Ragensburch, gl. Rez n o, Raggasal (Racozoloch), vas severno od Gospe Svete na KoroŠktm, 469. Ragicf, neki plemenitaŠ, Čegar posestva so se nahajala pri Kamnu na Koroškem, 536. — Njegov sin, 536. Ragunium, gl. R o v i n j. Raimbald, grof treviški, 530. Rajhenburg (Richenburg), trg ob Savi na južnem Štajerskem, 309. — On-doini posestnik WaUun, 309. Rai, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ramseiden (Ramsidin), neka vas na SolnograŠkem, 291. Ramsidin, gl. R a msei de n. Randeco, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Randesdorf, gl. Ra nsh o fen. Ranshofen, neki kraj na Gorenjem Avstrijskem, (Rantesdorf), 246, 248, 306, 319, 320; (Ranthesdorf), 162; (RandestorO, 108; (Rantesfurt), 322. Rantesdorf gl. Ra n s h o f e n. Rantesfurt, gl. R a n s h o f e n. Ranthesdorf, gl. Ranshofen. Rapa, gl, Raba. Rapa, gl. R a b i C a. Rapoto, gl. T e š i n a. Rasa, gl. Rože k. Rasate, sin bolgarskega kralja Mihaela, omenjen kot romar v Čedadskem evangeliju, 328. Rasmerte (Rašmen), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Rastisclao(Rastislav),neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Rastislav, knez morarski (846—870), (PaCTIIC.UlBT>), 181,207; (POCTJIWaB-L), 211; (PocTnc.iain» kuki81> c-ioßtiicici.), 181; 212; (Rastitius), 192; (Rastizus), 209; (Rastizen Ma-rahensium Sclavorum ducem), 183, 209; (Resticius Winidorum regulus). 175, 182; (Restitius Winidus), 183. Rastitius, gl. R a s t i s 1 a v.. Rastizen, gl. Rastislav. Ratbod, neki grof v Obrski pokrajini (Ratbodus comes), 115, 117, 123 (Ratpot), 138; (Ratbotus), 160. - Nje gova grofija blizu sedanje avstrijsko ogrske meje(RadpoTi comvtatus), 131 Ratbodon, stolnik vzhodnofrankov skega kralja Ludovika (Ratbodonem infertorem), 160. Ratbotus, gl. Ratbod. Raterij (Raterius), škof veronski (ca. 935), 383. Ratgoi (Radigoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegova soproga Regtnsunda, 328. Rathfred, škof favianski ([), 95. Ratimarus. gl. Rati mir. Rat!niir(Ratimarus dux), neki vojvoda, ki je najbrže okoli leta 838. vladal po Dolenji Panoniji med Dravo in Savo, 123. Ratispona, gl. Rezno. Rato, na vzoČ leta 850. v Blatogradu, 142. Ratold (Ratoldus), varuh karantanskih mej (ca. 896), 310. — Njegov oče Sigihard, 310. Ratold (Ratoldus comes), grof v Krški dolini na Koroškem okoli 975. leta» 451. Katpero clericus, ki je imel nekatera posestva v ßrunnaronu, 131. Ratpor, gl. Ra t bo d. Ratpot, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Ratpoto, ime neke priče^ ki je biia okoli leta 963. navzoča pri Gospe Sveti, 414. Ratumagus, gl. Kouen. Ratuuic (Radovik), neki romar, omenjen v Čedadskera evangeliju, 328. Kauenna, gl. Raven aa. Ravenna (Ravenna, civitas Ravenna, Rauenna), 23, 124, 159, 230, 231, 240, 245, 254, 258, 423, 424. 425, 426, 427, 428, 429, 440, 472, 527. — Ondotna cerkev in ondotni samostan sv. Severa, 423, 426, 428. — Ravenski sufragani, 177. — Ra-vcnnski nadskofijer Ivan (ca. 861). 177, 180; Ivan .(ca. 877), 244; Ivan (ca. 910), 347, 348; Peter (ca. 967), 423. — Ravennskasinoda, 230, 231, 240, 245, 427. (I.) RavennagOt navzoč kot priča leta 932 v Kopru 380. Ravennus, gl. P'elix filius Ravenni. Raynaldinum casale^ neko selo blizu Lander ja na z.mtji beneških Slovencev, 289. Raza, ime neke nesvobodne osebe, ki |e okoli leta 975. živela na Lurnskem polju, 452. Raza, ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 990. živela v Labodski dolini, 494. — Njeni otroci, 494. Razemuzza (Radomisl), neki nesvo-bodni Človek, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191. Razilii ime nekega nesvobodnega Člo-reka, ki je živel okoli leta 990. v Labodski dolini, 494. — Njegova soproga, 494. Razo, gl. Benedictus Razo. Razuuai, gl. Rozvina. Rebraciadino, gl. Dominicas Vitalis de Rebraciadino. Recija (Rhetia, Rhaetia, Retia), 102. 128, 399. — Ondotno mesto Augsburg, 399. (I.) Reganesburch, gl. Rezno. Reganesburg, gl Rezno. Reganespurc, gl. Rezno. ' Regenesburch, gl. Rezno. i Regenesburg, gl. Rezno. Regenespurhc, gl. Rezno. Regimhoh, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Regina, gl. Rez n o. Regina civitas, gl. Rezno. Reginarius, gl. R e g i n h a r. Reginbaton (Reginbato), neki klerik, j podložnik karantanskega vojvoda Henrika Mlajšega, 456. Rcginbcrt(Reginbert, Reginperht), odvetnik solnograškega nadškofa Adal* berta, 367, 368, 369, 370, 375, 377. Reginbert, odvetnik solnograškega nadškofa Hariwika, 501. Reginesburg gl. Rez n o. Reginger, neki fevdnik, ki je imel svoja posestva poleg Gnassbacha, 297. Rcglnhar(Reginharius, Reginarius, Re-genarius), pasovski Škof (818—838), 74, 75. 103, 112, 115. Reginharius, gl. R e g i n h a r. Reginhart, vazal solnograškega nadškofa Teotmara, 300. Reginhart, neki plemenitaŠ, ki je leta 925. imel svoja posestva v Lju-benski dolini na Štajerskem, 362. — Njegova soproga Suanahilt, 362. — Njegova sinova Reginhart in Willihelm, 362. Reginhart, sin enakoimeiiovanega ple-menitaŠa in posestnika v Ljubenski dolini na Štajerskem, 362. Reginhart, neki posestnik, bivajoč na karantanskih tleh, ter odvetnik solnograškega nadškofa Adalberta, 368, 370. Reginhart, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Reginhiit, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je živel okoli 990.leta, 496. Reginker comes^ ime neke priče, ki je leta 927. mudila pri Gospe se Sveti in v Krnskem gradu, 369, 370. Reginperht, gl. R e g i n b e r t. Reginperht, navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh, 56. Reginsunda, neka roroarica» omenjena v Cedadskem evangeliju, 328. — Njen soprog Radigoi (Ratgoi), 328. Reginuuart, neki podložiiik cerkve sv. Martina na Grobniškem polju, 502. — Njegovi sinovi, 502. Reichen kirchen (Rihhincliirihhun), neki kraj na Bavarskem bliz Eriiioga, 453. Reims (Durocortorum Remorum), mesto na severovzhodnem Francoskem, 139. — Ondotni škof Hinkmar, 139, 144. Ren (Rhenus, Renus), reka na Nemškem, 22, 72, 128, 385. (I.) Reoda, gl. R i e d. Reodarii, gl. Ried. Reode, gl. R i e d. Rerant, morebiti sedanji otok Zcmole severovzhodno od Gradeža, 449. Re.sticius, gl. R a s t i s 1 a v. Restitius, gl. R a st i s I a v. Retia, gl. R e c i j a. Retiensis pagus, gl. Riessgau. ReznO) mesto na Bavarskem, (Roganes-burg). 133, 209; (Reganesburch), 19, 20 103; (Reg^nesburc), 169, 170, 241; (Reganespurc), 138, 150, 208, 311; (Ragensburch), 106; (Re-ganasburch), 259; (Regenesbiirch), 297; (Regenespurhc), 407; (Regc-nesburg), 265; (Reginesburg), 110; (Regina civitas), 283. 340; (Regina), 401; (Ratispona). 174, 179, 191, 228; (arbs Radisbona), 281, 305; (Radaspona), 454, 467. — Ondotna palača kralja Arnulfa (palatium regis) 305. — Rezenske cerkve, 209 — Cerkev sv. Petra in sv. Enierama, 110, 467. — Samostan sv. Petra in sv. Emerama. 150. 160, 276. 296, 443. 460, 482. — Njegova posestva, 150. — Ondotni opat Hilton, 265, 276, — Rezenski škofje: Baturik, Erchanfrid, Ambrichon. Aspert. Tu-ton, Isingriro, Mihael, Wolfgang. (I.) Rhabanus, gl. Hraban. Ilhaetia, gl. R e c i j a. Rhasisthlabos ('PactjO-Xaßc;), gl. Rast i s 1 a v. Rhenus, gl Ren. Rheiia. gl, R e c i j a. Rialto, gl. Benetke. Ribnica (curtis Ribniza), vas blizu Vrbskega jezera na Koroškem, 458.! Ribniza, gl. Ribnica. RiJ^orgo, gl. Trst. Richar, škof pasovski (899-902). 324. Richardis, gl. Ri hard a. Richarjeva grofija (Richarii comi-tatus) blizu sedanje avstrijsko-ogrske meie, 13!. Richbald (R hpaldus), arhipresbite.'- v Blatogradu, 213. Richenburch, gl Rajhenburg. Ried (Reoda, R.ode), neki kraj v za-padnera delu Dolenje Avstrije, 74,75. Ried (in Reodariis), vas blizu Maut-hausena na Gorenjem Avstrijskem, 341. Rieda, sedanji Rieth ali pa Ritteburg na Saškem, 466 Rienz (Rionzus), reka na Tirolskem,. 450 Riessgau (pagus Retiensis), okraj na zahodnem Bavarskem blizu reke Alt-mühla, 242. — Cfr. tudi Sualifelt. Rih9rda (Richardis, Rihcardis), soproga grofa Udalrika, 437. — Njen brat Markward, mejni grof karan-lanske marke, 437. Rihbald (R'hpold), neki posestnik, ki je imel svoje imetje po Koroškem in gorenjem Štajerskem, 369, 375. Rihcardis gl. R i h a rd a. Rihhardus perfidus, poslanec cesarja Lotarja, 116. Rihheri, ime neke priče, ki je živela okoli 975. leta, 452. Rihhinchirihhun, gl, Reichen kirchen, Rihmunt, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini na Koroškem^ 452. Rihpaldus, gl. R i C h b a 1 d. Rihpirih, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini na Koroškem, 452. Rihpold, gl. Rihbald. Rim (Roma), 16, 82,91,93, 134, 135, 177, 180, 187, 198, 222, 223, 236. 237. 240, 249, 256, 295. 324, 348, 404, 408, 410, 411,429,430 431, 432^, 432^ 441. 443. 448, 449, 522, 527; 77. — Cerkev sv. Petra v Rimu (aedes s. Petri apostoli), 295,. 413. — Arhiv sv. Petra, 396. — Anastazij, kajižničar rimske cerkve, 236, 237. Kimljaiii (Romani), 50, 95, 448. — Rimski Da)matinci (Dalmati Roma-norum), 50. — Rimski jezik (Ro-manus sermo) c= latinski jezik, 211, 237. — Rimska znanost (doctrina Romana), 213. Rimska cerkev (ecclcsia Romana), 218, 249, 252, 253. 260,262,271,408, 413, 431, 449. — Rimska scolica (Romana sedes, apostolica sedes), 211, 217, 218, 222, 223, 229. 236, 249. 253, 254, 260, 324, 325, 347, 396, 432«,432^ — Rimski papeži, 16, 80, 82, 89, 91, 151, 210, 271, 324, 446. — Njih legatje, 131. — Papeži: Leon I., Benedikti., Caha-rija, Štefan II., Pavel I., Leon III., Evgenij II., Gregor IV., Sergij II., Leon IV., Benedikt III., Nikolaj I., fladrijan II., Ivan VllI., Hadrijan III., Stefan V., Bonifacij VL, Roman, Teodor II., Ivan IX., Sergij III,, Anastazij lil., Ivan X., Leon Vil., Aga-picII., IvanXII., Leon VlII., Ivan XIII., Benedikt VI., Ivan XV. - Škofje rimske cerkve, 272. — Duhovniki rimske cerkve, 272. — Dijakoni rimske cerkve, 272. Rimska država, 324. — Rimski cesarji, 93, 397. — Cesarji: Julijan (Apo-stata), Karol (Veliki), Ludovik I., Lotar L, Ludovik II., Karol II., Karol III., Arnulf, Berengar, Oton L, Oton II., Oton HI. — Rimski kralji, 397. — Rimski senat, 272. — Rimske postave (Romaiiae leges), 218. — Rimska cesta (strata publica) bliz Ipuše, 121. (I.) Rionzus, gl. R i e n z. Ripa, neki dvor ob Gardskem jezeru, 514. Rivoaltensis, gl. Benetke. Rivoalto, gl. Benetke. Rivt, neki kraj na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 505. Riziano, gl. Rižana. Rlžana (Riziano). vas v Koprskem okraju, 23. RochoH, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Rocionus, gl. Rocius. Rocius ali Rocionus, zastopnik pulj-skega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Rodald, patriarh oglejski (963—983), (Rodaldus), 416, 423, 425, 426. 