PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ul.
pnmorsl &
JE	dnevm«, i
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 220 (14.311)
Trst, torek, 22. septembra 1992
Danes bo v Parizu sestanek predsednika Mitterranda s kanclerjem Kohlom
Evropa toplo čestita Francozom do njene združitve pa je še daleč
Velika Britanija ne bo pristala na maastrichtsko listino, če tega ne stori tudi Danska V Italiji so si oddahnili, lira se je popravila, na deviznih trgih pa še vlada napetost
Pogojni Da za Evropo
VOJMIR TAVČAR
Evropi - ali vsaj tistim, ki so se zavzemali za njeno postopno integracijo - je v nedeljo pozno zvečer odleglo: Francozi so se v večini opredelili za Da. Evropa je zadihala, toda s francoskim referendumom še zdaleč niso bili rešeni problemi, ki jih je sam referendum načel in ki so v zadnjih tednih prišli krepko do izraza.
V ocenjevanju francoskega referenduma je treba najprej ugotoviti, da je DA zmagal s pičlo večino. In po pričevanju novinarjev, ki so pobliže sledili poteku referenduma, je bila zmaga DA skoraj do zadnjega trenutka v dvomu. To pa pomeni, da bodo Fran-cois Miterrand in njegovi sodelavci morali upoštevati razloge tistih, ki so so opredelili za NE. Francija bo nadaljevala na poti sporazuma v Maastrichtu, vendar najbrž veliko previdneje in počasneje, kot je doslej.
Problemi, ki jih je načel francoski referendum, predvsem pa Pretresi na mednarodnih denarnih trgih, ki so britanski funt in italijansko liro prisilili k začasnemu umiku iz evropskega denarnega sistema, so tudi v Veliki Britaniji okrepili nasprotnike evropske integracije. Pravijo, da bivša ministrska predsednica Marga-reth Thatcher, ki je bila prisiljena k odstopu prav zaradi nasprotovanja evropski integraciji, pripravlja v teh dneh svoje maščevanje in tudi sedanji premier Major, ki je veliko bolj naklonjen Ev-r°pi, je v svojih zadnjih izjavah Previdnejši in je odložil razpravo 0 ratifikaciji v britanskem parlamentu, saj bi ob tem vprašanju lahko tvegal poraz.
Angleški funt bo najbrž še nekaj časa ostal izven sistema, dokler njegova usoda ne bo jasnej-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zgovorni naslovi francoskih časopisov	(Telefoto AP)
PARIZ — Za Maastricht se je izreklo torej komaj 51,05 odstotka ali 13.172.710 francoskih volivcev (proti jih je bilo 48,95% ali 12.632.816). Zagovorniki ekonom-sko-monetarne unije so potemtakem zmagali bitko, toda vojna se nadaljuje: ko bi zmagali nasprotniki maastrichtske pogodbe, bi lahko naredili križ čez združeno Evropo, tistih pičlih pol milijona glasov pa tudi ne bo omogočilo nagle rešitve nebroja odprtih vprašanj. Pogodbo so ratificirale doslej Irska, Grčija, Luksemburg in Francija (Danska, kot vemo, ne), problemov s parlamentarno ratifikacijo v Italiji, Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Portugalskem ne bi smelo biti, Velika Britanija (kjer so v teku huda politična obračunavanja) pa pogojuje takšno ratifikacijo (ki sploh ni gotova) z danskim problemom. Sama
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V poslanski zbornici začetek parlamentarnega itra za »manever«
Danes prva splošna stavka proti gospodarskim ukrepom
RIM V poslanski zbornici se je včeraj začel parlamentarni iter vladnega gospodarskega manevra za 93 tisoč milijard. O ukrepih bodo razpravljali v posameznih komisijah, do četrtka pa se mora komisija za ustavne zadeve izjasniti o ustavnosti dekreta o pokojninskem zavarovanju, zdravstvu, zaposlitvah v javnem sektorju in davkih, poslanska zbornica pa naj bi o manevru končala razpravo do 3. okrobra.
Včeraj je predsednik ministrskega sveta Amato tudi sprejel voditelje sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so premiera seznanili z razlogi za njihovo nasprotovanje vladnim ukrepom, predstavili pa so tudi »alternativne ukrepe,« ki naj bi po mnenju sindikatov imeli enak učinek, bili pa naj bi bolj pravični. Kot je po srečanju povedal generalni sekretar UIL Larizza, je vlada pripravljena delno spremeniti gospodarske ukrepe, vendar v »smeri njihove okrepitve.« Larizza je še dejal, da je vlada izrazila pripravljenost na dogovarjanje s sindikati, in to kar zadeva zakonski osnutek za štiri zakonska pooblastila kot tudi glede odlokov v zvezi s pokojninskim zavarovanjem, ki so bili sprejeti v sklopu gospodarskih ukrepov.
Tudi včeraj so se nadaljevale samostojne protestne akcije. V nekaterih mestih je prišlo do spontanih stavk in manifestacij, ki so jih v glavnem organizirali sindikati kovinarjev in pa nekatere osnovne sindikalne organizacije. Ze danes pa se bo s splošno stavko v Toskani začela serija štiriurnih splošnih stavk, ki so jih sindikati napovedali v znak protesta proti sprejetim gospodarskim ukrepom Amatove vlade, in bodo nato potekale še v drugih deželah. Doslej so že dogovorjene stavke, ki bodo v četrtek v Kampaniji, Liguriji in Markah, v petek bodo stavkali v Piemontu, v torek, 29. septembra, pa v Laciju, Venetu in Kalabriji. Protestne akcije bodo ta teden dosegle svoj višek v soboto z vsedržavno manifestacijo upokojencev v Rimu, naslednji teden pa s splošno stavko javnega sektorja (vključno s šolo), v petek 2. oktobra.
Kar zadeva ostale dežele, se bodo avtonomno odločile za datume stavk in manifestacij. Ob tem so pri konfederaciji CGIL, CISL in UIL tudi poudarili, da bodo za časa stavk zagotovljene najnujnejše storitve, kot to zahteva zakon št. 146. Tako bodo delavci v prevozih (železniški, letalski in pomorski) stavkali v omejenih časovnih obdobjih, da bi na ta način zagotovili mednarodne in vsedržavne zveze.
Evropski svet sredi oktobra v Angliji
NEW YORK - Zunanji ministri Evropske skupnosti so se domenili, da bo izredni vrh državnih poglavarjev in predsednikov vlad, na katerem bodo proučili stanje v Evropi po francoskem referendumu o maastrichtski pogodbi, v Veliki Britaniji sredi prihodnjega meseca, verjetno 15. in 16. oktobra. Zasedanje zunanjih ministrov je bilo na sedežu OZN, kjer se šefi evropskih diplomacij udeležujejo generalne skupščine, in je trajalo dobre tri ure.
V zaključnem sporočilu o poteku sestanka je rečeno, da so ministri soglasno izrazili globoko zadovoljstvo nad izidom ljudskega glasovanja v Franciji, ki bo ublažil napetost na denarnih trgih, prav tako so se strinjali, da se mora postopek za ratifikacijo sporazumov iz Maastrichta nadaljevati po dogovorjenem voznem redu, da se mora torej zaključiti najpozneje do 1. januarja 1993. Dalje so si bili edini, da je potrebno elemente o evropski združitvi, ki so že zapopa-deni v maastrichtski listini, začeti že sedaj izvajati, istočasno pa z njimi najtemeljiteje seznanjati vso evropsko javnost. Zunanji ministri se tudi obvezujejo, da si bodo prizadevali za povoljno ureditev evropskega denarnega sistema, ki ga opredeljujejo kot »ključni dejavnik gospodarske stabilnosti in blagostanja v Evropi«. Nazadnje je v sporočilu zapisano, da bodo ministri upoštevali rezultate političnih razprav iz zadnjih dni in da so pozitivno sprejeli odločitev predsedstva britanske vlade glede izrednega sklicanja evropskega sveta, ki naj vso to problematiko poglobi.
Londonski viri pripisujejo dolgost newyorškega sestanka dejstvu, da listina, ki jo je predložila britanska delegacija, ni zadovoljila drugih evropskih držav; v njej je bil dan poudarek pičlosti glasov, s katerimi so v Franciji zmagali zagovorniki Maastrichta, zato so jo nanovo sestavili oziroma ustrezno dopolnili.
Ce bi prišlo do razširitve spopadov v Bosni in Hercegovini
V nevarnosti tudi Slovenija
LJUBLJANA — Razmere sil in Politične aspiracije vseh treh sprtih strani v BiH potekajo v nasprotni srneri od Slovenije, kar je za našo rePubliko s stališča neposredne 09roženosti pozitivno. Z vidika do-?e9e trajnega miru na tem delu Bal-. na pa so stvari bolj črnoglede. To ■Le dejal slovenski obrambni minister Y*nez Janša (na sliki) na včerajšnji V^Pni seji skupščinskih komisij za obrambo in mednarodne odnose, ki sta obravnavali informaciji o ob-Nfnbno-varnostnem položaju RS z ozirom na vojne razmere v BiH in o sodelovanju Slovenije na obramb-področju s sosednjimi država-
Republiško ministrstvo za obram-0 na podlagi razpoložljivih poda-
tkov ocenjuje, da je posledica pol letne vojne v BiH 50 tisoč mrtvih, 150 tisoč ranjenih, polovica vseh prebivalcev te države pa naj bi zapustila svoje domove. Kot je znano, je v Sloveniji približno 75 tisoč beguncev iz BiH, na Hrvaškem jih je 340 tisoč, v Srbiji 220 tisoč, v Črni gori 42 tisoč in v Makedoniji 30 tisoč. Na področju nekdanje Jugoslavije je skupaj dva milijona razseljenih oseb. Pričakovati je, menijo na obrambnem ministrstvu, da se bo število nesrečnih beguncev še povečalo, saj je pred vrati zima, kar pomeni mraz in lakoto. Na obrambnem ministrstvu razpolagajo tudi s NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Generalna skupščina danes o izključitvi ZRJ iz OZN
NEW YORK — Generalna skupščina OZN bo danes glasovala o predlogu varnostnega sveta o izključitvi ZR Jugoslavije iz dela generalne skupščine. VS je namreč sprejel sklep, da ZRJ ne pripada sedež nekdanje SFRJ in mora zato nova država (zveza Srbije in Črne gore) najprej zaprositi za članstvo v OZN, šele nato pa bi lahko sodelovala tudi pri delu njenih organov.
V generalni skupščini OZN je včeraj govoril ameriški predsednik Bush, ki se je zavzel za formiranje mednarodnih enot za humanitarne in mirovne misije. Bush je s tem v zvezi še dejal, da bi mora-
le zato imeti države, ki bi pri tem sodelovale, stalno pripravljene vojaške enote in poudaril, da so tudi ZDA pripravljene dati svoj delež.
Glede mirovnih pogovorov o BiH v Ženevi pa je treba povedati, da ni bilo doseženega nobenega napredka. Predstavniki Muslimanov, Hrvatov in Srbov iz BiH so se že vrnili v BiH, do blokade pa je prišlo, ko je zunanji minister BiH odklonil pogovore z vodjem bosenskih Srbov Karadžičem, »češ, da se z vojnim zločincem ne bo pogovarjal.« Medtem pa iz BiH poročajo o novih bojih, srbska letala pa naj bi včeraj bombardirala tudi Slavonski brod.
V enem letu so se življenjski stroški povzpeli samo za 5,3 odstotka
V septembru zastoj inflacije a oktobra bo spet poskočila
RIM — Statistični zavod ISTAT javlja, da je bilo gibanje življenjskih stroškov v osmih vzorčnih mestih prve tri septembrske tedne v glavnem nespremenjeno nasproti avgustu, zato bi moral znašati mesečni porast inflacije na vsedržavni ravni približno 0,4%, tendenčna stopnja inflacije nasproti lanskemu septembru pa bistveno enaka avgustovski, to se pravi 5,3%. Mesečne censke razlike so šle od -0,1% v Bologni do +0,8% v Benetkah, vendar pa v podatkih za ta mesec niso zapo-padeni učinki zadnjih gospodarskih ukrepov Amatove vlade in razvrednotenja lire znotraj evropskega denarnega sistema. To pa z drugimi besedami pomeni, da številke o gibanju cen v prihodnjem mesecu (oktobru) prav gotovo ne bodo tako spodbudne kot ta mesec, ko smo zaznamovali v Italiji najnižjo inflacijsko stopnjo po novembru 1988. Pred letom dni je znašala letna inflacija 6,2%, prav tako še januarja letos, pozneje pa se je ublažila. V primerjavi z lanskim septembrom so se v tekočem mesecu življenjski stroški v omenjenih
osmih mesecih povzpeli povprečno za 0,3-0,4% (le v Neaplju za desetinsko odstotka več) in bili povsod pod 6%. Gibanje cen prehrambenemu blagu je bilo dokaj razvejano in je šlo v enem mesecp od -0,2% v Bologni do +0,8% v Benetkah, v letu dni pa ni bilo nikjer nobenega poviška. Stroški za oblačila so se v nekaterih mestih povzdignili zaradi dotoka modnih vzorcev za jesen in zimo, nespremenjene ali celo nižje pa so bile cene na energetskem področju (zaradi pocenitve plinskega olja in metana za ogrevanje).
Stroški za stanovanje se niso premaknili, isto pa velja za cene raznih dobrin in storitev. Povečali pa so se izdatki za zdravje: v Benetkah kar za 13,5% v enem letu (zdravniški ceniki), v Trstu za 3,4% (klinični izvidi) in v Neaplju za 1,9% (splošni in specialistični zdravniški pregledi). Nasprotno so se stroški za prevoze zmanjšali (pocenitev bencina in motornega olja), izdatki za zabavo in prosti čas pa so narasli v Milanu (3,1%) in Genovi (2,8%).
V Čedadu v nedeljo umrl duhovnik Angelo Cracina Čedermac 2. tisočletja
ČEDAD — V 83. letu starosti je v nedeljo v Čedadu umrl eden od beneških »Čedermacev drugega tisočletja«, monsignor Angelo Cracina na sliki), ki si je vse življenje prizadeval za uveljavitev slovenskega človeka na Videmskem.
Pokojnik se je rodil v kraju Campeglio, oče je bil Slovenec iz Brezja v Tipani, mati pa Furlanka. Dušnopastirsko službo je najprej začel v Karniji in potem je celih trideset let deloval v Benečiji. Od leta 1966 je bil petnajst let v Buji, leta 1982 pa je postal kanonik v Čedadu.
Angelo Cracina pa je bil tudi priznani zgodovinar in v tem svoj-stvu je objavil skoraj dvajset publikacij, v katerih je zbral dragocene verske in narodnostne podatke. Na univerzi v Rimu je objavil
Novo predvolilno zavezništvo na levici Po volitvah ustanovitev skupne stranke
LJUBLJANA — Včeraj dopoldne so podpisali sporazum med Delavsko stranko Slovenije, Demokratično stranko upokojencev in Socialidemokratsko prenovo Slovenije (stranko prenoviteljev) za skupni volilni nastop in za ustvarjanje širše nove leve slovenske stranke, do katere naj pride po volitvah. Podpisani sporazum predvideva skupen nastop na volitvah, v ta namen pa združevanje finančnih in drugih moči, enakopravno zastopstvo na kandidatnih listah z zagotovljeno izvolitvijo poslancev treh strank. Zelo pomemben pa je zadnji odstavek dogovora, ki se glasi: »Stranke, ki oblikujejo zvezo, bodo začele z vspo-rednimi pripravami za spojitev v novo stranko na načelih enakopravnosti in prostovoljnosti. Nova stranka naj nastane po volitvah na osnovi skupaj doseženega volilnega rezultata. Sporazumno bo izbrano ime nove stranke in izvoljeno novo vodstvo. Novo ime bo odražalo delavsko, socialno oz. socialdemokratsko orientacijo, za predsednika nove stranke pa ne
more kandidirati nobeden od predsednikov strank, ki se povezujejo.«
Po podpisu je predsednik Delavske stranke Slovenije Vlado Rančigaj povedal, da se je s tem pričel proces združevanja slovenske lovice in da je »treba vrniti delavcu njegov ponos«. Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Drago Lipič, pa je dejal, da so »odločitev temeljito pretehtali za varovanje interesov upokojencev«. Za predsednika prenoviteljev Cirila Ribičiča pa ne gre samo za volilni uspeh in njegovo izboljšanje, temveč tudi za zmanjšanje možnosti, »da bi se z glasovi levice okoristila desnica.« Ribičič pričakuje, da se bodo še pred volitvami priključile razne neparlamentarne stranke, kot so na primer krščanski socialisti in drugi, za povolilno razdobje pa mu gre predvsem za ustvarjanje levega močnega socialdemokratskega bloka, kar je seveda prvenstveno problem odnosov s Pučnikovo SDSS.
BOGO SAMSA
doktorsko tezo z naslovom »Slovenci v Nadiških dolinah. Vernost in pastoralni problemi«. Največjo odmevnost pa je msg. Cracina zabeležil z odkritjem listine o staro-gorskem spomeniku. Dokument je izrednega pomena, saj se da v njem razbrati osnovo slovenstva v teh krajih. V dokumentu, ki je iz 15. stoletja, so v slovenščini zapisani Oče naš, češčena si Marija in Apostolska vera.
S pokojnikom sem se pogovarjal pred nekaj meseci in takrat mi je na vprašanje o bodočnosti Benečije takole povedal: »Dogodki zadnjih mesecev me silijo, da sem optimist. Vedite pa, da brez težav ne bo šlo, tudi za našo narodnostno skupnost. Obstajajo še sile, ki bi nas hotele uničiti. Na srečo pa je takšnih sil vse manj«.
Pogreb pokojnega msg. Angela Cracine bo danes dopoldne v Čedadu.	RUDI PAVŠIČ
• Pogojni Da
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ša. Pa tudi italijanska lira se ne bo vrnila v EDS že danes, ker ni še povsem jasno, kako bo izid nedeljskega referenduma v Franciji vplival na mednarodna denarna tržišča. Znak previdnosti, dokaz šibkosti italijanske gospodarske strukture, a tudi dokaz, da z zmago DA v Franciji vsi problemi na poti evropske integracije še niso rešeni.
Zmaga DA v Franciji v bistvu le omogoča, da se nadaljuje v integraciji in da ni treba začeti vsega znova, opozarja pa, da bo treba marsikaj v sporazumu iz Maastrichta spet preučiti, pregledati in po potrebi prilagositi ali spremeniti. Vendar na to ni opozoril samo izid francoskega referenduma: že neenotnost Dvanajsterice v odnosu do krize v nekdanji Jugoslaviji pa tudi nesposobnost uspešnejšega usklajevanja na denarnem področju v prejšnjih tednih so bili jasni znaki, da v Dvanajsterici in njenih integracijskih projektih marsikaj škripa.
Eno od nerešenih vprašanj je dejstvo, da je Evropa, ki jo nakazuje Maastricht bolj Evropa držav, kot Evropa narodov. Na to je opozoril tudi nemški zunanji minister Kinkel, ki je poudaril, da bo izid francoskega referenduma nedvomno pomagal v procesu Evropske integracije, ker »ljudje v na celini in v Nemčiji še posebej, hočejo Evropo, vendar želijo ohraniti tudi svojo nacionalno identiteto«. In če ta problem občuti velik narod, kot je nemški, je tem večji za druge, manjše in zato bolj izpostavljene narode, katerim skupni evropski dom v tem trenutku ni jamstvo za narodnostno preživetje.
Predvsem pa bo treba rešiti problem enakopravnosti narodov in gospodarstev, saj je bil podzavestno problem Nemčije glavna tema v kampanji za referendum v Franciji. In tudi v Veliki Britaniji je strah pred združeno Nemčijo bistven dejavnik za krepitev fronte nasprotnikov Evrope. Izkušnja je pokazala, da je združitev prej ošibila kot okrepila Nemčijo, saj zahteva znatno več psihološkega in še zlasti finančnega napora, kot bi si Nemci sami pa tudi druge evropske države pričakovale. Nemška izkušnja pa je po svoje lahko prvi poskus vključevanja neke bivše vzhodne države in vseh travm, ki sledijo zlomu realnega socializma in prehodu v kapitalizem.
In dialog ter odnos z nekdanjo Vzhodno Evropo je še kako potreben, saj bi bilo vsakršno zapiranje Dvanajsterice v svoje meje zgrešeno ter dolgoročno porazno. Evropa najbrž nima drugih alternativ kot integracijo. Toda projekt, ki je bil podpisan v Maastrichtu, je treba prilagoditi novim razmeram in potrebam. Na to je opozoril nedeljski referendum v Franciji. In prav zato najbrž ni bil nepotreben, kljub vsem težavam, ki jih je povzročil.
