Učiteljski
TOVARIŠ
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 14.
V Ljubljani, 15. julija 1878.
Tečaj XVIII.
Slovenski vojak.
(Za deklamovanje.)
1.
4.
Bog te živi, Ljubeznjivi Dom očetov, mili kraj, Dragotina Mi edina, Meni ti si zemski raj!
V vojake, Nas junake Kliče cesar domu v bran. Pod zastavo, Domu v slavo Idemo vsak svojo stran.
2.
Dneve mlade, Poln nade Tu preživel sem vesel; Dom premili, Tebe v sili Serčno serčno bi objel!
o.
Za cesarja Rad se vdarja Sin slovenski ves goreč, Za pravico In resnico Rad potegne britki meč.
3.
Mora biti, Zapustiti Zdaj te morem srečni dom! Ako bode Brez nezgode, Še te srečen vidil bom.
6.
Borba mine, Domovine Sin domov se vrača spet. Iz daljave Že pozdrave On pošilja domu vnet.
Ivan Zamik.
Učilni poskus iz nauka o merstvu.
(Ogledovanje geometrijskih teles kot pripravljevanje na geometrijski poduk.)
Tretji dan.
(Za ponavljanje naj se porabijo vsa pismena vprašanja od pervega in dru-zega dne).
Koliko robov ima kocka? — Zaznamovajte robove natanko po njih legi!
(Učitelj naj učence napeljuje, da se po razlaganju naslednje tri skupine pokažejo) :
I. Desni zgornji in zdolnji; levi zgornji in zdolnji rob. II. Spodnji zgornji in zdolnji; zadnji zgornji in zdolni rob. III. Sprednji desni in levi; zadnji desni in levi rob. Kakošno mer imajo robovi perve skupine ? — Kakošne so te čerte? —
Kaj veste povedati glede namere robov druge in tretje skupine? — Kako mer ima sprednji zgornji rob? —
Ta rob obderži tako mčr v vsih svojih delih, je toraj ravna čerta. Kaj se more reči tudi od drugih robovih čert? Pokaži, kje se čerte robov meje! Meje čert imenujemo piko. Pika nima razprostrenja. S koliko pikami je omejena ta-le čerta (kaeaje kako določno čerto)? — čerta se pričenja pri enej teh pik, zato pa pravimo taki piki začetnica ali tudi izhodišče.
Drugo piko, s ktero se čerta končava, imenujemo pa končnico. Obedvi skup se tudi imenujete končnici. J. pokaži končnici od te-le čerte! —
Ker ste končnici od te-le čerte nam znani, zato imenujemo tako čerto: omejeno čerto.
Ktero čerto zovemo toraj neomejeno? — Kake čerte so vsi robovi na kocki? Zakaj? Kako namer ima izhodišče in končnica te čerte? — Kaj je bilo določenega tudi z drugimi pikami te čerte ? — Kje je izhodišče in končnica te čirte glede na druge čerte? (spredaj, zgoraj).
Kaj značijo končnice čerte še od nje? — Kako ali s čim se mer in lega ravne čerte določi? — Kako leže, ali v kteri meri so druge pike ravne čerte, ako so končnice v navpični nameri? —
Kaka ne more biti čerta, ako je nekoliko pik v drugi nameri? Koliko ravnih čert je toraj le mogoče med dvema pikama? — Naloge za pismeno izdelovanje: 1. Naštej robove po njih legah? — 2. Kteri od njih so vodoravni, navpični in vštricni? — Ktera čerta je ravna
čerta? — 4. Ktera je omejena čerta? — 5. Ktera je neomejena? — 6. Kaj določijo končnice ravne čerte od nje ?'
Četerti dan.
Ktere plošnjadi se zadevljete, kadar se naredi rob ? Koliko robov (kazaje na kot) se tukaj stika? — Kje se oni stikajo ali združijo ? —
Zapomnite: Kadar se trije robovi v enej piki združijo, narede one ogel.
Koliko oglov ima kocka? — Kaj dobimo, ako merimo narazje končnic? — Kakšne so toraj vse čerte robov ? — Enako dolge.
Koliko robovih čert se pri oglu stika? —
Kadar se združite ali stikate le dve robovni čerti, naredi se kot.
Koliko kotov je na eni plošnjadi kocke ? — Koliko kotov je na vsej kocki ? —
Čerte, ktere narejajo kot, imenujejo se kraki. Navpičnik pa zovemo piko, v kteri se dve čerti združite ali zadenete. Koliko strani ima ena plošnjad kocke? — S štirimi stranmi so plošnjadi kocke na vse strani omejene. Na vse strani omejeno plošnjad ali ravan zovemo podobo ali lik. Kaj so toraj vse plošnjadi kocke ? — Koliko strani ima podoba? —
Podobo, omejeno od štirih strani, imenujemo čveterobok ali čvete-rostenek.
Kakošne podobe narejajo toraj ravani kocke ? — Kakšne so strani čveteroboka glede njih dolgosti? — Čveterobok s štirimi enakimi stranmi, imenuje se enakostran čveterobok.
Kakšno mer imate pa te dve čerti, ktere ta kot (kazaje na ltot) narejate? —
Kadar se vodoravna z navpično čerto zadene, nastane kot, kteremu pravimo pravi kot.
Kakošne kote imamo toraj na kocki? — Zakaj take? —
Koliko pravih kotov imamo na kocki? — Koliko na vsaki plošnjadi? — Kakšne kote ima vsaka podoba? — Koliko takih? —
čveterobok s štirimi pravimi koti imenuje se pravokotni čveterobok. Kote na čveteroboku zovemo tudi ogle, in zato se ta tudi čveterokotnik ali štiriogelnik imenuje.
Kako bodemo imenovali čveterokotnik, kteri je enakostran in pravokoten ?
Enakostran - pravokotni čveterokotnik.
Zapomnite tedaj: „Enakostran-pravokotni čveterokotnik zove se tudi kvadrat". Kakošne podobe so toraj ravni ali plošnjadi kocke? —
Naloge za pismeno izdelovanje: 1. Kako nastane ogel? — 2. Kako kot? — 3. Kako nastane pravi kot? — 4. Kaj zovemo krak? — 5. Kaj imenujemo navpičnico? — 6. Koliko kotov je na kocki? — 7. Kaj imenujemo podobo ali lik? — 8. Kaj je kvadrat? — Narisaj nekoliko pravih kotov 1 — 9. Narisaj več kvadratov! —	(Dalje prih.)
Poženčan.
