List 16. Tečaj XXXIX. gospodarske, obrtniške narodne khajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane p-.j pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 20. aprila 1881. Obseg: Kaj pomeni oklic za pritožbe (reklamacije) proti uredbi zemljiškega davka? Poraba brane pri kulturi krom- pirja Pivskim kmetova]cem v prevdarek. (Dalje.) o državnih podporah za kmetijstvo. Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini. (Dalje.) Nekaj Gospodarske novice. blagovestnikov slovanskih v boji z nemškimi škofi. (Dalje.) dopisi. — NoviČar. Svilorejcem na znanje Slovensko slovstvo. Kimska stolica zaščitnica Mnogovrstne novice. Naši Gospodarske stvari Haj ponieni oklic za proti uredbi zemljiškega davka? cenilne komisije ustanovil. Vendar je treba pomisliti, da zarad celó maj hni h prostorov se ne more nič spre-ti . min jati. Ako n. pr. vrt ali vinograd ni veči kot 50 čet-(reklamacije) vornih sežnjev (klafter), in ako drugo zemljišče ni vecje kakor 400 četvornih sežnjev, potem se ne more tirjati t > da bi se loČilo od zemljišč, h kterim je bilo prišteto ; to Pod tem naslovom je marljiva kmetijska podružnica bi se smelo zahtevati le potem , ko bi bil letni dohodek desetkrát rnanjši od tega malega prostora novomeska, kateri na čelu stojí gospod dr. Albin Poznik in jej je tajnik gospod A. Derganc, razposlala ljišča, h kteremu se je prištel ta prostor. y kot od zem- kmetovalcem svojega okraja poduk , katerega , če tudi 80 „Novice" jedro tega poduka priobčile uže svojim Pri vsacem županu se zapisniki dobodo na pogled, iz kterih se zamore razviditi, ktere parcele so enemu ali bralcem, vendar rade ponatisnejo, ker dobra in potrebna drugemu posestniku pripisane, koliko meri ena in druga stvar ni nikoli prevećkrat oklicana. parceh a y koliko znese čÍ3ti dohodek, od kterega je tudi „Kmetu, ki těžko davke ocirajtuje, ni vse eno, ce uaven uuvisen, ju v Kiero vrsto spaua, zemijisce. rn ene ali od desetih parcel, od enega ali od desetih vsacem županu se lahko ogleda tudi mapa, na kteri se odra j tuje, ni vse eno davek odvisen, in v ktero vrsto spada zemljišče. Pri oralov avke plačuje. Sleherni posestnik, ki najde posestna póla ni pravilna, bodi-si, da je zemljišče ; y ni Jijeguvu, vpisaiiu na njegovu iiue, uiu^u pa, im jc v «*w resnici njegova lastnina, ni njemu vpisano; ali da je nikov, naj naprosi zemljišče, katero vživa vec posestnikov skup ajlHHMMH||H njegovo, vpisano na njegovo ime, drugo pa ki Je da ki v naj dej 0 parcele. gleda Po mapo, zapisnik in pole naj vsak posestnik po-in ako sam ne razume tacih map, pol in zapis- kakega izvedenca, da mu razloži y y na kaj je v zapisniku in poli zapisanoga, in kaj kaže mapa, in ime enega posameznega ali kake občine vpisano, ali da ako sprevidi, da mu je več in zraven še druzih parcel se je vrinila druga pomota (na pr., če je zapisanih 90 pripisanih, ki jih ne vživa, ali da pogreša kako svojih ima zdaj priliko oglasiti se, da se pomota brez stroškov mesto 20 metrov* ali če je čisti dohodek previsok), parcel, da nimajo posamezne parcele prave mere, ali ce popravi je kaka parcela uže na kose razdeljena, pa je vendar še vedno na ime občine ali pa vasi zapisana, ali da je Za popravljanje novih posestnih pól (mernih pog- v višo vrsto zapisana, kakor zasluži, ali da je preveč nov) je še čas do 15. j unija t. 1. y to je y dni pred čistega dohodka zapisanega, ali da je parcela y ki jo kresom. Kdor se v tem času ne oglasi, akoravno vidi vživa vec družbenikov y samo na ime enega zapisana, da se mu krivica godi, bode moral 15 let po sedanji do- naj se oglasi pri svojem županu ali pa pri okraj ni , kar se lehko ustmeno ali pa ločbi odrajtovati davek, če tudi zemljišča ne bode vžival. cenilni komisi ji Od zemljišč, ki skalnatega zemljišča , mocvirja, kov, od luž in mlak, od cest in potov nič ne nesó, od pesočin, puščav in pismeno s prošnjo zgoditi more. Napake se raorajo na- tančno in resnično povedati, in kjer je mogoče tudi s od od jezer in vodnja-, od ulic in jav- pismi natanko dokazati." prostorov, od strug in vodovodov, rek in potokov I BB I ^HM I | WĚ od pokopališč in zemljišč, na katerih stoji kaka hiša, ali drugo gospodarsko poslopje (hlev, pod i. dr.) ne plačuje se zemljiški davek; ako tako zemljišče ni loceno od ta!, ki so zemljiškemu davka podvržene, sme se prositi, da se davek odpiše. Vsak naj pazi pa na to, če so njegova zem prav uvrštene, da ne bode travnik zapisan za njivo, pašnik za travnik. ne pušča za vinograd, ne goščava za bujejo, stoj gozd; pa tudi med njivami, travniki in viuogradi se naj-dejo razlicne vrste. Kdor hoče natanko zvedeti, v kako *** ** a « m m c il # • • , na.i Poraba brane pri kulturi krompirja. Spisal adjunkt Gustav P Vršaka kmetij astlina stoterno povrne trud skrb iiega obdelovanja, ako se to godi z ozirom na naravo dotične rastline in z ozirom na pravi čas. nami katere med svojo raščo dosti obdelovanj Med rastli x potre V prvi sti kromp Izmed vsega delà na krompirjevi njivi hočem ono v mise! vzeti, katero se z brano stori vrsto spadajo njive, travniki in vinogradi njegovi popraša župana; pri njem bode zvedel, se na ono povleč y ne aje • 9 nj i v e z brano, predno se krom kako so ce pir sadi. Vsak kmetovalec je prepr njena ogledna zemljišča, to je, taka zemljišča, po kterih se je primeroma cena in dohodek drugih zemljišč od v mladosti v svoj • V da živinče, katero v v • rasci ostane, nikoli nič prida ne 124 obeta in isto tako je tudi s krompirjem in drugimi rast-linami. Zatorej je naloga kmetovalcu, mladi rastlini pomagati ; pozneje tako ne pride v toliko nevarnost in ako je v mladosti křepkost zadobila, potem ložeje klu-buje vremenskim nezgodam. Krompir je rastlina, ki ljubi lahko, frisno zemljo, zatoraj naj nam bo zmerom rahljanje zemlje pred očmi. Kakor hitro je krompir vsajen in se plevel na njivi v obili meri pokaže, vzemi brano ter njivo dobro povleči, ne boj se, da bi kalom krompirjaškodoval, da! krompir ti bo še hvaležen! Taka povleka z brano je pa tudi priporočljiva, ako se po močnem dežji na bolj težki zemlji skorja naredi. Ko je enkrat krompirjevo zelišče 5—8 em. visoko, potem naj se pa njiva v vsakem slučaji brez pomisleka dobro z brano povleče. Ni se nam treba bati, da bi to malim rastlinicam škodovalo; ta mali trud ima obilo dobrih nasledkov, in tišti, ki to pravilno