SS kr.
59. številka.
Izdanje za petek 17. maja 1895.
(t Trsta, v četrtek zvečer dne IH. maju 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOST"
izhftjn |«i trikrat na teden t it-mili ia-•tanjih ol< torkih, ćctrtklh ni SOt»Ot»ll. Zjutranjj izdnnp »r-kaja olt uri ijutraj. večerno pa ob 7. uri ?ur«r, — Ohojno izdanje atan« : >.a	Ui*»*t . f. —irven AvatriJ* f. 1.«
*» tri maaev , . , 2.Mu , . . t ,—
za |iul lata . . , h.— . . , H__
u rud leto , , . 10.— . * . Irt,—
Na naročil* brez priloiana naročnine a«
ne Jeal|c ailr. Poaamiine itati'ke au li'ilinrajo t pru-dajal ni r« h tjba»i> i ••*''» p. "JI nvč., ii*en Trata po S u»i. ut,jtnu »operno i« dan j« v trutu 41 n«\. i/.Ton Trsta S
EDINOST
Oglati w rai'uua p« tarifu * patit«, sa
na*li>T« » dabeliiai črkami ae plafata ^roitor. kolikor obaaga navadnih vrati«, l'o.lana, oirurtnu'o in jafnaiahvala, da< mari n{la«i itd. ta računajo po pogodbi
Vai lupiti naj poiiljajo uraduiiira : ulica Caieriaa it. 13. Viako ptamo nora biti frankorauo. kar aafraakorana m aa • proj »majo. Rokapiai aa aa vraiaja.
Olai
Naročnino. reklanaeija ia oglaa« »pra-jeme hi>rt*vniitro ulica Kolina pic■ rolo hit. 3, H. nadut. Odprta raklaaaaija ao protta poštnina.
illo alovensketfa političnega druitva za Primorsko.
„ T MtlaMN Ji m«4>'
Jeremijade na razvalinah laiiliberalizma.
Pol smeha, pol joka — tako nekako se glasi znani slovenski pregovor. Ta pregovor nam je prišel na misel, čitajočim razmotrivanja mnogoštevilnega časopisja dunajskega o sramotnem koncu laiiliberalizma na Dunaju. Na jedno lice se smejejo gospoda, na drugo se jočejo. Zdaj še le — vsklikajo — se je liberalna stranka osvobodila okov,ki sojo tiščali, zdaj še le, v opoziciji, bode mogla visoko dvigniti zastavo svojih liberalnih načel, zdaj še le hoče dokazati, da Dunaju in vsej državi ni življenja brez — liberalnega gospodstva. Tako nam klice smehljajoča polovica lažiliberalnega obraza. V isti hip pa se o-glaša vmes druga, tugujoča polovica: Dunaja se bliža bodočnost, polna skrbi; došlo je do preobrata, katerega posledice posežejo globoko v blaginjo ukupnosti in vsakega po* aamičnika. Antisemitje, ta surova in omiki sovražna stranka, je došla do oblasti. Ne porušeni stranki velja naša skrb v tem pomembnem in resnem trenotku, ampak „našemu materinskemu mestu*, ki je ljubimo iz vsega srca. Kaj bode iz našega Dunaja! Nikdo ne bode mogel preprečiti popolnega propada tega mesta, akt se isto zaplete v zlatem, protiven modernim odnošajem produkcije in — kulture.
Tako toži zopet in jailiktye druga stran lažiliberalnega lica, liki Jeremija na razvalinah jeruzalemskih. Tako kriči liberalno časopise vsevprek v strašni disonanci. Vidi se, da bo gospdda tako omamljeni po silnem in smrtonosnem udarcu, da niti sami ne vedo, na katero staliiče bi se postavilit ali na stališče prevzetne trmoglavosti ali pa babjega joka. Pol smeha, pol joka — toda gotovo je, da je smeh le prisiljen, žalost pa odkritosrčna. Gospoda vedo, da imtyo presneto malo povoda smejati se, pač pa vzroka dovelj — peti jeremijade.
Kakor vslkdar, ao tudi tem povodom izvajanja prve in velike Židinje dunajske „N. Fr. Presse" tipične za vso to lepo družbo. Sploh je pridno Čitanje tega lista nam neka posebna slabost, koje se nikakor ne moremo iznebiti. In res nista v nijednem drugem listu nemškoliberaluem tako lepo spojena lokavost in svetohlinatvo se strupenim ovaduštvom in drznim zanikovanjem politiške in gospodarske morile. Pri nijednem drugem listu ne umejo tako spretno povijati zlobnih instinktov in namenov v mehko obliko blagodone-čili fraz. Res, dober poznalec odnošajev in ljudij moraš biti, ako hočeš prav ločiti resnico od laži, prazno frazo od suhe resnice. Tu vam je vse zavito uprav peklensko zlobno, da mora omamiti vsakogar, ki ne ve, s kake vrste ljudij ima posla. Trda pest neizprosnih hegemonov je povita tu v mehke fraze — o državni koristi.