Kakor „Slovenski Glasnik" — tako so že prej „Novice" povedale, da se v Poženčanovih rokopisih hrani še mnogo gradiva, ktero naj bi se nikar ne pogubilo, marveč naj bi zagledalo skoro beli dan! In res — že 1. 1865 pošlje dr. J. Sterbenec naši Matici Mateja Ravnikarja Poženčana rokopisno zapuščino, kteraje poznamnjana v njenem zapisniku št. 338 in priobčena v Letopisu za 1867, str. 49. — Jaz sem jo bil nekoliko pregledal, in 7. jun. 1866 v III. seji odboru nasvetoval, naj se vsaj deloma spravi na svetlobo. Med rokopisi se nahaja malo da ne trikrat prepisana povest: „Popotvanje na Spicbergen" in v nekem spisku britkostna opombica: „Ali bom zato se trudil, da se bo moje delo po prahi valjalo, ali se celo zgubilo, kakor se je zgodilo z mojim spisom: »Popotvanje na Spicbergen (Utopljenci), ali zaupanje na Boga«, kar sem bil iz francoskega prestavil. Delo je obseglo blizo 30 pisanih pol; lepo, mikavno in podučno berilo bi bilo to, pa se je pri g. X. zgubilo. Ta zguba mi je tako težko djala, da sem bil eno leto spet v to obernil, da sem to delo v drugič prestavil". Kakor se kaže, se je perva prestava poznej našla. Poslal se je bil čedniši rokopis po mojem nasvetu družbi sv. Mohora zastonj, in ta ga je iz spoštovanja do ranjkega res dala natisniti pod naslovom:
„Utopljenci, ali potovanje na Ostrovid". Kratkočasna in podučna povest. Poslovenil M. Ravnikar Požencan. Na svitlo dala družba sv. Mohora. V Celovcu 1867 v mali osmerki str. 117.
V dopisu do ranjkega tajnika A. Janežiča sem opomnil, da bi nemški „Spitzbergen" po slovenski reklo se morebiti „Ostrovice"; in berž ko ne po tej opombi je tiskalo se potem „Ostrovid", toda po zmoti (— vid nam. — vice). — Kako lepo in podučno je vse berilo, razvidi se najbolje iz njegovega konca, kteri je pomenljiv vzlasti sedanji čas na pr.: „Terpljenje in veselje se vedno versti v človeškem življenji. Ysak človek se ima več ali manj bojevati z nesrečo in grenjavami tega
sveta. Ena sama podpornja v nesreči in ena sama berzda v sreči so verne resnice. Če je pa kdo po nemarnosti opustil te pomoči, in je iz veselja v nesrečo zabredel, oh na to se rada obupnost nesrečnega polasti; on mermra, on se jezi nad previdnostjo Božjo, ktera vendar vse prav in po pravici ravna. Njegova nesreča ga toliko bolj peče, ko si jo je sam zadolžil, in on kmalo opeša. Kdor pa je vedel svoje zaupanje na Boga staviti, tega Bog nikoli ne zapusti ob času poskušnje. Verni človek povzdiguje svoje roke proti nebu, vedno goreče moli, Bogu daruje svoje terpljenje, in ako to dalj časa terpi, doseže z molitvijo neizrečeno tolažbo, zajme serčno vdanost. Ta tako globoka resnica, ktero vsakdanja skušnja poterjuje, je naše čase popolnoma neznana. Kogar nesreča v sredi lahkote najde, in revež, ki ni mogel iz nadloge, v kteri je rojen, obâ se derzneta zoper Vsegamogočnega mermrati. Nesreča ju pelje v obup in dostikrat, da bi tako ne, v prezgodnjo smert.
Oh, da bi bil vsaj zarod, ki spodraša, tej nejeveri odtegnjen ! Otrokom vdihnimo ljubezen in strah do Boga, zgodaj jih učimo spoznovati njegovo vsegamogočnost, dobrotljivost in modrost; oživimo v njih verne občutke; dajmo jim razumeti, da človeška osoda na zemlji je samo od zgorej odvisna, da je nam terpljenje koristno in pomore k naši resnični sreči — časni in večni". —
Enakega obsega so „Zgodbe", ki se nahajajo v lastnem zvezku, poslovenjene največ iz francoskega, ter spisovane pod Semičeml. 1839 — na pr. : „Od smerti obujenje (sp. August Col-'n. Iz Courrier françois). Dnevi nadloge in čudno rešenje. Etelred in Etelviga. Sirotno dekle. Lukrecia jaka Rimljanka. Mesečna Lucija Olivier. Papagaj reši nedolžniga. Aurain, fajmošter (iz Lettres Vendéennes). Blagi pobeč Armand. Spreo-bernjeni tolovaji. Gojzdna hiša. Leokadija. Marija Stuartka, Škocijska kraljica. Mermrav. Gelazijovo sveto pismo. Johana Rodriguez, ali poter-pežljiva žena. Iz hudobneža svetnik. Škodlivi nasledki igre. Limbar nedolžnosti in vertnica ljubezni na kervavim vojsknim teriši. — Premišljevanja v obliki pridig ali cerkvenih ogovorov i. t. d." —
Vnet za slovansko vzajemnost je pisaril Mirko Poženčan nekdaj ilirski, in jel si sostavljati „Ilirsko-Nemački Slovar", kterega I. del (A — N) se nahaja v ostalini, z nemškim predgovorom. V njem pravi, naj bi se gornji in dolnji Iliri (Slovenci pa Hrvatje s Srbi vred) zedinili v književno - ilirskem jeziku, kakor ga pišejo v Zagrebu „Danica, Novine i. t. d."; ljudstvu naj bi se potrebno slovstvo dajalo še dalje v njegovem narečji. — Pozneje je obdeloval bolj samo slovenščino, in o njej se je ohranil dokaj čedno spisan „Slovar slovensko-nemški" spet le v I. delu (A — O). — Vredoval je pogostoma si tudi „Pravila pri nekdanjih pisavcih najdene slovenske imena lože spoznati".
Največi po obsegu pa so njegovi bajeslovni, povestni ali zgodovinski rokopisi: „Stari sled slavjan stva". Za te so bili izvoljeni trije odborniki pregledovalci, in v VI. seji 7. marca 1867 so poročali soglasno, naj se porabijo v Letopisu slovenske Matice, toda le nekteri razdelki, ki so dobri in zanesljivi. Odbornik Davorin Terstenjak, poprošen, da jih v ta namen vredi, spremlja jih v podučnem in zabavnem delu narodnega koledarja za 1. 1868 z naslednjim resničnim predgovorom:
„Odbor »Matice Slovenske« mi je izročil spise rajncega M a t e v ž a Ravnikarja Poženčana, naj presodim, ali imajo kakošno znanstveno veljavo, in ali so vredni, da jih »Matica« na svoje stroške izdaja. Ker nisem samo z rajnim pisateljem in izvrstnim domoljubom osebno znan bil, temuč sva si tudi pogosto dopisovala, zato sem rad prevzel to opravilo ne le iz prijateljske ljubezni do rajncega, ampak tudi iz ljubezni do slovenske književnosti.
