i
Jesenski odmev.
Ko vede me samoten pot              Življenje naše je ravan,
Čez prazno. žalostno ravan,           Pomladno solnce je — mladost,
Mi duša nehote zasanja                 Ki v tej ravani obudi
Otožen, trudcn san . . .                  Sanjave nade in radost . . .
Starost pa tužna je jesen, Ki slednje cvetje pomori In na ravan življcnja tcžke In žalostne privede dni. . .
Rastko Staroselski.