enkrat izvrši, ponovil bode to delo gotovo vsako leto. Častiti bralci naj ne mislijo, da jaz v tej reči govorim tako, ker sem se tega iz knjig naučil, ne — imel sem večletno priložnost, to delo opazovati, kajti najslabši prusko-šlezki kmet smatra to za tako potrebno kot pri nas kmet enkratno okopovanje krompirja. Se ve da, ako se pri kulturi krompirja druge nepravilnosti vršé, tudi brana ne bo rešila kmetovalca slabega pridelka. Se nekaj hočem tu omeniti. V zadnjem času se je nekaj pisalo proti teoretičnemu kmetij stvu, a popolno brez pomisleka. Nikodar ni treba tako moč nega sodelovanja teorije in prakse kakor ravno pri kmetij stvu ; kmetijstvo je praktična poraba natoroznanstva, zato se mora naravoslovje znati, ako se hoče vspešno kmetovati; ker pa večini kmetovalcev ni priložnost dana, si tega znanstva prisvojiti, zato so učenik i kmetijstva, kateri skušajo in priporočujejo. Ako se kaj novo priporočenega enkrat slabo izvrši in potem zavrže, se ve da se potem ni napredka nadejati. Kupite si, na priliko , pripravo in navod za fotografiranje, delajte natančno po knjigi, in vendar se vam ne bo posrečilo, podobe napraviti, akoravno je bila priprava in knjiga dobra. Z vec poskusi, kateri pa se ve da denar sta-nejo, ali pa po poduku strokovnjakov dosegli boste na-zadnje vendar svoj namen Na Slapu dné 11. aprila. Pisal R. Dolenc. (Dalje.) Ako se pa hoče, da postane živinoreja na Pivki v istini tak denarni vir, da bode uže skoro onemoglim kmetovalcem do zaželenega blagostanja pripomogel; potrebno je neobhodno, da postane ona po vse drugačna memo dandanašnje. Dandanes redi skoro vsak pivšk gospodar le toliko goveje živine , kolikor je ravno za dosego domačiji neobhodno potrebnega mleka, masla, gnoja (?) in uprege potřebuje. Stevilo goved posamesnih gospodarstev ravná se toraj skoro sploh le po najtes-nejši potrebi živinorejskih pridelkov za domačijo, in ne pa po obilnosti pridelane krme, najmanj pa še po mo- goči obilnosti za prodaj lahko dosegljivih živinorejskih izdelkov. To je odločno narobe svet. Na Pivki redil naj bi vsak gospodar, osobito pa še večji posestnik, toliko goveje živine — in med to razume se samo ob sebi, da v prvi vrsti krav dobrih molznic — kolikor mu je po přiděláni krmi le mo-goče. In živinorejski izdelki ali pridelki, kakor mleko, maslo, sir, meso, gnoj, naj bi se nikar le po najtesnejši domaći potrebi ravnali, ampak po veliki potrebi denarja. S kratka rečeno : namesto da so Pivčani pridelovalci ia prodaj alci sená, postali naj bi živinorejci, in sicer mlekarji v pravém pomenu besede. Vsak veči posestnik naj bi bil ponosen nad lepim številom dobrih molznic v hlevu, ne pa, kakor je to žalibog dandanes navadno, nad velikim številom centov za prodaj namenje-nega sená in nad — praznim hlevom! Ali kam po tem z mlekom, maslom, mesom itd.? utegne znabiti kdo prašati. No, za to skrbeti, kako da bi se vse v denar spravilo, je pač ravno na Pivki najmanj potrebno, vsaj je vendar Trst tako rekoč pred nosom, — tišti Trst, v katerem se ravno od Pivčanov senó za to kupuje, da se ž njim krave krmé, od katerih se sam Bog vé koliko ljudi živi ! Naši Rovtarji, Tolminci, Bohinjci so vendar-le v prvi vrsti živinorejci. Oni so od železnice, velikih mest, osobito pa od Trsta, poglavitnega povživalca živinorejskih pridelkov in izdelkov, jako oddaljeni, a vendar vse, prav vse lahko prodajo, in zato imajo pa tudi denarce. Po Tolminskem , po Rovtah je mnogo tacih ljudi, kateri se ravno s tem ukvarjajo, da maslo, sir, teleta skupujejo, ter vse to v Tr3t, Gorico, Ljubljano itd. odpeljujejo. Taki ljudje našli bi se prav gotovo v krátkém tudi na Pivki. Sicer pa ni tudi nikaka potreba, da bi se mie-karskega gospodarstva loteči gospodarji na take preku-povalce zanašali, kajti oni bi lahko koj v prvem pri-četku vrle naše Bohinjce posnemali, kateri so se po vse hvale in časti vredoem prizadevanji blagega gospoda župnika Janeza Mesar ja v lepo prospevajoče sirarske zádruge združili, tako , da za prodaj njih izvrstnega, naši deželi v veliko kmetijsko čast služečega sira ni-kakega prekupovalca ne potrebujejo, ker ga kaj lahko in po lepi ceni naravnost velikim trgovcem prodajajo. Osnovane naj bi bile pa v velikem obrisu blizo tako-le: Po vec bližnjih večih posestnikov naj bi stopilo v eno zádrugo (kompanijo). Vsak bi se moral zavezati, neko gotovo število krav držati, katerih mleko bi se po vsaki molži proti v skupno mlekarijo oddajaio. Mlekarijo bi morala nalašč za to nastavljena, v mlekar-stvu popolnoma podučena oseba nadzorovati ter v vsem voditi. V mlekariji bi se po vremenskih in drugih okoliščinah mleko ali le ohladilo ter frišno v Trst odpošiljalo, ali bi se pa dalje v surovo ali kuhano maslo, sir podělalo. Za mleko strženi denar razdelil bi se po natančno zaznamovanem številu litrov mleka, katero so posamezni udeleženci zadruge v skupno mlekarijo oddali. Tako osnovane mlekarske zádruge bile bi po mojem sicer ne merodajnem mnenji pravi vzor gospodarskega vspeha na naši Pivki, kajti prvič bi domá za krmo po-rabljeno senó v denarji odločno vec vrglo, kakor če se prodaja, denarni dohodek bi bil tudi gledé letnega časa jako enakomerno razdeljen, in, kar je skoraj poglavitna reč, gnoja pridobilo bi se veliko veliko več. (Dalje prihodnjie.) Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolioi. (Dalje.) Kaj so drenaže in kako se napravljajo, ne bodem tukaj dalje opisoval, ker se ta poduk v g. Povšetovem „Umni kmetovalec" od leta 1875. in pa v Zalokarjevem „Umno kmetovanje" dobro dovršen nahaja. Le to naj memogredé omenim, da bi se za dreniranje potrebne ce vi dale v bližini narejati, ker ste v tej dolini dve opékarnici (kopenci), ena pod Premom, ena pa pod 1*5 Suhorijem, kjer se za take izdelke posebno dobra ilovica nahaja. Med 9 ,mlakami" v Trnovsko-Uremski» dolini (po- sebno od Prema naprej doli proti Uremu ) pa tudi veliko tacih, katere bi se nahaja se jih dale s par dosta glo-bokima pokritima jarkoma zadostno osušiti. Ali bi pa morda še celó treba ne bilo, ker se navadno pod vršno Gospodarske novice. Nekaj o državnih pođporah za kmetijstvo. Znano je našim bralcem, da c. k. ministerstvo kme tijstva družbám kmetijskim od leta 1868. daje podpore iz državnega zaklada. Koliko podpore dobiva na pri-plastjo rahle zemlje nahaja ne predebela plast ilovice, liko družba kmetijska