Slovstvena zapuščina rajncega Poženčana . . . obstaja iz historičnih in mythologičnih preiskav, v kterih pa ni najti systematičnega razporedjenja. Kakor mi je večkrat sam pisal, hotel je s Šafarikovimi preiskavami Slovence seznaniti, zraven tega pa tudi svoja posledstva primetniti. Za slovensko knjigo nam tako še ipak priraste velik dobiček, da Šafarikove izvrstne »starožitnosti« vsaj »in nuce« in po domače tol-mačene dobimo po trudu Ravnikarjevem. Ravnikar je bil sloveč domorodec, in tako je prevelika ljubezen do slovanstva ga v znanstvenih preiskavah večkrat od prave poti zapeljala. Tudi je bil samouk, kakor smo vsi pisatelji slovenski stareje dobe — zato se v njegovem rokopisu nahajajo nekteri pretresi in reki, kteri bi utegnili slovenskemu slovstvu lice otemniti. Historično povedenje Kolarjevo je tudi tu pa tam našega Poženčana zmotilo, zato sem več člankov izbrisal, in le one za natis priporočil, kterih najostrejša kritika ne bode mogla celo zavreči. Ne dolgo pred svojo smrtjo mi je sam pisal, da hoče, ako mu bode zdravje dopuščalo, marsikaj predelati in se v preiskavah slovanske zgodovine edino kritičnih starinoslovcev držati. Kar sem jaz pridjal, to stoji pod opazkami. Poženčan se je pri spisovanji teh sestavkov veči del ravnal po Hanušu. Tudi tukaj sem nektere reči izbrisal in to s toliko večo pravico, ker je Hanuš sam očitno svoje zmote preklical posebno glede avatarizma v slovanski mythologiji. Ipak ti članki bodo služili učeči se naši mladeži slovenski za gradivo in napotek v virnike v staroslo-ransko bajeslovje".
Po tem predgovoru nasledvajo Poženčanovi spisi str. 5—39: „I. razdelek. SledSlovencev med nekdanjimi narodi. Azija, prvi dom Slovencev. V Evropi. — V Letopisu 1. 1869 pa str. 24—57: II. razdelek. Sled Slovencev po zemljopisu stare Evrope. Ime Sloveni, Slovani, Slovenci. Vinidi — Veneti. Antje. Srbi. — Nektera ne-
slovenska ljudstva v soseščini Slovencov. Dovod, da so Slovenci staro evropejsko ljudstvo, iž njih sosedov". — Str. 57 je v oklepih Citati: „Dalje v prihodnjem letopisu". — Da nadaljevanja tega doslej ni, vzroki temu so notranji in vnanji. Spisi Poženčanovi, da bi služili na korist, morali bi se razumno izbirati in predelovati, ne le prečertovati, kar pa ni lahko delo, marveč sitno in mučno, vzlasti pisateljem, kteri sicer radi delujejo na književnem polji. Razun tega dohajajo Matici od leta do leta boljši spisi in to v toliki obilici, da omenjenih manj izbranih lahko pogreša, ktere vendar zvesto shranjuje spisovalcu v hvalni spominj in prihodnjim preiskovateljem domačih stvari v porabo.
Zgodovinski obrazci.
Avstrijska ljudstva v starodavnih časih.
Vsi ti navedeni narodi so prišli po dolgih in kervavih bojih v I. stoletji po Kr. stalno pod Rimsko gospostvo. Sicer so že v zadnjem stoletji pr. Kr. Rimci razširjali svojo oblast nad ljudstva onkraj jadranskega morja, po Cezarjevi smerti 44. pr. Kr. so skušala ta ljudstva iznebiti se rimskega upliva in Ilirski Japodi so napadali rimske naselbine Oglej in Terst (Tergeste). Ali 1. 34. je premagal Oktavijan mesto Metul, ter podvergel ilirska plemena, a keltska do Donave sta pa njegova pas-terka Druzij in Tiberij, in Donava je bila meja Rimski oblasti. Ob reki so stavili terdnjave, iz katerih so potem nastala mesta, kakor n. pr. Lavreacum ob Aniži, kjer se v Donavo izliva in Carnuntum (dan. Petro-nell) ne daleč od Dunaja. Osvojene dežele so ločile v provincije; naj bolj važne med njimi ste Norika in Panonija. Norika je obsegala Bistriško dolino na Tirolskem, Solnograško, Gorenjo Avstrijo do Donave, Dolenjo Avstrijo do Golovca (Kalenberga) *) blizo Dunaja, potem Štirsko, Koroško in majhen del Kranjskega. Rimci so jo delili v pobrežno Noriko poleg Donave do grebena severnih Alp in v notranjo Noriko. — V pobrežni Noriki je bil že omenjeni Laureacum, Juvavo (Salcburg), Lentia (Line) i. dr. v notranji pa Celeia (Celje), Virunum in Tiburnija na Koroškem. — Panonija je bila na desnem obrežji Donave od Kalenberga do ustja reke Save, ta je obsegala današnjo Ogersko ta stran Donave, Slavonijo, severno-vzhodno stran Hervaške (Civil-Kroazien) in vzhodno stran Kranjske, Štirske in Dolenje Avstrije. Pozneje za cesarja Trajana (98—117 p. Kr.) so razločevali Gorenjo-Panonijo, severo-zahodno, tedaj tudi naše dolenjske kraje od Dolenje (jugo-vzhodne). V Gorenji-Panoniji so bila mesta: Vindobona (Dunaj) uže omenjeni Carnuntum, Petovio (Ptuj), Siscia (Sisek) ob izlivu Kolpe v Savo, potem Aemona,
*) Kalenberg pri Dunaji navadno slovene: Golovec, a ime izvira od galt, galt (gelt), kar pomeni nerodovitnost (jalovost), Galtenberg (pust hrib).
Navportus i. dr.; v Dolenji-Panoniji je bilo: Aquincum (Stari Budim), Mursa (Osek), Tavrunum (Semlin), Singidunum (Belgrad), Sirmium pri Mitrovici ob Savi.