Po isteiu receptu je zložena tudi jere-
PODLISTEK.
Zlatarjevo zlato.
63
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Sjiinal A. S e n o a.
VIII.
Lažeš, dečko, lažeš!" kriknol je Pavel razjarjen in tresel se je kakor šiba. To ni možno!"
„Bog mi je priča, tako je, bilo !" odgovoril je Jerko mirno, ter pomolil tri prste proti nebu.
,0 — Le dalje!*' pregovoril je Pavel pridušenim glasom ter se spustil kakor brez zavesti na kamen.
.Vaš se je oče", nadaljeval je Jerko, „na te besede zamislil bil.* — „Vaša milost vidi tudi sama*, rekel je brivec, „da je to popolnoma jasno. Oče in sin ne moreta iste
mi jada, ki so jo zapeli hinavci in nasilniki pri ,.N\ Fr. Presse" na dunajskih razvalinah lažiliberalizma. Kaj je tej gospodi za lastno korist — kdor bi se drznil misliti kaj takega, zagrešil bi izidajstvo na „svetosti liberalnih načel" —, ne boli jih udarec, ki je dolete! njih stranko: ali ubogi Dunaj, uboga država avstro-ogrska, kaj bode iz tebe, ako te ne bodo vodili liberalci. Kaj bode iz človeštva, ako inu ne bodo več veljala gospodarska načela rsvobodne trgovine", zaporednih kriti, kupčij na obroke, vabljivih bazarjev in „radovoljnih razprodajanj P!" In potem kaj bode iz človeške kulture, ako liberalna gospoda ne bodo več mogli uprizarjati — kulturnih bojev, ako ue bodo mogli uprizarjati divjih gonb proti sv. Stolici in ako človeštvo v takih dnevih protiliberalne zmote zgubi vso zinisel za vzvišeni ideja! — civilne poroke.
Apres nous le deluge — za nami potop. Takov bolesten vsklik nam zveni iz jeremijade v „N. Fr. Presse". Celih 35 let je navajala nemškoliberalna stranka v dunajske ulice reko omike in evropske civilizacije — in sedaj ? Gorje, gorje: nekdaj toli ponosno in zavedno meščanstvo zašlo je v žalostno zmoto, podvrgši se — klerikalni stranki
Tako Jeremija pri židovsko svetovnem listu. Ali kar bi bilo najnaravneje v tem trenotku, o tem ne zine besedice, o vprašanju namreč : zakaj je t a k o prišlo? To vprašanje je seveda sila nepri etno za ljudi, ki imajo na svoji vesti na tisoče in tisoče ekzistencij iz nižjih slojev ljudstva; ki so blaginjo milijonov ljudij mirnim srcem, ledeno dušo in kosmato vestjo pokladali na oltar — „svobodne trgovine", ki so povspeševaljem igre in -p sleparstva na borzi priveli v letu 1873. do grozne finančne katastrofe, ki je malone upropastila državo in je nebroju lehkovernih žrtev potisnila v roko — revol ver! O vsem tem molči modro Jeremija pri „N. Fr. Tr.", kakor tudi ne pove, da njegova stranka še danes skrbi le za-se in „svoje ljudij" ter tla se ista uprav v današnjih dneh kaže najhujšo nasprotnico politiške svobode. Tej stranki — in jedini njej — je zapisati na rovaš, da milijoni koristnih in zvestih državljanov ne moreje priti do svojih politiških pravic, ker se boji za svojo hegemonijo in ker se boji — javne sodbe.
O vsem tem molči modro „Prejin* član-kar in sipa svoje prokletstvo nad Dunajčani, ker so upropastitelje postavili pred vrata. Sila uči človeka moliti, pravi pregovor; lažiliberalno gospodstvo pa je naučilo Dunaj-čane — misliti ter opazovati svet skozi svoje lastne naočnike, ne pa, kakor je bilo poprej, skozi lažiliberalno pobarvane naočnike iz zaloge dunajskega časopisja.
Prav imaš liberalni Jeremija: ie poj svoje žaloatinke na razvalinah lažiliberalizma — toda ne na zaslepljenosti ljudstva, ampak na popačenosti tvoje lastne stranke, kojo je
deklice, kakor se pravi - ljubiti. A če je oče prvi, mora se sin pomesti". — „Dobro, dobro", odgovoril je stari gospod, „ali kako? Ti Zagrebčani! .lavno nasilstvo!" — .Zato me ne boli glava, samo da znam, da Vašo milost vest ne peče. Čez tri dni povede stari Arbanas deklico v Lomnico na vozu. Starček je slab, klepetulja. Ta nam ne bode napoti. Trknimo ga malo po starej buči, pa bode za trenotek malo omamljen. Od Botinca naprej ni vasi. Kraj pota je grmovje. Preoblecite dva krepka moža v španjolska jezdeca — najboljše Lacka Crnčića, ta se v vse ume. Voz poteče, možje iz skrivališča, pa z dekIicoj v Vaš grad v Molvice ali dalje čez mejo — na Vašo službo. Zagrebčani pa naj le kriče! Kaj hočete ? Španjolski begunci ugrabili so sirotico. Bog si ga vedi, kje jo uboga deklica! „Ha! Ha!1 nasmija! se je brivec. — „Hodi
zadela usoda, kakoršno je — zaslužila! Ali pameten bodi torej in odkritosrčen bodi: ne išči vzroka svojemu propadu, kjer ga ni, ampak išči ga tam, kjer je — pri sebi, v lastni stranki.
