120
v Ljubljani. Orkester, sestavljen iz godbenikov treh ljubljanskih orkestrov, se je pod Talichovo taktirko dvignil do neslutene višine. Igrali so Dvofakov »Karneval«, Sukovo meditacijo na koral sv. Vaclava, Škerjančev »Simfonični stavek« in Čajkovskega VI. simfonijo. — Po zunanjem uspehu se lahko meri s tem koncertom Verdijev »R e q u i e m«. Verdi je hotel po lastni izjavi v svojih delih dosledno varovati značaj svojega naroda. Zato se je tudi v Requiemu rajši oddaljil od zahtev strogega cerkvenega sloga, kot da bi na račun cerkvenosti samo za las odstopil od svojega načela. Viški, ki jih dosega v Requiemu, se krijejo z dramatičnimi viški v njegovih operah. Delo je z matičnim zborom vzorno naštudiral ravnatelj Mirko Polič. — Od cerkvenih koncertov omenimo koncert Glasbene Matice v stolnici v korist poplavljencem. Izvajali so pod Poličevim vodstvom Gallusove zbore, orglal je mons. St. Premrl. — Pevska zveza je v oktobru odpela v stolnici spored, določen prvotno za slavnosti na Stadionu. Sodelovalo je več sto pevcev. Isto število pevcev je nastopilo v novembru pri koncertu v frančiškanski cerkvi; spored je pokazal najznačilnejše pesmi cerkvenega leta; koncert je zaključila Tomčeva »Slovenska maša«; isti je sodeloval tudi pri orglah. Oba koncerta je vodil prof. Marko Bajuk. — Manjši, a iz odličnih moči sestavljen zbor je pod vodstvom Fr. Marolta tik pred Božičem odpel pri Frančiškanih vrsto starih božičnih pesmi. Solistična mesta so peli: gdč. Verbičeva,  gg. Banovec in Rus; pri orglah prof. Rančigaj.
Od glasbenih revij je »Pevec« letošnje leto začasno prenehal, izhajala sta pa še »Cerkveni Glasbenik« in »Zbori«; prvi je prinašal cerkveno, drugi pa svetno glasbeno literaturo.                                                  Matija Tome
ZAPISKI
Obisk naših književnikov v Sofiji. Na povabilo bolgarskega PENkluba se je od 10.—14. jan. t. 1. mudilo v Sofiji okoli trideset književnikov, članov PENklubov iz Beograda, Ljubljane in Zagreba. Poleg dragocenih osebnih stikov, ki so se ob tej priliki navezali med posameznimi književniki, pa je posebno važna sledeča resolucija:
»Jugoslovanski centri PENkluba (Beograd, Zagreb in Ljubljana) in bolgarski PENklub so na svoji seji dne 12. januarja 1934 v Sofiji pretresli vprašanje o duhovnih in  kulturnih  zvezah med svojimi zemljami.
Navdihnjeni od idej in sklepov mednarodnih kongresov PENkluba, da naj se umske in umetnostne vrednote svobodno in prav nič ovirano izmenjavajo, in kakor to izvira iz bližine narodnih literatur bratskih narodov in neobhodne potrebe ožjih in neposrednih zvez med njimi — glede katerih zvez doslej ni bilo vzajemnosti — se ti PENcentri zavezujejo, da bodo pri merodajnih mestih s sredstvi, ki so jim na razpolago, delovali za svobodno širjenje knjig umetnostne književnosti v vsej Jugoslaviji in Bolgariji, posebno, da se te knjige svobodno prejemajo in izlagajo v javnih čitalnicah in  knjižnicah in  svobodno  prodajajo.
Jugoslovanski centri PENkluba so posebno odločeni, uporabiti vse svoje moči, da v svoji zemlji to nalogo uresničijo.«