Zemlja poleg Soče in jadranskega morja do julskih planin se je štela k Istriji in Dalmaciji, in s to vred k Italiji. V tretjem stoletji so priložili zemljo ob gorenji Savi, od julskib planin do Trojan k Italiji, imenovali so to deželo Karniolijo ali mala Karnija, pervotna Karnija je obsegala zemljo poleg Soče in Taljamenta. Ta razdelitev je vplivala tudi pri vpeljanji kerščanske vere. Od glavnih mest, kakor so bila tačas namreč: Akvileja v Istriji in Veneciji, Sirmija v Panoniji in Lavreak v pobrežni Noriki, širila se je tudi kerščanska vera po okolišnih deželah. Slavni kerščanski škofje in oznanovalci sv. vere so bili sv. Hermagor v Akvileji, sv. Andronik v Sirmiji, sv. Sirij v Lavreaku. Sveto vero s svojim življenjem so pričali tudi sv. Maksimilijan v Celji f 248; sv. Viktorin v Ptuju f 303, sv. Just v Terstu. Ko je cesar Teodozij 1. 349 vstajnika Evgenija zmagal v Vipavski dolini, je nehalo malikovanje po naših krajih, a nastopil je drug zleg.
2. a) Preseljevanje narodov.
L. 375 po Kristusu pridrli so divji Huni iz srednje Azije v Evropo, in so se na sedanjem Ogerskem ob reki Tisi naselili. Vzročili so silno gibanje narodov, ktero „preseljevanje narodov" imenujemo. Naj straho-vitejši so bili pod svojim kraljem Atilom, kterega so Germani šibo božjo imenovali. Da bi podjarmil rimsko deržavo, prisilil je Teodozija II., cesarja Yzhodno-rimske deržave, da mu je odstopil deželo na desnem obrežji Donave. L. 451 vzdignil se je proti zahodno-rimski državi, ter deri s svojimi četami, večjidel konjiki, preko Norika v Galijo ali Francosko. Ko so ga v Galiji odgnali, napotil se je 1. 452 v Italijo proti Rimu in je med potjo razdjal Emono in slovečo Akvilejo (Oglej).
Tudi Rim bi bil razdjal, pa papež Leon I. ga je s pomočjo božjo odvernil. Leto potem je umeri Atila nagle smerti. Njegovi vojaki pokopali so ga na Ogerskem. Ljudstva, ki so pred njegovimi četami v druge dežele zbežala, prišla so po njegovi smerti deloma zopet nazaj. Hunska deržava pa je kmalo potem čisto razpadla.
b) Sv. Severin.
Kmalo po Atilovi smrti 1. 454 prišel je iz jutrove dežele v stari Norik mož sv. Severin, ki ga apostola avstrijskega imenujemo, in se je naselil v mestici Asturi. Polajševal je stan ubogih prebivalcev na mnogi način ; preskerboval jim je hrano in obleko, ter jih spodbujeval k pogumu, da so se krepko v bran stavili svojim sovražnikom. Njegovi izreki so veljali narodom in knezom za veljavne. Barbarske kralje je s svojo mo-
gočno besedo večkrat pregovoril, da so jeli bolj človeško ravnati s premaganci. Sv. Severin je bil s kratka varuh deželi, rešitelj zatiranim, oče ubogim in vodnik vsem hrepenečim po resnici.
Enkrat je prišel Odoakar, vojvoda Ilerulov s svojimi vojaki k njemu po blagoslov. Severin ga je blagoslovil in prerokoval, da si bo Laško podjarmil in bo postal mogočen kralj. To prerokovanje se je tudi vres-ničilo. L. 476 razrušil je rimsko deržavo ter se imenoval kralja Italije.
Sv. Severin pa je vstanovil samostan Heiligenstadt, in zbral mnogo mnihov krog sebe, kteri so po njegovem redu živeli in keršanstvo razširjali po naših deželah.	(Dalje prih.)
Zabava in pouk.
Toplota zemlje v znotranjem.
Ako si mislimo, da je zemlja v znotranjem ognjeno-tekoča, in da jo (žarjavico) terda kamenita skorja obdaja, vprašajmo naj popred, od kodi je ta skorija, ali nastaja še neprenehoma, in ali se bode še kedaj stopila ?
Kar si moremo domišljevati temeljitega o tem, je to:
Nekdaj, gotovo pred mnogimi miljoni leti, je bila toplota zemlje tolika, da se je to kamenje topilo in cela zemlja je bila tekoča ognjena krogla. Ker se je pa toplota izgubljevala v svetski prostor, ohladila se je zunanja plast, sterdila in s časom spremenila v debelo skorijo, ki sedaj jedro oklepa.
Da bi toplota v sredi zemlje kedaj tako narastla, da bi se kamenita odeja morala zopet stopiti, tega se ne moremo nadejati. Zemlja izgublja marveč vsaki dan obilo toplote. S plinovi, ki puhte na posameznih krajih iz zemlje, odhaja toplina, in zemlja se hladi. Izvirajoči vrelci odtegujejo ji v eno mer toplote, in ognjeniki ravno tako. Toraj bi bilo prej mogoče, da zemlja omerzne, nego da zopet vzplamti.
A tudi temu je težko priterditi. Kdor sicer še nikdar ni čul nič o kemiji, a je katerikrat vidil, da merzlo vitriolovo olje (503 - žveplena kislina) v merzlo vodo vlito naredi prav vročo zmes, ta bode tudi priznati moral, da se toplina po kemijskej poti vzbuja. To je tudi v vsakem slučaju gotovo, kadar toploto po umetnej poti narejamo. Vsak si tedaj lahko misli, da se more znotraj zemlje vsled kemijskih pretvorb vzbujati toliko toplote, kolikor jo je potreba, da se nadomestuje tista, ki jo vsaki dan zemlja iz sebe oddaja.
Nasprotno pa ni dvomiti, da je za ohranitev zemlje potrebno, ka neprenehoma iz sebe daje toploto, ki jo v sebi v preobilni meri rodi. In kadar se zemlja odpre ter skozi ognjenike bluje velika plamena in
žarjavico, ni to nevarno znamenje pogina, temuč svedoči, da je zemlji obstanek zagotovljen. Po onih potih odhaja šiloma toplina, ki bi bila v stanu, zemljino skorijo pogubno razgnati, ako bi se je preveč nabralo.
Vsak parni kotel ima zaklopnico, katero na obeh koncih obteženi vod odpira in zapira. Kadar je sopara premočna, odpre se zaklopnica, in nepotrebna sopara odhaja skozi luknjo. Dokler se zaklopnica ne pokvari, sopara kotla ne more razgnati. Nespametno je, ako se nevednež blizo parostroja boji stati, kadar vidijo soparo sikati in peršeti, ter uhajati iz stroja, ki ga ima preobilo v sebi. Blizo parostroja more nevarno biti le takrat, kadar iz zaklopnice sopara ne odhaja in ako je morebiti zaperta. Zato se imenuje po pravici ta naprava „zaklopnica varovalka".
Tako imenuje Aleksander pl. Humboldt tudi ognjenike „varovalne zaklopnice" zemlje.
