Vice ali nebesa? To je bilo tako: Edor se tako na pratiko spozna kakor jaz, ta ye, da je bil pred tednom dni moj god. Pa so dohajali z danli: žena mi je podarila dye novi srajci, ki sem jib. bil že nujno potreben, hči pa umetno vezen monogram, da mi ga prišije na sukjno, da mi jo kdo ne ukrade. Pravijo, da je to siguren pripomoček proti tatvini. Sin pa, ki je še mlad in poln idealov ter zavzet na godbo, pa ye, da je bil meDi vedno najvišji užitek koncert BGIasbene Matice" — in tudi ye, da si ga že dlje časa privoščiti nisem mogel — tedaj sin pa mi prinese vstopnico za koncert dne 5. februarja. Pa kakšno — Bog mu grehe odpusti! Vzel je — prvi sedež, sedež, ki je namenjen prvi glavi v deželi! Ta vstopnica pa ni imela številko 1, temveč 12, kar me je zavedlo, d.i sem vstopnico tudi sprejel. Pa pride Tečer koneerta. Žadofoljen stopam s sinom proti mestu in se že t niprej vesplim užitka, ki se mi gotovo nudi. Stopim t dvorano, poiščem sedež št. 12 — pa z grozo zapazim, da je to tisti sedež, na katerem sedi navadno pryi mož izmed ,,viš.jih deset tisočer." Stopim takoj k sinu na stojišče, da ga pokaram za tako nepremišljen korak, a on se mi le poredno zareži v lice: BKaj to meni de? Saj si ti zame prvi in najvišji v deželi — zakaj bi tedaj ti ne sedel enkrat na prvem prostoru — in še celo ko sem sedež pošteno plačal?" Ta sicer tehten argument me je pa le malo potolažil in zmuznil sera se y dve grbi sključen do meni namenjenega najvišjega prostora ter spdel nanj s težkim srcpm . . . pa sem miže pričakoval onih, ki so toliko, toliko višji od mene. Ni mi bilo treba dolgo čakati, pa slišim korake za seboj — korake težke, odvažne! Čutil sem višjo atmosfVro — in res sede za nas učitelje najmerodajnejši raož meni na desno. Na moj vdanostni poklon mi je sicer prijazno odzdravil, a reodar se mi je zdelo, kakor bi me bilo njegovo resno oko zrlo karajoče, češ: nKaj pa ti tukaj počneš? Ali so te morda za mojim hrbtom potisnili v šesti činovni razred, ali si pa zadel v loteriji?" No, nisem nm odgovoril, temveč le dejal sam pri sebi: BNi mi sicer Ijubo, da sedim tu-le, a proč pa vendar ne grem Menili bi drugi, da niti pravice nisem imel do sedtža. Do konea ostanem — pa je!" Zopet zarnižim. V hipu na to pa že začutim obližje veličine — odprem oči, se priklonim — in poleg mene na levi je sedela glava, pred katero klonejo vse druge — razen ene v deželi! BNo. med pošteno družbo si zašel France — kdo more reči, da ne ? Toda rajši bi pa vendar sedel Ippo ponižno m?d cestninarji na zadnjem prostoru kakor pa tukaj-le!" Sapa mi je zastala, sklonil sem gla?o in skrčil noge pod stol, po hrbtu pa mi je nakrat postalo nenavadno gorko in zdtlo se rai je, da se potim. Da, potil sem se — kot bi me bil s kropora polil! Je tako-le vrag, sedeti na takem prostoru, v taki družbi, ob taki priliki ! Saj nič ne rečem — znan sem bil s to gospodo, sedel sem že v njeni družbi — a nisem čutil nič stiske, nič skrbi. Izkazal sem jim potrpbno čast, a potem sem pač govoril z njima kot z dvema smrtnikoma naše uboge zeralje! Tu-le je bilo pa vse drugače — tu je bilo oficialno zastopstvo pri koneertu, tu pa se ne spodobi, da sili nas kdo med nje! In niti ne v svatovski obleki! 0, križ božji! Pa so prišle še druge gla?e in so stop&le na desno in levo na svoje prostore, a kaj mi je bilo za te. ko sem imel že prvih dveh dovolj! In začel se je koucert — koncert, ki je bil dober po izbranih korapozicijah, ki pa je bil naravnost dovršen po izvajanju. A od vsega tega koncprta nisem irael niti del oiiega užitka, kakor bi ga bil moral imeti. Spoznal sem namreč, da najvišja mesta niso vselej najboljša, in da se nam navadnim zpmljanom, ki so nam odkazana nižja mesta, nudijo čpstokrat lepši užitki kakor pa onim nesmrtnikom. Takoj pri orkpstralnem izrajanju overture pem to spoznal. Tu ti tenko zapišči na levo uho pišcal iu se ti burkasto zasmeje v lice fagot, pa te udari na levo uho pozavna z tso silo sodnega dne! Kar privzdiguje te na sedpžu! Tu ni nobene zveze, nobeae celotnostif Tu sem spoznal, da ti visoki gospodje na prvih sedežih tudi ne uživajo vseh blagrov tega sveta. ampak da morajo prenesti mnogo neprijetnih vtiskov, ki jih jim podaja orkester življenja. Preveč od blizu jim je ves ta orkester — prevpč ridijo za kulise. Gledal sem tudi jaz precej za kulise — in videl sem v orkestru moža mladega — na Tažnem mestu, četudi mu ni bilo igrati prye Tijoline, ki pa