• Evropa
pogodba namreč predvideva, da je za njeno uveljavitev potrebno soglasje vseh članic Evropske skupnosti, kar pomeni, da bi jo bilo treba prilagoditi ali pa ji dodati protokol ad hoc v pričakovanju vnovičnega referenduma na Danskem. Pa tudi ko bi na oktobrskem izrednem evropskem vrhu (ki se ga bodo udeležili državni poglavarji in predsedniki vlad in ki ga zahteva britanski premier Major, da bi razrešili dansko uganko in naredili red na deviznih trgih), ta postopek sprejeli, bi ga bilo treba menda znova predložiti v odobritev vsej dvanajsterici, s tem pa nanovo sprožiti dokaj rizično razpravo, ki je bila že skoraj zaključena. Major sicer zagotavlja, da se London ne bo oddaljil od Evrope, slednjo pa poziva, naj globoko razmisli o svoji bodočnosti. Njegova vlada bo dosledno izvajala protiinflacijski program, zato pa bo tudi še zadržala funt šterling, ki je strmoglavil včeraj do novega zgodovinskega minimuma (toda težave so bile tudi s francoskim frankom), zunaj evropskega denarnega sistema, dokler se razmere na deviznih tržiščih ne bodo pošteno razjasnile.
Podobno velja za liro, o kateri zakladni minister Barucci trdi, da bo še dalje svobodno nihala, kar je potrdil tudi guverner Ciampi - verjetno vse dotlej, dokler ne bodo dokončno odobrili finančnega zakona za leto 1993. Poleg tega naj bi za nedoločen čas podaljšali zaporo uradnega menjalnega trga. Lira se je včeraj popravila, saj je po podatkih Bance d'Italia njen tečaj nasproti marki veljal 838,98 proti 844,16 v petek, indeks MIB pa je poskočil za 1,35%).
Kako je Italija reagirala na izid francoskega referenduma? Kratko povedano - vse politične sile, razen Stranke komunistične prenove, so izrazile zadovoljstvo, »ker se bo zdaj lažje gradilo« Evropo, predvsem pa, ker bo mogoče v tem sklopu tudi lažje reševati hude notranje gospodarske probleme, kakor naglaša predsednik senata Spadolini. Državni poglavar Scalfaro ni prevelik optimist: »Duša Evrope je še oddaljena, za prebuditev njenega duha se bo treba še boriti.« Occhetto izraža solidarnost Mitterrandu (ki se bo sešel danes x Parizu s kanclerjem
Kohlom), Craxi predlaga revizijo maastrichtske pogodbe, predsednik KD De Mita pa meni, da nalaga francoska izkušnja Amatu pospešitev sanacijske politike. Čestitke francoski vladi so prišle od vsepovsod, tako denimo iz Irske, Japonske, Švice, Španije in Avstralije, pa še iz evropske komisije, katere predsednik Delors bo predlagal državnikom dvanajsterice poseben evropski ne-inflacijski gospodarski program in pospešitev združitvenega postopka.
• V nevarnosti
podatki, da je v HVO vključenih kakih 35 tisoč pripadnikov v 12 brigadah, TO BiH pa naj bi štela 55 tisoč ljudi. Srbija ima, kot ocenjujejo, v svojih rokah nadzor nad 60 odstotki ozemlja BiH, njene sile pa so očistile zlasti območja vzhodne in severozahodne Bosne, razen Cazinske krajine.
Kar zadeve razmere na kriznih območjih BiH, pa so povedali da imajo v Cazinski krajini, vključno z Bihačem, muslimanske obrambne sile uspehe, obvladujejo pa še Tuzlo in Goražde ž vzpostavitvijo kopenskega koridorja. V Hercegovini se je fronta ustalila pri mestu Pazarič, kjer pričekujejo napad na Trebinje ter deblokado Sarajeva. Na območju med rekama Bosno in Uno hočejo Srbi zasesti Travnik, kjer je tovarna orožja za potrebe TO BiH. Že šest mesecev potekajo boji za deblokado Sarajeva. Za to mesto je pomembno odprtje zračnega mostu, saj je oskrba po kopenski poti nemogoča, prav tako pa ne gre prezreti dejstva, da se je JA že pred letom dni pripravila na blokado. Odločilne operacije po informacijah obrambnega ministrstva Slovenije potekajo v Bosanski Posavini za obstoj srbskih krajin. V republiki Srbska Krajina v tem mesecu hujših bojev ni bilo, pač pa je opazna povečana aktivnost diverzantskih skupin iz Hrvaške. Odnosi med Hrvati in Muslimani oziroma med HVO in TO BiH so dokaj slabi. Ne glede na to, da sta obe strani julija podpisali medsebojni dogovor, se le-ta v praksi ne izvaja.
Obrambni minister Janša je podatke dopolnil s tem, da je v samozvani ZRJ prišlo do poskusa reorganizacije armade, ki je opustila koncept splošnega ljudskega odpora in sprejela koncept izpostavljene obrambe, kar pomeni delovanje tudi izven svojega ozemlja. Janša je prav tako spomnil, da sta Turčija in Albanija jasno povedali, da ne bosta držali križem rok, če bi se situacija zaostrila, vloga Unproforja pa je, po njegovem mnenju, taka, kot si jo je zamislila srbska stran. Izven nadzora je še vedno večja količina težkega orožja.
Janez Janša je prav tako opozoril na možnost, da bi se lahko spopadi iz BiH razširili na Sandžak in Kosovo, kar bi lahko pomenilo regionalni spopad, ki bi lahko podrl sistem kolektivne varnosti v Evropi. Posebej je opozoril, da bi brez mednarodne zaščite Makedonija postala prehodno ozemlje in bi tako prenehala obstajati kot suverena država. Po Janševih besedah sedanje stanje v BiH ustreza tistim, ki so načrtovali akcijo etničnega čiščenja ozemlja, na podlagi česar bi mogli pričakovati, če se bo tako nadaljevalo, da bo »večina stvari rešenih do konca leta.«
Zatorej so za rešitev krize v BiH možne tri opcije. Prva je mirna in možna le z angažiranjem mednarodnih dejavnikov in vojaško intervencijo. Druga je ohranitev sedanjega stanja, ki spominja na Libanon, tretja, najbolj črnogleda, pa je preraščanje lokalnih spopadov v regionalnega, posledice česar bi čutila tudi Slovenija, čeprav ne bi bila zajeta neposredno.
Minister Janša je povedal, da čeprav je Slovenija izven smeri sedanjih konfliktov v BiH, neposredne nevarnosti vendarle so. V primeru vojaške intervencije bi bila Slovenija izpostavljena delnim povračilnim maščevalnim ukrepom s strani bivše JA, kar sicer ne bi povzročilo večje škode ne nam ne sosednjim državam. Če bi prišlo do mednarodne vojaške intervencije v primeru preraščanja konflikta v regionalni spopad, bi bil možen nastop teroristično-di-verzantskih skupin, kamor sodijo
tudi agenture nekdanje Jugoslavije, ki so ostale na ozemlju Slovenije, ki pa jim s pravnimi sredstvi država ne more blizu. Večjo moč bi lahko dobile organizirane večje srbske in muslimanske skupine pri nas, ki odhajajo v BiH na pomoč svojemu narodu, lahko bi začeli prihajati pripadniki različnih oboroženih formacij iz BiH v Slovenijo (ljudje s spiskov vojnih zločincev v BiH in na Hrvaškem), zanemarljive pa ne bi bile niti potencialne točke konfliktov oziroma nerešenih problemov s Hrvaško, kot je na primer vprašanje morja.
Posebno pozornost so razpravljalni namenili JE Krško oziroma možnemu napadu nanjo, saj so jo, kot smo slišali, že preletavali pilo-ti-kamikaze z zelo nizkimi preleti. Janša je povedal, da so napadi iz zraka oziroma zračna obramba in varovanje obale Slovenije dve kritični točki v našem obrambnem sistemu. Zračni prostor nad Slovenijo je z radarsko službo sorazmerno dobro pokrit, v jedrski elektrarni pa je zaščitni plašč narejen tako, da bi zdržal na primer padec potniškega letala. JA po Janševih besedah ne premore sredstev, s katerimi bi lahko prebila dva zaščitna ovoja elektrarne. Do konca tega leta bo šel v slovenski parlament predlog, da bi za obrambo zračnega prostora in obale naredili nekaj več.
Glede sodelovanja na obrambnem področju Slovenije s sosednjimi državami pa je Janez Janša povedal, da je cilj takih srečanj izmenjava informacij o vojaško-po-litičnem položaju v zvezi z možnim razvojem zamisli o kolektivni varnosti v Evropi, s spoznavanjem zakonodaje v drugih državah, kar pri nas še ni urejeno, ter glede usposabljanja in organiziranja oziroma sistema šolanja oboroženih sil. Z Madžarsko in Avstrijo je že dosežen sporazum oziroma dogovor o sodelovanju in izmenjavi informacij o vojaško-varnostnem položaju, stiki pa so vzpostavljeni še s Švico, Švedsko, Finsko, Italijo in Španijo ter nekaterimi drugimi državami, pri katerih gre bolj za navezavo kontaktov.
Koroška že uresničuje nov model ekonomskega razvoja
Na videz, izrazito turistična dežela prepričljivo vabi tuje investitorje
Avstrijska Koroška se preusmerja na nov model dolgoročnega gospodarskega razvoja, ki bo do temeljev spremenil v prvi vrsti njeno proizvodno strukturo: opušča namreč dosedanje bazične industrijske panoge (predvsem rudarstvo in celulozo) in se preusmerja v nov tip tehnološko visoko razvitega in neo-nesnažujočega ekonomskega sistema. Stebri tega sistema so mednarodna ekonomska integracija, ekonomska promocija z informativno, svetovalno in finančno spodbujevalno funkcijo ter uvajanje takih proizvodnih struktur, ki ne bodo v nasprotju z naravnim okoljem. Gre predvsem za mala proizvodna podjetja, za 'obrt, prometne infrastrukture in transportno področje.
Sicer je naravno okolje v Avstriji nasploh in na Koroškem še posebej ključna beseda tudi kadar je govor o industriji. Popotnik, ki zaide na Koroško na prvi pogled presodi, da je to dežela, ki živi izključno od turizma. Res je ta panoga tod izredno razvita in po njeni zaslugi se zdi Koroška skoraj pravljična dežela, zelena, polna cvetja in skrajno urejena, saj v povprečju beleži okrog 18 milijonov nočitev letno. Toda videz vara: hotelska dejavnost predstavlja komaj 6,3 odstotka skupnega deželnega proizvoda, medtem ko na primer gradbeništvo prispeva z 8,9-odstotnim deležem, kmetijstvo in gozdarstvo s 4,7 odstotka, energetska industrija pa s 4,4 odstotka. Posebej pomembno je dejstvo, da Koroška izvaža 50 odstotkov vrednosti svoje industrijske proizvodnje, glavni izvoznik pa ostaja energetska panoga. Predelovalna industrija temelji na obdelavi lesa in usnja, na kemijski industriji, na železarski in kovinski industriji z visoko razvito tehnologijo (npr. proizvodnja verig, kos, lovskih pušk, strojev, tranzistorjev, letal in sestavnih delov).
Gospodarski razvoj zadnjih treh desetletij je potekel v znamenju ekonomske rasti in postopnega strukturnega preobražanja, kar je omogočilo, da se Koroška danes ponaša z zelo uravnovešeno gospodarsko strukturo. Deželna podjetniška in investicijska politika je bila namreč zasnovana na načelu socialnega ravnovesja, odločilen pa je bil pospešek, ki ga je industrijskemu razvoju dala integracija Koroške v mednarodni ekonomski sistem in še zlasti sodelovanje s sosednjima Furlanijo-Julijsko krajino in republiko Slovenijo.
In kakšni so trendi, ki jih Korošci predvidevajo za svoj gospodarski razvoj v letih dvatisoč? Kot rečeno, so zadnjih dvajset, trideset let že delali s pogledom, uprtim v novo tisočletje, zato se bodo sedanji trendi v glavnem nadaljevali. To pa pomeni, da bo primarni industrijski sektor postopoma izgubil na pomenu, z njim pa tudi tekstilna, oblačilna in usnjarska industrija. V zameno bo pridobila na pomenu kemijska, lesno predelovalna in živilska industrija, industrija za prosti čas, predvsem pa sektorji mehanskega inženirstva in precizne mehanike, kovinostrugarstvo ter električna in elektronska industrija. Seveda pa avstrijsko in z njo tudi koroško prihodnost označuje kratica E G S, ki je hkrati izziv - tudi problematičen -na pragu novega tisočletja.
Kaj torej Avstrijcem oziroma Korošcem omogoča, da z zaupanjem gledajo v prihodnost?
Kontinuiteta ekonomske politike, ki jo zagotavlja socialno ravnovesje, iskanje konsenza podjetniških in delavskih organizacij glede skupnih tem in splošno priznana odsotnost socialne konfliktnosti. V ilustracijo naj bo podatek, da je Avstrija med industrijskimi državami na samem repu lestvice stavkam žrtvovanega delovnega časa, na kateri seveda prednjači Italija, sledita ji Irska in Velika Britanija, daleč pod njimi so ZDA, Nemčija in Francija, sledi Japonska, medtem ko je Avstrija predzadnja pred Švico.
Nadaljnji dejavnik omenjenega optimizma je ugodna ekonomska klima, h kateri še posebej prispeva nov zakon za gospodarski razvoj dežele. Srž ekonomske politike koroške trgovinske zbornice pa je vsekakor tehnološka politika za devetdeseta leta, v imenu katere je zbornica že tesno povezana z domačimi in mednarodnimi znanstveno raziskovalnimi ustanovami in bankami podatkov.
Tudi večkrat poudarjeno ravnovesje v ekonomskem sistemu Koroške je razlog za optimizem, saj ne obstaja en sam prevladujoči proizvodni sektor, pač pa sistem malih in srednjevelikih podjetij. K temu je treba dodati še dobro razvit infrastrukturni in komunikacijski sistem ter visoko kvalificiano delovno silo, ki so je še posebno veseli tuji investitorji.
Koroška se povrhu ponaša s svojo strateško zemljepisno lego v osrčju Evrope. Doslej je s svojimi prednostmi privlačila predvsem nemški in švicarski kapital, v zadnjem času pa je deželna uprava vložila veliko prizadevanj, da bi pritegnila tudi italijanski kapital. V tem smislu je pripravila cel paket spodbud, ki gredo od subvencij za nakup terenov, za izgradnjo obratov, za nakup proizvodne opreme, za izvajanje raziskovalnih projektov in za uresničitev distribucijskih kanalov. Posebno ugodna je v tem okviru kreditna politika, saj se obrestna mera giblje med enim in šestimi odstotki letno, medtem ko brezobrestne subvencije dosegajo do 100 tisoč šilingov za vsako novo delovno mesto. Najugodnejšo obliko finansiranja ugotovi skupina izvedencev, ki deluje v sodelovanju z investitorjem, najvišji znesek možnega finansiranja pa znaša 75 odstotkov celotne investicije, kar pomeni, da mora investitor vložiti 25 odstotkov lastnega kapitala.
To je torej le nekaj bistvenih podatkov, ki so jih skupini italijanskih ekonomskih novinarjev ob njihovem nedavnem obisku v Celovcu posredovali koroški gostitelji. Poleg vrste srečanj - med njimi z deželnim glavarjem Christofom Zernattom in z odbornikom za industrijo Maxom Rauscherjem ter s predstavniki trgovinske zbornice in sindikatov - so si italijanski novinarji ogledali tudi dve novi oziroma nastajajoči industrijski coni in švicarsko podjetje Wild, ki je »prišlo« na Koroško pred dvajsetimi leti in uspešno deluje na področju precizne mehanike. Seveda gre omeniti tudi turistični del tega zanimivega obiska, v katerem so koroški gostitelji novinarjem pokazali naj lepše kotičke svoje zelene in jezernate dežele in jim s ponosom ponudili v pokušnjo domače specialitete, ki jih pripravljajo tamkjašnje renomira-ne kuhinje.
VLASTA BERNARD
Delegacijo italijanskih ekonomskih novinarjev, v kateri je bil tudi član našega uredništva, je na obisk na Koroško povabila tamkajšnja družba za industrializacijo dežele (Karntner Betriebsansi-edlung) v sodelovanju z novima industrijskima conama Volker-markter Industriepark (V1P) iz Volkermarkta in Euronova iz Ar-noldsteina. Namen obiska je bil orisati predstavnikom italijanskega tiska normativne in finančne ugodnosti in infrastrukturni potencial, ki jih je pripravila oziroma ga uresničuje koroška deželna vlada, da bi okrepila industrijski razvoj svojega območja in vanj pritegnila kapitale in menedžerske kapacitete ostalih evropskih držav. Koroška je namreč postala strateško pomembna točka za odnose s Srednjo in Vzhodno Evropo, zato je odločno namenjena, da ob svojem tradicionalnem turističnem sektorju čim bolj razvije tudi pomembno industrijsko dimenzijo. S pomočjo novih
zakonskih instrumentov in z uresničitvijo sodobnih industrijskih parkov, ki rastejo okrog Celovca, želijo deželne ekonomske oblasti tujemu kapitalu ponuditi »nov koroški model, gostoljuben tudi s proizvodnega gledišča«.
V industrijski coni V1P v Vol-kermarktu so si novinarji ogledali preciznomehanski obrat Wild-Austria, ki ga je istoimenska švicarska družba ustanovila pred dvajsetimi leti in ki se ponaša z izredno uspešno razvojno potjo in uveljavitvijo na tujih tržiščih. Industrijski park Euronova v Ar-noldsteinu pa je v začetni fazi nastajanja povsem novega koncepta industrijske cone v umetno ustvarjeni kotlini, ki bo popolnoma preprečila zvočno in tudi vse ostale oblike onesnaževanja.
Na slikah: zgoraj pogled na Vrbsko jezero, Iracionalni simbol Koroške; spodaj levo pa proizvodnja v obratu VVild-Austria in maketa bodočega industrijskega parka v Arnoldsteinu.
E N TE F! ER A UDINE ESPOSIZIONI
39. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA
ČASA MODERNA
(SODOBNO STANOVANJE)
Zaradi krivičnosti zadnjih vladnih ukrepov
Za torek sindikati oklicali
splošno stavko v deželi
Poleg odprte meje še druge prireditve na letošnji 5. razstavi-sejmu
V dveh dneh Gročana ponudila lep in pristen kmetijski praznik
V torek, 29. septembra bo v naši deželi splošna stavka, ki so jo oklicali sindikati CGIL-CISL-UIL v znak odločnega protesta proti zadnjim, zelo težkim ukrepom italijanske vlade. Stavka bo trajala štiri ure, vendar pa se bo v štirih pokrajinah Furlanije-Ju-lijske krajine odvijala drugače, med drugim tudi ne bo osrednjega shoda, vsekakor pa se bodo sindikati o točnem poteku stavke dogovorili danes.
Odločitev CGIL-CISL-UIL, da tudi v FJK okliče splošno stavko, ne preseneča, saj so sindikalisti že od najave zadnjih, še posebej težkih »udarcev« za odvisne delavce in upokojence, napovedovali to možnost. Stališče najbolj množične sindikalne organizacije je bilo že takoj zelo odločno in odklonilno do odločitev vlade: zaradi izredno težkega gospodarskega položaja države so žrtve neizogibne, nesprejemljivo pa je -pribijajo pri CGIL-CISL-UIL- stalno »izžemanje« odvisnih delavcev in vseh, ki svoje dohodke redno prijavljajo in vestno plačujejo vse davke.
Izredno kritični pa so sindikati tudi zaradi posegov glede zdravstvene oskrbe, s čimer vlada dejansko ukinja socialno državo. Natančnejši pregled odlokov je med drugim celo pokazal, da na letni izračun družinskih dohodkov, s katerimi bi imeli člani še pravico na družinskega zdravnika, zdravila in razne analize, vplivajo na primer tudi dohodki državnih obveznic: »mejo« namreč predstavlja skupna vsota 40 milijonov (bruto dohodkov), vendar pa je treba v tem primeru pri izračunu upoštevati vse možne vire dohodkov, vštevši z državnimi obveznicami. Ta in tovrstni »dodatki«, ki jih v splošnem prikazu ni bilo
zaslediti, pa so samo še ponoven dokaz -trdijo CGIL-CISL-UIL- da bodo na javno zdravstveno oskrbo v bodoče lahko računali le socialno povsem ogroženi državljani.