427, 432^ 442, 457, 472, 478; (Rodo-alilus), 404, 412, 413, 415, 417, 418, • 421; (Rudoaldus), 424; (Ruodaldus>, 432S (Radaldus), 428, 435. - Njegovi nasledniki, 415, 426, 442, 457. — Njegov subdijakon C., 421. Rodald (Rodoaldus), neki Langobard, ki je umoril oglejskega patriarha Leona, 355, 412, 426. — Njegova posestva, 355, 412, 426. Rodaldus, gl. Rodald. Rodaldus, gl. Jo[hannes] filius Rodaldi. Rodalf (Rodalfus diaconus), dijakon in zastopnik oglejskega patriarha Engelfrida v Rimu, 410. Rodan (Rodanus), odvetnik brixen-skega škofa Albuina, 491, 495, 496, 532, 535. Rodan, reka na Francoskem, 128. Rodani (Hodan), neka priča, ki je živela okoli leta tisoč, 533, 534, 536. Rodberrus» gl. R u p e r t. Rodelperga, hči nekega Gumona, 328. — Njen prvi soprog Na.:arus, 328. — Njen drugi soprog Miion, 328. Roding (Rotachin), neki kraj na Bavarskem severovzhodno od Rezna, 131, 31 L — Ondotna cerkev sv. Jakoba in sv. Pankracija, 311. Rodoaldus, gl. Rodald. Rodperht comes (Ruodperht comes), ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu, 369, 370. Rodulfus. gl. Rudolf. Rodun presbiter, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Roitham, vas ob Trauni na Gorenjem Avstrijskem, 361. Roma, gl. R i m. Roman (Romanus), rimski papež, ki je vladal le tri mesece 897. leta, 316, 317. Roman II , cesar bizantinski (959 do 963), 406. Romandiola, gl. Ro ma n i j a. Roman). — Romanski gradovi bliz Osora v Istri (caslella Romanoruni). 528. Romania, gl. R o ni a n i j a. Romanija (Romandiola, Romania). 17, 449. Ronchausus, gl. A r p i n u s filius Ron ^ chausi. Rong s, gl. R o nki. RonkI (sn Rongis), vas na Furlanskem, 426 Rosariutn, nekdanji grad pri Vižinadi v Istri, 477. — Vas (vicos) Rosarium, 499. Rosburg, gl. R o s e n b u rg. Rosdorif, neki kraj blizu Donave, 150. Rosdorfy neka vas poleg Donave severozahodno od Linza, 341. Rosenburg (Rosburg), mesto na Saškem južno od Devina. 506. Rostislav (PocTHC.iaKT.), gl. Rasti si a v, Rotijchin, gl. Roding Roiahgouue, gl Rottgau. Rotalarii, gl. Rotel. Rotatd, škof veronski (ca. 813), 44, 45 — Njegova duhovščina, 44. Rotecausus, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Rotel (in Rotalariis), reka severoza-^^adno od Linza, 341. (1) Rotenniann(ad Rotenmannum). mesto na severnem Štajerskem, 369. Rotepertus, dyaconus et notarius ci-viiatis Justinopolini, 462. Rotgaud, vojvoda furlanski, 41. Rotgaud (Rotgaudus), nek\ Lango-bard, ki fe nekdaj imel posestva v okolici oglejskega mesta, 41. — Njegova brata Feliks in LodolF 41. Rothicherius, gl Johannes de Oliva Rothicherius. Roiinpah, gl. R o 11 e n ba c h. Rottenbach (Rotinpah). neki kraj na Bavarskem bliz Erdinga, 453. Rottgau (Rotahgouvie), okraj na vzhod-nem Bavarskem, 370. Rouen (Ratumagus civitas), mesto na severnem Francoskem. 82. Rovinj, mesto v zapadni Istri, (Ru-vingium), 23; (Ruuignura), 477; (Rubinum). 243; (Ragunium) 449; (^Roinius), 243. — Rovinjska zemlja (terra Rubinensis), 418. — Rovinjska škofija (episcopatus Ruginensis), 1 6, 523. (1.1 Rozvina (villa Razuuai), vas južno od Maribora, 487. Rožek (Rasa), vas v Rožni dolini na. Koroškem, 266. Rubinensis, gl. Rovinj. Rubinum, gl. Rovinj. Rudoaldus, gl. Rod a Id. Rudolf, kralj burgundski in italski (924—937), (Rodulfus), 360; (Ruo-dolfus rex), 384. Rudolf» fevdnik kralja Arnulfa, 309- Rugi, gl Rusko. Ruginensis gl. Rovinj. Ruglnesfeld; neki kraj blizu Radgone^ (Ruginesveld in partibus Sclavinien-sibus in comitatu Dudleipa), 297;. (Ruginesfeld), 296, 460; (Rugines-uelt), 482. Ruginesuelt, gl. R u g i n e s f e J d. Ruginesveld, gl. Ru g i n es f e 1 d. Ruinius, gl. Rovinj. Ruiti, ime nekega neznanega kraja, 291. Rumijanski svet (fundus Rumianus) blizu Pulja (r), 498. Ruodaldus, gl. Rod aid. Ruodbertus, gl Rupert. Ruodhar (Ruodharius), neki plemeniti klerik, 452. Ruodolfy neki plemenitaš, 452. Ruodolf, neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 975. živel na Lurnsi^cn> polju, 452. Ruodoffus, gl. Rudolf. Ruodperht, ime neke priče, ki se je lela 927. mudila pri Gospe Sveti,. 369. Ruodpert, grof karantanski, 305. — Njegova grofija pri izlivu Gorčice v Krko (in comitatu Ruodperti), 300^ — Njegov brat Wilhelm, 305 St. Rupert (b. Hrodbertus, s. Rodbevius,. s. Ruodbertus). — Cerkev sv. Petra in sv. Ruperta v Solnogradu, 138^ 149, 358, 400. — Ondocni telesni ostanki sv. Ruperra, )38. — Cerkev sv. Ruperta v Domovi, 296, 460^ 482. — Cerkev sv. Ruperta v Zala-beru, 149. {i.) Rupertus, navzoč leta 944. v Ogleju kot priča. 391. Rusko (de Rugis), 341, Ruuignum gl. R o v i n j, Ruvingium, gl R o vin j Ruzara marcha, ki se je nahajala v bližini reke Aniže, 186. Ruznic (pravilno Rudnik), neka gora bliz Eriafa, 467. Saalfeld (Salaveldon), neki kraj na Saškem ob reki Sali, 468. SaaHelden» neka vas na Solnograškem — Ondotni okraj (in pago Salvelda), 291. Saba (Sava), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Sabaria, gl. Sobot ica. Sabaria sicca, g(. Zobern. Sabbatinus filius Vitali Carsanino, navzoč kot istrski zastopnik leta 932. v Kopru. 380. Säben pri Brixenu na Tirolskem. — Säbenska ali brixenska cerkev, 458. — Ondotni škofie: Caharija. Wisund, Albuin. — Gl. tudi Brixen. (^I.) Sabes, neki romar, omenjen v Če-dadskem evangeliju, 328. Sabniza, gl. Žab ni ca. Sachson (Sachsoni cuidam), neki fevd-nik kralja Otona III., 511. Sado, ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je okoli leta 990. živel v Innichenu, 496. Sa]y neki romar, omenjen v Čedad-skem evangeliju, 328. Sala, gl. Zal a. Salabiugin, gl. Za lab er. Salacho, neki ncsvobodni človek, ki je okoli leta 975. živel v Belanski doiini, 452. Salachon (a Salachone comite), neki grof, ki je prebival blizu Save, 123. Salaho, neki romar, omenjen v Če-dadskem evangeliju, 328. Salaman, neki nesvobodni človek, ki je živel okoli 928. leta, 375. Salapiugin, gl. Zalaber. Salapuigin, gl. Zalaber. Salard(Salardus),nekiogrski poveljnik, 360. Salaveldon, gl. Saalfeld. Salerna, gl, Salerno. Salerno (Salerna), mesto v južni Italiji, 474. Salomon, škof konstanški (839—871), 192, Salomon, pokrajinski Škof v Karan-taniji, 357- Salomon, kralj izraelski. — Parabole Salomonis, 504. Salonensis, g). Solin. Saltzburc, gl. S o 1 n o g r a d. Saltzburgensis, gl. S ol n o gra d. Salvelda, gl. Saalfelden. Salvore (Silvoclis, Sylvoclis), neki kraj blizu Pirana, 215. Salzburc, gl. S o I n o g r a d. Salzburch, gl. S o I n ograd. Salzburg, gl Solno grad. Salzburge, gl Solno grad. Salzburgcnsis, gl. S o 1 n o g r a d. Salzburggau (in pago Salzpurgouui), okraj ob dolenji Salici, 363, 364, 369. Salzpurc. gl. S o J n og r a d. Salzpurch, gl. S o I n o gr a d« Salzpurgouui, gl. Sal z b u r gga u. Sambatino, gl. Vitale iilius Sambatino. Samsonis vita, 504. S. Andrea bliz izliva reke Mirne v Istri. — Trajectum S. Andreae, 499. S. Canciano, vas v Furlaniji, (vicus sanctorum Cantianorum), 53; (in Cerciano), 426. — Ondotni samostan sr. Marije, 53. S. Georgius, gl. Š r. J u r i j. S. Georgii Cdstrum, gl. Sv. .1 u r i S.Martinus,neki kraj blizu Capue,205. S. ServHio (Sanctus Servulus), samostan na nekem lagunskem otoku blizu Benctek, 33, 34, 54. — Ondotni opatje, 54. — Ondotni opat Ivan. 33, 34. — Ondotni menihi, 54. — Ondotni podložniki, 54. S. Thomas, gl. Sv. Tomaž. S. Virus. gl. Št Vid. St. Florian na Gorenjem Avstrijskem. — Ondotna cerkev sr. Florijana (cel-lula s. Floriani), 74; (apud s. Flori-anum) 55. — Ondotni samostan sv. Florijana (monasterium s. Floriani martyris), 287. St. Georgen (villa sancti Georgii). vas na Tirolskem severno od Brunecka, 491. St. Pölten (Treisma), mesto na Do-lenjera Avstrijskem, 74, 75. Sandrat (Sandrat presbyter), neki da hovnik, ki je živel v Panoniji, 143. — Njegova cerkev, 143. Santpulc (Svetopolk). neki romar. omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Sanzi, ime nekega nesvobodnega člo> veka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Saona, reka na Francoskem, 128. Saraceni (Saraceni, Sarraceni, Sarra-cini), 153, 198. 205 215, 238. 439. — Njih kraji (terra scu loca Sara-cenorum), 439. (I) SarahUo (Sarhilo), ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu. 369, 370. Sardica. gl. S o f i j a. Sarhilo, gl. S a r a h i I o. Sarraceni, gl. Saraceni. Sarracini, gl. Saraceni. Saško (Saxonia), 47, 61, 128, 406, 425, 459, 463. — Saši (Saxones), 279, 281,399. — Ondotni vojvoda Bernhard, 484. (I.) Sausai, gozdovje na srednjem Štajerskem med Laznico in Sulmom, (forestum Süsel), 296, 473, 482; (forestum Svse)), 460; (nemus Svsü), 436. Sava, reka, ki teČe po Kranjskem in HrvaŠkem, (Savus flumen), 61, 268; (Sava), 304; (Sawa), 123; (Zaua), 490; (Sowa), 309; (Souwa), 309. (I) Savaria. gl. Soboti ca. Savarlae vadum, neki kraj blizu sedanje ogrsko-avstrijske meje, 170 Savinja, dotok reke Save na Štajerskem. — Savinjska grofija (comi-tatus Sovuina), 470. Savorgnano, vas na Furlanskem severno od Vidma poleg Tera, — Ondotni grad, 352. j Savus, gl. S a v a. Sawa, gl. S a v a. Saxen, neki kraj v Greinskem sodnem okraju na Gorenjem Avstrijskem, j (Saxinum), 74; (Saxina), 75. — On-1 dotni dve cerkvi, 74, 75. Saxinum, gl. Saxen. j Saxo» neki mož slovanske narodnosti, ki je živel blizu Kremsmünstra, 287. Saxones, gl. Saško. Saxonia, gl. Saško. Scafarafeld, neki kraj pri Ipuši biiz Ulmerfelda na Dolenjem Avstrijskem, 296, 460, 482. — Ondorna cerkev, 296. Scalah. gl. Zadele. Scalaha, sedanji Kremsbach, ki se pri Weissenbergu izliva v Kremso, 287. — Ondotni kraj (in loco nominato Scalaha), 294. Scalaui, gl. Slovani. Scalcobah, neki potok bliz Aniže, 186. Scheifiing (Sublich), vas na Štajerskem poleg gorenje Mure, 296, 473, 482. Schierling (^Schirlinga), neki kraj južno od Rezna na Bavarskem, 4C0. Schirlinga, gl. Schi er 1 i ng. Schlaui, gl. S1 o v a n i. Schlavi, gl. Slovani. Schmida (Smidaha), neki kraj poleg Schmide, ki se na Dolenjem Avstrijskem izliva Y Donavo, 246. — Ondotni okraj (territorium) med Donavo, Schmido in Wagreinom, 246 Schönabrunn (Sconibrunno), vas pri Litavi na Dolenjem Avstrijskem, 75, 112. . Sch warn brunn (Goniuratus fons), neka gora na koroško-štajerski meji od Muraua proti jugozahodu, 320. Schwarzau (Swarzaha fi.), reka nu Dolenjem Avstrijskem, 183. Scitodera, gl. Johannes Scitodera Sclauanice, gl, Slovenci. Sclauaniscus, gl. Slovenci, Sclauica (Slavka), neka romarica, orne-iijena v Čedadskem evangeliju, 328. Sclauinia, gl. S1 o v e n c i. Sclauuenca (Slovenka), neka romanca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Sclavani, gl. Slovani. Sclavanii, gl. Slovenci. Sclavaniscus, gl. Slovenci. Sclavi, gl. Slovani. Sclavi, gl. Slovenci. Sclavsaniscus, gl. Slo van i. Sclavicus, gl. S1 o v a n i. Sclavinia, gl. Si o v e n c i. g). Si ova ni. Sclaviniensis, g!. Slovenci. Slaviniscus. gl. Slovani. Sclavinus, gl, Slovani. Sconibrunno, gl. S c h ö n a b r u n n. Scotigena, gl. Geronimus presbiter. Scrot, navzoč leta 850. v Blaiogradu, 142. Scythopoliian, gl. Ivan Scythopolitan. Sebedrac (Sebidrag), neki romar, ome-nien v Čedad5keni evangeliju. 328. Scbedra[g] hostiarius (Sebicirag), neki vratar, ki je kot romar omenjen v Čedadskcm evangeliju, 328. Scbedrago (Sebidrag), neki romar, omenjen v Cedads^em evangeliju. 