Lažiliberalizem je propal na svoji lastni popačenosti, a tisti razvpiti in suro vi antisemitje so le orodje višje volj,i maščujoče pravice. Le rosi solze, tožiti Jeremija, a ne domišljaj si, da tudi drugi jočejo s teboj! Tvoje solzo ne ganejo nikogar — sam si, oh tako sam!
In s tein se poslavljamo za danes od Jeremije, toda z izrecno obljubo, da se povrnemo k njemu prej ko piej, kajti povedal nam je v svoji veliki žalosti tudi nekoliko — resnic!
Politiške vesti.
Spor Kftlnoky-Ranlfy. Baron Ranffy je zopet na Dunaju. Na Dunaju pa se je raznesla vest, da je grof Kalnoky zopet predložil cesarju svojo ostavko ter da je isto cesar tudi vsprejel. Vsporedivši te dve vesti so liberalci zopet, jeli upati, tla zmaga baron ĐanfFy. Ali kaj ko je prišel takoj mrzli curek : prišla je takoj uradna izjava, da vest o ostavki Kalnok.vja ni resnična.
Sicer pa je spor med Kalnokvjein in Rantfyjem že stopil v drugo vrsto in se splošno zanimanje obrača jedino le vprašanju, kiiko stališče zavzema sveta stolica. V tem pogledu je zelo važna vest, došla iz Rima dunajski „Reichsposti", da se sveta stolica ne le pritoži pri avstrijskem poslaniku Reverteri radi razžaljenja nuncija Agliardija, ampak da bode zahtevala tudi zadoščenja.
Jako poinen jivo je tudi, tla italijanski, papežu sovražni listi previdno molče o tem sporu. Jim je pač sapo zaprla nerodnost somišljenikov na Ogrskem.
Slednjič podajemo tu besede ogerskega primasa V a s z a ry j a o potovanju nuncija Agliardija, izustene te tlni v magnatski zboi niči :
Trditev, da je papežev nuncij prekoračil svoj delokrog, je ogrske katolike zadela tem nemileje, ker morem spričati, da nuncij ves čas, ko me je osrečeval se svojo visoko navzočnostjo, n i ničesar stori', k a r n e b i b i 1 o o d g o v a r j a I o u j e g o v i nalogi in kar bi moglo vzbujati le videz, kakor da je hotel nastopiti politiški. Istotako morem izjaviti na podlagi kompetentnih obveščenj, da tudi njegove izjave, izustene drugod, ne kažejo uikakih drugih kriterijev, nego te, da je vspodbujal k ljubezni in zvestobi do cesarja iu domovine."
Ali si moremo torej misliti vuče lehko-mišljenosti, nego je bila ta, da je ministerski predsednik ogrski razžalil nuncija, provo-ciral sv. stolico iu provzročit krizo na podlagi izmišljenih vesti ?!!
Cerkvcnopolitiftka preosuova na Ogrskem. Konservativna stranka v maguatski
tako!" rekel je Vaš oče, a jaz sem se spustil z drevesa, da Vas poličem. Veste-li kaj, kaj je nam storiti ?" završil je Jerko.
„Vem, vem", zanpil je obupno Pavel, „oče, oče, kaj si ti storil, oče, kam goniš sina svojega ?! Tebi pa, dobri mladenič, hvala, stokrat hvala; pošten si, Rog naj te blagodati! Ali pojdiva vendar, da pretečeva hitdodelnika, da jim utrneva plen !•
„Nikakor!" vstavil ga je Jerko skrivaju vrele solze. „Vi mene ne znate, ali jaz sem Vaš rob in Doriu rob. Mirujte. Počakajmo zore. O zori najdava tudi .Miloša na mestu".
Pavel se je 'tmiril. Vse to pripovedovanje mu je zavrtelo možgane. Jel je razmišljati, in nehote se je ozrl na Jerka.
„Jerko!" začelje, „ti nisi nem? A kako pregovoril'( Kak je to čudež ? Ti služiš meni, braniš Doro, čemu? Kdo *i?"
zbornici se drži dobro. Nemilo je sicer dir-uolo konservativne kroge, da je zbornica sploh prešla v podrobuo razpravo zakona — o svobodnem izvrševanju vere iu o priznanju jednakopravnosti Židov —, a to se je menda dogodilo, ker je metropolit Miran po pomoti glasoval za prehod v podrobno razpravo. Ali v podrobni razpravi je zbornica zavrgla najnevarnejši paragraf o — brez verstvu, katerega je označil grof Zichy kot začetek socijalne revolucije. Istotako so zavrgli naslednji g. 93, ki določa, da oni, ki je izstopil iz katere postavno pripoznane vere, ne da bi se pridružil kaki drugi veri, mora pri oni cerkvi, iz katere je izstopil, poravnati vse svoje materijalne dolžnosti za dobo tlo izstopa. Tudi v včerajšnji seji magnatske zbornice je zmagovala konservativna stranka. Na predlog grof Zicliya je sklenila, tla se imajo brisati §§. 24, 2f>, 2t;, 27, 28 in 29. Na to je prešla zbornica v podrobno razpravo zakona o pripo-znanju j e d n o k o p r a v o s t i Židov, toda celo židovski listi pripoznavajo, tla je le nalo nade, da bi se vsprejel ta zakon.