Dokler so vulkani še živi, ni bati se silnega razdjanja zemeljske odeje, kadar bi pa ugasnili, potem bi se bilo bati, da se razpoči. *)
Da bi zemlja v svojem znotranjem ne več, ne manj toplote ne rodila, kakor jo izgublja po ohlajenji, po ognjenikih in toplicah, in da bi bila vedno določena stopinja toplote v zemlji, ki bi ostala jednaka na veke ali se vedno jednačila vsled izžarivanja, tega si ne upamo terditi, temuč si to le domišljujemo, to je le znanstveno dozdevanje. Sicer pa je moč, temu tudi dokazov navesti, da se v zadnjih dveh tisoč letih zemlji toplina znatno ni pomnožila, niti zmanjšala.
Znano je, da toplota vse reči razteguje a mraz jih kerči. Ko bi se bila zemlja v dveh tisuč letih znotraj bolj razžarila, bila bi tudi sedaj večjega obsega; ako bi se bila ohladila, postala bi bila manjša. —
Obseg zemlje se do sedaj še ni zmeril tako na tenko, da bi se moglo terditi: „Zemlja svojega obsega ne spreminja". V starih časih je bilo to še manj mogoče, zato se z merjenjem direktno ne da določiti, da-li se zemlja vekša ali manjša? Da je pa obseg zemlji isti ostal, ka-koršen je bil pred dvema tisuč leti, nas popolno preveri drug dokaz, iz katerega nedvomno sklepamo, da se toplina v zemeljnem središči od vseh dob kar nič ni spremenila.
Dokaz o nespremenjeni velikosti zemlje je pa ta: Matematično je zaterjeno, da se obla verteča okoli svoje osi počasneje začne sukati, ako veča postane, in hitreje, ako se zmanjša. In zemlja je taka kroglja, ki se vsaki dan enkrat krog svoje osi zasuče. Astronomiška opazevanja za časa slavnega gerškega prirodoslovca Hiparh-a nam prav na tenko dokazujejo, da se od istega časa ne za las 1I1000
*) Geologi novejših časov so popustili misel, da so ognjeniki v neposredni zvezi z žarečim jedrom zemeljskim in da bi varovali zemljo razdjanja. Vendar ni moč nadomestiti prejšne Ilumboldove teorije o bistvu ognjenikov s kako drugo verjetnejšo, zato smo se deržali v tem sestavku starejih, še vedno veljavnih načelov in zadostuje naj ta opombica v pojasnilo. Pis.
sekunde ni dan podaljšal, niti skrajšal, rekši, da se zemlja sedaj okolu svoje osi ravno tako hitro suče, kakor pred 2000 leti. *) Obseg zemlji je moral tedaj ostati jednak *in toplota se ji od takrat ni spremenila. —
Popolno je toraj opravičena misel, da ima zemlja v svojem notranjem posebno toplino, ki se vsaj sedaj nič več ne izpreminja, — da se vsled kemijskih pretvorb v nji toplina nareja, a ta, kar je je preveč, zopet po izžarivanji izgublja. To pojednačenje je uzrok vedno delujočemu, a nikdar spremenljivemu skupnemu obstanka, kar je znamenje notranjemu življenju, ki se razodeva s tem, da živo telo svoje natvore in svojega bistva poleg vedne notranje premembe vendar ne izpremeni, ker vedno toliko oddaje, kolikor na silah ali lastnostih zopet v sebi na novo pridobiva.	_
Dopisi in novice.
—	Ministerstvo nauka je 18. dne p. m. vsem c. k. deželnim šolskim svetom poslalo dopis velike važnosti, ki kaže, da ni pravi način, po katerem so se dozdaj v gimnazijah in realkah vršile mature, to je, preskušnje zrelosti mladine, predno iz srednjih šol stopi na višja učilišča. Dijaki v srednjih šolah se dandanes kot jetniki v galejah napenjajo v posamnih predmetih, koncem pa se vendar ne doseže to, kar mladega človeka kaže sposobnega v celoti. V vsem dopisu ministrovem se lahko med vrsticami bere, da dementira to, kar je prejšnjim njegovim ukazom načelo bilo. Res skrajni čas je, da se predrugačijo ne same mature, ampak ves »Lehrplan« srednjih šol, po katerem nima veljati »das vielleicht frappirende Detailwissen, sondern die erlangte geistige Reife überhaupt«.	»Nov.«
—	Iz seje c. k. deželnega šl. sveta za Kranjsko dne 27. junija 1878.
Na dnevnem redu je bilo:
Prošnje za spraznjene učiteljske službe za filologijo in laški jezik na gimnaziji v Rudolfovem in izvedbe ravnateljstva srednjih šol o vprašanji: je li mogoče zvišati šolnino? predlagajo se s primernimi nasveti si. mi-nisterstvu za uk in bogočastje.
Poročilo dež. nadzornika za humanistične predmete na srednjih šolah o nadzorovanji gimnazije v Rudolfovem predlaga se slavnemu ministerstvu.
Nekaterim gojencem na c. k. učiteljišču so odvzeli deržavne štipendije zarad slabega napredka.
Na 4razredni ljudski šoli v Teržiču bode v višjih razredih nemščina deloma učni jezik o pričetku šolskega leta 1878/79.
Učni čerteži na c. k. možkem in ženskem učiteljišču so bili predloženi.—
Poročilo dež. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji v K ran j i se je vzelo na znanje in izšli so dotični ukazi.
*) Naj omenimo pri tej priliki važne znajdbe francoskega matematikarja Delaunay-a, d a si ravno je znajdba še predmet daljne preiskave, ter se v tem ne more nič določenega povedati. Ta učenjak je namreč našel, da se zemlja po preteku 2000 let, — za to dobo so znana astronomska opazovanja — nekaj bolj počasi suče mimo takrat. Razloček v dolgosti dneva današnjega in onega pred 2000 leti je Vso .ooo sekunde. To zakasnenje pa ni zakrivila zemlja sama s tem, da bi bila kaj večja postala, temuč luna, kar je tudi Dclaunay dokazal; oseka in plima namreč zavira nekoliko zemeljno sukanje, ker vedno v nasprotno mer tišči.
Predštev pokojnice ljudskem učiteljem za 1. 1879 pošilja se s primernim nasvetom kranjskemu deželnemu odboru.
Začasni učitelj France Avser v Bohinjski Beli, Janez Peruci v Spodnjem Logu, in začasni nadučitelj JožefPotokar vMokronogu so bili imenovani stalni in dobili so dekrete.
Določili so načela, koliko namreč imajo dobivati učitelji vojaki, klicani k vojni, iz normalne šolske zaloge, in kar se tiče dotičnih šolskih služeb, ter so poslali to deželnemu odboru, naj priterdi.