kranjska vsako leto, je tudi znano katera vodo zadržuje in zemljišče mokrotno napravlja, bralcem našim. Zanimivo bode tedaj zvedeti, koliko in a pod to ilovinato plastjo pride navadno prodnata plast, kakošne podpore prosi, pa tudi vecidel dobiva družba Tuje treba na več krajih ilovino do proda prekopati, kmetijska dunajska. Naj tedaj iz dotične seje sub-potem jamo med ilovinato plastjo z debelim robatim ka- vencijskega odbora družbe kmetijske dunajské poro-menjem nadevati, kar se potem z rahlo zemljo zasuje, čamo, za katere oddelke kmetijstva in koliko je prosil Po takih skoz ilovinat zlog na povedani način naprav- za prihodnje leto. ljenih odduških išče si preobila voda satna v prodovino Za kmetijske napredovalne šole . odtok, vsled česar taka „mlaka" dovolj osušena postane za če bel ar stvo, to je, za dotičnega po- potnega učitelja, za brezplačno razde-litev panjev in za čebelarski časnik . taka ,,mlaka" dovolj osušena postane in se lahko v travnik, kateri sladko travo rodi, predela in spremeni Ko bilo enkrat glavno delo osuševanja dovršeno, za kmetijske razstave potem bi morala še brana dolgih in oštrih zob svoje za zboljšave kmetijstva delo na „mlakah" izvršiti, s katero bi se mahovje in za čistil nice deteljnega semena in i Bau- locjevina razrahljalo in poruvalo, kar bi strohnelo tudi s prstenino (humus) zdatno pomnožilo. blednjič potřebuje se še prave vzajernne ljubezni in edinosti med dotičnimi občinami in posameznimi po- za ustanovo zavoda, v kterem se pre- za druge take stroje za nacrte kmetijskih stavb pláne) sestniki 9 da se vsemu delu osuševanja more vspešen konec izvršiti. Vsi vdeleženci — občine in posamez- za pospeh govedoreje niki naj bi o pravém času in na primernih mestih skuša dobrota različnih semen , to je 9 za na- kup plemennih bikov, telic in krav za blagor cele doline v edinosti in vzajemnusti skrbeli za pospeh drobnice za primerno število dosta velikih apnenic, katere bi dale za pospeh kon jer ej e zadostnega apna, kot mineraličnega gnoja za osušene za povzdigo sadjereje, to je, za dre- n mlake/' Tako Z1VO apno se potem v eeli h kosih vesnice, cepiče in nakup sušilnic (skalah) na osušene travnike kupoma primerno oddaljeno za pospeh vino reje, to je, za premije navozilo; ti kupi bi se sè zemljo pokrili do časa 9 da se živo apno v moko spremeni, kakoršna moka bi se potem po vsem osušenem in razbrananem površji „mlak', enakomerno raztrosila, katera bi v zemlji še nahajajočo se preo bilo kislino in ob enem korenike trave, koja mokra tla ljubi, vničila in zadušila ter sladki travi tla ugodna napravila. Apnenik se tukaj sploh na izhodni in severni strani v izobilji nahaja; kar bi napravo potrebnega apna ne- A vinorejske 2000 gold. 900 yy 3000 w w • 3000 99 500 99 100 99 800 99 3000 500 ft 6000 99 1000 99 500 19 Tedaj skupaj 21.300 gold. Ce po takem družba kmetijska dunajska t ki je za mnogo premožneja od družbe kmetijske kranjske, pospeh kmetijstva v deželi, kjer je kmetijstvo na višji stopnji, zahteva letne podpore 21.300 gold., se pač ne da more družbi kmetijski kranjski očitati hteve prenapete, ako želi podpore 16.600 gold. so njene za- koliko zaviralo, bila izjemno drva še najdražja. * tudi ti stroški bi se.kmalo sami zadevajocim tisočkratno izplačevati začeli in bi jim brezbrojne obresti donašali. Ker je pa o koristi živega apna — kot mineralnem Gosp. dr. GrŠak v Ormozi javlja občinskim vsa « na vse strani g. Derganc v letošnjsh „Novicah" bširneje govoril, ne bodem tukaj o tej važni zadevi gnoji dalje razpravljal. Vsa navedena osuševanja bila bi pa tudi z velikimi denarnimi žrtvami združena, kakoršnih bi posamezne predstojnikom in drugim posestnikom ormoškega okraj da je kot zaupni mož za reklamacije pripravlj pojasnila in reklamacije za\ kom brezplačno storiti. Celjska hranilnica je v nemčurskih rokah in se oljo novega davka prošni * močno boji nove slovenske celjske posojilni e sedaj tudi sklenila, za kmete napraviti Zato poso jilni taco moli občine in posamezni posestniki pri tako žalostnih gmot-nih razmerah, kot se tukaj nahajajo, nikakor sami zalagati ne mogli. V ta pre^oristni namen in dosego cilja trebalo bi izredne zdatne denarne pripomoči si zagoto-viti. Zatoraj naj bi se prizadevala županstva v Trnovém, Bistrici, Jablanici (sedaj na doljnem Ze mon u), v Smerjah, na Pre m u, v Košani in v znanilo : Prej • • to ni prišlo na misel. Vemo, kam pes Svilorejeem na znanje goriškem časniku 99 Soča << nahajamo sledeče na- I1JUU u; ) v U tu V l J « u ) U« i 1 U LU U ^ T »u Uremu, v kojih katastralnih občinah se navedeni mokri Izvrstno z mikroskopom vestno pripravljeno svi- travniki nahajajo, s pomočjo človeko-ljubega in za pravi lodno seme (jajčica gosenic sviloprejk) domačega pse- napredek svojega političnega okraja v resnici ia polni ničnega in belega plemena oddaja po meri nad vse zavzetega gosp. Antona Globočnika, Franc 7 gold. unco gosp c. kr. okrajnega glavarja v Postojni, potrebnih in primernih denarnih priporoočkov iz državne in deželne blagajnice si zagotoviti in pridobiti, na podlagi katerih Gironcolli v Gorici, Via Scuole. se velikánsko dobro delo v prid in povzdigo napredka izvesti moglo. (Konec prih.) * Slovansko slovstvo. CesarjeviČ Rudolf, nastolnik avstrijski u Pod tem naslovom napoveduje .,Učit. Tovariš" novo knji- slavo žico UUl v v V LU U v W V» Vt V « J VAVI ^ v/ 1 VIA « katera pride te dni na Dunaji na svitlo v /jI^vj , aatcin iti uui uu L/ u um j i UM ^ . * «• I v , » ' v poroke cesarjeviča Rudolfa, in jo je spisal gosp. učitelj * 126 \ \ Iv. Tomšič. Ozalj vica je z lepima podoboma ^cesarje pluk ne vedé, komu bi verjel, ali svojemu nadbiskopu Rudolfa in njegove neveste princesinje Stefanije ali tožnikom njegovim, podpira tožbo germanskih vladik Je 10 ter je namenjena šolski mladini. Cena knj krajcarjev * Pesmi na slavo cesarjeviceve poroke je prof. Ned-ved zložil dvoje napevov, ki ju je v priiogi prinesel ter pošlje 1. &79. svojega poslanca, slovenskega duhov- nika Janez a Beneškega v Rim. Ko zasliši papež poslanca, se kar čudi , Metod drugače učiti y nego prava da more rimska katoliška cer- Učit. Tovariš" v svojem zadnjem listu. Posebni po natisi te pesmi se bodo dobivali pri Milicu po 3 kr. kev? Metod! ki je zapustil sè svojim bratom filozofom Cirilom razkolniški Carigrad? On! ki je dokazal uže