Prav tako so veliko ogorčenja v sindikalnih vrstah izzvali posegi, ki zadevajo upokojence oziroma se nanašajo na pokojninsko skrbstvo. Nesprejemljivo je na primer, podčrtujejo sindikati, da se upokojencem ne namerava priznati novembrskih poviškov (1,8%), zelo nerazsodno pa je tudi, da bi delavci vseh kategorij -ne glede na specifične značilnosti dela (prvi so protestirali gradbinci)- odhajali v pokoj s 65. letom. Sicer pa je podaljšanje delovne dobe do 65. leta starosti ne glede na spol (doslej so ženske delale do 55., moški pa do 60. leta starosti) vprašljivo tudi z drugih vidikov, ugotavljajo pri CGIL-CISL-UIL: po eni strani bodo delodajalci imeli višje stroške, po drugi pa bodo mladi še težje prišli do zaposlitve.
Ob naklonjenosti dveh sončnih septembrskih dni je v soboto in nedeljo v Gročani doživela že peto izvedbo razstava-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa. Pod pokroviteljstvom KGS in v
sodelovanju Občine Dolina so jo uresničili KD Krasno polje ter vaške skupnosti Gročane, Peska in Drage. Letos je izraziteje prišla na dan vloga Občine, ki je v okviru praznika priredila sobotno
okroglo mizo o Kraškem parku, srečanje prostovoljnih gasilcev in odgovornih za civilno zaščito treh pokrajin, ne nazadnje seveda dvodnevno odprto mejo, ki že več let sovpada z gročanskim kmetijskim praznikom. Posebno dober obisk je doživelo srečanje prostovoljcev, ki so se ga v nedeljo dopoldne udeležili predstavniki iz dolinske občine, širše s Tržaškega, iz Sežane in Kopra. Ob tej priložnosti so gledalci lahko prisostvovali tudi dokaj slikovitemu skupnemu prikazu protipožarnega posega.
Pravo praznično vzdušje, kot običajno pristno in prijateljsko domače, pa je zaživelo v samem vaškem jedru Gročane: tu so bili v kioskih na voljo domače poslastice, posebno slaščice, zvečer plesna zabava, v nedeljo popoldan pa kulturni spored s koncertom godbe na pihala s Proseka in nastopom humorista Andreja Jelačina oz. Tonija Karjole. Ob razvedrilnem je bil še pomembnejši sejemski del prireditve: že zjutraj je bil v Gročani »prašičji sejem«, na stojnicah pa so se vabljivo šopirili domači kmetijski pridelki, od povrtnine do dišavnih zelišč, od sadja do druge zelenjave. Posebej sta bili stojnici z domačo marmelado (letos sta Gianfranco in Nadja Cok iz Drage ponujala ne le marmelado iz češp, temveč tudi iz jagod in fig, celo brez sladkorja, vsekakor pa z naravnejšim, trsnim sladkorjem) in čebeljimi izdelki, saj je družina Carboni tudi letos poleg ogleda panjev poskrbela za bogato ponudbo bodisi zdravilnih kot lepotilnih izdelkov »medenega« izvora, (dam)
Na sliki (foto Križmančič) nedeljske skupne protipožarne vaje enot prostovoljnih gasilcev.
Njegov predsednik Romeo predstavil problematiko znanstvenih parkov v Italiji
Center za raziskave na Expo v Sevilli
Kot smo napovedali, je včeraj padriški Center za raziskave priredil na svetovni razstavi v Sevilli tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svojo dejavnost in razvojne programe. Glavni govornik je bil predsednik Centra prof. Domenico Romeo, ki je hkrati tudi predsednik italijanskega vsedržavnega združenja znanstvenih in tehnoloških parkov.
Romeo je med drugim dejal, da je omenjeno združenje nastalo tudi zato, da bi spodbudilo ustanovitev novih znanstvenih in tehnoloških parkov v Italiji. Enega izmed takšnih parkov nameravajo ustanoviti nekje na jugu v sodelovanju z ministrstvi za znan-
stveno raziskovanje, zaklad in jug. Za ta program naj bi že nakazali 1.100 milijard lir. Romeo je s tem v zvezi med drugim opozoril, da Italija žal namenja znanstvenemu raziskovanju sorazmerno manj sredstev kot druge razvite države.
Omeniti velja, da se je včerajšnje tiskovne konference udeležil tudi Juan Antonio Barragan, predsednik znanstvenega parka, ki bo zrasel na kraju, kjer je zdaj svetovna razstava. Za to priložnost je izšla posebna številka revije AR, v kateri so v italijanščini, angleščini in španščini predstavljene najpomembnejše znanstvene ustanove na Tržaškem.
Včeraj protest uslužbencev na sodišču
Zaposleni v tržaški sodni palači so včeraj začeli s protestno akcijo, da bi z njo protestirali zoper sklep o ukinitvi vseh posebnih prispevkov državnim uslužbencem, med katerimi je tudi takoimeno-vani »sodni prispevek«, ki je sestavni del plače zaposlenih v sodnih palačah. Sklep je pred dnevi odobril senat.
Sodni uslužbenci so se včeraj spontano sestali na skupščini in odredili, da bodo tudi danes zborovali, in sicer od 9. do 12. ure. S tem bodo dejansko močno otežkočili ali pa celo povsem ohromili delo sodnih uradov. Udeleženci skupščine so se obenem odločili, da za nedoločen čas prekinejo opravljanje nadurnega dela.
Kdaj bo župan Staffieri sklical rajonske svete?
Župan Staffieri še ni sklical sej tržaških rajonskih svetov, ki so po avgustovski uradni umestitvi (prvo sejo je sklical tedanji komisar Ravalli) še vedno brez predsednikov in torej »de facto« popolnoma paralizirani. Na Občini so še pred velikim šmarnom napovedali, da bo župan sklical seje v prvi polovici septembra, kar pa se ni zgodilo. Zamude pri sklicanju zasedanj rajonskih svetov gre po mnenju nekaterih pripisati dejstvu, da se večinske stranke še niso sporazumele o porazdelitvi predsedniških mest oziroma o tako imenovani lotizaciji rajonskih svetov.
O tem vprašanju so pred nedavnim razpravljali rajonski svetovalci Stranke komunistične prenove, ki so mnenja, da je občinska politična večina v prvi vrsti odgovorna za paralizo teh upravnih teles, ki so jih občani izvolili, da deluje-
jo, in ne, da so odvisni od zadržanja te ali one uprave. Predstavniki SKP so zato formalno naslovili županu Staffieriju zahtevo, naj takoj skliče seje, kar je s posebno interpelacijo kasneje naredila tudi občinska svetovalka Bruna Zorzini Spetič.
Zvedeli smo, da je »predmet« medstrankarskih pogajanj tudi vz-hodnokraški rajonski svet, kjer se je na prvi seji večina svetovalcev DSL, SKP, SSk in Severne lige opredelila za takojšnjo izvolitev predsednika. Namera pa je spodletela, ker so svetovalci ostalih strank zapustili sejo, saj je bila po zakonu za izvolitev predsednika nujno potrebna prisotnost dvotretjinske večine svetovalcev. Na Vzhodnem Krasu je vsekakor najbolj »aktivna« Lista za Trst, ki hoče za vsako ceno preprečiti možnost, da bi bil za predsednika izvoljen Slovenec.
Tržaška Cerkev odslej
pozornejša
Tržaška cerkev bo v prihodnje še bolj pozorna kot doslej za sredstva množičnega obveščanja in za družbeno komuniciranje. To je cilj novega središča za družbeno komuniciranje, ki ga je tržaški škof msgr. Bellomi odprl včeraj v prostorih semenišča v Ul. Besenghi. Vodstvo novega središča je bilo zaupano Silvanu Latinu, sicer odgovornemu uredniku tednika Vita Nuova.
V kratkem nagovoru je msgr. Bellomi poudaril, da je v zadnjih letih Cerkev vse bolj pozorna na sredstva množičnega obveščanja, saj so mediji postali resnični »agora« sodobnega časa, ker so spremenili svet v »globalno naselje«, pa tudi človekova zavest, njegovo znanje in opredeljevanje vse bolj sloni na poročanju medijev. V skladu s pozornostjo, ki jo vsa Cerkev namenja medijem, pa tudi s sklepi srečanja škofov treh
do medijev
Benečij v Ogleju je tržaška Cerkev sklenila, da oblikuje središče za družbeno komuniciranje, ki bo prevzelo dolžnosti podobnega telesa znotraj kurije in jih še razširilo.
Naloga središča bo seveda vzdrževati stike in dialog s krajevnimi sredstvi množičnega obveščanja, obenem pa usklajevati delo med mediji, ki delujejo v cerkvenem okviru, pripravljati vsakoletno proslavo dneva komunikacij itd.
Ob otvoritvi in blagoslovu novih prostorov, kjer ima središče svoj sedež, so na kratko predstavili tudi nedeljsko srečanje o ka-tehezi v tržaški škofiji. Izhodišče za srečanje bo anketa, ki jo je pripravil pristojni škofijski urad in iz katerega izhaja, da je Cerkev dokaj zakoreninjena v tržaški stvarnosti.
.	. _ LAVORI
L.I.T. GENERALI
UVOZ-IZVOZ
NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem.
Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do + 13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad u 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek.
Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd.
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: (040) 232243 - 232244
Začel se bo v petek v našem mestu, naslednji dan pa se bo zaključil v Vidmu
Simpozij o sodelovanju med deželami
Konec tedna, točneje v petek in soboto, bo najprej v Trstu, potem pa v Vidmu simpozij o sodelovanju med evropskimi deželami in o perspektivah po Maastrichtu. Srečanje sta včeraj zjutraj predstavila predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Nemo Gonano in podpredsednik združenja deželnih svetovalcev FJK Claudio Tonel, ki je bil v prejšnji mandatni dobi podpredsednik deželnega sveta.
Dvodnevno srečanje, ki se bo pričelo v petek, 25. t.m., bo prvi dan v kongresnem centru Pomorske postaje, v soboto, 26. septembra, pa se bo simpozij zaključil v salonih videmskega gradu.
Kot je med predstavitvijo na sedežu deželnega sveta poudaril Claudio Tonel, se je zamisel o simpoziju porodila po podpisu sporazuma v Maastrichtu. Se dodaten pomen pa sedaj daje srečanju dejstvo, da se je komaj zaključil (z majhno prevlado zagovornikov dogovora v Maastrichtu) referendum v Franciji, ki je podžgal polemike o evropskem združevanju: zato bo dvodnevno srečanje tudi priložnost za ponovno soočanje precej različnih stališč, ki jih zagovarjajo posamez-
ni evropski partnerji, na primer nemških in britanskih pogledov.
Srečanje organizira Združenje svetovalcev, udeležili pa se ga bodo številni delegati iz vseh italijanskih dežel, predstavniki evropskih držav, ki so zastopane v Bruslju, in pa držav vzhodne Evrope; na srečanju pa naj bi sodeloval tudi predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva.
Zamisel, da bi razpravljali o sporazumu iz Maastrichta, se vključuje v utečeno tradicijo naše dežele, ki je bila vselej zelo odprta do svojih sosed, saj je FJK že leta 1978 s Slovenijo in Koroško ustanovila delovno skupnost Alpe-Jadran. Tako je na včerajšnji predstavitvi novo pobudo utemeljeval predsednik deželnega sveta FJK Gonano, ki je med drugim poudaril, da bo zelo zanimivo zbrati mnenja in stališča vseh dežel, ki se bodo dvodnevnega simpozija udeležile. Osnovni cilj je seveda zbrati mnenja in poglede na Evropsko skupnost, istočasno pa evidentirati pričakovanja, ki jih imajo posamezne dežele v zvezi s sodelovanjem v širši evropski skupnosti.
Po začasnih statističnih podatkih
V septembra je Trst znova nekoliko dražji
Po poletnem zatišju se je gibanje življenjskih stroškov septembra spet razživelo, čeprav je večji inflacijski pritisk zaradi razvrednotenja lire pričakovati šele v naslednjih mesecih. Po začasnih podatkih občinske statistične službe se je Trst z 0,5-odstotnim povišanjem življenjskih stroškov glede na pretekli avgust uvrstil pod sam vrh lestvice naj-dražjih vzorčnih mest, in sicer takoj za Benetkami, kjer so življenjski stroški narasli za 0,8 odst. V letnem povprečju, se pravi glede na lanski september pa se je inflacijska stopnja v Trstu povišala za 5,5 in je za 0,2 odst. višja državnega povprečja (5,3%).
Največji mesečni porast so na Tržaškem doživeli izdatki za zdravstvene storitve ( + 3,4%), in to predvsem na račun podražitev kliničnih izvidov. Sledijo jim izdatki za službe in dobrine za stanovanje ( + 0,9%), za prehrano in obleko ( + 0,6%) in za uporabo raznih služb ( + 0,3%). Zmanjšali pa so se stroški za energijo, in sicer po zaslugi plinskega olja in metana (oboje -0,2%), in za prevoze in komunikacije (-0,1%). Nespremenjeni' so ostali izdatki za rekreacijo in za stanovanje.
Tudi v letni primerjavi so največji porast doživeli izdatki za zdravstvene storitve ( + 15,7%), sledijo jim izdatki za dobrine in službe za stanovanje ( + 8,1%), za prehrano in stanovanje ( + 5,3%), za obleko ( + 5,2%), za prevoze in komunikacije ( + 4,3%), za razne službe ( + 4,2%) in za rekreacijo ( + 3,4%). Najmanj so se glede na lanski september zvišali stroški za energijo (%0,7%).
Danes opoldne javna skupščina na Trgu Unita
Avtoprevozniki še vedno čakajo na odlagališče
Tovornjaki avtoprevoznikov že peti dan zapored stojijo na Trgu Unita. Problem avtoprevoznikov še ni rešen in zaenkrat niti ni videti dokončnega odgovora na vprašanje, kje naj bi pristojni organi odprli novo odlagališče za odpadke. Avtoprevozniki so tako še naprej brez dela, predvidevanja pa niso najboljša niti glede nakazanih rešitev, katerih uresničitev terja veliko časa. Svoje nezadovoljstvo so avtoprevozniki včeraj ponovno izrazili na tiskovni konferenci, na kateri so še enkrat podčrtali, da jih najbolj vznemirja način, kako se skuša rešiti ta problem. Povedali so tudi, da so na nekaterih sestankih slišali nedopustne stvari, kar jih spravlja v veliko nejevoljo; na razne provokacije ne bodo odgovorili, pač pa bodo mirno, kot doslej, še naprej manifestirali na Trgu Unita do rešitve celotnega problema.
Sicer so na tiskovni konferenci podčrtali, da so prejeli številna zagotovila za rešitev njihovega problema, razni sogovorniki pa so jih opozorili, da bo treba čakati še kar precej časa. Zaenkrat bo poskrbljeno za začasno stokažo, kje pa naj bi jo uredili bodo izvedeli danes dopoldne. Avtoprevozniki so ponovno potrdili, da ne iščejo nikakršnega pod-porništva za svoje delo, ampak le garancije, da ga bodo lahko mirno opravljali. S svojimi vozili bodo še naprej ostali na Trgu Unita, že sedaj pa gledajo na dolgoročne rešitve. Marsikatera grenka beseda je bila izrečena tudi na račun odgovornih, nekateri pa so tudi nakazali možnost, da se ne bi več udeleževali sestankov z »nesposobnimi« ljudmi.
Na tiskovni konferenci so spregovorili predstavniki raznih zainteresiranih kategorij, med katerimi tudi SDGZ, v imenu katere je spregovoril Davorin Devetak; med drugim je dejal, da je bilo sicer za rešitev vprašanja že veliko storjeno, od meseca julija dalje pa je vse ostalo pri starem. Med razpravo je padel tudi predlog, da bi se ustanovil poseben konzorcij, avtoprevozniki pa so se tudi dogovorili, da bodo danes ob 12. uri priredili na Trgu Unita skupščino, na kateri bodo proučili morebitne rezultate in se dogovorili, kako nadaljevati svoj boj, da bi se vprašanje dokončno uredilo.
Predsednik družbe ENEL Viezzoli prvi častni MIB
V Trstu »spekli« šestnajst novih super-menedžerjev
»Če sem kaj postal, mislim, da se moram zahvaliti zlasti osebni verodostojnosti, ki mi jo je uspelo uveljaviti v svojem delovnem okolju. Verodostojnost pa je veliko odvisna od začetnih korakov, se pravi od tega, kako se predstaviš na začetku svoje službene poti.
Fojba pri Bazovici »nacionalni spomenik«
Bazovska fojba je postala »nacionalni spomenik«. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je 11. septembra letos podpisal ustrezni predsedniški dekret na podlagi zakona št. 1089 z dne 1. junija 1939. Scalfaro je o svojem sklepu obvestil nekdanjega tržaškega poslanca Tombesija, ki se je med svojo mandatno dobo večkrat zavzel, da bi fojba postala »nacionalni spomenik«. Pred dvema letoma je podoben ukrep sprejel tudi minister za šolstvo. Po sporočilu o predsednikovem sklepu je Tombesi izrazil zadovoljstvo, ker je bila tako bazovska fojba formalno postavljena na isto raven kot Rižarna, sklep pa - seveda po Tom-besijevem mnenju - priča o »občutljivosti predsednika republike do Trsta«.
Zasedanje o »tržišču« diplomirancev v FJK
Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v začetku prihodnjega meseca priredila zasedanje na temo »Razvoj deželnega tržišča dela visokokvalificiranih kadrov v zadnjih dvanajstih letih«. Na zasedanju bo deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone poročal o zaposlovanju diplomirancev v naši deželi; docent na tržaški univerzi Fabio Neri bo govoril o možnostih delovnih izbir diplomirancev, predvideni pa so še posegi rektorja tržaške univerze Borrusa, rektorja videmske univerze Frillija, deželnega odbornika za šolstvo Antoninija Canterina in deželnega odbornika za delo Riga.
Zasedanje bo 6. oktobra natržaški Pomorski postaji. Začelo se bo ob 9.30.
Požar v noči na nedeljo hudo poškodoval najnovejšo proizvodno linijo
Milijardna škoda v papirnici
»Gre za hud udarec našemu podjetju. Izguba gre v milijarde. Toda doživeli smo že hujše težave in tudi tokrat jih bomo premagali.« Tako nam je povedal ravnatelj osebja Francesco Zuccatosta, ko smo ga vprašali, kakšne bodo posledice požara, ki je v noči med nedeljo in ponedeljkom izbruhnil v štivanski papirnici in močno poškodoval tretjo proizvodno linijo, se pravi najnovejšo in v tem trenutku daleč najpomembnejšo v štivanskem obratu.
Plameni so zagoreli okrog 1.30 Po polnoči. Še vedno niso znani vzroki, ki so do tega privedli, skoraj gotovo pa je šlo za tehnično okvaro. Požar je vsekakor hudo opustošil stroj, ki proizvaja grob Papir, iz katerega potem z drugim strojem izdelujejo patiniran papir. Plameni so se dvignili tako visoko, da je zgorela tudi streha s ka-
transko prevleko. V trenutku izbruha požara je bilo v delavnici le pet delavcev, saj je stroj povsem avtomatičen, tako da ga je treba le računalniško nadzorovati.
Na kraj požara so na poziv delavcev prihiteli gasilci iz Tržiča, Trsta in z Opčin. S plameni so se borili do 7. ure zjutraj, nekaj pa jih je ostalo tudi potem na pogorišču, da bi pomorili morebitna žarišča. Včeraj popoldne si je prišel ogledat pogorišče in škodo tudi izvedenec zavarovalne družbe. Kot nam je povedal ravnatelj Zuccatosta, niso do njegovega prihoda ničesar ukrenili.
Pri tretji liniji je skupno 120 zaposlenih. Kaže, da bodo popravila zahtevala od 10 do 15 dni. Medtem pa neposredno prizadeti delavci ne bodo ostali križem rok. Preusmerili jih bodo namreč na prvo linijo, ki prav tako proizvaja
patiniran papir, a je niso uporabljali vse od takrat, ko je začela delovati tretja linija. Ravnatelj Zuccatosta ne izključuje, da bo prva linija obratovala tudi potem, ko bodo popravili tretjo, kar bi lahko imelo tudi pozitivne posledice pri zaposlitvi. Vodstvo papirnice je namreč imelo že dalj časa v načrtu, da prvo linijo znova usposobi, a se za to vse do danes ni odločilo baje tudi zaradi krize, ki je zajela tržišče papirja.
