OBZORJA STROKE
Damjan J. Ovscc
"a dejstva ostajajo"
C po Slovani prof. tli Slavko Kremenšek!
Na Vas zadnji, neposredni odgovor na moje pisanje v (¡hišniku (32/1-2. 1992) Vam, kol seveda veste, nisem odgovoril, kol uidi nisem odgovoril na Cvirnovo sramoten je. \i se mi zdelo vredno. Kar sem hotel povedati, sem zapisal, in L emu nimam kaj odvzeti ali dodali. Mislim, da je povsem jasno kaj sem z zapisanim hotel povedati in zakaj sem dodal nekaj stvari, ki so me motile še iz preteklosti in mi. kol se reče. Upravičeno ležale na srcu. Z mnogimi, ki so prebrali moj Odgovor, sem govoril, vsi .so razumeli, kaj sem z njim v resnici hotel sporočiti. Razen Vas Ne pozabite. Spoštovani kolega, da ste me izzvali Vi. V Glasniku 033/3- i, 1993) pa ste me spet izzvali, to pot posredno V vašem zapisu O slonokoščenem stolpu, aplikativnosti itd. ste pisali o nekih nepravilnostih, ki so se menda dogajale na posvetovanju v Laškem, o čemer pa sam nimam najmanjšega pojma, saj me ija ni nihče povabil. Tistim, ki naj bi tam po Vašem nekaj zagrešili' (Drago Medved, Janez Bogataj), posvečale četrtino Vašega zapisa, medtem kotri četrtine le-tegaspet posvečale moji malenkosti, hi zato Vam, spoštovani kolega Kremenšek, še zadnjič odgovarjaim.
V treh letih (od 1991 do 1993) je bito v šestih številkah Glasnika SED objavljenih že 21 t!) strani polemik, ki me sicer ne Zadevajo od prve do zadnje vrstice, res pa je. da v vsaki 'nastopam'. Ge površno rezi mi ram, letijo vse le strani na nekaj mojih stavkov, ki so bili izrečeni v Mariboru polen lela 1990: tja ste me povabili prav Vi, g. profesor, Slo je za posvetovanje o problemih in perspektivah etnološkega preučevanja industrijskih naselij in mest (kar je bilo kasneje objavljeno v CZN I let. 62, 1991).
Vi sicer lahko ponavljate svoja stališča, ki jih imate o duhu Časa v sedemdesetih in osemdesetih letih, vendar Vam ne bom dokumentiral danes že povsem jasno artikuliranih dej-■s|ev, tla li časi - milo rečeno - niso simpatizirali z meščanstvom. Pa tudi z marsičem drugim ne. Ker je moje doživljanje lt'ga problema povsem poti pno s pravno, ekonomsko in zgodovinsko prakso, ne črnim nikakršne potrebe pO nasprotovanju Vašim stališčem. Na določene reči Vam nisem odgovoril, zalo je nanje odgovoril čas V zadnjem letu in pol smo lahko v vsakem časopisu brali, kaj vse je počela Partija na Univerzi ali konkretno na filozofski fakullcli (Vi to zanikate). Mislim, tla so pričevanja tir Močnika, dr. Rptarja. tir. Hribarja itd. nadvse jasna.
tudi govorile o univerzitetnih profesorjih različnih metodoloških naziranj (ko navajate komisijo /a svojo doklorsko disertacijo: Vilko Novak, Boris Zllierl. Marjan Urilovšek). jaz poskušam dopovedati, da se človek navsezadnje lahko moralno odloči za lastno pot samo takrat, kadar jo Ima za najboljšo možno. Vse druge poti so konvencije morah; socialne, politične, filozofske ali religiozne narave. Dejstvo.
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
da konvencije vedno cvetijo, dokazuje, tla zelo malo ljudi izbere lastno pot. Kadar pa človek izbere konvencijo, ne razvija .samega sebe. ampak metodo. Torej razvija kolektivno na račun lastne celote Pravica biti drugačen pa se. razumem, drago plača. Danes vem. da cena zame vendarle ni bila previsoka.
O metodi ne bom več govoril, ni se mi zdelo primerno, tla bi jo i ni ionizira I Res je, svojo (diplomske) nalogo sem lahko izpeljal in odlična ocena pod njo mi je bila v veselje in spodbudo. Vi sle me pri tem podpirali, medlem ko je bil Vaš profesorski kolega proti, češ da to ni etnologija. Glede na to. kar trdite Vi, tir. Kremenšek, se je očitno zgodil čudež: bil sem, kot se zdi po vaše, brez meniorja. oceno pa mi je napisal sam nadangel Gabrijel Ker sem se s tem pisanjem ubadal v počitniškem času. da hi ujel rok oddaje, ki mi ga je postavil urednik, nisem mogel preveriti na dekanatu, kdo je podpisan pod mojo nalogo, ker je bila oseba, ki dela v arhivu, takrat na dopuslu.