tolikrát, da ne drži s Fotijem, marveč z Řimom? On! ki Rječnik hrvatskoga ili srbsko ga jezika, kojega ob- je bil eden najzvestejših prijateljev rimske stolice? Da! raduje D. Daničić i izdaje jugoslovanska akademija tega ne more papež verjeťi. Ali sedaj ima crno na * znanosti i umjetnosti, je přišel na svetio zvezek od besede „Besjeda" sega do besede ».Bogat ; in ki od 16. do 30. pôle. Cena zvezku je gold. belem pritožbo zoper njega, katero podpira lastni knez! To hoče preiskati in razsoditi. Precej piše pismo na Metoda, v katerem mu velí, podati se brez izgovora # Srpske Zore u letošnjemu listu, okincanemu m odloga v Rim, da med drugimi tudi z lično podobo ruskega cara Aleksandra III., je priložen listek s sledečo opazko: ,,Otacbina", meseČni list za književnost, nauk in društveno življenje, končal je s svojim 24. zvezkom drugo svoje leto. Navzlic velikanski množini spisov in pesem, katere je prinesel, jeli so se vsejedno naročniki izgubi-vati, tako, da bi morala skoro ponehati izhajati. Urednik njen, dr. Vladan Djordjevič, pozivlja vse prijatelje srbské književnosti, da se v mnogobrojnem številu naroče na v list. Belgradu Cena „Otacbini" je 24 dinarjev na leto. Izhaja dne vsakega meseca. se prepriča o veri njegovi. Zraven piše tudi S vato pluku, da naj posluša samo one učenike, ki učé tako, kakor zapoveduje rimska cerkev. Z mirno vestjo se podá Metod na dolgi pot, dobro vedé, da bode očistil sebe, a osramotil nasprotnike svoje. Spremljajo ga poslanci Svatoplukovi med drugimi Z em iz i č in nemški duhovnik Vihing,*) naj-hujši nasprotnik Metodov. V Rim přišedši, pokloni se papežů in obišče grob apostolov Petra in Pavla. Janez VIII. skliče zbor biskopov in duhovnikov, ki preiskujejo tožbo; zboru predseduje papež sam. Prebere se prva točka pritožbe, ki dolži Metoda, da moli „Credo" brez ,fi- Zgodovlnske stvari. lio que". Metod obstojí in pripozna; ali dokaže tudi, da se strinja popolnoma z rimsko cerkvijo, ki se ni Rimska stolica zašcitnica blagovestnikov slo vanskih boji nemškimi škofi. Spisal Ivan Lavreneič (Dalje.) V. Ko je papež Janez VIII. osvobodil Metoda, zamore 0d očeta in sina. sprejela onega pridavka v svoj ,,Credo". Nemški škofje, pravi Metod, molijo ,,Vero" z onim pridavkom , ali on se ne more držati običaja nemških biskopov, temuč držati se hoče vedno običaja biskopa rimskega namestnika Kristovega ; kedar bode tedaj molila rimska cerkev „Credo" s filioque", molil je bode tudi on sè svečeniki svojimi. Ce ga pa dolžé nasprotniki zarad tega razkol- kakor v vseh druzih veronaukih, tako tudi o nauku o sv. Duhu po- rkvijo, namreč, da izhaja sv. Dub ništva, se motíjo jako, kajti on se zlaga j polnoma z rimsko ce ta zopet vspešno delovati na polji svojega vzvišenega pokliča. prejšnjo navdušnostjo podučuje ljudstvo ne Zbor odobruje in hvali njegovo početje; papež po- veličuje ga še bolj nego prej, kar jasno priča list samo v kneževini K o c e 1 j e v i ^ temuč tudi dalje proti katerega je pisal meseca junija leta 880. Svatopluku. Janez VIII. piše namreč med drugim: „Ker smo ga rkvenih naukih pravovernega in cerkve- jugu : po današnjem Srbskem, II rvaš ke m, Slovenskem, Dalmatinskem, Istrijanskem; če ne po-vsod neposrednje, vsaj posreduje sè svojo slovensko liturgijo. Kocelj mu je povsod desna roka, ali žalibože, da pokosi nemila smrt vrlega kneza uže 1. 877. Sledi mu Karl- našli v vseh ce němu prospehu prijaznega, pošljemo ga zopet k oskr- bovanju, njemu izročene cerkve božje in velimo, da ga sprejmete kot svojega lastnega pastirja, z manov nezakonski sin Arnulf, ki ni nikakor prijazen dostojno častjo in z radostnim srcem. Tudi našemu blagovestniku. Zato si išče Metod zavetja v dru- potrdirao vsled naše nam vlastně oblasti "11 • Ivi /» • TI T • 1 • T O r gem delu svoje nadškofije v Mor a vi, kjer ga narod in knez z radostnim srcem sprejme. Svatopluk nam- , poboljšal se je in skušal kdo nego reč, spoznavši hudobijo svojo doseČi ia utrditi mogočnost in slavo Moravije. bi jim zamogel bolj pospeševati njegovo podvzetje > v njegove m nadbiskopskem uredu in zauka-žemo, da ostane z pomočjo božjo tudi za na-prej v časti svoji; tako sicer, da se gledé cerkvenih opravil ravna po cerkvenih zapovedih in je oskrbuje pred Bogom; kajti ljudstvo gospodovo mu je izročeno Meto d sè slovansko liturgijo; zato sprejme ga prijazno in 0n bode dajal odgovor za duše njihove. Ukazujemo in podpira apostola v sv. delovanju, ki se razteza daleko okrog čez meje moravske. Ali kača zavisti ne miruje v srcu nemških bisko- tudi bratu > d a so našemu uze pred imeno vanemu y nadbiskopu vašemu, vdani in v v s eh rečeh pokorni vsi pov; zopet prično metati na Metoda pušice kaljene v hovniki vsake vrste strupu laži. Dolžé ga pri papežu krivoverstva, mašniki, dijakoni i n s v. duh samo > da od V s e iIrkom vlastnega: da izhaja očeta, ne pa tudi od sina; in drugič vedno opravlja službo božjo v jeziku barbarském, in sicer samo zavoljo tega, da prikrije Nemcern svoje zmote. Opiraje se na te pritožbe, papež Metoda od nadbiskopskega du- , naj so Slovani ali katerega druzega naroda, da le v vaših deželah bivaj o, in sicer tako, da ničesar ne storé brez vednosti njegove. Ce bi pa bili uporni in nepokorni in se ne hoteli nikakor poboljšati, zaukazujemo > da jih izženete iz pokra- zahtevajo, da odstavi ureda. Da bi pa imele hudobne laži vec veljave, dobé za nakane svoje kneze Svatopluka s tem , j in vaših." da pri- ga Tako je splavala prva nada nemških škofov, češ, Metoda bo papež odstavil in V ih in ga v nadškofa po- preverijo, da je njegova duša v veliki nevarnosti pogube, če posluša še dalje svojega nadvladiko. Svato- svetil ) po vodi. Ali mislijo si, Vihing mora biti škof t Šel je v Rim, da bi ga posvětil papež v škofa. če ne v Moravi, vsaj v Panoniji; kajti potem y če se uresniei ta želja, zamore Viliing poznejša Metoda spod-riniti. V to svrho prosijo papeža, da bi posvětil Vi-hinga v škofa za južne pokrajine moravske Panonije in IT v • Nasi Dunaja 19. aprila. vadno temna senea Veliki teden je sicer na-ki pripravlja na sijajno veselje Dinga v SKOia za južne pokrajine moravske jrauouije m », 1x1 pupiavijo, ua UVJ »oocijc za pomejne dežele Arnulfove z biskopskim sedežem v „Aleluje" velikonočnih praznikov, pa v tukajšnjem po- Nitri onkraj Donave. Janez VIII. usliši deloma nji- litičnem življenji bilo je v velikem tedou le deloma hovo prošnjo tem bolj, ker so bile Metodu one pokra- mracno f deloma pa se je uže blišela vesela aleluja. jine po smrti Koceljevi nepristopne. On posveti Vi- Kislo-mlačne obraze so dobivali tukajšnji levičarski čas- hinga a pod pogojem, da je pokoren v vseh stvareh niki od same zavisti ker je najem državnega posojila svojemu nadbiskopu Metodu. Da bi pa zabranil go- sedanje vlade imel tako nezaslišano sijajen vspeh. spodstvo nemških biskopov nad metropolijo Metodovo Nova 5°/0 državna renta oddala se je po normalni vred- tudi za prihodnje, zahteva, da se mu pošlje Še tretji v o ností in celó 2°/0 nad to. Avstrija uže nad 30 let ni posvečenje in sicer mašnik , ki je po volji nadbis- doživela kaj tacega in da se je to posrećilo vladi Taaffe kopu.