Preobrat na Dunaju. Včerajšnji seji mestnega sveta dunajskega je že predsedoval dr. Lueger. Danes je bila izredna seja občinskega zbora, v kateri je prijavil dr. Lueger odpoved župana Grlibla. Volitev novega župana se bode vršila v tednu med 2i>. in 31. t. iu.
Valit lastnim hoiaatijam se tudi ograki listi intenzivno bavijo s preobratom na Dunaju. I njih preleta strah in trepet, ker se jim dozdeva, da so dogodki to iu ono strau Litve v trsni zvezi.
Različne vesti.
Nj. c. in fcr. Vi«, caiaričlnja udova nadv. Štefanija dospela je ainoč ob 6. uri s patnikom „Trieate* v Trst. Ob 7. uri iu pol izkrcala se je Nj. c. in kr. Visokost s spremstvom (dve dami in koinomik) tur se odpeljala na postajo južne železnico ter odpotovala z brzo vlakom na Dunaj. Na kolodvoru so pričakovali visoko gospo : cea. namestnik vitez Rinaldini, župan dr. Pitteri, predsednik južno železnice princ Hohenlohe, načelniki raznih civilnih in vojaških oblastnij, častniki Lloydovega parnika „Trieate" iu nekoliko odličnega občinstva. Po kratkem slovesu odpeljala se je nadvojvodinja, zahvaljujoča se raz okno svojega voza na ovaciji, ki jej jo je priredilo občinstvo.
Avstro ogrika vojna »»kadra, sestoječa iz oklopuic „Krzherzog „Rudolf-1, „Stefanie", ter ladij „Pauther* in „Planet" in 12 tor-pedovk, odplula je včeraj popoludne pod poveljstvom podadmirala Spauna iz Pulja v Dalmacijo.
Strada por l ltalia Te dni prišla uara je slučajno v roke „mapa" nekega posestva okolice tržaške, ki so jo bili svojedobno izdelali — sodni izvedenci! Na tej mapi je lepo
Jerko spustil je glavo ua prsa, iti besedice ni spregovoril?
,Čuješ ti, Jerko?" prašal ga je milo Pavel ter mu položil roko na rame.
,.Ne prašajte me!" odvruol je zlovoljno Jerko.
„Govori! Rotim te pri materinem grobu prijatelj, govori!
Jerko je molčal. Neki nemir ga je navdajal, prsi so se mu silno dvigale, dva trikrat pogledal je Pavla, kakor da se ga boji. Naposled dvignol je glavo in rekel glasno: „Tvoj brat".
Pavel je planol kvišku. Ne.no je gledal mladeniča, ki je sedel mirno na kamenu.
„Ali bledeš, dečko?" zavpil je mladi Gregorjanec.
„Tvoj sem brat", ponovil jo mirno Jerko.
„Ti? - Kako?"	(Dalje prili.J
načitana tuđi cesta iz Ti>ta menili bi na Prošek ali v Tržič in Gorico! Ne: Vit a-lijo. Strada |»er l'Italia! tako je napisano tara lepo in jušno. Testa cio — idejaluv! Seveda : kdor se dviga do visokega poleta na perutih ide jal o v, ta se ne more brigati za sitne zemljepisne meje in nevšef-ne etn -grafiške »dnošaje, ampak zida pogumno ceste, vodeče tjakaj, kamor ga nepremagljivo silo vleče sire! Kaj mari njemu, da so to avatrijsko-slovenska tla, on hodi pogumno dalje, ne gledć ni na deBtio ni na levo, po s v oj i cesti -- strada per l'Italia.
Tako je naortauo in povedano na „mapi* iz tržaške okolice 1 lilagor njim, hl risejo cel6 mape im perotili — idejalov!
..Geireindeamt Sllvna' Slivno je menda nekje na Krasu — v okraju komeuskem, če se ne motimo — in Kras so menda slovenska tla. In na teli tleh — to je obče pripoznana stvar — se giblje in snuje sicer siromašen, toda pošten, zuačajon, zaveden in v svoji narodni zvestobi kakor skalovje, po katerem se ubija, trden in nepremakljiv rod. Tu je domovina slovenskega mišljenja in slovenskega čutstvovanja, n tujec v tej slovenski domovini je das Oemeindeamt Klivua ; če že ne v resnici, pač j>a na občinske m p e-č a t u.