Seveda pa prva linija še zdaleč ne bo mogla nadomestiti tretje, niti zasilno, saj je razlika v storilnosti ogromna. Da bi klientela ne trpela zamud pri dobavi, bodo pri-mankljaj krile druge papirnice skupine Burgo. V tej skupini je kar dvanajst takšnih obratov, šti-vanska papirnica pa trenutno tehnološko in tudi drugače odločno prednjači med njimi.
Ennio Riccesi podpredsednik CRT - Banke
Tržaški podjetnik Ennio Riccesi je postal podpredsednik pred kratkim nastale delniške družbe Tržaška hranilnica - Banka. Imenoval ga je njen upravni svet, ki je hkrati za svojega novega člana imenoval Vittoria Fanfanija. Fan-fani tako prevzema mesto, ki je bilo doslej Riccesijevo.
Ennio Riccesi, ki ima 64 let, je v tržaških gospodarskih krogih dobro znan. Član upravnega sveta Tržaške hranilnice je na predlog Trgovinske zbornice postal že pred leti, trenutno pa je med drugim edini upravitelj družb Riccesi, Erreti in Lema, lastnik gradbenega podjetja Riccesi, predsednik Konzorcija za gradnjo tržaškega stadiona in član upravnega sveta konzorcija CIET.
Vittorio Fanfani, brat na Škornju bolj slavnega Amintora, je bil v preteklosti predsednik družbe Italcantieri in Tržaškega Lloyda (od leta 1983 do 1989).
FJK, Slovenija in Koroška o laboratoriju na tromeji
Furlanija-Julijska krajina, Slo-Venija in Koroška, ki sestavljajo Zgodovinsko jedro delovne skupnosti Alpe-Jadran, bodo razširile svoje sodelovanje tudi na področje zaščite in ohranjevanja narav-nega bogastva vzdolž hribovitega območja, ki jih združuje. Tako so fe odločili na včerajšnjem sestanku delegacij treh dežel v Vili Manin pri Passarianu. Delegacijo FJK je vodil odbornik za gozdove xn naravne parke Adino Cisilino, slovensko Margita Jančič, koroško pa Reinhard Sladko.
Fia srečanju so vzeli v pretres Projekt za izgradnjo eksperimen-nlnega laboratorija za okolje, ki naj bi ga zgradili v bližini trome-le- Pobudo za projekt je Srednje-
evropska skupnost (CEI) poverila prav naši deželi.
Na sestanku so se med drugim dogovorili za operativno metodologijo in za teme, katerim bodo prioritetno sledili, izrazili pa so tudi željo, da bi eksperimentalni laboratorij začel delovati čimprej.
Po mnenju delegacije iz naše dežele bi moral laboratorij obravnavati ne le takoimenovana ekološka vprašanja, pač pa bi moral analizirati tudi gospodarske in pravno-institucionalne vidike, ki so povezani z ekološkim vprašanjem. Gostje iz Slovenije in s Koroškega so pobudo zelo ugodno ocenili in zagotovili, da bodo z zadevo čimprej seznanili svoji zunanji ministrstvi.
Težak prikoličar se je zagozdil na tesni cesti pod Obeliskom
Dobro uro dela so imeli včeraj popoldne tržaški gasilci, da so rešili težak tovornjak s prikolico iz skalnatega objema, v katerega se je vkles-til, ko se je po rebri Scala Santa vzpenjal proti Opčinam. V zadnjem ovinku pred Obeliskom se je tovornjak s padovansko registracijo dobesedno zagozdil med sklanati steni, ki obdajata cestišče, tako da ni mogel več ne naprej, ne nazaj. Dežurna gasilska četa z vodjo Paolom DelVAgliom je morala vlačilec s prikolico potegniti iz tega objema z močnim žerjavom, še prej pa izključiti elektično napeljavo openskega tramvaja, ki je bil zaradi tega nekaj časa blokiran. Padovanski voznik si bo izkušnjo gotovo dobro zapomnil in se prihodnjič najbrž striktno izogibal »sprehajanja« s težkim vozilom po tržaških ulicah.
Madžarska organistka v stolnici
Madžarska organistka Zsuzsa Elekes iz Budimpešte je bila protagonistka šestega koncerta Glasbenega septembra, ki je bil sinoči v stolnici sv. Justa. 37-letna glasbenica, članica madžarske državne filharmonije, je izvajala dela Bacha, Sofianopula, Sulyoka, Liszta in Karg-Elerta. Fleke sov a je leta 1980 zmagala na mednarodnem natečaju »J.S. Bach«, nagrajena pa je bila tudi na natečajih »Franz Liszt« v Budimpešti in »Praška pomlad«.
Vi boste vsak čas stopili v svet dela, na katerega ste se s študijem tako dolgo in vestno pripravljali in voščil bi vam prav to, da bi vam uspelo najprej in predvsem doseči, da bi bili verodostojni.«
Tako je med drugim povedal predsednik elektriške družbe ENEL Franco Viezzoli, ko je včeraj kot prvi častni diplomiranec spregovoril na slovesni podelitvi diplom ob zaključku drugega tečaja za masterje v mednarodnem poslovništvu (Master in International Business - MIB) v Trstu. Gre za postuniverzitetni tečaj, ki ga prireja konzorcij, v katerega so se združili tržaška in videmska univerza ter vrsta gospodarskih in finančnih podjetij iz Furlanije-Julij-ske krajine prav zato, da bi omogočili mladim univerzitetnim diplomirancem visoko specializacijo v poslovništvu.
Tečaj traja leto dni in obsega poleg teoretskega dela tudi prakso v uveljavljenih podjetjih v Italiji in drugih evropskih državah. Tečaj je vsekakor zelo intenziven in zahteven, kot so na včerajšnji slovesnosti podčrtali tako profesorji kot gojenci in kot izhaja tudi iz dejstva, da se je' od 25 prvotno vpisanih do diplome prebilo le 16 kandidatov. Povejmo naj, da je naslov MIB včeraj prejelo 9 moških in 7 žensk, med katerimi je bila tudi Mara Tomasetig iz Benečije in Italijan iz Pulja.
Prof. Vladimir Nanut, ki je znanstveni ravnatelj in sploh duša tečajev MIB, je podčrtal, da je kakovost nujno rezultat velike selekcije. Poudaril je tudi, da v tem primeru ne gre za zgolj »akademsko« uspešnost, saj so se vsi diplomiranci 1. tečaja MIB sorazmerno hitro in dobro zaposlili.
Na slovesnosti, ki je potekala na razkošnem sedežu Friulie v Trstu, so govorili predsednik te deželne finančne družbe Tonutti, rektorja tržaške in videmske univerze Borruso in Frilli, predsednik konzorcija MIB Burgi in deželni odbornik za šolstvo Antonini Canterin, medtem ko je sicer nekoliko razvlečen spored duhovito povezoval prof. Claudio Sambri. Glavna osebnost večera pa je bil seveda Franco Viezzoli, Italijan doma iz Pirana, ki je po uspešni karieri v italijanskih državnih podjetjih naposled postal predsednik družbe ENEL. Konzorcij MIB mu je podelil kot prvemu častno diplomo tudi zato, ker je v svojem uspešnem poslovnem življenju vedno ostal tesno povezan z gospodarskimi in znanstvenimi krogi v naši deželi.
Na sliki: prof. Nanut bere utemeljitev častne diplome za Franca Viezzoli]a (levo v prvi vrsti).
22. 9. 1987	22. 9. 1992
Minilo je pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Milan Kuret
Z ljubeznijo se ga spominjajo
VSI NJEGOVI Ricmanje, 22. septembra 1992
V nedeljo drugi koncert v repentabrski cerkvi
V repentabrski cerkvi je bil v nedeljo zvečer drugi iz niza koncertov, ki jih prirejata Gallus Consort in deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Ob tej priliki so nastopili Dina Slama, Irene Pahor in Alberto Rasi	(Foto Magajna)
_________gledališča_____________
Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93 do vključno 30. t. m.
Gledališče Cristallo La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
izleti
Društvo Slovencev miljske občine
prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po jezeru na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času.
Zveza upokojencev CGIL iz Križa
prireja v nedeljo, 11. oktobra, izlet v Concordio Saggitario (Pordenon). Vpisuje Mario Turel (tel. 220266). Cena izleta 44.000 lir.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v nedeljo, 4. oktobra, enodnevni izlet v Tabor v Savinjski dolini. Vpisovanje na telefonski številki 228481 v večernih urah.
kino
ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 Un'altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Silvio Orlando, Claudio Amendola.
EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 Američani, i. Jack Lemonn, Al Pacino.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati.
NAZIONALE I - 15.30, 17.40, 19.55, 22.00 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, D
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotto in blue-jeans, i. Christian Slate.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Cuore di tuono, i. Val Kilmer.
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorho, i. M. Keaton, M. Pfeiffer.
MIGNON - 15.45 17.50, 19.55, 22.00 Basic instinct, D
EDEN - 15.30, 21.30 Maschi superdodati per femmine vogliose, D D
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 Do-uble impact, la vendetta finale, r. Jan
Claude van Damme.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Tokio decadence, r. Ryu Murakami, i. M. Nikaldo, S. Maekawa,
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 II proiezi-onista, r. A. Konchalovsky, i. T. Hulce.
RADIO - 15.30, 21.30 Non stop, sempre buio in sala, porn., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D
m
*
i
ISmrUTf PHOFESSIOMALI SUPERI0H1
Stalen in kontinuiran razvoj teh sektorjev
so v mnogih primerih jamstvo
za sigurno zaposlitev
še pred koncem šolanja.
TAKOJ ZAPOSLITEV ALI POVRNITEV STROŠKOV*
tehnike • uporabno kozmetičarstvo
design - komercialno zlatarstvo
poklicni tečaji od 1 do 3 let
kratki izpopolnjevalni in specialistični tečaji od 4 do 8 mesecev dnevni ali večerni pouk
Vpisovanje je možno v
TRSTU - Ul. Roma 20, tel. 040/365370 VIDMU - Ul. Cotonificio 8, tel 0432/42629
Urnik tajništva: 9.00 - 12.30 in 14.00 - 19.00 (ob sobotah samo dopoldne) * najbolj uspešnim gojencem tečajev
razstave		koncerti		prispevki
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra.
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava slikarke Lu-cie GHIRARDI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke RENATE DE MATTIA. Razstava bo na ogled do 1. oktobra po običajnem urniku.
V	občinski galeriji razstavlja slikar IRENEO RAVALICO. Razstava bo odprta do 1. oktobra z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00.
razna obvestila
SKD Igo Gruden Nabrežina vabi svoje pevce (tudi nove) na prvo vajo, ki bo danes, 22. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani.
Razširjeni odbor KD Slavko Škamperle se bo v novi sezoni prvič sestal jutri, 23. septembra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj.
Moški pevski zbor Fran Venturini -Domjo obvešča pevce, da se bodo vaje začele v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro.
Vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini.
Dekliški zbor Devin sporoča, da so pevske vaje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 na sedežu zbora v Devinu.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od 15.30 dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30.
Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m.
Nagrada »Dr. Frane Tončič« Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi viso-košolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1991 in 30. aprilom 1992.
Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir, bo razglašen februarja prihodnjega leta.
Shinkai k. k. sporoča, da se prične tečaj joge na Opčinah v Rekreatoriju Čampo Romano v ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri - v osnovni šoli v Saležu v sredo, 7. oktobra, ob 20. uri. Za pojasnila in vpisovanje tel. na št. 327488.
Mami Gracijeli in očku Marjanu Nadlišku čestitamo ob rojstvu sina
ŠTEFANA
kateremu želimo veliko sreče v življenju
direkcija in uslužbenci Centralspeda
Moški pevski zbor Vesna čestita pevcu Radivoju in ženi ob prihodu
SARE
kateri vošči vse najboljše v življenju.
čestitke
Danes slavi naša draga KLARA rojstni dan. Veliko zdravja in sreče, to so želje nas vseh, ki jo imamo radi, Ma-nuel pa ji še posebej pošilja zvrhan koš poljubčkov.
Našemu veselemu otroškemu živžavu se je pridružil bratranček ŠTEFAN. Z mamo, očkom in bratoma se veselimo še Varna, Petra, Radha, Matej in Nika.
Graziella je povila Marjanu ljubkega sinčka ŠTEFANA. Obema prisrčno čestitava, novorojenčku pa želiva sončno in svetlo prihodnost - Alenka in Jožko.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	petek ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti KONCERT orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lti Jia, pri klavirju Lilia Zilberstein. Na sporedu Rac-hmaninov in Schumann. Koncert bodo ponovili v nedeljo ob 21. uri v Palaspor-tu "Carnera" v Vidmu.
Stolnica sv. Justa
V	ponedeljek, 28. t.m. bo na sporedu koncert orglarja ANDREASA JACOBA.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na
sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 27. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz drugi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BELLIO in MASSIMO SOMERZI. Na sporedu Mozart, Brahms in Ravel. Koncerti bodo trajali do 13. decembra.In-formacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 22. t.m., ob 18. uri bo na
sporedu tretji koncertstare glasbe, ki jih .prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo: MARINKA BRECELJ, IRENA PAHOR, DINA SLAMA in MILOŠ PAHOR.
Gotska cerkev v Štivanu
V	ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 bo
koncert komornega orkestra CAMERA-TA TRIESTINA pod vodstvom Fabrizia Ficiurja. Na sporedu Respighi, Elgar, Barber, Hindemith.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 22. septembra 1992
MAVRICIJ
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.11 - Luna vzide ob 1.38 in zatone ob 16.34.
Jutri, SREDA, 23. septembra 1992
PATERNU
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb pada,brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Morgana Grieco, Elisa Kiraz, Aliče Zettin, Niccolo VVieser, Mor-rissey Stanchich, Erik Moscati, Marianna Poropat, Marco Legovich, Tomaso Sfer-za, Marta Jurič.
UMRLI SO: 74-letni Ferruccio Mizzan, 79-letni Giuseppe Giovannini, 78-letni Giorgio Beari, 81-letni Cirillo Iechich, 87-letni Bruno Minca, 88-letni Simone Stefani, 84-letni Francesco Giurco, 85-letni Armando Potresti, 79-letni Mario Aguiaro, 88-letna Consuelo Castellani, 64-letni Bruno Doz, 70-letni Giorgio Do-veri, 71-letna Lidia Sabatti, 82-letni Enri-co Guerrini, 72-letni Giovanni Saitz, 67-letna Elisabetta Milic, 77-letni Guerrino Giovannini, 70-letna Maria Vragnaz.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21.,
do nedelje, 27. septembra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V spomin na Vido Ban darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 lir za Dvojezično šolo v Špetru.
Namesto cvetja na grob Srečka Verše darujejo uprava in uslužbenci podjetja Micro M. 300.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
V	spomin na Cezarja Možino darujeta Ljudmila Jogan in družina Borisa Jogana 30.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na Alda Bloccarija darujeta žena Romana in sin Paolo 100.000 lir za KK Adria, 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na teto Marijo Grlanc Štoka darujeta Sonja in Mario 25.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Srečka Veršo darujeta Albin Malalan in hči Ketty z Giannijem
30.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Mira Grgiča
in Duiljeve mame Ančke darujeta Miro in Liljana Kalc 100.000 lir za Odbojkarsko društvo Bor.
Namesto cvetja na grob Marije Terčič darujejo družine Černič, Puntar in Fran-dolič 50.000 lir za Košarkarsko društvo Prosek.
Ob prvi obletnici smrti moža Ernesta Malalana daruje žena Justina 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za novi dom na Brdi-ni.
Namesto cvetja na grob Pine Ferluga darujeta Mila in Gabrijel Ferluga 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Podjetje Betonfer daruje ob začetku nove sezone 100.000 lir za SD Breg.
V	spomin na pok. Nilde darujejo družine Ferluga, Bisca in Perosa 70.000 lir za zgradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Na mesto cvetja na grob Cezarja Možine darujeta_ Stanka in Riko 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Cezarja Možine daruje Marija Čuk (Log) 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Udeleženci sv. maše v kapelici v Lonjerju darujejo 69.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 69.000 lir za popravilo tabernaklja v cerkvi sv. Trojice na Katinari.
V	spomin na pok. ženo Brunilde Ser-gas daruje mož Romano 50.000 lir za otroško bolnico Burlo Garofolo.
V	spomin na drago mamo Mirelo Starc vd. Prašelj darujeta hči Majda in sin Karlo z družinama 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za FC Primorje,
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk, 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku in 100.000 lir za ŠD Kontovel.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
|_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. T oči sortirana vina.
OSMICA je v Koludrovci odprta do 27. t. m. Vabljeni!
PRODAM leseno vinsko kad 1,3 hi, tri sode 2,25 hi, en sod 1,8 hi (tudi posamezno). Tel. ob uri obedov na št. (040) 212385.
AVTO glass 1000 coupe, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah.
PRODAM motor kavvasaki KLR 600, letnik 84, v zelo dobrem stanju. Cena 2.300.000 lir. Tel. 723232 od 13. do 14. ure.
HIŠNA pomočnica, vešča dela, išče zaposlitev dvakrat, trikrat tedensko. Tel. na št. 822621 ob uri obedov.
GOSPA, mati 6-letne deklice, nudi pomoč družini kot otroška varuška. Urnik in plača po dogovoru. Tel. na št. 828251.
PRODAM hišo v Rojanu z veliko garažo in razgledom, potrebno popravil. Pismene ponudbe nasloviti na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
NUJNO iščem v najem dvosobno stanovanje v okolici Kozine, Flavij ali Ankarana. Tel. v večernih urah na št. (040) 228338.
BANČNIK z Goriškega nujno išče v najem majhno stanovanje v tržaški občini. Telefonska tajnica 418697.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik organizira individualne ali skupinske intenzivne lekcije italijanščine za tujce in nemščine na vseh stopnjah. Poskusna lekcija brezplačna. Tel.-fax (0481) 522250.
NUDIM pomoč in oskrbo starejšim osebam v popoldanskih urah. Tel. ob uri obedov na št. (040) 200882.
PODARIM dve mali mucki, tel. na št. 226324 ob uri obedov.
menjalnica
21.9. 1992
TUJE VALUTE	FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST 930.—
Ameriški dolar			1100.-	Švicarski frank			
Nemška marka			810.—	Avstrijski šiling			114,—
Francoski frank			230.	Norveška krona			200,—
Holandski gulden ..		720.—	Švedska krona			215,—
Belgijski frank			38.	Portugalski eskudo .		8,50
Funt šterling			2130.--	Španska peseta 			11.—
Irski šterling			2100.	Avstralski dolar			850.—
Danska krona			209.	HUF 			10,—
Grška drahma			5,80	ECU			
Kanadski dolar			950.-	Slovenski tolar			13,50
Japonski jen 			9,40	Hrvaški dinar			3,25
					
V okviru njihove daljše svetovne turneje
Emerson, Lake & Palmer v soboto v veronski Areni
VERONA — Angleška skupina Emerson, Lake and Palmer, ena izmed najbolj popularnih rock band sedemdesetih let, ki se je spomladi letos po več kot desetletnem premoru znova združila, bo v soboto nastopila v Areni v Veroni, na edinem italijanskem koncertu svetovne turneje.
E.L. & P. so v prvih letih sedemdeset bili med začetniki filozofije superskupin oz. bandi, ki so jih sestavljali glasbeniki—liderji, ki so s svojimi skupinami že dosegli višek upseha. Klaviaturist Keith Emerson, član skupine Nice je po razpustu le--te osnoval načrt su-perbanda in prepričal basista—kitarista Grega Lakea (takrat s skupino King Crimson) in bobnarja Carla Palmerja (bivši član skupine Atomic Rooster). Skupaj so prvič nastopili na festivalu na otoku Wight leta 1970 in dosegli ogromen uspeh z njihovo orkestralno rock glasbo in prepričljivim live showom. Bila so leta, ko se je veliko število angleških glasbenikov lotevalo simfoničnega rocka, EL&P so bili med najboljšimi izmed teh.
Prva uspešna plošča je bila Tar-kus (1971), kateri je isto leto sledilo njihovo morda najboljše delo, Pictures at an Exhibiton, rock uglasbitev znanega dela Mussorg-skega. Tudi Trilogy (1972) in Bri-Qn Salad Surgery (1973) sta dosegla viden uspeh, čeprav EL&P ustvarjalno niso bili več tako iznajdljivi kot nekaj let prej.