*) Dunajewski-ovi, tega ji Herbst-Plenerjeva klika ne mori (Konec prihodnjic.) Dunajewski-ovi * Vinogovrstne novice, VeČi potresi utegnejo letos biti: okoli 10. dne ju- nija, 10. julija, 7. avgusta, 5. septembra, 21. novembra y in pa 20. decembra. Tako prerokuje učenjak Ru- v obširnem spisu, doli Falb v ,,Leipz. illustr. Zeitg v katerem govori o pogostem po navi janji potresov naj- novejšega časa, in v katerem potrese pripisuje nekim posebnim solncnim in luninim razmeram. So te uče nostne razprave kaj več kot le domišlije, bodo skušnje prihodnjih časov kazale ; kot neumne čenče se vendar De smejo zavreči, če pomislimo , da nekdaj tudi ljudje díso verjeli, da se dá naprej povedati, kedaj bode solnce, kedaj luna mrknila, kar astronomi dandanes natanko naprej določujejo. * Rumunija , najnovejše kraljestvo evropejsko, je po prostoru dvakrat veča kakor Bavarska in štirikrat veča kakor Belgija ali Holandija. Površje njeno ob- sega namreč 129.747 kvadratnih kilometrov. Prebival- cev šteje 5 milijonov in 367.000. Od teh je grško-iz- točne vere 4 milijone in 52^.000, katoliške 114.200, protestantov 13.800 in Židov 400.000; ostali so razlienih ver. Glavno mesto Bukurešt šteje 150.000 prebivalcev. Redne armade je 200.000 mož in 372 topov; brodarstvo vojno šteje 10 ladij in na teh 30 častnikov in 500 vo- jakov. Po tem takem je Rumunija po prostoru in po številu prebi valcev najveća vseh balkanskih državic. * Národno kazališne v Pragi, katero se bode od-prlo o prihodu cesarjeviča Rudolfa, stane sedaj 1 mili- jon in 517.511 gold.; tedaj je treba nabrati še 235.356 Pre- gold. Češki zbor darovaï je nad 634.000 gold. svitli cesar je zadnji čas poklonil v to svrho iO.OOO gld. * Popravek novïh avstro-ogerskïh bankovcev desetakov. Ker so novi desetaki samo v nemške m in magjar-skem jeziku tiskani, ko je vendar vrednost bankovea na starejih bankovcih bila v vseh avstrijskih jezicih zapisana, zato so vsi drugi narodi s to novotarijo razža-ljeni v svojem narodnem čuvstvn, in Ceh i posebno raz- žaljeni, to napako banke popravljaj o s tem y da jejo s peresom ali pa tiskajo na voglih ali v sredi bankovea napis: „To plati deset zlatých". — Bankina podružnica v Pragi srdi se zarad tega českega popravka z ondašnjimi Nemci vred in je zato predložila centralni banki na Dunaji nasvèt, naj vsak tako popravljeni desetak bode za 20 krajcarjev manj vreden. A1 tega na- sveta menda ne bo sprejela banka, ker bi potem veliko njenih bankovcev bilo za 20 kr. manj vrednih. odpustiti. tega Herbst-Plenerjeva klika ne more Ako se vpraša, od kod ta vspeh, je odgo- vor lahak: Sedanja vlada in večina državnega zbora hoče in začenja uže gospodariti drugače kakor so njeni liberalni spreďniki, tedaj je nastalo ve da so ,,zaupan]e se sijajnemu vspehu pripomogle tudi prepolne blagajnice denarnih zavodov domačih in ptujih, ki uže res ne vedó kam z velikanskimi zalogami, in konečno je borsi še veči pogum dala ravnokar — skoraj da poravnana pravda med Turško in Grško. Vse to je sedanja vlada srečno porabila — in zavistni njeni na-sprotniki od jeze škripljejo. — Mračen je bií veliki tedentudi baronu Schwegelu, ker dejan je bil v pokoj kar se je uže pred letom pričakovalo. Mislim t y da po teh nasledkih ne bo svoj živ dan pozabil svojemu so-sedu baronu TaufFererju , ki ga je pri ominoznem gla-sovanji ščuval, naj reče svoj ,,Neiu" in se s tem po-kazal „junaškega", ko je bil sicer navajen biti previđen diplomat. Veliko se je pisalo in govorilo o ministerskih križah. Pri tem vprašanji je treba zraeraj lociti, odkođ take novice prihajajo. ,,W. A. Zeitung" s Plenerjem Gonsorten delajo ministerske krize vsaki teden, — ker hrepené dočakati dné, da bi uboga Avstrija klicala po njihovi pomoči; take krize so hronično delane; druge krize pa so recne so utemeljene v dejanjih ali pa opuščenih dotičnih ministrov, into veljá zdaj o naučném ministru Conradu, — ta je v resnici nemogoč, ako bi se tudi v se držal sam ali držali ga drugi nekaj Časa y to je vendar uže danes gotovo, da vladajoča desnica državnega zbora ne more pustiti tak ega naučnega mini stra, ska načela desnice. ker on vlada odločno zoper narodna in ver- Sicer se bo za zdaj velika politika nekaj nazaj umaknila, ker na dnevnem redu prihodnjih 3 tednov bo ženitovanje cesarjevičevo, za katero se tukaj delajo ve likanske priprave. Naj bi pritisnilo k njim v deputacijah tudi mnogo odličnega slovenskega elementa ; ali ne bo deputacije slovenskih kmečkih župan o v na Kranjskem v narodnih nošah? Novega škofa smo Peter Funđer, ki dobili Koroškega 18. aprila. ; imenovan je namreč gosp napisu- je p0 smrti knezoškofa dr. Wiery-a opravljal službo Kárntner Volksst.