Pozivi zastran kazni o šolskih zamudah, prošnje za nagrado in denarno pripomoč so bile razrešene.
—	Z Dunaja se poroča: V mestnem zboru dunajskem 2. julija imenovani so tile Slovenci za definitivne učitelje: G. Anton Lipovec, dozdaj učitelj v Hornu; g. Ivan Petkovšek, dozdaj pomožni podučitelj na Dunaji; g. Jurij Vrančič, stud. phil. in dozdaj definitivni podučitelji na Dunaji.
—	Iz Ribnice. (Okr. učit. konferenca v Kočevji.) Omenjeno je vže bilo v zadnjem listu »Učit. Tovarša«, da se ima sniditi učiteljska skupščina Kočevskega okraja 3. julija t. 1. Vršila se je v istini — a vršila med strašnim gromom, bliskom in treskom, koji zadnji nam je tje grede tudi zažgal skedenj v predmestju »Gnadendorf«, ter napravil meščanom trepet, nam pa britkost in malo-serčnost.
Zbralo se je v šolski sobi čveterorazrednice Kočevske 33 učiteljev in 6 učiteljic — lepo število. — Predsedoval je c. k. okr. nadzornik gosp. Linhart. — Po volitvi dveh perovodij gosp. Dovarja in gdčn. Verderberjeve se je moral dnevni red zarad neugodnega vremena na sledeči način spremeniti:
1.	točko obravnaval je z učenci 4. razreda ber. vajo realist, zaderžaja »das Salz« gosp. predsednik. —Po kratkem uvodu prišedši do izraza »sol«, dal je citati učencem odstavek za odstavkom, ter razlagal obširno zaderžaj jako umljivo. Dospevši do konca, ponavljal je g. Linhart celo b. vajo še enkrat skupno z otroci.
Dalje je sledilo mehanično in deklamatorično branje. — Pokazal nam je gosp. predsednik, kako ima učitelj pri realističnih spisih postopati, in vidili smo, da pri obravnavi realij ni ravno treba folijantov, obsegajočih kemije, fizike i. t. d., marveč naj se vzame podlaga temu predmetu samo šolska knjiga, z ktero naj se učitelj popred popolnoma soznani in na vsaktero predavanje dostojno pripravi. Gosp. Linhartu smo prav hvaležni za tako jasen poduk.
2.	točko praktično telovajo ljudske šole pokazal je g. Dovar v telovadni dvorani realne gimnazije s prejšnimi učenci prav točno, ter izpeljal posamne proste in redne vaje tako redno, da smo se čudili. Podali smo se potem v gimnazijsk muzej, kjer nam je zel > prijazni gosp. direktor Knap razkazoval naravoznansko zbirko, ki se je v malem času kaj lepo namnožila. — Zazvonilo je poldne, in šli smo v g. Lojevo gostilno, kjer smo bili dobro postrežem in pokrepčani. Ob dveh popoldne smo bili že zopet združeni v konferenčni sobi. — Pervo je g. Dovar bral svojo nalogo o telovadbi, ter jo ljudski šoli vrlo priporočal in opisoval. Za ta predmet so bile priporočane slovenske knjižice od g. g. Tomšiča in Zima.
V 3. točki: ali zamore učitelj že v ljudski šoli kaj storiti proti nezmernemu vživanju vpijanljivih pijač in kako bi se to izpeljalo, je poročal g. Skubec modro in temeljito. Priporočal je, da v tej zadevi naj bo učitelj sam zgled reda in treznosti, ter nasvetoval pri otrocih šolske hranilnice, branje mikavnih podučnih knjig in petje. Ugovarjalo in de-
batiralo se je pri 2. in 3. točki mnogo, pa brez posebnega uspeha; tudi prostih nasvetov ni manjkalo, ki so bili manj važni.
Na to nam gosp. predsednik dopoveduje, kakošne morajo šolske kronike biti in kaj naj obsegajo; priporoča nam natanjčin red pri vradnih spisih in dopisih; v šoli računstvo na pamet, tudi pri pismenih vajah s posebnim ozirom na metrično mero in tehto; posamezno slovr'ške vaje; odgovore učencev v celih stavkih; realije samo pri čitanju, pametno sostavo reda (učnega) šolskih predmetov, poldnevni poduk, kjer so učne sobe prenapolnene, se ve z dovoljenjem visoke šolske oblastnije i. t. d.
Poročal je potem g. Papa o stanji okrajne učiteljske biblioteke, ter prašal, ktere knjige bi bile na novo za bukvarnico omisliti. Slediti je imela potem volitev novih udov knjigarne komisiji; pa je bila enoglasna želja izpolnjena, da naj stari udje še ostanejo.
V stalni odbor so bili voljeni z večino glasov g. g. Papa, Erker Janez in Dovar; v deželno učiteljsko korferenco pak g. g. Erker Jan., Papa in Raktelj.
K sklepu poprime gosp. inšpektor še enkrat besedo, ter nam iskreno in priserčno priporoča red v vseh rečeh, treznost, čitanje in spodbudno obnašanj«' — Za vse prizadevanje in prijateljsko ljubezen do učiteljev se gosp. nadzorniku g. Papa v imenu vseh navzočr 'h krepko zahvaljuje in skupščina se je razšla. Z Bogom! —	B—lj.