Apoteoze njihovih koncertov so zabeležili na trojnem albumu ^elcome Back, My Friends, To fke Show that Never Erids: Ladies
and Gentlemen...Emerson Lake and Palmer, ki je izšel leta 1974, nakar so njihovi fansi dočakali novo ploščo komaj leta 1977. Works I in leto kasneje Works II sta dosegla velik prodajni uspeh, glasba pa je bila še vedno preveč zasidrana v sheme samega začetka. Edina izjema je bila skladba Fanfare for the Common Man, ki jo je napisal Aaron Copeland. Svetovno turnejo so zabeležili tudi na plošči In Concert (1978), s katero so se odslovili s svetovne glasbene scene.
Vsi trije so nadaljevali svojo solo pot, najbolj uspešni je brez dvoma bil Keith Emerson. Leta 1986 je skupaj z Lakeom in bobnarjem Cozyjem Powellom poskusil oživeti blišč tria, vendar je skupini uspelo posneti le eno ploščo (Emerson, Lake & Povzeli) in pripraviti nekaj nastopov v ZDA. Delni neuspeh te obnove je bil dokaz, da se skupina, kljub osemletnemu premoru, ni znala obnoviti.
V zadnjih dveh letih se je veliko govorilo o obnovitvi velikih rock skupin sedemdesetih let (Led Zeppelin, EL&P, The Who in celo Beatlesi), do sedaj pa je edino Emersonu, Lakeu in Palmerju to uspelo. Spomladi so posneli album Black Moon, za istomensko pesem so posneli lep video v kamnolomih v Carrari in pripravili svetovno turnejo, s katero se bodo ustavili tudi v Veroni. Koncert, ki se bo pričel ob 21. uri, bo tudi zaključil poletne prireditve v veronskem gledališču.	(AWS)
Audrey v Somaliji
Audrey Hepburn je v svojstvu posebnega odposlanca OZN obiskala zbirni center za begunce v Mogadišu. Hepburnova si prizadeva v okviru UNICEF, da bi izboljšala oskrbo s hrano za stotine tisočev lačnih otrok v Somaliji
(Telefoto AP)
Gad Lemer se vrača na TV ekran
MILAN - Gad Lemer, znani televizijski novinar, se bo kaj kmalu vrnil na tretjo italijansko televizijsko mrežo z nadaljevanjem oddaje »Milano, Italia«. Naslov bo ostal isti kot v prejšnji seriji, ki je bila posvečena v celoti pojavu podkupovanja, potem ko so preiskovalci razkrili škandal, ki ima svoje korenine še zlasti v lombardski prestolnici. Oddaja bo na ekranih vsak dan od ponedeljka do petka ob 22.45 in bo trajala 50 minut, le da bo tokrat posvečena vsak dan drugi temi, ponavadi najpomembnejši vesti tistega dneva.
Hočemo poglobiti nekatere teme, pravi Lerner, ki podčrtuje tudi dejstvo, da so on in njegova ekipa šli med zadnjimi na poletne počitnice in da se bodo med prvimi spet pojavili na ekranu. Vsaka oddaja bo torej imela drugo temo, ki pa bo vedno sodila, po novinarskih kriterijih, na prvo stran. Politična in družbena kriza v Italija sta tako globoki in se tako hitro razvijata, da kaže tem temam posvetiti vsak dan oddajo, ki naj poglobi nekatere aspekte krize.
Oddaja bo na sporedu do božiča, Lernerju pa bodo pomagali novinarji Maddalena Labricciosa, Pino Corrias in Fabrizio Ravelli. Scenografia bo ista kot v prejšnji oddaji, zanjo pa je poskrbela Anna Maria Testa: sredi odra, s katerega bo Lerner vodil oddajo, je naslov, opremljen z nadnaslovom in podnaslovom, ki bosta obravnavala temo dneva. Slednja bo lahko zadevala pojav podkupovanj, ali zdravstvo, davke, organizirani kriminal, mafijo itd.
::c.
RAI 1
6.50	Aktualno: Unomal vmes (7.00, 8.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nan.: Mancuso F.Bi J0.05 Nad.: Voglia di vii
12.00	Variete: Unofortuna 12-25 Vreme in dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in
lo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik 1 in Tri m:
14.00	Film: II magnifico (kom., VB 1967, i. 1
. Sellers, Britt Eklanc
15.40	Film: Charley e l'ar (kom., ZDA 1974, i.
.	MacMurray)
2-15 Mladinski variete: i n* V Parlamentu in ve Mo Dok.: Amerindia “■40 Aktualno: Čas izbiri 9-40 Aktualno: II nas .	Cleopatra
» 50 Vreme in dnevnik 0.40 Kvarkove posebnos
1.40	Dnevnik 1 1-55 Film: Le avventure Barone di Muncha (fant., VB 1989, r. 1 n Gilliam, i. John Ne 6-05 Dnevnik in vreme •35 Danes v Parlamenti ■ 40 Rally po Avstraliji •55 Rubrika opolnoči 15 Nočni spored

CANALE 5_____________
7.0o	Aktualno: Na prvi strani '80 Nanizanki: Arnold, 9.00 Časa Keaton - Storia di n due citta
•35 Variete: Maurizio Co-, 1 stanzo Show (pon.)
•55 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo Parliamone (obe vodi Marta Plavi)
Otroški variete: risanke Ifi on in kvizi
'u0 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota 20 0n dellafortuna 20 oc Dnevnik TG 5 2q' 5 II TG delle vacanze '40 Variete: Mednarodni festival zvezdnikov cir-
22	4 *tusa (vodi Paolo Bonolis) '45 Aktualno: zanimivosti
Pred prireditvijo Gala
23	. Per Rossella
5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2 q„ (24.00) nočni dnevnik u Spored non stop
}3.00
13.15
14.00
15.00
15.55
^ RAI 2
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Nanizanke in risanke
9.25	Rubrika: Verdissimo
9.45	Film: Ballerina e buon Dio (kom., It. 1958)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera,
14.35	Santa Barbara
15.20	Film: Cafe Europa (kom., ZDA 1960, r. N. Taurog, i. Elvis Presley)
17.05	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.20	Iz Parlamenta in vesti
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Un inviato molto speciale - Voglia di TG (i. Lino Banfi)
22.05	TG 2 Dosje
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Glasba: Olimpico in concerto
0.25 II cappello sulle 23
1.10	Filmske novosti
1.20	Film: L'amore fugge
RETE 4
8.30	TG 4 vesti
8.55	Nanizanki: Tre nipoti ed un maggiordomo, 9.20 Strega per amore
9.45	Nadaljevanka: General Hospital, 10.05 Marcelli-na, 11.00 Ines
11.30	Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 La storia di Amanda, 16.25 Ce-leste, 17.00 Febbre d'a-more, nato TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.15	Kviz: La cena e servita
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Film: Sapore di mare 2 -Un anno dopo (kom., It. 1982, r. Bruno Gortini)
22.40	Kviz: Io, mammeta e tu
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Nan.: Murphy Brovvn, 0.15 Avvocati a Los Angeles, 1.25 Lou Grant
2.00	Nočni spored
|	^ RAI 3	|
7.00	Sat News
11.50	Šport: Tamburello (IP)
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr.odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci jazza
14.45	Dok.: Bodymatters
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: jahanje, 16.10 IP v bezbolu, motociklizem, plavanje
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Življenje na Zemlji, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.05	Variete: Non e mai troppo tardi
20.30	Film: Di chi e la mia vita? (dram., ZDA 1981, r. John Bradham, i. John Cassavetes)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason
23.40	Variete: Stasera che
sera! - La prova del 9
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: Amore piombo e furore (vestern, It. 1978, i. Fabio Testi)
ITALIA 1________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete, aktualnosti in risanke
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	La časa nella prate-ria - Una lettera per Albert, 11.00 Hazzard - Per zio Sam e per il Sud,
12.00	La donna bionica, 13. Starsky & Hutch
14.00	Otroški variete: Risanke in Ciao ciao Street
16.00	Nanizanke: I giustizieri della citta - L ultimo sol-dato in Vietnam, 17.00 T.J. Hooker - Reguiem per un poliziotto, 18.00 Adam 12 - Scomparso,
18.30	Riptide - Un papa troppo lontano
19.30	Odprti studio in šport
20.00	Nan.: Agli ordini papa!
20.30	Film: Terminator (fant., ZDA 1984, r. James Ca-meron, i. Arnold Schwar-zenegger, Linda Hamilton, M. Biehn)
22.30	Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca)
0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
1.05	Nočni spored
f fr" TV Slovenija 1	]
9.40	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke
10.40	Henry Moore
11.00	Sedma steza (pon.)
11.30	Drava, reka osemnajstih
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
15.20	Film: Zbiralka (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Lonček kuhaj - Napitki,
17.20	ris. serija Biskvit-ki, 17.40 Zverinice iz Rezije, 18.00 Poštarska pravljica
18.40	Mostovi
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	Osmi dan
21.25	Knjižne novosti
21.45	Nad.: Ambasadorkin soprog (12. del)
22.30	Dnevnik, vreme in šport
22.25	Poslovna borza
23.05	Dok. serija: Kronika
23.35	Sova, vmes nanizanki Svež veter v starem gradu in Zgodbe iz Holly-wooda ter Glasbeni utrinek
ODEON_________________
13.00	Risanke in nanizanke
14.30	TV film: Errore mortale (i. Patrick 0'Neal)
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Abbasso la miseria (kom., It. 1945, i. Anna Magnani, N. Besozzi)
18.00	Nadaljevanka: Veronica
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: S.O.S. Titanic (dram., 1979, r. Billy Hale, i. David Janssen)
22.45	Film: Le ragazze di Gre-noble (dram., 1982, i. Alain Doutey, Regis Ander)
TMC__________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Spored za otroke
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 Dos-sier paura
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.10	Strada maestra (dram., ZDA 1940, r. R. Walsh, i. Humphrey Bogart)
18.00	Film: Nostalgia di un piccolo grande amore
TV Koper___________
15.35	Film: Osramočena in zavržena (dram., Arg.)
17.10	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.00	Slovenska kronika in Studio 2
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
20.00	Nan.: Crime Story
20.45	Film: Podmornica E-57
(vojni, Jap. 1957)
22.20	Vsedanes - TV Dnevnik
22.30	Arhitektovi nasveti
22.40	Film: Gungala, gola divja mačka (pust., It., i. Kitty Swan, A. Infanti)
TV Slovenija 2 ~
15.00	Svet na zaslonu
15.40	Sova, vmes nan. Brok-klynski most, Zgodbe iz Hollywooda ter dok. Ameriška kronika
17.20	Svet proroča
18.00	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (10. del)
20.30	Glasba, show in cirkus
21.30	Omizje
23.30	Svet poroča (pon.)
(kom., ZDA 1991, i. Bri-gitte Boccoli)
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Un bambino in fuga (dram., It. 1989, i. Anne Canovas, Marco Vivio, 2. del)
23.20	Šport: Strike, ribolov na ekranu
23.50	Nočne vesti 0.10 Film: I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue (srh., ZDA 1971)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
11.00	Telefriuli non stop
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nanizanka
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Belo in črno
20.30	Film: Lo strano caso del dr. Kildare (krim., ZDA
.	1939)
21.45	Ena rastlina na dan
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.30	Nočne vesti
TELE 4	___________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta - ob 50-letnici 2. tržaškega procesa; 8.45 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Der-moflash; 12.15 Italijanska lahka glasba; 12.40 Evergreeni; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Dobrodošlo, poletje!, 15.00 Nad. Mala čarovnica; 15.30 Hit Parade; 16.00 Nazaj k naravi; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Na konju (3. del); 18.40 Instrumentalna lahka glasila; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za J. Brahmsa; 21.05 Radijska igra; 21.55 Glasbeni intermezzo;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.15 Z roko v roki; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.00 Poletne turneje;
9.20	Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar;
17.20	Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Dis-coteca; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Proti ukrepom vlade odločen protest delavcev
Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL napovedujejo v torek splošno stavko
Proti gospodarski politiki vlade in novemu davčnemu pritisku, ki bo, kot kaže, že spet najbolj prizadel manj premožne sloje prebivalstva, predvsem pa odvisne delavce in upokojence bodo sindikati na Goriškem in v deželi priredili vrsto razčlenjenih stavk.
V	goriški pokrajini bo splošna protestna stavka v torek, 29. septembra dopoldne. Stavkajoči delavci iz vseh krajev pokrajine se bodo zbrali na shodu v Tržiču, kjer bo na trgu pred županstvom osrednja manifestacija.
Tako so sklenili na včerajšnjem srečanju predstavnikov treh največjih sindikalnih zvez, CGIL,CISL,UIL.
V	soboto dopoldne bodo v Tržiču priredili tudi srečanje z novinarji, kjer bodo pojasnili vsebino protipredlogov, ki so jih oblikovali sindikati in ki so s socialnega vidika bolj pravični, oziroma sprejemljivi.
Sindikati se dobro zavedajo trenutnega gospodarskega stanja in tudi dejstva, da bo izhod iz krize dolgotrajen proces in da bodo po-
trebne številne žrtve in varčevanje. Toda bremena za ozdravitev gospodarstva ne more nositi samo en del prebivalstva, ugotavljajo sindikati.
"Protest in zahteva po spremembi ukrepov, ki sami po sebi še ne zadostujejo, saj gre le za krpanje ogromnega primanjkljaja v državni blagajni, sta toliko bolj utemeljena spričo nejasnosti (poleg zelo pesimističnih napovedi), kakšne dodatne žrtve bo od prebivalstva terjal finančni zakon za leto 1993”, ugotavlja pokrajinski tajnik delavske zbornice CGIL Giuliano Bon.
Zaskrbljujoča je tudi, po mnenju sindikalnega predstavnika CGIL, ugotovitev, da vlada, kljub napovedim o drugačni obliki davčne politike in po kateri bi morali za sanacijo položaja prispevati vsi, tisti, ki so do zadnje lire plačevali davke in tisti, ki so se uspeli davkom izmakniti, tudi po zaslugi raznih odpustov, v bistvu nadaljuje po dosedanji poti popuščanja raznim vplivnim skupinam.
Znakov v tej smeri je še in še in prav ti kažejo, da bodo stvari, brez
primernega in odločnega odgovora tudi v bodoče tekle po starih kolesnicah. Brez korenitih sprememb pa ni pričakovati ozdravitve italijanskega gospodarstva, menijo sindikati.
Splošna protestna stavka v torek pa ima poleg splošnega, vsedržavnega pomena, razloge tudi v krajevni problematiki. Že dalj časa, vsekakor pa veliko pred napovedanimi varčevalnimi in omejitvenimi ukrepi, se v gospodarstvu na Goriškem kažejo zaskrbljujoči znaki stagnacije in v nekaterih sektorjih nazadovanja. Gre za posledice splošnega zaostrovanja razmer v italijanskem, evropskem in svetovnem gospodarstvu, na Goriškem pa v precejšnji meri tudi za posledice političnih in gospodarskih pretresov ter vojne na območju nekdanje Jugoslavije.
Kopičenje novih omejitvenih ukrepov, uvajanje novih davščin bi utegnilo goriško gospodarstvo pahniti na raven sredine osemdesetih let.
Zanimiva razprava v okviru Poletne šole IS1G
Kako si vzhod in zahod zamišljata novo Evropo
Poletna šola Inštituta za mednarodno sociologijo ISIG na temo »Etnije, meje, Evropa« se je po nekajdnevni selitvi na Brione včeraj vrnila v Gorico, kjer je bila na Trgovinski zbornici razprava o »Možni Evropi in verjetni Evropi«. Ugledni razpravljale! z raznih ita-
V govoru podtajnika Camberja dvoje skrbi: fojbe in Slovenci
Pri Ari Pacis nad Medejo prireditev ob dnevu pogrešanih
f ' *-
V nedeljo je bila na Medejskem griču že tradicionalna prireditev ob dnevu pogrešanih v vojni. Pred spomenikom Ara Pacis so se zbrali ljudje, ki jim je vojna prinesla mnogo gorja, saj je prišlo veliko svojcev padlih in pogrešanih v zadnji vojni. Ljudje so v Medejo prišli iz vseh koncev Italije in so okrog dve uri sledili svečanosti in maši, ki jo je daroval za pogrešane v vojni vojaški ordinarij za Italijo, škof mons. Giovanni Marra. Med pridigo se je Marra spomnil tudi posmrtnih ostankov več kot 1.500 italijanskih vojakov, ki so jih pripeljali v soboto v Ronke iz Rusije, Ukrajine in Nemčije, kjer so ostali od druge svetovne vojne. Nekaj mrmranja je bilo slišati med ljudmi, ko so prebrali uradno sporočilo o prezasedenosti obrambnega ministra države Salva Andoja, ki na svečanost ni prišel.
Vlado je zastopal listarski parlamentarec iz Trsta in edini vladni predstavnik iz naše dežele Giulio Camber, ki je v svojem govoru zahteval, naj se začno temeljite preiskave o fojbah in ljudeh, ki so v njih izginili. V isti sapi pa je Camber, ki očitno tudi na takih predvsem na pieteto do umrlih osredotočenih komemoracijah ne more iz svoje kože, dejal, da je treba zaščiti italijansko večino in da nobena manjšina nima pravice do privilegijev.
Na sliki (foto Marinčič) pogled na del udeležencev komemoracije
Na posvetu in razstavi prve skupine katalogiziranih predmetov
V četrtek na gradu predstavitev dela Coroninijeve zapuščine
Pred dvema letoma je na Dunaju umrl grof Guglielmo Coronini Cromberg, ki je goriški skupnosti zapustil bogato dediščino v obliki nepremičnin in bogate zbirke umetniških del in drugih predmetov velike kulturne vrednosti. V oporoki je pokojni grof odredil tudi ustanovitev posebnega kulturnega sklada.
Po začetnih težavah in polemikah je delo za točen popis dediščine vendarle steklo pod pokroviteljstvom Zavoda za spomeniško varstvo. Sodelavci zavoda so opravili prvo katalogizacijo umetniških del oziroma zbirk posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena, ki se hranijo v palači Coronini na drevoredu 20. septembra. Rezultat tega prvega posega bodo predstavili javnosti na študijskem dnevu, ki bo v četrtek v pokrajinskem muzeju na gradu in ki se bo zaključil s koncertom ansambla »I cameristi Triestini« ter z razstavo in ogledom nekaterih najbolj zanimivih umetnin oziroma drugih eksponatov. To bo obenem tudi prvič, da bodo ti predmeti na ogled javnosti.
Študijski dan se bo v četrtek začel ob 10. uri z uvodnimi nagovori ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo na območju Furlanije Julijske krajine prof. arh. Franca Bocchierija, deželnega odbornika Silvana Canterina, predsednika pokrajine Gina Saccavinija ter go-riškega župana Erminia Tuzzija. Tuzzi je kakor znano tudi pred-
sednik Kulturnega sklada Coronini. Zatem bodo na vrsti strokovna predavanja, ki bodo osvetlila obseg in pomen Coroninijevih zbirk pa tudi potek evidentiranja in katalogiziran}a ob uporabi računalnikov.
Študijski dan se bo sklenil ob 16. uri z že omenjenim ogledom nekaterih razstavljenih zbirk in s koncertom komorne glasbe ob 17. uri.
Pogodbena zaposlitev poklicnega pedagoga
Pokrajinski konzorcij za pomoč in rehabilitacijo je razpisal javni natečaj za pogodbeno zaposlitev poklicnega pedagoga, ki bo delal največ 30 ur tedensko za dobo šestih mesecev. Na natečaj se lahko prijavijo italijanski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 40. leta, razen izjem, ki so določene po zakonu. Imeti morajo tudi diplomo iz pedagogi-je. Prošnje naj interesenti pošljejo na Konzorcij za pomoč in rehabilitacijo: Trg Unita št.3, Gradišče, do 14. ure 25. septembra letos. Vse informacije dajejo na telefonskih številkah 99133 in 92901.
razna obvestila
Marino Covacevsczach našli mrtvo v stanovanju v ulici Bombi
Je 40-letno bolničarko kdo umoril?
Danes bodo opravili obdukcijo na truplu 40—letne bolničarke Marine Assunte Covacevs-zach. Žensko so našli mrtvo na hodniku njenega stanovanja v ulici Bombi, 4 v Gorici, v nedeljo popoldne. Obstaja namreč sum, da naj bi ženska, ki je v stanovanju živela sama, umrla za posledicami fizičnega napada. Skratka šlo naj bi za umor. Dežurni zdravnik, ki ga je na kraj poklicala policijska obhodnica, naj bi namreč na truplu ugotovil podplutbe. Potplutbo naj bi ženska imela tudi na čelu. Prav z obdukcijo, ki jo je odredila sodna oblast, naj bi ugotovili vzroke smrti.