328. Sebetech (Sebeteh), neki romar, omenjen v Čedadskcm evangeliju, 328. Sebetuh (Sebeteh), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Seblgoj (Sclauus Zebegoi), neki slovenski posestnik, bivajoč na koroških tleh, 513. Sebusca) neka romarica, omenjena t Cedadskem evangeliju, 328. Sedemir (Zderoir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Sedesciao (Zdeslav), neki romar, ome-nien v Čedadskem evangeliju, 328. Sedobra* D ve osebi teg^ imena sta onie- njeni v Čedadskem evangeliju, 328. Sedulius Scottus, neki pesnik, 198 235 Selca, vas na Gorenjskem blizu Škofje Loke, (Zelsah), 444; (Celsah), 444. —• Ondotni okraj (territorium), 444. SelČe, vas blizu Brež na Koroškem, (Zuiszah), 319; (Zedelsach), 320. i Selezna, gl. Ž e 1 c z n o. | ScHtis, neki kraj na Koroškem, 191.' Selprad) neki posestnik na Bavarskem,' 382. ■; Selun (Ce.ioyHb), gl. Solun. Selunjane (CtMoyHjane), gl. Solun. ' ScJz kraj v A}zadji poleg Rena. — Ocidotna opatija, 512. Semia, neka romaricsf, omenjena v [ Čedadskem evangeliju, 328. Semidraga (Zcmidraga), neka roma> rica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. ; Semigiry neki romar^ omenjen r Čc-I dadsKem evangeliju, 328. Setnina, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Semisisnus, gl. Z e m i ž i z e n. Sem m emu SC le (Zememisl), neki ro-, mar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. ! Semna, neka romarica, omenjena v I Čedadskem evangeliju. 328. I Senadrus, gl. Dominicus filiusSenadri. ' Senator, škof lorcellski (episcopus Torcellanus) (ca 87( ). 240 Senator, gl. .1 oha iincs gener Petronie de Senaiore. SepinOy neki romar^ omenjen v Čedadskem evangeliju, 328 Septimanija (Septimania). nekdanja pokrajina na južnem Francoskem, 102 Sergij II , rimski papež (844—847), 135, 136. ■Sergij III., rimski papež (904 -911), 347, 348. j ^Si'gU» ^^^^ posestnik v puljski okolici, 498. — Njegova tašČa, 498 — Njegovi starši, 498. — Njegov sorodnik Leon, 498. Sergius filius Giselbergi, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Sergius fiUas NataUe^ navzoč kot priču leta 932. v Kopru, 380 Sergius Laurentii, meščan tržaški, 397. Serra, sedanji otok sv. .Andreja južno od Rovinja, 159, 480. — Ondotni samostan sv. Marije in sv. Andreja, 159, 480. — Ondotni opat, 159. — Ondotni opat presbiter Just, 480. Serragogutia, gl. J o h a n n e s de Serra« gogutia. ^ Servia, gl. Srb i. Servulus, gl. S. S c r v i li o, Serzicis, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Sešite, neki romar, omen/en v Čedadskem evangeliju, 328. Šesto (Sextum), neki kraj v Furlantji blizu Livenze, 137, 426. — Ondotni samostan Marije Device, 137, 426, 442, 493, 523. — Ondotni opat Lupon, 137. Setinij (Sctinius), neki istrski posestnik, 159. Seuella. Dve osebi tega imena sta omenjeni v Čedadskera evangeliju, 328, Seuemuscle (Svemis!), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Sv. Sever* — Cerkev sv.Severa v Ra-venni, 423, 426. — Samostan sv. Severa v Ravenni, 428. Sever, patriarh oglejski (586—607), 93. (I.) Sevira rivulus, sedanji Zoberbach pri Lebenbrunnu, 131. Sextum, gl. Šesto. Sfentopulchus, gl. S v e t o p o 1 k. Sicardus, g). Si gard. Sicca Sabaria, gl. Zobem. Sichard, paiatinski duhovnik ter zastopnik cesarjev Ludovika in Lotarja na mantovski sinodi. 93. Sicilija. — Ondotni prebivalec (na-tione Siculus), 36. — Spatar Leon iz Sicilije, 36. (I.) Sicouua, neka gora najbrže v Karan-taniji, 248. Siculus, gK Si ci 1 i j a. Sidesci, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328 Siebending (Sigizingun), vas r La-bodski dolini, 494. Sierning (Sirnicha), dotok reke Bele na Dolenjem Avstrijskem, 150. Sigard (Sigardus, Sicardus), grof koprski, 462. Sigehard, opat v kremsmünsterskem samostanu, 97. Sighardus, gl. Sigihard. Sigifred, arhidijakon oglejske cerkve, 45. Sigihard (Sigihardus, Sighardus), grof IZ Ebersberga na Bavarskem, 310. — Njegov sin Ratold, 310, Sigila, ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela na Lum-skem polju, 452. Sigtpold» klerik solnograškega nadškofa Teoimara, 286. Sfgipold comes, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu, 369, 370. Sigiuuart, ime neke priče, ki je živela okoli leta devetsto, 327. Sigizingun, gl. S i e b e n d i n g. Sigualdus, gl. Si g v al d. Sigur, navzoč kot priča leta 819 na panonskih tleh, 56. Sigvald (Sigaaldus), patriarh oglejski (ca. 745 — 787), 93. (I.) Siherad, neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Siliz (Žilec?), navzoč leta 850. v Bla-togradu, 142. Siliz, neki romar, omenjen v Cedadskem evangliju, 328. Sv. Silvester. — Cerkev sv, Silvestra r Benetkah, 250. Silvoclis, gl. S a I v o r e. Simeon, sin bolgarskega kralia Mihaela^ omenjen kol romar v Cedadskem evangeliju, 328. Sinata, neka romarica, omenjena r Cedadskem evangeliiu, 328- Sipar, vas v Istri severno od Omaka, (C«parum), 243: (Sipiares), 243; (Sipaties) 449. — Siparska skorja (Si-pariensis episcopatus), 376. — Sipar-ka cerkev, 376. (I.) Sipariensis, gl. Sipar. Sipaties, gl. Sipar. Sipiares, gl. Sipar. Sirnamits, neki romar, omenjen r Cedadskem evangeliju, 328« Sirnica (Sirnvuiza), neka vas na Koroškem severno od Trga, 495. Sirnicha, gl. Sierning. Sirnvuiza, gl. Sirnica Siscia, g(. Si se k. Sisek(Siscia),mesto na HrvaŠkem 71.(1.) Sitigoj (Žitigoj), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, 328. Sitlmuzii (ŽiromisI), ime nekega ne-svobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. — Njegova soproga, 292. — Njegovi sinovi, 292. Siuina (Živina), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela v Belanski dolini, 452. Skalda, reka v Belgiji, 128. Sladke doline (Dulces valles) na Štajerskem (»d Lipnice proti severozahodu, 296, 460, 473, 482. Slotiuenza (Ziativenca), neka romanca, omcn}cna v Čedadskem cvan-geiiju, 328. Slougenzin marcha, gl. Slovenci. Slovani (CaoBtnu), 181, 207; (Scla-vani), 268; (Sclauani), 94; (viri Scla-vanii) 94; (Sclavi) 20, 21, 23,26, 38. 39. 50, 61, 66, 97. 109, MO, J 53, 198, 215, 226, 243, 260, 272, 418; (Schlavi), 396; (Scalaui), 461; (Uuinades), 110; (Winidi), 175. — Slovanski narodi (Schlauorum na-tiones),447; Sclavorum populi), 22; gentes Sclavorum), 243; (generatio-nes Sclavorum), 124, 258); (Sclavorum gens), 153. Panonski Slovani (Sclavi in Pannonia scdentes), 92. — Slovanski Dalma-tinci (Dalmaii Sclavorum), 50 — Sclavi oricntales (sc. BraniČcvci), 47. — Sclavi orieniales (sc. Bodrici, Srbi. Vilci, Čehi, Moravci, BraniČevci). 72 — Sclavi orieniales (sc. Hrvatje), 61. — Moravski Slovani (Marahenses Sclavi), 183; (Mora^-i vero Sclavi), 324. — Češki Slovani (Sclav.), 454, 459. — Slovanski Rusi in Čehi (Sclavi de Rugis vel de Boemanis), 341. Svobodni Slovani (Slavi liberi). 311. — Svobodni in podložni Slovani (Sclaui Hberi et serui\ 150. — L.ast-nina svobodnih Slovanov (proprietas liberorum Sclavorum), 97. Slovanska zemlja (C.^oBi.i!t>cKaia aoM.na), 181; (in parte Sclauanorum), 46; (partes Sclavorum), 267; (Sclavorum fines), 272. — Slovanske strani (cT|»ai«iMi. rkMt C.TOirfeiii»CKUMi>), 210. — Slovanske pokrajine (Schiavorum provinciae). 448 — Moravsko (terra Sclavmorum, qui Moravi dicuntur), 324. — Češko in Moravsko (regna Sclavorum Behemensium et Mara-hensium), 242. — Marka proti Slovanom (marcha contra Sclavos), 204. Slovanski knezi (C.ioKtHbcKu Kutnan), 181. — Slovanski knezi in vojvodje (primores ac duces Sclavorum), 39. — Vojvodje panonskih Slovanov, 92. — Slovanski knez Rastislav (PocTii-j Ciiai«> KHtaaii c.ioBiMCKT»), 181; (Wini- dorum regulus Resticius), 175. 182. Restitius Winidus), 183. — Slovanski vojvoda Ljudevit (Liudevicus Sclavus), 57. — Slovanski vojvoda Domogoj (Domogoi Sclavorum dux)^ 243. — Slovanski vojvoda Braslav (a Priznolawo Sclavo duce), 322. — Slovanski knez Svetopolk (Zvento-polcus rex Sclavorum), 271. — VelU kasi in poslanci vzhodnih Slovanov (orientalium Sclavorum primores et legati), 47; (principes Sclavoruna orientalium omnes primoresque),. 47. — Poslanstva vzhodnih Slovanov (orientalium Sclavorum legationes), 72. — Slovanski zdravnik (Sclavia-niscus medicus), 11. — Slovanski gradovi bliz Osora na Čresu (ca-stella Sclavorum), 528. — Slovanski morski roparji (predones Sclavi, pirati Sclavi) 215. Slovanski jezik (iaaHKT.c.\0BtHhcKT.), 181; (c-iob+.hsckm), 181, 211; (Sclavina lingua), 252; (Sclavinica lingua), 260; (Sclavorum lingua), 271, 272; (Scla-vice), 213 • Slovanske pismenke (Sclavinae litterae), 213; (Sclavicae litterae), 213; (litterae Sclaviniscae), 260. — Slovanske knjige (c.ioBtHi>-CKM K-BHiiibi), 207, 211. — Slovan (!) Metod iz Istre (!) aH Dalmacije (!)• (quidam Sclavus ab Hystriae et Dal* matie partibus nomine Methodius)^ 213. — Slovana Wartman in Saxo, 287. (1.) Slovcnci (Sclavi), 69, 247, 280, 281; (gens Sclavorum), 166; (illa gens)^ 190; (Sclavi istius patrie), 341. — Karantanski Slovenci (Sclavi qui dicuntur Quarantan»), 225. — Njib sosedje (confines eorum), 225. — Slovani vzhodno od Bavarskega (Sclavi qui ab orientali parte Baioariae sunt). 51. — Slovenski grof Kocel (quidam comes de Sclavis nomine Chezul), 174. — Slovenec Gruonkin (Sciauus quidam nomine Gruonkin), 340 Karantanski Slovenec Baaz (Baaz de genere Carontania Sclava> niorum), 105. — Slovenec Benko (a suo Sclauo nomine Wenco), 505b — Slovenec GIuŠo (Gluzo Sciauus)^ 511. — Slovenec Sebigoj' (culdam Sciauo Zebegoi nominaco), 513. Slovenski jezik (lingua Sclavanisca), 436. — Po slovensko (vocabulo Scla-vorum), 444; (Sclauanice), 467. Slovenija (Sclavinia), 12J, 306; (in finibus Sclavinie), 78; (partes Scla-viniae), 102; (in partibus Sclavinien« sibus in comitatu Dudleipa), 297; {in Sclauinie partibus ad cortem que Liburna vocatur), 298, 299. - Slovenija aii Karantanija (in partibus Carentaniae Sclauinieque regionis), 248. — Slovenska marka (Slougenzin marcha), 169. •— Slovenske gore (Sclavorum montcs). 2. ■— Slovenske kmetije pri Kamnu na Koroškem (hübae Sclavaniscae), 438; (Sclaoa-nisca colonia), 536. Slovenska osebna imena Bedoslav (328). BedosUva (328), Bega (328), Bela (t9l), Belica (328), Benebod (328), Benko (505), Blagica (494), Bogomir (328), Bogumila (328). i Bolesiava (328), Borižit (328). Bo-' želiša (328) Branimir (328), Branka (496) Braslav (328), Bratanec (191), Bratina (328), Budigoj (392), Budi-slav(494), Badisi (392),Čestilo(142), Čestimir (328), Ccstko (14?), Cma 091. 328), Črn^ (497), ČrneJ (191), Črni (328). Crnika (494), Dalimir (328), Danimir (328), Debeiogoj (329), Dobislav (328), Dobrava (328), Dobrodej (328). Dobromisl (328, 329), Dobronega (392). Dobrovlasta <328), Dobrožit (329), Dobrožizna (329), Dolgodelka (328), Domomir <328), Domoraisl (191). Dragomir <328). Dragorok (328), Dragovan <329),Dragovit(328).Dragožit(494). Dražna (191), Dražič (328). Držimir mS). Glavač (328), Glušo (511), Gnevas (392), Godemir (452). Go-demisi (191). Godeslava (328). Goj-rair (142), Golodrag (328) Golomir <328). Golotek (328). Gonimir (328), Gorazd (392). Gostidrag (328), Go-stibii (452). Gostiša (328. 452). Grben (328), Grešič (328), Hoten <328). Hotimir (142. 328, 329). izbor (328), Kasnfe (328,45?), Koce\ (142). Kosan (329). Košar (328>, Krasa (452). Krepek (328). Krotila (191), Krmišin (142), Lastimir (452;, Lepa (329), Ljuba (452). Ljuban (328), Ljubonja (329), Ljubota (329>, Ljubotun (329), Uiibiič (329) L/u-din (328). Ljaia (328), Ljutica (452). Ljutič (328), Ljutomir (142, 328). Lunota (452), Mala (3?8), Manjdrag (328), Manjdraga (328). Mil (328). Milaš (328), Miiej (328), Miljena (328), Milo (363), Minigoj (452), Mirica (329), Mirigoj (328). Mirna (328), Miromlsl (328), Miroslava (328). Mis!