Np pričakujte od nas dolge lekcije, kako moramo vsikdnr in povsodi, tudi v mijiiezuat-nejših stvareh, kazati slovenski značaj naše dežele ter da je dolžnost tako posamičnikom kolikor zastopstvom biti doslednimi v tem pogledu do skrajnosti.
Slavni občinski znstop v SI i vnem nas je menda razumel.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabral je g. J. T. 80 nvč. v namen da bi se postreščeki v Sorlijevi kavarni vedli uljudueje nasproti gostom in da bi se skoro priučili slovenski besedi.
Iz Sežane nam pišejo: Za tukajšnjo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Muni Delakova pri razdelitvi vestuikov I gld.; gospica Marica Goin-buč je darovala 1 krono. Hvala jima.
Poltni in briojavni ured v Karminu Pri tem uradu prične z današnjim dnevom popolno dnevno službovanje, ki bode trajalo do konca avgusta t. 1. Uradne ure bodo torej v V tej dobi od 7. ure zjutraj do !♦. zvečer.
Razstava pohištva. Jutri, dne 17. inaja odpre se v pritlični dvorani borznega poslopja izložba stolov, naslonjačev in drugega pohištva, večinoma iingleškcga proizvoda. To pohištvo pripada zbirkam c kr. trgovinskega muzeja na Dunaju, Cigar ravnateljstvo razstavlja omenjene predmete v ta hvalevredni namen, da se v prvi vrsti rezbarji slonovine seznanijo z onimi uzorci, po katerih je dandanes največje povpraševanje. — .Teden del tega pohištva je na prodaj, toda dotični predmeti oddajali s« bodo izključno le strokovnim obrtnikom, ki morejo v vsakem po-si mičnem slučaju dobiti dotični načrt pri tukajšnji c. kr. državni obrtni šoli, ali pa kupiti izloženi modčl.
Pevako društvo .Velesila* v Šktdnju bode imelo dne 26. t. m. ob 4. uri popol. v lastni učilnici svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor podpredsednika (radi odpovedi bivšega predsednika); 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika ; 4 Posamezni predlogi iu želje. 5. Volitev novega odbora. — Po končanem zborovanju bode pevska zabava, ki jo priredi društvo.
ODBOR.
K položaju v Ljubljatv. Do sedaj je popolnoma dovršenih r> mestnih barak, ki so že izročene strankam in zasedene malone do zadnjega prostorčka. 14 mestnih barak je še v delil ter se nekatere odkažejo strankam že v nekolikih dneh. To število pa menda ne bode zadostovalo, ker od dne dodnen.-* rašča število onih, ki morajo iz hiš. Držkoud bode tekom tedna dograjenih že toliko barak, da se bodo mogli odstraniti sotorji. — Kranjska hranilnica je dovolila ,hčeram krščanske ljubezni* 2000 gl. za jedno barako v hiralnici, 2000 gl. pa sirotišnici tudi za napravo barake.
Pumoč Ljubljani Pomožni odbor za Ljubljano iu okolico v Ljubljani dal je napraviti podobe raznih, po potresu hudo poškodovanih poslopij in jih razpošilja vsem onim, od katerih pričakuje kaj podpoie za bedno ljudstvo. — Fotograf g. .lerkič v Gorici je fotograf"val " najzanimivejših objektov ljubljanskega pozorisča. Tretjina do-
hodkov je namenjena pouesrečeni Ljubljani, kakor poročamo na drugem mestu. — Novo-jorški .Glas Naroda* je objavil oklic, s katerim poziva v Ameriki živeče Slovence v pomoč bratom v stari domovini! Ta poziv je našel glasen odmev in povsodi, kjer bivajo Slovenci, pričeli so nabirati milodare —
Ljubljanski pomožni odbor je dobil doslej 23 131 gld. H7 nč milodarov od raznih stranij; mnogo daril, med temi razna izdatnejša, prišlo je nadalje Ljubljanskemu knezo-škofijstvu. — - Med izdatnejšimi svotami, do-Ali ml nadalje mestnemu magistratu, navajamo te-le : Mestua blagajnica v Gorici nadaljno zbirko 500 gld. ; županstvo v Novem Brid-žovti na Češkem zbirko 2H8 gld. • uprava .■Hsopisa „Narodni Listy* v Pragi vnovič /birko 144 gld. SO nvč.; mestno županstvo v \Y>|su nadaljno zbirko 100 gld.
Pod pokroviteljstvom grofa Harraclm snuje se v Pragi pomožni odb- r za Ljub'juno in okolico. Snovatelji nameravajo pridobiti vse češke stranke za skupno delovanje. Ustanovili bodo tudi pododbor gospa. Za Moravsko snujejo poseben odbor v Urnu. Nadinženir g. Tomasič, Slovenec, vodi pripravljena dela prav energično. Sočutje za Ljubljano je v vseh krogih jako veliko.