ťť nam je v svojem zadnjem listu na drobno popisala životopis na namestnika škofovega. sega novega škofa , na gornjem Koroškem v fari Wei- sach leta 1820. roj enega, kjer je njegov brat sedaj župan. Odlikoval se je po tem životopisu v vseh svojih mnogovrstnih službah, a nikjer v životopisu ni tirú sledů ne y da bi razumel tudi jezik slovenski. yy Vkljub temu pravi Kârnt. Volksst." smo prepričani, da * Zahteval je bode gosp. Peter Funder tudi kot knezoškof Krški bode slovenskim svojim deže papež še tretjega prava sredstva našel, da i da bi mogel Metod lanom tudi v jezikovnem oziru pravičen, zato pridemo vprihodnje s tema dvěma v Rimu posvećenima škofoma nove vsi Nemci in Slovenci s srcem polnim Iju vladike za metropolijo moravsko-panonsko posvecevati in to bezni in zaupanja novému višjemu pastirju naproti << brez vsacega vpliva nemških biskopov. Slovenci na Koroškem vendar nismo še vsi izgubili po- v polno narodne zavesti tako, da bi mogli in smeli hva- — (Se nekaj o ljubljanski hranilnici.) Z ozirom na lili tako dejanje ministra barona Con rada, po katerem defravdacijo Presničevo je „Laib. Zeitung" te dni pri vseh druzih přinesla poročilo, da je vodstvo hranilnično sklenilo hvalevrednih lastnostih — prav nič ne ume sloven- predrugačiti nekoliko opravil nik (Geschàftsordnung). skega jezika in s svojimi 130.000 koroškimi Slovenci Da edino to predrugačenje nikakor ne zadostuje rekli Je nasvetoval nam za škofa možá, ki f govoriti ne morel Mar minister bogočastja nikakor ni „Novice" v 13. in 14. listu temeljito dokazale. i so mogel najti moža > ki levažnem oziru ves na svojem mestu? aiiuàuvv/i o j umhivui iii w v i^u v iu iioiu k lu ^ ij i l\j uuixa^aiw < i bil *udi v tem sedanji čas ve- da živa potreba je cela prememba dosedán jih Je pa zopet pravil. bolj vstreči hotel liberalnim nemškim kričačem , kakor vtrdimo. Naj to potrebo na korist deželno še nadalje pa bi bil pravico skazal obojnemu narodu, ki biva na Koroškem, ki po takih potih čedalje bolj postaja do- žalibog Pravila so bila pač še le leta 1867. prenarejena; a mena slavofobov? Res žaíostno! j da se je glas, katerega je narodna stranka o pravém času leta 1866. v deželnem zboru vzdignila, Tržiča 16. aprila. — Hvala Bogu, da je zadnje vkljub obljubi tadanjega c. kr. namestnika bar. Bacba številenje ljudstva pokazalo, da v našem Tržiču ni skoro popolno prezrl. Ravno zdaj, ko se je sijajno pokazalo nobenega sledů vec od Cimbrov, 9 to je tistega div- kako tehtni in previdni so bili pomisliki, ki jih je spro- kr. slavn o c. ----------- . _ - ~----; . 7 J 7 «.WVV^V, , — " V—.... -- jega teutonskega ljudstva, ki je hipoma v velikih tru- žila narodna stranka, je gotovo umestno, oi<»tuu ».. ^ mah leta 114. pred Kristovim rojstvom, ko so Rimljani deželno vlado opozoriti na potrebo strogega posto- v svojem posestvu imeli Kranjsko, Istro itd., prihruio panja, da se napake in nerednosti pri tako važnem jav-le sem in se z Rimljani teplo in potolčeno bilo. Naši nem zavodu odpravijo ter pravila uravnajo po postavnih Tržičanje so namreč pri številenji ljudstva se pokazali določbah. vredne svojega slavnega rojaka gosp. Petra Hitzingerja Narodna stranka je v deželno-zborni seji dne 23. in števši se med seboj našli 1681 Slovencev med novembra 1. 1866. (stenogr. zapis. str. 20) po posebni 1797 prebivalci, ki jih šteje|naš pridni trg. Da se pa po- interpelaciji do deželne vlade obširno in temeljito doka- polno ni izgubil cimberski sled, zato so skrbeli poedini zala, kako pomanjkljiva so nacrtana nova pravila tUJ Cl y ▼ ^i. vvvuuu vmoiu j^ii tuiuulmii v 4 1 /JI vs y jj ć% ivy L i\Cil\\j U^UatUl u tw v>1\v> uc*i C% v uuo U ucto^l utuj uj VJ u «j vj u a lu tudi nekateri drugi, ki so zatajili slovenski svoj rod in postavnim določbam za hranilnice posebno se naredili za Nemce, čeravno uže njihovo ime priča, izdanega regulativa dne 26. septembra 1. 1814. št. 29.304. Zlasti je interpelacija povdarjala, da nameravana nova ki so v pretekiih časih privandrali 9 ffl v • V v i rzic pa ter kako nekatere točke naravnost nasprotujejo občnim nek- da je njihovo nemstvo laž. Spominjaroo se tù danjega urgermana, grajščinskega oskrbnika Po gat s ch- pravila nasprotujejo postavni določbi gledé občin nigga, znanega pod imenom ,,tržiškega Palmerstona", bi posojila potrebovale za občnokoristne namene 9 ki da ki je zatrosil cimberstvo v naš slovenski Tržič ter si upravni hranilnični organi nikoli ne smejo po-Tržičane tako podložne naredil da a i iiiv-cuu v u i u u li v um uun , u« J1 m j e rvai na- oiau uiauiiuiuui uuiauiivi^ ua pa o\j ti ui gaui ^ v < ravnost s tem, da je v kavarni v časnikih članke pod- vendar večidel dolžniki hranilnice. Pokazalo se je kar na- stati hranilnični dolžniki da pa so ti organi (vodje) črtoval, ukazoval, 9 da kaj naj beró in kaj ne. Tako naši je po prejšnjih pravilih vsakdo imel pravico, društvu ubogi Tržičanje niso smeli nobene svoje lastne misli nasvetovati članove, da se pa ta pravica hoče popolno imeti, Pogatschnigg je bil njih profet! Žalibog, da skrčiti, ker po novih pravilih navedena pravica pristaja vodstvu samemu; povdarjalo se j® po- se ni se do dobrega izgubilo ni „Palmerstonov" duh, izkljucljivo po katerem bi se bil imel Tržič na zemlji slovenski po- sebno, da je to ena izmed najnevarnejših in brezumnih polno izneveriti materi svoji ! Vendar smo veseli velike većine novih določeb, ki vodstvu daje sredstvo v roko, vsaka- njegovih prebivalcev, ki so se pri številenji le- tero njemu nepovoljno osobo za vselej izključiti iz društva. Slovenci. Tudi je bilo dokazano, da je hranilnica v novih pra- tošnjem pošteno k temu priznali, kar so Ljubljane. svetem velikem tednu in o veli- vilih nek natančen nacrt, ki ga je kmetijska družba konoČnih praznikih cerkvenim svečanostim posvećenih vsled poziva deželne vlade izdelala o načinu , kako bi přestálo politično gibanje je zdaj se povsod zopet oži- se posojila na kmetijska posestva dajala najbolj 7 pri nas v Ljubljani pa posebno zarad mestni h primerno za vsako stran, pepolno prezrla. ozirom na velo volitev, za katere naša národna in pa nam nasprotna vse to je narodna stranka stavila konečno vprašanje: stranka živahno delate priprave. Naj bi prihodnji teden „ali je visoko vlado volja teden po „beli nedelji", ko bodo volitve. se nase , na to tiščati, da se iz novih 9 mesto zopet pokazalo kot ,,bela Ljubljana" pravil odstranijo vse določbe, ki so v nasprotji z dvor- > kar .Ie nim dekretom dne 26. septembra 1. 1844. št. 29.304, toliko let bila, dokler ni pred malo leti birokracija s in ali hoče vlada gledé na veliko važnost hranilničnega konstitucijskim društvom v zvezi naših meščanov raz- zavoda za vso deželo, nacrtana pravila izročiti dežel- cepila na dvoje. zadnji strani današnjega lista kaže Oklic centralnega volilnega odbora na nemu zboru v pretres in poročanje? — Vsled te inter- 9 kaj hoćemo in - pelacije je c. k, namestnik baron Bach v seji dne 18. kaj nočemo. Mi hočemo prosto volitev: s tem je decembra 1. 