-(328), Mislena (328), Mistislav (328), Mlada (328) Mojca (496), Mojmir (363), Mojslavka (328), Motak (328), Motik (328), Motimira (328), Možegoj (296), Možič (329). Munimir (328), Naček (328). Načižir (328J, Nadovid (329) Namdrag (392), Našemisl (191). Nebomir (329), Ne-gomir(419), Negota (328), Nenadej (328). Nepokor (328), Ntžir Nitrabor (328) Nosimir (328). Odola (328) Omisl (328). Pačemira (328), Petanko (191), ^^italo (45?), Pomik (328), Predislav (328), Premil (328). PremisI (328), Pribibor (328). Pri-bigoi (328), Phbila (329), Pribina (113). Pribislav (32S, 490). IVibi-slava (328), Prisnec (142), Prisno-boda (328), Prisnota (328), Radek (328), Radenko (391), Radigoj (328), (Haciogost (452). Radonih) (19lX Radoslav (328) Radosta (328), Ra-dovin (329), Rastislav (328), Raš-men (328). Rodan (491), Roduii (328), Rogič (536), Sebeteh (328), Scbidrag (191, 328). Sebigoj (513), Sebimir (191, 328), Skrben (142), Slavka (328), Slovenka (328). Sobe-misla (328), Sojdrag (328), Spejmir (391), Stagoj (328), Stamer (328), Stano (328),' Stradoslav (328). Stra-doslava (328). Straha (328). Sira-nimir (292. 328). Stranka (328), Stregomil (328), Svedobra (328), Svemisl (328). Svetopolk (319), Svetožizna (328). Svetuš (536) Šče-nedrag (328). Tešina (328, 497), Tezkona (328), Tihica (45?). Tiho- drag (452), Tihomir (452), Tihomira (329). Tihožit (191), Tonislava (328), Topa (452), Trdač (191), Trdogoj (:502).Traomir(328),Trdoslav(328), Trcbegoj (328), Trebeč (142, 531). Trcbcnja (328). Trebibor (328). Tre-bibrat (292), Trebil (329), TrebiŠin (375),Trebušnež (191 ),Trebnik (328), Trpimir (328),Trudopolk (328), Ub--sJara (328), Unčat (142), Unis}av (328), Val (328), Vidina (452), Vilan (328). Višegnev (328), Višegoj (328), Višemir (329). Vitogoj (497), Vito-mir(l42, 196). Vitomisl (328), Vladimir (533), Viado (191). Volčina VoWonja (^Vb^X VoWoia Zababcrad (328), Zdemir (328) Zde-sia^' (328). ZememisI (328). Zemi-boned (392) Zemidraga (328). Zemi-.irug (329), Zemignev (329), Zemin , a42), Zla (32ö), Zlativenca (32Ä), Zlebor (328), Zleslava (328), Zverko (494), Žctezen (328), Židana (328), Ž-disiav (328). Žilec (142), Žitigoj (328). Žitomir (328), Žitomisl (292, 328), Žitovit (452), Živina (452), Žizemir (328) icd. (I.) Sluis (Ciusae), neki kraj na Nizozemskem 102. Smaragd, bizantinski eksarh v Italiji, 93. (1.) Smidaha, g'. Schmida, Smirna, mesto v Mali Aziji. - On-dotni metropolit Metrofan, 237. Sneiperon, opat kremsmünsterskega samost. na, 283, 287, 294 306. Sobetnuscla (Sobemisia), neka romanca, omenlena v Čedadskcm evangeliju, 328. Sobotica, mesto na zapadnem Ogrskem, (Sabaria), 26; (Sabaria civltas), 172, 296, 460, 482; (Savaria), 170. (I.) Sofija, glavno mesto Bolgarskega. — Ondotni cerkveni zbor (concilium Sardicense), 5. Sogesclaua (Sobeslava), soproga nekega Sondoke-ja iz Bolgarije, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Soguasciaua (Sobeslava), neka romanca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Soidrago (Sojdrag), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Soissons, mesto na severnem PVan-toskem. — Ondotna škofija (paroecia 5uess:onica), 139. Solczgawe, gl. S o 1 e n z g a u. Solcnzgau (Solczgawe), neki okra; poleg Altmühla na Bavarskem, 455. SoHn, nekdanje mesto v Dalmaciji. — Ondotna cerkev (eccicsia Salonensis), '^73. - Ondotni škof, 273. (I.) Solnograd (luvavum), 176; (luva-vium), 176: (Juvavensis civitas), 21; (luvavensis urbs), 302; (Salzburg), 21; (Sa)zburgc), 176; (Salzburc), 21, ^Sa-iibmtti), 2\\ Iti- (Salzpurch), 359, 363, 364, 365, 377. — Ondotna cerkev sv. Petra in sv. Ruperta 138. 149,358,400. — Ondotni samostan (monasterium)^. 21, 119. Solnograška nadŠkofija (diocesis luvavensis), 9, 35, 37, 59, 103. 138, 226. .— Solnograška stolica (.Juvavensis sedeš), 63. 117, 213, 225. - Solnograška cerkev (Juvavensis ecclesia),. 21, 37. 49, 59, 108, 118, 119, 121, 164, 171, 172, 184, 191, 193, 296. 297, 358, 361. 362, 366, 367, 368, 369, 375, 377, 382, 414, 446, 447, 460, 473. 482, 494. — Solnograški nadškof je (praesules luvavensium,, fipi.scopi luvavensium, luvavenscs praesules, Salzburgenses rectores), 11, 149, 163, 166, 191. 225,399, 446, 447. — Nadškofje : Arno, Am-milon, Adalram, Liupram, Adalwin, Teotmar, Piligrim, Adalbert, Egilolf, Herold, Friderik, Hariwik. — Solnograški sufragani, 446. — Solnograški škofje, 225. — Solnograški opatje, 225. — Solnograški duhovniki, 118. — Solnograški arhidijakon Adalram, 69. — Solnograški fevdniki, 362. 367, 414. — Solnograški uradniki, 119. (D Soltin, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Solun (Ce^ioyni.), mesto ob Egejskerr> morju, 181. — Ondotni prebivalci (Ce.ioyniaHc), |8l; (Thessalonicenses), 237 (I.) Sondoke, neki Bolgar, omenjen kot | romar v Čcdadskem evangeliju, 328, — Njegov oče Johannes, 328. — Njegova mati Marija, 328. — Njegovi soprogi Marija in Sobesiava, 328. — Njegova sinova Mihael in Uuelecneo, 328. — Njegove hčere Bogumila^ Kalia, Marca, Elena in Marija, 328. Sora, dotok reke Save — SsUka Sora (Zouriza), 444 — Sora PoljanšČica (raaior aranis Zoura), 444; (Zoura), 445, 490; (Zovra), 445. Sorabi, g!. Srb i. Sörg (in loco Zuric), vas zapadno od Št. Vida na Koroškem, 401. Sorska Dobrava, gozdič med Soro in Savo na Gorenjskem, (Szovrska Dubravua). 445; (Zourska Dobrauua), 490. Souuinnao, neki romar, omenjen v Čedadskcm evangeliju, 328. Souwa, gl. Sava. Sovuina, gl. Savinja. Sowa, gl. S a v a. Speculijuliensis ecclesla, izmišljeno ime za neko cerkev, 95. — Gl. tudi Suguiurensis ecciesia. — Ondotni škof Metod (I), 95. Speier, mesto poleg Rena. — On-dotna cerkev, 474. Speiergau (Spirhkeuuui). okraj pri mestu Speieru, 474. Spetnmir, filius Terdogio Radengo (Spejmir, sin Trdogoja Radcnko), navzoč ieta 944. kot priča v Ogleju, ■ 391. Spirhkeuuui. gl. Speiergau. Spizzun, neki kraj v Kocelovi deželi 201. — Ondotna cerkev sv. Marjete, 201. Spoleto, mesto v srednji Italiji. — Ondotni grof Lambert. 249. — Ondotni vojvoda Guidon, 282. (I.) Spraca (Spraza), sedanji Spreitzbach na Dolenjem Avstrijskem, 103, 170, 246. — Oba Spreitzbacha (due Spraze), 246. — Ondotni okraj (territorium iuxtaHuvium qui dicitur Spraza), 246. Spraza, gl. S p raca. Spraza alia, gl. Rabica. Spreitzbach, gl. Spraca. Srbf (Sorabi). del južnih Slovanov, 71, 76. — Srbsko (Servia), 334. ' Srb! (Sorabi), del severnih Slovanov, 72. (!.) Sredozetnsko morje, 128. Sriben, neki romar, omenjen v Čedad» skem evangeliju, 328. Stabili, navzoč kol priČa leta 944. v Ogleju, 391. Stablis, gl. Nicolaus de Stablis. Stagai (Stagoj), neki romar, omunjen v Čedadskero evangeliju, 328. Stainfeld, gl. S t e i n f e I d e n. Stali (Stalla), vas v Belanski dolini na Koroškem, 452. — Ondotna cerkev, 452. Staila, gl. Stali. Stamer. Ime dveh romarjev, ki sta omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Stano presbiter, neki romar, omenjen v Čeda Iskem evangeliju, 328. Starchand, odvetnik dijakona Gund-batona, 276. Starhant, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila v Krnskem gradu, 370. Stauratius, gl. S t a v r a c i j. Stavracij (Stauratius), Škof poreški (?), 23. Stefanus, vicarins (Tergestinus), 137. Stefanus de Canneto, navzoč kot priča let-i 932. v Kopro, 380. Stefanus lubianicus, oče torcellskega škofa Deusdedita II., 197. Stein, gl. Kamen. Steinakirchen (Steininachiricha), vas ob Erlafu na Dolenjem Avstrijskem, 467. Steinfelden (Stainfeld) na Gorenjem Avstrijskem jugozapadno od Krems-münstra, 505. Steininachiricha. gl. Steinakirchen. Stenedrago (ŠČenedrag), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328 Stenica (Stenniz), gorovje južno od Vitanja, 470. Stenniz, gl. Stenica. Stephanus, gl. Štefan. Stepiliperc, neki kraj v PribinoTi deželi, 163. — Ondotna cerkev, 163. Stornatus, oče gradeškega patriarha Venerija, 84. Siradasclau (Stradoslav). neki romar omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Stradesclaua (Stradoslava, neka ro-marica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Stradosclauua (Stradoslava), neka ro-marica, omenjena ▼ Čedadskem evangeliju, 328. Straha, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju. 328. Strani, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Stranatner (Stranimir), neki romar» omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Straneca (Stranka), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju. 328- Stranintiri ime nekega nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna listina 292. — Njegova soproga 292. — Njegovi sinovi 292. Strassburg (Argentina civitas), mesto v Alzaciji, 510. — Ondotni pokrajinski Škof, 156. — Ondotni duhovniki, 156. (I.) Strassengel, vas blizu Gradca na Štajerskem, (Strazinolun), 172; (Straž-zinala), 296, 473, (Srrazzinula), 482. Strazinolun, gl. Strassengel. Strazzinala, gl. Strassengel. Strazzinula, gl. Strassengel. Stregemil (Stregomil), neki romar iz Braslavove dežele, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegov oče Zelesena, 328. — Njegova mati Hesia, 328. Stresmaren, neki kraj v Pribinovi deželi, 169. Stresoubrod, gl. Stresov brod. Stresov brod (Stresoubrod), neki brod čez Soro blizu Medvod na Gorenjskem, 445, 490. Strezlesdorf, neka vas najbrže na koroških tleh, 502. Styria, gl. Št ajersk o. Sualafeld (Sualifelt, Svvanifelden), okraj ob gorenjem Altmühlu na Bavarskem, 242, 455. Cfr. tudi Riessgau. Sualitelr, gl. S u al a f e 1 d. Suanahittr soproga plemenitaša Re-ginharta, 362. Suarzdorf, neka vas na koroških tleh, 513. Subimer (Sebimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Sublich, gl. S C h e if I i n g. Suentepulcus, gl. S v e t o p o I k. Suessionicus, gl. S o i s s o n s. Suguturensis ecclesia vel Speculi-juliensis, izmišljeno ime za neko cerkev, 95. — Ondotni škof Metod (!), 95. Suha (Susane), vas blizu Škofje Loke, 444. Suha (Durrinbah), potok med Beljakom in Skočidolom, 248. Suha (Zücha rivus), dotok reke Ipuše na Dolenjem Avstrijskem, 467. Sülm (Sulpa), reka pri Lipnici na Štajerskem, 172, 296, 460, 473, 482, 502. Sulpa, gl. Sülm. Sumarberch ali Sumerperh, ime neke gore vzhodno od TraguŠe na Dolenjem Avstrijskem, 97. Sumerperch, gl. S u m ar b erch. Sundarger, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Superior Pannonia, gl. Pa no ni ja. Susane, gl. S u h a. Süsel, gl. Sausal. Sv. JuriJ (castellum sancti Georgii, Castrum s. Georgii) v Istri v Po-reŠkem okraju, 499. — Alderus de Castro s. Georgii, 499. Sv. Martin na Grobniškem polju na Koroškem. — Ondotna cerkev sv. Martina, 502. — Podložniki rečene cerkve: Durandus presbiter, Reginuuart, Iz-man, Gezo, Dietmar in njih sinovi, 502. Sv. Tomaž (S. Thomas) v Iscri pri Po-rcču. — Ondotna cerkev, 499. — Ondotni odvetnik Joannes, 499. Svetopolk, vojvoda moravski (Zuentl-baidus dux Maravorum), 264 (Zaen-tibaldus dux), 264, 267, 268, 270, 295, 301, 304, 305, 324; (Zuuen-tibald), 329; (Zuventapu), 253; (Sfen-topulchus princeps), 262; (Sfento-pulchus comes), 260; (Suentepulcus) 217; (Zventopolcus rex Sclavorum) 27 1 ; |^CBATOn'l,.lKT.), 211; (CsiaTOU-t-lICB) 181; (CBiaToiio,>Ki»), 181; (dux pa triae), 272, — Njegova soproga Sveto žizna ([Z]uucngizigna), 329. — Nje gova sinova Mojmir in Svetopolk, 321. — Njegov nadškof Metod, 253, 260. — Njegov presbiter Ivan (Johannes presbyter), 253. — Njegov fevdnik Zemižizen, 260. — Njegovi plemenitaši, 271. Njegovi velikaši (principes), 268 — Njegovi sodniki (ludices), 260. — Njegovi poslanci, 267. — Njegovo ljudstvo, 260, 271. — Njegova vojska (exercitus), 267, 268. — Njegova dežela, 260. — Njegova država (regnuro), 267. Svetopolk (Zuentibaldus), sin morav-skega vojvoda Svetopolka, 321. Njegov brat Mojmir, 321. — Njegovo ljudstvo, 321. Svetopolk (Zuentipolc,Zuentipolchus. Zuentibolch). neki piemenitaš, vazal mejnega grofa Liutpolda ter posestnik v Krški dolini na Koroškem, 319, 320, 336. Svetopolk, priča v nekaterih listinah solnograškega nadškofa Odalberta, (Zuentipolch), 359, 364, 365, 366, 367, 370, 371. 