Marina Assunta Covacevszach je bila zaposlena v goriški splošni bolnišnici, doma pa je bila iz Praprotnega v Beneški Sloveniji, kakor je sicer mogoče razbrati tudi iz njenega priimka. Po razpoložljivih podatkih, je v stanovanju v ulici Bombi 4, tik pred umetnim predorom pod gradom, živela sama. Na delovnem mestu, v zadnjem času je bila zaposlena na odelku za urologijo, so jo poznali kot vase zaprto osebo, ki svojih zasebnih zadev ni obe-šača na veliki zvon.
Kljub temu pa je nekaj, sicer nepotrjenih vesti, le pronicnilo. Tako se zdi, da je ženska imela krog prijateljev. In prav eden od teh prijateljev naj bi v
nedeljo, okrog 13.30, odkril njeno truplo in o dogodku obvestil policijo.
Šlo naj bi za R.D.C. s stalnim bivališčem v šte-verjanski občini. Možakar srednjih let, ki ga je že v nedeljo zvečer zaslišal naemstnik državnega pravdnika dr. Matteo Trotta, naj bi se v nedeljo namenil na obisk k prijateljici. Ker se na zvonenje nihče ni oglasil, naj bi sprva pomislil, da je bolničarka na delovnem mestu. V bolnišnici pa naj bi mu povedali, da je ni v službi.
Naslednje dejanje naj bi se odvijalo, zmeraj po nepotrjenih vesteh, nekako takole: R.D.C. naj bi se zato odpeljal domov, kjer je imel spravljen ključ stanovanja. Ob vhodu pa ga je čakalo presenečenje: Assuntino truplo, menda obrnjeno z obrazom proti tlem. Sledilo naj bi telefonsko obvestilo policiji.
V teku je preiskava. Na podlagi ugotovitev pa-taloga jo bodo nadaljevali, oziroma arhivirali. Odvisno pač, če gre smrt pripisati naravnim okoliščinam, oziroma nerodnemu padcu, oziroma če je Co-vacevsczachovi kdo povzročil hude telesne poškodbe in smrt.
Vsekakor tragična zgodba, ki je med prebivalci Travnika v hipu osvežila spomin na podoben dogodek: na smrt Pia Pischiutte.
Kajakaško društvo Šileč. Sestanek za ekološki spust po Vipavi od izvira do izliva bo jutri, 23. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta.
Občina Sovodnje bo priredila rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih. Prvo srečanje bo nocoj ob 21. uri. Prijave neposredno v telovadnici.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sprejema prijave za terapevtsko zdravljenje v zdravilišču Dobrna od 16. do 28. oktobra 1992. Informacije in prijave na sedežu društva ob sredah do 30. t.m. med 10. in 11. uro.
Delavska zbornica CGIL in sindikat SUNIA obveščata, da sta na razpolago občanom za izračunavanje Izrednega davka na nepremičnine (ISI). Davek je treba poravnati, kakor znano, do 30. t.m. Lastniki hiš in stanovanj na območju so-vodenjske občine se lahko obrnejo do funkcionarja SUNIA, ki bo ob sredah in četrtkih med 15. in 18. uro v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Šola Glasbene matice - Gorica sporoča, da se vpisovanje nadaljuje na sedežu v Gorici, Ul. Croce 3, do konca septembra vsak delavnik od 14. do 17. ure.
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, ul. Montesanto 84 - tel. 533495 sporoča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1992/93 in nudijo informacije vsak delavnik od 10. do 14. ure razen ob sobotah.
Ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 13. do 17. ure (ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta).
ZSKD sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: ponedeljek in četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00, torek, sreda in petek 8.00-15.30.
lijanskih in evropskih univerz ter predstavniki nekaterih državnih ustanov za mednarodne zadeve -še posebno zanimiva je bila udeležba iz vzhodnih držav, začenši s Slovenijo in Hrvaško pa do Poljske, Rusije in drugih - so prispevali k skupnemu razmišljanju o tem, kako si na vzhodu in zahodu zamišljajo novo, združeno Evropo in te abstraktne predstave primerjali s stvarnostjo ter konkretnimi izgledi in procesi evropskega združevanja.
Poletna šola se nadaljuje do konca tedna na sedežu ISIG. Danes ob 10.30 bo prof. Imerio Semi-natore z univerze Pariz VIII govoril o Evropi regij, ob 15. uri bo prof. Gilberto Antonio Marselli (Un. Neapelj) govoril o razmerju sever-jug v posameznih državah, ob 17. pa bo prof. Sergio Bartole (Un. Trst) govoril o Evropi spričo krize nacionalne države na zahodu in federalnega vzorca na vzhodu.
Na sliki (foto Marinčič) del
včerajšnjih predavateljev
■ V trčenju med avtom in motornim kolesom se je včeraj popoldne v Ul. Fatebenefratelli lažje ponesrečil 14-letni Emanuel Punzo iz Gorice, Ul. Oberdan 6. V bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč in ga poslali domov, kjer si bo rano in udarce zdravil teden dni.
kino
Gorica
V1TTORIA 21.00 »K 2«. Film iz pregleda gorskih filmov, ki ga prireja CAI-Vstop brezplačen..
CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Batman, il ritorno«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Jekleni konjički«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Peter Pan«.
20.30 »Freejack«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlLorso bianco (Tavasani) - Korzo Ita-lia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701-
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Giuliano Silvi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Edi Bensa iz splošne bolnišnice v cerkev ib na pokopališče v Pevmi ter ob 13.15 Paolo Bravin iz splošne bolnišnice v Portog-ruaro.
Ob izgubi dragega očeta Edija Bense izrekamo Elijani in svojcei® iskreno sožalje.
Kulturni dom Gorica
Ob izgubi dragega očeta izrekaj0 sožalje Elijani upravni svet, ravnatelj in kolegi Kmečke banke.
Ob izgubi dragega očeta Edija izrekamo iskreno sožalje Dolores >® Elijani Bensa.
Kolektiv Mires Gorica
S slovesnostjo v soboto in podeljevanjem priznanj
V Sovodnjah praznovali 15-letnico sekcije prostovoljnih krvodajalcev
Nastop slovenskih, italijanskih in hrvaških skupin
Rock koncert na gradu za pomoč ljudem v Bosni
Sekcija prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj je v soboto proslavila 15. obletnico ustanovitve. Prisotni so bili tudi župan Primožič, predstavniki Rdečega križa iz Ljubljane, Nove Gorice, Ajdovščine, Škofje loke in Idrije, Goriškega in Tržiškega združenja krvodajalcev ter še predstavniki raznih
kulturnih društev in ustanov. Izpred Kulturnega doma so godbo na pihala iz Vileša krenili proti spomeniku padlim, kjer so položili venec. Sledila je maša za pokojne krvodajalce, zatem pa je bil v dvorani Kulturnega doma kulturni program. Na vrsti so bili pozdravi, govori in podeljevanje pri-
znanj: povezovala je Vesna Češčut vse pa je z lepimi melodijami popestril ansambel Novina.
Predsednik sekcije sovodenj-skih krvodajalcev Branko Černič je poudaril pomen ter humanost darovanja krvi, ki lahko reši marsikatero življenje. Pri tem pa je treba povedati, da so sovodenjski krvodajalci prisotni tudi v drugih človekoljubnih akcijah. Naj tu omenimo le februarsko nabiralno akcijo za hrvaške begunce v Sloveniji. Najbolj svečan trenutek je bilo podeljevanje priznanj zaslužnim članom. Za desetkrat darovano kri je prejel priznanje Valter Devetak, dvajsetkrat sta nudila svojo pomoč Ljubica Butkovič in Joško Peteani, ki sta prejela bronasto medaljo. Predsednik sekcije Branko Černič je prejel srebrno medaljo (35 darovanj) kar enain-šestdesetkrat pa je daroval kri Vladimir Tommasi. Uradnemu delu praznika je sledila družabnost.	A.p.
Na sliki (foto Marinčič) sprevod proti spomeniku padlim

		
		
V soboto zvečer je bil na gradu rock koncert, ki ga je pripravila "Nuclear Sun Punk" iz Gorice. Koncert je toliko bolj pomemben, ker je bil izkupiček namenjen žrvam in potrebnim iz Bosne in Hercegovine. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni, čeprav je bilo med poslušalci zelo malo Goričanov. Najprej so nastopili Jetterburgs iz Vidma, ki so z metalno glasbo ogreli publiko, nato slovenski ansambel Damin Gambit z mešanico hard in funky glasbe, ansambel iz Ljubljane 2227 je nastopil pred znanim Maurom Radigno (na sliki), ki je s Flexy gangom vžgal občinstvo. Večer so zaključili Transmisija iz Hrvaškega.
V Kromberku so v nedeljo odkrili spomenik župniku in skladatelju Vinku Vodopivcu
Pred župno cerkvijo v Kromberku je bila v nedeljo velika slovesnost namenjena spominu tamkajšnjega župnika, skladatelja in narodnega buditelja primorskih Slovencev, Vinka Vodopivca. Slavje je bilo sproščeno, prisrčno in globoko doživeto. Udeležencem so kar žareli °brazi in videti je bilo, da Vodopivec ostaja Prisoten in živ v zavesti prebivalcev Kromberka, kjer je služboval, najprej kot vikar in nato kot župnik, kar 45 let. Organizatorji - to je bil poseben odbor v katerem so bile verske in laične osebnosti - so pripravili pester program, v katerem je sodelovalo okrog 200 pevcev raznih cerkvenih pevskih zborov, pa še približno 200 pevcev raznih drugih zborov in ansamblov. Lded nastopajočimi so bili tudi zbori Skala in Gabrij, Rupa-Peč in Sovodenjska dekleta ter Akademski zbor "Vinko Vodopivec".
O življenju in delu Vinka Vodopivca so go-vorili sedanji župnik v Kromberku Roman Mo-tore, koprski škof Metod Pirih, novogoriški župan Sergij Pelhan in član Predsedstva Slovenile Ciril Zlobec. Govorili so o človeških vrednotah Vinka Vodopivca, pri čimer je koprski škof dejal, 'da mu je iz oči žarela neizmerna dobrota . Poudarjali so nadalje njegovo izredno ustvarjalnost, saj je skladal brez težav in zelo . tro, tako, da so glasbene stvaritve kar vrele jz njega. Znanih je okrog 1.500 skladb Vinka Vodopivca. Napisal je mnoge zborovske pesmi, samospeve, dramatične prizore, spevoigre, koračnice in druge skladbe za tamburaške orkes-,Je' za godbe na pihala in za salonske orkestre. ' eliko njegovih skladb pa je še neznanih ozi-r°ma se nahajajo pri zasebnih lastnikih. Prav Pred dnevi so v Goriškem muzeju odkrili sve-Zepj partizanskih pesmi, ki jih je uglasbil žu-Pdik iz Kromberka. Koprski škof je med slo-yesn° mašo v homeliji poudaril dejavnost Vin-Vodopivca v obdobju fašističnega režima, kl je teptal in rušil vse, kar je bilo slovenske-Vodopivec je tudi tedaj vedno pridigal v slovenskem jeziku, skladal in širil glasbeno
Spomenik Vinku Vodopivcu (foto Marinčič)
kulturo, s čimer je Slovence opogumljal v odporu proti zatiranju tujega režima. Dodajamo, da so policijske oblasti v Gorici razmišljale o tem, da bi cerkvenim oblastem naročile, da proti Vodopivcu izrečejo ukor. Po takšnem cerkvenem ožigosanju bi župniku morda lahko odvzeli pravico do opravljanja verskih obredov.
V govoru na nedeljski slovesnosti pa je bil član Predsedstva Slovenije Ciril Zlobec rahlo
polemičen s posamezniki, ki dokazujejo, da je Vinko Vodopivec trpel oziroma bil zapostavljen tudi pod novo oblastjo, po osvoboditvi. Meni namreč, da župnik in skladatelj iz Kromberka v resnici nikoli ni bil pozabljen. Tej trditvi posamezniki, ki so Vinka Vodopivca poznali, oporekajo. Angelo Nemec v spominskem članku v posebni številki glasila Goriškega muzeja, Goriški letnik, denimo poudarja, da je "Vinko Vodopivec preživel tudi najtežje zatiranje. Ne zato, ker je bil skladatelj, temveč zato, ker se duhovniškemu poklicu ni hotel nikoli odpovedati. Zato je Vinko Vodopivec ostal pred vojno in po njej pravi primorski Čedermac. Tudi pogreba Vinka Vodopivca se ni udeležil nihče od takratnih politikov." Sedanji župnik v Kromberku Roman Motore pa v svojem zapisu v omenjeni številki Goriškega letnika trdi, "da je župnik in skladatelj občutil težak položaj po priključitvi Primorske k novi Jugoslaviji. Marijina družba je bila prepovedana, nauk izrinjen iz šole in versko življenje potisnjeno ob rob kot ljudstvu sovražen element. Kot starčka ga je vse to zelo prizadelo. Nič ni bil upoštevan kot skladatelj, čeprav je bil tudi avtor partizanskih pesmi. Ostal je kot Čedermac na svetilniku, ter je svetil vsej Primorski kot duhovnik in komponist".
Zagotovo je Vinko Vodopivec kot občutljiv, srčno dober ter pošten človek občutil težave in krivice povojnega obdobja, toda v nedeljo so ga vsi častili in njihovo pričevanje je bilo iskreno ter globko občuteno. Spomenik Vinku Vodopivcu v novem spominskem parku, urejenem okrog Cerkve v Kromberku, je odkrila njegova sestriča, gospa Marička Vodopivec. Slovesnost v nedeljo pa se je končala tako, da so pevski zbori, morda tudi ob sodelovanju marsikoga od udeležencev, skupaj zapeli nemara najbolj znano skladbo Vinka Vodopivca, to je njegovo pesem "Žabe".
Marjan Drobež
Pluli so po Vrbskem jezeru, si ogledali Celovec in druge turistične točke
Slovenski goriški upokojenci so obiskali Koroško
Društvo slovenskih upokojenih za Goriško je prvo nedeljo v r P^embru pripravilo izlet na Koško v Avstrijo, v zibeljko sionskega naroda. Po prijetni vož-J1 so upokojenci prišli pod vod-y nrn vodnika Mirota v letovišče rba-Velden, od koder so s parni-* odšli do Celovca. Vožnja je Jala dve uri in po prihodu v im ?Vec so odšli v pivnico, kjer so 0r| ® 1 dobro kosilo. Takoj nato so stol V Rodnitz in na razgledni so ■ ^ramidenkogel, kasneje pa imeli še postanek na polotoku u aria. Worth. Tu so se goriški Pokojenci ustavili precej časa in ogledovali turistično mestece in SoelePo naravo. V večernih urah ni Se ?oriški upokojenci zadovoljenih s Koroške domov.
i ,^a sliki: spominski posnetek letnikov v Celovcu
Ena
Zenska,
en
avtomobil Y 10
in eno potovanje v
Egipt
OD 10. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA 1992 BOŠ LAHKO ZADELA POTOVANJE V EGIPT;	II
ČE ŽE IMAŠ	|i
TEKOČI RAČUN |I
CONTODONNA h EN AVTOMOBIL Y 10 h BO MORDA TVOJ. H
®	ji
Asstaha	**
GLAVNA AGENCIJA - GORICA	5 ”
Včeraj je bila m Opčinah uradna predstavitev naše združene košarkarske ekipe
Jadran TKB hrabro in odločno v B ligi
Natanko z enotedensko zamudo glede na prvoligaše bodo v areno stopili tudi košarkarji drugoligaš-kih prvenstev B-l in B-2 lige.
Za košarkarje Jadrana TKB se torej že v soboto, z gostovanjem v Faenzi, začne »uradni del« letošnje sezone, ki bo nedvomno zahtevnejša od minulih dveh.
Jadranovi košarkarji so v bistvu ohranili lansko postavo, saj je do večjega dela sprememb prišlo v vrstah mladinske postave. Dr-varičeva postava je glede na ostale udeleženke te lige nekoliko »lažja in nižja«, saj je praktično vsako moštvo, ki se bo letos spopadlo z »modrimi bojevniki«, dovolj bogato z dvometraši in s »starimi mački« tovrstnih tekmovalnih rangov.
Prav v zvezi s tem je zaskrbljenost glede učinka naših košarkarjev največja. Dodatne skrbi povzročata prisilni odsotnosti zaradi poškodb Davida Pregarca in Martina Pertota, ki pa se bosta pridružila ostalim čim bo to mogoče.
Sicer pa ima Drvarič prav, ko pravi, da bodo jadranovci lahko igrali bolje v B-2 ligi, ker so vse ekipe popolne in predvajajo pravo košarkarsko igro, brez vseh tisi th anomalij, ki so v minuli sezoni povzročale preglavice našim.
Za komentarje o igri Jadrana pa bo časa še dovolj, zaenkrat bi bilo pa zelo pomembno, da bi se tudi v tržaško športno palačo vrnilo nekdanje številno »drugoli-gaško« občinstvo.
Tako v sezoni 1992/93
Na tiskovni konferenci
Orisani cilji
Sinoči je v openskem prosvetnem domu bila predstavitvena tiskovna konferenca za člansko in mladinsko postavo ŠZ Jadran, ki bosta tudi letos nastopali v državni B-2 ligi pod pokroviteljstvom Tržaške kreditne banke oz. v državnem mladinskem prvenstvu pod pokroviteljstvom podjetja Farco.
Ob navzočnosti precejšnjega števila časnikarjev (zastopani so bili praktično vsi tržaški dnevniki, specializirani tedniki in krajevni televizijski postaji), je Jadranov predsednik Rado Race orisal glavne smernice in cilje Združenja v letošnji sezoni, ki sovpada z vrnitvijo članskega moštva v zahteven tekmovalni rang. Sponzorja je predstavljal dr. Karel Devetak, ki je v svojem posegu poudaril, da se je tržaški denarni zavod, spričo tradicionalnega obojestransko zadovoljivega sodelovanja, tudi letos odločil za pokroviteljstvo slovenske zamejske združene košarkarske ekipe, ki se je spet vrnila med drugoligaše.
Trener Janez Drvarič pa je predstavil poimensko letošnje akterje, ki bodo v Jadranovem dresu zastopali barve slovenske košarke v zahtevnih prvenstvih ter se nekoliko več zaustavil pri "novih", ki jih je letos med mladinci kar nekaj. Jadranov podpredsednik Pavel Vidoni pa je v grobih obrisih obrazložil stanje na področju mladinske košarke, seveda s posebnim poudarkom na ambicije in perspektive Jadranovih mladincev po dobrih uvrstitvah v zadnjih dveh sezonah. (Cancia)
JADRAN TKB
ČLANSKA EKIPA
CIUCH Mauro 1960 200 cm k CRISMA Marco 1972 193 cm b EMILI Ivo	1974 190 cm b
GRE GORI Jan 1973 192 cm b MERLIN Umberto 1967 129 cm k OBERDAN Dean 1972 185 cm b PETTIROSSO Matej 1973 199 cm c PREGARO David 1967 187 cm b PERTOT Martin 1971 200 cm c REBULA Kristjan 1973 192 cm b RAUBER Sandi 1964 196 cm k SMOTLAK Aleks 1971 200 cm c STARC Claudio 1961 182 cm b Trener: DRVARIČ Janez Pomočnik: KAFOL Stojan
JADRAN FARCO
MLADINSKA EKIPA
BORDON Marko 1974 197 cm k BRISCIK Christian 1973 183 cm b EMILI Ivo	1974 190 cm b
GODNIČ Jan	1973 190 cm k
GREGORI Jan	1973 192 cm k
KAPUN Aleš	1973 183 cm b
PAVLICA Andrej 1973 181 cm b PETTIROSSO Matej 1973 199 cm c REBULA Kristjan 1973 192 cm b STAREC Matija 1973 188 cm b TOMSICH Victor 1974 185 cm b Trener: DRVARIČ Janez Pomočnik: VREMEC Andrej
Legenda: b = bek; c = center; k = krilo.
Novi igralci.ČLANI: nihče. MLADINCI: BORDON Marko (Dom Gori-; ca); EMILI Ivo, GREGORI Jan, REBULA Kristjan (vsi Kontovel), PAVLICA Andrej, STAREC Mitja, TOMSICH Victor (vsi Bor).
Odstopi: AŽMAN Peter (vrnil se je k Boru), SOSIČ Valter (prestopil je h Kontovelu).