— K okrajni učiteljski skupščini mesta Ljubljanske»^. 4. t. m. se je zbralo nad 30 učiteljev in učiteljic. Predsedoval je c. k. nadzornik pl. Gariboldi; zapisnikarja sta bila učitelja A. Žumer in Fr. Bahovec. Pervosednikje prebral vradne spise, ki so mu došli, in nasvete, ki jih je sta; II okrajni šolski oblasti v pret. letu, povedal svoje opazke pri nadzorovanji mestnih šol, kar se tiče sprejetja in odpusta učencev; vradnih spisov; šolske discipline; podučevanja v posameznih naukih i. dr. O 2. točki: Kako naj se podučuje v mestnih šolah v jeziku . . . je poročal učitelj V. Grum, nasvetov ni stavil, a katehet Keržič je želel jezikoslovne knjige enake »Sprachbuch von Janežič« za podučevanje v jeziku. O 3. točki. »Izbera podučnih 1 ljig in beril za 1. 1878/79« so poročale vse mestne šole in sicer za I. mestno deško šolo učitelj V. Kumer, za II. m. d. šolo učitelj Fr. Raktelj, za dekJ;ško nunsko šolo katehet Keržič in za mestno dekliško šolo učiteljica Mosova. Poročila pervih treh šol so se ujemala v tem, da je treba nemščino podučevati na podlagi maternega jezika, da je tedaj učitelju poleg nemških beril tudi treba slovensko-nemških ali če hočete nemško - slovenskih slovnic, zgol nemške slovnice so le za višje razrede, a na mestni dekliški šoli žele upeljati že v 3. razred zgol nemško slovnico, sicer pa vse te šole hote upeljati: J. Heinrichova nemška berila »II. in III. Theil« mesto dosihmal navadnih. — Glasovanja o tem ni bilo, ker predloge poterdi :n obobri po §. 8 derž. šl. postave okrajno nadzorništvo. — Baje se je uže to zgodilo. — 0 4. točki: »okrajna učiteljska bukvamica« je poročal učitelj Kokalj, nje pervomestnik. Voli se dosedanji odsek in pervomestniku se izreka »hv?'a« za njegov trud. 5. V stalni odbor se volijo dosedanji udje: Linhart, Praprotnik, Raktelj in Tomšič. 6. V deželno učiteljsko skupščino: Praprotirk in Raktelj. — Še gre tukaj omeniti samostalnega predloga učit. Raktelja: pepelnica in vseh vernih duš dan naj bota prosta dneva. Predlog je bil podpiran in sprejet brez ugovora, se ve, da razsodba o tem pristoji drugi oblasti. Seja se konča ob 11. uri.
— \dovsko učiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 4. julija. — Navzočnih je bilo s predsednikom vred 7 odbornikov. — Tajnik poroča o društveni delavnosti. V društvo se sprejme g. J. Jerom od sv. Križa pri Kosta,-
njevici. — Dvema učiteljema se dovoli obrok za plačevanje. — Drugim dolžnikom se ima naznaniti, da plačajo zaostale doneske do konec avgusta, sicer nehajo biti udje društvu. Prošnja učiteljske vdove za izvanredno podporo se reši po pravilih. — Določi se dan prihodnjega občnega zbora na drugo polovico meseca septembra.
—	Slovensko učiteljsko društvo je zborovalo 4. julija 1878. — Tajnik poroča: G. Stegnar je učiteljsko bukvarnico vredil in je v njegovem stanovanji učiteljem, društvenikom, na razpolaganje. — Razgovor je bil dalej v društvenem delovanji, o prihodnjem občnem zboru in o stvareh, ki se imajo postaviti tačas na dnevni red.
—	Za Radoljico bode okrajna učit. skupščina 18. julija v šoli v Begunjah. Dnevni red: 1. Opazke c. k. Si. nadzornika. 2. Jezikoslovni pouk v ljudski šoli, da se ž njim zadosti minist. ukazu dné 5. aprila 1878, št. 5316. 3. Praktična sestava in spisava prejpisanega šolskega inventara. 4. Volitev poslanca v deželno učit. konferenco. 5. Volitev v bukvarničen odsek in v stalen odbor. 6. Samostalni predlogi.
—	Cecilijino društvo bode imelo občni zbor v četrtek 25. julija t. 1. z naslednjimi točkami: 1. ob osmih zjutraj slovesna sv. maša v stolnici; 2. ob desetih društveno zborovanje, ki bode obsegalo: a) Nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodije, d) poročilo blagajnikovo, e) razne nasvete; 3. ob štirih popoludné obiskanje sv. Rešnjega Telesa med petjem — v stolnici; 4. ob šestih slovesne večernice v frančiškanski cerkvi. Zvečer zabava. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje glasbe.	Odbor.
—	V černomlji bode okr. učit. skupščina 28. julija. Dnevi red je: 1. Kako vzbuja in pospešuje učitelj domoljubno čuvstvo pri šolski mladeži in pri odraščenili? (Poroč. Schiller in Germ). 2. Kako naj postopa učitelj pri porabi dr. Močnikovih računic v ljudski šoli, da hitro doseže primeren namen poučevanja? (Poroč. Rupnik in Sturm). 3. Pouk v zgodovini v ljudski šoli, učna tvarina naj se kar moč na tanko določi? (Poroč. Šetina, Dular). 4. Kako naj učitelj vadi šolsko mladež rednosti in snažnosti? (Poroč. učiteljica Alojzija Bauer in učitelj Janez Barle).
—	(Šolstvo.) V vojake sta bila z gimnazije tukajšnje koj s prva poklicana profesorja Zeche pa Adamek. Od bogoslovja jih je bilo klicanih sedem; dva odmenjena letos za presbitera, ki pa sta po milosti cesarjevi oproščena, da bota mogla obhajati sv. novo mašo; izmed dveh osmošolcev je eden pri zopetnem preiskovanji bil spoznan preslaboten, opravila pa sta oba godno preskušnjo. — Šole srednje, t. j. gimnazija in realka, in učiteljska pripravnica z vadnico vred sklenejo šolsko leto prihodnjo soboto 13. t. m. po sv. maši, in bodoči teden se bode vršila zrelostna preskušnja na realki pod predsedništvom nadzornika g. Zind-lerja, na gimnaziji g. Šolarja, kteri jo vže ta teden vodi na realni gimnaziji v Rudolfovem; — ljudske šole in nunska dovršijo leto 20. t. m. — V Gradcu s-o nektere šole nagloma sklenili, ker so prostori šolski potrebni vojaštvu.
—	V Krailji ima prenehati niža gimnazija; vže prihodnje leto ne bode več I. razreda, isto tako preneha viša gimnazija v Zateču na Češkem, niža gimnazija v Sinji v Dalmaciji in realna gimnazija v Bruntalu v Šleziji.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na lrazredni ljudski šoli v Ihanu učiteljska služba J. p. 450 gl. in stanovanje, na Berdu pri Podpeči 1. p. 400 gl. in stanovanje
in v zgornjem Tuhinu 1. p. 400 gl. in stanovanje. Službe se oddajejo začasno; prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku do 10. avgusta t. 1. —
V	šolskem okraji Postonjskem. Na lrazredni ljudski šoli na Ubelskem učiteljska služba 1. p. 500 gl. in stanovanje. — Krajnemu šolskemu svetu do konca julija. —
Na lrazrednili šolah v Velikej Dolini učiteljska služba 1. p. 500 gl.; v Jesenicah 450 gl.; v Šent-Janžu 500 gl.; v Šent-Jurji (pod Kumom) 400 gl.; vse v šolskemu okraji Kerškem, povsod tudi prosto stanovanje. Prošnje do 5. avgusta dotičnim krajnim šolskim svetom.