372, 375, 378; (Zuentipoic), 377; (Zuuentipolch), 363; (Zuentipolh), 362;(Zuentibold), 369. Sv^topxlk't (Cratoii-uik-e), gl. Svetopolk. Svetožlzna ([Z]uuengizigna), soproga moravskegavojvoda Svetopolka, 329 Svjatopolk'B (CBiaTono.un.), gl. Sveto-p o I k. Svjatopljlk'f, (CBiaron^.iKT.) gl. S v e t O-polk. Svsil, gl. S a u s a 1. Swanifelden, gl. S u a 1 a f e Id. Swarnagal, gl. S w a r n a g e 1, ' Swarnagel (Swarnagal), neki presbiter v Pribinovi deželi, 164, 165. , Swarzaha, gl. S c h w a r z a u. Svivocifs, gl S a Iv O re. Szovrska Diibravua, gl. Sorska Dobrava. Szreliz, gl. Podkrnos. j Szuentezizna (Sveiožizna\ neka ro-marica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. ' Szuentiepulc (Svetopolk), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju^ 328. I Št. Andrež, mesto poleg I.abodnice na ' Koroškem, 296, 460, 473, 482, 494. Št. Jurij na Jezeru (ad sanctum Geor-gium), vas na Koroškem, 378. Št. Lovrenc na St. Janževi gori blizu I Gorčice (ad sanctum Laurentium ad Kurkizam), 369. , Št, Vid (s. Virus), vas pri izlivu Idri;e ' v Ter na Furlanskem, 4J6. Šopronj (Odinburch), mesto na za-padnem Ogrskem, 161. Špansko. ~ Španska marka (marca Hispanica). 101. (I.) Štajersko (Styria), 343. Sv. Štefan. — Cerkev sv. Štefana na Vitomirovi lastnini, 196. — Cerkev sv. Štefana v kraju, Ztradach imenovanem, 206 — Samostan sv. Šte-fana v Altinu, 330. Štefan II., rimski papež (752 —753), 37, 59. (i.) Štefan V., umski papež (885 — 891), 271, 272, 273, 295. — Njegovi legatje: škof Dominik, duhovnik Ivan, duhovnik Štefan. Štefan, legat papeža Štefana V., 272. Štefan (Stephanus),(škofnovograjski 23. Štefan, vojaški mojster (magister mi-litum) v Istri, 23. Švabsko. — Ondotni vojvoda Konrad, 484. — Gl. tudi Alemani. (1.) Tacholf, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Tacianus, gl. T a c i j a n. Sv. Tacijan (s. Tacianus), mučenik. — Njegovi telesni ostanki na Gra-deža, 30. (I.) Tagazino, mož slovanskega rodu. ki je leta 827. živel na tleh sedanie Gorenje Avstrije, 94. Tal, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Talazij, zastopnik diljanskega samostana, 157. Talehum, gl. Dahlum. Tanciilus, vicarius (7'ergestiiius), 137. Tar {Turris supra piscationem None), vas pri izlivu reke Mirne v Istri, 477. Tarent (Tarentum), mesto v Južni Italiji, 215, 473. — Ondotno mestno obzidje, 473. Tarentum, gl. Tarent. Tarsaticensis, gl. Trsat. Tarvisium, gl. Treviso. Tauchendorf (Duchumuzlidorf), vas na Koroškem blizu gorenje Gline, 513. Taurinus, gl. Tavrin. Taurn, gl. Ture. Tavrm (Taurinus), škof tržaški(?), 349. — Njegovi nasledniki, 349 Tedoid, neki posestnik v Veronski marki, 514. Tendinarus, gf. T e o t m a r. Teodor 11., rimski papež, ki je leta 897. vladal le 20 dni, 318. Teodor (Theodorus), Škof (puljski?), 23. Teodor (Theodorus), obrski kapkon, 26. Teodor, hipat v Istri (Theodorus ypa-tus), 23. Teodor, zemljiški posestnik blizu Pulja, 498. Teodorik (Deodoricus), pokrajinski škof v Karanraniji (ca. 799—821), 69. (I.) Teodorik, neki grof za Časa cesarja Otona 11., 451. Teodorik (Theodoricus), neki posestnik poleg Litave, 75, 112. Teodorik (Theotherius), neki posestnik blizu Tulna, — Njegova marka (marka Theotherii), 115. Teodozij Contareno, oče gradeškega patriarha Marina 356. Teofana (Theophanu), soproga cesarja Otona II in njati cesarja Otona III., 441, 445, 451, 455, 469, 490, 493. Teotmar, patriarh oglejski (ca. 850 do 871), (Theutmarus), 151; (Theode-manus), 146; (Tendinarus), 145. Teotmar, nadškof solnograški (873 do 907), (Theotmarus), 286, 300, 302, 324, 341, 342; (Teutmarus), 256; (Diotmarus), 296; (Diothmar), 297; (Thietmarus),473; (l)ietmarus), 228, 232; (Dilmarus), 228. — Njegov klerik Sigipold, 286. — Njegov vazal Peginhart, 300. — Njegov vazal Theotrich, 302. Teotonis villa, gl. D i ed e n ho f en. Terdogio (Trdogoj), gl. S p e m m i r filius Terdogio Radengo. Tergsste, gl. Trst. Tergesti, gl. Trst. Tergestinus, gl. Trst. Tergestum, gl. Trst. Terlan (Torilan), neka vas severozahodno od Bolcana na Tirolskem, 358. Termberch, gl. Ternberg. Termperhc, gl. Ternberg Ternberch, gl. Ternberg. Ternberg, neki kraj v Kocelovi deželi, (Ternperch), 172; (Tcrnberch), 482; (Termberch), 202; (Termpcrhcj, 202. — Ondotna cerkev sv. Lovrenca, 172, 202, 482. Ternperch, gl. Ternberg. Terpimer (Trpimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Tesco, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Tesina (Tešina), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Tessina, gl. T es i n a. Tešina (Tessina) s priimkom Rapoto, neki plemenitaš na Koroškem, 497. Teuden, gl, Martino de Teuden. Teuden, navzoč kot priČa leta 932. v Kopru, 380. Teuderenus, gl. ßonaldus filius Teu-dcreni, Teudmarus pontifex, najbrže oglejski patriarh Teotmar, omenjen kot romar v Čedadskem evangeliju, 328. Teufenbach (Tiufinbach, Tiufinpach), vas blizu Scheiflinga na gorenjem Štajerskem, 296, 473, 482. Teupaldo, gl. Johannes filius Teu-paldo. Teutmarus, gl. Teotmar. Teulonica regio, gl. Nemško, Thebaldus de castro Martinengo, meščan brescianski, 433. Theodemanus, gl. Teotmar. Theodericus, gl. Te od or i k, Theodiscus, gl. Nemško. Theodonis praedium, g}. Dieden-h o fe n. Theodonis villa, gl. Diedenhofen. Theodorus, gl, Teodor, Theodorus tribunus, zastopnik po-reskega mesta leta 933. v Benetkah, 381. Theodosia, gl, Johannes fiUus Theo-dosie. Theophanu, gl. Teofana. Theophilus siibdiaconus, omenjen kot priča v neki nepristni listini, 4)8. Theotherius, gl. Teodorik. Theotisce, gl. Nemško. Theotmar, gl. Teotmar. Theofo, vir spectabilis, zastopnik cesarjev Ludovika in Lotarja na man-tovski sinodi, 93. Theotonica regio, gl. Nemško. Theotrich, vazal solnograškega nadškofa Teotmara, 302. Thesconna(Težkona), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. — Njena mati Cerelulla, 328. Thessalonicensis, gl. Solun. Theuthard (Theuchardus), notar cesarja Ludovika I., 66- Theutraarus, gl, Teotmar. Thietraarus, gJ. Teotmar. Ticthpreht, neki duhovnik, ki je leta 954. dobil dve kmetiji v Sörgu, 401. Gl. tudi Diotpert. Thomas, gl. Tomaž. Thrusental, gl. T r u Š n j e. Thuringi, gl. T u r i n g i j a. Thuringia, gl. Tur i n gi j a. Tiberij (Tiberius), duhovnik grade-škega patriarha Fortunata, 67. Tiberij, dijakon in vicedora (Tiberius diaconus ct vicedomnus) gradeškega patriarha Venerija ter njegov poslanec do cesarja Ludovika, 90, 91. — Tiberij, dijakon in ekonom gradeŠke cerkve, 93. Tichodrah (Tihodrag), neki nesvo-bodni Človek, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. TIchotnira (Tihomira), omenjena v solnograški bratovšČinski knjigi, 329. Ticinensis gl. Pa v i a. Ticino (Ticinus), dotok reke Pada v Italiji, 399. (I.) Ticinum, gl. Pa via. Ticinus, gl Ticino. ^Tiecosit (Tihožit), neki Slovenec, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191. Tihca (Tihica), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela na Lurnskem polju, 452, Tihmar (Tihomir), neki nesvobodni Človek, ki je okoli leta 975. živel v Belanski dolini na Koroškem, 452. Timociani, gl. Ti m. o Č a n i, Timočani (Timociani, Timotiani), slovanski prebivalci ob Timoku na Srbskem. 52,57. — Kjih poslanci, 52. Timotiani. gl, Timočani. Tiufinbach, gl. Teufen ba ch. Tiufinpach, gl, Teu fenbach. Sv. Tomaž. — Cerkev sv. Tomaža v Istri pri Poreču, 499- — Ondotnl odvetnik Joannes, 499. Tornas-,, bizantinski poveljnik, 79. Tonasciauua (Tonislava), neka romanca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Torcellanus, gl. To reell o. Torcellensis, gl. To reell o. Torcello (Torcellus), neki otok med Benetkami in Altinom, 24. — Tor-cellska cerkev (Torcellensis ecclesia), 240. — Torcellska škofija (Torcellensis sedes), 27; (Toreellana sedes). 240; (Altinate episcopium), 27. — Fara sv. Ciprijana v tej Škofiji, 27. — Torcellski škof (opiscopus Tor-ccllanus^ 230, 250. — Torcellski izvoljeni škof (Torcellensis cilectus), 240. — Ondotni Škofje: Deusdedit IL, Senator, Dominik, Ivan. Torcellus, gl. Torcello. j Tordasclaue (Trdoslav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Torilan, gl. Te rl an. Toronicus, gl. Tours. Tortona, mesto v seveni Italiji bliz Alessandhje. — Ondotni Škof Liutfred, 525. Tours, mesto na Francoskem. — Gregor Tourski (Gregorius Turo-nensis)^ 35. — Tourski grof Hugon (Hug comes Toronicus), 36; (Hug comes Turonicus), 36. (I.) Traa, gl. Drava. Traguša, reka na Dolenjem Avstrijskem, (Dreisma), 97; (flunoen Trei-sima), 296, 460, 482. Trahof, gl. D r a v s k i dvor. Trahoue, gl. D ra vs k i dvor. Traismauer, trg pri izlivu Traguše v Donavo, (Treisma), 117; (Trigi-sima), 172; (Treisima civitas), 296, 460,482. — Ondotna cerkev sv. Martina, 117, 296, 460,482. - Trais-mauerski svet, 296, 460, 482. Traninh, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Transmundus BasHfus, oče gra-deškega patriarha Venerija, 84. Trasdorf (Drousinindorf), vas na Tulnskem polju, 208. Trauna (Truna), reka na Gorenjem Avstrijskem, 389. Traungau, okraj poleg Traune, (Trun-gauipagus), 241;(pagusTrungouue), 461; (in pago Trungowi), 283; (de Trungowe), 341; (Truongowe), 389; (Trungoeu), 389. (I.) Trauus amnis, gl. Drava. Trdnja ves (Turdin|) severozahodno od Celovca na Koroškem, 414. Trdogoj (Turdagouuo, Turdogouuo), neka priča, ki se je leta 927.. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu na Koroškem, 369, 370. Trebc [. . .], neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. — ■ Njen sin Trebego (Trebegoj), 328. — Njen soprog Grepuco (Krepek), 328. Trcbebor (Trebibor), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Trcbcc (Trebiz), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. Trebego (Trebegoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Njegov oče Grepuco (Krepek), 328. — Njegova mati Trebe [. . .], 328. Trebel (Trebil), omenjen v solno-graŠki bratovščinski knjigi, 3,29. Trebelio (Trebil), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. TrebeneCy neki romar, omenjen t Čedadskem evangeliju, 328. Trebenna (Trebenja) Dve osebi tega imena sta omenjeni v Čedadskem evangeliju, 328. Trebifrater (Trebibrat), ime nekega ne-svobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. — Njegova soproga, 292. — Njegovi sinovi, 292. — Njegove sinahe, 292. — Njegovi vnuki, 292. — Njegova posestva, 292. Trebina, gl. Trebnje. Trebina, neki potok blizu Nabe, 186. Trebinsc, neki kraj blizu Donave na Dolenjem Avstrijskem, 75. Trebiz, gl. Trebeč. Trebizin (TrebiŠin), neki posestnik v Grimoltesvuanchu, 375. — Njegovi bratje, 375. Trebiznec (TrebuŠnež), neki nesvo-bodni človek, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191. Trebtije (Trebina), vas na Koroškem, severno od Beljaka, 172, 296, 473, 482; (ad Treuinam), 369. — On-dotni dvor (curtis), 248. Trehenta, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Treisima, gl. Traguša. Treisima, gl. Traismauer. Treisma, gl. Tra i sma u e r. Treisma, gl. St. Pölten. Trefsmafeld, okraj pri reki Traguši na Dolenjem Avstrijskem, 208 i TrepIgO (Trebigoj), mož slovanskega rodu, 94. Treuina, gl. Trebnje. Treuiz (Trebeč), podložnik brixen-skega Škofa Albuina, 531. Treuuina, gl. Dravi n j a. Trevir, gl. Trier. Treviso (Tarvisium), mesto na Beneškem, 15, 93, 240, 323^. — Ondotna cerkev (ecclesia Trivisina), 417. — Ondotni škof Landon, 240. — Ondotni škof Martin, 41Ž — Ondotni grof Raimbald, 530. (I.) Trewina, gl. D r a vi n j a. Trg (üeldchiricha) na Koroškem od CeloYca proti severozahodu, 292. Tribun, dozd beneški (979—991), 476. Tribunus, gl. Petrus Tribun us. Tribur, vas jugovzhodno od Mainza, (viUaTribure), 280; (Triburiae), 280; (Triburis), 469; (Dribure), 444. Tribure, gl. Tribur. Triburiae, gl. Tribur. Trident, raesfo na južnem TiroJskera, 290. — Ondotna marka (TridenCina marca), 383. (I.) Tridentinus, gl. Trident. Trier (Trevir), mesto ob Mozeli na Nemškem, — Ondotni nadškof Diot-rik, 447. Trieste, gl. Trst. Triestinus, gl. Trst. Trigesiinus, gl. Trst. Trigisiroa, gl. Tr a i s ro a u e r. Tripemero, gl. T r p i m i r. Tripimero, gl. Trpim ir. TrlpoHca (TripoHza, Pripoliza), neki kraj blizu Donave vzhodno odTrais-mauera, 296, 460, 482. Tripoliza, gl. Trip ol i ca. Trivisinus, gl. Treviso. Trpimlr (domno Tripimiro, domno Tripemero), najbrže irae takratnega hrvaškega kneza, 328. — Njegov sin Peter, 328. Trsat, kraj blizu Reke na Hrvaškem, 16. — Ondotna Škofija (episcopatus Tarsaticensis), 16, 523. (I.) Trst(Tergestc), 137,381; (in Tergesto), 449; (Trigeste), 381; (Trieste), 24, 326; (civitas Tergesti), 395, 397; (civitas Triestina), 13; (civitas Ter-gestina), 13, 23, 394, 499; (de Branca Uršo monte), 24. — Obzidje tržaškega mesta. 394, 395. — Mestna vrata, 394. — Vrata Riborgo, 397. — Mestni stolpi, 394. — Cerkev Matere božje in sv. Jusia, 349, 394, 397. — Cerkev sv. mučenikov, 397. — Ondotna presbitera Ivan in Bartolome}, 397. — Sala domus episco-paiis v Trstu, 397. Tržaška okolica tri milje naokrog, 394, 395, 397. — Vasi tržaškega okraja, 397. — Ondotno prebivalstvo, 397. — Ondotni kmetje, 397. Tržaška Škofija (episcopium Terge-stinum), 376, 394, 397. — Tržaška cerkev (Tergestina ecclesia), 137, 376, 397, 417, 499. — Njena posestva, 397. — Tržaški škofje (epi-scopus Trigestinus), 376, 443. — Podložniki in kmetje tržaškega škofa, 397. — Tržaški škofje: Leon (r), Tavrin, Radald, Ivan (ca. 948), Ivan (ca. 965), Peter. — Tržaški kanoniki, 397. — Tržaški dekan H., 397. — Tržaški kapitelj, 397. — Tržaška duhovšiina, 376. — Tržaška duhovnika: Benedictus presbiter, 137; Do-minicus clericus^ 137. Tržaški prebivalci (natione Terge-stinus), 13; (nacione civitatis Tri-estine), 13; (homines civitatis Ter-gesti), 396. — Tržaški podložniki, 376. — Tržaška locisalvatorja Johan-nacinus de Aquelina in Martinus Cabrisianus, 137. — Tržaški loco-positus Dominicus Hiius Senadri, 381. — Tržaška tribuna Johat^nes \n Johannes de Petro, 137. — Tržaška vikarja Tanculus in Stefanus, 137^ — Tržaški notarji: Dominicus cle-ricus(I37), Antonius Margerite (397), Nicolaus de Stablis (397), Johannes filius Bernardi (397). — Tržaška skabina Andreade 5lius Dominico Pepoio (381) in Vernerius (499). — Tržaški rektorji, 397. — Tržaški svetovalci, 397. — Tržaški meščanje, 397. — Meščanje: Albert (395), Petrus Nigri (397), .\ntouius Mar-garite (397), Nicolaus de Stablis (397), Lazarus apotecarius (397),. Sergius Laurentii (397), Justus mer-cator (397). — TržaČanje: gradeški patriarh Fortunat (13), Johannes filius Olive (381), Johannes de Oliva Rothicherius (38l). — Tržaška občina (communitas), 395, 397. — Njen sindik, prokurator in oskrbnik Peter, sin Bernardov, 397. (I.) Trubesu, neki romar, omenjen v Ce-dadskem evangeliju, 328. Trudopulc (Trudopolk), neki romar. omenjenvČedadskem evangeliju,328v Truhsna, gl. TruŠnje. Truna, gl. Tra u n a. Trungaui, gl. Trungau. Trungoeu, gl. Tra u n g a u. Tfungouue, gl. Trau n ga u. Trungowe, gl. Tr a u n g a u. Trangowi, gl. Traungau. Truongowe, gl. Traungau. Trušnjc (Truhsna), vas na Koroškem Severovzhodno oil Celovca, 70. — Ondotna dolina (Thrusental), 309. — Ondotna gradova, 309. Tudeleipin, gl. D u d 1 e b i. Tudleipin, gl. D u d I e b i. Tuliina gl. T u 1 n. Tulluna, gl. Tu 1 n. Tuln, mesto na Dolenjem Avstrijskem, (Tulluna), 75; (Tuliina), 160, 192. Ondotni potok(ftumen Tuliina), 268. Tumulus, neki kraj na Dolenjem Avstrijskem, 115. Tunca (Tunza), soproga plemenitaša Jurija, 327. — iV/en oČe Vitogoj, 327. — Njen brat Heimon, 327. Tunisclaua (Tonislava), neka roma- rica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Tunza, gl. Tunca. Tupa (Topa), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975. živela na Lurnskem polju, 452. Turdagauuo (Trdogoj), omenjen v solnograški bratovsčinski knjigi, 329. Turdagouuo, gl. Trdogoj. Turdagouuo (Trdogoj), ime neke priče, ki je živela okoli 990. leta, 494. Turdamere (Trdomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Turdazo (Trdač), neki nesvobodni človek, ki je živel poleg Krke na Koroškem, 191. Turdcgou (Trdogoj), ime neke priče, ki je živela okoli leCa tisoč, 502. Turdine, gl. Trdnja ves. Turdogouuo. gl. Trdogoj. Ture (ad Taurn), gorovje na meji Koroškega in Solnograškega, 173. (1.) Turingia, gl, T u r i n g i j a. Turingija (Thuringia, Turingia), 128 — Ondotni prebivalci (Thuringi), 279, 281. (I.) Turonensis, gl. To u rs. Turonicus, gl. Tours. Turris de Ceruaria, gl. Cervere. Turris supra piscationera None, gl.Tar. Tuscija (Tuscia), 102. Tuscy (Tusiacum), kraj jugovzhodno od Toula, 203. Tusiacum, gl. Tuscy. Tuton (Tuto), škof rezenski (893 do 930), 337. Tudundus dux, izmišljeno ime za nekega obrskega vojvoda, 95. Tyerl, neka beneška rodovina, ki je prišla iz Trsta, 24. Uallis, gl. Val le. Ualo, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ubislaua (Ubislava), neka romarica, omenjena y Čedadskem evangeliju, 328. Udalrik (üdalricus comes, Oudalricus), grof iz rodovine Ebersbergov, 437. — N/egova soproga Ribarda, sestra karantanskega mejnega grofa Mark-warda, 437. — Njegova sestra Hade-muda, soproga karantanskega mejnega grofa Mar^warda, 437. Ueldchiricha, gl. Trg. Uenetici, gl. Beneško. Ueneticus; gl. Beneško. Uermes, gl. Bera m. Ueroiia, gl. Verona. Ugo, gl. llugon. Uitlah, gl. Beljak. Uincamera, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. — Njegov sin Lihamere, 328. Uisegneo (Višegnev), neki dijakon, ki je omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Uitalis, gl. Vital. Umacus, gl. O m a k. Uraagum, gl. Omak. Undrima, gl. Inge ring. Undrimatale, gl. In gering. Undrina, gl. I n g e r i n g. Ungares, gl. O g r i. Ungari, gl. Ogri. Ungarii, gl. Ogri. Ungri, gl. Ogri. Unhroch, gl. ünruoch. Unrochus, gl. Unruoch. Uliruoch (Unrochus), stari oče furlan- '; skega mejnega grofa Eberharda, 50. — Njegov nečak Albgar, 50. — Njegov vnuk Eberhard (Hunroci proles), 198. Unruoch (Unhroch, Hunroch prin-ceps), sin furlanskega grofa Eberharda ter (ca. 865 —874) njegov naslednik, 153, 205, 235, 274. — Njegova hči, 274. — Njegov brat in naslednik Berengar, 274. Unzat (Unčat), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. — Lastnik kraja, Cella imenovanega, 206. Urala, gl. Url. Urbs regia, gl. Carigrad. Url, potok na Dolenjem Avstrijskem, (Hurula), 186; (Urala), 296; (Urula), 335, 341, 460, 482. Urolf (Urolfus), škof pasovski (ca. 8C5), 95. Ursiolus, gl. Orseolo. Uršo, g). Ur2, Ursuolus, gl. Orseolo. Ursus, gl. Ur z. Ursus Cifula, navzoč koc priča leta 932. v Kopru, 380. Ursus de Bonane, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Ursus Glutilii, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Urula, gl. Url. Unco, gl. Ur z. Urz I. (Ursus, Vrsus), patriarh oglejski! (802—807), 9, 37, 59. Urz II. (Ursus, patriarh oglejski (ca. 928—931), 373, 374«, 374^ 379, 390. — Njegovi nasledniki, 374®. Urz (Uršo), patriarh gradeški (ca. 1018 do 1045), 481. Urz (Ursus, Uršo, Urxo Particiacus, Ursus Particiacus), dožd beneški (ca. 872), 215, 230, 231, 238, 240, 243, 250, 258, 261, 406. — Njegov sin Ivan, 238, 243, 406. — Njegov sin Viktor II., patriarh gradeški, 250. — Njegova palača (palatium), 243. — Njegove štiri hiše v Ogleju, 261. — Njegovo ljudstvo, 261. Ussitin, neki kraj v Pribinovi deželi, 163. — Ondotna cerkev, 163. Utinensis, gl. Videm. Uton (Uto, Otto), škof freisinSki (906 do 907), 342. Utrecht, mesto na Nizozemskem, 449. Utton, odvetnik pokrajinskega škofa Gotaberta, 375. Uuachauua, gl. Wachau. Uuagreini, gl. Breg. Uualahofeld, gl. Wal a h o f el d. Uualdrat, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Go* renje Avstrije, 94. Uualtran, gl. Benedictus filius Petro de Uualtran. Uualtrat, ime nekega nesvobodnega Človeka, katerega omenja neka nepristna Ustina, 292. Uuampaldi villa, neki kraj pri Blatnem jezeru, 174, Uuelan (Vilan), mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Uuelecneo, sin nekega Sondoke-ja iz Bolgarije, omenjen kot romar v Čedadskem evangeliju, 328. Uuelisinch, ime neke priče, ki je živela 930. leta, 377. Uuentescella, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. — Njen soprog Braslav, 328 Uueriant (Vueriant), ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti in v Krnskem gradu, 369, 370. Uueride, gl. O t o k. Uuerihent, gl. W e r i h e n t. Uuieiant, ime neke priče, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369. Uuilan (Vilan), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliiu, 328. Uuilcana, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju. 328. — Njen soprog Habraham, 328. — Njen sin Budislav, 328. Uuillihelm, gl. Wilhelm. Uuinades, gl. Slovani. Uuinterius, g!. W i n t h e r i j. Uuinthcrius, gl. W i n t h e r i j. Uuintpozingun, gl. V/i mpass i n g. Uuisseol presbiter (duhovnik ViŠe-goj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Uuitagauo, gl, V i t o g o j. Uuitagauuo, gl. V i t o g o j. Uuitagouua, gl. V i t o g o J, Uuitagouuo (Vitogoj), ime neke priče, ki je Živela okoli 975. leta, 452. Uuitagovuo, gl. Vitogoj. Uuitamusclo (Vitomisl), neki romar, oroenjen v Čedadskem evangeliju, 328 Uuitanesperc, gl. Fitten. Uuitego (Vitogoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Uuitgauo co[mes], neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Uuitgou (Vitogoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Üuitinespcrch, gl Pitten. Uuitmar (Vitomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju 328. Uuitocouo, gl. V i to g o j. Uuittan (Vitan), mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Uulcote (Volkota), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Uulfinc, navzoč kot priča leta 819. na panonskih tleh. 56 Uuoccho, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna listina, 292. Uuolcogna (Volkonja), neki nesvo-bodni človek, ki je okoH leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Uuolfsuind, ime nekega nesvobodnega človeka, katerega omenja neka nepristna lisiina, 292. Uuoluo, ime neke priČe, ki se je leta 927. mudila pri Gospe Sveti, 369 Uuormatia, gl. Worm s. Uuozef, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. L'urmacensis, gl. Worms. Uuualtungesbah, neki potok v Pri binovi deželi, 169. Uvlllipurc, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. Uvipa, ime nekega nesvobodnsga Človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452. L'vizilinesreti, gl. V u i 2 i I i n e s te t i, Uzeza, ime nekega nesvobodnega člo> veka v Sörgu na Koroškem, 401. — Njegova soproga, 401. — Njegovi sinovi, 401. Vadalhoh; odvetnik freislnŠkega škofa Waldona, 327. Valchau, neka reka v Panoniji, 133. Valepertus, gl. Val pert. Valle, gl. Bale. Valle (Uallis, Vallis), neki kraj v če-dadu, 107. —^Ondotna opatija, 523. Cfr. tudi Čedad. Valles, gl. Bale. Vallis, gl. Valle. Valpert, patriarh oglejski (ca. 875 do 900), 245; (Walpertus), 251, 261; (Valepertus). 