Seznam moštev
ŠZ Jadran BCTKB - TRST Pall. Pordenone - PORDENON Mestrina Basket - MESTRE (VE) Prometheus - SAN DONA' PIAVE Legnoflex - ODERZO (TV)
Gira Vulcal - OZZANO EMIL. (BO) ASA Coopcostr. - ARGENTA (FE) Benedetto S. Giorgio - CENTO (FE) Basket Ravenna Iter - RAVENNA Faenza Banca Pop. - FAENZA (RA) Titano S. Marco - R. SAN MARINO Stamura Maguet - ANCONA Sutor It. - MONTEGRANARO (AP) S. Elpidio - P. S. ELPIDIO (AP)
Bon Merk - MONTECCHIO (PS) Campli Lavaal - CAMPLI (TE)
V SOBOTO, 26.9.
PRVO KOLO
Banca Popolare Faenza - JADRAN TKB (ob 21.00 v Faenzi); Stamura Ancona - Gira Ozzano Emilia; Argenta -Montegranaro; Titano Rep. San marino - Montecchio. NEDELJA, 27.9.: Lavaal Campli - Porto San Elpidio; Leg-noflex Oderzo - Bendetto Čento; Pall. Pordenone - Mestrina Basket; Basket San Dona - Basket Ravenna.
JADRANOVE DOMAČE TEKME
Jadran TKB bo prvenstvene tekme ob nedeljah ob 17.30 v tržaški športni palači na Čarboli.
SISTEM TEKMOVANJA
V B-l napreduje zmagovita ekipa v »play-off« štirih prvouvrščenih moštev. V nižjo, C ligo nazadujejo zadnje štiri uvrščene ekipe.
■FARCO..	FARC01/10
	KEMIJA FARMACEVTIKA
FINE CHEMICALS	
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918	Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
UVOZNIK IN DISTRIBUTER	34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1
PRIKOLIC IN AVTODOMOV	Tel. (040) 300222 - Tlx: 460453 ILES I
o ADnm
Telefax: (040) 302515
CENT01/12
CcttUakfrtd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI
Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
Rolkarji Mladine Resco odlični na državnem prvenstvu v ravnini
LISSONE (Milan) — Rolkarski odsek Športnega društva Mladina iz Križa je svoji že zelo bogati beri zmag in velikih afirmacij dodal v nedeljo na državnem prvenstvu v ravnini v Lissoneju pri Milanu še svoj prvi posamični naslov državnega prvaka. V kategoriji mlajših cici-bank ga je osvojila Mateja Bogateč. Na 2,5 km dolgi progi je pregazila vse svoje tekmice in prispela na cilj s prednostjo kakih 15 sekund. Mateja je bila sicer na tej dirki tudi favoritinja, kajti že na tekmah za italijanski pokal je dokazala, da v Italiji v svoji kategoriji nima enakovrednih nasprotnic, če vemo, da je zmagala prav na vseh šestih pokalnih preizkušnjah.
Toda v Lissoneju so na zmagovalni oder stopili še drugi člani kriškega društva. Tako sta Tibor Drasič in David Bogateč v štafeti med cicibani pristala na odličnem 3. mestu, v kategoriji veteranov pa sta enako uvrstitev prispevala predstavnika »trbiške podružnice« našega društva Petozzi in Di Lenardo. Di Lenardo je bil 3. tudi med posamezniki.
Zelo dobro so se odrezali tudi ostali Mladinini tekmovalci. Pod svojimi sposobnostmi je med -cicibani tekmoval le David Bogateč, ki je bil eden najresnejših kandidatov za uvrstitev na eno prvih treh mest, dobra dva kroga (od skupnih treh) je tudi rolkal za petami vodilnega Sig-hela, na koncu pa so mu pošle moči in se je moral zadovoljiti z zanj skromnim 5. mestom.
Zavoljo zmage, dveh tretjih mest in številnih drugih uvrstitev med prvo petnajsterico je Mladina Resco hkrati dosegla tudi izjemen ekipni
Novopečena državna prvakinja Mateja Bogateč
uspeh, saj je na skupni društveni lestvici zasedla drugo mesto za Bas-sanom, kar je doslej najboljša uvrstitev našega društva na DP, pri tem pa je treba še dodati, da je bila prednost Bassana po točkah minimalna. Končno društveno lestvico bodo sicer sestavih po tekmovanju za DP navkreber, ki bo 4. oktobra v Schiu pri Vicenzi.
Pred iztekom rolkarske sezone se bo Mladina Resco, poleg prvenstva v Schiu, udeležila še tradicionalnega pokala »Albrizio«, ki ga v Trstu prireja društvo Sci Cai, in pa gostovanja pri prijateljskem društvu v Dolu pri Ljubljani.
V Lissoneju so rolkarji ŠD Mladine Resco dosegli sledeče uvrstitve:
POSAMEZNIKI
Mlajši cicibani: 1. Antoniol (Sportful); 6. Jan Prinčič; 8. Edoardo Di Felice (oba Mladina Resco).
Mlajše cicibanke: 1. Mateja Bogateč (Mladina Resco).
Cicibani: 1. Sighel (Unicars); 5. David Bogateč; 8. Mitja Tretjak; 10. Danijel Tence; 14. Črtomir Kobau (vsi Mladina Resco).
Cicibanke: 6. Tatjana Kobau (Mladina Resco).
Naraščajniki: 1. Vaccaretti (Bas-sano); 19. Erik Tence; 23. Martin Košuta (oba Mladina Resco).
Mladinci: 1. Andrioli (Lissone); 11. Massimiliano Di Giust (Mladina Resco).
Člani: 1. Zampieri (Castionese); 7. Gianni Rupil; 12. Rajko Zečevič; 15. Piergiorgio Rupil (vsi Mladina Resco).
Veterani: 1. Gnata; 3. Pierino Di Lenardo; 4. Giacomo Petozi; 8. Boris Bogateč (vsi Mladina Resco).
ŠTAFETE
Cicibanke: 4. Mladina Resco (Mateja Bogateč in Tatjana Kobau).
Cicibani: 3. Mladina Resco A (Tibor Drasič in David Bogateč); 7. Mladina Resco B (Danijel Tence in Mitja Tretjak).
Naraščajniki: 7. Mladina Resco A (Mauro Nadlišek in Erik Tence); Mladina Resco B (Črtomir Kobau in Martin Košuta).
Člani: 11. Mladina Resco (Massi-miliano Di Giust in Rajko Zečevič).
Veterani: 3. Mladina Resco (Giacomo Petozzi in Pierino Di Lenardo).
Deželni kvalifikacijski namiznoteniški turnir
Naši v Zgoniku osvojili pomembne točke za DP
Na prvem deželnem kvalifikacijskem turnirju mladinskih kategorij in 3. kategorije, veljavnem za nastop na državnem prvenstvu, so si vsi nastopajoči Krasovi igralci brez izjeme zagotovili pomembne kvalifikacijske točke. Turnir je bil v zgoniški telovadnici, v nadaljevanju pa kra-sovce čakajo še tri preizkušnje te vrste na deželni ravni. Za zeleno mizo se je v nedeljo zvrstilo več kot 100 igralcev iz 14 društev. Najštevil-neje je bila zastopana moška 3. kategorija, medtem ko je bilo čutiti veliko vrzel pri deklicah.
Prav zato so Krasove deklice opravile »interni klubski turnir«, v katerem je po pričakovanju zmagala Vanja Milič pred Natašo Milič, 3. je bila Nina Milič, 4. Ketty Furlan. Kras je slavil tudi pri dečkih s 1. mestom Gorazda Miliča, Robi Pavletič pa je bil tretji. Pri naraščajni-cah je zmagala krasovka Katja Milič pred klubsko soigralko Ivano Stu-belj in Eriko Radovič, ki si je delila 3. mesto z Gambinijevo (Rangers Udine). Krasov naraščajnik Peter Santini je v končnici zasedel 5.-6. mesto v konkurenci 11 igralcev (zmagal je Sossi od Fincantierija). Najmočnejša med mladinkami je bila Borova igralka Lara Possega, edina Krasova mladinka Irena Rusija je bila deveta. To je bil Irenin prvi nastop. Brata Petelin (Bor) sta se med mladinci uvrstila od 5. do 8. mesta, prvo mesto pa je zasedel Del-la Meia (Fincantieri).
V tekmovanju tretjekategornic smo bili priča vrsti presenečenj, ki so jih pripravile predvsem Krasove mlade zastopnice. Katja Milič je na-
mreč v osmini finala premagala se-niorko CMM-a Peresonovo, Vanja Milič pa je v četrtfinalu blestela z zmago nad veteranko Polijevo (Chi-adino). Veliko zadoščenja je Eriki Radovič prinesel uspeh nad Butteli-jevo (Chiadino), Nataši Milič pa nad Bagnariolijevo (San Giorgio). Svojo drugo zmago si je tu priborila Lara Posega (Bor), ki se je v finalu srečala s Katjo Milič (Kras) in jo premagala s 3:1. V končni razvrstitvi sta si krasovki Vanja Milič in Erika Radovič delili 3. mesto, 4 točke in 5.-8. mesto za krstni nastop si je zagotovila Nataša Milič, 2 točki (9.-16. mesto) so osvojile Nina Milič, Ivana Stubelj in Ketty Furlan, Irena Rustja pa je pristala na 17.-18. mestu.
Zmagovalec med tretjekategorni-ki je bil Frediani (Rangers Udine), od Marjana Miliča smo pričakovali več, vendar je izpadel že v 2. kolu. Z 1:3 ga je izločil Cocco (Lega Nazio-nale), ostali trije mlajši Krasovi igralci (Santini, Pavletič in Goraz Milič) so razumljivo podlegli močni konkurenci. (J.J.)
Zbor Borovih telovadcev
Poleg ostalih Borovih sekcij bo v tem tednu začel s svojo letošnjo dejavnostjo tudi gimnastični odsek tega društva. V društvenih prostorih se bodo danes ob 15. uri zbrali vsi telovadci, tako starejši kot tudi tisti, ki se bodo prvič začeli ukvarjati s to panogo. Najprej bo na vrsti porazdelitev po skupinah, nato pa določitev urnikov vadbe. Ob tej priložnosti se lahko prijavijo tudi tisti, ki se doslej še niso utegnili prijaviti za to lepo in koristno disciplino, (boj)
V italijanskem oz. deželnem nogometnem pokalu
V naslednjo fazo napredovali samo Juventina in Vesna
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Celovcu
Koristna preizkušnja za Jadran 1KB
ITALA SAN MARCO -
JUVENTINA	1:1 (1:0)
. STRELCA: Gresta (SM) v 18. min. ln Braida (J) v 79. min. (11-m).
JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Chizzolini, Trevisan, Pizzi, Kavs, Bastiani, Gandin, Tabaj (Peteani), Cecotti (Brumatti), Braida.
Juventina se je uvrstila v drugo fazo tekmovanja za italijanski pokal ln izločila nasprotnika iz višje kate-9°rije. Štandrežci bi si za uvrstitev
naslednje kolo lahko privoščili fadi že poraz z mimimalno razliko. rudi sicer je že kazalo, da bodo iz-Subili, saj so domačini kmalu pojedli in prednost obdržali skoraj do ^°nca, ko pa je Braida izenačil po U-metrovki.
Končni vrstni red skupine
Juventina 3, Lucinico 2, Itala San Marco 1.
T	SKUPINA O
IZID 3. KOLA: Costalunga - San Bergio 1:3.
Končna LESTVICA: Costalun-9a 3, San Sergio 2, Primorje 1.
DEŽELNI POKAL
CGS - VESNA	0:3 (0:1)
STRELCI: Sigur v 44. min., Nonis x 55. min. (11-m), Naldi v 72. min.
VESNA: Zemanek, Sedmak, 'flach, Škabar, Malusa, Bertoli, No-nB; Kriscjak, Čandotti, Naldi, Sigur. S to zmago so se Križani uvrstili a prvo mesto v svoji skupini in si agotovili nastop v drugi fazi. CGS e sicer mlada ekipa, vseeno pa je 9rala hitro in večkrat ogrozila vra-arja Zemaneka, ki je bil prav goto-: ° najboljši od Križanov. Dobro je gral tudi Čandotti, ki pa ni imel ece, da bi zatresel mreže. V prvem P°lčasu sta imeli obe ekipi prilož-‘l°sti za gol. CGS je z Morattijem ar dvakrat zaposlil vratarja, nato v,a sta bila zelo nevarna Sigur in v‘ach. V zadnji minuti je Sigur po-, del v vodstvo svojo ekipo, potem ° je odlično izkoristil napako na-Pfotnikove obrambe. Po zadetku so °rnačini pritisnili in zaradi Malu-r levega prekrška z roko imeli na TpPolago tudi 11-metrovko, ki pa je znali izkoristiti.
iz V dru9em polčasu je CGS skušal \/pačiti predvsem s streli od daleč. rir■ min. je sodnik zaradi prekrška l(l5! Candottijem dosodil strel z bele ral 6' k* 9a je Nonis spretno realizi-obri križani so po drugem zadetku držali terensko premoč in mrežo je zatresel še Naldi. (S.K.)
^OSTALI IZID 3. KOLA 5. SKUPI-ri 1'4 an Viarco Sistiana - Fincantie-
KONČNA LESTVICA: Vesna 5, Fincantieri 4, San Marco Sistiana 2, CGS 0.
OPICINA - KRAS	1:2
STRELCA ZA KRAS: Rota v 78. min. in Pitacco v 81. min.
KRAS: Rebez, Castro, Massai, Spazzapan, Cucarich, Vitrani, Šuc, Fadda, La Calamita, Palumbo (Pitacco), Drioli, Rota.
Kljub zmagi in prvemu mestu na lestvici skupine 2 je Kras izločen, kajti v naslednjo fazo zaradi boljše razlike v golih napreduje moštvo Campanelle.
OSTALI IZID 3. KOLA 2. SKUPINE: Lelio Team - Campanelle 1:4.
KONČNA LESTVICA: Campanelle in Kras 5, Opicina 2, Lelio Team 0.
V znanstveno-alpinistični odpravi
Dolhar in Spacal odpotovala v Nepal
16-članska znanstveno-alpinistič-na odprava, ki ima v svoji sredi več alpinistov, trekingašev, pa tudi zdravnikov, je danes dopoldne odpotovala z ronskega letališča v Nepal, pod najvišjo goro na svetu, Eve-rest. V odpravi so skupina alpinistov, ki bo skušala doseči vrh Island Peak, visok 6.190 metrov, skupina trekingašev, ki bodo opravili manjše vzpone in si ogledali jezero Gokio med Makalujem in Cho Oyem, in pa skupina zdravnikov. Med njimi sta tudi dva naša zdravnika, dr. Borut Spacal, ki se je sam že leta 1990 priključil odpravi na Everest v organizaciji SPDT, in pa športni zdravnik ter internist dr. Rafko Dolhar. Njuna naloga bo preizkusiti razna nova zdravila za premostitev težav pri preseganju določenih višin.
Odpravo že drugič organizira Center za športno medicino iz Tržiča pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Tržiča. Bivanje bi moralo trajati, z vsemi dejavnostmi in znanstvenimi ugotovitvami, štiri tedne.
(N.L.)
Memorial Grillo osvojilo Vogrsko
Moštvo Vogrsko je zmagovalec memoriala Flavio Grillo v •malem nogometu, ki ga je na Vrhu že sedmič priredil ŠKD Danica. V finalu je s 7:5 premagalo ekipo Kokctail Bar. V finalu za 3. mesto je Podnanos s 3:2 premagal TNT Banjšice. O turnirju bomo še poročali.
V	soboto in nedeljo se je Jadrano-va članska postava udeležila turnirja v Celovcu in se uvrstila na 4. mesto. Poleg Jadrana TKB so na turnirju nastopili še Iskra iz Nove Gorice (2. slovenska liga), Croatia Line z Reke (1. hrvaška liga) in domači Citroen (avstrijska A liga).
V	prvem kolu so se jadranovci spoprijeli z reškim zastopnikom Croatia Line, proti kateremu žal niso dosegli velikega rezultata, ker so bili Rečani boljši v vseh elementih igre, predvsem pa so bili dosti višji od naših. V 2. kolu so igrali proti domačinom, ekipi Citroen. V 1. polčasu so jadranovci igrali zelo slabo, povsem drugače pa je bilo v 2. polčasu, ko so izgubili le zaradi nekaterih dvomljivih sodniških odločitev. V tretjem kolu, torej v zadnji tekmi, so se pomerili z novogoriško
Iskro, zaradi slabe koncentracije in utrujenosti pa so doživeli visok poraz.
Vsekakor lahko rečemo, da je bil turnir izredno koristen, predvsem za mlade jadranovce. Povedati gre še, da so zaradi delovnih obveznosti nekateri igralci manjkali, tako da ekipa ni bila popolna, a v glavnem je šlo za pozitiven test pred sobotnim prvim prvenstvenim nastopom v B-2 ligi. (A.V.)
IZIDI IZ CELOVCA
JADRAN TKB - CROATIA LINE
75:105 (37:46)
JADRAN TKB: Crisma .2 (0:1), Oberdan 17 (5:6), Rebula 7 (1:1), Rau-ber 21 (4:6), Bordon 8 (2:4), Smotlak 10 (2:3), Milič 3 (1:2), Petaros 3 (1:3), Gregori 4.
3 TOČKE: Oberdan 2, Rauber 3.
JADRAN TKB - CITROEN	62:69
(25:39
JADRAN TKB: Crisma 5 (1:3), Oberdan 7 (1:4), Starc, Rebula 3 (1:1), Gregori, Merlin 13 (1:2), Rauber 19 (4:8), Berdon, Smotlak 10 (0:3), Milič 1 (1:1), Petaros 2.
JADRAN TKB - ISKRA	86:107
(45:58)
JADRAN TKB: Crisma 14, Oberdan 15 (1:2), Rebula 14 (2:3), Gregori 6 (2:2), Merlin 17, Bordon 2, Smotlak 14 (2:4), Milič 4, Petaros 1 (1:2).
3 TOČKE: Crisma 2, Oberdan 2, Merlin 1.
OSTALI IZIDI: Citroen Celovec -Iskra Nova Gorica 102:89; Croatia Line Reka - Iskra Nova Gorica 121:75; Citroen Celovec - Croatia Line Reka 72:62.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes ob 20. uri na sedežu JK Čupa v Sesljanskem zalivu seja izvršnega odbora.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 23.9., ob 21. uri na sedežu v Trstu seja smučarske komisi-
ŠD KONTOVEL
ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da bodo treningi za začetnice (letnik 1981 in mlajše) ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 v mali telovadnici ob odprtem igrišču na Konto-velu.
ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da bodo urniki vadbe v mini-basketu v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih kot sledi: ob torkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1984/85/86; od 15.30 do 16.30 za letnika 1982/83 in ob četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1984/85/86 in od 16.30 do 17.30 za letnika 1982/83.
ŠZ DOM
obvešča, da so treningi za minibasket (letniki 1982, 1983 in 1984) ob torkih od
15.45	do 16.45 in petkih od 14.45 do 15.45. Ekipa propaganda (letnika 1980 in 1981) pa trenira ob sredah od 16.45 do 18.00 in ob četrtkih od 16.45 do 18. ure. Informacije in vpisovanja ob urah treningov!
ŠZ SLOGA
obvešča, da bo tudi letos v telovadnici openske srednje šole S. Kosovel tečaj otroške telovadbe in miniodbojke za osnovnošolske otroke. Urnik: sreda 14.45-15.30 (I. in II. razred), 15.30-16.30 (III., IV. in V. razred), sobota 14.45-
15.45	(I. in II. razred), 15.45-16.45 (III., IV. in V. razred). Tečaj vodi prof. Franko Drasič in se bo pričel v sredo, 23. t.
m. Vpisovanje neposredno do začetka tečaja.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH
RIBIČEV VIPAVA
vabi člane in prijatelje na že tradicionalno društveno tekmovanje, lov na postrv, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Tekmovanje bo v Vilešu. Poskrbljeno bo tudi za topli prigrizek. Prijave do 24. septembra na sedežu društva v gostilni Rubijski grad.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH
RIBIČEV VIPAVA
organizira enodnevni rekreativni izlet z motorno ladjo (Cristina) z možnostjo ribolova. Odhod iz Gradeža v nedeljo, 18. oktobra, ob 8. uri. Na ladji bo poskrbljeno za paštašuto in pijačo. Člani in prijatelji naj se čimprej prijavijo na sedežu društva v gostilni Rubijski grad, ker je na razpolago le 30 mest.