je sedel sredi izboruih godbenikov samo kot — štatist. Oemu to, vprašam vas ? Ali izda v koncertu življenja mrtva oseba kaj ? Prav nič. Eajše malo število ljudi, pa naj bodo tisti umptniki. Poleg oseb na moji stram mi je grenil torej užitek overture — tudi tisti statist, ki ga kar gledati nisem mogel. Zato pa sem se zares divil umetniku prye violine, mlademu in lepemu možu, ki je igral s čudovito virtuoznostjo — s čudovitim čuvstvom! To je bilo žbljenje samo! Orkester takih mož skupaj — no, to bi bila nebesa, poslušati jih! Več užitka s«m že irael od mešanih zborov, ki so jih peli za ovprturo. To pa zato, kpr so stali pevci bolj oddaljeni, torej je bil coloten ytisk že mnogo boljM in pa ker sem se jaz svojpga mesta že bolj privadil ter sem dobil več korajže za poslušanje — četudj sem še vedno ždel na svojem prostoru kot mokra kokoš in si nog, ki sem jih imel spravljene pod stolom, nisem upal še prav nič preložiti. Ogrel sem se pa pri Lisztori Tarantelli, ki jo je s mojstrsko dovršenostjo igrala gospa T»lichova. Tu se mi je pa kar src« Teselja smejalo, ko sem gledal njene prstke, kako so bežali po klarirju rsi urni drug za drugim, kakor da se y prešerni igri loye, pa se kar nikakor uloviti ne morejo. Pri tem pa so izyabljali instrumentu miline in strast, smeh in rrisk, kakor ga le umetnost sama more izvabljati! Treslo se je y meni vse radosti, kakor so se tresle zlate resice na dragoceni čipkasti obleki gospe Talichove! Ko je umetnica jenjala, me ni kar nič več zadrževelo, da sera ji ploskal, kar so roke dalel Pa menite, da se je kaj zmenila name? Kar nič! In v ndar se je dirigent aventure meni, pošestniku I. sedeža, še posebe priklonil, čeprav mu niti ploskal nisem. Poznal me namreč ni, pa si je gotovo mislil, da moram biti unikum denarnega syeta, ker sedim na pr?em prostoru, pa se vedem tako blazirano. Odtod dalje se nisem več tako boječe stiskal, temveč sem si dovolil užiyati naslade, kakor jih raorejo in smejo uživati samo izvoIjeni krogi, čeprav y začetku z neko tesnobo. Menim natnree opazovanje ženskega sveta. Da — fidite — to pa ni vseeno, ali gledam sliko cvetja iz neposredne bližine ali pa dalec iz ozadja. Tu še kukalo ne zadošča, medtem ko imaš s prostora I. vrste yse kakor na dlani. Pa je nastopil ves dekliški cvetl Ves enak, pa vendar tako raznolik — yes supženo bel, pa vendar tako različen! Vse glaviee popolnoma enako po sedaj veljaTnem okusu razčesane, pa vendar ne dve glavici popolnoma enaki! Gotovo ima vsako gnezdece syoje značilnosti, ki ga locijo od drugega. Pa jih glej — ta dekleta — ko pojo! Kako se jim rde lica, kako se jim nasmiha obraz in se iskre njihove oči, kot Jjubici, ki šteje petnajst let!" Da — ko so pele to peaemco, se je videlo, da jih je le malo med njimi, ki štejejo nekaj nad petnajst let — vsaj po srcu! Vidite, tovariši, vse to sem mogel uživati le s prostora I. vrste in mi ni mogla ubraniti tega gospoda ne z leye ne z desne strani. Kaj je, bilo na koncertu najlepšega? Vse! Vsaj ne yem pesmi, ki bi ne bila lepa. Ako jo poje tak zbor in jo poje tako, potem mora doseči yišek efekta preprosta, pa molitve polna Aljaževa BDiyna noč", kakor ga morajo doseči moderne efektne in težje pesmi Adamičeve. Vsekakor pa se mora priznati, da so bile najoriginalnejše skladbe Adamičeve, da pa je dosegel velik efekt tudi Juvanc s svojim pastirjem, in da smemo biti ponosni na ta dva naša tovariša skladatelja! Glpjte, tako sem proti koncu koneerta pozabil, med kako družbo se nahajam. Dovolil sem si uživati koncert prav tako kakor ysi, ki so sedeli na prostorih I. vrste. Ko pa je odzvenpl zadoji akord, sem se osvestil, urno vstal in se skrivoma zmuzal izmed one družbe, boječ se, da ms ne doleti končno — če ne že usten pa morda vsaj — ukor pogleda! Ker pa m izključeno, da mi je kak tak ukor še nampnjen in tudi ni izključeno, da nam z ozirora na mojo izvršeno predrznost ne izboljšajo plač, češ — da nismo tega potrebni, dokler posečamo koncerte na sedežih I. vrste, zato konštatujem: 1. Da sedeža nisem plačal sam; 2. da nisem yedel, da bom sedel na I. mestu ; 3. da obljubljara, da kaj enakega več ne storim; 4. da sera že dal svojemu sinu ukor; 5. da niti ne zavidara onih, ki sede na prostorih I. vrste zaradi te njihove prednosti (zavidam jih le zaradi njihove plače): Končno konštatujem še, da pravzaprav ne vem, ali sem bil ta večer v vicah ali v nebesih. Menda le bolj v vicah! C r n a g o j.