239; (Walbertus), 273; Vvaipertus), 244. Valpertus, omenjen kot priČa v neki nepristni listini, 418. Vdene, gl. Videm. Vduleniduor, gl. Dolenji dvor, Velah, gl, B e ] a. Velih, gl. Veli ka Velika (?), neka reka v Panoniji, (ad Weligam, ad Velih), 276. Veliki Sv. Bernard (ad montem Job), prelaz v Peninskih Alpah, 323^. Velletri, mesto v Italiji fugovzhodno od Rima. — Ondotna cerkev, 237. — Ondotni Škof Gauderik, 237. Venancij (Venantius), patriarh oglejski (ca. 847—850), 140. Venecia, gl. Beneško. Venecia, gl. Benetke. Venereus. gl. Ivan Acut. Venerij (Venerius, Venerus), patriarh gradeški (ca. 825—848), 9. 32, 84, 87. 89, 90, 91, 93, 98, 100, 135, 136 141. — Njegov oče Transmun-dus Basilius ali Stornatus, 84. — Njegov poslanec dijakonPeter(Petrus diaconus), 87, 88, 89. — Njegov poslanec dijakon in vicedom Tiberij, 90, 91. — Njegov ccrkev, 87, 90. — Njegovi škofje, 87, 90 — Njegovi duhovniki, 87 90. — Njegovo ljudstvo, 87, 90. Venerio de Augusto de castro Pi-rano, navzoč leta 933. v Benetkah, 381. Venerius, gl. Venerij. Venerius Boncidinus, zastopnik miljskega gradu leta 933. v Benetkah, 381. Venerius scavinus de Castro Pirani, j Vetuarensis ecclesia, izmišljeno ime navzoč kot priča leta 991. bliz ustja za neko ccrkev, 95. — Ondotoi škof reke Mirne v Istri, 499. Annon, 95. Venerus, gl. Veneri). • Vezzilon, neki grof, sorodnil; W'erin- Veneti, gl. Beneško. , barija, sina mejnega grofa Engil- Venetia, gl. Beneško. ' skalka, 264. Venecia, gl. Benetke. I Vfhouun, gl, Aufhofen. Venelici, gl. Beneško. j Vicentinus, gl. V i cen za. Veneticus, gl. Beneško. jVIcenza, mesto v severni Italiji — Vencricus, gl. D o m i n i c u s Veneti-' Ondotna cerkev (Vicentina ecdesia), C us. i 417. — Ondotni škof Girald, 417. Vercellensis, gl. Vercelli. j (I.) Vercelll (Vercellina urbs), mesto v j Vič (Viscaha), vas na Koroškem med Italiji med Milanom in Tariuora, ■ Celovcem in Trgom, 292. 274, — Ondotna cerkev (Vercellensis i Videm (Vdene), mesto na Beneškem, ecclesia). 323*', — Ondotni Škof, 478. — Ondotna škofija (L'tinensis Liutward^ 323^. episcopatus), 16, 523. Vercellinus, g'. Vercelli. 'Viktor I., patriarh gradeški (ca. 848 Verdun, mesto na vzhodnem Fran-' do 854), 141, 147» 152, 250. — coskero, 128. ' Njegov oče Bellus Ausibiacus, tudi Verhela, gl. Werla. ) Berentanus ali pa Baciotus imenovan, Verneriusscavinus civitatisTergestine, I 141..— Njegov nečak Viktor ff.. navzoč kot priČa leta 991. bliz ustja j patriarh gradeŠki, 250. reke Mirne v Istri, 499. Viktor H., patriarh gradeški (ca, 878 Verona, mesto v severni Italiji, (Ve-1 do 896), poprej presbiter v cerkvi rona), 312, 323^, 352, 354, 374%i sv. Silvestra, 250, 255, 314.- Nje-374^ 379, 3S3, 433, 434, 475, 477, j gov oče dožd Urz Particiaco, 250. 478,479,514,5l9;(Uerona),476. —j —Njegov polubrat Jurij, patriarh Cerkev sv. Jurija v Veroni, 45, — i gradeški, 314, — Njegova strica, Ondo.rni kanoniki, 45. — Cerkev ^ gradeška patriarha Viktor I. in Vitall., sv, Zenona v Verooi, 489. — Cerkev ; 250. Marije Device v mestu Veroni, 519.' Vilci (Wilzl), del polabskih Slovanov, — Samostan Marije Device v Organu 38, 61, 72. zunaj mestnega obzidja, 435. 523. \ VvUarius, gl. Cbelierij. — Veronski škofje,45,514. — Škofje:, Vlndcrlus de civitate Parentina, na-Hotald, Noting, Adelard, Uaterij, Mi-' vzoč kot priča leta 991, bliz ustja Ion, Otbert. j reke Mirne v Utri, 499. Veronska marka (marca Veronensis,. Viscaha, gl. Vič. marcha Veronensis, Veronensis mar^, Visiano, gl V i š n j a n. chia, marchia Veronensium), 399, Višnjan (de Visiano), vas v zapadni 454, 465, 514, 520. 522. — Veron-' Istri severovzhodno od Poreča, 344. ski grof Milon, 383. — Veronski! — Ondotni dvor, 344. mejni grof Oton (Oico dux Voero- Sv. Vital (s. Vitalis). — Cerkev sv. Vi-nensium), 469; (dux Otto, qui ser-' tala na Gradežu, 13. (I) vabatmarcham Veronensero), 522,— ' Vital I., patriarh gradeški (ca, 854 do Veronski mejni grof Henrik, 514. (I.) . 873). 152, 158, 185, 187,230, 250. — Njegov oče Joannecenus Parti-ciacus, 152. — Njegov nečak, gra- Veronensis, gl, Verona. Versia, gl. Versa. Verša (Versia), vas pri izlivu Idrije v Ter na Kurlanskem, 416. Vctrlnj (Vitrino), vas blizu Celovca na Koroškem, 296, 473, 482. ; 187. deški patriarh Viktor H., 250. Njegovi sufragani, 187. — Njegovi duhovniki, 187, — Njegovi dijakoni Vital II., patriarh gracleški (897 —900, i 316, 330, 333.— N/egor oče Joan-1 netenus Particiacus dictus Paurecta. 316. VjtaJ ]]]., patriarh gradeški (ca 965, do 966), 420. — Njegov oče Leon Barbolano^ 420. Vital IV., patriarh gradeški (ca, 966 do 1017), 422,439, 449, 463, 465, 528.— Njegov oČe Peter iV.Can-diaiio, dožd beneški, 422, 439. — Njegov poslanec Audoen, 449. VJtal Candfano, po rodu Benečan (\jilaVts V3enet»cus Candiano), V» |e leta 972 dobil lzo\o v last, 440, 457, 527. — Njegov sin Dominik Candiano, 527. Vital Candiano (Vitalis Candianus), dožd beneški (978—979), 465. Njegov oče dožd Peier Candiano III., 465. — Njegov brat dožd Peter Candiano IV., 465. Vitaliano, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. Vitalis, navzoč kol priča leta 977. v Kopru. 462. — Njegova brata Mar-celio in Johannes, 462. — Njegov nečak Felix. 462. Vitalis archipresbiter, navzoč leta 944. v Ogleju kot priča, 391. Vitalis Capud, navzoč kot priča leta 932. v Kopru, 380. Vitalis Carsanino, gl. Sabbat in us filius Vitali Carsanino. Vitalis de Petro, gl. Martinus filius Vitali de J^etro. Vitalis de Rebraciadino, gl. D o m i n i -cus Vitalis de Rebraciadino Vitalls Hiius Sambatino, nav;;oč kot priča leta 977. v Kopru', 46?. Vitalis frater Johannis Camponago, navzoč kot istrski zastopnik leta 932. v Kopru, 380. Vitina, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975. živel v ßelanski doUnl na Koroškem. 452. Vito go j (Uuicagauo m ), neki menih, ki je omenjen v solnograški bratov-ščinski knjigi, 329. VJtogoj, neki grof, ki je imel svoja posestva v Admontski dolini in na Dolenjem Avstrijskem, (Uuitagouua comes), 162; (Vuitagouo),327; (Uuit-gauo co[mes]), 328; (Wittgowo), 277 — Njegov sin Heimon, 327. Vitogoj (Cuiiagauuo com ). neki grof, ki je omenjen v soinograŠki bratov-ščinski knjigi, 329. Vitogoj (Uuitocouo), omenjen v solnograški bratovščinsiti knjigi, 329. Vitogoj (Witigowo), omenjen v solnograški bratovščinski knjigi, 329. Vitogoj, priča v raznih listinah .<5ofno-graskega nadškofa Adalberta, (Uui> tagouQo), 363, 375; (Vuitagouuo), ^bt; fCuitagovuo), Vitomir (Witemir). navzoč leta 850. v ßlatogradu, 142. — Njegova lastnina (proprietas Wittimaris), 196.— Cerkev sv. Stelana na rečeni lastnini, 196. Vitrino, gl. Ve tri nj Vladimir (Laodomur), kralj bolgarski (8S8-893), 304. Vlah (Riaxt), gl. Italija Vndrina, gl. Ingering. Vngri, gl. Ogri Voeronensis, gl. Verona. Volkfetd> neki okraj ob srednjem Menu na Nemškem, 285. Volturno (Vulturnus), reka v južni Italiji, 205. Vrolf, neka priča, ki je živela okoli leta devetsto, 327. Vrsüs, gl. Crx. Vuachouua, gl. Wachau. Vuagreini, gl. B reg. Vifalaha, neki kraj na Koroškem, morebiti sedanja vas Bela (Fell) pri Greifenburgu. 452. Vualde, gl. Wald. Vualdaricus, gl. Wal da rich. Vualtram, navzoč kot priča leta 977. v Kopru, 462. — Njegov brat ße-nedictus Ncpus, qui fuit Andreadi scavino, 462. Vueriant, gl. Üuerianr. Vuenant, gl.Weriant. Vuernhardus, gl. Wernhard. Vuido, gl. Widon. Vuillihalm comcs, navzoč okoli leta 963. kot priča pri Gospe Sveti. 414. VuilUhelm comes, navzoč leta 927. kot priča v Krnskem gradu, 370. Vuill'ihelmus, gl. Wilhelm. Vuirzsosah, gl. ZvirČe. Vuitagouo, gl. Vitogoj. Vuitagouuo, gl. Vitogoj. Vuizilinesteti (Uvizilinesteti). sedanja vas Breg pod Kranjem, 445, 490. Vulgares, gl. Bolgari. Vulgari, gl. Bolgari. Vulgaris, gl. Bolgari. Vulgarii, gl. Bolgari. Vulturnus, gl. V o it urn o, Vuolfhart, ime neke priče, ki je živela okoli 975. ieta, 452. Vuolframraus, gl. Wolfram, Vuoluesvuanc, gl. W o I fs wan g. Vuormazueld, gl. W o r m s f e 1 d s k i okraj. Vuoza, hči plemenitega Werianta, nekega posestnika na gorenjem Štajerskem, 368. Vvaipertus, gl. Valpert. Vvizzcmir (ViŠemir), omenjen v solno-graŠki bratovŠčinski knjigi, 329. Vzhodna marka, zemlja med Anižo in Rabo, (marchia orientalis), 155; (in Oriente), 270, 301, 305; (ad Orientem), 268; (in Oriente iuxta fluvium qui vocatur Raba), 265; (Orientales partes in pago Grunzwiti), 288; (Orientalis plaga), 486; (terminus regnl Baioariorum in Oriente), 264; terminus), 117. — Ondotni predstojniki: Karlman (155), Wilhelm in Engilskalk I. (264), Aribon (264). Engilskalk 11.(305). (1.) Vzhodna Panonija, gl Pano ni ja. Vzhodne pokrajine (orientales partes), t. j. Vzhodna marka, Karantanija itd., 341. — Ondotni sodniki (iudices orientalium), 341. — Plaga orientalis, T. j. zemlja^ pri Dolenjem dvoru na srednjem Štajerskem, 436. Wachau ob Donavi od Molka proti severovzhodu (Wacho^va), 74; (Wa-chawö), 106, 482; (Uuachauua), 172,460; (Vuachouua), 75; (ad Ar nesdorf, id est ad Üuachauuam), 296. Wachawa, gl. Wachau. Wachowa, gl. Wachau. Wachrein, gl. Wag rein. Wachreini, gl. Wagrein. Wagrcin (Wachreini), neki kraj bliz avstrijsko-ogrske meje, 170 Wagrein (Wachrein), neki kraj blizu Donave in Schmide, 246. Wagrcini, neko razvodje bliz IpuŠe, 121. Wagreini, gl. Breg. Waiblingen (Weibilingua), mesto blizu Stuttgarta na Nemškem, 275. ' Waioaria, gl. Bavarsko. Walach, neki opat, poslanec cesarja Lotarja I.. 116. Walahofeld (Uualahofeld, neki kraj v Traungauskem okraju, 241. Walbertus, gl. Valpert. Wald (Vualde), vas na koncu Liesin-ške doline na gorenjem Štajerskem, 366. Waldarich (Vualdaricus), škof pa-sovski (774—802), 75. (1.) Waldon, škof frcisinški (883—906), 298, 299, 324, 327. - Njegov od- I vetnik Vadalhoh, 327. Walpertus, gl. Valpert. Waltfred, mejni grof furlanski (Walt-fredus, Foro-lulii marchensis), 312. Wallher, ime neke priče, ki je živela okoli 990. leta, 497. Waltilo comes, Čegar grofija se Je razprostirala po sedanjem Gorenjskem, 490. Waltilon, alodni posestnik blizu Rabe, 161. Walfker, navzoč leta 850. v Blato-gradu, 142. Waltramus de Duobus castellis, navzoč kot priča leta 991. bliz ustfa reke Mirne v Istri, 499. Waltramus filius Helegardi, navzoč kot priča leta 991. bliz ustja reke Mirne v Istri, 499. Waltun, fevdnik kralja Arnulfa ter posestnik v TruŠenjski dolini, na Dješki gori, v Rajhenburgu, na Krškem in v Ingeringu, 309. Wangariorum marcha, gorovje bliz avstrijsko-ogrske meje, 170. Waninc, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Waning, kaplan kralja .Arnulfa, 298. Warmatia, gl. Worms. Wartman, mož slovanske narodnosti, bivajoč blizu Kremsmünstra, 287. Wasagritn, ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Wasucrim aramiator, omenjen r neki listini, izdani 819. leta, 56. Waziliy ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je živel okoli leta 990. v Labodski dolini, 494. — Njegova soproga, 494. — Njegovi sinovi, 494. WecU, ime neke priče, ki je živela okoli 990. leta, 497. Weibilingua, gl, Waiblingen. Wellburg (Wiliniburg), mesto na Hessenskem ob reki Lahn. —• On-dotna opatija, 507. Wcissenburg, mesto v severni A(za-ciji. — Ondotni samostan, 510. Welas, gl. Wels. Weles, gl. Wels. Weliga, gl. Ve 1 i k a. Weliuuiza, gl. W^ölzing. Wellehelm, navzoč leta 850. v Blato-gradu, 142, Wels (Weles, Welas), mesto na Gorenjem Avstrijskem, 389. Wenco. gl. B e n k o. WenilOy ime nekega nesvobodnega človeka, ki je živel okoli leia 990. v Innichenu, 496. Werlant, plemeniti posestnik na tleh sedanjega gorenjega Štajerskega, ži« več okoli 927. leta, 368. — Njegova soproga Adalsuind, 368. — Njegova sinova Perhtold in Pernhart, 368. — Njegovi hčeri Hiltigart in Vuoza, 368. — Njegova lastnina v Hausu, 368. Wcriant (Vueriant), upravnik v Karan-taniji okoli 945. leta, 392. — Njegovo upravno okrožje (regimen) v okolici Gospe Svete, 392. Wcridc, neki kraj v Kocelovi deželi, 200, 206. — Ondotna cerkev svetega Pavla apostola, 200. — Ondotna cerkev sv. Petra apostola, 206. Werihcnt(Uuerihent), grof istrski okoli 991. leta, 499. Werlnhar (Werinharius comes), neki grof, ki je živel okoli 844. leta, 131. Wcrinhar (Werinharius), sin grofa Engilskalka 1.. 