V Sežani je odbor županstva, obstoječi iz gg.: župana Josipa Pirjavica, podžnpa-panov : Karla Kanobla, Jan. Renčelja, Frana Hrcarja, Jan. in Jak. Pirjevica ter Antona 1'kmarja, nabral po tamošnji občini za po potresu prizadeto Ljubljano in okolico 300 gld., gospe rodoijubkinje pa, priredivše veselico v isti namen, 225 gld., skupaj toraj 525 gld. Živela bratoljubna Sežana!
Oznanilo. Da bi tudi jaz mogel kaj pomoči nesrečni Ljubljani, fotografova! sem sedem najzanimivejših objektov ljubljanskega pozo-rišča, na katerih se vidijo najuntančneje upodobljene strahovite posledice zadnjega potresa, ki je najhuje prizadel Ljubljano.
Cena posameznim fotografijam na velikem formatu je 1 gld. 50 kr., vsem sedmim pa » gld.
Tretjino dohodkov darujem ponesrečeni Ljubljani; imena p. u. odjemateljev se bodo objavljala v jednem ali drugem časopisu.
Podpisani prevljudiio prosim, da bi blagovolili vsi časopisi ponatisniti to oznanilo.
Z odličnim štovanjem
Anton Jcrkič fotograf v Gnriti, nn Primorskem.
Statistika tržaška. V tednu od 5. do M. t. m. porodilo se je v tržaški občini 82 otrok (41 možkih in 41 ženskih): poleg teh bila sta dva mrtvorojena. Umrle so 103 osebe (04 možkih in 30 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 33 30 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj škrlatice, 3 si. davice, 12 s), jetike, 26 si. vnetja sopnil) organov, 3 si. kapi iu 2 samomora.
Iz iv. Križa nam pišejo: Pred dvema letoma se je ustanovilo tu pri nas pevsko društvo ,Skala". Ljudstvo je bilo toliko u-neto, da je hitro pristopalo in se je upisalo <>-kolo 25 pevcev in kakih 80 podpornikov. Jaz sem si mislil: če vsa društva propadejo, to ne propade. A motil sein se; propalo sicer to društvo še ni, a zaspalo je. Dokler je g. učitelj redno držal pevske vaje je bilo vse v redu, ko pa je ta začel izostajati začelo je tudi društvo propadati. Lansko leto napravilo je društvo veselico s plesom pomočjo pevovodje g. Stoke iu do tedaj je bilo društvo v cvetju. Ko se je pa odpovedal gosp. Stoka radi preobilih opravil, društvo je začelo hirati in, bojim se, da izbira. Toda še je pomoč mogoča, samo prave volje treba. Najpoprej bi morali dobiti pevovodjo. Ta bi seveda moral imeti kak drugi posel, a od društva bi dobival po for. na teden. Saj tu je lahko najti zaslužka.
Na ta način bi društvo gotovo napredovalo, ker bi učitelj vedno bil med pevci in j:li vspodbujal, kar pa ni mogoče, ako mora povovotlja prihajati po 2-3 ure daleč. Mnogokrat ne more priti — bodisi radi vremena ali drugih zadržkov in pevci zgubijo veselje do učenja. — Druga glavna stvar pa bi bila: primerno izbran odbor. Sedaj imamo na krmilu može, ki imajo svojih lastnih opravil v obilni meri in se ne morejo baviti z društvom, vsaj ne tako, kakor bi bilo potrebno. V odbor naj pridejo mladi izvršujoči člani, ki imajo veselje in dovelj časa za delo.
Poiščite si torej pravega učitelja iu izberite si primeren odbor. Hti.sle videli, da se
ne zamerite nikomur, ampak >e pohvalijo vas. Sedaj bi bil čas, da bi kaj pripomogli /.a Ljubljančane. Slišal sem, a ne bral, da se je pri tukajšnji farni cerkvi nabralo 2H gld. in da je prišlo do okrogle številke, je dodal potrebno tisti, ki je nesel denar v Trst. Poglejte, to je strašno malo za našo vas. Poživljam vas torej, da priredimo kako veselico v ta namen. Križani ni-mo narzadnji, kakor nas sploh sodi okoličan ; a lahko bi bili prvi med vsemi, ako bi imeli koga, ki bi na* vspodbujal. Žalostno je, da se za nas ne smejo zanimati niti gospodje učitelji; tako je, kak<>r bi jih ne bilo. Znamo, da so v službi, a mislimo da niso prodani. Nekaj bi že lahko storili, ako bi bilo nekoliko več dobre volje, pa nekoliko manj strahu. 1*-pam, <la nisem govoril zastonj in da skoraj storimo kaj za naše trpeče brate v središču Slovenije!