Če se najine predstave o svetovnem in znanstvenem delu -še bolj pa predstava o znanstveniku - razhajajo, mi še zdaleč ni treba očitati ne potrpežljivosti in indolence do neoporečnega pridobivanja novega znanja Poslavlja se seveda tudi vprašanje; do kaierega znanja? Moj opus, skromno ali neskromno, govori sam zase Tako kot vsak opus. Vem, da ga ne poznate. V Vašem odgovoru pa sem moral prebrali tudi to cvetko: "Seveda pa nakazano raiha ja nje (med nama, op D. j. O.) nima prav nikakršne zveze z razlikami v svetovnonazorskih pogledih, političnih prepričanjih, s članstvom v tej ali drugi stranki, o čemer bi nas hoteli po vsej sili prepričati." Za božp voljo, spoštovani kolega! "Nakazano razhajanje" lina pni v vsako zvezo s tem! Saj to vendar v zadnjih Slo letih empirično dpkazuje psihologij Prepričajte raje samega sebe o tem. spoštovani dr. Kremenšek Jaz z Vami ne bom več polemiziral o leni. kaj je resno znanstveno in kaj ne. Tudi lojalnosti vas ne boni učil. pa tudi prositi mi ni treba zanjo. Povsem odveč je tudi Vaše očitanje "aplikativnosti" in "interdisciplinarnosti". I ti govoriva, kot skoraj povsod, dva različna jezika Vi se nočete približati mojim poj-movanjem, pač pa vztrajate pri svojih; Lepo in prav. Vendar bo še lepše in še bolj prav. ko boste nehali svoje vsiljevati drugim To Vam gre res od rok, vendar pomislile, da Vam jaz nikoli nisem ničesar vsiljeval, čeprav je bilo možnosti in priložnosti več kot dovolj.
O Kruševcu ne bom izgubljal besed, samo drobno opombo Seveda sem potoval ija na svojo željo, lako kot tudi v vse druge kraje, kjer sem kdaj bil Med mojimi številnimi in kar bogatimi potovanji je bila ena sama izjema: edino v bivšo ILA nisem potoval na svojo željo. V Kniševac |">a so me. kljub 1 vsemu, povabili I juti je na oddelku: mar niste bili meti njimi?
Dalje: prav dobro veste, zakaj nisem hotel nadaljevati s svojo s ko nalogo. Naštel sem Vam najmanj pet tehtnih argu-
33
OBZORJA STROKE
mentov. Vi veste poročali samo o tem, da sem bil pri Vas le dvakrat na konzultacijah, potem pa sem baje "izhlapel". Skoda, ker niste zapisali v Glasnik tudi tega, da sem Vas na tretji konzultaciji prosil, Če bi lahko spremenil temo magisterija, kar ste rili ugodili. Moj mentor je postal dr. Valens Vodušek, ki pa je, žal, preden sem novo delo lahko oddal, umrl. Je pa napisano.
Očitale mi veliko stvari, podtikanja in izmišljije. Lepo Vas prosim! Povem Vam, da ne bom polemiziral po utečeni slovenski nevrotični navadi, stavek na stavek, ker s tem ne pridemo ne do "palače" in prav tako ne do resnice, ampak postane vse skupaj ena sama neprebavljiva godlja.
Eno samo dejstvo pa boni ponovil: živeli smo v totalitarni državi in posledice tega dejstva so še danes vidne. In ta nedemokratični neliberalizem je vplival seveda na vse institucije. Univerza Edvarda Kardelja ni bila izjema. Nikjer pa nisem reke! ali zapisal, da je bilo vse - ali določeno - znanstveno delo zato nično. Bognedaj. Rilo pa je zaznamovano. Drugače povedano: danes je duh časa k sreči nekoliko spremenjen in morda je to tisto, kar Vas je tako prizadelo in Vam je skrajno moteče {nezadovoljstvo s trditvami Daše Hribar, pa z. delom in izjavami tir. Janeza Bogataja, dr. Zmaga Šmitka, dr. Božidarja Jezernika). Duh časa bo zahteval še več aplika-tivnosti, pa tudi tržnih pristopov, medijskega dela in sploh vsega, kar se zdaj zdi, kot tla napada vrednote znanosti, čeprav jih v resnici le preverja.
Malo preveč Vas zapeljujejo nasprotja - ne v korist etnologije - in tudi Vašemu zaslužnemu znanstvenemu delu to ni v prid. Če je začela etnologija širiti svoj življenjski prostor, ni koristno. da staroste tako ozkosrčno ocenjujejo tisto novo, česar sami niso hoteli oziroma znali "aplicirati". Čim bolj Človek vztraja na napačni lastnosti in čim manj je občutljiv na bistvene stvari, tem bolj širi nezadovoljstvo.