1866. fstenogr. zapis Noben šolski vodja in noben načelnik ce- se bodo vse točke nacrtanih pravil vse rečeno t str. 176) obljubil, da ki se ne vjemajo z sarskih uradnikov ali deželnega odbora naj pred volit- dotičnimi postavnimi določbami, odstranile ali preme-vami ne klice učiteljev in uradnikov pred se in jim dostavkom se ve da: „ohne eine Pression uben nile ; dalje pa, da vlada deželnemu zastopu noče izročiti pravil v pretresovanje. Leto pozneje (1867) od vlade potrjena pravila oči-se je to zadnja leta pogostoma godilo. Tako bodo vo- vidno kažejo, kako malo je tadajna c. k. deželna vlada zu M * wollen"!!; nekáže, katere kandidate naj volijo, kakor litve proste v veliki tišti vrsti ljubljanskih volilcev, ki obijubo svojo spolnila, in najnovejsi žalostni dogodki v so zadnji čas spodkopavali zmago neodvisne naše stranke, hranilnici zlasti pričajo, kako pravo je narodna stranka zadela, in kako dobro bi bilo, ko bi se bil deželni za- Ces. uraduiki sami pa imajo nad baronom Švegel- nom, c. k. bivšim sekcijskim načelnikom v ministerstvu stop za svoje mnenje poprašal. Upamo pa unanjih oprav, ki je unidan definitivno bil penzijoniran, bode sed an ja c. kr. vlada to popravila in želimo, da kar uuuiijin v|/ic*t, ivi j w uuiuaii uvuuiiivuv un pcuaijuuuau, uuuc o o u a u j ch \j» rvi. v i a u a iu puuiaviia , aai je pO" očiten zgled, da grof Taaffe ne da si po uradnikih s prejšnja v nemar pustila in zakřivila. Čuje se pač glas tem kijubovati, da stopijo v tabor stranke, katere na- kakor smo gori 9 omenili, da hoče hranilnica svoj opra- sprotujejo vladi. Tedaj le proste volitve, in pokazalo vilnik nekoliko premeniti. A to ne more nikakor za- se bo, kateri stranki mestnem ! gre pravica većine v zboru dostovati; temveč neobhodna potreba je 9 da se pra- vila sama v varstvo vseh deležnikov ter v korist vse 129 dežele prenaredé po občno veljavnih postavnih določbah. To naj bi si. vlada na podlagi 27. re Sekcijski načelnik baron Švegel je definitivno v pokoj dejan, na mesto njegovo pride dozdanji mini- gulativa od leta 1844. odločno zahtevala ter oštro nad- sterski rezident v Waschingtonu baron Majer. zorovala, da se kmalu izvrši. Zbornica poslancev se odpre zopet 28. dné t. m. Prečast. kanonik Matěj Mer šol je nagle smrti Obravnave bode začela z državnim proračunom umri 13. dne t. m. Slovesen njegov pogreb je bil vé- stroškov in dohodkov za letošnje leto. Tu bode hudo liki petek popoludne. (Novo cerkev) dobi Ljubljana, kakor , Slovenec'' poroča; zidala se bo v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa na prostoru tik parnega mlina blizo živinskega se tam do- na sejma, ki bode prestavlj zida klavnica. Potrebni denar za to stavbo. kateri na Poljane, kedar čelu stoj gosp knezoškof dr. Pogačar t se bode nabiral po prostovoljnib darovih. „Slovenec'*' pravi, da bo uže letošnje leto gotova (Bo ? Vred.; (Delničarjem banke Slovenije na znanje!) Li- delo in račune končal, tako, da bi zamogel takoj prenehati, kedar bi imel denar, še kvidacijski odbo ostali dolg poplaćati pritisku delničarjev, kvidacijski odbor v svoji sej tožiti za vso dop Po svoji dolžnosti in po vršelo v marsikakem oziru, kajti vse pritožbe se bodo glasile proti postopanju tega ali unega ministra, predno se mu bode dovolilo, kar on za področje svojega ministerstva zahteva. Da bode naj huji stan imel baron Conrad, ni dvombe, je gotovo, kajti ž njim ni zadovoljna velika večina naše (konservativne) stranke. Da boďo tudi ustavoverci mnogo prazne slame mlatili, je, se ve da gotovo. ^ Prage. — Cehi so dobili svoje vseučilišče. Po takem bode Praga imela dvojno vseučilišče: česko in nemško. „Pokrok" po pravici zahteva, da staro častno vseučilišče, katero je pred 500 leti utemeljil češki kralj Karol, ostane česko vseučilišče, — Nemcem pa naj ) ki so s voj o svoto doplaČali aprila sklenil b > Je č i n ločk delnicarje, kat niso benega obrok na tretjo dopl v s e 1880. se naredi novo. Iz Zagreba. — Strossmayerjev pastirski list bo kakor poročajo listi, preveden v nemški in francoski jezik. Razen tega bo tudi domoljubnega o. Martina ne do p1ačaj ted aj s e 20 prila tekočega let plaćali, okrožnica prevedena v ruski in poljski jezik. Čudno je, da ravno takih je še naj več na dolg % • 1 . • • * 1 . > m m svoj 1 izogiblj ) ki Rusije. Vse kaže, da bo za knezom Gorča- po vednosti in stanu morajo vedeti, da je dopiaea ne- tudi če hočemo rec kdaj dognati. Čudno e (se ve da pa tudi navadno), da mnogo nepremožnih ) kovim za ministra unanjih zadev přišel znani general Ignatjev. Da se to do zdaj še ni zgodilo, ima svoje tehtne vzroke. Ravno zdaj je namreč to mesto važneje postalo nego kdaj, in če bi tako iskren Slavjan, kakor bilo toliko sprevidnih, da so doplačali, premožnih pa, ki je Ignatjev, zdaj že stopil na čelo unanje ruske politike, lahko vsaki dan doplačali, na dolgu ostajalo 8konČanje zadrževalo in uže tako velike stroške ) tedaj V se množevalo Umé ostajalo, mora biti razdelj se samo po sebi y da ce med vse delničarj po: bi kaj tedaj bi to naredilo veliko vriša po vsi Evropi, posebno pa v Nemčiji, katera le predobro čuti, da je nemštvu v Rusiji zdaj popolnem odklenkalo. Bolje toraj, da Rusija j —^v. x^^.jv^v. ^^vi »«v. v tem gre svojo pot morajo tudi vsi doplačati, ne pa, da bi eni dopláčevali, čisto slavjanska. mirno, a gotovo, da postane država drugi se pa v pest smejali. Predlagal bode tedaj likvi dacijski odbor c. kr. oblastnijam, naj blagovolij dit > da upr stroške od 20. t. m kasni in zanikrni doplačevalci Mislimo, da to K smrti obsojenih morilcev carovih je bilo veliki petek obešenih pet, namreč Rusakov, Jeljabov, Kibalčic, # 9 ** ^^ * r naprej nosijo Mihajlov in ženska Perovska. Judinja Jesse Helfmann tirj Znabiti bi bilo prav, take nagajive delničarj pravica je v drugem stanu, zato jo bodo oběsili še le po nje- dobljenem dovoljenji kar prodati. Potem bi gotovo po Lep zahvalo izreka podp čali vidnim in prosto voljnim pomocjo delo saj toliko dovršilo doplačevalcem, da odbor vsem spre- njih nem porodu. Obsojenci so se je tudi mirno vršila. se mirno obnašali, eksekucija se je z Tur Čije. Carigradu je Hatzfeld podal turski vladi zadnje sklepe evropskih oblasti o tem, kako se Li k v i d acij ski odb oziroma imajo vravnati meje med Turčijo in Grško kolike ima prva drugi odstopiti dežele, da se Grška (Poslano.) Slavno vredništvo! V zadnji številki Va- razširi. Ti predlogi so nekoliko različni od berolinskih Slov določb. těžko, da bi jih Turčija radovoljno sprejela. sega cenjenega lista bilo je brati, da