Požar v Rimu. Dne 14. t. m. ob 5. uri zjutraj pričelo je goreti v Rimskem lesenem gledališču „Politeaina Adriano". Ni še mi* nolo 10 minut, že je zubelj švigal visoko na strehi; veter je zanesel plamen v nasprotna poslopja, od katerih so se vnela štiri. Gasilci so prišli še-le ob 0. uri na pogorišče, toda brizgaljke so pričele sipati vodo še-le čez pol ure, ker kakor navadno, vrli gasilci niso mogli takoj najti cevi vodovoda. Jedno parno brizgaljko dovede! je na pogorišče izvošček. ki je imel na glavi „cilinder", kar svedoči, da osrednja postaja Rimskih gasilcev niti nima lastnih konj! Kar pa je skoro nevero-jetno in kar svedoči o popolni onemoglosti zares žalostne te institucije, je dejstvo, da je bil tik jedne gorečih hiš iztok vodovoda za gašenje, o čemur pa se gasilcem niti sanjalo ni! Neki meščan je ta iztok opazil pa naključju, toda vrli gasilci morali so poslati še-le po orodje, da so odprli vodovod ! Požar je seveda napravil več lOOtisoč lir škode; leseno gledališče pogorelo je liki slama. V jednem poslopju, katerih se je lotil ogenj, pogorela so gorenja nadstropja popolnoma ; v ostalih treh omejili so vojaki požar na prednje dele. Prebivalce teh hiš so mogli komaj spraviti iz gorečih poslopij; okolo 30 rodbin je brez strehe. Lastniki hiš v obližju bivšega gledališča »Politeaina Adriano" protestovali so že svoječasno proti zgradbi lesenega gledališča, toda občinski urad stolnega mesta se v znani svoji kapito-linski brezbrižnosti niti ni oziral nu ugovarjanja. Na pogorižče je prišel tudi kralj, ljudstvo mu je priredilo presrčno ovacijo. Kralj je bil zares ganjen, vidši nesrečo, v tem ko je župan večnega mesta Rima — mirno čvekal na svoji smotki!
PoskuŠen samomor. Minolo noč je hotel 231etni Peter Gompare, begun italjanske finance, skočiti v morje raz obrežje Mandracchio. Dva slučajno tam prisotna pilota sta opazila to nakano ter prijela moža predno je še mogel skočiti. Odpeljala sta ga na polic, uadzor-ništvo v ulici Tigor, kjer so ga pridržali, dokler se ni nekoliko pomiril. Compare trdi, da je sit življen a, ni pa povedal zakaj.
Policijsko. Posestnik iu trgovec z živino Ivan S. prišfl je iz Kranjske v Trst, kjer je potegnil prilično lepo svotico denarja. Mož zadovoljen, se je nekoliko napil, potem se je vzbudila v njem — ljubezen. Nesreča pa je hotela, da je naletel na znano 47letno vlačugo Ano Skrbe iz Rudolfovega okraja. Parček je pred počitkom dobro povečerjal in si najel prenočišče. Kit se mož prebudi zjutraj na vse zgodaj, videl je v veliko svoje presenečenje, da je — zginila mila tovurišica. Prestrašen je planil na noge, segel po svoji listnici — toda o joj! — z Kvo izginilo je i/, listnice tudi 315 gl. v lepili petakih iu desetakih. Kmetic je prepaden hitel na polic, nadzoruištvo v zagati del Moro, kjer je tožil svoje gorje nadzorniku g. Nuciču. Po opisu ženske si je ta takoj mislil, da pozna ptičico. Obvastil je o stvari tudi polic, komisarijat v ulici Sctissn, da bi hitreje našli tatico. A glej čuda ! Ptičica je med tem sedela že v klotki, kajti okolo 2 ure po pohinoči prijela sta jo dva stražarja, ker se je klatarila po ulicah ter ju odvedla v zapor. No, razume se, da tatica ni hotela ničesar znati o kmetovem denarju, toda natanjčno, strokovno preiskanje pri ko-mtsarjatc v ulici Scussa, spravilo je na dan vseh 31 Ti gI., l"po vsilili v spodnjem krilu. Kdo naj opiše veselju kmetovo, ko je zvedel, da se je denar našel in da ga more vzeti! Vlačugo so seveda izročili sodišču. — 22 I letnega Pranja Zocha in 20letnega Ivana
Crismana* oba iz Trsta, zamli so, ker stana sumu, da sta ukradla tvrdki Baldessari Si Poučil v ulici Rossetti dva zaboja .makaronov*, vrednih 17 gl. — Polic. ofic. g. Ti* je minolo noč prijel 21 letnega težaka Avgusta Bubniča iz Po d grada, ker je jil isti že izgnan iz Trsta. Ko mu je g. T iz izjavil, da je are-tovau, uprl se je Bnbnič z vso silo. Treba je bilo pomoči, na so ga spravili v zapor.
Loterijske številke, izžrebane 15. t. m.
Praga	31, 5. 8v», 35, 28.
Lvov	H, 10, 43, 57, 8.
Sibinj	8, 4o fi2, 22, 1.
Najnovejše vesti.
Koper lt». K volitvi je došlo 75 volilnih iiiož. Dekan Jotip Kotupar« in odvetnik ilr. Mute 'J'riniijstic sta dobila po 14 glasov. Zivio !
Pazin 16. Deželnima poslancema sta bila jednoglasno izvoljena tir. Matln I j Hjiiiju in ilr. hinku Trinaj.itic,
Voiosko 16. Deželnima poslancema sta izvoljena Matko Matvlic in Slavo) Jenko. Protivnik Kastelic je dobil 12 glasov. Aiulreicich se svojimi ni prišel na volišče.