264. — Njegov sorodnik grof Vezzilon, 264. Werlnhcri, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Wcrinolf, opat v Öttingu, 248. WcrJnolf, neki duhovnik, 241. Werla (Verhela), neki kraj blizu reke Oker med Goslarom in Wolfenbüt-telom na Nemškem, 449. Werner!us scavinus Civitatis nove, navzoč kot priča leta 991. bliz ustja reke Mirne v Istri, 499. Wcrnhard (Vuernhardus comes), neki grof, ki je imel svoja posestva blizu sedanjih Medvod na Gorenjskem,490.. Wczala, sestra brixenskega Škofa Al-buina, 534. — Njena lastnina v Go-se^ni vasi, 534. Wezera, reka na Nemškem, 128. (I.) Wiching (Wichingus), nekaj Časa pres-biter, potem Škof nitranski. Pozneje (893—899) je bil kancelar kralja (cesarja) Arnulfa, 260, 262, 271,309, 324. Wicquinghem (Quentovicus), neki kraj na severnem Francoskem, 102.. Wido scavinus, navzoč kot priča leta 991. bliz ustja reke Mirne v Istri, 499. Widon (Vuido), škof ter fevdnik ital-skih kraljev Hugona in Loiarja, 379. Wiedhereschlrichun, neki kraj vPri-binovi deželi, 163. — Ondoina cerkev, 163. Wilhelm (Uuillihelm), neki grof, ki se je leta 827. mudil r Buchenau-u na tleh sedanje gorenje Avstrije, 94. Wilhelm (Wilihelm), neki grof, ki je okoli leta 853. imel svoja posestva med Aistom in Naarnom, 150. Nfegova soproga Engilrada, 150. Wilhelm (Wilhhelmus, Willihalmus),. mejni grof v Vzhodni marki (comes terminalis in Oriente), ki je umrl okoli 871. leta, 208, 246, 264, 268, 306. — Njegov brat Engilskalk, 264. — Njegovi sinovi, 264, 267, 3C6. — Njegov (?) najstarejši sin Megingoz, 268. — Njegov sin Wilhelm, 305. ^ Njegov sin Ruodpert, 305. — Njegovi sorodniki, 264. — Njegova grofija (comitatus) ob Traguši, 208. Wilhelm (Willihelmus, Wilhelm), prej ko ne sin Wilhelma, nekdanjega pred- slojnika Vzhodne marke, 305. — Njegov bratranec Engilskalk, 305. — Njegov brat Ruodpert, 305. Wilhelm (Willihelm), sin plemenitega Reginharta, posestnika na gorenjem Štajerskem, ki je živel okoli 925. leta, 362. Wilhelm (Vuillihelmus comes), neki grof, ki je leta 980. dobil blizu Vitanja dvajset kmetij, 470. Wilihelm, gl. Wilhelm. Wiliniburg, gl. Weilburg. Willeri^ gl. O b e I i e r i j. Willihalmus, gl. W.ilhelm. Willihart, ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Njegova soproga, 494. — Njegovi sinovi, 494. Willihelmus, gl. Wilhel m. W:lzi, gl. Vi I C i. Wimpassing (Uuintpozingun), vas v Labodski dolini na Koroškem, 494. Winidi, gl. Slovani. Winthcrij (Wintherius, Uuintherius, Uuinterius), mej. grof istrski (ca. 933), 381. — Njegovi l/udje, 381. - Njegovi poslanci, 381. Wipila, ime neke nesvobodne osebe, ki je živeia okoli 990. leta, 496. Wisitindorf, vas ob Labnici blizu Šta-jcrsko ogrske meje, 193. Wisund, škof säbenski (ca. 938), 387, Witanisperch, gl. Ritten Witegoi (Virogoj), ime neke priČe, ki je živela okoli 990. leta, 497. Wiremir, gl. Vi to mir. Witigowo, gl. Vi togo j. Witinesberc, gl. Fitten berg. WItO, neki klerik plemenitega stanu, 494. — Njegov brat Heribert, 494. — Njegova lastnina v Labodski dolini, 494. NVittimar, gl. Vitorair. Wizo, neki fevdnik naTulnskem polju, 208. — Njegov sin, 208. Wikina (VolČina), navzoč leta 850. v Blaiogradu, 142. Wolato (Vlado), neki nesvobodni človek, ki je bival po?eg Krke na Koroškem, 191. — Njegov brat, 191. Wülffeswanch, gl. Wo I f s w a n g. Wolfgang, škof rezenski (972—994), 467, 468. Wolfhard! liber, 504. Wolfolt, navzoč leta 963. kot priča pri Gospe Sveti, 414. Wolfperht, neki solnograški fevdnik, 365. Wolfram (Vuolframmus), dekan na Koroškem, 419. Wolfrcgi, navzoč leta 847. v Reznu, 138. Wolfswang (Wollieswanch, Vuolues-vuanc), neki kraj v zapadnem delu Dolenje Avstrije. 74» 75. Wölzing (Weliuuiza), vas v Labodski dolini na Koroškem, 501. Wormatia, gl. Wo r m s. Worms, mesto poleg Kena na Nemškem, (Warmatia), 20 ; (Wormatia), 263, 385; (Uuormatia), 508. - On-dotna škofija, 483. — Ondotna cerkev, 488. — Cerkev svetega Petra v Wormsu, 507. — Wormski Oton (Uurmaceiisis Otto). 474. — Njegova grofija, 474. (1.) Wormsfcldski okraj (pagusVuormaz-ueld) v okolici mesra Wormsa, 471. Vsaac, gl. I za k. Ysanricus, gl. 1 s a n r i k. Vstria, gl. Istra. Ystrienses, gl. Istra. Ytalia, gl. Italija. Zababerado (Zababerad), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Zabau, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328 Zabrdsko jezero (Afritzcr See) na Koroškem, 248. Zacco (Čako), ime dveh priČ, ki sla živeli okoli 975. leta, 452. Zacharia, gl. Ca h a r i j a. Zacharias, gl. Caharija. Zader (ladera civitas\ mesto v Dalmaciji, 29, 67. — Ond<^tni škof Do-nat, 29. — Ondotni vojvoda Pavel, 29. — Ondotni bizantinski namestnik Ivan, 67. Zadole (Scalah), vas pri Vrbskem jezeru blizu Poreč, 292. Zago (in villa Aciago), vas severno od Verone v Italiji, 435. Zala (Sala tluvius), reka v Dolenji Pa-noniji, 125, 169, 276. — Ondotno močvirje, 125. — Ondotno utrjeno mesto (munimen), gl. Blatograd. Zalabčr, mesto ob reki Zali na Ogrskem (Salabiugin), 169. 172; (Sala-piugiii), 149,460; (Salapiugen), 482; (Salapuigin), 296 —Ondotna cerkev sv. Ruperta, 149. Zanto, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Zapadna Panonija, gl. P a n o n i j a. Zaua, gl. S a v a. Zcorazt, gl. Gorazd. Zcurben (Skrben), navzoč ieta 850. v Blatogradu» 142. Zebedrach (Sebidrag), neki nesvobodni Človek, ki je biral poleg Krke na Koroškem, 191. — Njegov brat, 191. Zebigoi, gl. S e b i g o j. Zebetnir (Sebimir), neki nesvobodni Človek, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 19!. Zebon, mož slovanskega rodu» ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Zedelsach, gl. SelČe. Zeillern (Cidalaribah), kraj zapadno od Amsteitena na Dolenjem Avstrijskem, 186. Zeiselmauer (Zeizzinmurus),vas blizu Tulna na Dolenjem Avstrijskem, 75. Zeizo, ime treh nesvobodnih mož, ki so okoli ieta 975. živeli na Lurn-skem polju, 452. Zeizzinmurus, gl. Zeiselmauer. Zelebor (Zlebor), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Zelesclauua (ZlesJaya), neka romanca, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Zeiesetia (Železen), neki romar iz Braslavove dežele, omenjen v Čedadskem evangeliju , 328. — Njegova soproga Hesla, 328. — Njegov sin Stregomil, 328. Železna, gl. Železno. Zelina, gl. Z e 11 i n e. Zelisfaua (Zlesfava), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Zellia, gl. Cel j e. [Zelline (Zelina ), reka v Furlaniji za-padno od Maniaga, 472. Zelsah. gl. S e 1 c a. ; Zemibond, ime nekega nesvobodnega ' človeka, ki je leta 945. živel na Koroškem, 392. Zetnidrud (Zemidrug), omenjen v solnograŠki bratovščinski knjigi, 329. Zemigneu (Zemignev), omenjen v solnograŠki bratovŠČinski knjigi, 329. Zemilo, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Zemižizen (Semisisnus), fevdnik mo-ravskega vojvoda Sveiopolka, 260. Zemusesdorf. Lega te vasi ni znana.4l 4 Zenasit, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. Sv. Zenon. — Cerkev sv. Zenona v Veroni, 489. Zenon, škof padovanski, 417. Zergobula, neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Zerno (Črnč), omenjen v solnograŠki bratovščinski knjigi, 329, Zerontiaca časa nekje v Istri, 23. Zeska (Čestko), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. Zidana (Židana), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju, 328. Zidebit (Žitovit), ime nekega nesvobodnega Človeka, ki je okoli leta 975. živel na Lurnskem polju, 452, Zidepor, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Zidizlau pbr. (presbiterŽidislav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. ZilHzio, neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Zinacho, mož slovanskega rodu, ki je leta 827. živel na tleh sedanje Gorenje Avstrije, 94. ^Zinburc, neki kraj blizu Donave na ' Dolenjem Avstrijskem, 75. ; Zirna (Črna), neki nesvobodni Človek, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191. Ztrne {Črne), ime neke priče, ki je ži-živela okoli 990. leta, 497. Zirneca (Črnika), ime nekega nesvo-bodnega Človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Zirncu(Črnel), neki nesvobodni Človek, ki je bival poleg Krke na Koroškem, 191. Zisola, neka romarica^ omenjena v Ce-dadskem evangeliju, 328. Zistanesfeld, polje pri Skorbi zapadno od mesta Ptuja, 296, 460 ; (Zistanes-ueld). 473; (Cistanesueld), 482. — Gi. tudi Zitdinesfeld. -Zlstilo (Cestilo), navzoč leta 850. v ßlatogradu. 142. Zitdinesfeld pagus, polje zapadno od Ptuja pri S^orbi, 4S7. — Gl. tudi Zistanesfeld. J^itemlr (Žitomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Ziup, gl. L i p n i C a. Zizemir (Žizemir) neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, 328. Zla, neka romarica, omenjena v Če dadskem evangeliju, 328 Zlaten (Zlatina) vas poleg Mure južno od Brucka, 337. — Ondotni potok Ziaten (Zlatina), 337. — Ondotni dvor, 337. Zlatina, gl. Zlaten. Zlusinagora (in monte Zlusinagora), neka gora najbrže na karantansklh tleh, 375. Zöbern (ad siccam Sabariam), neki kraj na Dolenjem Avstrijskem jugovzhodno od Aspanga, 172, 296, 460, 482. Zodan, gl. Obri. Zoura, gl. S o r a. Zouriza, gl. S o ra. Zourska Dobrauua, gl Sorska Dobrava. Zovra, gl. Sora. Ztradach, neki kraj v Kocelovi deželi, 206. — Ondotna cerkev sv. Štefana, 206. Zucha^ gl. Suh a. Zuetnln (Zemin), navzoč leta 850. v Blatogradu, 142. Zuentibaldus, gl. S v eto p o 1 k. Zuentibolch, gl. S v e t o p o 1 k. Zuentibold, gl. S v e t o p olk. Zuentipoic, gl. S v e t o p o I k. Zuentipolch, gl. S v e t o p o I k. Zucnlipolchus, gl. S v e t o p o I k. Zucntipolh, gl. S v e t o p o I k. Zuentusso (Svetuš), neka priča, ki je živela okoli leta tisoČ, 536. Zuerco (Zverko), ime nekega nesro-i^odnega človeka, ki je okoli leta 990. živel v Labodski dolini, 494. Zu