V	Černomeljskem šolskem okraji: Na lrazredni šoli v Starem tergu pri Poljanah učit. služba 1. p. 500 gl. in stanovanje; na lrazrednicah v Preloki in na Verhu (Schweinberg) učit. služba 1. p. 450 gl. in stanovanje; na 4razredni ljudski šoli v Černomlju učit. služba 1. p. 500 gl.; na 2razredni ljudski šoli v Dragatušu druga učiteljska služba z 1. p. 450 gl. Prošnje do 15. septembra pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Na samostalni 3razredni meščanski šoli vKerškem z nemškim učnim jezikom, od katere se odpre z mescem oktobrom pervo leto, ume-ščuje se dvoje učiteljskih služeb, jedna za jezikoslovno - zgodovinsko, drugo za naravoznansko stroko (ali pa, eventuell), za matematično - tehnično; 1. p. je 800 gl. — Dosihdob, da se umesti ravnatelj, kar se ima zgoditi šl. leta 1880/81, bode jeden teh dveh učiteljev tudi opravljal ravnateljstvo, za kar se mu priznava 200 gl. in stanovanje. Prošnje do 8. avgusta pri okrajnem šolskem svetu v Kerškem.
Na Stajarskem. (Učiteljske službe.) V obsegu okrajnega glavarstva slovenjegraškega so razpisane: Učiteljska služba v Podgorji (550); pod-učiteljska služba v Št. II u pod Turjakom (480, 360) invŠmartnu pod Slovj. Gradcem (480, 390) z vsemi je stanovanje združeno. Učiteljska služba v Št. Janžu na Vrhu (550), v Plešivici (550) pri obeh stanovanje; poduči-teljska služba v Ve len j i (480, 360). Učiteljska služba v Brezah (550), v Marnbergu (600), na Pernicah (600), v Soboti (600), v Trobinji (550), pri vseh stanovanje, razen Marnberga. Podučiteljska služba v Velikej Moti, Marnbergu, Ribnici (z vsemi [480, 360] in stanovanje). Prošnje se vlagajo do 1. avgusta na krajni šolski svet.
Ob obsegu breškega okrajnega glavarstva so razpisane podučiteljske službe: na Bizeljskem (440, 330), na Dobovi (440, 330), v Pišecah (440, 330), na Planini (480, 360), v Pilštanju (500, 390), v Št. Petru pod gorami (510, 400) do 25. julija na kr. šl. sv. Z vsemi je združeno stanovanje.
Na Primorskem. Na c. k. 8razredni meščanski šoli v Terstu z nemškim učnim jezikom se razpisuje 1 učiteljska služba za matematično - tehnične predmete in 4 podučiteljske službe, plača taka, kakor za jednake službe na c. k. vadnici.
Na c. k. 8razredni dekliški meščanski šoli v Terstu z nemškim učnim .jezikom se razpisuje 1 učiteljska služba za naravoznanske predmete in 1 učiteljska služba za matematično - tehnične predmete in 2 podučiteljičnih služeb. Plača kakor na c. k. vadnicah.
Podučitelji in podučiteljice, zmožni podučevati tudi v laščini in slovenščini imajo prednost.
Prošnje do 5. avgusta pri c. k. namestuištvu v Terstu,
Jbfpieiiitt - jlimdffmimtti}.
3nt SBereidje bet f. i. »ejirfäfjauptmannföaft (Silli fommen nadjfte^enbe Seriellen ju
befeuert, unb jtoar:
Se^rerftelfen: Kal obje, 5ßoft ©t. ©eorgen an ber ©übbal?n; Sachsenfeld unb Svetina, mit bet III. Oe^attSIIaffe. Unterie^rerftellen: Neukirchen, 5ßoft Sofiencgg unb Sachsenfeld, mit ber III.
©eEjaltSfiaffe.
§c^uCßc3trß gtrattj. Se^rerfteHe: S t. Georgen bei Sabor, Sßoft granj, mit ber IV. ©e^aftžfiaffe. UnterletyrerfteHe: Frasslau, mit ber III. ©e^aitšflaffe.
Jcßwlßejirß g>onoßt3.
Se^rerftetten: Kirch statten, ?ßoft ©oncbij, mit ber IV. ©etyaltgflaffe; St.
Barthelmä, ißoft ^eil. ©eift in Soče; Trennenberg, 5ßoft 8t. ©eorgen an ber ©übbafm; Špitalič, Reischach, St. Kunigund unb Köbl, ißoft ©ono&ij mit ber IV. ©e^attsflaffe. Unterle^rerfteUen: Weiten stein, mit ber III. ©e^aitžiiaffe; bann Čad ram, ^Srft Dpiotnij unb heil. Geist in Loče, mit ber IV. ©e^aitSfiaffe.
§cß«Cßc3trfi §t. ^lavexn.
Se^retfteHen: Sibika, Berbunben mit bem Drganiftenbienfte; Lemberg, ber* bunbeit mit ber Senüfcung eines ©ninbfomplejež bon 3'/, 3odj; beibe $oft ©t. 3J!arein bei ßrladiftein unb mit IV. ©efjattsflaife. Unterletyrerfiellen: Schleinitz, St. Veit, beibe $ßoft ©t. ©eorgen a. b. ©übb.; bann Ponigl, fämmttidje mit ber IV. Qefyattsfiaffe.
g>d?ufße3trß ^ßerßurg.
Se^rerfteUen: Goricen, St. Michael, qSofl Sßrafiberg; bann Leutsch, q$oft Saufen, mit ber lil. ©eijattsfiaffe. Dberleljrerftelle: Rietz, $cft ^rafcberg, mit ber IV. Öefyaitsflaffe unb ©avtennufcung. Unterle^rerfteUen: Rietz, «ßoft 5ßraperg unb Laufen, mit ber IV. ©e^aitöftaffe.
§cßutßc3irfi ^üffer. Sefyrerftelle: Razbor, $oft Süffer, mit ber III. ©e^altšfiaffe. Unterle^rerftelle: O ber rečic, 5p oft Siiffer, mit ber III. ©e^altšitaffe.
Mit fäntmtlidjen ©teilen vft ber ©enufi ber freien 5ß o !> n u tt g uerbunben. Set Sefefcung ber ttnterle^rerftelien Wirb aud) auf tueibiidje Seljrfräfte iiüctfidjt ge= nommen.
®ie ©ompetenjgefudje finb big 30. 3«It 1878 an ben betreffenben Drtž= fdjulratlj ju fenben.
Gilli, am 29. SRai 1878.
®ec Sorfifecnbe: rl a, a, s m. p.
Prenieinbe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. G. g.: France Avser v Bohinjski Beli, Janez Peruci v Spodnjem Logu (Unterlag) in nadučitelj Jožef Potokar v Mokronogu so imenovani stalni.
Listnica vredništva.
G. X. v G. Prejeli. Pride prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik,
Tiskar in založnik: J. R. Mili«.