Lošinj 16. I ekoslar Spinčić in Sini? Kririn A 'mulić izvoljena jednoglasno. Živeli zavedni volilci!
Dunaj 16 Cesaričina udova »Štefanija je dospela v Laxeinburg.
Dunaj 16. Cesarje vsprejel ministerskega predsednika ogrskega ob 1. uri popohidne. — Banffy je povabljen k dvornemu obedu.
Dunaj 10. Državni poslanec dr. Avgust W e b e r je umrl.
Budimpelta 16, Magnatska zbornica je vsprejela v tretjem branju zakon o recepciji Židov, izvzemši one §. §., ki so bili včeraj odklonjeni. Ker je bila jednakost glasov, odločil je predsednik se svojim glasom za predlogo.
Dunaj 16. Priuc Albert Pruski je obiskal včeraj grobišče v kapucinski cerkvi položivši lavorjev venec na krsto nadvojvode Albrehta.
Trgovlniko braojavk«.
Cadlmpsita. Pšenica »,» jesen 7 34 -7*85 Psenirn *a tnaj-juni 1895 7.33 ilo 7 84 Umi« r.a j črten 6.16—G 16 Ki za jesen 653-11.65 Kom/« za mnj'iutu H'52 6 54. ta juli-avguat 6-69—6.71
Pšenica Itn«a od Vi kil. r. 7 40-7 45 od 79 ki), f. 7 45 7 50 o.l 80 kil. t. 7 50-7 55 o.t 81 kil. f. 7*55 60, od »2 kil. for. 760—7 65. Icčnvn 6 65-8 10: proso 6-20—6 »0. ri nova 6.95-6-45 Trg zopet mlačen, posebno mulo zanimanj« za pšenico, od katere «e je prodalo 12000 mt. si. 5 nč, ceneje od vjeruj, koruza in oren zopet 10 nč. ceneje, ti 5 lič. ceneje. Vreme: oblačno*
Praga. Neralinirani sladkor aa maj f. 13.00. nova letina lf.85 stalno.
Praga, ('entrifugal novi, po.itnvljeir t Trti in h carino vred, oilpoiiljatev precej 1.28 75 21).—. Mai sept. f. 29.25 -29 50 Concassd 2».25-29'25 Četvorni
30 25--.• •. V glitvnli f sodili) 31--.
Havre. Km« Hunto* gooil avoraga aa maj '9{l,75 7.ii september 63 75.
Hamburg. 8«ntos ftood »virag« za miy 77.— september 75- 75 december 73 50. mirno.
Dunajakn bon« lt maj« 1BOB
včeraj	danes
Držami dotg v papirju .... '01.45	101.45
v srebru .... 101 40	101.45
Avstrijska renta v zlat.. . . . »2H-«0	123.30
. „ v kronah . . .101 46	101.65
Kreditne akcijo.......401 35	400.10
London 10 list........122.10	121 95
Napoleoni..................«H»7
20 mark ........"•«»	"•»'
100 itklj. lir........ 46.05	46 04
m
Točijo sj domača in
iitrika iivratna
vina.
Josip fatalan ¥ Hojam
1'Ul
Jreherjevo piv«.
iKuhinja je
„Dmijstili Murva!" l-u-—
■MMMKHMMliiiriiliiu i in
Priporoča a« al. občinstvu ■ rjtjmj
zu obilen obisk. 5 b.
jedili.
Zdravljenje krvi
raj „T i ho fin m i t VI' 1' (Milleflorl). fj.ili kri tor ji izvrstno sredstvo proii onim ■ lučaj. m. Če peče v želodcu, kskor i-roti shibemu probavljanju iu Itomoroidatn. JmIcii omot zii ozdravljenje, btuii &l) nf. ler ao dobiva v o llikovntil lekarni
PRftXMARER „fti due Mori" Trsi, veliki trg.
w
Tinct. etiinae nervotica comp.
Prof. dra. Lio'oora živce okrepčujuči
JSF E li I K S I R.
lin > pravi k varstveno znuiuko križ in sidro Priprn. 1 jen po predpisu v lekarni Max Fanta v Pragu Ta priprava jo več li>t zn.tna kakor izvrstno ž .ve« okrepčujačo sredstvo. Mrkli.nicn j>o i;lil. 1. a iu H'^0. !>uljc priporočajo se aalodaone kapljice sv. Jaketa kot večk-at izkušeno domačo Hrolstvo. Sickletiiua t>0 nč. in f yld. ?0 nč. Ito-biva ho v Irkaniub. (.1 lav na zaloga: L kama So-ravallo v Trstu: daljo : lekarna Ziaettl v Trstu ; stara c. kr. vojaAka lekarna na Dunaju, Stefnus-plnlz, kakor lifli v drugilt lokarnali.
Lastnik j>oliti£no društvo »Kilinost.*. - Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota - 'Piskarua holenc v Trstu.