želé mnogi udj Matice", naj bi jaz v njen odbor stopil. Da si bi bila to Meja se pričenja pri Karalik-Derventu , gre~do Plata velika čast za-me. ako bi me prihodnji občni zbor res v odbor mone, zavija se potem zapadno ter gre skozi Nezekos volil, moram vendar odločno izjaviti ter prosim si. uredništvo in Analipsis do vrh gore Godoman, gre na jug ob prav vljudno, to moj o izjavo na znanje vzeti i da mi i letos Olimpu in zapadno zopet ) skozi Dervent- Melone, do vrh popolnem nemogoče, tako čast sprejeti, ker bi ne mogel ž njo gore Kiritri. Od tu gre južno do desnega brega Evrope združenih dolžnosti zvesto spolnovati. PrviČ sodelujem pri iz- in do vasi Torkco. delovanji Wolfovega sî< moral, ker je naš gosp nemškega slovarj } drug c pa sem atelj inspektor postal, njegovih 5 latinščine v 8. soli převzetí tako i da mi ostaj a le malo ali prav nič prostega časa , ker sem vrh vsega tega še s korekturami silno preobložen. Z ozirom na tù navedene razloge Iiistnica vredništva. Dopisov s Kopra, Novomesta in Notranjskega nikakor nismo mogli danes prinesti, ker so nam došli še le včeraj popoludne; pridejo tedaj prihodnjič. vljud prosim tedaj častite elane „Matice slov." t naj me letos ne volijo v odbor Prof. Wiesthaler V Lj u b 1 j 18. aprila tujih Žitna cena v Ljubljani 13. aprila 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr dežel. 10 gold. 3 kr turšice 5 gold. 53 kr banaške soršice 7 gold Z Du naja Velikanske priprave za svatbine sve-Rudolfa, ki pride iz svete dežele, e na povratku seijem povsod 50 kr rži 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr čanosti cesarjeviča menda pojutrajnim nazaj na Dunaj obiskal tudi Dalmacijo, z navdušenim sprejeman. prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold ko 8 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov - 130__ M e š č an j e! Yolitve za dopolnenje mestnega odbora ljubljanskega so razpisane na 25., 26. in 27. dan teg*a meseca. Da, častiti mešcanje, veste, katere možé naj volite, cla bode v vseh treh oddelkih zmaga naša in na cast in blagor glavnemu našemu mestu, nasvetujemo Vam domoljube, ki so Vašega za-upanja popolnem vredni, — možé, ki bodo varovali in branili interese našega mesta in njega prebi-valcev, — ki bodo varčno gospodarili z njegovim imetjem in ki ljubijo národ naš in cislajo svetinje njegove. Mestni zastop ljubljanski je sedaj v svoji većini nam nasproten, dobri predlogi naših ná-rodnih odbornikov propadajo večkrat samo zato, ker prihajajo od zastopnikov naših. Da Vam to le v enem, pa velikanskem zgledu kažemo, omenimo le veliko borbo, katero so naši zastopniki preteklo leto imeli s tako imenovano liberalno, nam nasprotno stranko, ko je v mestnem odboru šio za nakúp kolizeja kot mestne vojašniee, po katerem bi se bilo mesto zakopalo v grozno denarno škodo, in katero odbiti je našim odbornikom še le potem obveljalo, ko je javno mnenje mesta našega in pa višjega vojaškega oblastva samega podprlo mnenje odbornikov naših in podrlo namere liberalne stranke, katera šlepa ni hotela sama videti koristi mestne. Konstitucijskemu društvu , cegar elani so si zadnji cas pridéli ime „deutsch-krainerjev", je pri volitvah zadnjih let obveljalo, da je pod pokroviteljstvom vladnim iz mestnega zbora spodrinilo prejšnjo vecletno narodno većino in svoje privržence posadilo na to mesto, katero jim nikakor ne gre, ako se le to pomisli, da je narobe svet, ce vkljub veliki većini národa slovenskega v Ljubljani v zboru mestnem s svojimi uzori gospodari neznatna manjšina „deutsch-krainerjev". Da je to naše trdenje cista resnica, priča nam vradno naznanilo ljubljanskega magistrata, po katerem je koncem leta 1880 v Ljubljani bivalo 18.313 Slovencev, Nemcev pa (z vštetimi menda nemcurji) le 5422. To, da je zadnja leta nasprotna nam stranka posedla sedeže v mestni zbornici ljubljanski, bilo je mogoče le po tej poti, da so kandidatje, ki jih je priporocalo konstitucijsko društvo, veljali za kandidate vládne, in je birokracija pod tem naslovom svoje ljudi komandirala na volišce. Tem zmotam bivšega časa je, hvala Bogu, odklenkalo, — naši nasprotniki niso več po-oblašcenci vladni ! Zato, mešcanje, tudi ne verujte nasprotnikom našim navadnih njihovih laži, cla je zatiranje nemščine národni stranki cilj in konec — vsaj je vendar ona radostno pozdravila ' načelo ministra Taaffeja, ki želi in hoce porazumljenje národov ter mir in spravo mec! njimi, in zato mu še dandanes zaupanje kaže, med tem, ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od blagih namenov njegovih, čemur živa priča je glasoviti govor načelnika konstitucijskega društva v zboru dne 18. februarija t. 1., v katerem je sedanji vladi napovedal odlocen boj in vstrajno nasprotstvo. Ker se po tem takem volilci v cesarskih in drugih javnih službah nimajo vec bati nekcla-njega birokratienega terorizma, zato se nadejati smemo, da se značajni in mirno spravo národov želeći možaki letos ne bodo umaknili volišcu. Volilci 3. razreda so si ta oddelek zadnja leta popolnem prisvojili, zato se za trdno nade-jamo, da bodo tudi letos soglasno volili onih 5 kandidatov, za katere so zastavili uže svojo besedo. Zmaga naša pa je popolna samo tadaj, kedar s svojimi kandidati prodremo tucli v 2. in 1. razredu. Da pa zmagamo letos v vseh treh razredih, treba, da vsak meščan, ki ve ceniti veliko važnost volitev, pride gotovo na volišce in možato spolni svojo mešcansko dolžnost Mešcanje! stopite tedaj pogumno na volišce in ne dajte se nikakor begati po nasprotnikih, ampak volite vsi soglasno obce spoštovane možé, ki Vam jih nasvetuje podpisani odbor. Ti toplo.Vam priporocani možje so: Za III. razred^ ki voli v pondeljek 25. aprila: Dr. Karel Bleiweis, primarij bolnice. I Goršie France, hišni posestnik. Vaso Petrieic, trgovec in hišni posestnik. Stupica Ignacij, prodajalec moke. Peterea France, hišni posestnik in trgovec. j Za II. ki voli v torek 26. aprila: Potočnik France, stavbeni svetovalec v pokoji. I Bajer Alojzij, c. k. rác. rev. in hiš. posestnik, Grasselli Peter, dež. odb. in hišni posestnik. ] Klemencic Ferdinand, ingenieur. Za I. ki voli v sredo 27. aprila: Fortuna France, trgovec in hišni posestnik. [ Dr. Alfons Moše, odvetnik. Narodni centralni volilni odbor. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. BlaznikOYi naslcdniki v Ljubljani,