KK BOR SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja novih in »starejših« otrok za minibasket. Treningi so ob torkih in petkih na »1. maju«. Mlajši (3. razred do vrtca) trenirajo ob 15.00, vsi ostali (4., 5. in starejši) pa ob 16.00. Vpis kar na igrič-šu.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da poteka redna tedenska vadba najmlajših vsak torek in četrtek v društvenih prostorih od 17.15 do 18.45. Možen je tudi prevoz igralcev.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bodo treningi za začetnike in začetnice (letnik 1982 in mlajši) ob torkih v telovadnici pedagoškega liceja pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio od 15. do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1. maj« od 17. do 18. ure. Prvi trening bo danes, 22.9. Vpisovanja neposredno na treningih., ki jih vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce, tekmovalce in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje od 18. do 20. ure po teleionu na št. 51377 do vključno petka, 25. t.m.
Obenem obvešča, da se je v bazenu pri Alturi pričela vadba udeležencev poletnih priprav v Cerknem z naslednjim urnikom: 2. tekmovalna skupina ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17. ure; 1. tekmovalna skupina vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 18.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo zbor vseh, ki so se prijavili za letošnjo vadbo oz. tistih, ki se nameravajo vključiti v odsek, danes, 22. septembra, ob 15. uri v društvenih prostorih.
ŠZ GAJA
organizira teniško šolo za otroke letnikov 1984-81. Za vse informacije in za prijave tel. na št. 212988 (Plesničar) ali na društvenem sedežu na Padričah vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure.
SHINKAI K.K.
obvešča, da se treningi pričnejo 21. t.m. v občinski telovadnici na Proseku (Naselje S. Nazario) s sledečimi urniki: karate za odrasle ( + 14 let): začetniki
19.00	- 20.00, torek in četrtek; barvani pasovi (ločeni po stopnjah) 19.30 -22.00, ponedeljek in torek; skupni trening 19.30 - 21.00, sreda; tečaj z utežmi
20.00	- 21.30, torek in četrtek;
karate za preagoniste (-14 let): začetniki 17.00 - 18.00, ponedeljek in petek; barvani pasovi 18.00 - 19.30, ponedeljek in petek.
Vpisovanje v telovadnici ali po tel. 327342 (v večernih urah).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
torek, 22. septembra 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Triestina v Vicenzi ni obdržala vodstva z 1:0
Pravična delitev točk
VICENZA - TRIESTINA 1:1 (0:1)
STRELCA: Danelutti v 4. min. in Valoti v 62. minuti.
VICENZA: Sterchele, Di Carlo, DIgnazio, Valoti, Frascella, Lopez, Gasparini, Berretta.
TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca (Cossaro od 66. min.), Cerone, Arrigoni, Danelutti, Bianchi, Mezzini (Panero od 80. min.), Terraciano, Labardi (12 Brun-ner, 14 Torracchi, 15 Bressi).
SODNIK: De Prisco (Nocera); GLEDALCEV: 14.000.
Tudi s težkega gostovanja v Vicenzi se Triestina vrača nepremagana. Kljub temu, da je v dosedanjih štirih tekmah dosegla kar tri zmage, enkrat pa točki delila, sta jo na vrhu lestvice dohitela Sambenedettese in Empoli, Vicenza pa ima točko manj. Prav Sambenedettese bo v prihodnjem kolu nastopil v Trstu in pričakovati je rekorden obisk gledalcev, še posebno, če bo tekma odigrana na novem stadionu »Nereo Rocco«. Čeprav je seveda še preuranjeno zatrjevati, da je treba prav v krogu omenjenih štirih moštev najti tisti, ki bosta dosegli napredovanje, pa je pomembno podčrtati, da na lestvici zeva med njimi in ostalimi že precejšen prepad.
Triestina je v Vicenzi povedla takoj na začetku, šokirane domačine pa še nekajkrat ogrozila, vendar jim odločilnega udarca ni znala zadati. Vicenza je počasi prevzela vajeti igre v svoje roke in trud tudi kronala z 1:1 ( z močnim strelom Valotija z razdalje kakih 30 metrov), v končnici pa bi lahko celo dosegla zmago.
Skratka, rezultat je pravičen in je v bistvu zadovoljil oba trenerja, spet
pa se je pokazalo, da Triestina dobro napada, a se slabo brani.
IZIDI 4. KOLA
Vicenza - Triestina 1:1, Carrarese
-	Empoli 0:1, Chievo - Massese 5:0, Como - Vis Pesaro 2:1, Palazzolo -Alessandria 1:0, Pro Šesto Arezzo 1:1, Ravenna - Leffe 0:0, Sambenedettese - Carpi 4:0, Siena - Spezia 1:1.
LESTVICA
Sambenedettese, TRIESTINA in Empoli 7, Vicenza 6, Chievo, Vis Pesaro, Pro Šesto, Ravenna, Siena in Spezia 4, Palazzolo, Leffe, Carrarese, Como, Carpi in Massese 3, Alessandria 2, Arezzo 1.
PRIHODNJE KOLO
Alessandria - Siena, Arezzo - Empoli, Carpi — Carrarese, Massese -Leffe, Palazzolo - Chievo, Pro Šesto
-	Spezia, Triestina - Sambenedettese, Vicenza - Como, Vis Pesaro - Ravenna.
Danes o Maradoni
ZUERICH — Mednarodna nogometna zveza bo danes zjutraj razpravljala o dogajanjih v zvezi z Ma-radono. Sestanka se bodo udeležili predsednik španske nogometne zveze Villar, predsednik italijanske zveze Matarrese ter po en predstavnik Napolija oz. Seville.
Klagenfurt v vodstvu
GORTINA D'AMPEZZO — Z zmago v zaostali tekmi proti G razu (9:4) je Klagenfurt zasedel začasno prvo mesto na lestvici turnirja Al-penliga v hokeju na ledu. Lestvica po 4. kolu je naslednja: Klagenfurt 8, G raz, Villach in Alleghe 6, Lion
Milan, Jesenice in Innsbruck 5, Bolzano, Feldkirch in Gardena 4, Zeli am See 3, Varese, Asiago, Branico in Fassa 2, Fiemme 0. Prihodnje kolo (danes): Gardena - Villach, Jesenice
-	Feldkirch, Lion - Bolzano, Branico
-	Asiago, Fiemme - Graz, Innsbruck
-	Fassa, Varese - Alleghe, Klagenf-zurt - Zeli am See.
V1. slovenski košarkarski ligi
Micom Marcus z veliko težavo
KOPER — Potem ko so v mednarodni košarkarski super ligi, v kateri nastopajo štiri najboljša slovenska moštva, odigrali že tretje kolo, so v soboto startali tudi s prvenstvom v obeh skupinah prve slovenske lige. V zeleni skupini je favorit Micom Marcus nepričakovano s težavo strl odpor mladih Ježičanov in zmagal s košem razlike, potem ko je tri sekunde pred koncem Bojan Lapov zadel dve prosta meta.
REZULTATI: Micom Marcus - Ježica 79:78 (38:37), Comet - Tinex 94:90 (48:47), Rogaška MG - Ilirija 96:91 (48:38) in Slovan - Elektra 86:84. -
V rdeči skupini nastopa Idrija, ki je premagala mlado ekipo Smelt Olimpije, favorit skupine pa je Miklavž iz Maribora, za katerega je dveletno pogodbo podpisal bivši jugoslovanski državni reprezentant Ivan Sunara, ki je pri zagrebški Giboni po prihodu Iva Nakiča iz Beograda poštah odveč.
REZULTATI: Idrija - Smelt Olimpija (ml) 80:63 (33:34), Satex Maribor - Polzela 73:63 (30:29), Podbočje -Miklavž 93:105 (46:49) in Kokra Lipje - Celje 83:54 (42:36). (Kreft)
V italijanski košarkarski A-l ligi
Knorr iz Bologne premočen za okrnjeni tržaški Stefanel
KNORR - STEFANEL 82:70 (42:37)
KNORR:" Coldebella 15, Danilovič 19, Morandotti 17, Binelli, VVenning-ton 10, Carera 11, Moretti 5, Bruna-monti 5.
STEFANEL: Pilutti 13, Bodiroga 23, English 8, Pol Bodetto 2, Canta-rello 11, De Pol 8, Bianchi 4, Alberti 1, Budin.
Tržačani so prvenstvo pričeli s porazom, ki pa ni tako nepričakovan. Poškodovanemu Fučki se je na tribuni v zadnjem hipu pridružil še Me-neghin (bolečine v hrbtu), Američan English pa je zaigral podpovprečno. Proti nasprotniku kot je Knorr si kaj takšnega nobeno moštvo ne more privoščiti, zato je bil poraz neizbežen, čeprav je denimo mladi Bodiroga zaigral naravnost sijajno in bil večji del tekme enakovreden mnogo bolj poznanemu Daniloviču. Kolikor toliko uspešna sta bila še Pilutti in Cantarello, vendar pa je bilo to premalo za kaj več kot časten poraz.
Očitno je, da so poškodbe in neuigrani Američan precej načeli igro Tržačanov, ki jih v prihodnjih kolih čaka zelo težek spored.
Naj omenimo še, da je krstni nastop v A-l ligi opravil bivši Kontove-lov košarkar Jan Budin, ki je tudi stopil na igrišče. Igral je eno minuto in zgrešil met za tri točke.
Prestižen uspeh je dosegel Lotus Montecatini, ki je po dveh podaljških ugnal nekdanjega prvaka iz Caserte, Panasonic Reggio Calabria pa je v gosteh nadigral livornski Baker. V ostalih tekmah so favoriti zmagali.
V regularni fazi A-2 lige je za Mangiaebevi Bologna debitiral tudi slovenski reprezentant Teoman Ali-begovič. Igral je odlično. Dosegel je namreč 28 točk s fantastičnim 8:9 v metih za dve točki in 1:1 za tri.
Marko Lokar je letos prestopil k moštvu Trapani, ki je slabo štartalo. Doma je s točko razlike izgubilo proti Sidisu Reggio Emilia, a Lokar je dosegel 13 točk.
A-l liga
IZIDI L KOLA
Scavolini - Scaini 92:74, Knorr -Stefanel 82:70, Messaggero - Team System 88:69, Marr - Philips 89:108, Clear — Robe di Kappa 91:78, Baker
-	Panasonic 74:99, Lotus - Phonola 87:74, Benetton - Kleenex 84:74.
PRIHODNJE KOLO Philips - Montecatini, Stefanel -Clear, Phonola - Knorr, Robe di Kappa - Benetton, Panasonic - Messaggero, Team System - Scavolini, Kleenex
-	Baker, Scaini - Marr.
A-2 liga
IZIDI 1. KOLA
Glaxo - Desio 85:74, Fernet Branca
-	Ferrara 78:86, Trapani - Sidis 86:87, Ticino - Maršala 109:78, Napoli - Ca-giva V A 97:99, Banco di Sardegna Sassari - Panna Firence 79:75, Burghy
-	Mangiaebevi 98:92, Aresium Milano
-	Telemarket Forli 95:105.
Brez presenečenj
V odbojkarski A-l ligi so v 1. kolu j dosegli sledeče rezultate:
Panini - Sisley 3:2 (15:12, 15:12, 12:15, 14:16, 12:15), Sidis Falconara -Maxicono Parma 1:3 (12:15, 15:8, 13:15, | 7:15), Misura Milan - Venturi Spoleto 3:0 (15:11, 15:7, 15:4), Lazio - Gabeca Montichiari 0:3 (11:15, 11:15, 13:15),	!
Petrarca - Brescia 3:2 (15:12, 13:15, 11:15, 15:8, 15:8), Jockey Schio - Messaggero Ravenna 0:3 (12:15, 11:15, 10:15), Centro Matic Firence - Alpito-ur Cuneo 0:3 (10:15, 7:15, 5:15).
V nogometni A ligi Milan še na vrhu
Interjev preporod v Neaplju Udinese klonil v končnici
RIM — Napadalci A lige so bili tudi v 3. kolu dokaj razpoloženi, padlo je namreč 30 golov, največ v Firencah, kjer je vratar Ancone žogo kar sedemkrat pobral iz lastne mreže, klop trenerja Guerinija pa se že maje.
Milan je še naprej sam na vrhu lestvice, tudi Atalanta mu ni bila kos. Derbi kola je bil v Neaplju, kjer je Inter s hitrimi protinapadi in goloma Sammerja in Schillacija ugnal Napoli, ki je s Fonseco le zmanjšal zaostanek. Juventus še naprej peša, iz zagate pa ga je rešil Platt, ki je ob prvenstvenem debutu dosegel 2:2.
Sampdoria je v Vidmu zmagala z golom, ki ga je tri minute pred koncem dosegel Lombardo (na sliki AP), še prej je bil za Genovežane uspešen Jugovič, za Udinese pa je na 1:1 izenačil Balbo.
Presenetljiva je pot Torina. Navijači se še zdaj razburjajo zaradi poletne razprodaje najboljših igralcev, a moštvo je v treh tekmah osvojilo pet točk, v nedeljo pa je kar s 3:0 odpravilo »lansko presenečenje« Parmo.
IZIDI 3. KOLA
Brescia - Pescara 1:0, Cagliari - Lazio 1:1, Fiorentina - Ancona 7:1, Ge-noa - Juventus 2:2, Milan - Atalanta 2:0, Napoli - Inter 1:2, Roma - Foggia 3:1, Torino - Parma 3:0, Udinese -Sampdoria 1:2.
LESTVICA
Milan 6, Torino in Sampdoria 5, Fiorentina, Juventus, Inter in Brescia 4, Napoli, Roma, Lazio in Genoa 3, Pescara, Parma, Udinese, Cagliari in Atalanta 2, Foggia in Ancona 0.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Napoli, Atalanta - Cagliari, Foggia - Udinese, Inter - Fiorentina, Juventus - Roma, Lazio - Genoa, Parma - Brescia, Pescara - Torino, Sampdoria - Milan.
B liga
IZIDI 3. KOLA
Ascoli - Venezia 1:0, Gesena - Lec-ce 1:1, Andria - Piša 0:1, Lucchese -Cosenza 0:0, Padova - Modena 5:2, Piacenza - Bari 2:2, Reggiana - Monza 2:0, Spal - Cremonese 0:3, Taranto -Verona 0:0, Ternana - Bologna 0:2.
LESTVICA
Ascoli in Piša 5, Cremonese, Cosenza, Bologna, Verona in Reggiana 4, Piacenza, Cesena, Venezia, Padova, Lucchese in Lecce 3, Bari, Taranto, Spal, Monza in Modena 2, Andria in Ternana 1.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Taranto, Bologna - Ascoli, Cosenza - Ternana, Cremonese - Andria, Lecce - Reggiana, Modena -Spal, Monza - Padova, Piša - Cesena, Venezia - Piacenza, Verona - Lucchese.
V 6. kolu slovenske nogometne lige le točka za Olimpijo
Boškovič junak derbija Koper-lzola
Slovenska »evropska« moštva so v 6. kolu SNL pošteno razočarala, to še zlasti velja za Maribor doma s Svobodo in Olimpijo v Gorici, medtem ko je Izola v Kopru osvojila načrtovano točko. Za Olimpijo remi ni tako boleč, čeprav se ji je Ljubljana zdaj približala na točko, zato pa postaja kritično za Maribor, ki je izgubil že peto točko.
Največ zanimanja je veljalo za obalni derbi v Kopru, ki je privabil kar 4000 navijačev, lzolanom se za-čuda ni poznala utrujenost z gostovanja na Portugalskem, Koprčani so sicer v seštevku več napadali, toda Izolani so bili veliko nevarnejši. Junak tekme je bil koprski vratar Boškovič, ki je ubranil vrsto nevarnih strelov.
Olimpija je v Gorici vodila že z 2:0, prvi strelec je bil Goričan v ljubljanskem dresu Valentinčič, drugi pa rezervist Milinovič. Vse je kazalo na zanesljivo zmago Ljubljančanov, ki se v Milanu niso ravno proslavili. Toda v nadaljevanju so Goričani s strelom Debenjaka znižali, potem pa je Vulič izenačil. Tudi finiš je bil razburljiv, toda go-riški vratar Zupan se tudi tokrat ni dal.
Maribor je s Svobodo igral precej oslabljen, vratarja Dabanoviča je izgubil za dalj časa, toda to ga ne opravičuje za še eno zelo bledo predstavo. Vijoličasti so povedli z golom Kotnika s prostega strela, izenačil pa je Šiljak. Mariborčani niti niso imeli kakih posebnih priložnosti za zmagoviti gol.
Zelo zanimiva tekma je bila na Kodeljevem. Slovan, eden izmed favoritov, je bil do te tekme še brez točke, tako da se je trenerju Janiju Zavrlu pošteno majal stolček. Govorili so že o nasledniku, to naj bi bil Andrej Oblak, brat bolj znanega Braneta. In prav Brane Oblak je tokrat sedel na klopi Slovanovega tekmeca Živil iz Naklega. Slovan je v prvem polčasu zaigral zares odlično in z goli Jeraka in Gruškov-njaka 2 vodil že s 3:0. In potem je bil izključen eden izmed Slovanovih igralcev in vse se je obrnilo. Neklanci, ki so v prvem delu le gledali razigrane Ljubljančane, so odločno napadli in z goloma Grašiča in Jošta znižali za 2:3, potem pa se je začel ogorčen boj za izenačanje. Slovanovci so le obdržali tesno prednost, tik pred koncem pa jih je
rešila vratnica. Šoškičeva Ljubljana s celjskim Publikumom ni navdušila, z golom Miloševiča pa je vknji- ' žila dve točki, tako da ostaja naj- \ resnejši kandidat za uvrstitev v pokal UEFA v prihodnji sezoni. Drugi kandidat je Mura, ki je končno zmagala tudi doma, zmagoviti gol z Že- i lezničarjem pa je dosegel vratar Irgolič z enajstmetrovke.
REZULTATI 6. KOLA: Ljubljana -Publikum 1:0 (1:0), Nafta - Steklar 0:0, Mura - Železničar 1:0 (0:0), Rudar - Elektroelement Zagorje 2:1 (0:0), Slovan Mavrica - Živila Naklo 3:2 (3:0), Koper - Belvedur Izola 0:0, Maribor Branik - Svoboda 1:1 (0:0), SAOP Gorica - SCT Olimpija 2:2 (0:1), Potrošnik - Studio D 0:2 (0:2).
VRSTNI RED: Ollimpija 10, Ljubljana 9, Nafta, Mura, Rudar 8, Naklo, Maribor, Koper 7, Studio D, Zagorje, Izola 6, Publikum, Gorica 5, Steklar, Svoboda 4, Železničar, Potrošnik 3, Slovan 2.
PRIHODNJE KOLO (27. t.m.): Studio D - Nafta, Olimpija - Potrošnik, Svoboda - Gorica, Izola - Maribor, Publikum - Koper, Naklo - Ljubljana, Zagorje - Slovan, Železničar -Rudar, Steklar - Mura.
Jahalni turnir v Lipici
Slavje Nemca
LIPICA — Glavni protagonist tridnevnega mednarodnega jahalnega turnirja v dresuri za točke svetovnega pokala je bil Nemec Sven Rothenberger. Sodeloval je na štirih tekmah in vsakokrat zmagal.
Od slovenskih tekmovalcev je bil spet najboljši Alojz Lah, v soboto je na grand prixu celo dosegel 4. mesto in normo za nastop na evropskem prvenstvu FEI, ki bo prihodnje leto v Lipici.
Tokrat so v Lipici sodelovali tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, ZDA in Slovenije.
1.	—	1.	Čampo Ass	1
2.	Earn Dibs	2
2.	—	1.	Introd	1
2.	Miki di Jesolo	X
3.	—	1.	Macabel	2
2.	Maik Montecaco	X
4.	—	1.	Domitrue	1
2.	Dora da Caserta	1
5.	—	1.	Icy Palača	1
2.	Torre Grossa	X
6.	—	1.	Mordrec	2
2.	Cromdale	1
KVOTE
Brescia - Pescara	1
Cagliari - Lazio	X
Fiorentina - Ancona	1
Genoa - Juventus	X
Milan - Atalanta	1
Napoli - Inter	2
Roma - Foggia	1
Torino - Parma	1
Udinese - Sampdoria	2
Piacenza - Bari	X
Ternana - Bologna	2
Vicenza - Triestina	X
Siracusa - Giarre	X
12 (12 dobitnikov)	61.364.000 lir
11 (341 dobitnikov)	2.128.000	lir
10 (3.950 dobitnikov)	180.000 lir
KVOTE
13 (2.193 dobitnikov)	6.086.000 lir
12 (47.354 dobitnikov) 280.600 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ancona - Napoli, Atalanta - Cagliari. Foggia - Udinese, Inter - Fiorentina, Juventus - Roma, Lazio - Genoa, Parma -Brescia, Pescara - Torino, Sampdoria - Milan, Bari - Taranto, Venezia ' Piacenza, Carpi - Carrarese, Catania - Palermo.