V naši družbi je bilo dolgo časa meščansko poreklo pomanjkljivost. Omejena komunistična vzgoja ga je poskušala eliminirati. To ji je tudi uspelo. Mar to ni dejstvo? Zakaj ni dokumentiranih vsaj 1000 slovenskih meščanov, ki so še živeli v osemdesetih letih in jih danes, žal, ni več med nami?
Ponavljam, mojih raziskav ni podpirala nobena institucija in noben sklad. Vse moje prošnje do leta 1993 so bile sistematično zavrnjene. Sam torej npr, ljubljanskih meščanov nisem mogel evidentirati, čeprav bi jih zelo rad. No, nekaj sem jih le. Na svojo roko.
Seveda ne pričakujem, da se boste, spoštovani kolega, spremenili in se strinjali z menoj, vendar Vas prosim, da v imenu demokratičnega liberalizma; ki je v povojih, dovolile tudi meni, da sem in da mislim, kot verjamem, da je prav. Menda imam lahko svoje objektivno subjektivno stališče tako do odnosa etnologije do meščanstva kot do svoje vrednosti.
intelekt zelo rad izniči doživetje, ki ga obravnava kot kršitev pravil. Ko sem Vam prvič odgovoril, sem pisal o svojem doživetju In kako brezupen je svet brez doživetij! Kdor ne živi iz svojega lastnega priznanja, temveč od priznanja drugih, živi zelo nevarno. Celo več: verjeti le tujim priznanjem je
........ j— ■".. ■ ■ : ' 1
'"i1 i!.^¿"j":',-.,:i =	'ji11." isj ž: ;:	■ '! '■--'. : : .'^i^i'. ,,l:	■
uničujoče.
Za It) mi tudi za Vaša priznanja, dr. Kremenšek, ni. Poanla mojega pisanja je bi!a povsem drugje. Zgrešili sle jo Človek se, nadalje, sprašuje tudi naslednje. Poznava se že 26 let. Od kod Vam Vaše, reke! bi, skoraj notorično nezaupanje? Tudi do mene, Vašega nekdanjega učenca. Mar res verjamete, da ne poznam vseli Vaših poglavitnih del? Mar ne veste, da kupujem prav vse etnološke knjige in brošure, kar jih izide? Jasno je, da imam na svojih policah tako Etnološke razglede in dileme (1985) kot Vašo knjižico Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe (1980). In Zeleno Jamo. In kako naj tudi tega ne bi poznal, ko pa prav ta dela že desetletja neprestano navajate tako ustno kot v (znanstvenem) tisku.
Vidite, kam človek zaide, če se začne "zagovarjati" po točkah, ki jih seveda spet postavljate Vi. Prav zato večinoma ne sodelujem v polemikah, ker vem, kam vodi nevrotično samodokazovanje in cepidlačenje. Nikamor. To pot sem se pustil pretentati samo zato, ker je to moja zadnja "polemika" z Vami. Jaz sem svoje povedal, pa razumi, kdor hoče!
Zdaj pa še nekaj o mojem meščanskem poreklu, ki Vas je ves čas motilo (in o meščanstvu nasploh). Se Se spominjate, kaj vse sle mi o tem izrekli šest let po diplomi, leta 1979, ko sem Vam prinesel v dar, da bi se Vam nekako oddolžil za Vaš trud, svojo knjigo? Se spomnite, kaj sem Vam o meščanskih travmah pripovedoval pred nekaj leti sam, da ne bi morda mislili, da je vse zlato, kar se sveti?
Jasno je, da so temeljna svetovna dela o meščanstvu (tu mislim tudi na literaturo, gledališče itd.) napisali meščani. Celo legendarno kritiko meščanstva, iz katere je nastal marksizem in razne njegove izpeljave, je koncipiral meščanski duh. Meščanstvo omogoča negovanje posameznika. Zato sem meščanstvu hvaležen.
Naj na koncu dodani Se, da take "polemike" kratijo prostor strokovnim revijam, ki s skromnimi subvencijami komaj shajajo in potrebujejo prostor za kaj bolj konstruktivnega. Škoda se mi zdi, da odtujeno zapisujemo neke prispevke, ki ne gredo niti v strokovne bibliografije.
Spoštovani profesor Kremenšek, kot svojega nekdanjega profesorja ter sojenega in nesojenega mentorja Vas iskreno vabim v svoje počitniško zatočišče v bohinjsko Staro Fužino, pod veliko lipo, kjer se lahko skupaj s Cvirnom ter prijatelji Bogatajem, jezern i kom in Smitkom pogovorimo o čemerkoli - in še posebej o etnologiji - in iz te žive, morda tempera-menlne debate končno ugotovimo, da sedanja slovenska etnologija (in kulturna antropologija) le nima nekih "luzerjev", ki bi ji delali sramoto, ampak ji širijo prostor v la novi svet svobodne Slovenije.
In samozavest nam bo prišla še kako prav,
S spoštovanjem Vas pozdravlja Damjan J. Ovsec
Ljubljana, 3- 8. 1994
34
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1